in 12= s i ■ i ■ i ; rnmv napolnili športno ra n óxrD/ioz i r j u 1 lÍl (3 STRAN 13 ŠTEVILKA LETO XLVII, 30. JANUAR 2015 CENA 1.60 EUR Tematska priloga STRAN 14 Predstavljamo naj osebnosti leta 2014 po občinah naše doline STRAN 8, 9,10 Kljub zeleni zimi tekmi SP v smučarskih skokih za ženske ne bi smeli biti ogroženi STRAN 27 Oglasi PRODAJA VZREJENIH JARČK - NESNIC Zagotovite si nakup vzrejenih jnrčk rjave pasme. Prodaja bo potekala na farmi Varpolje v četrtek, 12.2.2015, med 11. in 15. uro. Predhodna naroČila zbiramo na tel. št. 041 /783-G2R ali 041/791-346- 2 30 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Iz vsebine: Tema tedna: Kajenje ostaja priljubljena razvada, Evropa sedaj udarja po elektronskih cigaretah...........4 Zgornja Savinjska dolina: Na programu v mesecu kulture kar trideset kulturnih dogodkov.........................5 Leto dni po žledolomu: Posledice žleda velike, a večinoma tudi odpravljene..............................6 Ljubno ob Savinji: Ambulanta ponovno v mreži javnega zdravstva..............................................10 Zeleni Franček: Mokrišče ni smetišče!........................................18 Področno tekmovanje v košarki: Lučanke na državno prvenstvo......................20 Zagreb: Mihalinčeva izboljšala osebni rekord...........21 Golte: Telemark šprint tekmovanje za SP ...............21 Franček Gorazd Tiršek: Pred vrati predolimpijske sezone...................27 Tretja stran Zaradi nikotina deset mrtvih na dan Zaradi posledic kajenja po vsem svetu vsako leto umre šest milijonov ljudi, v Sloveniji pa kajenje letno vzame 3.600 življenj, torej skoraj deset vsak dan, od tega trije zaradi pljučnega raka. Kajenje tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu je glavni povzročitelj raka na pljučih, saj škoduje vsakemu organu v človeškem telesu in dokazano povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter številne druge bolezni. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji kadi 24 odstotkov prebivalcev, starih med 15 in 64 let, med temi je več moških (27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev se v zadnjih letih povečuje predvsem na račun deleža kadilk med ženskami. Delež kadilcev med mladostniki in mladimi odraslimi se večinoma ne spreminja, se je pa zvišal delež kadilk med mladostnicami. Med mladostniki v starosti 11 do 15 let jih je poskusilo kaditi nekaj več kot 29 odstotkov, od tega več fantov kot deklet. V Evropski uniji se pripravlja nova direktiva, ki naj bi popolnoma prepovedala oglaševanje, promocijo in sponzorstvo tobačnih izdelkov. Predvidena je tudi prepoved prodaje tobačnih izdelkov z značilnimi aromami in dodatki, ki ustvarjajo vtis, da je tobačni izdelek manj škodljiv za zdravje. Slovenija podpira pripravo nove direktive, saj pri nas posledice uporabe tobačnih izdelkov predstavljajo veliko breme. Ministrstvo za zdravje finančno podpira različne programe, ki so namenjeni preprečevanju začetka kajenja med mladimi in opuščanju kajenja v vseh skupinah prebivalstva. Naša država je sicer ena redkih, kjer osnovno zdravstvo omogoča brezplačne programe odvajanja od kajenja. Tobačni dim vsebuje več kot 4.000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka. 95 odstotkov tobačnega dima predstavlja plinska komponenta, ostalo je mešanica trdnih in tekočih delcev. Tobačni dim vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi, več kot 50 sestavin je rakotvornih. V tobačnem dimu med drugim najdemo krom, arzen, svinec, kadmij, amonijak, butan, ci-anovodik, ogljikov monoksid, formaldehid, benzen, polonij in vinilklorid. Najbolj znane in nevarne sestavine tobačnega dima so katran, ogljikov monoksid in nikotin. Nikotin je droga, ki povzroča odvisnost. V tobačnih izdelkih ga je dovolj, da povzroča in vzdržuje odvisnost odraslih in otrok. Nikotin v telesu povzroči takojšnjo odzivnost, ker povzroči sprostitev hormona adrenalina. Adrenalin stimulira telo in povzroči, da se nenadno sprosti glukoza. Zvišajo se tudi krvni tlak, frekvenca dihanja in srčni utrip. Tej stimulaciji sledi depresija in izčrpanost, ki vodi kadilca k želji, da prižge novo cigareto. Eno za drugo, dan za dnem ... do bridkega konca. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 5, 30. januar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 3 Tema tedna 31. JANUAR - MEDNARODNI DAN BOJA PROTI KAJENJU Kajenje ostaja priljubljena razvada, Evropa sedaj udarja po elektronskih cigaretah Minilo je dobrih sedem let, od kar smo v Sloveniji v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih uvedli prepoved kajenja. Kljub temu še vedno kadi vsak četrti Slovenec (480 tisoč), od tega 380 tisoč vsak dan po več cigaret. Kadilcem je pri odvajanju od kajenja na voljo pomoč v različnih oblikah. Pomoč ponujajo tudi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, in sicer v obliki skupinskih delavnic ali individualne obravnave. Z odzivnostjo zgornjesavinjskih kadilcev na povabilo k odvajanju v Nazarjah niso najbolj zadovoljni. MED PRIVRŽENCI KAJENJA VEDNO VEČ DEKLET Statistike kažejo, da za posledicami kajenja letno umre 1.500 naših državljanov. Kadilci ne zapravljajo le svojega zdravja, ki je sicer največ vredno, ampak tudi svoj denar. Povprečen kadilec namreč za nakup cigaret povprečno porabi 1.200 evrov letno. V Sloveniji je zaskrbljujoče tudi kajenje mladoletnikov. V obdo- Elektronska cigareta bju 2002 do 2010 je bil po uradnih dno kadi kar četrtina vseh fantov, podatkih sicer zabeležen trend starih 15 let. Poleg tega kajenje po- zmanjševanja uporabe tobačnih staja vse bolj razširjeno tudi med izdelkov med njimi, vendar še ve- dekleti. Naša anketa Je elektronska cigareta res prava alternativa za pravo? Na ministrstvu za zdravje ob sedmi obletnici prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih poudarjajo, da se je po uvedbi tega ukrepa izpostavljenost ljudi tobačnemu dimu pomembno zmanjšala. K temu je poleg zakona pripomoglo nenehno zviševanje cen tobačnih izdelkov. Tisti, ki so ostali zvesti omenjeni razvadi, pogosto posegajo po rezanem tobaku in tudi po elektronski cigareti. Uporabo slednje v zaprtih prostorih zakon ne prepoveduje. Kaj menijo naši sogovorniki o kajenju in zakonskih omejitvah? Helena Trobentar, Ljubno ob Savinji Kadim, a se poskušam odvaditi. Ob podražitvah sem zmanjševala količino pokajenih cigaret, a tobaka nisem nikoli zvijala. Tudi elektronske cigarete ne poznam. Kar se kajenja v lokalih tiče, naj ostane tako, kot je. Ponovnega kajenje v njih ne odobravam. Prav tako ne odobravam kajenja v zaprtih prostorih ob prisotnosti majhnih otrok. Barbara Vidrih, Rečica ob Savinji Sem strastna kadilka in prisegam na cigarete. Poskušala sem se že odvaditi in sem si vedno rekla, da bom prenehala, ko se bodo cigarete podražile. Ampak do sedaj so cene kar nekajkrat poskočile, jaz pa še vedno vztrajam pri njih. Tudi tobak sem zvijala, a sem to opustila, saj sem porabila preveč časa. Sama sem že preizkusila elektronsko cigareto, a mi ne odgovarja. Je tako, kot bi z »gas« masko vohal vijolice. Kot gostinec lahko rečem, da je prepoved kajenja v lokalih dobrodošla in si ne znam predstavljati, da bi se kajenje vrnilo v prostore. Sicer je to dvorezen meč. Ne morem reči, da bi imela tedaj več prometa, lahko pa zagotovim, da so moje stranke sedaj tudi tisti, ki v lokal ne bi zavili, če bi se v njem kadilo. Marko Robnik, Krnica O elektronski cigareti nisem razmišljal, ali bi bila nadomestek za kajenje v zaprtih prostorih. Sicer sam ne kadim že desetletje in pol in se mi zdi dobrodošlo, da se v lokalih ne kadi. Glede podražitve cen cigaret se mi zdi, da strastnih kadilcev ne bodo spodbudile k prenehanju. Sašo Rosenstein, Mozirje Nisem kadilec. V preteklosti sem sicer kratek čas kadil, a, ko sem se odločil, da s tem preneham, nisem imel nikakršnih problemov. Ne znam pa si predstavljati, da bi ponovno kadili v lokalih. Dvomim tudi, da so prav elektronske cigarete rešitev za kajenje v zaprtih prostorih. Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti Sam ne kadim in si ne želim, da bi se kajenje vrnilo nazaj v zaprte prostore. Večkrat sem bil v tujini v lokalih, kjer se je kadilo, in mi ni bilo prijetno. Za elektronsko cigareto pa verjamem, da bi lahko bila nadomestek za kajenje v zaprtih prostorih. Breda Gradišnik, Logarska Dolina Elektronska cigareta je mogoče res alternativa, ne vem pa, če je primerna oziroma če bi bila lahko nadomestek za kajenje v zaprtih prostorih, pa tudi baje ni najbolj zdrava. Kljub temu da kadim, si nikakor ne morem predstavljati, da bi se kajenje vrnilo v zaprte prostore. Brez tega je boljše in s tem nimam težav. Cigareti se v takih primerih lahko odpovem. Tudi doma ne kadim v stanovanju. Cena cigaret na moje kajenje nima pretiranega vpliva, ker ne kadim toliko. Tobaka nisem nikoli zvijala in ga tudi ne nameravam, dokler bom kadila cigarete. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Tema tedna, Aktualno MED ZGORNJESAVINJCANI ZA ELEKTRONSKE CIGARETE (ŠE) NI VELIKEGA ZANIMANJA Podoben trend kadilstva je razširjen po vsej Evropi in Ameriki, zato tako v evropskem parlamentu kot v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) iščejo nove možnosti pri zmanjševanju priljubljenosti kajenja. V ospredju njihove pozornosti so trenutno elektronske cigarete. Njihova uporaba ali vejpanje, kot se je uveljavil izraz za kajenje teh cigaret, je vedno bolj razširjena, a kot kaže, bo svobodno puhanje pare v zaprtih prostorih vsaj v Evropi kmalu prepovedano. Spomladi je namreč začela veljati nova direktiva o proizvodnji, predstavitvi ter prodaji tobačnih in povezanih izdelkov, ki ureja tudi področje elektronskih cigaret in jo morajo države članice EU v svojo zakonodajo vključiti do maja leta 2016. Tudi WHO se zavzema za prepoved njihove uporabe v zaprtih prostorih in prepoved prodaje mladoletnikom. Stroka je tu deljenega mnenja, saj zagovorniki menijo, da so le-te kljub vsemu manj škodljive od navadnih cigaret, WHO pa zavrača idejo, da proizvajajo samo vodno paro, in opozarja, da vejper-ji nikotinu izpostavljajo tudi ljudi v svoji okolici. Kakšno je zanimanje za vejpanje v naši dolini, smo se pozanimali v Lekarni Mozirje. Kot pravijo, pri njih do sedaj še ni bilo povpraševanja po elektronskih cigaretah, zato jih še niso vključili v svojo ponudbo. Iz tega je mogoče potegniti zaključek, da trend vejpanja naše doline še ni dosegel, ob strožji zakonodaji, ki se obeta že prihodnje leta, pa hudega povečanja zanimanja za to verjetno ni pričakovati. CENEJŠE »ZVIJANJE« CIGARET DOMA PRIVABLJA VEDNO VEČ KADILCEV Zadnja leta delež kadilcev, predvsem kadilk, znova narašča. Stro- ka to pripisuje cenovni dostopnosti tobačnih izdelkov in agresivnim marketinškim potezam tobačne industrije. Pa vendar 1.200 evrov letno, ki naj bi jih za cigarete namenil povprečen kadilec, ni malo. Visok strošek je tudi razlog, da slovenski kadilci vedno pogosteje opuščajo nakup tovarniško izdelanih cigaret in se odločajo za nakup rezanega tobaka ter napravic, s katerimi sami polnijo in nato zvijajo cigarete. Rezani tobak naj bi po nekaterih raziskavah kupovala že slaba četrtina kadilcev, in še to vse pogosteje na črnem trgu in ne v trgovinah. Tatiana Golob Maja Gosar, dipl. med. sestra, vodja delavnic za odvajanje od kajenja: »Kar se tiče odvajanja od kajenja, v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje izvajamo dve vrsti delavnic. Prve so individualne, namenjene posamezniku, kateremu skupinska obravnava ni všeč. Zaradi načina dela lahko v enem letu izvedemo štiri takšne delavnice. Posamezniku, ki se želi odvajati od kajenja preko individualne obravnave, je namenjenih pet srečanj. Izvajamo tudi skupinsko delavnico, v katero mora biti vključenih deset oseb, da nam zavarovalnica krije stroške dela. S skupino se srečamo šestkrat. Cilj obeh delavnic je, da udeleženci s kajenjem povsem prenehajo. Delavnice potekajo v obliki pogovorov in izobraževanja o škodljivosti kajenja. Udeleženec v procesu veliko razmišlja o sebi in vzrokih za kajenje, kjer je najvidnejši vzrok sicer navada in užitek, zadaj pa se lahko skriva marsikaj. Osebe, katerim so delavnice namenjene, pridejo v kontakt z mano preko priporočila osebnega zdravnika, večina pa preko referenčne ambulante, kjer opravljajo preventivne zdravstvene preglede in ljudem z različnimi dejavniki tveganja priporočajo obisk primerne delavnice. Za izvajanje delavnic nimamo v naprej določenih datumov, saj smo odvisni od števila prijavljenih, žal pa moram reči, da zanimanje ljudi za tovrstno pomoč pri odvajanju od kajenja za sedaj še ni zadovoljivo. Kar se tiče skupinskih delavnic, smo zaradi premajhnega števila prijavljenih do sedaj izvedli le eno, in to v lanskem letu. Pri delu v skupinski delavnici je zelo pozitivno to, da se udeleženci medsebojno spodbujajo, dober rezultat enega potegne za sabo še kakšnega udeleženca, ki na ta način dobi več volje za odvajanje. V individualnih delavnicah pa se kadilec mogoče lažje zazre vase in na ta način poskuša prekiniti škodljivo razvado. Uspešnost delavnic je sicer zelo odvisna od motiviranosti posameznika. Samo prepričevanje zdravnika ali njegove družine je premalo, najpomembnejša je želja kadilca, da s to navado preneha. Vesela sem, da je iz dosedanjih delavnic prišlo nekaj stoodstotnih zmagovalcev, torej udeležencev, ki so s kajenjem povsem prenehali. Večina pa je vsaj opazno omejila število pokajenih cigaret, kar prav tako zahteva močno voljo in veliko vloženega truda.« MESEC KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na programu kar 30 kulturnih dogodkov Letošnje prireditve v okviru meseca kulture se bodo pričele že ta konec tedna, ko bosta na sporedu dve gledališki deli in pevski recital v različnih krajih naše doline. Številne in raznovrstne prireditve bodo kulturna društva, ljubiteljski izvajalci in tukajšnje osnovne šole pripravljali vse do sobote, 7. marca. Otvoritvena slovesnost praznovanja meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku, ki bo tokrat potekala v organizaciji KD Luče in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Mozirje, bo letos v Lu-čah, in sicer v kulturnem domu 7. februarja. Na dogodku bodo po- delili območna priznanja za kulturno delovanje. Simona Zadravec iz območne izpostave JSKD Mozirje je ob tem povedala: »Letošnji mesec kulture je že 39. po vrsti. Tudi letos bo na ogled preko 30 različnih prireditev kulturnih društev in kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline, ki ga bomo začeli z 31. januarjem in zaključili s tradicionalnim -tokrat četrtim etno večerom 7. marca v Gornjem Gradu. Na otvoritveni slovesnosti v Lučah, je na sporedu tudi podelitev najvišjih priznanj za delo na ljubiteljskem kulturnem področju v Zgornji Savinjski dolini, letos jih bomo podelili kar 18.« Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA V STEČAJU Zadružnik in druge nepremičnine v najem Stečajna upraviteljica Alenka Krivec Nabernik je od Okrožnega sodišča v Celju dobila dovoljenje, da nekatere nepremičnine ZKZ Mozirje v stečaju odda v najem. Na seznamu je okoli trideset nepremičnin, ki jih bo ali jih je že oddala v najem. Rok najema je eno leto, na ta način pridobljena sredstva se bodo stekala v stečajno maso. Med nepremičninami, ki so bile oddane v najem, je tudi gostinski obrat v pritličju tako imenovanega Zadružnika v Solčavi, ki ga je najela ena od bivših zaposlenih. Več o poteku stečaja ZKZ v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar 5 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Gospodarstvo LETO DNI PO KATASTROFALNEM ŽLEDOLOMU Posledice žleda velike, a večinoma tudi odpravljene Lansko leto, 2. februarja, se je Slovenija znašla v primežu žleda, kot ga ne pomnijo niti najstarejši državljani. Tudi Zgornji Savinjski dolini ni bilo prizanešeno. Polomljena drevesa, nekatera so padla tudi na objekte, pretrgani daljnovodi, plazovi, neprevozne ceste, težave s pitno vodo in velika škoda v gospodarstvu in na gozdovih so bile in so še posledice žledoloma. žledoloma odločili, da v roku dveh let na našem območju uredijo zemeljski kablovod Nazarje-Ljubno ob Savinji, kar bo zmanjšalo tveganja izpadov električne energije. ŠKODO JE TEŽKO OVREDNOTITI V nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so začetno škodo na gozdovih in gozdnih prometnicah takoj po žledolomu V nazarski območni enoti ZGS so ocenili, da je bilo poškodovanih 202 tisoč kubičnih metrov gozdov. (Fotodokumentacija IS) Ljudje so zaradi neprevoznih cest ostajali doma, več kot 4.000 gospodinjstev v dolini je bilo brez električnega toka, nekatera tudi ves teden. S pomočjo ustreznih služb in prostovoljcev so se najhujše težave rešile, posledice pa so ostale. Največ škode je na našem območju imelo gospodarstvo zaradi izpada električnega toka, ele-ktro podjetje na elektrovodih in lastniki gozdov. V podjetju Elektro Celje so se med drugim tudi zaradi Ljudje so zaradi neprevoznih cest ostajali doma, več kot 4.000 gospodinjstev v dolini je bilo brez električnega toka, nekatera tudi ves teden. (Fotodokumentacija IS) Prostovoljni gasilci so imeli podnevi in ponoči ogromno dela. (Fotodokumentacija BK) cev je bil tudi prioriteta, da se ne bi razširil lubadar. Lastniki so imeli možnost podaljšanja časa poseka tako za iglavce kot listavce, saj nekateri zaradi velikega obsega ali težavnega terena del niso mogli opraviti do 15. maja, kot je bilo določeno na odločbah. Upravičencem so rok podalj- mo s tem preprečili ogroženost ob večjem deževju ali poplavah. Ker večjih ogolelih površin na srečo nismo imeli, si bo gozd po večini opomogel sam, nekaj pa ga bomo tudi zasadili,« je še dodal Breznik. Gozdarji na terenu niso opazili razmaha lubadarja, kar pomeni, da so lastniki gozdov pravočasno ocenili na 2,5 milijona evrov, je povedal vodja enote Toni Breznik, dejansko pa je škoda veliko večja in jo je težko oceniti. Poškodovanih je bilo 202 tisoč kubičnih metrov gozdov. Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali devetdeset odstotkov poškodovanih iglavcev in 55 odstotkov listavcev. Od poškodovane lesne mase je bil realiziran posek v višini 68 odstotkov, kar je veliko nad slovenskim povprečjem. Posek iglav- V podjetju Elektro Celje so se tudi zaradi žledoloma odločili, da v dveh letih uredijo zemeljski kablovod na relaciji Nazarje-Ljubno ob Savinji. (Fotodokumentacija EC) šali za različna obdobja za posek iglavcev, za posek listavcev pa je časa do konca prihodnjega leta, je povedal Breznik. POZORNI NA ČIŠČENJE OB VODOTOKIH »Zavedamo se, da bo okrog dvajset odstotkov lesne mase ostalo v gozdu, saj obstajajo težko dostopna območja in je spravilo lesa na teh neekonomično. Bomo pa zelo pozorni, da bodo očiščena območja ob vodotokih, saj bo- ukrepali, k temu pa je pripomoglo tudi vreme, saj je bilo leto mokro, lubadarju pa bolj ugaja suša. Da je bila sanacija gozdov po žledolo-mu tako uspešna, gre zasluga lastnikom gozdov, je omenil Breznik in dodal, da na zavodu le usmerjajo njihovo delo, čeprav določeni lastniki potrebujejo več spodbude, da se lotijo dela, kot drugi. Fotogalerijo žledu in posledic žledoloma si lahko pogledate na www. savinjske.com (geslo: sve14led). Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Organizacije, Politika, Gospodarstvo Prva sila, na katero je moč računati v vsaki situaciji PROSTOVOLJNI GASILCI - DELOVA OSEBNOST LETA 2014 Bralci časnika Delo so za naj osebnost leta 2014 izbrali slovenske prostovoljne gasilce. Ti so prva sila, na katero se je moč obrniti in tudi zanesti ob naravnih, prometnih in drugih nesrečah, kar postaja njihova prvenstvena naloga, glede na to, da število požarov pada. S svojimi petnajstimi društvi, s 3.128 člani in 755 operativci, je Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) močan člen v sistemu zaščite in reševanja, s katerim lahko računajo tukajšnji župani v primeru potrebe. Še posebej so se zgornjesavinj-ski in ostali gasilci izkazali pri zagotavljanju najpotrebnejših življenjskih pogojev, zlasti za oddaljene krajane, v času lanskega žledo-loma. Ponekod so bili ljudje več dni brez elektrike, telefonskih signalov in nujnih življenjskih potrebščin. Položaj so v sodelovanju z ustreznimi službami marsikje reševali prav gasilci - prostovoljci. GASILCI SO CENJENI POVSOD Ob imenovanju je poveljnik Ga- silske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric dejal: »Že vrsto let smo gasilci v samem vrhu organizacij in osebnosti, katerim državlja- sveta, vidimo, da se pri vseh naravnih in drugih nesrečah in tudi terorističnih napadih, ki se vsakodnevno dogajajo v svetu, prvi na mestu po- Janko Zuntar (levo) in Slavko Bric sta povedala, da je visoko priznanje za gasilce čast in odgovornost, da se bodo trudili še naprej. (Foto: Marija Lebar) ni Slovenije, ko pride do razno raznih nesreč, najbolj zaupajo in cenijo naše delo. Tudi v drugih državah Evrope in sveta so gasilci med najbolj cenjenimi osebnostmi. Ko spremljamo vesti iz domovine in POSLANSKA PISARNA NAMENJENA OBČANOM Možnost osebnega kontakta s poslanko Nado Brinovšek javijo gasilci, ki skušajo pomagati ljudem v stiski. Zato ni čudno, da smo povsod zelo cenjeni. Poleg tega je med vsemi temi gasilci veliko ljudi, ki prostovoljno in ljubiteljsko nudijo pomoč potrebnim ljudem 24 ur na dan. Da smo usposobljeni za nudenje tovrstne pomoči, veliko časa posvetimo urjenju in usposabljanju naših kadrov, to dodatno zahteva veliko našega časa, kar pa se pri poročanju medijev ne vidi. Zato smatram, da je priznanje za »Delovno osebnost leta« povsem zasluže- MIZARSTVO MELU Z mednarodnimi partnerji uspešno do evropskih sredstev Zgornjesavinjska poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek, ki je bila izvoljena na listi SDS, je uresničila svojo napoved in v januarju pričela z delom v poslanski pisarni na terenu. Občanom je dostopna v občinskih ali drugih prostorih v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. V Solčavi jo je mogoče obiskati vsak prvi ponedeljek v mesecu v Centru Rinka, prav tako prvi ponedeljek v mesecu v Nazarjah, na Ljubnem in v Lučah. Vsak drugi ponedeljek poslanska pisarna deluje v občinskih prostorih v Gornjem Gradu, na Rečici ob Savinji in v Mozirju. Ob katerih urah je pisarna odprta oziroma poslanka prisotna, se zainteresirani lahko poučijo na spletnih straneh posamezne obči- Nada Brinovšek je dostopna v občinskih ali drugih prostorih v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. ne ali se obrnejo neposredno na poslanko Nado Brinovšek po telefonu ali elektronski pošti. Marija Lebar Prejšnji teden je podjetje Melu iz Luč po besedah lastnika in direktorja Alojza Selišnika podpisalo dogovor o sodelovanju v mednarodnem projektu, ki bo sofinanciran z evropskimi sredstvi. Na razpisu je družba Melu sodelovala v konzorciju s španskim institutom za lesarstvo in eno od nemških družb. V kratkem bodo deležniki podpisali tudi medsebojno pogodbo. Evropski projekt je namenjen no in smo vsi gasilci ponosni, da smo člani te humane organizacije, in veseli, da nam ljudje tako zaupajo. Še naprej se bomo trudili po svojih močeh nuditi pomoč občanom. Moramo pa biti pozorni, da s kakšnim nepremišljenim dejanjem ne porušimo zaupanja, ki smo ga gradili vrsto let.« MNOŽIČNOST IN PREDANOST STA NJIHOVI PREDNOSTI Predsednik GZ ZSD Janko Žun-tar je ob laskavem nazivu povedal: »To visoko priznanje je čast in je odgovornost, da se bomo trudili še naprej, da se bomo izobraževali, da bomo ukrepali in priskočili na pomoč v nesreči. Zato se tudi zbiramo v gasilske vrste, zato naši člani žrtvujejo številne ure svojega prostega časa. Množičnost in predanost naših gasilcev sta lahko zgled, take organizacije varstva pred požari in drugimi nesrečami drugod po svetu ne poznajo.« Žuntar še pravi, da občani čutijo, da se lahko zanesejo na gasilce. »Četudi je nesreča takšna, da morda ni niti možno kakorkoli ukrepati, je že to, da smo z ljudmi skupaj v njihovih problemih, težavah, celo v tragedijah, dobrodošla moralna opora. Ponosen sem na zgornjesa-vinjske in vse ostale slovenske gasilce. Verjamem, da bomo pri pomoči sočloveku prvi tudi vnaprej.« Marija Lebar malim in srednje velikim podjetjem za raziskave izdelkov, ki jih bo mogoče v prihodnosti tudi tržiti. V podjetju Melu so z mednarodnimi partnerji razvili lesno ploščo s protipožarnimi in protihrupnimi lastnostmi. V okviru projekta namerava Melu pridobiti ustrezne certifikate za svojo proizvodnjo notranjih vrat, ki jih izvozijo kar 90 odstotkov. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Naj osebnost občine 2014 MATEJ KRANJC, NAJ OSEBNOST OBČINE MOZIRJE »Ko si enkrat na tem »vlaku«, ne moreš kar enostavno izstopiti« Matej Kranjc: »Poskrbeti moram, da lahko dirigent samo stopi pred orkester in opravi svoje delo.« (Foto: MŠ) V Mozirju je naziv naj osebnost občine pripadel tajniku Godbe Zgornje Savinjske doline Mateju Kranjcu. »Naslov je potrditev dobrega dela in pripadnosti kolektivu, v kate- Ludvik Miklavc je s svojo umirjenostjo in strokovnostjo na občane naredil velik vtis. (Foto: ŠS) Ludvika Miklavca pozna večina ljudi v gornjegrajski občini, saj je aktiven in dejaven na številnih področjih. S svojo umirjenostjo in strokovnostjo je na občane naredil Maja Naraločnik je vedno pripravljena pomagati in prisluhniti ljudem. (Foto: ŠS) V občini Ljubno je največ glasov za naj osebnost minulega leta dobila medicinska sestra v ljuben-ski splošni ambulanti Maja Nara-ločnik. Glasovalci so jo opisali kot osebo, ki zna vedno prisluhniti in rem sem že 27 let. A to ni moje prvo priznanje. V letih svojega glasbenega angažiranja sem s strani Javnega sklada za kulturne dejavnosti prejel že bronasto, srebrno in zlato Gallusovo priznanje ter priznanje območne izpostave. Združenje slovenskih godb pa mi je podelilo bronasto in srebrno Adamičevo priznanje,« ne skriva zadovoljstva in dodaja: »Sem iz prve generacije godbenikov, ki se je pričela načrtno izobraževati v glasbeni šoli. Sicer pa, ko si enkrat na tem »vlaku«, ne moreš kar velik vtis, saj so ga z največ glasovi izbrali za naj osebnost leta. Vsem, ki so glasovali zanj in s tem njegovemu delu dali še dodatno veljavo, je Miklavc zelo hvaležen. Luc, kot Miklavca kličejo znanci in prijatelji, je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Bočna, predsednik Lovske družine Gornji Grad, dva mandata je bil predsednik krajevne skupnosti Bočna in občinski svetnik. Je človek, na katerega se ljudje radi obračajo v težavah. Za vsake- priskočiti na pomoč. Naraločnikova je v ljubenski ambulanti zaposlena že dolga leta. Zdravniki so prihajali in odhajali, kar štirje so se zamenjali v tem času, in v prihodnjem mesecu prihaja nova zdravnica, a Naraločnikova ima na vse lepe spomine. Tesno povezana je tudi s pacienti. Pozna njihove težave, jih razume in jim poskuša kar najbolj pomagati. Kot se sama pošali, je v zdravstvenem domu že od otroštva, njena mama je bila babica in so enostavno izstopiti.« Ljudje so opazili njegovo predanost, pozitivnost in požrtvovalnost pri organizaciji dela. Njegove organizacijske naloge so povezane z dogovarjanjem za nastope, za priprave na tekmovanja in z iskanjem prostorov za vadbo. »Poskrbeti moram, da lahko dirigent samo stopi pred orkester in opravi svoje delo,« se smeji tajnik godbe, ki igra klarinet, in ob tem, da so ga okarakterizirali za »vegeto, ki se povsod meša«, dodaja, da je tre- ga namreč najde prave besede, pri organizaciji raznih dogodkov pa je odličen organizator. Je tudi navdušen planinec in vodnik. Marsikomu je že pomagal osvojiti vrhove, ki jih sami ne bi zmogli. V preteklem letu je prejel grb občine Gornji Grad. Vse prej naštete dejavnosti uspešno opravlja poleg službe, saj mu pomoč soljudem veliko pomeni. Kot gasilec pomaga ljudem ob požarih ali vse pogostejših naravnih nesrečah, kot velik ljubitelj nekaj časa stanovali v njem. Delo v zdravstvu je bilo njena prva izbira in nikoli ji ni bilo žal. Čeprav se je videla pri delu v bolnišnici, je z veseljem pograbila ponudbo in pričela delati na Ljubnem ob Savinji. Nato je prišla na vrsto družina in o spremembah ni več razmišljala. Njen sin prav tako dela v zdravstvu, hčerki pa sta izbrali drugačno pot, čeprav ne tako drugačno. Ena obiskuje veterinarsko srednjo šolo, druga si želi postati kozmetičarka. Stres, ki ga prinaša delo, odpravlja ba postoriti veliko drobnih stvari, ki jih potem gledalec niti ne opazi, ko orkester stopi na oder. Svoje dolgoletne izkušnje, tako na glasbenem kot na organizacijskem področju, rad predaja mladim in skrbi, da tudi oni občutijo pripadnost kolektivu. Kranjc, ko ni v službi, na vajah ali nastopu, rad poprime tudi za harmoniko, svoje glasbeno znanje pa predaja sinovoma. Baterije za naporne dneve si polni s kolesarjenjem, tekom in smučanjem. Marija Šukalo narave pa v okviru zelene bratovščine skrbi za živali s krmljenjem preko zime. Obiskovanje krmišč izkoristi za sprostitev in sprehode v naravo. Za njegovo kondicijo dobro skrbi tudi njegov kuža, s katerim se rad poda na sprehod. Številne aktivnosti njegova družina dobro razume. Žena Brigita se z njim rada poda v planine in je tudi gasilka, hčerki in vnuk pa skrbijo, da mu je v krogu družine vedno prijetno. Štefka Sem s kolesarjenjem in hojo, kajti fizični napor ji zelo pomaga. V mladih letih je aktivno igrala odbojko v ljuben-skem klubu, ki je za časa Jugoslavije igral v drugi zvezni ligi. Da jo bodo občani izbrali za naj osebnost občine, ni pričakovala, ji pa to pomeni priznanje za njeno delo. Vsem, ki so ji s tem dokazali, da njeno trud in delo cenijo, se zahvaljuje, hkrati pa meni, da je še veliko ljudi, ki delajo dobro, a niso vedno opaženi. Štefka Sem LUDVIK MIKLAVC, NAJ OSEBNOST OBČINE GORNJI GRAD Za pomoč drugim mu nikoli ne zmanjka energije in volje MAJA NARALOČNIK, NAJ OSEBNOST OBČINE LJUBNO Delo v zdravstvu je bilo njena velika želja od otroštva 8 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Naj osebnost občine 2014, Iz občin DARJA ES, NAJ OSEBNOST OBČINE NAZARJE Zadovoljna ob vsaki spremembi na bolje Darja Es meni, da se je v teh prelomnih časih za zdravstvo vredno potruditi za vse. (Foto: ŠS) Čeprav je Mozirjanka, je Darja Es službeno zelo vezana na Nazarje, kar je prineslo, da so jo v tej občini ljudje izbrali za naj občanko. Presenečena nad tem rezultatom je najprej poudarila, da je po srcu Mozir-janka, a jo njeno delo resnično postavlja tudi v sosednjo občino, če- prav ni omejeno le na ta del, ampak na celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Medicinska sestra s srcem in dušo, ki je želela postati babica, in se je po mnogih letih dela znašla kot direktorica Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Nazarje, bi lahko povsem na kratko opisali njeno življenjsko pot. Njena želja, ko se je podala v srednjo šolo, je namreč bila, da bi postala babica, pomagala v najlepših trenutkih vsake mamice, pri rojstvu otroka. Po končanem študiju in diplomi pa ji je bilo ponujeno delo v dolini in priložnost je z veseljem pograbila. Sanje o babištvu so se tako umaknile delu v ambulanti, a kljub temu jo je delo vedno izpolnjevalo. V preteklem letu je postala tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma in s pomočjo kolektiva uspešno opravlja naloge. V dolino prihajajo novi zdravniki in še kaj bi lahko zapisali kot zaslugo Esove in kot sama dodaja, tudi vseh ostalih v kolektivu. V kratkem času so bile dosežene male zmage, ki omogočajo boljše delo, veliko truda pa vlaga tudi v veliko zmago, gradnjo prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. Esovi energije in volje za delo nikoli ne manjka in v teh prelomnih časih za zdravstvo meni, da se je vredno potruditi za vse, kajti od tega je odvisna naša prihodnost na tem področju. Kljub obilici obveznosti se ne more odpovedati delu z ljudmi, zato še vedno dela v dveh ambulantah. V redkih prostih trenutkih v roke rada vzame dobro knjigo ali sede za klavir. Po tem, kakšne skladbe igra, njeni domači, ki ji ves čas stojijo ob strani, vedo, kakšen delovni dan je za njo. Štefka Sem JURE KOLENC, NAJ OSEBNOST OBČINE REČICA OB SAVINJI Znanje in izkušnje črpa od starejših Jure Kolenc: »Občutek, da so ljudje moje petnajstletno delo v turizmu opazili, mi zelo godi.« (Foto: MŠ) Zgornjesavinjčani so opazili doprinos Jureta Kolenca k razvoju rečiške občine in doline ter množično glasovali, da je direktor kampa Menina postal naj osebnost občine Rečica ob Savinji. Za priznanje je slišal na poti po Nizo- zemski. Pravi, da ni dovolj čakati turista doma, temveč moraš svojo dejavnost predstaviti tudi na sejmih. Zato skoraj mesec dni letno preživi na poti po Nemčiji, Nizozemski in Belgiji. »Občutek, da so ljudje moje petnajstletno delo v turizmu opazili, mi zelo godi. Tu pa so še številne nagrade, ki dokazujejo, da se je izplačalo vztrajati, čeprav sem imel obdobje, ko sem mislil odnehati. Sicer pa se cela moja ekipa trudi za dobrobit gostov in do njih želimo biti prijazni in ustrežljivi,« je povedal Kolenc in dodal, da se turisti, ki obiščejo njegov kamp, radi dru- žijo z domačini in spoznavajo lokalni utrip doline. Tudi zato »kam-povec«, kot ga kličejo vaščani, ne skrbi le za turiste, temveč je v svoji okolici znan kot prijeten mladenič, ki zna najti stik tako s starejšimi kot z mladimi. »Da sem pri svojem delu dober, rad črpam znanje in izkušnje od starejših, ki so postali moja inspiracija, ter poskušam to prenašati na mlade. Obenem jim preko dela v kampu želim približati, kako animirati tujce. Legende, ki jih pogosto slišim, prenašam na svoje obiskovalce,« o delu razlaga Kolenc, ki je prepričan, da brez partnerice Katarine Cafuta, ki skrbi za gostinski del, uspeh ne bi bil popoln. Tako sta si razdelila animacijo in športne aktivnosti ter gastronomsko ugodje ljudi, ki prihajajo v Varpolje skozi vse leto. Za skoraj 18-urni delavnik v špi-ci sezone vsak dan v tednu si Ko-lenc polni baterije z raftanjem na Savinji, ki mu daje energijo, dopust pa izkoristi marca. Tedaj se poda v tople kraje in se lenobno predaja soncu, branju dobre knjige ali potapljanju in spoznavanju podvodnega sveta. Ob slednjem se v vodi počuti svoboden. Marija Šukalo OBČINSKI SVET LJUBNO Sprejeti proračun za letos investicijsko naravnan Potem ko je bil v petnajstdnevni javni razpravi in so ga predhodno obravnavala ustrezna delovna telesa, je ljubenski občinski svet na seji 22. januarja sprejel letošnji proračun. Spremembe od prve obravnave sta pojasnila računovodkinja Janja Kopač in župan Franjo Nara-ločnik. Občinski svet na dokument v tokratni, drugi obravnavi ni imel pripomb in ga je potrdil. Kot je pojasnil župan, ni bilo vloženega nobenega amandmaja, v predlog proračuna pa je občinska uprava vnesla kar nekaj popravkov, ki so jih predlagali svetniki v prvi obravnavi. Tako so v proračunu namenili tudi sredstva za modernizacijo lokalne ceste Ločica-Prapro-tnica proti Mrzlemu vrhu, za katero so se zavzeli svetniki na prejšnji seji, v višini 10.000 evrov. Znižali so višino nameravanega dolgoročnega kredita za sofinanciranje izgradnje Skakalnega centra Savina, za katerega bo denar pri- spevala tudi država, in znesek prilagodili glede na ocene v investicijskem projektu. Za to postavko je načrtovano najetje desetletnega kredita v višini nekaj manj kot 1,600.000 evrov. Sicer so za letos predvideni skupni prihodki v višini približno 3,623.000 evrov in odhodki 4,495.000 evrov. Svetniki so soglasno sprejeli sklep, da se proračun potrdi. Ob razpravi pri proračunu je župan izrazil pričakovanje, da bo dr- žava občinam zagotovila prepo-trebna sredstva za izvajanje njihovih obveznih nalog, saj pogajanja še vedno niso končana. Zato pri oblikovanju proračuna občina tudi ni razpolagala z dokončnimi izhodišči za višino prejete glavarine in sredstev po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin. Iz tega razloga, je povedal župan, je mogoče v kratkem pričakovati rebalans proračuna. Marija Lebar 9 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Maj osebnost občine 2014, Zdravstvo CIRIL ROSC, NAJ OSEBNOST OBČINE LUČE Kot župan pripomore k razvoju občine Ciril Rosc: »Menim, da se razvijamo kljub temu, da se doslej nismo zadolževali.« (Foto: SR) Ime lučkega župana Cirila Rosca se je v izboru za naj osebnost občine pojavljalo že večkrat. Tokrat so bili bralci Savinjskih novic prepričani, da si naziv zares zasluži. »Mislim, da si je ta naziv v sedanjih kriznih časih težje pridobiti kot v le- Julijana Klemenšek je del podjetja Eltras, kjer imajo delo in kruh številni domačini. (Foto: ML) Bralci Savinjski novic iz Solčave so bili mnenja, da si naziv naj osebnosti njihove občine tokrat zasluži dolgoletna direktorica družinskega podjetja Eltras. »Je odgovorna, sposobna, poštena, delovna ... Je del podjetja Eltras, kjer imajo delo in kruh številni domačini, ne dela razlik med ljudmi, je najbolj zaslužna, da še imamo v Solčavi trgovino,« so nekateri razlogi za glasovanje Solčavanov. Julijana Klemenšek je bila nad izborom kar presenečena. »Saj ne počnem nič posebnega,« je dejala, ko smo ji predstavili mnenja bralcev. Da so v podjetju prepoznani kot izjemno pozitiven dejavnik, priča tudi lanskoletno občinsko priznanje. Julijana Klemenšek je doma s Kozjanskega. Delala je v podjetju Avtomotor v Celju, ko je spoznala Solčavana Vojka Klemenška. Poročila sta se in začela z obrtjo kovinarske stroke. Kmalu sta se pre- tih »debelih krav«, ko je bilo mogoče bolj prisluhniti potrebam in željam občanov,« pravi Rosc. In kaj je tisto, kar so pri njegovem delu občani še posebej izpostavili? »Je pošten, veliko naredi za to, da se občina razvija, čeprav ni zadolžena. Se enakovredno trudi za vse občane, tudi tiste, ki nismo v centru Luč. Pripomogel je, da smo dobili kanalizacijo. Je vztrajen in vedno pripravljen pomagati, do vseh enako pošten.« To je le nekaj mnenj naših bralcev. Ciril Rosc je Lučan, poklicno pot si je izbral na področju elektrotehnike, v smeri računalništva. »Bil sem med prvimi v dolini, ki sem na selila na Vojkovo domačijo v Solčavi, kjer sta nadaljevala z obrtno dejavnostjo. Kot se je širila družina - dobila sta dve hčerki - se je širilo tudi poslovanje. Domači prostori so postali pretesni in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta v bližini kupila zemljišče in zgradila poslovne prostore. Podjetje se vse od takrat širi. V sedanjem času daje kruh približno štiridesetim ljudem. Po naročilu izdelujejo transportne naprave za avtomobilsko industrijo. Imajo lasten razvojni oddelek, kar 80 odstotkov njihovih proizvodov pa gre v izvoz. Lani so se odločili prevzeti solčavsko trgovino, ki jo je nameravala Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje zapreti. »Kraj, kot je Solčava, vendar ne more brez trgovine,« pravi naša sogovornica in doda, da so se s tem v Solčavi ohranila štiri delovna mesta. Trgovino vodi njena hčerka Tanja. Klemenškova je vsa leta močno vpeta v delovanje podjetja, ves čas vodi tudi vse potrebno knjigovodstvo in računovodstvo. Nedavno je funkcijo direktorice predala hčerki Katji, saj se ima sama namen upokojiti. Seveda pa to še ne pomeni dokončnega slovesa od tem področju deloval kot samostojni podjetnik in tako, lahko rečem, oral ledino.« In kako je začel svojo politično pot? »V politiko sem slučajno padel leta 1994, ko se je oblikovala samostojna občina Luče in sem bil izvoljen v občinski svet.« Ko je bil takratni župan Mirko Zamernik leta 1996 izvoljen za poslanca v državnem zboru, je Roscu ponudil mesto občinskega tajnika. To delo je opravljal do leta 2002, ko je prvič kandidiral kot župan in bil izvoljen. Župansko funkcijo opravlja sedaj že trinajsto leto. Ali mu je kdaj žal, da se je odločil za takšno pot? »Če zložim podjetja, s katerim je vse družinsko življenje tesno prepleteno. Le več časa bo lahko posvetila svo- LJUBNO OB SAVINJI Z 2. februarjem bo v splošni ambulanti na Ljubnem ob Savinji z delom pričela zdravnica Irena Roš-čič. Ambulanta bo tako po 14 letih ponovno prešla v mrežo javnega zdravstva, kar za paciente ne prinaša sprememb. Delovni čas ambulante ostaja podoben sedanjemu, ob ponedeljkih bo ambulanta delovala popoldan, ostale dni v tednu zjutraj. Medicinska sestra ostaja Maja Nara-ločnik, ista ostaja tudi telefonska številka za naročila. Roščičeva prihaja na Ljubno iz celjskega zdravstvenega doma. Od zdravnikov, ki so od tam že prišli v ambulante v Zgornji Savinjski dolini, ji je bilo delo v tem kolektivu pozitivno predstavljeno in z veseljem se je odločila za spremembo okolja. misli in pogledam na prehojeno pot in na delo, ki smo ga za občino skupaj opravili, mi ni žal. Seveda pridejo dnevi, ko je težko. Zlasti v sedanjem času, ko so se občine znašle v primežu državnega varčevanja in ni mogoče uresničiti vsega, kar bi bilo potrebno. Vendar menim, da se razvijamo kljub temu, da se doslej nismo zadolževali. Kar nekaj zanimivih načrtov za napredek občine še imamo, upam, da nam jih bo uspelo tudi uresničiti,« pravi Ciril Rosc, ki dodaja, da ga pri njegovem delu podpira tudi družina, ki mu veliko pomeni. Marija Lebar podjetje in jim vnukom in cvetju, ki je njena strast. Marija Lebar Do zamenjave zdravnika na Ljubnem prihaja zaradi prekinitve koncesijske pogodbe s strani Igorja Kočevarja, ki je 14 let delal v tej ambulanti. V zadnjem obdobju se je glede njegovega dela pojavilo več težav, kar so obravnavali tudi na eni od sej ljubenskega občinskega sveta. Že od poletja dalje ni več opravljal dežurstev, občini ni poravnaval obveznosti za najem prostorov, v novembru pa je brez nadomeščanja odšel na dopust. Takrat se je več pacientov pritožilo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predvsem zaradi podaljševanja bolniškega stale-ža. Kočevar je po teh dogodkih prekinil koncesijsko pogodbo z ljuben-sko občino. Štefka Sem JULIJANA KLEMENŠEK, NAJ OSEBNOST OBČINE SOLČAVA Svoj čas deli med družino, cvetje Ambulanta ponovno v mreži javnega zdravstva 10 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Zgodovina in narodopisje Vojni čas 1914-1918 - taykaufoua kronika (11) Piše: Aleksander Videčnik NABORI (NADALJEVANJE) Dne 19. novembra 1917 pri zadnjem naknadnem naboru, ki pa se je odvijal v Mariboru, so pobirali tiste za orožje nesposobne. Dva tržana sta obvisela, dva pa odletela. Dne 17. januarja 1918 poslovil se je od nas tukaj konfinirani nekdanji ljubljanski župan, ranatelj Ivan Hribar, naš prvoborec in mučenik, ki se je vrnil v Ljubljano. Njemu veljajo besede slavnega Čeha, kate- re je na slovanskem kongresu leta 1848 povedal: »Dragi brat! Iz robstva ne vodi nobena pot brez boja k svobodi. Kri vodi v častno smrt, po njej pa slava!« Prišel bo dan, ko bo jugoslovanski narod storil, kakor je pregnanec in mučenik iz one dobe leta 1848, ko se bo svoboden vračal v domovino. Na pragu rodne zemlje bo pokleknil, poslubil s solzami domačo grudo in radostno vzkliknil: »Moja si zopet, lepa naša domovina!« S tem končam to četrto nadaljevanje kronike. V Mozirju, po svečnici 1918. Podpis: Žiga Laykauf, kronist. Naš kronist je nadaljeval s pisanjem o dogajanjih okoli mirovne pobude, mirovne konference, o težavah z Nemci in intervenciji Amerike. Ti podatki ponazarjajo čas od leta 1918 do sklenitve mirovne pogodbe. NADALJEVANJE ČETRTEGA NASTAVKA 1918 Od zadnjega poglavja naše trške kronike je minilo tričetrt leta. Usodepolni dogodki so stanja te- meljito spremenili naše obzorje in pomembno je za kronista, da iste že radi popolnosti zabeleži. JALOVA PRIZADEVANJA ZA MIR Pričakovanje miru je bilo brezuspešno. Fata morgana nas je mamila Mirovna nota, katero je naš zunanji minister grof Burion antantnim državam posredoval, da bi iste v medsebojnem, neobveznem pogovoru glede mirovnih pogojev obravnavali. Ta predlog so antantne države enostavno odklonile, sluteč isto nastavljeno nemško past. Niso se ujeli! Med tem je bojna furija naprej divjala in vojni bog Mars se je nemškemu orožju smehljal. Pri Sieni so jim Francozi pokazali svojo vojaško moč! Nemci so z dalekosežnimi, novo skonstruiranimi topovi obstreljevali Pariz in Pod lipami v Berlinu so že slavnostni obod v tuljerije aranžirali. Vojna vihra je dosegla zenit. Oholi Nemci so se norčevali iz pogo- jev, katere je Wilson, predsednik USA, na kongresu v Washingtonu 8. maja 1918 stavil centralnim državam. Ameriške čete pa so vkljub nemškim podmornicam (podvodniki) prihajale preko oceana Francozom in Angležem na pomoč - nad polmili-jona ameriških vojakov je bilo že v Evropi. NEMŠKI AGENTI NA DELU V Rusiji so nemški agenti uspeli naščuvati zaslepljen narod s pomočjo čifutov, posebno delavske sloje. Tako je nastala boljševistična roparska tolpa, ki je povzročila ogromno žrtev. Zbili so cesarju krono z glave, ubili njega, slavnega zmagovalca Lvova Nikolaja Nikolajeviča in umorili sto drugih uglednežev - iz krvi in groze pa so rasle nove republike. Krogla vojne sreče se je kvišku kotakala, na vrhuncu pa obstala, šla je nazaj. Nemci so bili prisiljeni k počasnemu, a pogubnemu umiku. Bolgarska fronta je bila od junaških čet Srbije ob Ohridskem jezeru prebita in tako je Bolgarija bila prisiljena prositi za mir. Popolna kapitulacija armade je bila posledica tega. Bolgarski vladar knez Ferdinand se je umaknil in predal vladavino sinu Borisu, sam pa jo je popihal v Koburg, ne da bi pozabil vzeti seboj polno malho ... Med tem so srbski junaki - Šumadijci - zavzeli staro Srbijo in Makedonijo - zavzeli so Niš, Kragujevac in danes, 23. oktobra 1918, že stoje njihove čete ob Donavi v Beogradu in daleč v Bosni. NAŠ VOJNO-KORESPONDENČNI URAD SPOROČA Avstrijske čete so se prisiljene umakniti na pozicije zadaj. Konec pesmi! Tromesečni umik Nemcev na Flanderskem in Francoskem jim je prinesel ogromne izgube. To je sedaj prvič, da nemški kancler Wilsonove mirovne ponudbe znova pretehta. Nemške prošnje od 5. in 12. oktobra so zadele le na tršo odločnost Wilsona, ki sedaj ne terja nič manj nego glavo Hohenzolerske dinastije, rekoč, da hoče uničiti vse samodržne sile in zahteva popolno kapitulacijo nemške armade. Še stavijo nemški generali na zadnjo karto - začelo se je z zavlačevanjem in barantanjem ... SLOVANI SE PREBUJAJO V devetmesečni dobi tega odseka kronike so se zgodili za nas avstrijske Slovane eminen-tni dogodki. V tej dobi je vznikla naša samostojnost, rodila se nam je svoboda po 1200-letnem tujčevem jarmu. Letos so obhajali Čehi petdesetletnico Narodnega divadla v Pragi, v kulturnem žarišču češkega naroda. Slavnostnih dni so se udeležili tudi Jugoslovani. Zadnje dni jih je češka policija izgnala. »Avstrijski Polizespizelstadt -tvoja setev zori.« Izgnani so se vrnili na jug, a prinesli so s seboj iskre češke narodne duše, enotne ljubezni, da je v zubel splamtela, videli so češko delo in začeli so v tem smislu doma delovati. Prvo je bilo sklicanje naše velike narodne skupščine v Ljubljani 29. in 30. junija, sklicala jo je Jugoslovanska demokratska stranka, ki je zagotovila v vseh slovanskih strankah enotno postopanje. Ustanovili so Narodni svet kot vrhovno inštanco, ki je odločala o vseh gospodarskih in političnih delovanjih področnih odborov. Tudi v Zagrebu so ustanovili podoben odbor. Načelnik vrhovnega vodstva gibanja je bil enoglasno izvoljen dr. Anton Korošec. Podpredsednik je postal Svetozar Pribičevic za hrvaški in dr. Ante Pavelic za srbsko-hrvaški del koalicije kraljevine Jugoslavije. Pristopili so tudi bosanski muslimani. Tako je veljalo, da je velike odločitve sprejemal le Narodni svet (Narodno vjece). Tako je postala Majniška deklaracija deklaracija naših poslancev, ki je bila 30. maja 1917 v Državnem zboru izrečena, nam pa politična zvezda - voditeljica, za katero bomo korakali s taisto vnemo, kot so za betlehemsko zvezdo korakali trije Kralji, dokler niso dospeli do koče, kje se je rodil odrešenik. Tudi naš je ta cilj, naš cilj je ujedinjena Jugoslavija. In ne obrača se več zastonj na tistih sedemsto tisoč, ki so podpisali majniško deklaracijo. Nadaljevanje prihodnjič. i * Mozirski trg leta 1899 (Fotodokumentacija: A. V.) 11 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Šolstvo, Kultura ŠOLSKI CENTER VELENJE SE JE PREDSTAVIL ZGORNJESAVINJČANOM Zabavna in več kot zgolj informativna prireditev Predstavniki Šolskega centra Velenje (ŠCV) so v ponedeljek, 19. januarja, v domu kulture v Nazarjah pripravili prireditev z naslovom Pridi, poglej, pridruži se pod mavrico znanja. Dogodek je bil informativne narave in je bil namenjen zgornjesavinjskim devetošolcem in njihovim staršem za lažjo odločitev o nadaljevanju šolanja. Kot je v uvodnem nagovoru dejal direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik, center pripravlja predstavitev svoje dejavnosti in možnosti šolanja za bodoče zgornjesavinjske dijake že več let in je dogodek postal že tradicionalen. »Škoda bi bilo, če se ne bi vpisali na naš center samo zato, ker niste vedeli za nas,« je med drugim povedal Kotnik in na kratko predstavil številne ugodnosti, ki jih ponujajo dijakom vse od organiziranega prevoza do številnih zanimivih in - kar je še posebej pomembno - tudi zaposljivih poklicev. Šolanje pri njih je tudi kakovostna odskočna deska za nadaljevanje v različnih študijskih smereh. »Smo dobra šola, imamo dober kader in najsodobnejšo opremo. Naši dijaki so kot naši otroci,« je povedal direktor Kotnik in dodal, da sodelujejo tako z gospodarstvom kot v številnih mednarodnih projektih in izmenjavah dijakov. Poleg sodobnega pristopa k učnim vsebinam potekajo na šolah, ki sestavljajo center, še številne ob-šolske dejavnosti. Da bi začutili utrip in delo na ŠCV, so dijaki vsake od petih šol, ki sestavljajo mavrico šolskega centra, pripravili kratko igrano predstavitev. V njih so na zabaven način prikazali, kako poteka delo na njihovi šoli in kakšno je gledano z očmi mladih. K besedi so dijaki povabili svoje ravnatelje, ki so podrobneje opisali možnosti in načine dela na njihovih šolah. Duhovite kratke predstavitve, za katere so se dijaki res potrudili, so bile deležne smeha in aplavzov občinstva v dvorani. Po koncu prire- Direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik je predstavil številne ugodnosti, ki jih ponujajo dijakom. (Foto: Marija Lebar) Dijaki so na zabaven način prikazali, kako poteka delo na njihovi šoli. (Foto: Marija Lebar) ditve je bilo mogoče dobiti različne zloženke in ostale informacije, tudi o informativnih dnevih, ki bosta v februarju. Zainteresirani so lahko opravili individualne pogovore s svetovalnimi delavci. Marija Lebar DRUGI VEČER POEZIJE V MOZIRSKI GALERIJI in tuje avtorje brali člani kulturnega društva Decembrski Večer poezije je izzvenel v besedah Franceta Prešerna in nedavno preminulega Kajetana Koviča, 16. januarja pa so lahko zbrani prisluhnili najprej nemškim kanonskim avtorjem, nato slovenskim in nazadnje še francoskemu pesniku in italijanski pesnici. Tokrat so za izvedbo večera člani mozirskega kulturnega društva izbrali galerijo. Branja je v celoto povezal Matej Koren. Domen Orosel, Borut Petrovič in Klemen Čretnik so po Brechtu, Heineju in Goetheu prebrali še pesmi Menarta, Koviča, Čuka in Kolška. Zadnji Peter Kolšek je izdal zbirko Menina, iz katere je bilo izbranih par pesmi za ta večer. V tretjem delu so V Napovedniku dogodkov smo v 3. številki Savinjskih novic objavili, da bo Večer poezije ob 16. namesto ob 19 uri. Bralkam in bralcem ter udeležencem dogodka se za neljubi spodrsljaj opravičujemo. Uredništvo brali pesmi Barbare Korun, Francoskega pesnika Preverta in mlade italijanske pesnice Cicco-ne. Dogodek je pomagal organizirati Aleš Pod- križnik. Mlada zasedba članov bo pripravljala podobne večere vsak mesec. Slavica Tesovnik Člani mozirskega kulturnega društva bodo pripravljali podobne večere vsak mesec. (Foto: Slavica Tesovnik) 12 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Kultura, Oglasi KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V MOZIRJU Ponovno napolnili dvorano domala do zadnjega sedeža Zgornjesavinjski godbeniki so v Športni dvorani Mozirje 17. januarja izvedli tradicionalni letni koncert, na katerem so predstavili vrsto skladb. Popestrili so jih s solističnimi nastopi, v goste pa povabili profesionalni plesni par in plesalce plesne šole Migaj Mojce Štancar. Članice in člani vsako leto mlajšega godbe-nega ansambla, ki mu dirigira Tomaž Podlesnik, « v T ■:i:' ijtEfy-Mryvi i JP V ¡V- WBt Nastop članic in članov vsako leto mlajšega godbenega ansambla (Foto: Benjamin Kanjir) Maja Pucelj in Peter Fileš sta odplesala plese od rumbe do tanga. (Foto: Benjamin Kanjir) se s tekmovanj vedno znova vračajo kot dobitniki najvišjih priznanj. Dolgoletno delo, ki ga je osemnajst let opravljal dirigent Franci Goljuf, za leto dni za njim prevzel Matej Kranjc, nadaljeval Tomaž Guček, sedaj pa nadgrajuje Tomaž Podlesnik, iz leta v leto žanje obilnejši pridelek. V sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje je godbeni ansambel vsako leto bogatejši za vrsto mladih in nadebudnih članov. Slednje slovesno uradno sprejmejo v svoje vrste ravno na vsakoletnem januarskem koncertu. Letos sta jih predsednica godbe Fanika Strašek in dirigent Tomaž Podlesnik sprejela šest. Repertoar koncerta je obsegal skladbe domačih in tujih avtorjev. Predstavila se je vrsta solistov iz vrst članov, za posebno poslastico pa so še enkrat več poskrbeli člani sekcije tolkal. Tokrat so igrali kar na barske stolčke. Zanimiva je bila tudi skladba The Typewriter, ki jo je na pisalni stroj odigral Tilen Repenšek. V drugem delu koncerta sta nastopila profesionalna plesalca Maja Pucelj in Peter Fileš. Odplesala sta plese od rumbe do tanga, ki ga je na harmoniki ob godbenem ansamblu spremljal Tomaž Guček. Pred glasbeniki so nato nastopili plesalci plesne šole Migaj z Mojco, učiteljice Mojce Štancar, in izvabili vrsto aplavzov. Posebno priznanje so ob šestdesetletnici igranja godbeniki namenili Franciju Esu. Začel je z igranjem v rečiški godbi, nadaljeval v nazarski, ob Franciju Goljufu pa postavil na noge še sedanjo, katere del je vsa leta. Koncert, ki ga je vodila Saša Pukl, je v dvorano privabil obiskovalce od blizu in daleč. Godbeniki so med redkimi, ki tudi v časih ekonomske krize napolnijo dvorano domala do zadnjega sedeža. Benjamin Kanjir 13 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Tematska priloga Pripravila Tatiana Golob //i«z Smo sredi sezone gripe in številnih virusnih obolenj, zato je razumljivo, da je zdravje v zimskem času priljubljena tema pogovorov. Ker se je v zadnjih letih tudi na slovenski trg razširila široka ponudba »super« živil, s katerimi skrbimo tako za svoje zdravje kot za vitko linijo, se tudi pogovori najpogosteje odvijajo v tej smeri. Veliko je sadja, različnih žit, napitkov, koreninic in začimb, za katere pred leti še slišali nismo, danes pa bogatijo naše jedilnike. Mogoče zato pozabljamo, da imamo tudi Slovenci veliko lokalnih živil, ki si prav tako zaslužijo poimenovanje »super«, poleg tega pa so lahko dosegljiva, saj so zrasla na domačem ali vsaj sosedinem vrtu oziroma njivi. Zakaj ne bi torej zdravja krepili z domačimi živili, ki so najprimernejša za naše telo? OVES - UČINKUJE RAZSTRUPLJEVALNO Vedno bolj opazno in priljubljeno žito na trgovskih policah so včasih uporabljali predvsem za krmljenje živali. Pa vendar je to izredno bogato in hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, magnezija, kalcija, selena, mangana, silicija, kalija, železa in vitaminov. Nase veže proizvode presnove in jih učinkovito izloča iz telesa, zato spada med dobra razstrupljevalna živila. Med drugim zmanjšuje raven skupnega holesterola, zdravilno deluje pri boleznih sečil, želodca, žolča in jeter, pomaga pri impotenci in je krep-čilo za maternico. Savinjske novice št. 5, 30. januar 2014 Tematska priloga Hotel Prebold MtJll^ rr CUM-UI MWI Hotel Prebold dobiva novo podobo. V hotelu smo končali s prenovo wellness centra z razširjeno ponudbo klasičnih in terapevtskih masaž ter ayurveda tretmaji, savnami in ma-sažnimi kadmi. Posebej smo ponosni na ha-mam, saj turško oziroma orientalsko kopel ponujamo med redkimi v Sloveniji. Kot edini v Sloveniji in na Hrvaškem zastopamo kozmetiko Cayukeda, ki je pripravljena po načelih ayurvede za salonsko nego in nego doma, surovine zanjo pa izvirajo iz Indije. Prenovili smo ponudbo kavarne, korenito smo se lotili tudi kuhinje in kulinarične ponudbe. V februarju pripravljamo otvoritev nove kuhinje, iz katere bo vsakodnevno dišalo po odličnih malicah. Ponudili bomo pestro ponudbo ala card jedi, poudarek bo na raznovrstnih okusnih rižotah. Že nekaj časa deluje brezmesna kuhinja, ki združuje fuzijo indijske in ayurvedske kulinarike pod vodstvom priznanega kuharja iz restavracije Radha Go-vinda Ljubljana. Sedaj bomo enkrat mesečno pripravili brezmesni dan, ko bomo gostili znane slovenske vegetarijanske estradnike, s katerimi boste lahko pokramljali ob eksotičnem kosilu. Potekali bodo brezplačni seminarji o zdravi brezmesni prehrani in eko tržnica sadja in zelenjave. Želimo tudi obuditi nekoč tradicionalne plesne večere. Po uspešnem novoletnem plesu pripravljamo plesni večer na najbolj romantičen dan v letu, in sicer 14.2.2015 od 20-ih dalje. Na Valentinovem plesu vas bomo razvajali z odlično kulinariko in živo plesno glasbo. Zaradi precejšnje odzivnosti so potrebne rezervacije. Več informacij najdete na spletni strani Hotela Prebold. www.hotel-prebold.si Star pregovor pravi: »Zdravje je največje bogastvo.« Ko smo zdravi, je življenje lepše, polno dobro in prijetno. Za svoje zdravje lahko v veliki meri naredimo tudi sami, s tako imenovanim zdravim slogom življenja. Zdrav slog življenja je tudi gibanje, kar v veliki meri imenujemo tudi športna rekreacija . V zavodu Rdeča dvorana ŠRZ Velenje upravljamo s športno rekreacijskimi objekti, I rdeča dvorana šrz Zdravje je rdeče barve kjer boste lahko našli obliko športne rekreacije po svoji meri. V Rdeči dvorani se lahko razgibate v kolektivnih igrah z žogo, badmintonom, squashem, tenisom, namiznim tenisom. Po vaših željah lahko organiziramo različna rekreacijska tekmovanja. Na bazenu Velenje lahko plavate v velikem bazenu in se zabavate z otroci tudi v malem, vadite v fitnes centru in na koncu sprostite v savna centru s finsko, infra in parno savno. VLJUDNO VABLJENI! Savinjske novice št. 5, 30. januar 2014 Tematska priloga atlasPROfilax Rciičjii-i.!, Schiinipcrlijir KAJ PRAVI URADNA MEDICINA 0 TEJ NEMEDICINSKI METODI? _ Zdravnik dr, mod. Vuk Nikovič, specialist urgentne medici ne je povedal svoje mnenje in izkušnje glede prvega vratnega vretenca Atlasa. 7 branjem medicinske li teranu e in 2 znanjem i2 anatomije sem ugotovil, da je AilasPfofilax logična metoda in da vsaka nepravilnost v polo/aju prvega urinega vretenca oziroma njegova rotacija m ij-pah glede na potoiaj lobanje povzroča pritisk na vaskirlarne strukturi? tega področja in s tem [udi na živčevje, katero sčasoma začenja pošiljati napačne informacije o stanju našega telesa in organov. Pretok iimfe je otežen. Poruši se komunikacija možganov in njegove okolice, kar ima popolno potrditev v moderni medicini. Nepravilna rotacija prvega vratnega vretenca in nepravilna rfržanje glave s časom začenja motit normalni lizio Loški položaj hrbtenice in hihtenica se začne postopoma ukrivi jati. Kot zdravnik bi vsem priporočal namestitev prvega vratnega vrel en ca. Ite je metoda nenevarna in spremembe, ki jih občutite so umetne, Zato s popolno odgovornost^ priporočam da obiščete AllasPruflLgx spada lista in opravite pravočasno nastavitev prvnga vrainega vretenca, Ur med. Vil k MlJtdviC Celotna znanstvena raziskava in mnenje dT. Nrkovita ter se več informacij in mnenja na¡de!e ra www.atlasprofilax-slo.si. Atlas profila k metoda se opravlja samo v ATLASPROFILAX cen) riti Slovenije že i leto rn v tem času ¡>? i? nešteto ljudi op ra vilo korekcijo prvega vratnega vretenca. Ljudje prihajajo; glavoboli, migrenami, omoticami, bolečinami v vratu, hrbtenici, kolkih, kolenih, upognjeni, depresivni, utrujeni, napeti......Po nastavitvi atlasa večina ljudi odiraja vzr.i Pianih, ol.ijssnih, razbiemenjenlh in presenečenih nad spremembami v svojem telesu, 2 áaÁj&¡ft¿ifi-iÁ TftETHA WASTAVjTVE »ATLASA« ft ATLA5PBOFILAlt - CENTER OJ1 672175 // 1 ;bi;¡i 124 333D Mftíine www.itjjispre ■,i.¡,. Id ■.. ZNANSTVENE RAZISKAVE . TLASPROFILAX METODE Ugotovljeno dejstvo, daje najviše vratno vretence-atlas pri skoraj vseh ljudeh rotirano in izpah njen o je znanstveno potrdil dr. Rainer Seibel iz Mulheimer iz Radiološkega inštituta v Nemčiji v znanstveni raziskavi od lete 20052009 pri 114 ljudeh. Dokazal je da ima 112 ljudi izpah rt jen in rotiran Atlas. Po besedah dr. Rainer Seibla je najbolj zanimivo to, da to revolucionarno odkritje izhaja iz nemedicinskega kroga in je znanstveno potrjeno, STATISTIKA UČINKOVITOSTI METODE ATLASPR0FILAX ZA 9 B0LE2NI OPRAVLJENA NA m LJUDEH prof. dr, med, Reiner M.M. Sebe! M RT slikanje Stal ¡slika uíinkaviToíU Ail «PRO! ¡la s metode PopDÜMl líiífilHjrl¡( 'Dp.' -"na UtK>5|i.jrt|c Brnz '.-IJ'JUÍJI-IJ i£i.h'i:o ljudi vrafskAvi pri 9 patološllh stan ¡ ¡tí fiolrr-n* v vrfltu, brp-hrml¡»Hnr!a Snledln»* ¿rfu brrv :: :-r-n: i: :3r.L\ it t St J15 73* 11% TI* 10 SU Tonu no-klonliiii «¡Mlemltn 79% 8* 7 161 idh^ntti.1-Jf*Éipj uH< www.aIl3spiofi(ai-shuI Slikanje iz (torename ravni Savinjske novice št. 5, 30. januar 2014 Tematska priloga, Organizacije ČEBULA - NARAVEN ANTIBIOTIK Rastlina iz družine lukovk je ena najstarejših zelenjav, ki jih človek uporablja tako v kulinariki kot v zdravstvu. Je staro zdravilo, ki ga polagamo na rane za hitrejše celjenje, saj preprečuje gnojne okužbe. Čebula je tako kot česen naravni antibiotik, ki se priporoča za pomoč pri zmanjševanju holesterola in nižanju krvnega tlaka, pomaga pri težavah s srcem in ožiljem, dokazano je tudi, da manjša tveganje za raka na črevesju. Je bogata z antioksidanti in vitaminom C. PETERŠILJ - ZA BOLJŠI ZADAH Tudi peteršilj na veliko uporabljamo v kuhinji, s tem pa pomagamo tudi svojemu zdravju. V domačem zdravstvu je poznan kot dober diu-retik, izloča strupene snovi iz telesa ter znižuje visok krvni pritisk. Peter-šiljev čaj zdravi opekline, pomaga astmatikom, ureja neredne menstruacije in blaži predmenstrual-ni sindrom. Izničuje slab zadah in blaži napenjanje. ZELJE - VRELEC ZDRAVJA Pravi studenec zdravja je zelje, ki je najbolj priljubljeno ravno v zimskem času. Zelje in druge križnice spadajo med zaščitna živila, saj so kakovosten vir vitaminov, rudnin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi. Raziskave ga povezujejo z zdravljenjem rakavih obolenj. Presni zeljni sok je tradicionalno zdravilo proti čiru na želodcu. Ljudska medicina priporoča tudi obloge s čistimi zeljnimi listi pri ast- mi, z oblogami blažimo tudi bolečino pri herpesu, hladni listi znatno pomirjajo bolečino pri išiasu. SVET ZDRAVILNIH ZELIŠČ NA DOMAČEM VRTU Na domačem vrtu lahko vzgojimo številna zdravilna zelišča, ki jih uporabljamo pri pripravi jedi. Šetraj deluje kot močno razkužilo, pomaga pri celjenju ran in pri pikih žuželk. Uspešno se uporablja pri različnih želodčnih in črevesnih težavah. Ne zanemarimo uporabe kamilice, ki je svoj čas sodila med najbolj priljubljena zdravilna zelišča. Kamilica blaži vnetja, uničuje bakterije, pomirja, sprošča krče, umirja napenjanje in blaži alergije. Poma- ga pri gastritisu, lajša akutna vnetja želodčne in črevesne sluznice. Priljubljena zdravilna začimba je tudi žajbelj. Deluje kot razkužilo, zato ga uporabljamo za grgranje in spiranje ust, odlično pomirja vnetja, krepi telesno odpornost, preprečuje potenje in pomaga celiti rane. Zaradi velike vsebnosti čre-slovin uspešno deluje proti driski. DRAGOCENA OLJA, OKUSNA IN ZDRAVILNA V Sloveniji pridelujemo številna olja, ki so okusna in zdravilna. Orehovo olje čisti kri ter preprečuje kislost v tankem črevesju. Preprečuje bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, znižuje raven holesterola, zdravi celulit in zelo ugodno vpliva na vse tri plasti kože. Odlično za imunski sistem je la-neno olje, saj je najboljši rastlinski izvor omega 3 maščob. Lane-no olje pomaga pri zdravljenju različnih rakavih celic, ateroskleroze, možganske kapi, srčnega infarkta, ekcema, artritisa, hipertrofije ... Zelo cenjeno je konopljino olje, ki pozitivno učinkuje pri preprečevanju številnih hudih bolezni, kot so rakava obolenja, epilepsija, rev-matska obolenja . Tudi olivno olje spada med zdravilna olja, saj vsebuje veliko vitaminov, antioksidantov in hranljivih snovi ter znižuje vrednost holesterola v telesu. Zaradi visoke vsebnosti mononenasičenih maščob velja za zdravo in dietno olje. In za konec ne pozabimo na bučno olje. Da, tudi to ima veliko zdravilnih učinkovin, pravijo mu celo studenec mladosti, saj vsebuje veliko mineralov in vitaminov (A, B1, B2, C, D in E). Zaradi visoke vsebnosti maščobne omega-3 kisline lajša vnetja sklepov, bogato z delta-7-steroli pa deluje proti povečanju prostate. ■ KLUB BORILNIH VESCIN RYU DOJO SAVINJSKA FENOMEN BRUNA GRÖNINGA Ponujajo velik spekter športnega treniranja Klub Ryu Dojo Savinjska je nov klub, ki deluje v Savinjski dolini na področju športa. Ponujajo velik spekter športnega treniranja: judo šolo, aerobiko, zumbo, vodene visoko intenzivne vadbe, MMA, samoobrambo, vadbe za starejše in mlajše, zdrav način prehranjevanja in še kaj. Pri borilnih veščinah učijo osnove motoričnih sposobnosti (plaze- nje, lazenje, kotaljenje, padanje ...), disciplino, spoštovanje itd. Decembra so pričeli prenavljati prostore stare sušilnice v Letušu, kjer bodo potekale vadbe. Želijo, da bi se jim pridružilo čim več ljudi, ki želijo narediti nekaj zase, za svoje zdravje in boljše počutje. V ta namen delujejo tudi na facebook strani. NN Predstavitev dokumentarnega filma v Velenju Krog prijateljev Bruna Groninga bo v nedeljo, 1. februarja, v velenjskem kinu predvajal dokumentarni film o Groningu. Projekcija bo trajala od 14. do 20. ure z dvema odmoroma. Prikazani bodo originalni filmski in tonski dokumenti o nemškem zdravilcu, arhivski dokumenti, prek 50 intervjujev s pričami časa ter številni igrani filmski prizori. Po smrti zdravilca Bruna Groninga je nastalo več organizacij privržencev, ki ohranjajo spomin nanj ter trdijo, da jim lahko posreduje zdravilne moči tudi iz onstranstva. Danes je največja med njimi Krog prijateljev Bruna Gröninga, ki ga je leta 1979 ustanovila Grete Häusler in ima po lastnih trditvah 60.000 članov v 80 državah. Kritiki obravnavajo organizacijo kot kult ali sekto in opozarjajo, da lahko ljudje resno ogrozijo svoje življenje, če v veri v čudežno ozdravitev opustijo medicinsko zdravljenje. NN Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 17 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Ljudje in dogodki, Nasveti ŠOLA HUJŠANJA S TJANO BURGER, BIOTERAPEVTKO IN ŠPORTNO VADITELJICO Korenita sprememba prehranjevalnih navad in gibanje recept za izgubo teže V Apartmajih in wellness centru Skok Mozirje se bo 31. januarja pričela šola hujšanja. Ta je po besedah vodje centra Alenke Brezov-nik namenjena vsem tistim, ki imajo težave s prekomerno telesno težo, vzdrževanjem le-te in posledično pomanjkanjem energije ter slabim počutjem. Namenjena je tudi tistim, ki imajo zdravstvene težave. V omenjeni šoli ne bo govora o dietah, te so namreč kratkotrajne, povzročajo stres in obremenitev tako telesa kot duha in so redkokdaj uspešne. Pomembna je korenita sprememba prehranjevalnih navad, ki prinašajo dolgotrajne učinke. Kako to narediti, bodo udeleženci izvedeli prav na srečanjih, ki bodo potekali devet tednov od februarja in marca. Poleg samega učenja novih pre- Vodja centra Alenka Brezovnik (levo) in Tjana Burger, bioterapevtka ter športna vaditeljica, sta se dogovorili o podrobnostih šole hujšanja. (Foto: Marija Sukalo) hranjevalnih navad bodo udele- naselila ljubezen, bodo pozabili na ženci osveščali tudi svoje miselne vzorce in jih spreminjali. »Delali bodo na sebi, se poglabljali vase in se postopoma vzljubili. Ko se bo v njih prenajedanje ali škodoželjne misli, ki vodijo v bolezen, saj si ne bodo več želeli škodovati,« pravi biotera-pevtka in športna vaditeljica ter av- torica knjige Spoštuj svoje telo Tjana Burger, ki bo vodila srečanja. Dodaja, da si je potrebno postaviti cilje, neke vrste poslovni načrt. Prehranjevalni načrt Burgerjeva oblikuje individualno skupaj z udeleženci. Tedensko se za posameznega udeleženca pripravi jedilnik, ki se ga mora ta do potankosti držati. Njegova naloga je tudi, da vodi dnevnik in zabeleži svoje občutke ter morebitne spremembe plana. Pri tem Burgerjeva pove, da je gibanje sestavni del programa. Kardio vadba pomaga pri izgubi teže, boljšemu počutju in prekrva-vitvi. Vadba je razgibana in vsebuje prvine aerobike, tae boja, joge, pila-tesa, vaje za moč, ravnotežje, koordinacijo in oblikovanje telesa. Odvijala se bo dvakrat tedensko. Marija Šukalo Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Mokrišča spadajo med najpomembnejše ekosisteme na Zemlji, hkrati pa med najbolj ogrožene. Šele v zadnji desetletjih se zavedamo njihovega ekološkega in ekonomskega pomena. RAMSARSKA KONVENCIJA Da bi jih ohranili z zaščito, varovanjem, pametnim upravljanjem in primerno rabo, so 2. februarja 1971 v Iranskem mestu Ramsar države ustanoviteljice podpisale mednarodno konvencijo o varovanju mokrišč mednarodnega pomena. Slovenija je k njej pristopila leta 1992, danes jo je sprejelo že 153 držav. To je eden pomembnejših mednarodnih sporazumov s področja naravovarstva, zato na ta dan obeležujemo svetovni dan mokrišč. Z besedo mokrišče označujemo različna življenjska okolja na prehodu med kopenskimi in vodnimi ekosistemi. Za vsa je skupno, da Mokrišče ni smetišče! jim življenjski utrip daje voda. Definicija konvencije za mokrišča se glasi: »Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, pol- letja, saj so človeku predstavljala oviro za širjenje obdelovalnih površin, postavljanje prometnic in naselij. Bila so vir bolezni in škodljivcev. Tudi Slovenija ni izjema, v drugi polovici 20. stoletja je pri nas izginilo 40 odstotkov mo- slana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov«. MOKRIŠČA SO OGROŽENA! Naravna mokrišča so danes na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Pravzaprav so ogrožena že dolga tisoč- krišč, predvsem ob srednjih tokovih rek. Že stari Rimljani so poskušali izsušiti Ljubljansko barje, ti poskusi so se nadaljevali vse do nedavnega. Tudi dandanašnji so mokrišča še vedno ogrožena zaradi poskusov melioracij vodotokov, izsuše-vanja kmetijskih zemljišč, gradnje industrijskih con in prometnic. Ve- dno bolj jih ogroža gradnja nakupovalnih središč z velikimi parkirišči na obrobju naselij. Mokrišča ogroža kemijsko in biološko onesnaževanje, še vedno tudi pranje cistern za gnojevko in škropilnic ter odlaganje embalaže za najrazličnejše kemikalije. Nekoč je bilo samoumevno postaviti deponije odpadkov v močvirnat svet, eno takih imamo tudi v naši dolini. Zato danes mnogi še vedno mislijo, da so močvirja in druga mokrišča deponija odpadkov, kar je seveda velika neumnost. MOKRIŠČA SO NAŠA PRIHODNOST! Mokrišča so naravni vodni zbiralniki, preprečujejo poplave, so naravne čistilne naprave, vir dobrin, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo ter so življenjska okolja mnogih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. So velika zakladnica biodiverzitete. Tako je razumljivo, da je slogan letošnjega svetovnega dneva mokrišč prav Mokrišča so naša prihodnost. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček 18 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Organizacije, Oglasi ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE V luči visoke obletnice pred člani aktivno leto S številnimi dejavnostmi in pozitivnimi podatki je lahko v svojem poročilu postregel članom Čebelarske družine Kokarje njihov predsednik Franjo Podrižnik. Kokarski čebelarji so v soboto, 10. januarja, opravili redni letni občni zbor, na katerem so začrtali delo za leto 2015, ki bo v znamenju praznovanja 60-letnice obstoja družine. Medena letina je bila bolj slaba, saj jo je krojilo neugodno vreme in čebelji zajedavec varoja. Kokarski čebelarji so se udeleževali predavanj in izobraževanj, ki jih ni nikoli dovolj, saj so tehnologija čebelarjenja in predpisi čedalje zahtevnejši, je povedal Podrižnik. Nadaljevali so s projektom sejanja ajde, s katerim se prijavijo na razpis občine za kmetij-sivo. Prizadevajo si, da bi se Občina Nazarje lahko uvrstila na lestvico Čebelarske zveze Slovenije med čebelam prijazne občine. Za promocijo čebelarske dejavnosti in za obveščanje o delu so namestili tri informativne panoje. Udeležili so se prostovoljne delovne akcije pogozdovanja na Črnivcu in tako pridobili sredstva za družinsko blagajno. V okviru Čebelarske zveze SAŠA so bili na ekskurziji pri čebelarju na Primorskem in na Dnevu slovenskih čebelarjev v Polhovem Gradcu. Tradicionalno sodelujejo na nazarskem Lesarskem Predsednik Franjo Podrižnik je predstavil številne dejavnosti in pozitivne podatke o delu čebelarske družine. (Foto: Marija Lebar) prazniku. V minulem letu so sodelovali v projektu Trajnostna oskrba prebivalcev občine Nazarje. Prispevali so svoj med za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcu, na matični in podružnični šoli. Podrižnik je izpostavil dobro sodelovanje z Osnovno šolo Nazarje, kjer mentorica Branka Nareks v sodelovanju s čebelarji skrbi za aktivni čebelarski krožek. Krožkarji dosegajo lepe uspehe tudi na državnem tekmovanju, o čemer je poročala mentorica v posebnem poročilu. Priznanj tokrat niso podeljevali, saj bodo to storili na slovesnosti ob 60-letnici družine v letošnjem septembru. Kulturni program na začetku srečanja so pripravile članice I-zborčka in Orffo-ve skupine z nazarske osnovne šole. Marija Lebar f A OBVESTILO Pevko Alya bo predstavila svoj tretji studijski album Car, sodelovanje pri himni svetovnega prvenstva v rokometu v Katarju, priprave na Emo in še kaj v intervjuju v prihodnji številki Savinjskih novic. Urednistvo Obvestilo: Omejitev uporabe občinskih cest v času odjuge Občina Nazarje je naročila izvajalcu službe vzdrževanja občinskih cest postavitev prometne signalizacije: Prepovedan promet za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega težo 15 t, na naslednjih kategoriziranih občinskih cestah: Javna pot št. 782181 Pusto Polje-Potok-Vodohran, Lokalna cesta št. 280071 Nazarje-Dobrovlje, Lokalna cesta št. 490113 Vransko-Lipa-Šmartno ob Dreti. Omejitev uporabe cest bo trajala predvidoma do 1.4.2015 oz. do preklica. Namestitev prometne signalizacije je potrebna zaradi težav, ki se pojavljajo v času, ko je podlaga razmočena in se zaradi tega ob povečanih spravilih lesa in prometu drugih težkih kamionov povzroča nepotrebna škoda na cestnem telesu. V času zime in pomladi 2015 bo Občina Nazarje za prevoz v času, ko je podlaga cest zmrznjena in ni odjuge, dajala na osnovi prejetih vlog posebna soglasja prevoznikom za spravilo lesa in druge težje prevoze. Občina Nazarje "Mladi veter" vabi na brezplačne delavnice za zaposlovanje v Zgornji Savinjski dolini. %LA U vtcr V soboto, 31. 1. 2015, ob 9h bo na Ljubnem, v prostorih Kluba zgornjesavinjskih študentov, v kulturnem domu, delavnica z naslovom: Službo v domačem kraju, prosim! Delavnico bo vodil mag. Samo Kramer, ekonomist in predavatelj. Pogovarjali se bomo o konkretnih možnostih za zaposlovanje v Zgornji Savinjski dolini ter kdo in kaj mora storiti za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti za mlade. V soboto, 7. 2. 2015, ob 9h bo v Solčavi v dvorani Zadružnega doma delavnica z naslovom: Volna, priložnost zame. Delavnico bodo vodile članice društva Bicka, ki se ukvarjajo s pol ste nje m ovčje volne. Udeleženci bodo skupaj ustvarjali zanimive, kreativne 'filcane' izdelke ter odkrivali različne možnosti prodaje obstoječih in novih izdelkov iz ovčje volne. Nekaj naslovov prihodnjih delavnic: Ne bodi čez les. Ukvarjaj se i lesom. / Lokalno pridelano, lokalno porabljeno. / Kako do evropskega denarja za moj projekt? / Recepti za uspešno prodajo na spletu... Več informacij na: http://kzss.org/miadiveter/ Tel.: 041 783 469; e-mail: veter.jid@giiioif.com Projekt je poti prt s sodstvi finančnega mehanizma EGP 20U9-201J , Iv..- - /cy eea norwav grants grants Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 19 Ljudje in dogodki, Šport ¿0» ftaU dm&„Js Januarja Pred 40 leti INVALIDI MOZIRSKE OBČINE SO ZBOROVALI Društvo invalidov Mozirje je imelo v decembru 1974 svoj redni občni zbor. Od 750 invalidov v mozirski občini jih je včlanjenih v društvo nad 62 odstotkov in zadali so si nalogo, da bodo število članov v prihodnje še povečali. Na zborovanju so člani v razpravi med drugim govorili o problemih invalidov, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju s poudarkom, da je tudi invalid v času zaposlitve doprinesel precejšen delež k današnjemu razvoju družbe in gospodarstva. Pred 30 leti POJDITE SE UČIT V LUČE Pod tem naslovom je znani narodopi-sec docent Janez Bogataj napisal v 1. številko novega glasila Turistične zveze Slovenije Lipov list sestavek, v katerem ocenjuje lansko turistično prireditev Lučki dan v Lučah. Del vsebine bomo dobesedno ponatisnili: »Ponavljamo: pojdite se učit v Luče in videli boste, da je z njimi »nekaj narobe« (tako namreč po navadi pri nas razmišljamo!!!). Prireditev jim je uspela brez častnih odborov in »strokovnjakov«, brez natečajev za stojnice, o katerih bi razpravljali oblikovalci pa komu-nalci, da o drugih strokovnjakih niti ne govorimo, tudi slavne TV zvezde ali kakega Danijela ni bilo treba povabiti. Pomislite, prireditev je bila tudi množična.« Pred 20 leti NAŠE OBČINE SO MED NAJMANJŠIMI Po podatkih slovenskega statističnega zavoda sodijo občine, ki so nastale na območju bivše občine Mozirje z izjemo nove občine Mozirje, med najmanjše v Sloveniji. Občina Mozirje s 6.179 prebivalci se nahaja nekako pred začetkom zadnje tretjine. Povsem pri repu pa najdemo: 133. Ljubno 2.793, 135. Gornji Grad 2.712, 139. Nazarje 2.566 in 142. Luče 2.283 prebivalcev. Upati je, da ne bo število prebivalcev tudi merilo za nivo življenjskega standarda v novih slovenskih občinah. Pripravila Tatiana Golob PODROČNO TEKMOVANJE V KOŠARKI ZA STAREJSE DEKLICE Lučanke po nogometu na državno prvenstvo tudi v košarki Na nazarski osnovni šoli je pred časom je potekalo področno tekmovanje v košarki za starejše deklice. Tega so se udeležile prvakinje in pod-prvakinje Zgornje Savinjske doline, predstavnice osnovnih šol Blaža Arniča Luče in Nazarje, ter prvakinje Šaleške doline z Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Na prvem srečanju so gostiteljice iz Osnovne šole Nazarje pokazale, da se bodo borile za sam vrh na tem tekmovanju, saj so gostje iz Šoštanja premagale s 40:10. Tudi na drugem srečanju med prvakinjami Zgornje Savinjske in Šaleške doline so precej boljšo igro prikazale predstavnice naše doline ter zasluženo slavile z visoko zmago z 39:3. Na tretjem srečanju, ki je odločalo o prvaku področnega tekmovanja in hkrati tudi o udeležencu če-trtfinala državnega prvenstva, so Lučanke po- novno dokazale, da uspehi zadnjih štirih let niso zgolj naključje, saj so brez večjih težav premagale nazarske košarkarice z rezultatom 23:13. »S tem rezultatom so dekleta iz Luč dokazala, da so zares nadarjene športnice, saj so se že pred tem uvrstile v polfinale državnega prvenstva v nogometu. V košarki pa jim je uvrstitev na državno tekmovanje uspelo doseči že četrto leto zapored. Uvrstile so se med 27 najboljših ekip v državi, kar je res lep uspeh, če vemo, da se je tekmovanja na prvi stopnji udeležilo okoli 250 šol iz vse Slovenije,« je navdušen trener Rajko Rudnik. Lučke košarkarice sedaj čaka četrtfinale. To bo v Sladkem Vrhu, kjer bodo poleg domače ekipe Lučankam stale nasproti še igralke iz Osnovne šole Vojnik. Marija Šukalo Lučke košarkarice so se uvrstile med 27 najboljših osnovnošolskih ekip v Sloveniji. (Foto: MŠ) ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Nadaljujejo z dobro igro Minuli petek so mozirske odbojkarice pod vod-slvom Davida Skoka gostovale v Zrečah, pri doslej edini nepremagani ekipi 2. DOL vzhod. Presenečenja sicer niso uspele pripraviti, kljub temu so pokazale dobro igro in gostiteljicam odvzele en niz. Zrečanke so v dosedanjih enajstih tekmah izgubile le tri nize, dva v Mozirju, kjer so 25. oktobra gostovale, in enega tokrat, zopet proti Mozir-jankam. To marsikomu veliko pove, saj je vodstvo kluba na čelu z Matijo Petrinom, načrte smelo zastavilo in jih ravno tako uresničuje. Tokratni poraz zato ne pomeni nikakršne tragedije, saj so Mozirjanke še vedno trdno zasidrane na petem mestu prvenstvene lestvice. Za četrto uvrščenimi Prevaljami imajo dve točki zaostanka, eno prednosti pa za zasledovalkami iz Mislinje. V Zrečah so Mozirjanke dobro začele. Zopet so pokazale svojo začetno vnemo in vseskozi parirale domačinkam. Uspel jim je veliki met in prvi niz so jim odvzele s 25:23. V naslednjih ni šlo več tako gladko, Zrečanke so z lahkoto upravičile vlogo favoritk. Nize so dobile na 10 in 23. Najtežje je bilo v četrtem, odločilnem nizu. Ekipi sta bili ves čas tesno skupaj, o zmagovalcu je odločila večja zbranost v podaljšani igri, ki so jo domačinke dobile s 27:25. Pred tednom dni so Mozirjanke s 3:2 slavile v Mariboru proti Novi KBM Branik ll. To soboto se po dolgem času vračajo na domač parket Športne dvorane Mozirje, kjer bodo še enkrat več poskušale premagati ekipo ŽOK Sobota. Benjamin Kanjir 20 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Šport ODPRTO DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V ZAGREBU Mihalinčeva izboljšala osebni rekord V soboto, 24. januarja, je v Zagrebu potekalo odprto dvoransko atletsko prvenslvo. Na njem je v teku na 60 metrov ponovno blestela Zgornjesavinjčanka Maja Miha-linec. Mozirjanka je namreč zmagala v teku na 60 metrov in s časom 7,39 ponovno potrdila normo za evropsko prvenstvo. V kvalifikacijah je bila še stotinko hitrejša (7,38) kot v finalu in je s tem izboljšala osebni rekord. Marija Šukalo Maja Mihalinec: »S časom sem zelo zadovoljna, manjka mi še malo občutka v prvem delu teka.« SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Prve stopničke v tej sezoni za ljubenske skakalce V soboto, 17. januarja, je potekalo tekmovanje za pokal Cockta v Ki-sovcu, v kategorijah dečki do 14 in 15 let in deklice do 15 let. Med dečki do 14 let je na najvišjo stopničko stopil Žak Mogel, Filip Vranc je bil tretji, 15. mesto je osvojil Marsel Lihteneger. Med dečki do 15 let je peto mesto osvojil Medard Brezov-nik, osmi je bil Aljaž Nerat in deveti Lovro Vodušek. V kategoriji deklic do 15 let se je Petja Brglez uvrstila na sedmo mesto. V Žireh so 20. januarja izpeljali tekmo za mladince do 16 let, kate- re so se udeležili trije člani ljuben-skega kluba. Medard Brezovnik se je uvrstil na 13. mesto, Aljaž Nerat na 18. in Lovro Vodušek na 26. mesto. V Kranju je v soboto, 24. januarja, prav tako potekalo tekmovanje za pokal Cockta. Med dečki do 14 let je bil Mogel četrti, Vranc šesti, Lihteneger pa 17. V leto starejši kategoriji je Brezovnik osvojil deseto mesto, Nerat 12. in Vodušek 19. Med deklicami je bila Brglezo-va osma. ŠS TELEMARK SPRINT TEKMOVANJE ZA SVETOVNI POKAL NA GOLTEH Slovenski tekmovalci z osvojenimi točkami Po tekmah za svetovni pokal v telemark šprintu v tujini se je šest-deseterica najboljših tekmovalcev in tekmovalk preselila v Slovenijo, prvič v Zimsko-letni turistični center (ZLTC) Golte. Štirih tekov (dveh samostojnih tekem) za svetovni pokal se je 21. in 22. januarja udeležilo 15 smučark in 45 smučarjev, ki v letošnji sezoni nabirajo FIS točke za svetovni pokal. Najboljše uvrstitve so dosegli med ženskami Švicarka Amelija Reymond, v moški konkurenci Nemec Tobias Mueller ter Švicar Bastien Dayer. Med Slovenci se je Rok Šmejic uvrstil na 13. mesto. Organizatorji so bili Smučarska zveza Slovenije (SZS), ZLTC Golte in Ski Team Tovornik iz Slovenj Gradca. Na progi Medvedjak so ženske in moški opravili veleslalom po startni strmini, po ravninskem prevoju terenski skok z vožnjo po prelomni strmini v »snežni oval« ter šprintom v osmico zavitem tekaškem poligonu pred sede-žnico Smrekovec do cilja pri hotelu. Najboljši Evropejci (trije Slovenci) in Američani so izvedli slikovite veleslalomske vožnje, terenske skoke, vožnje v snežno krožišče ter teke v sonožnem stilu do cilja. Tekmovalci slovenske ekipe so na prvi tekmi nekoliko izboljšali uvrstitve iz prejšnjih tekmovanj: Rok Šme- Nastop Jureta Aleša (Foto: Jože Miklavc) Slovenska smučarska reprezentanca: Sašo Aleš, Rok Šmejic in Jure Aleš (Foto: Jože Miklavc) jic 14., Jure Aleš 18. in Sašo Aleš 28. Na drugi tekmi je Rok Šmejic za eno mesto izboljšal svoj prejšnji najboljši rezultat, oba brata Aleš pa sta bila le nekaj mest za njim, Jure 18., Sašo 23. Rezultati naših reprezentantov so primerljivi s številnimi drugimi v pokalu, ki imajo daljšo tradicijo in boljše materialne pogoje. Morda bodo dobro organizirana tekmovanja, kot sta bili ti tekmi na Golteh, le vplivali na odgovorne pri SZS, da bodo v prihodnje namenjali nekaj več sredstev za priprave in opremo kot doslej. Koncem prejšnjega tedna se je karavana preselila v Rauris v Avstrijo, kjer v telemark klasik Jure Aleš dosegel svojo in slovensko najboljšo uvrstitev, 11. mesto. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: te-go1sp). Jože Miklavc Vodja svetovnega pokala v telemarku Andreja Jovan je bila zadovoljna z izvedbo FIS tekem na Golteh. (Foto: JM) Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 21 Šport, Kronika, Oglasi ROKOMETNI KLUB NAZARJE Uspešno v prvenstvu, konec v pokalu Rokometašice nazarske članske ekipe so nadaljevale z uspehi v 1. B DRL za ženske, kjer so zabeležile dve zaporedni zmagi. Vmes so odigrale osmino pokala Slovenije za ženske, kjer so v domači dvorani morale priznati premoč koprski ekipi iz 1. A DRL za ženske. Tudi selekcija starejših deklic A nadaljuje z uspešnimi nastopi. Nazarske članice še naprej navdušujejo z rokometnimi predstavami v prvenstvu. V novem letu še ne poznajo poraza. Po prvem letošnjem uspehu proti Brežicam so uspeh nadgradile v petek, 16. januarja, z zmago v gosteh proti ŽRD Litija s 24:30 (13:15). Zmagoviti niz so nadaljevale v soboto, 24. januarja, v nazarski športni dvorani. Gostile so najskromnejše moštvo letošnje sezone RK Adria Transport Logatec in povsem upravičile vlogo favoritinj z zmago 32:21 (18:9). Vmes, in sicer v sredo, 21. januarja, so odigrale tudi osmino pokala Slovenije za ženske. Tekma je bila prav tako v Nazarjah, nasprotnice pa so bile članice Ž.U.R.D. Koper, ekipa pa igra v 1. A DRL za ženske. Kakovost tekmic se je poznala zlasti v drugem polčasu, ko so izkoristile krizne minute nazarskih igralk, do izraza pa je prišla tudi njihova daljša klop z rezervnimi igralkami. V tem obdobju igre so si Koprčanke priigrale neulovljivo prednost, vendar se domačinke niso predajale in so navdušile z borbenostjo, a je zmaga vseeno šla v Koper z rezultatom 26:33. Uvod v sobotno zmago članic so naredile starejše deklice A, ki nadaljujejo z uspešnimi nastopi v skupini vzhod. Tokrat so gostile ŠR JAVNA AGENCIJA RS ZA VARNOST PROMETA Posveti mi pozornost Javna agencija RS za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, zavodom za šolstvo, policijo, šolami in vrtci, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugimi partnerji že vrsto let opozarja na varnost pešcev. Letos so si v akciji Bodi previden - posveti mi pozornost zadali doseči zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, ter zmanjšanje teže posledic teh prometnih nesreč, povečanje uporabe odsevnih teles pešcev. Akcija bo potekala v dveh delih, in sicer od 2. do 15. februarja ter od 1. do 18. oktobra. Časovno je tako zajeto obdobje daljših noči in slab- Katja Kurent Zagorje in tesno zmagale s 25:24. Članice jutri nadaljujejo z nastopi v prvenstvu. Čaka jih težko gostovanje pri letos še neporaže- ni ekipi ŠD Jadran Bluemarine Hr-pelje - Kozina, ki je letos kot edina Nazarčankam prizadejala dva poraza. Mogoče je čas za povračilo. Roman Mežnar STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Novi ekipi in novi strelci prinesli nov zagon ligi Rekreativna strelska liga se je prejšnji petek nadaljevala s 3. krogom na mozirskem strelišču. Vsak krog prinaša spremembe v konkurenci posameznikov, v ekipni konkurenci vodi novinka v ligi, ekipa SD Solčava. Tokratna udeležba je bila rekordna, saj so se ligi pridružili novi strelci iz SD Dolič in SD Solča- va. Med strelci trenutno prednjači Milan Hrovat is SD Šaleška dolina, sledita mu člana SD Gornji Grad, Peter Bezovšek in Boris Purnat. Ti trije strelci so tudi popeljali svoje ekipe v ekipni konkurenci bližje vodilni trojici iz SD Solčava, ki je sicer novinka v ligi, vendar že v krstnem nastopu kaže svojo kakovost. Roman Mežnar še vidljivosti, ki je za pešce še posebej nevarno. Podcilj nacionalnega programa je zmanjšanje povprečnih hitrosti vozil znotraj naselij na 47 km/h ter upoštevanje prednosti pešcev pred označenimi prehodi za pešce. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VOZIL BREZ VELJAVNEGA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Spodnja Rečica: V dopoldanskem času 21. januarja je policijska patrulja v Spodnji Rečici ustavila voznika osebnega avtomobila. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da mu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja in zato vozi vozilo v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozniku je bilo na kraju zaseženo vozilo, zoper njega pa je podan obdolžilni predlog na okrajno sodišče. • RAZBIL OKNO HOTELA Lačja vas: V popoldanskem času 23. januarja so bili policisti obveščeni o vlomu v objekt hotela v Lačji vasi. Neznani storilec je z lesenim kolom razbil steklo na večjem oknu, v notranjost objekta pa ni vstopil. V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 - 2022 so predvideni ukrepi, ki se nanašajo tako na preventivne aktivnosti, izgradnjo in urejanje varne cestne infrastrukture za pešce ter ukrepi za umirjanje prometa, ter ukrepi nadzora in kaznovanja neustreznega ravnanja v prometu, tako pešcev kot voznikov motornih vozil, ki najpogosteje ogrožajo pešce znotraj naselij na lokalnih cestah. NN 22 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Zahvale Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega ata Hermana REMICA - Herija 10.5.1941 - 22.1.2015 iz Nazarij se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala p. Franciju in p. Damjanu za lepo opravljeno sv. mašo in obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi PGD Gorica, govorniku, pevcem, ci-trarki, praporščakom in prav vsem, ki ste našega Herija v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi domači ZAHVALA Stanislav ŽVIPELJ 29.4.1930 - 18.1.2015 Ob slovesu od moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica se zahvaljujemo za izraženo sožalje v osebni in v pisni obliki. Hvala osebnemu zdravniku, gospodu dr. Leskovšku z ekipo, vključno z direktorico ZSZD Nazarje, gospo Darjo Es, reševalcu, številnim zdravniškim ekipam bolnic Topolšica, Maribor in Celje, ki so mu v dolgoletnem delovnem obdobju nudile pomoč po delovnih nesrečah in kasneje v boleznih, nazadnje kirurginja gospa Nevenka Praznik z ekipo. Hvala sosedam Anici, Mateji in Hedi, sestram klarisam, gospe Heleni Levar, župniku gospodu Franciju Kovšetu, govornici gospe dr. Nataši Terbovšek Coklin, Godbi Zgornje Savinjske doline, Društvu upokojencev Nazarje, Planinskemu društvu Nazarje, Zgornjesavinjskemu medobčinskemu društvu invalidov Mozirje, nazarskim prostovoljnim gasilcem, Združenju borcev za vrednote NOB KO Nazarje, darovalcem za svete maše, sveče in za cerkev v Nazarjah, pogrebnemu podjetju Morana Steblovnik ter vsem, ki ste mu na njegovi zadnji poti izkazali spoštovanje in ga ohranjate v lepem spominu. Žena Pepca, hči Vilma, sin Vejo in drugi nj'egovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 94. letu je k Bogu odšla naša teta, sestra Amalija MAVRIČ iz Bočne 10.7.1921 - 17.1.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala kolektivu Centra starejših Gornji Grad, g. župniku Ivanu Šelihu za opravljen obred, govorniku Marku Potočniku, pogrebcem, praporščakom, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žaluj'oči vsi nj'eni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umro, le v nas se naselijo in naprej živijo, so in tu ostanejo! V SPOMIN Žalostni sporočamo, da nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustil dragi brat Jure BITENC K poslednjemu počitku smo ga položili v petek, 23. januarja, na pokopališču na ljubljanskih Žalah. Zahvaljujemo se kolektivu doma starejših krajanov v Gornjem Gradu za dolgoletno nego in skrb ter vsem, ki ste mu z obiski lajšali življenje. Nj'egovi: sestra Vika, bratj'e Loj'ze, Peter in Pavel z družinami Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 23 Za razvedrilo Cvetke NADVSE UPORABNA SLIKA Na koncertu godbe so se mlajši člani ansambla zahvalili starosti zgornjesavinjskega godbeništva Franciju Esu. Slednjemu je trobenta zvesta spremljevalka že šest desetletij. Če bi seštel vse večere v tem času, ki jih je namenil vajam in igranju, bi bila njegova žena gotovo ljubosumna na konkurenco. Da mu bo odslej lažje oditi od doma, so mu ob tej priložnosti podarili karikaturo, ki jo bo obesil v spalnico, da jo bo žena gledala takrat, ko bo on na vajah. NOV »GODBENI« INSTRUMENT Godbeniki so na letošnjem koncertu odigrali skladbo avtorja Le-roya Andersona z naslovom The typewriter, torej Tisti, ki piše na pisalni stroj. V glavni vlogi se je preizkusil Tilen Repenšek, ki je do pred kratkim igral v igri Občinske zagate in tam interpretiral vlogo komu-nalca Meha. Obe vlogi sta mu bili pisani na kožo, enako dobro kot z metlo se je sedaj znašel s pisalnim strojem. Občinstvo je ob njegovem igranju na strojček neznansko uživalo. Morda bo dirigent Tomaž Podlesnik (zgoraj desno) razmislil o tem, ali ne bi pisalnega stroja uvrstili med glasbila in priključili sekciji tolkal. MIHAELA IN KLAVDIJA STA NA VELIKO SEJALI Članici društva Učni sadovnjak Mozirjanka Mihaela Sem (levo) in Šentjurčanka Klavdija Pangerl sta ondan sodelovali na malem dogodku župnijske karitas v velikem kraju Mozirje. Ko so prisotni izmenjevali znanje, mnenja in semenje, sta na veliko »sejali« in si duška dajali. Menda pomlad že trka na vrata, ko bo treba kaj znati, saditi, sejati, da bo potem kaj z vrta pobrati. 24 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Križanka, Informacije sestavil; peter udir mestna HlSA, magistrat glavni stevnik obrabljen. ponosen čevelj kdor je na krilu kake formacije francoska igralka (anouk) majakovskl vladimir ruske junaške pesmi egipt. film. igralec (omar) vedska boginja mai i prestolnica semitskih akaocev kratek kos sukanca častilec, oboževalec majhen plug it. slikar, (leonardo DA.-) ostanek iz preteklik obdobij neenako-mernost ritma skrajšana oblika imena alenka odtegljaj, oobrtek veliko svetovno morje rekavslo-.1 nski pri morju slovenska pevka (anua) barva igralnih kart brit igralec {mckael1 mesto v slovenskem primohju UZlTNAGOEA. JURČEK jv del panonske nižine star. častitljiv moîki orzavav osred. delu oceanije morala. etika strupeno iglasto drevo ali grm z roe- Serjavim LUBJEM tretja faza mitoze in mejoze vrsta žita BISTVO. OBSTOJ bogovi v nordijski mitologiji levi pritok donave v romuniji ne kd. amer. košarkar (larry) nosilnost ladjevja TAVČAR, IVAN gorazd potočnik vneti del telesa gnus vzbujajoče manjše Živali KAR KOGA zali. žauemje letna publikacija s koledar. podatki in vremenskimi napovedmi KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj iskane knjige v januarju ODRASLI: Nesbo, Jo: Odrešenik, Svigelj-Mérat, Brina: Slovenski obraz, Jo-nasson, Jonas: Analfabetka, ki je obvladala računstvo, Kozina Pra-protnik, Jasmina: Bela dama, Me, Tara Sue: Prepuščena, Balogh, Mary: Ženitna ponudba, MacLean, Sarah: V vrtincu romantike z lah-koživcem, Chase, Emma: Uklonjena, Hoyt, Elizabeth: Tatovi senc, Clayton, Alice: Seksi sosed, Young, Samantha: Indijska ulica, Phillips, Carly: Popolna sreča, Corporon, Yvette Manessis: Ko šepetajo ciprese, Lustig, Robert H.: Mastna laž. MLADINA: Green, John: Krive so zvezde, Green, John: Kdo si, Aljaska?, Paver, Michelle: Božanstva in bojevniki, Sokolje oko, Brooks, Kevin: iBoy, Simon, Francesca: Grozni Gašper ..., Goyer, Katell: Princese sveta, Suhodolčan Primož: zbirka Pozor, pravljice!, Blade Adam: Lov na pošasti, Davis, Jim: Garfield ... Slovarček: ADITI - vedska boginja mati; ANAFAZA - tretja faza mitoze in mejoze; BILINE - ruske junaške pesmi; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KOMEDIJANT, EPIFENOMEN, LETE, AKANT, TRI, SHOD, ENNA, HERO. RUTGER HAUER, ONA, G RAM SCI, OPRIŠČ, ARUBA, EG, DRAT, ASSISI, KSI, KOPAR, AED, TALIN, UDELEŽBA, MAGIJA, PIRANČAN, ETANAL KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): ■b — 25 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 30. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Rokavička ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 19.00. Dom kulture Nazarje Koncert MPZ OŠ Nazarje in skupine z3ro z3ro Sobota, 31. januar ob 9.00. Kulturni dom na Ljubnem ob Savinji Delavnica Službo v domačem kraju, prosim! ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma ŽOK Mozirje : ŽOK Sobota (ž) ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma KLS Ljubno: ŽOK Šentvid (ž) ob 19.00. OŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Koncert ob 30-letnici skupine Sinaj ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pevski recital - od ljudskih pesmi do opernih arij Nedelja, 1. februar ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarski turnir - KLS Ljubno, Celje in Zreče (kadetinje) ob 15.00. OŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Ni vse zlato, kar se sveti Torek, 3. februar ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Romana Leljaka Speča udba Sreda, 4. februar ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Odprtje fotografske razstave V Kozjanskem parku Četrtek, 5. februar ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev literarne zbirke Bele stopinje 1 ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam prašiče lastne reje, 100 -150 kg, za zakol ali nadaljno rejo, možna dostava; gsm 041/561-389. Prodam poni kobilo, brejo 7 mesecev; gsm 031/331-416. Prašiča za zakol, 180 kg - 1,8 EUR/ kg, prašiče 70 kg, fižol češnjevec 4 EUR/kg; gsm 041/445-315. Prodam 10 dni starega bikca in teličko pasme rh, ter telico čb, brejo 9 mesecev, pašno; gsm 041/519-507. Prodam kravo simentalko, pašno, brejo 8 mesecev; gsm 040/184956. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - KUPIM Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim; gsm 031/736-727. Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ MEGA M Slovenski operater IP telefonije za poslovne uporabnike. Informacije na tel. št. 03/777-00-77. Mega M, informacijske tehnologije, d.o.o., Šaleška cesta 2a, 3320 Velenje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena At-mos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Bu-ders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ LIMA Vzdrževanje d.o.o. lihteneker.lima@siol.net - T: 03 891 16 20 - M: 031 648 344 - Peskamo in obnavljamo staro poškodovano kmetijsko mehanizacijo - Saniramo gospodarska poslopja in silose - Izvajamo diamantno rezanje betona LIMA Vzdrževanje d.o.o. Šmartno ob Paki 139, 3327 Šmartno ob Paki. DRUGO - PRODAM VOZILA - PRODAM Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam svinjska rebrca; gsm 041/904-527. Prodam volkswagen passat 2,0, TDI, l. 2007, odlično ohranjen; gsm 031/646-893. Ugodno prodam posteljo dim. NEPREMIČNINE 160x200; gsm 031/686-619. Prodam samostoječi čebelnjak za 15 až panjev; gsm 041/793-520. Prodam silažne bale; gsm 051/355806. Prodam silažne bale, travnodeteljna V Kokarjah oddam opremljeno garsonjero; gsm 041/416-809. V najem oddam 2-sobno stanovanje; gsm 068/126-405. Najamem manjšo hišo za daljše obdobje; gsm 051/248-381. mešanica, možnost dostave ali menjave za govedo; gsm 041/37-2040. Prodam sekular, s podajalnikom za cepljenje strešnih lat, za 800 EUR; gsm 041/423-935. Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Od Šentjanža do Ljubnega iščem njivo za dolgoročni najem ali nakup; gsm 070/22-44-30. 26 Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 Šport, Čestitke SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE; LJUBNO OB SAVINJI, 14. - 15. FEBRUAR Kljub zeleni zimi tekmi ne bi smeli biti ogroženi Priprave stadiona in skakalnice za tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji so v polnem teku, organizatorji z optimizmom pričakujejo le še hladnejše vreme za izdelavo potrebne količine umetnega snega. Že sedaj izkoristijo vsako minuto hladu za pripravo snežne podlage, medtem ko je zaletna smučina že priključena na hladilni sistem. Tekmi potem takem lahko ogrozi izključno toplo vreme. Dokončno zeleno ali rdečo luč bo 6. februarja dala kontrola FIS-e, že sedaj pa je jasno, da bodo tekme na Ljubnem ali pa jih ne bo. V nobenem primeru, tako pravijo organizatorji, se ne selijo v Planico, kot se je to zgodilo lani. Franjo Pukart Na skakalnici izkoristijo vsak ustrezen trenutek za izdelavo snežne mase. (Foto: Franjo Pukart) ŠPORTNIK INVALID FRANCEK GORAZD TIRSEK Pred vrati predolimpijske sezone Najboljši slovenski športnik invalid, Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, je v zadnjih dveh mesecih požel, kar je uspešno sadil v letu 2014. Teh sadik se je nabralo res veliko, zato mu je krovna organizacija Zveza za šport invalidov Slovenije v sodelovanju s paraolim-pijskim komitejem za izredne športne uspehe podelila najprestižnejši naziv naj športnik invalid Slovenije za leto 2014. Srebrna ekipna medalja s svetovnega prvenstva je bila povod še za naj moško ekipo leta, v kateri je levji delež prispeval prav Na-ni. Medalja v posamični konkurenci, osvojena kvota za paraolimpij-ske igre v Braziliji in drugi uspehi v svetovnem pokalu pa so zasnovala njegova ostala prejeta priznanja, Franček Gorazd Tiršek s prejetimi priznanji za leto 2014 (Foto: Franjo Pukart) in sicer zlati znak Strelske zveze Slovenije, bronasti znak za tekmovalne dosežke in še bi se kaj našlo. Mimo vseh teh uspehov ni mogel niti predsednik države Borut Pahor, ki je Tirška povabil v svo- jo predsedniško palačo, mu izrazil spoštovanje in občudovanje do njegovega dela in trdne volje ter se mu zahvalil za vse, kar počne za slovenski šport, za promocijo Slovenije. Vsi ti uspehi, medalje z evropskih in svetovnih prvenstev, pa se žal ne dotaknejo domačega kraja, predvsem občine, saj, kot pravi Na-ni sam, ga doma še najmanj poznajo in cenijo. Čestitk, pozornosti in podpore je deležen povsod drugod, tudi v Mestni občini Velenje, doma pa kot da lokalne veljake njegovi uspehi in promocija Gornjega Grada po vsem svetu ne zanimajo. Trenutno se pripravlja na letošnjo predolimpijsko sezono, kjer bodo v ospredju tekme svetovnega pokala. Julija potuje v Francijo, v jesenskem delu ga čaka nastop v Ameriki in Avstraliji. Še prej pa se bo na mednarodni tekmi v nemškem Hannovru pomeril z najboljšimi strelci sveta, tako invalidi kot neinvalidi. Franjo Pukart I Savinjske novice št. 5, 30. januar 2015 27 E3RELAX ŠOLA VOŽNJE a MOZIRJE DROANI2IRAHD TEČAJE VARNE VOŽNJE z* vodih 12AÍ Atnlh 6 ni poflgotu TEGftiGRB MOZIRJE, Savinjska t. 29 www.solavoinje-relaji.sr Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM Na osnovi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2014/2015 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne 24.12.2014 objavila javni poziv za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. LISTA A Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine. 1. GOLOB Sabina 230 točk Prednostna lista se uporablja do izvedbe novega razpisa. Gornji Grad, 16.01.2015 Številka: 352-0013/2014-3 Zupan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r. Nagradna igra Kvadratki Kft ;Mo dopolniti, loiirt trk-, nalepit ni dopi-iJil fO in fum jo i svai mi padat};! H$!j[jle na n-i-.lr» Sjdrip-.e norite. Wir>| 71,5 ;(■<■:,! A, J 31 L*Ji.L/. ir ti l [(Hk,i,3. M«) polnimi reiiftnkmi h pa .-¡¡!rrkl' linfcni NikiPfiimfc, Doblalina 14, Nii.irje, in Mariji Rt m i vi k, Sp. Pobi t i je 1 H. Rt>čitn obSjvinJI. i jjjrddo preVidFiitlj v slaiČiiJTIT Iti 11 gilnirlt Pr; raljjnLS^HijsKof i J n Mviiiju pi-i|kjvnt it do I j. icbfjdiiiiiMS Drage bralke in bralci, pred vami je ■ s - BW ji rezati spodnje kvadratke m ji h po igrai v kateri morate rnvo mesto na iJiki. ! k / i