S te v. 83
TRST, četrtek 24. marca I9IO.
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
luđi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 r.vd. (6 stot.) v moogih tobakarnah v iSrstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fliini, Dornbergn. itd. Zastarele Ster. po 5 nTČ. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, 'j -Tirtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po . .. i m. Zu	v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka
caaaljna vrsta Ji "2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". =—	Fidv j ivo in utožljivo v Trstu. =====—t
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
V edinosti je moči
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroonlna na nedeljsko izdanje „KDIHOSTI" atane: za
oelo leto Kron 5*20, za pol let« Kron 2-eo. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se bo vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ======
PoStno-hraniinRni ratun Si. 841*652. TELEFON št 11-57.
ilft!
3!.ižaio M«! „Edinost" v Trstu.
Podpisani odbor sklicuje IZREDEN
občni zbor
na dan 4. aprila 1910
ob lO. uri predpoludne
v Sokolovo dvorano v N. Domu.
Dnevni red s
1) Volitev odbora in pr^gledovalcev
računov. 3) Slučajnosti.
ODBOR
Polit društva „Edinost".
BRZOJflUNE UESTI.
Cesar v Wallsee-ju.
DUNAJ 23. Cesar je ob 8. uri zjutraj preko Amstettena odpotoval v Wallsee.
Starostno zavarovanje.
DUNAJ 23. Podosek, ki ima nalogo razpravljati o vladnem načrtu glede starostnega zavarovanja, je sklican v sejo za dan 31. t. m. Nadaljeval bo s sejami 1. in 2. aprila do zopetne otvoritve državnega zbora, da se kolikor možno povspešijo dela za pretresanje načrta.
Uvoz žita v Avstro-ogrsko.
DUNAJ 23. V Avstrijo je bilo uvoženo v času od 13. do 19. t. m, 61.572 met. st. pšenice, 10.972 met. st. riža, 123 met. st. ovsa, 7.864 met. st. koruze. V tej dobi je bilo uvoženo na Ogrsko: 91.910 met. st. pšenice in 381 met. st. koruze. Skupno se je uvozilo v Avstro-Ogrsko od 1. julija 1909 do 19. marca 1910: 8,897.556 met. st. žita, 504.312 met. st. riža, 21.009 met. st. ovsa in 273.679 meterskih stotov koruze.
Bolgarska carska dvojica v Carigradu.
CARIGRAD 23. Bolgarski car in carica sta prisostvovala „Zahvalni pesmiM v bolgarski cerkvi in sta potem obiskala bolgarsko bolnišnico. Opoludne priredi car na čast sultanu obed. Popoludne bo velika vojaška parada.
CARIGRAD 23. Bolgarski car in carica sta danes predpoldne prisostvovala seji poslanske zbornice. Zbornica je vsprejela predlog, v katerem se zbornica zahvaljuje bolgarskemu caiju za njegov obisk.
CARIGRAD 23. Vojaški paradi, ki se je vršila danes popoldne in se je izvršila po programu, so prisostvovali sultan, prestolonaslednik, bolgarski car in carica, di-plomatični zbor, ministri, poslanci, senatorji in velika množica ljudstva.
Kralj Peter v Rusiji.
PETROGRAD 23. Včeraj je bil na čast srbskemu kralju Petru prirejen v veliki palači Carskega sela gala-dine, pri katerem je sedel kralj Peter poleg cara Nikolaja, ki je nosil red srbskega belega orla. Kralj Peter je nosil Andrejev red. Obeda so se
udeležili veliki knezi, ruska ministra Sto-lipin in Izvolskij, srbska ministra Pašić in Milovanovič, ruski odposlanec v Belem-gradu in srbski odposlanec v Petrogradu ter spremstvi obeh vladarjev.
Kralj Peter je odgovoril na nagovor carja Nikolaja s sledečo napitnico: Vaše carsko Veličanstvo! Iz globine duše se zahvaljujem Vašemu carskemu Veličanstvu na srčnem in sijajnem sprejemu, ki sem ga dobil v bratski Rusiji. Ta sprejem i je novo dragoceno potrdilo novih in prisrčnih vezi zvestega in trdnega prijateljstva, ki veže slovansko Rusijo in mojo domovino. Sledeč prastarim slovanskim tradicijam, sem obiskal najprvo nam sorodno slovansko Rusijo v trdni veri, da smem po nesti od tu svoji domovini veselo vest, da ob svojem samostojnem mirnem razvoju v sredi drugih neodvisnih držav balkanskega polotoka moramo računati na mogočno prijateljstvo Vašega Veličanstva in velike Rusije.
Nepozabne besede, s katerimi je blagovolilo Vaše carsko Veličanstvo izraziti blagohotne želje za dobrobit in razvoj Srbije, najdejo navdušenega odziva v vseh srbskih srcih. Navdahnjen z odkritosrčnimi in iskrenimi željami, dvigam svojo čašo na dragoceno zdravje Vašega Veličanstva, Njen. Veličanstev caric Aleksandre Feodorovne in Marije Feodorovne, prestolonaslednika in vse carske rodbine ter na slavo in veličino neizmerne Rusije.
PETROGRAD 23. Kralj Peter se je danes zjutraj preselil iz Carskega Sela v Pe-trograd. Popoludne je posetil carico vdovo, velike kneginje in velike kneze.
Italijanska ministerska kriza.
RIM 23. Za danes zjutraj sta bila pozvana k kralju posl. Martini in Pantano, popoludne bo pozvan posl. Lacava. — Posl. Giolitti je danes dospel v Rim in bržkone ga kralj še danes vsprejme u avdi-jenci.
Roosevelt pride v Berolin.
BEROLIN 23. Dne 10. maja pride bivši predsednik Združenih držav Roosevelt v Berolin. Členi tukajšnjega ameriškega poslaništva in dopisniki ameriških listov mu pojdejo nasproti do nemške meje. — Cesar Viljem vsprejme Roosevelta v avdijenci bržkone šejstega dne, ko dospe poslednji v Berolin.
Amerika in Nemčija o mirovnih razsodiščih.
NEW-JORK 23. Na včerajčnem letnem banketu amerikanske mirovne in razsodiščne družbe sta govorila tudi predsednik Taft in nemški poslanik grof Bernsdorf. Predsednik Taft, ki se je zavzel zelo živahno za idejo družbe, je povdarjal, da bo Amerika nadaljevala politiko oboroževanja le dotlej, da bo izgotovljen panamski prekop, ki bo amerikansko mornarico naravnost podvojil. Do takrat se morda najde tudi sredstvo, da se omeji oboroževanje, ker ni mogoče vstaviti splošnega gibanja, ki gre za tem. Celo vprašanje narodne časti bi se moralo predložiti razsodiščem in predsednik zvezne sod-nije bi moral dobiti pravico, rešiti tožbe radi kršitve pravic inozemcev v posameznih državah. Tudi grof Bernsdorf je povdarjal, da obstoje v Nemčiji prisrčne simpatije za gibanje.
Vprašanja, ki ne zadevajo narodno čast in življenske interese narodov, bi se moralo rešiti potom razsodišč. — Nemška vojna mornarica ima izključno mirovne namene. (Vidi se tu, da je velik prepad med amerikanskim in nemškim naziranjem. Pred-
PODLISTEK.
Lastna ovira,..
Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA.
Med potjo sem se jezil, da nisem smel posvetiti tega večera bolni Tilki. Bogve, da ta večer nisem bil prav nič razpoložen, da bi igral komedijo!--
S tesnim srcem sem vstopil v podstrešno sobico, ki se mi je tako priljubila. —
Gospa Rupnica me je prosila, naj ne govorim mnogo.
Tilka me sprva niti opazila ni; a potem me je naenkrat pogledala s tako velikimi očmi, kakor pogledavajo skoro vsi bolniki, če so se zbudili iz vizijonernih sanj... Potem pa mi je nalahno pomignila z roko, naj primaknem svoj tabure bliže k njej.
— Danes ste se potrudili po zdravila v
lekarno in s tem prihranili moji mami dolgo pot — je dejala medtem, ko mi je iskreno stisnila roko. Na to je prosila gospo Rup-nico čašo sveže vode.
Dobra gospa je hitela na dvorišče k vodnjaku, kjer je dolgo vlekla za kembelj, da bi odtekla slaba voda iz cevi, in da bi prišla do čiste in sveže vode.
Skozi odprto okno je bilo natanko slišati škripanje kembeljna.--
—	Kako se vam godi, ljuba Tilka ? sem vprašal.
—	Prav slabo! — je odgovorila ona z vzdihom. Prosim, samo ne vznemirjajte moje matere, — je še dodala — če ne poteče zopet k zdravniku in nakupi najrazličnejših medikamentov. Jaz bi jo rada obvarovala pred vsakim nepotrebnim troškom za zdravila, za katera si ona pritrguje od ust. Zagotovljam jo, da mi že gre na boljše ; in upam pred vsem na zdravilno moč moje mladostne naravi. Saj se mi itak zdi, kakor, da sem videla danes svojo mamo, kako je nekaj dragocenih predmetov iz prejšnjih lepših dni meni na ljubo čisto natiho, skrivoma zavila in jih odnesla v zastavljalnico, kjer je ostalo že marsikaj! —
sednik Taft je zato, da se predloži mirovnim razsodiščem tudi vprašanja, ki zadevajo narodno čast, dočim je nemški poslanik zato, da se izroči mirovnim razsodiščem le ona vprašanja, ki ne zadevajo narodne časti in življenjskih pogojev narodov. Ko se gre za mednarodne konflikte, pa se lahko vsaka država skrije za narodno čast in življenjske interese! Razsodišča bi postala na ta način seveda iluzorična. Vse kaže, da bo še dolgo trajalo, predno bo sprejeto načelo o mirovnih razsodiščih v prepirih med posameznimi državami. Op. ur.).
Napad na vlak.
TIFUS 23. (Petr. brz. ag.) Blizu postaje Nigojti so včeraj roparji provzročili, da je skočil s tira vlak, v katerem se je vozil blagajniški uradnik z mezdami za železniške delavce. Pri tem je bil ubit en sprevodnik, lokomotiva in deset voz se je pa razbilo. Roparji so pričeli streljati na vlak, na streljanje so odgovorili policijski uradniki, ki so spremljali blagajniškega uradnika. Blagajniški uradnik je bil ubit, trije policijski uradniki pa ranjeni. Roparji, katerim se je posrečilo ugrabiti denar, nahajajoči se v vlaku, so potem zbežali.
Nemški državni kancelar pri papežu.
RIM 23. Državni kancelar Bethman-Hollweg se je ob 11.30 v spremstvu pruskega odposl. Flotowa pri Sv. Stolici podal v Vatikan, kjer ga je papež vsprejel v tri četrturni avdijenci. — Na to je državni kancelar posetil kardinala Merry del Vala ter se je potem vrnil nazaj v odposlanstvo.
Potres.
CATANIA 23. Po noči so instrumenti observatorija zabeležili 23 lahkih potresov. Ob 8.15 zjutraj je pričela bruhati Etna. V višini 2300 metrov se je odprlo žrelo, ki bruha pepel, lavo in majhne kamenčke.
MESSINA 23. Ob 2.30 in ob 4. uri zjutraj je bilo čuti dva povsem kratko časa trajajoča zelo močna potresna sunka, ki sta zbudila iz sna mestne prebivalce. Potres ni napravil škode.
MILETO 23. Vsi instrumenti observatorija so v minoli noči zabeležili sedem močnih potresnih sunkov med 2.57 in 5. uro zjutraj. — Zdi se, da prihajajo ti sunki od Etne.	_
Dunaj 23. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal se je sinoči podal v Opatijo, kjer ostane velikonočne praznike.
Praga 22. Deželni odbor je sklenil tirjati deželne naklade na doslej običajni način tudi za čas od 1. aprila do 30. junija in nasprositi vlado, da izposluje za ta sklep najviše odobrenje.
Ogrska.
DUNAJ 23. V dvornih krogih se glasi, da je cesar izredno ogorčen zbog dogodkov v ogrskem parlamentu, ter je izrazil željo, da se krivce eksemplarično kaznuje. V dvornih krogih vlada mnenje, da so ministri kraljevi zastopniki v parlamentu in da so torej poslanci, ki so jih insultirali, zakrivili zločin žaljenja Veličanstva.
BUDIMPEŠTA 23. Profesor dr. Lun-mitzer je prišel davi k ministerskemu predsedniku in našel da je njegovo stanje zadovoljivo. Med številnimi, danes došlimi izjavami simpatij, je tudi sožalna brzojavka grofa-Alberta Appony-ja. Turški in portugalski generalna konzula sta izjavila osebno svoje sočutje.
BUDIMPEŠTA, 23. Nadvojvoda Fran Ferdinand je poslal z Brionskega otoka mi-
Bolnica je zastala, njene oči so se napolnile s solzami, njeno dihanje je bilo kakor napolzatajeni vzdihi...
—	Ne strmite name tako začudeno! Jaz vršim samo svojo dolžnost! — je vskliknila po par mučnih trenotkov. — Ali smem svojo mater popolnoma uničiti?
—	Vaša mati je zdrava; Vi Tilka pa ste bolna; sem spregovoril z nekako bojaznijo — zato morate najprvo misliti na-se! Kadar boste...
—	Že siromaštvo, samo na sebi je težka bolezen, ki pokvarja in ugonoblja vsaki organizem! — mi je upadlo dekle v besedo. — Oprostite, da govorim o tako žalostnih stvareh!
Danes mi manjka moči in ne obvladujem več sama sebe. Če bi vas ne cenila tako visoko, bi se sramovala našega ubo-štva!
—	Vaše zaupanje mi je v čast. In vaše slabe razmere so v čast vaši materi, in tudi vam, Tilka! sem odvrnil. Ravno v uboŠtvu se navadno skriva dokaz truda in dela. Jaz sem dovolj zgodaj spoznal resnost življenja in najgrenkejšo potrebo; vem pa tudi kako lahko je dospeti včasih po krivem do bleska
nisterskemu predsedniku grofu Khuen-He-dervary-ju sledečo brzojavko: Največim obžalovanjem sem zvedel, da je bila Vaša PrevzviŠenost ranjena. Upam, da kmalu ozdravite in prosim, da mi sporočite o Vašem stanju. Prisrčni pozdrav. Nadvojvoda Fran Ferdinand.
Ministerski predsednik se jo v daljši brzojavki zahvalil nadvojvodi za učestje.
BUDIMPEŠTA 23. (Ogrski biro). Ministerski predsednik Khuen-Hedervary se jutri popoludne poda na svoje posestvo v Hedervaru, kjer preživi praznike. Njegova soproga je že danes opoludne odpotovala v Hedervar.
BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro). Danes je došel tukajšnji policiji dopis budimpeštan-skega višega državnega pravdništva, s katerim je isto zaukaza!o, da se ima v stvari dejanskih napadov na ministerskega predsednika in ministra za poljodelstvo uvesti v dveh slučajih preiskava radi zločina nasil-stva proti oblastniji, in v dveh slučajih radi telesnega poškodovanja.
BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro). Ob 10. uri predpoludne se je pod predsedstvom grofa Khuen-Hedervary-ja sestal ministerski svet, ki je trajal do 1. ure. Kakor poroča ogr. biro, se je ministerski svet bavil izključno s tekočimi stvarmi
Po krvavi seji v ogrski poslanski zbornici.
BUDIMPEŠTA 23. Včeraj se je pripovedovalo v narodnem klubu, da bo aretiran poslanec Markos iz Justhove stranke. Markos je bil pred kratkim obtožen radi obrekovanja. Zbornica je dovolila, da se postopa proti njemu kazenskim potom in obsojen je bil v štirimesečno ječo. Wekerle mu je dovolil šestmesečen rok za nastop kazni.
Sedaj pa je obdolžen, da se je tudi on vdeležil napada na ministre in vrgel črnilnik ministerskemu predsedniku v glavo. Ker se- je mož ustrašil, da ga zaprejo takoj, je poslal časopisom izjavo, v kateri pravi, da on pri napadih na ministre ni sodeloval in da jih zelo obžaluje. Temu nasproti trdita ministra Hieronimy in Zichy, da sta videla Markova, kako je, skrit za neko klopjo, vrgel črnilnik. Zato bo moral takoj nastopiti omenjeno kazen.
Ostali poslanci, ki so se vdeležili napada ostanejo za sedaj na svobodi, ker jih še tri dni po razpustitvi državnega zbora ščiti imuniteta.
Zaslišavanje prič.
BUDIMPEŠTA 23. Na policiji je začelo včeraj zaslišavanje prič o napadu na ministre v poslanski zbornici. Danes predpoludne so bili zaslišani: dva časnikarja, načelnik stražarjev v parlamentu tn tajnik zbornice magnatov. Policijski načelnik, do-znavši, da ima bivši domobranski minister Jekelfalusy kos bronastega črnilnika, s katerim je bil ranjen grof Khuen-Hedervary, je odredil zaplembo istega, kakor „corpus delicti"
Nezaupnica dr. Zacharijasu.
BUDIMPEŠTA 23. Volilci okraja Ko-vazda, kjer je bil dosedaj zastopnik dr. Ivan Zaharias, ki je prvi navalil na Khuena, so mu izrekli nezaupnico. Isto so izjavili meščani v Brošovem, kjer je dr. Zaharia odvetnik, da ne odobravajo njegovega nastopanja.
Proti Justhovcem.
BUDIMPEŠTA 23. „Budapesti Naplo" je objavil včeraj uvodnik, v katerem piše, da so se ponašali člani Justhove stranke
in ugleda, zato si potom revščine in ubo-štva skoro vsakdo pridobiva moje spoštovanje. Le nekaterim njih, ki hodijo brezskrbno po uglajeni cesti — a mnogim, ki hodijo po tujih stopnicah in trkajo na tuja vrata, proseči dela — bi bil pripravljen podati roko v tesnejšo prijateljsko zvezo.
Tilka je pazno poslušala moje besede, a odgovor je zatajila, ker je vstopila mati v sobo.
Jaz sem hotel poskusiti, da bi ubogi Rupnici pomagal vsaj iz prve najhujše zadrege ; zato sem naglo odbežal proč, poiskal direktorja in ga zaklinjal, da mi dovoli nekaj predujma.
Starec pa, ki ga je bržkone slabi Bor-deau napravil godrnjavega in sitnega, me je prav nemirno poslušal in je bil docela neprijazen.
— Slabi časi so! — je kričal — jaz mislim, da storim jaz, direktor že zadosti, če ne ostajam svojim členom dolžan mesečne gaže! Na kak predujem pa ni misliti! Sploh pa ne vem, če vas bom mogel še dolgo obdržati... časopis... kritika je proti
vam !----v v
(Pride še.)
Stran II.
„EDINOST * št. 83.
V Trstu, 24. marca 1910
kakor pravi apahi, (nekaka predmestna so-drga). Sedaj se pa ne upa nikdo priznati, da je sodeloval v teh gnusnih napadih ker so vsi infamna in strahopetna drhal, o kateri je že narod izrekel svojo sodbo.
Justhovci o dogodkih.
BUDIMPEŠTA 23. Justhovci so danes obdržali konferenco, na kateri so razpravljali o dogodkih v zadnji seji parlamenta. Posvetovali so se, kako bi popravili vpri-zorjene škandale, ker vidijo, da so napravili veliko pogreško. Khuen Hedervary zaslišan kot priča.
BUDIMPEŠTA 23. Ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja je zaslišal danes redarstveni uradnik, ki vodi celo preiskavo o dogodkih v parlamentu. Zasliševanje je trajalo celo uro.
Vsenemške hujskanje proti Dalmaciji.
Pod tem naslovom prinaša list „Adige ed Adria — Etsch und Adria" nastopni članek :
Mej tem ko vlada, podjetja za povspe-ševanje ptujskega prometa, železnice in paroplovne družbe, mnoga društva, daleko-gledni zastopniki umetnosti in znanosti, industrije in obrti, trgovine in prometa delajo vse možno, da bi krasno Dalmacijo odprli mednarodnemu ptujskemu < bčinstvu, je sedaj tudi glede te dežele na »ielu element, ki, žal, vedno bolj ob vlač „je javno mnenje v Avstriji, in katerega slepemu, bedastemu fanatizmu in neznosnemu nasilnemu gospodstvu se klanja visoko in nizko, tako, da izzivljamo že pomilovanje od strani inozemstva. Zaslužno prizadevanje, da bi služili miru, uglajali nasprotstva, pomirjevali po izgledu Švice, da bi odlično potujoče občinstvo Anglije, Amerike, Francije, Rusije in Italije privabljali v naše lepe kraje — vse to se označa kakor kažnjiv nedostatek na „narodnem čutstvovanju", da, celo kakor izdajstvo na narodu in nizkotnost mišljenja. Temu nasproti pa se smatra kakor hvalevredno, ako se širijo najneresničneje in najnesmiselneje trditve in odvrača Nemce od obiskovanja dežel, ki slučajno pripadajo drugemu jeziku. V Pragi je neki gospod plem. Paska imel v „nemški hiši" neko predavanje, v katerem je govoril o lepotah Dalmacije. To pa je dalo nekemu nemškemu listu v Libercih povoda za nastopne sovražne besede proti Dalmaciji in njenemu dobrodušnemu gostoljubnemu prebivalstvu:
„Dalmatinski poslanci, z Biankinijem, Ivčevićem in Pavičićem na čelu, se v resnici niso še nikdar potrudili, da bi se svojim vedenjem na katerisibodi način pridobivali simpatije Nemcev in nikdar niso skrivali svojih neoslovanskih tendenc. Kako prihajamo do tega, da bi za dežele, ki po mnenju enih pripadajo k bodoči hrvatsko-slavonsko-dalmatinski trojedini državi, a po mnenju drugih k Ogrski — da bi za te dežele delali v nemških deželah posebno propagando: to je — ako niso v igri posebni interesi — precej nerazumljivo. Mi imamo dovolj nemških krajev, ki nudijo prijetnega oddihljeja; in tudi na jugu jih je, ki nikdar ne zatajujejo svoje prijaznosti do Nemcev. Čemu naj bi krmili svoje sovražnike ? Zahajajmo le tja, kjer se moremo veselo in neovirano občutiti kakor Nemci, in izogibajmo se njih, ki ne cenijo nas, ampak le naš denar!"
Nu, sedaj vprašamo, kaj se briga tujec za politiko dalmatinskih poslancev, tudi če bi bile resnične, tendence, ki jih jim podtika oni nemški list ?!! Mari obiskovalec kakega nemškega mesta, ali kakega fran-cozkega zimskega zdravilišča povprašuje po političnem mišljenju dotičnega zastopnika v parlamentu? Po principih, ki se sedaj oglašajo v izvestnem nemškem novinstvu, bi se Nemci sploh ne mogli več muditi v tujini. Ta teorija — ako bi se dalje razvijala — bi dovela kmalu do razdeljevanja zdravilišč, morskih kopališč, letovišč po narodnostih, verah, strankah, stanovih in poklicih — misel je to, vredna blaznice! Fletni nazori so to o kulturi. More biti sploh kaj nesmiseln ejega, nego je to, da se zastopnike druzega naroda obsiplje z očitanji zato, da želje tega naroda zastopajo tudi v parla-mementu ?! S takimi stvarmi se pač ne pridobiva Nemcem prijateljev, marveč so — kar je še huje — na posmeh in zasmeh. V Dalmaciji in dni god je Nemec danes še prijazno gledan, ako se vede taktno kakor ptuj gost. Vsakdo prinaša samega sebe seboj. Ako pa postane kedaj — česar ne bi želeli — drugače, potem bodo imeli listi, kakor gori omenjeni, svojo „pošteno" zaslugo na tem.
Vzroki m bistvo moderne
ženske emancipacije.
i.
K tematam, ki se redno spravljajo na dnevni red, spada v prvi vrsti ženska emancipacija. Pod isto razumevamo težnjo ženskega dela kulturnega prebivalstva po povzdigi iz kroga, v katerem je imelo še pred četrt stoletja glavno torišče svojega delovanja, namreč iz ozkega kroga družine. Seveda ni ženska emancipacija v tem smislu šele produkt zadnjih desetletij, ampak
i bilo je že v prejšnjih časih žensk, ki so iskale svoj poklic izven družinskega kroga, zunaj v viharnem boju življenja. Take „emancipirane" ženske nahajamo pri starih narodih — svečenice in mučenice -v prvi krščanski dobi. Toda ta emancipacija ima od današnje popolnoma drug značaj.
Današnja emancipacija izvira ali iz pritiska potrebe ali — kar je še slabše — iz ra-stočega pomanjkanja pravega ženskega družinskega smisla.
Veličina in obseg moderne ženske emancipacije se naravno zelo pretirava, predstavlja se tako, kakor bi večini žensk manjkalo pravega smisla za družino. To trditev nahajamo zlasti pri možkih pisateljih o ženski emancipaciji, tako, da se mirnemu opazovalcu nehote usiljuje misel, da li ni morda ta sodba preveč pristranska, ali da morda bolj in hitreje izgublja možki nego ženski del smisel za družino.
Toda, zadržavali se ne bomo pri tem vprašanju — sicer bi morali napisati celo knjižico o tem f
Zadovoljimo se s tem, da konštatiramo obstanek ženske emancipacije.
Umljivo je, da je vsled napredka kulture, kakor vse drugo, tako tudi razumevanje socijalnih elementov, in med temi razumevanje bistva in naloge družine, podvrženo spremembi. Imeti moramo pred očmi, da so se morale v našem valovitem času prometa stare stabilne, patrijarhalične družinske razmere umakniti manje vezani obliki,
Zginile še niso trdne družinske vezi, toda omajale so se vsled negotovega pojmovanja našega stoletja. Čut, ljubezen in spoštovanje do družinskega ognjišča ne izginejo in ne smejo izginiti nikdar: močnejši, nego razkrajujoči upliv kulture, se kaže v tem slučaju naravni čut, ki je položen človeku v srce. Na tem živem čutu skupnosti temelji tudi obstanek vse države, družina je in ostane najtrdnejši steber narodov, zato se je ne sme v njenem obstanku popolnoma podkopati: družina združuje svoje člene preko ciljev zakona in tvori tako velik trden elementaren organizem človeške družbe. Ker pa je žena po svojih telesnih in duševnih zmožnostih najboljši zaklad družinskega smisla in ker ima ženska emancipacija ravno to tendenco, da otopi ženski smisel za družinsko delovanje, če ne morda celo odtuji, tedaj je gotovo nevarnost, da se polagoma popolnoma razkroji družinski duh.
Zato je v prvi vrsti potrebno za slovensko ženstvo, da temeljiteje spoznava bitstvo te emancipacije: nevarnost je že napol premagana, kjer koli naj se taka poka ie, če se potrudimo, da jo z vestno resnostjo utemeljimo.
Naša moderna ženska emancipacija je nastala iz dveh, Čeprav medsebojno v goto vi zvezi stoječih vzrokov: iz materi-jalnega in idejalnega.
Na eni strani je velik pritisk potrebe priboriti si ekzistenco, kar sili tisoče in tisoče žensk, da se „emancipirajo", ter izstopajo iz varnega družinskega kroga in prevzemajo boj za življenski obstanek z vsemi njega neprilikami: ne samo možki, marveč, žalibog, tudi velik del žensk mora dandanes ven v „sovražno življenje". Iz tega, kar bomo še nadalje izvajali, se rodi del ženske emancipacije.
Ako pa ta vrsta emancipacije vzbuja simpatijo in sočutje vseh resnomislečih značajev, tedaj le obsojajo toliko bolj drugo vrsto, ki smo jo že prej omenili z imenom idealno. To je ona emancipacija, ki bi se najboljše imenovala „duševna prenapetost", ki pa nastopa le prevečkrat v taki obliki, da bi po pravici lahko rabili še ostrejših izrazov.
Saj poznamo vsi tisto vrsto emancipiranih žensk, na odru in v romanu se nam predstavlja, se karikira: žensko gi-gerlstvo, katero se dobro počuti na opolzkem parketu življenja, čegar „živci" pa ne morejo ali nočejo več prenašati vzduha kuhinje ali otroške sobe.
Psihologično ne brez interesa je ta vrsta ženske emancipacije za socijologa žalosten produkt naše družbe.
Umor grofa Komarovski.
Proces Tarnovska— Navmov— Prilukov.
Branitelj Navmova se je izrazil proti nekemu časnikarju, da je Navmov še vedno do znorelosti zaljubljen v Taraovsko. Njegovi branitelji so si prizadevali, da bi ga v njegovem lastnem interesu pregovorili, naj izjavi vse, ker ve o Tarnovski. A bilo je brezuspešno. Navmov je na svojem zasliša-vanju poskusil vse, da bi ublažil, kar bi utegnilo Taraovsko obteževati.
Isto, kar o Navmovu, velja tudi o Pri-lukovem. Tudi ta se je vedel na zasliševanju kakor pravi kavalir. Izogibal se je skrbno vseh izjav, ki bi utegnile obteževati Tarnov-sko. Tudi ta je Še vedno zaljubljen v Tar-novsko. Ona sama pa se je vedla pri za-slišavanju kakor prava hijena. Varovala ni nikogar, brezobzirno je skušala razbremeniti sebe in zvrniti vso krivdo na druge.
Zanimivo je tudi, da je pa predsednikovo vprašanje, da-li je zelo ljubila Prilu-kova, odgovorila pritrjevalno. Na sodnikovo vprašanje, če je ljubila tudi grofa Komarov-
skega in Navmova, je odgovorila tudi pritrjevalno !
To srce grofice Tarnovske mora biti res zelo prostorno! Tri moške naenkrat ljubiti, to ni šala! Sicer je pa zaslišavanje te ženske dokazalo, da zapravo nima nikakega srca, da ni v stanu ljubiti nikogar, razun — sebe.
Tekom zaslišavanja obtožencev se je pokazalo samo enkrat, da je vendar tudi v Tarnovski nekaj človeškega čustva. Ko je bila namreč zaslišana obtožena služabnica Franzozinja Perier, ki je vedela za vse priprave, ki so se delale za umor grofa Ko-maravskega, je pripovedovala, kako jej je bila Tarnovska vedno dobra, kako jej je sama stregla v bolezni in jo obiskovala celo po noči.
Pripovedovanje Perierke je naravnost ganilo poslušalce in porotnike, čemur se ni mogel odtegniti niti sodni dvor, a jeden braniteljev je vskliknil: — „To je edino, kar smo čuli človeškega tekom te razprave !"
A zdi se, da je skrita v Tarnovski neka posebna sila, ki omamlja vse one, ki prihajajo v njeno bližino. Ne samo Prilukov in Navmov, tudi Perieijeva je zaljubljena v svojo gospodinjo, a kar je najlepše, se je menda že zaljubil v Taraovsko tudi — njen branitelj.
Faktum je, da ta ženska, pri vsem tem, da ni niti lepa, izvršuje na svojo okolico neki magičen upliv, kateremu se ne more nihče odtegovati. Pri vsem tem pa je napravila na zaslišavanju — kakor že rečeno — zelo slab utis, ker je hotela zvrniti vso krivdo na druge.
Predvčerajšnjim je začelo zaslišavanje prič. Prvi je bil zaslišan neki generalni konzul v Benetkah, državni svetnik Sundi, ki je povedal, da je nekega dne prišel k njemu grof Komarovski v družbi Tarnovske in zahteval pojasnila, če ne bi se slednja smela poročiti s Kamarovskim, dokler še živi njen mož, in če ne bi se dobilo v inozemstvu duhovnika, ki bi izvršil poroko. Priča je svaril pred takim korakom, ker bi bil tak zakon neveljaven in tudi kažnjiv. Na to pojasnilo generalnega konzula se je dvojica odstranila.
Med drugimi pričami je bil zaslišan tudi načelnik dunajske policije, vladni svetnik Stuckart, ki je povedal, da so se Prilukov, Tarnovska in Navmov nahajali pred umorom na Dunaju pod krivimi imeni. Ko je došla iz Benetk vest o umoru, so bile uvedene poizvedbe, ki so do vedle do aretacije Prilukova. Par dni pozneje je bila aretirana na severnem kolodvoru na Dunaju tudi Tarnovska, ko je prišla iz Rusije.
Na prvih zaslišanjih na Dunaju je skušal Prilikov zvrniti vso krivdo na Taraovsko. Pozneje pa je skušal ublažiti, kar je povedal preje obteževalnega na račun Tarnovske.
Priča Stuckart je tudi izjavil, da je zaslišavanje Prilukova in Tarnovske napravilo nanj utis, da je bil Navmov le slepo orodje v rokah teh dveh.
Dnevne novice.
Za splošno volilno pravico na Ogrskem so sklicali predvčerajšnjim socijalni demokratje več skodov. Po shodih je prišlo do velikih demonstracij. Demonstracije so metali petarde in rakete. Policija je morala potegniti sablje. Več oseb je bilo ranjenih in aretovanih.
Osemdesetletnica cesarjevega rojstva. Neki odbor, ki se je sestavil na Dunaju, misli darovati cesarju za njegovo osemdesetletnico album, ki bo obsegal fotografije cesarjevih vrstnikov, rojenih leta 1830. Vsaka slika bo spojena tudi kratkim življenjem dotičnika.
Bolezen Leva Tolstega se je shujšala. Bolnik je zgubil ves tek in je popolnoma obnemogel. Poklican je v Jasno Poljano še drugi zdravnik.
Hofrichterjeva afera. Situacija poročnika Hofrichteija se je v toliko poslabšala, ker je zapeljal profosa Tuttmana, da mu je ta utihotapljal pisma iz zapora. Tožen bo radi zavajanja k zlorabi uradne oblasti, Tutt-man je bil takoj aretovan in bo moral odgovarjati pred sodiščem. Kazen za ta zločin je določena na eno do pet let.
Zbor mladočeške stranke je, kakor poročajo iz Prage, odložen na poznejši čas. Imel se je vršiti 2. in 3. aprila.
Hrvatski delegatje so poslali ogor-skemu prndsedniku grofu Khuenu brzojavko, v kateri odločno obsojajo dejanske napade nanj, ki so se dogodili v ogrski zbornici.
Nošnja orožja je na Hrvatskem zopet dovoljena. Ban Tomašić jo izdal naredbo, ki preklicuje tozadevno prepoved bana Raucha.
Dvorno gledališče na Dunaju ima
letos 2,500,000 K deficita.
Poneverjenja na Danskem. Pri reviziji 170 državnih blagajn na Danskem so dognali, da je bilo v 140 blagajnah izvršenih velikih poneverfcnj. Uvedena je stroga preiskava.
Dopisnik „Ruskega slova", izhajajočega v Moskvi kakor glasilo konstitucijo-nelno - demokratične stranke (kadetje) v 800.000 izvodih, pride te dni v Ljubljano, kjer se stalno naseli. Ruski listi so doslej zajemali informacije o Slovencih večinoma iz nam sovražnih časopisov; za to moramo
le pozdravljati dejstvo, da so Rusi spoznali potrebo obveščanja o slovenskih razmerah naravnost iz prvih virov in so zato poslali v Ljubljano svojega poročevalca. Za medsebojno spoznavanje in umevanje je to ne-malega pomena.
Domače vesti.
Stanovanjska draginja. Glasilo češkega železniškega uradništva (Časopis češ-keho urednietva železničniho) prinaša v slovenski prilogi k svojemu zadnjemu izdanju daljši članek o stanovanjski draginji v Trstu. Notorična resnica je — pravi med drugim
—	da so stanovanja v Trstu silno slaba in strašno draga, mnogo dražja, nego na Dunaju. A sedaj so jih še podražili. Državi je v dolžnost, da pomaga svojim uslužbencem. Denar naj vzame tam, kjer ga dobiva za različne subvencije germanizatoričnim napravam na našem jugu, kakor si tudi vojni minister z lahkoto dobiva poljubne kredite. Članek zaključuje:
Zadostovalo bi in bi nas za enkrat po-popolnoma zadovoljilo in osrečilo, če bi naše ministerstvo, ki ima srce in roko odprto za vsako javkanje germanizatoričnih nemških zavodov in naprav, storilo za nas vsaj mal del tega, kar je tako zlahka in hitro dobilo vojno ministerstvo za častnike in vojaške uradnike in pa njihove otroke.
Vsi veste, da ne pretiravamo, če trdimo, da je nevarno zavrelo med vsemi tržaškimi sloji. Časopisi so in še zdaj objavljajo glasne in obupne tožbe. Ali ni to skrajna brezsrč-nost in lahkomiselnost, če vlada ne pomaga takoj in izdatno tistim, ki delajo za njo in ki so velik steber v njenem državnoupravnem sestavu ?
Odbor „D. j. ž. u." je storil svojo dolžnost. Poslal je primeren memoramdum na Dunaj, obenem pa si je zagotovil pomoč vplivnih faktorjev, ki dado naši spomenici potrebni akcent. A tudi drugim železničar-skim organizacijam v Trstu smo dopovedal i, da so poslali enake spomenice. In vse organizacije železničarske pa s še enim skupnim in energičnim memorandumom dokažemo Dunaju, da so naše razmere bile že dozdaj obupne in da so odslej neznosne in — ne-vzdržljive.
To bo pa tudi zadnji naš poskus za mirno rešitev tega neizogibnega vprašanja !
Odslej bodo imeli besedo gospodje na Dunaju. Gledajo naj, da več store nego bodo govorili. Zakaj zgodi se lahko, da mi ne bomo več mnogo govorili in moledovali
—	zahtevali bomo in pokažemo dejansko, da ne smejo zametovati naših opravičenih zahtev.
Zahteve Lloydovih kapitanov. Zveza trgovinskih kapitanov je sporočila glavnemu vodstvu avstrijskega Lloyda, da počakajo ladijski častniki do 31. marca odgovora Lloydove uprave na njihovo vlogo glede zboljšanja njihovega gmotnega stanja.
Banka Union, oziroma njena tržaška podružnica razpošilja slovenskim trgovcem in obrtnikom okrožnico v laškem, nemškem, francozkem, angleškem in grškem jeziku! Ta slovanožrski zavod se brani vsprejemati čeke slovenskih denarnih zavodov in je skrajno nasproten vsemu, kar je slovansko
—	Ie denarji mu diše, tudi ko bi jih Slovani prinašali.
Ker imamo svoje denarne zavode in tudi menjalnice, bi bilo menda nespametno, ako bi Slovani silili k njim, ki nas prezirajo !
Korajžen regnikolo ! Prejeli smo : V ulici Piccolomini št. 7 (ob javnem vrtu) ima svojo delavnico mizar Maritati Giovanni, doma iz „blažene" dežele. Na zidu delav-uice sem opazil napis : „Qui si parla solo italian — durante il lavoro". (Tu se sme med delom govoriti le laški!) — Mož ima menda slovenske delavce, katerim zabra-branjuje govoriti slovensko! Tega korajž-nega Laha menda ne treba posebe priporočati !
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici se bodo vršile preizkušnje in sicer:
1 Zrelostne preizkušnje dne 2. maja 19010. ob 8 uri predp. in
2. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske Šole dne 9. maja 1910 ob 8 uri predp. Za temi se bodo vršile preizkušnje za ženska ročna dela za otroške vrtnarice.
Pravilno opremljene prošnje se imajo predložiti prepisanim potom najkasneje do 15. aprila 1.1.
Stradanje naših visokošolcev — pred durmi! Na ta oklic „Podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju" se je prvi odzval g, Posavcev na Dunaju z velikodušnim darilom 200 kron. Živeli nasledniki!
Odbor „Podp. dr. z si. visokošolce".
Automobiliska linija med Barkov-ljami in Miramarom. Pod režijo gosp. J. Eggerja otvorijo dnevno vožnjo automobilov med Barkovljami in Miramarjem, ki se pozneje podaljša do Trsta. Še ta teden bo komisijski ogled in se bodo vršile poskusne vožnje. Redne vožnje pričnejo s prvim velikonočnim praznikom.
Za te vožnje je tvrdka nakupila dva krasna automobila. Vsak ima osem sedežev, uračunši onega šoferja. Automobila sta iz češke tovarne Laurin-KIement v Mladi Bole-slavi.
Nabor. Včeraj je bilo pozvanih 204 novakov k naboru, od katerih se je odzvala
V Trstu, 24. marca 1910.
„EDINOST'4 št. 83.
Strun ITI
191. Potrjenih je bilo 26 mladeničev, od teh 3 za mornarico.
Marijino Oznanenje, ki pade letos jutri na veliki petek, se ne bo praznovalo jutri ampak v ponedeljek po beli nedelji dne 4. aprila in sicer kakor zapovedan praznik.
Trgovinski minister dr. Weisskirch-ner, ki je dospel z Dunaja semkaj včeraj zjutraj, se je še predpoludne s parnikom pomorske vlade „Pelagosa" odpeljal na Brionske otoke.
Odbor slovenske mladine, ki je priredil letošnji veliki ples na korist CMD., prosi najuljudneje vse one rodoljube, ki še niso poslali prispevkov vstopnic, kakor tudi na račun šaljivega lista „Škrata", naj store to čimpreje potom „Jadranske banke", ali pa gospoda Vladka Ternovca, ul. Fontana št. 4, ker treba zaključiti račune, v kateri namen se bo v najkrajšem času, vršila zaključna odborova seja. _
Tržaška mala kronika.
Samomor. 51-letni postrešček Ivan Vovk, iz Trsta, stanujoč v ulici Malcanton št. 15, je dolgo časa trpel na neki bolezni v trebuhu in v nadi, da mu bolezen izgine, je začel piti, kar je seveda bolezen še povečalo. Med groznimi bolečinami je sinoči ob 845 legel v posteljo in ko se je soproga odstranila, je izpil močno dozo karbolne kisline, vsled česar je umrl. Pozvani zdravnik z rešilne postaje „Igea" ni mogel storiti ▼eč ničesar. Truplo so na željo soproge pustili na domu.
Požar na Lloydovem parniku. — Llojdov parnik „Tebe" bi bil moral odpotovati sinoči v Benetke z blagom dospelim semkaj iz Indije. Ob 9. uri zvečer je iz doslej neznanega vzroka nastal na ladiji požar injsicer v skladišču v zadnjem delu ladije, kjer so se nahajale bale bombaža in drugo blago. Na prvi alarm so takoj obvestili pomorski kapitanat in Lloyd, med tem se je pa ogenj silno razširil. V kratkem času je dospela na lice mesta parna brizgalnica pomorske vlade, en tender c. in kr. vojne mornarice, s pripravami in moštvom, voditelj kapitanata vit. Nisiteo, podkapitan gosp. Frausin, „Audax" in „Pelagosa" in oddelek pilotov. Takoj so pogumno začeli z gašenjem in v Še ne eni uri so udušili požar. Mnogo bal bombaža in konoplja deloma ožganih so potegnili na rob ladije in jih potem spustili t došle barke, da so zamogli tako lažje lokalizirati požar. Ko je bila odstranjena glavna nevarnost so pustili za vsak slučaj na licu mesta parno brizgalnico in oddelek pilotov. — Škode seveda ni bilo možno še cearti.
V mestno bolnišnico so bili včeraj vsprejeti: Martin Milič, star 63, iz Škorklje št. 213, ki si je na delu v svobodni luki hudo poškodoval obe nogi. — Josip Toss, star 46 let, mesar, stanujoč v ulici Giu-seppe Parini štev. 11, ki je padel s svojega koleslja in se pri tem močno poškodoval.
Tatvine. Na zahtevo Jakoba Pinosa iz Tržiča je bila predsinočnjim v tolerančni kiši v Androna del Forno št. 1. aretirana tam zaposlena dekla Ivanka Merkusa, stara 41 let, iz Mokronoga, ker jo je ovadi-telj obdolžil, da mu je ukradla znesek 28. kroti. .
— Gosp. Fran Tavčar, stanujoč v ul. Giuliani štev. 29, je včeraj naznanil policiji, da so mu neznani tatovi tekom njegove odsotnosti ukradli v njegovem stanovanju 5 zlatih perstanov z dragimi kameni, uro z srebrno verižico in revolver, vse v skupni vrednosti 254 K.
Loterijske Številke, izžrebane dne 23. marca:
13 51 12 70 6 90 68 9 24 7 vreme. — Danes : Veliki Vel. petek. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne -f- 16' Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Lepo; večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
-- i
Naše gledališče.
Za velikonočni ponedeljek pripravlja naše gledališče resnično velezabavno Engel-Horstovo burko „Pereant možje" aH „Svet brez mož in žensk". Od začetka do konca skrbi ta burka, zato, da ne pride človek iz smeha. Razni zapletljaji, silno komične situ-vacije in pa živahen humorja poln dialog dovaja gledalca do radostnega razpoloženja in izvablja skoziinskozi lahkoten smeh, kajti vse se vrši s kinematografično hitrostjo in ne dovoljuje človeku, da bi se oddahnil le za trenotek.
Tri dejanja komedije, tri dejanja borbe proti možem; tri dejanja se branijo ženske, zaljubljene device mož-a slednjič vendarle zmaga srce in hrepeneije po družinski sreči in ravno najbolj trdovratna vojskovodkinja proti „beštijalnim možem" kakor jih naziva ona, je prva, ki se uda erotičnemu čuvstvu in podleže premagana možki „beštiji" !
Natančneje pride še.
Društvene vesti.
Na velikonočni ponedeljek uprizori „Št. Jakobska Čitalnica" v dvorani „Nar.
Brno loomost Koledar in
četrtek. — Jutri:
doma" pri sv. Ivanu krasno nar. igro s petjem „Divji lovec". Ta igra, ki nam predstavlja pristno nar. življenje naše v pestrih prizorih privabi gotovo obilo občinstva. Po predotavi bo ples do polnoči.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu, priredi dne 3. aprila svoj prvi „Vijolični večer". Iz prijaznosti bo sodeloval moški zbor pevskega društva „Kolo". — Na vsporedu bodo: I. Petje narodne pesmi (spremlja godba); II. „Dobro došli! Kdaj pojdete domov? igra v enem dejanju, III. Srečkanje in ples, ki bo trajal do 1 ure po-polunoči. Med zabavo in plesom bo poslovala šaljiva pošta. —
Darove za srečolov vsprejema vsaki dan društveni sluga, ali pa g. L. Gradnik ul. Tiziano Vezelio Št. 4. —
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Openska podružnica društva: Zveza jugoslovanskih železničarjev".
DAROVL
—	Gospod Vinko Majdič iz Kranja daruje 50 K zavodu sv. Nikolaja v počaščenje spomina pok. Emila Rupnik z Reke. Denar hrani uprava.
—	V odgovor „Slovencu" so poslali vesela družba pri g. Veleščeku na postaji Avče je nabrala 8 K 30 stot. za moško podružnico sv. CM. s pripombo : Darinko smo krstili, Cirilmetodarije nismo pozabili. Živeli !
—	Pri klicanju kralja nabrali 6 K 82 stot. v gostilni Čehovin v Branici proti Ci-rilmetodariji. Denar hrani uprava.
—	Za svetoivansko podružnico CM. so nabrali dne 21. t. m. povodom potrjenja Cirila v vojake 7 K 50 stot., med katerimi je tudi ena krona nekega „klerikalca", ki pa ima za družbo ljubeče srce.
Vesti iz Goriške.
x „Narodna prosveta" v Gorici je imela v torek zvečer svoj redni letni občni zbor pri „Jelenu". Stanje društva je sicer povoljno, vendar pa je želeti, da bi štelo več členov, da bi moglo vsestransko vršiti svojo lepo nalogo.
x S Ponikev na Tolminskem poročajo o novih občinskih volitvah. Po nekakem sporazumu je prišlo v starešinstvo 8 na-prednjakov in 4 klerikalci.
x Iz Plavi poročajo, da se bo vršila tam na belo nedeljo velika predstava igre „Zaklad". Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev javne knjižnice.
Alfred Frfinkel
{Deln. dražba)
Nasledniki Tovar, obuvala Mddling
Trst, Corso štev. 27
Podružnica:
ulica Cavana št. II
Visoki in nizki čeviji r za možke ženske in otroke.
ćj'^lago lastnega -- izdelka^i^


i&T po zmernih cenah
• STALNE CENE'
natisnjene na podplatih.
109 podružnic v Avst.-Ogr. Nemčiji in SrbUi.
UralBitor In delarcer je zaposleni! 1200
Odlikovana pekarna in slaščičarna |
z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi ▼ Londona 1909
Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na dan svež krah.
Prodajalnica ;e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bISkot! posebno za Čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in
fiae desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krotantfi itd., kakor tudi v*ake predmete za speči. — Ima tudi
najfinejša moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZ-PLACNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se r.a obilen obisk z odIifn;m spoštovanjem	Vinko Skerk.
VELIKI DOHODI Z A LETNO SEZONO
JOSIP SPEHAE
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 ~ Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero V zadnjih nOVOStl Z& LETNO sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Mera srajc, oTrctDttoT, oratnic, zaoest^c M. - Na fflio se rofinaln uzorci.
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
ST „Ril' Alpinista"
STIflMO Stev. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovalce sploh.
udani D. Rrnstein.
Specijaliteta: nsnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Duna|u. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■
POZOR!!!
Predno kupite pince in presnice za praznike, poslužite se
pri dobri in odlikovani tvrdki
ŠIRCELJ - TRST
Ulica Solitario štev. 8.

V ulici Barriera Vecchia štev. 8Q
O priliki VELIKONOČNIH PRAZNIKOV proda se velika izbera zgotovljenih oblek. Popolne možke obleke po «bST K 12 naprej.
Popolna množina možkih hlač, nogovic in tudi srajc.
Kdor kupi eno obleko, dobi eno darilo. Nogovice po 20 stotink.	Srajce po Kron 1,
V ulici
vecchia štev. 20
K m K Z, K m, K m K 4, K 5
DOBE 100 NAJLEPŠIH IZBRANIH VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC PREPRODAJALCI V SLOVANSKI KNJIGARNI IN TRGOVINI PAPIRJA JOSIPA GORENJEC ▼ TRSTU, ULICA VALDIRIV0 (KRAJ KAVARNE NETV-JORK). PROSI SE PRAVOČASNIH NAROČIL. — PRI PISMENIH NAROČILIH ZADOSTUJE, DA SE NAVEDE CENA IN I	ŠTEVILO RAZGLEDNIC.	■
AlletnecbterBaisHi LTUmf*
A. fliierro balzam
(postavno obvarovan) ==
Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu prebavljanju, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čisti rane, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5.
lekarnarja Antona Thlerry pristno mazno Iz VRTNIC
(CENTIFOLIUM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka KŠ* K 3 60. '£3 Nastavlja se na lekarno:
A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU D»bl " v vseh lekaraan
Via Malcanton št 9
KONKURZNA MASA :: MACCARI A PROSS
se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega.
TRST, Vi« Malcanton štev. 9, THST.
Stran IV.
►EDINOST« št. 83.
V Trstu, dne 24. marca 1910
RACIJA
PASSEGGIO SANT* ANOREA štv. 36.
To6i Izvrstno pivo, vi*o vrste Dobra kuhinja. Velika dvorana in posebna E Carfff^nf fcivši «"tn.k ga-, soba za društva ::: I. ElJUVEl stilne Alia Stella
AMTIOIICAMPI Ellfr :: M
x Iz Št. Andreža pri Gorici. Tukaj-šnie „Bralno in pevsko društvo" priredi na Velikonočni ponedeljek 28. t. m. ob 3. uri pc-p. pomladansko veselico v dvorani g. Petra Lutmana. Vspored je bogat. Po vspo--2&J. *e bo vršil ples. Čisti dobiček je na-i..w M za nabavo knjig. Pri veselici^ in k plesu bo svirala vojaška godba 47. pešpolka iz O rlce.
p ričakovati je obilne udeležbe, ker je --ano, da se naše društvo temeljito pripravi ^.a take prireditve.
x Iz Kanala. Umrla je soproga tuk. c. kr. davčnega asistenta gospa Ivanka I v a n-č i č. Pokojnici je bilo 23 let. Umrla je na porodu. Pokojna je bila iz znane rodoljubne rodbine Živčeve iz Skopega na Krasu.
x Promet na krajevnih železnicah. Vipavska železnica je prevozila meseca januvarja t. 1. 7800 oseb in 4500 ton blaga; prejemki so znašali 16.700 K (proti 11.976 K lanskega leta).
Furlanska železnica je pa prevozila v istem času 9900 oseb, a 7400 ton blaga; prejemki so znašali 24.300 K (proti 19.616 v lanskem letu).
x Poizkuse z letalnim strojem ponovita brata Rusjan zopet na drugi velikonočni praznik na Velikih Rojah. Poveljništvo tuk. pešpolka št. 47 se ie izreklo pripravljeno prevzeti skrb za red in da na razpolago v to potrebno možtvo. Svirala bo tudi vojaška godba.
x Smrt vsled zastrupljenja. Mesar Andrej Brešan iz Gorice se je te dni ranil na tevi roki z nožem, s katerim je bil poprej zaklal tele. Koj na to je začutil veliko slabost in so ga v naglici prepeljali v bolnišnico, kjer so konstatirali zastrupljenje krvi. Dan zatem pa je Brešan umrl.
C. kr. poštnemu ravnatelju v znanje. Višji poštni komisar Angelo Poiani je hud italijanski nacijonalec in sovraži vse, kar je slovenskega ; posebno neolikano, da osorno, se vede proti podrejenemu osebju slovenske narodnosti. Gosp. ravnatelja prosimo, naj tega italijanskega petelina pouči, da živimo v Astriji in ne v Kalabriji, ter v stoletju humanitete in ne surovosti, drugače ga poučimo sami, saj poznamo njegove — poti.
Desetnik se ustrelil. V Gorici na gradu se je ustrelil s krogljo iz puške desetnik 4. stotnije 11. pijonirskega batalijona Julijan Torončak iz Stanislava v Galiciji. Vzrok samomora je neznan.
x Novi občinsko-kreditni zavod, o katerem smo že obširno poročali, se z gotovostjo otvori še-le 1. junija 1.1., namesto, kakor je bilo prvotno določeno, meseca aprila.	____
Vesti iz Istre.
Iz Pule. Evo vam par podrobnosti o instalaciji prvega od cesarja potrjenega župana v Puli:
Ob 11.30 dospel je c. kr. namestnik, ki je govoril zbranim zastupnikom o bodočem delovanju občinskega zastopstva. Pozdravil je po cesarju potrjenega župana ter vzel od njega obljubo zvestobe do cesarja in zakonov. Namestnik je govoril lepo, seveda samo italijanski.
Novi župan dr. V. Vareton je odgovoril v dolgem govoru, v katerem se je zahvalil za potrjenje ter obečal, da bo pravičen na vse strani. Potem je razvijal svoj program. Prva in najnujnejša točka programa je bila podržavljenje občinskega gimnazija ! O ustanovljenju hrvatskih šol, za katere so prosili Hrvatje že pred 20 leti, niti besedice!,
Dolgi govor je bil seveda zopet italijanski, čeprav je bilo najmanje 15 zastopnikov, ki ga niso razumeli. Ali nič za to : tak je kompromis med strankami! Omeniti moram, da je v zastopstvu 12 Slovanov in 4 ali 5 Nemcev, ter zadostno število takih, ki znajo dobro hrvatski. S časom bi se torej za-moglo razpravljati tudi hrvaško, ali dogovor med strankami zabranjuje to.
Vse eno pozdravljamo tudi mi novega župana, za katerega so glasovali enoglasno vsi Slovani, želeči mu najboljega vspeha in nadejajoči se, da bo tudi nam pravičen, kakor je obečal. Temu obečanju mi trdno verujemo I Iz Podgrada v Istri nam pišejo: Na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popol. v „Nar. doma" priredi Glasb, društvo „Trst" operetno i burko „Moč uniforme". Spisal J. Stoka, uglasbil H. O. Vogrič. Vstopnice so v predprodaji pri g. Slavoju Jenko, vele-trgovcu v Podgradu.
Iz Spodnje Škofije: Odbor pevskega in godbenega društva „Istrski grmič" priredi dne 15. maja veliko koncertno veselico na prostornem dvorišču g. Ivana Božiča v Spodnji Škofiji.
Naprošamo ob jednem bratska nam društva, da čim prej priglase svoje even-tuvelno sodelovanje. Posebno pa jih prosimo, naj bi rečenega dne ne prirejala svojih veselic. Z bratskim pozdravom kličemo že sedaj: na veselo svidenje !
Iz Klanca. Latinizacija v cerkvi. Nekateri naši cerkveni pevci, ki so
bili za Božič največji protivniki cerkvenega petja, so se zdaj kar naenkrat omehčali in hoteli bi odgovarjati latinsko za Velikonočne praznike. Zdi se, da so se dali ti junaki podkupiti s kozarcem vina.
Ako se res zgodi, da se bo za praznike pelo v naši cerkvi sv. Petra in Pavla latinski, pridemo na dan z imenim onih junakov, ki prodajajo svoje narodno prepričanje za bokal!
Pozor torej, pevci, ako nočete, da vas postavimo na sramotni oder javnega pre-pričenja.	_
Nar. del. organizacija.
Debatni tečaj N. D. O. se vrši danes zvečer ob 8. zvečer v društvenih prostorih N. D. O. ul. Lavatoio št. 1. Debato vodi tov. dr. Mandić.
Razne vesti.
Roparski morilec kot sobarica. —
Minulo leto je stopila pri kneginji Z. v Petrogradu v službo sobarica, ki je bila jako pridna in pripravna. Sicer se je zdelo kneginji, da ima nova sobarica za žensko neprijeten glas in da so tudi njene kretnje precej nerodne. Ker je pa bila služabnica drugače jako porabna, je kneginja spregledala te neprijetne lastnosti svoie nove sobarice. Tako je minulo leto dni. Kneginja je bila zadovoljna s svojo sobarico, a sobarica menda tudi s svojo gospodinjo. Nekega dne pa pride v hišo kneginje kar naenkrat več policistov, ki so vprašali po roparskem morilcu Mihaelu Loputkinu. Poklicali so skupaj vse služabništvo. A Mihaela Loput-kina, iskanega roparskega morilca ni bilo. Tu opazijo, da se je sobarica stiskala v nek kot in se skrivala. Nek policist je stopil bližje k sobarici, ki se je skrivala in vsklik-nil: To je naš mož I
Prefrigani lopov se je namreč preoblekel za žensko in tako varal celo leto policijo, da mu ni mogla priti na sled!


O nonnriopcl/n 'n konsumno društvo v Lokvi U Uo|JuUdrollO na Krssu db. svoio prodajalno z mf-tanim bl*gom v najem. — Prodajalna daja ok reg šei-1 tipoe kron dohodkov na metec. Pojasnila in pogoji pri naČelnišlvu.	478
Zahvala.
Vsem onim, ki so ob britki izgubi in povodom pogreba nje nepozabnega
Avgusta Costantini
izkazali toliko sočutstva in sožalja, izreka tem potom podpisana gi-njenim srcem najtoplejo zahvalo.
Posebno se zahvaljuje pev. dr. „Zvon" na Opčinah, vsem cenj. darovalcem vencev in vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način.
OPČINE, 23. marca 1910. Družba COSTANTINI.
Gostilna „Al GiRnasio"
ma pijače in ledila prve vrt«t» Priporoča se slava ( hčicptvo ra obilen obisk H. K ob i &	1231
Zobotchniški pomočnik ^
dobri rti ppričtvali ilče službe pri kakem zobozdravniku v Tietu ali v drugem mestu. Naslov pove In-ceratni oddelek Edinosti.	700
Vsa oprava jestvin. trgovine
— j-1—— ------—---J-- D--'lu" — Gostiica"
473
v dobrem staou na prodaj. Ponudbe pod na Ins. odd. Eiinosti".
Kcvs in bogato zaloga £ •akovrotnago
Spalne :c jedilne »obe aa iaber?* Najnovejši vzorci,
Trst, Via dei Rettori št, l
Telefon 5L 71 Romano IV.
usodno prilika. | Za velikon. praznike. I usodna prilika.
Dobropzoano skladišče izdelanih oblek ? ulici Arcata štev. 1
(nasproti gostilni „AH' Antico U^saro) opozarja slavno občinstvo, da je dolla velika zalo izdelani! oblek za asofke dečke' In otroke v modern'h desenlh. Velik
DELO SOLIDNO.	izbor moiklh cblek.	POSTREŽBA TOČNA.
Moške obleke . Obleke za dečke Otleke za otroke
od K 16 do 60 od K 13 do 30 od K 5 do 20
Suknene hlače Helavske hlače Črne obleke .
od K 4 do 15 od 2 50 do 5 od K 29 do 45
M BiMo m Mbi wm\\ ?e tato refre prilite!
VIKTOR PISCUR
<L>
0» O
E «
£ £ co
CENE ZMERNE
iimjfwm
m m mu
CENE ZMERNE.
Na obroke
Uelika zaloga izdelanih oblek
za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.
Adolf Kostoris, ul. S. Glouonnl 16, L n.
zra en „BUF -ET AUTOMAT1CO"
POZ iR! Skladišče ni v pri ličju, ampak v prvem nadstropju.
POZOR! Skladišča rl v pritličju, ampak v prvem nadstropju.
CD
=3 =:
g S
CD
ca —.
0) N
er
„ CD
S -s co
B)
Ernesf Pegan, Trst
Ulica Caserma 19 (nasprrti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse vrfete s»]j*nif. Najflo. §ir. Mast. Kosserve. Praške in grm&e grujati.
Razne klobase. — Moderno opremljen beffut.
Vedno sveže DBEHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA iz prve vipavska vinorejsfce zadroge. ŠAMPANJEC - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
Prnr*2 C ti stvari za g°slilno- premičnine. » lUliCfc o" stfkl?, pore. lan in druga op »rs. Naslov pove Edinost.	±27
?BODAJALNICA SLANINE
P/AN SUBAN, TRST
ulica della Caserma št. 13.
TOČI BE	IZVEŠ TKO i&m DBE-
HEBJ£VO t IVO vedno sveže.
Prodajam tudi izvralne praške in graške gnjati, kranjeko in Staierako perutnin dimniške in kranj-Hse klobase ter razno r.-teu sir in salam«
MT Izvrsten z*jutrek.
Tomo Kelemenlć
krojač
ulica Giulia št. 31,1. nad.
priporoča svejo moderno urejeno krc-
jačnlco, v kateri s> izvršuje vsa dela spadajoča v krofa5ko Rtroko.
|B Cene zmerne.	»vojl * »vojlm ?
Pekarna in slaščičarna fJ
(na novo preurejena) Trst, ulica Giulia štev. 71, Trst
fna»pr-ti tramvajskega ura<la> je preakrbl.ieca s uve-žim kruhom in BladŠicarui. Prodaja tuili tint likerje. Sprejema naročila za vsakovrstne sladčic^ in pecivi^
O priliki Velike noči
prodaja giasovite PIJiCE, PKESSICE in POTICE,
kakor tudi moko iz najbojlSth ogrskih miinor. Za obilen obisf »e priporoča uJani lastnik
RUDOLF ŠBAHER
k
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gk BTJCHEE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst SM5 Corso šteo. 36
Bogati izbor zlatanine, si-ebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in monja staro zlato in tedi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
_ ____r
Trgovina jestvin in kolonilnl blaga
Mob Košmerlj
Trst, Via SS Hartlrl m 11
Suho grozdje, sveže gnjati, frišno maslo in druge različne jedi.
Pošiljam tudi na dom in na deželo.
Priporočam se slavnemu občinstvu.
LASTNA HI^A n: Tciefon it 262
LASTMA HIjA ::: Tatefan št 262
Največje narodno spedicijsko podjetje - na Kranjskem---—
JOSIP SKERLJ
Ljubljana. Dunajska cssta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za \esa v Pped c i«iko strok-, spadaioča oaroćila,	šatora Izvrfil to6n.o In aolldno
: po najnižjili csnah.
% Jure Karaman il
Zaloga vina: V. Tintore lO, Gostilne: CT Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14.
a 3-------V>.
Gosp. Jure Karancan iz Kr la (Jepenices Dal^.acija irlož 1 je na zadnji mednarodni razstavi v Parizu avoia izvrstna dalmutin gka vir-a (Črno, be!o, opolo in refoSk) in bil rdlikovan z diplomo zlhte kolajne in ćaHt-nim križcem (Dipldme de Mćdaille d' or avec Croix d' Honneur du Mirite.
jnesPPPt
jf >y
5
Uvoz in izvoz jajc in perutnine
— Izključoa prodaja perutnine —
Trat - ulica Camp&nile St. 15 v;ak-via Albsrti
: VEDNO VELIKI DOHODI :
kokoši. Specijaliteta: letošnji plSčaotl za ptčenje ln proženje, ^oulards, gosi (stare tri leta), kakor tudi PURANI.
Giuseppe Brisi g
o o
o a O
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji GENE ZMERNE m 1 KOfiL
HOTEL BALKAN