Državni zbor. Dnnaj, 1. dec. 1903. Poslanca Stein in Fresl. Poslanec Stein spada k vsenemškim, Fresl h češkim radikalnim poslancem. Pri neki priliki je imenoval pretekli četrtek Slein Freslna javno vzbornici: tata, čeS, »ti si vkradel v Belemgradu uro<. V slučaju, da razžali v zbornici poslanec drugega poslanca, ima razžaljeni pravico, zahtevati od zborničnega predsednika, da skliče takoimenovani »grajalni odsek«. Grajalni odsek preišče vso zadevo ter predlaga zbornici, naj se razžaljivcu izreče graja, če najde, da je bil njegov izraz graje vreden. Vsa zbornica je razdeljena po žrebu v 9 oddelkov; vsak oddelek izvoli v grajalni odsek po enega uda. Odsek si izbere predsednika in poročevalca o vsej zadevi. V tetn slučaju je bil v poročevalca izvoljen dr. Ploj, ki je v imenu odseka nasvetoval, naj zbornica izreče grajo poslancu Steinu, kar se je tudi zgodilo. V razpravi je trdil Fresl, da sploh ni bilo mogoče iz kraIjeve palače v Belemgradu, kamor se je bil Fresl po umoru kralja Aleksandra in kraljice Draga podal, kakSno stvar odaesti. Stein pa je zahtevsl, naj se pokličejo priče iz Belegagrada, ki so to res videle. Zdaj, ko se je bila graja že izrekla Freslnu, prinaSajo časniki iz Freslnovega lista, v katerera je ob svojem času sam pripovedoval, da je nekatere stvari vzel iz konaka (kraljeva palača) za spomin, kakor koSček razbitih šip, svinčnik itd. Mogoče, da pride stvar še enkrat pred zbornico. Koroški Slovenci. Dva slovenska poslanca, dr. Ploj in dr. Ferjančič sta zadnje dni popisovala v zbornici nepoSteno postopanje sodišč na KoroSkem proti Slovencem. Oivetniku v Celovcu, dr. Brejcu, se ni dovolilo, da bi smel svoje slovenske stranke zagovarjati v slovenskem jeziku. Mioistrski predsednik, dr. Korber, je na to odgovonl, da je na KoroSkem bil do sedaj mir med Slovenci in Nemci in vlada se ne bo udala hujskanju odvetnika, ki je poslan na Koroško, da lam dula nemir. Slovenski poslanci so javno izrazili svojo veliko nevoljo radi takega besedičenja ministrskega predsednika, ki vodi tudi pravosodno ministrstvo. Precej drugi dan, ko je Korber spregovoril te zaničljive besede, so došli na Dunaj zastopniki koroških Slovencev: dr. Brejc, poslanec Grafsnauer, župnik Ražun, dr. Janežift, kmetje Majer, Božifi in Kobentar. V imeou »Slovan. zveze« sta sprejela koroSke cdposlance gg. dr. Ploj in PovSe ter jih peljala pred načelnike raznih slovanskih klubov. Ti so obljubili, da se hočejo za pravice koroSkih Slovencev potegniti. Sprejeti so bili Korošci od predsedoika čeških poslancev, od predsednika českih veleposestaikov in od viteza Javorskega, načelnika poljskega kluba. Tudi ministrski predsedoik, dr. Korber, sam je sprejel deputacijo. Začetkoma se je obnaSal precej odurno, a ko se mu je razložila vsa krivica, se ja dal nekoliko omehčati ter obljubil, da bo dal preiskati vso zadevo. Dr. Brejca ni bilo pri tem spreiemu; pa dr. Korber sam ga je povabil, naj pride dan pozneje k njemu, kar se je tudi zgodilo. V četrtek zveCer se je zbralo več slovenskib, rusinskih in čeških poslancev pri skupni večerji, kamor so doSli tudi koroški Slovenci. Navzoči so bili razun zgoraj imenovanih izmed slovenskih poslancev gg.: dr. Ploj, dr. Žitnik, PovSe, Pogačaik, Berks, Pieifer, Žičkar, Gregorčič; izmed rusinskih: Pihuljak, Barwinsky, Dlužansky; izmed čeSkih: dr. Koudela, dr. Stojan in Seilert. Od vseh strani se je izražala želja, naj se spremenijo nestrpne razmere na KoroSkem. Navzoč je bil (udi prejsnji drž. poslanec g. Vencajz. Dr. Deršata je v torek 1. decembra izrekel svoje zadovcljstvo z besedami dr. Korberja zastran koroSkih Slovencev. Ker je dr. Ferjančič očital v svojem govoru, da so nemški orožniki in nemSki preiskovalni sodniki zakrivili, da je bil Bratuša po krivem obtiojen k smrti, je temu oporekal dr. DerSata, čes, da ie bii sodni dvor, ki je vcdil porotno obravnavo proti BratuSi, sestavljen večinoma iz slovenskih sodnikov. Proti dr. Deršati je povzel besedo čeSki poslanec dr. Stransky, ki je ostro prijel dr. Korberja radi njegovih žaljivih besed proti dr. Brejcu. Dr. Brejc ni hujskal na Koroškem, temveč le zahteval to, kar se je do sedaj na KoroSkem vedno godilo, namreč, da se pri sodišču s slovensko stranko obravnava tudi slovenski. Stranka mora sama slišati, da njeni zastopnik tako govori, kakor ga je ona podučila. Ob koncu obravnave je g. dr. Ploj popravljal nekatere trditve dr. DerSate. Dr. DerSata je trdil, da zahtevamo Slovenci na Spodnjem Štaierskem in KoroSkem le slovenske uradnike. Temu ni iako; mi zahtevamo take, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika. Dr. DerSata je trdil, da slovensk h proSnjikov za sodnijske službe splch ni. Temu ugovarja dr. Ploj: »Ker slovenski uradoiki ne dobijo boIjSe službe, rajSe izstopijo iz državne službe.« Dr. Deršata je dejal, da je slovenski sodnijski jezik nerazumljiv. Stvar je pa taka, da so tehnični izrazi nemškega jezika nerazumljivi tudi nemškemu ljudstvu. Zastran slovenskih kurzov za nemSke uradnike je dejal dr. Ploj, da so se ti kurzi pokazali za ničvredne, ker uradoiki iz teh kurzov sami priznajo, da se niso v njih slovenžčine toliko naučili, da bi mcgli v njej obravnavati. Ker je trdil dr. Deršata, da dr. Breje kali mir na KoroSkem, je odgovoril dr. Ploj: dr. Brejc le varuje pravice koroSkih Slovencev; mir kalijo tisti, ki Slovencem pridržujejo njihove pravice. — S tem se je končala razprava o govoru dr. Korberja. Ker Čehi ne pripuSčajo, da bi se vršila obravnava o proračunu za 1. 1904, se bo državni zbor v kratkem odgodil.