Tffti®nof v ffifBrtjl
Leto XVIII-, št. 84
_ prttvuidtvoj i-ajuuijtkuu, aaatijevs ali ca 0 — Teletou St_ 8122, 3123, 3024, 3123, 812&, inseratni xldeielc; Ljubljana, Selen.
ourgova OL fl — Tet 13»2, S492. Podružnica Maribor; Gosposaa ulica
it. 11 — Telet on St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2
Telefon št. 190. ftačum pn pošt, ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga člslo 78JL80, VTlcr 5t 105.241.
Ljubljana, 11. aprila 1957
Cena t Din
vsak dan razen ponedeljka. Biasa mesečno Din IBj 3a inozemstvo Din
Uredništvo: Ljubljana, Snafijeva ulica S, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Pomladni problemi
Pomlad gre v deželo. Kolo življenja je napravilo nov okret ne samo v pri-rodi, temveč tudi v celokupnem gospodarskem in socialnem ustroju človeka. Posebno v socialnem življenju nastajajo premikanja, ki znatno vplivajo na življenjske razmere širokih narodnih množic. V mestih, trgih in industrijskih središčih nastajajo nove priložnosti za delo in zaposlitev. Gradbena delavnost se oživlja, tu in tam se pričenja kako javno delo, trgovina, obrt in industrija se ponekod nekoliko bolj optimistično ozirajo okoli sebe. In nazadnje, pod top. limi sončnimi žarki je težje pritegniti pas, nego v zimskem mrazu ...
Toda splošna gospodarska in socialna situacija v naših krajih letos ne izgleda prav nič rožnato. Pod vplivom mili j ar dni h investicij za oboroževanje po vsej Evropi se sicer dviga val umetne konjunkture, toda do nas pozitivni njegovi učinki še niso dospeli. Prehitele so jih pa negativne posledice mrzličnega pripravljanja na tragične možnosti, s katerimi računa današnji -svet. Cene plezajo zopet navzgor. Začelo se je s kovinami, z bakrom, svincem in železom. Že je dražji sleherni žebelj, vsak košček pločevine, vsaka motika in vsak srp. Avtomatsko sledijo proizvodi ostale industrije. A tudi tečaji na svetovnih in domačih žitnih borzah se vzpenjajo v vedno strmejšo krivuljo. Kaj vse to znači za Slovenijo ki žito uvaža iz ži-torodnih krajev države, in katere živ-ljenski standard izkazuje relativno tudi največjo potrošnio industrijskih in obrtniških izdelkov, se da izračunati kar v milijonih. Med tem pa zaslužek ne rase in četudi se morda dvigne število zaposlenih za nekaj sto ali tisočev, posameznik prihaja napram naraščajoči draginji v vedno težji položaj.
Javni m zasebni nameščenec sta osta_ la pri svojih do skrajnosti skrčenih prejemkih in sta prisiljena še bolj reducirati svoje že itak do minima omejene potrebe. Krčita jih prvenstveno v svojih kulturnih stikih in v vsem onem. kar tvori prijetnost življenja. Obrtnik in trgovec ne moreta višje cene svojega blaga in surovin v popolnosti prevaliti na odjemalce, povrh pa jima naraščajoča javna bremena odgrizejo sproti vsak boljši zaslužek .tf&Vu , •:	£
sV v'^ \vv v«. ^ iiiM^vijtfiJfta iifMJ m*ttd'
Nastopajoča pomlad, ko se pojavlja tudi v naši skromni kmetski vasi nova potreba po novcu, nam razodeva vse težke posledice stanja, ki je nastopilo
man ogleduje kmečki gospodar hišo in hlev. Tu in tam bi bilo potrebno kaj popraviti in dopolniti, na sveže pobeliti in prizidati. Rad bi si napravil novo greznico, temeljito popravil vozove in orodje m morda je pri hiši potrebno novo žavinče za delo na polju. V domači posojilnici ima še iz boljših let nekaj prihrankov. Toda rekli so mu, da zdaj ni nič upanja, da bi mogel dvigniti par sto dinarjev. Zaskrbljeno grbanči hišni gospodar svoje čelo, a ko poglecfe. svojega starega hlapca, svojo dolgoletno deklo, se mu še bolj milo stori, Tudi ta dva sta bila odšla vprašat na posojilnico, v hudih sikrfceh, kaj bo z onimi pičlimi dinarčki, ki sta si jih v dolgih letih abijajočega dela cd zore do mraka odtrgala od ust za stara leta. Da, da, po bankah je še nekako, ali prihranki našega naj skromnejšega človeka, ti so postali nedostopni. Kar so prištedile neumorne roke tisoče'/ in tisočev malih ljudi od delavca in hlapca, od služkinje na vasi in v mestu, našega malega obrtnika in trgovčiča po deželi do skromnega uradnika, nad 1400 milijonov, je v naših kreditnih zadrugah zamrznjeno.
Vse tri naše osrednje zadružne organizacije so dosedaj zaman dvigale svoj glas. Katera briga in dolžnost, bi za tiste, M imajo priliko in možnost pomagati, mogla biti \ečja, nego je vprašanje takojšnje izdatne pomoči našemu zadružništvu? Na revizijo uredibe ni upati. Kmetijski minister je na tozadevna vprašanja povsem kategorično odgovoril. Z mrtvo črko in papirjem tudi ne bi bilo ničesar doseženega. Tu pomaga le eno: našemu zadružništvu se morajo preskrbeti nova sredstva. Ni naša naloga, na tem mestu razpravljati, koliko denarja je potrebno. Vsekakor mnogo manj, kakor pa znašajo zamrznjene vloge. Če pomislimo, da obno. va delavnosti našega zadružništva ne bi pomenjala le temeljitega olajšanja gospodarskih prilik na vasi, in ne bi bL la le dogodek prvovrstne socialne važnosti, temveč da bi značila tudi ogromen, morda odločilen impulz za oživljenje gospodarske delavnosti v celi naši banovini, potem je upravifc.no, ako trdimo, da je ta problem danes prvi, in da nihče, ne banovina, ne država ne more brez najtežje odgovornosti pobegniti od njega.
Za sodelovanje v vodstvu države morejo biti pri posameznih političnih skupinah merodajni različni raizlogi: stran, karski interes, politični program, kulturna, gospodarska, socialna vprašanja.
se postavlja vprašanje živ-
REPUBLIKANSKA PROTIOFENZIVA
NA MADRIDSKIH FRONTAH
Na vseh madridskih bojiščih se vrše srdite bitke - Republikanci so že na več krajih prisilili nacionaliste k umiku
Pariz, 10. aprila, br. Protiofenziva vladnih čet, ki se je pričela včeraj na zapadni in južni madridski fronti, se je tudi danes ves dan uspešno nadaljevala. Iz svojih utrjenih postojank vržene čete generala Franca se nikakor ne morejo uspešno upirati navalu vladnih čet, ki so zavzele že ves univerzitetni okraj, osvojile večji del Čase de Campo in prodirajo že preko Ca-rabanchela. Na tej točki je nastal popoldne krvav spopad med vladnimi četami ln nacionalisti, ki so dobili ojačenja. Po triurni bitki z vsemi sredstvi modernega vojskovanja so se morali nacionalisti z velikimi izgubami umakniti ter v neredu beže proti Leganesu. Tako republikanci kakor tudi nacionalisti so imeli velike izgube. Izgube vladnih čet cenijo na 3000 mož, izgube nacionalistov pa na dvakrat toliko. Tudi na cesti proti La Coruni vladne čete z uspehom prodirajo ter so ujele več sto Maročanov in Francovih tujskih le-gionarjev. Zajet je bil tudi večji oddelek, sestavljen iz inozemskih čet.
Vladna letala co razvila zadnja dva dni izredno živahno delavnost. Zasula so postojanke nacionalistov s težkimi bombami, obenem pa so bombardirala tudi glavna središča v zaledju. Hud napad so izvršila tudi na Malago, kjer so potopila eno Francovo pomožno vojno ladjo in pet vodnih letal.
Poročila nacionalistov o vsem tem molče, pač pa naglašajo, da so Francova letala bombardirala Bilbao in vso severno-zapadno obalo, ki je v rokah vladnih čet. Vladna poročila priznavajo, da je bombardiranje Bilbaa zahtevalo mnogo človeških žrtev, vendar škoda na poslopjih in napravah ni posebno velika. V ostalem se poročila nacionalistov omejujejo na kratek demanti vladnih poročil o zmagah vladnih čet ter naglašajo, da so bili vsi napadi zavrnjeni, priznavajo pa, da so vladne čete zavzele važne postojanke, ki jih skušajo sedaj nacionalisti s protinapadom zopet osvojiti.
Važni uspehi
republikancev
Kljub silni topniški in letalski obrambni akciji, ki so jo razvili nacionalisti v vse-učiliškem okraju na Časa de Campo in pri Carabanchelu ob prvih napadih republikanskih čet in ki so jo inozemski novinarji v Madridu spočetka smatrali za novo Francovo ofenzivo, so republikanci vendarle dosegli že v prvem zaletu izredno važne uspehe. Vseučiliški okraj so popolnoma obkolili ter bo nacionalistom le z največjimi težavami mogoče vzpostaviti zvezo z zaledjem. Na Časa de Campo, kakor tudi v Carabanchelu so republikanci zavzeli nacionalistične postojanke, ki so se v zadnjih mesecih izpremenile v take utrdbe, da so jih nekateri vojaški strokovnjaki celo že smatrali za nezavzetne.
Danes je general Miaja izjavil novinarjem, da so operacije dosegle v celoti vse rezultate, ki so bili pred početkom ofenzive določeni. Položaj nacionalistov v vseučiliškem okraju je nevzdržen in ni dvoma, da bodo v najkrajšem času docela izrinjeni iz španskega glavnega mesta. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je imela včerajšnja republikanska ofenziva, ki oči-vidno še ni zaključena, predvsem namen, omogočiti vladi povratek iz Valencije v Madrid, kar bi nedvomno izredno ojačilo njen prestiž v republikanski Španiji.
Eepublikanski komunike
Madridski obrambni odbor je izdal dopoldne komunike;
Ofenziva, ki so jo za."ele republikanske čete, se z uspehom nadaljuje. V predira, nju h Carabanchelu in Časi de Campo je novi napad omogočil zavzetje važne črte jarkov na cesti v La Coruno ter v las Perdrices. Sovražne orte v zaledju smo vzeli pod hud strojniški ogenj. Vladno letalstvo sodeluje učinkovito pri operacijah.
Kaj pravi Francovo vojno poročilo
Saiamanca, 10. aprila, o. Po nacionali-stičnih informacijah je bila republikanska ofenziva jugozapadno, zapadno in se-verozapadno Madrida strta. General Miaja je pognal v borbo izredno velike sile. Na fronto je postavil celo vrsto velikih topov in tankov, toda nacionalisti so se še pravočasno pripravili za to ofenzivo. Republikanci po nacionalističnem mnenju niso mogli osvojiti niti toliko terena, da bi lahko omogočili vladi povratek v Madrid. Nacionalisti se še vedno nahaja, jo v Carabanchelu in vseučiliškem okraju, kjer so njihove postojanke tako trdne, da jih vsa republikanska vojska ne bo megla zavzeti.
Boji v Ar agoniji
Barcelona, 10. aprila. w. Na fronti v Aragoniji zlasti v odseku pri Huesci, trajajo borbe dalje. Huesca je popolnoma
ljenskega obstoja narodnih množic, takrat bi bilo neodgovorno delati politiko strankarskih interesov, namesto politike gospodarske in socialne zaščite celokupnega naroda. Naj bo na Vladi Peter ali Pavel, danes so prilike take, da bo lahko računali na složno podporo vseh konstruktivnih elementov brez ozira na politično prepričanje, kadar bo resno zastavil svoje sile v borbi proti gospodarskim nevoljam letošnje spomladi in zlasti našemu zadružništvu utall pot k novemu razmahu.
obkoljena. Republikanskim četam je uspelo dobiti pod ogenj cesto, ki vodi v Jaco in ki predstavlja edino zvezo brani-teljev Huesce s zunanjim svetom. Več nacionalističnih tankov je bilo uničenih v trenutku, ko so izvedli izpad iz Huesce. V gorah pri Alcubierre so nacionalisti popoldne skušali zopet zavzeti važne postojanke, ki so jih izgubili preteklo noč, njihov napad pa je bil odbit.
Pokolj pri Ochandianu
na severni fronti
Pariz, 10. aprila, o Agencija Radio je objavila informacije iz Seville, da so bili severovzhodno od Penarroye novi hudi spopadi med nacionalisti in več bataljoni mednarodne brigade. Po nacionalističnih poročilih so bili štirje bataljoni mednarodne brigade obkoljeni in deciraiirani. V teh bojih je padlo 600 republikancev.
Izgube mednarodne brigade na južni Sronti
Baj-onne, 10. aprila. AA. Po poročilu iz Bilbaa izjavljajo tuji opazovalci, ki so prisostvovali operacijam pri Ochandianu
da je bila bitka pri tem mestu pravcat pokoy, ker poznajo baskovski miličniki vse tamošnje ozemlje in so imeli zaradi tega veliko prednost pred vojaki generala Molle, ki je imel v teh bojih hude izgu. be.
General de Liano o položaju na bojiščih
Sevilla, 10. aprila. AA General Queipo de Liano je objavil po radiu:
Včeraj je bilo mnogo dogodkov na vseh frontah. Na južni fronti smo odbili napad vladnih čet, ki so pustile na bojišču 60 mrtvih in mnogo orožja. Na fronti 5. divizije so vladni oddelki hudo napadli pri Albuquieri po močni topniški pripravi. Dasi so sovražni topovi in sovražna letala popolnoma uničili naše jarke, se vendar noben naš vojak ni umaknil in je raje, umrl, kakor da bi zapustil svoje mesto. Sovražnik je zavzel postojanko, toda naši so takoj prešli v protinapad in zavzeli nazaj svojo postojanko. Na asturski fronti je sovražnik prešel v hud napad, toda naše čete so ga ustavile. Na madridski fronti so se vrstili hudi spopadi. Posebno strašen je bil napad med Las Rozas in Carabanchelom. Sovražnik je v tem od-
Sbral svoje najboljše četa. Napad se je začel po hudi pripravi iz topov ln letal. Razvila se je strašna bitka. ▼ kateri je pustil sovražnik na bojišču 2800 mrtvih. Uničili smo 8 sovražnih tankov in odbili napad. Včerajšnji dan je bil poln sijajnih uspehov za nas in neuspehov za sovražnike.
Rusija in italijanska pomoč Francu
London, 10. aprila, b. Sovjetski poslanik Majski je začel včeraj ostro diplomatsko borbo proti italijanskemu vmešavanju v špansko državljansko vojno, kar smatrajo tu kot nekak odgovor Sovjetske unije na znane izpade v italijanskem oficioznem organu »Giornale d* Italia« proti ruskemu vmešavanju v španske zadeve.
Poslanik Majski je namreč včeraj predložil predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Plymouthu noto sovjetske vlade, v kateri zahteva, naj se takoj določi termin, do katerega naj se Mussolini odloči glede odpoklica inozemskih prostovoljcev iz Španije, ker se mora sicer takoj sklicati pododbor londonskega odbora, da prouči to vprašanje. Pri tej priliki je Majski izročil lordu Plymouthu kopije izjav italijanskih ujetnikov, ki so bili pred kratkim zaslišani v Valenciji. Majski je nadalje v imenu svoje vlade poudaril, da vztraja pri prvotnem sovjetskem predlogu, naj bi se takoj odposlala v Španijo posebna preiskovalna komisija, ki naj bi ugotovila, koliko italijanskih prostovoljcev se dejansko bori v Francovih -vrstah, koliko vojnega materiala je Italija poslala v Španijo in ali so prostovoljci, ki se bore na strani generala Franca, sestavljeni lz civilnega prebivalstva ali regularnih čet.
Van Zeeland aH Degrelle
Splošno pričakujejo, da bo vodja belgijskih fašistov doživel pri današnjih nadomestnih zborničnih volitvah
v Bruslju hud poraz
Bruselj, 10. aprila, g. Jutri se bodo vršile v Bruslju nadomestne parlamentarne volitve. za katere vlada v vsej Belgiji ogromno zanimanje. Kot kandidata si stojita namreč nasproti ministrski predsednik Van Zeeland in vodja fašistov Degrelle.
Zaradi uvedbe tujih metod od strani rek-sistov v volilno borbo ima Belgija zelo nemirno in nervozno volilno borbo za seboj. Še zadnje dni je voauelj reksistov Degrelle skušal z raznimi mahinacijami vplivati na volilce. Tako je menil, da bo tajni dogovor, ki ga je sklenil s flamskimi nacionalisti, vplival na volilce v njegovo korist. Toda motil se je. Zaradi objave te pogodbe je opozicija proti Degrellu v nacionalistično usmerjenih valonskih krogih postala še močnejša. Izvedba te pogodbe bi pomenila namreč konec belgijske edinstvene države. V teh krogih se je zato pojavila kampanja. naj se oddajo bele glasovnice. Tudi del konservativno usmerjenega meščanstva, ki na eni strani ne odobrava metod Degrel, la, na drugi strani pa noče glasovati za Van Zeelanda. ker ga podpirajo komunisti, se nagiba k tej taktiki. Tudi nastop bru-
seljskega nadškofa, ki se zavzema za Van Zeelanda, je izzval senzacijo ter prekucnil vse dosedanje volilne prognoze. Degrelle je skušal nadškofov udarec parirati s tem, da je govoril o »nesporazumih«, ter se izjavil pripravljenega, da prilagodi svoj program in svojo taktiko katoliškim zahtevam.
Pristaši Van Zeelanda so vodili volilno borbo bolj zmerno kot pristaši Degrella. Van Zeeland se je razlikoval od »večnega govornika« Degrella, ter je le malo govoril. Napram svojemu nasprotniku je bil že zaradi tega v prednosti, ker popolnoma obvladuje francoski in flamski jezik, ter se je mogel direktno obračati na volilne množice, dočim D.egrel!e ne zna flamščine. Pozicijo Van Zecla.ida je ojačilo tudi zaupanje inozemstva, ki je prišlo do izraza v gospodarski misiji, ki sta mu jo poverila Anglija in Francija. Poleg tega je mogel Van Zeeland ooozarjati na to, da je uedinil tri največje tradicionalne stranke države. V katoliških krogih poudarjajo, da bi zmaga nad Degrellom pomenila zmago nad kljukastim križem.
©loialj
Važni sklepi italijanske vlade — Posebno vojaško
poveljstvo za Afriko
Rim. 10. aprila, br. Pod Mussolini j evim predsedstvom se je davj vršila seja mini« strskega sveta, ki je bila v celoti posvečena italijanski kolonialni politjkj. Mussolini je po posvetovanju e strokovnjaki predložil ministrskemu svetu ukrepn, ki naj omogočijo izpolnitev obljub, kj jih je dal o pri« liki svojega obiska v Libiji. V svrho enotnejše politike v vseh italijanskih kolonijah se bo dosedanje ministrstvo za kolonije spremenilo v ministrstvo za italijansko Afriko ter bodo temu ministrstvu podrejeni vsi posli, ki se nanašajo na upravo italijanskih afriških kolonij. Za Afriko bo osnovano posebno mornariško poveljstvo, ki bo imelo svoj sedež v Libiji- Prav tako bo osnovana posebna libijska armada, ki bo sestavljena do polovice iz domačinov, do polovice I>a iz Italijanov. Oficirji bodo izključno Italija* ni. V skladu e poenotenjem kolonialne uprave bo osnovano iudi posebno vrhovno poveljstvo za italijansko Afriko.
Tudi v upravnem pogledu so sklenjene važne spremembe. Namesto dosedanjih ko-misarjatov se ustanove štiri samostojne province s prefektom na čelu. Neprizadeta osia-ne samo vojaška cona na skrajnem jugu Libije, ki ostane slej ko prej ped vojaško upravo. Vsa posestva, ki so bila 6voječasno zaplenjena upornikom, bodo izročena obči« nam. ki jih morajo uporabit j v občekoristne namene.
Amnestija, kj je bila izdana o priliki rojstva prvega sina italijanskega prestolonaslednika, se razširi tudi na Libijo odnosno vse afriške kolonije. Posebne amnestije bodo deležni tudj oni begunci, ki se do koa-ca junija vrnejo v Libijo.
V Tripolisu bo za italijansko Afriko zgras jena posebna radijska postaja. V svrho izboljšanja zvez z Italijo bo od Tripolisa do Meesine položen nov kabel. Libijska uprava dobi razen tega za izgraditev delavskih stanovanj in naselbin kredit v viši-ni 24 milijonov, za izgraditev luke v Astapu. kj naj postane glavna luka italijanske Afrike, pa je določenih 85 milijonov lir.
Izgon ameriških in angleških misionarjev
Rim, 10. aprila, o. Italijanski tisk ostro odgovarja na angleške proteste zaradi izgona sedem angleških misijonarjev n Abe-sMe. »Giornaie dTtaiJa« pravi danes, da
je bilo treba očjstjti abesinsko ozemlje, na katerem so v zadnjem času delovali špekulanti in parasiti Britanski misijonarji so bili dejansko le vohuni in so se peča.!; z nečastnimi posli. Stvarno so bi-lj agenti de-fetističr.e propagande, kj eo jo močno širili med domačim prebivalstvom. Na ansrHkm-skili šolah, kj so iih vodili se je abesinska deca vzgajala v okrutne zločince. OmJadic-ci. kj so izvršili znanj pokolj članov italijanske letalske ekspediciije v Lekentiju in organizirali nedavni atentat na podkralja Grazianjja v Adis Abebi. so jzSi iz teh šol. Tudi misionarske šole ameriške biblijske družbe, ki so jih vodile t.rj Američanke, katere so sedaj italijanske oblast-j prav tako izgnale iz Abesinije. so delovale pod nesnoredno kontrolo in vodstvom šefa britanske vohunske služb« polkovnika Sand-forta. bivšega liri-fanekesa vojaškega atašeja v Adijs Abebj.
Seja čsl. vlade
Praga, 10. aprila, p. Češkoslovaška vlada je imela snoči pomembno sejo, ki je bila v glavnem posvečena mednarodnim političnim vprašanjem. Zunanji minister dr. Kamil Krofta je poročal o mednarodnem položaju, predvsem o rezultatih konference Male antante in beograjskih razgovorov prezidenta dr. Beneša, dočim je min. predsednik dr. Hodža referiral o svojih razgovorih z rumunskim min. predsednikom Tatarescom, ki je bil pred kratkim v Pragi, in z dr. Schuschniggom, katerega je kmalu nato sam obiskal Ministrski svet je odobril obe poročili kakor tudi smernice za nadaljno češkoslovaško zunanjo politiko.
Ministrski svet je odobril tudi kredite za ustanovitev stalnih češkoslovaških paviljonov na velesejmih v Zagrebu in Beogradu.
Obisk predsednika Ciamaca
Beograd, 10. aprila, p. Jutri bo prispel v Beograd predsednik mednarodne zveze bivših bojevnikov in invalidov (CLVMAC) De la Auche, ki je tudi predsednik in generalni tajnik francoskega Rdečega križa. Službeno je bil že v Bukarešti in Sofiji. y naši prestolnici se bg mudil txj. dni.
Pred preosnovo bolgarske vlade
Sofija, 10. apsnla. k. Bolgarska vlada # v latentnf kr;zs, ker je trgovinski mtfnšeter Vlčev že ponovno podal ostavko, ki pa doslej ni bila sprejeta. Ker ki je min. predsednik dr. Knusejvanov ustvarili trdno pozicijo. ni pričakovati nikake spremembe bolgarskega režima, nego le delno rekonstrukcijo vlade. Dobro poučeni krogi namreč za-fcr)jujejo. da nameravajo podati ostavko Se dva ali trije ministri, ki menda nieo zadovoljni z novim volilnim sistemom, kj je bil uveljavljen pri poslednjih občinskih volitvah. Med njiimi in predsednikom vlade je nastal spor. ki je v nekaterih zadevah prišel tudi že konkretno do izraza- Kakor »e kaže., nameravajo poleg trgovinskega mf-nfetia izstopiti iz sedanjega kabineta, k metrski. prometnij in bržkone tudi finančni minister.
Podpis mednarodne premogovne pogodbe
Bruselj. 10. aprjla b. Prizadete države §o včeraj podpisale tu novo premogovno konvencijo, ki stopi v veljavo danes. Uvoano države so po telj konvenciji razdeliene ▼ štiri skupine: prva skupina obsega Veliko Britanijo. USA, Kanado in lusko, druga skandinavske in baltske države, tretja države vzhodne in siednje Evrope, četrta pa Španijo. Portugalsko, ter vse obalne sredozemske države Vsaki izmed držav podpisnic je priznan določen le>tni kontingent na oenovi izvozov v letu 1935 ter 19S4.
Ossietzky ne sme iz Nemčije
Kopenhagen, 10. aprila, b. Na vflogo, H
so jo že pred časom vložile številne norveške nepolitične organizacije na nemško vlado, da bj dovolila Nobelovemu nagrajencu Ossjetizkemu potovanje na Norveško, je prj.-el te dni odklonilni odeovor. Kakor poroča tukajšnji »Gote-borjrg Tidning« je za usodo Ossietzkega odgovoren sam prueks ministrski predsednik general Gorjng, kj je izjavil, da smatra Ossietzkegra za »(politično nezanesljivega« in mu zato ne more dovoliti zapustitve nemškega ozemlja.
Konferenca o egiptskih kapitulacijah
Ženeva, 10. anrila. AA. Po uradnem poročilu se 'oo konferenca o egiptskih kapitula-cjah pričela v ponedeljek ob 16.30 Prvi sej; bo predsedoval švicarski predsednik Mofito. Na konferenc; bodo sodelovais zastopniki 12 pri kapitulaciji zainteresiranih držav.
Pred radostnim dogodkom v Sofiji
Sofija. 10. aprjla. k V Sofi.j se mudi ffca-Li.ja.nska princesa Marija, sestra bolgarske kralji/oe. Sedaj poročajo, da bo prišla prihodnje dni na o>l*isk tudi italijanska kraljica Helena. V bolgarski kraljevi rodbini pričakujejo namreč v bližnjih dneh radosten dogodek.
Boji z uporniki v Indiji
New Delhi. 10. aprila. w. Pristaši fak$rja IpSia so naspadli v gorah Vaziristana kolono 45 tovorih avtomobilov, ki so riti spremljal; oklopni avtomobili V hudem boju je bilo šest angleških častnikov ubitjh, pet pa ranjenih. Dosedanje angleške hsn-be znašajo skupno 25 mrtvih in 40 ranjenih.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
malih oglasov. Enkratni poizkus s malim oglasom v »Jutru« Vas pooB, da ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvo£ie število
Nemško-avstrijski konflikt
likvidiran
Spor zaradi posedanja grobov Hitlerjevih staršev
razčiščen
Dunaj, 10. aprila, o. Sedaj se je končno razčistil poslednji spor med Avstrijo in Nemčijo, tako da bo mogel na vse zadnje tudi šef tiskovnega urada avstrijskega kancelarja polkovnik Adam odzvati se povabilu vodje narodno-socialistične tiskovne službe dr. Dietricha in odpotovati v Berlin zaradi ureditve nekaterih problemov, ki se tičejo tiska obeh držav. Nedvomno bosta šefa obeh tiskovnih uradov našla sredstva, s katerimi bo mogoče v bodoče preprečiti vsak podoben incident
Na Dunaju poudarjajo, da doslej nI bil običaj, da bi se javno urejale zadeve, ki so bile že predmet diplomatskih razgovorov, pri katerih je avstrijska vlada od vsega po-četka kazala dobro voljo, zaradi česar je bila globa za Briicknerja. ki je položil venec na grob Hitlerjevih staršev, znižana cd 250 šilingov na 50 ter je bil celo pozvan, naj prosi za pomilostitev, da bi se mu lahko na novo priznala pravica do pokojnine.
Eriickner tega iz strankarskih razlogov ni
3tel storiti in je skušal z raznimi incidenti prisiliti avstrijske oblasti, da bi klonile pred njim odnosno njegovimi zaščitniki, kar pa je bilo naravno nemogoče, ker državna oblast ne more kapitulirati pred strankarsko organizacijo, še celo ne, če deluje v drugi državi.
Pomirljivi izjavi obeh vlad
V zvezi s poslednjimi incidenti sta danes avstrijska kakor tudi nemška vlada izdali službeni komunike. Nemški komunike pravi med drugim: Na osnovi izjave, da avstrijska vlada ni nameravala žaliti čustev pietete in da je vsakomur dovoljeno obiskati grobove Hitlerjevih staršev, z veseljem izjavljamo, da se lahko smatra ta primer za zaključen in da je do hudih obtožb nasproti avstrijskim oblastim prišlo le zaradi užaljenih pietetnih čustev ter dejstva. ker so avstrijske oblasti ves spor zavlačevale.
Avstrijski komunike pravi na koncu: Izredno ostri in žaljivi izpadi posameznih nemških listov dokazujejo, da je bil hudo prekršen sporazum z dne 11. julija preteklega leta. Avstrijsko stališče glede na ta enostransko pretirani primer je jasno. Avstrijska zvezna vlada popolnoma odobrava postopanje oblasti. Po avstrijskih pojmih grobovi niso primerni za politične demonstracije Napačna je trditev DNB. da je imelo avstrijsko orožništvo nalog, naj zabeleži vse, ki bodo prišli na groh kancelar-jevih staršev. Treba je obžalovati, da je v tem primeru ves nemški tisk priskočil na pomoč deplasiranemu demonstrantu.
časopisna polemika
Dunaj, 10. aprila, b. »Politische Korre-spondenz« ostro zavrača v daljšem poročilu. ki so ga objavili vsi današnji avstrijski listi, nemške časopisne napade zaradi obsodbe železničarja Reinholda Brucknerja, ki je 1. novembra demonstrativno položil na grob Hitlerjevih staršev venec in bil zato obsojen na plačilo 250 šilingov kazni ter na izgubo pokojnine. Uradna časopisna agencija ugotavlja med drugim: Briickner je imel možnost, da prosi za popolno pomilostitev, kar pa je demonstrativno odklonil. Postopanje avstrijskih oblasti je bilo zato povsem korektno in ga je zvezna vlada v polni meri odobrila. Pokopališča po av-
strijskem tolmačenju nikakor niso primeren kraj za politične demonstracije. Dokler gre le za dejanja razumljive pietete. je vse v redu, ni pa mogoče tolerirati izrabe teh krajev za politične ekscese. Popolnoma izmišljena je trditev nemškega uradnega dopisnega urada, da je avstrijsko orožništvo prejelo navodila, naj zapre vsakogar, ki bi posetil grob Hitlerjevih staršev.
Demonstracijo železničarja Brucknerja, pravi »Politische Korrespondenz,« je toliko bolj obžalovati, ker je šel med tem diplomatski razvoj po čisto prijateljskih poteh. Avstrijska vlada nikakor ne želi pripisovati napadom nemškega časopisja pretiran pomen, vendar je treba pripomniti, da je enoten napad rajhovskih listov proti Avstriji z dne 8. in 9. aprila v nasprotju z avstrijsko-nemškim sporazumom Ž dne 11. julija ter predstavlja političen akt, ki zahteva odgovor in primerno pojasnitev. Ker so se napovedovalci nemškega radia v svojih poročilih o tem incidentu sklicevali na javno mnenje vsega sveta, se tudi mi hladnokrvno pridružujemo temu apelu, ker je za nas zadeva dovolj prepričevalno pojasnjena
Okrog habsburškega problema
Dunaj, 10. aprila, b. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je zbudila najnovejša polemika med oficioznim organom avstrijske vlade »Neuigkeits-Weltblattom« in glavnim organom avstrijskih legitimistov »Oester-reicherjem«, katerega glavni direktor je baron VViesner. Baron Wiesner je napisal v svojem glasilu članek o beograjskem zasedanju stalnega sveta Male antante, v katerem prihaja na nerazumljiv način do zaključka, da nade avstrijskih legitimistov v obnovo habsburške monarhije po beograjskem komunikeju niso izključene. Ofiziozni organ dunajske vlade očita zaradi tega baronu Wiesnerju »pomanjkanje tankovestnosti«. Ker ne namerava avstrijska vlada sama prav ničesar pod-vzeti, kar bi moglo ogrožati mir v srednji Evropi, tudi hasburško vprašanje ni več zanjo noben problem.
V diplomatskih krogih tolmačijo to zavrnitev oficioznega organa istočasno kot olajšanje srednjeevropske atmosfere, obenem pa kot ugladitev avstrijsko-italijan-skih odnošajev, ki so bili po izpadu italijanskega oficioznega organa »Giornale d' Italia« proti restavraciji Habsburžanov precej napeti. Spričo sedanje ostre polemike med Dunajem in Berlinom se zdi ta ublažitev nasprotij med Dunajem in Rimom še posebno važna.
ČSB in restavracija Habsburžanov
Praga, 10. aprila, b. Nekateri tuji listi so objavili te dni po francoskem listu »Ma-rianne« članek de la Rochefoucaulda, ki prihaja na podlagi svojih dvomljivih praških informacij do zaključka, da Češkoslovaška ni več nerazpoložena proti morebitni restavraciji Habsburžanov v Avstriji. Iz uradnega vira se doznava, da so informacije navedenega francoskega novinarja netočne in vsega obžalovanja vredne, ker utegnejo neinformirane zavesti v zmedo.
Schacht za zfoliž
z zapadnimi državami
Obisk nemškega gospodarskega ministra v Bruslju In Parizu — Spor med Schachtom in Goeringom
Berljn, 10. aprila, o. Nemški gospodarski minister dr. Schacht bo v pričetku prihod, njega tedna odpotoval v Bruselj, kjer se bo pogajal z Van Zeelandom kot mandatarjem Anglije in Francije za ureditev splešnih gospodarskih vprašanj in pred_ vsem obnove svobodne trgovine. Iz Bruslja namerava sredi meseca odpotovati v Pariz, kjer bo prisostvoval otvoritvi nemškega paviljona na francoski svetovni razstavi, obenem pa se bo tudi pogajal z zastopniki francoskega gospodarstva in financ za tesnejše sodelovanje z Nem. či jo.
Glede na to njegovo potovanje na evropski zapad so v Berlinu začeli živahne razpravljati, ali naj bi Nemčija še nadalje vodila svojo dosedanjo avtarkično gospodarsko politiko ali pa naj bi se go_ spodarsko natslomla <na bogate zapadne
evropske sile. Seveda bi morala v drugem primeru izpremeniti tudi svojo zunanjo politiko. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, je glede tega nastal hud spor med dr. Schachtom in ministrom generalom Goringom, ki z viso odločnostjo vztraja na tem, da se mora izvesti nemška štiriletka, ne da bi za ped odstopili od sedanje nemške zunanje politike. Dr. Schacht trdi da bi mu nedvomno uspelo doseči važne gospodarske uspehe, če bi se Nemčija tudi v političnem pogledu nekoliko bolj naslonila na zapadne demokratske države. V tem primeru bi se lahko brez večjih motenj in gospodarskih težav do konca oborožila ,ne da bi bilo Nemčiji treba opustiti dosedanje politične smotre. Odločitev v nasitalem sporu med obema nemškima ministroma je seda jv Hitlerjevih rokah.
Afera rumunskega pristen Nikolaja
Zaradi morganatičnega zakona je princ Nikolaj prenehal biti član vladajoče rodbine
Bukarešta, 10. aprila. AA. Izdano je bilo naslednje uradno poročilo: Nj. V. kralj je sprejel poročilo ministrskega sveta, čegar seja je bila v krajevem dvoru dne 9. aprila ob 20. Poleg vseh članov vlade so se udeležili kronskega sveta še maršal Avarescu, Vajda Voevod, Nikola Jorga, maršal Prezan, Argoteiano, Octa-vian Goga, Mihalake, Junian, Constantin Bratianu, Filipescu in Jurij Bratianu. Kronski svet je proučil poročilo ministrskega sveta o položaju Nj. Vis. kneza Nikolaja in sprejel na znanje kategorične izjave, ki jih je poslal kralju v pismih in v katerih izjavlja, da se ne odreka svojemu zakonu. Kronski svet je sklenil, naj se takoj postopa po čl. 13 zakona o civilnih članih vladarske hiše. Na podlagi tega člena je knez Nikolaj prenehal biti član vladajoče rodbine in je izgubil vse pravice, ki so bile s tem v zvezi.
Poročilo ministrskega sveta, ki je bilo poslano kralju, pravi, da se je knez Nikolaj oženil 29. oktobra 1931 z Joano Do-lette roj. Dumitrescu, in sicer brez dovoljenja kralja, zaradi česar je prekršil pravilnik o kraljevskem domu. Njegov zakon je bil proglašen za neveljaven s sklepom sodišča z dne 7. decembra 1931. Obstoja tudi sankcija v čl. 13 pravilnika, ki pravi, da prenehajo biti člani kraljevskega
doma princi, ki se poroče brez dovoljenja kralja. S tem izgube tudi vse pravice in prednosti članov kraljevskega doma. Z izvedbo sankcij so počakali, ker so pričakovali, da se bo knez Nikolaj odrekel zakonu, ki ni bil v skladu z ugledom dinastije. Vlada je poslala dne 2. marca 1937 knezu Nikolaju pismo, v katerem mu je sporočila, da ne more več dalje trajati razmerje, ki ga kralj in vlada ne smatrata za veljaven zakon, ali pa se naj princ odpove pravicam in prednostim člana kraljevskega doma. Ker je ta korak ostal brez uspeha, so se proti knezu uvedli postopki po čl. 13 zakona o civilnih dejanjih članov kraljevskega doma. Poročilo so podpisali predsednik vlade in vsi člani vlade.
Predsednik rumunskega parlamenta v Pragi
Praga, 10. aprila, br. V ponedeljek bo prispel v Prago predsednik rumunskega parlamenta Saveanu, da no naročilu rumunskega kralja izroči visoka rumunska odlikovanja češkoslovaškim parlamentarcem ki so se lani udeležili prvega manjfestativnes ga sestanka delegacij parlamentov držav Male antante v Bukarešti. Za svojega bivanja v Pragi bo Saveanu gosi predsednika poslanske zbornice Malypetra.
Beležke
Združitev srbijanske združene opozicije
Znana so prizadevanja, da bi se skupine beograjskega krila združene opozicije sporazumele za enoten program ln tudi v organizacijskem pogledu s tvorile nekak blok, zajednico ali kakršnokoli tesnejšo organizacijo. V zadnjem času so se ta prizadevanja zelo okrepila in so po zatrdilu beograjskih listov v prvi vrsti njim posvečeni skoro permanentni sestanki beograjskih opozicijskih šefov Na akcijo močno vpliva stališče dr Mačka, ki smatra za pogoj obnove živahnejših stikov med zagrebško in beograjsko opozicijo večjo homogenost beograjskih skupin.
V tem smislu je dal novinarjem izjavo tudi sarajevski poslanec dr. Šutej. ki jc med drugim rekel: »V prvi vrsti je potreb no, da postane srbijanska združena opozicija homogena, ako hoče imeti za partnerja KDK, ki je popolnoma homogena edi-nica.«
Laza Markovič
pri dr. Mačku
Včeraj je obiskal dr. Mačka znani radi kalski prvak dr. Laza Markovič. Njun razgovor je trajal nad dve uri. Takoj za tem je sprejel dr. Maček beograjskega univ. prof. dr. Stanoja Stanojeviča, ki je ostal pri njem nad eno uro. Razpravljali so o razmerah v beograjski opoziciji in o odnoša-jih med beograjsko in zagrebško opozicijo.
»Marija in Španija"
Pod tem naslovom čitamo v »Slovenskem gospodarju«, štajerskem podeželskem glasilu JRZ, naslednjo notico:
»■Španija je dežela, kjer se vneto časti Mati božja. Marijini prazniki so pravi ljudski prazniki. To velja predvsem o prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra Ta praznik posebno praznuje španska mladina. Zadnji 8. december se jc slovesno obhajal v vseh delih Španije, ki ne ječijo pod rdečim terorjem... Tudi na fronti se jc ta praznik slovesno obhajal. Neki pokolvnik je s severne fronte poslal to poročilo: »Čast mi je javiti, da so vojaki severne fronte prav lepo proslavili dan 8 decembra, ki je dan naše Zaščitnice. 2000 vojakov je sprejelo sv. obhajilo. To dokazuje, da sta katoliška cerkev in španska domovina, ki jo z vsemi silami branimo, nerazdružljivi.«
»Slovenski gospodar« pristavlja, da je posnel svoje informacije po listu »Diario de Burgos«, ki je službeno glasilo vlade generala Franca. Najbolj zanimivo je ono poročilo, ki se nanaša na severno fronto, kajti tam se na strani generala Franca borijo po večini maroški mohamedanci, nasprotniki pa so izključno Baski, ki so znani kot globoko veren katoliški narod in tudi, kakor ostali Spanci, vneto častijo Marijo.
Glasilo narodnega delavstva
Kakor smo že poročali, je začel kmalu po Novem letu izhajati v Ljubljani polme-sečnik »Nova pravda«. List je glasilo na rodnega delavstva in nameščenstva in obravnava v prvi vrsti strokovne delavske in nameščenske zadeve. Iz njegovih rubrik jasno odseva živahni pokret nacionalno orientiranega delavstva. Zato je list zanimiv ne le za delavce in nameščence, marveč za vso napredno javnost, ki se zanima za socialna vprašanja in še posebej za pokret nacionalnega delavstva in nameščenstva.
JRZ na Hrvatskem
»Glasnik JRZ za savsko banovino« poroča o sestanku delegatov zagrebških strankinih organizacij. Predsednik osrednje mestne organizacije bivši minister dr. Mišku-lin je poročal o političnem položaju. Med drugim je rekel, da se politične razmere v državi urejujejo. »Na žalost pa ne moremo konstatirati, da bi se tudi v naših krajih politika izvajala z dovolj močno roko Vzrok je v tem, ker posamezni organi, tudi oni na izpostavljenih mestih, nimajo odrejenega pravca. ki naj bi se ga držali pri izvajanju politike. Uporabljane metode zato niso vedno v skladu z osnovno politiko vlade in JRZ. Naša dolžnost je, da opozorimo odgovorne činitelje na te napake.«
Borba za obnovo
ninske škofije
Kakor je znano, vsebuje konkordat tudi dovoljenje, da se lahko oni del nekdanje zadrske škofije, ki je po vojni pripadel Jugoslaviji in bil priključen šibeniški škofiji, organizira kot samostojna škofija. Bila bi to obnova staroslavne ninske škofije, ki je igrala v zgodovini Dalmacije tako veliko vlogo. Duhovščina na ozemlju, ki prihaja v poštev za novo škofijo, se z vso vnemo zavzema za obnovo, duhovščina iz južnega dela škofije s šibeniškim škofom dr. Mile-to na čelu pa se tej akciji protivi.
Borba med obema taboroma zavzema že skoro dramatične obiike. Skof Mileta je odvzel kanoniško čast donu Vinku Rasolu v Preku, ki je vodja duhovniškega pokreta za obnovo ninske škofije. Obenem pa mu je naročil, da o tem ukrepu ne sme nikomur ničesar povedati. Don Rasol je prišel zaradi tega v hudo zagato. Ako nosi še nadalje znake kanonika, jih nosi brez pravice in laže. ker ni več kanonik. Ako pa jih odloži, bodo vsi prebivalci takoj vedeli, da mu je bila kanoniška čast odvzeta, pa bi s tem prekršil škofovo naročilo.
Seveda pa ta pomislek sedaj ne velja več, ker so za stvar izvedeli splitski in zagrebški listi in že par dni obširno o njej pišejo. Vsekakor vsa Dalmacija z napetostjo pričakuje, kako se bo zapletena stvar končno razvozlala.
Ugotovitve na seji Narodne odbrane
Beograjska »Narodna odbrana«, glasilo istoimenske nacionalne organizacije, objavlja v zadnji številki uvodnik z naslovom »Za edinstvo naroda in države«. V članku poroča o nedavni plenarni seji glavnega odbora Narodne odbrane in pravi, da se je delegatov polotila »resna skrb zaradi raznih dogodkov in pojavov, ki ogražajo ne samo ideale najboljših sinov našega naroda, temveč tudi stanje, stvor-jeno 1. decembra 1918. Poročila delegatov iz raznih pokrajin države so bila podkrepljena z neverjetnimi primeri, kako se gazijo osnovna načela naše državne in nacionalne eksistence. Govorila so o številnih primerih dokazanega sistematičnega i
Fašistična čustva »Slovenskega doma«
Pristaš; JRZ as tudi v Sloveniji delajo hode demokrate in so od sile užaljeni, če jim kdo kdaj pove, da so v svojem bistvu tipični fašisti in protidemokrati. Kako je v res« njci v njihovih dušah, so zopet enkrat jasno pokazali v svojem ljubljanskem opoldanskem glasilu, ki je včeraj objavilo poročilo o srditi volilni borbi v Bruslju.
Kdor od naših čitateliev se je potrudil, da je v včerajšnji številki prečital naš bruseljski informativni članek, je iz njega raz-videl, za kaj gre. Fasistjčni rekšisti so izzva» li v belgijski prestolnici nadomestne parlamentarne volitve, ker so volilno borbo rabili za novo alarmiranje svojih pristašev. Vedeli so že naprej, da ne morejo upati na zmago, kljub temu pa so za kandidata postavil; svojega vodja Degrella. Na to izzivanje so demokratične stranke, ki sestav« ljajo sedanjo vladno koalicijo v Belgiji, postavili svojega vodjo Degrella. Na to izzi-n,strekega predsednika Van Zeelanda. Med
njimi jb tudj katoHSca franka, ki je poleg socialistov najjačja skupina koalietje jn kj jo službeno podpira tudi epjskopat z diu hovščino. Kljub temu eo fašističnim čustvom »Slovenskega doma« rekeisti toHko bolj simpatični, da čitamo v gori omenjenem njl-kovem poročilu jz Bruslja tudi tole:
>V tem volilnem boja razpolagajo reksi-sti z velikimi množicami disciplinirane in navdnšen« mladine, ki je pripravljena za vse in zna tudi udariti, če je potrebno. Nasprotne 6tranke — razen komunistov, ki so tudi organizirani v bojnih formacijah — pa ne razpolagajo s drugim, kakor i velikim številom kimoveev ter z vsemi mogočimi ozjri zvezanih koritarjev.«
Pa bodo doepodje zopet hudi, če Jfoa bo kdo rekel, da eo po srcu in duši, zlasti pa po svojih željah, mnogo večji fašisti, kakor pa oni med njihovimi nasprotniki, kj Jik tako radj zmerjajo za fašiste.
Konferenca inšpektorjev dela
Snšak, 10. aprila, o. Danes Je bila tukaj
zaključena konferenca banovinskih inšpektorjev dela, ki so se je udeležili inšpektorji dela iz vse države in ki ji je deloma prisostvoval tudi minister socialne politike Dragiša Cvetkovič. Na konferenci so bili sprejeti važni sklepi glede enotnega in uspešnejšega izvajanja delavske zaščitne zakonodaje .zlasti zakona o inšpekciji dela, zakona o zaščiti delavcev kakor tudi uredbe o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. Kakor so ugotovili na konferenci, bo uveljavljenje uredbe o minimalnih mezdah, ki stopi 14. t. m. v veljavo, obremenilo naše gospodarstvo za okrog 20 do 30 milijonov letno. S to uredbo se bo |
Miklasov obisk v Budimpešti
Dunaj, 10. aprila, br. Uradno poročajo,
da bo predsednik avstrijske zvezne države Miklas v spremstvu zveznega kancelarja dr. Schucshn'gga 3. maia oficielno obiskal madžarsko prestolnico. To bo prvj oficielni obisk avstrijskega državnega poglavarja na Madžarskem.
Angleški poslanik v Zagrebu
Zagreb, 10. aprila, o Davi je prispel v
Zagreb na oficielni obisk aneleiki poslanik na našem dvoru sir Campbell s soprogo. Na kolodvoru so £ra pozdravili angleškj konzul z osobjem konzulata, zastopniki Društva prijateljev Velike Britanije ter zastopniki civilnih in vojaških oblast- ter mestne občine. V teku današnjega dne je angleški poslanik obiskal razne uradne predstavnike, zvečer pa se je udeležil glavne skupščine Društva prijateljev Velike Bnj-tanilie. Jutri opoldne prire<Ij njemu na čast banket mesi/nj župan Pejčj<5. zvečer pa Društvo prijateljev Velike Britanije banket v hotelu Esplanade. V ponedeljek bo posla^ nik Campbell e soprogo gost bana dr. Ružiča ter si bo ogledal tudi zagrebško okolico.
»Častni posli«
Pod tem naslovom smo objavil; iz za* grebskega »Jugoslovanskega Lloyda« članek o borbi za samoprodaio premoga iz državnih premogovnikov. Sedaj nam pišejo iz Beograda, da se je stvar odigrala drugače, kakor je predstavljena v zagrebškem listu. Tvrdka Momčilovič je na glasu solidne domače firme, katere ponudba je tudi stvarno odgovarjala dejanskemu položaju. Proti njej se ie borila dosedanja židovska zastop* niča državnih rudnikov, tvrdka Kaufmann iz Zagreba, katere ponudba, da prevzame prodajo premoga brez provizije, je izzvala v objektivno sodečih krogih sum njo, da se za njo krijejo druge špekulacije. Tvrdka Momčjlovič je po ponovnih licitacijah kot najpovoljnejši ponudnik dobila zastopsvo državnih rudnikov. Dejstvo, da je bilo neko njeno provizijsko pismo v faksi milu objavljeno, pa je samo na sebi dokaz, da ni biilo realizirano. V ostalem je bilo, kakor tvrdka zatrjuje, to provizijsko pismo naslovljeno na povsem zasebno osebo, jn se prav nič ne razlikuje od stoterih drugih, ki so običajna v poslovnem svetu. Zato je prj ob* javi v »Jugoslovenskem Lloydu« ime naslov-ljenca tudi skrbno prikrito.
Predsto*eče pojasnilo smo dobflj iz uglednih beograjskih gospodarskih krogov in ga lojalno priobčujemo.
kršenja ustave in državnih pozitivnih zakonov po ljudeh, ki brez očitkov vesti spodkopavajo krvave pridobitve vseh generacij od Karadjordja do danes. Ne gre tu več za osamljene primere, marveč za načrtno in nekaznovano izvajan sistem — Država, ki se v njej nekaznovano gazijo pozitivni zakoni in krši najvišji zakon, ustava, ni država. Taka država bi se zavestno pripravljala na samomor. In končno ni nikjer na svetu države v državi, razen danes v Španiji«.
Pridige proti komunizma na Hrvatskem
Glasilo zagrebške nadškofije »KatoliČki list« objavlja v zadnji številki okrožnico nadškofa koadjutorja dr. Stepinca o potrebi pobijanja komunistične akcije in propagande. Okrožnica priporoča vsem vernikom, naj se udeležijo v čim večjem številu pridig proti komunizmu, ki bodo v vseh cerkvah zagrebške nadškofije v dneh od 21. do 23. maja. Pridige bodo združene posebno v Zagrebu z velikimi cerkvenimi svečanostmi.
popoljčenje krajevnih imen
Varšavski uradni list je objavil odlok notranjega ministrstva, da se smejo odslej vsa krajevna imena v poljski šleziji uporabljati samo v poljski oblikt Tako morajo izginiti nemška mestna Imena Kattovvitz, Bielitz, Teschen, Pless itd. Nemški listi zaradi tega poljsko vlado močno napadajo in ji očitajo, da krSi prijateljski sporazum med Poljsko in Nemčijo Kljub temu »prijateljskemu sporazumu« pa rajhovski listi ob tej priliki vnovič pogrevajo znano nemško geslo o nemškem kulturnem področju, v katerega prištevajo tudi precejšen del današnje svobodne Poljske.
izboljšal zlasti položaj delavstva ▼ tekstilni
in lesni industriji in obrtniškega delavstva, ki je plačano na uro. Določena so bila tudi normativna navodila glede volitev in poslovanja delavskih zaupnikov ter za poslovanje inšpektorjev dela v svrho Izdatnejše kontrole delovnih pogojev in varnostnih naprav. Razpravljali so tudi c pravilniku, o higienski in tehniški zaščiti v usnjarski industriji in raznih kemičnih industrijah. Končno je bilo sklenjeno, da se osnuje nacionalna sekcija inšpektorjev dela, kl bo pristopila k mednarodni federaciji, da bi mogla tako uspešnejše sodelovati pri izdaji strokovnih knjig- in strokovnega tiska.
Prvi podstarešina SKJ v avdiend
Beop-ad, 10. aprila, p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes ob 18. t Belem dvoru na Dedinju v daljši avdienci prvega podstarešino Sokola kraljevine Jugoslavije Engelberta Gangla, ki mu je poročal o stanju in delu Sokolstva ter o raznih akcijah, ki ovirajo razvoj sokolstva.
Tesla — častni doktor brnske univerze
Brno, 10. aprila, br. Na tukajšnji tehniški visoki šoli prezidenta dr. Beneša je bila danes slovesno izvršena promocija dr. Nikole Tesle za častnega doktorja brnske visoke šole. Proslavi so prisostvovali jugoslovenski pooblaščeni minister dr. Avramo-vič kot zastopnik dr. Tesle, jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Protič ter zastopniki čsl. prosvetnega ministrstva in raznih drugih znanstvenih ustanov. Po promociji je bilo najprej prečitano zahvalno pismo dr. Tesle, nakar je imel profesor beograjske univerze dr. Rakovič predavanje o delu in pomenu Tesle v znanosti.
,,Obilic" v Varšavi
Varšava, 10. aprila. AA. Na svoji turneji po Poljskem je prispelo semkaj beograjsko pevsko društvo »Obilič«. Na postaji so ga pozdravili zastopnik zunanjega ministrstva, člani jugoslovenske kolonije in zastopniki poljsko-jugoslovenskega društva. Opoldne je pevsko društvo položilo venec na grob Neznanega junaka. Nocoj je priredil »Obilič koncert v varšavski glasbeni šolt
Utopljenec v Savi
Zagreb, 10. aprila, o. Čuvaj veslaškega kluba v Trnju ob Savi Je danes popoldne opazil truplo, ki je priplavalo po Savi, ter ga z drogom spravil na suho. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 351etnega Martina Pisanskega, ki je pri Sv. Križu blizu Krškega skočil v Savo.
Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu
Zagreb, 10. aprila, o. V prenočišču »Ameriki« na Tomislavovem trgu se je danes ponoči z veronalom zastrupila 25*Ietna Neža Poteku iz Grjž pr; Celju. Snoči ee je nastanila v tem prenočišču in navedla, da je prišla v Zagreb, kjer namerava nastopiti neko službo. Davi so jo našli v njeni sobi onesveščeno. Prepeljali so jo na kirurško kliniko. Njeno stanje je težko, vendar ji bodo morda še režili življenje. Naknadno se je izvedelo, da je Imela ljubavno razmerje z nekim delavcem od Sv. Križa, kateremu pa se je protivil njen oče. Ko se je prepričala, da se z njim ne bo mogla poročiti. Je 6egla po strupu.
Premestitve
Beograd, 10. aprila, p. Premeščeni so v Beograd poštni pripravniki Pavel Av-belj lz Celja, Štefan Glava iz Beltincev, Karel Horvat iz Guštanja, Kuno Hočevar iz Marenberga in Jožef Majer iz Rakeka.
Eksplozija v čsl. tvornici eksploziv
Praga, 10. aprila, br. Popoldne je navala v tvornici »Explosia« v Trenčinu pri Par-dubicah huda eksplozija. Katastrofa je nastala v glicerinskem oddelku. Le posebnemu načinu gradnje je pripisati, da ni zletela v zrak vsa tovarna, marveč samo ta odide* Iek. Štirje delavci so bili ubiti, štirje hudo ranjeni se v bolnici bore s smrtjo, 22 delavcev pa je dobilo lažje poškodbe.
Nov grob
Včena; zjutraj ie rrmrl v Hrastmffcn upo-•kojeot državni žeileznjčar. e. Lovro Golonh. Pogreb bo danes, v nedefco ob 3. pop. fz-pred Soperjeve vile na dolsko pokopaJišče. Pokoljnilai blag spomin, žaJujočSm naSe so-žadje.
Vremenska napoved
Zetmmska: Nastopilo bo toplo vreme V severni polovica bo prevladovalo oblačno vreme, v vzhodni pa jasno. V zapadnjh in severnih krajih utegne nekoliko deževati, V Podunavju bo kosava nekoliko popustila.
Zagrebška: OHačno, ponekod deJSevno. « ostalem toplo vreme.
Dunajska: Vdor zapadnega vremena a padavinam; fn padcem temperature. Na vzhodnem robu Alp izjffemenljivo in ve, tro-vno vreme,
^raji ln ljudje
Dr. Danilo švara o svoji glasbi
Ljubljana, 10. aprila
V ponedeljek 12. t. m. bo v veliki filharmonični dvorani koncert skladb dr. Danila Svare. Skladatelj je imel z urednikom »Jutra « naslednji razgovor:
Kako ste prišli na to idejo, da priredite koncert svojih kompozicij?
Letos bj se bil moral vršiti festival slo« venske sodobne glasbe, na katerem bj bil e svojimi deli gotovo precej udeležen. Festival je zaenkrat padel v vodo, pa sem si mislil, da nima smisla komponirati za miz« nico in da bo tudi pr; nas dovolj take pu« blike, ki se na eni strani interesira, na dru gi 6trani pa zabavlja čez moderno glasbo. In za oboje pa je nujno potrebno, da se jo sliši.
I •	~ - - v-i*".-:■•■.•■•• ■ : ~ ' . •■:'■' V\ ";' 'I
tii<A	- -
Ali ste }meli dovolj materiala za ves ve-fcern; program ali pa ste za ta večer izre<« 3»o kaj komponirali?
Mi mlajši si nismo zbrali za vzor naših domačih komponistov, kar se tiče produktivnosti, ampak one glasbene očake, ki so toliko spisali v svojem življenju, da se nam »h nemogoče že samo toliko not napisati.
če bi vse življenje noč ;n dan sedeli pri pultu. Bach je toliko napisal, da še danes vsakemu komponistu sapo vzame, kdor si ogleda skupno izdan je njegovih del, — ali pa Haydn, Mozart, Beethoven — dalje Rosami, Verdi, Wagner itd.
Dasi eem začel komponirati šele potem, ko sem popolnoma dovršil kompozicijo (L 1930), imam toliko del. da bi bil lahko tri večere izpolnil Kljub temu sem pa nekaj pesm? komponiral direktno za glasove na« stapajoč;h (»Očitek« za go Gjungjenac in >Pivec pomladi« za g. Kolacia). Ciklus »Junijske pesmi' sem pa komponiral lani v juniju in je tudi še neizvajan, ravno tako kot kvartet, ki je pa že iz 1. 1932. Ostala dela so že vsa po večkrat izvajana.
Polet? kompozicij, ki so topot na progra« nu, im?m še večje šlevilo pesmi, šest kcm-, »ozici) za klavir, ciklus otroških za klavir, Clavirski t rjo. violinsko sonato, trio za flav-o, klarinet in facrot, nekaj mešanih moških ter otrošk; zborov ter tri zbirke narodnih jn sicer dve za Jvoglasni zbor s klavirjem ter eno za peteroglasen mošk; zbor. (slo« venske beneške).
Simfonenega sem tudi že precej napisal: Dve veliki simfoniji, suito za malj orkester, koncertni valse za vel. orkester ter »Vizijo?
kantato za veliki orkester, zbor in sole. Kot vam je znano, pišem zdaj partjturo »Kleo-patre«, opere v 4 dejanjih, katere izvleček sem o božiču dovršil.
Izvajani sta bjlj doslej samo dve simfo« nični deli in sicer Suita (Radio Frankfurt) ter koncertni valse (Ljubljana, opera). V jeseni pa dirigira Schercher eno mojih 6im fonij v Ljubljani.
Kakšna je smer vaših kompozicij?
2e ko sem študiral, so me moji kolegi, ki so bilj sicer tudi pripadniki atonalne etruje, vendar v nasprotju z mano konstruk tivistj ter neoklasiki, pripadniki deloma Schonbergove, deloma Hindemitove šole — smatrali za odpadnika, ker sem kot prvi postulat glasbe postavljal občuteno in ne skonstruirano invenciio. Takrat sem nekdaj mimogrede krstil svojo strujo za neoreali-zam, jzraz, ki ga je pet let pozneje rabil Alban Berg zase. Tehniko sem pa seveda navzeJ popolnoma moderno, odgovarjajočo moji šolj io — sodobnosti.
Zato se večkrat spodtikajo pripadniki starejše ali »lepše« glasbe nad mojimi kom« pozicijami z besedami: Veš, saj misij so čisto »fajn« jn tudi meni razumljive; da bi td le nekdo drugi ostale glasove (n. pr. spremljavo) napisal, pa bi bilo dobro. Jaz se pa tolažim s tem, da bj se tudi k »Tri-stanu« lahko napisalo Verdijevo spremlja« vo (La donna 6 mobile) in bj potem tudi vsak vajenec razumel lepoto VVagnerjeve melodike. Ampak Wagner si je predvsem mislil, da bi mu bilo le neprijetno, če bi ljudje njegove »viže« žvižgali »po š tanjah«. Potem pa je imel se to grdo razvado, da je k eni melodij, slišal vedno še drugo, kj je sicer spadala zraven, pa bi jo bil, če bi bil imel le malo več uvidevnosti za »glas-boljubeče občinstvo«, lahko napisal posebej — spet s spremljavo alla Verdi — Pa ti je ta zlomek napisal obe obenem, zdaj pa ne slišiš ne ene, ne druge. Tako je tudj z nami. K glavni melodiji slišiš še stransko in kot so pri stavbah gotovi zakoni, po kate« rih moraš spojiti dve oporišči, tako tudi dve melodiji spojiš medsebojno le na način, ki prinaša neobhodno potrebne harmonične komplikacije. In te »razume? samo poklicni glasbenik.
Vendar glasbe ni treba ravno razumeti, že jo hočem doživeti. Tudi če ne poznaš za« konov arhitekture ti bo kaka stavba všeč. Isto je z glasbo. In če bo kakemu prav zakrknjenemu zarotniku moderne glasbe všeč samo en komad na mojem večeru, potem sem — seveda za prvič — že zadovoljen.
Kaj pa izvajalci?
Pred vsem: Boljših si ne bi mogel želeti in kar se vam bo največ čudno zdelo — saj vi gotovo niste pripadnik moderne, kaj ne? — nekam zelo radi se trudijo z mojimi kompozicijami Posebno ga Zlata se — malo manjka, da ne bi rekel — navdušuje za moje pesmi in g. Kolacio obeta, da »bu zaisita dobro popeval, jer mu leži!«
Prof. Lipovšek in prof. Šivic s>ta pa tudi sama kot komponista v mojem »logoru«. Gospodje kvartetarji pa so po začetnih bole einab tudi dobjlj veselje in priznam, da so tudi meni napravili • včeraj, ko sem prvič slišal svoj kvartet, velikansko veselje. Igra jo namreč res izvrstno in tudi kompozicija izgleda, da je vredna njih truda.
Ali še kaj? Mislim, da je več ko dovoli! Pa da ne boste mislili, da vam zato ni treba na koncert! Saj toliko kot vam še svoj živ dan nisem nikomur pravil o svoji glasbi I
Tri resnice © SK Planini v Tržiču
Kdo fe ©jJgevoresa za sssast deveterih fantov pod plazom
Iz Tržiča nam pišejo: Na nekatere važne ugotovitve, ki jih je »Jutro« v zvezi s katastrofo pod Storžičem zabeležilo v svoji nedeljski številki, »Slovenec« v sredo odgovoril v članku ':az laži in podtikanj«, ki pa sam v res-ji vsebuje celo vrsto neiskrenih zavijanj in laži. »Jutro« je opozorilo pred vsem na odgovornost tržiške podružnice SPD in v njenem imenu je »Slovenec« obljubil, da »bo že sama skrbela, da jih bo !(namreč naše ugotovitve, op. ur.) na primeren in učinkovit način znala zavrniti«. Do danes pa tržiška podružnica SPD še ničesar ni ukrenila v tej smeri, dasi je vsa javnost po pravici radovedna, kako bo lahko svoje zadržanje pred pričetkom katastrofe in po katastrofi sami znala upravičiti pred svetom.
Za »zlobno in neresnično podtikanje Označuje »Slovenec« trditev, da v Tržiču poslujejo neki pripravljalni odbori SK planine češ da SK Planina sam, to se pra-
vi, njegova centrala v Ljubljani, o kakih pripravljanih odborih njegove organizacije v Tržiču ali njegovi bližnji in daljni okolici ničesar ne ve. To je pač znamenje vse graje vrednega nereda in malomarnosti, da gospodje pri centrali SK Planine ničesar ne vedo o tem, o čemer govori ves Tržič, ali pa so morda zveze med Tržičem in Ljubljano zmerom tako natrgane, kakor so bile na usodni veliki ponedeljek. Samo zavoljo teh slabih zvez je mogel »Slovenec« vreči »Jutru« v obraz trikratno laž in in na račun teh zvez mu to trikratno laž kot dobri kristjani tudi odpuščamo iz vsega srca. Res pa je vendar:
Prvič, da v Tržiču in v fabriškem predmestju poslujeta pripravljalna odbora SK Planine, ki sta v zadnjih mesecih izkazala precej živahno delavnost. SK Planina v mestu uživa gostoljubno streho tvrdke »Runo« in njen telovadni odsek je pod okriljem Prosvetnega društva sv. Jožefa
Se nedavno priredil telovadno akademijo.
Drugič: že pred meseci je na Fabriki pričel poslovati pripravljalni odbor SK Planine, ki smo ga domačini za razlikovanje od podružnice v mestu krstili za SK Planina II. (Za vsakega razumnega in poštenega človeka je razumljivo, da s tem imenom ne more biti mišljena »neka druga organizacija kot SK Planina«, temveč je s številko označena samo druga podružnica). Pripravljalni odbor fabriške SK Planine, ki mu je načeloval pokojni Rudolf Plajbes, je še 20. februarja razposlal raznim tvrdkam v mestu prošnje za podporo in te prošnje so bile opremljene s tremi podpisi: predsednika Rudolfa Plajbesa, tajnika Kristjana Stegnarja in blagajnika Jožefa Mladiča. Na podobno prošnjo je tudi tržiška občina nedavno odstopila SK Planini II. prostor za igrišče.
Tretjič: pod plazom v škarjevih pečeh je obležal tudi skoraj ves odbor SK Planine n, saj je našel smrt pod Storžičem razen predsednika, tajnika in blagajnika še gospodar Viljem Plajbes.
To so preprosta dejstva, ki jih ne pišemo v žalost ali radost ljubljanskega vodstva SK Planine in »Slovenca«, temveč samo iz resne volje, da se ob končni razjasnitvi prežalostnega dogodka pod Storžičem nobena važna podrobnost s kakšnim zlobnim namenom ne zataji, zakaj devet mrtvih fantov pod plazom je prevelika žrtev, da ne bi bilo treba zanje terjati odgovornosti in kazni.
Še sedma žrtev odkopana: Slavko Kostanjevec
Tržič, 10. aprila.
čeprav je reševalno delo v plazu združeno z velikimi nevarnostmi — iz tega razloga je vodstvo reševalne ekspedicije potem, ko je bilo prvih šest žrtev odko-panih, tudi poslalo vojaštvo nazaj v gar-nizijo in kmalu nato prekinilo kopanje — je pod Storžičem vendarle še ostalo sedem mož, nameščencev predilnice, »Peko« in »Rimo«, ki so vse dni neumorno iskali sledi za Slavkom Kostanjevcem, Vilkom Plajbesom in Vinkom Lombarjem. Včeraj so ves dan prekopavali zgornji del plazu, proti večeru pa so se odločili, da preiščejo še grapo, kjer so bili našli truplo Vinka šarabona.
Kopali so pod vodstvom gostilničarja Ivana Golmajerja z Ljubelja, ki je sam odličen turist in ki je mnogo piipomogel k uspehom dosedanjega odkopavanja. Ko so kopali že dobre uro, so kakšnih 6 metrov globoko v snegu naleteli na truplo, v katerem so spoznali 31-letnega čevljarskega pomočnika Slavka Kostanjevca, ki je bil zaposlen v tovarni »Peko« in ki ga je bil plaz zajel med prvimi. Truplo, ki kaže precejšne poškodbe na glavi, so še zvečer prenesli v Lom, danes popoldne pa so ga prepeljali v Tržič, kjer so ga položili na mrtvaški oder v dvorani občinske hiše. Ker slutijo, da se tudi trupli ostalih dveh ponesrečencev nahajata v neposredni bližini kraja, kjer so izgrebli Kostanjevca, reševalci z vso vnemo nadaljujejo z delom.
slavčkov v lasni
Sarajevo, 10. aprila. Trboveljski Slavčki, ki so se pod vodstvom dirigenta Avgusta Šuligoja odpravili na koncertno turnejo po bosanskih rudarskih revirjih, so na vsej poti deležni nadvse navdušenih sprejemov in žanjejo na koncertih pred polnimi dvoranami kar hrupne triumfe.
Na svoji poti so se ustavili najprej v Tuzli, kjer je občinstvo natrpalo dvorano do zadnjega kotička in nagradilo petje malih umetnikov iz Trbovelj z viharnim aplavzom. Koncert je organiziral poseben odbor z direktorjem gimnazije na čelu, ki je obenem predsednik pevskega društva »Njeguš«, sodelovala pa so vsa druga pevska društva v Tuzli. Mnogo iskrene naklonjenosti je trboveljskim gostom izkazala rudniška uprava in direktor inž. Budimir je slavčkom za ves čas njihovega bivanja v Tuzli dal na razpolago avtobus in kočije.
V Zenici je male pevce pričakala na kolodvoru množica občinstva, a zlasti številno so bili zastopani rudarji, med katerimi je mnogo slovenskih delavcev in ki so prišli z rudarsko godbo na čelu. Tudi direktor rudnika v Zenici inž. Šinkovec je slovenski rojak in njemu gre največ zasluge, da je skupno z vodstvom Društva rudarskih in plavžarskih nameščencev tako skrbno organiziral koncert.. Obisk je
Odlični Stofi za celo obleko somo 360 do 450 dinarjev !
In sicer v prvovrstni kakovosti! Kdor za štof več zahteva, recite mu da Je predrag. Cemu b? več plačali samo radi neke tuje znamke, ko vendar Vaš interes in Vaš denar zahtevata kvaliteto ne pa ime ali znamko!
Za 450 dinarjev lahko dobite v vsaki naši prodajalni 3 m najboljšega štofa.
Zamenjamo ga ali Vam vrnemo denar, ako najdete na njemu nedo-statek, ki zmanjšuje kako ^SBS^ vest tkanine.
Toda ne boste ga našli ! JE^«^^ Naši štofi so zares od-Cene naših štofov za	obleke 120 do 180 di-
V
Stofi za vsak žep in za vsak u k u s
Vlada TEOKAROVIČ i Komp.
Industrija volnenih tkanin
Poračin
LJUBLJANA
Gradišče št. 4 Pee R
Prodajalne: ZAGREB
JurlSIčeva 4
BEOGRAD
Knez Mihailcva 35
In v vseh večjih krajih Jugoslavije
bil rekorden, a kakor v Tuzli, so bili pevci tudi v Zenici gostje družin.
O gostovanju v Sarajevu je »Jutro« že na kratko poročalo. Dodamo naj še, da je bila organizacija prireditve v rokah sarajevske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki mu je požrtvovalno pomagala — zlasti kar se tiče prehrane in prenočišč — sarajevska »Cvijeta Zuzo-rič« s predsednico go. Bratusovo na čelu. Dvorana je bila razprodana, a med občinstvom so bili zastopani vsi sloji, kar jih premore bosanska prestolica. V vsakem
kraju so slavčki priredili tudi propagandne koncerte za mladino. Sporedi vseh nastopov obsegajo v glavnem slovenske umetne in narodne skladbe.
V celoti je turneja po Bosni dosegla prav manifestativen uspeh in so slavčki prejeli vabila, naj obiščejo še razne druge rudarske kraje, železniška uprava je dala zboru za potovanje po Bosni dva udobna pulmana na razpolago, tako da se tudi v tem pogledu slavčki ne morejo pritoževati.
Resnica o tragediji v Javornikts
Meja stalno zahteva žrtve, a tihotapstvo kljub temu
ne popusti
Lož. 10. aprila.
Čital sem v štirih časopisih tragedijo desetih fantov iz tukajšnjih vasi v Javor-niku Ker so bile v poročilih netočnosti, hočem vso žalostno zgedbo opisati, kakor se je zgodila.
Na velikonočno nedeljo popoldne je šlo deset fantov z 10 konji čez mejo v Italijo. Prva skupina, pet po številu, je prodala konje takoj, ostalih pet je pa na srečo šlo naprej ter se tako izognilo tragične poti nazaj.
V ponedeljek se je prvih pet spustilo na pot proti domu, misleč, da je tudi v Javo miku le nekaj centimetrov snega, kolikor so ga videli pri odhodu v kraških vaseh. Ko so hodili proti meji, je bilo čedalje več snega in ni čudno, da so omagovali v poldrugi meter debelem snegu. Ko so prišli kakšen kilometer do naše meje, je prvi onemogel 21-letni Stanko Stric iz Podcer-kve. po domače Kriausov. Tovariši so mu hoteii pomagati, a ker je bila tudi za nje nevarnost, ne samo zaradi snega, temveč tudi zaradi obmejne straže, so se odločili, da ga puste v snegu. Bilo je ob 6. zjutraj v torek. Ob slovesu jim je Stanko izročil še denar in druge reči, celo cigarete, oni so mu pa pustili nekaj svoje obleke. Ko so odhajali, so še v daljavi slišali žalostne klice. naj ga rešijo, toda morali so naprej.
Dve uri pozneje je začel omagovati 31-letni Janez Strle iz Viševka (brat pisca teh vrst), znan pod imenom Špelin (ne 50-letni Stanko Žnidaršič, kakor so poročali listi). Njegov tovariš in dober prijatelj Teličev Matija iz Žirovnice mu je dal vso svojo jed. a ni nič pomagalo. Nesrečnež je začel padati v nezavest. V svoji blodnji je prosi! tovariše, naj mu izrežejo okrog kolen zmrzle hlače, češ da je to krivo, da oma-guje. Tovariši so to tudi storili. Telič ga je nesel še kakih 200 metrov daleč z rokami delajoč pred seboj pot v debelem snegu. Dalje pa ni šlo. Vzel je njegov denar in druge njegove reči s seboj, ga oblekel v svoj suknjič in šel golorok naprej.
Blizu Podcerkve je onemogel tretji, a tik pod vasjo četrti. Le močni, četudi do skraj-
nosti izmučeni Telič je prišel do ljudi in povedal, kaj se je zgodilo. Kako strašna je bila ta pot, je razvidno iz tega da je hodil Telič celih devet ur gledajoč pred seboj vasi in z rokami brskajoč sneg pred seboj. Na več mestih ga je zasul čez glavo. Do ljudi je prišel popoldne ob 17. uri.
Zadnja onemogla so ljudje takoj dobili in ju rešili gotove smrti, a onadva onkraj meje sta bila žal predaleč, da bi jima mogli nuditi takojšno pomoč. Odšla je sicer tjakaj reševalna ekspedicija s konji, a žal slabo pripravljena za prenos ponesrečenih, saj so celo nekateri izmed reševalcev pe šali proti domu in so enega morah celo ne-sti nazai. Ob eni ponoči so se vrnili z novico: »Oba smo že mrtva prenesli na našo stran.« Takoj nato je šla druga partija z osmimi konji in potrebnimi pripravami ter prispela ob 7. zjutraj na lice mesta. Zdravnik dr. Mejač se je požrtvovalno trudil, spraviti ju k zavesti, toda bilo je prepozno. Dr. Mejač je menil, da bi ju morda še rešil, če bi ga bili poklicali, da bi bi! šel s prvo ekspedicijo na mejo.
V četrtek 1. t. m. sta bila oba pokopana. prvi v Podccrkvi. drugi v Viševku. Na zadnji poti so ju spremljali poleg velike množice vaščanov tovariši s 24 konji in godbo ter ju obsuli z venci.
Tako umirajo na meji drugi za drjgim, a kljub temu tihotapska strast ne miruje. Žrtve padajo, nakopavajo si bolezen, izgubljajo svobodo in trpe v italijanskih ječah, ker se ne zavedajo, da ne bodo nikdar premagali meje.	F. S
a
—' "	di7itc l kili/njln noti
ms
i
fAZlTf < NIKDAR BREZ	-
IGINALNE AMERIŠKE ZAŠČITNE GUME S 5-lETNl^ JAMSTVOM BIVA SE V VSEH LEKARNAH, DROGERUAH (K PERfUMERlJAH

liha Vaštetova:
„In zvesfosrčne nje poglej dekleta..."
Odlomek iz »Romana o Prešernu"
Priobčujemo v naslednjem še eno poglavje iz »Romana o Prešernu,« ki ga je napisala lika Valteiova in ki v kratkem izide v samozaložbi. Opozarjamo ob tem na naročilnico v današnjem »Jutru«. V knjigarnah bo roman za četrtino dražji kakor v prednaročilu.
Leta 1845.
V gostilni pri »Zlatem jagnjetu« — rekli so ji tudi »Pri malem cesarju« — na Sv. Petra cesti je v zadnji sobi sedel Prešeren — sam. V točilnici so hrumeli vozniki in čolnarji. Le zdaj pa zdaj je udarila beseda v Prešernovo zavest. Globlje in globlje se je pogrezal v misli.
Sam.
In daleč nekje so ljudje: ljubica Netka, erianci. tudi sorodniki, sorodni mu po krvi... a po duši? Preprosti kmetje, navezani na zemljo, zrasli z njo. tuji so bili po duši oni njemu in — on njim... Ne. Nikjer nikogar. Ze deset let bo kmalu, kar je za-tisnil oči človek, ki mu je bil po duši najbližji... Čop! Ako bi se vrnil. Marsikaj se je izpremenilo v zadnjih desetih letih. Marsikaj je dozorevalo, kar je tedaj komaj kalilo.
Seme, ki ti zasejal si ga. že gre v klasje
veselo.
Prešernove poezije so bile že do malega pripravljene za tisk S kolikšnim veseljem bi jih bil spremljal Čop! In slovenski časopis, o katerem sta s pokojnim prijateljem tolikokrat sanjarila! Kam vodi Bleiweis
svojo ladjo? Čop bi ji obrnil krmilo in zajadral z njo v prave vode. B!eiweis je kon-zervativec, vladinovec. Nikdar se ne otrese svojega hlapčevanja cesarskemu Dunaju Spretno se je razčeperil nad »Novicami«, ki so jih drugi slovenskemu narodu priborili, pred vsemi Smole in Blaznik.
»Novice«!
V	njihovem oltarju se bleSči — Koseski. Leto dni bo kmalu, kar je zasijala njegova zvezda: »Slovenija prcsvitlimu, premilost-ljivimu gospodu in cesarju...« Res, pesnitev je zabobnela po Sloveniji kakor veliki zvon k veliki maši. Zbudila je nekatere zaspance, ki so — še napol speči — planili kvišku in kričali: »Zivio!« ne da bi se zavedali, da se s Koseskega pesnitvijo v svojem svetem materinem jeziku poklanjajo — slaboumnemu tujerodnemu epileptiku, cesarju. In dvignili so pesnika na ramena in ga častili s cesarjem vred po cesarsko, da je ubogi Jovan Vesel Koseski sam debelo gledal na učinek svoje po Vodnikovi »Iliriji oživljeni« spretno v heksametre preoblečene potvore.
»Nu, če si vse udaril, s slepoto, mene ne boš!« se je posmehnil Prešeren.
V	točilnici so se razgreti glasovi prerekali o železnici, ki so jo gradili in o zaslužku, ki ga bo vzela voznikom.
»Ko prvič zdrči železna kača, vam bo odklenkalo,« je dejal mali Donatelj iz Trnovega. Drobne oči so mu poredno pome-žiknile izza živordečih lic Vtaknil je svoj vivček v usta in puhnil dim proti stropu.
»Vam čolnarjem* tudil Saj vam je že ti-
sta puhajoča Mollinova pošast dala po repu. Železnica pa vam navrta čolne. Boste že videli!« je prerokoval fijakar Belič iz Blatne vasi. On se je seveda lahko široko-ustil. Pričakoval je lepših časov, ko bo vozil ves dan ljudi na kolodvor.
»Nu, se bomo pa preložili na železno cesto; eni z mokre, drugi s prašne poti,« je
tolažil šaljivec Donatelj. » Nam čolnarjem, ne bo treba utoniti v vodi, vam štongraj-tarjem pa ne v — vinu.«
Med grohotom, ki se je dvignil na račun vedno žejnih voznikov, so se vrata previdno odprla in mlad obraz z lahnim puhom pod nosom in po bradi je s pol boječim, pol hudomušnim nasmehom pogledal v piv-
nico. Poredne oči so osvignile pivce in po-mežiknile tovarišem, ki so se skrivali za zidom v veži.
»Kar za menoj fantje! Saj ni oblačno.«
Pet študentov »filozofov« je prišlo skozi pivnico, fantov starih od osemnajst do edenindvajset let v raznobarvnih frakih in s cilindri v rokah.
Prvi, filozof Ludovik Ravnikar, blizu Celja doma, je previdno odprl vrata v posebno sobo in pokukal vanjo.
»Dober večer, gospod doktor!« je veselo pozdravil Prešerna, ki je sameval v kotu in povešal glavo, »Ali dovolite, da prisede-mo?«	V
Valovje temnih dolgih las se je zganilo. Izpod lepega belega čela in košatih obrvi so pogledale napol zaprte, modrosive oči, še vse zamišljene:
»Prosim!«
Poet je umaknil palico ln čepico s sosednega stola. Filozof Simon Pogačar, kmet-ski sin iz Vrbe, Prešernov ožji rojak, je nerodno priskočil, vzel oboje poetu iz rok in obesil na stensko kljuko. Prešeren mu je pokimal in se z veselim pogledom ozrl po fantih... Mladina, da, mladina je bila njegovemu srcu najbližja. Razumela ga je in cenila...
Stoli so zaropotali okrog mize. Mladi pogledi so skrivaj švigali na tihega moža v njihovi sredi. Obrazi so se svetili v mladostni zadregi in moški odvažnosti. Prešeren je premeril drugega za drugim. Poznal je vse po imenu; razven Ravnikarja so bili vsi Gorenjci: Poklukar iz Zgornjega Gorja, Pogačar iz Vrbe, Mulej iz Radovljice in Smukavec iz Bohinja.
Za dijaki je pristopila natakarica.
»Smukavec je naš starejšina. On nocoj naroča in plača,« je Ravnikar pokazal na tovariša.
»Prinesite Štefan cvička!« je leta moško zapovedal.
»Hoho! Ali si v loteriji zadel?«
»Teden dni je bil doma v češnjici pa so mu bohinjske vile dvignile zaklad iz jezera,« je kričal Poklukar.
»Triglavsko rožo je našel, pa je z njo odklenil zakladnico Velikega Bogatina,« je podražil še Mulej.
»Ali praznuješ danes svoj god?« ga je vprašal Ravnikar.
Smukavec, dolg, suh fant, bledikastega morogastega obraza se jim je tiho smehljal, naposled pa je zinil:
»Motite se, prijatelji. Nisem zadel ter-ne, in tudi ni moj god, ampak »likof« bomo pili nocoj.«
»Kakšen »likof«?«
»I, nu, konec šolskega leta bom praznoval.«
»Ali se ti blede? Saj imamo še skoraj dva meseca do zaključka!«
»Zame se je leto zaključilo že danes s — Pavškovo dvojko.«
»Aha!« se je oglasil Prešeren, »Pavšek je torej vaš prijatelj?«
»Seveda, rad me ima, da b? me v žlici vode utopil, če bi mogel. Haha!«
»Imava torej skupnega prijatelja. Nu, trčiva na njegovo zdravje.«
»Živio, korni volk... Vrag naj ga vzame!«
Čaši sta zazveneli.
»Ali vas je korni volk zopet ugriznil, gospod doktor?« je vprašal Ravnikar.
»Ali imate kakšno novo pesem?«
»Novo? Hm. Za vas bo nova,« je rekel Prešeren, segel v žep in vze? iz listnice drobno popisano polo papirja. Začel je či-tati:
»NebeSka procesija...
Fantje okrog njega so se spogledali ia
Gospodarstvo
Banovinski proračuni
Finančni minister g. Letica Je o priliki odobritve banovinskih proračunov dal zanimiva pojasnila. Vsi banovinski proračuni znašajo skupaj 825.2 milijon? Din (znesek proračuna dravske banovine v višini 147.5 milijona Din predstavlja torej 18% vsote vseh banovinskih proračunov). V tehničnem pogledu se ti proračuni razlikujejo od proračunov za lansko leto, ker tvorijo, kakor državni proračun, skupaj s proračuni podjetij in ustanov nedeljivo celoto. V primeri z lanskimi proračuni letos ni večjih sprememb. Edina novost so izdatki za osnovne šole, za katere so prej skrbele občine.
Od skupne vsote banovinskih proračunov predstavljajo splošne banovinske doklade in zdravstvene doklade 248.6 milijona Din ali 30% celotne vsote. Dohodki banovin od skupnega davka na poslovni promet znašajo 99.1 milijona Din ali 12% skupne vsote, samostojne In skupne banovinske trošarine 208.7 milijona Din ali 26%, banovinske takse pa 82.3 milijona Din ali 10%.
Šolske doklade
Po uredbi o vzdrževanju osnovnih šol se na osnovi čl. 41. finančnega zakona za preteklo leto prenese vzdrževanje osnovnih šol in plačevanje postrežbe ter učiteljskih stanarin z upravnih ali šolskih občin na banovinske samouprave. Krediti, ki so bili
vnešeni v nove banovinske proračune za vzdrževanje osnovnih šol, znašajo v celoti 120.7 milijona Din. Kot kritje tega novega izdatka pa služita dva vira: šolske doklade in nove skupne banovinske trošarine. Od skupnega zneska 120.7 milijonov Din se bo krilo 82 milijonov s šolskimi dokladami.
V vrbasld in primorski banovini se bano-vinska šolska doklada ne bo pobirala, ker se izdatki za šole v celoti krijejo z novimi banovinskimi trošarinami. V ostalih banovinah pa se bo pobirala naslednja šolska doklada: v vardarski banovini 80%, v dravski in zetski 26%, v moravski 25%, v savski, drinsld in dunavski banovini pa 15%. V zvezi s prevzemom vzdrževanja šol od strani banovin bodo občine v svojih proračunih črtale dosedaanje izdatke za šole in hkratu znižale občinske doklade. Izdana so bila navodila, po katerih bodo morale ban-ske uprave v tem pogledu pri odobravanju občinskih proračunov najstrožje postopati. Nove banovinske skupne trošarine pomenijo sicer občutnejšo obremenitev predvsem mestnega prebivalstva, v ostalih občinah pa nova šolska doklada ne bo predstavljala nove dajatve, ker bodo znižane občinske doklade. Pri banovinskih taksah je bila uvedena važna reforma v tem. da sa bodo po novem proračunu v banovinskih zadevah pobirale samo banovinske takse, v onih zadevah, ki jih banske uprave vršijo kot državna oblastva, pa samo državne takse.
Dohodki v proračunu dravske banovine
V »Službenem listu« dravske banovine od 10. t. m. je objavljen številčni del proračuna dravske banovine za leto 1937/38, ki ga je odobril finančni minister z odlokom od 25. marca ( pravilnik o banovrn-skem proračunu je bil že objavljen v številki od 31. marca).
Proračun je odobren v višini 149.9 milijona din. Pri izdatkih so bila izvršena le nebistvena znižanja, številčno pa se proračun bistveno razlikuje od predloga, ker je proračunsko-tehnično drugače sestavljen. Vsi proračuni banovinskih podjetij in ustanov so združeni s splošnim proračunom, zato se je proračun v primeri s predlogom povišal od 119.99 na 149.90 milijona din.
Banovinske davščine
Donos banovinskih doklad je predviden v višini 56.5 milijona din, od tega odpade na banovinsko 26% šolsko doklado 12.1 milijona din (v predlogu je bila predvidena 35% šolska doklada z donosom 16.3 milijona din). Največje spremembe so bile izvršene pri dohodku banovine od deleža iz banovinskega fonda prometnega davka. Iz tega fonda je že leta 1936/37 dobila dravska banovina po znanem nepravičnem ključu le 2.9 milijona din (2.9% od 100 milijonov). V predlogu pro-. računa je bil iz tega fonda predviden do-
hodek 13.0 milijona din, v odobrenem proračunu pa je zopet le znesek 2.9 milijona din.
Skupaj so bili pri deležu iz banovinskega fonda prometnega davka in zaradi znižanja šolske doklade zmanjšani predvideni dohodki za 14.3 milijona din. Ta izpa-dek se je kril deloma s povečanjem dohodkov od novih skupnih banovinskih trošarin (5 milijonov) in nekaterih drugih manjših postavk, predvsem pa s tem, da je bila vnešena nova postavka dohodkov: -»terjatve iz prejšnih let« v višini 8.5 milijona din (od tega nepobrane banovinske davščine 0.5 milijona din in obveznost države po §§ 7. in 8. zakona o bolnicah).
Donos samostojnih banovinskih trošarin je predviden v višini 23.85 milijona din (po prvotnem predlogu 23.25), predvideni donos skupnih banovinskih trošarin pa je, kakor rečeno, povišan za 5 milijonov, od 4.5 na 9.5 milijona din.
Predvideni donos od banovinskih davščin in taks je povečan od 15.65 na 16.20 milijona din. Predvsem je povišan donos 40% doklade k državni taksi na vstopnice od 0.5 na 0.7 milijona din, donos davščine na lovišča in ribolove od 0.55 na 0.60 milijona din, donos 2% takse od prenosa nepremičnin od 7.6 na 7.8 milijona din in donos, banovinske takse na dediščine od 0.5 na 0.6 milijona din.
Pobiranje banovinske takse na vloge in pritožbe
Poročali smo Ze na kratko, da 66 od 1. aprila dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali njotj podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna taksa, ampak ba-novjnska in sicer v banovinskih kolkih. — KakoT je razvidno h okrožnice banske uprave, se za banovinske posle smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje baneka uprava kot samoupravno oblastvo (n. pr. pospeševanje kmetijstva in živinoreje, ureianje hudournikov. agrarne operacije, socialno skrbstvo. gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd). Za banovinske se smatrajo tudi vse zadeve, ki so v zvezj z banovinskim proračunom, ali s pravilnikom o tem proračunu. torej vse vloge, prošnje in pritožbe. ki zadevajo odmero jn pobiranje banovinskih davščin, ne glede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi, ali pr; kakem drugem uradu Ce se kdo pritoži n. pr. proti odloku, s katerim ga je stresko načelstvo kaznovalo zaradi trošarjnsikega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 Djn in ne z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave prj plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti ■ rav f-tko banovinski kolek in sicer za 10 f>m. morebitne priloge k prošnji pa morsro bit: opremljene a kolkom za 4 Din.
V dravski banovini pobira jo te-le bar novinske davščine: r bnw 'nske doklade k državnim neposr* d r. dr-VKom; b) banovinske trošarine: na vino, v neki m<«i pivo. žsranje in špirit, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode na kvas. na bencin, na električno on^r<r-;i'o in pnevmatiko: c) banovinske
takse: na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure, na lovske karte, na šoferske iegiitimaeaie. na zavarovalne premije, na posest in nošnje orožja, na prenos Lastništva na žjvinskih potnih listih. 2% taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnjiln; prenosni taksi. 40%na doklada k državni taksi na vstopnice, administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah: č) banovinska davščina na lovišča in ribolove, davščina na dediščine ter odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno upora'bo cest: d) izredna davščina delojemalcev in uslužbencev za »Bednostni sklad.«
Z banovinskjmi kolkj se morajo torej kol-kovati: 1) vse vloge (prošnje in pritožbe), kj se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin: 2) vse prošnje za sprejem v banovinsko slnžbo; 3) vse prošnje za kakršnekoli podpore iz banovjnskega proračuna aH iz proračuna »bednostnega sklada«; 4) vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadaro: kmetj.&ke šole na Grmu, St. .Juriu ob južni železnici, v Rakjčanu in v Poljčah; Vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki in Svečini; Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru: vse banovinske trsni-ce in drevesnice, kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih: ribogoj-ni zavod v Boh. Bistrici: gozdarska šola v Mariboru; podkovska šola v Ljubljani; nadalje gluhonemnjca v Ljubljani, deško vzga-jališoe v Ljubljani zavod za slepo deco v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru. Banovinski zavodi so tudi bolnice v Brežicah. Celju. Mariboru. Murski Soboti, Novem mestu. Pturn in Sloven jcradcu ter hiralnice v Ptuju. Voiniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik. Dobrna in Rosraška Slatina so banovinski zavodj.
Taksa oa vloge naša It Dia. sa sriloge 4 Din, za pismene odgovore (odločbe, kj zanje stranka proaf) 28 Dia, za pritožbe
D|n 30. Banovinski kolki se nabavljajo prj razpečevalcih državnih taktnih vrednotic. ki imajo na vidnem mestu označeno, da eo pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo »e na to opozarja kajti oblastva, ki bi prijela vloge v banovinskih poetih, a kolkovane z državnimi kolki ne bodo do-tionih vk*r vzele v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih.
Občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani je imela včeraj popoldne svoj 54. redni občnj zbor, kj je bil napovedan za 4. uro popoldne, pa se je prjs čel šele okrog 5. Pred občnim zborom je Društvo vlagateljev sklicalo shod v veliki dvorani >Pri levu«, kjer se je zbralo okrog 100 ljudi. Govoril je stavbenik g. Zupan, ki je zborovalce pozval, naj gredo z njim pred zavod. Poskus onih demonstrantov, ki niso zadružniki, da pridejo na občni zbor. ie preprečila policija in kmalu je na ulici nastal mir in red.
Občnj zbor se je pričel pod vodstvom podpredsednika g. inž Tomo Kneza ob navzočnosti vseh funkoijonarjev zadruge, ministrskega komisarja g- Frana Sinka in večjega števila zadružnikov. Udeležba je bila izredno močna. Veliko število zadružnikov 6e je dalo zastopati po drugih zadružnikih s pooblastili. Računski zaključki za posJovni leti 1934. in 1935. so bidi odobreni z večjno 2207 glasov proti 59, ki so bili pro« ti bilanci. Leto 1935 izkazuje znatno spremembo v presoji vrednosti aktiv zaradi pre-čiščenja bilance, kj se je izvršilo po direktivah ministrske komisije. Odpisi v prjbližs nem znesku 24.5 milijona Din so bili predmet diskusije, ki jo je zaključil komisar g. Šink s pojasnilom, da pomenijo ti odpisi le rigorozno ocenitev, kakršna se je vselei izkazala kot preveč črnogleda, ne pomenja* jo pa ti odpisi zmanjšanja dolga dotičnim dolžnikom, kajti ta dolg se v primeru izterljivosti izterja v celoti.
Prj volitvah načelstva je bila predložena le ena lista, kj je dobila 1.965 glasov, proti je pa bilo 286 glasov Tudi za nadzorstvo je bila predlagana le ena lista, za katero je glasovalo 529 zadružnikov, proti njej je pa glasovalo 27 članov zadruge. Pri volitvah nadzorstva ima vsak zadružnik samo 1 glas hrez ozjra na število deležev, tako, da je onemogočena vsaka majorizacija ter odlo« čuje absolutna večina zadružnikov, medtem ko obstoa pri volitvah načelstva pluralna glasovalna pravica po številu deležev.
V	načelstvo so izvoljeni, predsednik inž. Vladimir Stare, industrijec v Ljubljani, podpredsednik inž Tomo Knez, veletrgovec v Ljubljani, ter kot članj gg. inž Dušan Sernec, minister v pokoju, Ivan Rus, posestnik v Grosupljem in Fran Juvan, župan v Šmarfcnem pod Šmarno goro.
V	nadzorstvo so bili izvoljenj sledeči gg.: Viktor Meden, veletrgovec in predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani, Zdravko Rus, posestnik in trgovec na Bledu, Franjo Škrbec, podpredsednik Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino.
Vse ostale točke dnevnega reda so bile sprejete soglasno. Občnj zbor je trajal le tričetrt ure in je potekel mirno.
Vinarsko zadružništvo
Prejeli smo naslednji popravek: Z ozirom na članek v »Jutru« št. 73 z dne 27. marca 1937. na strani 4 pod naslovom »Vinarsko zadružništvo« Vas prosim, da po zakonu o tisku objavite v »Jutru« na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek:
Ni res, da bi imelo Kletarsko društvo člane v dunavski in primorski banovini, res pa je, da nima članov v teh banovinah, v savski banovini pa ima člane le v toliko, kolikor so obmejni vinogradniki navezani na vinski trg v Ormožu ter je zadruga v zaščito domačih vinogradnikov morala tudi tam intervenirati, zlasti ker ti obmejni vinogradniki doslej niso imeli lastne vinarske zadruge. Ni res, da bi v Ormožu obstojale 3 vinske trgovine, 1 zadružna in 2 za- j sebni, res pa je, da so vse 3 vinske trgo- j vine v Ormožu zasebne, zraven tega pa obstajata v Ormožu še 2 vinarski zadrugi. Ni res, da bi obstojala kaka nevarnost, da bi podpora, ki jo dobi Kletarsko društvo, prišla v prid vinogradnikom iz drugih banovin, res pa je, da bo ta podpora prišla v korist izključno slovenskim vinogradnikom. Ni res, da bi se jaz trudil uvidevnim j vinogradnikom dokazati, da je za nas naj- | večja blagodat to' da se uvažajo k nam I cenena vina iz ostale države res pa je, da sem odločen nasprotnik uvažanja cenenih vin od drugod, kar je znano več uglednim slovenskim gospodarstvenikom, ki so se udeležili lani vinogradniške konference v Belgradu, kjer sem s svojim nastopom komaj preprečil, da ni obveljalo stališče gda.
Gospodarske vesti
= PAB bo dajala predujme
zavodom na tekočo anuiteto. Uprava Pri. vilegi rane agrarne banke je izdala odlok, da bo začela v skladu s ČL 30. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov dajati na račun prve anuitete predujme denarnim usta novam in zadrugam iz odst. 1617. uredbe-Te predujme bo dovoljevala centrala na posamič vložene prošnje. Denarni zavodi s sedežem na teritorijalnem področju podružnic bodo vložili prošnje pristojni podružnici, ki bo te prošnje, izpopolnjene s potrebnimi podatki o izročenem portfelju poslala centrali. Višina teh predujmov ne more presegati 25°/» enoletne anuitete ki pripada dotičnemu denarnemu zavodu. Na dovoljene predujme bo PAB računala 3% letnih obresti. Denarni zavodi, ki želi pred ujem, mora v svoji prošnji navesti tele podatke: 1) kolikšne so njegove ..erjatve, prijavljene PAB, obračunane in ne znižane po odst. 1. ČL 4. uredbe in njegove terjatve po odst. 2., Čl. 4. uredbe. (obre. sti in strcški) kakor tudi višino celoitne odpisane in nepokrite terjatve. 2) aM je v ča^u, odkar je stopila uredba v veljavo, pa do zdaj, dcbil kakšne zneske od dolžnikov, katerih terjatve je prijavila PAB, in v kateri višini. 3) koliko dolguje rees_ kontnim upnikom in katerim. Pri reševanju teh prošenj bo banka upoštevala: ali je prizadeta ustanova izročila banki z | osnovnimi dokumenti o dolgu tudi posamič ! ne sezname dolžnikov z zbiralnima pcla_ mi, odnosno ali je izročila samo navadne , sezname z osnovnimi dokumenti o dolgu. ' Prav tako bo banka upoštevala, koliko je : katera podružnica na svojem področju izterjala na račun prve anuitete in bo v mejah teh izterjanih zneskov dajala pred. i ujme ustanovam na tistem področju po. • družnice.
= Naraščanje hranilnih vlog pri hranilnicah. »Vestnik Saveza štedionica kraljevi ne Jugoslavije« objavlja v evoii 15. števjlki podatke o gibanju hranilnih vlog pri samoupravnih hranilnicah. Pri vseh hranilnicah v naši državi so znašale hranilne v loče dne 31 januarja t. 1. 2062.5 milijona Din, to je za 34.9 milijona Din več neso 31. decembra lanskega leta. Pri hranilnicah v Sloveniji so v tem času vloge narasle za 12. 9 na 1012.7 milj ona Din. Najboli so od konca lanskega leta do konca januarja t. 1. narasle vloge prj zagrebški Gradskj štedionici, in sicer za 22.5 na 536.3 milijona Din. Na zagrebško Gradsko štedionico odpade toreij ena četrtina vseh vlog prj hranilnicah v Jugoslaviji. Druga največja hranilnica le Mestna hranilnica v Ljubljani, kjer so hranilne vloge v teku januaria narasle za 1.0 na 354.8 milijona Din. Potem sled jo Hranilnica dravske banovine v Ljubljani (171.0 milijona Din) Štedionica savske banovine v Zagrebu (101.4 milijona Din). Hranilnica dravske banovine Maribor — Celje 89.2 milijona Djn). Mestna hranilnica v Mariboru
85.6	mili iona Din). Štedionica dunavsk*? banovine v Novem Sadu (67-4 miljiona Din). Gradska štedionica v Sarajevu (63.7 Din). Gradska štedionica v Osijeku (61.4 milijona D n). Gradska štedionica v Beogradu (43.4 milijona Din), Mestna hranilnica ▼ Kranju
38.7	milijona Din) Mestna hranilnica v Celju 38.5 milijona Din). Gradska štedionica v Novem Sadu (35.2 milijona Din) itd. Vse ostale hranilnice v državi imajo manj nego po 30 mil ionov Din hranilnih vlog.
= Stanje aktivnih kllringov. V zadnjem tednu se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je prekoračil že vsoto 35 milijonov mark, zmanjšal 8. t. m. za 3.8 na 31.6 milijona mark. V tej vsoti so upoštevane terjatve okrog 5 milijonov mark, kakor tudi terjatve na podlagi novega računa B. — Saldo v starem klirinškem računu z Italijo se je v času od 1 do 8. aprila zmanjšal za 0.3 na 47.3 milijona lir. V novem klirinškem računu, kjer dolgujemo Italili in se je ta dolg povzpel že na 32 milijonov lir. je sedai nastopil preokret in je saldo našega dolga nazadoval na 28 milijonov lir.
= Slabost francoskega franka. Zadnje dni opažamo na mednarodnih tržiščih precejšnjo oslabitev francoskega franka, ki je prišla obenem z znatno okrepitvijo dolarja. Medtem ko se je še pred (inevj v Curihu francoski frankov gibal na višini 20.27, je v petek popustil na 1983. včeraj pa na 19.77.tO. tako da znaša oslabitev več nego 2°/». Kakor se zdi. ta o-labtev franka nima vzrokov, ki so na strani Francije, tem« več je le posledica alarmantnih vesti, kj prihajajo iz Amerike, če5 da hoče Roosevelt revalorizirati dolar. Te vesti se vzdržujejo. čeprav so bile že uradno demantirane in je sam predsednik Roosevelt izjavil, da n^ma namena znižati nakupne cene za zlato.
— Konkurz je razglašen o imovini Antona Auerja, bivšega klobučarja v Mariboru (upravnik mase Gojmir Jelene, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okr.
dobavo raznih oevL ročnfh svedrov L 21. t m pa proda ista, uprava raone nore in stare motorje.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.09 milijona Din nasproti 6.12 milijona Din v prejšnjem tednu. V privatnem kliringu ni bilo večjih sprememb. Nemška klirinška marka, ki se je ob koncu prejšnjega tedna naglo okrepila na 12.30 do 12.35, jc zopet nekoliko^ popustila na 12.10 do 12.18. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238.75v ameriški dolarji 48.80, švicarski franki 11.15 in francoski franki 2.2450.
Devize
Curih. Beograd 10, Pariz 19.7750, London 21-5275, Newyork 439.75, Bruselj 74. Milan 23.25, Amsterdam 240.55, Berlin 176.60, Dunaj 81.20, Stockholm 111, Oslo 108.20, Kobenhavn 96.1250, Praga 15-33, Varšava 83.30, Budimpešta 86, Atene Bukarešta 3.25.
maj preprečil, aa m ODveijaio siausce gaa.	' ,-----~ ~	* „ .. - .
Lovra Petovarja, ki se je kljub drugačnim :	-d. v_Manbo™ navodilom potegoval za popolnoma prest tn neoviran promet z vinom v državi. Z odlič-
nim spoštovanjem Martin Munda.
drug drugemu pomežiknili. Prešeren pa je v svojem prijetnim baritonom čital pesem:
»Osemnajsto in petero
Leto gre čez trideset —«
Zdajci se odpro vrata in v sobo stopita še dva dijaka: Zidanov Francelj s Sela pri Ljubljani in Pohleven Anton mežnarjev sin iz Polhovega Gradca. Ustavila sta se pri vratih in poslušala verz do konca. Tedaj pa je Židanov Francelj prekinil poeta ln glasno zadeklamiral:
»Kar prinesel sveto vero
»Jezus Kristus je na svet!«
Prešeren je povesil roko z listom.
»Vraga, vi znate mojo pesem na pamet?«
»Bog sedi na svojem stoli...«
je nadaljeval Zidan namesto odgovora. Obesil je cilinder na kljuko in smeje se prisedel k mizi. Segel je v žep in privlekel na dan popisano polo papirja ter jo raznrostrl pred Prešernom, rekoč:
»Pošteno sem jo plačal! Groš sem dal zanjo.«
Prešeren je spoznal nečakovo pisavo.
»Mhm!«
S hudomušnim posmehom se je ozrl na smejoče se obraze okrog sebe. Pogled se mu je ustavil na bledem obličju Antona Pohlevna Spravil je polo s pesmijo in vprašal fanta:
»Kako je, pohlevni Pohleven? Ali vam ljublianski zrak bolj prija kakor goriški?«
»Zrak bi mu še prijal. če b' ga mogel jesti,« je namesto plahega Pohlevna odgovoril njegov prijatelj Zidan.
Prešeren je razumel in naročil natakarici. naj fantu prinese večerjo.
»Ali ste kaj kosili?« je vprašal siromaka.
Pohleven je zardel do ušes in nemo odkimal.
Prešeren je vzel iz žepa listek, nekaj na-čečkal nanj, ga zganil, izročil fantu in za-godrnjal:
»S tem listkom se oglasite jutri pri očetih frančiškanih in vprašajte za patra Ben-venuta! Izročite mu listek! govori! sem že z njim. Dobivali boste odslej vsak dan kosilo v samostanu.«
»Hvala!« je šepnil bolehni dijak in spravil listek.
Med fanti se je vnel razgovor o novem duhovskem semifiariju, za katerega je baje škof Wolf kupil na Poljanah lepo hišo z velikim vrtom. Sredi pogovora pa je zdaj pa zdaj hvaležen pogled ošinil poetov široki obraz.
Fantje so uganili, kaj je bilo med Prešernom in siromašnim Pohlevnem; njihovim mladim očem ni ničesar ušlo. S tihim navdušenjem so si namigavali preko mize, češ: Prešeren — to je človek!
Pogovor je preskočil na politiko, na brate Hrvate in njihovo borbo proti madža-ronskemu banu Wallerju. ki se je na vse kriplje trudil, da zatre narodno gibanje med Hrvati. Že pred dvema letoma je bil dosegel, da je vlada prepovedala uporabo ilirskega imena, kar je povzročilo Gajev padec
»Hrvatje so baje divji na Gaia, ker jih je zapeljal tako daleč v politične hnmatiie,« je povedal Ravnikar.
javni rek do 25. maja, ugotovitveni narok 7. junija).
= Dobave. Direkc3'a državnega rudnika v Kaknju spreiema do 15. t. m. ponudbe
Prešeren je nemo prikima! in molčal. Mi-	K
sl.l je na Vraza, katerega navdušenje za ,	™.>2 t ra.n:iza dobavo električne-
Gaja se ,e tud. ze ohladilo. In vendar je Omotom Komanda pomorskera arzenala Gaj - vkljub vsem napakam svoiega zna- ^ Tivtu „pr&jema do 03. t. m ponudbe za caja — storil največ za narodno prebuie- floJiavo bakrenih 0evi in medi v iipkah. nje na Hrvatskem... Da, da, Hrvatje ze Komanda mornarice kr. Ju<r<vl vij« v Ze-trdno stoje — a kje smo mi?..	, mnmi Pprf>jem,a do 8. ma;a ponudbe za do-
roet se je tako globoko zamislil, da so i ]ia,vo večje množine raznih o-lj ter bencina se fantje spogledovali ob njegovem mol- ; motorje in do 10 maja za dobavo 4.500 ku. češ: kaj neki razmišlja?	^ podplatov
Ure na ljubljanskih cerkvah so bile "	.
enajst, ko je Prešeren korakal po ozki Sv. = »obave. Direkcija državnega rudm-Petra cesti proti domu. Nekoliko bi še de- ka Zenica sprejema do 15. t. m. ponudbe la! doma, pilil poezije ali prepisal svoio ! doba/w železne pločevine in 150 kg najnovejšo satiro na liubljanske razmere: i beIe kovine. Komanda mornarice Kr Ju-»Nebeško procesijo«. Obliubil jo je neka- goslavije v Zemunu sprejema do 15. t. m.
terim znancem. Ko je pred »Irgelcom« zavil proti Mesarskemu mostu, mu je noga zastala: Pod svetilko, ki je brlela v začetku mostu, stala Kastelic in — Netka. Nien žuboreči smeh se je razlegal v noč. Počasi sta nadaljevala pot čez most in proti Poljanam.
Prešeren je pospešil korake. Skoraj tekel je v divji jezi. Dohitel ju je na koncu mostu.
»Dober večer!«
Trdo se je glasil njegov pozdrav za njunim hrbtom in — ne da bi čakal odzdrava — je obrnil korake prek ceste na Poljanski nasin. kier ie tedaj stanoval v oni Žitniko-vi hiši. ki je bila proti vodi obrniena.
»Počakaj, no!« je čul za seboj Kastelčev glas«
»Se brez mene laže pomenita !«r ie zakli-cal preko ramena in s svojim drobnim, hitrim korakom izginil ▼ temi za vodo... Zobie so mu Šklepetali od razburjenosti.
ponudbe za dofbavo električnega stroja za ostrenje orodja, do 22. t m. za doba. vo sedlarskega stroja, do 24. t. m. za dobavo večje množine raznega platna, do 26. t. m. za dobavo 20 ton benocla. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo sit in jeklene pločevine ter cevi za kotle.
= Licitacije. Dne 21. t. m. bo v inženjerjji štaba dravske ddvizjijske oblasti v Liub-Ijani licitacija za oddajo raznih del na poti Skotiia Loka—Bleea.5 fn 22. t. m. za dovršitev enera dela not.j Božiče v grič—vas Rovte—Orni Kal v praven Škofja Loka— Bleraš. Dne 18. t m. ho pri uprav; vojno-tehn;čnera zavoda v Kragujevcu licitacija dobavo rondel jr medi za kapsle. 17. t. m. za do*wvo železne, bakrene in pocinkane žice raznih ventilov, kabla ter raznih pisarniških potrebščin 19. t m za dobavo raznih žebliev, gumbov ter rtnčic h medi, 20. t m. za dobavo pločevine, 23. t m. m
Blagovna tržišča
tITO
•f" Chicago, 10. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za. maj 138.50, za julij 125.50, za sept 121.375; koruza: za sept. 111.25.
+ Winnipeg, 10. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 145, za julij 140, za okt. 124.
BOMBA2
+ Ltverpooi, 9. aprila. Tendenca stalna
Zaključni tečaji: za maj 7.65 (prejšnji dan 7.72), za okt 7.52 (7.60), za dec. 7.45 (7-54).
+ Newyork, 9. aprila Tendenca stalna Zaključni tečaji: za april 14.05 (14.25), za okt. 13.41 (13.55), za dec. 13.34 (13.47).
Slovo umetnika Pavla Francaliskega
Ljubljana, 10. aprila. Te dni se je Pavel Francaliski, ugledni, predstavnik sodobnega bolgarskega slikarstva, ki je priredil lepo uspelo razstavo v Jakopičevem paviljonu, vrnil z Go. renjskega, kjer je zbirka njegovih pokrajinskih akvarelov obogatela za lepo število motivov z naših gora. Slikal je pred vsem gorske pokrajine okrog Krtanjsk« gore. Gozda, Martuljka in Mojstrane, in dasi vreme barvam ni bilo kdo ve kaj na« klonjeno, je vendar ujel toliko prilike, da je dovršil okrog 40 akvarelov. S to kolekcijo in z zbirko slik iz Bolgarije: odhaja zdaj v Zagreb, kjer bo pod okriljem Hrvatskega planinskega društva prav tako razstavil Kakor so slik« Pavla Francaliskega v Ljubljani vzbudile mnogo toplega zanimanja, bo brez dvoma njegova razstava tudi za Zagreb pomemben kulturni dogodek, zlasti še zavoljo tega, ker je med Zagrebčani toliko gorečih oboževalcev naših planin.
V teh kratkih dneh, ki jih je Pavel Francaliski prebil med nami, se mu je Slovenija toliko prikupila, da je sklenil, da obišče Ljubljano in naše gore poslej vsako pomlad. Naš planinski svet je v splošnem bolgarskemu zelo podoben, le konture naših g*ora so mnogo bolj strme in ostrejše od bolgarskih. Prav lep vtis so na gosta napravile slovenske vasi in naši kmečki ljudje, ki se bore na tako skromni zemlji za svoj obstanek, njihova bivališča pa vendarle kažejo toliko intimnega smisla za kulturo in lepoto. Za Bolgara je hoja po naši deželi še toliko prijetnejša, ker se lahko tudi z našim preprostim človekom sporazume v last. nem jeziku, kar daje popoitniku občutek, kakor da je prav med svojimi. Za Zagre-oom obišče Pavel Francaliski še Beograd a ko se vrne v domovino, je njegov namen, da propagira za čim živahnejši turistični promet med Bolgarijo in našo
zemljo.	_
Pripravil je tudi niz zanimivih prepa-vanj o našem narodu, ki jih bo imel po rasnih bolgarskih mestih. Govoril bo o naši pokrajini, o naši vasi in o slovenski ženi, ki ga je presenetila predvsem po svojem plemenitem okusu za lepoto in fl-neso rofnega dela Ravnatelj Osrednjega zavoda za domačo žensko obrt Božo Ra_ čič mu je dal mnogo zanimivega gradiva o tej panogi umetniškega življenja naše preproste žene. Pavlu Francalisketmi želimo ob slovesu, da bi njeg-ovo delo obrodilo mnogo dobrih sadov.
Iz Kranja
r— Gluhonemi »o krrali. Društvo gluhonemih ja Liubljane je priredilo v sredo »večer v Narodnem domu javnj nastop, s kar-terim je doka^zalo koristnost šolskega izobraževanja gluhonemih. Kranjčani eo pol-noštevilno zasedli dvorano. Uvodne beeede je govoril g Sitar in poudari*!. da ima ta nastop gluhonemih dokazati občinstvu, kako se gluhonemnost (lahko premosti kot ovira za koristno udejstvovanje gluhonemih. Igrali so gluhonem; enodejankj »Zamorca« in »Očeta« in b;li deležni obilnega aplavza, Kranjčani so videli, kak uspeh se lahko doseže s Šolanjem gluhonemih. Z%] le da je briga za te nesrečneže v naši državi, mnogo premaihna. 10.000 jih je. a zavod« zan,e
so le štirje.
r_ Kino Narodni dom. Popoldanska predstava sijajne komedije »Veseli škotski pe-šadjjskj polke
Prestolonaslednica Julij ana v Parizu
Holandska prestolonaslednica Julijana j« s svojim soprogom prispela iz Monte Carla v Pariz. Francoska prestolnica je zadnja etapa svatbenega potovanja mladih zakoncev. Iz Pariza se bosta vrnila naravnost ▼ Haag.
Nezgoda danskega kralja
Danski kralj Kristijan je doživel te dni na ježi skozj Kodanj majhno nezgodo. Jezdil je mimo avtomobila, pri katerem je nek. do z vso silo zaloputnil vrata. Konj se je splažil in vrgel vladarja iz sedla na tla, vendar se pri padcu ni posebno poškodoval.
70 let v zakonskem jarmu
V Bretonnieresu v švicarskem kantonu Waadtu sta slavila zakonca Reverchonova 701etnico svoje poroke. Mož Šteje 94 let, žena 90. Oba sta pri najboljšem zdravju.
Grad RadziwlHov pogorel
Is Krakova poročajo, da je sloviti grad knezov Radziwillov pogorel do tal. Grad je slovel cela stoletja kot zbirališče dragocenih alik in knjig. Skoda gnaša mnogo milijonov dolarjev. ^
»JUTRO« št. 84
sNeddk. ti. IV. 1937.-
Plašč, kostum, površnik
Vas elegantno obleče, ako si ga za pomlad izberete Iz velike, priznano prvovrstne
^^^ tvrdke LUKIČ, Stritarjeva ulica
Ifosnace vesti
* Prometno ministrstvo bo vzidalo spominsko ploščo železničarjem, padlim in umrlim v vojnah od leta 1912. do 1918. Da se .zbero podatiki so ustanovljeni posebn; odbori. Ministrstvo želj zbrati vsa imena uslužbencev, padlih in mrlih v vojnah od leta 1912. do 1918, in zato poziva vse nameščence im družime. padlih in umrlih nameščencev, da pošljejo temu odboru imena e temile podatki: ime in priimek, čin in uradni oddelek, kjer je bjl uslužbenec na dan smrti. dan. mesec, leto in kraj smrti, dodatke je treba poslat; najkasneje do 5. maja 1937. na naslov: splošnemu oddelku ravnateljstva državnih železnic (navesti je treba mesto Beograd. Zagreb Sarajevo Ljubljano, Subotko. to ie Po možnosti, kje ,e
nameščenec služboval).
* Obisk predsednika ČSR na filmu Naše domače filmsko ix>djetje Artistik-film v Beogradu je posnelo sprejem, ki ga je bil deležen predsednik CSR dr. Benes, za ton film. ki se že predvaja v raznih beograjskih bioskopih. Film se predvaja tudi v osmih praških bioekopih, da bo bratska in prija* teliska Praga videla, s kakšno prisrčnostjo in "s kakšnim navdušenjem je Beograd sprejel poglavarja bratske države. Naši filmski operaterji so odlično rešili težko nalogo. Posebno pozornost so posvetili vojaški paradi, najlepše pa so uspele slike z Oplenea tn Avale ter sljke avionov, ki so sodelovali pri vojaški paradi.
MANUFAKTURA
POMLADNA •MODA ZA DAMO IN GOSPODA
SOUVAN
» Jugoslovenski zgodovjnarij so organizirani v Jugo6lovenskem historičnem društvu, kj ima vsako tretje leto svoje glavne sestanke izmenoma v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, sedežem treh sekcij. V petek je bil sestanek in z njim v zvezi posvetovanja naših zgodovinarjev v Ljubljani. K svojim ljubljanskim tovarišem so prihiteli iz Beoerada univ. prof. St. Stanojevjč, VI. Corovič, V. Novak in D. Popovič, a iz Zagreba univ. prof. F. šišič in G. Novak. Ti so skupaj z ljubljanskimi tovariši obravna« valj vsa splošna in posebna vprašanja svoje vede in stroke. Razume se, da je bilo središče posvetovanj Jugoslovensko historično društvo oziroma njegovo glasilo Jugoslovenski historični časopis, ki ob vnetem so-trudništvu slovenskih zgodovinarjev prehaja letos že v tretje leto svojega izhajanja. Cela vrsta važnih predlogov je bila sprejeta na ljubljanskem sestanku. Z željo, da bj se čimprej uresničili omenjamo le one o zas konih za arhive in muzeje, o končni predaji naših arhivalij iz zadrskih, dunajskih in buj dimpeštanskih arhivov jn o ustanovitvi historičnega instituta kraljevine Jugoslavije ▼ Rimu' Za nova člana ljubljanske sekcije je ljubljanski sestanek potrdil arhivarja Fr. Baša v Mariboru im prof. dr. Fr. Zwitterja v Ljubljani.
Blago za
damshe I
Največja in najlepša izbira in najsolidnejše cene!
A, Žlender
Ljubljana — Mestni trg 22
Vas postreže najbolje!
♦	Specialistični izpit i« interne medjeine
je napravil g. dr. Brandstetter Franc, _ses kundarij internega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani.
*	Poziv likovnim umetnikom. Spomladanska umetnostna razstava društva slovenskih likovnih umetnikov, kj bo prirejena v Ljubljani v vseh prostorih Jakopičevega paviljona. se otvori 25. t. m. Dela je treba po-slati najkasneje do 15. t m, v Jakopičev paviljon.
* Razpis ustanov. Univerzitetna uprava v Liublanj razpisuje za študijsko leto 1937/38 dve ustanovi dr. Pavla Turnerja, vsako v višini 38.000 Din, namenjeni za enega jurista in enega filo^zofa slovenske narodnosti k; sta položila državne (diplomske) izpite fcer sj pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v in07emskih kulturnih in znanstvenih žariščih ''Pariz. London. OxforcL Cambridge itd.) v svrho. da nadaljujejo strokovne študije in da s; obenem pridobe one 6plo«ne in družabne izobrazbe ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Pravilno kol kovane prošnje e potrebnimi dokazili o izpitih doktoratu ter o ezikovnem znanju so vložit; na rektoratu najkasneje do 31 maja 1937 Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz raapjsa na deskah rektorata ter filozofske in juridične fakultete.
* Počitniške prakse naših študentov na Poljskem. Akademska sekcija Poljsko* jugo-slovenske lige v Jugoslaviji je dobila tudi letos priložnosti za praktično udejstvovanje naših študentov na Poljskem. Med počitnis cami se nudi praktično delo študentom tehnike, gozdarstva, poljedelstva, medicine ter pravnikom in študentom komercialnih ved. Izmenjavo študentov iz Poljske in Jus
potrkali, se ni precej časa nihče oglasil, na . analgetiku® pri migreni in drugih boieči-ponovno trkanje pa je odprl vrata neznan | nah v glavi. Gumi za žvečenje se je izkazal mvaa.it Vr: i a Kil VlHpti to1f/> nroefpeSan ri A i kot zelo učinkovito sredstvo v takih-nrime-
^VUV »	—----J —' K	• -	-1	-------—
možak, kj je bil videti tako prestrašen, da so policisti takoj vedeli, da v stanovanju nekaj nj v redu. V tem domnevanju jih je potrdil tudi 6mrad pa sežganem papirju. V sobi je bilo vse razmetano in kaj kmalu eo policisti našli najrazličnejše klišeje. stanu pitjke in veliko zbirko znamk Našli so tudi ostala dva filatelista. Eden je bil skrit na stranišču, drugi pa v shrambi. Policisti 60 takoj spoznali svojega starega znanca, bivšega liitografa Stepana Novačila, ki je strasten falsifikator in je bil pred nekaj letj obsojen na robijo zaradi ponarejanja bankovcev Novačič je brez obotavljanja priznal, da so ponarejali žige na poštnih znamkah. Ponaredili so stampiljke Rdečega križa in pa one z napisi: za poplavi jence, za pasivne kraje, itd., ker imajo tako žigosane znamke med filatelisti veliko veljavo.
* Konec zloglasnega hajduka. Blizu Pro* kuplja je storil žalostno, a zaslužno smrt mlad; hajduk Borča Ljubenovič, doma iz
vea. IZmeujdVO oiuuanv« Ii. I Vlj^ttc lil	U1MU] UdJMU«	--
goslavije bo izvedla akademska sekcija, j Jablanice. Borča je hajdukoval leto dni in Ekskurzij se lahko udeležijo samo člani je obtežil svojo vest z mnogimi tatvinami,
kot zelo učinkovito sredstvo v takih.primerih. Prevzeli smo ga iz Amerike, a že davno ni več samo v modi, marveč je priljubljeno in učinkovito sredstvo za osvežitev. Posebno uslugo dela kadilcem. Tablete, napolnjene z mentolom, osvežujejo usta in grlo, kadilcu pa povišajo užitek. Ljudje, ki se morajo po zdravnikovem nasvetu do skrajnosti omejiti pri kajenju, najdejo v gumiju za žvečenje dobrega prijatelja Gumi vpliva tudi ugodno na zobovje, istočasno pa pomeni najboljšo masažo zobrnc. Pojem gumija za žvečenje je že davno zvo-zan z imenom Wrigley. Ta produkt zasluži vso prednost, ker vsebuje najboljši mentol, ki je zaradi spretnega ovoja tudi v največji meri higieničen. Dr. K. W.
♦	Polovična vozflina. Prometni minister ie dovolil polovično voznino na državnih železnicah udeležencem izrednega občnega zbora županske zveze dne 16. aprila t. 1, v Ljubljani
•	Tovarna JOS RE1CH »prejema mehko
in 6kroblieno Derilo v najlepšo izdelavo.
F I N T E X
SVETOVKA MARKA ANGLEŠKIH TKANI ZAGREB • PREOBRAŽENSKA 6
Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno
samo angleške tkanine
ZALOGA FTNTEX TKANIN ŠTEFAN ŠUBAK, modni salon, LJubljana, Resljeva cesta 8.
n— Društvo ca ceste priredi v četrtek 15. t. in. ob 20. v frančiškanski dvorani svo5 je prvo predavanje: Gradnja avtomobilskih cest v Nemčiji. Predaval bo priznani strokovnjak inž. Stanislav Josipovjč jz Beograda. Vstop prost.
akademske sekcije, ki sprejema prijave do 15. maja. Naslov akademske sekcije polj-sko-jugoslovenske lige je: Beograd, Kraljev trg 5/III. Kdor se ne prijavi do 15. maja. ne more biti deležen ekskurzij.
*	Redne zračne proge. Vodstvo Aeropu-ta je sestavilo spored zračnih prog, ki bodo letos poslovale. Od 1. maja do 30. sep* tenubra bo v prometu proga Zemun — Borovo — Zagreb, kj bo obratovala vsak des lavnik v obeh smereh. Od 1. maja do konca septembra bo v prometu tudi proga Ze* mun — Škoplje, od 15. junija do 11. septembra pa progi Zemun — Sarajevo — Dubrovnik ter Zagreb — Sarajevo s priključs kom do Dubrovnika. Od 15. junija do 11. septembra bo obratovala tudi proga Zagreb
—	Sušak — Ljubljana. Promet bo ob delavnikih v obeh smereh. Proga Zagreb — Sa rajevo s priključkom do Dubrovnika bo letos prvič obratovala. V obratu bo tudi zračna proga Zagreb — Gradec — Dunaj. Ta proga bo obratovala od 1. maja do 11. seps tembra trikrat na teden v obeh smereh. Dalje bo Aeroput otvoril zračni promet od 1. maja do 30. septembra enkrat na teden v. obeh smereh na progi Zemun — Skoplje
—	Bitolj — Solun. Zaradi uvedbe novih prog sta bila nabavljena dva nova aeropla-na, kj imata kabine za 10 potnikov in dva člana posadke Eno letalo 6o nabavili v Ameriki za 55.000 dolarjev, drugo pa v Franciji za 375000 frankov. Društvo ima zdaj 10 letal in 36 letalskih motorjev.^
*	Samostojna mornariška organizacija v Perastu. Kakor Boka Kotorska, tako je imel tudi Perasit, domovina mnogih naših slavnih mornarjev, nekdaj svojo samostojno mornariško organizacijo alj bratovščino. Pred dvema letoma se je nekdanja peraska mornarica združila z bokeljsko mornarico. Zdaj pa je občinski odbor v Perastu sklenil, na se peraška mornarica spet osamosvoji-Samostojna organizacija bo poslovala po svojih starih pravilih z edino razliko, da njen poveljnik ne bo več župan, temveč bo izvoljen vsako leto ravno tako, kakor voli tudi bokeljska mornarica svoje admirale.
*	Dar cerkljanski šoli. Po smrtj Nj. Vel kralja Aleksandra ie gospa Gattererjeva oskrbnica doma na Krvavcu, zb rala priepev ke, kj naj bi pripomogli, da bi se pokojnemu vladarju postavil na Krvavcu spominski križ. Prispevkov je bilo premalo im zato je gospa poklonMa nabrani denar 130 Din cerkljanski šolj za dobrodelne namene. Upraviteljstvo D. Jenkove narodne šole v Cerkljah se za dar prisrčno zahvaljuje.
*	Smrt starega črnogorskega junaka. V Sarajevu je umrl Boško Martinovič, eden izmed onih črnogorskih junakov, ki so se udeležili vseh borb za osvobojeni e jn uedis njenje. Na bojnih poljanah si je pokojni Martinovi č pridobil najvišja odlikovanja. Njegovo truplo so prepeljali na Cetinje, kjer je bil veličasten pogreb.
*	Nezgoda športnega letala V zadnjih dneh je na zemunskem letališču postalo zelo živahno. Mnogi piloti se vežbajo s športnimi letali. Pilotu Rajku Cvetdču pa se je med letom pokvaril motor in spustil se je na travnik blizu vasi Ravice. Pri pristanku se je letalo prevrnilo jn močno poškodovalo, pilotu pa 6e ni pripetilo nič hudega, ker je padel v mehko travo.
*	Na cestj obstreljen. 35-1 etnj posestnik Drevenšek Matija iz Gruškovja pri Podlehs niku, oče šestih otrok, ee je te dni vračaj iz vinotoča protj domu. Na cesti je srečal neke fante iz Cvetlina, ki so imeli precej v glavS. Brez vsakega vzroka je eden izmed fantov z lovsko puško ustrelil proti Dres venseku jn ga zadel v levo nogo. Dreven-ška so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je poškodba spirtno nevarna. Si s rovega zločinca iščejo orožniki.
•— Ponarejanje poštnih znamk in poštnih žigov. Zagrebška policija je razkrinkala falsifikatorsko družbo, ki je napravila že dosti Škode našim in tujimi filatelistom. Falsifikator j; so se nastanili v Petrinjski ulici baš nasproti policije. Urad ovali so v sobi četrtega nadstropja, iz katere se vidi preko ulice v sobo arhiva policijskega kriminal; nega oddelka. Policijski uradniki 6o iz svoje sobe precej časa brez vsakega sumniče, nja opazovali tri moške, kj so z vso vnemo nekaj pisali ali risali ter pečatilj. Zgod;lo ee je tudi, da ie kak policist pri hišn:ku nasprotne trše vprašal, kdo stanuje v 4. nadstropju. Hišnik je povedal naslov ter pristavil, da se v stanovanju shaiajo filatelisti V zadnjem času pa je dobivala policija opozorila, da potvarja nekdo žige na poštnih znamkah in to je povod, da so po* lioisti obiskali tudi sosede-fiilateliste. Ko so
K
VČERAJ se je PRESELILA tv. ČEBIN
Iz W o 1 f o v e 1 v hišo zlatarske tv. Cerne WOLFOVA 3-1.
a tudi z nekaterimi razbojstvi. Vznemirjal je samotne vasi okrog Prokuplja in oblast je na njegovo živo ali mrtvo glavo razpisala denarno nagrado. Usoda je hotela, da je predrzni hajduk padel od krogle iz lastne puške. Oni večer je bljzu vasi Zlape ustavil tri kmete, ki so se vračali s sejma domov. Nič hudega sluteč so šli kmetje po cesti, ki vodi skozi gozd. ko se je naenkrat pred njim; pojavil mož z naperjeno puško. Sloj-
N&j«e£bui 9toJloca
upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odva~ jati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, ja
o«L ng. 1.8». VUtiH
te, jaz sem hajduk Bobča iz Jablanice. Ves denar sem ali pa vas ustrelim. Kmetje so obstali pred hajdukom kakor ukopani, :z žepov so potegnilj svoje mošnjičke ter jih pometali na tla. Hajduk je vsakega vprašal, koliko ima denarja, kmetje pa so odgovar« jali, da imajo samo po nekaj dinarjev. Hajduk je trdil, da morajo imeti več denarja in grozii jim je 6 puško. Kmetje so prisegali, da imajo samo to, kar je v mošnjičkih, in med takim prerekanjem je poslal haj« duk neoprezen. Eden izmed kmetov, Vasilije Pavlovic pa je ohranil hladno kri v Ires nutku, ko je hajduk preklinjal in mahal s svojo puško, je skočil naprej ter zgrabil za puško. Njegova smelost je ohrabrila tovariše in posrečijo se jim je, da so hajduka razorožili. Ko so mu puško iztrgali iz rok, je hajduk skočil za bližnjo drevo ter potegnil revolver. Kmet PavlovjC je ustrelil in ubil hajduka.
*	Škodo, povzročeno od nevjht v severni Dalmaciji, je precenilo šibeniško mestno poglavarstvo. Cenitev je povprečna ter kas že, da so nevihte zadnjih dni v šibeniškem okraju povzročile za najmanj pol milijona dinarjev škode. Največ škode je v vinogradih in sadonosnikih. šibeniška mestna ob t čina je poslala banski uprav; prošnjo, naj bi se prizadetim gospodarjem znižali davki.
*	Tat v restavraciji. Nedavno je imela kolodvorska restavracija v Poljčanah tatinski obisk. Neznan tat je iz natakaričine miznice izmaknil precej drobiža in vzel usnjeno listnico, v kateri sta bila dva dragocena uhana. Za tatom poizvedujejo.
*	O gumiju za žvečenje prinaša »Medizl-nisehe Rundschau« z Dunaja naslednjo zanimivo notico: Eden izmed najvažnejših stimulansov, ki se dobiva iz mentha pipe-rita, je mentol, ki nam napravi pri migreni in drugih tegobah velike usluge. Mentol ni samo važna sestavina mnogih zdravil, marveč se uporablja mnogokrat tudi pri fa-brikaciji osvežujočih bonbonov. Ljudje, ki imajo pokvarjene zobe, ne marajo sladkarij, ker jim v votlih zobeh povzročajo bolečine. Znano pa je, da je baš mentol preizkušeno anastatično sredstvo zoper bolečine pri zobnem kamnu in da učinkuje kot
*	Naši psi, odlikovani na Dunaju. Včerajšnje poročilo popravljamo z naslednjimi podatki: Pes Jago ni last g. Rudeža iz Ribnice (on ga je samo zredil), marveč last g. Ivan c a, tovarnarja iz Sodražice. Lumpi in Žarko pa nista last Jerneja Župančiča iz Besnice, marveč g. Boriška, posestnika in mesarja iz Litije
*	Sanatorij (okrevališče) za živčno bolne v Podsusedu pri Zagrebu sprejema bolnike (rekonvalescente) z raznimi živčnimi in duševnimi motnjami. Odlični uspehi v odpravljanju razvad morfija, alkohola itd. Dunajski način zdravljenja z insulinom (insulin šok-kura). Individualna psihoterapija Medicinska gimnastika Vse potrebne informacije daje vodeči zdravnik dr O. Horetzky. Podsused Telef. int. 3.
*	Rednj popustj na avstrijskih železnicah. Po sedemdnevnem bivsnju v Avstriji uživa vsak obiskovalec vozne olajšave od 40 do 80 odstotkov po daljavi proge od 50, 100 ali 150 km. Popust od 80 odstotkov uži4 vajo vsi obiskovalci brez ozira na dolžino proge, če se vračajo po istj progi, po kateri so se v Avstrijo pripeljali. Vozovnice je treba shraniti do konca potovanja, po 7-dnevnem bivanju pa imajo obiskovalci pra» vico na 30 odstotni popust prj vožnjah po Avstriji. Ti redni popusti veljajo od 1. aprila do 31. decembra. Vse informacije o po* pu6tjh dajejo Putnikovj uradi in avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška 9.
*	Izlet v Milano, na milanski velese. jem, na Gardsko in Comsko jezero ter v Certosa di Pavia (kartuzijanski samostan) najlepši umetnostni spomenik v sev. Italiji, od 20. do 25. t m. Najlepša prilika za cgled severne Italije ter vseh njenih naj važnejših zanimivosti. Cena potovanja v n razredu brzega vlaka, hrana za ves čas, bivanje v izbomem hotelu, izleti z avtobusi, vožnja po mestu, vstopnina na velesejem z vodstvom vred znaša 1.480 dinarjev. Prijave v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hc-tel »Slon« do 15. t. m.
*	Pri zaprtja in motnjah v prebavi vze. mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
Iz Lfrjbljane
U_ Zadnja p »t gospe Katinke Biziljeve.
V sredo ob 17- je gospa Biziljeva poro. mala k Božjemu grobu. Bil je pogreb kakršnega še ni bila dele&ia nobena žena izpod Golovca, evci »Sarve« so pred hišo zapeli »Blagor ji«, potem se je razvil dolg žalni sprevod. Prva je stopala četa štepanjskih Sokolov a praporom, pevci »Save«, Kolašice, za krsto in svojci pa "veliko število sorodnikov, domačinov, Ljub. ljančanov in tudi pogrebcev iz drugih krajev. V cerkvi pri Božjem grobu so »Savani« po molitvah zapeli »Usliši nas«, nakar so gospo prenesli v rodbinsko grob nico. Ko je izzvenela žalostinka »Polja, na toži«, se je sklonil sokolski prapor v zadnji pozdrav.
O novi medicinski uredbi
Izjava univ. prof. dr. Alije Koširja
Ljubljana, 10. aprila.
Z Objavo medicinske fakultetne uredbe v službenem časopisju so stopila določala te uredbe že v veljavo, le čl. 19. ki ureja polaganje izpitov, velja šele za one dijake, ki se bodo vpisali na medicinski fakulteti v šolskem letu 1937.38. Citirana uredba je prinesla marsikaj novega. Spe-ciafo za ljubljansko medicfinsko fakulteto vsebuje čl. 7 v drugem odstavku določilo, da ima medicinska fakulteta v Ljubljani štiri semestre ln da obsega pouk 1., 2., 3. in 4. semester medicinskega študija. ' V čl. 51 pa se vendar v skladu z zakonom o univerzah priznava, da ima medicinska fakulteta v Ljubljani za sedaj štiri semestre. Besedilo čl. 7- pa utegne postati usodno za našo itak okrnjeno fakulteto, ker zapečati za vselej njeno usodo, čeprav pripušča čl. 51. zakona, da se medicinska fakulteta kasneje izpopolni ker ima le za sedaj štiri semestre. Naša prva naloga mora biti, da se spravi besedilo v čl. 7. čimprej v sklad z zakonom, da se ne bo morda o priliki kdo našel, ki bi hotel kratkomalo s fakultetno uredbo pokopati klinične semestre v Ljubljani. Torzo ljubljanske medicinske fakultete traja »za sedaj« že blizu 19 let ln je že skrajni čas, da se taki začasnosti napravi energično konec. Zaupam ela_ nu naše akademske mladine, da v mladostnem navdušenju in s podporo naših najbolj vplivnih ljudi ter sploh vse javno-
sti iavojuje za Ljubljano klinične semestre zakaj sedanje stanje ne dela časti ne na. Si univerzi in tudi ne kulturnemu ugledu
države.
Ljubljanska medicinska fakulteta se ni ustanovila zato, da bi mogli slovenski študentje v prvih letih študirati doma, temveč, da vzklije iz tega skromnega začetka popolnoma enakopravna medicinska fakulteta, ki bo mogla konkurira« in bo tudi konkurirala uspešno z drugimi fakultetami.
Nova uredba pa uvaja tudi nekaj novih vidikov glede pridobivanja doktorata in polaganja izpitov. Naslov doktorja celokupnega zdravilstva prejme oni, ki je položil vse predpisane izpite. Za one„ ki M se hoteli posvetilti akademski karieri, pa velja še poseben ustni in pismeni izpit, ki tedaj kandidata opravičuje do naslova doktorja medecinskih naukov.
Za bodoče študente medicine pa so naravnost vitalnega pc imena določila iz člena 19 ki se nanašajo na izpitne skupine. Za Ljubljano pridejo itak vpoštev le predpisi za I. in n. izpitno skupino, tj. za izpite iz fizike, biologije in kemije ter iz anatomije, histologije.embriologije in fiziologije. Izpite te prve skupine polaga kandidat ob koncu drugega, najikasneje pa ob začetku tretjega semestra. In sedaj zadene nesrečnega kandidata, če ima le is enega predmeta nezadosten uspeh, uprav drakonična kazen, ker moča ponovno ipf-
u— Ob drugi obletnici smrti Fr. Krapeša. Danes minevata dve leti, odkar je za večno zatisnil oči kavarnar in restavrater Fran Krapeg. Dve lefti ni dobričine Frana Krapeša več med nami. Dve leti že gospod Živeli, ki je imel toliko prijateljev Jn znancev, ne obdaruje več siromakov, ne podpira narodnih društev in ne zabava svojih gostov. Najbolj ga pogrešajo številni reveži, ki so hodili k njemu skoraj v trumah, ker so vedeli, da jim dobra roka gospoda živeli ne bo odrekla daru tn miloščine. Pogreša ga tudi Zvezda, ki Jo je ljubil kakor otrok in za katero je vse žrtvoval. Ljubil je svoj vrt, katere, ga je preuredil in okrasil, da je postal ponos mesta in najprijeitnejše shajališče Ljubljančanov. Zdaj, ko se narava prebu. ja k bratenju, se spominjamo dobričine Frana Krapeša, ki je šel v večnost v zeleni pomladi, preden je mogel zopet okrasiti kavarno in vrt s cvetlicami in zelenjem, kakor leta in leta vse prejšnje pomladi. Ohranili smo ga v lepem spominu, na onem svetu pa naj mu cveto večne cvetlice, katere je na zemlji tako ljubil!
WRIGLEY
CISTA GUMA ZA ŽVEČENJE
i
JAZ
Vam kažem pot k zadovoljstvu, da bi imeli zdrave zobe in dobro prebavo — popolen občutek zdravja.
W RIG L E Y PO VSAKI JEDI
Iščem zastopnike proti proviziji. Generalno zastopstvo in tvornično skladišče: Agentnra Ozmo, Zagreb, Vlaška 72« Telefon 52-30
u— Na poslednjem simfoničnem koncertu letošnje koncertne sezone nastopijo najodličnejši ljubljanski godbeniki. Pod taktirko našega rojaka, višjega kapelnika beograjske opere Ivana Brezovška bodo izvajali Blaža Arniča Uverturo, Rapsodijo, prvi stavek velike simfonije Duma na besedilo O. Župančiča in Rimskega_Kor-zakova Šeherezado. Simfonična glasbila bodo izpopolnjena z instrumenti, ki smo jih doslej na velikih koncertih pogrešali, kar je seveda vplivalo na barvo simfonič. nih zvokov. Opozarjamo že sedaj na koncert s programom slovenskih simfoničnih del našega nadarjenega komponista Blaža Arniča. Koncert bo 19. t. m. v ve. liki unionski dvorani.
sati prejšnja dva semestra praktično to rej izgubi kar celo leto — in mora v pri. hodnjih terminih, tj. v Junijskem ali naj. kasneje v oktobrskem polagati vse tri izpite, čeprav je že dva izmed teh treh predmetov položil s pozitivnim, da celo z odličnim uspehom, ista usoda doleti kandidata čez eno leto, ko polaga izpite iz druge skupine.
Po mojem mnenju uvaja nova medicinska fakultetna uredba neko posebno stro. gost pri polaganju izpitov, ki ni potrebna. Taka strogost morda ne pomeni mnogo z adobro situiranega študenta, ki bo izdatke za izgubljeno leto brez težav prebolel, utegne pa postati usodna za onega ne baš redkega dijaka ki si mora sam služiti denar, da sebe skromno preživlja in plačuje razne takse in pristojbine. Ta. ka strogost tudi ni potrebna, ker predvideva itak obča univerzitetna uredba nekako v presledku štirih mesecev redne izpitne termine. Toda fakultetna uredba je termine med zimskim in letnim semestrom za prvo in drugo izpitno skupino kratkomalo črtala.
Dotaknil sem se te bežno dveh po mojem mnenju najvažnejših momentov iz nove uredbe, zaključujem pa z apelom na naše vplivne in merodajne osebnosti, naj se v najkrajšem času in z vsem potrebnim poudarkom ukrene vse, da se ljubljanska medicinska fakulteta izpolni in s tem postane enakopravna z ostalima dvema ter da se medicinska fakultetna uredba Zlasti pri določilih za polagan-' Izpitov po zaslišanju profesorjev in dii ffldh zastopnikov novelira in primer
n— Pomembno predavanje t ljubljanski sekciji JPD. Upravi ljubljanske sekcije Ju» goslov. profesorskega društva se je posrečilo pridobiti univ. prof. dr. Ljudmila liiaoptmaua za predavanje o rgodovinskih tn meljih nacionalizma. Ime g. predavatelja je naši kulturni iavnostj še v živem spominu iz časov, ko je predaval na ljubljanski univerzi in našel tu mnogo hvaležnih učencev. Odlika predavan; univ. prof. Hauptmanna je bila bistra pronicavost v temelje zgodovinskega dogajanja, občudovanja vredna razgledanost v slovstvu, jasnost podajanja in prepričevalno tehtanje kulturnih vrednot Opozarjamo zato našo javnost na to njego-. vo predavanje, k- bo gotovo važen dogodek, zlasti še zato. ker si je za snov izbral za na? čas tako pekoče vprašanje o temeljih nacionalizma Za predavanje se bodo brez dvoma zanimali ne samo šolniki, katerim-je v prvi vrsti namenjeno, marveč tudj vs; kulturni delavci Predavanje univ. prof Liudmila Hauptmanna bo v okviru javnih razprav pod geslom ^Kultura jn šota t, ki iih mesečno prireja ljubljanska sekcija pros fesorakoga društva, in sjcer v sredo 14. t. n. ob osmih zvečer v dvorani OUZD na liiklošičevi cesti.
KINO IDEAL
Greta Garbo, Fridric March v velefilmu
po ne3mrtnem romanu Leva Tolstoja Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 url.
u— Društvo slušateljev juridične fakultete bo priredilo v tem mesecu ciklus preda- j vanj pod naslovom: »Jurjst v praksi*. Predavanja imajo cameu, prikazati praktično udejstvovanje jurjsta v posameznih poklicih. Ciklus obsega naslednja predavanija: 1-) Torek. 13. t. m : dr. Bajjč Sto.jan: *Jurist v sodniški službi.« 2.) Sobota 17. t. m.: dr. F revi Josip; j Juri s t v notarski službi.« 8.) Torek. 20. t m.: dr. Pirkmajer Otmar: >Ju-rst s upravni službi-« 4.) Sobota. 24. t m.: dr. Krivic Rudolf: »Jurisi v od ve t ni slu s užbi.« 5.) Sobota. 1. maja: dr. Branko Alu: jovič: »Jurist v sooialn,- službi.« Predava-nia so namenjena polsg juristoin fn ostalim akademikom tudi drugemu občinstvu ker obravnavajo snov. ki mora zanimati vsakogar ki se zanima za javno življenje Prediranja bodo na univerzi v predavalnic; št. 90. vsakokrat ob 18. uri. _ Odbor.
Vaš £of©a$araf
najkulantneje zamenjamo za LEICO, CONTAX ali ROLLEIFLEX!
vedno na zalogi
fotoaparati
Foto Tourist Lo?ze šsmic
ALEKSANDROVA CESTA 8.
u— O ptičjih selitvah in o ptičjih opazovalnicah bo predaval pod okriljem Pri-
rodcslovnega društva profesor g. Rafael Bačar v torek 13. t. m. Dandanes je po vsem svetu razširjena mreža ptičjih opazovalnic, ki z obročanjem ptičev skušajo rešiti zanimive pojave iz ptičjega sveta Tudi pri nas v Ljubljani imamo tako opazovalnico, ki uspešno deluje že od 1. 1926. Predavatelj nam bo na podlagi dosedanjih uspehov to opazovalnice razložil pomen, vzroke in druga vprašanja ptičjih selitev. Predavanje bo v mineraloški predavalnici univerze ob IS.
Srečke drž. raz, loterife
— 1. razred 34. kola — žrebanje 14. in 15. aprila —
ima z raznovrstnimi številkami na razpolago
| JogoslavensUa banka
S d. d., podr. Ljubljana, Tjrševa 7-9.
BIHbHHIJ--VL* ^^^Tl^tjv^f^ffTT^irT
u— Glasbena Matica ljubljanska bo izvajala v ponedeljek 3. maja v veliki filhar-monični dvorani Mozartov »Reauicm« za soli, zbor in orkester pod vodstvom ravna-*e!ja Mirka Poliča Konec teaa meseca pa bo v mali filharmonični dvorani klavirski ■conccrt francoskega pianista Gillesa Guil-berta Ta koncert bo 23. t. m.
u— Koncert ljubljanskih srednjih šol bo prihodnio nedeljo dopoldne v opernem gledališču Mastopilo bo osem pevskih zborov srednjih in učiteljskih šol in orkester drž učit. k>ie Spored je pester in bo prav gotovo zadovoljil vsakogar Vljudno so vabljeni vsi prijatelji naše srednješolske mladine, da posetijo to srednješolsko prireditev Vstopnice po ljudsko znižanih opernih ccnah bodo od jutri dalje v pred-produji pri blagajni v operi Naprošeni so tudi vsi stalni posetniki koncertov, da bi sc pismenemu vabilu odzvali in blagovolili takoj rezervirati vstopnice.
i Spomenike - grobnice -^ j kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — I s i	| i izberete po nizki ceni
^ai^S^^ J ' on kamnoseško-
IO P R S T \T\ A 7 ' I ' , • ,	, . . -
j---—— - Jj kiparskem podjetju
u— Polič bo dirigiral koncert ▼ Sofiji.
Kakor smo že poročali, je pred dnevi odpotoval iz Ljubljane v Sofijo ravnatelj opere g. Mirko Polič, ki bo na povabilo bratske bolgarske prestolnične Filharmonije dirigiral jutri simfonični koncert, ki bo obsegal same jugoslovenske skladbe. Na programu bodo Konjovičeva »Predigra« in »Veliki ples« iz Koštane, dalje Osterčeva »Suita«, Bravničarjeva »Burleska«, Baranovičevo »kolo iz Lectarskega srca«, Miloševičeva »Sinfonietta«, živko-vičevi »Trije plesi« iz »Zelene godine«, Logarjev simfonični stavek »Vesna«, Go-tovčevo kolo iz s-Era z onega sveta«, in Slavenskega »Balkanofonija«. Jutrišnjemu koncertu kakor dirigentu gostu g. Mirku Poliču izkazujejo vsi sofijski listi mnogo pozornosti, koncerta se bodo udeležili osebno tudi omenieni komponisti, katerim pripravljalo bratje Bolgari prisrčen snreiem. Simfonični koncert, ki bo v carski operi, bosta prenašali tudi radijski postaji obeh prestolnic. Pokroviteljstvo nad tem izrednim glasbenim dogodkom je prevzel bolgarski ministrski predsednik KjUseivanov.
u— Dr. Jaroslav šafaf, magistratni direktor mesta Prage in tajnik Zveze čeho-slovaških mest pride v Ljubljano v četrtek 15. t. m. Tu ostane en dan, nakar odide v Zagreb in Beograd. Konferiral bo s predstavniki Zveze jugoslovenskih mest glede ustanovitve Zveze slovanskih mest in Zveze mest Male antante, da se navežejo med čehoslovaškimi in jugoslovanskimi mesti ter med mesti Male antante čim ožii stiki za sodelovanje v splošnih mestnih vprašanjih.
Površniki — obleke — dežni plašči še vedno najugodneje J. Maček, Aleksandrova c.
u— Sekol I, Ljubljana—Tabor priredi
danes ob 15. v veliki dvorani na Taboru mladinsko akademijo z vsemi oddelki de-ce. Na programu je veliko število telovadnih točk dekiamacij, petja in šaljivih nastopov. Vstopnine ni. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, da posetijo to prireditev, ker jamči program, da bodo vsi posetniki prireditve gotovo zadovoljni.
u— V Sokolskem domu na Viču priredi
danes ob 16. mladina Sokola Ljubljane— šiške prosvetno akademijo s pestrim sporedom. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje mladine!
n— Podmladek Jadranske straže na mestni žensk; realni gimnaziji 'priredi danes v dvorani Kazine svojo vsakoletno akademijo katere čist, dobiček gre za podporo revnim članicam, ki še niso videle morja. Akademija bo pod pokroviteljstvom g župana in častnega damskega komiteja. Spored se prične točno ob 10.30 Pn plesu bo igral Adamičev plesni orkester. Vljudno vabimo vse člane in članice da se udeleže te prired;tve.
u— »Kdo Je papa« (Bichon), zabavno in duhovito veseloigro, ponove v šentjakobskem gledališču drevi ob 20.15. Bombe smeha. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v prodaji v naprej od 10. do 12. in od 15. do 17. in eno uro pred začetkom.
m Zvočni kino Sokolski ^ dom v Šiški, tel. 33"87 "
[atlneja Z. K. D.
Samo še danes ob 3., 5., 7. ln 9. uri
senzacijonalni film
S BORIS KARLOFOM
6
Ž* a. aj-A A "'S SJV	A 'V ^ v «"»JS-U t
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana
u— Baletni mojster Maks Froman, ki
si je v teku svojega umetniškega udej-stvovanja pridobil mednarodni sloves, bo otvoril v Ljubljani baletni tečaj, na katerem bo poučeval moderne in klasične plese, ritmiko, plastiko in solistični ples. Pričetek tečaja bo 15. t. m. Pojave sprejema vratar opere vsak dan cd 10. do 13. in od 15. do 17. Pri vratarju se dobe tudi vse informaciie
Umetnemu človeku ustvarijo umetno nevesto!
Samo za ljudi močnih živcev ! V soboto:
Pigmalyon
JENNY JUGO
u— Redni letni občni zbor bolniške blagajne mestnih nslužbencev ljubljanskih
bo v ponedeljek 19. t. m. ob 18. v zboroval-
ni dvorani mestnega poglavarstva
u— Občni zbor društva »Tabor«. Delav.
sko prosvetno in pod-pc-rno društvo »Tabor« bo imelo 25. t. m. ob 9. v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici svej redni občni zbor z običajnim dnev. nim redom Člani, ki niso še poravnali društvene članarine, naj čimprej izpolnijo to svojo dolžnost, ker sicer v smislu § 12 društvenih pravil izgubijo pravico do glasovanja.
u— JNAD Jadran, ženska sekcija bo imela v ponedeljek ob 18. strogo obvezen članski sestanek.
h— Društvo medicjncev v Ljubljani sklis cuie za ponedeljek 12. t. ni. na univerzi ob 10. dopoldne zborovanje vseh študentov ljubljanske univerze, da jih informira o pomenu nove medicinske uredbe, o zahtevah in akciji medjcincev vseli treh univerz glede te uredbe.
u— Žena v času mene. V četrtek zvečer je v dvorani Delavske zbornice predaval šef internega oddelka naše bolnišnice docent dr Matko o tem. kaj preživlja žena v času mene. Predavatelj je v uvodu opisal razvoj ženskega organizma od časa spolne dozoritve do usahnienja. Občinstvo je napolnilo dvorano in bilo g predavatelju za zanimivo in poučno predavanje prav hvaležno Ker so "mnogi zaradi pomanjkanja prostora morali oditi, bo predavatelj predavanje ponovil prihodnji četrtek. Splošno žensko društvo namerava izpod peresa g. docenta o tem vprašanju Izdati posebno brošuro.
h— Na razstavi arhitekture v Jakopičevem paviljonu bo danes ob 11. vodstvo; predaval bo avtor številnih razstavljenih načrtov, g. arhitekt J. Noidhardt sam. Po« tem se razstava, ki je dosegla pri strokovnjakih polno zanimanje in priznanje, defi-nitivno zaključi
& A SSš i nakupom srečk drž razr loterije, žrebanje L razreda 34. Kola bo
m 1$. aprila t. 1.
Veliko tzbero številk Vam nudi
Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova *
Srečke dobite tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v Selenbnrgovl ulici.
VELIČASTNA NOČNA VIZIJA NEPOZABNE KATASTROFE »TITANICAc P BED SS LETI f
Frits Kortner, WIDj Foret, Frana Lederer, Theodor Loos
Režija: DUPONT. GLASBA - FLUET - ELEGANCA - S.O.S. - PROPADI
DANES OB 10.30 V KINU Cena Din 3.50 in 5.50.
Dopolnilni spored: Risani barvasti »Havajski ptički"
M A T I C L
u— K smrti dijaka Andreja Vimika,
ki so ga pokopali včeraj popoldne ob mnogoštevilni udeležbi njegovih sošolcev, prijateljev in znancev, kakor tudi profesorjev, nam poročajo iz poučenega vira, da se mu je po ugotovljenih okoliščinah pripetila zgolj nesreča. Pokojnik je bil poslednji dan svoje smrti še v šoli, vračal se je iz mesta proti domu, ker pa ga je pot vodila preko železniškega prelaza v Rožni dolini, bržkone v zamišljenosti ni opazil vlaka ter se mu ni mogel dovolj naglo umakniti, zaradi česar je padel pod lokomotivo. Niti gmotne razmere niti nobene druge okoliščine niso mogle biti povod za kak drug vzrok njegove smrti, kakor so prvotno domnevali. V toliko popravljamo naše prvotno poročilo o tej tragični nesreči mladega in pridnega dijaka.
u— Pomočniški zbor na norih temeljih. V dvorani Trgovskega doma se je v četrtek zvečer vršila izredna skupščina Pomočniškega zlx>ra Združenja trgovcev v Ljubljani. na kater: je organizacija trgovskih so-trudnikov dobila svoja pravila. Občni zbor je vodil podpredsednik Zdraženija Golob, nato pa je načelnik zbora Malieor podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu. Pomočniški z>>or je bil v Ljubljani ustanovljen že leta 1905.. a do daws n; imel svojp formalne osnove Novi obrtni zakon oa določa pomočniške zbore po*] okriljem trgovskih združenj kot prisilne organizacije in zahteva tudi posebna pravila za nMiovo delovanje Pravila se mora:o predložiti najprej v odobritev Združenju trgovcev, nato oa še zbornici za TOI Skupščina je pravila sprejela brez debate nato Pa sta pozdravila trgovske sot-rudnike >e predsednik Zveze društva privatnih nameščencev Zemljič in zastopnik Društva aranžeriev Knišič. Ena izmed vročil želia vseh trgovskih so'.rudnikov, ki ji je dal duška tudi občni zbor je predvsem, da bj bil zadovoljivo ureien čas odpiranja in zapiranja trgovin in da bi bil priznan pomočnikom zakonito določeni poletni opoldanski odmor Načelnik zbora 'o apeliral na združenje, nai bi uredilo to zadevo čim prej in naj bi b! že v tei sezoni uveden obvezen opoldanski odmor od 12. do 15
n— Plemenit dar. V počastitev spomina umrlega tovarša, vis kontrolorja Brajnika Josipa eo uradnik; s postaje Ljubljana gl. kol. daroval' namesto venca na grob tovas riša vsoto 660 Din za letovanje železni« carskih otrok ob morju, katero organizira krajevni odbor Jadranske straže, Ljubljana železnica. — Iskrena hvala!
n— Ugotovitev. Ko smo poročali o sa« moumoru gdč. Albine Oražmove, smo na podlagi govoric omenili, da je bil z obupom nesrečne mladenke nekako v zvezi neki m'adi oficir. Po točnih poizvedbah moramo zdaj ugotoviti, da so take govorice popolnoma neosnovane. Obupno dejanje je dos tičnega oficirja globoko užalostjlo in vzroki obupa so mu popolnoma neznani. Kakor vse kaže, si ie Oražmova vzela življenje v trenutkih duševne zmedenosti, ker jo je zelo pofrla dolgotrajna brezposelnost.
n— V ortopedskem zavodu Atene, Subi-čeva ulica. Mladika, se zdravijo otroci in odrasli, ki so v rasli zaostali, z zakrivljeno hrbtenico, okroglim hrbtom, z izbočenim in udrtim prsnim košem i. t. d. Telovadba je pod vodstvom primarjja dr. Minama. Informacije in vpisovanje vsak, delavnik od 15. do pol 18- Vodstvo.
u— Navodila za peSce pri prekoračenju cest. Uprava policije razglaša: V zadnjem času se opaža razvada pešcev, da prekoračujejo cestna križišča. Največji nered v tem oziru vlada na Marijinem trgu. — Tudi za pešce obstojajo predpisi glede smeri hoje. glede prekoračenja ccst, dalje prepoved postajanja na hodnikih, ki so objavljeni v Službenem listu štev. 307/48 z dne 14. junija 1933 v §§ 31 do 33 mestnega cestnega reda in določajo v glavnem to-le: Za pešce so hodniki in pešpoti. Na cestno vozišče sme pcšec stopiti le, kadar hoče prekoračiti cesto. Za prekoračenje ceste pešci ne smejo uporabljati križišč, torej je diagonalno prekoračenje križišč absolutno prepovedano, Cesta sc sme prekoračiti vedno le v najkrajši smeri, t. j. pravokotno na smer ceste in to kar možno previdno in naglo. Na Marijinem trgu se pri prehodu ne sme prekoračiti prostora, ki je označen z nizkimi kamenitimi stebrički, ampak se mora prekoračiti vsaka cesta le pravokotno na njeno smer. — Postajanje pešcev na hodnikih in pešpotih je prepovedano. Po hodnikih morajo hoditi pešci vedno le po desni strani v smeri hoje, prehitevati pa morajo levo, izogibati pa se morajo vedno le na desno Občinstvo se poziva, da se strogo ravna po teh predpisih. — Stražniki so dobili nalog, da nadzorujejo točno izvajanje predpisov in prijavljajo kršilce.
u— Mislite tudj v parku malo na snago!
Ko eo se pričeli lepi dnevi, je med brste-čirni nasadi in cvetočimi gredicami v Tivoliju spet oživel promet — mlado in staro prihaja od jutra do mraka iskat solnca. a za otroke je kar premalo prostih stezijc in igrišč. S pomladno sezono pa ee zaoenia stara nadloga. Ljudje ne rnorero živeti brez tega. da ne hi povsod, koder hodijo puščali kakršnih koli nezaželenih spomin okov za seboj. Papirja ostankov od za vit j h malic in vsega kar lahko človek brez škode odvrže, je vsaik dan toliko nastlanega mod cvetjem in zelenjem da jma:o pazniki in delavci vsako jutro čez glavo sitnega dela s čiščenjem Uprava mestnih nasadov ie svc*j čas skušala sprehajalcem ustreči na, ta način da je na več krajih namestila košarice za odpadke. A našj ljudje so v resnici daleč od kakšnega čuta za skupnost. Kar je nu stna. to so pravi, obča last. to se jj-m zdi, da tli lastnina nikogar. Tiste košarice so deloma razbili, doloma odnesli, zdai pa odpadke veselo razmetu-jejo. koder ie še kau prostora. Ne moremo si misljti. da 1 rud je. ki prihaiajo v Tivoli. Tivolija ne bi ljuMli pa zato_ tudi v jmenu javnost,- prosimo vse sprehajalce, na; poizkusijo vzgojiti med seboj neka,j več obzirnosti do lepote v naravi jn do ljudi, j ki iim ie do nie.
u— Film »Prisega ljubezni«, ki ga zdaj predvaja kino Matica, občinstvu priporočamo »Mrtva straža« v Ljubljani.
u— Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon 24-37.	2
Iz Celja
e— Priznanje saslninemn iolnika. Šolski
upravitelj v p. g. Albin Schmidt v Celju, ki je služboval od 1. 1919. do 1936. kot šolski upravitelj na Dobrni ter zbira sedaj že neobjavljene narodne in cerkvene pesmi, ie preje« te dni od sreskega načelstva v Celju priznalno pismo, kj pravi med drugim: »Vse svoje si|e in zmožnosti ste posvečali vzgoji in pouku mladine, zato Vam je tudi zagotovljena njena hvaležnost. Sresko načelstvo Vam za Vaše mnogoletno in plo* donosno delovanje v šoli kakor tudi za j z« venšolsko delovanje v prospeh kmetijstva, sadjarstva jn glasbe izraža zahvalo in priznanje«. Gosp. Schmidt nabira sedaj neobjavljene narodne in cerkvene pesmi po Sloveniji ter je že dosegel lepe uspehe. Svoje delo bo razširil tudi na Hrvatsko. Pred ne* kaj dnevj se je mudjl v Zagrebu, kjer mu je g. dr. Maček osebno obljubil svojo naklos njenost pri njegovem kulturnem delu.
e— Zanimivo predavanje na Ljudskem vseučilišču. Jutri ob 20. bo predaval v ris salnici meščanske Šole dr. Borjs Furlan. profesor juridične fakultete v Ljubljani, o socialnih pogledih na življenje Anatola Francea, tega znamenitega francoskega pisatelja in misleca, kj jma prav gotovo tudi med nam, širok krog čitateljev. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
111! lil II.MM lili———
I
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 premiero UFINE umetnine »KREI TZERJEVA SONATA« (Die Kreutzersonate). V glavni vlogi Lil Dagover in Peter Petersen. Kot dodatek: Foxov zvočni tednik in UFIN kulturni film »EE CRKVENE ZAKLADNICE« — po starih ruskih motivih poje: ZBOR DONSKIH KOZAKOV, pod vodstvom Sergije Žaro-va. Ob 10. in 14. matineja. Jutri ob 16.15 in 20.30 »KREUTZEBJEVA SONATA«. — Ob 18.15 »NOC V OPERI«.
e— Opera ▼ celjskem gledaliičo. Ljubljansko Narodno gledališče bo uprizorilo v torek 13. t m. ob 20. Verdijevo opero >Tra» ris ta«. Predstava je za abonma.
e— Šahovsko sjmultanko prot< 40 do 80 igralcem bo igral prvak CŠK g. Ivo Leinik danes od 14 dalje v hotelu »Evropi«. Vabljeni so vsi šahisti in prijatelji kraljevske igre.
e— Tri hude nesreče. Ko je S7-le>taa po-
sestnjkova žena Jožefa Poharjev* v Rudni vasi pri Radečah v petek ob 10. dopoldne zakurila peč 6 smolnatimi trskami, je bušil iz peč; plamen, prj čemer je dobi/la Pohar-jc-va težke opekline na obrazu in desoj ro» ki. Istega dne je krava sunila 41sIetno po-sestnikovo ženo Julijano Pepelniakovo v Štatenbergu pri Makolah z rogom in fi Pro-parala trebuh. V ponedeljek zvečer se Je hotel 57-letni mesar Franc Kukee iz Rade? izogniti na cestj s svojim vozom nekemu av» tomobilu. Voz pa se je prevrnil, pokopal Kukca pod seboj fn mu nalomil več reber. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Ne ramadite nabaviti »j srečk drž.
razredne loterije v podružnloi »Jutra« ▼ Celju, ker bo žrebanje že v nekaj dneh.
e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. hi jutri ob 18.30 matineja: »Ljudje iz rova« in Miki miška. Danes ob 16.15 velefilm >Divji tovor« jn tednik. Danes ob 18.30 fn 20.30 in jutrj ob 16.15 in 20.30 velefilm »Bloduica« s Sylvijo Sidnevevo in tednik.
Poi stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Iz Maribora
a— Maribor v berbf • Jetjko. V petek rte*
čer je bil v nabito polni mestni posvetovalnici «r§i sestanek v svrho razgovora o pri, redit v ah letošnjega prot it u be r k ulozn eg a tedna od 2. do & maja. Sestanek so počastili 8 svojo navzočnostjo tadj mariborski od-ličniki z mestnim poveljnikom generalom M. Milenkovjčem na cela. Anketni razgovor je otvoril predsednik Pnotituberkulozne ge dr. M. ipavfc, nakar sta izčrpno poročala o prireditvah in smislu proti tuberkuloz, nega tedna sanitetni svetnik dr. Jurečko in llpin tajnik g. Stenovec. V okviru teh prireditev bo tudi manifestativen obhod po mestu, otroške igre v gledališču, javna Kiravniška predavanja fn zaključna akademija v Narodnem gledališču. Tudj ee je na sestanku napravil sklep, da se pritegnejo v širši odbor za protitubeikulozni teden delegati vseh društev, oblastev, šol in drugih ustanov, k; «e sesfaneio 13. t m. ob 18. nrj v palači OUZD.
™ MATIC
PRISEGA EN LJUBEZEN ▼ glavni vlogi: Willy Birgel, Hansi Knoteck Režija: Kari Hartl
	n	TI	mar
Grandijozno filmsko delo
KAR HOČETE
glavni vlogi: Elisabeth Bergner
Matineja danes ob 11. uri BOŽANSTVENA 2KNA Martha Eggertfc
TEL. 22-21
UNION
A L L O T R I A
Režija: Willy Forst Jetmy Jugo — Renate MUOflC, Adolf Wohlbrflck
Matineja danes ob 11. uri
NESMRTNE GOSLI
Gustav FrShlich
Dopolnilni spored: •__
risani barvasti »HAVAJSKI PTIČKI«.
- Vicd^tnve 15.,17., 19. in 21. uhl
a— Gledališke novice. Drevi gostuje ▼ vlogi Ljze v »Deželi smehljaja« operetna pevka Marica Lubejeva. — V nedeijo 18. t. m. popoldne prva letošnja otroška predstava. Nastopijo nčenke druge dekliške osnovne šole v spevoigri >Punčke plešejo.«
a— Slepi konj virok nesreče. Na glavnem trgu ste trčila skupaj tovorni avto in iz* voščkov voz. Izkazalo ae je, da je povzročil pometno nesrečo slepi konj, ki je t razbitim vozilom vred obležal na tieh in ki nj videl tovornega avtomobila, kj je privozil ia Koroške ceste proti Glavnemu trgu.
a— Hotel »Orel«. Dnevno variete % rednimi artističnimi in čarovnišktmi nastopi. Budjevafiko pivo ln IzJborna »Juto. merska kapljica.
Iz Novega mesta
a— Kino »Dom* ▼ Sokolskem domu ptedraja danes ob 15- 18. in 20. i5 zvočni ▼elefilm v nemškem jezika »Daj mi to noč!« ▼ glavni vlogi Jan Kiepura- Predigri: Paramountov zvočni tednik in kulturni film. Prihodnji film »Mlados* kraljice«.

. rvii«-;
• -T*; •	. . • X '	v;
cuuis. In jyv^ptkti. aziende di cura" c
>\v v •: - ;" • -i v* '	-•
v . . ..	-.* ~	*-i»» --
/O .>»••:■*U- JfrVuSl
ABBAZIA GRAND HOTEL BELVEDERE HrfH neposredno ob
morski obali. Prvovrsten v vsakem pogledu. Ima izrazit karakter in svoja tradicijo. Sobe z balkonom ali ložo ln divnim razgledom na morje. Razkošni apartementi s kopalnico. Lastno morsko in solnčno kopališče s kabinami in chaiselongue-mi, ki stoje gostom na razpolago. Tenis, vroče morske kopeli. Garaže. Cene od 40 lir dalje.
HOTEL EDEN prvovrstno in cene vredno ABBAZIA HOTEL QUISISANA zahtevajte prospekt!
ABBAZIA
NOVI ZDRAVILNI » osebe, potrebne miru tn okrepitve. DOM dr. LAKATOS dobe se pripomočki za vse kure.
ABBAZIA
HOTEL JKANNETTE leži sredi južne obale. Modern komfort.
Gorke morske kopeli. Cene zmerne.
Hotelske in bencinske ugodnostne nakaznice, SO — 70% popusti na Železnicah.
POJASNILA: ENTT — Petra Kociča br. t, Beograd, ta val potniški ln prometni biroji.
Svetloba, zrak, sonce!
7 dnevno bivanje pavSalno od Din 490.— PROSPEKTI!	PROSPEKTI t
<>hmimiiiiiimmmiimiii<iiiiiiiiiiimtw»——«—»
DOBRNA pri CelJ«
Za srčne, živčne in ženske bolezni tn vse one, ki so počitka potrebni!
Akratoterma 37° C, naravne ogljikovo-kiale kopeli Izborni zdravilni učinki pel boleznih srca, živcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih ta črevesnih katarjih. Krasen park, divna okolica. Od 15. aprila do 30 Junija in od 1. septembra do 31 oktobra 20 dnevno pavSalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.100.— do Din 1.650.— »Avtobus Celje — Dobrna ta nazaj, soba, hrana, kopeli, zdrav-nik ta takse). Zahtevajte prospekte!
I Kupujte domače blago l .
PLAZOVI
Pričujoči članek nam je poslal planinec tn smučar, organizator alpinistične šole, Skalaš in naš sodelavec Slavko Peršič. Imamo veliko planinsko organizacijo, katere voditelji bi morali biti rea pravi, izkušeni planinci, ki bi morali s svojim planinsko-strokovnim znanjem in izkušnjami voditi planinsko mladino k spoznavanju gorske prirode. T. k. Skala je dala s svojo alpinistično šolo pobudo za vzgojo planinskega naraščaja in preda\'atelji te šole bi mogli še v drugih krajih vzgajati za gore nav-dršene ljudi v prave planince.
Gore, ki vabijo človeka v svoje veličastno naročje, niso mrtva priroda. Divji hudourniki vale množine grušča, tam se je utrgala skala, drugje snežen plaz. Planinec s spoštovanjem občuduje to grozečo lepoto gorske pokrajine. A nevarnosti v gorah, o katerih so ljudje tako malo poučeni in zaradi katerih je padlo že toliko človeških življenj, idealnih in mnogo obetajočih mla-deničev, je mnogo.
Ena izmed najvažnejših in največjih nevarnosti pozimi in pomladi, včasih pa tudi poleti (zlasti v Alpah) so snežni plazovi, Ki so valeča se in padajoča gmota snega. V glavnem razlikujemo dve vrsti plazov: — plazovi pričnega, to je sveže zapadlega snega, ki so ali pršni (suh sneg) ali pa mokri (lepljiv sneg), in temeljni plazovi, to so plazovi uležanega, starega snega.
Prični sneg, ki je rahel, je ali suh (pršič, iz katerega ni mogoče delati kep) ali pa vlažen, ki se rad lepi v kepe. Kakovost snega zavisi ne samo od količin, v katerih zapade. nego predvsem od sprememb, ki nastopijo šele potem, ko snežna gmota leži na zemlji, to je: od toplote zraka, vpliva solnčnih žarkov, vetrov, dežja. Vlažen sneg zapade v gorah cesto v spomladnih mesecih ob višji temperaturi, ali pa nastane iz pršiča, ki je padel pri nizki temperaturi, po vplivu solnčne toplote, odnosno toplote zraka. Prični sneg nima nobene zveze s podlago; zato na vesinah večje naklonine sploh ne obleži, ampak zdrkne navzdol, dočim na položnejših pobočjih ostane ter ga nato šele ali lastna teža ali pa zunanji vpliv (planinec, smučar, skala, veter) sproži, da •e odtrga od svoje okolice in zdrči v plaz. Cim gladkejša je podlaga, na kateri leži prični sneg, tem lažje se delajo plazovi. Na podlagi starega, uležanega, osrenjenega snega se trgajo prični plazovi že pri naklonih pobočja 25°. Od 35° naklonine dalje pa sploh vsako snežno pobočje ali žleb (ozeb-nik) ogroža človeka, ki se po njem vzpenja ali pa ga celo neprevidno in prepravilno preči.
Pršni plaz, ki ga tvori suh, rahel, lahek pršič, se praši, ko drvi navzdol. Pred njim nastaja močna zračna struja, ki je včasih tako silna, da podere vse, kar se ji zoper-stavlja: podira hiše, ruje drevje, človeka zavrti v zrak. Snežni prah, ki zajame človeka, mu sili v oči in jemlje vid, v usta in nos, s čemer ga duši. Človek izgubi tako silo, s katero bi se mogoče s plavalnimi gibi obdržal na površju, ter se prepusti snežni gmoti. Ponesrečenci v suhem plazu so zakopani vedno globlje kakor v vlažnem snežnem plazu. Pršni plaz, ki je izmed vseh najbolj uničujoč, nastopa največ v zimi, ni pa nemogoč tudi v drugih letnih časih, ko vlada v gorah nizka temperatura. Najnevarnejše je v gorah takoj po končanem sneženju. 3 do 4. dni nato pa so se plazovom izpostavljena pobožja sprostila snežne odeje, sli pa se je sneg na njih že »vsedel«.
F/ažni plaz, ki ga tvori vlažna, težka
gmota pričnega snega, se ne praši, ko se vali v dolino. Že v začetku gibanja se zlepi sneg v večje in manjše grude, ki obleže kakor kložje na položnejših pobočjih. Najhitreje se gibljejo gornje plasti, zlasti pa sredina te snežne gmote, počasneje pa spodnje plasti in gmota ob straneh. Kaj rad se prični sneg zruši v plaz, če nastopi nenadno toplo vreme (fen) ali posije nanj toplo solnce. Če se človeku ne posreči s plavalnimi gibi obdržati se na površju, ga umirjena snežna gmota stisne telo je v gosto zbitem in stlačenem belem oklepu, kakor bi bilo v mavcu, in je vsaka rešitev samega sebe izključena.
Temeljni plaz, katerega sestavlja star, uležan, osrenjen sneg, nastane tako, da se odtrga snežna plast od trdih tal (temelja).
Temeljni plaz povzroči topna voda snež-nica, ki ob toplem vremenu teče pod snežno odejo in ji tako rahlja vez z zemljo. Razen tega pa toplota zemlje sama taja snežno odejo od spodaj. Tako nastane votel prostor. Snežna plast, ki zaradi lastne teže ali nenadne zunanje, tuje teže (človek, skala) ne more več vzdržati, se prelomi v tem votlem prostoru, začne drčati in potegne za seboj še druge količine snega Ker je temeljni plaz vlažen, se na njegovi površini tvori kložje (večje in manjše grude). Posebnost pri teh plazovih je. da so vezani na jarke in žlebove, ki si jih izkopljejo sami, ko dreve kakor tok reke navzdol. Za planinca je ta vrsta plazov najmanj nevarna. Ze po žlebovih v snegu in nagromade-nem kložju na koncu njih. more sklepati o preteči nevarnosti. Seveda se mora teh žlebov izogibati ali pa jih preteči zelo previdno in hitro.
V splošnem se začenja plaz z drčanjem snežne gmote, ki potegne za sabo še druge količine snega. To drčanje lahko povzroči teža snega samega, ko je vezljivost v gmoti zlasti pa s podlago zelo majhna, lahko ga pa povzroči zunanji vpliv, na primer: smučar, planinec s svojo težo, večja skala ali odtrgana opast, ki prileti na že itak visečo snežno plast, pa tudi upor vetra v snežno odejo.
Da pa človesa, katerega srce žene tja na bele vrhove, ki so še pokriti z belo snežno odejo, ne preseneti nevarnost plazov, naj se ravna po naslednjih navodilih:
Opusti vsako turo: a) če preti vremenski preobrat, b) ob toplem vremenu (fenu), c) med močnim naletavanjem snega ali pa takoj po sveže zapadlem snegu!
Plazovom izpostavljenih pobočij se izogibaj, če le moreš. Boljši in varnejši so večji ovinki, ki te ne smejo oplašiti. kot pa smrt pod belo odejo.
Izogibaj se tudi snežnih vesin na odve-trni strani, kjer je debelejša snežna plast na rahlejši podlagi.
Če že moraš prek snežne vesine, snemi smuči in globoke, trdne stopinje bodisi pri vzponu bodisi pri sestopu naj te vodijo v smeri padnice (največje naklonilne). Pri tem zasadi cepin vedno do glave v sneg ali smučarske palice z ročaji navzdol čim globlje.
Če že moraš prečiti snežno vesino, tedaj jo preči čim višje zgoraj, tik pod skalovjem. Čim manj je snežne gmote nad tabo, tem ugodnejši je prehod. Najnevarnejše je prečenje snežne vesine s smučmi v vzponu ali smuku, ko se s smučino pretrga že itak rahla vez v gmoti, poleg tega pa še lastna teža smučarja pospeši plaz.
Če večja skupina preči sumljivo snežno pobočje, naj bo razdalja med posameznimi smučarji ali planinci čim večja. S tem bo snežišče obteženo samo na enem mestu in
bo plaz zagrabil lc manJSe Število udeležencev.
Ne zaupaj nikdar smučinam ali stopom,
ki jih imaš pred sabo. Te so često nepravilno speljane in je njih varnost v kratkem času dvomljiva
Pri smuku na nevarnih pobočjih, pazi, da ne padeš. Ne delaj sunkovitih obratov, skokov in preskokov. Obračaj se narahlo 1
Kraj, kjer pretijo vsak hip plazovi, preglej dobro. Preglej pobočje nad sabo, kjer je možnost, da se utrga plaz in preglej pobočje pod sabo ter ob straneh, kamor se lahko umakneš, ko zapaziš grozečo nevarnost.
Izogibaj se uporabe vrvi na večjih, plazovom izpostavljenih snežiščih! Priporočljivo pa je navezovanje in zavarovanje na ozkih, izpostavljenih snežiščih.
Pred prehodom na plazovom izpostavljeno pobočje si naveži tako zvano »lavinsko vrvico« (20 do 30 m dolga, 5 mm debela, rdeča vrvica z oznaženimi 1 m raz-stoji). Če te nimaš, je pa tudi vsaka druga vrvica boljša kakor nobena. Ta vrvica je kažipot do ponesrečenca pod plazom.
Zelo strma pobočja preči v hitrem smuku z odpetimi natezaici in razrahljanimi vezmi; roke naj ne bodo v zankah smučarskih palic. Če te preseneti plaz, lahko hitro sprostiš noge smuči, ki bi te sicer obtežene s snegom potegnile v globino.
Ko smučaT ali planinec uvidi, da ne bo mogel uiti niti plazu, ki ga bo vsak hip zagrabil, naj ne izgubi prisebnosti, naj se ne ustraši. Odvrže naj kar najhitreje smuči in palice in naj se z vsemi močmi skuša obdržati na površini plazu. Pri tem naj krili z rokami in naj se z nogami odriva na površino: roke in noge naj silijo iz objema plazu. S takšnimi plavalnimi gibi bo ostalo telo če že ne na površini plazu pa vsaj tik pod njo, bo mogoče gledal kak del telesa iz plazu in možna bo nagla rešitev.
Tovariši, ki jih plaz ni zajel ali poškodoval. naj ohranijo v sebi popoln mir, da za-morejo dobro presoditi vse podrobnosti nezgode in s tem pomagati k uspešnemu reševanju ponesrečencev. Zapomnijo naj si: 1. kraj. kjer so izginili ponesrečenci pod snežno odejo. 2. v kateri smeri je snežna gmota odnesla ponesrečence.
Takoj, ko se je plaz umiril, je treba začeti s preudarnim, načrtnim in energičnim
Osvetlite svoj nasmeh s KOLYNOS-om!
KOLTNOS naredi zobe lepe in bele. On je antiseptičen. Njegova pena se vleze tudi v najmanjše otline in najbolj skrite dele ugonabljajoč opasnef klice, povzročitelje madežev in po-| kvarjenih zob. Poskusite KOLYNOS, navdušeni boste!

m*
M
Mpf

reševanjem Če je nevarnost, da se utrgajo še nove snežne plasti, je treba postaviti na primernem mestu opazovalce, ki reševalce opozorijo na pretečo nevarnost.
Iskanje ponesrečenca naj se vrši hitro in vztrajno. Nikdar ga ne smemo opustiti predčasno, kajti človek lahko živi pod snegom tudi par dni in ga moremo z umetnim dihanjem rešiti.
Če vlada res velika nevarnost še večjih plazov, tedaj ni potrebno, da izpostavlja za rešitev enega ponesrečenca večje število dobrovoljnih reševalcev svoje življenje. Odločitev, ali naj se reševanje v tem zelo redkem primeru vrši ali opusti, naj izreče strokovnjak in izkušen planinec, ki dobro pozna krajevne in vremenske prilike. Če se že reševanje opusti, je treba o tem obvestiti takoj vse odločujoče činitelje z navedbo vzroka.
Za smučarje-planince je v gorah vsekakor važnejše, da znajo varno jn vztrajno smučati, kakor pa da obvladajo vso mogočo smučarsko tehniko in nimajo pri tem niti gorskih izkušenj niti znanja o nevarnostih v gorah. Mnogo je v naših vrstah smučarjev, ki so zgolj smučarji, ki v polnem zaupanju na svoje tehnično znanje podcenjujejo nevarnosti v gorah in prav malo jih je med njimi, ki so izkušeni planinci.
V gorah ne zavisč uspehi v prvi vrsti od drznosti in podjetnosti, nego od ostrega smotrnega in vestnega opazovanja ter proučevanji gorske prirode in izkušenj v gorah, nato šele na teh temelječih dejanjih. Kdor hoče ob vsakem letnem času v gore* mora poznati predvsem njih nevarnosti.
in Severjeva kot Stana, medtem ko imajo Galetova, stara teta, Petkovšek in zdravnik le malo človeško pomembnega opravka v vsej igri.	—
Evo Brnele: „Med štirimi stenami"
»Med štirim1 stenami«, dramatski prvenec Iva Brnčiča, ki se je v naši književnosti uvedel doslej predvsem kot predstavnik kritike socioloških, zgodovinsko-materialističnih razgledov, spada v vrsto odrskih del, ki se zde na prvi pogled morda le moda naših dni, a so v resnici izraz globoko občutenega gledanja velikega števila mladih ljudi na sodobne razmere. Zgodbe o človeku sredi vrtinca nasprotujočih si življenjskih tokov so to, ki so jih mladi avtorji doživeli morda z lastnim srcem in na lastne oči, pa bi jih radi obnovili v nekaki simbolni veljavi in jih pred stavili svetu kot primere številnih podob-
nih tragedij in afer. Enkratno osebno doživetje se tu prepleta s množico stvarnih detajlov iz objektivnega sveta, a volja po strogem realizmu in potreba po romantič-no-pridejanih tendencah obenem jernljeta oblikovanju stilno enotnost in pogostokrat razblinjata vtis.
Brnčičeva drama nas po svojem prvotnem občutju spominja ekspresionizma, ki je v predvojni letih v tako drastični obliki rpiklical vprašanje o prepadu med očeti in sinovi na dan, v svojih zaključkih pa skuša biti naturalistična podoba malomeščanske rodbine in doma, čeprav podaja v resnici le izjemen izrezek. Vsa socialna dramatika našega mladega rodu nosi viden pečat velike sugestije Krleževega sloga. in ideje, a podrobnejša analiza igre »Med štirimi stenami« odpre človeku kar presenetljivo množico paralel z »Glemba-jevimi«. Toda patos, v katerem Krleža riše notranji razkroj zagrebškega fevdalno-
parvenijskega ambienta, je organski samo v tem svetu široke geste in velikih dimenzij, življenje v zatišju slovenske metropole pa teče v brez primere ožjih in tišjih oblikah in terja od oblikovalca tudi bistveno drugačnih sredstev. Prav v tem utegne biti zamotan vozel celotne problematike Brčičevega dela.
Andrej, ki zavzema po svoji miselni in en življenjski pozitivnosti osrednje mesto v drami, je v jedru vendarle malo dramat-sko zanimiv. Njegova podoba je na začetku prav toliko jasna kakor na koncu in njegova poseganja v dejanje se omejujejo na posel revolucionarno neizprosnega, a vendar samo retoričnega moralista. Pa kakor je Andrej samo nosilec pisateljeve ideje, brez življenjskega temelja, je njegov antipod, stari Gale, skromen uradniški penzionist in družinski tiran, samo nagel, površen posnetek iz življenja, brez notranje upravičenega smisla in namena. Zato pa ostane tudi vsa idejna borba proti njemu nazadnje prav za prav brez smisla in brez rezultata. V tem okolju je Pavle, ta romantično lepi, a brez aktivnega odpora pohojeni predstavnik odumirajočega mladega rodu — ostale osebe v drami so pretežno manj izrazite — še najbolj resničen, polno živ človek, žalostno je samo, da omahne sredi zmede brez koncepta in tako tudi njegova žrtev nikomur ne prihaja ne v kvar ne v korist.
V splošnem je treba priznati, da je Brn-čič s svojim prvencem izpričal mnogo smisla za smotrno dramatsko oblikovanje, po svojem miselnem hotenju pa je pač zvezan s hotenji svojega kroga, med katerim je njegova igra izzvala mnogo navdušenega odobravanja. V režiji inž. arh. Stupice je delo doživelo nazorno, jasno, do vseh detajlov realistično dognano uprizoritev. Med igralci je po svoji vnanji podobi in po notranji toplini igre našel najbolj živega izraza Jan, čigar Pavle pomeni samoniklo, izvirno obogatitev njegovih dosedanjih kreacij. Galeta je s hladno stvarnostjo kreiral Skrbinšek. Stupica je dal Andreju podobo vase zagrebenega, mrkega, a v svojem bistvu svetlega upornika. Izmed ostalih ostaneta gledalcu v lepem spominu še Vida Juvanova kot služkinja
Ciganski podkralj
V Olomouc je prispelo pred nekoliko dnevi 59 ciganskih voz s kakšnimi 300 možakarji, da bi izvolili novega ciganskega kralja, 12-letnega Kwieka. Mladi fant se je potepal doslej največ po Poljskem in okrog Oostrave. Do volitve pa ni prišlo, ker je izostal cigan, ki naj bi vso proceduro financiral. Cigani so bili nad tem ogorčeni, pa so sklenili, da bodo izvolili vsaj svojega podkralja. Ta je postal Raj-mund Novy, ki je po svojem poklicu bok-sač in rokoborec. V Bratislavi ima več hiš.
O njem je znano, da ima posebno rad zlate prstane. Na vsakem prstu jih ima nekoliko. Njegov adjutant je postal konjski mešetar Maron Vrba. Izvolitev ciganskega kralja se bo zdaj izvršila 3. maja in sicer v Olomoucu. Olomouški mestni svet so cigani prosili, da bi jim dovolil izvedbo volitev v notranjem delu mesta. Po izvolitvi novega kralja nameravajo napraviti slavnostni sprevod skozi mesto. Seveda oblega njih taborišče sedaj tisoč-glava množica radovednežev.
Ljudi e v tornada
Nad zapadno Georgijo. Alabamo. Tenes-seejom, za.padnim Teksasom. Louisiamo in Mississipijem je d-; v ial te dni strašen tornado. Po dosedanjih ugotovitvah je ubil 12 oseb. 25 pa jih je težko poškodoval. Sest oseb ,ie utonilo, ko ie zračni vrtinec prevrnil dva čolna na jezeru Medini v bližini San Antonia v Teksasu.
Nos Cyrana de Bergeraca
Znani angleški igralec Charles Laug-hton bi moral v nekem filmu igrati Cy-rana de Bergeraca. Dragi so bili poskusi, da bi mu napravili nos, ki bd bil enakovreden nosu slavnega francoza. Iz Holywooda so nalašč pozvali nekega specialista, ki je izdelal sloviti nos. Njegov račun je znašal nič manj nego 1200 funtov. Sedaj pride pointa: Tega filma (potem namreč niso izdelali in nos, ki je stal takšen kup denarja, je danes naprodaj za 20 šilingov.
Tretja žena cesarja Mandžukua
Cesar Mandžukua Puyi se je zdaj v tretje oženil, in sicer je vzel za ženo IS letno princeso Maj Tan. Doslej je imel dve soprogi; ker pa mu ni nobena od njih rodila moškega potomca, je dvor izrazil željo, naj bi si poiskal še tretjo družico. Cesar, ki mu je zdaj 29 let, se nadeja, da mu bo tretja to varišica v zakonu rodila zaželi enega sina
MEDICINSKI IZREKI
Mrzla voda je najnaravnejši dražljaj k življenju. — Prof. Winternitz.
Ponočni čas telesa je dnevni čas duše. — K. A. Vaughan.
Kdo bi postal zdravnik, če bi se pojavile pred njim mahoma vse težave, ki ga v tem poklicu čakajo? — Goethe.
Hotel bi, da bi Bog poslal velikega moža, ki bi bil poln vse modrosti in ki bi mogel govoriti dovolj prepričljivo, da bi pregnal strah pred prehladi, pred svetlobo in zrakom, ki sta človekova naravna elementa. Koliko nesreč bi preprečil, koliko življenj bi rešil! — Peter Rosegger.
Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
j_|	Ogl. reg. S. br. 16. 485/35.
Mnii in naša družina
Pri nas doma se je pirigodilo orni dan ; nekaj hudega.
Pomladine ihte letos nikaka posebnost nasprotno, prav pogoste so. Toda ta pri nas je bila čisto nenavadna. Proti večeru je bilo, v tistliih mračnih •urah. ko še ne vemo, ali bi se izplačalo prižgati luč. Saj je vendar tako lepo, valjati se po starem kanapeju v kuhinji, se igrati z Mufijem ali z mačkom Petrom in pri tem voljno čakati na večerjo, ki se bo po trudapolnem delu vsem imenitno prilegla.
Mudimo se tako vsak pri svojem opravku, mati zunaj na hodniku pri trebljenju solate, bratec Janez pri razmetavanju in skladanju polenčkov pod štedilnikom, jaz pa na našem ljubem starem kanapeju blizu okna pri dresi-ranju muca Petra in psička Mufijla. (Pre teto, to vam je neizprosno staro sovraštvo, nikdar ne bodo moja prizadevanja kronana z uspehom, pa če bo muc Peter učakal še dvajset rodov svojega rodu in psiček Mufi srebrn jubilej svojega samskega življenja).
Nekdo je spodaj zaloputnil vrata, težke stopinje so odmevale po stopnji-cah — oče je prišel domov nasršen kakor huda ura... Začudeni materi je pol 9olate ušlo v izldvalnik, bratec Janez se je v svoji večno slabi vesti potuhnil pod štedilnik, muc Peter jo je pobrigaj hop m smuk! — stkozi odprto
okno na pristrešek in na žleb, Mufi pa je plaho zalajal v svojem deviškem tenorju: »Hau, hau, hau. hau, hau!« Potem je umolknil. Kajti v tem je oče prižgal elektriko in njegove oči so se zapičile — v nikogar drugega, kakor v ubogega Mufija.
»Juitri te poženem od hiše kakor cigana, mrha pasja, skot nepotrebni! Ne bom jaz zaradi tebe odrajtoval svojih bornih soldov, nalk, primojduši da ne!«
»Kaj se je vendar zgodilo, za božjo voljo? Tak kaj se je zgodilo?« — se je edino mati upala podrezati v očeta. Drugi smo kar okameneli od groze in presenečenja.
»Kaj! Na pa preberi, saj nisi udarjena s slepoto!... Štiristo dinarjev davka za to ščene. Štiristo dinarjev. Kdo je ob pamet?«
Naša dobra mamka, ki tudi ob najhujših rečeh hoče dosluititi kaj dobrega, je preletela z očmi rožnatabarvni časopis, kakršnega še nikoli ni imela v rokah in ki je na njem stalo svečano napisano: »Službeni list Dravske banovine«. Stisnila je tisti rožnati papir v desnici in zamahnila po zraku, vsa nasmejana :
»Pojdi no, pojdi, Andrej! Prvi april! Te prosim, prvi april, le poglej na datum!«
Ode se Je počefhJjaa za ušesom. Za
trenutek se mu je zvedrilo čelo. Toda res le za trenutek.
»Ne boš Jaka!« je odločno odrezal. »Prvi april ne velja za davščine. Kdaj se je pa v Ljubljani kdo šalil z davki? To drži, mati, ti rečem. Vsa Ljubljana je pokonci. Pse so nam obdavčili, ker ne dajejo ne mleka ne sira, ne orjejo in ne žanjejo. Ali naj plačamo, ali pa jih pobere konjač. Jaz pa ne plačam, ne morem — in Mufija konjaču ne dam. Jutri ga spravim od hiše — pa če ga lastnoročno ločim od sveta... Ne. občinski konjači mu ne bodo segli po življenju.«
Če je ono prej bilo kakor priprava za nenadno pomladno nevihto, so te očetove besede bile kakor močan, zategel grom, ki je sprostil vzdušno ozračje in dal oblakom rositi...
»Kaj vendar govoriš Andrej!« je pohlevno rekla naša mamka in si utrnila solzo. Tam spodaj v luknji pod štedilnikom so se sprožila polenca, na svetlo je prikukal mali Janez im jo udri na glas, v sobi je prejenjalo brenikanje po klavirju, sestrica Maca je zaihtela kakor ob koncu prvega polletja v šoli... I no, pa se je še meni storilo inako, meni. grešniku, ki sem Mufija pripravil k hiši in ga zidajle nebogljenega, drgeta jočega božam v naročju...
*
Mimo teh žalostnih prizorov v naši kuhinji naj vas nekoliko uvedem v predzgodovino vse te majhne tragedije.
Mufi — to mm je ljubek kitajeek. Nu, Pekingez mu pravilno pravijo ljubljanske dame, že mnogotera ga je ljubkovala. Bij sem lani na počitnicah pri sošolcu, M ga leto in dan instruiram. To so vam bogati ljudje — zdravniška družina na zelenem Štajerskem. In ko sem se čez mesec dni poslavljal ki so me hoteli nagraditi, sem poprosil za Mufija. Celo gnezdo so imeli teh neznansko ljubkih, drobnih živalic, celo družinico s hudo mamko in namrgode-nim papanom, podobnim upokojenemu kitajskemu mandarinu. »Vzemite, prosim vas, kar izberite samčka!« je prigovarjala gcepa. In sem izbiral, božal to svileno, belo drobnjad in se naposled odločil za Mufija, ki je tako jevmorito šavsnil po moji desnici in me z mišjimi zobki usekal v meso. Cel praznik je bil, vam rečem, cel praznik, ko sem se vrnil v Ljubljano. Da imamo psička pri hiši, svilnatega, drobnega kitajčka, M že zna lajati in ki ves kuštrav sili otrokom v naročje — o, to je bil za vso družino in sosesko edinstven dogodek. Resnično, nekaj tako znamenitega, kakor da se je pojavil cirkus pod Tivoli-jem al! plezalec na vrvi nad. Kongresnim trgom. Vsak dan smo imeli obiske.
' Ne, vi si tega kar predstavljati ne morete: nobeni teti in sosed1! ni bilo treba postreči s kofetkom, nasprotno, one same so nam prinašal*1 slaščic in so krmile Mufija in nas! Taka radodarncet je v nemajhni meri pripomogla, da sta ae
najožje zvezala v prijateljstvu naš mali Janez in prikupni Mufi. Rasla in uspevala sta v dobrotni milosti žlahte in sosedstva... Konec koncev, po resnici povedano, Janez je še zmerom droben fantaildm, Mufi pa je v enem samem letu že dozoreval, dosegel svojo polno obffifco in podobo, tudi oženil bi se že, če bi mu mi nabavili nevesto. Kje neki! Nikdar nikoli ni bilo tožbe, da imamo Mufija pri hiši, toda cele družine nebi mogli preživeti, zares ne. Mufiju pa poklali jamo vso skrb, radi bi ga ohranili tja do skrajnih mej njegovega življenja, kakor se to po človeško pravi Ne moremo si več zamisliti našega doma brez njegovega nedolžnega bevskanja in brez njegove stroge kontrole nadpo-
tepdmskim mucem Petrom. A zdaj... ★
Še bomo voljno potrpeli do petnajstega aprila, ztirih stotaikoiv ne zmoremo in jih ne damo. Kdo od nas se je kdaj brigaJl za to, da ima Mufi, sivo jo zamerljivo slabost: plemenito pokol en je in svoj lasten rodovnik! Nam je Mufi plemenit zgolj zato, ker ga imamo vsi radi, on pa nas.
In če se do petnajstega naši občinski mandarini ne izpametu je jo ? Našega Janezka pošljemo z Mufijem na magistrat. Tam bosta stala in dosegla odločitev --ne, ne, vi gospodje, ki ljubljanskega življenja ne poznate, vi še niste doživeSi takšnega prizora!
Stodect Tomo.
Mornariški boji na širokem Dunava
Kako je srbska artiljerija branila svojo obalo
že v decembru 1914., pa so bili Srbi budno na straži in nakano preprečili. Zdaj so porabili viharno in deževno noč ter po deseti uri zapluli z municijo natovorjenim pa-robrodom »Belgrad« proti Beogradu. Spremljala sta ga monitorja »Enns« in »Bodrog«. Srečno so se pretihotapili skozi reflektorje srbskih baterij. Municijski brod sta monitorja pustila pri Pančevu, da plove sam dalje na Oršovo. Ne daleč Vidina so ga pa zasačile srbske baterije in sestrelile. Posadka je utonila, le nekaj mornarjev se je rešilo na breg.
Ponesrečena avstrijska zvijača
V poletju so dobili Srbi od zaveznikov dalekostrelne topove proti monitorjem. Zakopali so jih tik ob obali v betonske zaklone in tako skrbno maskirali, da jih sovražnik zlepa ni mogel opaziti. Za podunavsko flotiljo so napočili zdaj težki časi in a. o. vrhovna komanda se je na vse kriplje trudila, kako bi prevarala srbske artiljeriste, da se izdajo. Sestavili so lažne monitorje, leseno ogrodje prekrili s platnom v jekleni barvi, maskirali topove in posadili v bro-dove prostovoljce. Ti so skrbeli za prevoz in dim, da je uhajal skozi lažne dimnike. Ali Srbi so imeli izredno poizvedovalno službo in takoj zavohali sleparijo.
Nekega dne se jc pojavila na Dunavu angleška torpedovka. Monitor »Bodrog« je v poslednjem trenutku komaj ušel njenemu torpedu, ki sc je zaril v breg in eksplodiral. Tudi francoska vojna letala so preprečila marsikak podvig avstrijske mornarice na Dunavu in Savi.
Medtem so Srbi znatno izboljšali reflek-torsko službo. Monitor »Inn« je z izvidnim čolnom »C« imel nalogo, da uniči reflektorje. Čim se je spredaj izvidni čoln približava! Kalemegdanu, so Srbi otvorili ogeiy in zadeli brod v skladišče bencina. Odletelo je krmilo, čoln se je začel vrteti po Dunavu, in ko je bil zadet še z drugim strelom, se je zaletel v breg in eksplodiral. Oba podoficirja je raztrgalo na kose. poveljnik je bil težko ranjen.
Maščevanje za Beograd
Pred novimi napadi na Beograd je postavila Avstro-Ogrska na Dunav še dva nova monitorja »Sava« in »Temes«. Flotilja je sicer pripomogla k prehodu avstrijskih čet v Srbijo, ali je pretrpela zato mnogo žrtev. Štiri motorne čolne je srbska artiljerija raztrgala na kose v eni noči, monitor »Maros«
je bil zadet v polno palubo in vsa posadka je biLa ubita. Francoski artiljeristL ukopa-ni na Topčideru, so uničili monitor »Enns« z enim samim zadetkom. Ko je monitorr »Temes« prihitel »Ennsu« na pomoč, je bil tudi sam uničen. Na krovu jc obležalo sedem mornarjev, devet mož s častnikom vred je biio težko ranjenih. Trije drugi monitorji so sc lc z neprestanim delom črpalk rešili iz nevarnega območja granat
Praske z Rumuni
Po izpraznitvi Beograda se je operacijsko področje a. o. dunavske flotilje prestavilo na spodnji Dunav. Toda srbske baterije so še na svojem umiku težko poškodovale ladjevje in onesposobile monitor »Samos«. Dne 29. oktobra 1915 se je zbralo vse ladjevje v Oršovi in čistilo korito Dunava od min. Ko je bila pot prosta, so 30. oktobra pospremili trije monitorji transport municije v Bolgarijo in Turčijo. V bližini Ruščuka je bila flotilja na večer 27. avgusta 1916. iznenadena po siloviti detonaciji. Iz ladje, natovorjene z bencinom in oljem, je švignil plamen in brod se je raz-klal na dvoje. Ko so zvedeli, da jc Rumu-nija napovedala centralnim silam vojno, je bilo jasno, da je rumunski torpedo pogodil avstrijski brod. Naglo so se umaknili k Oršovi in potopili medpotoma vse ru-munske ladje, ki so jih srečali.
Dne 1. oktobra istega leta je a o. flotilja dobila ukaz, da poruši pontonski most, ki sc ga pri Rahovu položili Rumuni preko Dunava. Veletok je tamkaj poln peščin in ladje se tod težko premikajo. V ranem jutru sta krenila patruljna čolna »Barsch« in »Vis« v bližini mostu. Vnel se je močan artiljerijski boj. Pred poldnem sta posegla v ogenj še monitorja »Bodrog« in »Koros«, ki sta pa bila oba, večkrat pogodena od romunskih granat, prisiljena se umakniti. Šele s splavom 12 plavajočih min se je Avstrijcem posrečilo, potopiti rumunski most.
»Monitor! te salutant«
Po Brest-Litovskcm miru je bila Rumu-nija izločena iz vojnih opcracij m dunavska mornarica je prodrla celo v Črno morje, kjer je potopila italijansko torpiljarko »Ar-chimedes«. Po zlomu centralnih sil je vse ladjevje zaplulo na madžarsko in razvilo zastavo Arpadovih sinov. Toda vihrala ni dolgo, sklenjeni mir je razdelil monitorje med države naslednice.	-ine
Za nedeljsko zabavo
čarovnije s kvartarni
Med dogodke, ki so iz velike vojne ostali dolgo časa nepoznani široki javnosti, spadajo tudi boji avstrijske dunavske flotilje z obrežnimi srbskimi baterijami. Porazi, ki jih je pri tem utrpela avstrijska vojska, ni-6o smeli v svet in šele lani so izšli na Dunaju spomini poveljujočih oficirjev podu-navske a. o. mornarice. Objektivno prikazani so ti boji za nepoučeno mladino tem zanimivejši, ker postavljajo junaško obrambo srbske savsko-dunavske obale na način, ki ga tudi nasprotnik ni mogel zanikati.
Eskadra na valovih veletoka
V	1. 1914 je Štela a o. mornarica na Dunavu, brez pomožnega ladjevja, 14 edinic in to 8 monitorjev, 6 patruljnih čolnov. Najmoderneje opremljena monitorja «Enns« in »Inn« sta imela dvojni oklopnd stolp z dvema 12 cm topovoma, tri monitorske haubice po 12 cm, dva topa za obrambo pred letali in šest strojnih pušk. Izvidni patruljni čolni so bili lahki, zelo hitri in zaščiteni z oklepi pred ognjem pušk.
Razen a. o. mornarice je imela še Rumu-nija približno enako močno vojno ladjevje na Dunavu. Nekajkrat so med vojno zaplo-vili v dunavske vode tudi Rusi, pa niso prišli v stik s sovražnikom. Za obrambo obale »o bili že pred vojno poslali Francozi in Angleži Srbiji težke topove in rečne mine, od katerih so posebno one ruskega tipa vzročile a. o. monitorejem velike izgu-
Prv! boji, prve težke izgube
Že v prvi noči po vojni napovedi, 29. julija in naslednji dan so avstrijski monitorji bombardirali železniški mest Beograd— Zemun, srbsko radio-postajo na Kalemeg-danu in druge zgradbe. Za obrambo obale so Srbi v naglici postavili umetno grmovje. izza katerega so iznenada zasuli sovražnika z ognjem. To maskiranje je bilo tako spretno, da so morali avstrijski monitorji postreliti ogromno materiala, preden so sploh dognali, kje se v resnici skrivajo srbske baterije
Ko sc je monitor »Leitha« nekoč preveč približal srbskemu biegu, jc bil od granat in šrapnelov tako razbit, da se je komaj še utegnil umakniti. Vsi topovi so bili uničeni, v zapovedniškem stolpu pa vsa posadka grozno razmesarjena. Ne dolgo potem 5e naletel monitor »Temes« v savskih vodah na mino. Kapetan broda. linijski poročnik Wulff, opisuje ta dogodek:
Okrog 2. ure 45 min. ponoči se je naš monitor blizu otočiča Grabovci naenkrat močno stresel. Zapovedniški stolp, v katerem So bili poveljnik broda, prvi častnik in dva krmilarja, se je vzpel in prevrnil. Sledila je strašna detonacija, odtrgane železne plošče so žvižgale po zraku, uhajajoča para je čvrčala po vodi. Stolp s topovi je zletcl v zrak, brod se je nagnil. Železni oklep monitorja se je odtrgal, ostalo je le še leseno ogrodje, odprto dno z municijo in kotli, ki jih je zalila voda. Ena in trideset mornarjev je bilo na mestu mrtvih, 10 mož posadke težko ranjenih.
Presenečenje v gosti megli
Ko so junaške srbske čete pognale Po-tioreka v Srcnt so avstrijski monitorji krili umik bedeče armade. V neki decembrski noči se j© pa znašel monitor »Bodrog« v neobičainem položaju. Spremljal je po Dunavu transportni paraik in se v zavetju m<Jgle polagoma vračal. V nadi. da ga v megli STbske baterije ne bodo mogle opaziti, jc mirno plul pod Kalemegdanom. Naenkrat so bili oficirji neprijetno iznenade-ni, ko so začele padati na brod srbske krogle. Odkod so vendar streli, ko je megla tako gosta, da sc ni videlo niti dva metra predse? Toda treba je bilo bežati, granate so udarjale zmerom češče. V kritičnem trenutku je odpovedal vijak, megla se je redčila in razločno se je opazilo beograjsko nabrežje. Srbi so vzeli monitor še bolj na muho in ves zmrcvarjen se je »Bodrog« z mnogimi ranjenci komaj rešil po Dunavu navzgor. Šele v zavetju so razrešili uganko — megla je ležala nizko na Dunavu. tako da je molel vrh jambora iz nje in bistro oko srbskih artiljeristov ga je takoj opazilo ...
V	pomladi je a. o. dunavska flotilja dobila nalog, preskrbeti turško armado z municijo. Poskušali so s prevozom po Dunavu
S kvartarni se dajo izvesti čarovnije, ki so prav lahke, a vendar zbude pri gledalcih obilo presenečanja in začudenja. Treba je imeti samo spretno roko in dovolj zgovornosti. Res je, da nima vsakdo enakega daru, da bi znal predvajati take čarovnije z eleganco in dovolj veliko posebnostjo, vendar pa se da tudi to prav kmalu priučiti.
Namen vseh teh čarovnij je, da družbo resnično zabavamo in da ničesar ne zgrešimo. Imeti je treba dovolj vaje, pa tudi dober spomin fin hiter pregled, čeprav ve vsakdo v družbi, da se dogajajo vse te čarovnije s prirodnimi sredrtvi, vendar sprejmejo gledalci varanje samo tedaj s primernim zanimanjem, če Je spretno in skrivnostno, čarovnije, ki jih bomo zdaj opisali, so take, da zahtevajo samo nekaj vaje.
Pokazano kvarto je treba najti
Zapomnimo si spodnjo kvarto v igri in jo pri mešanju pu.timo spodaj. To naredimo na ta način, da nekoliko oslinimo . sredinec leve roke, ki kvarte drži, in ga j pritisnemo na zadnjo kvarto. Potem pa j z deano roko premeša varno vse ostale | kvarte, ker nam bo spodnja zmerom ostala v roki.
Ko smo torej tako kvarte premešali, jih razdelimo na šest kupčkov, ki jih pokrite položimo na mizo. Prvi kupček, v kate- J
rem je kvarta, ki urno si Jo zapomnili, dvignemo, zapremo oči ali pa si jih pustimo zavezati in razdelimo kvarte, ki so v prvem kupSku, na ostalih šest kupčkov. Spodnjo kvarto obdržimo v roki, jo pokažemo gledalcem in jih prosimo, naj si jo zapomnijo. Potem jo vtaknemo v kupček, gledalci sami pa morajo vse kvarte vzeti in jih pfemešati. Vzlic temu se da omenjena kvarta, ki smo jo prej videli, z lahkoto najti. Na videz brsfkamo nekaj časa po kvartah, kakor bi imeli mnogo truda, da jo najdemo.
Zaznamovana kvarta ostane v igralčevi roki
Ko kvarte prevzdignemo, si hitro zapomnimo spodnjo in jo kakor v prejšnjem primeru pustimo med mešanjem spodaj. Kvarte pokažemo gledalcem in jih prosimo, naj si spodnjo kvarto ogledajo in za-pomnjo, petem pa jih zročimo kakšnemu gledalcu, da jih dobro premeša. Ker amo spodnjo kvarto prej videli, jo bomo z lahkoto oikrili v igri. Vendar pa je še ne pokažemo, ampak jo damo spet nazaj na konec, kjer je bila prej. Zdaj prosimo koga iz družbe, naj si nekoliko omoči palec, potem pa mu izročimo ves zavitek kvart v tako roko, da pride mokri palec na spodnjo kvarto, in ga prosimo, naj kvarte prav trdno drži, toda samo s palcem tn kazalcem. Kvarto, ki smo si jo zapomnili,
bo sama ostala v njegovi fdd, ko bomo našteli do tri. Se enkrat ga prosimo, naj kvarte prav trdno drtt, toda samo s palcem in kazalcem, primemo % levico njegovo roko v zapestja J® udarimo, ko smo našteli do tri, s konci prstov proste desne roke po kvartah. Tako bodo gledalcu padle kvarte iz roke; če pa jih res tako trdno drži in leži mokri kazalec na spodnji kvar-ti, bo ta kvarta na veliko presenečenje vseh ostala sama v njegovi roki. Potrebno je le, da držimo zapestje trdno in na udarimo na kvarte hitro in prečno.
Kako najdemo dve karti, ki sta bfll potegnjeni lz igre?
Ne da ta gledalci videli, razdelimo kvarte na dva kupčka. V enetm so vse rdeče, v drugem pa vse črne kvarte. Zdaj pra imo dve osebi lz družbe, da potegneta iz vsakega kupčka po eno kvarto. Potem vtaknemo kvarto, Id je bila potegnjena iz črnega kupčka, ▼ rdeči kup, .drugo pa obratno. Seveda potem z lahkoto našli ti dve karti, ker se obe edini v kupčkih razločujeta od drugih.
Kvarto Iz kupčka najdemo s pomočjo Štetja
Iz kvart je treba potegniti eno in potem mora biti ta na istem mestu, ki ga določi gledalec. To se pravi, da mora gledalec povedati, pod katero številko naj izbrano kvarto najdemo.
Vzamemo 21 kvart in jih položimo v tri kupčke, tako da jih je v vsakean kupčku 7. Potem prosimo enega izmed gledalcev, naj potegne katerekoli kvarto iz kateregakoli kupčka. Medtem ko si ta kvarto ogleduje, razdelimo kupček, iz katerega je bil vzel, na dve podovici, dvignemo tri zgornje kvarte in vtaknemo izbrano kvarto v sredo, to se pravi na spodnje tri kvarte istega kupčka.
Potem pa vzamemo vre kvarte skupaj, toda tako, da je kupček, lz katerega je bila kvarta vzeta, na sredi in da je torej tudi kvarta, ki je bila izbraeia prav sredi celotnega kupčka, naredimo spet tri kupčke, jih spet poberemo od desne proti levi. To delamo samo zaradi tega, da ee vidjo kvarte bolj zmešane. Vsekako je izbrana kvarta še zmerom enajsta, pa naj štejemo od spredaj ali zadaj. Zdaj prosimo koga izmed gledfJcev, naj pove poljubno število in izbrana kvarta se bo pokazala pri Istem številu. Da bomo to napravili, je treba delati takole:
Recimo, da je gledalec izbral število 15. V tem primeru izračunamo najprej razliko med številko 11 ln izbranim številom, to Je štiri. Nato vzamemo štiri kvarte od spodaj, jih obrnemo na pravo stran in vprašamo gledalca, ali Je ta izbrana kvarta med njimi. To bo, kakor sami vemo, seveda zanikal. Vprašanje je samo pretveza, da tmamo povod, da Zberemo spet te štiri kvarte in jih položimo na vrhu celotnega kupa, ki ga imamo v rokah. Ce hi bila izbrana kvarta prej enajsta, je zdaj, ko umo priložili spat dve kvarti, petnajsta. Nato začnemo šteti kvarte in res bo gledalec ugotovil, da je petnajsta njegova.
če pa pove gledalec Število, ki je manjše kakor enajst od zgoraj, vprašati prav tako kakor poprej tn jih potem vtakniti spod. Tako borno lahko na podoben način spet prtnosli na dan pravo kvarto.
Kako najdemo štiri izbrane kvarte v kupčku drago poleg drage?
Iz igre, ki ima dvaintrideset kvart, potegnemo štiri. Potem vzamemo iz kupa sedem kvart in vtaknemo prvo izbrano kvarto pod nje, drugo pod naslednjih sedem, tretjo spet pod naslednjih sedem in pod sedem poslednjih četrto. Potem damo kvarte nekajkrat prevzdigniti. Nato položimo na mizo osem kvart drugo poleg druge, nanje spet naslednjih Q.«m v istem redu in potem do kanca. Potem rečemo gledalcu, ki je kvarte izbiral, naj pove eno izmed njih. Nato pregledamo posamezne kupčke in z lahkoto povemo, katere so ostale tri izbrane kvarte, kajti v kupčku, v katerem je ena kvarta, so tudi druge tri^___
Točno plačuj »Jutru« naročnino Vam! «vo?cem zavarovalnino
štuje samo njegovo soprogo, rojeno grofico de Castellane. Na javnih plesnih prireditvah je moral bivši Napoleonov minister to občutiti na ta način, da je sameval pri peči, medtem ko so sc življenja polni pari vrteli po dvorani.
Ker ni mogel stalno prenašati tega ponižanja in pTezira, se je Fouchč umaknil iz Linca in prosil Metternicha, naj mu dovoli naselitev v Trstu. Ob tej preselitvi pa je bil Otrantski vojvoda že star in zlomljen mcž. Njegov oportunizem ni bil nikomur več nevaren in 26. januarja 1820. je ugasnilo njegovo mrko življenje. Dva dni pozneje so ga pokopavali Pihala je močna burja, ki je prevrgla mrtvaški voz. Rakev je padla na tla in mrlič se je zvrnil na zemljo. Šele 1. 1875. so prepeljali Fouche-jevo truplo v Francijo in ga pokopali v Ferriercsu.
Vojvodinja Otrantska je postala vdova v 32. letu svoje dobe. Preživela je svojega moža za celih trideset let. Najprej je živela v Franciji, potem v Švici, kjer je kupila v Waadtskem kantonu lepo posestvo. Mladi ženi gotovo ni manjkalo snubcev, toda nekdanja siromašna komtesa je bila prepričana, da sc ne sme ponovno omoži-ti. čeprav se je za Fouchejevega življenja neštetokrat pokesala, ker je dala roko temu brezznačajnežu, ga ni po njegovi smrti nikoli zatajila. Za njegove otroke je vzorno skrbela do svojega zadntega dne.
Živela je mimo življenje v zatišju Riond-Bosson. katerega je Ie časih prekinila za kratek čas ko je odpotoval« na jug ali na francosko riviero. Ko je njeno zdravje opevalo. se je naselila v Parizu Umrla J e na Rue de 1'Universitč 1 maja 1850 V oporoki je izrazila željo, naj jo pokopljejo v Provenci, ob strani njene sestre, markize d'Estourmelore, kar se je zgodilo.
Rešitev zlogovilice
iz velikonočnega „Jutra"
1. sloves; 2. trojka; 3. odmev; 4. jasli; 5. kelih; 6. ovca; 7. tapir; 8. Denev; 9. Rimski (-Korzakov); 10. Engliš; 11. Veržej; 12. Obri; 13. Boris; 14. Rtittli; 15. Evzeb; i6. zibel; 17. Zwingli; 18. Aljaž; 19. višaj; 20. Esti; 21. teden; 22. Jajce; 23. Assab; 24. Vranje; 25. Irtiš; 26. šopek; 27. Jogi; 28. indij; 29. Supp6; 30. iskrež; 31. brajda; 32. oltar; 33. labod; 34. ječa; 35. topol; 36. erbij; 37. puding; 38. rilčkar; 39. Euwe; 40. tango; 41. Rožnik; 42 Elko (Justin): Stoj kot drevo brez zavetja! Višji si bolj te pretresa vihar, viSji si, bližji nebeški je žar, dalj gre oko...
(Župančič)
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Ali ste bili z računom pri Korenjaku in ali ste dobili denar?« Je vprašal šef.
»V hiši stanujejo trije Korenjaki, in prvi, ki sem ga obiskal, me je vrgel po stopnicah«, je odgovoril sluga.
»Nu, potem je ta prav gotovo pravi. Stopite takoj še enkrat k njemu!«
★
»Koliko sodov piva prodate na teden?« je vprašal gost krčmarja.
»Nu, okrog dvajset«
»Znal bi vam povedati, kako bi jih »pravili r prodajo za petino več.«
»Zelo sem radoveden.«
»Da, to je povsem preprosto: natočite
kozarcc vedno do prave mere!«
★
>Da bi v? a j vedel, kaj naj darujom gvog teti za god!«
»Aii je poročena?«
»Ne «
»Tedaj g poSTji anonimno Ijube^zeosko pismo!«
Radio
ponedeljek 12. aprila
Ljubljana 12: Same vesele (plošče*. —
12.45: Vreme, poročila — 13: Cas. spored, obvestila. __ 13.15: Zvoki iz Amerike (pi<v šče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: Nega in utrjevanje (dr. Anton Brecelj). — 18.20: La,'o: »Namouna«) orkestralna suita — plošče). — 18.40: Glecbli-ščo in občinstvo II del (g. Ciril Dehevc). — 19: Čas vre-me, p5ročila. spored, obvestila. — 19.30: Prenos simfonjčnejra koncerta i* Sofije — 21: Koncert kompozicij Danfla švare fpseraos iz velike filharm. dvorane) — Sodelujejo: ga. Zlata Gjungijenac. g. Aleksander Kol?i'v"o. prof. Maran Iipo*-ček in Ljubljanski kvartet — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Veselo pesmi (Ter-cet Stritar jn prof. Marjan Ljpov&ek).
Beograd 1".20: Skladbe za čelo. _ 19.50 Plošče. — 18: Pevska ura. — 19.30: Prenoe simfoničnega koncerta iz Sofije. — 21: Prenos evropskejra koncerta iz Kovna. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb
17-15: Pevgki jn klavirski koncert. _ 19.30:
Prenos simfoničnega koncerta iz Sofije. — 21: Prenos mednarodnega koncerta iz Kovna — 22.20: Plesna mu-zika. — Praga 19.25: Orkestralna glasba. — 20.20: Havdno-ve štirjro&ne klavirske skladbe. — 21: Prenos evropskega koncerta iz Kovna. 22.20: Plošče. — 23: Bachovc orgelske skladbe. — Varšava 19.30: Koncert orkestra in eoii-<?tov. __ 20.15: Debu6syjeve klavirske skladbe. — 21.30: Lahka godba orkestra, — 22: Simfonična glasba. — 23: Plošče. — Dunaj 11.25: Kmečka glasba s plošč. — 16.05: Zvezdniki zvočnega filma, _ 17.40; Komorna glasba. — 20: Skladbe Edvarda Wacmer-ia. — 21: Prenos evropekeea koncerta iz Kovna. — 22.40. Ploščo po željah. — Berlin 18: Tz operet in zvočnih filmov. — 19.10: Klav:rsko skladbe. — 20-10: Pegter t večer. 21.10: Koncert orkestra. — 22.30: Nočni koncert iz Kolna. —MDnchen 18: Koncert za delopust, 1915: Bethovnova sonata v E-molu. — 20.10: Škotske narodne pesmi. — 30.30: Večer nem Ste c"Ia,«be. — 23: Godba za ples. Stuttgart 18: Vesele melodije xa dekvpust — 20.10: Večer solistov. — 21.15: Nadaljevanja koncerta. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Koncert Schumannove irlasbe.
Torek 13. aprila
Ljubliana 1L Šolska ura: Križem po Sloveniji — prjrodopjsne sličice iz raznih krajev naše ofeje domovine (prof. Rafael Ba-čar). — 12: Slavne pevke (plošče). — 12.45: Vrome, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Narodna glasba Severnih
Slovanov (Radio orkester)__14: Vreme,
borza. — 18: Glasba morja (-;gra Radio orkester). — 18.40: Vpliv islama v evropski kulturi in njegov zaton (g. Franc Terse-glav). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Jeane d' Are: Prva po!wTujca nacionalizma v srednjem veka (g. Fr. Terseglav). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: IV skladatelja ura: Risto Savjn Sodelujejo: ga. Man a Osterc — Val jalova (klavir), g Tone Pc-trovčič (samospevi) in g. Slavko Osterc (predavani«1). — 20.45: R. Savin: odlomki iz opere »Matj.ja Gubec« (uprizoritev ljublj. opere — plošče). — 21.15: Mandoljnistični trio (gg. M. Antunovič. J. Prjvšek. S. Her-šlag) — 22; Čas. vreme, poročila, spored.— 22.15: Plesna glasba na dveh klavirjih (gdčni. Silva Hraševčeva in Bo?,ena Šaplja).
Beograd 18.30: Ruske pesmi. — 19.50: Komorna fflasba. — 20.20; Narodne pesmi. 20.50: Orkestralen jn pevski koncert — 22.20: Plesna muzika — Zagreb 20: Prenoe opere iz Nar. gledališča. Praea 19.25; Orke-etralen in pevski koncert 20.05: Zvočna igra. — 21.35: Komorna glasba. — 22.45: Plošče. — Havdnov oratorij »Štirje letni časi«. — 21; Koncert pevskega zbora, orke-fcra in solistov — 22.25: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkestralna glasba — 16.05: Slavni umetniki (plošče). — 21.25; Arije in pesmi. — 17.40: Klavirske skladbe.—19.10: Ura komorne crlasbe. — 20: Zborovski koncert. — 21: Lahka glasba orkestra ?n solistov. — 22.20: Mozartovi codalni kvarteti. —23.05: Plesna muzika s plošč. —Berlin 18: Koncert velikega orkestra. — 19.15; Laiki muzjcirajo. - 20.10- Ča:kovskij: »Slepa Jo-lanta« 21.25: Prenos iz MOnchena. - 22.30: Lahka erodba in ples - Munchen 18- Klasična muzika — 19.15: Vedra elasba. — 20.10: Veseloigra. — 21.85. R. Straussova sim. pesnitev »In srovoril ie Zarathuetra«. —23.10: Orkestralen in pevski koncert — Stuttgart 18: Kakor Berlin. — Arije in pesmi — 20.10: Stara in moderna baletna muzika. — 21.35: Prenos iz Mflnchena. — 22.45: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert.—
Foiiefiejeva Ijiibeien
»Samo enega resničnega in popolnega izdajnika poznam: ime mu je Fuche«
Napoleon na Sv. Heleni Napoleonov minister Josef Fouche je ena najbolj svojevrstnih prikazni v francoski zgodovini. Po eni strani fascinator in genialen mož, po drugi plati odvratno bitje, ki ga obvladujejo najbolj subalterni instinkti. Čudne igre nasprotij v človeški naravi! Temu bitju velika intelekta in zmožnosti da-lekovidnosti in poznavanja ljudi bi ne bilo prav nič težko povzpeti se do svetovno-zgo-dovinske vloge. Toda njegova amorala, cinizem in prirojeni naklon k spletkarjenju, vohunstvu in izdajstvu so mu takšno vlogo onemogočile. Povzročile so njegov padec. Fouche jc bi! človek brez prepričanja in hrbtenice
Rodil se je v Nantesu v pošteni trgovski družini. Starši so ga namenili za poklic pomorščaka. Za ta poklic pa jc bil fizično preslaboten. A v šoli se je dobro učil in tako ga najdemo že v 20. letu v nekem samostanu, kjer je kot prefekt podučeval matematiko in fiziko. Posvečen ni bil. Napravil ni niti zaobljube, a vendar je nosil tonzuro in duhovniško obleko ter živel celih deset let meniško življenje. Deloval je kot učitelj v Viortu Saumorju Vendomeju in Parizu V Arrasu ie skleni' prijateljstvo z bledim advokatom Robespierreom ki ga je povedel na prekucuška pota
Fouchčjeve faze v tem času. ko se je vr-ge v politiko, sta opisala Louis Madelin in Štefan Zweig Tu naj sledi le kratka reka-pitulacija glavnih življenjskih postaj tega plazilca in neznačajneža po poklicu. L. 1790. je bil še učitelj t jezuitskem kolegiju,
1792. je že požigal cerkve ter propovedoval brezboštvo, 1793. je postal revolucionar in je glasoval v konventu za usmrtitev Ludovi-ka XVI. Potem je posta! zelotski komunist, nekaj let pozneje pa policijski minister di-rektoriia in Napoleona Bonaparta Kmalu nato si je nagrabil milijone in Napoleon, ki ga je mrzil in se ga je tudi bal, mu jc podelil naslov Otrantskega vojvode. Po Napoleonovem padcu je Fouche dosegel, da ga je imenoval Ludovik XVIII. brat tistega Ludovika, ki ga je Fouche pomagal umoriti, za notranjega ministra. Prisegel je takrat že osmič — po krivem, kakor vselej. Zdaj pa ga je zadela tudi zaslužena kazen. Najprej so ga odstranili od državnih poslov, potem so ga poslali v izgnanstvo. Najprej v Draždane. od tam pa v Prago, Line in Trst. Tako je Joseph Fouchč, ta vzor ve-trenjaštva in neznačajnosti umrl 26. decembra 1820 kakor bledikast dim, ki se naglo dvigne iz dimnika in se kmalu nato brez sledu razplini na jasnem nebesnem obzorju.
Ta reptil, ki ga je navdajalo peklensko veselje k izdajalstvu, je bil v nekem po-giedu dvojna eksistenca, kajti doma je igral vlogo vzornega družinskega očeta. Svoji grdi ženi Bonne-Jeanne je bil ljubeč soprog, svojim otrokom pa nežen oče, ki se počuti varnega samo v najožjem družinskem krogu Ko mu je po dvajsetih letih zakona umrla njegova iz malomeščanskih razmer izvirajoča žena. je to Fouchčja tako potrlo da je bil pretresen do dna. Izguba ga je zadela v živo
Morda je povzročil strah pred osamelo-stjo, da ni Fouche dolgo nosil bremena svojega vdovstva. Svojo naklonjenost je po-
klonil zdaj lepemu in mlademu dekletu. To dekle je srečal prvič v Aixu. Bila je ari-stokratka. komtesa Ernestina de Castellane iz obubožane plemiške rodbine. Zopet sc pokaže tista značilna črta v Fouchčjevem značaju! Bivši ultrajakobinec, kraljevi morilec, ki je v Lvonu poslal pod giljotino na tisoče oseb ter nato postal zagrizen sovražnik cerkve in krščanstva in se proglasil za komunista najčistejše vrste, ta Joseph Fouche je zdaj petnajstkratni milijonar in Otrantski vojvoda, ki &c je prištulil do aristokratske neveste in jo kot snob pelje pred oltar, kjer ga poroči pred križem in svečami francoski škof. Še več. Otrantski vojvoda doseže tudi to, da podpiše njegov poročni kontrakt sam kralj, brat tistega kralja, katerega je poslal Fouche na morišče!
Ni pa trajalo dolgo, da je prišla reakcija. Fouchejev padec je prišel, ker je bil neizogiben Temu neznačajnežu niso mogli zaupati nobenega poslanstva več. Odigral je. Torej proč z njim! Najprej ga pošljejo za poslanika v Prago. Toda že 1816. so ga odpustili navzlic njegovim prošnjam, spletkam in grožnjam. Nič več ni pomagalo. Dobil jc zasluženo brco.
Kam sedaj? Povsod so ga sprejeli s hladnim prezirom. Najprej sc je odločil, da sc naseli v Pragi — z dovoljenjem Metternicha Toda tam ni ostal dolgo. Njemu, spletkarju, se je primerila spletka, ki mu je za-š grenila bivanje v srcu Češke. Inscenirali so proti njemu obrekovalno kampanjo ki je bila naperjena proti voivodinji Otrantski. v resnici pa proti njenemu možu Afera z mladim Thibaudeaujem je pregnala Fou-chčja drugam. Krenil je z vso družino v Line.
Tam je najel hišo grofa Weissenwolfa in skušal živeti gosposko življenje. Toda usoda! Linška družba se ogiba Foucheja in spo-
»JUTRO« Jt H
D
-Ne&Ot. ft IT. 1957.a
Kraljestvo mode
Gube in plislji
Ni čuda, da se je letošnja moda, ki predvsem stremi za mladostnostjo, po-siuzila gub in plisejev na mnogih novih oblačilih, ki nas po svoji lahkotnosti nehote spominjajo na lahka, naokrog nagubana krila šolarie v starosti med otrokom in gospodično. Nagubani obliki krila ustreza tudi kratkost letošnjih oblek, ki »ezajo komaj do sredine meč. Tako je vse usmerjeno k mladostnosti, celo zgornji, moško preprosti del teh novih oblek učinkuje vsled svoje enostavnosti skoraj rafi-nira.no mladostno. Seveda so tu velike razlike v širini gub, ki tudi določa jo slog obleke, kajti široka votla guba ali pa najfinejši plise zahtevata vsak drugačno tvo-rivo in tudi drugačno razmestitev.
Pri kostumih je že običajna sestava široko nagubanega krila v zvezi z gladko jopico, nu, pa je moda iz gole muhavosti določila, naj bi bilo enkrat narobe. Torej gladko krilo in nagubana jopica! Seveda tukaj ni vsa jopica nagubana, temveč le njen kratki kazak in pa srednji del obeh širokih reverjev. Za mladostne in vitke postave je ta noša kakor ustvarjena (1. skica).
Moderni telovniki
Samo ob sebi je umevno, da ne spadajo drobne gube na športno obleko, ki je izdelana iz kolikor toliko te2kega, volnenega tvoriva "t. je tudi namenjena precej-
M O U N £ r K A M M
5
OlAftUhAKlUkA
travna
Moška moda je vedno nekoliko vplivala tudi na modo ženskih oblek. Letos se izraža to posnemanje moškega sloga v neštetih malih telovnikih, ki jih vidimo na mnogih oblekah ln pod jopicami mnogih kostumov. Seveda so vsi ti telovniki ohranili nekakšno skupno, športno noto, navzlic temu pa se tolikanj drug od drugega razlikujejo, da človek kar težko verjame, da so izdelani vsi po enem in Istem vzorcu — po preprostem, moškem telovniku.
šnjemu štrapacu. Tu so na mestu široke, votle gube, ki dajejo krilu precejšnjo širino, a se ne razpustijo tako lahko, kakor finejše nagubani deli. Naša športna obleka ima spredaj in zadaj po tri takšne gube, ki pa so skoraj do kolen prešite, da ne bi storile postave preveč obilne. Jako zanimiv je široki ovratnik, ki je ob vratni zarezi na obeh straneh takisto naguban (2. skica).
Volneni žoržet ali fina. motna svila sta posebno pripravna za fini plise. ki učinkuje popoldansko elegantno. V svoji preprostosti izredno elegantna je takšna obleka z naokrog nagubanim krilom in životom, ki nad pazduhami prehaja v gladko sedlo. Pa tudi v tem gladkem sedlu najdemo nagubano partijo: majhen vložek pod vratnim izrezom, ki ga zaključuje preprost dečji ovratnik. Tudi mali. balonasti rokavci so drobno plisirani (3. skica).
Na vzorčasti svili učinkujejo gube posebno zanimivo, kajti s plisiranjem nekako zožimo vzorce imprimeja, ki učinkuje potem na nagubanih mestih bolj gosto. Moda posebno ceni samo ob straneh nagubane obleke iz imprimeja. tako da se nagubani deli učinkovito odražajo od gladkih. Vrhu tega pošjemo takšno obleko z vodoravnimi Črtami preko bokov in na zgornjem delu života, kar učinkuje dekorativno in obenem stori postavo bolj vitko, kakor vseskozi razpuščene gube. Majhen ovratniček z vdelano pentljo še poudarja mladostno noto te obleke (4. skica).
Tudi samo spredaj vdelani nagubani deli so moderni. Na naši skici gre za elegantno popoldansko obleko iz lahke svile s spredaj plisiranim kiilom. Namesto vložka krasi obleko pod vratom navpično prišit, dvojni volan iz enako plisirane svile, ki ga prepnemo z dvema žametastima pentljama. Plisirani so tudi kratki rokav-čki, ki dajejo obleki posebno lahkoten videz (5. skica).
Saj se še spominjate, kako vitke ste bile v nekdaj tako priljubljenih plaščnih oblekah. Nu, letošnja moda je resnično vsestranska, tudi plaščne obleke vam prinaša, seveda v novi, modernizirani obliki. Takšna obleka na naši skici je po vsej dolžini zapeta z gumbi, ki so prevlečeni s temno svilo. Iz enake svile so tudi ovratnik, mali, okrogli žepki in pa pas, ki je spredaj zavezan v malo pentljo. Zanimiva pa je ta obleka predvsem zaradi obeh ozkih prog plise ja, ki izhajata izpod žepkov na životu in tečeta vzporedno vse do roba krila (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
U. T. Kot vidim n vašega pisma, ie iskati vzroka vašega nedostatka ne mogoče v kakem duševnem momentu, temveč ie verjetno vzrok telesneea značaja. V mislih imaan bodisi spremembe na jajčnikih, pa tudj drugjh žlezah ki so postale nekako manjvredne, ali pa bolujete na kaki drusri bolezni, ki Še ne kaže jasnih znakov.* pa se vendar odraža v tem da ustvarja v vae nekako pobitost, odnosno nerazpoloženje. Na to sklepam zlasti iz tega ko pišete da ste vedno nekako utruieni. Mogoče je. da ste slabokrvni, ali pa. da imate katar pljučnih vršičkov. Seveda ie to samo domneva. Pri zdravniški preiskavi ki jo vam vseka-ko priporočam, se bo dalo to natančneje ugotovjfi Ako ostane preiskava negativna, imamo Je vedno druga sredstva na razpolago s katerimi je mogoče odpomoči temu nedosfatku. Recept vara da zdravnik.
Y. L. Proti prekomernemu poteniu priporočam 2% saljcilov Špirit, ali pa 5—10% formalin mazilo. Proti opisani kožni bolezni pa bi bilo na mestu kako žvepleno ma žilo. Nadalje priporočam da uporabljate dnevno kožno kremo ki ei jo uterite v kožo. Pri britju samem uporabljajte mastno milo. Ves ostali pr:bor mora bit? prvovrsten. ker boste samo na ta način preprečili nadal-nje draženje kože. Po britju si uterite ponovno kremo v kožo.
Is j jas: 0 i&T.su je bilo na tem inestu že ponovno govora, zato se omejuem samo na kratko razlago te bolezni. IšLjas v večin.- slučajev ni kaka bolezen svoje vrste temveč ie samo znak,- drugih bolezni in okvar človeškeea telesa Tako imamo f&jae ori sladkorni bolezni udrHoi (gihtn) pri raznih novotvorbah danke. ali pa križeniee ki so v soseščini korenin tega živca na katere prjtiskaio in vs!ed: česar seveda nastaneio bolečine Način zdravljenja te bolezni ki ga omeniate v vašem pismu je znan tudi or; nas. Zdi pa se mi vameie ugotovit5 vzrok te bolezni kajti vzrok ie tist- faktor, ki narekuje tudi nnčin odnosno metodo zdravljeni Na mestu bi bila najora- točna nre:s kava. Svetoval vam h: torej da se poda ste za par dni v holnico «n sicer že iz tega razloga. r1a vam nreuledaio obenem tudi želodec tn srce o katerih tožite da niso v redu. Takjh rvbsp/nh preskav ni mogoče izvesti doma Pa tudi od zdravljenja v bolnici si. v tako trdovratnem 6lučaju kot je vaš. obetam več uspeha kot bi ga bilo možno doseči doma. v
Vida: Izgleda da izhajajo vse težave iz živčnih moteni:, ki so verjetno zopet posledica kake preboliene bolezni, n. pr. influ ence. Mislim, da bi bilo najbolj pametno da pošVete dekle za nekai čssa na živčni oddelek tubaišnie bolnišnice.
Neaioza: Mislim, da gre v vašem slučaju za navadno kožno lioJezen. Skriti te za čim-večjo čistočo (mehka krpica, bi bila naj-bolr na mestu) dotično mesto pa nrunaži-te eventuelno z 1 %sallc.il-vazeHnom. Ako pa imate pevod. da bj si mogli kai očitati-morate pač temu dejstvu pogledati kora-žno v obraz in se morate pač podvreči proceduri. pred katero ie vaš strah popolnoma nepotreben. V negativnem slučaju boste na jasnem in boste rešeni strahu v pozitivnem slučaju pi zamorete pravočasno, začeti _ z zdravljenjem, e čimer se obvarujete hujših posledic.
A.	A. CHje ima samo ta namen, da se lažje odluščijo hraste odnosno skorja, ki jih je treba popolnoma odstraniti Kasneje =e treba umivati glavo 6 tekočim glicerinskrm milom. nakar pridejo na vrsto rama mazala odnosno tekočine čliih glavni sestavni del je žveplo. Najbolje bo. ako se obrnete na kakeea zdravnika za kožne bolezni, ali pa poidite. če 6te siromašni, v ambulaoco kožnega oddelka splošne bolnice.
B.	N. K.: Ni mogoče. F. S. v Lj. Prepovedana so sledeča jedila: svinska mast. smetana, možgani, jajčni rumenjak, ledvice iet.ra fižol. grah. kar-fijola. svjm.6ka pečenka, alkohol, kisla je-
/otrrroc^iei	,
't7?/r?f>r>a/)2-a
Vsakemu ni mogoče iti v kopališče
vendar
more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO
z rdečimi srci!
(lih, Dovoljeno pa Jk telečje meso. prlhi*
he, maslo, olje, umetne juhe, sir, limonada. Jejte večkrat dnevno v malih obrokih. Jedila naj bodo vedno topla. Razen tega eo
dovoljene močna te iedj in mleko.
F. T. Beograd: Kljub temu. da pravite, da nimate nikakih ner^posti s prebavo, bi vam priporočal lahna odvajalna sredstva. k»-kor tudj lahko bolj vegetarijansko hrano. Sadje bi bilo n. pr. zelo oa mestu. NadaJje bj Vam svetoval umivanje v topli vodi in z milom, kakor tudj mazanje z 2% resor-cin odnosno salicll alkoholom. V poštev pride tudi obsevanje 6 kremensko lučjo (umetno višinsko 6oince). tako. da koža pordeči.
Neugodno 43.: Ta pojav opažamo uri alkoholikih. kar seveda v vašem slučaju ne pride v poštev. nadalje pri raznjh boleznih n. pr. tuberkulozi i. t d Z injekcijami «e ne da doseči posebno ugodnih rezultatov, še najbolje bi bilo. da greste na kožno kliniko v Zagreb, kjer bi prišlo v poštev obsevanje s posebno žarnico. V ostalem vprašajte za svet še kakega specialista za kožne bolezni.
ŠAH
Za turnir v Margate-u je bila šele fcjk pred začetkom objavljena vatžma izprememba na listi udeležencev: mesto Capablance igra namreč dr. Aljehin. Pomen turnirja 6e s tem n; izpremenjl. pač pa je prišlo tako prej nego ;e bilo pričakovati- do reprjze borbe iz liastingsa med dr. AUehinom in Fineom. V Margate-u je stvar še zanimivejša, ker tudi Keres nadvse resno konkurira za prvo mesto. Foltvs pa se isto-tako drži vodilne skup-ne. Dr. Al:ehinu y Margate-n 6reča ravno ni naklonjena. V drugem kolu je izgubil radi hude napake dobljeno partijo z angleško-ruskim mojstrom Bueigerjem. v petem kolu sra je v odlični partiji porazil Fine. Izgleda torej da bo odločitev padla med Keresom in Fineom. Po 6. kolu je vodji Keres 6 5V», toda v zadnjih kolih eo <ra čakalo težke borlve z dr. Aljehinom, Foltvpom jn Fineom Fine ie imel 5 točk (remls z Aleksandrom in Tho-masom). Nadaljnje s'an:e je bilo: dr. Aljehin in Foltvs 4. Mečinkova in Mjlner -Barrv 3. Thomas 2Vs. Aleksander lVs. Buer-ger 1, Tvlor V«.
Fine je tik pred Margatcom igral še na malem turnirju v Leningradu in sigurno zmagal s 4 točkami (iz 5). Lfivenf scb je bil drugj s 3. slerle Rabinovič 21/«. Budo. Rau-zer 2 11 j: n-Ženevski 1Pri sšmultanki pa se je Fineu godilo v Leningradu še slabše ne:rn doslej drugim inozemskim velemojstrom. Čeravno ni nastopilo niti najmočnejše moštvo, je izgubil Fine 15 partij, dobil fiamo 8 in 7 remj-z-ral.
V	Berlinu ie na manjšem turnirju 8 nemških mojstrov zmagal Samjsch s 5'/t. Drugi šele je bil Bogoljubov s 5. Slede Reinhardt. Richter 4. Relstab 3. Ilelling Rogmann 2»/». Koeh V/t.
V	Bernu se je vršila mednarodna delavska šahovska olimpiada. Zmagalo ?e moštvo Danske z 20Vi druga je bila Čehoslovaška s 14. tretja Švica s 13. četrta Francija z 12«/«.
14 čeških šahovskih klubov in sekcii na Dunaju je osnovalo svojo posebno šahovsko zvezo. Odigrali 60 med 6eboj tudi moštveni turnir za pokal češkoslov. zun- ministra dr. Krof te.
Društvo Slovencev v Beogradu jma močno šahovsko sekcijo Na turninju za klubsko prvenstvo ie zmagal Mariborčan Konič z IO1/* točkami (iz 11). Drugi je bil dr. Sri-bar z 10, tretji Metek z B1/*. četirti Krik s «V*.
Ir finalne tekme za klubsko državno prvenstvo med Ljubljanskim jn Novosadskjro i k. je še naslednja odlična poziciieka paj-t?^ s pete deske.
Holandska obramba Beli: Prof. L. Gabrovšek Črni
1) d?—dt
2) e2—e4!?
Znani »Stauntonov gambit«, o čigar korektnosti še vedno nj padla zadn>ia beseda.
2)	f5 : p4
3)	Sbl—c3	g7—g6
Običajnejše. pa na+rž tud,- boljše nadaljevanje je Sf6. 4") Le:5. c6!
4)	Sc3 : e4	d7—do
Skakač v središču je črnemu nadležen.
pa ga energično prežene. Seveda si pri teni ustvari zaostalega, slabega kmeta na e? in
abo točko na e0.
5)	Se4—g3	Lf8—g7
6)	Rgi_f3	Sl-8—ofi?
Logični načrt črnega mora biti da prej
ali slei le še izvede e7—e5. Z igrano potezo si to. kakor se kmalu pokaže, dokončno onemogoči. Treba je bilo poskrsiti Lgt z grožnjo e5. ali pa a6 in nato Scf>.
7)	Lfl—b5! Beli bo tu rad dal lovca za skakača. ki
kontrolira važno polje e5.
7)...	DdS-^dO
8)	c2—c3	Lc8~d< Sedaj bi bilo Lgt že sumljivo: 9) o—o,
fcivanovič. f7—f5
Mirko Logar:
Spominčice
»Spominčice, samo dinar šopek«.
Boris je kupil tri šopke, jih preplačal in položil pred se. 2e davno je prelistal vse revije, do čitanja mu ni bilo. Dih pomladi je polnil promenado. Boris je gledal mimoidoče sprehajalce in prihajajoče kavarniške goste. Deklica s spominčicami ga je bila za trenotek predramila iz sanj, a v naslednjem hipu je bil že spet zatopljen v svoje misli.
s-He, Boris, kaj pa tu samevaš? In ti šopki? Nemara čakaš kako damo? Ali te je oa pustila morda na cedilu, ko tako klaverno giedaš v svete.
»Mirko! Odkod pa ti? Dolgo se že nisva videla. Sedi in povej, kaj delaš«.
»Da. čas hiti. Srednješolske klopi sva do osme skupaj brisala, potem so se pa najine poti ločile. Sicer mi pa rajši ti povej, kaj te teži in kaj pomeni tale gozdič spominčic na kavarniški mizi«.
»Mirko, ne zbijaj šal. Na ta način me ne razvedriš«.
»No, zato na dan z besedo in lažje ti bo prt duši. Gotovo je ženska po sredi. Oženi se. pa boš rešen takih muk!«
»GovoriS ko star zakonec iz prakse«, tudi lahko.«
>Ni mogoče, Mirko. Kdaj si se pa poročil ?«
»Bo že tri leta. Zdaj si ti na vrsti!«
Boris je zam-hnil z roko. kakor bi hotel odgnati nadležno muho tn njegovo oh-Iič*e ie nri^oMlo en o^t^nek na otožnosti
»Nisem za to reč. Morda so bili moji fdeaH previsoko leteči«.
»No, torej le na dan z besedo. Kaj se tt je primerilo?*
»Naj bo, povem ti, toda obljubiti mi moraš. da me ne boš prekinjal z vprašanji«.
»Obljubim«.
»Bilo je bni sredi plesne sezone. Po dolgem oklevanju sem se spet spravil ple-sst, bolj iz radovednosti kakor iz notranje potrebe. Polnoč je že odbila, ko sem stopil v plesno dvorano. »Slovanski večer«. Mlade dame v zapeljivih toaletah, veselje, smeh in razigranost. Da sem se v onem trenutku zavedal pomembnosti mojega koraka, bi se bil brezdvomno takoj obrnil in šel. Razgibano vzdušje pa me je brž potegnilo v svoje vrtinec.
.Smem prositi'...
,Me veseli.'
,Kako, prosim, ntsem razumel.'
.Ah saj ni važno.'
'Zame je! Rad bi vendar vedel za ime plesalke, ki mi je danes tukaj najbolj všeč vsaj za krstno, prosim.'
.Mira' je šepnila, če ste že tako radovedni, in pogledala me je tako poredno s svojimi krasnimi modrimi očmi: dvoje prelepih velikih spominčic, katerih ne bom mogel nikoli pozabiti. Pa nama je 2e zado-nelo na ušesa. .Smem prositi...' in od-nlesala ie z drugim.
še enkrat sem ujel njen pogled. Komaj sem čakal da so priplezali naokrog in spet In spet sem jo prosil za ples, samo nio. Prertlatral sem li. da bi šla malo sedet na bnivon IHer hi lahko v miru nokram-Mala. Odzvala se te mojemu vabilu, češ 'a 1e že tako trudna.
Ona uric« mi bo ostala v nepozabnem spominu. Plaha kot srnica je sama izbrala kotiček. Plesna godbe nama je lahno
udarjala na ušesa, midva sva se šalila in smejala. Govorila sva nezmisel. Edini zmi-sel onega pogovora je bilo to, da sva se domenila za sestanek. Nato ni več plesala. Odpravila se je domov z mamico. Ko sem odhajal malce pred njo, me je spremila s pogledom do izhoda in blesk >spomin-čic« dvajsetletne mladenke me je spremlja! takrat domov ir. me spremlja danes. Sledili so sestanki, prišla je ljubezen. Komaj je vzklila ta nežna pomladna cvetka, že ao jo pričeli ruvati viharji intrig.
Mira je začela dvomiti v ljubezen, izgubljala je vero v človeka, vero v življenje. Temne misli U roiile po glavi. "Ustrašil sem se jih. Prifiel je grozni trenutek, imel sem le 8e toliko časa, da sem prihitel k onemu brzemu vlaku, o katerem je zmerom pravila, da jo bo nekoč stri. O tistih trenutkih erroze ti nočem obširneje pripovedovati. Povem ti le, da so bili signalni udarci na zvon oh spuščanju zapornic zame udarci po duši, po srcu, po vsem telesu. Pomisli: jaz stojim tu na eni sami točki in imam v območju nekaj deset metrov, dočim je vsa ostala proga neza-stražena. 2e slišim puhanje lokomotive. Čelne luči se bližajo neizprosno kakor oči pošasti. V tem trenutku sem se šele prav zavedel, koliko jo ljubim, zavedel sem se, da bom njeno gomilo prekril s preprogo iz samih spominčič, ki jih bom dnevno zalival s solzami. Ko je vlak bobnel mimo. sem imel občutek, da vozi preko mene. O Gospod, reši 1o. če je jaz ne morem... Tn rešil 1o ie. golo naključje Jo je ohranilo ori življenju.
Tedaj, ko sem spoznal, koliko ml pomeni, sem nričel spet polagoma saniati — o sreči. Vendar so mi bile rane nekdanjega silnega razočaranja zapustile brazgotine velike nezaupljivosti. Porodila se
mi je peklenska misel. Ne obsojaj me, boril sem se za zaupanje, za srečo. Hotel sem se le prepričati, razumeš, samo prepričati sem se hotel o iskrenosti njenih silno čustvenih pisem, o njenem značaju in stanovitnosti. Preden komu zaupaš, glej, komu zaupaš, je star pregovor. In preden ženski zaupaš, dvakrat glej, kateri. Tako sem ravnal. Izdelal sem cel peklenski načrt, toda namen posvečuje sredstvo. Torej čuj: moje pisave še ni bila spoznala in tako sem ji pričel pisariti pod izmišljenim imenom topla pisma. Da je stvar bila videti čim verjetnejša, sem si izposloval od Miline prijateljice preko tretje osebe Mirin naslov, seveda samo za pretvezo. Torej cel bojni načrt. Igral sem dvojno vlogo, dve osebi samo v enem človeku. Spočetka mi je vse lepo priznavala, da ji nekdo dvori s pismi, a da si ga prav nič ne želi spoznati, ker da pripada samo meni. Imel sem, kakor vidiš, najidealnejše nadzorstvo nad svojim dvojnikom. Polagoma »sva« na tega vsiljivca pozabila, kajti najina ljubezen ie morala kljubovati drugim pomladnim viharjem. A vsiljivec ni pozabil Mire, bil je od sile vztrajen in ni takoj vrgel puške v koruzo. Pridobil je Mirino prijateljico za svojo stvar in s tem je dobil v roke silno močno orožje. Moj »drug«, odnosno »jaz št. 2« je operiral vedno creko tretje osebe, da ga prilatelji-ca osebno ni poznala. »Prijateljica« je spretno izkoristila »pomladne viharje« na-iine ljubezni in vplivala na mojo srnico tako. da se je naposled ujela v past Sčasoma Jo ie le pričel zanimati neznani »ljubimec«. Ob istem času ko sem mislil, da mi ie nathoH vrtana fn res vsa samo moja. ko ml Je priznala, da Je srečna ln ml Je prisegala ljubezen in zvestobo še onstran groba, je dobil moj »drug« poziv na »esta-
•8. 10) detfc, Lefc, 11) L»efc. be»:, 1» Tel.
9)	o—o	o—o—o
10)	Tfl—el	Tf8—e8 Roiade aa ncltčoe strani pomenijo navadno fero na napad. Tu ne ena ne druga stran niti ne misli na to. Beli skuša izkoristiti samo orne slabe točke na e-liniji. črnj jih po možnosti biani.
11)	Lb5 : 06	Dd6 : c6
12)	Sf8—e5!	Lg7 : e5
13)	Tel : e5
Bedi je zasedel važno točko e5 }n ima na e-iin&l očitno premoč. Orni kmet «7 bo ostal vedno slab. razen tega manjka črnemu sedaj še lovec za obrambo črnih polj. Belemu beli lovec ne manjka tako občutno.
13)	...	Sg8—f6
14)	f2—f5
Možnost Se4 ie treba seveda enkrat w» vseiej izločiti.
14)...	hT—h6 Sioer bi belj lovec prej a!i slej vdrt na
h6 aJi g5.
15)	Ddl—c2	g6—g5 Kmet na g5 postane sčasoma nova slaba točka, na f5 pa se je odprlo polje za belega skakača. Toda črni ni imel izbire.
16)	Lcl—d2	DcO—d6
17)	Sg3—f5	Ld7 : 15
18)	D«2 : f5-f"	DdG—d7
19)	Dfo : d7+
Be!i igra zavestno na končnjco. ki je radi premoči na e-liniji, črnih slabih točk e" in g5 ter močnega belega lovca — za belega dobljena —
19)	...	KC8 : d?
20)	g2~?4!
Zelo važno, saj sc drugače črn-: z g5—g4 razbremeni
20)	...	Te8—g8
21)	Kgl—g2	TgS-a-7
22)	h2—b4!
Učinkovit napad na točko gb-
22)	...	TliS-ge
Po gh4:, 23) Kh3 ter event. K h 4: bi postal kmet h6 zelo slab. razen tega bi beli prej ali slej doseeel prostega kmeta na g-liniji.
23)	h4 : g5	hO : tr5 Kmeta go los ta morali seda; vedno braniti najmanj dve črni figuri
24)	Tal—hI	TgT—gO
25)	b3—b3
Beli se kmalu prepriča, da more zmago fo*si,rafci samo s prodorom na damskem krilu. Na e- ali h-liniii bele trdnjave ne morejo vdreti, točki c7 j-n g5 Pa črni zaenkrat tudi še krije za silo.
25)...	«7—e6
26)	a2—a4 Precizneje takoj e4.
26 ...	Kd7—d«
27)	c3—c4	c7—c6? Sedaj je bila namreč z b?—b6 ali c-7—c5
mosroča nekoljko boljša obramba. Tako pa odloči bel; hitro.
28)	c4—c5+	Kd6—d?
29)	bo—b4
Prodor na b-ljnij^ je torej zasiguran 29 ' .	Tg8—g"
30)	bi—bo	Sf6—h7 > Edino na t» način si črni Ifrhko osvobodi
eno trdnjavo.
31)	Thl—b5	Kd7—eT
32)	bo : c6	b7 : c6 Končno ima orni Se tretjo, odločilno slabo točko: 06.
33)	Th3—hI	Ke7—f6
34)	Thl—bi	Tg7—d7
35)	TW—b8	Kf6—f7 Ali Tgg7 oziroma TeT. 36) La5! fct proti
To8 ni obrambe.
36)	Tb8—c8	Td7—b7 ST) To8 : e6
Po dolgi borbi prvj materialni dobiček.
37)...	Tb7—d7 Na 11)2 seveda 38) Tc7+I ter Te2.
88) To6—c8 .	Td7—e7
39) c5—c6
Črne figure so tako nesrečno vezane na kraljevem krilu, da tega prostega kmeta niti ni mogoče več prav ustaviti.
39)	...	.	TeT—«8
40)	Tel? : eS	Kf7 : e8
41)	Te5—el	KeS—d8 AU Te-7. 42) Te6:-K
42)	Tel—bi	Črni se vda
Po Kc7. 43) Tb7-K pade seveda figura, na Kc8 pa pride tudi Tb7 ter Ta?:
Vasja Pire.
Od same skoposti je umrl
V nekem pariškem u-božnem podstrešju so našli nekdanjega opernega pevca G rana mrtvega. Ležal je na sami slami, pod njo pa so našli 350.000 frankov v bankovcih. Mož je umrl od »pomanjkanja« in gladu. Hran ti se je v bolni skoposti samo z odpadki, ki jih je nabiral med smetmi in na cesti.
Listi so se podražili
Zaradi zvisanih produkcijskih stroškov, so francoski listi te dni zvišali prodajno ceno za eno četrtino. Po dnevnikih >Jour< in »Action Francaisec, 6o zvišali cene tudi listi: Figaro, Echo de Pariš in Excelsior. Prej je stai izvod teh listov 30 centimov. zdaj velja 40 stotink.
nek. To Je bila strela z jasnega, ne ob kakem »pomladnem viharju« temveč pri najlepšem »solnčnem vremenu«. Tega takrat res nisem pričakoval in ne bi mogel verjeti, če ne bi bil sam prejel pisma. Izprva sem imel namen iti samo do tu v svojem »bojnem pohodu« na dekliško stanovitnost. Toda satan me je speljal dalje. Zdaj sem potreboval meso in kri za svojega »druga«. Poiskal sem dobrega prijatelja, ki je vsaj na zunaj nalikoval človeku, kakršnega sem Izpovedoval v pismih. Dolgo sem ga moral prositi, da je prevzel nehvaležno vlogo. Napravila sva spet strateški načrt, zabičal sem mu važne podrobnosti v eni uri sva bila gotova. In naslednji dan na teren! Mogel sem torej gledati z lastnimi očmi, kako bo moja ljubljena Mira prišla na sestanek z »menoj št. 2«! Zabava to kar ni bila. Saj je res, da so bila pisma moja Cista izpoved, toda to je jalova tolažba! Teoretično je stvar popolnoma drugačna. Vsekakor obstoja možnost, da bi se našel kje kak tak resničen vsiljivec, ki bi pisal enaka pisma ln bil enako vztrajen.
Psihološko zanimiv je bil še moj sestanek z Miro naslednji dan. Prišel sem najboljše volje in prinesel sem ji vijolic, kakor da ničesar ne slutim, le prav rahlo sem potipal, kaj je počela včeraj. Sijaj njenih oči, tisti čisti sijaj je postal hinavski, rekla je samo, da je bila pri modi-stinji. Res je šla z mojim prijateljem najprej do klobučarke, toda opravila je v desetih minutah in nato sta Sla lepo na sprehod v Tivoli. Ali spoznavaš prevejanost 20-letne mladenke? Da se lahko potem Izgovori, je šla za vsak primer najprej po »opravku«. Ko sem se čez nekaj ur ponovno sestal z liCro, Je takoj na mojem obrazu spoznala, da moram nekaj vedeti Bri Je pristala sama od sebe tretjino, a
Novi radijski aparati
Stare aparate bodo uničevali na račun naročnikov —
Zvite trgovske buče
V zadnjem času se je osrednji odbor češkoslovaških trgovcev z radijskimi aparati posvetoval z zastopniki radijske industrije glede načrta, kako naj bi se zastareli spre jemnikj zamenjali za nove. Na Ceškoslova* škem je prijavljenih 960.000 sprejemnikov, toda velik del med njimi je zastarel. Radijski trgovci in industrijci nameravajo ustanoviti sedaj poseben sklad, iz katerega bi odkupovali poslušalcem te zastarele aparate. V vsakj radijski trgovini bi jih zbirali, a da se preprečijo zlorabe, bodo marali te aparate pošiljati osrednji zbiralnici v Pragi, ki jih bo uničevala. Zanimivo pa je, kako sj zamišljajo trgovcj in industrije} fi-
nančno izvedbo tega načrta. Po njihovem do govoru naj bi nosili namreč stroške za imi« čevanje aparatov poslušalci sami. V ta na men se bodo cene novim radijskim apara« tom- pod pretvezo podražitve materiala zvišale. Od te podražitve gredo le 3 odstotki v uničevalni sklad, trgovcj pa bi pri prodaji novih aparatov prav tako priložili nekoliko odstotkov, ki bi šli v ta sklad. Računajo, da bo mogoče na ta način vsako le to zbrati okrog 15 milijonov Kč za nakup starih aparatov. Lastnikom starih aparatov bi znesek vpisali v obliki bona, kj 6e bo upošteval pri nakupu novega aparata.
Kitajski zid pod rusko
zemljo
Utrjena meja od Balta do črnega morja
Rusko vrhovno vojaško poveljstvo je | vsako drevo, vsak kamen v mejnem ozem-
■ a/4 Ii Mil lli b i i i -I r»/l nlrt CilrY»ITm AC»f lri io nI l!J 1-m imn v nnčrtih kvoto števillrn in ta si-
pred kratkim izdalo skrivnost, ki je bila sicer že prej znana, namreč to, da je dalo zgraditi sovjetsko »Maginotovo črto« ob vsej zapadni ruski meji od Baltskega do Črnega morja. Neki sodelavec »Izvestij«, ki je imel priliko, da obišče ta moderni ruski kitajski »zid« pod zemljo, pripoveduje prave čudeže o njem. Ves sistem utrdb so zgradili kakšnih 30 km od meje na tiho s pomočjo stotisočev jetnikov GPU. Železo in beton so zabili globoko zemljo da bi varovala neštete obrambne točke, ki so med seboj povezane s podzemeljsko telefonsko centralo, proti vsem topniškim, letalskim in tankov skim napadom To črto branijo topovi, ki jih stalno hladijo z vodo. Periskopi zrcalijo v globino vse dogodke na površini,
lju ima v načrtih svojo številko in ta sistem oštevilčenja omogoča podnevi in ponoči, v jasnem vremenu in v naravni ter umetni megli obstreljevati sovražne čete. Vsa utrdbena dela so do popolnosti raa-skirana proti zračnim in drugim napadom. V podzemlju imajo velikanska skladišča živeža in municije za nedogleden čas. Takšna je ruska Maginotova črta, ki sestoji v ostalem iz dveh črt, ki sta si dve uri narazen.
Iz moskovskega tiska pa je razvidno, da so boljševiki slične obrambne črte zgra dili tudi na Daljnem Vzhodu, pred vsem ob mandžurski meji. Vrhovno poveljstvo mora navdajati gotovo velik občutek sigurnosti, da se je sedaj odločilo tudi uradno izdati to skrivnost.
Preveč sonca rado škoduje
Novi vitamin F — Bolezni ljudi, ki se mnogo sončijo
Pomagala je razpečati 10 milijonov cigaret
Američanki Orien Heywardovi gre zasluga, da je neka tvrdka v Zedinjenih državah prodala deset milijonov cigaret. Firma je namreč opremila zavojčke s svalčicami z njeno sliko
Kdo je bolj molčeč?
Ameriška in angleška naziranja o moških in ženskah
Angleški ministrski predsednik 9tanley Baldwin je dejal nekoč: Ženske ne govore!
Ta izrek je v živem nasprotju z zelo razširjenim mnenjem, da ženskam ni mogoče zaupaj nobene skrivnosti. Baldvvin je svoje besede podprl z raznimi razlogi. Dejal je med drugim, da nj še nobena ženska objavila kakšne politične skrivnosti, vsaj on 6am ni tega še nikoli doživeL Pač pa je večkrat doživel, da so izklepetadij kakšno skrivnost moški, ki bj morali dobro vedeti, kako potreben bj bil njih molk.
Tudi vodilne amerjške ženske so to Baldwinovo naiziranje podprle na nekj aru keti. Ugotovile so. da znajo ženske bolje molčat, nego moški, pa čeprav je videti stvar kdaj dnigačna. Neka političarka je dejala, da je često prisostvovala 6ejam, o katerih bj morali udeleženci absolutno molčati. NasJednjij dan so bile največje skrivnosti na dolgo in na široko objavljene v listih. Tega gotovo nj bila kriva kakšna ženska, kajti druge razen nje na teh sejah ni bilo, a ona ie molčala.
Ženski molk postaja včasih tragičen. V Ameriki so kakor drugod sprejeli zakon, ki je določal da morajo poročene ženske ostaviti svoja mesta, če bi njih možje dovoli zaslužili. Veliko Število žen je molčala ker niso hotele pokazati, da bi njih možje ne zaslužili toliko, da bi lahko prehranijli svojo družino. In baš e tam molkom so žene izgubile svoje delo.
'roti umetnim
zakonolomom
Novo ločitveno pravo na Angleškem
V področju raziskovanja vitaminov se po Javljajo vsak dan nove stvari. Pred kratkim so Američani sporočili, da so odkrili nov vis tamin, kj so mu dalj ime vitamin F. V zadnjem času so odkrili, da utegnejo motnje v sodelovanju poedinih vitaminov povzročati mnoga kirurgična in notranja obolenja, med drugim tudi obistne kamne in obist-ne kolike. Pogostoma so opazovali, da se ti dve bolezni lotevata posebno ljudi, ki se mnogo sončijo. Prekomerno ogorevanje kole moti sodelovanje vitaminov A in B.
0 te mpredmetu je predaval prof. From-me na sedanjem zborovanju nemških kjrur gov v Berlinu. Prof. Lohr pa je govoril o zdravljenju ran s pomočjo ribjega olja. Velik pomen ima dovajanje vitaminov telesu posebno po dolgotrajnih dietnih oh ravna, vah. kj so potrebne za zdravljenje želodčnih oteklin. Tu je za zdravljenje in rekon-valescenco posebno važen vitamin C. Po drug; strani pa se je treba paziti tudj prekomernega zauživanja vitaminov, kajti tudi v tem primeru telo lahko oboli.
Navidez lev, v resnici pes
čuden lov na „kralja stepe" v Flandriji
i Levi niso v prosti naravi na Francoskem »ič redkega, od kar so imele v zadnjem času nekatere podeželske menažerije smolo, da so jim ušli ti »kralji step« iz kletk in so jih potem vaški junaki zasledovali z večjim ali manjšim uspehom z veličastnimi pogoni. TI primeri so povzročili na Fran coskem nekakšno levjo mrzlico in so bili tudi vzroki tragikomičnih dogodkov, ki so se primerili te dni v okolici Lillea v Flandriji.
Prvi je opazil »leva« neki avtomobilist in ga ovadil najbližji orožniški postaji. Orožniki so si nabili puške in jih vrgli na rame. Med tem je tudi šest mladih deklet sporočilo županu neke okoliške vasi, da so videle nevarno zver, »kako se je pasla na nekem travniku«. Vest o dogodku je šla bliskovito po vsem okrožju in od blizu in daleč so prihiteli ljudje, oboroženi z vsem mogočim in nemogočim orodjem, da bi opravili s kraljem pustinj. Sled živali so kmalu našli in eden izmed lovcev je zverino za kratek hip tudi ugledal. Seveda je takoj sprožil svoj pihalnik, žival je zadel, pa ne smrtno. Vsekako je bil to uspeh, ki je ljudi tako navdušil, da so s podvojenim pogumom zasledovali ranjeno živaL Na zadnje ji je župan sam upihnil luč živ-
mito, ze$ domače,
ljenja. Ko so se ji potem previdno približali, so v svoje začudenje ugotovili, da leži na tleh samo nedolžen bretonski ovčar z rumeno dlako,..
0 angleškem ločitvenem pravu je znano, da je zelo zastarelo in nazadnjaško. Ze do« stikrat so vsj mogoči reformatorji zahtevali, naj se spremeni, i,n zdaj je videti, da se jim bo želja vendarle izpolnila. Poslanec A. P. Herbert je predložil namreč spremi-njevalni zakon, ki ga je spodnja zbornica sprejela že v dveh čitanjih, 16. t. m. pa ga sprejme dokončno.
Doslej je bila ločitev zakona na Angleškem mogoča le v primeru, da je bilo mogoče temu alj drugemu zakoncu dokazati zakonolom. To je sčasoma dovedlo do pravega sistema »umetnih zakonolomov«. Tako zvane »ločitve ob koncu tedna« so postale običaj, ki ga je sicer vse grajalo, a kj je bil skoraj edini pripomoček, da se je mogel kakšen zakon ločiti. Ta običaj je obstajal v tem, da se je dal eden izmed zakoncev, ki je hotel prevzeti krivdo nase, »zasačiti« pri »zakonolomu« v kakšnem hotelu.
Herbertov reformni predlog podpirajo najširši krogi in tudi cerkev ter sodniki. Razni anglikanski škofje so 6e že izjavili za ta predlog in prav tako vrhovni angleški sodnik lord Hevvart of Bury ter sir Boyd Merriman, predsednik ločitvenega sodišča. Najbolj bistvena sprememba v primeri z dosedanjim ločitvenim pravom je ta, da se priznajo še tri ločitveni razlogi, jn sicer zlonamerna ostavjtev zakonskega druga, ne-
Vežbanje v odskakovanju s padalom
V Hanvvorthu na Angleškem se mladi odskakovald s padalom seznanjajo s težavami
svojega poklica
usmiljenost in neozdravtljdva bolezen. Važna pa je omejitev, da je mogoče te nove io« čitvene razloge uveljaviti šele tedaj, če je poteklo od poroke najmanj pet let.
Računajo s tem, da bo število ločitev po uvedbi novega zakona znatno naraslo, obe« nem pa upajo, da bo prenehala doslej tako razširjena praksa koluzije, to je praksa umetnega ustvarjanja ločitvenih razlogov. Doslej so se vsa poskusi, da bj se angleško ločitveno pravo izboljšalo, izjalovili, ker se jim je cerkev upirala. Ker pa ima, kakor smo dejali, Herbertov predlog tudi cerkvene kroge za seboj, ni dvoma, da ga bodo v redu sprejeli.
Hotel v višini 4150 tn
Se letos bodo zgradili turistični hotel na pobočju najvišje kavkaške gore Elbrusa. Gre za pravi hotel, dvonadstropno stavbo, ki bo imel v svojih sobah z dvema do štirimi posteljami prostora za 200 06eb. Po« samezne dele tega hotela izdelujejo iz pocinkanega železa v Moskvi, tam pripravljajo tud; njegovo opravo. Spravijj jih bodo čez novo cesto, ki bo pozneje rabila tudi za obiskovalce Elbrusa, na lice mesta. Ho« tel bo stal v višini 4150 m.
Pokop brez trupla
V Schwerinu se je zgodil nenavaden pripetljaj. Iz nekega kraja v okoiicj tega mesta je povozil mrliški voz. da bi odpeljal truplo mladega dekleta, k| tje umrlo v bolnišnici- V njenem domačem kraju 6e je i*z-vršil v resnici pogreb ob navzočnosti vseh sorodnikov in anancev ter duhovnikov. Krsto so zagrebli. Šele dva dni pozneje so v bolnišnici ugotovili, da je mrliSks voz odpeljal prazno krsto, med tem ko je dekletovo truplo ostalo po nebi nerazumljivi pomoti v mrtvašnici
Moskva pod vodo
Kakor poročajo listi iz Moskve, Je mesto poplavljeno, ker je Moskva zaradi tajajoče-ga se snega prestopila strugo in se razlila po ulicaih.
ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLA8C I
Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka
DRAGO S C H W A B
LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo tzgotove tudi po meri.
dve zamolčala. Vso zadevo mi je hotela prikazati v milejši obliki: da jo je oni dan slučajno srečal na ulici in da se ji je predstavil kot pisec onih pisem in jo je tako dolgo prosil, da jo je slednjič le premamil, da mu je rekla: popoldne gre k modistinji in jo na tej poti lahko spremi. Potem se je zaletavala iz ene laži v drugo, toda iz mojih klešč ni mogla več. Ko sem ji dejal, da jo je nekdo videl na sprehodu s tujim gospodemi, me je skušala najprej prepričati s prisego in častno besedo: ni res, v Tivoliju sploh ni bila. Naposled se je iz-prevrgla v užaljenko: »Tistemu, ki ti je to povedal, se lahko zahvališ«. In se je obrnila in šla. Dovolj! V slovo sem ji poslal košarico spominčic.
Boril sem se za zaupanje, a priboril sem grenko razočaranje. Poglej, če bi prestala to preizkušnjo, kako srečna bi lahko bila oba! Tako na je bila tudi ona slednjič kaznovana. Moj prijatelj se ni dalie brigal zanjo, saj je imel svoje dekle. Edino, kar
me pri vsej stvari veseli, je tole: njena »prijateljica« je dobila svojo lekcijo. Vidiš, takele »prijateljice« so problem zase. Iz najčistejše zavisti svetujejo »vedno le najboljše« in usodno je, da prav na zaljubljena dekleta silno vplivajo. — Koliko več bi bilo srečnih parov in zakonov, če bi bile ženske samostojnejše v mišljenju, raz-sodnejše, če bi poslušale predvsem svoje srce in svojo vest in se otresle zunanjih vplivov. Tako pa nosijo vsako čustvo in vsak doživljaj »prijateljici« na uho, ki si iz njega napravi svojo zabavo po svoje.
— Ljubezni si pa ne želim več. To je najmočnejše vseh čustev, ki te zasužnji vsega. Taval bom takole sam po tem božjem svetu, edine prijateljice in tolažnice so mi te nedolžne cvetke. . . Boris se je zagledal v spominčice pred seboj, kakor bi hotel najti med njimi dvoje krasnih, velikih spominčic, s tistim nepozabnim nedolžnim sijajem.
En dan v Strasbourgu
Vračal sem se iz Pariza v domovino. Za en dan sem se ustavil v Strasbourgu tik ob francosko-nemški meji. Pet kilometrov od sredine mesta teče Rena, že tukaj mogočna reka, in ona je meja.
»En dan si samo bil v Strasbourgu, pa nam hočeš o njem pisati?« tako bi me mogel kdo vprašati. Odgovarjam: Kar se v enem dnevu d& videti, to vam opišem; samo kar sem zares videl, to vam povem. V takih mejah mi je pravica.
Bil je deževen, zelo mračen dan, tik pred začetkom koledarske pomladi, me-
glen, kakor če bi bili sredi novembra. A tudi v takem vremenu je potnik mogel spoznati, da je Strasbourg lepo mesto, pač nekaj večje od Zagreba. Dva rokava reke lila dajeta očem prijetno izpremem-bo. Posebno lep je trg pred univerzo. Pozdravlja vas tam med drugim tudi Goethe, visok, lep, mlad. svež, mladostno jasen in podjeten; ne vidi se mu, da bi se žalostil zaradi »Pfarrerstochter von Se-senheim«, ki se je taknila njegovega srca, ko je študiral v Strasbourgu.
Lice mesta je francosko; vsi napisi nad
trgovinami tn v trgovinah so francoski Prav taki so napisi v tramvaju. V trgovinah in v hotelih sprejmejo gosta francoski. Le napisi ulic so dvojezičnL Gledališki plakati imajo glavni napis francoski, ali igra se tudi nemški.
V gostilni, kjer sem večerjal, je bila miza purgarjev, ki je govorila nemški, to je, nekateri so govorili bolj književno, drugi manj, tretji menda čisti nemški alzacij-ski dialekt, ki ni razumljiv tistim, kateri znajo le knjižno nemščino. Tramvajski kondukterji ogovarjajo potnike francoski, ali med seboj radi govore svoj nemški »patois«. V manjših restavracijah se naznanjajo jedi, ki jih je v njih dobiti, v nemškem dialektu. Tudi v gledališču se igra v dialektu (vsaj onega, dne je bila* oglašena igra v dialektu). Nekje je oil napis nekako takšenle: »Zuem uisse Baer-le« (zum weissen Barlein). Mislim, da francoska uprava rada ustreza takim regionalnim, dialektičnim težnjam; raba dialekta lahko prinese oslabljenje čustva nemškega narodnega edinstva in s tem oslabljenje nemške nevarnosti na alzacij-skih mejeh.
Kupil sem tri časopise, ki izhajajo v Strasbourgu (gotovo jih izhaja še več). Eden je čisto francoski: »Les Derničres Nouvelles de Strasbourg«, (Zadnje stras-burške novosti); čital sem, da mu teče že 60. leto. Drugi, »Elsasser Bote« (91et-nik), ima francoski podnaslov: »Le mes-sager d' Alsace«. Inserati so nemški in deloma francoski (službeni so francoski), en članek je pisan francoski. Tudi časopis »Der Elsasser« (67-letnik ima francoski podnaslov »L' Alsacien« in tudi en francoski članek. To je strogo katoliški časopis, ki ima priloge: Katholisches Sonntagsblatt, Ha^ ^isblatt, Sportbeilage,
Aus der katholisehen Welt, Kletne Revue, Zeitfragen, Der Landwirt, Sociale Fra-gen, Elsasser Dlustrierte, Der kleine Elsasser (Jugendbeilage), Jung-Volkspartei (Jeunesse U.P.R.). V številki ki sem jo kupil, so obširna poročila o zborovanjih, ki se prirejajo po Alzaciji in Lotaringiji proti nameram unifikacije šolstva v Alzaciji in Lotaringiji s šolstvom v ostali Franciji; zahteva se, da ostani verouk v šoli ln da naj šole ostanejo dvojezične. Na generalnem škofijskem zborovanju ženske lige d Action Catolique Frangaise v Metzu se je konstatiralo, da je v škofiji Metz 126.866 žen in deklet podpisalo resolucijo s takimi zahtevami (24.000 več kakor leta 1924.).
Da je katoliški »Der Els&sser« vladi ljudske fronte g. Leona Bluma zelo nasproten, je razumljivo, a nasproten ji je tudi »Elsasser Bote«, ki vidi v njej pripravo za boljševiziranje Francije. Po vsem, kar potnik tukaj vidi, se sme sklepati, da sta ti dve provinci, pred svetovno vojno skozi 50 let del Nemčije, danes bolj na desno orientirani. Malo pomeni to, da sem v knjigarni mogel kupiti brošuro »Qui est La Rocque« (Kdo je La Rocque — znani francoski polkovnik, danes idejni predstavnik Francoske socialne partije, naslednice razpuščenih »Ognjenih križev«). Zgovornejši so mi bili veliki javni plakati s protirepublikansko realistično agitacijo. Na njih sem bral tole: »Kaj nam je dala republika? Dala nam je samo eno svobodo, namreč svobodo, da vsaka štiri leta enkrat volimo prezidenta, a vse druge svobode nam je vzela«.
Kako pa je onstran reke Rene »die Wacht am Rhein«? Tramvaj vozi do mosta, ki drži preko reke v Kehl, mestece,
Celo v zadevah gledališča in filma, kjer imajo tehtno besedo, znajo ženske bolje molčaitj nego marsikateri moški. Neka znana ameriška igralka je igrala ulogo kralji« ce Viktorije v maski, ki je silovela po vsej Ameriki. Nikoli pa ni hotela povedati, ka« ko so izdelal; to masko, čeprav jo je o tem vprašala sama ga. Rooseveltova Skrivnost pa ie končno izdal neki moški . . .
Kdor je v stikih s poklicno zaposlenimi ženskami, ve. da znajo o uradnih skrivnostih molčati prav tako kakor kakršenkoli moški. Samo iz prejšnjih časov, ko je bilo moškim v korist, da so ženskam zapirali pot v razne poklice, se je ohranil predsodek, da ženske ne morejo modčatj. čim bolj pa stopajo v poklice, ki so bjij včasih prihranjeni sa« mo moškim, tem bolj se bo kazalo, da znajo bjt,i nrav tako molčeče, pa čeprav ne na tako neokreten način kakor moški
Odklonjena zlata kolajna
Švedska javnost se bavj znova s svojo slavno rojakinjo Greto Garbo Kakor zna» no, eo umetnico nedavno odlikovali s Šved« skim redom za književnost in umetnost To je zbudilo tem večjo pozornost, ker 90 red e tem prvič podelili neki igralki.
feedsko poslaništvo v Washingtoira je naročijo švedskemu konzulu v San Franciscu, naj odlikovanje osebno izroči umetnici. Kakor pa poročajo iz San Francfeca, božanska Greta konzula še sprejeti ni hotela. Tudi pri drugem poskusu mu ni dala priti do sebe. Zlato medalio je konzul zato shranil ▼ svojem uradu. Kakor pripominjajo švedski listi k temu, je Greta odlikovanje odklonila zato, ker jo je bila švedska vlada ot> neki drugi priliki baje zapostavila. Vsekako pa je v stoletni zgodovini tega reda prvi primer, da ga je nekdo odklonil
Banket z žabjimi kraki
V spornj-n na 200-letnioo rojstva eneea največjih sinov Bologne, fizika Galvanija, kd se _ je proslavil g svojim eksperimentom z žabjimi kraki so v mestu priredili razne svečanosti. Neki klub je ob tej prilik,- priredil costijo, na kateri so stregli gostom t žabami fcrakj v vseh mopočjh pripravah. V Bologni stoji, kakoT znano spomenik, ki kaže G al vanj ja z znamenitim žabjim krakom v roki-
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Svojih upnikov ne plačujete, toda vozite se le v prvem razredu!«
»To moram po silL Če bi se vozil v tretjem razredu, bi srečaval vse svoje upnike.*
A N E K D 0 T A
Kadar flma pater Hlinka. voditelji slova-Skih separatistov, kaj časa, 6e spomni tudi dušebrižništva ter stopi bodisi na leoo ali sede v spovednico. Ko je nekoč zopet spo-vedoval. mu je prišel v spovednico neki železničar. ki je dobro opravil svoio spoved, le protj koncu je nekoliko zajecal jn utihnil »Kaj si utihnili, sin moj? ali imaš še kak greh?« »Še enega, velečastitl pa si ea ne upam povedati« »Le kar povej, dragi sinko, rajč se ne sramrai.« ga bodri pater. »Saj se ne. ampak nerodno mj je le. ker greh je hud.c »Kar povej ga. morda pa le ne bo tako hudo.« »Veste, velečastiti. iaz sem Ceh.« Pater Hlinka z obžalovanjem pogleda na spovedenea.. malo pomolči nato pa pravi tehtno: »Greh to sicer ni. ampak lepo pa tndi ni.« Iti mu je dal odvezo.
VSAK DAN ENA
»Zelo me veseli da boste tudi po poroki ostali pri nas. Kdo pa je vaš srečni ženin?«
»Vaš sta, milostiva!«
(»Tldens Tegnc)
ki Je že v Nemčiji. Pregled potnega lista in denarja, potem pa kljukasti križi, »deutsche Geschafte« in »arisehe Arzte«. Komaj prideš čez most te pozdravi napis kakor z visokega slavoloka, nosečega dve dolgi zastavi s kljukastima križema: »Hercdich willkommen«. Ta napis je videti tudi z železniške proge, ki teče tik ob oni cesti. Mislim, da ta veliki pozdravni napis ni naključje, temveč odkrita, trajna nemška agitacija, ki velja Alzačanom, ki s prepustnicami hodijo čez most Malo dalje v majhnem parku zazreš kip ženske, ki je obrnjena preti mostu na francosko stran, si zaslanja oči in plaka...
Ko sem videl vse to, sem mislil, kaka razlika je med strogo formo organiziranega in računajočega Nemca in lahkotno prirodnostjo skoraj naivnega Francoza!
Toda svoj izraz o naivnosti moram popraviti. Vsaj carinski urad francoski ve, kaj bi iz Kehla moglo prihajati v Strasbourg. V Strasbourgu sem bil kupil knjigo »Le roi Alessandre« (Kralj Aleksander), ki ji je avtor J. N.. Faure Biguet ter jo nosil v žepu zimske suknje, tako da jo je bilo videti. Ko sem se vračal Iz Kehla čez most v Strasbourg, sem pri francoskem carinskem uradu opazil, da hoče neki gospod k meni. Prišel je in me vprašal, kakšno knjigo imam. Zadeva se je ponovila pri denarni reviziji. Kakor na nekaterih Srugih državnih mejah, pazijo tudi tukaj na tiskovine, ki jih imajo potniki seboj.
Spet sem bil v Strasbourgu. Nekaj ur pozneje sem se odpeljal. Iz vlaka sem se še enkrat ozrl po mestu in njegovi visoki katedrali, ki tako slovi po svetu. Potem sem odprl knjigo o kralju Aleksandru in pozdravljal sem v duhu Aleksandrovo Jugoslavijo.	Dr. Fran Ilešič.
ŠPORT
Današnja nogometna nedelja
Liga Igra XIV. kolo — Začetek finalov v I. razredu
Prvenstven« Hme vsepovsod, v ligi, v prvem razredu, le v Ljubljani imamo prav domač spored. Toda Ljubljana je kljub te* mu zainteresirana na današnjem sporedu.
Kaj je v ligi ?
BSK—Ljubljana. Igra se na igrišču BSK kot predisrra k srečanju med BASKom in Gradjanskim. Ljubljana ima pač prav neznatne nade. Jesensko tekmo v Ljubljani je BSK odločil s 3:0 v svojo korist!
BASK—Gradjanski. Drugi del beograj« ske dvojne prireditve. Doma «o »purgerji« odpravili Beojjrajča ne s !> :0, ali jim bo uspe k) tudi v Beogradu odnesti, čeprav tesno, oae piki? To bi jih močno utrdilo na poti Ao prvega mesta.
Concordia—Slavjja 0. Borba za plasman na repku tablice. Jeleni je bilo v Osijeku 1:0 za domače. Sedaj so razmere_ močno spremenjene, zagrebški >zeleni< kažejo čedalje ostreiše zobe. Imajo stvarno priliko, da se le znebijo poslednjega mesta.
Hašk—Slavija S. Zagrebčani so tudi tot krat niso zmenili za prireditev na enem igrišču, pa bodo igrali vsak na svojem. V Sarajevu je Hask izgubil 1:4, uspešna re« vanša M mu sedaj prišla zelo prav.
Hajduk—Jugoslavija. Hajducj so v Beogradu s famozno Višnji če vo enaistko od» resi; obe točki. 1:0 je bilo takrat zanje. S'xiaj so si z današnjim partnerjem hudo v laseh za drueo in tretje mesto. Moštvo, ki bo danes izgubilo, bo moralo najbrž prepustiti tretje mwto BSKu. To bo najbrž najmočnejša bitka dneva.
Motni favoriti so dano« Gradjanski, Con* enrdja jo BSK. Odprt} »ta vprašanji med Haškom in Sarajevčani ter med Jogoslari-j* in Hajdukom.
Začetek konca
M sc lahko imenovalo današnje prvo kolo v podsaveznem prvenstvu I. razredov v
LNP. Iz obeh prvorazrednih skupin sta se kvalificirala v finale po en klub iz Maribos ra ;n iz Trbovelj, Celje je dalo dva kandi-
V nekaj vrstah
Motokolesaraka Ilirija je imela te dni xvoj XXV. redni občni zbor, ki ga je vodil njen večletni predsednik Rudolf Zalo-ker. Med poročili društvenih funkcionarjev je bilo najbolj zanimivo poročilo tajnika Vekoslava Kepoa, ki je med drugim omenil, da se motociklistični šport — čeprav počasi — pa vendar stalno razvija in je bila največja klubova prireditev tu-<11 v pretekli sezoni tradicionalna gorska dirka na Ljubelj. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so klubove finance za današnje razmere še dovolj ugodne. Pri volitvah so bili v novi odbor izvoljeni: za predsednika Rudolf Zaloker, za podpredsednika Janez Jerman in Fran Bor-stnar, v odbor pa Fran Polak, Avgust Levičar, Franc Friiz, Vekoslav Kepec, Iva n Beker, Milan Verovšek, Emerik Ze-linka, Stane Vidmar, Joso šolar, Lojze Mejak in Mirko Kobi. Letos bo klub slavil 25-letnico obstoja, za kar se že zdaj intenzivno pripravlja.
Danes se je v Zagreb vrnila polovica naše teniške ekipe, ki je več mesecev z velikimi u~p?hi gostovala po Južni Afriki. Pallada, ki je pred odhodom iz Afrike osvojil še državno prvenstvo tamkaj, in Mitič sta se vrnila naravnost v Zagreb, ostala dva »mušketirja- Kukuljevič in Punčec pa sta ostala v Italiji, kjer bosta od 12. do 18. t. m. nastopila na velikem mednarodnem turnirju v Napolju. Še v teku tega meseca či»ka nato naše »bele mušketirje« cela vrsta važnih nastopov, nazadnje pa še tekma za Davisov pokal proti Rumuniji.
Prihodnji trening dveh naših izbranih nogometnih moštev za tekmi proti Madžarom bo v torek na igrišču BSK v Beogradu. V B-moštvu, ki bo igralo proti zeirmrski Sparti, bo spet nastonil »Ljub-1 a an« Lah. A-moštvo pa bo igralo pro-■ SK. Topot bodo te tekme dostopne tu-
za publiko. Prva garnitura bo pred do-k -nčnim nastopom v Budimpešti igrala dve tekmi z Budaiom in Bocskayem.
Odpoved današnje meddržavne tekme med Francijo in Italijo v Parizu je dvignila precej prahu v mednarodnih športnih in tudi francoskih in Italijanskih političnih krogih. Italijani so tekmo odpovedali, češ da se boje neredov na igrišču. Francozi pa trdijo, da morebitnih športnih incidentov na tako obiskanih prireditvah z naiboljšo varnostno službo ni mogoče preprečiti in ta razlog za odpoved ni dovolj tehten. Kočljivo je pri vse tem še to, da je francoski savez na vstopnicah za to prireditev spravil že pol milijona frankov, pa zdaj nima publiki pokazati nikogar. V zadnjem hipu se je obrnil na romunski nogometni savez za gostovanje njegove reprezentance, ki pa ie stavil take zahteve. da je tudi ta načrt šel po vodi.
Razpis
damskega prvenstva univerz v alpski kombinaciji
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija (JASO) priredi dne 17. t. m. damsko prvenstvo v alpski kombinaciji univerz. Tekmovanje bo na Krvavcu, in sicer ob 11. smuk, ob 15. pa slalom. Smučka proga bo vodiia z vrha Krvavca do koče. Pravico starta Imajo samo akade-mičarke (po pravilih CIE — še dve leti po absolutoriju). Prvoplasirana prejme naslov — »Prvakinja jugoslovenskih univerz za leto 1937 v alpski kombinacije«, drugo- in tretjeplasirana pa diplomi.
Prijave je treba poslati do 16. t. m. na naslov — (JASO), Ljubljana, univerza. Tekmovanje se vrši po pravilih JZSS. Prireditelj" si pridržuje pravico do morebitnih sprememb.
Razpis
smuka za zlati znak JASO
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija (JASO) priredi dne 18. t. m. ob 10. tekmovanje za zlati znak JASO — 1937. Smuk bo na Krvavcu. Proga vodi z Velikega Zvoka v Tiho dolino. Tekmovanje za zlati znak .TA SO se bo odslej vršilo vsa-ko leto na isti progi (po snežnih razmerah) in pri b'i ob istem času, in bo združeno s klubskim prvenstvom. Pravico starta imajo samo akademiki. Prvoplasi-
data za naslov podsaveznega prvaka. Današnji spored obeega srečanji:
Amater—Celje. Na vročih trboveljskih tleh bodo Celjani prestal- svojo prvo pre» skušajo. Čeprav slovijo A mate rej kot dobri borci na svojih lleh, se vendar na papirju pripisujeta točkj Celjanom.
Olimp—Železničar. V Gaberju gostujejo Mariborčani, kj so zasedli prvo niesto v svoji skupini. Realno presojeno, govori vse za to, da bosta romali točki v Maribor. Toda kdo ve? Iz previdnosti so Mariborčani naročilj sodnika iz Zagreba (g. Podupske* ga). V tej borbi bosta po vi?ej priliki ostala na koncu današnja prvojmenovana. dočim bo Celje najbrž pripravilo mariborskemu Železničarju marsikatero težko uro v borbi za prvo mesto.
II. razred
je danes razmahnil svoj spored. V borbe posegajo zdaj že tudj klubi iz mariborskega okoliša, pa celjski in posavski klubi. Das nes naštejemo samo pare:
V Ljubljani. Moste— Svoboda, Slavija—Mla dika, Mars—Jadran, Grafika—Korotan. Mariborski okoliš: Gradjanski—Drava, Slavi, ja—Lendava, Ptuj—Mura (ta ee igra v Murski Soboti, Gorenjska. Savica—Kovinar, Gorenjec—Radovljica. Ostali; Hrastnik—Jugoslavija. KSK—Sava.
Mladina
je tudi zaposlena vsa. V	Ljubljani igrajo trije pari: Slovan—Reka,	Mladika—Ljub; ljana, Svoboda—-Iiemies;	v Mariboru Železničar—Maribor, v Celju	pa Olimp—Celje.
Turnir SK Reke
Popoldne ob 14.30 odn. 16. bosta na igrišču Keke ob Tržaški cesti dve tekmi v pokalnem turnirju SK Reke, in sicer najprej med Hermesom in Slovanom, nato pa med Reko in Ljubljano.
SK Svoboda. I. moštvo naj bo ob 15. na igrišču Most, juniorji pa ob 10. v naši garderobi.
rani prejme zlati znak JASE — 1937, drugo- in tretjeplasirani pa prejmeta diplome. Zlati znak JASO si lahko pribori tekmovalec le enkrat. Ce bi si ga isto tekmovalec priboril prihodnje leto ponovno, ga dobi naslednji, ki še ni osvojil znaka, prvoplasirani pa dobi diplomo.
Prijave je treba oddati najkasneje do 17. t. m. na naslov: JASO — Ljubljana, univerza. Tekmovanje se vrši po pravilnikih JZSS. Prireditelj si pridržuje pravico do morebitnih izprememb.
Razpis
iahkoatletskega mitinga v Murski Soboti
SK Mura v Murski Soboti priredi v četrtek dne 6, ma/ja ob 14 na svojem stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Murski Sobotj propagandni lahkoatletskj miting- po naslednjem sporedu: Tek 100 m sen. skok v višino z zaletom sen., tek 100 m jun. C, met diska sen., tek 400 m sen.. skok v daljino z zaletom sen., štafeta 4x100
jun. O. tek 1600 m een^met kraeto___.
skok v višino z zaletom jun. C. balkanska štafeta (800+-100+200+100) sen
Prijave je poslati najkasneje do 30. t. m. na nattlov: Tručl Ciril Murska Sobot*. Ba^-novjnska bolnica. Prijavnina je po točki in oseb| Din 5.—, za moštvo pa Din 15.—. Naknadne prijave in prijave brez prjjavni-ne se ne bodo upoštevale. Nagrade: pri 5 tekmovalcih dobita prva dva, pn ved kot 5 tekmovalcih pa dobijo prvi ta-fHe Dri'/na-nice. Tekmovanje bo na tekališču dolgem 37fl m posutem z ugaskj. kj ima 4 nedvog-njene zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificiranj in neverificirani at-leti klubov, članov J LAS. Tekmovanje bo po pravilih o Ju. pravilnikih J LAS
Službene objave LNP
(Službeno št- 13. seja o 0. dne 7. t m.1
3. Prvenstveni epc-red 18 aprila t. C: Amater—Olimp. Celje—Železničar Svoboda —Korotan Mladika—Moste. Jadran—Slavija, Grafika—Mars, Zalog—Disk. Mengeš — Kamnik, Drava—Slavija. Lendava—Ptuj, Mura—Gradjanski. Hrastnik—Žalec. Sava— Radeče Gorenjec—Savjca. Radovljica—Bratstvo. Atletiki—Olimp, jun.. Mladika^—SJo-van jun., Ljubljana—Svoboda jun-, Uernies —Korotan jun., Rapjd—Maribor jun. — 4. Verifikacija igralcev: s pravico nastopa z dnem objave (ker ie bil že čitan): za Celje Ocvfrk Franc —: s pravico nastopa 17. L m.: za Kamnik Pogačnik Anton. Japo-dic Dušan; za Disk Rode Ivan. Pavlin Albin. Rahno Slavko. — Zavrne se verifikacija Farnik Bodo za Go-renjoa. Pešec Franjo za Celje Lebeničnik Karel. Sever Adal-bert za Amater, ker niso nakazane takse. — 5. Do poravnave tromesečne članarine prejšnjemu klubu se suspendira Jakše Anton. Kovinar. — 6. Na podlagi sodniških poročil se predasfa k. o. Rudolf Anton. Korotan, Lorbek Karel, Zalog. —Jerman Mirko. Kamnik ee preda k. o. in obenem suspendira. — 7. Po prijavi Atletikov se suspendira Suholežnik Ludvik: Atletiki. —
8.	S. o. se predasta ss. Arhar in Štifflič. ker ni>fa sodila tekem, h katerima sta bjla delegirana. — 0. U. o so predajo: Maribor v zadevj poravnave odškodnine Atlctikom; Celje zaradi pomanjkljive rediteljske službe in nezadostno izpolnjene postave moštev 4. t. m.; Iladovlijca zaradi prepozne odpovedi tekme s Kovjuar:em; dalje službujoči gsr. Jurkas Belič. Bogdan, ker nieo dostavili poročil o tekmah. — 10. Pozivajo Moste, da nakažejo blagajn; LNP 10% od tekme Moste—Grafika; rok 3 dni.
Kolesarska podzveza (Službeno iz seje
9.	tm.). Izbirni trening za mednarodno etapno dirko Beograd—Sofija bo v nedeljo 2. maja ti. na progi Ljubljana—Celje— Ljubljana (km 150) s startom in ciljem pred gostilno Kačič, Tyrševa cesta, točno ob 6. zjutraj. — Razpis za mednarodno dirko Beograd—Sofija bo pravočasno objavljen in razposlan vsem klubom. Pra-Vico starta imajo samo Amaterji, pravilno verificirani za leto 1937. Nadzor za obrat v Celju preskrbi klub slov. kolesarjev Celje po g. Fajsu. Po sklepu u. o. mora vsak klub verificirati tajnika in predsednika. Tiskovine za verifikacijo se dobe pri tajniku podzveze. Pozivata se SK Vrhnika in Zalog, da poravnata letno članarino. Zaradi oddaljenosti lokala pri »Ame-rikancu« Florjanska cesta bo odslej društveni lokal v Kolodvorski ulici; natančno bodo klubi za prvo sejo pravočasno obveščeni.
Iz sodne dvorane
Razbojniški napad na periferiji mesta
Ljubljana, 10. aprila.
Danea popoldne je v razpravni dvorani na šterv. 79. zasedal veliki kazenski senat, v katerem so sodelovali s.oa dr. žigon, Ivan Brelih, Fran Gorečan in R. Lederbas a predsednikom g. I. Kraljem na čelu. Zaradi nočnega razbojniškega napada se je moral zagovarjati 23 letni pečarski pomočnik Emil Krožič iz Ljubljane. Kro_ žič je izvršil napad v noči na 28. februar, ja na Cesti v Mestni log. Svojo žrtev, železniškega skladiščnega delavca Ivana škafarja je onesvestil z močnim udarcem v obraz, mu odvzel iz žepa listnico s 580 Din gotovine, nato pa jo je cdkuril v noč.
Razbojnik slabič
Obtoženec, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Spieller_Muys, je droben fant in kljub brezposelnosti zelo čedno oblečen. Bil je že dvakrat kaznovan, toda kakor je dejal predsednik senata, je imel vedno srečo, da je bila obsodba le pogojna in mu ni bilo treba kazni nikdar odsedeti. Pred socL niki pa tudi nikakor ni napraivljal vtisa energičnega moškega, kakor bi bilo pričakovati od človeka, ki je sposoben izvršiti razbojništvo. Predsedniku senata je ko. maj razumljivo tiho odgovarjal na vpra. šanja, s katerimi je moral vleči iz njega vsako pcndroonost. Videti pa je bilo, da se je trudil nekoliko popraviti sebi v prid nekatere podrobnosti, s katerimi se je v preiskavi v prvi ske^anosti brez premisle. ka obremenil.
Pri biljardu se je rodil pohlep po denarju
Na večer pred napadom je Krožič biljaa* diral z neko tovariši jo v Sveti čevi gostilni v Gorbičevi ulici. Igrali so za vino, 3 ka. terim so si gasili žejo po vsaki partiji. Za kratek čas je Krožič prenehal z Igranjem in medtem obiskal svojo izvoljenko M. H., ki stanuje v hiši nasproti gostil, ne. Ko se je vrnil, so z igro nadaljevali. Krcžičevo zatopljenost v igro pa je ne. na dno zmotila listnica par korakov v stran sedečega, že precej vinjenega gosta Ivana ■ škafarja v kateri je Krožič opazil šop bankovcev.
Predsednik: »Ali vas je tedaj prijel pohlep po denarju in ste si mislili, da bi bilo dobro če bi jih vzel?« Redkobesedni obtoženec mu je pritrdil. Pristavil pa je, da tedaj še ni pomislil na to, na kak na. čin naj bi se denarja polastil. Igral je naprej in ko so končali, je ponovno šel k svojemu dekletu, kjer je odložil dva pa. ra čevljev da bi mu jih ne bilo treba nositi domov potem pa je pohitel za škafarjem. ki se je že bilo napotil proti domu. Po bližnjici ga je prehitel in ga počakal nedaleč od njegovega doma v temi. Vprašal ga je kam gre potem pa mu je hotel vzeti denar, ne da bi mu hotel na. silno odvzeti. Ker pa se je škafar branil in ga udaril po nosu, ga je z udarcem v obraz podrl na tla. Z ukradenim denarjem je hotel pomagati svojemu dekletu, s katerim Ima nezakonskega otroka, že
prej je prosil svojo mater, naj mu da kaj od prihrankov, pa ni hotela.
Veseljačenje z ukradenim denarjem
Ko pa Je enkrat imel denar, Jo je Se iste ireči mahnil v nočni lokal, kjer je po. pival do ranega jutra. Spal je doma samo par ur, nato pa je šel na nedeljski izlet na Sv. Katarino. Vsega skupaj je porabil 160 Din. Ko se je zvečer vrnil domov, ga je mati trdo prijela. Kajti že v teku dneva se je pojavil pri njej stražnik, ki je pozvedoval po sinu in ji povedal, da je osumljen nočnega napada na škafarja, ki je brat njenega drugega moža. Najprej ji je vse tajil, na njeno strogo pri. govarjanje pa je priznal, nakar £ita Sla takoj na policijo a ker je bila neielja in uradnika ni bilo v pisarni, nista nič opra. vila. Takoj drugi dan je bil že aretiran.
Sodnikom je rekel, da jc bil od pijanosti popolnoma zmešan in da gotovo ne hi bil izvršil napada, če bi bil trezen.
Skrbna mati dolži dekleta
škafar je res pctrdil, da je bil popoL nama pijan, ko je na samottni cesti nena. doma zaslišal neko go:trnjanje in je začutil udarec v obraz, da se je onesveščen zvrnil na tla. Ko se je prebudil, je odko. lovratil domev in šele zjutraj opazil, da mu manjka denar, šele tedaj je pričel premišljevati, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi z njim: v obrazu ga je bolelo, denar, ja ni bilo in po hrbtu je bil ves blaten.
Gostilničar je potrdil, da sta oba njegova gesta sicer malo pila, da pa se jima je obema poznal vpliv alkohola.
Obtoženčeva mati je mei zasliševanjem glasno ihtela. Povedala je, kako je sina trdo prijela. Bil je pošten in zanesljiv fant a dekle ga je pokvarilo in uničilo. Trdila je, da lahko z dokumentom dokaže, da ni resnica, če to dekle pravi, da je bil fant odpuščen iz službe zaradi malomarnosti. Zelo je obžalovala, da fantu ni dala zahtevanega denarja za dekleta, misleč da gotovo ne bi bil napravil take pogreške, če bi mu bila ugodila.
Najnižja kazen
Po krajšem posvetovanju je predsednik senata objavil razsodbo: zaradi zločin. 3tva proti imovini, ki ga je izvršil nasilno ponoči, je obtoženi obsojen na 1 leto robu je in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. V kazen se rau viteje preiskovalni zapor. Upoštevajo vse olajšilne okol-nosti sodišče vendarle nI moglo milejše soditi tako dejanje, za katerega Je po zakonu zagreženo najmanj 5 let robije. Da pa je obtoženi delal premišljeno, dokazuje. da se je oprostil vsakega bremena, ki bi ga moglo ovirati, ko je takoj po odhodu Iz gostilne odnesel k svojemu dekletu tudi čevlje, ki so mu bile dostavljene v erostilno. _________________
P o s t a ui ia ostani člaa Vodnikove druibeS
Lep napredek naše meteorološke
V gosto opazovalno omrežje Slovenije se bodo vključile nove vremenske postaje v planinah
Zavod za meteorologijo na ljubljanski univerzi je začel v zvezi s Slovenskim planinskim društvom zadnji čas ustanavljati na naših planinah nove vremenske postojanke. Taka vremenska opazovalnica je bila ustanovljena v Planici na Tamarju, kjer so montirali vremenske opazovalne aparate 3. marca. Ka Kofcah je bila postavljena vremenska opazovalna hišica 15. marca, a danes v nedeljo bo postavljena vremenska opazovalna postojanka na Komni nad Bohinjem. Vse omenjene postaje imajo nalogo. da bodo opazovale stanje temperatu-rfe. gibanje vetrov in oblakov, stanje pada«-vin in višino snega v naših planinah. V ta namen je vsaka vremenoslovna hišica opremljena z dvema toplomeroma, z dvema dežomeroma, snegomeroma in vetrome-rom. Opazovalna naloga je poverjena oskrbnikom planinskih domov, ki bodo skrbeli tudi za to, da bodo opazovalne hišice v redu delovale.
Od prej obstoje meteorološke postaje na Krvavcu, na Veliki planini, na Pokljuki in na Uskovntci nad Bohinjem, ki so kakor novoustanovljene vse tretjega reda. Poleg teh je bilo več postaj tudi na drugih planinskih postojankah, ki pa so zaradi nepazljivosti oskrbnikov propadle. Med drugimi so važne meteorološke postaje na Voglu, na Mirni gori na Dolenjskem, v Celjski koči in v Mariborski koči in mnogo vre-menoslovnih opazovalnic na Pohorju. V kratkem sc bo ustanovila vremenoslovna postaja na Klopnem vrhu na Pohorju na
V	zadnjem trenutku rešen iz plamenov
Cirkovce, 10. aprila.
V	šikolah pri Cirkovcah Je nedavno zvečer pri posestniku Janezu Medvedu nastal požar. Domači so bili že vsi v posteljah in so jih zbudili sosedje, ki so opazili ogenj. Vsi so se lahko hitro rešili, samo 39-letni invalid Jernej Medved, brat posestnika Janeza, ki je imel v zadnjem delu poslopja sobico, je ostal v goreči zgradbi. Mož. ki mu manjka leva noga, Je namreč že iskal protezo, ker brez nje ni mogel hoditi. Cisto v zadnjem trenutku so ga dobili iz sobe že zelo opečenega. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. Kako je nastal požar, ni znano.
Sirov napad na tasta in taščo
OSIušovci, 10. aprila.
V	Presnici, občina Oslušovci, se Je nedavno pripetil dogodek, ki priča o neverjetni sirovosti. V vasi prebivata v svoji hiši posestnik Ivan Kukovec in njegova žena Marija z več otroki. Njiju hčerka Antonija se je svoječasno poročila z nekim M. Francem. Ta je prišel te dni zvečer k Kukovcevim in zahteval, naj ga spustijo v hišo. Kukovec je videl, da je zet vinjen in zelo razburjen, zato mu ni hotel odpreti vrat Z zetom je bil tudi neznan moški. Ker pa le ni bilo miru, je Kukovec odprl vrata, da bi odpravil oba nasilneža To priliko pa Je zet izrabil in napadel Kukovca; zgrabil ga Je za vrat in mu začel groziti z odprtim nožem, češ da naj takoj moli, ker mu bije zadnja ura.
Prestrašen je Kukovec na ves glas zakričal na pomoč, a v tistem trenutku ga je napadalec začel obdelovati z nožem, žena ki je slišala kričanje moža, je prihitela na pomoč in je potegnila moža od napadalca, pri čemer pa jo je neznani zetov tovariš udaril z nekim topim predmetom po glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla
Kukovec je po vseh štirih zbežal od hiše in se v temi skril na travniku. Napadalca sta med tem časom zbežala V hiši ie bilo pet otrok, ki so po prestanem strahu šli iskat starše. Mater so našli na pragu hiše. očeta ležečega na travniku. Sosedje, ki so nato tudi prišli na pomoč, so' Kukovca in ženo spravili v bolnišnico.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelja 11. aprila: Matura Izven. Ponedeljek 12. aprila: Zadnji signal. Red B.
Torek 13. aprila: zaprto.
Sreda 14. aprila: Matura. Red Sreda.
Repriza Fodorjeve »5Iature«. Premiera je doživela zelo živahen sprejem, posebno s strani dijaštva, pa tudi ostale publike. Delo je bolj lahkega značaja in nudi s svojo snovjo vpogled v odnos profesorjev do učencev.
OPERA
Začetek ob 20. uri Nedelja 11. aprila: Ob 15. uri: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Aida. Izven. Gostovanje g. Marija Šimenca. Cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek 12. aprila: Materinski dan. Torek 13. aprila: zaprto. Gostovanje opere v Celju: Traviata. Sreda 14. aprila: zaprto.
»Aidac s g. Šjmentem r tenorski partiji Radamesa. Sicer je zasedba vlog običajna in obče znano zanimiva, zanjo nas zavidajo mnogi veliki odri. Predstava je po znižanih cenah, kljub ogromnim stroškom, kj jih ta opera zahteva.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 11.: Kdo je papa? (Bichon). MARIBORSKO GLEDA1JUCE
Nedelja, 11.: ob 15. Rdeči nageljni. Znižane cene. Ob 20. Dežela smehljaja. Gostovanje Marice Lubeieve. Znižane cene.
Vremenska poročila
po stanju z dne 10. 4. ob 7. uri zjutraj. Planica-Tamar: — 1, jasno,mirno, 130 osrenjenega snega.
Staničeva koča: —4, jasno, mirno, 400—500 suhega snega.
Koča pri Trlgl. Jez.: —3, Jasno, sever, 400 snega, srež. Dom na Korani: —2, jasno, 400 snega. Dom na Kofcah: jasno, 200 snega, opoldne solna t.
Velika Planina: O, 200 snega, zjutraj zmrznjen, opoldne zrnat.
Erjavčeva koča na Vršiču: —2, delno oblačno, 180 osrenjenega snega.
posestvu g. Fischerja. Pohvalno je. da je Kranjska industrijska družba iz lastnih sredstev nakupila več vremenoslovnih aparatov in bo na Jesenicah te dni ustanovila posebno meteorološko postajo prvega reda.
Za postavitev hišic po planinah so prispevali v prvi vrsti glavni odbor SPD, nekaj podružnice SPD, nekaj pa meteorološki zavod sam. Vsak* opazovalna hišica na planinah z napravami vred stane okrog 1000 dinarjev. Velikega pomena bo zlasti snego-mer, 9 katerim bo mogoče ugotavljati višino snega. Vremenska hišica na Konwwi,
ki bo danes postavljena, bo zlasti za L__:
carje velikega pomena. Zdaj je na Kom-ni za 3 do 4 metre snega.
Po dogovoru med Tuiskoprometno zvezo. SPD in zavodom za meteorologijo na naši univerzi bodo vremenoslovne postojanke po naših planinah služile predvsem za to, da bodo s pravilnega znanstvenega stališča javljale potrebne podatke glede stanja temperature, gibanja vetrov, oblakov in ostalih vremenskih prilik meteorološkemu zavodu, ki bo potem na podlagi teh dragocenih podatkov, važnih zlasti za turisti-ko, sestavljal posebno kroniko podnebnih prilik v naših planinah. V zvezi s tem se bo v bodočem planinskem muzeju, ki se bo ustanovil v Ljubljani, priredil poseben kli-matični oddelek, kjer bodo vse podatke, nabrane od raznih vremenskih opazovalnic, grafično narisali in jih v tem oddelku izobesili v obliki stenskih tabel.
Težave „MetlarjevM
To pot so pa »Metlarji« res odpovedali. Ali je bila uganka mar tako težavna? Ce ima človek količkaj zmisla za kombinacije, mora znati sestaviti iz skupin črk zahtevan pregovor, zlasti če je ta pregovor zelo znan. In da ta ni znan, menda ne bo nihče trdil. Glasi se:
»Prazna glava se najvišje dviguje«
Med reševalce, ki so poslali pravilne rešitve, je razdelil stric Matic štiri nagrade, in sicer dobe:
Oskar Klančnik iz Mojstrane 62., eno knjigo »Življenja in sveta« Anton Boječ, akademik, Ljubljana, Malgajeva 3., eno knjigo »življenja in sveta«,
Rudolf Pettauer iz Ljubljane, šmartin-ska 21., roman »Blagajna velikega vojvode« ln
Marko Tomšič iz Ljubljane, Pred škofijo 20,. roman »Lucifer«.
Ce bodo reševalci drugič marljivejši, bo pa tudi več nagrad.
Nova uganka
Da ne bodo *Metlarjl« spet stokali, bodo dobili to pot uganko, ki je res ne bo težavno rešiti. Spodaj v okviru je skupina črk, ki jih je treba po določenem ključu tako urediti, da dajo pregovor. Takole:
ALNADEDES BKEDACDVA JOOPELORE
Mnogo truda ne bo treba. Rešitve pošljite na dopisnici in napišite v kotu »Uganke kluba Metle«!
Iz življenja na deželi
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes film »Ljubimec bogov«. (Don Jose Mojica).
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in 8. zvečer velefilm iz planinskega življenja j ženske vlada jo«. Med dodatki tudi 'domač kulturni film, barvana šala in zvočni tednik. Sledita s>Pat in Patachcn«.
iz Ptsja
j— Mestno gledališče v Ptuju Na številne želje občinstva ponovi naraščaj Sokola v Ptuju v nedeljo 11. t. m. ob 15. oprereto »Hmeljsko princeso« z znižanimi cenami.
j_ Spet fa|zifika(i. V zadnih dneh era dva trgovca javila policiji, da sta dobila med denarjem po en ponarejen 50dinarski novec. Trgovci ee ponovno opozariajo, naj liodo previdni pri sprejemanju kovancev.
j— Poizkus žepne tatvino. Te dni je neznanec na živinskem sejmu potegnil po* ses«n:ku Medvedu Simonu iz Mihovcev, obs fina Cirkovce. iz zimske suknje denarnico, v katerj ie imel štiri bankovce po 1000 Din. Medved pa je k sreči takoj občutil, da mu je nekdo segel v žep, in hkratu je opazil, da je začel neki moški bežati. Medved je skočil za njim in ga zgrabil. V tistem trenutku pa je neznanec izpustil jz rok denarnico in je Medved tako spet prišel do svo= jega denarja. V bližini je bil tudi posestnik Fiderlek Ivan iz Gruškovce. k; je vse opazil in videl, da neznanec še vedno beži. Takoj je stekel za njim in ga naposled zsra5 bi za suknjo. Ta* pa ie hitro zlezel iz suknje. tako da je Fideršku ostala v roki samo zinifka suknja, katero so z-Jaj izročili sodišču.
j_ V bolnišnici «*a umrla 271etna pose*
fdnira Ivana Peklerjeva iz Nove vasj pri Sv. Marku rn (Kletni posestnik Rozman Martin iz GoreČie vasi.
j— Požar. V Krče vini pri Vurperku je te dn« posestniku Francu Gomilšku zjrorel hlev. Posedje pravijo, da je offeni podtaknil brezpcselnik. ki se ie klatil po vasj.
Tatvina motorja. V Zlatoličju ?e te dni posestniku Francu Kreoflu neznanec iz š*ipe ukradel električni motor, vreden okoli 5.000 Din. Motor je znamke Eljn.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 17.45 in ob 20. ^Amphitrion« Begov i se zabavajo. Za dodatek nov Pa. ramountov zvočni tednik.
D0B0VA. Naše sokolsko društvo priredi danes ob 15 na Bjzeljskem Siber-Spicarjes vo veselo ljudsko spevoigro sSvojeglavček«. V Dobovi, smo to igro uprizorili na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo oba? krat v napolnjeni dvorani br. Krameria. Ipra je v režiji br. Vebleta in vzbuja z doživljaji zdrave planinske veselostj obilo smeha. Pevske točke spremi ia celotni sokol« 6ki orkester pod vodstvom br. Kovačiča. ki marljivo razveseljuje publiko tudi v odmorih. Za naslednjo uprizoritev'pripravljamo Ganglovo dramo »Sin< v režiji br. Girbca. sa šolsko deeo pa nriadjwko igro »Grudam
WA. POLTZER:
cHaminski napušč
Prigode Patricije Holmove
st.n
Napeti roman, ki ga začenjamo priob_ čevati, se godi v londonski družbi in v Scotland Yardu. Zgrajen je na resničnem dogodku, o katerem so poročali vsi angleški listi. Bralec se bo seznanil z zanimivimi ljudmi: s policijskim nadzorni, kom, ki bi mu bil Sherlock Holmes komaj kos; s čudnim sodobnikom, ki mu je ime Ortega; s tajnico v Scotland Tardu, ki živi dvojno življenje; z brbljavo ženico in s simpatičnim dekletom, ki po nedolžnem zaide v vsakovrstne zmešnjave.
Noč r zapuščeni hiši
L
Predstava v Covenitgardeaiski operi je bila končana, Sir Thomas Beecbam je b®l dirigiral »Mojstre pevce«. Večer je bil ena tistih aijajtnih družabnih prireditev, ki se na njih shaja cvet londonskega glasbenega sveta.
Patricija, še vsa v uMetja opojne glasbe, je krenila po St JamesM cesti nizdol, proti postaji podzemeljske železnice. Lahna megla je ležala na
ulicah. Pri P4ccadMyju je Patricija zapustila podzemeljsko železnico. Zdaj se je bila megla tako zgostila, da je gospodična pomislila, ali se ne bi rajši vrnila. A vedela je, dia jo prijateljica Violet nestrpno prioafcuje, im je ni hotela razočarati To-rej je odločno krenila dialje, med tem ko se je megla čedalje bodj moreče spuščala na cesto. Postajala je kar nepredirna. Njene mlečnobele ko-prene so ohramljale ves promet, le kdaj pa fcd^j je Patricija še začula trobljo kakega avtomobila, in videla je komaj nekaj korakov predse. Potratno razsvetljeni hotel Ritz, sijajna točka londonske noči, je v meglenem morju nallilkoval klavrno plapolajoči sveči Patricija je hitro stopila mimo vhoda. Iz hotela je prišel gospod, ki je bil videti nekoliko podpit iin je nekam podit jertno krenil proti dekletu. Jedrno je zavila v stransko ulico in hitro izginila v megli. Obstala je in potegnila na uho, kajti na oči se v tej mlečni megli ni bilo zanesti. Patricija se je tesno diržala hiš. Cesta je zavijala na diesno. Tipala je ob zidovih, časih se ji je zazdelo, kakor da bi šeil nekdo mimo nje, a preden je utegnilo deMe vprašati za pot, je pešec izginil kakor senca.
Ni si vecMa pomoči. Samo tipala je im Sla naprej. Še nikoli ni bila doživela toM goste megle na Londonskih ulicah. Bilo ji je, kakor da bi bil celo čas prenehal. Sama ni vedela, fcaiko dolgo že blodi oikrog.
Tedaj jI je skozi odprta vrata mahoma udaril v oči Med žarek svetlobe. Patricija se je brez obo-
tavljanja odSočfca ki stopila t hfio. Oodno: Trata so btia na stečaj odprta, m megla, ki se je vlekla po veži, je pričala, da mara biti ie precej časa tako. Patricija je po gledala okoli sebe: v veži ni bilo nikogar.
Odločno je krenila daflje. PriSla je v živo razsvetljen prostor, ki je bil zelo razkošno opravljen.
»AM je kdo tokaj?«
Zaman je čaikaila odgovora.
Na levo m na desno sta se širiHi vrsti sob, ki jiih je zalivala žarika svetloba.
Patricija ni vedela, kaj bi. Ali naj od&de? Spet nazaj v cestno meglo? Odločno se je obrnila v sobo. Stopala je po prostorih, ki so bili opravljeni z izbranim umetnostnim okusom. Nikjer ni našla živega bitja, ki bi utegnilo spadati k tej grozljivo tihi hiši--
Zdaj je bila prišla Patricija spet na izhodno točko in je krenila v levo krilo hiše. Stopila je v prostor, po čigar opravi je b£lo sklepati, da jo ima neznani gospodar sa delavno sobo.
V prekrasnem, velikanskem starem kaminu je gorel ogenj. Na široki emipirski pisalni mizi so ležali naočniki zraven odprte knjige. V pepelniku smotka, ki je še počasi tlela.
Patricija je nekajkrat gflasno zaMicala v tihe sobane. Nič ge ni ganilo. DekUe se je ustrašilo in se hitro obrnilo. Navdajala jo je samo še želja, da bi kar moči brž pobegnila te te neprijetne hiše.
Sfedkla je po zapuščenih, žarfko razsvetljenih prostorih, prišla v vežo in z nekaj skoki dosegla izhod. Vrgla se je na vrata iin še tisti mah prestrašena odletela: vrarta so bila zaklenjena!
Obupana je stresala vratni gumb, a ključavnica ni odnehala. Vrata znotraj niso imela kljuke, samo s ključem jih je biLo moči odpreti Patricijia se ni mogla spomniti, ali ni bila morda sama zaloputnila vrat za seboj, ko je bila stopila v hišo.
Patricija je opustila jalovo stresanje vrat iin se obrnila nazaj v stanovanje. Zdirjaia je v delovao sobo. Rešilna misel jo je bila prešinila^ Na pisalni mizi je stal telefonski aparat.
Hlastno je zgrabila Patricija za slušatto, toda v aparatu je oeitalo vse mrtvo. Nobenega brnenja ni bilo sCEšaiti. Udarila je po vilici, vod je ostal nem. Obupana je pobesila mrtvo slušalo. Oči so ji padle na njeno lastno roko, in nehote je tiho vzkliknila. Na desni rokavici, ki je še držala za slušailo, je bala velika temnodeča lisa!
Patricija sd je strgala rokavico z rofee. V grozi je pogledala okoli sebe. Tam, v težkem marmornatem pepelniku — Patricija je prepadena zastrmela nanj — goreča smotka je bila izginila! Kakor da bi jo psi ganili, je planilo dekle iz sobe, predirjatlo sosednje prostore in sagaje priteklo v vežo. Njen prvi pogled je bil na izhod — zdaj so bila vrata široko odprta.
V naslednjem trenutku je stala Patricija na cesti
^ a	■ ■ ■	- Ei 111II IBIIIff LJUBLJANA, KER BOSTE V DOl
Tudi za pomlad kupite pn j,r«ULiiiU" kongresni trg 5 paletojev imeli
DOBRO KROJENIH MODELIH PLAŠČEV, KOSTUMOV IN OBČUTEK SIGURNOSTI IN ELEGANCE.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par sa besedo, Did &— davka sa vsak oglas in enkratno pri-ftojbino Din 2.— za «fro aH dajanje naslovov plačajo oni. M H«©|e •tožb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenttve se zaračunajo po Din 2— za vsako besedo. Din davto sa vsak oglaa to enkratno pristojbino Din B.— «a šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogtom Dia Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din za besedo, Mn S.—davita ca vsak oglaa tn enkratno pristojbino Din 6— »a Mfto aH dajanje naslovov. Najmanj« znesek enkratno objav* oglasa Dia M—«,
Ponudbam na šifre na prilagajte znamki Le, črn zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ])|]|
odgovor, priložit«
3«* ▼ niairfTftfi
Vee pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, odroma jih jo vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer M zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tič&ca se maH2i oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jiitrau9 Ljubljana«
Kam pa,kani?
Beaeda i Dta. lavek « Din m Sifr* tli dajanj« naslova | Din. Najmanjši metek 17 Dia
Potniki splavarji!
i£ador obstanete v mestu Krškem, zagotovo obiščite prenovljeno gostilno Rož-inan St. ©4. bi ran farne cerkve, tam boste vedno najbolje najceneje postreljeni g Čisto, okusno hrano, — Izbrano vino lastnega ipridelka. čiste »obe vedno :m razpolago. Vljudno se priporoča Rozman. Korbar. Prepričajte se!
6096-18
EZ3H3SSS
Beseda 1 Din lavek 8 Dia. m gifr* ali tajanje naslova V Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Mesarskega
pomočnika
»prejmemo. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
912&-1
Škrobilca
(Hihterja) ta motino fame-rikan) ca težko obremenitev (do 70%) samo prvovrstno moč, sprejmemo ta koj. Ponudbe poslati na Beograd, pošt,, pretinac 368.
8935-1
Hišnik
ve$č vrtnarstva za vilo v mestu, dobi zaposlenje. — Predpogoj zakonski par brei otrok, najljubše pen-»ionist. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno stanovanje«.
9009-1
Strugarskega
pomočnika
eh Ves. sprejmem ta Soj — Babič, strugaj Rečica — Laško.	9020-1
Mesto dobi
Aober sobar ta majhen kraj T provinci. Javijo naj se urno reflektantl i dt tgo-letnimil spričevali in dobr mi referencam! Pismen« po nudbe na propaganda d. d. Zagreb. JeladHČev trg 5 pod »4091«.	9019-1
Dimnikarski
pomočnik kateri poseduje mojstrski ispit. dob takoj službo. — Ponudbe na: Tvka vdova 8avič Knin primorska banovina	8964-1
Službo dobi	Kuharico
trgovska pomočnica na de-	dobro in zanesljivo za vse,
teli z 10.—1*5.000 Din kav-	z dobrimi spričevali iščem
eije. Ponudbe na ogl. odd.	za takoj. Oglasi naj se pri
Jutra pod Šifro »Poštenost«	Golob, Breg 20. XII.
8965-1	9335-1
Knjigovodjo
samostojno	eščega
vseh pisarniških poslov Iščem za na deželo za 1 maj. V pokoj enci Imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šl fro »Knjigovodja 999«
8590-1
Oskrbnika
(B svojo kočo na Ljubnikn. išče 1. maja t. L podružnica SPD v Skofji Loki. — Mesto je zlasti primerno za upokojenca Ponudbe sprejema tajništvo SPD v 5kof ji Loki.
—9-1
Foto pomočnico
sprejmem za amatersko Izdelavo. Prednost, v tej stroki že zaposlene. — Mauri Boris, Vrhnika.
9033-1
Natakarico
dobro servtrko. z znanjem nemščine mlado, prijetne zunanjosti. Išče za takojšnji nastop restavracija Stara pošta« Kamnik. Ponudbe pismeno ali ustmeno.
9041-1
Mesto pogodbene
občinske babice
razpisuje uprava občine Ig. srez LJubljana okoli ca. šolska Izobrazba: pl smenost ln dovolilo za obče pravo. Pravilno ko lekovane prošnje z zah tevaniml listinami Je vlo žiti v roku enega meseca po tej objavi na upravo občine Ig. Uprava ob-i-ne Ig, dne 3. aprila 1937.
8976 1
Trgovska
sotrudnica
vajena špecerije. manu-fakture. železnine Itd. dobi takoj mesto. Želim nekaj kavcije. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šl-fro »Vestna ln zanesli i va«.	9071-1
Natakarica
s kavcijo Din 500 ln obenem za domača hišna d&la čedne postave, do 24 let starosti, dobi takoj službo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9065-1
Avtokleparje
prvovrstne sprejme takoj Avtoniontaža delavnica d. d. Ljubljana VH Kamniška ulica 25.
9066 1
Izložbenega
aranžerja
gala-TteriJe mode ln kan fekcije, boljšo mol;, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober risar«.
9060-1
Trgovsko
pomočnico
dobro prodaj aj.Kx> *jj±ož,-no voditi večjo dobro vpeljano trgovino na de želi išče kot desno ro ko mlad samski trgovec. Ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »Trgovec—samec«.
9026-1
Frizerko
dobro ln hitro delavko, zmožno moderne pričeske, sprejmem takoj v L j ubij anl. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Din 1300 mesečno«.
9281-1
Zaposlim
1 mehanika 1 miza,rja; — strojni ključavničarji nieo izključeni. Pogoj: 1/& dnevna poskušnia in po sprejemu potrebna kavcija. Ponudbe pod »Siguren« na ogl. odd. Jutra.
9449-1
Samostojno
kuharico
boljSo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«,
9468-1 Knjigovodja
dobi mesto v industrijskem podjetju ki vloži 100.000 Din proti 100% garanciji in obrestim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vodstvo«.
Hišnika
poročenega, mlajšega upokojenca ali vrtnarja, iščem za posestvo poleg Ljubljane <,a • 'k""K,vani* sadn? z* in zelenjadnega vrta. Užitek soba s kuhinjo, njiva in koza. Lahko redi čebele. Ponudbe z nf»edbo ioseda njega službovanja na ogl. odd! Jutra pod »Skrben in trezen«.
9456-1 Trgov, potnika
ali Šoferja, ki posodi 15000 eotovine za nabavo potniškega avta in prevzem zaloge za skupno potovanje, sprejmem takoi. — Dobra plača, dnevnice, provizija. Posojilo vrnem v 4 mesecih. Ponudbe na podružnico Tutra v Celju pod — »Stalno«.
* 9370-1
Tkalski mojster
(poslovodja i iolgoM.no prakso »amo prvovrstna moč dobi Mikoj zaposl»nje v ve>čj" tekstilu' industriji na avtomatske »titve spe cijalno «.» m<~';nn 'ameri-kan) Resne ponndbe poslat' na poštni pretinar 368. Beograd	8936-1
Prodajalka
agilna. solidna m kavcije zmožna i zr.anjem sloven-ikega nemškega J> hrvet skega jezika iobi me»to v bifeju 1 maja SMka -n spričevala s»*eljena Na slov v vseh poblove inicah
Jutra.	9035-1
Kuharico
rpolnotna ■•»moatojno va-„no boljSe in navadne ub« ffl vkuhavanja sprejmem k 16 članski "inižin: Pomo«. tekoč« tople ln mr tla voda v kuhinji Pogoj večletna o*-*ksa in popolno tdravje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra gospodinja 600«. ^	9064-1
Mladega pek.
pomočnika
tudi za raznašanje kruha išče takoj. Soklič Va lentln, pikama Bled II.
9023-1
Keplarice
(verižkarice)
za boljše nogavice sprejme tovarna Vidmar. Ljubljana. Savi je 18.
9239-1
Dva krojaška
pomočnika
potrebujem za fino veliko delo. Nastop takoj, oglasiti se brzojavno na Gostenčnik kroječ Mladenovac
9338-1
Medičar. ali slašč.
pomočnika
mlajšega sprejmem. J. Kr-bavčič, Ljubljana. Sv Petra 5. 59.
9323-1
Trgovskega
pomočnika
za vodstvo modne In ma nufakturne trgov;ne sprejmem Jamstvo potrebno -Obširne ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Absolutno zmožen«.
9630-1
Raznašalko
za mlekarno, dnevno dopoldan, sprejmem. Dvokolo na razpolago. Dopise na ogl odd. Jutra pod šifro »Čedna«.	93S3-1
Slaščičarskega
pomočnika
samostoinega, iščem- Nastop takoi. Ali Zečirovič. slaščičar. Murska Sobota.
9317-1
Kovaškega
pomočnika
veščega kovanja konj, sprejmem takoj. — Kapus Ivan, Bled.	9349-1
Prodajalko
samostojno v modni stroki, ki govori nemško in pozna dobro ljubljanski trg sprejme V. Lesiak, Šelenburgova.
9411-1
Izurjeno pomočnico
spreime Atelje Dolinar. Šelenburgova ul. 6.
9408-1
Hišnika
vpokoienca 2 osebi za nranjšo hišo na periferiji, sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hišnik«.
9324-1
Frizerko
zmožno vseh v stroko spadaj očih del sprejme takoj A. Coh. Celje.
9420-1
Krojaškega
pomočnika dobro taveibsneg« ▼ veU-
kih komadih, sprejmem takoj. Oskrba v hiši, zglasiti se osebno ali pismeno. — Gerjevffž, krojač, Zakot, Brežice.	9041-1
Trgovski pomočnik
špecerijske ali delikatesne stroke, prvovrstna moč — dobi službo v Ljubljani. — Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«.
93484
2 trgovska pomočnika
simpatična, verzlrana v trgovini z mešaaiim bla gom. ki sta zmožna samostojnega vodstva trg. z meš. blagom, s primer no kavcijo, sprejmem v službo. Prednost imajo samci, v starosti od 28 do 35 let. Plača po dogovoru Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trajna služba«.
9143-1
Natakarico
pridno, pošteno, simpatično ln prikupljlve zru nanjoetl. zmožna v go stinskem obratovanju, od 20 do 25 let staro — sprejmem. Ponudbe pod »20 — 25 le.t« s sliko ln navedbo višine kavcije, na ogl. odd Jutra.
5	9198-1
Usnjarski
pomočnik
dobi stalno službo Gro suplje, Jeglič.
9180-1
Fotografskega
pomočnika
po možnosti z mojstrskim Izpitom za samostojno vodstvo podružnice v mestu, Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca«.
9134-1
Sobarico
z daljšimi spričevali, ki zna pospravljati boljše sobe. likati ln šivati, — sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno mesto«.	9142-1
Slaščičarskega
pomočnika
sprejmem takoj Naslov v vseh poslov Jutra.
9137-1
Modististko
in šteparico
sprejme za takoj salon »Truda«, LJuhljana — Aleksandrova št. S.
9305-1
Kuharica
prldma snažna ln poŠte na ki' opravlja vsa hišna dela bi tudi lahko sama gospodinjila dobi mesta s 1. majem k 2 osebama. — Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma zanesljiva«
9205-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade sprej miem. Stalno delo. Stu dencl pri Mariboru. Alek sandrova c. 45. G^bov-nik _9116-1
Sprejmejo se
za sezonsko restavracijo v kooallšču s 1. majem plaMlnl natakar ali natakarica ln p?rfektna ku horica. Ponudbe z na ved bo dosedanleca Služ-*>nv<m1a tn sliko, ki se takoj vrne na ogl. odd Jutra pod »Sezona« Ma
9126-1
Pletilje
za stalno, takoj sprej m«m. Naslov v vseh po slov. Jutra.
9279-1
Deklico
15 — 16 let st«"> 1Rfcwn m pornn* v mlekarni In oY*rrv>rt' n tstvii Poni 'dbe na oel. odd. Jutra pod * Marljiva«.
9KT7-1
Natakarico
in služkinjo
Iščem. V poštev pridejo marljiva ln poštena dekleta Prednost šivllle m dobre kuharice. Ponudbe na podniž. Jutra v Celju pod »ZanesUJve«.
9111 1
Natakarico
in služkinjo
zmožno meščanske kuhe ln vsega hišnega ln vrtnega dela sprejmem ta koj. Natakarice šlvUJe Imajo prednost. Gostilna Lorber. Žalec 2
9112-1
Važno! Dame
in gospodje!
Ce hočete biti srečni v zakonu in ljubezni po šljite naelov z znamko na podruž. Jutra. Marl
•x>r pod »Zanlrr'•"">«
9431-1
Sezonska sobarica
Išče službo gre ».udi pri vatno Virant. r^inska ul. 37, Maribor
0435-1
Ključavničarja
— strugarja
samostojnega. veščega delavca, zmožnega vseh del na strojih ln autoge nega varjenja, sprejme takoj Kunstelj Prane — Bled.	9254-1
Dekle
ki Je vajeno gost. ln trd sprejmem v stalno služ bo. Ponudbe pod »Mar IJiva« na ogl. odd Ju tra.	9225 1
Frizerko
mlajšo, dobro v vodni ln železni ondulaclji. sprel mem takoj. Draeo Ber nard. Irizer. Laško.
91411
Mlajša prodajalka
ali učenka za delikatesno trgovino se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dellkatesa«, 9301-1
Čevljarski
pomočnik
ki Je zmožen tudi prl-krojevanja dobi službo, aH vzame delavnico v najem. Pogačar, Kamnik.
9283-1
Krojaškega pomočnika in vajenca
sprejme takoj Jelovšek,
Gledališka 14
9274-1
Električar
mlajša moč, dobi takoj službo. Vešč mora biti v vseh vrbah instalacij za motorje ln razsvetljavo. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Tovarna*.
9162-1
Mlad pekovski
pomočnik
ki raznaša pecivo ln en fant raznašabec peciva, dobita takoj zaposlemje*. Stojan Josip, parna pekarna, Pišece.
9161-1
2 krojaška
pomočnika
za fino damsko delo sprejmem takoj. Vzamem v učenje tudi vajenca, ki iipt veselje do krojaške obrti, ostalo po dogovoru. Zuiek Celovška 57.
9395-1
Šivilja
samostojna moškega perila, dobi delo. »Mila«, Mestni trg, 17.
9393-1 Izurjeno pletiljo
sprejme »Mila«. Mestni trg 17.	9394-1
V „ JUTRU"?
Službe išče
Vsaka Beseda 00 pac. te rek S Dia. (a tira aB te tanja naalva B Dia; naj mu ji- comu* 18 Dta.
Podjetja!
Iščem u takojšen nafltop
službo prodajalk«, bla^ajni-čar natakarice ali kaj primernega. Imam dolgoletno prakso v trgovini, deloma tudi v pisarniških In blagajniških posliih. Vajena sem gostiln« in gospodinjskih del. Zelmm v mesto ali na morje. Event garancija. Podjetja, ki potrebujejo re« podjetno in zanesljivo moč. naj pošljejo lopiee na ogl. odd. Jatra pod »Gospa 3ž«.
8MS-8
Mladenič
zmožen vseh nižjih pisarniških poslov, v slo venščlnl ln srbohrvaščl nI. Iščem kakršnekoli za posUtve naj si bo sluga, skladiščnika, natakarja, vratarja aU kakršnokoli drugo zaposlitev. Star sem 25 let. s primerno šolsko izobrazbo ln sem vojaščine prost, sem ne-oženj en, če nekaznovan in poštenega ter popolnoma treznega značaja ln nekadilec. Podjetju, ki bi me zaposlilo bi bil neizmerno hvaležen, ln bi mu bil zanesljiv ▼ vseh ozlrlh uporaben ln točen uslužbenec. S1«S bo sprejmem proti vsa "d plači ln lahko nas to plm takoj. CenJ. ponud be na ogl odd Jutra pod »Vesten uslu*.be ne c«.	9035 2
Pomočnica
gospodinjska samostoj na. vešča vseh hišnih poslov ln kuhanja, išče mesta. Ponudb« pod Šifro »Vestna gospodinja« na ogl odd. Jutra.
9044-2
17 letna
lAče službo pomoč t go spodlnjstvu m k otrokom, znanje francoščine. Ponudbe na oglasni odd. Jtttra pod »Prvi maj«
0O3S-3
Absolvent
trgovske šole z znanjem nemščine, strojepisja. — nsmške tn slovenske ste nograllje. Išče primerno pisarniško mesto. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Skromen«.
9072 2
Gospa
vajena vseh plsarnlRldh del Išče primerne aluž be. V potrebi lahko poleži 12 000 Din kavcije. Nastop takoj. Ponudba pod »Vrstna« na ogl. od delefc Jutra.
9070-2
Brivski pomočnik
začetnik, lš&e primerne zaposlitve v kakšnem — damsko-frlzerskem salonu. kjer bi se obenem vadil v ondulaclji. Na slov v TBeh posl. Jutra.
8922 2
Pomočnik
sedlarski, vešč tudi tor-barstva liče zaposlen)*. Nastopi lahko takoj. Po nudbe na oel. odd Jutra pod »Marljiv pnmn* nik«.	9024 2
Pošten mlad fant
žeU službo sluge aU sU ono. Naslov v vseh poslov. Jutra.
89S5-2
Zagovodja
z mnogletno prakso do bro verzlran v trdem ln mehkem lesu. gre za les mega manlpulanta skla dlščnlka. prevzem al ca aH na kupoval ca. Govori ln piše perfaktno slov en sko ln nemško. Nastop službe takoj. OenJ. ponudbe na podruž Ju tra v Celju pod »Lesni strokovnjak«.
8949-2
Pekovski pomočnik
zmožen najfinejšega pe civa Išče meeto Josip fteeina Maribor Kopali ška tU. 20
9117 2
20letno dekle
z —Bivanja gre kot pomočnica aU v pomoč gospodinji Ponudbe na podruž. Jutra Ma rlbor pod »Poštena«.
9121-2
Brivski pomočnik dober delavec la bubl štjucer. Išče dobro name-Sčenje. Naslov v vseh poslov Jutra.
9106-2
Korespondentka
pertektna v slovenščini ln nemščini, samostojna knjlgovodklnja bllan-clstka b dolgoletno prak so, zmožna voditi vsapl samlška dete. Išče mesto. CenJ. ponudbe pod »Res zmožna uradnica« na ogl. odd. Jutra.
9088-2
Službo gospodinje
pri starejših zakoncih ali osamljenem gospodu želi Inteligentna 'gospodična, staia 30 let. Ponudbe na podruž. Jutra Celje pod »Skrbna goqpo din J a«.
9109-2
Trgovski sotrudnik
vojaščine prost, išče me sto Ponudbe pod »Ljub ljana« na ogL odd. Jutra.	92S7-2
Strežnik
žaM nameščen J a privatno ali v hotelu-penslonu na letovišču, znam razne Jezike. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod Šifro »Marljiv strežnik«.
9176-2
Gospodična
pridna, poštena, išče me sto sobarice na letovišču Ponudbe na. ogfL odd Jutra pod »Letovišče«.
9169 2
Dve dekleti
23 ln 24Betnl želita službo najrajši v enem kraju. pomoč t kuhinji. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9243-2
Inteligent stereJSl, po&ten, »čem postranskega zaslužka, zastopstva. poverjenl-Stva ali SUčno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Inteligent«.
9140-2
Šofer
■ prakso, zanesljiv rcraač gTTMTftiTi kavcije, Išče zaposlitve. Naslov v vaah poslov. Jutra.
9170-2
Perfektna sobarica
Slovenka, s znanjem — nemškega, ttojijfcnskega ln srbohrvaškega Jezika, išče službo za sezljo ali za stalno. Ponudbe pod »Perfektna sobarica« na ogL odd. Jutra.
9295-2
Postrežnica mlada
močna, vajena kuhe ln vseh gospodinjskih deL Išče Služo za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ta de lovna«.
9152-2
Mesto sobarice
X znanjem nemščine iščem za sezijo ali prirat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Urna«.
9333-2
Samostojen
knjigovodja
mlajli absolvent trgovske akademije z znanjem nemščine, iJče primerno večerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajli«	9340-2
Absolventka
trgovske akademije iiče službo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Začetnica« 9341-2
Stavbni
ključavničar
mlad, resen in inteligenten, dober delavec, vešč vseh stavbnih del, s dobro strokovno izobrazbo želi kakršnekoli službe. Pooudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priden«.
»319-2
Gospodična
S učiteljsko maturo, s pisarniško prakso, zmožna italijanščine, nemščine išče primerne zaposlitve v pisarni ali k otrokom. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »ft. 989«.
9388-2
Reg br. 2007/32
Zanesljiva oseba
v srednjih letih, Nemka zmožna tudi nekaj slovenščine želi mesto za pomoč v kuhinji ail pri mali družini ali za gospodinjstvo pri samostoj nem gospodu. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Delavna ln poštena«
9419 2
Gospodinja
stara 47 let, zmožna vsega hišnega dela in dobra kuharica, Sče mesta. Ponudbe na og]. odd. Jutra pod »Boljša«.
9327-2
Služkinja
z dobrim spričevalom, 8če službo pri morju. Penzion ali hotel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 150, poštena«.
9405-2
Vrtnar
samski, z večletno prak so. !fi£e mesto za takoj aU pozneje. — Naslov v vseh poslov. Jutra.
9139-2
Natakarica
stireiSa. dobri moč. 3 če službe v bolili gostilni. — Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Simpatični 90«.
9342-2
Samostojna
kuharica iiPe mesta ca vsa Mina
dela: are tndi i* Lmbliane. TVmuiU>» na ogl. odd. .Tutra pod »VeSča«.	94HS-S
Natakarica -
servirka
zmožna kavcije, s se aanako prakso, Išče stalnega mesta ali za čas se zone Naslov v vseh poslov. Jutra.
9416-2
Tkalski mojster absolvent tekstilne šole z mnogoletno prakso na Saft, žakard. revolver ln LGpkasten, Išče službo. Ponudbe na podruž. Jutra. Maribor pod »Mojster«,
94342
Šofer in
ključavničar oe« sffužbo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9428-2
Dekle poSbeno tn zanesljivo, »Se rtuftbo. najraje v Mariboru. Ponudbe pod »Poštena« na podruž. Ju tra, Maribor
9429-2
Šofer
lzuOen ključavničar ta avtomehsnlk vešč nemščine, samski, trezen ln poSten. dober vozač, že U nastopiti &lKžbo na	.
tov. ali luksuznem avto TrgOVSKa mobUu za daljSe proge.!	pomočnica
Drugo po dogovoru. Na	IT.
, ~ _ ' -j,	t,, pridna, poštena Išče
slov v vseh poslov. Ju ^^ Nftslov T pod^.
Jutra Marlbor
9530-2
tra.
9149-2
Šofer
Izučen ključavničar ln mehanik a civilnim ln vojaškim izpitom, iščem službo za takoj ali po zneje. Ponudbe pod šl fro »Šofer 99« na oglas odd. Jutra
9298-2
Ahsolventinja
trg. akademije lSče za posUtve. Ponudbe pod »Klerkoll« na ogl odd. Jutra.___9155-2
Mesto natakarice
z znanjem šivanja iščem. Ponudbe na ogl.'odd. Jutra pod šifro »Natakarica«.
9334-2
Pisarniška
pomočnica
18letno dekle z dežele, vešča v strojepisju, ste-noeraflll knjigovodstvu slovenski koresoodencl •n rl.oonlu Seli staln^a nameS*en1a. Ponudbe na podruž. Jutra. Maribor pod »Začetnica«.
9426 2
Pek
star 28 let. vesten, dober, trezen, išče dobre službe. 7možen izboljšati ter voditi vsako nekirno. Ponudbe na oel od<l. Jutra pod »Nekadilec«.
9346-2
Boljša gospodična
srednjft lwt išče mesto s po dan je. Gre tudj h kaki stari bolni gospe aH gospodu. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »©ohrosrčna«.
9067-8
Gospodična
i mačjem šivanja, žeB mesto k otrokom. S primerno šolsko Izobrazi*). Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
&4SO-2
Zaslužek
rteeeaa , Dtn Jarek * Dm sa šifr« tU lajanje naslova Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
Tisoč dinarjev
ta več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem so-tovo Dltgo. Mal kapital potreben. Zahtevajte pro spekte, priložite marko za odgovor. Mihajlo He-nlg. Pančevo, Br Jova-novljča 20.
9003-3
Malo podjetje
s krasno eksistenco zaradi odpotovanja odstopim. Potrebno Din 5000 v gotovini. Ponudbe na podruž. Jutra, Maribor pod »Slučajna prilika«.
9436 3
40'/» provizije
nudimo vsakemu, posebno trgovskim potnikom s prodajo dobroido čeg-p. predmeta. Ponudbe na podruž. Jutra, Maribor pod »Kupec vsak«. Za odgovor priložite — znamse.
9432 3
Potnikom
fcl obiskujejo: trgovce, obrtnike. gostilničarje, nudimo lep zaslužek s prodajo artikla papirna te galanterije. Mala kolekcija. Ponudbe z navedbo delokroga na ogl. odd Jutra pod »Dobra provizija«,
9377-5
Vafenci(he)
Beseda iXa iavek 8 Din, za Šifro aH lajanje naslova o Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Vajenko
s postavo« ioiefco isobna-bo, sprejmem v svojo trgovino s mešanim blagom. — Prednost imajo hč«k« trgovcev, »čiroma take, ki so že vpelja&e v trgovtei, toda odpuščen« brea lastne krivd«. Josip Lavtižar, te-gorina z mešanim btagoan v Kranjski gori.
90BB-«
Učenko
sprejmem takoj v trgovino z mečadm blagem z vso oskrbo. Istotam kupim knjižico Stavbne hmntlTilce »MoJ dom« ta radio aparat proti takojšnji gotovini. Podrtui-be na ogl odd. Jutra pod »Industrija«.
8145-49
Trgovski vajenec
z Zletno učtio dobo ee
želi izpopolniti v večji trgovini, s stansovanjetn ln hrano v hiši. Naslov v vseh poslov Jutra.
9434-«
Beseda . Dul lavek 8 Dta. 2a Šifre aU lajanj« naslova
5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dta
Izkušen profesor
poučuje z uspehom po zmerni ceni ma; ematiko, fiziko, kemijo ln nemščino za vse razrede sred njih šoL Naslov v vseh poslov. Jutra.
152-4
Potniki
B«««da \ Din lave* t Din ta Šifro »U lajanj« oaalova ; Din Najmanj^ tneeek 17 Din
Zastopnike
za prodajo koles, motornih koles ln šivalnih strojev. — sprejmem po vseh krajih. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«.
9100-5
Informacije
Be»e<la . Din lavek t Din u Šifro »11 lajanj« oaolova Din Na .-manjši tneeek 17 Din
Goik vabi k
sodelovanju!
8908-81
Obvestilo
Radi izpolnitve v svoji obrti odpotoval v Inozemstvo. Delavnica začasno zaprta. Sever Ferdinand, modno krojaštvo, Ljubljana Vič 79 Ce6ta Da Brdo.
9B3&81
Osebe
ki so Iskale v letu 1935 36 pomoči v zdravilišču Llplk na Hrvatskem se vljudno prosijo za njih naslove proti primerni nagradi. Dopisi na ogL odd. Jutra pod »Llplk« 9302-31
mimtm
i Dm. lave* S Din. ia Šifre ti' lajanj« aaeiova
5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Neveste, prilika!
krasna jed talca, dekora cljake stvari, porcelan, kristal kuhinjski pribor skupno naprodaj Ponud be na oglas. odd. Jutra pod >Zaradl odhoda«
9«7-iie
Hladilne omare
mFrigidaiT&t milo rabljene, eolidno »hranjene. ekono mi čne. pripravne ia stanovanja. restavracije, slaščičarne. pensun« itd. z ja-krstjo motorje pe 1/5 KS, 110/120,50 per proda Pokojninski Tavod ta nameščence ▼ Ljubljani. ln forma ni je: Ofijeva nI ML n«dstr. soba aaL
»XV 4
špargljeve sadike
•t-o in dvoletne, močno ■Jioreninjene. sorte Argen-»eni in
VRTNB JAGODE
najdebelejše sort« kralj Albert, oddaja PAUK L., C«sta na Rožnik 47.
»no-« Tiskarne pozor!
Patentni koledar odstopi SB lekarna Vidov danska št. 2 Ljubljana.
9TT74-H
Vrata, okna,
oma-e tn ielerne
rolete, poceni prodam, Ste-rmecki, Celje.
9018-«
Sladko seno
1 vagon jaarnt in 1 vagon garantirano sladke otave, prodam. Interesent' naj »e javijo oa naslov Jo« Wag-b«t, Šmarje pri Jelšah
SOI 1-6
Cepljene trte
na amenžki oufin «noletna lllusca-t Kraljica vinograda, Muscat »opr. Mathias Jova na. Kraljica Jelisaveta. tvrdke Hirš? Vladislav 'n drug. Snbotica ima na zalogi Sever & Komp Ljub Ijana in stane posamezna »rta od navedenih »ort Din 3.—.	90»!-6
Izredna prilika!
CJmetno sušeni parkstni odpadki, poceni pri F Ver-tatnik. Masarykova 23.
6215-45
Blagajna Wertheim
it. 3 Tancra, naprodaj. Naslov v vs«*- poslovalnicah Jutra.	KH6-6
Dva fotoaparata
skoraj nori zelo poceni naprodaj. Zvezna ul H. Moste.
9(775-6
Blagajna Wertheim
St, 3 Tanzer. naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra.	8989-6
Lestence
lepe. za eno. dve ali štiri žarnice, zaradi spremembe razsvetljave ugo dno prodam, — hotel »Bellevue«.
9247 6
Športni voziček
poceni naprodaj. Ljubljana, Menclgerjeva 29.
9177-6
Rastline
Ba alplnum ln vsakovrst ne sad tke za vrtove nudi vrtnarstvo Adolf Va-tovae. Vrazov trg pri Št. Pe-terskem mostu.
9281 6
Moško kolo
•koraj novo ln spalni dlvan, poceni naprodaj.
Clglerjeva 29. Moste.
9157-6
Železni drogi
Ca žične ograje, kompletno prirejeni, minizirani 240X5 cm naprodaj. Pod-junska 13. suteren.
9322-6
Dve oljnati sliki
Stari, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
93«<?-6
Fotoaparat
Ptanhel Makina. opt;ka 2.9 format 6Y9 s priborom prodam vslrd družinskih razmer globoko pod nabavno ceno za Din 1600 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9391-6
Biljarde prodajani
sa hranilne knjižice Ljubljanske kreditne, Mestne liublianske, Zadružne gospodarske D. D., Ljudske celjske in obč. Krško. — Dajem na obroke in na procente. Biljardi so sedaj v prometu. Moi naiboliši izdelek. Ivan Zupančič, odlikovano mizarstvo, Zado-vinek, Pošta Leskovec — Krško.	9406-6
Otroški voziček
globok skoro nov. moderen. kromtran. naprodaj. Herbersteinova za Stadionom
9259-6
Več voz gnoja
prodam. Poizve se Sašek, Celovška c. 62.
9347-6
Urarsko orodje
kompletno, naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Ugodna cena«.
8901-6
Otroški vozički
.»pomladanski modeli došli. Najnovejši vsi na krogličnih ležiščih.
S. Rebolj & drug,
Gosposvctska 13.
M5-6
Otroški voziček
g-lobok, zelo dobro ohra njen, naprodaj. Ogled 2 — 3 ure štrukelj, Stari trg 9-1.
9267-6
Prodam:
ozko žlmnloo. llnolejsko namizno preprogo 2 m 60 ln starejšo striženo preprogo. Bolgarska ulica 23 I. nad.
9263 6
Vrtna palma
(pahljača) zelo lepa. na prodaj. Cesta v Rožno dolino 20.
9104-6
EOTRCE, EOTRI
pridite za sv. birmo po slaščice v LJubljano k Dolencu, Wolfova ul 10 165 6
Okrog 500 zidakov
rabljenih, kompletno dvokrilno okno ln želez na postelja poceni naprodaj. Gorupova 16.
9213 6
Rechaud - reso
3 cilindrski prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	93:14-6
Otroški voziček
arlobok, proda-m. Logar. Sv. Petra cesta 17.
9309-6
Ploščice za
štedilnike
in oblogo stene prvovrstne, najcenejše dobiš pri: Zastopnik »Soma.g Wand platten Werke« Ljubljana. Tyrševa 33.
927S-
Podpeški kamen
prvovrstni v vseh množinah in kamorkoli dobavlja po konkurenčnih cenah iz lastnega kamnoloma, stavbenik Anton Mavrič, Bežigrad 1, telef. 33-82.
9318-6
Palmo pahljačo
veliko, ugodno prodam, — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
ca.h Jutra ood šifro- »Palma ICOOc.
9351-6
Trgovsko opravo
enostavno, kompletno za 2J00 Din. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9515-6
Hladilni stroj
nov z garantirano montažo poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Omara«.	93K-6
Dr. Glonarjev
poučni slovar
nov, nevezan, poceni na prodaj. Naslov r VBeh pc&lov. Jutra.
9136-3
Različne
starinske knjige
ugodno naprodaj. Na slov v vseh poslov. Jutra	9127-8
Beseda l Dm. lave.k 3 Dn. ia šifro »li lajanje naslova ) Din. Najmanjši znesek 17 Dn.
Radio
prvovrstne znamke, model 1956, 5 + 1 cevni baterijski s posebnim kovčekom m mizico, ugodno naprodaj. Naslov ing. Matko, Ljubljana, Gajeva 8/II1.
9399-9 Radio aparat
4cevni. priključek na 220 volt, prodam za Din 350, brivec Hešik, Jernej eva c. 53. Šiška.
9413-9
brarila , i>lti lav tli 3 Duu. ia šifro ill lajanje naslova 5 Din. NajmanjS! tneeek L7 Din.
Kratek klavir
(Stutzflugel) črn, dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se Kolodvorska ulica 35-n.
9268-26
Spalnico
lepo, svetlo, trd le«, prodam u 3.000 Din. Smol« Stari trg 34 L aadstr.
9356-12
Novo spalnico
prodom. Naekn ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
M43-1S
iSe>e<la . Din. Jave« 8 D.n za šifre «11 lajanje naslov«
5 Din. Najmanjši tneeek l? Din.
DEMAG-
elektrodvigalo
1000 kg nosilnosti ia ieto-smerni tok 230 V, 2 KS, hitrost dviga o m/min, ter 2 DIN A MI t* istosmerni tok V, 12.5 KW, 1450 Obr/Min, s pripadajočimi upori in merilnimi instrumenti na stikalni plošči — proda JUGO-TANIN d. d., Sevnica.
8912-29
Stroj
za Izdelovanje stre" ne opeke model Lipsia z podlogami, elektromotor 6 HP za prevoz 220-380 vole ln en vagon sladkega sena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8934-29
Klavir
v dobrem stanju, trpe žen, posebno prikladen za gostilne ali društva, prodam za Din 2.500.— Naslov v vseh posloval nicah Jutra
9294-26
Beseda 1 D.n. lavek 3 Dn. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nemškega boksarja
psa, 5 mesecev starega prodam. Savski breg 16. štefi Vacek, Kranl.
9032 27
Psičke Foksterijerje
resaste, mladiče čiste pa sme, poceni prodam Ra j ovc. Moste, pošta Komenda.
9250-27
Angleškega setra
čisto krvnega, mladega, prodam. — Podjunska 21. Ljub. VII.
9337-27
Nemškega ovčarja
psico, dobro čuvajko, 10 mesecev staro, prodam po ugodni ceni. — Vrtnarstvo Adolf Vatovac, Vrazov trg.
riBSeda Din lavek 8 Dn za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm
Zastonj
ne, ampak za najnižjo brezkonkurenčno ceno dobite kvalitetno pohištvo le iz najboljše opremljenega mizarstva — MALENSEK, Dravlje tik pri tramvajski postaji »Slepi Janez« Najnovejši in najlepši modeli na ogled v lastni razstavi. Uradnikom na odplačevanja 156-12
Sejmarji
oglejte si ostanek zaloge, dekliških oblek in letnih copat. Cene zelo nizke. »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
9382-6
Kompletna oprema
b specerijsko trgovino, jobro ohranjen«, ugodno •aprodaj. Ogled: Cerkveni pL 1. Savs.
0325-6
Apnenarji!
Prima apno, vagonske pošiljke, za stalno doba vo kupujemo. Ponudbe z najnižjmi cenami In pogoji takoj poslati na: Aloma Company d. z o. z.. Ljubljana
9280-S
Klubsko garnituro
jkoraj novo. z usnjem prevlečeno zelo ugodno prodam. Poizve in ogle da 3e pri tapeta lku Ko bllicl Avgustu. Ljubi ja na, Tyrševa 36.
9295-6
mmmm
Beseda ! Din lavek 3 Din. u Šifro lajanje naslova
? Din. Najmanjši zaetek 17 Din
Vino
muškatni silvanec ln di šečl traminec, odlične kakovosti naprodaj. Pojasnila, LJubljana. Lan-gusova 111
9244-33
Prvovrstne slive
za žganj ekuho dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani.
9299-33
Beofrta l Din 1»v«k S Dn
ta šifro al! lajanje oask>v» 5 Dn Na ima n jši znssek 17 Dn.
50 letnikov
raznih slovenskih revij tn veS alovecsk n. srbohrvat-»krb i® nemških knjig — vse dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9075-8
Na obroke in hranilne knjižice
POHIŠTVO
Največja izbera v<-ako vrs-.nesa pohištva, sobnih
ln kuhinjskih oprav Sperane spalnice, orehova korenina . 5000 sperane spal pie^k. 1600
omare .......400
po-teije ....... 150
Kuh nj opravo . . 650 kuhinj, kredence . 350 kulrnj. mize ... 120 kuhinj stoli ... 50 orroške postelje ... 325 otrošk- vložki .... 50 oiroški madracl ... 120
madracl • ..... 220
žičn' vložk! .... 80 gostilniški stoli ... 22 zaboj za premog . . 80 zaboj za smeti . . 50 Izvršujemo pohištvena in stavbena de'a po načr'u Sprejemamo vsa popra vila po konkurenčni ceni
Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva c 6
94.T7-12
Jedilnica
hi pisalna miza, staro-nemški slog, naprodaj. Celje Koiančeva 6, vrata 9.	9110-12
6 foteljev
in spalnico
iz trdega lesa. prodam. Ogled Kolodvorska 28. dvorišče.
9248-12
»Singer«, »Pfaff«
skoraj novi šivalni stroji poceni naprodaj pri Promet (nasproti križan ske cerkve).
9088-29
Automatični
aparati
za Jestvlne ln pijače, na prodaj pod ceno. Cenjene ponudbe pod »Pod ceno« na ogl. odd. Jutra	9262-29
Pisalni stroj
in pisalna miza naprodaj. Dvofakova 3-1, levo 9297-29
Šivalni stroj
modern, pogrezljlv, popolnoma nov, cena nizka. naprodaj. Novi trg 4 pritličje.
9285 29
Šivalni stroji
poceni 300 — 700 Din. tudi zamenjam za dobro žensko kolo. Novi trg 4 , pritličje.
9281-29
		
	iffjifn	
Be»<yla l Din lavek S Dn. za šifro ali lajanje nailova i Dn. Najmanjši tneeek 11 Din
Motorno kolo
\Vanderer. lahko z motorjem >'■ Sachs*, zadnji model, z tachometrom, malo vožen, zelo ugodno naprodaj. — Ivan Suvnik, Kranj.
.v 9061 10
»Fiat« auto
»Balila 508«
skoraj nov, brezhiben — zaradi odpotovanja ugodno naprodaj, tudi za hranilne knjižice Mestne ali Kreditne, Ljub ljana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo vožt-n«.
9008 10
Tovorni avto
dobro ohranjen kupim ali zamenjam za opeko. Po. nudbe z opisom in eeno na ogl. odd. Jutra pod šifro »I tone«.	9337-10
Ugodna prilika
za nakup malega voza z majhno porabo bencina! — Opel 4 cil., 2 sedežni Oa-briolet, I>ixi 2 sed., Ford »C« 4 sed. Peugeot 201 4 cil. 4 sed.. Ford 2 sed. Gabriolet. Vsi v dobrem stanju in po zelo nizki ceni naprodaj. Vozove se ogleda pri Beka, Celovška cesta 33.	OčOO-lO
Prodam motocikel
zn. Puch v brezhibnem stanju, na ogled pri F. Jakopič, meh del. Ale-šovčeva ul. Ljubllana VII.	9194-10
Auto Opel
model 34, 6 cilin., 4 sedežem, malo rabljen zaradi smrti poceni napro daj Naslov v vseh paslo valnicah Jutra.
9193 10
Harlej Davidson
1000 ccm ■ prliollco v prlma stanju ln več dru glh motorjev proda — Promet, Ljubljana, Napoleonov trg 7
•277-10
Motorno kolo
kupim ali zamenjam za novo Piano akordeon harmoniko z registrom, 120 basi znamke »Hohner«. Even-tuelno prodam tudi samo harmoniko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor—Honer«.
9330-10
Izrabite priliko!
Zaradi pomanjkanja prostora prodajam samo kratek čas večio zalogo rabljenih — prvovrstno, ohranjenih osebnih in tovornih avtomobilov — {tedliivost v porabi, po izvanredno nizki ceni, tudi proti hranilnim knjižicam. Krupp zastopstvo O. žužek — Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.	9343-10
Avto Ford
potniški C35. prodam — ali zamenjam za usnje Ponudbe pod »Potniški« na ogl. odd. Jutra.
9282-10
Kolesa
Beseda 1 Dn lavek 8 Din. za Šifro ali lajanje naslova 5 Dn. Najmanjši tneeek 17 Din.
Kolesa
najcenejša n najboljša samo pri REMEC OSKAR, Ljubljana Dolenjska e. 5.
141-11
Kolesa
različnih nemških znamk v največji 'zber od Din 550 naprej NOVA TRGOVINA ryrševa 96.
9096-11
KOLESA
DOBRA
CENE UGODNE IZBIRA VELIKA
S. Rebolj & drug,
Gosposvetska 13.
14&-11
Kolesa
večja partija, popolno ma novih ln stara prvovrstnih znamk poceni naprodaj prt Promet — (nasproti krlžanske cerkve)
9087-11
Solnate vre?«
iz juta. kupim množino. Ponudbe na tovarno »Setac Tacen p šmarno goro.
--.7
dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje pa oajvttjfe cenah
Cerne - juveiir
Ljubljana. Wo!fova atlea t.
ifi-ae
Kapital
Beeed« 1 Din. lavek S Dta
'■» tifre ali dajanje oaalova š Din. Najmanjši tneeek 17 Dm.
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA — javlja la .<*nlje do preklica v raeun tope*
HRANILNE KNJI21CB Meataa hranilnice la Ljudske posojilnic«.
H-tt
Ureditev dolgov
potom sodnih in zven
sodn.jj poravnav Nas ven v konkuranlh devah ln v»eh drugih tr govt-ko obrtnih posl h. Strokovne knjigovodske revlzja sestava m aprobaonja bilanc. Preskrbe kreditov naevetl glede hranilnih vlog ln plasiranje »th-Vs posl kmečke sa&61te. Edina Konceslonlrana ko mercionaina pisarna LOJZE Z AJ C Ljubljana GledalUka t. < Teleton 38 18
32-10
Masivno kolo
popolnoma novo, zaradi odhoda, poceni prodam. Informacije pri hišniku v Wolfovl ul 12 (Oraž-nov dom).
9159-11
Damsko kolo
poceni prodam. Florjan-ska 15-1.
9412-11
AL. PLANINSEK Ljubljana
Beethovnova al 14/1. Telefon J5-10.
izposluje nakup in prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje brmplaCne 30-16
Posojila
aooe državni in samo upravni uslužbenec v LJubljani v gotovln' in blagovnih bonih. »Her rnes« Informacije: Tav ■•ar J eva 2.
87 16
8m«»d« 1 Dn lavek S Dls-?a 'šifro *!• Isjanje naslova " Dn NaimanjŠi tnes-ek 17 Din.
Meščanska
Korporacij
lesna Industrija v Kamniku, ima na svoji žagi v Stahovici preko 40 m lepih jesenovih in preko 60 m' lepih javorjevih hlodov naprodaj. Interesenti naj si blagovolijo blago ogledati, ter staviti oferte na upravo Me ščanske Korporaclje
9099-15
Motorno kolo
Indlan - Prinz, novejšega tipa za 3 300 Din v gotovini naprodaj. Infor macije: L. Kleise-r. Maribor, Vetrinjska ul. 30.
9115-10
Motorno kolo
AJS OHV ugodno napro daj. Ribniška ul. 23, — Moste.
9215-10
Popolna stanovanjska oprema
za moderno dvosobno stanovanje v dosedaj ne rabljenem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9224-12
Moderne spalnice
ln jedilnice, lepe lz ore hove korenine, prodam za knjlžioe Kmetske hra nllnlce. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9154-12
Moderne spalnice
od 2.000 Din naprej, pro
da mizarstvo Josip Go-liar. Gosposvetska 13. — dvorišče.
9457-12
Spalnico
lepo. moderno, poceni proda Smole, mizarstvo, Tacen p. St. Vid, n. Ljubljano. Sprejmem tudi pomočnika.
9350-12
Motor
malo rabljen, 220 V, 16 in 36 KS. kupim. Po nudbe pod »Motor« na ogl. odd Jutra.
9260-10
Auto Chevrolet
štlrlsedežnl. odprt, poce nI naprodaj Naslov v vseh poslov. Jutra.
925Z10
Auto Fiat 501
v dobrem, brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra ali pismeno poštni predal Ljubljana 260.	9253-10
Motor
majhen Wanderer. dobro ohranjen, kupim. Plgme ne ali osebne ponudbe na Ribič. Tyrševa c. 41.
0163-10
Moderno prikolico
prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.	9171-10
Motocikel BSA
500 ccm s ortkollco tisro dno naprodnj v garaži »Exspress«, Vegova 8.
9305-10
>A Šifro al! lajanj« naslovi
Beseda l Dn lavek 3 Dn 5 Din Najmanjši tnetefc 17 Din.
Vinski kamen
m sušene lrože Kupni« \ Resman K DK Zagreb (lica 22&	136 7
Aluminium, baker
m medenino kupujem. Grudnlk, LJubljana -Dravlje.
120-7
Otroški voziček
globok kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Navedbo cene«.
90fM-7
Vsakovrstne
odpadke
žoiezo. kovine. Utone 'n vsakovrstne stroje, ku pujem. P'ačujem po naj višjih dnevnih cenah. — Justin Gustinčič. Mar bor Tattenbachova H.
5972 7
Peči lončene
stare, dobro ohranjene, kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »številka 303«.
9133-7
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe oddati v mlekarni, pasaža. Nebotičnik.
92027
Hranilne knjižice
Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici kupimo profc' takojšnji gotovini. Ponudbe z navedbo cene na tvrdko KRISTAL d. d.. Maribor.
9125-16
Knjižice Celjske posojilnice d. d.
manjše in ve{j. ineeke. — kupim. F-eiudbe 04 ogl. odd. Jutra pod šifro »Proti gotovini«,
9090-1«
300—400.0M Din
pmoJB« Uteaa ma. pm aorto vkajitke ali 80.000 Dta na drag* Mate vknjUbe
(trikratne kritje). Ponudbe pod lifro »Popolna n ooaU na ogl. odd. Jntra.
8MU.M
Hranilno knjižico
boljiik uvodov v neaka
100.030 Dia, sprejmem v polno vrednoeC Plačljivo v a leta. Ponudb na ogl. odd. Jntra pod »Knjižico«.
&403-16
Do 200 tisoč
v lotim r *ov istim. Obfcrne ponudbe na ofl. odd. Jutra pod »Novost JU38*.
9365-10
Redek zaslužek!
Potrebuiem 20.000 Din po sojila. Polovico zneska vrnem v 8 dneh, ostanek v te ku meseca. Jamstvo: ročna za<oga blaga v skoraj tri-krtini vrednosti. Izredno visoke obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redek zaslužek«.
9328-16
Posojilo Din 15.000
iMem. Za garancijo posestvo. Vrnitev v treh letih * obrestmi. Naslov v vseh poslovaLmcah Jutra.
931^:6
Iščem družabnico
za hotel — restavracijo tn 63Zlj9ko restavracijo. Podjetje vseskozi aktivno. Potrebni kapital — Din 500 000. Pismene ponudbe na podruž. Ju tra, Maribor pod »Rentabilno«.
9433-16
100.000 Din posojila
iščem za zidanje bile r Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra obrt«.
9400-16
Posojilo 90.000 Din
■ščem. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »HiJa v Ljubljani«.
9402-16
Obrt
SAMO SE
STO
OBLEK PO TEH CENAH :
MOŠKE ŠPORTNE IN DNEVNE OBLEKE
DIN 200.—
din 245«"-DIN 597,—
NAJDRAŽJE DIN 455.—» OTROŠKE
DIN 58.~~
ANT.
KRISPEH
MESTNI TRG 26.

Lokali
Beoed« 1 Dta, lavek 8 Din, ta lifro aH lajanje naslova 5 Din. Najmanjil saeeek VI Dia.
Trgovino
na šefe prometni tofiU —
dobro vseijano, prodam 1. maja t. L Ponudb« aa ogL odd. Jutra pod iilro nuiaktui»<>U.
MBO40
Velik prostor
sufc jn evetel, primeren ta
delavnico ali aklad£&e, od-la.ni, Smartinska ceeta 10.
«oe-i9
Gumbi - plise
entel. a tur predtisk. motte grame, bitro izvrši Matek & Mikeš. Ljnoljaua. pole« hotela Štrukelj.
86-80
»Slava Gril«
nočna krem« se še dobi pri njej v Zagrebu, Juri-šičeva ai/L
8079-30
Hranilne knjižice
Vzajemne in Ujudske posojilnice ljubljanske. Za Iružne fospo tarske banke, Mance Xa!rutne tveze. Hranilnice kmečkih oMin v Ljubljani. Hranilnice in posojilnice v Dobu Kmettke nosojilnice ljubljanske n Ljudske posojilnice v Celju kupi prot: takojšnjemu plačilu po najvišr ceni Pisarna AL. PLANINSEK Ljubi iana Beethovnova oL 14/L Telefon 85 10
9M«-li8
Knjižico
Obrtne bankf d 7(..000 Din kupim. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod 1'akojšnje plačilo«.	642816
Posojilo 60.000 Din
Iščem proti letnemu ali mesečnemu odplačevanju s vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Št. 50 Ljubljana«.
9073 16
Posojilo 60.000 Din
vknjižba na prvo mesto hiše. Iščem. — Naslov v vseh poelov. Jutra
8921-16
Hranilno knjigo
kateregakoli zaroda, kn
pim. Ponudbe na odd Jut™ pod »Nudim gotovino«.	9304-16
Družabnika
iMem k manufak turni trgovini. Ponndbe na ogl. i>dd. Jutra pod >500.(*Xt«.
91S6-16
Hranilne knjižice
Kmetske posojnl. v Ljubljani do 110.<W1 kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »100.000«.
9190-1«
Stare moške obleke
čevlje, perilo, kupujem. Pišite: Dramč Alojzija. Ljubljana, Gallusovo na brežje 29.
9212-7
Bršljine
lepo zaraščene, v zabojih ln oleandre, kupi gostilna Kaj Tež, Florjan ska ul. 4.
9261-7
Koksa
šivalne stroje, pohlžtvo. staro obleko ln sploh vse stare predmete kupujem po najvišjih cenah. — »Ugodnost«, trgovina s starimi predmeti. Kranj fn v Ljubljani. Debe-IJak. Gledališka ul. 14.. podpritličje.
9175-7
Moške stare obleke
čevlje, perilo, kuptiiem. — Pr;dem na dom. Pi?ite na Mara Andlovic, Galuaovo nritirij* V.
9306*4
Denarne posle Posredovanje kreditov
Naložbe kar ala Vnovčenje vlog pri denarnih zavodih Poravna ve Upravo nepremičnin Informacije, davčne na povedi. Ureditve ln kon-irolo	Ri-
lanee ln vse druge trgovsko gospodarske posle ;«vede
konceslonlrana TRGOVSKO GOSPODAR
KA POSLOVALNICA I»JUBLJANA. Ceeta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7.
«604-14
Družabnico -
sotrudnleo
prvovrstno kuharico Išče dobro uvedeno letovišče Ponudbe pod »Zaslužek ln obresti« na upravo Ju tra. Maribor.
9123-16
Družabnika(nico)
z Din 50.000 iščem za prav dobro starinarno na dobrem mestu bre« rizika. Dopise na podml Jutra. Maribor pod »Sta rlnnrn»%
Vpeljano
modistarijo
zaradi bolezni, prodam Dam obrtni llšt. Ponud: be Fronner, Selenburgo-va 3.	9438-30
Entlanje
ažuriranje, predtisk, nwno-grame in rofno vedenje — izvršuje Milena Zor - Ježek Frančiškanska ul. 8.
9361-80
V Zagrebu
naprodaj zaradi pomanj kanja kapitala trgovina sadja ln tlvežnlh potrebščin v centru mesta z bogatimi strankami. Zraven malo stanovanje telefon. Potreben kapital do Din 35 000 ▼ gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezona 999«.	9077-19
Prostore
suhe, Bračae, svetle sa večje obrti aH skladišča 180 ms, 2 dvorani po 390 m: takoj oddam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Nizka najemnina«.
9007-19
Foto-atelje
v Ljubljani, prometna tofr ka, vpeljan, letno ilOOO do 1300 posnetkov, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Atflj« — selitev«.	9058-30
Po najnižjih cenah
kupite najmodernejše kauče, fotelje, otomane, modroce Itd. pri KOBILI CA Avgustu, tapetnlku, LJubljana, Tyrševa cesta 36. Blago za preobleko, v zalogi.
9296-30
V najem
Beseda l Dm. lavek 8 Din. za iifr. au lajanje naslova 3 Dia- Najmanjši tneeek 17 Dm.
Gostilno
(bivšo), mesnico, vrt, gospodarska poslopja, oddam v najem pr Lovrencu, St. Vid nad Ljubljano 17. In formacije Pod gora 20. Oir-man Ferdinand.
8001-17
Pekarno
v trgu ali mestu vza mem v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 222«.
9043-17
špecerijsko
trgovino
dobro vpeljano v velikem letovišču Slovenije (letna ln zlmaka sezl-ja) oddam v najem. — Prevzem zaloge. Lokal opremljen tudi za mar nuf. ln galant. blago. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Dokazana rentabilnost«.
9056-17
šivilja
zmožna v svoji obrti, bi imela s prevzemom gostilne na deželi primeren postranski zasluft?k. Kavcija potrebna. Naslov v vseh posl. Jutra.
9013 17
Slaščičarno
na prometnem kraju od-dam pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Slaščičarna«.
9208-17
V Trbovljah H
oddam takoj v najem Kukenbergovo gostilno. Ponudbe na: dr. Drnovška Janka, advokata ▼ Brežicah.
9008-17
Prodajalki
oddam malo trgovino tn gostilno n» račun Potrebna kavcl 1a Din 12 t.lsoa ▼ ROtovlnl. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem meeitu pod »Prt dna ln pošb?na«.
9165-17
Zago
na električni ponon v Snrlnjrtrt dolini oddam ta kol v nalem. Pogoji usrrulnl. TnfmrmaeJle prt T. Vodlak. Gregorčeva S, II. nad., Celje
M21-17
Trgovino
na selo prometni toGti, — dobro vpeljano dam v najem x zalogo. Potrebni kapital Din 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod irfro »IX biskanoeno«.
»1CT-10
Trgovina z
mešanim blagom
na prometnem kraju.— brez konkurence, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9122-19
Trgovino
vpeljano, na najpromet-nejši točki periferije ▼ Ljubljani, oddam. Pogoj odkup blaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina mešanega bla ga«.	9251-19
Pekarno
oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stlrt leta«.	9228-19
Mlekarno
vpeljano na prometni točki, prodam. NaStov ▼ vseh poslov Jutra.
9191-19
Mlekarno na
Jadranu
prodam agllni osebi. Potrebno Din 6000,— v gotovini a'i v hraninfh knii Jicah po dogovoru. Cenjene ponudbe podati pod »Zajamčen obstoj« na ogl. odd. Jutra.
9348 19
špecer. trgovina
(t drobnim blagom) dobro-ido&a, btfima zagrebških dveh kolodvorov, naprodaj radi smrtnega slučaja z zalogo blaga in popolnim inventarjem za 10.000 Din: Poelovnica Pavlekovič, Zagreb, ilica 141
9WV19
Pekarski mojster
more v Indurt-ijskem kraju na Štajerskem, kjer le ni konkurence otvor.bi pekarno. Samo mojstri s prvovrstnimi spričevali in referencami pridejo v počtev. Bw* istih se vprašanja ne upošteva niti na nje odgovarja.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(Pekarna«.
5803-10
Manjši lokal
Hčem v centru ea čisto obrt. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9292-19
Brivnico
dobro vpeljano, zaradi selitve prodam takoj pod ceno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brlvnl-cac.	9291-19
Beseda 1 Dla. lavek 8 Dta. ra lifro tli lajanje na«lnva 5 Din. Najmanjši tneeek tt Din
Vilo z vrtom
T DMtll, 6—8 sobno, po možnosti S-etanovanjsko, — iščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 838«.
9000-80
Trgovska hiša
rentabilna v eentru mesta se proda. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod >1967«.
9O4ft-30
HRANILNE KNJIŽICE
ljubljanskih, celjskih in mariborskih hranilnic, Zadružne gospodarske, Ljubljanske kreditne banke, Prve hrv. Stedionice, Zadružne zveze itd. kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Blagajna«.
Hiša v centru
Trbovelj
enonadstropna z velikim lokalom, ptlprt^vna za lekarno, slaščičarno ta gploh za vsako obrt. na prodaj. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
8878 20
Stanovanjska hiša
z lepim vrtom v Cerkljah prt Kranju naprodaj. Naslov v vs !*. poslovalnicah Jutra.
8977-20
Lep lokal
▼ strotrem trpovsk«« centru Ljubljane, takoj oddam
Vprašati Uran, Me*tni trg štev. 11.	«7740
Gostilno oddam
takoj radi bo letni center
Ljuibljajje, debro idočo. — Potreben kapital Dta «.000. Informacije: Med dl. ta 1«. uro. Prvvšek, Bu<fet »Na-Na«, Tyrševa cesta iffi.
0900-19
Mlekarno
na prometni točlrf, prodam. Tržaška 8 Ljubljana.
938848
Delavnico
lepo ns dvorišču pri Fi-govcu, odda takoj I. Knet. Gosposvetska c. 8.
0S0O49
Trgovino
s mešanim blagom na zelo prometnem kraju priključenim Liubljani dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Možen velik promet«.
9384-19
Trgovin«
t. melanim blagom, staro, dobro vpeljano v bližini mesta takoj ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9380-19
Renovirano hišo
• eca 6.0*1 kv. m. prvovrstnega zemljišča ob tekoči vodi na Viča, prodam. — Ugodno na privatnika ali vrtnarja. Naslov pove rz prijaznosti trgovina Ladislav Novak, Ljubljana —-VI8.	9(335-30
Prodam hišo
v Radečah t sadovnjakom
in ^ozdnm. Naslov: Aloji Kotjak. vioe 35. Radeče pri " mostu. Znamko za odtovvr priložiti.
9340-00
Pritlično hišo
4 sebe, prititline, vrt — prodam. DroMvena 16 Moste pri Ljubljani.
0020-20
V Črni pri
Prevaljah
Mežiška dolina, napro-caj staroznana dobro Ido ča, enonads; ropna gostil na • tujskimi sobami, centralna iega ln dvonadstropna trgovska hiša z velikim gospodarskim poslopjem. Oboje plačljivo, deloma prevza mem hipot-ke. Ponudbe pod »LMovlškl Industrij sfc center« na ogl. odd. Jutra.
9180-00
Novo hišo
dvostanovanjsko, celo p>odKleteno, elektrika, vo dovod v hlšl 530 m2 vrta. prodam. Rožna dolina c. XIX, št. 14.
9147-20
Manjše posestvo
hiša. gospodarsko poslop Je, sadni vrt Itd, par minut od železniške postaje oddam takoj v najem. skupno ali samo hI šo ln vrt. Prane Bukovec, Vel. Loka, Dolenjsko.	916620
Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka
Pri jKOFfl"
na zalogi vse vrste
kot crepe de chine, crepe
marocaine itd. v najnovejših vzorcih mode. Zelo ugodne cene!
Bančno kam« zavod
MARIBOR,
Aleksandrova uL 40, Vam izvrši nakup ali prodajo
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov najvestneje tn najbolje Za odgovor Din 3.— T znamkah.
BrtzpJačen pouM r igranjert
r'9%n£r MARIBORs. 10,
TELiEFON 25—57
Zavese
preproge.
najnovejši vzorci se dobe pri RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. V zalogi linolej — blago za tapeciran je, tekači — in kokos Polaganje linoleja in izvršitev zaves po nizki cenL
Parketne deftice. trstie za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement,
karbollnel, streSnl lak, katran
in razna isolaCaa sredstva proti vlagi dobite najceneie pri
JOS. PUH, liubliana









v


V*

K <1

n C


»POSEK"
reaUtet. pisarna, ar. t o. a.
Ljubljana
iUkloiiCcva cesta VIL
proda:
VILO,	u^uisko. 5
tuu, kopainica, m-vrca, i-odroaniktim, — Din 23o ooo.—, Hipoteka SO.OOO,—. V-i-uO, surioumovanj^lto, isopalnice, 750 xn* vrta, Mirje, Din 4*0.000, ili po te ta 40.000.— HIWJ, nuvoziaaiio, pet-stanovanjsko, svetokil žki okraj, 1000 m* vrta komiort, aoo.ooo.— Din, hipotska 120.000. VILO, štinstanovanjsko, $97 nw vrta, začetek Bežigrada, Din iao.ooo hipoteka 100.000.—. VILO. enodružinsko. 6 .sob, kopalnica. 1700 m 2 vrta, Podrožnikom Din 350.000,— hipoteka 230 000.—. VILO, novozldano, tri-stanovanjsko, 1200 m2 vrta, Bežigrad., Din 325.000 Hipoteka Din 160.000.'— VILO, dvodružinsko, 500 m2 vrta, Bežigrad, Din 110.000 — HISO, enodružinsko, delavnica, 1000 m2 vrta, mesto. Din 135.000.—, hipoteka 92.000.— HISO, trlstanovanjsko, 562 m2 vrta, Rožna do lina, Din 135.000,— HISO, dvodru2insko, 804 ma vrta Rožna dolina Din 160'000.—, hipoteka 30.000.— HIŠO. trlstanovanjsko. 500 m2 vrta. Rožna do lina. Din 95.000.—, hipoteka 80.000 — HISO, enodružinsko, no voztdano. 1000 m2 vrta Šiška. Din 115.000 —, hipoteka 26.000,— HISO, dvodružinsko. vrt Stožlce. Din 75.000 — HISO. novozldano. dvodružinsko. vrt. "Kode-ljevo, Din 96.000.—, hipoteka 44 000,— HIŠO. dvostanovanjsko. 1700 m2 vrta. Trnovo, Din 160.000,— HIŠO. novozldano. trl-stanovanlsko. 736 mz vrta. Kodeljevo, Din 210.000, hipoteka 80 tisoč
GOSTILNO 2 gostilni sobi. stanovanja 500 ro2 vrta, mesto Din 300.000.—. hipoteka 7C.0C0 — GOSTILNO trgovino ln več stanovanj. 500 m2 vrta. mesto. 250.000. dinarjev PARCELO 500 mJ. Prule
po Din 200.— PA RC-iSLO 460 m: Sp
Šiška po Din 135.— PARCELO, večjo, naj le; 51 del Podrožnlka po D«n 80 — PARCELO 870 012 Vič po Din 22.—.
9363 20
Trgovska in
najemninska hiša
v sredini Maribora naprodaj. Obrestuje se s 6»/«. Društvo hišnih posestnikov Maribor.
9120 20
Dvodružinsko hišo
v Zg šiškl z velikim vr tom, uporabsn za stav-bišče, zaradi smrti ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9102 20
Parcela
prvovrstna, vogalna pod Rožnikom, približno tisoč m2, oddaljeno S minut od vladne palače, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9101-20
Hiše v Beogradu
Za 1.000.00U boste povečali svoj« glavnico t nakupom nore palače, davke proste, v najstrožjem centru z lokali in gosposkimi stanovanji, etažno kurjavo, osehnm in tovornim liftom s sto[mjiica-mi ii marmorja itd. UooaAs Din 304.000. Zaradi neodk>tn« prodaje cena znižana na 1,200.000 in relativno majhno hipoteko.
Nova palača
ns daleč od Terazij, sodobna moderna stanovanja po 3 io 8 sobe m 8 lokaji, Douaža Din 160.000 za 1,050.000 in malo hipoteko.
V prodaji imamo
vse objekta, ki se v prestolnici resno prodajajo. Poverjena nam je že več let uprava velikega Števila h iS in palač, za katero poslova-nje posedujemo or-santeaoijo in potrebne izkušnje.
»IMOBILIJA«
Knes Mihajlova 17 men. talef. 36—H67 in 28—360 71-L
Zemljišče
cca 2.500 m2, primerno za stavbiSče, po Din 5 za m2 naprodaj. Informacije v Trnovljah 116 pri Celju.
9113 20
Hiša
s trg. lokali ln več stanovanji v centru LJubljane naprodaj. Dopise pod »Donosna 9« na ogl odd. Jutra.
9211-20
Posestva — hiše
od 10.000 Din naprej
Gostilne - trgovine
graSčine. žage. vile, prodaja Posredovalnica. Ma ribor, Aleksandrove cesta 33.	9172-20
Hišo v najem
vzamem na periferiji ali najbližji okolici, eno ali dvostanovanjsko. Pogodba za več let. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra.
9231-20
Prodam hišo
S gostilno in trgovino i velikim vrtom, pripravno 7a večie pndietie ob ce<ti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri Ljublian'«.
9308-20
Hiša s trgovino
inventarjem in zalogo na zelo prometni cesti v Ljub liani zaradi smrti lastnika ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enkratna prilika«.
9383-20
Krasno posestvo
srednje blizu trga in železniške postaje, ugodno prodam. Naslov v vseh poslov Jutra.
9414-20
Malo posestvo
V bližini Dobrne, poceni naprodaj. Naslov' v vseri poslov Jutra.
9418-20
Tristanovanjska
hiša
z dvema sobama ln eno kuhinjo, ki spada pod mesto Kranj. naprodaj po nizki ceni. Informacije- Kranj. Stara cesta 16.	9158-20
Kupci pozor!
Nova komfortna petsob na vila. podkletena. z velikim ograjenim zele-njadnlm in sadnim vrtom 10 minut od postaje Sv Peter. Savinjska dolina, zarad selitve ze lo ueodno prodam. Po Jasnlla: Ji^pt gostilna »Na-Na«. Celje.
9425-20
Stavbena parcela
v Laškem
pred kolodvorom, napro daj. Polzve se pri Karlu Kramerju. Vodnikova 11 Celje.
9417 20
Hišo
s vnem ffnspodarskimi po-llopji. vodovod električno — 26 mernikov posptve — prodam is proste rok«. Marija Vidmar, poŠta Kranj. Orehole.
9315-2«
Krasno vilo v Celju
obstoječo lz 9 sob kopal nlce. avtosraraže velike ga vrta za zelenjavo in cvetlice ter sadovnla kom. oddam v najem. In formacij.le prt ff. Slma Jurllu. Celje. Glavni trg al! prt 2n«">»r Maks. — hrib Sv. Jožefa št. 37 Celje.
9415-"»
Dvostanovanjsko
hišo
s 1000 m2 vrta. vodovod, parket, elektrika, kanali zaclja. prodam. Jeločnik Rd telef. 24-11.
9227-20
Prodam stavbne
parcele
za večnadstropne hiše v strnjenem sistemu na Tyr£evi cesti po 510 Din za kvdr. m. v centru za vogalno hišo po 600 Din za kvdr. m, pri Sv. Jožefu za dvonadstropno hišo po 250 Din za kv m. za vile in hiše v odprtem vrtnem sistemu ob Tyrševl cesti po 120 Din za kvdr. m za Bežlgra dom po 165 Din za kv. m. pri Sv. Krištofu od 165 Din dalje za kv. m. ob Linhartovi cesti od 125 Din dalje za kv. m. V Sp. in Zg Šiški od 50 Din za kv. m dalje, na Kodeljevem od 60 Din za kv. m dalje, v Ste-panjl vasi od 20 Din zu kv. m dalje, v Trnovem in Kolezlji od 65 Din za kv. m dalje, ob Opekarski in Jeranovi ulici cd 70 Din za kv. m dalje, na Mlrju od 95 Din za kv. m dalje, v Rožni dolini in pod Rožnikom od 75 Din za kv m dalje, na Glin cah od 45 Din za kvdr. m dalje, na Viču od 20 Din za kv. m dalje, v Vižmarjih od 9 Din za kv. m dalje, nadalje več večjih kompleksov. Realitetna pisarna KU-NAVER LUDVIK, Cesta 29. oktobra št 6. Tele fon 37-33 Strokovnjak stavbenik za nasvete v moji pisarni brezplačno na razpolago.
69 20
Prodam hišo
Ljubljaa:, t velikim vr-rrtom ob glavni cesti tramvaja. 1 km od pošte. Pripravna za trgovino in več etavbišt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8918-30
Trgovsko-stano-
vanjska hiša
novozldana, netto donce 40.000. Cena 470.000 Din proda ADAMIČ, Gospo svetska 6, telef. 32-86.
9288-20
Hišo
z velikim vrtom pod Streliščem poceni naipro daj, zaradi odpotovanja. Večna pot 5.
9132-20
Novo enonad-
stropno vilo
z tremi dvosobnimi stanovanji, kopalnicami ln cstaliml pritlkllnami — prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9148-20
Hiša v centrumu
Trbovelj
enonadstropna z velikim lokalom pripravna za le karno, slaščičarno, sploh za vsako obrt naprodaj. Našlo/ v vseh poslovalnicah Jutra.
9138-20
Hiša
z gosp. poslopjem ln ne kaj zemlje naprodaj — event. tudi na hranHne knjižice v Lancovem pri Radovljici. Informacije Gcspod zveza v Ljubljani	9300 20
Šolnino stanovanje
tzl sob«, kopalnica s pri ttfcUnaml, teraas, bal-
kon oddam s 1. majem. Ogled od 10 do IS ure. Barborič, Domobranska.
890021
Mansardno
stanovanje
enosobno, oddam s 1. majem na Bleiwelsovl c. št. 9. Informacije II. nad atrppje, levo.
9195-21
Komfortno
stanovanje
dvosobno, v sredini me sta oddam e 1 majem. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra.
9206-21
Enosob. stanovanje
posebno primerno za go spodično učiteljico, oddam v neposredni bližini gl pošte. Naslov v vseh poslov. Jutra.
8890-21
3-sobno stanovanje
s kopalnico, prltlklln&-mi ln vrtom oddam 1. maja aH pozneje. Cena zmerna. Posavskega ulica 9-II, blizu Stadiona. Informacije od 13 do 16 ure.	9081-21
Dvosob. stanovanje
s pritlkllnami oddam s 1 Junijem. Idrijska ul. 6.	9210-21
Enosob. stanovanje
lepo, takoj oddam. Informacije: Dolenjska cesta 50, Zltnlk.
9174-21
4 sobno stanovanje
pritlkllnami. konfort-no, oddam s 1. majem. Streliška ulica 22.
9218-21
Dvosob. stanovanje
s pritlkllnami. oddam s majem. Rož. dol c. II. 27.	9223-21
Dvosob. stanovanje
paiketoo, • knpsJntoo !■ vrtom oddam. Boina dolina, Ceste XV. St. 19.
94T-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam z majem. Glioce c. IX, it. 16.
9389-21
Dvosob. stanovanje
in opremljeno sobo oddam ▼ Mostah, Poljska pot 29.
9310-21
Dvosob. stanovanje
podstrešno » pritiklinami, blrai gorenjskega kolodvora, oddam za maj. — Pojasnila da HtbSer, fotograf, Sv. Petra cesta.
9i364-31
Enosob. stanovanje
oddam za 1. maj. Vič, Cesta na Brdo 156.
9050-31
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aJi dajanj« naslova 5 Din. Jfajmanj&i znesei 17 Din.
Dvočlanska družina
L junija dvosobno stanovanje s pritiklinami. Točen plačnik. Ponudt>e na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Državni upokojenec«.
8963-21»
Dvosob. stanovanje
iščem za avgust ▼ mestu ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Odrasli«.
9330-21«
Enosob. stanovanje
z vsemi pritlkllnami v mirni vili na Mlrju, od dam tekoj ali pozneje, starejši, pošteno plaču-joči stranki Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300-37«.
9156-21
Moderno stanovanje
3sobno v novi vili s so-uporabo vrta, pri novi cerkvi v Šiški oddam za 780 Din Ponudba pod »Stanovanje St.« na ogl. odd. Jutra.
9179-21
Trisob. stanovanje
lepo, solnčno, s kopalni co, oddam s 1. majem za Din 750 mesečno. 2 minuti od remize v Zg Šiški št. 295. Ogled mogoč vsako dopoldne do pol 14 ure.
9168 21
Hišo z vrtom
velikim oddam v najem za 150 Din Več se po-lzve Rožna dolina c. IV, št. 15.
9273-20
Manjšo hišo
s kletjo, iščem v najem. Ponudbe pod «V območju Ljubljana« na oglas, odd. Jutra.
9275-20
Hišo z vrtom
poceni prodam radi odhoda iz Ljubljane. Je lepa, noveiJa. fl minut od gl?v-ne požte in se obrestuje po čistih 8%. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sto-petdesettisoč«.
9398-20
Novo hišo
reč stanovanji (m-oderno urejeno) fik centra, proda upodno Pristavec Fran'0, Ljubljana. Erjavčeva r. 4a. telefon 33 81.
Hišo
severni del Ljubljane 4-stanovanjsko s kop. in vrtom, prodam r-a Din. — Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva c. 4a telefon 33-«1.
9M4-20
Seststanovanjsko
hišo
dvosobna stanovanja, vrt donos 30.000 netto. bližina centra, cena 340000 proda ADAMIČ, realitetna pisarna, Gospoevet-ska 8.
9290 20
Vilo
v bližini nove gimnazije. novozldana. trlsta-novanlskn. konfort. cena 250.000. proda realitetna pisarna ADAMIČ. Gosposvetska 8.
9289 20
Novo hišo
z novim gospodarskim ooslopjem. nllvo. vrtom tik mesta Brežice, prodam za 32.000 Din Nadaljnje tnfcmnacil« pri lastniku VrstovSek Fran cu, Zafcot. Brežice.
•>135-20
Hišo
stanovanjsko in 2 hektarja njive pri kolodvoru na Polzeli v Savinjski dolini prodam. Ter glav Jožef 90.
9173-20
Parcelo
veliko, okrog 1200 m2 prodam. Poizvedbe ln ogled Staretova ulica 16.
9422-20
3-stanovanjsko vilo
zraven tehnike prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9397-20
Prodam parcelo
v Zg. Š15ki. Naslov v vseh poslov Jutra.
9216-20
Stanovanje
^mms^smsmsm
8e*«xf« 1 Dto lavek I Din
za iifre al* lajanj« naslova ' Din VajmanjŠ' 17 Dhi
Solnčno stanovanje
tri »obe, kopalnica, priti-kline. terasa balkon, oddam 1. maja arborič. Do mohranska.
8990-21
Enosob. stanovanje
v L nadstropja, oddam 1. maja v Beethovnovi ulici. Naslov v vseh iioslovalni cah Jutra.
3890-31
Pritlič. stanovanje
enosobno »olnfno, oddam 1. maja. Rutarjcva ul. 4.
9197-31
Dvosob. stanovanje
oddam. Masarykova 94.
9101-21
Komfortno
stanovanje
3 sob oddam v vili pod Rožnikom za Din 700 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
9264 21
Stanovanje
dvosobno in enosobno — oddam z malem Predo-vlčeva ul. 9-1.
9164-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo ln pritlkllnami oddam v Korytkovl ud. 34.
9160-21
Dvosob. stanovanje
svetlo, nadpritlično stanovanje s pritiklinami oddam s prvim majem v Mo"'ih, Predovič^va ulica 19. Povprašati istotam v prvem nadstropju.
9329-21
Trisobno stanovanje
renovirano, plin, k-npnlniea oddam 1. mflja. Naslev v vseh poslovalnicah Jutra.
9S1I1-S1
Trisobno stanovanje
celo prvo nadstropje, kopalnica. plin, oddam ugod no stalni stranki. Informacije Šturm, Stari trg 28 ITI odnosno Mišičeva cest? 1.
9326-21
Trisobno stanovanje
"ddam od junija dalje. Dvofakora ulica 3. I. nadstropje. Informacij? pri hišniku (dvorišče).
9385-21
Dvosob. stanovanje
v Gregorčičevi ul. 17-b. Poizvedbe istotam v II. nadstropju
9437 21
Gostilno
vsem gostilnjiSk-m inventarjem oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tyr-ševa c.«
9375-21
3-sobno stanovanje
prostorno, oddam za avgust, Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod ^Vrtača« 9374-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami, oddam m maj. Tyrševa 06.
9188-21
Dvosob. stanovanje
solnčno » pritiklinami — (brez kopalnice), oddam v mestu 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9184-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritlkllnami. — Ogled do 15. t m. do 2. ure pop. Gorupova ul. 20-n. nadstropje.
9185-21
Enosob. stanovanje
s pritlkllnami v podpritličju, suho ln čisto od dam s 1. majem v vili. Mirje 29.
«203 21
Komfortno
stanovanje
eventuelno 2-sobno stanovanje v bližini Glavne pošte, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.	9372-21
Štirisobno
stanovanje
s kopalnico in eventuelno z garažo, primerno za zdravnika oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
9373-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico v Mostah, — Prešernova 15, oddam 1. maja. Ogled od 13. do 15. ure.	9369-21
Stanovanje
dvosobno ln enosobno, oddam s 1. majem. In-foimaclje ln ogled prt hišniku. Križevnlška 11 od 11— 12 ure.
9423 21
Upokojeni učitelj
mm vešč vrtnarstva , išče za stalno z avgustom sončno, iSsto enosobno ftano-vaanje ali vsaj sobo g ku hiajo, bolj v centru ali v vzhodnem delu Ljubljane, pa blizu tramvaja. Ponudbe
—	podpritličje je izključeno — na ogl. odd. Jutra pod »Mir. snaga in točnost«.	9109-31 a
Stanovanje
dvosobno ali trosobno s kopalnico za Bežigradom ali v okolici kolodvora, iščem za takoj ali 1. maj. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Redian plačnik«.
9089-21a
Dvosob. stanovanje
po možnosti kopalnica.
—	Iščeta zakonca brez otrok v severnem delu mesta za avgust Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Plin«.
9246 21a
Štirisob. stanovanje
z vsemi pritlkllnami — iščem za avgust v bližini coctrc.. Ponudbe pod »Mirna stranka« na ogl. odd. Jutra.
9150-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno v bH-žtnl centra., iščem. Po nudbe pod -Poleg c?st žel.« na ogl. odd. Jutra.
9207-21a
Sostanovalko
v kpo Nato »ob«, go«podiiM. Tpieva e. 71.
Opremljeno sobo z dvema posteljama, od dam. Naslov t vseb poslov. Jutra.
918123
Sobo
ogmmlleno, • posebnim
vhodom, čisto oddam v Ciril Metodovi ulici št. 19-L, desno.
9183-23
Vogalno sobo
lepo, veliko, oddam osebi z lastnim pohištvom. Ponudbe pod »V centru mu« na ogl. odd. Jutra.
9173-23
Sobo
lepo opremljeno, solnčno, posebni vhod, oddam s 15. t. m. samo boljšemu gospodu. Ogled sobe v Kersnikovi ulici št. 5-H, vrata 7.
9272 23
Sobo
s separlranlm vhodom, lepo opremljeno, veliko solnčno ln zračno za 2 osebi s 1. majem ugodno oddam. Naalov v vseh poslov. Jutra
9276-23
Opremljeno sobo
iščeta 2 solidna gospoda za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »2 solidna«.
9270-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam eni ali dvem osebam po zelo nizki ceni. Cankarjevo nabrežie 23/111 levo.
9339-23
Sostanovalca
sprejmem z ali brez hrane po nizki ceni. Verstovšek, Stari trg 26.
9338-23
Prazno sobo
oddam. Pleteršnikova ul. 24.	9345-23
Mlajšo uradnico
solidno sprejmem kot sostanovalko v lepo sobo ter vso oskrbo po nizki ceni. Naslov v vseh posl oral nl--ah Jutra.
93'.6<33
■ MORANA JE usavbseha.odpravi.prhuai.ekcemejaci in HRAMI IAS1SC.E.
TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJC POfiASTEJO TUDI MAPlE*A5TO!1 MESTNI CEHA STAKLENICE PO POVZETJU DIH 4O.-P0$TNINA DIN	£
MODERNA tf O Z M E TIKA - 5 P L J? - Si
MORANA' PlPLOMIDANA V LONDONU s OF GRAHD PRIX IN ZLATO KO L AlN O
Sobico
l«po opremljeno oddam. —
Ilirska ul. ID. L nadstropje (de«no).	9062-33
Krasno sobo
s kopalnico v novi hiši — nasproti drsališča Ilirije — oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
94TM--20
Opremljeno sobico
v centra «-li bližnji okolk* fffem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Red™ plačnik«.
9431-33
Samsko stanovanje
gaston. »olnčna lega mirna ulica v centru mesta — takoj oddam. Ponudbe na ogl. oil Jut.-* p-> i »Udobno in čisto«.
M»l-a9
Udobno sobo
oddam boljšemu gospodu pod najpovoljnejšl-ml pogoji. Kopalnica — centrum. Naslov v vsah poslov. Jutra.
9293-23
Solnčno sobo
oddam solidnemu sostanovalcu k ves dan od šotnemu gospodu. Naslov v vseh poslov Jutra.	9286 23
Lepo sobo
z dobro domačo hrano po zmerni ceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9387-23
Separirano sobo
oddam 2 osebam, eventuelno z zajtrkom in obedom. Sv. Petra C. 62/T.
9392-23
Prazno sobo
primerno za pihamo ta koj oddam. Gledališka 7 H. nad.	9410-23
Enosob. stanovanje
s prit klinami išče stranka brez otrok in ves dan od šotna za 1 maj. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Snažno in v centru*.
9332-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom 'čče družina 3. oseb za 16. april ali maj. Ponudbe n« opl. odd. Jutra pod -Državni uradnik in točen plačnik«.
8T95-3!a
Sobo odda
Riveda 1 Dio lavek S D:t> a šifre »li l»janj» naslovi 3 Din. Najmar-;ši znesek 17 Din
Lepo sobo
[►oseben vhod, oddam bolj Semu »olidnemu »ospodu ali gospodičtr v .«red ni mesta. Naslov v »3*»b pošlo valnicab Jutra.
9063-33
Prazno sobo
veliko, solnčno, separi-ran vhod v centru, oddam s 1. majem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
9S22 23
Opremljeno sobo
zračno in čisto, s posebnim vhodom, oddam na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9:92-33
Prazno sobico
lepo, malo, oddam v centru. Naslov v vseh porio-valnicah Jutra.
9182-53
Prazno sobo
s posebnim vhodom, na mirnem kraju prt sv. Jo fefu, oddam. MlSičeva 23 II., desno.
9196-23
Prazno sobo
lepo. oddam s 1. majem Zglasltl se v mle karnl, pasaža. Nebotlč nlk	9201 -23
Opremljeno sobico
s pos°bnlm vhodom od dam. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
9082 2?
Opremljeno sobo
poo3bnlm vhodom ln elektriko, oddam v Dal matlnovl 3-TI.
9250-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom ugo dno oddam. Naslov v poslov. Jutra.
9409-2.5
Solnčno sobo
veliko, prazno, takoj od dam boljšemu gospodu. Ogledati od 3 do 5 ure. Aleksandrova 16-11.. le vo.	9459 23
Separirano sobo
z dvema posteljama ln celo prehrano oddam pc ceni Zlbertova 30-1.
9455 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od dam na Mlrju Naslov v vseh poslov. Jutra.
9458 23
Zračno sobo
prazno ali opremljeno. $ rosebnim vhodom, elektriko oddam takoj. Emonska 10. I. nadstr.
9396-23
Akademiku
oddam malo opremljeno sobo. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah 1u-
tra.	9403 23
Sobo
nasproti Bežigrajske gimnazije oddam takoi. Informacije telefon 23-67 ali ogl. odd. Tutra.
9401-23
Solnčno sobo
opremljeno, zračno stalne-nemu gospodu ugodno oddam za 1. maj. Židovska ul. 3/II.
9404-23
Prazno sobico
solnčno, s posebnim vho-fjom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
9344-23
Prazno sobo
solnčno, parketirano, poseben vhod, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9336-23
Solnčno sobo
separirano s kopalnico, oddam v vili pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9128-23
Opremljeno sobo
oddam. Tabor, Sokolski dom.	9376-23
Sobo manjšo
opremljeno ali prazno, lepo. solnčno. v centru (bližina hotel«. Štrukelj) tnkol ugodno oddam. — Naslov v vseh posloval nlcah Jutra.
9249 23
Meblovano sobo
mesečno, oddam. Tabor St. 5. vrata 10.
9221-23
Opremljeno sobo
v mestu takoj oddam go snoetu Naslov v vseh po slov. Jutra.
0219-23
Opremljeno sobo
sredini mesta takoj oddam boljši, solidni gospodični. Naslov v vseh po-•lovalnicab Jutra.
9054-08
Sobo
opremljeno ali prazno, ev. s kuh<njo oddam boljši osebi. Poizvrdbe trafika — Gospo»vetska c. 7.
9381-23
Sobo
parketirano — B posebnim vhodom, oddam. Rožna dolina Ceeta XV. št 19.
9448-88
Pri kolodvoru
oddam svetlo prazno sobo s posebnim vhodom. Naslov r vseh poslovalnicah Jutri.	9379-23
UJa
tf«eeaa t Oui. Mv«* « !>«. t* šifr« al; tajanje oaslova Din. Najmanj^ ueaek 17 Du
Trisobno stanovanje
t kopalnico, šče v meetu uradniška družina treh odraslih članov Ponudbe t navedbo cene pod »Primerno in solnčno« na ogl. odd. Jutra.	9001-33a
Zračno sobo
s posebnim vhodom 15če drž. uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«.	9045 23a
Prazno sobo
s popolnima separiranim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suha«.
9333-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom pri boljši družini ali starej si g<J6pe. iščem. Ponud be pod »Stalen ln ml ran« na ogl. odd Jutra.
9209 23a
Podstrešno sobico
priprosto. išče gospodična s posebnim vhodom, za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So bloa«.
9131-23a
Mlada zakonca
iščeta lepo, opremljeno, sončno sobo samo pri boljši rodbini, s souporabo kopalnice v strogem centru za 15. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
9321-23a
Sobico
priprosto, iščem za 1. ali 15. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni gospodična«.
9390-23a
2 boljši gospodični
iščeta skupno sobo v centi u za 15. t. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poH »Fatma«.
9307-23a
Preprosto sobo
prazno, ali stanovanje, išče va. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sva v službi«.
9378-23a
Vmka »e«*!« t Din; lavek s Dir n lajanj« naslova 5 Da: najmanj«' tneaek Dn.
»Blizu Vintgarja«
dvignite pismo.
9214-24
Pozor glasbeniki
mnogo sreče ln veselja, samo dvignite. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova sreča«.
9255 M
Prijateljstvo
llnega. dobro sltuirane-ga gospoda. Išče osami je na nesrečna boljša gospa. stara 39 liet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uteha«.
9258-24
»4. april 37.«
Dvignite pismo.
9271-24
VsaJt* ocseaa i Din; davek 8 D.o, ta dajanje oaalora 0 i>m; najmenj&i tnesek 30 Din
Gospodično
staro do 32 let. po možnosti trgovsko naobraže uo z primerno doto poroči trgovec lu posettolk Lo rasne ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad 37*.
8970-25
281etno dekle
s prihranki, želi znanja z državnim "uslužbencem ali obrtnikom do 40 let. Rtsne ponudbe ra ogl odd. Jutra pod »Dober mož i.	9062 25
Zelo ugodna
priženitev!
Jugoslovan, samec sred njih let, inteligenten, eedaj bivajoč na Poljskem. kjer s eni podedoval vedlko lesno industrijo, žago na vodni po t(on, veliko posestvo z moderno urejenim go spodarskim poslopjem v vrednosti 1 milijon Din želim poročiti gospodično, ki Ima gotovine ali Imetje vrednosti 300000 Din v svrho Izplačila brata in sestre. Protivrednost Je solastnlšfcvo na gornjem Imetju Ponudbe na: K. Boukal, S&gewerk. telefon 40. — Ustrom, Polska.
9059-25
Mlad hišni posestnik
poroči gospodično aH lo čemko. Naslov v vseh po si ovalni cah Jutra.
8954 25
Gospodično
ki ima zaslužek v kranjski tovarni, nekaj (fotovine ali h;to želim poročit«. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Takoj«.
93S6-25
Dekle
z dežele, staro 26 let želi poročiti državnega u-službanca Ponudbe pod št. 1285« na ogl. odd. Jutra.
9266 25
Vdovec
posestnik, gostilničar, na želo prometnem kraju Iščem družabnlco. ki bi imela pokaj gotovine v uvrho skupnega obratovanja ali oddam v najem. ^nudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobra varčna gospodinja«.
9287 2p
Pekovski mojster -
posestnik
star 22 let sa želi poročiti v svrho ustanovitve lest ne obrti z gospodično, ki Ima vesel j? do obrti. Potrebna dota Din 25000 Dopise na pod:. Jutra Maribor pod »Obrtnik*.
r 119 25
Mladenič
bi se rad poročil z gospodično. mlado vdovo s premoženjem, a mu po sodi 5 — 10 tisoč Din za povečanje obrti. Pi smene ponudbe na o<?l. odd. Jutra pod »Poštenost ln Iskrenost'.
9105 25
Damo
z gotovino, za pre-vzem gostilni?. Iščem. Slika za 5el1ena. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rentabilno 999«.
9144-25
Značajna učiteljica
se želi poročiti z oficir J?m. Ponudbe pod šifro »Značajnost« na oglasni odd. Jutra.
9245 25
Gospodična
čedne zunanjosti. Seli spoznati gospoda v svrho že-rtifcve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna gospod Ln1 a« 9217-25
Oženiti se žele
odli&N gospodje sigurnih eksistenc in položajev: kot zdravniki advokati, inženirji, lekarnarji. oficirji veleposestniki industrijalci, trgovoi, hotelirji, uradniki raznih strok v državni, mestni in občinski službi, poduradniki podoficirjd, učitelji profesorji in trradnifci privatnih, trgm-fkih in industrijskih podjetij, razni*] starosti. Vse informacije io prospekte po M jem o proti nakazilu 10 Din v znamkah — diskretno. Posredujemo možitve in žtnitv« vestno, aojjdno in najzanesljivejše »REZOR«, Zagreb po*V 8.
M»-a5
Iz živlfesija na deželi
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. V starosti 70 let je preminila v torek Klpm!>asova mama, do-sestnica za Savo. Pokojnica, vdova po po*e; <*tniku Martinu Plazniku, je bila skrbna po« epodimja in dobra mati. K večnemu počitku so jo položili v četrtek dopoldne na poko« pališču v Dragi. Naj ji bo lahka domača gruda, prizadetim na£e sožalje!
h— Tatvina. V noči na četrtek je bilo vlomljeno v podružnico mesarja Rib:rkarja prj steklarni. Tat je pobasal nad 20 kg mesa v vrečo in jo mahnil s plenom peš proti Zidanemu moefu. Med potjo pa ga srebala orožniška patrulja in pri pregledu zasumi-la. da ie možak meso ukradel. Tat, brezposeln mesar po rodu iz Ljutomera, je tatvi« no priznal. Oddalj so ga sodišču v Laškem, g. Rjbnikarju pa vrnili ukradeno meso.
h— Zvt>čni kino Sokol bo predvajal da« nes velefilm iz revolucionarne Mehike >Vi-va ViiHac.
Iz Šoštanja
š— Slovo. Pred dinev; je zapustil SoStauj železniški uradnik z. Ta.rkuš in odšel na svoje novo službeno rnfeto v Drenov srrič pri Vrhnik;. V teku svojejra do-l<_roIetneca službovanja v Šoštanju ee ie z. Tn.-rkuš tiho, a požrtvovalno udejstvoval v šoštanjskemi društvenem življenju Na soikolskem odm ie bil skora; reden igralec, a g. eilci eo z njim i7.ruhjlj četnega tajnika. Na novem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva!
š— Šahovski turnir zaključen. Šahovski kluib je v torek konča,! prvenstveni turnir za letošnje leto. Turnirja se je udeleževalo 15 igralcev. Prvo in drugo mesto sta dosegla Toter in Lorbek z 11 in pol točke, feret-jo Robinščak z P točkami četrto Movh z 8 in pol. peto Sovjč z 8. Nagrajenci eo odsropHi svoje nagrade klubu v svrho nabave tum-'rek:h ur. Malo pr<aj se jP končal tudi mforitm&ki šahovski turnir, ki so tra igrali udeleženci mladijnskega. tečaja pod vodstvom e. Sušola. Prv j je bil Arzensek ki je odnesel vseh 16 točk. dniffa in tret ja Berdiniilk in Vein.2reri z 12 točkami, četrta in peta Sleinba^h in Za.laz 11 točkami.
š— »Nad 4000 metrov« je bil naslov predavanju znaneera s-lovenskeira alpinista e. Kopi.nška iz Celja v sredo zvečer o lanski ekspedicitii SPD na Materhorn in druge švicarake velikane. Ohčirstvu je predavatelj pripravil izTeden užitek. G. Kopin-šku moramo biti hvaležn; za ta večer, podružnica SPD pa naj večkrat pripravi tr»ka predavan ia!
Oglasi v „Jistria" imajo vedno uilvešji uspeli!
Gospodična
lz poštena hiše z boljšo doto želim poročit*, dr-.lavnega uslužbenca. Do plse na podr. Jutra, Ma ribor pod »Poml&d«.
9118-2!
j—BBB—M
Orenškoti. veterm ] 9uknjlčl
Novosti,
lepe vzorce za pumparic-e, športne obleke
oudj ceneno
Ffesker,
Sv. Petrs* e. 14
SP9H9Haxv Bw>sd« 1 D"n, lavek S D*n
za iifro »1 lajanje oaslova A Dm. Najmanjit uiw«j> 17 Dul
Kožuhovino
v shrambo čez poletje in ob tej priliki na željo temeljito popravi Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19, Ljubljana, telef. 22-62.
9269-37
Cunje
krojaSke odrezke. stari papir, teks'f.ne odpadke, ovčjo volno, govejo d.a ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor, Diavska ul. 15.
| ZAHVALA
Prisrčno ae zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim, ki so sučustvovali z nami ob nenadni izgubi našega dragega papana
Josipa Lapafne
šoL upravitelja, posestnika itd. v Cerkljah pri Kranju,
in vsem, ki so s poklonitvijo vencev, govori in s svojo udeležbo poveličali njegovo zadnjo pot.
Mnogoštevilni izrazi sučustvova-nja so nam dokaz splošnih simpatij, ki jih je pokojni užival kot oseba, ki je klonila samo smrti. V Cerkljah, dne 10. aprila 1937.
Žalnjoči ostali
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami ob težki izgubi naše nenadomestljive, najboljSe mame, stare mame, sestre in tete, gospe
Antonije Gastraun
kakorkoli sočustvovali, jo pokropili, zanjo molili, ji darovali toliko cvetja, ki ga je v življenju tako ljubila, in jo pospremili k večnemu počitku, nas pa v osamelosti tolažili z izrazi sočutja, bodi izrečena tem potom naša najprisrčnejša zahvala.
Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj!
LJUBLJANA, 10. aprila 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
»JUTRO« St 84
17«
ZL Ifc 1537.5
DANES...
11. aprila
i
Pozor na
8l]S
prične Izhajati
naš novi roman
APUŠČ
št. 13
napeta pustolovne
povest Iz velikomest.
Številko! nega življenja

INTERNATIONALE

številne umetniške, znanstvene, književne in športne prireditve
Pojasnila dajejo paroplovne družbe, potnlSld ln prometni uradi in propagandni komite, Beograd, Kralja Ferdinanda 3.

otrosfc*. vozila aa J novejših modflov
Dvotolesa jaotorjl. trlclkljl
81 vami »troji pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F, BATJEL, LJUBLJANA, KarlovŠka ceste L>
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26,
Ta VARSTVENA ZNAMKA KA STEKLENICI
m
(o/rojamči,
OA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVSNA5TSH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNAMO NAJBOLJŠE SREDSTVO
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČSSTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIRA
Pazite na varstveno znjamkoi
JifS@r$V»|fe v >&utru<t
[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aDnDnDDnooiionnaanciD
ZAHVALA
vsem, ki so nas ob bridki izgubi ljubljene sestre, tete,
gospodične
tolažili v težkih urah, vsem darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so jo spremili na poslednji poti k večnemu počitku, naša iskrena zahvala.
Prosimo da blagopokojnico ohranite v najlepšem spominu.
Maša zadušnica se bo darovala dne 13. aprila 1937, ob 7. uri v farni cerkvi pri Sv. Petru.
LJUBLJANA, 10. aprila 1937.
Globoko žalujoči ostali.
Industrijsko podjetje v Maribora
ISčE samostojnega korespondenta absolventa visoke trgovske šole v Zagrebu 8 perfektnlm znanjem nemščine, strojepisja ln stenografije. Takojšnje ponudbe poslati na podr. »Jutra« Maribor pod »Korespondent«.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela staro mano
špecerijsko trgovino I. Perdan nasfl.
katero bom pod istim naslovom vodila dalje.
Potrudila se bom, da bodo cenjene stranke s postrežbo ter s prvovrstnim in cenenim blagom kar najbolj zadovoljne. Vsa naročila sprejemam tudi telefonično ter jih točno dostavljam na dom.
Za cenj. naročila se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem
Marija Zgonc trgovka
L PERDAN naslednik, Ljubljana, Krekov trg; teL St 2348.
RAZPIS!
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR NA BLEDU
razpisuje ▼ skrajšanem roka
L javno pismeno ponudbeno licitacijo
za prevzem ln Izvršitev zidarskih, betonskih, Selezobetonsldh in mizarskih del pri dozidavi ln adaptaciji DRŽAVNE
NARONE SOLE KRALJA ALEKSANDRA L NA BLEDU na dan
20. aprila 1937, ob 11. ml dop. t obflhtsld pisarni na Bledu.
NAČRTI IN PRORAČUNI se dobe pro« povračilu pravnih stroškov med uradnimi urami ▼ občinski pisarni na Bledu.
PONUDBE Je predložiti za zidarska dela v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek Din 162.715.— za mizarska dela pa Je treba vstaviti cene v proračun.
Odbor si pridržuje popolno pravico oddaje.
KAVCIJA: za zidarska dela 1C.000.— Din, za mizarska dela 12.000.— Din.
Ista se mora položiti najkasneje na dan licitacije dd 10. ure dopoldne pri Mestni hranilnici v Radovljici ali pri občinski blagajni na Bledu.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOB NA BLEDU,
dne 22. marca 1937.
ZAHVALA
Vsem, ki ste Izkazali naflemn dobremu
STANKU RIBARIČ
zadnjo pomoč v njegovi bolezni, vsem, Id ste ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, Id ste obsull njegov prerani grob s cvetjem, vsem, ki ste z nami sočustvovali — naša najlskrenejša zahvala.
Sv. maša zaduSnlca bo T torek, 13. aprila 1937, ob 7. uri zjutraj v stolni in mestni župnl cerkvi v Mariboru.
V MARIBORU, dne 9. aprila 1937.
žalujoči sorodniki.
N ,
-J I

Cene naši obutvi v prodajalnah so ostale Iste, četudi so se surovine znatno podražile«
Obdržali bomo iste cene vse dotlej, dokler imamo stare zaloge surovin, ki snto jih nabavili po nižjih cenah.
Banovinsko trošarino pobiramo od odjemalcev posebej samo zato, ker nismo vračunali v kalkulacijo banovinske trošarine, a naše cene so tako nizke, da ne morejo prenesti novega poviška.
Zaupanje naših odjemalcev smo pridobili z našo solidnostjo, in temu principu nočemo ostati zvesti tudi nadalje.
NAŠ ODJEMALEC
MAŠ GOSPODA!

J ?.NVv-Vy-v< \$
II Stil! 1 ■ i5..
, -L
$oCdttexjevi
mes&rsČLi
1906—1937
ms
s tiieii

MSmmm
BRATJE GOLDNER
S U B 0 T I e A
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
Cauche
— fotelje — otomane — modroce ln vse tapetniške Izdelke zajamčeno solidno delo kupite pri SEVER, Marijin trg 2. — ▼ nalogi žlma-afrik, volna ln gradi za modroce.
Naročilnica/
k afc tatoSasBl dostavita UJajte edtnoie po poiožnleab, ki Va« fk dostavimo, kadar nam pošljete
Podpisanima) naročam v subskribciji knjigo Hke VaHetovei
99
Roman o Prešernu"
t ilustracijami E. Justina, in sicer:
a)	bibliofilsko izdajo, rezano v usnje z nt>-meriranimi izvodi in podpisom pisateljice za Din 160-—,
b)	vezano r platno za Din 80*—,
c)	vezano v karton za Din 64*—.
Knjigo plačam po položnici takoj — proti potrdilu ob istočasni dostavitvi knjige (samo ▼ Ljubljani 0 — pošljite mi jo po povzetju — plačam jo v dveh (štirih) obrokih po položnici.
Točen naslov:
Ime:
Bivališče:

Izrežite ln poiljite na naslov:
ILKA VA8TE. Ljubljana, Lavrlčeva ulica 6.
Jugoslovan, doktor kupčijskih ved, najbolje vpeljan v gornji Italiji, s sedežem v Milanu, prevzame
zastopstvo
resnih izvoznih tvrdk za jajca, perutnino, les to zemeljske produkte. — Prvovrstne reference. Ponudbe prosim pod: »Mitcpt. 42« na Propaganda a. d., Zagreb, Jelačičev trg 5.
Zastopnika
za Slovenijo sprejmemo za najbolj znano znamko pisalnih strojev. — Dobava strojev po originalnih tovarniških cenah. — Samo resni interesenti, ki razpolagajo z gotovino, naj puste svoj naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod št 2408.
Iščem dobavitelje
za različne naravne cvetlice in sicer: vijolice, primule, šmar-nice, narcise, potonike, tulipane, rože in si.
O T A K A R ŠT1ESK*,
Import cvetlic Praha L, Skorepka 10. Č.3.R.

IZVEN KARTEIA
giniC be6grad acit. . PiTitlfris^
Kuhinjsko opremo, kolo, vrtne klopi, otročje vozičke, boste lahko obnovili z malim stroškom le z
»D U E LI N«
čudodelnim lakom, ki suši v eni uri. Dobite ga le pri tvrdki
E. HAFNER, Ljubljana, Miklošičeva c. 36
ali Celovška c, 61 — Tel. 85-65

znana
odo
m>\___
NAJPOPOLNEJŠA ineer^a
""ALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ i ,_____j__JA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA1
r. SCHNEIDER
IZOetOVANJE GLASBIL IM GLASBENIM PRITEKLIK
iZflCREB.Tiikolicc^atiLlO/c
Vtofinew~ od Din ?1r navzgor | Havajske kitare,: Kitare__t- «448.- - I kr^rfiČne,
KfendoIine„..©8.- r| KHSf^ Harmonike « »75L- | najceneje.
CENIK
ZAHTEVAJTE
Vsakdo ve, da je THONETOV
STOL
najboljši!
Izdelujemo stole, naslanjače, mize ta drugo opremo za kavarne, restavracije, hotele ta privatna stanovanja; nadalje Izdelujemo vrtne stole ta kino-naslanjače, vse iz parjene, upognjene bukovine izbrane kakovosti. Zahtevajte prospekte ta ponudbe!
»THONET - MUNDUS« Jugoslavenska tvornica namještaja lz savijenog drveta d. d. VARAŽDIN. — Telefon štev. 33.
KNJIŽNA ZALOŽBA
HRAM
Izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika in drugih, Izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti.
Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 ta tudi več stranL
Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno.
Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program. dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdane pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu.
Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno!
Založba Hram,
Ljubljana, Florjanska ulica 14.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega dobrega očeta, gospoda
JOSIPA

podjetnika, častnega meščana ljubljanskega ln organizatorja gasilstva
spremili do groba, sočustvovali z nami, ali nJega spomin drugače počastiO, bodi izrečena naša globoka zahvala.
Posebno zahvalo dolgujemo Sokolu I na Taboru ta prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto za častno stražo in spremstvo, častiti duhovščini z gasilskim kuratom kanonikom dr. Mihaelom Opeko na čelu za opravljene duhovne obrede. Starosti Sokola I ing. Ladislavu Bevcu, ministru n. r. dr. Albertu Kramerju, podpredsedniku mestne občine ljubljanske dr. Vladimiru Ravniharju, bivšemu županu dr. Dinku Pucu, dalje podstarešini gasilske zajednice dravske banovine Konradu Golograncu, odposlancu Obrtniškega društva Milku Krapežu, glavnemu tajniku Gasilskega Saveza Kraljevine Jugoslavije ing. šelu, poveljniku gasilske čete Ljubljana-mesto Stanku Pristovšku ter končno bivšemu pod3tareštai gasilske zajednice Antonu Cererju za iskrene poslovilne govore.
Zahvaljujemo se dalje Gasilski zajednici dravske banovine in vsem njenim edinicam, članom sokolskih društev ljubljanske župe. odposlancem Slovenskega lovskega društva in zmajevega stega Skavtov za številno spremstvo in počastitev, pevcem Hubadove župe in šefu letalskega centra. Dalje zastopnikom vojaške in politične oblasti ter m. občine ljubljanske. Predstavnikom naše javnosti, političnih, nacionalnih, gospodarskih, humanitarnih, stanovskih kulturnih in narodno-obrambnih organizacij in ustanov, katerih vseh nam je imenoma nemogoče našteti.
Končno gg. zdravnikoma dr. Rusu in dr. Krajcu ter čč. sestram usmiljenkam. Vsem prijateljem in znancem, vsem Vam za pokkmjeno mu krasno cvetje. Vsem brez razlike — ponovno naša globoka zahvala.
V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1937.
RODBINA TURKOVA.

L ••-{•■r
Urejuje Davogn Ravijen, m Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, —• Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak vVsi s Ljubljani.