Slev. 133.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... . 120
io celo leto .... „ 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji .... Din <W v inozemstvu.... „ 80
T
I sram, fllt 17. Ms 1925. Posamezna SMta stana 1*30 Din Leti) LIH.
prilogo „ Ilustrirani Slovenec
Cene inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din 3'— ln 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v oolovinl.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravništva 328.
FofitKen Dst za slovenski nmi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni ročun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Prnga in Dunaj 24.797.
Zamotan položaj.
GOSPOD PAŠIČ ZOPET POLITIČNO BOLAN, — RADIKALI ČEZDALJEBOLJ NEZADOVOLJNI S SAM. DEMOKRATI.
Na ravni črti.
Zanimivi faksimile majniške deklaracije, Id ga je prinesel nedeljski »Ilustrirani Slovenec«, nam ne samo živo kliče v spomin ta za naš narod tako velepomembni zgodovinski fakt, ampak nam obenem tudi živo predočuje duha, bistvo in značaj ideje, za katero je tu šlo — in gre še danes.
Le poglejmo si, kaj pravi majniška de-racija: »V jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava združitev vseh od Slovencev, Hrvatov in Srbov naseljenih ozemelj v eno samostojno na d e -m o k a t r i č n i podlagi zgrajeno državno telo, in da se bodo za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda z vsemi močmi zavzemali.. .«
V tem kratkem besedilu je torej formalno in materijalno izražena vsa tedanja politična koncepcija dr. Korošca in tovarišev oziroma celokupnega slovenskega naroda, ki je to deklaracijo sprejel, — koncepcija, ki nam glasno priča, da je Jugoslavija a priori bila zamišljena kot samoupravno urejena država.
Zakaj princip demokratične države vsebuje avtonomistični princip in izključuje centralizem. Tu je torej z majniško deklaracijo čisto jasno dokumentirano, da so si Slovenci in Hrvatje (in morda tudi Srbi) Jugoslavijo od vsega početka predstavljali kot zvezno državo. Za Hrvate dokazuje to posebej še izrecno naglašanje hrvaškega državnega prava, čegar uveljavljenje bi dovoljevalo samo federalistično državno obliko, nikakor pa take, kakor jo je ustvarila vidovdanska ustava.
Potrebno je pribiti to zgodovinsko dejstvo zlasti nasproti centralističnemu časopisju, ki venomer očita dr. Korošcu, češ, da se je pre-orientiral in da se je avtonomistično stališče SLS porodilo šele pozneje, po izvršenem aktu zedinjenja, — iz >separatističnih« in bogve kakih še vse motivov.
Ne, SLS z dr. Korošcem na čelu se ni odmaknila niti za las od svoje politične linije, in stališče, ki ga zavzema in ga bo vedno zavzemala v vprašanju notranjega ustroja naše države, je samo logično in dosledno izvajanje majniške deklaracije.
Kar se pa tiče točke v majniški deklaraciji >o enotnem narodu«, ni tudi v tem ni kake razlike med tedanjim in sedanjim stališčem SLS. Jasno je, da je majniška deklaracija pred mednarodno javnostjo morala povdarjati enotnost naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, že radi podkrepljenja zahteve po njihovi združitvi v eno državo, jasno je pa tudi, da je bila s tem mišljena in izrečena samo politična enotnost, ue pa etnična enost, kajti etnično nismo en narod, ampak smo trije narodi. To nam v ostalem eklatantno dokazuje tudi faksimile majniške deklaracije, kjer so sestavi j a vci iste prečrtali prvotni tekst »združitev vseh jugo-slovenskih ozemelj« in ga nadomestili z besedilom »vseh od Slovencev, Hrvatov in Srbov naseljenih ozemelj«, hoteč s tem naglasiti eksistenco treh narodov in izključiti v tem pogledu vsako nesporazumljenje.
SLS se torej ni izneverila majniški deklaraciji, temveč jej ostala zvesta, pač pa se jej je izneveril vsak Slovenec, ki se je takrat zanjo navduševal, danes pa podpira centralizem, čegar načela se podajo na načela majniške deklaracije kot pest na oko.
Dogodki m Kitajskem.
London, 16. junija. (Izv.) Iz Pekinga poročajo, da je izjavil Feng-ju-siang časnikarjem, da on sodeluje s sovjetsko vlado. Rekel je, da bo začel vojno tudi proti Angležem, če se c*ii izkažejo kot sovražniki Kitajske, kajti Kitajska ima dovolj močno mornarico in še močnejšo armado na kopnem, da se bori proti
Angliji.
London, 16. junija (Izv.) Japonski admiral v Shangaju je zahteval od svoje vlade, da mu pešlie na pomoč še 4 torpedovke.
Hsnkau, 16. junija. (Izv.) Uporni Kitajci to včeraj napadli vladne čete in pometali mr.: g o vojakov vladnih čet v vodo. Število utopljencev cenijo na 700. Angleški in ame-rHtanski pomorščaki so rešili 2 osebi.
London, 16. junija. (Izv.) Z ozirom na najnovejše dogodke na Kitajskem je opozioril po-slnnec delavske stranke Wilchelm na vzroke nemirov v Šanghaju. Navajal je kot glavni vzrok nemirov nesramno nizke $}qče jjjjjtejgj^h delavcev^
Belgrad, 16. junija. (Izv.) PoLitično življenje je danes počivalo. Skupščinski odbori so opravljali stvarno delo. V finančnem ministrstvu se hlastno izdeluje zakonski predlog dvanajstim za avgust, september in oktober, da bo predložen narodni skupščini. (To bo lepo izgledal!) Pašič je včeraj in danes bil v svoji vili na Topčiderskem brdu. Govorilo se je, da bo pozval k sebi raidi svoje skleroze inozemske zdravnike na posvetovanje. Mnogi so mnenja, da je Pašič zopet politično bolan in študira, kako bi brez krize vlekel vladni ko-leselj do jeseni. Kralj potuje po zapadni Makedoniji. Radičevci s» na posvetovanju z voditeljem Stjepanom Radičem v zaporu. Bel-grajsko časopisje se bavi z napetim razmerjem med radikali in samostojnimi demokrati. Deputacija proti samostojnim demokratom se še vedno nahaja v Belgradu, ki je bila, kakor
Zagreb, 16. junija. (Izv.) Z ozirom na odnošaje HSS napram radikalom in z ozirom na pogajanja z radikali je ugleden poslanec HSS izjavil vašemu dopisniku sledeče: »Moje mišljenje je, da g. Nikola Pašič ne bo doživel sporazuma. Jaz sem prepričan, da on sporazuma niti noče, ker mu gre samo za to, da oslabi akcijo HSS in jo eventuelno tudi razbije. Po dosedanjih rezultatih in po držanju radikalov napram HSS sodeč, sem prepričan, da čaka g. Pašič na volitve v oblastne skupščine samo zato, da med ljudstvom napravi razpoloženje proti vodstvu HSS in dn. nas na vsak način oslabi. Ker je očividno, da je to
srno že poročali, včeraj sprejeta od raznih radikalnih voditeljev. Zanimivo je, da je današnja »Samouprava« ob tem povodu zavzela energično stališče proti samostojnim demokratom. V današnji številki piše sledeče: ^Navajajoč konkretne dokaze nelojalnega zadržanja samostojnih demokratov na Hrvatskem in brutalnega gaženja zakonov, ki jih izvršujejo posamezni državni funkcionarji — samostojni demokrati, je deputacija s svejimi navajanji napravila mučen vtis v radikalnem poslanskem klubu, ker je nemogoče že samo misliti, da tak brezzakonitosti lahko izvršuje ena skupina v vladi napram pristašem drage vladne skupine.« — Industrijski krogi z bojaznijo opazujejo dvig dinarja, veselijio se ga pa prijatelji vladnih skupin, ki imajo dolgove v Švici in Angliji.
cilj g. Pašiča, ne verujem niti v ustvarjenje koalicije HSS z radikali. Taka koalicija bi pomenila razdelitev oblasti in morda omogočila HSS, da svoje organizacije okrepi in razširi; tega pa g. Pašič noče. Delo za sporazum je težko in naporno. Dokler srbski kmet ne uvidi, da njegovi poslanci absolutno nič ne mislijo na njegove potrebe in dokler ne uvidi, da so vse patrijotske fraze njegovih poslancev res samo fraze, in dokler srbski kmet uspešno ne izvrši odločnega boja proti sedanjim svojim voditeljem, toliko časa bomo težko prišli do kakih pozitivnih uspehov.
Načrt naglasa, da se morejo uporabljati za delo, za katero ni treba, da bi bili usposobi lieni. Dalje pravi načrt, da mora vsaka občina sprejeti enega ali več invalidov, kakor bo predpisal minister za socialno politiko. Posl. Kremžar je ostro nastopil in dokazal, da je pri nas mnogo občin, ki takega bremena ne bodo zmogle, tn da je nevarnost, da bi vlada našim občinam naprtila invalide iz dru^ gih krajev. Nato je bil po daljši debati sprei jet posredovalen predlog, da pridejo pri občinah vpoštev invalidi iz lastnih občin. Drugi predlogi so bili odbiti.
Pri čl. 36., ki govori o predniostih, ki jih mora dati država pri prodaji tobaka in srečk drž. loterije, kakor to predlaga dr. BehmenoV načrt. Kremžarjev predlog je bil odbit. Sprejet je bil vladni načrt, vsled česar je nevarnost, da bo 50 odstotkov invalidov trafikantov prišlo ob eksistenco.
Čl. 37. govori o voznih olajšavah. Sprejet je bil Kremžarjev predlog, da mora država invalidom, ki ne morejo hoditi, preskrbeti dovoz do postaje, ako se uradno kličejo.
Tretje poglavje govori o invalidnini. Minister je navedel sledeče podatke: V ministrstvu za socialno politiko leži nad 280.000 nerešenih invalidskih zadev. Zato je sedaj nemogoče natančno ugotoviti, koliko invalidov je sedaj v državi, ker se med njimi nahajajo tudi akti, ki se tičejo redukcije. Po novem zakonu bodo imeli invalidi zopet možnost proces obnoviti. Ko bodo akti rešeni, bo pregled o invalidih mogoč.
Približni podatki bi bili sledeči: A. Osebni invalidi. 1. Lahki invalidi 20—40 odstotkov, 48.000 oseb. 2. Težki invalidi 50—70 odstotkov, 17.000 oseb. 3. Bolni invalidi 80 do 100 odstotkc/v, 7000 oseb. 4. Pretežki invalidi preko 100 odstotkov, 650 oseb. Skupno 72.650 oseb. Za te znaša invalidnina z dokiadami vred 79,876.000 Din. B. Družine. 1. Vdove padlih vojakov z otroci 110.000 oseb. 2. Vdove častnfkov in obveznikov uradniških činov 2000 oseb. 3. Sirote brez očeta in matere 24.000 oseb. 4. Bratje, sestre in roditelji 18.000 oseb. 5. Otroci osebnih invalidov in žene 180.000 oseb. Potrebščine za družine znašajo približno 278,120.000 Din. C. Razne vrste pomoči. Pomoč za zdravljenje, obutev, dovoz, pogrebni stroški itd. Določenih je 47,000.000 Din.
Potrebščine po tem zakranu bodo približno znašale: 1. Za osebne invalide 79,867.000 dinarjev. 2. Za družine 278,120.000 Din. 3. Za razme vrste pomoči 47,000.000 Din. Skupaj 404,987.000 Din.
Nato je govoril posl. Kremžar, ki je poudarjal, da so invalidske podpore krivično razdeljene. Invalid lahke vrste ho dobival 41 zlatih dinarjev, pred vojno pa je dobival invalid v Srbiji 180 zlatih dinarjev. Še slabš« je glede oficirske invalidnine. Nižji častnik 100 odstotni invalid, bo dobival 4.800 Din, toliko bo dobival višji častnik 50 odstotni invalid, toliko bo dobival general 20 odstotni invalid. Slednji bo lahko ostal v službi in užival poleg invalidnine še polno plačo. Ostro je napadal posl. Kremžar čl. 55., ki obsega določbe da se invalid«, ki jc proti državni obliki, od vzame invalidnina. Za njim je govoril posl Agatonovič.
Na popoldanski seji je bi'o sprejeto p ostri debati celo IIL pogl. do čl. 60. Prihodnji seja bo jutri popoldne.
Bolgrad, 16. junija. (Izv.) Danes dopoldni Je bila kraten seja odseka *a tiskovni zakon da so člani podpisali poročilo, katerega j t predložil odsekov načelnik dr. Laza Markovič Posl. Smodej je podal posebno mišljenje^ ki so ga podpisali tudi ostali člani opozicije^ poslanci Kapetanovič, Grol in Zanič. V tem mišljenju se označuje predloženi načrt kol skrajno reakcionaren. Če bi se osnutek uzakoni, bi biJa vsa svoboda tiska uničena in tiskarska obrt oškodovana. Za poročevalca manjSlne je določen posl. Zarcič.
Sodmskl zakonski načrti.
Dr. Žerjav proti vsakemu izboljšanju zakona,
Belgrad, 16. junija. (Izv.) V začetku seje pododbora za sodnijske zakone jc zastopnik ministra za pravosodje dr. Žerjav poročal, dn vlada v nobenem ozirti no more pristati nn zboljšanje plač in doklad sodnikom. Kakor
zahtevam
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Finančna uprava dolguje veroučiteljem v Sloveniji za pouk veronauka in potnine nagrado v znesku 3 mi-milijonov dinarjev. V zadnjem proračunu jc fin. odbor odobril potrebne kredite, toda minister je cd računovodstva predloženo vsoto kratkomalo črtal in postavil manjšo vsoto, ki niti od daleč nc zadošča ža izplačilo zakonitih nagrad veroučiteljem. S tem činom je večina dogradila fin. upravo na nivo zloglasnega starega turškega državnega gospodarstva. Fin. minister, ki noče predložiti narodni skupščini in ki sestavlja sedaj zakon o dvanajstinah, se niti malo nc briga, da izpolni svoje dolžnosti in izplača katehetom, kar jiin po zakonu gre. Na intervencijo raznih poslancev, se je fin. minister vedno izgovarjal, da ni bilo v proračunu dovoljenih zadosti potrebnih kreditov, vsled česar ne more in ne sme izplačati veroučiteljem nagrad, dokler fin. odbor ne dovoli potrebnih kreditov.
Zato je Jugosl. klub s posebnim pismom opozoril fin. ministra na to zadevo. Danes ie šla k njemu deputacija Jugosl. kluba (poslanci Franc Smodej, dr. Josip Hohnjec in Dušan Srnec). Minister deputacije ni sprejel, ker se je pri njem ravno vršila seja gospodarsko-fi-nančnega ministrskega odbora. Zato je posl. Smodej napisal za ministra poročilo o zahtevah deputacije. Dr. Hohnjec jc pa kratkomalo šel k ministrom in povedal fin. ministru, radi česa sc je pri njem deputacija zglasila. Dr. Žerjav, ki jc bil na seji navzoč, pa sc je cinično nasmihal in dejal: »Jas ne bi nič dal katehetom. Oni priznavajo samo rimskega papeža, ne pa državne oblasti.« Dr. Hohnjec mu seveda ni ostal dolžen odgovora. Posl. Smodej jc nato oddal pismene zahteve deputacije, v kateri z vso odločnostjo zahteva in poudarja, da katehetske nagrade nc smejo biti miloščina vlade, marveč jc njena dolžnost, da skoro trileten dolg poravna. Zato naj minister stavi potreben kredit v dvanajstine. Minister je odgovoril, da bo skrbel za izplačilo; bomo videli, če bo držal besedo.
Dr. Žerjavova izjava je povzročila med posl. Jugosl. kluba veliko ogorčenje. V vseh političnih krogih je zavladalo začudenje, da aktivni minister priporoča, naj sc zakon ne -iaafflfi.. SfesAsli sc jg jčaditi Žo/javovcmu na-
stopu, ker je njegova stranka med volitvami agitirala celo z obljubo, da bo skrbela za zvišanje mizernih duhovskih plač. Iz krogov poslancev Jugosl. kluba se čuje, da bodo v parlamentu radi te pavšalne trditve dr. Žerjava
0?
{H: ,f7- M
a mrmm priznanje zaslužnim možem.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Odbor o narodnem priznanju zaslužnim možem je začel z generalno debato. Od opozicije sta bila navzoča poslanca Sečerov an Smodej. Posl. Smodej je govoril proti načrtu in izvajal: »Zaslužne narodne može moramo častiti in nihče se ne bo temu p roti vil. Če bi finančno stanje dopuščalo, ne bi bil proti. Toda po izjavi fin. ministra je fin. stanje minemo. Vidimo, da država ne more zadostiti in zasigurati invalidom dostojno življenje. Namesto tega jih reducira. Dokler vlada nima denarja za preskrbo invalidov in dokler ječijo široki sloji pod izredno visokimi bremeni, tako da se bedo davčni viri v Sloveniji skoro že posušili, tako dolgo ne moremo graditi Panthcona. Za Pan theon je še časa dovolj in nihče ne tx> trpel škode, če se bo to vprašanje odložilo ?a boljše čase. To stališče ne narekuje samo materialen moment, marveč tudi naša prava moralna dol žnost, ki jo je treba izpolniti.« — Proti je govoril tudi Sečerov. Grajal je vlado, ker še ni predložila finančnega osnutka. Prti glasovanju so glasovali vsi za načrt, proti je glasoval samo poslanec Smodej.
L i
Belgrad, 16. jundia. (Izv.) Ob devetih dopoldne se je nadaljevala v odseku za invalidski zakon razprava o II. pogl. Na vršili so bili § 29—37, ki govore o posredovanju služb za invalide, o gospodarski podpori za ustanovitev samostojnih poklicev in o voznih olajšavah. Posl. Kremžar, Agatonovič in Grol so stavili važne predloge, katere je minister odbil. Pri čl. 29 je bil sprejet popravek, katerega je predlagal posl. Kremžar, ki omogoča prednost invalidov v državni službi nc samo nastavljencem, ampak tudi delavccm.
Do ostrega nastopa je prišlo pri čl. 31., kjer hoče vlada prisilili samoupravna društva, gospodarske organizacije in zasebne podjetnike, da zaposlujejo toliko invalidov, kolikor iih bo pjrccbisal minister za sočasno »oHtiko.
smo že poročali, je odsek ponovno sklenil, da
se naj izposluje pri ministrskem svetu dovoljenje za izboljšanje. Nato se je vnela ostra debata. Govoril je posl. Hodžar. Podpirala sta ga dr. Hrasnica in dr. Polič, Vladna 're-čina je pritrjevala izvajanjem dr. Hodžarja. Na izrecno njegovo vprašanje je pritrdila, da se strinja, da pa mora radi sklepa ministrskega sveta glasovati proti. Lep znak samostojnosti parlamentarnih članov, ki ne smejo glasovati po lastnem prepričanju!
Nek samostojni demokrat je pripomnil, da je tudi dr. Žerjav za zboljšanje. Ta pa ni nič odgovoril, temveč je hitro zapustil sejo, češ da mora na drugo še bolj važno sejo. Dr. Hodžar je energično ugovarjal dotičnemu samostojnemu demokratu, češ da se je tudi dr, Lukinič izjavil za zboljšanje, kakor tudi dr. Žerjav. Eden se zgovarja na drugega. Nihče pa se ne potrudi, da bi za tozadevno odse-kovno mnenje dobil vladno odobrenje. Vse gre za tem, da bo glede gmotnega položaja ostalo pri starem. Krivec ne bo hotel biti nihče. Večina jc sprejela poglavje skoro brez vsakih sprememb.
Zakon o organizaciji sodišč.
Odsek za zakon o organizaciji sodišč je sklenil, da se ustanovi novo okrajno sodišče v Gornji Lendavi, tako, da bo imelo Prekmurje troje okrajnih sodišč: Dolnja Lendava, Murska Sobot a in Gornja L e n d a -v a. Dalje prideta Radeče in Krško pod celjsko okrožno sodišč«.
Zakon o sodnikih.
Danes je odsek sprejel dr. Hodžarjev predlog, da višji sodni svetniki, ka niso na sedežu višjega deželnega sodišča, dobivajo plačo in ostale prejemke (pri nadležnosti) po novem zakonu in da se jim šteje ves čas 1. novembra 1923. Predlog glede juristov v pravosodnem ministrstvu s sodnijskim izpitom glede prevedbe je propadel, ker dr. Žerjav na hotel pristati nanj.
Zakon o državnih pravilnikih.
Večina je danes sestavljala poročilo o zakonu o državnih pravdnikih. Za poročevalca je določen dr. Tadič. Opozicija si je pridržala svoje posebno mišljenje. Njen poročevalec je dr. Ho d ž a r, kar je večina pristavila v svojem poročilu, katerega je izročila predsedniku zakonodajnega odbora.
Na popoldanski seji bi se bilo moralo prebrati poročilo večine. To pa je izostalo radi-tega, ker še ni bilo dotiskano. Nato so razpravljali o zakonu o organizaciji sodišč. Z največjo težavo se je doseglo, da imajo sodniki do 5 let službe pravico na 15 dnevni dopust Burna debata se je vnela ob določbi, ki ukinja stalnost sodnikov. Ker zastopnik ministra za pravosodje dr. Žerjav o kaki spremembi nič ni hotel slišati in ni hotel upoštevati nobenega predloga opozicije, je opozicija v znak protesta nad tako reakcionarnostjo zapustila sejo.
Za jutri je sklicana seja zakonodajnega odbora. Nadaljevala se bo razprava o tiskov nem zakonu in pa o zakonu o državnih pravdnikih.
Razprava o ljudskošolskem zakonu.
Temeljita kritika nedemokratičnega cezaro-
papističnega zakona po dr. Hohnjecu.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Na današnji s~ji odseka za ljudskošolski zakon je bil v raz pravi tretji oddelek, ki obsega določbe o graditvi šolskih zgradb, o formaciji šolskih občin in o vzdrževanju ljudskih šol. Posl. dr. Hohnjec je poudarjal, da je forma državne šole neiskrena in hinavska, ker si država prisvaja popolno nadoblast in popolno komando nad šolami, stroške za vzdrževanje in zidavo zgradb in druge velike stroške pa nalaga občinam, Občinam ne da niti malo pravic, da bi pri
nameščanju učiteljske osebe imele pravico sodelovati. Tako nedemokratično ne postopa niti ena država. Vsaka kulturna država daje državljanom pravico, da imajo tam, kjer morajo plačevati, tudd kaj govoriti. Samo v policijski državi moramo služiti orientalskemu absolutizmu. Za vzore se je Se ohranil barbarski princip, da ljudstvo ne sme soodločevaiti, niti se posluževati naravnih pravic, ampak se mora pokoriti komandi državne oblasti.
V takem smislu sta govorila tudi poslanca dr, Bazala in dr, Hadžikadič, Dr, Hohnjec se je z vso ostrostjo obrnil proti temu, da bi se občine preobremenjevale z velikimi bremeni za zgradbo in vzdrževanje šolskih poslopij in drugimi velikimi izdatki, ne da bi se k temu pritegnili tudi drugi okraji in tudi velika industrijska podjetja v različnih občinah.
Pri čl. 28., ki vsebuje predpise o stanovanjih učiteljskih oseb, se je dr. H o d ž a r j u posrečilo doseči uspeh v prid podeželskim občinam. V načrtu je določba, da mora imeti vsaka šola toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je v šoli posebnih oddelkov, oziroma učiteljskih oseb. Ako sedaj šole nimajo potrebnih stanovanj, jih morajo zgraditi tekom petih let nanovo. Samo v velikih mestih, kjer se lahko dio-be stanovanja, ni treba zidati stanovanj. Dr. Hohnjec je utemeljeval razmere v Sloveniji. Na nijegovo zahtevo se je izraz »velika mesta« zamenjal z izrazom »kraji« in se je tako izjema za velika mesta dovolila vsem krajem, kjer je mogoče dobiti primerna stanovanja. Tailoo bo glede učiteljskih stanovanj na deželi ostalo vse pri starem.
IV. oddelek govori o poduku. Pri razpravi se je vnela zelo živahna debata, kAr je razumljivo, ker je ta oddelek ogrodje celega zakona. Govorili so dr. Bazala, dr. H o h -njec, dr. Hadžikadič in Kujundžič. Dr. Hohnjec je kritiziral predložene določbe, ki negirajo vsako samoupravno pravico občin in pokrajin, kar se tiče šolske uprave. Po ustavi in zakonih je zajamčena samouprava. Radikalni in samostojno demokratski usta-voverci se ne brigajo za te ustavne določbe, ker ne dovolijo ljudstvu v občini, okrajih in oblastih niti najmanjšega dela samouprave. Njihove opetovane obljube o široki samoupravi so blrle samo laž in varanje. Vse pravice nad šolo so pridržane v Belgradu prosvetnemu ministru, ki niti svojim podrejenim oblastem in prosvetni upravi ne dovoli, da bi le besedico govorile o šolski upravi. Vse je centralizirano in lokalizirano v Belgradu. Vse naj bi bilo združeno, naj so razmere še tako različne, kakor n. pr. v Sloveniji in Macedomiji.
Z vso odločnostjo je dr. Hohnjec odbil poseganje državne oblasti v področje duhovske oblasti katoliške cerkve. Po katoliškem principu pripada urejevanje in nadzorovanje verskega pouka cerkveni oblasti. Zakonski načrt pa vse to podreja prosvetnemu ministru. Po katoliškem cerkvenem pravu smejo verouk v šolah učiti samo duhovniki, ki so pooblaščeni in poslani od cerkvene oblasti. Pribičevič pa si v zakonskem predlogu prisvaja pravico do določevanja duhovnikov, ki naj v šoli poučujejo verouk. Ce pa ni duhovnikov, ali pa če ne bi hoteli, ker ne bi hoteli priznati Pribičevičevega bizantinskega cezaro-papizma, minister sam odreja za to sposobno osebo.
Dr. Hohnjec je ta predlog ostro zavrnil in izjavil, da so ti predlogi za pristaše katoliške cerkve nesprejemljivi. Ako postanejo določbe zakon in se bodo izvajale, bodo imele za posledico trajen spor med državo in katoliško cerkvijo. Ta spor bi mogel razmajati obstoj naše države.
Pribičevič je vztrajal pri svojem absolutizmu in odbil predlog, ki ga je stavil dr. Hohnjec pri čl. 43. Glasi se: »Ves verouk v ljudski šoli urejuje in nadzoruje cerkvena oblast K verouku spadajo verske vaje, ki jih določa
cerkvena oblast. Šolske oblasti naj nudijo za predpisane vaje potreben prosti čas.<
Na popoldanski seji je dr. Hohnjec stavil pri 51. 36. sledeč predlog: »Verouk poučujejo redno duhovniki, ki jih nastavlja ali pooblašča cerkvena oblast V izjemnem slučaju morejo poučevati verouk učitelji, katere je pooblastila cerkvena oblast
Srbski poslanci so izrazili željo, naj bi v ljudskih šolah, katere obiskujejo srbski otroci pravoslavne vere, pri starem ostalo, kar se tiče verouka, da bi ga namreč učili učitelji, ne pa duhovniki, kakor to določa zakonski načrt. Svojo zahtevo so motivirali s tem, češ da je pravoslavna duhovščina v nekaterih krajih, zlasti v Južni Srbiji tako malo izobražena, da nekateri pravoslavni duhovniki ne znajo niti Citati. Besedilo čl. 36., ki govori o tem, je ostalo suspendirano.
Pri čl. 39., ki govori o začetku in koncu šolskega leta (1. septembra do 28. junija), je dr. Hohnjec razložil dosedanjo ustanovo šolskih počitnic na slovenskem Štajerskem v jeseni. Posrečilo se mu je prepričati prosvetnega ministra o tem, da je treba to pravično prakso obdržati. Zato je bil k temu členu sprejet sledeč dodatek: »V izjemnih slučajih, kjer to zahtevajo posebne gospodarske razmere, more prosvetni minister na predlog oblastnega šolskega odbora spremeniti datum začetka in konca šolskega leta.<
Nato so razpravljali o V. pogl., ki govori o učencih. Čl. 47. govori o kaznih za šolske zamude. Ta člen je bil odložen.
Pri razpravi o šestem oddelku, ki vsebuje določbe o učiteljstvu, se je dr. Hohnjec zavzel za stalnost učiteljev. Minister je vzitrajal pri določbi zakonskega načrta. Pri čl. 62. je stavil dr. Hohnjec sledeč predlog: »Samostojni veroučitelji se glede službenega položaja in Čina ter napredovanja izenačijo z drugimi uslužbenci.« Minister za prosveto je želel, da bi se glasovanje o tem odložilo.
Prihodnja seja bo jutri.
Beležke.
Radikalsko »Vreme« in zborovanje v Sisku. Radikalsko »Vreme« se ne ozira samo na zborovanje Pribičevičevih demokratov v Sisku, ampak upošteva tudi prihod radikalsko deputacije iz Hrvatske v Belgrad, O tej deputaciji piše: Prihod te deputacije v Belgrad je napravil na mnoge radikalne poslance globok utis, ker so ti odkrito izjavljali, da nočejo več prenašati brezobzirne gonje samostojnih demokratov proti pristašem radikalne stranke na Hrvaškem in v Slavoniji. Zaradi tega je več radikalnih poslancev naglašalo potrebo, da se osporjeni mandati HSS verificirajo čimprej, da se razmere v državi urede.
Ne bo šlo! Belgrajski poročevalci »Jutar-nJega lista« poroča o zboru samostojnih demokratov v Sisku med drugim, da je imelo za Pribičeviča umetno prirejeno zborovanje v Sisku dvojen namen: demonstrirati proti Radiču in proti radikalom. Za Belgrad je imelo zborovanje namen, da se pokaže Pribičevič kot državotvorni element, na drugi strani pa je uganjal Pribičevič isto demagogijo kakor nekdaj Radič, z zastavami, z napisi in plakati, s tamburaškimi zbori in z reditelji na konjih. Namen, ki ga je hotel doseči Pribičevič, se pa ni posrečil, ker je na zborovanje prišla velika večina samih bivših Pribičevičevih pristašev in zato so v Belgradu bili odločilni krogi mnenja, da se Pribičeviču nikakor ni posrečilo dokazati, da se dosedanja hrvatska fronta ruši pod pritiskom PP režima.
Dva stroja. En stroj je zakuril v Sisku g. Svetozar Pribičevič, drugi stroj so zakurili radikali. Kakor vse kaže, znajo radikali svoje stroje bolje kuriti kakor g. Svetozar Pribičevič. Namreč takrat, ko je sklical g. Sv. Pribičevič v Sisek svoje mameluke, so sklicali tudi radikali svoje ljudi skupaj in so jih po-
Dr. Fr. Sušnik:
Po Belgradu.
Zagrebški introibo.
iTo-le je zapisal neki belgrajski list; zdi se mi, da celo »Balkan«:
Da je prišel Zagrebčan prvič v Belgrad, stopil s kolodvora in se spotaknil na sloviti kaldrmi. In se spotaknil — in še. Seveda, tudi Zagrebčani znajo srbski! In je klel. Potolaži ga pa Belgrajčan:
»Oh, šc mnogokrat se boš spotaknil, preden prideš na Terazije. Namreč, ako sploh prideš ...«
Zagrebčan se je raje živ vrnil in šel takoj spet na kolodvor.
To je bojda resna zgodba; mislite si, recimo, da je parabola o zagrebškem romarju ..,
»Žuta kuča«.
Preko Terazij nasproti kraljevega dvora
ie. —
Ko še nisem vedel, čigav je avto številka 241, sem tudi krog »žute kuče« prodajal zijala. Pa mi jc marec prinesel kihavico in spoznanje.
Vprav pred »žuto kučo« se mi je hotelo kar iznenada — kihniti. Z vso brzino sem šel v notranji žep po robec, pa še hitrejši je bil žandar nekod izza vogla: zgrabi me za roko ln: »Šta —! Tko — tkoll?«
»Kih — kih--hhha — či-i-H«
Brez robca je šlo, koder je šlo. Ker žandar mi ga je prepozno izvlekel
Odtakrat ne trpim Bolgarov, ki nosijo bombe mesto robcev. Od takrat tudi ne ld-. ham več okoli »žute kuče« in le iz spoštljive ! daljine gledam gospoda Schvveigerja in kolege, kako čakajo na ministre in na gospodarja »žute kuče«, gospoda Pašiča,
Baronesa Lali.
Da je grška baronesa, mi je povedala njena dolenjska guvernanta; da je mala južna lepotica, sem videl sam.
Kraj katoliške kapele je lična društvena dvorana. Tu jo srečam vsake nedelje popoldan, Ker tu se zbirajo dijaške in rokodelske in dekliške organizacije.
Najživahnejše so naše Slovenke: kuharice, sobarice, služkinje. Zdaj se pripravljajo za igro, za »Dve materi«, za »Svojeglavno Min-ko«; zdaj jih novi kaplan vežba v petju; zdaj spet jim predsednica pridiguje in deklamira ... In med njimi se vrti kakor njihova — mala Lali in vam blebeče frapantno dolenjščino.
»Nejsem vejdla, da to nej po šrifte.«
Ali vidite čudo?
Ne tožite več, da imamo Slovenci tako malo nacionalne odpornosti: Glejte naše bel-grajske kuharice! Te vam asimilirajo malo grško magnatinjo. In hrvaško duhovščino v Belgradu bodo tudi kmalu poslovenile , t „
Terazije.
Velemesto, Mesene nogavice in šminke, šminke — ne radi laži, nego radi same sebe. ' Siikarije.
Ali nista nesramnost in resničnost malo majčkeno sorodni?
Naše Ljubljančanke so na pol pota:
»Glej, kako sem lepa!«
Na Terazijah:
»Glej, kako sem lepo namalanaf«
Vil To ni slučaj. Naš svet je kompromi-sarski. Ta svet je ekstremen. Ta svet igra na eno edino karto,
Danes je to: denar.
»Gospodine, pomiluj!«
Pariz, Rim, Dunaj — brez svojih slovitih cerkva?!
Belgrad jih nima. Male neznatne. Komaj saborska.
Prazna. Vedno prazna. Dvajset, trideset ljudi. Morda kdaj kaka šola.
Popje zažigajo kadila pred ikonami, da je težek vzduh. Še teži od neštetih darovanih sveč. Težek kot sanje. In še teže one otožne arije izpred oltarja.
In s kora vzdihi in kriki, ki umirajo in amrejo...
»Gospodine, pomilujl«
Tiše. Tiše.
Ječanje duše, nerazumljene od pevcev in popov.
»Ah, raje grem v opero ...«
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov CaJ,
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, iiica 204
slali v Belgrad kot deputacijo, ki je razložila radikalom, da tudi radikali niso varni pred napadi samostojnih demokratov. To je bila z radikaleke strani jako dobro preračunjena poteza proti umetno insceniranim shodom g. Pribičeviča h la Sisek,
Versko etnološki tečaj v
od 17. do 25. septembra 1925.
Mednarodna znanstvena organizacija: Se-maine d'Ethnologie l-eligieuse priredi letos svoj IV. mednarodni kongres za primerjalno veroslovje in versko etnologijo in sicer na izrecno željo sv. Očeta Pija XI. na katoliški unii verzi v Milanu.
Dosedaj »o se vršili trije taki kongresi, 1. 1912 in 1913 v Leuvainu in 1922 v Tilburgu na Holandskem. Kongresi so vzbudili zanimanje znanstvenega sveta in v zadnjem času posebno pozornost svete stolice. Pij XI. je pozval znanega etnologa in urednika revije »Anthropos« P. W. Schmidta k sebi ter sd je dal natančno poročati o problemih, obravnavanih na teh kongresih. Pod posebnimi avspi-cijami sv. Očeta je uredil P. Schmidt sporedno z misijonsko razstavo posebno etnološko raz-i stavo.
Kongres v Milanu hoče dati misijonarjem, profesorjem, katehetom in drugim izobražencem priliko, da se v kraki sintezi seznanijo z modernimi problemi etnologije, verske psihologije in zgodovine verstev.
V I. delu se bo kongres pečal z metodo in s splošnimi problemi označenih ved, in sicer: 17. IX. Naloge, cilji, problemi, zgodovinska' metoda v etnologiji, katoličani in zgodovina verstev. — 18. IX. Pojem vzročnosti pri primitivnih narodih, več predavanj o verski psihologiji. — 19. IX. Več predavanj o teoriji kulturnih krogov, pigmejsko pleme Semangi na Malaki. — 21. IX. Zavest grešnosti pri prebivalcih Ognjene zemlje, pri Malgaših, Bantu, 22. IX. Nravna zavest pri Egipčanih, Sernitibj Budistih in v Koranu. — 23. IX. Ideja odrešenja pri primitivnih plemenih, v mazdeizmu pri predarijskih plemeuili v Indiji, daritve sibirskih nomadov. — 24. IX. Ideja odrešenja in Ozaris, izlam, grško-rimski sinkrotizem^ ideja odrešenja v krščanstvu. — 25. IX. Evha-ristija in poganski misteriji. — Po kongresu se bodo udeleženci, ki to žele, podali skupno v Rim, da si ogledajo pod vodstvom strokov.« njakov razstavo.
Stroški. Za stanovanje in hrano v Milanu dnevno. Ali 35 lir (posebna soba), ali 30 lir (po dva v sobi), ali 20 liir (skupne spalnice v zavodih. — Za vstopnino in udeležbo na kongresu 30 lir.
Kdor se želi udeležiti kongresa, se mora javiti do 25. julija pri podpisanem ter vposlati ves znesek za vstopnino in stanovanje s hrano. Na to dobi o pravem času vstopnico za kongres, ki mu da na italijanskih železnicah pravico do znižane voznine. Postojna—Milan II. razred 137 lir, III. razred 80 lir. Za znižano vožnjo v Rim bodo dobili udeleženci karto v Milanu. — Dr. Ehrlich Lambert, univ. profesor, Ljubljana.
ZMAGA KATOLIŠKIH JAVNIH ŠOL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
V Združenih državah Severne Amerike se je pravkar dovršil boj za ljudsko šolo z zmago katoličanov. Ta boj se je bil sprožil 1. 1922. v državi Oregon, kjer so bili na prizadevanje velikih sovražnikov katoličanstva — Kuklusovcev sprejeli zakon proti katolik škim farnim šolam. Po novem zakonu bi morali vsi otroci od 8. do 16. leta hoditi brezi pogojno v javne šole, zasebne farne šole pa bi se vse zaprle. Ameriški katoličani, ki poznajo ogromno važnost katoliške ljudske šo-i le in čuvajo zato svoje farne šole kakor pun-čico svojega očesa, so vložili proti temu zakonu poziv na okrožno zvezno sodišče države Oregon. Sodišče je njihovi pritožbi ugoi dilo, toda nasprotniki so se pritožili na najvišje zvezno sodišče v Washingtonu. Lc-to je sedaj stvar rešilo tako, da je zavrglo pritožbo Oregoncev in v celem obsegu potrdilo razsodbo okrožnega zveznega sodišča v Ore-gonu.
Ker katoličani tudi v Jugoslaviji prav« kar bijemo boj za ljudsko šolo, je vredno, da navedene razloge, s katerimi najvišji sodni činitelj v svobodni Ameriki utemeljuje svoj odlok proti monopoliziranju šole v državi.
Predsednik najvišjega sodišča Mc Rey-nolds se predvsem sklicuje na določbo ustave Združenih držav, ki daje ameriškemu ljudstvu glede vzgoje otrok in veroizpovedanja popolno svobodo. Nihče torej ne sme siliti staršev, da bi morali pošiljati svoje otroke izključno v javne ljudske šole. Starši imajo marveč popolno pravico, da pošiljajo svojo dcco v listo šolo, katero smatrajo za boljšo, torej tudi v farno (cerkveno) šolo. Oregonski šolski zakon krši zajamčeno svobodo državljanov, Razen tega bi ta zakon, ako bi sc uveljavil, povzročil veliko škodo cerkveni posesti in premoženju.
Tako torej sodi o vprašanju šole in cerkve najvišji sodni forum v Ameriki. Primerjajmo s tem zares svobodomiselnim, široko-grudnim stališčem tesnosrčno rcakcionarnost Pribičevičevega kroga!
Uineviie
Kaj jc z 20 odstotnim odtegljajem? Ko je
tulo izvršeno žigosanje avstr. bankovcev in nam nn prevaran naoin (kakor se je izjavil pokojni Stojan Protič) naravnost iz žepa ugrabljenega petina našega denarja, so nas za par let tolažili z jalovimi obljubami, da nam bo država ta denar povrnila v novih bankovcih. Se dne 23. februarja 1922 je oznanjal »Kmetijski liste veselo sporočilo o važnem tedanjem nastopu poslancev SKS, kd se jim je obljubilo, da se izvrši to izplačilo. In je pristavil list: .linergioni in popolnoma ljudskim interesom odgovarjajoči nastop je napravil na vladne kroge močan vtis.« Res, še danes se poznajo sledovi tega »vtisa«, kajti po več nego treh lelih je ostalo pri samih vtisih, ki so bili za vladajoče kroge veseli, za naše in hrvatske žepe pa naravnost kruto kisli. Toda pozabiti ne smerno na ta dolg, kd ga dolguje država ubogemu malemu človeku, trpinu, občinam in ubožni m zakladom itd. — Vele kapital si je z bankami že pravočasno zagotovil varnost, da mu ni bilo treba dati žigosati denarja. Udarjen pa je bil zato tembolj naš kmet, mali obrtnik in končno tudi oni, ki je v nezaupanju do vseh tiščal doma nekaj skromnih prihrankov. Sicer pa: Kaj je sedaj z izplačilom teh 20 odst. odtegljajev in z zameno bonov za gotov denar? — Ali meni država, da nam res ni dolžna povrniti s silo pridržanega našega denarja? Seveda Pantheon je bolj potreben, kakor izplačilo krvavo zasluženih in proti vsaki pravici nam odtrganih denarjev, petine našega imetja. Predno izmeče država denar za razne nepotrebne stvari, naj nam plača, kar nam je dolžna.«
Poziv »Jutru«. Včerajšnje »Jutro« se je moralo seveda obregniti tudi ob Erjavčev članek v zadnjem "'Ilustriranem SLovencu«, v ka-> terem ravnem mirno in stvarno registrira zgodovinska dejstva glede majniške deklaracije, j Faksimile' deklaracije ter članek sta vzbudila, i kar je popolnoma umevno, v vsej naši javnosti ; veliko pozornost, ker je tu prvič opisan nastanek tega znamenitega dokumenta. Seveda ga ni moglo prezreti in zamolčati tudi »Jutro«, ki pa tolaži svoje vernike, da »povsem netočno prikazuje historijait ts važne politične izjave.« Pozivljemo »Jutro«, da te j-netJočnosti« čim prej navede.
»Spirilus agens« medvojne politike »Jugoslovanskega kluba« je bil — čujle in strmite — dr. G. Žerjav. Tako trdi včerajšnje -Jutro'. To so se morali muzati gospodje, ki so stali tedaj okrog kluba ter so brali t>o notico. Vsa reč izzveni podobno, kakor če bi zarisalo »Jutro«, da je premagal Nemce Fo-chov »pfeifendekel«.
Na naslov poštne uprave. Pretekli torek, dne 9. junija 1925, je bilo v Dolu pri Hrastniku oddano pismo na »Župansko zvezo« v Ljubljani. Tega pisma do danes »Županska zveza« še ni prejela. Ker slutimo, da se to ni zgodilo prvič, zahtevamo kategorično, da je bilo pa poslednjih! Še tega nam je treba, da bi se od katerekoli strani kršila pisemska tajnost, ker v zrak ali v zemljo pismo samo od sebe ni prešlo. Menimo, da veljajo kazenski predpisi za kršenje pisemske tajnosti za vsakogar. Da bi se pa pisma — četudi ne priporočena, enostavno »izgubljala«, temu mora biti enkrat za vselej konec. Poštne pristojbine so visoke dovolj tudi za navadna pisma, da smo upravičeni zahtevati točnost in vestnost od vseh poštnih organov. Večkrat smo bili že osebno prošenj za odgovore na pismena vprašanja, ki jih nismo prejeli. — Tajništvo Z. Z.
Za izseljence v Ameriko. Dogodilo se je že večkrat, da so bili naši izseljenci v Zecli-• njenih državah razočarani na otoku Elbs Island iz tega ali onega razloga, a so sc obr-l nili za pomoč na našega izseljeniškega komi-I sarja v Newyorku šele, ko so ameriške obla-\ sti že odredile njihovo prisilno povrnitev v domovino in potemtakem izseljeniški komisar zanje ni mogel posredovati. Zato se vsi izseljenci opozarjajo, da obveste takoj, čira jih zadrže ameriške oblasti na Ellis Islandu, o tem našega izseljeniškega komisarja v New-I yorku, da more pravočasno zanje kaj storiti,
Izpit na meščanski šoli v Marijinem do-um v Kočevju se jo vršil od 8. junija do 13. junija pred domačim izpitnim odborom pod I predsedstvom ministrskega odposlanca gosp. I Maksa Hočevarja, ravnatelja I. deške meščansko šols v Ljubljani. Izpit so napravile vse i prijavljeno učenke, polovica od teh s prav j dobrim, druge z dobrim uspehom. V nedeljo, | 21. junija bo ob pol 3. popoldne telovadni naslon celokupne mladine tukajšnje šole. _
* Zrsbstni izpiti na dri. rnoSkem učitelji-i 5§u v Ljubljani so sc vršili pod predsedstvom
vladn. svetnika dr. Lovro Požar ja I kot. min. odposlanca od dre 8. do 15. junija t. 1. - Izpričevalo .zrelosti z odliko so do- , !<!H Cemente Edvin, Hribar Ivan, Rupnik Vinko in Zomer Franc, Za zrele so bili pro-i JaScni dž-: Baltesar Viljem, Christof Drago, j Der?f j Edvard, Gruden Franc, Jarnovič Fr., Kocb i.;idor, Kopriva Ivan, Ljubič Mirko, Mili ror't M: rt in, Percnič Janez, Perko Ivan, | Schrtt Slavko, Slokan Filip, Stanič Ernst, j Sirle Ar d rej, Strah Anton, Suhadolc Peter, m fkcrl-ic Mirko, Tavžclj Joče, Turek Franc, Vi d n: ar Mirko, Zdešar Henrik in Zehrer Vili-
I 1:1 Ponavljalni izpit dela po dveh mesecih 5cs:t kendidatov.
I?. »Uradnega lista« št. 54 z dne 13. ju--,-lfj J.925, Pravilnik o postranskih prejemkih iislužbcnccv državnih prometnih naprav.
novice.
Iz »Uradnega lista« št. 55 z dne 13, junija 1925. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradnikov ministrstva za socialno politiko. — Razglas o licitacijski prodaji dveh rudnikov za mangan in žveplje-ni kršeč na Mirni odnosno v Zgornji Polskavi lasti nemškega državljana Matije Stolla, dne 25. julija ob 10. v prostorih sekcije za se-kvestre v Ljubljani, Turjaški trg 6, II. — Razpis dveh mest ekonomov pri okrajnih glavarstvih v Konjicah in Prevaljah.
Smrtna kosa. V Št. Jakobu ob (Savi jc umrl dne 15. t. m. po dolgem bolehanju mnogoletni delavec na zadružnem polju in poslovodja ondotne hranilnice g. Valentin Klan-d e r. Pogreb bo v sredo ob pol 9 dop. — Svetila mu večna luč!
Avtomohilna zveza Kočevje — Delnice. Dne 6. junija je začel voziti poštni avto med Kočevjem in Delnicami. Ker pa pravkar popravljajo cesto med Brodom in Delnicami, vozi začasno samo do Broda na Kupi. Iz Bro-da odhaja ob 6 zjutraj in pride v Kočevje ob 9. Iz Kočevja odhaja ob 12 in prihaja v Brod ob 3 popoldan. Avto je za ondotne kraje velikega pomena. Ko bo začel voziti do Delnic, bo imel mnogo prometa. Tudi Ljubljančani, ki bodo potovali na Sušak, bodo imeli lepo priliko, ogledati si divno Kolpsko dolino — Hrvatsko Švico, Cela vožnja iz Ljubljane do Sušaka bo stala 88 dinarjev, dočim stane čez Karlovcc 121 Din. V Delnicah bo imel zvezo z vlakom proti Sušsku, to je z onim, ki odhaja iz Ljubljane ob 6 zjutraj in dospe v Sušak ob 7 zvečer. Kadar bo začel avto voziti do Delnic, bomo občinstvo obvestili.
Cerkveni koncert se vrši v nedeljo, dne 21'. junija ob 5 popoldne v Boštanju ob Savi. Sodeluje 5 pevskih zborov z Posavja; priredi se v prid novim orgijam. Zato so vsi Posavci in drugi prijatelji iskreno povabljeni!
Dva požara. Na binkoštno nedeljo popoldne je pogorelo na Vimem vrhu, občina Sv. Križ pri Kostanjevici, gospodarsko poslopje, hlev, šupa in streha nove — dva dni preje dograjene hiše pri Pešcu. Kako je nastal ogenj, je neznano. — V nedeljo 14. t. m. okro'g 18. ure pa je začelo goreti pri Turku na Kr.lcih, občina Cerklje ob Krki. Ogenj je uničil hlev, šupo in kolarnico. Gasit so prišli ognjegasci iz Sv. Križa in Cerkelj. Kako je nastal ogenj, se ne ve. — Skupno škodo v obeh krajih cenijo do t milijona kron, d~čim znaša zavarovalnina komaj par sto kron.
Polovične cene za potovanje v nsše Pri-morje. Gospod minister za promet jc odobril, da sc morejo voziti obiskovalci našega Pri-raorja in sploh krajev ob obali Jadranskega ; morja po železnici za polovično vozno ceno pod sledečimi pogoji: 1. Potniki morajo dokazati s potrdilom, da so bivali najmanj 14 dni v krajih na naši obali Jadranskega morja; ta potrdila izdajajo kopališki, občinski ali krajevni uradi; 2. potniki morajo pri odpoto-var.ju kupiti celo enosmerno vozno karto, katera jim velja tudi za vožnjo nazaj, ako je na karti potrjen prihod in odhod z vlažnim postajnim žigom tako, da je iz žiga razvidno, da je bivanje v Primorju trajalo najmanj 14 dni; poleg tega je pri povratku potrebno potrdilo , po točki 1.; 3. popust velja od 1. junija do 1. oktobra 1925 in sicer od vseh postaj drž. želcznic in lokalk v obratu drž. železnic in iz postaj bivše Južne železnice do postaj: Sušak, Bakar, Plase, Split in tudi preko ličke proge (po otvoritvi), Šibenik.Metkovič, Gruž, Zelenika. Od potnikov, ki ne bi imeli predpisanih potrdil odn. žigov se mora pobrati tarifna voznina. Prekinjenje vožnje dovoljeno v okviru določil prometne naredbe. Odprava se mora izvršiti z direktnimi voznimi kartami odn. belicami do namembne končne postaje. Popust velja tudi za inozemske potnike.
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištof ič-Bucar, Ljubljana,,Stari trg. 1417
Sz Ljubljane.
Žene, zdramim« se! Dočim se me borimo za našo enakopravnost, nas hočejo oropali šo onih najbistvenejših pravic, ki smo jih že imele. Srbski državljanski zakon hočejo baje razširiti na celo državo. To bi pomenilo, da žena sploh ne bi mogla podedovati premoženja. Tedaj žena. mati, bci, sestra! Ce nočeš biti v laslnem domu uboga brezpravna para, dvigni se! Dokazi z energičnim protestom, da ne pustiš teptati še listih borih pravic, ki jih že imaš! Pribiti na protestni shod v sredo, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionsko dvorano in pripelji jih čim več s seboj! — Združeno ženstvo v Sloveniji.
Na ženskem shodu, dne ,17. t. m. ob 8-zvečer v Unionu referira o dednem pravu iz prijaznosti strokovnjak, vseučiliški profesor gosp. dr. Stanko Lapajne. Pristop ima vsakdo.
Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Danes, točno ob tričetrt na osmo uro zelo važna vaja celokupnega zbora. Ker je nastop tik pred nami, je dolžnost vsakega posameznega člana, da se vaje sigurno in ločino udeleži.
Jubilej dela. Danes poteče trideset let, odkar je v službi pri tStavbni družbi kot kurjač zaposlen g. Luka D r m o t a. Častitamo njemu in tvrdki, ker ima pridnega, vestnega, marljivega in poštenega delavca. G. Luki Drmoti kličemo; Še mnogo let v zdravju in zadovoljnostil
Redni občni zbor »Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje« se bo vršil 30. junija ob 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z običajnim dnevnim redom. — Načelnik.
Profesor dr. Alojzij Zalokar, Tavčarjeva ulica 1, zopet redno ordinira.
Šolska razstava. Na Tehniški srednji šoli (prej Državni obrtni šoli) v Ljubljani bodo razstavljene risbe in ročna dela, napravljena na Ženski obrtni šoli in na Kiparski šoli. Razstava bo vsakomur odprta v četrtek in petek (25. in 26, t. m.) od 10 do 12 dopoldne in 3 do 6 popoldne. Istočasno bodo razstavljene tudi risbe, izdelane letos na strokovni nadaljevalni šoli za vajenec grafičnih obrtov.
Proslavn 50Ietnice obstoja II. mestne dečke osnovne šole (na Grabnu) v Ljubljani, utegne biti po pripravah sodeč res nekaj posebnega. Ves učiteljski zbor jc neumorno na delu, da se proslavi ta redek jubilej prav im-pozantno. Pa tudi poseben veselični odsek, sestoječ iz požrtvovalnih gospa in gospodičen iz Krakovega in iz Trnovega pripravlja za popoldne, dne 21. t. m. veliko narodno slavje v Hribarjevem gaju. Prepričani smo, da bo občinstvo nagradilo trud teh požrtvovalnih ljudi s tem, da bo v kar največjem številu poselilo to slavje. Lepo bi bilo, da sc zbero tako pri dopoldanski slavnosti v šolski telovadnici kakor tudi pri popoldanskem zabavnem delu poleg vseh drugih tudi vsi tisti že morda osiveli možje, ki so prva leta ustanovitve obiskovali ta zavod. Natančni program proslave priobčimo prihodnje dni.
Sz štajerske.
Odličen somišljenik SLS umr!. V Rušah pri Mariboru je nenadoma umrl dne 12. junija g. Avgust Bečela. Privezoval je vinsko trto na brajdi; pri tem delu ga je zadela kap in je kmalu nabo izdihnil. Bečela je bil marljiv kot čebela. Po poklicu je bil slikar. V Rušah je bil prvi organizator krščansko-so-cialnega delavstva. V mladih letih je bil iskren narodni delavec. Za Slovenstvo je mož žrtvoval vse. Ob izbruhu svetovne vojske je bil z ženo vred aretiran kot »srbofil« in odveden v graške ječe. Veliko je pretrpel. Bečela je čital in narečeval vse naše liste. Imel je tudi dobrotekoče, a ostro pero. Po preobratu je v Rušah pomagal ustanoviti celo vrsto političnih, kulturnih iu gospodarskih organizacij. Agitator in ljudski govornik za našo stranko je bil, kakor malokdo. Vrlemu, izrednemu možu bodi slovenska žemljica lahka! — Pogreb je bil veličasten, kakršnih starodavne Ruše še niso videle mnogo, Izkazalo je umrlemu g. Bečeli zadnjo čast pet gasilnih društev, dve iz Ruš, potem iz Selnice, Št. Lovrenca n. P. in iz Bistrice, potem OrLi, godba iz Peker, domače učiteljstvo, oba ravnatelja tovarne za dušik, gg. Mader in Krejči z uredništvom, tovarnar Pogačnik z uslužbenci, ugledna rodbina Glaser, nadzornik monopolske uprave v tovarni vžigalic g. Nikolič in mnogo mnogo drugih. Domači pevski zbor mu je zapel pri domači hiši »Vigred se povrne«, pri odprtem grobu pa »Blagor mu«. Nesli so truplo rajnega domači gasilci, katerih tovariš je bil nad 30 let. Ob odprtem grobu je slavil č. g. župnik 11 c v krasnem, v srce segajočem govoru rajnega kot vernega katoličana, kot rodoljuba, ki je tudi na kulturnem polju neumorno deloval, kot zvestega sina svojega naroda, kot človeka, katerega jc vse spoštovalo, ki ni imel osebnega sovražnika in kateremu so prišli izkazat zadnjio čast ne samo domači farani, temveč tudi mnogo prijateljev in znancev iz sosednih far in iz Maribora. Poslovil se je potem od rajnega v prelepem pesniško navdahnjenem govoru še g. Iv. Jug v imenu domačega gasilskega društva in gasilske zveze poudarjajoč njegovo več kot 30 letno delovanje za domače gasilstvo, tako, da ga je za te zasluge Njeg. Vel. kralj Aleksander odlikoval s srebrno kolajno. Oba govora sta ganila občinstvo do solz. Pekerska godba je za-svirala žalostinko, položili so na grob vence in cvetje in se poslovili s težkim srcem od smrtnih ostankov Avguština Bečele.
V .Turšincih pri Ptuju je danes, '16. t. m. umrl oče g. dirigenta Zadružne gospodarske banke v Mariboru dr. Janko Kovačeca. Blagemu pokojniku svetila večna luč, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Srednja kmetijska šola v Mariboru sprejema prijave za vpis od 1. julija clo najkasneje 10. septembra t. 1. šolsko leto pričenja 1. oktobra. Redni učenci lahko postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. Stari smejo biti največ 19 let, a najmanj 15 let. 2. Morali so uspešno dovršiti štiri razrede srednje šolo (realke, realne gimnazije, gimnazije) ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izpit se ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit.
Prošnnji za sprejem, katero je treba ko-fekovati z Din 5 + 20, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko oz. odhodno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. 10 dobrih učencev bo dobilo štipendije po Din 400 mesečno. Kdor želi tofnejšega navodila, naj zahteva od direkcije program.
Požar. Strela je udarila 14. junija ob 6 popoldne v poslopje Gašparja Pulko na Vodah pri Žetalah. Radi pomanjkanja vode jc lesena liiša pogorela clo tal. Iz goreče hiše so j sosedje rešili, kar se je rešiti dalo.
IZ MARIBORA.
Osebno vest. Pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan za prav. prakt. A. Benedikt. — G. dr. E. Vračko, dosudaj okrajni sodnik v Mariboru, je imenovan za okrajnega sodnika na stalnem mestu v Brežicah.
Strela ubila mladeniča. Dne 14. junija je strela ubila v bližini magdalenskega drevoreda Viktorja Peklar, 19 letnega sina kovaškega mojstra Alojzija Peklar v Krčevini pri Mariboru. Okoli 6. ure zvečer je strela direktno udarila v njega. Bil jc pri priči mriev. Viktor je bil prvi in agilen član katoliške omladine v Mariboru. Pogreb se je vršil v torek ob ogromni udeležbi. Težko prizadeti naši Peklarjevi obitelji naše iskreno sožalje!
Restavrater »Grajske kleti«, znani Šlahta, je izginil. Trgovski baraki je zapustil več milijonov dolga. Šlahta jc bil v Mariboru veliki sokolaš in oriunec. Še ni dolgo tega, ko so stebri SDS hoteli Šlahti po vsej sili dobili Trg Svobode za gostilniški vrt. K sreči je mestni svei odločil, da je ta prostor bolj potreben za trg s semom.
Vpisovanje v I. letnik drž. moškega učiteljišča za šolsko leto 1925-26 bo dne 30. junija t. 1. Vpisati se morejo le učenci, ki so napravili nižji tečajni izpit na srednji ali končni izpit na meščanski šoli Prinesejo naj s seboj krstni list.
Velika nevihta je divjala v nedeljo popoldne nad Mariborom, njegovo okolico in po ptujskem polju. Padala je tudi toča, vendar ne prehudo.
Državna borsa dela. Poročilo za čas od 7. do 13. junija 1925. Prostih mest prijavljenih 171. Brezposelnih 168. Uspešnih posredovanj 50. Odpotovalo 8. — Promet od 1. jan. do 13. junija 1925. Prostih mest jc bilo 3037 Brezposelnih 4617. Uspešnih posredovanj 1321 Odpotovalo 319. «
Izpred porote.
Slučaj Rudolf W e i s s.
Iz našega včerajšnjega poročila o porotnf obravnavi zoper požigalca Rudolfa Weissa jc po pomoti izostala navedba, kako je obravnava končala. Porotniki so vprašanje g!-ode krivde potrdili samo s 7 glasovi, zanikali pa s 5, in je bil W e i s s potemtakem oproščen, (Za potrditev vprašanja o krivdi je potrebna dvetretjinska večina glasov.) Poroti je predsedoval dr. Ziher, votanta sta bila sodni svetnik Lenart in okraj, sodnik Kramcr. Zagovarjal je obtoženca dr. Vcble, Tožil je drž. pravd-nika namestnik dr. Zorjan.
Uradna poneverba.
V torek je stal pred poroto Ivan Eferl, rojen 22. dec. 1894 v Kresnici pri Mariboru, pristojen v Št. IIj, oženjen zasebni uradnik v Mariboru. Obtožba ga dolži, da si je 1. 1924 v Mariboru pridržal in prisvojil gotovino v znesku nad 5000 Din, ki mu je bila na podlagi njegove javne službe kot uradniku mariborske mestne občine izročena za razpečane šolske knjige. Pridržal in prisvojil si je torej zaupano blago in zakrivil s tem hudodelstvo uradne poneverbe po § 181 k. z.
Obtoženec je kot poduradnik pri magistratu prejemal denar za knjige, ki jjh jc založila mestna občina, blagajna pa je izkazala primanjkljaj. Župan je odredil revizijo in nato ugotovil, da je obtoženec zase porabil 9607 dinarjev 65 p, dalje za prodane druge knjige 2000 Din, skupno 11.607 Din 93 p. Skuona škoda občine pa znaša 22.030 Din 73 p. Obtoženec je dejanje priznal, trdil pa, da je to storil radi bednega položaja.
Porotniki so stavljeno jim vprašanje glede dejanja potrdili, toda z 8 glasovi proti 4 izrekli, da je Ivan F.ferle stori! dejanje vsled neodoljive sile spričo slabega socialnega položaja in ženine bolezni. Sodni dvor je nato obtoženca oprostil.
Zloraba uradne oblasti.
Nato se ic. zagovarjal pred poroto Karo'J Kebrič, roj. 12. II. 1876 na Ptujski gori. pristojen v Ruše, okr. Maribor, oženjen, finančni podpreglsdnik v Rušah št. 92, nekaznovan. Obtožba ga dolži, da je kot uradnik finančne kontrole v Rušah v službi zlorabil zaupano mu oblast v namenu oškodovati državo za znesek nad 2000 Din na ta način, da tekom leta 1923 ni pobral od vina Jožefa Mulcja državne trošarine in si pri tem zara. čunaval sproti dolg, ki ga je imel pri Mulejti Kupil si je bil namreč prešiča od Muleja ii ga ni mogel plačati. Tudi ta obtoženec je de' janje priznal in se tudi izgovarjal, da ga j« k temu koraku privedla revščina.
Porotniki so Franca Kebriča oprtostill vsake krivde z ozirom na njegovo brezupne materielno stanje, bolno ženo in 6 bolnils otrok in izrekli, da je storil dejanje vsled ne. odoljive sile, nakar ga je sodni dvor oprostil
IZ CELJA.
Apel Celju! Krasne uspehe je pokazai športni dan na polju lahke atletike pri mi-tingu S. K. Celje v Celju. Hvalevreden je ra-piden razmah tamkajšnjega domačega kluba veliko je delo v vseh panogah športa pri aktivnem delovanju vseh sekcij pri tej peščin marljivih sodelovalcev! Tem činiteljem ir graditeljem je samo za častitati. A kdo jih bodri? Njih naravni športni nagon, veselje iti uživanje pri športu, nesebično špartansko pojmovanje te kulture. Vsako prosto minulo žrtvujejo za povzdigo celjskega športa, za vež-banje mladine, za širokogrudno organizacijo k1 ba, za dvig povprečnega nivoja uspehov.
Skrb za telesno kulturo jih dela vztrajne, razvedrilo v športu jih pa navdušuje, Tmjeva je pot takih delavčev, osobito tam, kjer so ovire, •ker v oporo jim je edino njih idealna nesebičnost, ki jim vzdržuje vztrajnost! Kam bi se bil povzpel že celjski šport, ko bi ne bilo ovir, kam bi zasloveli njega uspehi? Imamo za-krknaže, ki menijo, da mladina ne rabi športa, zato tudi predsodek o moderno urejenem igrališču v Celju, za katerega se poteguje S. K. Celje že peto leto pri mestni občini, a vedno z negativnim uspehom. Ganite se mestni očetje celjski, ne delajte ovir mladinskemu razmahu na športnem polju, podpirajte jih v njih težnjah, nudite jim priliko za ureditev modernega igrališča, naraščaju bo to v korist, mestu v sloves in kras, vam pa v čast.
Savinjsko orlovsko okrožje priredi dne 29. t. m. svojo okrožno prireditev na Polzeli. Prireditev bo celi dan in obeta biti ena najlepših orlovskih nastopov v okolici Celja. Na isto že danes opozarjamo svoje somišljenike, o katerih upamo, da se bodo te prireditve udeležili v največjem številu.
Na dri. realni gimnaziji v Celju so sprejemni izpiti za I. razred v petek 26. junija ob 8. dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov in pri-neso s seboj krstni list in šolsko izpričevalo, na katerem bodi pripomba, da je izdano za sprejem v srednjo šolo.
Cvetlični dnevi v Celju. Pri nas se vrše cvetlični dnevi vsako nedeljo in vsak praznik. Prihodnjo nedeljo ima tak dan olepševalno in tujsko prometno društvo.
Predrzni in nevarni tat. Že dalje časa je iuk. policija iskala nekega tatu, ki je s svojo zvitostjo, kakor tudi spretnostjo pokradel po mestu Celju veliko zlatnine, denarja, perila in drugih vrednosti. V soboto ga je končno dobila v svoje roke in oddala v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Stanje kužnih bolezni v javni bolnici. Slučajev škrlatice je 11, tifusa pa 8, tako, da se je poslednje stanje povečalo za 5 slučajev.
Iz ostale Jugoslavije.
Kje bo stal Strossmayerjev spomenik v Zagrebu. Strossmayerjev spomenik, za katerega je napravil osnutek Ivan Meštrovič, je dovršen- Sedaj rešujejo v Zagrebu le še vprašanje. kje naj dobi veličastni spomenik primerno mesto. Po splošnem mnenju naj bi stal na Akademskem trgu. V to svrho bo treba okolico primerno urediti: Akademija dobi drugo fronto, istotako se preuredi zunanjost muzeja. Okolu spomenika pirdrže prostor za galerijo kulturnih delavcev iz Strossmayerjeve dobe.
Smrt jugoslovanskega umetnika v Parizu. ,V Parizu je umrl nasilne smrti akademični slikar Djordje Stankovič.
Palača glavnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Prihodnji mesec začno v Zagrebu nasproti hotelu Esplanade graditi palačo glavnega urada za zavarovanje delavcev. Palača bo približno enako razsežna kakor hotel Esplanade. Dela bodo dovršena v dveh letih.
Samoiunor bančnega uradnika. V Zagre-bn se je ustrelil 26 letni bančni uradnik Ivan Suzanič, ker se mu je nevesta odtujila.
Za železničarje penil-
Belgrad, 13. junija. Kakor smo že na kratko poročali, je danes v skupščini odgovarjal finančni minister Stcja-dinovič na vprašanje poslancev Franjo Žebota in dr. Andreja Gosarja glede izplačila penzij novopenzioniranih železničarjev v Sloveniji. Minister je odgovoril, da je ta stvar malenkostna in da prizadetim finančna delegacija že zopet izplačuje penzdje.
Na svoj odgovor je dobil minister od inter-pelanta točen in oster odgovor. Med splošno pozornostjo je poslanec Zebot izvajal:
Z odgovorom gospoda finančnega ministra absolutno ne morem biti zadovoljen, ker se
njegov odgovor ne nanaša na resnični položaj oele stvari. Posebno nd res, kakor odgovarja gospod finančni minister, da vsi vpokojenci, na katere se nanaša moje in tovariša dr. Gosarja vprašanje, že redno prejemajo pokojnine. Gospod minister, do danes niti akti niso odšli iz Vašega ministrstva v Ljubljano! (Finančni minister dr. Stojadinovič: Znate to bolje nego ja.) Vem to natančno, gospod minister. Akti, ki se nanašajo na izplačilo pokojnin..., (Klici iz središča: So oiišli v Rim. — Dr. Hohnjec: Ni treba, da bi hodili v Rim, ampak v Ljubljano jih je treba poslati. — Ivan Vesenjak: Ne smešite bednih ljudi.) Ti akti se nahajajo v personalnem oddelku finančnega ministrstva v sobi št. 10. Prosil bi gospoda finančnega ministra, da vpraša uradnika Joviča, kje so sedaj ti nesrečni akti.
Kar se tiče stvari same, naj velja sledeče pojasnilo: Vpodoojenci-železničarji v Sloveniji, ki so bili vpokojeni po novem zakonu o železniškem osebju, so že več mesecev v letu 1924 definitivno dobivali pokojnino in vse doklade stalno vsakega 1. v mesecu in sicer eo dobili izplačane potom ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Do sem je bilo vse v redu. Kar naenkrat in sicer meseca aprila 1925 je dobil prvi del vpokojencev naslednji dopis ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. To citiram radi tega, da gospod finančni minister ne bo mogel reči, da uporabljam neistinite podatke. Ta dopis ravnateljstva državnih železnic se glasi:
Direkcija državnih železnic v Ljubljani
Oddelenje za računovodstvo in finance. Stev. 50.623-5 2-25.
Ljubljana, dne 28. marca 1925.
P. n.
Na podlagi akta Generalne direkcije državnih železnic — finansiisko odelenje br. 8.175-25 od 26. februarja 1925 Vas ob veščam o. da plačuje od 1. aprila t. 1. naprej upokojence, upokojene po novem zakonu. edino Ministarstvo finansija in ne več ta direkcija sama. Načelnik odelenja za računovodstvo in finance: Arko m. p.«
Enak dopis je dobil tudi drugi del upokojencev dne 1. maja t. 1. Upokojenci so sicer dobili ta dopis, toda pokojnine niso dobili ne 1. aprila, ne za Veliko noč, ne 1. maja in tudi danes, ko imamo 13. junija, še niso dobili svojih pokojnin. (Franjo Smodej: Kako morejo potem živeti?) Niti za Veliko noč neusmiljena centralistična uprava ni dala tem ubogim ljudem, kar jim gre po zakonu. Prizadeti so se obrnili na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani in so prosili, naj se jim vendar pošlje toliko, da bodo imeli za vsakdanjo hrano zase in za svoje družine in da bodo mogli plačevati stanarino. Dobili so odgovor, naj se obrnejo direktno na gospoda finačnega ministra. Tam ležijo vsi akti in dokler finančno ministrstvo ne odredi, se pokojnine ne morejo nadalje izplačevati. Deputacija upokojencev7, ki je poskušala že vse mogoče, da bi prišla do svojih pravic, je prišla nekega dne k meni in še k nekaterim drugim kolegom, in nas prosila, naj interveniramo za nje v svrho nakazila pokojnin. Dne 7. in 8. aprila smo poslali gospodu finančnemu ministru dr. Stojadanoviču več brzojavk, v katerih smo ga prosili, naj vendar odredi, da se bodo pokojnine redno izplačevale. Gospodu finančnemu ministru emo tudi plačali odgovor, toda ta odgovor do danes še ni prišel v Slovenijo. (Finančni minister dr. Stojadinovič: »Ogovaram Vam sada.«) O Veliki noči smo zopet brzojaviii gospodu finančnemu ministru, naj se vendar usmili bednih upokojencev iz Slovenije, a zopet nismo dobili no benega odgovora. (Fr. Kremžar:: To je lep red v fin. ministrstvu. Če je tam taka uprava, ni čudno, da so tudi naše finance take!)
Da bo čaša bridkosti za te uboge vpokojence in njih rodbine še bolj polna, so tik pred velikonočnimi prazniki železniški vpokojenci dobili odredbo, da se jim ustavijo krediti v skladiščih živil za železniško osebje. (Kremžar: Fin. minister tega ne razume, ker še ni bil nikoli lačen!) Ker ima malokdo od teh vpokojencev kake prihranke, posojila pa ne dobijo, so morali mnogi prosjačiti okoli trgovcev in dobrih sosedov, drugi so pa morali zopet di-
vV RODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Predr, 17. junija: BAGDADSKI BRIVEC. C. Četrtek 18. junija: HOFFMANMOVE PRIPOVEDKE. Poslovilni večer Hugona Zatheya. Izven. Trtek 19. junija: GLUMACI. CAVALLERIJA RU-STIC\NA. Gostovanje Marija Šimenca. Predstava na čast udeležencev veterinarskega kongresa. Izven.
Sobota. 20. junija: BAGDADSKI BRIVEC. Red E.
NV.rlclji. 21. junija: Zaprto.
for o! "k. 22. junija: HOFFMANNOVE PRIPOVED-
•:• '••. Red F.
a?
prosvetn ima rlrevi v Jugoslovanski ti-
sejo.
Kat Prosvetno dnifrtTo t Pobu pri Potnžftlnh
ponovi na spiosno željo v nedeljo Ane, 21. junija -tiko izživljenja v 4 dejanjih »BELE VRTNICE«. !'t s t ni zaključujemo igranje za to sezono, vabl-!.-.'> vse ljubitelje igralske umetnosti iz bližnje in dal!"•{<• okolice, naj ne zamude zadnje prilike. Pred ig-n 1 »mburanje in petje. Sedeži po 7, 5 in 6 Din.
šentjakobsko prosvetno društvo * Ljubljani ,. se svoje člane in prijatelje, da se čim številnejše udeleže društvenega izleta, ki se vrši v nedelji 21. I. m. na Žalostno goro prt Preserjih. Vlak cJhain ob G ziutraj z (davnega kolodvora. Takoj po
prihodu vlaka sv. maša. Za kosilo bo preskrbljeno in stane za vsako osebo 10 Din. Prijave za izlet se sprejemajo v sre-io in četrtek \1 6.30—7.30 zvečer v društveni knjižnici v hiši g. Grabnerjeve v Flor-janski ulici.
članom bivšega T. jugoslovanskega polka v Sibiriji! Vsled velike važnosti in osebne koristi vsakega posameznika, sklicujem na soboto, 27. junija t. 1. ob 8 zvečer »pri Jerneju (gostilna na sv. Petra cesti 85) prijateljski sestanek. Vabljeni so vsi dobrovoljci — Sibirjaki — nekdanjega I. Jugoslovanskega polka. Ker je. brez imenika težko najti naslove, naprošam vsakega, ki dobi to vabilo, da obvesti o sestanku vsakega tovariša Sibirjaka, brez razlike čina. Kdor ne bi dobil vabila, naj mi že naprej oprosti in naj pride. Sestanek ni političen, ampak strogo stanovski, zato pridite vsi, ker drugače bo težko definitivno sklepati. V splošnem pride na razgovor: 1. Ali naj iščemo medsebojnih stikov. '2. Naši odnošaji napram drugim dobrovoljskim organizacijam. 3. Kako zainteresirati narod in državo, da se omogoči povratek še ostalim ujetnikom iz Rusije. 4. Ohranitev naše zgodovine itd. Tu samo nekaj misli, da se razvidi namen sestanka. — Vsak naj o tem razmišlja in pride na sestanku s svojimi mogoče še važnejšimi predlogi Tovariše, ki se sestanka ne morejo udeležiti, prosim, da pošljej-* pismeno svoje želje in predloge vsaj do 20. t. m. Vso pošto naslavljajte za enkrat na sklicatelja: Z a vršni k Alfonz, učitelj, Ljubljana, Zaloška cesta l-II.
Trgovsko društTO Merkur za Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da so izlet v Tržič \ zvezi z ogledom tamošnjih tovaru, ki je bil nameravan za nedeljo dne 21. junija, ne vrši. !<er so nastale, nepredvidene ovire. O prihodnjem izletu sledi obvestilo pravočasno. — Odbor,
rektno s svojimi družinami stradati. Gospod minister, to je bridko! (Franjo Smodej: Gospod finančni minister ne posluša. — Kremžar: On si misli, da je tako v redu; saj tudi oa s svojo upravo za državo nikjer ne dobi kredita!) Mislim, da železničarji v Sloveniji te zapo-stavltve niso zaslužili. Da bi Vi, gospod minister, vedeli, koliko so ti železničarji ob zlomu Avstrije storili za našo novo državo, država tega ne bd storila. Takrat so slovenski železničarji noč in dan vršili svojo službo (Franc Kremžar: Iz lastne volje.), da, iz lastne volje, da so spravili prometne razmere v red in da pomagajo novi državi.
Poleg tega, da ti vpokojenci nimajo za preživljanje svojih rodbin potrebnih stvari, jih je pa zadnje dni zadelo še neko drugo zlo. (Tomo Popovič sedi blizu govornika in se ves čas ironično posmehuje. Dr. Hodžar Tomo Popovjču: »Zakaj se posmehujete bedi? Reveži stradajo že skoraj 3 mesece. Vi se pa smejete. Nesramnost, sramota!« — Tomo Popovič: »Mi smo stradali 3 leta.« — Dr. Hod žar: »Se Vam ne vidi, da bi stradali; če bi stradali, bi se danes ne posmeh ovali; sploh bi pa ne bili tu, kakor oni od vaših, ki so padli za domovino.« — Popovič se razburja in trdi, da je stradal. — Dr. Hodžar: »ln če ste tudi stradali, se Vam gotovo ni nikdo posmehoval.« — Poslanec Brankovič: :tčas je potekel, govornik naj konča.« — Dr. Hodžar: »Vi niste predsednik! — Žebot naj tako dolgo govori, da bodo penzionisti dobili, kar jim gre, od golih besed finnačnega ministra ne bodo siti.« — Kremžar: »Poslanec mora ministru dati točnih informacij, če mu jih ne dajejo njegovi uradniki.«) Sedaj, ko je vladna večina tudi s pomočjo dveh slovenskih poslancev in sicer dr. Pivka in dr. Žerjva zvišala stanarino, ti ljudje ne morejo niti stanarine več plačati. V Mariboru je že več tožb proti ljudem, ker ne morejo plačati stanarine po novem zakonu. (Franc Kremžar: Pivko glasuje za to, da je slovenski narod molzna krava. — Klici v klopeh Jugoslovanskega kluba: »Škandal, sramota.« — Franjo Smodej: »Lep zastopnik slovenskega naroda.« — Dr. Hodžar: >Doma protestirate proti davkom, tu pa glasujete zanje. To povejte na shodih, če si upate!« — Klici v klopeh Jugoslovanskega kluba: v Kako morete proti eksistenčnim pogojem svojega naroda delovati. — Andrej Bedjanič: Bova že skupaj prišla.« — Franjo Smodej: ->Žerjav je vsaj zbežal iz zbornice.« — Kremžar: »Bivši Slovenec Pivko pa je sedaj ušel ven t«)
Vsled neprestanih naših urgenc je ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani naka-! zalo nekaterim teh vpokojencev, katerih pa ni j 57, kakor trdi gospod finančni minister, ampak 420, začetkom maja vendarle neko akontacijo. Sicer ta akontacija ni bila tako velika, da bi mogli prizadeti zadostiti vsem svojim potrebam, teda od maja naprej, pa niti te akontacije ni več. Radi tega sva vložila s tovarišem dr. Gosarjem vprašanje na gospoda finančnega ministra.
Gospod finančni minister se izgovarja, da radi tega še ni rešil te zadeve, ker mora pre. učiti cel akt in ga pošiljati sem in tja. Vprašam gospoda finančnega ministra, kako je mogoče, da taka in tako enostavna stvar, ki ne potrebuje drugega, kakor da ji gosp cd finančni minister da svoj podpis, potrebuje tako dolgo pot, toliko časa, predno pride do rešitve. Kriv je temu nesrečni, birokratični centralizem, ohromela, zavožena centralistična uprava, ki celo našo državo spravlja v slabo luč. (Krem-žar: >Treba je najprej imeti več srca.« — ško-berne: »Kedaj je še kak Žerjavovec imel srce za ljudstvo!) Vidite, gospod minister, to je krivo, da ti ljudje še do danes niso prišli do svojih pokojnin in do svojih doklad. Vprašam Vas, ali jo res tiroba. vsako malenkost pošiljati v Belgrad? Ali ne bi bilo bolj praktično, da se uredijo stvari, kakoršna je ta, v področju ljubljanskega ravnateljstva in delegacije ministrstva financ? Za izplačilo teh penzij ni bilo treba gospodu ministru iskati novih virov, ker so pokojnine in doklade vpokojencem dolo čene že v proračunu in dvanajstinah. Akt o pokojninah je moral romati v Belgrad na vrhovno ravnateljstvo železnic, od tam je dospel začetkom aprila v finančno ministrstvo in nato je legel prah na ta akt. Prepričan sem, če se ne bi poslanci SLS pobrigali za to zadevo, hi morali vpokojenci čakati gotovo še nad leto I dni na svoje pokojnine. Vsled takega polžev-! sko počasnega poslovanja v centralnih uradih, na tisoče aktov ne zagleda več belega dne. Narod, kakor tudi posamezniki imajo pa ogromno škodo. Kar je pa najhujše, ugled, avtoriteta državne uprave pada pod ničlo. Splošno velja pri nas pravilo, da je treba poslati v ministrstvo financ belo ženo smrt, in se gotovo ne bo več povrnila v Slovenijo. (Veselost)
Predmetni akt je ležal v ministrstvu financ od aprila do včeraj in sicer v personalnem oddelku. Ali je zavlačevanje rešitve zakrivilo tudi prometno ministrstvo iu podrejeni organi, je to druga stvar. Gotovo pa je, da je finančna uprava, predvsem pa gospod finančni minister kršil zakon, ko je ustavil brez vsakega povoda okoli 400 ubogim vpokojencem nadaljno izplačilo pokojnin. Izplačilo pokojnin bi se smelo ustaviti samo v slučaju disciplinarne preiskave.
Zakon o državnem prometnem osebju, ki je bil sprejet v narodni skupščini dne 2. oktobra 1923., objavljen v Službenih Novinah št 251. z dne 1. novembra 1923 nikjer v nobenem členu v glavi IX.. kt govori o vpokojencih iu pokojninah, no določa, da bi smela katerakoli
državna institucija bodisi ravnateljstvo državnih železnic, bodisi delegacija ministrstva fi • nanc brez povoda ustaviti železničarjem izplačilo pokojnine in drugih podatkov. Radi tega pravim, da je izvršil ne samo gospod finančni minister, ampak cela finančna uprava akt pro-tizakonitosti. (Klici na levici: »Tako je!« — Faiež: Sedanja vlada je sama protizakonitost!)
Radi tega, ker se je tukaj tako jasno kršil zakon in ker gospod finančni minister ni prav nič povedal, ali hoče povrniti škodo prizadetim iu ali hoče za bodoče že v naprej preprečiti take krivice, zalo z odgovorom gospoda finančnega ministra ne morem biti zadovoljen. Ne morem biti zadovoljen z njegovim odgovorom tem manj, ker se bojim, da se bo na enak način postopalo ne samo z železničarji, ampak tudi z drugimi državnimi nastavljenci in vpokojenci. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)
Ameriška žeja. Kanadska provinca On-tario jc pred par tedni odpravila prohibicijo in dovolila točenje 4.4% piva. Od tega tre-notka je postala pokrajina najplodonosnejša dežela za »tujski« promet. Iz vseh sosednih »suhih« pokrajin Združenih držav se vsipajo tjekaj množice žejnih Američanov. Koj prvi dan — 22. maja — so stočili gostilničarji v Windsorju za 150.000 dolarjev piva, a tekom manj nego 14 dni je obiskalo razna obmejna mesta nad 100.000 Američanov. Vsled tega so v Ontariju silno poskočile cene gostilniškim lokalom. Steklenica piva stane 25 centov, kozarec 10 centov; dobi se tudi zajamčena »viška«, toda le proti zdravniškemu nakazilu. Drugače pa Američani kanadskega piva ne pohvalijo posebno; pravijo, da je premlado in novo, Neka pivovarna je razpisala 1000 dolarjev nagrade onemu, ki bi se s pivom upijanil. Za nagrado sta tekmovala dva Fordova delavca: eden jc spil tekom dneva 20, drugi 30 steklenic piva, a stave nobeden ni dobil, ker pivo sploh ni opojno.
mila Anatole France. Anatole France pripoveduje: Neki dan sem šel kupovat klobuk. Trgovec nri je pred zrcalom ponujal klobuke razne oblike, ali kmalu sem rajši zaroi-žal, ker sem uvidel prav tako kakor klobučar sam, da mi noben kaj dobro ne pristoja. Obupani klobučar je naposled pripomnil: Napravili Vam bomo klobuk po meri. Vzel je v ro ko klobučarski konformator in mehanika, zdaj stisnjena, zdaj razširjena mi je mučila lobanjo. Prodajalec je najmanj desetkrat vzel mero. Zdelo se je, da nobena oblika ne ustreza. Pa ker ni hotel tega povedati, mi je naposled obljubil, da mi pošlje narejen klobuk v hišo. Obrnil sem se in počasi stepal iz trgovine. Zato sem še slišal prodajalca, ki je zainrmral: »Ta človek ima prav tako glavo kakor kak idiot!« — Ne smejajte se, prosim, to je resna reč. Čez nekoliko let sem obiskal zavod za unvobolne v Tourneviliu. Ravnatelj mi je pokazal precejšnje število sv-j i h klientov. Pri sadnjem je pripomnil: To je poseben primer. Ta človek se za nobeno reč ne zmeni. Le poglejte ga, da ne bo trenil z očesom, če usirelim iz revolverja.« In res je bilo tako. »No, vidite, topi, brezbrižni idiot, popolen idiot. Njegove vrste ljudje imajo posebno znamenje. Če se dotaknete njegovega čela nad obrvmi, začutite bulo, to je zanesljivo znamenje. Vsi, kateri imajo tako bulo, sodijo v blaznico. Brez pomisleka sem segel na čelo in — začutil bulo, Zganil sem se, nič več nisem poslušal razlage ravnatelje ve. Ko sem se poslavljal, sem še pripomnil: »Gospod doktor, polipa j le me na čelu, kaj čutite nad obrvmi?« — »Ah, Vi imate bulo,« je prestrašeno pristavil. — »Torej ?c Zmajal je z rameni: »Imate jo, v istini 30 imate!«
Bogastro Mrtvega morja. Prostornino Mrtvega morja cenijo na 120 milijonov kubičnih metrov. Plast na površini vsebuje okoli 30 milijard ten raznih soli, poldruga milijarda je kalium-kk/rida. Vsebino sode cenijo na 34 odstotkov. Poskusi za pridobivanje so se dobro obnesli in se bo dobivanje kalija izplačalo. Pozneje bodo izkoriščali tudi zaloge fosfatov in asfalta. Ustanovljenih je že več družb, ki bodo v najkrajšem času začele.
Mož, ki 25 let šteje denar. Na blagajni angleške banke posluje že 25 let blagajnik James Scott. Njegovi prijatelji so izračunali, da je šla skozi njegove roke tekom 25 letnega njegovega poslovanja ogromna sveta SO milijonov funtov šterlingov ali 240 miijard di narjev.
Odkrito glavno mesto tajinslvene države. Tz Londona poročajo listom: Angleški potova lec Hedgas in arheolog prof. Gaim sta pričela kopati v britanskem delu Hondurasa (v srednji Ameriki), kjer sta odkrila ostanke glavnega mesta neznane države naroda Majev. Mesto zavzema velikansko površino — obseg meri več milj — a je pokrito z namočeno glino in peskom ter poraslo s pragozdom. Pri prodiranju v džunglo so naleteli na 14 piramid, sestavljenih iz velikanskih, gladko obdelanih četverocgelnih kamnov. Kako so Maji mogli te velikanske stavbe postaviti, je prava uganka, ker niso poznali kovinastega orodja. Nekateri kamni so okrašeni s prelepimi reliefi, fino izklesanimi v kamen, drugi pa z hieroglifi. Učenjaka upata, da jima odkrijejo hieroglifi marsikatero temno vprašanje glede zgodovine indianskega naroda Majev, ki so ga španski pustolovci po odkritju Amerike približno okoh leta io30 uničili.
Konkurz. O imovini Josipine Klemenči-čeve, trgovke z deželnimi pridelki in sadjem na Rečici pri Bledu je razglašen konkurz, ker je bilo poravnalno postopanje ustavljeno.
Občni zbori. Tiskarna »Sava< v Kranju d. d. 25. junija 1925; d. d. >Salus< v Lubljani 26. junija 1925; Tvornica za dušik d. d. Ruše v Mariboru 26. junija 1925; Hranilno in posojilno društvo v Konjicah 26. junija 1925 (sklepanje o razidu društva).; Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. v Ljubljani 30. junija 1925.
Odkod prihaja naš uvoz. V teku prvih 3 mesecev smo uvozili iz inozemstva, kakor smo že poročali, blaga za 2.128,395.296 dinarjev. Največ smo uvažali iz sledečih držav: Italija 432.4 milijona dinarjev ali 19.9 odstotkov vsega uvoza, Češkoslovaška 408 milijonov ali 19.2 odstotka, Avstrija 380.8 milijon aali 17.9 odstotkov, Anglija 233.1 milijona ali 11 odstotkov, Nemčija 181j.3 milijona ali 8.5 odstotkov, Mažarska 86.5 milijona ali 4.1 odstotek, severne ameriške Združene države 76.3 milijona ali 3.6 odstotkov, Romunija 66.1 milijona ali 3.1 odstotek, Grška 63.7 milijona ali 3 odstotke, Francija 57.8 milijona ali 2.7 odstotka, Holandija 42 milijonov ali 2 odstotka, Poljska 32.8 milijonov ali 1.5 odstotka itd.
Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. Kakor javljajo iz Belgrada, se bodo nadaljevala pogajanja med našo državo in Avstrijo glede sklenitve trgovske pogodbe dne 5. julija letos v Belgradu.
IIL kongres trgovskih zbornic in Zveze izvoznikov. Dne 5. in 6. septembra letos se vrši v Belgradu III. kongres trgovskih zbornic iz cele države in Zveze izvoznikov. Glavna točka v dnevnem redu kongresa je referat o količini in vrednosti izvoza v dobi od 1. septembra 1925 do 31. avgusta 1926. Poleg tega bodo razpravljali o davčni zakonodaji in o socijalno-političnih vprašanjih.
Gospodarski kongres v Ljubljani. Kakor j* Miano, jfe letošnji gospodarski kongres v Sarajevu sklenil, da se vrši gospodarski kongres v letu 1925. v Ljubljani. Ljubljanski Trgovski in obrtniški zbornici so poverjene priprave za ta kongres.
Zveza trgovcev v Zagrebu. Zveza trgovcev v Zagrebu je imela v nedeljo dne 14. t m. svoj redni občni zbor. Na tem občnem zbora je podal predsednik Zveze daljši referat o sftanju trgovstva in trgovine v Hrvatski in Slavoniji. Trgovstvo ne more izhajati radi napačne carinske, železniške, davčne in sploh zakonodajno politike. Na koncu govora je tudi pozval na sodelovanje one trgovce, ki stoje izven organizacij. Pri. volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Zveze gosp. Ernest Grflnwald.
Zveza bank v Belgradu. Dne 14. i m. se je vršil v Belgradu občni zbor Zveze bank, katerega so se udeležili zastopniki bančnih zavodov, ne samo iz Belgrada, ampak tudi iz ostale Srbije. Po prečitanem poročilu predsednika g. dr. Vlade Markoviča, ravnatelja Izvozne banke, se je razvila daljša debata, ki je prinesla tudi sledeče: Tajnik Zveze g. Mi-šič je na izvajanja predgovornikov, ki so predlagali podpiranje Zveze odgovoril, da ima Zveza bančnih uradnikov boljševiški značaj! Kritizirali so vladino valutno politiko v omejitvi poslovanja z devizami in valutami. V debati se je govorilo tudi o ustanovitvi enotne Zveze bank iz cele države, za kar se bo belgrajska Zveza zavzela. Za predsednika so zopet izvolili g. dr. .V. Markoviča.
BORZA.
16. junija 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.1935—2.2235 (2.26—2.29), London 277.40—280.40 (278.85—281.85), Newvork 56.73-57.53 (57.18-57.98), Pariz 2.7550-2.8050 (2.7350-2.7850), Praga 1.6865-1.7105 (1.6975 do 1.7215), Dunaj 8.02-8.14 (8.09-8.21), Curih 11.06
do 11.16 (11.1450-11.2450). Promet slab, tendenca slaba.
Curih 8.9750 (8.95), Pešta 0.007250 (0.007250), Rerhn 1.2230 (1.2260), Italija 19.90 (20.15), London 25.04 (25.02), Newyork 515.10 (515), Pariz 24.62 (24.90), Praga 15.2750 (15.2750), Dunaj 72.62 (72.50), Bukarešt 2.40 (2.40), Sofija 3.75 (3.75).
VREDNOSTNI PAPIRJI,
Ljubljana. 7 odstotno invest. posoj. 61.50 do 63 zaklj. 62, vojna odškodnina 200 den., Celjska posoj. 200—204, Ljublj. kreditna 225—265, Mer-kantilna zaklj. 102, Praštediona 8—808, Slavenska 68 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 135 bi, Trbovlje 335-346, Vevče 100-112, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odstotni zastavni listi 20 den, 4 in pol odstotne kom. zadolžnice 20 den.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukove parjene deske, od 27—100, od 2.50 m obrobij, I. in II. vrsta, fco meja 1080 den.; smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr, fco nakl. postaja 250 den.; hrastova drva, 1 m dolž, suha, fco Skoplje 1 vag. zaklj. 30; bukova drva, 1 m dolž, suha, fco Skoplje 1 vag. zaklj. 50; čreslo, suho, zdravo, letošnje, fco nakl. postaja 35 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, par. Postojna trans. 460 bi.; pšenica avstralska, par. Postojna trans. 450 bi.; otrobi pšenični, juta-vreče, fco Ljubljana 200 bi.; ječmen, orig, srbski, 60 kg, fco Ljubljana 325 bi.; fižol, ribničan, orig, fco Ljubljana 250 den.; fižol, koks, orig, fco Ljubljana 250 den.
Dopisi.
Iz Cerkelj na Dolenjskem. (Potegnjeni Krško-vaščani.) Nek nevednež iz Krške vasi je pred mesecem dni objavil v »Jutru*, da se bo v Cerkljah gradila nova občinska hiša, M bo stala nad 3 milijone. Ko so KrškovaSčani to brali in zvedeli, so se prvo nedeljo zbrali in odšli v Cerklje v občinsko pisarno razgrajat. Ko jih je g. župan poučil, da ni tozadevno še ndkakega sklepa, so odšli svojo novo! jo zalivat k mesarju. — Tisti, ki jih je tako grdo potegnil z dopisom v »Jutru«, bi zaslužil, da bi mu jih našvrkali po balkansko.
Krško. Naš stari gospod dr. Romih, ki so z občino še izpred leta 1910. v nekrvnem sorodstvu, se hvalijo, da bodo v sedanjem ugodnem času, ko vlada občino tajništvo SDS, dosegli delitev naše občine na ta način, da postane naše mesto, kar nas je »pugarjev«, samostojna občina; okoli !ca — t. j. »kmetje« pa naj bodo občina za-se. Z drugimi besedami so pravi: Kmetje okoliške občine naj v prihodnje vzdržujejo obe občini — mesto Krško i n okolico Iirško. Notorično je namreč, da živi mesto le od kmetov iz cele sedanje občine, ker bi »pur-garji« prav kmalu o Sv. Jakobu zmrznili, če bi jim ne nesla okoliška kura-kokodajca zlata jajca. Vseeno pa upamo, da so naš bivši župan prezgodaj naročili smodnik — če so ga res — za slovenost praznovanja o priliki, ko bodo morda po njihovih željah in nadah prvi samomestni župan. Morda pa čakajo, da pri tisti slovesni priliki »odrinejo« v naši sedanji valuti tistih 10.000 zlatih kronic, že vedo katerih od takrat, ko so bili še župan. Dobro je, da tega ne pozabimo, č e pride do samostojne občine mesta Krškega, ker »drobiža« bo takrat sala-mensko treba. Kaj pa, če bo oblast drugačnega mnenja in bo morda vendar le pogruntala pri svoji bistrovidnosti, da bi bila življenjska moč novorojenega šibkega otroka v gospodarskem oziru bore majcena. Vodena glava, če še tako velika, brez krepkega trupla ne živi niti en dan! — Somo politične pretenzije pa so za življenje občin — od muli.
Cerknica. Gasilno društvo Dolenje Jezero pri Cerknici priredi v nedeljo, dne 21. junija v nalašč zato zgrajenih ladjah zabavno vožnjo po Cerkniškem jeaeru. Tudi vožnja v posameznih čolnih bo poset-nikom na razpolago. Odhod iz Vodonosa ob 14. Pristanek na otoku Goričice. Ob 17 povratek v Dolenje Jezero, kjer se razvije prosta zabava na veseličnem prostoru. Med vožnjo po jezeru in na prosti zabavi svira dobroznana Domžalska godba. Kdor se za nedeljo še ni odločil, kam jo obrne, naj ne zamudi prilike in naj pride na Cerkniško jezero. Ne bo mu žali Tudi zveza vlakov je prav pripravna. Iz Ljubljane ob 6.02 in 8.40, v Ljubljano iz Rakeka pa ob 21.30. Posetnikom-izletoikom se nudi prilika lepega užitka v prosti naravi na svetovnozaianem »Cerkniškem čudu«. Zato v nedeljo hajd na Jezero!
Iz Hrastnika. Pri nas v Hrastniku se gode zelo čudne stvari, posebno pa v kemični tovarni. Tu je neki gosf>od, iri delavce ne ceni po njihovem delu in zaslugi, marveč zgolj po tem, če so pristaši Orjune. Nedavno so v odsotnosti g, ravnatelja Orjunaši v tovarni silno dvignili glave. Posebno dva brata, ki sta v veliki milosti pri nekem gospodu, sta grozila delavcem, da bo kmalu po celi tovarni telda kri, da bodo delavci vedeli, kaj je Orjuna. Nekemu pazniku, ki je že 30 let v tovarni v službi, sta grozila, da bo moral s svojega mesta. Vendar je pa poskrbljeno, da orjunska drevesa le no morejo zra-sti v nebesa, ker imajo zadnjo besedo drugi ljudje,
ne pa dotični gospod, ki je vnet za Orjuno. — V Hrastniku bi imela stanovanjska policija lepo nalogo, da pregleda stanovanja. Posebno pri »Možini« bi imela kaj videti. Morda se le kdo »gane in poskrbi, da se to stanovanje pred zimo popravi. Pa še drugo razmere kriče tu po nadzorniku; zadnjič so čistili neko stranišče, a gnojnico so zlivali v neposredni bližini stanovanj, tako da se je širil nezjiosen smrad. Za take stvari naj bi se rajer brigal gospod iz tovarne, ne pa za Orjuno, posebno kadar je v službi.
Grižo. Razmere v državnem premogovniku Za-bukovci kriče po temeljiti izpremembi. Odločujoči gospodje v prvi vrsti So pokrovitelji Orjune; na njenih sestankih so točno zraven, a kolikokrat so bili v treh mesecih v jami, kamor bi morali po svoji službeni dolžnosti vsaj dvakrat na teden? Kolika je njihova nepristranost nasproti delavstvu, izkušajo delavci, ki jim politično niso po volji. Tako stvari no morejo iti dalje in je čas, da se v upravi državnega premogovnika napravi red!
Krmclj. V Jugoslaviji imamo že nekaj zakonov v varstvo dela, toda tu v Krmelju se za te zakone nihče ne zmeni. Tu neomejeno pašujejo mogočni tujci, ki smatrajo nas delavce-Slovence za sužnje, ki morajo biti še veseli, da jim tuj bič pleše po hrbtu. Delavec jima nikdar ne napravi dovolj in po volji, a vsako najmanjšo priliko porabijo, da delavcu naložijo globo. Nabira se kazen na kazen, tako da je delavec družbi kmalu toliko dolžan, da nikdar odplačati ne more in dobiva le toliko od svoje plače, da si za silo ohrani golo življenje. 0 Veliki noči so prinesli takega trpina iz jame, a ko je še ležal na mrtvaškem odru, so že gonili lz stanovanja vdovo z dvema otročičerna. Ta sirota še do danes ni nič dobila od tovarne. V Krmelju nihče ne pozna nedel jskega počitka, v delavnik in praznik so erlla po 16 ur na dan ali kolikor se zdi mogoč-nikom potrebno. Če pokličejo, je treba vstati tudi ponoči in iti na delo, drugače je takoj kazen 30 do 50 Din. Siromašne ženske vdove z mnogimi otroci morajo opravljati moška dela, voziti premog, riniti vagone itd.; plače imajo do 20 Din na dan. Ako delavka le malo postane, se kam nasloni, ima takoj kazen 5 Din. Moški zaslužijo 20—30 Din na dan, a delajo nadure. Ako kdo ne dela nadur ali ne pride v nedeljo na »šiht« itd, je kaznovan s 15—30 Din globe. Ali je vse to res dovoljeno? Poklicano oblasti naj vendar posvete nekoliko pozornosti razmeram v krmeljskem premogovniku.
JAVNE PRODUKCIJE GOJENCEV DRAMATIČNE ŠOLE.
Na javnih produkcijah dramatične šole, ki so se vršile v dramskem gledališču 2., 12. in 14. junija, je nastopilo lepo število gojencev in gojenk iz treh tečajev z deklamacijo, v scenah, igri in ritmiki, tako, da je slika o delu te institucije precej jasna. Ni mi znana podrobna uredba šole, niti ne poznam uloge posameznih učiteljev. Zato hočem ugotoviti nekaj splošnih pomislekov, ki so mi jih prinesle tri produkcije.
Nikdo ne pričakuje od gojenca dramatične šole perfektnega igranja ali izrednega ustvarjanja težavnih ulog. Po raznih naporih v letošnji dramski seziji smo posebno pričakovali od mladih učencev, da pokažejo vkljub morda nedostatni igralski formi nekaj nepri-rejene nature, malo elementarnega temperamenta, ki bi upravičeval pričakovanje dobrega igralskega razvoja v bodočnosti. In še najbolj smo pričakovali vsega tega od gojenk, kajti naša drama baš tu potrebuje svežega naraščaja. Dramatična šola nam je pokazala v nastopajočih adeptih vso polituro, ki jo more dati le šola, katera se ne ozira na razvoj individualnosti, ampak skuša čimprej vcepiti oni inventar igralskega rekvizita, ki tudi samostojnejše talente počasi preraste in poplitvi njihovo ustvarjanje. Le povprečnost dobro uspeva v takem ozračju, a to bogme ne sme biti namen šole. Vsakdo je opazil, da imajo nastopajoči učenci svoje vzore v posameznih slovenskih igralcih m da jih — hote ali nehote — posebno v napakah govora — prav vneto posnemajo. Kakor je to dejstvo razumljivo, vendar pričakujemo od šole, da tak nedostatek opazi in ga skuša z vsemi silami odpraviti. Kajti v bodočnosti bi pomenila taka domača reja pravcati zastoj razvoja, ko vendar tako zelo potrebujemo pritoka sveže krvi.
Mladina je nastopila po večini brez treme, sigurna svoje posnete vloge; kot smo
željno iskali, nismo mogli zaslediti iskre s& mostojnega ognja v vsem pestrem repertoarjjj. Zunanjost nastopa je bila na račun lastne mk sli in življenja vse preveč rutinirana, tako da! so celo gojenke večkrat absolvirale svoj pjatS s čudno čuvstveno odsotnostjo,	|
Jezikovna plat nastopajočih gojencev Jfcl docela nedotaknjena. Vsakdo govori, kot ve! in zna; tu bi se morala poznati šola najmoč« neje, vokalizacija, naglas, ton — vse je $0 grobo neobdelano. Posledica kulta zunanjostt se je pokazala že pri deklamacijah, ki so Se! vršile po večini brez globljega razumevanja! vsebine, tako, da je bila vsa dramatična! zgradba slabotna in deloma napačna (Krat, Otthelov govor). Pretežaven je bil za gojencei Shakespeare, dasi sta tu Viola in Malvolicf pokazala veliko spretnost. Če bi pričela vzgo« ja naraščaja pri temeljih govora in prepuščala več iniciative individualnemu talentu ter po-i kazala na malih, smiselno izbranih primerihi napredek gojencev, bi bilo lažje presoditi, kcH liko ima vsak talenta in moči za bodoči raz« voj. Dobre volje in navdušenja povprek nei manjka; le škoda, da je šola potratila preye3 dela za posteriorne stvari, ko je zanemarilal jezik in razumevanje. Igralčev fond je njegov va vzgojena notranjost in pa šola organa:; sama zunanjost pa vodi v konvencijonalnost; in ustvarja nezanimivo povprečnost. Ko boj dramatična šola pravilno usmerila svoje delo4 bodo gotovo odpadli razni »svobodni« nan stopi mladine, ki niso nič drugega, kot ventil
nerazjasnjenega hrepenenja po reformi. M. * * *
Jugoslovanski večer v Parizu. Svobodno vseučilišče pariškega pesnika in misleca Aleksandra Mercereana priredi 18. t. m. ve« lik jugoslovanski večer pod predsedstvom na« šega poslanika M. Spalajkoviča in profesorja na Sorbonni M. E. Haumanta, podpredsednikai zavoda za slovanske študije. Profesor A. Ar« nautovič bo predaval o temi: »Eno uro v druž« bi vil, vitezov in velikanov«. Predavanje bo« do spremljale skioptične slike iz naše zgodo« vine, književnosti in umetnosti 12 projekcij skih slik bo pojasnjevalo povest o Martinu Krpanu. Po predavanju bo plesala gdč. Ruta Vavpotičeva »Grotesqueo« po kompoziciji Lw M. Škerjanca. Na klavirju jo bo spremljala gdč. Jadviga Poženelova. Gdč. Vida Jerajeva bo igrala na gosli slovenske narodne pesmi,; prirejene od profesorja Jeraja. Gospa Dara Nestorovič in g. Sava Moič bosta pa tolmačila kompozicije raznih jugoslovanskih sklada« teljev.
PAINLEVE V PARIZU.
Pariz, 16. junija. (Lzv.) Ministrski pred« sedntk Painleve se je včeraj vrnil v Pariz. Tekom tega tedna bo francoski parlament razpravljal o marokanskem vprašanju in verjetno je, da bo zahteval Painleve nove velike kredite za vojno v Maroku.
ITALIJA PRIDRŽALA AFGANISTANSKO LADJO.
Rim, 16. junija. Italijanska vlada je v ita<-lijanskih vodah pridržala parnik, ki je naložen z blagom za Afganistan. S tem si hoče za-jamčiti plačilo odškodnine za usmrtitev inž, Piperna.
11 žefiskep sveta.
Kaj in kako smeš govoriti z otrokom.
Velik blagoslov je za otroka, če govoriš z njim veliko več in veliko manj, kakor se navadno z otroci govori. Manj govori z otro« kom o njem samem, ničesar na njem ne grai jaj in ne hvali. Več pa govori z njim o dm< gem in drugih; pripoveduj mu lepe pravljice, govori mu o otrokih, ki se igrajo z njim, o ži-. valih, rastlinah itd. Pokaži mu jih in opiši jih. Kroti sam sebe in ne grajaj takoj, če ti ta ali ona otrokova napaka ni všeč in te jezi. Pokaži mu svoje nezadovoljstvo z molčanjem, in
Ljubezen in zlato.112
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Bil je ves izpremenjen. Noben liter koektailov mu ni nikoli pognal tolikega plamena v lica niti tolikega ognja v oči. Kopajočega je obšla nekdanja strast, ki je obvladovala večino njegovega življenja. Polastila se ga je neka blaznost, ki je oeito naraščala od trenutka do trenutka. Delal jo kakor nor, da je težko sopel od naporov in mu je znoj kapljal z obraza na tla. Raziskoval je preko ploščine plaza do nasprotne strani žile in zopet nazaj. Na sredi je kopal in grebel v rdečo vulkansko prst, ki jo je izpral dež raz kruščečega se griča zgoraj, dokler mu ni odkopal kremena, razpokanega kremena, ki se mn je lomil in drobil v rokah in bil je videti poln prostega zlata.
Včasih je sprožil majhne plazove zemlje, ki so mu zagrebli delo in ga primorali, da je iznova kopal. Enkrat ga je tak plaz odnesel petdeset črevljev globoko po ca-nonovem pobočju, a se je ujel in je zopet zlezel navkreber, ne da bi postal, da bi prišel do sape. Zadel je ob kremenjak, ki jo bil tako razpadel, da je bil skoraj ilovici podoben, in tukaj je bilo še več zlata kot drugod. Preiskaval je stene žile kakih sto čevljev navzdol in navzgor. Zlezel je celo preko canonovega roba, da najde ob Dro-
čelju griča znamenja na vrhu ležečih plasti. Pa to je lahko počakalo in odhitel je nazaj k svoji najdbi.
Kopal je z isto blazno naglico, dokler ga ni utrujenost in neznosna bolečina v križu prisilila, da je prenehal. Vzravnal se je držeč v roki še bogatejši kos z zlatom napolnjenega lcremenjaka. Ko se je sklonil, mu je znoj curljal s čela na zemljo, in mu zalival oči, da mu je jemal vid. Obrisal si ga je s hrbtom roke in zopet začel pregledovati zlato. Soditi po tem, kar je imel v roki, bi tona zemlje dala za trideset do petdeset tisočakov zlata — o tem je bil prepričan. In ko je zrl na rumeno vabo, lovil sapo in si brisal pot, ga je prešinila neka misel in se je zopet lotil dela. Videl je sled, ki je morala potekati iz doline navzgor in preko gorenjih pašnikov, določil stopnje in si gradil most, ki bi držal preko canona, tako da mu je bil kakor resničen pred očmi. Na drugi strani canona je bil pripraven prostor za izpiralno in drugo napravo; takoj jo je postavil tja, in postavil je tudi brezkončno verigo s posodo za prst, ki je visela na kablju, se poganjala po težnosti rn prinašala rudo čez canon do dro-bilca kremena. Podobno mu je pred očmi vzrastel cel rudokop in pod njim —1 predori, rovi, mostovži in dvigala. V ušesih mu je donelo streljanje rudarjev in od onstran canona je slišal bobnenje stop. Roka, ki ie držala grudo kremena, ae mu ie tre-
sla in v želodčni globini je čutil utrujeno, nervozno utripanje. Zdajci mu je bilo, kakor da bi si poželel pijače — viške, kokta-ila, karsibodi, samo pijače. V tistem hipu pa, ko ga je še vedno obhajalo to novo vroče poželjenje po alkoholu, je zaslišal iz daljave rahli glas Dede, ki je klicala: »Na, pi, pi, pi, pi, pil Na, pi, pi, pik Začudil se je nad Časom, ki je bil prer tekel. Ona je že nehala s šivanjem na verandi in krmila piske pred večerjo. Ves popoldan je bil minul. Še misliti si ni mogel, da je bil toliko časa z doma.
Zopet se je oglasilo klicanje: »Na, pi, pi, pi, pi, pi! Na, pi, pi, pik
Tako jih je vedno klicala — najprvo petkrat in potem trikrat. Že zdavnaj je bil to opazil. In iz teh njenih misli so vzklile druge misli, ki so naredile, da se mu je silen strah počasi prikazal na obrazu. Dozdevalo se mu je namreč, da jo je bil skoraj izgubil. Niti enkrat v teh blaznih urah se ni spomnil nje in vsaj v toliko je bila V resnici izgubljena zanj.
Vrgel je grudo kremena na tla, zdrknil po plazu nizdol in naglo odhitel po stezi. Ob robu poseka je jel stopati bolj počasi in se je skoraj plazil do ugodnega mesta, od kjer je mogel neviden izgleda-vati. Krmila je piške, metajoč jim perišča žita in smejoč se njihovim burkam.
Pogled nanjo mu je olajšal panični atrah, ki ga ie bil prevzel, in stekel ie oo
Kolesa
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
J^	palača »Ljubljanske kre«
■	d'tne banke" in Oospo«
svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalog«
stezi nazaj. Iznova je zlezel na plaz, a to-pot je zlezel višje, noseč seboj kramp in lopato. Iznova je naporno, blazno delal, tokrat z drugim namenom. Delal je premišljeno, odgrebal plaz rdeče zemlje za plazom in jo vsipal navzdol in pokrival vse^ kar je bil prekopal, prikrivajoč dnevni svetlobi zaklad, ki ga je bil našel. Podal se je celo v gozd in nagrabil cela naročja prejšnje leto odpadlega listja in ga stresal po plazu. Vendar je to opustil kot prazno delo, pa je vsipal nove plazove zemlje na prizorišče svojega dela, dokler ni bilo videti nobenega znamenja naprej štrlečih sten žile.
(Konec sledi.)
Obleke
kupite najugodneje pri
los. m
Ljubljana
obraza naj ti bere, da nekaj ni prav naredil. Napako naj čuti na naravnih posledicah.
Pusti mu notranjo srečo in zavest, da se mu dobro godi. Nikdar v otrokovi prisotnosti ne govori, kaj je prav rekel in naredil in kaj ni bilo prav, ali pa hidi, kaj mu dobro pristoji in kaj ue. Smiliti se nam morajo omi otroci, kojih pozornost je prevečkrat obrnjena na nje same. Ne ranijo jih samo karajoče besede, škoduje jim tudi tisto večno: ti si..., ti imaš .... ti boš ..., tako da se slednjič iz samega ti nič več ne spoznajo. Potem se pa mati še čudi, da se iz te lutke razvije egoist, da ne uboga in ni pazljiv, da nima globine in bogastva duha in čuvstvovanja. Če hočeš, da bo otrok ubogal, pazil, da bo v globoki notra ujosti bogat, tedaj ne govori skoraj nič o njem samem, tembolj ga pa opozori na vse lepo in dobro v njegovi okolici!
Cerkveni vestnik.
Ljubljanska sodaliteta se snide danes ob 5 popoldne v semeniški kapeli in dvorani. Poroča g. prof. dr. Jos. Debevee: Klasična izobrazba in duhovnik.	Predsednik.
Dijaški vestnik.
AUiulomska kongregacija ima svoj zaključni sestanek danes ob četrt na 21 v kapeli frančiškanskega samostana, drugo nadstropje. — C. A. M.
Orlovski vestnik.
Krekovo orlovsko okrožje vabi vse prijatelje oriovstva na celodnevno prireditev, ki bo 19. julija v Stari Loki. Natančnejši spored še objavimo. Lc toliko izdamo že danes, da tolike čete telovadcev loška okolica še ni videla, kakor jo bo ob tej priliki.
Pevski vestnik.
Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo 17. t. m. ob 20 sestanek in vaja mešanega zbora. Odbor.
Pevski zbor Glasbene Matice ima svoj redni občni zbor v petek, dne 26. junija 1.1. ob 20 v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica 6-11. Odbor.
Turistika in šport.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava«
v Ljubljani vabi vse dirkače na sestanek, kateri ee v rži v četrtek točno ob pol 8 zvečer v društvenih
prostorih na Karlovski cesti 4 glede prijav za nedeljske kolesarsko dirke pod sa veza za Slovenijo in kolesarsko sekcije S. K. Primorja v Ljubljani.
Motoklub Slovenija priredi dne 28. in 29. junija 1925 pomladanske iiiedklubske motociklistične in kolesarske dirke na T e z n u pri Mariboru s sledečim sporedom: Dirka za motorna kolesa in kolesarje. — Dne 27. junija 1925. Pozdravni večer pri Gambrinusu ob 20. Dne 28. junija 1925. Dopoldne propagandna vožnja za avtomobile in motorna kolesa. Zbirališče na trgu Svoboda. Pričetek tekem ob 14 na Teznu. 1. Pozdravna vožnja avtomobilov, motorjev iu kolesarjev: 2 kroga. 2. Kolesarji jundorji: 3 krogi, 3 kolajne, prijavnina Din 20. 3. Pomožni motorji do 125 ccm cil. vseb.: 5 krogov, častno darilo 2 plaketi. 4. Motorna kolesa do 125 ccm cil. vseb.: 5 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 20. 5. Izločilna dirka kolesarjev: 5 krogov, 3 kolajne, prijavnina Din 20. 6. Motorna kolesa do 250 ccm cil. vseb.: 7 krogov, 1. častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 20. 7. Motoma kolesa do 350 ccm cil. vseb.: 10 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 8. Motorna kolesa s prikolico do 600 ccm cil. vseb.: 10 krogov, 1 častno darilo, prijavnina Din 50. 9. Ghim-Khana vožnja za motorje: 8 točk, 1 častno darilo, prijavnina Din 30 (ocenjuje se po točkah). 28. junija zvečer komerz pri Gambrinusu. — Dne 29. junija 1925. Dopoldnb treniranje dovoljeno do 10. Pričetek tekem ob li. 1. Glavna dirka kolesarjev: 5 krogov, 1 častno darilo, 2 kolajni, prijavnina Din 20. 2. Motorna kolesa
do 500 ccm cil. vseb.: 20 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 3. Parna dirka (dirka v parih) kolesarjev: 10 krogov, 2 častni darili, 4 kolajne, prijavnina za vsakega vozača Din 20. 4. Motorna kolesa do 750 ccm cil. vseb.: 20 krogov, t častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 5. Motorna kolesa do 1000 ccm in preko cil. vseb.: 30 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 6. Motorna kolesa s prikolico preko 600 ccm ciL vseb.: 20 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 7. Glavna tekma za prvenstvo Slovenije, dopustna vsem kategorijam za vse klube v Sloveniji: 50 krogov, 1 častno darilo, venec s tri-koloro, prijavnina Din 50. 8. Kilometerska dirka z letečim startom za motorna kolesa: a) brez in b) s priklopico za najboljši čas dneva. 1 častna diploma. 9. Ghim-Khana vožnja za avtomobile (dame in gospodje) : 8 tečk, 1 častno darilo, prijavnina Din 200. — Razdelitev daril pri Gambrinusu ob 20. — Pri-javnine in propozicije za prireditev so vsem interesentom na razpolago vsak dan do inkl. 26. junija med 19. in 21. uro v klubovem lokalu hotel Miklič, Kolodvorska ulica. — Odbor.
Našla se je pod Tivolijem na klopi ročna tor bica z manjšo vsoto denarja in drugimi malenkostmi. Dobi se pri Jos. Ilabichtu, Tabor 5, pritličje.

MALI OGLA
Vsaka drobna vrstica Dln,l*50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Iščem POSTREŽNICO
(kuharico) od 9 — 4 popoldne. Plača 300 Din in hrana. Naslov pove u,prava »Slovenca« pod številko 3949.
Učenka
fioštcnih staršev, ne pod 16 et, močna in ubogljiva, z najmanj 2 razr. mešč. šole, se išče za meš. trg. v Ljubljani. - Ponudbe na upravo lista pod: »Zanesljiva« 3948.
Dva vajenca
ki bi imela veselje do usnjarske obrti, sprejme usnjarna FR. RUMPRETH, KRŠKO.
KNJIGOVODJA
samostojen bilancist in kalkulator, verziran posebno v lesno industr. stroki, samec, išče stalnega mesta. Zmožen elov. in nem. ter vseh pis. poslov. - Dopisi pod »Bilancist« št. 3943 upravi lista.
Samostojni, prvovrstni
KROJAŠKI MOJSTRI
dobe vsako množino konfekcijskega dela na dom. Vprašati: Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Komp., Ljubljana, Emonska cesta 8.
Prodajalko
izučeno v trgovini s steklom in porcelanom — se takoj sprejme v stalno službo. — Samo pismene ponudbe na JULIJ KLEIN, LJUBLJANA poštni predal št. 40,
Lepa aloa
naprodaj, ■— Na ogled od 12—3 popoldne. Naslov v upravi lista pod štev. 3942.
NOVA ŠUPA
z opeko krita, 9 m dolga,
4 m široka, je	naprodaj v
Spod. Šiški na	cerkvenem
stavbišču.	3947
POZOR, KMETOVALCI in OBRTNIKI!
Prevozni mlini za domače mletje (pogon 2—3 KS) so na ogled in prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra c. 95.
DRAŽBENI OKLIC.
Dne 20. junija 1925 ob 10 dopoldne se prodaja v Planini pri Rakeku na javni dražbi lepa pritlična HIŠA
7 gostilniškimi prostori, vsa podkletena z živinskim in svinjskim hlevom, sadnimi in zelenjadnimi vrtovi, cenjena na 56.000 Din. 3945
ln SLAMNIKI po skrajno i n i ž a n i h cenah ! Samo kratek čas! — Trgovina K.REJČI, Wo!fova ulica 5.
ŠTULEN - MLIN
s stalno vodo in gospodarskim pcslopjcm, blizu kolodvora, se vzame v najem. Ponudbe pod »Štulen mlin« Ust. 3927 na upravo lista.
EillESIIEME
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«,
Proda se
po izredno znižanih cenah
več orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
(HSHHMBiaaEfflffiffiiSISgffiBIEBSSaESSaSHaBI
m
IS
la dalrRaftšjraska
VSE TAPETNIŠKE IZDELKE
od najfinejše do najcenejše izdelave ter vsa popravila po najnižjih cenah izvršuje RUD. SEVER — Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6.
je najboljša žitna kava!
lloovel^ Iznajdbo!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Šelenburgova u!. 6/1. Gllnce-l/iž 48
Dvokolesa Vohžki!
!:.-.f.-r,natika, znižane ccne. C t-ili franko prodaja na d"V,- -J!CC. - »TRIBUNA« F. 13. I.,, tovarna dvokoles in
r,.- : iii vozičkov, Ljubljana,
Kurlr-rti a cesta 4. 3561
Reglsfr. blagajna
(National cash), velika, iz-borno ohranjena, je ceno naprodaj. - SEVER & Komp., Ljubljana.	3874
Pristni naravni
MAUNOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno ln veliko
nndi lekarna dr. G. P1CCOL1 Ljubljana
železna ograja
za grobnico, dobro ohranjena, se proda pri sv. Krištofu.
Cena se izve pri cerkveniku istotam.	3905
KAJ VAM ŠE VEDNO NI ZNANO, da se najceneje in najbolje oblači v detajlni trgovini konfekcij, tovarne
FR. DERENDA & CIE.
na Erjavčevi cesti štev. 2,
nasproti Dramskega gledališča. Ravnokar došli modni platneni sukniči in se dobe žc od 70 Din naprej. Bogata zaloga vsakovrstnih OBLEK za gospode, dečke in fante po konkurenčnih ccnah. — HITITE, da ne ZAMUDITE.
Patent fotele
fine konstrukcije — dobite samo pri RUDOLF SEVER, special. zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. V zalogi vsakovrstna žima in airik po tovarniških cenah.
edino uspešno patent, in zakon, zavarov. sredstvo — i! nloJ^i in ^Padanju las ter perhutam. Za eno PrOlI PtcSI popolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Zaloga za Ljubljano: Salus d. d. KezmetiSki zavod Leda Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35.
B	svetovno znane znamke H
■	■
S	»TI?$M' tvornice sDaimatia' d. d. J
B	Sučurac pri Splitu ES3
n	■
JJ	Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo ®
®	za Slovenijo ®
»	Gregorc & Liu&Bjana ■
H	Solsnbufgova ulica štev. 7 ^
S	Telefon 950 Poštni predal 167 ■
■	■
■	■
Službo dobita takoj dva dobro izvežbana
vagonov prikrojevalca
zaprtih, po 15 ton čiste tovorne težine, NAPRODAJ po jako ugodni ceni. Vagoni so v brezhibnem stanju ter so na vpogled pri KONZERVNI TOVARNI »GLOBUS« D. D. na VRHNIKI — kamor je nasloviti tozadevne ponudbe.
Štev. 150—25.
3951
Licitacija zgradbe (kolodvorskega) mostu v Tržiču
ampak se bo izvršila v kratkem; dan in ura se pravočasno objavita.
CESTNI OKRAJNI ODEOR TRŽIČ,
dne 16. junija 1925.
bai
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
K. T. D< v I
Ko^iarjeva uSica 6/11
(krojača) proti ugodni plači. Pismene ah osebne ponudbe na Konfekcijsko tovarno
Fran Derenda & Cie., Ljubljana, Emonska c. 8.
»♦♦♦♦««♦<♦«■><>«•<•
| Prometni zavod za pr«@2| d. d. | ¥ UVM1AN1
prodaja
za manufakturno in damsko konfekcijo, v središču mesta, se dajo v najem. - Več se izve v trgovini H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg št. 17.
,:o županstvo Kostanjevica razpisuje službo
»kega tajnika
7 rrosečno plačo 1000 Din. Zahteva se popolna izvež-!>mo--i v vseh občinskih poslih. Prosilci naj vlože svoje ■ • -i opremljene z dokumenti in spričevali o spo-, , Vi, na županstvo Kostanjevica do 28; junija 1925. Nastop službe takoj.	3953
Izdaja konzorcij >SlQvencac,
priporoča svoje lepo urejene in zajamčeno čiste sobe poleg kopališča. // Hrana prvovrstna, kakor tudi najboljša vina. Preskrba s stanovanjem, hrano in kopališko takso za osebo Din 70,—
na dan. // Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Gabrijel Breznik,
restavrater.
'mmf-Oi
Naša dobra mamica, gospa
Marija Brojan vd. Setnikar rof, Ahcin
posestnica in trgovka
nas jc dne 13. t. m. nenadoma za vedno zapustila.
Vsi, ki ste poznali njeno predobro srce, ohranite ji prijazen spomin.
Stob pri Domžalah, dne 15. junija 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
Odgovorni urednik: KJktor Ceačič.
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črui premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15, II.
Pedizanje ložlonice
u p&iukrugu na slanici MOVI SAD.
Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju rešenja Generalne Direkcije Državnih Železnica G. D. Br. 18042 od 30. aprila 1925. godine i u smislu članova 86.—98. Zakona o Državnom Računovodstvu raspisuje na dan 10. jula 1925. godine prvu oiertalnu licitaciju za izradu i montiranje krovne konstrukcije od gvoždja sistem »Polonso« ložionice u polukrugu na stanici Novi Sad.
Kaucija od 100.000 Din odnosno 200.000 dinara za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Drž. Računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izradu i montiranje krovne konstrukcije od gvoždja sistem »Polonso« ložionice u polukrugu na stanici Novi Sad od ponudjača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odele-nju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, vrata br. 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila poraz za tekuče tromesečje.
Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, predračuna tro-škova i ugovora, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 50 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putam podnetc ponude neče se primiti.
Iz Direkcije Državnih Železnica u Subotici.
Br. i7.847/1925.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.,