URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 12 Ljubljana, 30. marca 1973 Cena 20 dinarjev Leto XXX 89. Na podlagi prvega odstavka 2. točke Vil. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 15. marca 1973 sprejela SKLEPE IN PRIPOROČILA o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora ugotovila: Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil gradimo novo vsebino družbenih odnosov, krepimo samoupravni položaj in vlogo delovnega človeka, iščemo in utrjujemo poti za svobodno menjavo dela med posameznimi področji družbenega dela in dopolnjujemo sistem družbenega dogovarjanja in sporazumevanja. Ob tem je vse bolj očitno, da je za zagotavljanje socialističnih družbenih ciljev., kontinuitete revolucije in njenih nosilcev odločilnega pomena socialistična samoupravna usmerjenost mladine, pridobljena z organizirano socialistično vzgojo in izobraževanjem, ki temelji na marksizmu in v katero so vključeni najnaprednejši dosežki znanosti in kulture. Tudi stališča 19. in 25. seje in sklepi 30. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, zvezna resolucija o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi in določila republiške zakonodaje o temeljnih nalogah vzgojno-izobraževalnih organizacij in strokovnih služb zahtevajo, da uresničevanje temeljnih družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov in družbene funkcije šole lahko temelji le na marksističnih znanstvenih osnovah. Patriotična socialistična vzgoja in marksistično izobraževanje mladih pokolenj sta pomemben pogoj tudi za razvoj socialistične samoupravne družbe. Postavljenih družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov, ki temeljijo na samoupravnih načelih socialistične družbe, ne uveljavljamo vselej dosledno in vsestransko. Med splošnimi razlogi za to so tudi poglabljanje socialnih razlik, kršitev predpisov in socialističnih norm v odnosih med ljudmi in v načinu življenja, neučinkovitost družbenih institucij v zavračanju in preprečevanju teh deformacij, slabitev ekonomske in socialne varnosti delovnega človeka, kar vse je pomembno objektivno zanikanje socialistične vzgoje in njene vloge v družbi. Tudi današnja šola je kljub prizadevanjem velikega dela učiteljev preveč usmerjena v izobraževanje, Premalo pa skrbi za socialistično vzgojo mladih generacij. Prav tako ne razvija dovolj ustvarjalnega mišljenja ip usposobljenosti za delo in za izboljševanje samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. V vzgojno-izobraževalnem delu še vedno prevladujejo klasične oblike izobraževanja s hierarhičnimi odnosi med učitelji in učenci, ki ovirajo oblikovanje mla- dih osebnosti. Pouk je premalo usmerjen tako, da bi bili učenci samoiniciativni, da bi razvijali ustvarjalnost, odgovornost in tovarištvo, ki so bistvene vrednote samoupravljanja. Mentorsko delo z učenci je premalo spoznano in uveljavljeno, zato ustvarjalnost, bistvena komponenta učiteljevega dela, le redko prihaja do izraza. Pogosto preobsežni učni načrti, ki so omogočali tudi enostranske in celo napačne interpretacije, pozitivizem v pedagoški praksi brez medsebojnih povezav dejstev in pojavov so vzrok preobremenjenosti, manjši učinkovitosti in preskromni vzgojni vrednosti šole. Velika večina učiteljev je pripravljena uresničevati družbeno angažirano samoupravno socialistično šolo. Zaradi pomanjkanja čvrstejše opredelitve in enotnejših pogledov na vprašanja v zvezi z družbeno funkcijo vzgoje ir izobraževanja pa so močneje prišli do izraza tisti posamezniki, ki zanemarjajo ali celo odklanjajo socialistično idejno usmerjenost vzgoje in izobraževanja. Težnje po uveljavljanju idejno nevtralne, znanstveno neopredeljene, fukcionalistične, pragmatične in nazorsko pluralistične šole so po svojem poreklu, namenu in učinku v bistvu protirevolucionarne in protisocialistične. Skoznje se je uveljavljal pritisk organiziranih, konzervativnih in reakcionarnih sil kot tudi pritisk vsakdanje stihije. Oboje pa je usmerjeno zoper socializem in zoper marksistično usmerjenost vzgoje in izobraževanja. Skupščina SR Slovenije je v pčeteklem obdobju pozorno spremljala problematiko učiteljskega kadra in opozarjala na odločilno vlogo učiteljev pri uresničevanju socialistične angažirane šole. Pomanjkanje učiteljev pa~ tudi premajhne možnosti za njihovo strokovno in idejno-politično izobraževanje so posledica dolgoletne zanemarjene kadrovske politike na tem področju, premalo ustreznega družbenega in materialnega vrednotenja pedagoškega poklica in ne vselej dovolj javno in jasno opredeljenih moralno-političnih kriterijev za izbiro učiteljev. Šolanje učiteljskih kadrov ni usklajeno in sistemsko ni enotno, medtem ko sistematičnega andragoškega usposabljanja sploh še nimamo. Način šolanja učiteljev na pedagoških gimnazijah, pedagoških akademijah in univerzi ter drugih kadrovskih šolah daje zlasti premalo ustreznega družbeno-idejnega znanja ter metodične izobrazbe. Učitelji niso dovolj usposobljeni za povezovanje socialistične vzgoje in marksističnega izobraževanja V našo družbeno prakso kot bistvenim elementom vzgojno-izobraževalnega procesa, ker smo to področje v preteklosti zanemarjali. S krepitvijo samoupravnih odnosov na področju vzgoje/ in izobraževanja so republiški in občinski upravni organi skoraj v celoti opustili nadzor na delom vzgojno-izobraževalnih zavodov in niso učinkovito ukrepali zoper kršitelje predpisov. Zavod za šolstvo SR Slovenije, ki je kot skupna pedagoška služba republike in občin hkrati nadzorni in strokovno svetovalni organ, obsega vse bistvene naloge spremljanja vzgojno-izobraževalnega dela in nadzornega ukrepanja. Uresničevanje te vloge, preko katere naj bi bil zaščiten družbeni interes v šolstvu, pa ni bilo vselej dosledno in učinkovito. Uveljavljanje mladih na področju saipoupravnih odnosov na šolah si vse prepočasi in s težavo utira pot. Samoupravne pravice in dolžnosti mladih imajo dostikrat zgolj formalne oblike, samoupravljanje ni sestavina vzgojno-izobraževalncga procesa in ni odraz interesov in potreb mladine v šoli. Vzroki za to, da se samoupravljanje v notranjem življenju šol srečuje z mnogimi odpori in marsikje še vedno s precejšnjo mero nezaupanju, niso samo osebne narave, že vpeljanih delovnih navad in metod, ampak so v mnogočem tudi za to področje specifičen odraz splošnih družbenih in političnih protislovij našega časa in razvoja. Sodelovanje in vpliv, predstavnikov družbenega interesa v samoupravnih organih šol sta premalo učinkovita pri odločitvah, ki so pomembne za uresničevanje temeljnih družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov; tudi sicer je samoupravljanje na šolah preveč usmerjeno le na nekatere organizacijske in materialne probleme šole. družboslovno marksistično izobraževanje v srednjem ih Visokem šolstvu je nezadostno. Marksistično izobraževanje je največkrat improvizirano, nepovezano, odvisno od individualnih sposobnosti in pobud in ni integralni del študijskih načrtov in prakse visokošolskih zavodov. Zaradi premalo organiziranih, nenačrtnih ih s šolo nezadostno programsko povezanih zunajšolskih dejavnosti je Velik del mladine izpostavljen številnim slabim vplivom širšega družbenega okolja. Za zunajšolsko dejavnost mladine niso zagotovljeni niti ustrezni kadrovski niti zadostni materialni pogoji. Primeri kulturne in idejne, brezvrednosti so tudi v sredstvih javnega obveščanja. Vplivi te vrste so v nasprotju s temeljnimi družbenimi smotri vzgoje in izobraževanja in s širšim družbenim interesom za razvoj mladih pokolenj. slabijo pa tudi osnovne dolžnosti Staršev in samoupravne pravice vzgojno-izobraževalnih ih drugih organizacij, ki jim je zaupana skrb za vzgojo mladine. ( Tudi V religioznem tisku za otroke in mladino, ki je V porastu, se pojavljajo publikacije in članki, ki presegajo okvir verske vzgoje in že prehajajo na širše področje družbene vzgoje mladine in tolmačenja druž*-benopolitičnih dogajanj pri nas. Vloga in pomoč naše pedagoške znanosti oziroma institucij s tega področja pri naporih za spreminjanje razmer in stanje v vZgoji in izobraževanju sta nezadostni. Pedagoška dognanja sp premalo prisotna pri iskanju rešitev konkretne pedagoške prakse pa tudi pri oblikovanju izhodišč za vsebinsko reformo vzgojno-izobraževalnega sistema. Pedagoški inštitut doslej ni dovolj ustvarjalno in konkretno sodeloval pri razreševanju vprašanj, zlasti tistih idejne narave, s katerimi se srečuje pedagoška praksa. Na podlagi teh ugotovitev je skupščina SR Slovenije sprejela naslednja I STALISCA : 1. V samoupravni socialistični družbi je vzgoja mladine tfajna dolžnost celotne družbe in še posebej vseh družbenih vzgojnih dejavnikov, ki so se dolžni zavzemati za samoupravno socialistično usmerjenost mladih. Pravica in dolžnost delovnih ljudi v združenem delu je, da v programskem, vsebinskem in materialnem pogledu spremljajo vzgojno-izobraževalne procese v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih ter zagotavljajo v celovitem sistemu izobraževanja uresničevanje temeljnih vzgojno-ižobražeValnih smotrov. Kot enakovreden in nepogrešljiv element šočialističrte Vzgoje mora tudi permanentno izobraževanje ob delu prispevati k uveljavljanju teh smotrov. 2. Temeljni družbeni vzgojno-izobraževalni smoter je oblikovati celovito svobodno osebnost, ki bo sposobna na temeljih marksističnih znanj in poznavanja naše revolucionarne prakse v graditvi socialističnih odnosov odločati o vseh razmerjih in pogojih svojega življenja jn dela in pripravljena ustvarjalno kritično spreminjati družbena razmerja ter razvijati in uveljavljati samoupravne in humanistične socialistične odnose. Uresničevanje tega temeljnega družbenega vzgoj-no-izobraževuinega smotra pa je v tesni odvisnosti od najširših družbenih razmer in od usklajenosti socialistične samoupravne prakse in socialistične samoupravne ideologije. 3. Vžgojno-izobraževalno delo, ki pomeni vsebino in odnose v vzgojno-izobraževalnem procesu, mora Zagotoviti celovito socialistično idejno orientacijo mladih pokolenj. Zato je treba doseči enotno, na marksizmu kot filozofski teoriji iri kritičnemu odnosu do Stvarnosti temelječo idejno socialistično samoupravno usmeritev vseh nosilcev vzgojnih vplivov. Na temelju marksizma kot znanosti, metode in razredne zavesti se v vzgojno-izobraževalnem procesu gradijo nove osnove za socialistične samoupravne vrednote, ki naj dajejo duhovno vsebino sodobnemu kulturnemu človeku in samoupravljavcu. 4. Za uresničevanje načrtnejše kadrovske politike, ki naj zagotovi pravočasno obnavljanje učiteljskih kadrov in potrebno usmerjanje kandidatov za ta poklic, je treba zagotoviti različne materialne ugodnosti (ustrezen šolski prostor, dijaške domove in spodbud-nejši način štipendiranja za dijake in študente, ki se odločijo za ta poklic) ter omogočiti razširitev stanovanjskega sklada za učitelje. S samoupravnim sporazumevanjem je treba zagotoviti ustreznejše materialno vrednotenje učiteljevega dela. 5. Spremembe in revizija učnih in študijskih načrtov in predmetnikov morajo izraziti razredno vsebino socialistično angažirane šole. Učna snov mora biti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in temeljiti na znanstvenih temeljih marksizma. V okviru družboslovnih predmetov mora biti marksizem osnova izobraževanju, pri čemer je treba v šolah vseh vrst in stopenj, vključno z visokošolskimi zavodi, zagotoviti skupne in enotne osnove družboslovnih znanj. Izboljšati je treba strokovno raVen družbenoekonomskih predmetov na poklicnih in srednjih strokov-nih šolah in povečati njihov delež v predmetnikih, saj tudi s tem usposabljamo za aktivno vlogo v družbenoekonomskih odnosih tisto mladino, ki se po končanem izobraževanju zaposli neposredno v proizvodnji in takoj prevzame odgovorno vlogo samoupravljavca. 6. Hitreje je treba uresničevati ustavna dopolnila, s katerimi bo samoupravljanje postalo temeljni družbenoekonomski odnos tudi na področju vzgoje in izobraževanja. S tem bo presežen proračunski način financiranja in zagotovljeno na podlagi skupnih interesov enakopravno dogovarjanje delavcev na tem področju Z družbenimi interesenti. S tem bodo dosežene možnosti za celovito vplivanje združenega dela na programe razvoja in naloge vzgoje in izobraževanja ter na vire in obseg sredstev v ta namen. Teorija in praksa naše samoupravne socialistične družbe morata postati stalen ustvarjalen in nepogrešljiv del vzgojno-izobraževalnega procesa. Na tem temeljita naša nacionalna in jugoslovanska patriotična zavest, ki sta hkrati pogoj za našo svobodo in neodvisnost ter za enakopravno povezovanje z vsemi naprednimi silami v svetu in uveljavljanje v sodobnih mednarodnih političnih odnosih. 7. Samoupravljanje kot temelj naših socialističnih družbenih razmerij zahteva, da je šola v vseh svojih odnosih samoupravno organizirana. Pri, uresničevanju temeljnega smotra vzgoje ima samoupravljanje posebno vlogo in pomen. Samoupravni odnosi v šolah morajo postati prva resnična samoupravna praksa mladih ljudi, hkrati pa najbolj učinkovito sredstvo proti vsem pojavom v sodobni družbi, ki mladega človeka odtujujejo in mu vzbujajo občutek nemoči. Navajajo naj mladino na samoupravna socialistična razmerja v družbi in med ljudmi, pri čemer krepijo etnična načela, kot so tovarištvo, solidarnost, medsebojno razumevanje in kultura v medčloveških odnosih ter odgovornost in spoštovanje do dela. Ustvarjalni delovni odnos, v katerem sta učitelj in učenec zavzeta za čim večji uspeh, je mogoče doseči s popolno enakopravnostjo obeh na načelih samoupravne socialistične demokracije. V takem odnosu bo učitelj predvsem mentor, usmerjevalec in organizator pouka, s čimer bo razvijal večjo samostojnost in aktivnost učencev, hkrati pa tudi lastno pedagoško ustvarjalnost. 8. Stalno strokovno in družbenopolitično Usposabljanje ter dvig splošne kulture sta neločljiva sestavina potreb in pravic vseh zaposlenih. Vsi načini in vse oblike izobraževanja odraslih so neločljivi del enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Zato je treba uveljavljati izobraževanje ob delu, ki presega okvir individualnih interesov, postaja ekonomska nujnost, hkrati pa uspešno zmanjšuje socialne neenakosti, ki izvirajo iz različnih možnosti za šolanje. 9. Pri oblikovanju socialistične družbene zavesti mladine in pri načrtnem razvijanju samoupravne socialistične vsebine slovenskega in jugoslovanskega patriotizma ter internacionalizma imajo posebne naloge tudi uredništva sredstev javnega obveščanja in založniški sveti. Škodljiv vpliv in neskladje nekaterih dejavnikov s področja javnega obveščanja terjata oblikovanje jasnih stališč in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o tem, kako odpraviti razraščanje in širjenje idejno nesprejemljivih vsebin v tisku, filmu ter na radiu in televiziji in tako zagotoviti, da bodo kvaliteten mladinski tisk in poljudne izdaje marksistične družboslovne literature dostopne najširšemu krogu mladih ljudi. 10. Priprave mladine za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito so pomembna oblika idejne Vzgoje mladih. Težišče dejavnosti mladine v organiziranju splošne ljudske obrambe mora biti še naprej na idejnih in političnih vprašanjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem se je potrebno zavzemati za Čim popolnejše sodelovanje z JLA In organi za narodno obrambo ter za splošni ljudski odpor. II SKLEPE: 1. Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj — pripravi predloge za spremembe in dopolnitve ustreznih zakonskih predpisov o delovnih razmerjih s področja vzgoje in izobraževanja in pri tem upošteva razredno vzgojno-izobraževalno' vlogo učiteljev. Med pogoji za opravljanje učiteljskega poklica naj bosta poleg ustrezne strokovnosti, ki implicira marksistično idejnost, poleg pedagoške usposobljenosti in drugih specifičnih zahtev glede na posamezno vzgojno-izobraževalno področje jasno poudarjeni družbena usmerjenost in angažiranost v širši družbeni dejavnosti; — sodeluje pri sprejemanju ukrepov za rešitev konkretnih najbolj perečih kadrovskih vprašanj na področju vzgoje in Izobraževanja, vsebovanih V 4. točki stališč, in uresničujejo v okviru pooblastil odgovornost za zadostno število in šolanje učiteljskega kadra; — pripravi predloge za spremembo zakona o pedagoški službi, tako da bosta tudi prek prosvetne inšpekcijske službe kot upravnega republiškega organa v polni meri zagotovljena družbeni interes in zakonitost dela vzgojno-izobraževalnih zavodov in da bo zaostrena družbena odgovornost vseh delavcev, kolektivov in institucij s področja vzgoje in izobraževanja; — pripravi predloge za spremembe in dopolnitve ustreznih zakonov, tako da bodo samoupravni organi na vzgojno-izobraževalnih zavodih dobili položaj, kakršnega terjata vzgojno-izobražavalno delo kot dejavnost posebnega družbenega pomena in neposredni interes nosilcev združenega dela. 2. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo naj: — spremlja izvajanje sprejetih sklepov in priporočil in s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino SR Slovenije; — učinkovito in odgovorno skrbi za zakonitost v delu vzgojno-izobraževalnih zavodov, katerih ustanovitelj je republika, in opozarja na pomanjkljivosti predpisov; — prouči možnosti za zakonsko ureditev položaja in delovanja podaljšanega bivanja in male šole, vadnic, hospitacijskih in eksperimentalnih osnovnih šol in oddelkov; — v sodelovanju z ustreznimi institucijami prouči celotno problematiko sestavljanja in Izdajanja učbenikov in ob potrjevanju le-teh uveljavi zahteve po marksistični znanstvenosti in socialističnem patriotizmu; — v sodelovanju z zavodom za šolstvo SR Slovenije, univerzo v Ljubljani, združenjem visokošolskih zavodov v Mariboru in marksističnim centrom pri CK ZKS pripravi za posamezne vrste šol program družboslovnega Izobraževanja ter čimprej zagotovi enotne učbenike in šolanje ustreznih, učnih kadrov. 3. Zavod za šolstvo SR Slovenije naj — zasnuje svoj vsakoletni delovni program ob Upoštevanju sprejetih sklepov in stališč ter pripravi ukrepe, s katerimi bo omogočeno v vzgojno-izobraževalnih zavodih, nad katerimi zavod vrši pedagoški nadzor, takojšnje uresriičevanje v tem dokumentu nakazanih nalog in spremlja to uresničevanje; — sodeluje pri oblikovanju sodobnejšega sistema izobraževanja učiteljev vseh vrst in stopenj; — prevzame tisti del nalog za uresničevanje načrtnejše kadrovske politike na področju vzgoje in izobraževanja, ki mu pripadajo glede na odgovornost v razvoju vzgoje in izobraževanja; — zagotovi učinkovitejši pedagoški nadzor nad vzgojno-izobraževalno dejavnostjo v skladu z zakonom o pedagoški službi; — pri pripravi osnutkov predmetnikov in učnih načrtov ter drugih vzgojno-izobraževalnih programov posveti posebno pozornost razredni vsebini socialistično angažirane šole; — v sodelovanju z visokošolskimi zavodi zagotovi pri sestavljanju in izdajanju učbenikov kvaliteto in racionalnost, pri čemer naj ne prezre tudi sodelovanja pedagogov iz prakse in doseženih rezultatov v drugih republikah in sicer v svetu; — v sodelovanju z ustreznimi institucijami drugih republik poskrbi za učbenike in priročnike, potrebne za vzgojno-izobraževalne delo šol narodnosti; — v sodelovanju z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo in ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ugotovi objeklivyne in druge težave, ki ovirajo ali celo preprečujejo uresničevanje že dogovorjenih oblik in načinov preživljanja prostega časa mladine (pomanjkljive sistemske rešitve financiranja, premajhna usposobljenost učiteljev za delo z mladino v prostem času, pomanjkanje ustreznih prostorov in igrišč) ter predlaga ustrezne ukrepe. 4. Zavod radio im televizija Ljubljana naj — v sodelovanju z zavodom za šolstvo SR Slovenije in z izobraževalno skupnostjo SR Slovenije kritično oceni izobraževalni program televizije in radia ter pripravi predlog 'ukrepov za ustreznejši koncept teh programov; — oceni uresničevanje temeljnega družbenega vzgojno-izobraževalnega smotra tudi v svojih radijskih in televizijskih programih. III PRIPOROČILA: 1. Učitelji vseh vrst in stopenj naj — uresničevanje temeljnih družbenih vzgojno-izobrazevalnih smotrov uvrstijo med osnovne naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu; — temeljne družbene vzgojno-izobraževalne smotre v vsakodnevni pedagoški praksi vedno znova konkretizirajo z vsakokratno stopnjo razvoja samoupravne socialistične družbe in med elementi vzgoje in izobraževanja posebej upoštevajo socialistični patriotizem, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter ihternacionalizem. 2. Ravnatelji kot pedagoški vodje vzgojno-izobra-ževalnih zavodov vseh vrst in stopenj naj — neposredno odgovarjajo za uresničevanje idejnosti vzgoje in izobraževanja in za socialistično angažiranost šole kot sta opredeljeni v tem dokumentu. 3. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj — na podlagi razprav o uresničevanju socialistično angažirane šole pripravijo delovne programe ukrepov, ki bodo zagotovili uresničevanje temeljnega družbenega vzgojno-izobraževalnega smotra samoupravne socialistične družbe, kot je opredeljen v stališčih; — zagotovijo možnosti za samoupravno angažiranje mladih znotraj pedagoškega procesa, tako da mladi na njim primeren in enakopraven način neposredno sodelujejo in so vključeni v samoupravljanje v razredni in šolski skupnosti; — prevzemajo skupaj z ostalimi odgovornimi dejavniki odgovornost za pravočasno usmerjanje mladine v učiteljski poklic in za mentorsko spremljanje njihovega razvoja do konca študija; — dajo pobude za čim bolj organizirano in načrtno preživljanje prostega časa mladine in se pri tem tesneje povezujejo z okoljem. 4. Visokošolski zavodi in njihova združenja naj — zagotove na temelju marksistične pedagogike takšno vsebino pedagoškega procesa, ki bo v skladu s temeljnimi di*užbenimi vzgojno-izobraževalnimi smotri; — okrepijo idejno socialistično usmerjenost raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja. 5. Visokošolski zavodi, ki šolajo učiteljske kadre naj - — prevzamejo predvsem v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije, s pedagoškim inštitutom, zavodom za šolstvo SR Slovenije, izobraževalno skupnostjo SR Slovenije in gospodarsko zbornico SR Slovenije odgovornost za reformo sistema izobraževanja učiteljev vseh vrst in stopenj. Vsebinske spremembe morajo zagotoviti temeljna družboslovna znanja, zasnovana na marksističnih znanstvenih osnovah, poznavanje zgodovinskih izkušenj revolucionarnega gibanja delavskega razreda, značilnosti socialističnega gibanja v svetu in predvsem našo lastno socialistično pot kakor tudi teoretično in praktično obvladanje posameznih področij znanosti in umetnosti ter pedagoško-an-dragoška, psihološka in metodična znanja; — poskrbijo za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev vseh vrst in stopenj; — zaradi naraščajočega pomanjkanja učiteljev razrednega pouka opredelijo v svojih statutih svoje obveznosti kakor tudi obveznosti zunanjih centrov do šolanja učiteljev za razredni pouk ter v sodelovanju z uporabniki teh kadrov, posebej s samoupravnimi interesnimi skupnostmi zasnujejo policentrično mrežo oddelkov za njihovo izobraževanje. 6. Izobraževalne skupnosti naj — v skladu s svojo družbeno odgovornostjo in prisotnostjo izoblikujejo konkretne smernice za uveljavljanje stališč in sklepov, ki jih vsebuje ta dokument; — spodbujajo in temeljiteje spremljajo procese za hitrejše uresničevanje ustavnih dopdlnil, s katerimi bo samoupravljanje postalo temeljni družbenoekonomski odnos tudi na tem področju; — kot osnovni nosilci prizadevanj za dvig kvalitete in števila učiteljev neposredno skrbe za kadrovske potrebe na vseh ravneh izobraževanja; — podpirajo z ustreznejšo materialno spodbudo že doslej uspešne, pa tudi nove oblike mentorskega dela z mladino v njenem prostem času tako v vzgojno-izobraževalnih zavodih kot v okviru kulturnih in te-lesno-kulturnih organizacij, ki se bavijo z zunajšolsko dejavnostjo mladih, pa tudi tistih, ki se bavijo z razvojem njihove tehnične kulture; — v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja kulture in otroškega varstva kritično ocenijo vpliv in neskladje med programom in delovanjem nekaterih dejavnikov s področja javnega obveščanja, filmsko dejavnosti in založništva na oblikovanje socialistične družbene zavesti mladih in pri načrtnem razvijanju samoupravne socialistične vsebine slovenskega in jugoslovanskega patriotizma ter internacionalizma ; — v sodelovanju z založništvom in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja kulture in otroškega varstva zagotove, da bodo kvaliteten min" dinski tisk in poljudne izdaje marksistične družboslovne literature dostopne najširšemu krogu mladih ljudi. 7. Skupščine občin in skupščina mesta Ljubija* na naj — v okviru programov, ki jih sprejemajo na podlagi resolucije skupščine SR Slovenije o osnovah ka- drovske politike, poskrbijo za zadostno število ustrezno usposobljenih učiteljev na svojih območjih; — usklajujejo težnje in pobude vzgojno-izobraže-valnih zavodov, krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih ter drugih organizacij ter društev, občanov in drugih dejavnikov za organizirano in usmerjevano preživljanje prostega časa vseh mladih; — z gradnjo ustreznih objektov in igrišč zagotovijo možnosti preživljanja prostega časa mladine, vključno s podaljšanim bivanjem, in upoštevajo pri tem vedno nova spoznanja glede učinkovitosti oblik preživljanja prostega časa za psihofizični, socialni, idejni in kulturni razvoj mladih. 8. Družbenopolitične in druge organizacije in društva naj ' — v sodelovanju z organizacijami združenega dela in s krajevnimi skupnostmi prevzemajo večjo vlogo in odgovornost za načrtno preživljanje prostega časa mladih, pri čemer so posebnega pomena dejavnosti kulturnih in telesno-kulturnih organizacij in tistih, ki skrbe za razvoj tehnične kulture mladih. Št. 61-50/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenij'e Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 90. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja* gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, ki ga ie sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarja 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 28. marca 1973. Št. 30-42/73 k. Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1 r. ZAKON 0 spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja Rospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo 1. člen V zakonu o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Ur. list SRS, št. 51-290/71) se 5. do 9. člen nadomestijo z novimi 5. do 9. c členom, ki se glasijo: »5. člen Po splošni stopnji 3,0 °/o se vplačuje posojilo v vseh dejavnostih, za katere ni v tem zakonu predvidena nižja stopnja oziroma oprostitev plačevanja posojila. 6. člen Po stopnji 2,5% se vplačuje posojilo v naslednjih dejavnostih: — kovinska industrija, — elektroindustrjia, — živilska industrija, — grafična industrija in založniška dejavnost (razen časopisne dejavnosti). 7. člen Po stopnji 2 "/o se vplačuje posojilo v naslednjih dejavnostih: — proizvodnja celuloze in papirja, — gozdarstvo (razen od osnovnih sredstev: gozdov, gozdnih zemljišč in gozdnih poti), — gostinstvo (razen sezonskega gostinstva ter dejavnosti počitniških in planinskih domov). 8. člen Po stopnji 1,5% se vplačuje posojilo v dejavnosti pomorskega prometa (razen od ladij, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov). 9. člen Po stopnji 1 % se vplačuje posojilo v naslednjih dejavnostih: — proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, — črna metalurgija, — metalurgija barvastih kovin (razen dejavnosti rudnikov -barvnih kovin in topilnic), — proizvodnja cementa, — filmska industrija, — zračni promet (razen dejavnosti letališč), — pretovarjanje v lukah, — gezonsko gostinstvo, — storitvena obrt. 9. a člen Obveznosti vplačevanja posojila so oproščene naslednje dejavnosti: — proizvodnja premoga, sušenje premoga in bri-ketiranje, — rudniki in topilnice barvastih kovin, — rudniki nekovinskih rudnin, — časopisna dejavnost, — kmetijstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo, — železniški promet, — dejavnost letališč, — dejavnost počitniških in planinskih domov, — stanovanjska in komunalna dejavnost. Posojilo se ne plačuje od naslednjih i osnovnih sredstev: — javna komunikacijska sredstva (ceste), — ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, — gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, — zaščitni vodno-gospodarski objekti, — objekti za namakanje in osuševanje zemljišč, — naprave za čiščenje vode in zraka, — osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe, in sicer tisti del osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade. 9. b člen Ce se pri vplačevanju mesečnih akontacij posojila med letom ugotovi, da bo letna akontacija posojila, ki jo morajo po predpisanih stopnjah vplačati zavezanci z območja SR Slovenije, presežena, republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo in direktorjem zavoda SR Slovenije za planiranje začasno zadrži nadaljnje vplačevanje akontacij ali pa linearno zniža mesečne akontacije. 9. c člen Ko je dokončno ugotovljen letni znesek posojila za preteklo leto, lahko izvršni svet skupščine SR Slovenije določi, da se razlika med tako ugotovljenim letnim zneskom posojila in že vplačanim posojilom poravna iz vplačil posojila za tekoče leto.« 2. člen Za 11. členom se dda nov 11. a člen, ki se glasi: »11. a člen Zavezancu za posojilo, ki v zaključnem računu ali periodičnem obračunu izkazuje izgubo, se vplačevanje mesečnih akontacij posojila odloži za 3 mesece, to je do naslednjega obračuna. Ge je bilo zavezancu v smislu prejšnjega odstavka tega člena odloženo vplačevanje mesečnih akontacij posojila in je zavezanec poslovno leto zaključil z izgubo, je oproščen vplačila odloženih akontacij.« 3. člen Za 12. členom se doda nov 12. a člen, ki se glasi: »12. a člen Zavezanec za posojilo mora ob prvem vplačilu mesečne akontacije za posamezno leto predložiti službi družbenega knjigovodstva podatke o osnovi, od katere je obračunal posojilo. Podatke, ki jih mora zavezanec predložiti službi družbenega knjigovodstva po prejšnjem odstavku, predpiše republiški sekretar za finance v soglasju z direktorjem zavoda SR Slovenije za planiranje in republiškim sekretarjem za gospodarstvo. Služba družbenega knjigovodstva vodi evidenco o vplačanem posojilu na način, ki ga predpiše republiški sekretar za« finance v soglasju z direktorjem zavoda SR Slovenije za planiranje in republiškim sekretarjem za gospodarstvo.« 4. člen Ta zakpn začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. 91. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1973 Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. februarju 1973 ip na seji gospodarskega zbora dne 28. marca 1973. St. 420-29/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o vodnem prispevku za leto 1973 1. člen Organizacije združenega dela, občani in civilne pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1973 vodni prispevek po določbah tega zakona. 2. člen Vodni prispevek plačujejo vse temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost v višini 6,5 %o od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Vodni prispevek plačujejo občani in civilne pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost po stopnji iz prejšnjega odstavka, iz celotnega dohodka, ki ga dosegajo z opravljanjem gospodarske oziroma kpmunalne gospodarske dejavnosti, in to od davčne osnove, od katere se plačuje davek o dosebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 3. člen Organizacije združenega dela ter občani in civilne pravne osebe, ki pri opravljanju gospodarske in komunalno gospodarske dejavnosti izkoriščajo ali uporabljajo vodo, plačujejo vodni prispevek tudi za izkoriščeno ali uporabljeno vodo, in sicer: 1. Organizacije združenega 'dela, ki proizvajajo električno energijo od k\Vh pridobljene električne energije ne glede na osnovno dejavnost — po 0,0020 dinarjev; 2. Organizacije združenega dela ter občani in civilne pravne osebe od m3 izkoriščene ali uporabljene vode — po 0,45 dinarjev. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo: a) premogovniki za mokro separacijo premoga (112-12) in železarne (114-20) — po 0,030 dinarjev; b) podjetja za proizvodnjo svinca (115-22), rudniki barvastih kovin (115-10), podjetja za proizvodnjo gl'" niče in aluminija (115-23), podjetja za proizvodnjo cinka, živega srebra, antimona in drugo (115-27) in podjetja za izdelovanje osnovnih kemičnih izdelkov (k>' sline, baze, soli, tehnični plini in drugo) (120-10) — po 0,10 dinarjev; c) rudniki nekovinskih rudnin za mokre separa-1 Cije (116-10) in podjetja za izdelovanje azbestno-ce-( mentnih izdelkov (121-30) — po 0,15 dinarjev; č) podjetja za izdelovanje papirja, lesovine, celu-Ibze, kartona in lepenke (123-10) za proizvodnjo celuloze — po 0,06 dinarjev; za ostalo proizvodnjo — po 0.10 dinarjev;' d) podjetja tekstilne industrije (124) — po-*0,20 dinarjev; e) podjetja za izdelavo lesonitnih plošč (122-12) in podjetja za izdelavo gume (126) — po 0,25 dinarjev; f) potrošniki pitne vode za porabljeni m3 — po 0,20 dinarjev. Vodnega prispevka po točki (f) ne plačujejo organizacije združenega dela, občani ter civilno-pravne osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo in ki neposredno plačujejo vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo. Organizacije, ki oskrbujejo potrošnike z vodo opravljajo inkaso službo za ta del prispevka. 4. člen Organizacije združenega dela ter občani in civilne pravne osebe, ki pri opravljanju gospodarske ali komunalne gospodarske dejavnosti izpuščajo onesnaženo vodo ali druge snovi, ki onesnažijo vodo, plačujejo vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo po m3 izpuščene onesnažene vode in stopnji onesnaženosti vode, za izpuščene druge snovi pa po m3 izpuščenih snovi in stopnji onesnaženja. Stopnje onesnaženja se izražajo v enotah — populacijskih ekvivalentih E — po 15,00 dinarjev. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo za stopnjo onesnaženja: a) železarne (114-20) in podjetja za proizvodnjo azbestno-cementnih izdelkov — po 3,00 dinarjev; b) premogovniki za mokro separacijo (112-10) in podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija (115-23) — po 1,20 dinarjev; c) rudniki barvnih kovin (115-10), podjetja za pro- -izvodnjo svinca (115-22) in podjetja za proizvodnjo drugih barvastih kovin (cink, živo srebro, antimon in dr.) (115-27) — po 0.70 dinarjev; č) podjetja za izdelovanje papirja, lesovine, celuloze, kartona in lepenke (123-10) t za proizvodnjo celuloze <— po 0,50 dinarjev; za ostalo proizvodnjo — po 2.00 dinarjev; d) pivovarne (127-71) in mlekarne (127-34) — po 2,00 dinarjev; e) podjetja za izdelovanje lesonitnih plošč (122-12), Podjetja za predelavo in strojenje kož (125-10) in rudniki nekovinskih rudnin za mokre separacije (116-10) — Po 4,00 dinarjev. Način preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote predpiše republiški sekretar za urbanizem. 5. člen Vodni prispevek za odvzem peska, proda ali gramoza iz strug in z obrežij naravnih vodnih tokov, jezer, akumulačij in morja se plačuje po 6,00 din od l m3 odvzetega peska, proda ali gramoza. 6. člen Občani, zavezanci davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo namesto prispevka iz 2., 3. in 4. člena tega zakona vodni prispevek v višini 1",5 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin. Vodnega prispevka po prejšnjem odstavku ne plačujejo občani od katastrskega dohodka zemljišč, ki so oproščena davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in tudi od katastrskega dohodka zemljišč, za katera plačujejo odškodnino po določbah '1. do 3. točke drugega odstavka 87. člena temeljnega zakona o vodah (Ur. list SFRJ, št. 13/65 in 50/68). Odškodnina pa ne more biti manjša od vodnega prispevka po določbah prvega odstavka tega člena. 7. člen Plačila vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so oproščene kmetijske organizacije združenega dela za osnovne kmetijske dejavnosti. 8. člen Odmero in pobiranje vodnega prispevka po drugem odstavku 2. člena in po 6. členu tega zakona izvajajo občinske davčne službe po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov občanov. 9. člen • Vodni prispevek je dohodek vodnega sklada in se plačuje na njegov žiro račun. 10. člen Vodni prispevek se plačuje za čas od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1973. Zavezanci iz 1. točke 3. člena tega zakona, ki ugotavljajo količino pridobljene električne energije oziroma količino izkoriščene ali uporabljene vode =• tehnično merilno napravo, obračunavajo in plačujejo vodni prispevek mesečno za nazaj in sicer najpozneje do 25. v mesecu. Zavezanci iz 2. člena in zavezanci iz 2. točke 3. člena ter 4. člena tega zakona plačujejo mesečno akontacijo za nazaj in sicer do 25. v naslednjem mesecu. Mesečna akontacija znaša 1/12 zneska, ki se dobi tako, da se na dosežen dohodek v letu 1972 in na količine v letu 1()72 porabljene ali izkoriščene vode oziroma izpuščene onesnažene vode oziroma drugih snovi uporabi višina vodnega prispevka (tarifa), ki je predpisana s tem zakonom. Zavezancem, ki v letu 1972 niso bili dolžni plačevati vodnega prispevka, določi višino mesečne akontacije na podlagi njihove prijave Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije z odločbo. Zavezanci navedeni v tretjem odstavku tega člena priglasijo Zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije najpozneje do 15. marca 1974 višino doseženega dohodka, najpozneje do 31. januarja 1974 pa količino izkoriščene ali uporabljene vode oziroma izpuščene onesnažene vode ali snovi. Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka. Zavezanci iz 5. člena tega zakona plačujejo vodni prispevek ob odvzemu peska, proda oziroma gramoza. Zoper odločbo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem; pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. 11. člen Izpolnjevanje obveznosti iz tega zakona kontrolirata v obsegu svojih pristojnosti služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna služba. 12. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija ali druga pravna oseba, ki ne vloži priglasitve v roku iz 10. člena tega zakona ali če da lažno prijavo. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 din tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije ali druge pravne osebe. Posameznik, ki stori dajenje iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 500 din. 13. člen Za čas, dokler bo višina zakonskih obveznosti zadržana na ravni na dan 31. 12. 1972, se odmerja vodni prispevek iz 3., 4., 5. in 6. člena tega zakona po stopnjah, ki so določene z zakonom o vodnem prispevku za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 51-291/71). 14. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 92. Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22'66) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1972 I Daje se soglasje k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1972 s stanjem na dan 31. decembra 1972: 1. skupna sredstva 83.569.689,80 2. razporejena sredstva 79,099.291.75 3. ostanek sredstev 4,470.397,85 II Ostanek sredstev v znesku 4,470.397,85 din se prenese kot dohodek sklada v leto 1973. St. 400-21/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 93. Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS. št. 22/66) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1973 Finančni načrt vodnega sklada SR Slovenije za leto 1973, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji 26. februarja 1973, in ki izkazuje dohodke v znesku 88 milijonov din in izdatke v enaki višini, se potrdi. St. 4U0-21/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 94. / Na podlagi 27. člena zakona o javnih cpstah (Uradni list SRS, št. 51/71) in v skladu z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije, je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o soglasju k programu cestnih del za obdobje 1971—1975 Daje se soglasje k programu cestnih del za obdobje 1971—1975, ki ga je predložila republiška skupnost za ceste. St. 34-45/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 95. Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIU. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 12. in 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20-22.0/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju in v Ljubljani Razrešita se: Vekoslav Tanko, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Celju in Franc Letonja, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. St. 111-15/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije 96. Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustaVi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Kranju Za sodnika okrožnega sodišča v Kranju se izvolita: Borut Kobi, občinski javni tožilec v Kranju in Anton Žitko, predsednik občinskega sodišča na Jesenicah. St. 111-34/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 97. Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in tretjim odstavkom 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ' ODLOK o razrešitvi predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru in izvolitvi predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani 1. Razreši se dr. Svetozar Polič, dolžnosti predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. 2. Za predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani se izvoli dr. Svetozar Polič, predsednik okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. ■ St. 111-39/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 98. Na podlagi 11. člena zakona o loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je 'skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o imenovanju direktorja loterijskega zavoda Slovenije Za direktorja loterijskega zavoda Slovenije se imenuje Miroslav Sarčevič, sedanji direktor jugoslovanske loterije, direkcije za SR Slovenijo. St. 111-45/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 99. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na sep republiškega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve Razreši se Anton S t i p a n i č , dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve. St. 111-6/63 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik ' ■ Sergej Kraigher 1. r. 100. Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka 11. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in na podlagi 8. člena zakona o loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina SK Slovenije v svet loterijskega zavoda Slovenije in o določitvi organizacij, ki imenujejo svojega predstavnika v ta svet 1. V svet loterijskega zavoda Slovenije se imenujejo: za predsednika: Ivo Janžekovič, član častnega razsodišča ZK Slovenije. za člane: Dolfka Boštjančič, član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije; Tone Brožič, svetovalec, Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana; Franc Kimovec, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije; Kristina Lovrenčič, urednica časopisa »Ve-čei«, Maribor. 2. Po enega predstavnika družbene skupnosti v svet loterijskega zavoda imenujejo naslednje organizacije: Zveza združenj borcev NOV Slovenije, republiški odbor, Ljubljana; Zveza društev telesnih invalidov Slovenije, Ljubljana ; Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Ljubljana; Zveza slepih Slovenije, republiški odbor, Ljubljana; Rdeči križ Slovenije, republiški odbor, Ljubljana; Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana; Društvo defektologov Slovenije, republiški odbor, Ljubljana; Koordinacijski odbor Slovenije za boj proti alkoholizmu In narkomaniji, Ljubljana; Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije, Ljubljana; Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Ljubljana; Društvo'za mišična in živčno mišična obolenja Slovenije, Ljubljana; Zveza civilnih žrtev vojne Slovenije, republiški odbor, Ljubljana; Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana; Zveza za telesno kulturo Slovenije, Ljubljana. St. 111-78/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije ) Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 101. Na podlagi 26. in 32. člena poslovnika gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor skupščine SR Slovenije na seji dne 28. marca 1973 sprejel ODLOK o izvolitvi člana odbora za proizvodnjo in blagovni promet gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije Za člana odbora za proizvodnjo in blagovni promet se izvoli: Ivan Zupan. St. 0213-1/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije gospodarski zbor 102. Na podlagi druge'ga odstavka 3. člena zakona o vojaških vojnih Invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/ 68, 21-125/70 in 49-371/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do invalidskega dodatka I Cenzus za redne dohodke od kmetijske dejavnosti znaša 390 dinarjev mesečno. Cenzus za druge redne, dohodke znaša 480 dinarjev, za uživalce invalidnine, ki se sami preživljajo, in za invalide, ki bolehajo za aktivno tuberkulozo, pa znaša 600 dinarjev mesečno. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. učinkuje pa od 1. aprila 1973. St. 192-9/71 Ljubljana, dne 22. marca 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 103, Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem »narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencev narodnoosvobodilne vojne v letu 1973 I Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1973 znaša 2200 dinarjev. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1973. St. 59-2/64 Ljubljana, dne 22. marca 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije 104. Na podlagi 13. alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s točko 2/21 amandmaja XLU k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št, 51-286/71) in v zvezi z 38. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72) je izvršni svet skupščine SR Slovenije sprejel SKLEP o določitvi najnižje pokojninske osnove pri odmeri in uskladitvi pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941« in španskih borcev v letu 1973 I Najnižja pokojninska osnova za odmero pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in za uskladitev teh pokojnin v letu 1973 znaša 1935 dinarjev. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za udeležence španske državljanske vojne (v nadaljnjem besedilu: španski borci) in za udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije — jugoslovanske državljane (45. in 46. člen zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Uradni list SFRJ, št. 35-343/72). II Imetnikom »Partizanske spomenice 1941« oziroma španskim borcem, ki jim je bila pokojnina z zveznim pokojninskim dodatkom — po 9. in 10. členu zakona o temeljnih pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941« (Uradni list SFRJ, št. 07-629/72) oziroma po 10. in 11. členu zakona o temeljnih pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 (Uradni list SFRJ, št. 07-633/72) — odmerjena v nižjem znesku kot 1935 dinarjev, se prizna republiški pokojninski dodatek v višini 100-odstotne razlike med seštevkom pokojnine in zveznega pokojninskega dodatka ter zneskom 1935 dinarjev. III Po določbah I. in II. točke tega sklepa se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom »Partizanske spomenice 1941« in španskim borcem, ki se upokojijo po 1. januarju 1973, če je to zanje ugodnejše. IV Z dnem, ko začne učinkovati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi osnove za odmero pokojnin borcem narodnoosvobodilne vojne in o določitvi najnižjih Pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941« za leto 1972 (Uradni list SRS-, št. 10-113/72). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1973. St. 191-14/69 Ljubljana, dne 22. marca 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 105. Na podlagi III. točke odloka o ustanovitvi pravnega sveta izvršnega sveta skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 35-286/67) je izvršni svet skupščine SR Slovenije na 23. seji dne 22. marca 1973 sprejel ODLOČBO o razrešitvi predsednika in članov pravnega sveta izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in o imenovanju predsednika ter novih članov pravnega sveta 1. Razrešijo se predsednik in člani pravnega sveta izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. 2. V pravni svet izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se imenujejo: za predsednika: dr. Josip Globevnik, predsednik pravnega sveta izvršnega sveta skupščine SR Slovenije; za člane: — Zdenko Bačič, namestnik republiškega javnega tožilca; — Marija Bajt, vodja sektorja za osebna stanja pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve; — Zvonko Draksler, pomočnik republiškega sekretarja za finance; — Adolf Ferlinc, vodja pravnega oddelka tovarne avtomobilov in motorjev, Maribor; — dr. Alojz Finžgar, redni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani; — dr. Rupko Godec, izredni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani; — dr. France Hočevar, poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije; — Jolanka Kuhar-Mevželj, sodnica vrhovnega sodišča SR Slovenije; — dr. Gorazd K u š e j, redni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani; — dr. Rudi K y o v s k y , redni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani; — Breda Lokar-Gaspari, sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani; — Stanko Mihelčič, pomočnik republiškega javnega pravobranilca; — Rado Miklič, republiški podsekretar v republiškem sekretariatu za delo; — Alojz Napotnik, sekretar tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje; — dr. Peter Pavlič, samostojni svetovalec ▼ gospodarski zbornici SR Slovenije; — Jože P e r n u š j predsednik višjega gospodarskega sodišča SR Slovenije; —- Lojze Piškur, predsednik vrhovnega sodišča SR Slovenije; — Stanko Plut, Ljubljana; — dr. Miroslav Saje, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem; — Stane Selih, odvetnik v Ljubljani; — dr. Bojan S p i c a r, direktor direkcije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije; — Anka Tominšek, svetovalka v kabinetu predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije; — Peter Toš, predsednik komisije centralnega komiteja ZK Slovenije za samoupravljanje v združenem delu; — dr. Miroslav Trost, svetovalec glavnega, direktorja »Iskra Commerce« Ljubljana v združenem podjetju »Iskra« Kranj; — Vili Veršaj, tajnik izobraževalne skupnosti SR Slovenije; — dr. Anton Vidic, samostojni svetovalec predsednika ustavnega sodišča SR Slovenije; — dr. Bojan Zabel, izredni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani; — Milan Žnidaršič, pomočnik direktorja splošnega sektorja za pravno kadrovske zadeve v podjetju »Metalka« Ljubljana. Sekretar za zakonodajo v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije je po svojem položaju član pravnega sveta. St. 021-52/67 Ljubljana, dne 22. marca 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 106. Na podlagi odloka o maksimalnih cenah za električno energijo (Uradni list SFRJ, št. 16/73) je izvršni svet skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 28. marca 1973 sprejel SKLEP 1. Združenemu podjetju elektrogospodarstva Slovenije se daje soglasje za povečanje sedaj veljavnih tarifnih postavk oziroma cen za prodajo električne energije Združenemu podjetju za distribucijo .električne energije Slovenije do 12 "/o. 2. Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije sme povečati sedanje tarifne postavke za prodajo električne energije neposrednim odjemalcem na prenosnem omrežju tako, da je odstotek povišanja cen električne energije za neposredne odjemalce enak povprečnemu odstotku povišanja cen električne energije odjemalcem na distribucijskem omrežju. Povprečni odstotek povišanja cen za prodajo električne energije odjemalcem na distribucijskem omrežju sporoči združenemu podjetju elektrogospodarstva Slovenije Zavod SR Slovenije za cene. 3. Združenemu podjetju za distribucijo električne energije Slovenije da soglasje za povečanje veljavnih tarifnih postavk oziroma cen električne energije v skladu z dr(igo točko odloka o maksimalnih cenah za električno energijo (Uradni list SFRJ, št. 16/73) Zavod SR Slovenije za cene. 4. Ta sklep še objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-12/63 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 107. Na podlagi 2. člena pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela. obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, 38-219/70) izdaja republiški sekretar za finance ODLOČBO o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1972 Da bi mogle hranilno-kreditne službe kmetijskih oziroma gozdarskih delovnih organizacij, ki poslujejo po zakonu o ustanavljanju in poslovanju kreditno-hranilnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 22-170/69 in 26-158/70), vložiti zahtevek za izplačilo nadomestila dela obresti po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu za leto 1972, republiški sekretariat za finance ugotavlja, da je v letu 1972 znašala povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji 8,25 °/o. St. 44-4/71 Ljubljana, dne 21. marca 1973. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. 108. Komisija za družbeno dogovarjanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je na podlagi 26. člena Splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Uradni list SRS, št. 49/71 in 47/72) na svoji 30. seji dne 27. 3. 1973 sprejela tole uradno razlago metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni Ust SRS, št. 5/72, 13/72, 28/72, 1/73 in 7/73) Z dopolnitvijo citiranj metodologije, uveljavljene v Uradnem listu SRS, št. 1/73, sta bila faktorja za I. in II. obračunsko skupino kalkulativnih osebnih dohodkov povečana samo za organizacije združenega dela, ki so valorizirale v svojih samoupravnih sporazumih kalkulativne osebne dohodke za prvi dve obračunski skupini od 1. oktobra 1.972 dalje. To povečanje rabi samo za omenjene primere in samo za primerjavo samoupravnih sporazumov med seboj. Pri tem je treba upoštevati, da taka valorizacija kalkulativnih osebnih dohodkov za ti dve obračunski skupini in zato tudi uporaba povečanih faktorjev ni obvezna, temveč je odvisna od odločitve podpisnikov samoupravnih sporazumov. Za izvajanje vseh drugih predpisov, ki zahtevajo metodologijo izračuna števila pogojno nekvalificiranih delavcev, se uporabljajo faktorji za posamezne obračunske skupine za leto 1972 in za leto 1973, kakor so določeni z metodologijo, uveljavljeno v Uradnem listu SRS, št. 5/1972. Predsednik Pavle Gantar 1. r. SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 109. Na podlagi 65. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja ■ kmetov na območju SR Slovenije dne 28. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi organov, ki odločajo o pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov na prvi in drugi stopnji I Strokovne, finančne in administrativne zadeve za skupnost starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije opravlja služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. II I V zadevah starostnega zavarovanja kmetov je organ prve stopnje podružnica, na območju katere ima i kmet stalno prebivališče, organ druge stopnje pa je direkcija službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. III ) Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . ' I ' St. 384-1/73-2/7 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije i Predsednik Janez Zampa 1. r. 110. Na podlagi 76. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije dne 28. marca 1973 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1972 I Sprejme se zaključni račun sklacja starostnega zavarovanja kmetov za leto 1972, ki izkazuje 34,074.053,30 din dohodkov. II Dohodki sklada starostnega zavarovanja kmetov v letu 1972 se prenesejo v dohodke sklada za leto 1973. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 384-2/73-2/7 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije Predsednik Janez Zampa 1. r. 111. Na podlagi 63. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov ' na območju SR Slovenije dne 28. marca 1973 sprejela SKLEP o načinu plačevanja starostne in družinske pokojnine iz starostnega zavarovanja kmetov I Dokler ne bo sprejet statut skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije, določa ta sklep, od kdaj se upravičencu izplačuje starostna ali družinska pokojnina. II Pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov se izplačuje upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev, če upravičenec vloži zahtevo v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev. Ce vloži zahtevo po preteku šestih mesecev po izpolnitvi pogojev, se mu pokojnina izplačuje največ za šest mesecev nazaj, računano od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. . III Za upravičence, ki po 66. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov lahko uveljavljajo pokojnino od 1. januarja 1973 oziroma od 1. januarja 1974 ali 1. januarja 1975, ker so že do omenjenega dne izpolnili starost 75, 70 oziroma 65 let, se šestmesečni rok iz 2. člena šteje od 1. januarja tistega leta, v katerem lahko uveljavljajo pravico do pokojnine. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za upravičence —kmete borce NOV. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 384-3/73-2/7 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije 112. Na podlagi 35. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije dne 28. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi enotnega prispevka in stopnje prispevka v odstotku za leto 1973 I Prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 se določi: 1. prispevek v določenem znesku, ki je enak za vse zavarovance (enotni prispevek) v znesku 732,60 din; 2. prispevek v določenem odstotku od odmerne osnove (prispevek v odstotku) 4,9"/». II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 384-4/73-2/7 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije Predsednik Janez 2ampa 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 208. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) in 44. ter 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1973 1. člen Za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, ima mesto Ljubljana naslednje dohodke: — posebni občinski davek od prometa proizvodov, — posebni občinski prometni davek od alkoholnih pijač, — posebni občinski davek od plačil za storitve, — občinske upravne takse, — komunalne takse (brez turistične takse), — del republiških sodnih taks, ki ga republika odstopa mestu, — razni drugi dohodki. 2. člen Na dohodkih iz 1. člena tega odloka so udeležene ljubljanske občine, na območju katerih je bil dohodek ustvarjen. Udeležba znaša: 21 "/o posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, 21 °/i> posebnega občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač, 78% posebnega občinskega davka od plačil za storitve, 15 % občinskih upravnih taks. Na komunalnih taksah, delu republiških sodnih taks, ki jih odstopa republika mestu ter raznih drugih dohodkih občine niso udeležene. Turistične takse so v celoti neposredni dohodek občin. 3. člen Osnova za izračun udeležbe občin na dohodkih mesta po 2. členu tega odloka, so posebni občinski da- vek od prometa proizvodov (računi pri SDK 2304, 2325, 2330), posebni občinski prometni davek od alkoholnih pijač (računi pri SDK 2346, 2351), občinski prometni davek od alkoholnih pijač (računi pri SDK 23126, 2367, 2372) ter občinske upravne takse (račun pri SDK 3156). Dohodki se pred razdelitvijo zmanjšajo za nadomestilo službi družbenega knjigovodstva za opravljanje evidence in kontrole ter informativno analitičnih zadev. 4. člen Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razporejenih v posebnem delu proračuna, se 1 % vlaga v rezervni sklad mesta. 5. člen Skupni dohodki mestnega proračuna za leto 1973 znašajo 120,000.000 din. Od tega: din ■— za razporeditev po posebnem delu proračuna 119,424.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 576.000 6. člen Poraba sredstev proračuna se začasno omeji za' 3 %. Ce bodo do konca I. polletja dohodki ostvarjeni v višini vsaj 45%, se omejitev za II. polletje odpravi. Za odločitev o odpravi omejitve za I. polletje je pooblaščen svet za finance. 7. člen Mestni organi in drugi uporabniki sredstev mestnega proračuna za leto 1973 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom, upoštevaje določilo 6. člena tega odloka. Uporabniki ne morejo na račun mestnega proračuna prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene v letu 1973, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače. Sredstva, ki so v proračunu predvidena za delo zavodov s področja družbenih dejavnosti in za kulturno skupnost Ljubljane, se prenašajo mesečno na njihove žiro račune samo na podlagi sklenjenih pogodb in družbenega dogovora o obveznostih pri uresničevanju programa kulturnih dejavnosti v Ljubljani v letu 1973. Družbenopolitičnim organizacijam in društvom s® sredstva nakazujejo skladno z njihovim programom- Sredstva v glavnem namenu 07 — delo državnih organov, predvidena za redno dejavnost mestne uprave in samostojnih organov, strokovnih služb in pravosodja, se smejo posameznim uporabnikom prenašati mesečno na njihove žiro račune. 8. člen Državni organi v skladu z zakonom' samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot sredstva za delo uporabijo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi mestnega proračuna razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo. Povprečnina po 166. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) se odstopa sodniku za prekrške. . . Svet za splošne in notranje zadeve je pooblaščen, da del sredstev, ki so v proračunu razporejena za dejavnost sodnika za prekrške, med letom razporedi za druge potrebe v glavnem namenu 07 — delo državnih organov. To razporeditev opravi po predhodni oceni priliva povprečnin. 9. člen Osebne dohodke voljenih funkcionarjev, tajnika mestne skupščine, in pomočnika tajnika mestne skupščine določa komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na podlag; sklepa o povračilu osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom skupščine mesta Ljubljane ter določanju osebnih dohodkov tajnika in pomočnika tajnika skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 50-958/71). Osebni dohodk1 tajnika in pomočnika tajnika se izplačujejo iz finančnega načrta uprave skupščine mesta Ljubljane. 10. člen 4. komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane — za sredstva, razporejena v glavnem namenu 14 — negospodarske investicije, na postavki: reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij mora. pri razporeditvi sredstev do 400.000 din upoštevati predloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Svet za finance je pooblaščen: — da odloča o razporeditvi sredstev proračunske rezerve do višine 100.000 din v posameznem primeru, — da najame posojilo iz rezervnega sklada, če proračunski dohodki neenakomerno dotekajo, — odobri posojilo iz rezervnega sklada temeljni izobraževalni in kulturni skupnosti Ljubljana, če njuni dohodki neenakomerno dotekajo. 13. člen Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega din dohodke v znesku 53,817.000 od tega razporejene 53,817s000 14. člen Na posebnem računu se zbirajo dohodki in izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov. Prek posebnega računa se financirajo negospodarske investicije mesta Ljubljane (nova vlagamja) in dolgoročne programske naloge. Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračunu, ki ga sprejmeta predstojnik organa in svet delovne skupnosti. Ta sredstva se smejo uporabljati tudi v naslednjih letih. 15. člen Odredbodajalec za skupščine. posebni račun je tajnik mestne 16. člen 11. člen S sredstvi, ki so v proračunu mesta predvidena za posamezne namene, pa ni zanje odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razpolaga pristojni svet v okviru določenega namena. V vseh drugih primerih, razen postavk iz 12. člena tega odloka, razpolaga s sredstvi tajnik mestne skupščine kot odredbodajalec. Bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna in finančni načrt posebnega računa, so sestavni del tega odloka. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. 12. člen Nosilci sredstev so: 1. svet za splošne in notranje zadeve — za sredstva razporejena v glavnem namenu 07 — delo državnih organov* na postavki: nerazporejeno za nove namestitve — za sredstva, razporejena v posebnem računu na postavkah: reševanje prostorskih vprašanj državnih organov 2. svet za vzgojo in izobraževanje — za sredstva, razporejena v posebnem računu na postavki: vzdrževalna dela na srednjih šolah in domovih 3. svet za telesno in tehnično vzgojo — za sredstva, razporejena v posebnem računu na Postavki: vzdrževanje športnih objektov St. 9/47-73 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik zbora mestnega zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. L r. 209. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje, ki obsega območje med Gruberjevim prekopom na zahodu, Ljubljanico na severu, predvideno mestno obvozno cesto na vzhodu ter Hruševsko in Litijsko cesto na jugu in katerega je pod šifro projekta št. 1561/71 v januarju 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem In gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. • 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/46-73 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega zbora dr. Majda Strobl 1. r SKUPŠČINA OBČINE CELJE 210. Skupščina občine Celje .je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67. 40'68 in 43/70) in 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71), na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1973 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Celje v letu 1973 znašaj 6 Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki tekoča proračunska rezerva) znašajo 2. člen V rezervni sklad se vlaga 1 »/o od tekočih dohodkov proračuna v predvidenem znesku 618.586 dinarjev. 3. člen Republiški prispevek od avtorskih pravic in 0,5 »/o republiškega davka od prodaje na drobno v predvidenem znesku 3.440.000 din se v celoti izločajo na račun Kulturne skupnosti Celje. 4. člen Ce bodo dohodki proračuna večji od - tem odlokom predvidenih, bo o uporabi teh sredstev odločala občinska skupščina posebej. 5. člen Sredstva se razporejajo na ustrezne račune naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana: — kulturni skupnosti Celje — skladu za telesno kulturo — skladu za štipendije — socialnemu skladu — skladu za invalide in borce — centru za socialno delo — medobčinskemu zavodu za zdravstvo — državnim organom — krajevnim skupnostim — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — skladu za turizem — skladu za kmetijstvo Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno po dvanajstinah, za posebne namene pa v skladu s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabljajo tudi sredstva, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo. 7. člen Vsi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1973 morajo organizirati izvrševanje zadev in na- Predsednik zbora delovnih skupnosti Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. din 61.858.600 59.376.150 2.842.450 log iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvrševanje določbe iz prvega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu. je odgovoren predstojnik organa, kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito porabo sredstev. Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1973 morajo izvrševati sklep in priporočila občinske skupščine ii\ njenih organov, ki so' povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk. Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1973. 8. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, ali ne bodo porabljena v celoti, lahko svet za družbeni plan in finance prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 9. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje dejavnosti: — 03 sredstva za informativno dejavnost — 05 higienska postaja — 05 zdravstvena preventiva , — 05 rehabilitacija invalidov — 05 prispevek za kmečko zavarovanje — 06 zavod za požarno varnost se oddvojijo po dvanajstinah na račun pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi in na podlagi opravljenih obračunanih storitev. 10. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev za negospodarske investicije — o razporeditvi sredstev za ostala društva in — o uporabi sredstev — nerazporejeni dohodki. 11. člen Sredstva v višini 2.465.000 dinarjev, ki so predvidena v proračunu za dejavnost krajevnih skupnosti, se dodelijo krajevnim skupnostim po merilih, ki so sestavni del tega odloka. 12. člen Svet za družbeni plan in finance lahko v primeru, če dotok proračuna dohodkov ne bo dosežen v višini, ki je predvidena v bilanci dohodkov, začasno zmanjša koriščenje proračunskih sredstev, razporejenih za posamezne namene v posebnem delu proračuna. 13. člen Občinski upravni organ, pristojen za proračun, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih organov, skladov in organizacij, katerih sredstva se zagotovijo iz občinskega proračuna ter kontrolo investicij, ki se financirajo neposredno iz občinskega proračuna. 14. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna je sestavni del tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 460-10/73-1 Celje, dne 23. marca 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1 .r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov Proračuna občine Celje za leto 1973 Vrsta Dohodki St. Razporeditev dohodkov Skupaj dohodka skupaj namena 1. Prispevki 28.474.700 01 Invest. in redna dejavnost 2. Davki 30.222.300 izobraževanja in vzgoje 1.710.060 3. Takse 2.782.000 63 Kulturno-prosvetna dejavnost 10.271.750 4. Drugi dohodki 379.600 04 Socialno varstvo 9.189.000 / 05 Zdravstveno varstvo 1.200.000, / 06 Komunalna dejavnost 7.310.000 / 07 Delo državnih organov 14.016.400 / 08 Narodna obramba 1.290.000 / 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 2.465.000 / 13 Dejavnost družbenopolitičnih / # organizacij in društev 1.650.400 / 14 Negospodarske investicije 8j256.000 / 16 Gospodarski posegi 805.000 / 17 Proračunske lobveznosti preteklih let 600.000 / 18 Rezervni sklad 618.600 / 19 Nerazporejeni dohodki 2.482.450 Skupaj 61.858.600 Skupaj 61.858.600 Merila za delitev sredstev krajevnim skupnostim za leto 1973 1 Sredstva za redno dejavnost krajevnih skupnosti se za leto 1973 zagotovijo iz občinskega proračuna po teh merilih. 2 Krajevni skupnosti se za najemnino družbenih in pisarniških prostorov' dodeli znesek po najemni pogodbi. 3 Za vzdrževanje družbenih in pisarniških prostorov se: krajevnim skupnostim: Vojnik, Center, Store, Ga-berje, Dolgo polje dodeli po 2.250 dinarjev; krajevnim skupnostim: Otok; Medlog, Ostrožno, Šmartno v Rožni dolini, Svetina, Škofja vas, Frankolovo. Strmec, Aljažev hrib. Pod gradom, Trnovlje in Ljubečna pa po 1.500 dinarjev. 4 Za osebne dohodke, prispevke, pisarniške in druge stroške, se krajevnim skupnostim prizna: — na prebivalca 3 dinarje in — v enem znesku 16.200 dinarjev. 5 Za oddaljenost sedeža krajevne skupnosti od sedeža občine in največjo oddaljenost vasi od sedeža krajevne skupnosti se krajevnim skupnostim prizna: Dobrna Točk 60 Frankolovo 43 Gaberje 14 Ljubečna 28 Medlog' 14 Pod gradom 19 Strmec 51 Svetina 34 Šmartno v Rožni dolini 36 Škofja vas 24 Store 23 Trnovlje 11 Vojnik 37 Ostrožno 20 Vrednost točke znaša 50 .dinarjev. 6 Za vzdrževanje krajevnega pokopališča se krajevni skupnosti, ki upravlja in vzdržuje krajevno pokopališče, dodeli 1.500 dinarjev. 7 Za redno vzdrževanje krajevnih cest se krajevni skupnosti dodeli za 1 km ceste 2.000 dinarjev. 8 Za redno vzdrževanje in manjša obnovitvena dela se krajevni skupnosti prizna za vsak krajevni most 1.500 dinarjev. 9 Za redno vzdrževanje in čiščenje kanalizacije krajevnega pomena se krajevni skupnosti dodeli za 1 dolžinski meter kanalizacije 1 dinar. 10 Za redno čiščenje ulic v strnjenih naseljih in za odvoz smeti prejme krajevna skupnost od 1 m- čiščene cestne površine 0,20 dinarjev. 11 Za redno vzdrževanje, čiščenje in košenje trave na javnih zelenicah oziroma parkih prejme krajevna skupnost za vsak mJ 1 dinar. 12 Za redno vzdrževanje in urejanje otroških in malih rekreacijskih igrišč, če jih vzdržuje krajevna skupnost samk, se dodeli za vsako tako igrišče 1.000 dinarjev. 13 Za redno vzdrževanje, manjša popravila in redno čiščenje spomenikov NOB in drugih samostojnih spominskih obeležij, če jih vzdržuje krajevna skupnost, se dodeli za vsak spomenik ali obeležje po 1.000 dinarjev. 14 Sredstva, ki predstavljajo soudeležbo občine pri financiranju naložb za gradnjo objektov krajevnega pomena, se dodelijo krajevni skupnosti v takem razmerju kot se dodeljujejo sredstva za redno vzdrževanje komunalnih objektov. Toliko sredstev kot jih dobi krajevna skupnost po prvem odstavku te točke, mora zbrati tudi sama. 15 Sredstva, ki so zagotovljena krajevnim skupnostim po teh merilih, razporedijo krajevne skupnosti samostojno in v skladu z določili svojih statutov. 211. Skupščina občine Celje je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/72 in 3/73) ter 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71), na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72 in 52/72) se za 1. členom vstavi nov 1. a člen, ki se glasi: »Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od premoženja, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo.« 2. člen Prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, še ne glede na višino osebnih dohodkov, prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Olajšava se prizna glede na višino' vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer: 1. enkratna olajšava v višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija 50 ‘Vo od katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 do 30.000 din; 2. dvakratna olajšava v višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija od 30.000 din do 60.000 din; 3. dvakratna olajšava v višini 100 %> letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 din. Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz predhodnega stavka zniža za 40 Vo. Izračunane olajšave po teh kriterijih se zavezan-eerrf, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku, znižajo in to zavezancem iz III. skupine katastrskih občin za 20 Vo, iz II. skupine katastrskih občin za 30 Vo in iz I. skupine katastrskih občin za 40 Vo.« 3. člen Za 10. členom se vstavi nov 10. a člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 V>- Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz Prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %>. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se Prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. Olajšava se Prizna, Ce jo zavezanec uveljavlja do konca januarja Po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.« 4. člen Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se Blasi: »Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšal-nem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat.« , 5. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. a člena zakona o davkih občanov, po nasled- njih stopnjah: do Osnova din 10.000 * . Stopnja •/« 30 od 10.000 do 20.000 33 od 20.000 do 30.000 ' 36 od 30.000 do 40.000 39 od 40.000 do 60.000 42 , od 60.000 do 80.000 45 od 80.000 do 100.000 48 nad 100.000 50 6. člen Za 14. členom se vstavi nov 14. a člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. a člena zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 20,10 “/o; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 14. člena tega odloka.« 7. člen 15. člen se črta. 8. člen 16. člen se spremeni in glasi: »V smislu 82. člena zakona o davkih občanov se-odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti zniža za 30 “/o zavezancem, ki redno opravljajo naslednje dejavnosti: krojaštvo, pletiljstvo, šiviljstvo, vezilstvo, čevljarstvo, ortopedija, izdelovanje copat, moško frizerstvo, pedikura, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki in žaganje drv. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo znašati več kot 1.500 din. Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok, navedenih v prvem odstavku tega člena in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 3 leta opravljali to redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 °/o, vendar največ za 17.000 din. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu. Zavezancu se prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša.« 9. člen V drugem odstavku 17. člena se za besedo »dobivali« vstavijo besede: »po veljavni odločbi«. 10. člen V 18. členu se spremeni točka 12 in doda nova 13. točka, ki se glasita: »12. od dohodkov, doseženih po 3; točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 "/« 13. od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 %>.« 11. člen 19. člen se spremeni tako, da se na novo glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih .storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja •It, do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 38 od 20.000 do 30.000 41 od 30.000 do 40.000 44 od 40.000 do 60.000 47 od 60.000 do 80.000 50 od 80.000 do 100.000 53 nad 100.000 55.« 12. člen Za 19. členom se vstavi nov 19. a člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9.a člena zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 20,10 °/o; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 19. člena tega odloka.« 13. člen 20. člen se spremeni tako, da se na novo glasi: »Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po sledečih stopnjah: 1. od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek iz intelektualnih storitev po odbitku, razen od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 25 %>; 2. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 0/i>; 3. od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15%.« 14. člen V 21. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.« 15. člen Naslov »VII. davek na dohodke od stavb« in členi 24, 25 in 26 se črtajo. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 16. člen 27. člen se spremeni tako, da se na novo glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje po sledečih stopnjah: Osnova din do 5.000 *• . Stopnja "/« 30 do 10.000 ' 35 do 20.000 40 do 30.000 45 do 50.000 50 do 100.000 60 nad 100.000 70 17. člen Za 27. členom se vstavijo novi 27. a, 27. b, 27. c, 27. d, 27. e in 27. f členi, ki se glasijo: 27. a člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 27. b člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž ki počitniških hiš v najem, pa se prizna 30% stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 27. c člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50%. 27. d člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, tudi ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo prek zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom. Priznanje oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. DAVEK OD PREMOŽENJA 27. e člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji 12%; 2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del 'stanovanjske stavbe, po stopnji 20%; 3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50%. 27. f člen Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če so lastniku stavbe dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in če se taka stavba ne daje v najem.« 18. člen Naslov »IX. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in člena 29 ter 30 se črtajo. DRUGE DOLOČBE 19. člen Za 31. členom se vstavi nov 31. a, 31. b in 31. c člen, ki se glasijo: »31. a člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 31. b člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog .plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev. 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlok plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višinp davčnega dolga ter časa trajanja vzroka, zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. 31. c člen Pooblašča se svet za družbeni plan in finance, da lahko na obrazložen predlpg davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki neprepiičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.« 20. člen V 33. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če Zavezanec vlogi za opravljanje' obrtne dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.« 21. člen Za 35. členom za naslovom »XIII. prehodne in končne določbe« se dodata nova 35. a in 35. b člena, ki se glasita: »35. a člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo iz osebnih dohodkov po 9. a členu zakona o davkih občanov davke in prispevke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 10,76 °/o. 35. b člen Zavezanci davka iz kmetijstva lahko v letu 1973 izjemoma uveljavljajo olajšavo za otroke na rednem šolanju do 30. aprila 1973.« 22. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen za izdajo prečiščenega besedila odloka. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 422-18/73-1 Celje, dne 23. marca 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1 .r. 212. Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72), po 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SRS (Uradni list SRS, št. 43/67) in po 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na seji občinskega-zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljne skupnosti otroškega varstva in za financiranje nekaterih oblik otroškega varstva plačujejo: — delovne in druge organizacije od sredstev, namenjenih za osebne dohodke po stopnjah 0,45 ‘Vo, . — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin po stopnji 0,40 %>. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok in za financiranje nekaterih oblik otroškega varstva se v letu 1973 plačujejo v višini 2,81 Vo občinskega prispevka od osebnih dohodkov od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, ter od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 3. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo v sklad temeljne skupnosti otroškega varstva. Prispevke iz 2. člena tega odloka odvaja pristojna podružnica službe družbenega knjigovodstva v sklad temeljne skupnosti otroškega varstva ob vsaki praznit^ vi računov. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-5/73-1 Celje, dne 23. marca 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1 .r. Skupščina občine Celje je po 26., 27., 29. in 62. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40/68), 7. člena družbenega dogovora ter 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah odloka o oblikovanju sredstev za izobraževanje 1. člen V 3. členu odloka o oblikovanju sredstev za izobraževanje (Uradni vestnik Celje, št. 7-90/68 in 30-11/69 se 29,94 % nadomesti s 30,04‘Vo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1973. St. 400-11/73-1 Celje, dne 23. marca 1973. , ' Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1 .r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 214. Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 36. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1973 1. člen Proračun občine Grosuplje za leto 1973 obsega din dohodke v znesku 13,331.000 od tega: — razporejene dohodke v nesku 12,097.900 — nerazporejene dohodke v znesku 1,233.100 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 pripada: a) komunalnemu skladu občine 100 °/o prispevka za uporabo mestnega zemljišča; b) posebnemu računu za gasilske namene 100 °/o dela zavarovalnih premij, ki jih plačujejo zavarovalnice občini, po izločitvi sredstev za plačilo anuitete; c) rezervnemu skladu 1 °/o vseh proračunskih dohodkov, doseženih v letu 1973, razen od prenesenih dohodkov iz prejšnjega leta in od dopolnilnih sredstev republike; . r č) temeljni .kulturni skupnosti Grosuplje 100 % odstopljenega republiškega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 100 %> odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno. 3. člen Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu s predpisi z vsemi sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. Uprava občinske skupščine kot svoja sredstva za delo uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. 4. člen t ■ Svet za finance skupščine občine jč pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov do zneska 100.000 din v posameznem primeru. O odobritvi uporabe sredstev je svet dolžan poročati občinski skupščini. i * 5. člen Svet za finance se pooblašča, da v upravičenih primerih prerazporeja sredstva v okviru glavnih namenov med bližnje namene. 6. .člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-37/72 Grosuplje, dne 21. marca 1973. i Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1973 Vrsta dohod. Imenovanje dohodkov skupaj Glavni namen i Prispevki 5.310.000 03 2 Davki 5,450.000 04 3 Takse 850.000 05 5 Dohodki po posebnih predpisih 210.000 06 6 Razni dohodki 200.000 07 7 Dopolnilna sredstva 650.000 12 9 Prenesena sredstva 661.000 13 14 16 18 19 Skupaj dohodki 13,331.000 Razporeditev dohodkov Skupaj Kulturno prosvetna dejavnost 480.000 Socialno skrbstvo 1,748.000 Zdravstveno varstvo 1,331.000 Komunalna dejavnost 700.000 Delo državnih organov 4,806.000 Dejavnost krajevnih skupnosti 600.000 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 705.400 Negospodarske investicije 881.000 Gospodarski posegi 738.000 Rezervni sklad 108.500 Nerazporejeni dohodki 1,233.100 Skupaj razporejeni dohodki 13,331.000 215. Na podlagi 6., 10. in 231. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7'72 in 3 73) ter 33. in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72 in 42/72) se spremeni in dopolni, kot sledi: 2. člen V 3. členu odloka se točki 6 in 8 črtata, točke 7 in 9 postanejo točke 6 in 7. Doda se nova 8 točka: »Davek od premoženja«. 3. člen V 13. členu odloka se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: Pod enakimi pogoji se prizna olajšava v višini 10 fl/o vloženih sredstev zavezancem, katerim kmetijstvo ni glavni poklic, pa se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, vendar olajšava ne sme presegati enoletne odmere davka iz- kmetijstva. 4. člen Za 13. členom se doda nov 13. a člen, ki se glasi: Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo, otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša letno 500 din odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok nima lastnega dohodka iz naslova štipendije in vajeniške nagrade in samo za čas. kot je za posamezno vrsto šole določen za redno šolanje. Olajšava ne sme biti višja kot 1500 din. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, kateri je priložiti ustrezno potrdilo o šolanju. 5. člen V 14. členu odloka se drugi odstavek črta. 6. člen 15. člen odloka se spremeni tako. da se glasi: Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. V stopnjo se zajame stopnjo davka iz delovnega razmerja, občinski in republiški prispevek za izobraževanje, prispevek za otroški dodatek in dnevno varstvo otrok ter prispevek za zaposlovanje. Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg skupne stopnje davka iz 1. odstavka tega člena tudi poseben davek po stopnji 20 °/o od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: ' Presežek Stopnja. •It do 10.000 30 od 10.000 do 20.000 34 od 20.000 do 30.000 38 od 30.000 do 40.000 42 od 40.000 do 60.000 46 od 60.000 do 80.000 49 od 80.000 do 100.000 52 nad 100.000 55 7, člen V 16. členu odloka se besedilo 13. točke spremeni, tako, da se glasi: a) od dohodkov domače obrti, ki vključuje tudi izdelovanje čipk. izdelovanje spominkov in slikanje narodnih motivov na izdelke domače obrti 50/o; b) od dohodkov lesne embalaže in pakiranja izdelkov domače obrti 10 °/». V drugem odstavku 16. člena se doda za besedilom: nasadil za orodja še čipk in obodov za izdelovanje sit in rešet. 8. člen Za 17. členom se doda nov 17. a člen, ki se glasi: Zavezancem, ki so pričeli opravljati storitveno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost kot glavni po- klic se prizna davčna olajšava s tem, da se odmerjeni davek zniža v prvem letu poslovanja za 40 °/o, v drugem letu pa za 20 "/o v naslednjih dejavnostih: — kleparstvo, — urarstvo, — elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate, — elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje, — rezbarstvo, — tapetništvo in dekoraterstvo, — čevljarstvo (popravila), — inštalaterstvo vseh vrst, — pečarstvo, — pleskarstvo in soboslikarstvo. — krovstvo, — steklarstvo, — brivstvo in frizerstvo, — aranžerstvo, — dimnikarstvo, — gostinstvo. Šteje se, da je zavezanec (začetnik) pričel z obrtno dejavnostjo, če ni prej opravljal obrti v kateri drugi občini, ali da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnost iste obrtne stroke. 9. člen 18. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske stontve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu delu, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. V stopnjo se zajame stopnjo davka iz delovnega razmerja, občinski in republiški prispevek za izobraževanje, prispevek za otroški dodatek in dnevno varstvo otrok ter prispevek za zaposlovanje. Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg skupne stopnje davka iz 1. odstavka tega člena tudi posebni davek po stopnji 20 °/o od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od intelektualnih in negospodarskih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: Presežek do 10.000 Stopnj; v. 35 od 10.000 do 20.000 39 od 20.000 do 30.000 43 od 30.000 do 40.000 47 od 40.000 do 60.000 51 od 60.000 do 80.000 54 od 80.000 do 100.000 57 nad 100.000 60 10. člen Naslov 6. poglavja »Davek na dohodke od stavb« ter členi 22, 23 in 24 se črtajo. 11 11. člen Za 25. členom odloka se dodajo novi 25. a, 25. b in 25. c členi, ki se glasijo: 25. a člen Davek na dohodke od premoženja dosežen s prodajo premičnin se ne plačuje, če je preteklo 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 19.000 din. 25. b člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se prizna 60 'Vo stroškov • za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. Od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se prizna 40 °/o stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. 25. c člen Zavezancem ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic prizna posebna olajšava, ki znaša 50 °/o od odmerjenega davka. 12. člen Naslov 8. poglavja »Davek na dohodek; dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« ter člena 26 in 27 se črtajo. 13. člen Doda se novo 8. poglavje, ki se glasi: »Davek od premoženja« z novimi členi, ki se glasijo: 26. člen Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže. Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti. Dalvek od premoženja se plačuje: 1. od stavb, delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, od poslovnih prostorov, garaž, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe po stopnji 10 °/o, 2. od stanovanjskih prostorov, ki se občanjo uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 30 "/n. 27. člen Davka od premoženja ne plačujejo lastniki ali uživalci stavb oziroma stanovanj, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in imajo svojstvo zavarovanca iz kmetijskega zavarovanja. 14. člen Za 31. a členom se dodajo novi členi ki se glasijo: / 31. b člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. Ge zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko dovoli največ za 6 mesecev. 2. Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel' opravljati dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavarovančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka ali dovoljeno občasno obročno odplačevanje se ne zaračunavajo zamudne obresti, če v roku, določen z odločbo dolg poravna. 31. c člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, določenih z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 422-6/72 Grosuplje, dne 21. marca 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 216. Na podlagi 68. ’člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 19. člena poglavja b točke 24 ustavnega zakona za izvedbo ustav1 nih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51'71) in 1. člena ustavnega zakona o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, š?. 54/72) ter 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1973 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva I. SPLOŠNE določbe 1. člen Skupščina občine Grosuplje ustanovi sklad za pospeševanje kmetijstva občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut. S statutom se določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora in način poslovanja sklada. 3. člen Sklad ima sedež pri skupščini občine Grosuplje- 4. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov. Upravni odbor imenuje za dobo dveh let skupščina občine Grosuplje. 5. člen Upravni odbor sklada poroča občinski skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat letno. II. SREDSTVA SKLADA 6. člen Sredstva sklada so: 1. dohodki od pavšalne odškodnine za naravno osemenjevanje govedi, 2. dotacija iz proračuna, 3. drugi viri dohodkov, ki jih predpiše skupščina občine Grosuplje, 4. drugi dohodki (dotacija, namenska sredstva, darila itd.j. Sredstva sklada se uporabljajo za pospeševanje kmetijstva v skladu s finančnim načrtom, zlasti pa za: 1. umetno In naravno osemenjevanje govedi ter nabavo plemenjakov (bikov, merjascev in žrebcev), 2. regresiranje nakupa plemenske živine zasebnim kmetovalcem, semen in za uvajanje novih repromate-rialov, 3. regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih posamezni kmetovalci najamejo za modernizacijo-svojih kmetij, ko najamejo komercialne kredite, 4. izobraževanje kmetov, 5. pospeševalno in nasvetovalno službo, 6. organizacijo vzorčnih kmetij in kmetijskih razstav, 7. izdelavo ureditvenih programov in razvojnih načrtov posameznih kmetijskih območij, ter za sofinanciranje programov melioracij kmetijskih zemljišč, 8. izdelavo razvojnih načrtov kmetijstva. 7. člen Sredstva sklada se določijo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine Grosuplje. Sredstva sklada se določijo po vrstah, razporejajo .pa po namenih, v okviru namena lahko tudi po uporabnikih. Sklad ima lahko tekočo rezervo, ki ne sme presegati 1 Vo letnih sredstev sklada. 8. člen Finančni načrt sklada mora biti usklajen z delovnim programom, družbenim planom in smernicami občinske skupščine. Sredstva, ki jih sklad dobi od občinske skupščine ali koga drugega za določen namen, se morajo uporabiti samo v namen, za katerega so bila dana. 9. člen Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev in poraba sredstev se izkazujejo z zaključnim računom sklada. Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada skupščini občine Grosuplje v potrditev. 10. člen Sklad lahko prevzame obveznosti samo do višine sredstev, ki jih pričakuje v ustreznem letu po finančnem načrtu. III. POSLOVANJE SKLADA 11. člen Delo sklada je javno. 12. člen Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji in drugih veljavnih predpisih, po družbenem planu in smernicah organov občinske skupščine. 13. člen Ko sklad sprejme finančni načrt, ga mora takoj najpozneje pa v 15 dneh predložiti ustrezni službi občinske skupščine. Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša oziroma najpozneje 15 dni po sprejemu proračuna občine. Ce finančni načrt ni sprejet pred začetkom leta, ker pred začetkom leta ni bil sprejet proračun občine, se začasno, vendar najdlje tri mesece, nadaljuje financiranje iz sklada na podlagi finančnega načrta za preteklo leto. 14. člen Sklad ima tajnika. Tajnika sklada imenuje tajnik skupščine občine Grosuplje izmed delavcev uprave občinske skupščine. 15. člen Administrativne, finančne in druge posle za sklad opravljajo ustrezne strokovne in upravne službe uprave občine Grosuplje. IV. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje in zdravstveno varstvo živine občine Grosuplje, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. maja 1967 in je bil objavljen v Glasniku št. 23/67. • 17. člen Sredstva sklada za pospeševanje živinoreje in zdravstvenega varstva živine se v celoti prenesejo v novo ustanovljeni sklad za pospeševanje kmetijstva. • 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-10/73 Grosuplje, dne 21. marca 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 217. Na podlagi 101. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) in 53. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1973 sprejela ODLOK o pogojih in kriterijih za socialno ogroženost kmetov-borcev, kot pogoja za pravico do varstvenega dodatka 1. člen Pravico do varstvenega dodatka ima kmet - borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti ter drugi redni dohodki kmeta - borcu in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsake leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 2. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov ter seštevkov: starostne pokojnine kmeta - borca, dohodkov od kmetijske dejavnosti in drugih rednih dohodkov kmeta - borca in njegovih družinskih članov. 3. člen Za družinske člane kmeta - borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico in višino varstvenega dodatka, se štejejo: zakonec, otroci, starši in drugi sorodniki ali preužitkarji, ki živijo s kmetom - borcem na kmetiji. 4. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz leta 1972 — povečan dvakrat. Ce je na kmetiji več kmetov. - borcev, ki imajo pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se šteje enkratni katastrski dohodek. Ce je kmet - borec težje bolan in nepokreten ter rabi stalno tuj" pomoč in v primeru, ko je kmet - borec samohranilec, se katastrski dohodek ne šteje v skupne dohodke družine. Za samohranilca se šteje kmet - borec, ki živi sam ali z drugimi dela nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. Za delo nezmožnega družinskega člana se šteje oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi od I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delonezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe. 5. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 °/o. Za pokojnino družinskega člana se šteje znesek pokojnine za mesec december prejšnjega leta, zmanjšan za 70 »/o. Za osebni dohodek od samostojne poklicne dejavnosti in za dohodek od stavb in premoženja se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. 6. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, socialna podpora, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu in štipendija. 7. člen Kmetu - borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli tudi družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. Občasna denarna pomoč se lahko dodeli kmetu -borcu največkrat dvakrat v koledarskem letu. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 59-22/72 Grosuplje, dne 21. marca 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje . Janez Lesjak 1. r. 218. Na podlagi 101. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) ter 54. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi organa za odločanje o pravici do varstvenega dodatka za kmete-borce I Komisijo za zadeve borcev in invalidov pri skupščini občine Grosuplje se določi za odločanje o pravici do varstvenega dodatka kmetom - borcem. II Komisija iz tč. I. tega sklepa ugotavlja, potem ko dobi mnenje občinske organizacije zveze borcev NOV, ali posamezni kmet - borec izpolnjuje pogoje iz 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov. III Komisija tudi odloča o višini Varstvenega dodatka posameznemu kmetu - borcu. IV Za ugotovitveni in pritožbeni pristopek prf določanju 'varstvenega dodatka za kmete - borce se smiselno uporabljajo določila odloka o občinskih priznavalninah. V Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 59-22/72 Grosuplje, dne 21. marca 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 219. Na podlagi drugega odstavka 70. člena in 101. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), 79. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68) ter na predlog sveta za družbene službe,- je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 21. marca 1973 sprejela ODLOK o organizaciji mreže osnovnega šolstva in šolskih okoliših v občini Grosuplje 1. člen V občini Grosuplje so naslednje osnovne šole: 1. Osnovna šola Grosuplje 2. Osnovna šola Stična 3. Osnovna šola Šentvid pri Stični 4. Osnovna šola Dobrepolje. 2. člen Osnovne šole so popolne, samostojne in samoupravne delovne organizacije ter so pravne osebe. Osnovne šole iz 1. člena so centralne osnovne šole, ki imajo podružnične osnovne šole. 3. člen Osnovna šola Grosuplje ima naslednje podružnične osnovne šole: Šmarje, Žalna, Polica, Podtabor, Kopanj, Ilova gora in Škocjan. Osnovna šola Stična ima naslednje podružnične osnovne šole: Višnja gora, Zagradec, Krka, Muljava, Ambrus in Korinj. Osnovna šola Šentvid pri Stični ima naslednje podružnične osnovne šole: Temenica in Hrastov dol. Osnovna šola Dobrepolje ima naslednje podružnične šole: Kompolje in Ponikve. 4. člen Podružnične osnovne šole so organizacijske enote centralnih osnovnih šol in niso pravne osebe. 5. člen Osnovne šole imajo ožji in širši šolski okoliš. V ožji šolski okoliš osnovne šole spadajo naselja, iz katerih učenci obiskujejo šolski pouk v vseh razredih na centralni osnovni šoli. V širši šolski okoliš osnovne šole spadajo naselja, iz katerih učenci obiskujejo šolski pouk do vštetega 4. razreda na podružnični osnovni šoli, od 5. razreda dalje pa na centralni osnovni šoli, razen šol Šmarje in Višnja gora, ki sta osemletki. 6. člen 1. V ožji 'šolski okoliš Osnovne šole Grosuplje spadajo naslednja naselja: Grosuplje, Gatina, Brvace, Brezje pri Grosupljem, Spodnje Duplice, Spodnja Slivnica, Veliko .Mlačevo (del), Malo Mlačevo (del), Blato, Mala Stara vas, Ponova vas (del). V širši šolski okoliš Osnovne šole Grosuplje spadajo naselja: — podružnične osnovne šole Šmarje: Smarje-Sap, Mali vrh pri Šmarju, Gajniče, Razdrto, ■'Tlake, Veliki Vrh pfi Šmarju, Cikava, Hrastje, Huda Polica, Para-dišče, Podgorica pri Šmarju, Zgornja Slivnica, Sela piri Šmarju; — podružnične osnovne šole Žalna: Žalna, Velika Loka, Plešivica pri Žalni, Veliko Mlačevo (del), Malo Mlačevo (del), Zagradec pri Grosupljem, Luče; — podružnične osnovne šole Polica: Polica, Blečji vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Koželjevec, Mali Konec, Troščine, Peč, Dole pri Polici, Velika Stara vas, Zgornje Duplice; — podružnične osnovne šole Podtabor: Podtabor, Vino, Vrbičje, Udj^ Podgorica pri Podtaboru, Gornji Rogatec, Ponova vas (del), Bičje, Cerovo, Mala vas, Pece, Medvedica (del); — podružnične osnovne šole Kopanj: Velika Račna, Mala Račna, Predole, Cušperk; — podružnične osnovne šole Ilova gora: Velika Ilova gora, Mala Ilova gora, Gaber je pri Ilovi gori; — podružnične osnovne šole Škocjan: Velike Lip-Ijene, Male Lipljene, Medvedica (del). Rožnik, Staro apno, Železnica. 2. V ožji šolski okoliš osnovne šole Stična spadajo naslednja naselja: Stična, Gaberje pri Stični, Ivančna gorica, Studenec, Skrjanče, Mekinje nad Stično. Vir pri Stični, Metnaj, Debeče, Dobrava, Pristava, Mala Goričica, Obolno, Osredek nad Stično, Planina. Poljane pri Stični. Mala Dobrava, Malo Črnelo, Veliko Črnelo, Mrzlo polje, Mleščevo, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draga. V širši šolski okoliš osnovne šole Stična spadajo naselja: — podružnične osnovne šole Višnja gora: Višnja gora, Dedni dol, Peščenik, Spodnje Brezovo, Velika Dobrava, Kamno brdo, Sela pri Višnji gori, Leskovec, Gornje Brezovo, Vrh pri Višnji gori, Kriška vas, Nova vas. Pristava pri Višnji gori, Zavrtače, Podsmreka pri Višnji gori, Polje pri Višnji gori, Stari trg, Zgornja Draga, Mala Loka pri.Višnji gori; — podružnične osnovne šole Zagradec: Zagradec, Fužine, Veliko Globoko, Malo Globoko, Kuželjevec, Grintovec, Dečja vas pri Zagradcu, Gabrovka pri Zagradcu, Marinča vas, Kitni vrh, Valična vas, Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Male Rebrce, Tol-čane. Velike Rebrce; . — podružnične osnovne šole Krka: Krka, Gradišek, Krška vas, Trebnja gorica, Ravni dol, Podbukov-je, Gabrovčec, Male Lese, Velike Lese, Znojile pri Krki, Kočevje; —* podružnične osnovne šole Muljava: Muljava, Velike Vrhe, Male Vrhe, Leščevje, Mevce, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Gorenja vas, Bojanji vrh, Male Kompolje, Velike Kompolje; — podružnične osnovne šole Ambrus: Ambrus, Kal, Kamni vrh pri Ambrusu, Višnje, Baken>, Brezovi dol, Primča vas; — podružnične osnovne šole Korinj: Veliki Korinj, Mali Korinj, Laze nad Krko. 3. V ožji šolski okoliš osnovne šole Šentvid pri Stični spadajo naslednja naselja: Artiža vas, Boga vas, Breg pri Dobu, Dob, Griže, Grm pri Radohovi vasi, Glogovica, Male Češnjice, Mali Kal, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Podboršt, Pokojnica, Radohova vas, Sela pri Dobu, Selo pri Radohovi vasi, Sentpavel, Škofije, Šentvid pri Stični, Velike Češnjice, Veliki Kal, Velike Pece, Vrhpolje in Zaboršt. V širši šolski okoliš osnovne šole Šentvid pri Stični spadajo naselja: — podružnične osnovne šole Temenica: Bukovica, Bratnice, Cagošče, Dolenja vas, Male Dole, Pungert, Praproče, Temenica, Velike Dole, Videm pri Temenici; — podružnične osnovne šole Hrastov dol: Hrastov dol, Lučarjev kal, Male Pece, Rdeči kal, Sad in Trno-vica. 4. V ožji šolski okoliš osnovne šole Dobrepolje spadajo naslednja naselja: Videm, Podgora, Bruhanja vas, Podgorica, Podpeč, Zdenska vas, Mala vas, Zagorica, Cesta, Predstruge, Vodice. V širši šolski okoliš osnovne šole Dobrepolje spadajo naselja: , — podružnične osnovne šole Kompolje: Kompolje; — podružnične osnovne šole Ponikve: Ponikve. 7. člen S sporazumom pristojne osnovne šole in Temeljne izobraževalne skupnosti se lahko vključijo posamezna naselja iz sosednjih občin v šolske okoliše osnovnih šol v občini ali posamezna naselja v občini v šolske okoliše sosednjih občin. 8. člen Šolanje učencev na podružničnih osnovnih šolah je do vštetega 4. razreda, razen na podružničnih osnovnih šolah Šmarje in Višnja gora, ki sta popolni osemletki. 9. člen S statutom osnovne šole se določi podrobnejša organizacija in delovno področje šole. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-1/73 Grosuplje, dne 21. marca 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 220. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 20. marca 1973 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta I Osnutek zazidalnega načrta severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Sob Grosuplje. II Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 20. marca 1973. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje Andrej Šircelj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 221. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora v delovnih skupnosti dne 27. marca i973 sprejela Ljubljana, zveze gluhih Ljubljana in medobčinske stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb, se smejo uporabljati in odvajati na račune teh koristnikov le v skladu s pogodbami, ki jih z njimi sklene občina. 4. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje uprave občinske skupščine, skupnosti otroškega varstva, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, se prenesejo tem koristnikom neposredno iz postavk proračuna. Vsa ostala razporejena sredstva se črpajo neposredno iz računa proračuna. 5. člen Sredstva, ki jih organi, zavodi in organizacije iz 3. in 4. člena ustvarjajo s svojo dejavnostjo, uporabljajo kot sredstva za svojo redno dejavnost. 6. člen O presežkih dohodkov proračuna in dohodkov temeljne izobraževalne skupnosti preko plana, odločata skupščini občine in temeljne izobraževalne skupnosti samostojno. Presežna sredstva se bodo zbirala na posebnih računih. 7. člen ODLOK u proračunu občine Litija za leto 1U7 1. člen Proračun občine Litija za leto 1973 obsega: din — dohodke v znesku 10,717.500 — razporejene dohodke v znesku 10,588.500 — nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku 129.000 2^ člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 Pripada: a) skladu za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v občini Litija 100 °/o prispevkov za uporabo mestnega zemljišča b) skladu za gasilstvo v občini Litija 100 °/o od dela vseh zavarovalnih premij, ki jih vplačajo zavarovalnice v občini c) rezervnemu skladu občine Litija 1 Vo vseh proračunskih dohodkov v tem letu d) Temeljni kulturni skupnosti Litija 100 »/o odstopljenega republiškega davka od osebnega dohodka 'z avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 100 Vo odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno. Odstotek iz točke c) prejšnjega odstavka se ne °bračuna od prenesenega dela dohodkov po zaključnem računu proračuna za preteklo leto, od dopolnilnih sredstev republike. Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija' je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene izdatke proračuna. O odobritvi uporabe teh sredstev je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini. 8. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija je pooblaščeri, da odloča o najetju kredita iz rezervnega sklada v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov. 9. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 10. člen Pregled dohodkov proračuna občine Litija za leto 1973 in njegova razporeditev sta zajeti v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. št. 010-11/63 3. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje občinskega sodišča Ljubljana, občin-skega javnega tožilstva, občinske inšpekcije, sanitarne inšpekcije, zavoda za zdravstveno varstvo, zveze slepih Litija, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Litija za leto 1973 Vrsta Dohodki Znesek dohodka i Davek iz osebnih dohodkov iz delov- nega razmerja 4,854.300 2 Davek od prometa blaga 3,593.200 3 Takse 586.000' 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 920.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 119.000 7 Namensko dopolnilna sredstva 522.P00 9 Prenesena sredstva 123.000 St. glavnega Razpored dohodkov Znesek namena 403.300 03 Kulturno prosvetna dejavnost 04 Socialno skrbstvo 1,565.100 05 Zdravstveno varstvo 553.000 06 Komunalna dejavnost 1,842.880 07 Delo državnih organov 3,943.060 08 Narodna obramba 200.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 534.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organiza- cij in društev 750.260 14 Negospodarske investicije 532.000 15 Gospodarske investicije 28.000 16 Gospodarski posegi 135.100 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 10.000 18 Rezervni sklad 101.800 19 Nerazporejeni dohodki 129.000 Skupaj razpored dohodkov 10,717.500 222. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73) 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, 'št. 54/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK t o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Litija 1. člen V 6. členu odloka o davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/72, 22/72 in 26/72) se črtata točki 6 in 8, dosedanja točka 7 postane točka 6, doda se nova točka 7. »davek na določene premoženjske predmete«, dosedanja točka 9 pa postane točka 8. 2. člen 7. člen se spremeni in se glasi: »Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 4,80 "/o, od katerega pripada proračunu občine 2,25, Temeljni izobraževalni skupnosti pa 2,55. 3. člen Doda se 7.a člen, ki se glasi: »davka iz osebnega dohodka so oproščene telesnovzgojne organizacije«. 4. člen V 14. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasi: »Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din za vsakega otroka, s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da štipendija oz. lastni dohodek ne presega 50Q din mesečno. Prošnji za priznanje te olajšave mora biti priloženo potrdilo o šolanju in mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek.« Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva: — v gradnjo govejih hlevov z najmanj 25 stojišči • — gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3000 brojlerjev — v gradnjo prašičjih hlevov z najmanj 50 stojišči — nabavo kmetijskih strojev z vrednostjo najmanj 45.000 (50.000) dinarjev. Ta olajšava ne sme presegati triletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. 5. člen V 15. členu se doda 6. odstavek, ki se glasi: »Zavezanci davka od obrtnih in drugih gospčdarskih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic plačujejo poleg davka iz 16. člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9.a členu zakona o davkih občanov po stopnji 20 "/o. , 6. člen 16. člen se spremeni in se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje: a) od osnov ugotovljenih po 9.a členu zakona o davkih, ki določajo višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih po stopnji 11 "/o; b) od osnov, ki presegajo višino ugotovljeno po 9.a členu zakona o davkih, po naslednjih stopnjah: presežek din stopnj; »/. do 10.000 • 35 Od 10.000 do 20.000 39 od 20.000 do 30.000 43 od 30.000 do 40.000 47 od 40.000 do 60.000 51 od 60.000 do 80.000 54 od 80.000 do 100.000 57 nad 100.000 7. člen 60 17. člen se spremeni in se glasi: »Zavezancem iz prvega odstavka 15. člena sp odmerja davek po točki a) 16. člena. 8. člen Za 23. členom se doda 23.a člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim oprav- Ijanje dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka po 3. odstavku 21. člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9.a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20®/o. 9. člen Naslov poglavja »VII. davek na dohodke od stavb« in členi 25, 26, 27 in 28 se črtajo. 10. člen V 30. členu se drugi odstavek črta. Za 30. členom se dodata 30.a in 30.b člen, ki se glasita: 30.a člen Pri ugotavljanju 'davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter oddajanja ^opremljenih sob, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš upošteva kot strošek enoletna amortizacija in stroški vzdrževanja, upravljanja in obratovanja. Ti stroški se določijo: a) za stanovanja, ki se dajejo v najem, podnajem in oddajanja opremljenih sob 60 %> b) za garaže, počit, hiše in poslovne prostore 40 °/o 30. b člen Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij, se pri obdavčitvi priznava posebna olajšava, ki znaža 50 "/o od odmerjenega davka. 11. člen Naslov poglavja »X. Davek na dohodek dosežen z upbrabo dopolnilnega dela drugih« in členi 31, 32 in 33 se črtajo. 12. člen 13. člen V 34. členu se stopnja 15 °/o nadomesti s stopnjo 10 "/o. 14. člen Za 36. člen se dodata nova 36.a člen in 36.b člen, ki se glasita: 36. a člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga največ 1 leto, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oz. da so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah — da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov: Odlog ali obročno odplačevanje dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji predloži ustrezne dokaze. Davčna uprava občine odloči o vlogi s sklepom. Za ta čas se ne obračunajo obresti. 36. b člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št. 010-3/65 Za 33. členom se doda novo poglavje »X.a Davek na določene premoženjske predmete« in novi členi: 33.a, 33.b, 33.c, ki se glasijo: 33. a člen Enoletno stanarinsko oz. najemninsko vrednost stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci, predstavlja stanarina oz. najemnina, ki bi se dala dbseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. Osnova za ta davek je enoletni znesek stanarinske oz. najemninske vrednosti. 33. b člen Davek od kmetijskih stavb v krajih, ki so uvrščeni v II., III. in IV. skupino katastrskih občin po določilih 9- člena tega odloka, se ne plačuje pod naslednjimi Pogoji: — da so lastnikom stavb in njihovim članom gospodinjstva dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja — da se taka stavba ne daje v najem — da lastniki takih stavb nimajo dohodka od sezonskega oddajanja opremljenih sob. 33. c člen Davek na določene premoženjske predmete se Plačuje: a) od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 11 °/o b) od poslovnih stavb in prostorov 20 “/o c) od počitniških hiš 50 0/o Litija, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 223. Na podlagi 1., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) ]e skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija 1. člen 5. člen odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija se spremeni in se glasi: »Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki se opravljajo občanom in civilnopravnim osebam, po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del odloka.« s 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1973 dalje. St. 010-23/65 Litija, dne- 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 224. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela • ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 v občini Litija 1. člen Prispevek za otroško varstvo, ki se steka na poseben račun pri temeljni skupnosti otroškega varstva Litija za neposredno otroško varstvo! se plačuje po stopnji 0,45% od sredstev namenjenih za osebne,dohodke in po stopnji 0,40% od čistčga mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. ' 2. člen Delež občine zbranih sredstev od kmetov in zasebnih obrtnikov za namene dnevnega varstva otrok se določi v višini 0,50% od zbranih dohodkov v proračunu iz naslova prispevka od kmetijske dejavnosti in prispevka od obrtne dejavnosti. 3. člen Skupnosti otroškega varstva Litija se dotacija iz 2. člena tega odloka obračunava in vplačuje polletno na podlagi polletne realizacije proračunskih dohodkov. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-9/71 Litija, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Litija Slane Volk 1. r. 225, Na podlagi 26., 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen S tem odlokom se določajo stalni viri sredstev, ki jih skupščina občine Litija zagotavlja temeljni izobraževalni skupnosti Litija za financiranje vzgoje in izobraževanja. 2. člen Temeljni izobraževalni skupnosti pripadajo naslednji dohodki: — davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 2,55% — 25% od zbranih davkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in od davkov iz dohodka od obrtne dejavnosti, ki pripadajo občini — 25 % od zbranih davkov iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja v pavšalnem letnem znesku — 25 % od davka iz dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev — 25 % davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav — 25 % davka od skupnega dohodka občanov — 26% zbranega posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki se obračunava in plačuje po tar. št. 1 in 2 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 55-1155/72) — 100% dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 — 100 % davka na posest osebnih avtomobilov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-2/73 Litija, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 226. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/,73), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni Ust SRS, št. 34/72) in 58. in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70), je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela Presežek v din Stopnja “/o do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 39 od 20.000 do 30.000 43 od 30.000 do 40.000 47 od 40.000 do 60.000 51 od 60.000 do 80.000 54 od 80.000 do 100.000 57 nad 100.000 60.« 5. člen V 11. a členu se številka »11 Vo« nadomesti z besedami »iz prvega odstavka 11. člena«. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ■ 1. člen V 3. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 14/72 in 24/72) se črtata točki 6 in 8. dosedanja točka 7 postane točka 6, doda se nova točka »7. davek na določene premoženjske predmete«, dosedanja točka 9 pa postane točka 8. 2. člen 6. člen V 12. členu se točka 4 spremeni tako, da se glasi: »4. Od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena omenjene dohodke in od dohodkov iz tretje in četrte točke 76. člena zakona o davkih občanov....................................25%) Za 3. členom se doda nov 3. a člen, ki se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih / dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.« 3. člen Za četrtim odstavkom 10. člena se doda nov, peti odstavek, ki se glasi. »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki, jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši nad 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davka; davčna uprava odloči o olajšavi z odločbo.« 4. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka po 9. a členu zakona o davkih, ki ■ določa višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davek po stopnji..................... 10,30 %> Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodka po 9. a členu zakona o davkih poleg davka iz prvega odstavka tega člena še poseben davek po stopnji 20 "/o Občani ki presegajo višino dohodka.' ugotovljeno Po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo od presežka še davek po naslednjih stopnjah: Opomba: davek se ne plačuje od dohodkov iz priložnostnega zbiranja odpadnega materiala v manjšem obsegu. Za manjši obseg se štejejo dohodki do 4000 din letno.« 7. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani; ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka po 9. a členu zakona o davkih, ki določa višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davek po stopnji..................... 10,30 #/o Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodka po 9. a členu zakona o davkih poleg davka iz prvega Odstavka tega člena še poseben davek po stopnji 200/o Občani, ki presegajo višino dohodka, ugotovljeno po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo od presežka še davke od intelektualnih storitev po naslednjih stopnjah: Presežek v din Stopnja do 10.000 40 od 10.000 do 20.000 44 od 20.000 do 30.000 48 od 30.000 do 40.000 52 od 40.000 do 60.000 56 od 60.000 do 80.000 59 od 80.000 do 100.000 62 nad 100.000 65.« 8. člen Naslov poglavja »6. Davek na dohodke od stavb« in členi 17., 18., 19. in 20. se črtajo. 9. člen V 21. členu se drugi odstavek črta. 10. člen Za 21. členom se dodajo novi členi: 21. a, 21. b in 21. c, ki se glasijo: »21. a člen / Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, upošteva kot strošek enoletna amortizacija in stroški vzdrževanja, upravljanja in obratovanja. Ti stroški se določijo: a) od stanovanjskih prostorov 60 "/o od doseženega dohodka, b) od poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš 40°/o od doseženega dohodka. 21. b člen Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, upošteva kot strošek stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60°/« od doseženega dohodka. ' 21. c člen Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo pTeko ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri obdavčitvi priznava posebna olajšava, ki znaša 50®/o od odmerjenega davka.« 11 11. člen Naslov poglavja »8. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in člena 22. in 23. se črtajo. 12. člen Za 23. členom se doda novo poglavje »8. a Davek na določene premoženjske predmete« in novi členi: 23. a, 23. b in 23. c, ki se glasijo: »23. a člen Enoletno stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci, predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. 23. b člen Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. Za izvenmestni okoliš se štejejo tale naselja: Be-ričevo. Brinje, Dol, Ježa. Kleče, Nadgorica, Podgora, Sv. Jakob, Videm, Zaboršt, Podgorica, Zajelše. 23. c člen Davek na določene premoženjske predmete se plačuje po naslednjih stopnjah: a) od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 14 %> b) od poslovnih stavb in prostorov 20 "/o c) od počitniških hiš 30 “/o.« 13. člen Za 25. členom se doda novo poglavje »III. a Pobiranje davkov« in nov, 25. a člen, ki se glasi: »Davčni organ lahko začasno. odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; b) da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo vsled bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge' podobne vzroke; c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo >ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s 'posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.« 14. člen Za 26. členom se doda nov, 26. a člen, ki se glasi: »Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, po pogojih in merilih, o katervh se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.« 15. člen Za 26. členom se doda nov, 26. b člen, ki se glasi: »Svet za finance je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oziroma zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 231.. člena zakona o 'davkih občanov.« 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 422-8/72-4 Ljubljana, dne 27. marca 1973. Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Slavko Oblak 1. r. 227. Na podlagi 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Beži- . grad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27, marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 1. člen S tem odlokom se dploča stopnja prispevka za financiranje dnevnega varstva otrok na območju občine Ljubljana Bežigrad za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Bežigrad plačuje po stopnji — 0,45 »/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in — 0,40 %> od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri ustrezni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni in pogodbeni zavarovanci,-se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 420-7/73-3 Ljubljana, dne '27. marca 1973. Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Slavko Oblak 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER \ 228. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64. 43'67, 40/68 in 43/70) in 9?. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 45. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1973 1. člen din Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1973 'znašajo 49.598.000 Razporejeni dohodki proračuna znašajo 49.198.000 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 400.000 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku 2,410.000 din se v celoti izloča na poseben račun občine s katerim razpolaga svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Skladu za komunalne'investicije mestnega pomena se izloča 30% zbranih dohodkov iz 1. odstavka tega člena v predvidenem znesku 723.000 din. 3. člen Skladu za napredek turizma mesta Ljubljane sp izloča 70% dohodkov, zbranih od turističnih taks, v predvidenem znesku 668.000 din. 4. člen Premije za zavarovanje proti požaru, ki bodo v letu 1973 predvidoma znašale 2,492.000 din, se v celoti , izločajo v mestni gasilski sklad. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 % od vseh tekočih proračunskih dohodkov v predvidenem znesku 490.000 dinarjev. 6. člen 'Sredstva za gradnjo in investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov se zagotavljajo na posebnem računu proračuna. Posebni račun iz 1. odstavka tega člena ima razen sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, lahko še druge dohodke, zlasti sredstva, ki jih daje svet za otroško varstvo’pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in sredstva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije. S sredstvi računa po 1. odstavku razpolaga svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje;, Sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno, varstvenih zavodov se nakazujejo neposrednim uporabnikom. 7. člen Poleg sredstev iz 2. do 6. člena tega odloka se dodeljujejo na ustrezni račun sredstva še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom za katerega so dana; — TIS Ljubljana; — Kulturni skupnosti za občinski svet ZKPO in za kujturne akcije; — Občinski zvezi za telesno kulturo; — Centru za socialno delo; — Skladu za družbeno varstvo; — Sklad za varstvo borcev NOV; — Upravnemu organu skupščine — za redno dejavnost in posebne namene; —* Upravi javne varnosti — za materialne izdatke in za nakup motornih vozil; — Za sofinanciranje avtomatske obdelave registra prebivalcev; — Krajevnim skupnostim in družbenim centrom; — Družbenopolitičnim organizacijam in društvom; — Prispevek za izgradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu; — Prispevek za izgradnjo spomenika ob 400-letnici kmečkih uporov; — Skupnosti slovenskih občin. Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 8. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabijo tudi sredstva, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo. 9. člen Nosilec sredstev, razporejenih: — v glavnem namenu 03 — kulturno prosvetna dejavnost, je svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje; — v glavnem namenu 12 — dejavnost krajevnih skupnosti na postavki »civilna zaščita pri krajevnih skupnostih« je svet za finance in družbeni načrt. Nosilci sredstev samostojno odločajo o njihovi uporabi. 10. člen O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča svet za finance in družbeni načrt in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 11. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izkoriščene, se pooblašča svet za finance in družbeni načrt, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo. 12. člen Sredstva, ki niso navedena v 7. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je tajnik skupščine. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga tajnika skupščine ali na podlagi civilno pravne pogodbe, ki jo v imenu skupščine podpiše tajnik skupščine. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi. 13. člen Svet za finance in družbeni načrt se poooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 1. odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 1,000.000 din. 14. člen Svet za finance in družbeni načrt lahko v primeru, če dotok proračunskih dohodkov ne bo dosežen v višini, ki je predvidena v bilanci dohodkov, začasno zmanjša koriščenje proračunskih sredstev, razporejenih za posamezne namene v posebnem delu proračuna. 15. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1973 (Ur. list SRS, št. 55/72) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. ■ 16. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 17. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 400-01/71 i Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar L r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna Vrsta dohodka Dohodki Skupaj St. glav. namena Razpored dohodkov 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 3 Takse . 6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 9 Prenesena sredstva Skupaj 37,147.000 7.341.000 1.960.000 3.150.000 49,598.000 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 03 Kulturno prosvetna dejavnost 04 Socialno skrbstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 15 Gospodarske investicije 16 Gospodarski posegi 17 Obveznosti iz preteklih let 18 Vlaganje v rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki Skupaj skupaj 10.273.000 ,1,731.300 10,835.700 1.192.000 3.553.000 8,138.800 1.747.000 4,940.400 4,197.700 1,946.100 153.000 490.000 400.000 49.598.000 St. 12 30. III. 1973 URADNI LIST SRS Stran 433 229. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64", 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov zb leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 45. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov • 1. člen V 2. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72 in 45/72) se točki 6. in 8. črtata, doda se nova 8. točka: »davek na določene premoženjske predmete«, točke 1 do 9 pa postanejo točke 1 do 8. 2. člen Doda se nov 2. a člen, ki se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.« 3. člen Crta se dosedanji 7. člen odloka in se nadomesti z novim členom, ki se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice pp samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz. delovnega razmerja po stopnji 1Q,3 0/o. Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz 1. odstavka toga člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 %>. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: ■ presežek stopnja do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 39 od 20.000 do 30.000 43 od 30.000 do 40.000 47 od 40.000 do 60.000 51 od 60.000 do 80.000 54 od 80.000 do 100.000 57 nad 100.000 60« 4. člen V 8. členu odloka se drugi odstavek Črta. 5. člen V 9. členu se 14. točka dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: »Davek po tej točki se ne plačuje od dohodkov od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala v manjšem obsegu. Šteje se za manjši obseg, če zavezanec letno ne presega dohodka iz tega vira v znesku 4000 dinarjev.« Doda se nova 15. točka, ki se glaši: »od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov, po stopnji 25 %>.« 6. člen Črta se dosedanji 11. člen odloka in se nadomesti z novim členom, ki se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 10,3 °/o. Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 Vo. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: presežek stopnja •/. do 10.000 40 od 10.000 do 20.000 44 od 20.000 do 30.000 48 od 30.000 do 40.000 52 od 40.000 do 60 000 56 od 60.000 do 80.000 59 od 80.000 do 100.000 62 nad 100.000 65« 7. člen Naslov 6. poglavja »Davek na dohodke od stavb« ter člena 15. in 16. se črtajo. 8. člen V 17. členu odloka se drugi odstavek črta, tretji odstavek postane drugi odstavek, dodasta se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 °/o od doseženega dohodka. Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se priznava 40 “/o od doseženega dohodka.« 9. člen Doda se nov 17. a člen, ki se glasi: »Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka od premoženja in premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50 %> od odmerjenega davka.« 10. člen 16. člen Naslov poglavja 8. »Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in člena 18. in 19. se črtajo. , 11. člen Doda se novo 8. poglavje, ki se glasi: »Davek na določene premoženjske predmete.« 12. člen Dodajo se trije novi členi 19. a, 19. b in 19. c, ki se glasijo: »19. a člen Davek na določene premoženjske predmete plačujejo po tem odloku občani, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe). 19. b člen Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo oddaja v najem. Osnova za ta davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti. 19. c člen Davek na določene premoženjske predmete se plačuje: a) od stanovanjskih hiš in stanovanj ter garaž po stopnji 14% b) od poslovnih prostorov 20 % c) od počitniških hiš 30 %.« 13. člen Za 20. členom se doda novo III. poglavje »Pobiranje davkov«, dosedanje III. in IV. poglavje postane IV- in V. poglavje. V nov.em V. poglavju »Prehodne in končne določbe« se doda nov 21. a člen, ki se glasi: »Svet za finance in družbeni načrt občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah iz 231. člena zakona o davkih občanov.« , 17. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Št. 422-02/72 y Ljubljana, dne 28. marca 1973. *■ Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 230. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 45. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela 14. člen Doda se nov 20. a člen, ki se glasi: »Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen: b) da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo vsled bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke; c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas. ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.« 15. člen Doda se nov 20. b člen, ki se glasi: »Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.« ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v očini Ljubljana Center za leto 1973 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67). 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Center v letu 1973 plačuje po stopnji 0,45% od sredstev namenjenih za osebne dohodke in 0,40 % od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 420-08/70 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupžčine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 231. Na podlagi 5., 6., 7., 8., 26., 27. in 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center ns 45. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja , 1. člen S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Center zagotavlja Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,50 »/o. Davek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov. 3. člen Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja še: 14 %i od davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih Izboljšav in davka iz skupnega dohodka občanov. .4. člen- Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še: 15 %i od občinskega davka od prometa proizvodov (rač. 840-2304, 2325, 2330, 2346, 2351) in 38 °/o od občinskega davka od plačil za storitve (rač. 840-23126, 2367, 2372). 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok 0 določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 2/72). 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja! 1973 dalje. St. 402-03/68 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 232. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 61. ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Poije za leto 1973 1. člen Za financiranje občinskih potreb, potreb skupnega pomena za mesto' Ljubljana in potreb Temeljne izobraževalne skupnosti za financiranje vzgoje in izobraževanja zbira občina Ljubljana Moste-Polje dohodke kot jih predpisujejo republiški predpisi, odloki skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in odloki skupščine mesta Ljubljana. 2. člen Skupni proračunski dohodki za leto 1973 znašajo Od tega pripada: Mestni skupščini Ljubljana Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje 3. člen Dohodki občinskega proračuna za leto 1973 znašajo ki se delijo: na razporejene dohodke in na nerazporejene dohodke 4. člen V proračunskih dohodkih iz 3. člena tega odloka so zajeti: 1. dohodki od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki se izločajo na poseben račun 2,300.000 2. dohodki od dela premije za zavarovanje pred požarom, ki v celoti pripadajo mestnemu gasilskemu skladu Ljubljana 200.000 din 64.894.000 7,046.000 23.879.000 33.969.000 33.969.000 33,520.640 448.360 3. dohodki občinskega rezervnega sklada — dln 1 °/o od proračunskih dohodkov iz 3. člena tega odloka, razen od prenešenih proračunskih sredstev iz leta 1972 337.690 4. dohodki za financiranje dejavnosti kra- jevnih skupnosti — 4,93 "/n od proračunskih dohodkov iz 3. člena tega odloka 1.677.000 5. člen Uprava skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost in posebne namene, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Razpoložljiva sredstva uprava skupščine občine razporedi s finančnim načrtom za redno dejavnost, posebne namene in opremo. Izplačila iz sredstev za delo državnih organov se izvršujejo na podlagi nalogov tajnika skupščine občine. 6. člen Za odplačevanje najetih posojil, zapadlih anuitet z obrestmi v letu 1973 so v razporedu dohodkov proračuna zagotovljena sredstva v znesku 2,563.100 dinarjev. 7. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen o razporeditvi nerazporejenih dohodkov — tekoče proračunske rezerve za nepredvidene ali premalo predvidene družbene potrebe do višine 100.000 dinarjev za vsak posamezen primer. O svojih odločitvah pa mora naknadno poročati skupščini občine. O uporabi sredstev za druge namene, ki so v skladu z veljavnimi predpisi, sme svet odločati le do višine 100.000 dinarjev. 9. člen Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da obstaja verjetnost, da ne bodo doseženi v načrtovani višini iz 3. člena tega odloka, sme svet za družbeni načrt in finance začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet za družbeni načrt in finance obvestiti skupščino občine. 10. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega glavnega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. H. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. , . 8. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da odloča o porabi sredstev rezervnega sklada, kadar v proračun neenakomerno pritekajo proračunski dohodki. Ta sredstva pa se lahko rabijo kot krediti in morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1973. Pregled in razpored dohodkov proračuna Vrsta dohod- kov Dohodki Znesek din 1. Davki iz osebnega dohodka 28.196.000 2. Davki 5,150.000 3. Takse 43.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 380.000 9. Prenesena sredstva 200.000 Skupaj dohodki 33,969.000 St. 400-1/71-1 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 Glavni namen Razpored dohodkov Znesek din 01 Izobraževanje in vzgoja 1,651.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 728.000 04 Socialno varstvo 3,633.500 05 Zdravstveno varstvo 1,114.000 06 Komunalna dejavnost 3,645.000 07 Delo državnih organov 6,153.100 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,843.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,380.000 14 Negospodarske investicije 8,429.100 16 Gospodarski posegi 3,506.300 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 100.000 18 Rezervni sklad 337.690 19 Nerazporelnni dohodki 448.310 Skupaj razpored dohodkov 33,969.000 233. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, St. 7/72 in 3/73), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 58. ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. St. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občin-t skega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V 3. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) se črtata točki 6 in 8, sedanja 7 postane točka 6, doda se nova točka 7 — davek na določene premoženjske predmete, dosedanja točka 9 pa postane točka 8. 2. člen Doda se nov 3. a člen, ki se glasi: Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 3. člen Za četrtim odstavkom 11. člena se doda nov, peti odstavek, ki se glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni' poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinar-, jev letno odmerjenega davka za vsakega otroka, s pogojem, da otrok ni starejši nad 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Davčna uprava odloči o olajšavi z odločbo. 4. člen 12. člen se spremeni tako. da se glasi: Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 10.3 "/o. Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz 1. odstavka tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona .o davkih občbnov. po stopnji 20 u/o. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: presežek do 10.000 stopnja “/. 35 od 10.000 do 20.000 39 od 20.000 do 30.000 43 od 30.000 do 40.000 47 od 40.000 do 60.000 51 od 60.000 do 80.000 ' 54 od 80.000 do 100.000 57 nad 100.000 60 5. člen Dodajo se novi 12. a, 12. b in 12. c členi, ki se glasijo: 12. a člen Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove dejavnosti, se prizna posebna davčna olajšava. Od dela dayčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove dejavnosti, se občinski davek odmeri po stppnji 10,3 %>. Ta olajšava se prizna v naslednjih dejavnostih: elektromehanika za gospodinjske stroje, radio in TV mizarstvo , čevljarstvo krojaštvo in šiviljstvo vulkanizerstvo moško in žensko frizerstvo- kozmetika telesa in obraza čiščenje, pranje in mazanje motornih vozil gostinstvo. 12. b člen Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, se prizna davčna olajšava tako, da se odmerjeni davek zniža v prvem letu obdavčitve za 40 %>, v drugem letu obdavčitve pa za 20 »/o. Ta olajšava se prizna v naslednjih dejavnostih: ključavničarstvo kleparstvo elektroinštalacije elektromehanika za gospodinjske stroje, radio in TV mizarstvo moško krojaštvo žensko krojaštvo in šiviljstvo vulkanizerstvo inštalacije za vodovodne, plinske napeljave in kanalizacijo krovstvo soboslikarstvo in pleskarstvo pečarstvo in keramičarstvo tesarstvo zidarstvo in fasadarstvo kovaštvo urarstvo moško in žensko frizerstvo kozmetika obraza in telesa čiščenje, pranje in mazanje motornih vozil gostinstvo v vzhodnem predelu občine. Območje na katerpm veljajo oprostitve za gostinstvo določi občinska skupščina s posebnim sklepom. 12. c člen Posebne olajšave po tem odloku se priznajo, če se davčni zavezanci pretežno ukvarjajo s storitvami v navedenih strokah, tako, da je najmanj 70°/o celotnega dohodka doseženega s storitvami. O tem, ali je dejavnost storitvena ali ne, odloča davčni organ občine po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo. Posebne olajšave uveljavlja davčni zavezanec s posebno viogo, ki ji je treba priložiti potrebno dokazilo in se vloži skupaj z davčno napovedjo. b) od poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš 40°/o od doseženega dohodka. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka ni dohodke od premoženja se od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, upošteva kot strošek stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih plrostorov, obrabe opreme in vrednosti storitev. Ti stroški se določijo v višini 6(1 “/o od doseženega dohodka. 10. člen 6. člen V 13. členu se točka 4 dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: Davek po tej točki se ne plačuje od dohodkov od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala v manjšem obsegu. Šteje se za manjši obseg, če občan letno ne presega dohodka iz tega vira v znesku 4000 din. Doda se nova točka 5, ki se glasi: »od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov, po stopnji 25 %.« 7. člen 15. člen se spremeni tako, da se glasi: Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 10,3 "/o. Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 °/o. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: Presežek do 10.000 Stopnja •/o 40 od 10.000 do 20.000 44 od 20.000 do 30.000 48 od 30.000 do 40.000 52 od 40.000 do 60.000 56 od 60.000 do 80.000 59 od 80.000 do 100.000 62 nad 100.000 65 8. člen Doda se nov 22. a člen, ki se glasi: Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek organizacij zveze študentov, turističnih društev ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka od premoženja i« premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50 °/o odmerjenega davka. 11. člen Naslov IX. poglavja »Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in člena 23 in 24 odloka se črtajo. 12. člen Doda se novo IX. a poglavje, ki se glasi: Davek na določene premoženjske predmete. 13. člen Dodajo se trije členi 23. a, 23. b in 23. c, ki se glasijo: 23. a člen Davek na določene premoženjske predmete plačujejo po tem odloku občani, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). 23. b člen Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede nato, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo oddaja v najem. Osnova za ta davek je enoletni znesek stanarinske, oziroma najemninske vrednosti, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. 23. c člen Davek na določene premoženjske predmete se plačuje: a) od stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž — po stopnji 14 “/o; b) od poslovnih prostorov — po stopnji 20%; c) od počitniških hiš — po stopnji 30 %. Naslov VII. poglavja »Davek na dohodke od stavb« ter členi 18., 19., 20. in 21. se črtajo. 9. člen V 22. členu odloka se drugi odstavek črta, dodata pa se dva nova odstavka, ki se glasite: Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, upošteva kot strošek enoletna amortizaciji in stroški vzdrževanja, upravljanja in obratovanja. Ti stroški se določijo: a) od stanovanjskih prostorov 80% od doseženega dohodka, 14. člen Doda se 24. a člen odloka, ki se glasi: Davek na določene premoženjske predmete se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo' izven mestnega okoliša, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. 15. člen Doda se nov 26. a člen, ki se glasi: Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, b) da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke, c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom. 16. člen Doda se nov 27. a člen, ki se glasi: Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 17. člen Doda se nov 27. b člen, ki se glasi: Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oziroma zavarova--* nja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 231. člena zakona o davkih občanov. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 010-4/72-1 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 234. Na podlagi 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 1 1. člen i S tem odlokom se določa stopnja prispevka za financiranje dnevnega varstva otrok na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in 0 financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67). 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1973 plačuje po stopnji 0,45 °/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke in 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri ustrezni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevka za socialno zavarovanje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 010-6/72-1 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 235. Na podlagi 5., 6., 7., 8., 26., 27. in 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8 69) in 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ( ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Moste-Polje zagotavlja Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,50 %>. Davek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov. 3. člen Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja še: 14 °/o od davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in davka iz skupnega dohodka občanov. 4. člen Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še: 15% od občinskega davka od prometa na drobno v trgovini in gostinstvu in ostalega maloprodajnega davka in 38 % od prometnega davka od plačil za storitve. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 2/72). 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 010-5/72-1 Ljubljana, dne 29. marca 1973. • Predsednik skupščine občine [ Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. > / SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 236. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1973 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Ljub Ijana Šiška v letu 1973 bodo znašali in sicer: Razporejeni dohodki proračuna Nerazporejeni dohodki — tekoča rezerva 2. člen V odstotkih od proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjim koristnikom: 1. Posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča — 100% priliv prispevka za uporabo mestnega zemljišča (1445) 3,199.000 din 59.413.000 58.219.000 1,194.000 2. Mestni gasilski sklad' — 100% priliv premije za zavarovanje proti požarom (6275) ' 350.000 3. Sklad za napredek turizma Ljubljane — 70 % komunalna taksa za začasno prebivanje potnikov in turistov (3161) 280.000 4. Sklad za nakup stavbnih zemljišč občine — 45 % prometnega davka, od nepremičnin in pravic (2437) 1,335.000 5. Sklad za pospeševanje kmetijstva občine —- 50% davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (1200, 1216, 1221) 395.000 6. Rezervni sklad občine — 1 % vseh dohodkov proračuna občine tekočega leta, po odbitku dohodkov, ki se 100 % razporedijo uporabnikom 557.000 Skupaj v odstotku razporejeni dohodki 6,116.000 3. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — Etnografskemu muzeju, — Ljudski knjižnici Šiška in Medvode, — Zavodu za socialno delo, — Upravnim organom skupščine občine in mesta, — Krajevnim skupnostim, — Družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — Skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne' namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 4. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Izplačila iz sredstev za delo državnih organov se izvršujejo na podlagi nalogov tajnika. 5. člen 1 Sredstva za financiranje gradnje, razširitev in opremo šol, domov in vzgojnih zavodov so zagotovljena na posebnem računu proračuna. S sredstvi posebnega računa razpolaga svet za prosveto in kulturo. 6. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 % ustvarjenih dohodkov v minulem mesecu, zmanjšanih za dohodke, ki se 100% razporejajo uporabnikom (prispevek za uporabo mestnih zemljišč in premija od zavarovanja pred požarom). Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 7. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so name- njeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča svet za družbeni plan in finance in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 8. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča svet za družbeni plan in finance, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo. 9. člen Sredstva, oziroma uporabniki, ki niso navedeni v 2. in 3. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je tajnik skupščine. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga tajnika skupščine ali na podlagi civilnopravne pogodbe, ki jo v imenu skupščine podpiše tajnik skupščine. Višina plačila, oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi. 10. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu. 2. točke 1. odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih. skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 100.000 din. 11. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da obstaja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 1. člena tega odloka, sme svet za družbeni plan in finance začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. G takem ukrepu mora svet za družbeni plan in finance obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 12. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1973 (Uradni list SRS, št. 52/72) dana posameznim uporabnikom Oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna. 13. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna, finančni načrti posebnih računov in skladov so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 3/1-400-01/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Siska Danilo Sbrizaj 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1973 Številka dohodka Dohodki Znesek glavnega Razpored dohodkov Znesek namena i Davki iz osebnih dohodkov 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 400.000 in na dohodek 50,024.000 04 Socialno skrbstvo 8,253.000 2 Prometni davki, davki na 05 Zdravstveno varstvo 1,330.000 premoženje in na , dohodek 06 Komunalna dejavnost 5,169.000 od premoženja 7,800.000 07 Delo državnih organov 7,184.000 3 Takse 482.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,635.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 302.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih 6 Dohodki organa in ostali dohodki 793.000 organizacij in društev 4,362.000 9 Prenešena sredstva 12.000 14 Negospodarske investicije 16,283.000 15 Gospodarske investicije 8,557.000 16 Gospodarski posegi - 3,489.000 18 Rezervni sklad 557.000 19 Nerazporejeni dohodki 1,194.000 Skupaj: 59,413.000 Skupaj: 59,413.000 237. ODLOK Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in št. 3/73), 30. člena zagona o financiranju družbenopolitičnih, skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68, 43/70), b člena zakona o podaljšanju rokov za določitev sto-Pnnj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Urad-ni list SRS, št. 54/72) in 155. člena statuta občine Ljub-lana šiška, je skupščina občine Ljubljana Šiška na ®eii občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28- marca 1973 sprejela o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V 3. členu odloka o davkih občanov, (Uradni list SRS, št. 10/72 in 49/72) se črtata točki 6 in 8, dosedanja točka 7 postane točka 6, doda se ry>va točka 7 — davek na določene premoženjske predmete —, dosedanja točka 9 pa poštane točka 8. 2. člen Doda se nov 3. a člen, ki se glasi: Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige, po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka vz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 3. člen V 11. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 »/o vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ali delom družinskih članov ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva v gradnjo ali adaptacijo govejih hlevov za najmanj 10 stojišč, za ureditev pašno koš-nega sistema, za izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3.000 brojlerjev in nabavo kmetijske mehanizacije za vrednost najmanj 30.000 din. Ta davčna olajšava he sme presegati 3-letne odmere davka od kmetijske dejavnosti. Za tretjim odstavkom 11. člena se vstavi nov četrti odstavek, ki se glasi: Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih srednjih, višjih in visokih šolah,, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 din iz naslova štipendije in vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo. Presežek do 10.000 od l'O.OOO do 20.000 od 20.000 do 30.000 od 30.000 do 40.000 od 40.000 do 60.000 od 60.000 do 80.000 od 80.000 do 100.000 nad 100.000 5. člen V 14. členu odloka o davkih občanov se drugi odstavek črta. 6. člen V 15. členu se točka d spremeni tako, da se glasi: Od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega' dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena omenjene dohodke in od dohodkov iz 3. in 4. točke 76. člena zakona o davkih občanov 25 °/o. Doda se nova e točka, ki se glasi: Davek po tej točki se ne plačuje od dohodkov od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala v manjšem obsegu. Šteje se za manjši obseg, če zavezanec letno ne presega dohodka iz tega vira v znesku 4.000 din. V 7. člen Sedanji 17. člen odloka se črta in se nadomesti z novim členom, ki se glasi: Občani, ki z osebnim' delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 10,31 0/o. Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 %>. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: Stopnja •/. 35 39 43 47 51 54 57 60 . 4. člen Crta se dosedanji 13. člen odloka in se nadomesti z novim členom, ki se glasi: Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 10,30 °/o. Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega Člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 %>. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: Presežek Stopnja •/. do 10.000 40 od 10.000 do 20.000 44 od 20.000 do 30.000 48 od 30.000 do 40.000 52 od 40.000 do 60.000 56 od 60.000 do 80.000 59 od 80.000 do 100.000 62 nad 100.000 65 8. člen Naslov poglavja 6 — davek na dohodke od stavb in členi 20, 21, 22 in 23 se črtajo. 9. člen V 24. členu odloka se drugi odstavek črta, tretji odstavek postane drugi, dodasta se nova tretji in četrti odstavek, ki se' glasita: Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem ali podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60°/o od doseženega dohodka. Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se priznava 40°/« od doseženega dohodka. 10. člen Doda se nov 24. a člen, ki se glasi: Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka od premoženja in premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50 Vo od odmerjenega davka. 11. člen Naslov poglavja 8 — Davek na dohodek, dosežen z uporabo« dopolnilnega dela drugih in členi 25 in 26 se črtajo. 12. člen Za 26. člen se doda novo poglavje 8 a — davek na določene premoženjske predmete in novi členi: 26 a, 26 b in 26 c, ki se glasijo: 26 a člen Enoletno stanarinsko oz. . najemninsko vrednost stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci, predstavlja stanarina oz. najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini. 26 b člen Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. Za izvenmestni okoliš se štejejo tale naselja: Brezovica, Dol, Dornice, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Govejek, Hraše, Ladja, Moše, Sp. in Zg. Pirniče, Sp. in Zg. Senica, Seničica, Smlednik, Sora, Studenčice, Tehovec, Topol, Torovo, Trnovec, Vaše, Valburga, Vikrče, Zapoge, Zavrh, Zbilje, Žlebe. Rakovnik, Dobruša, Bukovica, Sp., Zg., Sr. Gameljne, Glince, Šinkov tum, Koseze, Polje, Rašica, Repnje, Selo, Skaručna, Šmartno, Tacen, Vesca, Vodice, Vojsko, Utik in Toško čelo. 26 c člen Davek na določene premoženjske predmete se pla-iuje: a) od stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž 14 "/o b) od poslovnih prostorov 20 %> c) od počitniških hiš 30 0/o 13. člen Pobiranje davkov Za 28. členom se doda nov 28 a člen, ki se glasi: Davčni organ lahko začasno odloži plačilo ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen, b) da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo Vsled bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke, c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šest mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno plačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom. 14. člen Doda se nov 28 b člen, ki se glasi: Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 15. člen Doda se nov 28 c člen, ki se glasi: Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oz. zavarovanja davčnega dolga z'vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 231. čl. zakona o davkih občanov. 16. člen' Statutarno pravna komisija je pooblaščena za iz- . dajo prečiščenega odloka. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Št. 5/1-020-5/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 238. Na podlagi 5., 6., 7., 8., 26., 27. in 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 92. člena statuta 6bčine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen S tem odlokom se oblikujejo stalni in obvezni viri sredstev, katera je skupščina občine Ljubljana Šiška dolžna zagotoviti Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobfaževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,50%. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po zakonu o davkih občanov. 3. člen Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja še: 140/o od davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, davka iz osebnega dohodka Iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, davka iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in davka iz skupnega dohodka občanov. 4. člen Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še: 15°/o od občinskega davka od prometa proizvodov (rač. 840-2304, 2325, 2330, 2346, 2351) in 38 °/o od občinskega davka od plačil za storitve (rač. 840-23126 2367, 2372). 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 10/72). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 2/2-020-5/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 239. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na' seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok 1 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Šiška' za leto 1973 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega vaVstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67). 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Šiška plačuje po stopnji 0,45 "/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in 0,40 "/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. , 3. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana pb vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje za delavce, ki so pri njih zaposleni. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Št. 2/2-020-5/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK / 240. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni, list SRS, št. 36/64, 43/67. 40/68 in 43/70) ter 93. in 163 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora vn zbora delovn.l skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o proračun« občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 1. člen Za financiranje občinskih potreb, potreb skupnega pomena za mesto Ljubljana in potreb Temeljne izobraževalne skupnosti zbira občina Ljubljana Vič-Rudnjk dohodke kot jih določajo republiški predpisi, odloki skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in odloki mesta Ljubljane. 2. člen Na podlagi virov dohodkov določenih v 1. členu bodo za proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1973 din zbrani dohodki v skupnem žnesku 51.280.000 ki se delijo: na razporejene dohodke 48,760.800 ter na nerazporejene dohodke 2,519.260 v tem: — tekoča' proračunska rezerva 1,700.000 — posebna rezerva 819.200 3. člen Na proračunskih dohodkih iz 2. člena tega odloka so udeleženi: cika 1. Posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča 1,855.000 2. Mestni gasilski sklad Ljubljana — del premije za zavarovanje pred požarom 200.000 3. Medobčinski sklad za pospeševanje turizma mesta Ljubljane 18.900 4. Občinski rezervni sklad 1 "/o 510.000 tuko, da čista proračunska sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna znašajo 48,698.100 4. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se v celoti izloča na poseben račun občine, s katerim razpolaga svet za komunalne zadeve. Skladu za komunalne investicije mestnega pomena se izloča 30 "/o zbranih dohodkov iz prvega odstavka tega člena. 5. člen Premija za zavarovanje proti požaru se v celoti izloča v mestni gasilski sklad. 6. člen Medobčinskemu skladu za pospeševanje turizma mesta Ljubljane se izloča 70 u/u dohodkov zbranih od turističnih taks. 7. člen V rezeryni sklad s vlaga 1 %> od vseh tekočih proračunskih dohodkov. 8. člen V primeru, da proračunski dohodki občine ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v tem odloku oziroma proračunu, lahko svet za finance začasno zmanjša znesek sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna, da se ohrani proračunsko ravnovesje. 9. člen V upravičenih primerih odloča svet za finance skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da se prenesejo sredstva iz enega v drug glavni namen. V okviru glavnega namena med bližnjimi nameni prenaša v upravičenih primerih razporejena sredstva upravni organ občine, ki je pristojen^ za finance. 10. člen Svet za finance skupščine občine je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve, ki so namenjena za pokrivanje nepredvidenih in premalo predvidenih proračunskih izdatkov in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 11. člen Svet za finance je pooblaščen, da v letu 1973 odloča o porabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kpt kredit v ta namen. Sredstva, plorabljena po tern členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. X. 1973. 12. člen Za izvajanje proračuna občine skrbi oddelek za gospodarstvo in proračun, odredbodajalec proračuna je tajnik skupščine občine. 13. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1973 (Uradni list SRS, št. 55/72) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 14. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-8/73 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 Dohodki Skupaj 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 43,253.000 2 Prometni davek na premoženje in na dohodek od premoženja 7,567.000 3 Takse 60.000 6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 40.000 Skupaj: 51.280.000 Številka glavnega Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Izobraževanje in vzgoja 1,642.000 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 1,648.700 04 Socialno skrbstvo 9,419.400 05 Zdravstveno varstvo 2,223.000 06 Komunalna dejavnost 2,615.000 07 Delo državnih organov 7,014.400 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 3,449.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,150.000 14 Negospodarske investicije 9,117.600 15 Gospodarske investicije 392.200 16 Gospodarski posegi 8,377.500 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 202.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 510.000 19 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 1,700.000 — posebna rezerva 819.200 Skupaj 51,280.000 SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 241. Na podlagi 41, člana zakopa o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/66 in 43/70) ter 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1973 l 1. člen Proračun občine Logatec obsega: din — dohodkov v znesku §,020,000 od tega: — razporejene dohodke 4,967.000 — nerazporejene dohodke 53.000 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 pripada: — Komunalnemu skladu občine Logatec 100 "/o -— prispevek za uporabo mestnega zemljišča — Gasilskemu skladu občine Logateo. 100 °/o — od požarnih premij — Temeljni kulturni skupnosti Logatec 100 Vo — odstopljenega republiškega prispevka iz osebnih dohodkov od avtorskih pravic, pantentov in tehničnih izboljšav 100 “/o — odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno — Občinski zvezi za telesno kulturo 4 °/o — zbranega davka od prometa blaga na drobno — Skladu za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov občine Logatec 35 °/o — zbranega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja — Rezervnemu skladu 1 “/o — vseh proračunskih dohodkov doseženih V letu 1973, razen od prenešenih dohodkov iz prejšnjega leta in od dopolnilnih in odstopljenih sredstev republike ter prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 3. člen Sredstva, ki so predvidena v posebnem delu proračuna za skupno financiranje organov m zavodov, se odvajajo na njihove račune skladno s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodj. 4. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov račun, Koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa. Sredstva, ki jih upravni organ pridobi s svojo dejavnostjo, se stekajo na njegov račun in koristijo, kot je to določeno v prejšnjem odstavku. 5. -člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Logatec odloča o izplačilih iz sredstev proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju skupščini občine. 6. člen Svet za družbeni plan in finance občine Logatec se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/64). 7. člen Pregled dohodkov proručuna občine Logatec za leto 19/3 m njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-1/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov občine Logatec za leto 1973 Vrsta dah. Dohodki skupaj 1. Prispevki 1,074.000 2. Davki 2,980.000 3. Takse 240.000 4. Dohodek po zveznih predpisih 148.000 ?. Dohodek org. in drugi razni doh. 80.000 7. Dopol. in odstop, sredstva 486.000 9- Prenešena sredstva 12.000 Dohodki skupaj 5,020.000 namena Razpored dohodkov skupaj 03 — Kulturno-prosvetna dejavnost 174.000 04 — Socialno skrbstvo 550.600 05 — Zdravstveno varstvo 256.600 06 — Komunalna dejavnost 275.000 07 — Delo državnih organov 2,466.300 08 — Narodna obramba 50.000 12 — Dejavnost krajevnih skupnosti 265.000 13 — Dejavnost družb, polit, organizacij in društev 281.800 14 — Negospodarske investicije 540.700 16 — Gospodarski posegi 42.400 17 — Obveznosti iz prejšnjih let 16.000 18 — Rezervni sklad 48.600 19 — Nerazporejena sredstva 53.000 Razporejeni dohodki skupaj 5,020.000 242. Na podlagi 6. in 13. Člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 96. čiena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec' na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Logatec davjte. Občani občine Logatec plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej. 4. člen Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi tudi vsi zavezanci, ki se ukvarjajo obrtoma z razrezom hlodovine-žagarji in zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo. , Knjigo dohodkov in izdatkov pa so dolžni voditj tudi vsi ostali zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. II. VRSTE DAVKOV 5. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednji: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, pantentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodek od premoženja; 7. davek na določene premoženjske predmete; 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 6. člen Davek iz. osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 1,40 °/o od s predpisi dolo-fenih osnov. 7. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne osnove: din a) od osebnih dohodkov gospodinjskih po- močnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih na 400 b) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih na 350 c) od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zadrugah, zavodih in organizacijah na 500 č) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev na 350 d) od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- nikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 8. člen Za plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se zemljiščna območja občine razdele po skupinah katastrskih občin kakor sledi: V III. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Brod—Blekova vas, Dol. Logatec, Gor. Logatec in Hotedršica. V IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Grčarevec, Kačja vas-del, Laze, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik, Rovte, Vrh, Zaplana-del in Zibrše. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer: — v III. skupini katastrskih občin po stopnji 10 V* — v IV. skupini katastrskih občin po stopnji 4%> 9. člen • Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, od-kazanega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Gozdno gospodarska organizacija je dolžna, da v tekočem letu odkaže posek lesa za naslednje leto. Sezname oseb', ki jim je bil odkazan posek lesa za to leto in sicer po količinah, vrstah lesa in vrednostnih razredih, pa je dolžna gozdna organizacija predložiti davčnemu organu do 15. februarja v letu za katero se davki odmerjajo. Osnovo za odmero davka določi davčni organ glede na količino lesa in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredov. 10. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po proporcionalni stopnji v višini 30 %>. Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda so do višine, ki ustreza stopnji 5 °/o oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. 11. člen Zavezanci iz krajev nad 800 m nadmorske višine so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 din. Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme in v preureditev Stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Pogoji za uveljavitev posebne olajšave so naslednji: a) da zavezanec davka predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih in stanovanjskih prostorov v turistične namene pristojnemu upravnemu organu občine; b) da zavezanec davka izvaja dela po predloženem ' programu ali tehnični dokumentaciji. Posebna olajšava znaša: a) za vložena sredstva od 2000 do 20.000 din v od-mernem letu — 50°/o odmerjenega davka; b) za vloženih sredstev od 20.000 do 100.000 din v odmernem letu — 100 “/o odmerjenega davka; c) za vložena sredstva nad 100.000 din v odmernem letu namensko za agromelioracije kmetijskih zemljišč, naložbe v gospodarske objekte in nakup kmetijske mehanizacije in opreme — 100 °/o odmerjenega davka za dobo 5 let. Ostalim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava, če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme pod istimi pogoji, ki so našteti v tretjem odstavku tega člena. Posebna olajšava ^naša: a) za vloženih sredstev od 10.000 do 30.000 din v odmernem letu — 30%> odmerjenega davka; b) za vloženih sredstev od 30.000 do 50.000 din v odmernem letu — 60% odmerjenega davka; c) za vloženih sredstev nad 50.000 din v odmernem letu — 100 % odmerjenega davka. Posebna olajšava na republiškem davku se prizna največ do višine 6% odmerjenega davka od katastrskega dohodka in 2 % od dohodkov iz gozda. Pristojni občinski upravni organ za dohodke olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji se mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo ali sklada za pospeševanje kmetijstva, da so bila sredstva dejansko vložena v okviru programa ali tehnične dokumentacije ali račun za nabavo strojev in kmetijske opreme. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, pa ne prejemajo štipendije, se prizna posebna olajšava in znaša: a) za enega otroka v odmernem letu — 50 % odmerjenega davka, b) za dva ali več otrok v odmernem letu — 100 % odmerjenega davka. Pristojni občinski upravni organ za dohodke olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta s predložitvijo potrdila o rednem šolanju. 12. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let, 2. zemljišča na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi — za 10 let. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen j Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih, dejavnosti, ki pripada občini se odmerja: — po dejanskem dohodku, — v pavšalnem letnem znesku, — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku). 14. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 11 %. 15. člen Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz 14. člena tega odloka tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20%. 16. člen Občani, ki presegajo dohodke po 14. in 15. členu plačujejo še davek od obrtne dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: Ce znaša davčna osnova po stopnji din "/. do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 40.000 31 nad 40.000 do 50.000 33 nad 50.000 do 60.000 35 nad 60.000 do 70.000 37 nad 70.000 do 80.000 39 nad 80.000 do 90.000 41 nad 90.000 do 100.000 43 nad 100.000 dalje 45 17. člen • Zavezancem, ki na novo pričnejo opravljati samostojno obrtno delo ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava na občinskem davku v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer: — za prvo odmerno leto 100 Vo od odmerjenega davka. Posebna olajšava po prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancu, ki je nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti. Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal samostojno obrtno dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost se mu znižani davek ponovno predpiše. Zavezancu, kateri se odseli iz občine ali preneha opravljati svojo samostojno dejavnost po lastni volji pred potekom 10 let, se mu znižani davek ponovno predpiše. Plačevanje občinskega davka na osebni dohodek od obrtne dejavnosti se v celoti oprosti, če so moški stari nad .65 let in žene stare nad 60 let in če opravljajo storitveno obrtno dejavnost brez tuje delovne sile. ' 18. člen Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, če davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti. Olajšava se prizna na posebno zavezančevo Vlogo in sicer za leto, ko so sredstva za razširjeno reprodukcijo vložena. Vlogi je potrebno predložiti verodostojno dokumentacijo v višini vloženih sredstev (račun, pogodbo o dobavi, delovršno pogodbo ali carinsko deklaracijo). 19. člen Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu 10 °/o 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov 20% 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 20 °/o 4. od prpvizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig in podobno 20 %> 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 20 °/o 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 20 Vo 7. od dohodkov delavcev doseženih z oprav- ljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 20 Vo 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, razen od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, prevoza mleka, prevoza kruha, prevoza in pluženja snega, prevoza smeti in fekalij 30 Vo 9. od dohodkov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino 15 Vo 10. od dohodkov, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 25 Vo 11. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisom o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 10. točke tega odstavka (delo na domu) 25 Vo 12. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 Vo 13. od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 Vo 14. od dohodkov potujočih zabavišč ' 10 Vo 15. od domače obrti (suha roba, lesena em- balaža in spominkov) razen od dohodkov izdelave čipk 10 Vo Od dohodkov doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davek po odbitku. VI. ElAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 20. člen Zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposluje tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 21. člen ' Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki' ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kpt jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 11 Vo. 22. člen Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz 21. člena tega odloka tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 Vo. 23. člen Občani, ki presegajo dohodke po 21. in 22. členu tega odloka, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: Ce znaša davčna osnova po stopnji din •/. do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 40.000 31 nad 40.000 do 50.000 33 nad 50.000 do 60.000 35 nad 60.000 do 70.000 37 nad 70.000 do 80.000 39 nad 80.000 do 90.000 41 nad 90.000 do 100.000 43 nad 100.000 dalje 45 24. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih, razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnji 20 Vo. VII. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 25. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 8 °/o, razen od naslednjih dohodkov od avtorskih pravic, ki se plača po stopnji 10%>: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Davek iz 1. odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. VIII. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 26. člen Davek na dohodek od premoženja naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova din do 10.000 nad 10.000 do 20.000 nad 20.000 do 30.000 nad 30.000 do 40.000 nad 40.000 do 50.000 nad 50.000 do 60.000 nad 60.000 dalje 27. člen Skupni dohodki od premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovni!? prostorov, garaž in počitniških hiš v najem se zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja in za 'enoletno amortizacijo in sicer: 1. za stanovanjske prostore 50«/o od prejete stanarine v letu, 2. za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 0/o od prejete najemnine v letu. 28. člen Stroški do dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se določijo v višini 60%) od doseženega dohodka v letu. Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 1000 din. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava, katera znaša 50 °/o od odmerjenega davka v odmernem letu. Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži letni davčni prijavi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddajal opremljene sobe. IX. DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 29. člen Davek od stavb se plačuje po različnih proporcionalnih stopnjah, glede na namen uporabe stavbe kakor sledi: 1. od stanovanjskih prostorov razen stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih — po stopnji 20 %>, 2. od poslovnih prostorov in garaž — po stopnji 30 »/o, x 3. od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih — po stopnji 60 %>. Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske^ vrednosti oziroma najemninske vrednosti. 30. člen Davka na premoženje od stavb ne plačujejo zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb v krajih, ki so po merilih iz 8. člena tega odloka uvrščene v UL in IV. skupino katastrskih občin in ki se jim odmerja redni prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Davka od premoženja od stavb tudi ne plačujejo zavarovanci, kateri prejemajo družbeno pomoč, priznavalnino iz sklada ZB in tisti zavezanci, ki so vložili svoje premično premoženje v preživninski sklad kmetov. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 31. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 “/o. XI. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKA 32. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. 33. člen Svet za družbeni plan in finance SO Logatec se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. se plačuje po po stopnji "/• 20 25 30 35 40 45 50 Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko svet za družbeni plan in finance predlaga, da se davčni dolg zavaruje z Vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. 34. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere in da je tudi ugotovljeno, da ni pogojev za odpis davčnega dolga. Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti ako v ugotovitvenem postopku za izdajo obrtnega dovoljenja ugotovi, da občan nima minimalnih osnovnih in obratnih sredstev, katera so potrebna za začetek poslovanja. Ce se zavezanec preseli iz drugega kraja mora organ za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da predloži potrdilo, da ima poravnane vse prispevke in davke. Kolikor tega potrdila zavezanec ne Predloži, mora organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati poroštvo. 35. člen Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje dolga pod naslednjimi pogoji: a) če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; b) če zavezanec izkaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi posledic' elementarnih nezgod; c) če zavazaec izkaže, da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju; č) če zavezanec izkaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več kot tri mesece. Za čas odloga ali obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih, določenih z odločbo o odlogu ali obročnega odplačevanja davčnega dolga. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko določi največ do enega leta. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem Premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 37. člen Dokler ne bo opravljen popis in cenitev Stavb po novih predpisih zakona o Ugotovitvi vrednosti Stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) se jemlje za osnovo odmera davka od določenih premoženjskih predmetov od stavb, ugotovljena letna stana-rinska vrednost oziroma najemna vrednost iz leta 1960, Povečana za trikratno. 38. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov občine Logatec (Uradni list SRS, it. iO/72 in 30/72). 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 010-4/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 243. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 96, člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71)1 je skupščina občine Logatec na skupni seji obeh zborov dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za leto 1973 1. člen Prispevek za otroško varstvo v letu 1973 plačujejo: — za delovne in druge organizacije ter državni organi, iz sredstev namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0,45 %>, — za upokojence in delovne invalide, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, od čistega mesečnega zneska pokojnin oziroma invalidnin po stopnji 0,40 “/o, — zasebni delodajalci za . delavce, ki so pri njih zaposleni, od sredstev namenjenih za. osebne dohodke po stopnji 0,45 %>. 2. člen \ 1 Sredstva iz 1. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun Temeljne izobraževalne skupnosti Logatec. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-5/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 244. Na podlagi 26., 28. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Logatec za leto 1973 1. člen Sredstva Temeljne izobraževalne skupnosti občine Logatec za financiranje vzgoje in izobraževanja, se oblikujejo iz naslednjih virov: a) od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 3,60 °/o, b) 90 °/o občinskega davka iz osebnega dohodka od: — kmetijske dejavnosti; — samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; — samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in — skupnega dohodka občanov. 2. člen Ne glede na določila 1. člena tega odloka se izločajo Temeljni izobraževalni skupnosti Logatec za financiranje vzgoje in izobraževanja sredstva do zneska 3,600.000 din. Sredstva dosežena iznad tega zneska se v celoti izločajo v korist sklada za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov občine Logatec. 246. Na podlagi 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o izobešanju zastav v občini Logatec ' 1. člen Delovne in druge organizacije ter njihove poslovne enote, hišni sveti, lastniki in upravitelji zgradb na območju občine Logatec so dolžni na dan državnih, republiških in občinskega praznika, ob posebnih prilikah pa tudi na splošen poziv pristojnega organa, izobesiti državne in republiške zastave. Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa je treba izobesiti žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga. 2. člen 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-16/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 245. Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17/64) in 96. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Logatec 1. člen V odloku o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 10/72) se 2. člen spremeni in se glasi: »Obvezna splošna deratizacija se opravlja redno dvakrat letno in to v spomladanskem in jesenskem času v naseljih: Dolenji in Gorenji Logatec, Gorenja vas pod Režišami, Rovte, Laze in Hotederšica. Splošno deratizacijo organizira upravni organ občinske skupščine, pristojen za zdravstvo, sporazumno s sanitarno inšpekcijo. O izvedbi občasnih deratizacij odloča svet za zdravstvo in socialno varstvo na predlog pristojnih organov.« 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. Povsebni poziv iz drugega odstavka 1. člena tega odloka mora pristojni organ objaviti preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. 3. člen Izobešene zastave morajo ustrezati ustavnim določilom. 4. člen Najmanjša velikost izobešene zastavu .v. -»iti 2 X 1 m. 5. člen V smislu določil 1. člena tega odloka mora biti na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi izobešena najmanj ena zastava. 6. člen Izobešene zastave je potrebno namestiti! v vtičnice (konzole), le stolpnice in posebno visoke zgradbe imajo lahko izobešene zastave na drogovih — jamborih. Vtičnice (konzole) in jambori za izobešanje zastav morajo biti nameščeni do 31. 12. 1973, na novih zgradbah pa pred vselitvijo oziroma uporabo. 7. člen Izobešene zastave ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali drugače poškodovane. 8. člen Zastave se izobesi dan pred praznikom, odstrani pa najkasneje v 24 urah, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. V istem roku je treba odstraniti tudi morebitne transparente in druge priložnostne okraske. 9. člen Na javnih prometnih površinah opravlja izobešanje zastav za to pooblaščena delovna organizacija. 10. člen Zastave tujih držav se izobešajo na poseben poziv pristojnega organa, ki je dolžan tudi priskrbeti zastave, ki naj se izobesijo. 11. člen Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija: — če ne poskrbi, da so ob državnih, republiških ali občinskem prazniku in ob posebnih prilikah izobešene zastave v smislu določil tega odloka, — če v roku, ki ga določa ta odlok ne poskrbi za namestitev vtičnih mest (konzol) za izobešanje zastav. Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije ali hišnega sveta oziroma občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Kazenska določila iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na posameznike, se bodo uporabljala le za kršitelje ob glavnih ulicah. 12. člen Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasno odstranitev ter izobešanje zastav tujih držav brez poziva pristojnega organa se kaznuje po določilih zakona o prekrških zoper javni red in mir. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 247. Na podlagi 41. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 40/68 in 43/70) in 35. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68 in 17/69 in Uradni list SRS. št. 17/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Mozirje za leto 1973 1. člen Proračun občine Mozirje za leto 1973 obsega: din — dohodke v znesku 10.716.700 — razporejene dohodke 10,569.700 — nerazporejene dohodke 147.000 2.. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 pripada: — Temeljni kulturni skupnosti 1Q0 %> odstopljenega republiškega davka iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 100 °/o odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno. — Skladu za komunalno urejanje zemljišč 100 %> prispevka za uporabo mestnih zemljišč. — Skladu za požarno varnost 100 “/o zavarovalnih premij. — Rezervnemu skladu 1 % vseh dohodkov, doseženih v letu 1973, po odbitku dohodkov, ki se prenašajo v korist samoupravnih interesnih skupnosti. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v določenih zneskih za financiranje organov, zavodov, skladov in organizacij, se odvajajo na njihove žiro račune po pogodbah, ki jih občina sklene s temi koristniki. 4. člen Dohodki, ki jih organ uprave skupščine občine, Občinsko sodišče Šoštanj in Javno pravobranilstvo Celje ustvarjajo s svojo dejavnostjo, se neposredno vplačujejo v dobro njihovih finančnih načrtov. 5. člen Dohodki, ki jih republika odstopi občini za odmero in izterjavo republiških dohodkov od prebivalstva, so dohodki organa uprave skupščine občine za redno dejavnost. 6. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da najame posojilo iz rezervnega sklada, v primeru neenakomernega priliva dohodkov do višine 300.000 din. Najeto posojilo je treba vrniti najkasneje do 31. X. 1973. 7. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) do zneska 20.000 din, v vsakem posameznem primeru. 8. člen / Pregled dohodkov proračuna občine Mozirje in njihove razporeditve je zajet v bilanci proračuna za leto 1973 in je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi (jan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-11/73 Mozirje, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. / Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Mozirje za leto 1973 Vrsta dohod- Dohodki Znesek kov 1 Davki iz osebnega dohodka 4,395.000 2 Prometni davki 4,943.000 3 Takse • 422.700 4 dohodki po posebnih zveznih predpisih 266.000 6 Ostali dohodki 190.000 7 Dopolnilna sredstva 500.000 Skupaj dohodki 10,716.700 Številka glavnega Razpored dohodkov Znesek namena 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 655.448 04 Socialno varstvo 1,996.000 05 Zdravstvena zaščita 534.200 06 Komunalna dejavnost 896.965 07 Delo državnih organov 4,043.181 08 Narodna obramba 165.000 12 Delo krajevnih skupnosti 489.000 13 Dejavnost družbenih organizacij in društev 427.500 14 Negospodarske investicije 807.889 16 Gospodarski posegi 415.818 17 Obveznosti po proračunu iz preteklih let 38.932 18 Rezervni sklad 99.767 19 Nerazporejeni dohodki 147.000 Skupaj razporejeni dohodki 10,716.700 248. Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72 in 3-5/73) in po 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela ODLOK o davkih občanov I. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi tega zakona in tega odloka. 2. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski poklic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let moški, oziroma nad 55 let ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega ■ le poslovodjo. Svet za družbeni plan in finance lahko na predlog sveta za gospodarstvo oprosti od vodenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni). 3. člen Za kritje družbenih potreb in .izvrševanja nalog in opravljanja služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodke od premoženja; 7. davek od premoženja; 8. davek na dobitke od iger na srečo. 4. člen Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se ne morejo med letom spreminjati. 11. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 5. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plača po stopnji 1,32 °/o. 6. člen Pavšalna osnova davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se predpiše v mesečnem znesku, ki znaša: din 1. za osebne dohodke gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih, od osnove 400 2. za osebne dohodke oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih, od osnove 400 3. za osebne dohodke ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah, od osnove 400 4. za osebne dohodke oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev, od osnove 400 5. za osebne dohodke gospodarskih' pomočni- kov in pomočnic, zaposlenih pri kmetijskih gospodarstvih, od osnove 200 III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji — 25 »/o. 8. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od gozdnih zemljišč po stopnji — 20%. 9. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni ka-tarstrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 100,00 dinarjev. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih povišin ne presega 1000,00 din. Ppd višinske kraje spadajo naslednja naselja. Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveža, Podvolovlek, Raduha, Savina — višinski predel, Primož — višinski predel, Ter — višinski predel, Radmirje — višinski predel, Planina. Gornji grad — višinski predel, Lenart — višinski predel, Florjan — višinski predel, Tirosek, Smiklavž — višinski predel, Poljane — višinski predel, Prihova — višinski predel. Rečica — višinski predel, Zavodice, Creta, Rovt, Redegunda — višinski predel, Šmihel, Lepa njiva — višinski predel, Ljubija — višinski predel in Dobrovlje nad Mozirjem. 10. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. a) ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let; b) na katerih je bila izvršena skupinska melioracija na podlagi potrdila kmetijske inšpekcije — 2 leti; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 20 arov: a) za srednjedebelni nasad — 8 let; b) za nizkodebelni nasad — 5 let. 11. člen Zavezancem, ki uporabijo les za domačo uporabo in sicer za preureditev stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma ter za adaptacijo ali novo gradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve gospodarstva v živinorejo, se prizna posebna olajšava s tem, da se jih oprosti plačila občinskega davka od dohodkov iz gozda in to za les, katerega so uporabili v ta namen. Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda kmetijski referent. Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne na-menene, oproščeni plačila tega davka. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter so se odločili za preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na svoji kmetiji po Programu, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo ter vsem'tistim zavezancem, ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanje stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma po načrtu s katerim soglaša območna turistična organizacija, se priznavajo za leto, v katerem so sredstva vložili, olajšava na davkih iz kmetijstva odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec davka iz kmetijstva v investicije po programu oziroma načrtu in sicer: Olajšava na letni davek od gozdnih in negozdnih površin 20 30 40 50 00 70 Zavezancem .davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim’ kmetijstvo ni glavni poklic se znesek olajšav zmanjša za 40 °/o. Olajšava se prizna na podlagi pismene vloge, ki jo vloži zavezanec davka iz kmetijstva najkasneje do 15. novemt>a tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije oziroma na,Črtom območne turistične organizacije o višini vloženih sredstev. Vlogo obravnava in reši upravni organ pristojen za davčne zadeve, ob sodelovanju kmetijskega inšpektorja oziroma referenta za turizem. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke,, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava poveča za 100 %. Za otroke, ki prejemajo štipendijo in pomoči, se olajšava iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena, zmanjša za 50 %. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem - letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN. DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 14. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. a člena zakona o davkih, po naslednjih stopnjah: Vložena sredstva od din do din 5.000 20.000 20.000 80.000 30.000 40.000 40.000 50.000 50.000 60.000 nad 60.000 Osnova od din do din •/. 10.000 30 10.000 20.000 33 20.000 30.000 36 30.000 40.000 39 40.000 60.000 42 60.000 80.000 45 80.000 100.000 48 nad 100.000 15. člen 50 Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo ali gostinsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov, če ne presegajo omejitev iz 1. odstavka tega člena. 16. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. a člena zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti, po stopnji 20,1 %> nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 14. člena tega odloka. »Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din. Pavšalni znesek se tem zavezancem poveča za 50 °/o napram zavezancem obrtnikom, katerim je predpisan davek v pavšalnem letnem znesku.« 17. člen Posebne olajšave po 81. členu zakona o davkih občanov, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznajo v naslednjih dejavnostih: 1. obrtno predelovanje kovin; 2. elektrotehnična obrt; 3. kemične obrti; 4. predelovanje kamna •— stekla; 5. stavbne obrti; 6. obrtno predelovanje lesa; 7. tekstilna stroka; 8. predelovanje usnja; 9. živilske obrti; 10. osebne storitve; 11. druge stroke: tapetništvo, avtoličarstvo; 12. izdelovanje in proizvodnja raznih izdelkov; 13. gostilne. 18. člen Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, upravni organ upošteva naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, opremljenost delavnice, pridobitne sposobnosti zavezanca in način dela (fizični-strojni). 19. člen Davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se prizna v višini 25 “/o za neserijsko proizvodnjo za naslednje uslužnostne obrti: šivilje, ki delajo po meri za neposrednega naročnika, čevljarje, sedlarje, mehanike za gospodinjske stroje, radio in TV mehanike, avtoličarje, avtomehanike, avtokleparje, kleparje, vodoinštalaterje, sodarje, finomehanike, kovače, krojače, ki delajo po meri, lončarje, orodjarje, elektromehanike, tapetnike, knjigovezce, .krovce, tesarje, čistilce in mazače motornih vozil, inštalaterje za centralno kurjavo, izolaterje, kemične čistilce, mizarje, vrtnarje in cvetličarje, kolarje in-urarje. 20. člen Zavezanec začetnik, ki se samostojno in trajno ukvarja z obrtno proizvodnjo, obrtnimi storitvami ali z drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega poklica razen avtoprevoznik, je upravičen do olajšave pri odmeri občinskega davka iz obrtne dejavnosti, če se z pogodbo zaveže, da bo proizvodno storitveno ali drugo gospodarsko dejavnost opravljal v občini Mozirje najmanj tri leta in če začetna vrednost sredstev, vloženih v osnovna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje dejavnosti znašajo več kot 20.000 din. Olajšava se prizna v višini 50 u/o letnega znižanja odmerjenega davka za prvo leto ter se v tem letu olajšava po 23. členu tega odloka ne prizna. Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 čistega dohodka. ' 21. člen Občinski davek od obrtne dejavnosti po odbitku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih virov dohodka in sicer: 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu 10 °/» 2. zavarovalnih poverjenikov 10°/o 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 10 Vo 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij ipd. 15 % 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 15 Vo 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 15 “/o 7. dohodkov delavcev doseženih z opravlja- njem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 “/o 8. dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 % 9. dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 30 “/o 10. dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega člena 30 “/o 11. od dohodkov, doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali od izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20“/» 12. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 V« 13. od dohodkov doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 V« 14. od dohodkov potujočih zabavišč, ki mo- rajo pred začetkom dela javiti zabavišča davčnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče 10 %> Davek po odbitku ne plačajo družbenopolitične organizacije, društva, krajevne skupnosti, obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 22. člen Davek od osebnega dohodka iz samstojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova od din do din •/. 10.000 35 10.000 20.000 38 20.000 30.000 41 30.000 40.000 44 40.000 60.000 47 60.000 80.000 50 80.000 100.000 53 nad 100.000 « 55 23. člen Zavezanci za davek od intelektualnih storitev, določenih dejavnosti, ki ne dosegajo letnega dohodka po odbitku stroškov nad 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih: 1. učitelji tujih jezikov, glazbe in drugih šolskih predmetov; 2. duhovniki od dohodkov doseženih z opravljanjem verskih obredov. Pristojni upravni organ za davčne zadeve upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, pridobitne sposobnosti zavezanca in možnost doseganja predvidenega dohodka. 24. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. a člena zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 20,10 */#; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 22. člena tega odloka. 25. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek iz intelektualnih storitev po odbitku, razen od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov ; 25 °/o 2. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov • 20 “/o 3. od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena,zakona o davkih občanov 15°/o VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 26. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem' besedilu: davek iz avtorskih pravic) znaša S0/«. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 10 %> od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so našteti v 3. odstavku 107. čleha zakona o davkih občanov. 27. člen Zavezanci iz četrtega odstavka 104. člena zakona plačujejo davek iz avtorskih pravic, ki so našteti v 3. odstavku 107. člena zakona o davkih občanov. 27. člen Zavezanci iz četrtega odstavka 104. člena zakona plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnjah iz 26. člena tega odloka. 28. člen Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 29. ' člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje p® naslednjih stopnjah: od din do din •/. 5.000 30 5.000 10.000 35 10.000 20.000 40 20.000 30.000 45 30.000 50.000 50 50.000 100.000 60 nad 100.000 70 30. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih's prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva ko je bila premičnina pridobljena, in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5000 din. 31. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 °/o od dohodkov, doseženih z odajanjem poslovnih prostorov, garaž ih počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 °/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 32. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 %>. 33. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se zavezancem ki opremljene sobe oddajajo prek turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske'konference ZMS, zniža dohodek za 50 %>. Priznanje oprostitve po prvem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in h kateri mora biti priložena dokumentacija s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 34. člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji 12 °/o; 2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20 %>; 3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih po stopnji 50 n/o. IX. DAVEK OD PREMOŽNJA 34. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 “/o. , X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 36. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev. 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. XI. OSTALE DOLOČBE 37. člen Občani so dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja na javni poziv predložiti podatke o svojem premoženju ob pogojih in merilih, ki jih določa družbeni dogovor v okviru slovenskih občin.« 38. člen Svet za družbeni plan in finance SO Mozirje se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancem davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko svet za družbeni plan in finance predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. XII. POROŠTVO 39. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčriih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče' niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni poprečni osnovi, nj podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od 'obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 40. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: 1. avtoprevozništvo; 2. stavbne obrti; 3. gostinstvo; 4. izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol; 5. živilska stroka. 41. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v naslednjih primerih: 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki. jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti; 2. ko obstoja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. XIII. KONČNE DOLOČBE 42. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve plačujejo iz osebnih dohodkov po 9. a členu zakona o davkih občanov, davke in prispevke, kot jih plačujejo delavci bd osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 10,68 %>. 43. člen Zavezanci davka iz kmetjistva lahko v letu 1973 izjemoma uveljavljajo olajšavo za otroke na rednem šolanju do 30. IV. 1973. 44. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa ee od 1. januarja 1973. Z dnem ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/72). St. 010-16/73-6 Mozirje, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Debcršck 1. r. 249. Skupščina občine Mozirje je po 26., 29. in 62. členu zakona o izobraževalnih skupnostih ter o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67 in 5-18/68) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela i ODLOK o določitvi višine občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1973 1. člen Za leto 1973 znašajo občinski prispevki za izobraževanje, in to: 1. 3,20 °/o iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. 3,20 “/o od osebnega dohodka iz obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osne^v do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po posameznih samoupravnih sporazumih, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 3. 19 °/o od vplačanega občinskega davka iz kmetijske. obrtne ali druge gospodarske dejavnosti. 2. člen Poleg prispevkov iz prejšnjega člena pripada za izobraževanje tudi dodatni davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 in davek na posest osebnih avtomobilov, ki ju je republika po posebnem dogovoru odstopila občini. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urdd-nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-12/73 Mozirje, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 250. Skupščina občine Mozirje je po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega vai-stva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni ust SRS, št. 48-335/67), 1. in 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-410/72) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 na območju občine Mozirje 1. člen Za leto 1973 znašajo občinski prispevki za otroško varstvo, in to: 1. 0,45 0/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke, 2.. 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin, 3. 0,45 % od osebnega* dohodka iz obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, kot jih plačujejo delavci od osebnega dphodka iz delovnega razmerja. 2. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti občine Mozirje, in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavezanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 010-13/73 Mozirje, dne 28. marca 1973. Predsednik ' skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 251. Skupščina občine Mozirje je po 4. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 128. ter 232. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju občine Mozirje 1 Za območje občine Mozirje se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo in to za: Investicijska Vrsta objekta vrednost din 1. novo osnovno šolo Rečica ob Savinji z enim oddelkom za otroško varstvo 2,760.000 2. dozidavo in preureditev osnovne šole Ljubno ob Savinji z enim oddelkpm za otroško varstvo 5,671.000 3. dozidavo in preureditev osnovne šole Luče z enim oddelkom za otroško varstvo 4,358.000 4. dozidavo in preureditev osnovne šole Bočna za oddelke posebne šole z internatom za potrebe cele občine 650.000 5. novo dvorazredno osnovno šolo Lepa njiva z enim stanovanjem 840.000 6. dozidavo in preureditev osnovne šole Gornji grad in dvema odelkoma za otroško varstvo 5,400.000 7. vgraditev centralne kurjave v osnovno šolo Solčava . 200.000 8. vgraditev centralne kurjave v osnovno šolo Šmartno ob Dreti 160.000 9. obnovo in popravilo osnovne šole Šmihel nad Mozirjem 200.000 10. vgraditev centralne kurjave v osnovno šolo Nova Štifta 180.000 11. načrte, zemljišče in drugo 603.000 Skupna predračunska vrednost s projekti, z odkupi zemljišč in z opremo in drugim znaša po današnjih cenah in ocenah 20,842.000 dinarjev. S krajevnim samoprispevkom se bo v petletnem obdobju zbralo skupaj 9,595.000 dinarjev. Preostala sredstva do predračunskega zneska v višini 11,260.000 dinarjev bodo zagotovljena iz proračuna občine, iz prispevka drugih in delovnih organizacij ter s sredstvi otroškega varstva in Temeljne izobraževalne skupnosti o čemer bo sklenjen samoupravni dogovor. . i, 2 Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik naselij z območja občine Mozirje in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v občinsko skupščino in še niso vpisani v splošni volilni imenik. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanio glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka, niso mogli udeležiti glasovanja. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke je šteti obvestilo zavoda za zaposlovanje, obvestilo organizacije združenega dela ali pismeno izjavo svojcev odsotnega oziroma oddelka za narodno obrambo pristojne občinske skupščine. 3 Referendum bo v nedeljo, dne 15. aprila 1973 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 4 Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Glasovnica za referendum dne 15. aprila 1973 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo, ki je bil obravnavan na zborih volivcev v krajevnih skupnostih, na zborih delovnih ljudi v delovnih skupnostih in sprejet na seji skupščine občine. Krajevni samoprispevek bi bW predpisan za dobo pet let in sicer od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978 in bi ga plačevali: — zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presega 1000 dinarjev mesečno po stopnji 1,8 °/o od neto osebnih dohodkov, — zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če presega 1000 dinarjev na gospodarstvo po stopnji 4,0 °/o letno od katastrskega dohodka in od dohodka od gozdov (od posekanega lesa), — zavezanci, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 3 °/o od osnov za prispevek, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki presega 1000 dinarjev mesečno po stopnji 1,5 0/o od izplačane pokojnine. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več Virov navedenih v prejšnjem odstavku naj bi plačali prispevek za vsak vir dohodkov posebej. Samoprispevek se ne bi plačeval od vojaških invalidnin. socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, vajenskih nagrad, regresa za stanarino in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. Po nakazanem namenu in izhodiščih GLASUJEM ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 5 Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Mozirje. 6 Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo posebni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme Skupščina občine Mozirje. 7 Samoprispevek zaposlenih obračunavajo organizacije združenega dela, zasebni delodajalci, od upokojencev pa Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma njene podružnice mesečno ob vsakem izplačilu. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 30. avgusta, za leto 1978 pa do 31. maja 1978. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8 ' Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se stekajo na poseben račun skupščine občine Mozirje za gradnjo šol. Sredstva iz prejšnjega odstavka razporeja in pripravlja ustrezne načrte poseben odbor, ki ga imenuje skupščina občine Mozirje. V odboru je tudi po en predstavnik krajevne skupnosti kraja, kjer- se bodo vršila dela. Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom se smejo uporabljati samo za namene iz 1. točke tega sklepa in po vrstnem redu, ki je določen v posebni prilogi. Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1973. St. 014-/73 Mozirje, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 252. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na' seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela RESOLUCIJO o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1973 Izhajajoč iz temeljnih ciljev resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1973 ter potreb po nadaljevanju stabilizacije gospodarstva in ekonomskih razmerij na podlagi samoupravnih odnosov, ki vodijo h gospodarski in socialni stabilnosti sprejema skupščina občine Slovenske Konjice smernice družbenoekonomskega razvoja za leto 1973. Resolucija, ki predstavlja dogovor o skupnih nalogah, temelji na predvidevanjih razvojnih možnosti delovnih in ostalih organizacij ter sklepov sveta za gospodarstvo in družbeni plan. Izpolnitev ciljev razvoja v letu 1972. Gospodarska gibanja v občini kažejo, da so bili za leto 1972 postavljeni cilji in naloge v glavnem zadovoljivo dosežene. Rast družbenega proizvoda nominalno za 27,9 “/o (realno za okoli 10,2 "/o), čeprav je bila nekoliko nižja kot v letu 1971, je znatno nad predvideno stopnjo rasti. Ob povečani gospodarski aktivnosti so se v preteklem letu Odprle širše možnosti zaposlitve večjega števila delavcev. Povprečno število zaposlenih v družbenem sektorju se je namreč povečalo za 5,2 “/o — kar predstavlja 320 novih delavcev. V preteklem,letu je bilo na območju občine (družbeni sektor) zaposlenih povprečno 4406 delavcev. Visoko stopnjo rasti zaposlenosti za 6,6‘Ve, je dosegla industrija, v trgovini je doseženo povečanje za 3,6 0/o ter v obrti za 3%>. V ostalih področjih gospodarstva ni bilo bistvenih sprememb v številu zaposlenih. Realizacija postavljenih nalog in stopnje rasti pro- izvodnje in ostalih dejavnosti v letu 1972 je bila na- slednja: Predvidena Dosežena stopnja rasti stopnja rasti v letu 1972 1972 — družbeni proizvod' (nominalno) 22,4 27,9 — družbeni proizvod (družbeni sektor) 24,7 30,5 — družbeni proizvod (realno) 8,3 10,2 — fiz. obseg ind. proizvod. 18,9 6,9 — izvoz 31,0 15,6 — zaposlenost (družb, sektor) 3,5—4,0 5,2 — produktivnost dela 6,5 6,7 — sredstva neto oseb. dohodka 20,3 26,2 — povprečni oseb. doh. na zaposlenega 17,1 20,6 Kot je razvidno so bile predvidene stopnje rasti proizvodnje in ostalih dejavnosti za leto 1972 razen fizičnega obsega industrijske proizvodnje in izvoza dosežene oziroma presežene. Proizvodnja industrijskih delovnih organizacij se je v letu 1972 povečala za 6,9 °/o. Na povečano stopnjo rasti je vplivala kovinska industrija, katera je ustvarila 23 °/o večji obseg proizvodnje. V letu 1972 je bila industrija udeležena s 65,8 "/o v skupnem ustvarjenem družbenem proizvodu, kar je za 2,4 °/o več kot v letu 1971. Glede na slabše vremenske pogoje v preteklem letu se obseg celokupne kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1971 ni spremenil. Manjša je bila zlasti proizvodnja poljedelskih kultur ter proizvodnja sadja in grozdja v zasebnem sektorju. Porast proizvodnje pa je dosežen pri živinoreji in pri proizvodnji sena. V družbenem kmetijstvu pa je bila dosežena občutno višja proizvodnja sadja ter grozdja. V cilju nadaljnjega razvoja ter krepitve proizvodnje v zasebnem kmetijstvu se je nadaljevala akcija za preusmeritev kmečkih gospodarstev v specializirane tržne proizvajalce. Gibanje kmetijske proizvodnje se delno odraža tudi v obsegu odkupa kmet. proizvodov, kateri se je povečal po nominalni vrednosti za 35 'Vo (realno za okoli 15 °/o) in je znašal 10,686.000 dinarjev. Odkup lesa pa je dosegel vrednost 4,445.000 dinarjev. Dejavnost trgovine na drobno, kjer se prodajne zmogljivosti niso bistveno spremenile je dosegla promet v višini 114,535.000 dinarjev — kar je za 40,1'Vo več kot v letu 1971. K takšnemu obsegu prometa je v precejšnji meri vplival porast cen (blizu 17 Vo) ter porast sredstev za osebne dohodke zaposlenih. Visok porast (za 88,4 Vo), pa beželi tudi prodaja blaga na debelo. Promet gostinstva (družbeni sektor) se je pri istih zmogljivostih povečal nominalno za 27,8 Vo. Ob porastu cen gostinskih storitev za 19,5 Vo — znaša realni porast gostinskih storitev le okoli 6,9 Vo. Turistični promet se je v letu 1972 nadalje zmanjšal, in to pri številu gostov za 19,9 Vo ter pri številu nočitev za 16,9 Vo. Za razvbj rekreacijskega centra na Rogli je bila vložena okoli 1 milijarda dinarjev — in to za nabavo žičnice ter za adaptacijo in razširitev planinskega doma. V obrti družbenega sektorja se je povečala vrednost obrtne proizvodnje in storitev za nad 40 'Vo. K temu so prispevala predvsem podjetja: Kovinar, Elektro-radio. Mizarstvo »Skala« in Kongrad, katera so zabeležila vispk porast celotnega dohodka. Skromnejši poslovni uspeh pa izkazuje Mizarstvo »Dravinja«, medtem ko ima kov. pod. Komos izgubo. Pri teh manjših delovnih organizacijah se opaža predvsem' premajhno poslovno sodelovanje ter prepočasno vključevanje v tokove splošnega razvoja gospodarstva, prav tako pa tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Število zasebnih obrtnikov se v preteklem letu ni V bistveno spremenilo. Stanje 1971 koncem leta 1972 — štev. rednih obrtnikov 77 74 — obrt kot postranski poklic 21 19 — zasebni gostinci 19 19 — zasebni avtoprevozniki 33 35 V preteklem letu se je celotna vrednost izvoza povečala za 15,6 "/o in je znašala 7,457.471 dolarjev. Od tega je odpadlo na konvertibilno področje nad 79 Vo. Nominalni osebni dohodki so se povečali za 2.0,5 Vo, realni osebni dohodki na zaposlenega pa za okoli 2,7 Vo. Izplačana sredstva za neto osebne dohodke so v letu 1972 dosegla 87,8 milijonov dinarjev in so bila za 26,2 Vo višja kot v letu 1971. V primerjavi z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda, ki znaša 27,1 Vo je stopnja povečanja nominalnih osebnih dohodkov znatno nižja. Investicijske naložbe v osnovna sredstva gospodarstva so bila v preteklem letu usmerjena zlasti v modernizacijo ter povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po oceni so te investicije znašale okoli 30 milijonov dinarjev. Večje investicijske naložbe so bile predvsem v Kovaški industriji ter v podjetju Kostroj, in sicer za urejanje novih zmogljivosti, v ostalih podjetjih pa v glavnem za modernizacijo opreme in rekonstrukcije. Investicije za razvoj kmetijstva so v letu 1972 znašale okoli 4,5 milijona dinarjev. V tem je bil družbeni sektor kmetijstva udeležen z okoli 34 Vo — privatni sektor pa s 64 Vo. V družbenem sektorju so bila inv. sredstva porabljena za opremo ter obnovo in urejanje novih jablanovih nasadov. V zasebnem kmetijstvu pa so investicije odvijale v okviru akcije za preusmerjanja kmetij ter potom kmet. pospeševalne .službe. Kot v letu 1971 se j.e tudi v letu 1972 celotna stanovanjska gradnja na območju občine odvijala v okviru individualne gradnje. V gradnji je bilo okoli 330 stanovanj — od tega jih je bilo dokončanih 82. Celotna vrednost stan. gradnje (sredstva in vloženo delo) je dosegla okoli 9 milij. dinarjev. Na področju komunalne dejavnosti so bile večje investicijske naložbe predvsem v razširitvi vodovoda v naselju Draža vas in Tepanje z okoliškimi naselji ter asfaltiranje ulic v Slovenskih Konjicah. Ostale naložbe v komunalne objekte pa so se uspešno izvajale po programih krajevnih skupnosti. Med večjimi negospodarskimi investicijami je bila tudi obnova II. osnovne šole v Slovenskih Konjicah. Iz navedene ocene .doseženih rezultatov gospodarskih gibanj in ostalih dejavnikov lahko ugotavljamo, da je v letu 1972 gospodarstvo občine uspešno poslovalo, in to kljub težavam zaradi inflacije stroškov, cen ter nelikvidnosti — kar je vplivalo na ekonomičnost in uspešnost poslovanja. Vsi ti vplivi pa so bili odraz nedodelanega ekonomskega sistema in razmer v delitvi dohodka. Prav tako pa tudi zaradi neučinkovitega uresničevanja sistemskih rešitev ter sprejetih dogovorov. Kljub splošnim težavam, ki so v preteklem letu vplivale na razvoj gospodarstva in ostalih dejavnosti, so bili v občini doseženi pozitivni rezultati: — povečala se je celokupna reproduktivna sposobnost gospodarstva občine; — osebni dohodki so se gibali-v glavnem v skladu z ekonomsko politiko. Povečanje realnih osebnih dohodkov je bilo bistveno nižje kot rast delovne storilnosti. Povečali so se osebni dohodki delavcem z haj-nižjimi osebnimi dohodki ter socialne dajatve; — v okviru nalog akcijskega programa občine so organizacije združenega dela na podlagi lastnih programov pristopile k uresničevanju nalog v zvezi z ekonomsko politiko ter stabilizacijo. V tem zlasti v iskanju notranjih rezerv, v racionalizaciji poslovanja, zmanjšanju stroškov, v preusmeritvi proizvodnje, v proizvodnem sodelovanju, v izboljšanju politike nagrajevanja ter izboljšanja kadrovske strukture. Dosežena stopnja razvoja gospodarstva ter ostali ukrepi, ki so bili doseženi v cilju boljšega poslovanja bodo dokaj solidna osnova za nadaljnji dinamični družbenoekonomski razvoj na vseh področjih v občini. TEMELJNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKE USMERITVE V LETU 1973 Leto 1073, katero bo odločilno za bistveni preobrat k stabilizaciji gospodarskih gibanj, doslednejšega uveljavljanja načel družbene in gospodarske reforme ter tržno-planskemu gospodarstvu se začenja v bolj ugodnejšem političnem' razpoloženju in večji pripravljenosti zavestnih socialističnih sil v občini za uresničeva- nje politične, gospodarske in socialne stabilizacije. To bo narekovalo napore za večjo učinkovitost pri odpravljanju vzrokov gospodarske nestabilnosti, socialnih razlik, ki ne izhajajo iz dela in drugih dejavnikov, ki vplivajo .na izkrivljanje meril o socialni pravičnosti in poslovni morali. Cilji in naloge za razvoj proizvajalnih sil, ki izhajajo iz že sprejetih razvojnih usmeritev organizacij združenega dela ter smernic družbenoekonomske politike SR Slovenije bodo zahtevale krepitev socialističnih samoupravnih odnosov in materialne osnove samoupravljanja. Pospežiti bo potrebno razvijanje temeljnih organizacij združenega dela ter izpopolniti njihovo notranjo organiziranost. Vsa področja dejavnosti v občini odločneje usmeriti k politiki stabilizacije, k izboljšanju ponudbe in obvladovanja tržišča ter vsestranskemu varčevanju in učinkovitosti gospodarjenja. S krepitvijo akumulacijske sposobnosti zagotoviti bistveno izboljšanje likvidnosti organizacij združenega dela, s tem pa tudi omogočiti nadaljnjo širitev in modernizacije proizvodnje na načelih racionalnega zaposlovanja. Osnovni okviri razvojne politike za leto 1973, ki temeljijo na razvojnih programih organizacij združenega dela in s katerimi naj bi zagotovili uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog, predstavljajo naslednje okvirne stopnje rasti: 1972' 1973 1971 1972 — Družbeni proizvod celotnega gospodarstva: — nominalno 27,9 24.5 — realno 10,2 12,2 — industrijska proizvodnja 6,9 12,6 — izvoz 15,6 31,7 — zaposlenost v družbenem Sektorju 5,2 4,4 — storilnost 6,3 9,3 — sklad osebnih dohodkov 26,2 21,0 — povprečni osebni dohodek na zaposlenega 20,6 13,8 — realni osebni dohodki na zaposlenega 2,7 1,4 Značilnost politike ekonomskega razvoja v letu 1973 bo predvsem v tem, da se zadrži relativna dinamika gospodarske rasti ob predvideni zmanjšani stopnji inflacije. Počasnejša rast osebnih dohodkov od rasti družbenega proizvoda in omejitve v ostali porabi pa bi omogočila lažje in hitrejše prilagajanje gospodarstva pogojem, kot jih zahtevajo sprejeti Ukrepi za trajno ohranitev likvidnosti. Dinamični razvoj gospodarske rasti v letu 1973 bo odvisen zlasti od uresničitve proizvodnih programov organizacij združenega dela s področja industrije, ki je nosilec gospodarstva v občini in ki ustvarja nad 85,Vo celotnega družbenega proizvoda. Na osnovi realnih predvidevanj, ki temeljijo na programih organizacij združenega dela, se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal za 12,6 Vo. Na visoko stopnjo rasti bo vplivala kovinska industrija, katere proizvodnja se bo povečala za okoli 37 %>, in to z razširitvijo proizvajalnih zmogljivosti s povečanim poslovnim sodelovanjem ter uvajanjem proizvodnje no- vih proizvodov v Kos troju in Kovaški industriji. Na porast proizvodnje pa bo vplivala tudi realizacija plana izvoza, katert bo višji za okoli 31 %>. Stopnja rasti gospodarstva občine bo odvisna tudi od razvoja in povečanja kmetijske proizvodnje, ki je po obsegu druga najmočnejša dejavnost v občini. Hitrejši razvoj kmetijske dejavnosti pa bo pogojen z razširitvijo proizvodnega sodelovanja med zasebnimi kmetovalci in kmetijsko zadrugo, prav tako pa tudi z nadaljnjo pospešeno akcijo preusmerjanje kmetij v specializirano proizvodnjo, s čimer bodo ustvarjeni pogoji za večjo blagovno proizvodnjo. Z ozirom na realne možnosti in podpovprečne proizvodnje poljedelskih kultur, sadja in vinogradništva v preteklem letu se ocenjuje, da se bo v letu 1973 celokupna kmetijska proizvodnja povečala za okoli 6 'Vo. Pri tem bo treba stremeti za povečanjem živinorejske proizvodnje ter mleka, istočasno pa s povečano porabo umetnih gnojil ter zaščitnih ukrepov zagotoviti višje hektarske pridelke poljedelskih kultur ter travništva. K pospešitvi razvoja na področju kmetijstva bodo v večji meri vplivale tudi investicijske naložbe, ki bodo po oceni znašale okoli 5,6 milij. dinarjev. V tem družbeni sektor 1,6 milij. ter v zasebni sektor okoli 4 milij. dinarjev. V letu 1973 je predvidena ureditev novih nasadov: 5 ha hmelja (družbeni sektor) 5 ha jablanovih nasadov (družbeni sektor) 2 ha jablanovih nasadov (zasebni sektor) , 8 ha nasadov jagod (zasebni sektor) 4 ha nasadov ribeza (zasebni sektor) Za izboljšanje pogojev živinorejske proizvodnje v zasebnem sektorju, bo v letu 1973 porabljeno okoli 2,4 milij. dinarjev, in sicer 2,2 milij. dinarjev za urejanje hlevov ter 0,2 milij. za plemensko živino. Investicije za opremo pa bodo znašale okoli 1,46 milij. dinarjev (od tega zasebni sektor 0,86 milij. dinarjev). Poleg navedenih investicijskih sredstev bo zasebni sektor vložil tudi znatna sredstva v razne manjše investicije ter opremo. Celotni program investicij v kmetijstvu bo potekal v okviru kmetijske pospeševalne službe pri kmetijski zadrugi ter akcije za preusmerjanje kmečkih gospodarstev. V družbenem sektorju kmetijstva je poleg investicij za urejanje novih nasadov predvidena gradnja skladišča za sadje ter garaža za kmetijske stroje. Poleg ostale opreme je predvidena tudi nabava obiralne-ga stroja za hmelj. Za razvoj gospodarstva na območju občine so poleg vzdrževalnih in gozdno-gojitvenih del predvidene naslednje investicijske naložbe v višini 1,24 milij. dinarjev. V tem je zajeta nabava opreme ter gradnja naslednjih gozdnih cest: (Ledinski jarek, Rakovec— Slemenjak, Konjiška gora in Pohorje, Laznikova žaga—Šentvid in cesta v Sevškov gozd). V programu je tudi gradnja logarnice v Rakovcu in garaže v Zrečah ter elektrifikacija v Rakovcu. Ob porastu kupne moči, ki bo dosežena s povečanim številom zaposlenih, višjim povprečjem nominalnih osebnih dohodkov ter večja kmetijska blagovna proizvodnja se bo promet trgovine na drobno povečal nominalno za okoli 18—20 'Vo. Predvideno povečanje pa bo predvsem odvisno tudi od' večje izbire kvalitetnejših potrošnih dobrin ter od konkurenčnosti cen. S tem bo možno tudi bistveno zmanjšati odliv kupne moči izven občine. Celokupno dejavnost trgovine in njen razvoj pa bo potrebno reševati v okviru dogovorov z večjimi trgovskimi podjetji izven občine. Na področju gostinsko turistične dejavnosti bo potrebno v letošnjem letu rešiti vprašanje združitve obeh gostinskih podjetij ter nadaljnje integracije, ki bi naj pripomogla k hitrejšemu razvoju gostinsko-turistične dejavnosti v občini. S pospešeno modernizacijo, povečanjem proizvodnih zmogljivosti, s hitrejšim prilagajanjem proizvodnje tržišču ter z večjim poslovnim sodelovanjem z industrijo bodo ustvarjeni pogoji za povečanje proizvodnje in storitev v obrti družbenega sektorja. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti predvsem izboljšanju kadrovske strukture — zlasti vodstvene. Pristojne službe pa morajo med letom redno spremljati rezultate poslovanja posameznih obrtnih organizacij ter pravočasno predlagati ustrezne ukrepe. Proučiti je potrebno tudi možnost združevanja manjših sorodnih obrti ter v tem omogočiti večjo akumulativno sposobnost za njihov hitrejši razvoj. Razvoj deficitarne ter storitvene obrti zasebnega sektorja pa bo potrebno pospešiti z ustreznimi ukrepi davčne politike. ■ Na osnovi obstoječih zmogljivosti ter ostalih dejavnikov, ki bodo pripomogli k povečani dejavnosti se bo obseg obrtne proizvodnje in storitev v občini povečal v letu 1973 za okoli 15 "/o. Blagovna menjava s tujino. •V letu 1973 se na osnovi pričakovanega porasta proizvodnje temeljitejših raziskav zunanjih tržišč ter ostalih dejavnikov, ki bodo pripomogli k nadaljnji rasti blagovne menjave s tujino — predvideva občutno povečanje izvozne dejavnosti industrije. Celokupna vrednost izvoza industrijskih proizvodov se bo povečala za 31,7 Vo. Gibanje izvoza: 1372 1973 Indeks izvoz skupaj (v dolarjih) 7,457.471 9,821.638 131,7 Pri naporih za realizacijo predvidenega programa izvoza pa bo potrebno povečati obseg izvoza končnih proizvodov. V celokupni vrednosti blagovne menjave s tujino bo v letu 1973 izvoz udeležen s 53 %> — uvoz pa s 47°/o. Zaposlenost in produktivnost: Predviden dinamični razvoj gospodarstva, predvsem pa povečane proizvodne zmogljivosti industrije bodo omogočile, da se bo možnost zaposlovanja na območju občine v letu 1973 bistveno povečala. Na podlagi programov organizacij združenega dela se bo povprečno število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo za okoli 4,4 % — kar pomeni porast za 200 delavcev. V gospodarstvu bo ta porast znašal 4,6 %>, v negospodarskih dejavnostih pa 2 "/o. Gibanje zaposlenosti v družbenem sektorju: 1972 1973 Indeks skupaj v občini 4406 4600 104,4 — v gospodarstvu 4012 4198 104,6 — v negospodarstvu 394 402 102,0 Pretežni del nove delovne sile se bo zaposlilo v industriji. Poleg odpiranja novih delovnih mest in povečanja zaposlenosti morajo organizacije združenega dela dvigniti tudi delovno storilnost na obstoječih delovnih mestih, in sicer z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z racionalnejšo organizacijo po- slovanja in modernizacijo ter z izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih. Upoštevajoč realno stopnjo rasti družbenega proizvoda in predvidenega povečanja zaposlenosti se bo delovna storilnost v letu 1973 povečala za okoli 9,3 °/o. Splošna poraba in osebna potrošnja: V okviru splošnih naporov za usmeritev k politiki stabilizacije ter vsestranskemu varčevanju in učinkovitosti na vseh področjih v občini, bo potrebno vnesti v samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov določila, s katerimi bo zagotovljena uresničitev ciljev tega dokumenta, da bodo sredstva za osebno in splošno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela in ostalih organizacijah naraščala počasneje kot dohodek za delitev. Sklad neto osebnih dohodkov v občini se bo v letu 1973 pri 4,4%> porastu zaposlenosti povečal največ do 21,4% (oziroma za 16,2% brez povečanja zaposlenih). Povprečni nominalni osebni dohodek na zaposlenega pa se bo povečal za okoli 13,8% ter bo znašal okoli 1.932 dinarjev. Realno povečanje osebnih dohodkov pa bo znašalo 1,4 %. V letu 1973 se na osnovi programov organizacij združenega dela pričakuje občutno povečanje investicijskih naložb za razvoj in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. Pri tem bo potrebno, da nosilci investicijskih odločitev zagotovijo čim večjo gospodarnost naložb in za racionalnejšo uporabo investicijskih sredstev v gospodarskih, prav tako pa tudi v družbenih dejavnostih. Skupne investicijske naložbe za razvoj gospodarstva v občini bodo po oceni znašale 99 milij. dinarjev. Od tega bodo delovne organizacije zagotovile 44 % lastnih sredstev. Ostala sredstva pa se bodo črpala iz bančnih in ostalih virov. Pretežni del naložb v gospodarstvu, oziroma okoli 88% odpade na investicije v industriji, ki ima v programu naslednje važnejše investicijske naložbe: — Comet: gradnja specializiranega obrata za proizvodnjo visokoturažnih armirnih brusov; — Kovaška industrija: gradnja orodjarne II., kovačnice »Renault« ter naložbe za izvedbo programov proizvodnje sintranih izdelkov, ročnega orodja za dom ter kirurških instrumentov; — TKI Vitanje: gradnja proizvodne hale za montažo poljedelskih strojev; — Kostroj: dovršitev obrata plastike; — Opekarna: gradnja sušilnic; — LIP: rekonstrukcija treh obratov; — KONUS: pretežni del za modernizacijo opreme. Naložbe v kmetijstvu, ki bodo znašale okoli 5,6 milij. dinarjev, bodo usmerjene predvsem za urejanje nasadov in urejanje hlevov v okviru preusmerjanja kmečkih gospodarstev za povečanje blagovne proizvodnje. Precejšnji del sredstev pa bo vloženo za kmetijsko mehanizacijo. Za razvoj gozdarstva bo vloženo okoli 1,2 milij. dinarjev in predvsem za urejanje in gradnjo gozdnih cest. - Investicije na področju gradbeništva bodo znašale okoli 3,5 milij. dinarjev. Tu je zajeta gradnja proizvodne hale za ind. montažno podjetje — obrat v Slov. Konjicah, kar bo povečalo možnosti zaposlovanja delovne sile. Program investicijskih naložb v trgovini (Dravinjski dom) zajema ureditev trgovskega lokala v Sp. Pre- logah, ureditev lokala v Slov. Konjicah in modernizacijo lokala v Ločah ter izboljšanje opreme v nekaterih ostalih lokalih. Skupno bo vloženo okoli 0,64 milij. dinarjev. V teku so tudi priprave za gradnjo večjega trg. objekta, ki ga bo gradilo 'v Slov. Konjicah podjetje »Kovinotehna«. V Vitanju, kjer se prav tako pojavlja potreba po novi trgovini, pa so v teku razgovori s podjetjem Merx. Investicijske naložbe za razvoj družbene obrti bodo po oceni znašale 1 milij. dinarjev. Namenjene pa so predvsem za modernizacijo opreme ter manjše rekonstrukcije, kar bo ustvarilo pogoje za hitrejšo rast proizvodnje in storitev. Za razvoj na področju negospodarskih dejavnosti bo v letu 1973 vloženo okoli 21 milij. dinarjev. Od tega so večja sredstva namenjena za stanovanjsko-komu-nalno dejavnost, za gradnjo šolskih objektov, za obnovo kulturnih objektov, za dograditev varstvene ustanove za odrasle. V stanovanjsko izgradnjo, ki se bo leta 1973 bistveno okrepila z gradnjo družbenih stanovanj, bo vloženo okoli 12 milij. dinarjev. V gradnji bo okoli 360 stanovanj — od tega 54 družbenih in 306 zasebnih. Dokončanih pa bo v tem letu okoli 120 stanovanj. Za razvoj komunalnih dejavnosti bo v letu 1973 porabljeno okoli 2,600.000 dinarjev investicijskih sredstev. V teh sredstvih je zajeta gradnja in urejanje zlasti naslednjih pomebnejših objektov kot: gradnja vodovoda Draža vas—Jernej, asfaltiranje ulic v Slov. Konjicah, kanalizacija Blato, gradnja vodovodnega rezervoarja Tepanjski vrh, komunalno urejanje zemljišč v Vitanju in Slov. Konjicah, razširitev pokopališča v Slov. Konjicah in ureditev tržnice, ureditev bazena. Za ureditev bencinske črpalke v Vitanju pa so v teku razgovori med KS in podjetjem Petrol. Vso ostalo urejanje komunalnih objektov ter njihovo vzdrževanje pa se bo odvijalo v okviru programov krajevnih skupnosti, in to v tesnem sodelovanju med KS in občani ter v večji meri tudi z delovnimi organizacijami. Hitrejši razvoj na področju komunale, gradnje šolskih objektov ter gradnja kulturno-prosvet-nih in telesno-vzgojnih objektov pa bo v največji meri odvisna od uspešne izvedbe referenduma za podaljšanje samoprispevka občanov. Razvoj teh dejavnosti se bo odvijal po srednjeročnem programu 1973—1978, kateri bo sprejet v tem letu. Po predlogu programa sklada za financiranje investicij družbenga standarda bodo investicije za gradnjo šolskih objektov znašale okoli 3,000.000 dinarjev. V teh sredstvih je zajeta gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Zrečah ter telovadnica pri osnovni šoli v Ločah. Investicijske naložbe na področju socialnega varstva odraslih bodo v letu 1973 znašale okoli 3,200.000 dinarjev. V tem je zajeta prva etapa adaptacije in razširitev Lambrechtovega doma v Slov. Konjicah ter adaptacije stavbe, ki je namenjena za dom upokojencev v Vitanju. Urejanje kulturno-prosvetnih in telesno-vzgojnih objektov pa bo potekalo po srednjeročnem programu, katerega baza bo uspešnost izvedbe referenduma o samoprispevku. Za uresničitev, ciljev resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine bo potrebno predvsem naslednje: — pospešiti ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ter izpopolniti njihovo notranjo organiziranost; — pospešiti proizvodno sodelovanje, povezovanje in integracijo gospodarstva — kar posebno velja za manjše delovne organizacije; — zagotoviti doslednejše uresničevanje zakonitosti in izvajanje sprejetih nalog in obveznosti, tako s strani občinskih organov kot s strani delovnih in drugih organizacij, interesnih skupnosti ter občanov. V zvezi s tem je potrebno okrepiti občinsko upravo in še zlasti inšpekcijske službe; — reševanje nalog, ki so pomembne na posameznih območjih občine se morajo reševati v neposrednem dogovoru med posameznimi samoupravnimi nosilci razvoja, interesnimi skupnostmi ter občani; — zagotoviti dosledno in učinkovitejše izvajanje davčne politike; — vsa področja dejavnosti v občini se morajo odločneje usmeriti k politiki stabilizacije, učinkovitejšemu gospodarjenju ter k vsestranskemu varčevanju; — zagotoviti pospešeno izobraževanje zaposlenih delavcev za neposredno uporabo in konkretnim izvajanjem ter uresničevanjem določil družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini; — pospešiti izdelavo srednjeročnih programov razvoja temeljnih organizacij združenega dela. Svet za gospodarstvo in družbeni plan bo med letom redno spremljal družbenoekonomska gibanja ter obveščal skupščino občine o odstopanjih od začrtanih ciljev ter predlagal ustrezne ukrepe. St. 30/1-72-3/5 Slovenske Konjice, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 253. Skupščina občine.Slovenske Konjice je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43--334/67 in 40-302/68) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1973 1. člen Proračun občine Slovenske Konjice za leto 1973 obsega dohodke, ki znašajo skupaj 11.074,524 din. Od tega: — prispevek za uporabo mestnega zemljišča 800.000 din. Razporejeni dohodki v znesku 10.274.524 din. 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 pripada: 1. občinskemu gasilskemu skladu 100 °/o od dela tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja zavarovanega na območju občine v skladu z določbami 51. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu; 2. komunalnemu skladu občine: — 100 °/o plačanega prispevka za uporabo mestnega zemljišča iz 1. člena tega odloka; 3. temeljni kulturni skupnosti vsa sredstva, ki jih je SR Slovenija po zakonu o financiranju kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-258/70) odstopila Temeljni kulturni skupnosti za financiranje njenega programa. 3. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 so zagotovljena sredstva: 1. za dejavnost zavodov, družbenih služb in drugih organizacij, katerim se po predpisih ali pogodbah zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu ali ustreznem skladu; 2. za druge obveznosti, naloge in potrebe, ki imajo splošen pomen za občino Slovenske Konjice; 3. za odločevanje posojil, za katera se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu; 4. za potrebe samoupravnih skupnosti; 5. za potrebe državnih organov. 4. člen Sredstva za sofinanciranje medobčinskih zavodov, skupnih služb ter drugih potreb po sklenjenih pogodbah in sprejetih obveznostih, se bodo izločala na žiro račune teh organizacij v skladu s sklenjenimi pogodbami oziroma sprejetimi obveznostmi. 5. člen Sredstva, zagotovljena v posebnem delu proračuna, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, društev in strokovnih združenj se bodo nakazovala neposredno iz proračuna po dvanajstinah na žiro račune teh organizacij. 6. člen Sredstva, ki jih pridobi občinsko sodišče v Slov. Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in povprečnin v kazenskem postopku, predstavljajo dohodek za funkcionalne namene sodišča. Dohodke, ki jih dosežejo državni organi za geodetska in administrativna opravila ter računsko tehnične in finančno izvršilne ter podobne storitve za občane, delovne in druge organizacije, povprečnino po zakonu o prekrških, razporedijo ti organi za redno dejavnost ali za posebne namene. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda Vrsta skupa. dohodka Dohodki dinarjev 1 Davki iz OD 3.495.002 2 Davki 5.739.906 3 Takse 582.000 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 800.000 6 Razni drugi dohodki 87.216 7 Namenska dopolnilna sredstva 370.400 9 , Prenesena sredstva — 11.074.524 Skupaj: Lastne dohodke, ki jih doseže medobčinsko javno pravobranilstvo s svojo dejavnostjo razporedi ta organ za svojo redno dejavnost. 7. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1972 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena, pri tem pa storiti ukrepe za racionalizacijo in znižanje stroškov ter v okviru tako prihranjenih sredstev zagotoviti boljše nagrajevanje posebno uspešnih delavcev. 8. člen Zaradi tega, da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojni občinski upravni organ opravljal kontrolo Unančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. 9. člen Svet za finance in proračun občinske skupščine se pooblasti, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada občine v smislu 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji. 10. člen Dohodke 'občinskega proračuna za leto 1973 in njihov razpored po glavnih namenih določa bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov občinskega pro-raču za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna občine. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-6/73-1 Slovenske Konjice, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 Številka glavnega namena 01 Razpored dohodkov Skupaj dinarjev Izobraževanje in vzgoja 500.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 730.346 04 Socialno skrbstvo 1.933.200 05 Zdravstveno varstvo 806.000 06 Komunalna dejavnost . 978.000 07 Delo državnih organov 4.663.000 13 14 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije 378.000 679.544 16 Gospodarski posegi 170.000 17 18 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Vlaganje v rezervni sklad 50.434 126.000 19 Nerazporejeni dohodki 6ff.000 Skupaj : , 11.074.524 l 254. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4., 27., 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo v letu 1973 1. člen Za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1973 plačujejo občani občine Slovenske Konjice občinski davek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter občinski davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter od skupnega dohodka občanov. 2. člen Stopnja občinskega davka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša3,20%> od osnove po prvem odstavku 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in p financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8--52/69). Razen sredstev iz prvega odstavka tega člena se med sredstva za izobraževanje steka še 53,588 %> občinskega davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in od skupnega dohodka občanov. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 13-285/72 in 46-963/72). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Št. 422-21/73-1 Slovenske Konjice, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 255. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. in 259. členu zakona o davku občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72 in 3-5/73) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-282/72 in 27-623/72) se drugi odstavek 2. člena spremeni in se glasi: Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. 6. davek na dohodke od premoženja, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,43°/«. Za 8. členom se dodajo novi 8 a, 8 b, 8 c in, 8 d členi, ki se glasijo: 8 a člen Zavezancem davka iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek iz kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso preuvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku. 8 b člen Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji: 1. da dosega dohodke iz kmetijstva zlasti z rejo brojlerjev, nesnic, pitanjem živine in prašičev ali s kakšno drugo monokulturo (vrtnarstvo, sadjarstvo itd.). V dohodke iz predhodnega odstavka tega člena se všteva tudi katastrski dohodek v trikratnem znesku od zemljišč, ki se neposredno' ne uporabljajo pri gojenju monokulture. 2. da zavezancu kmetijstvo ni glavni poklic, to je, da se mu ne odmerja prispevek za zdravtsveno in starostno zavarovanje kmetov. 8 c člen Zavezanci, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter evidenco — seznam osnovnih sredstev. 8 d člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od osnov do višine osebnega dohodka iz 9 a člena zakona o davkih občanov po stopnji 31,89%; nad to višino pa. s uporablja lestvica iz 20. člena tega odloka, ki velja za obrtne in druge gospodarske dejavnosti. 4. člen Prvi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava. 5. člen Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: Olajšava po predhodnem členu se prizna v odvisnosti od vloženih sredstev, in sicer: terijev in meril.iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. 8. člen 20. člen se spremeni in se glasi: Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9 a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja do 10.000 30 od 10.000 do 20.000 33 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 40.000 39 od 40.000 do 50.000 41 od 50.000 do 60.000 43 od 60.000 do 70.000 45 od 70.000 do 80.000 47 od 80.000 do 90.000 48 od 90.000 do 100.000 49 nad 100.000 50 Olajšava od letnega davka Vloženo din zavezancem, ki se jim odmerja prisp. za zdrav, in pok. zav. kmetov zavezancem, ki se Jim ne odmerja prisp. za zdrav. In pok. zav kmetov od 5.000 do 10.000 40 20 od 10.000 do 20.000 50 25 od 20.000 do 30.000 60 30 od 30.000 do 40.000 70 35 od 40.000 do 50.000 85 43 od 50.000 dalje 100 50 6. člen Za 14. členom se doda novi 14 a člen, ki se glasi: Zavezanem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 %. Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50%. Olajšava po tem členu se prizna ‘ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje otrokom do 26. leta starosti. Olajšava, se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. 7. člen Drugi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem' znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kri- 9. člen Za 20. člen sc doda novi 20 a člen, ki se glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kme-opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9 a. (Siena zakona o davkih občanov posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 31,89%; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica ie 20. člena tega odloka. 10. člen 29. člen se spremeni in se glasi: Davek iz osebnega dohodka iz • samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9 a. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja V. do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 38 od 20.000 do 30.000 41 od 30.000 do 40.000 44 , od 40.000 do 50.000 46 od 50.000 do 60.000 48 od 60.000 do 70.000 50 od 70.000 do 80.000 52 od 80.000 do 90.000 53 od 90.000 do 100.000 54 nad 100.000 55 11. člen £a 29. členom se vstavi nov 29 a člen, ki se glasi: Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz, 9 a člena zakona o davkih občanov posebni občinski da-vak od intelektualnih storitev po stopnji 31,89%; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 29-člena tega odloka. f 12. člen 32. člen se spremeni tako, da se na novo glasi: Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic znaša 3 °/o. Ne glede na določila 1. odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 10 °/o v primerih, ki so našteti v 3. odstavku 107. člena zakona. 13. člen Naslov »VII. davek na dohodke od stavb« in členi 34, 35 in 36 se črtajo. 14. člen 37. člen se spremeni in se glasi: Davek na dohodke od premoženja se plačuje po sledečih stopnjah: Osnova din Stopnj •/. do 5.000 30 od 5.000 do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 40 od 20.000 do 30.000 45 od 30.000 do 50.000 50 od 50.000 do 100.000 60 nad 100.000 70 15. člen Za 37. členom se dodajo novi 37 a, 37 b, 37 c, 37 d in 37 e členi, ki se glasijo: 37 a člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 37 b člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov, v najem, se prizna 60°/« stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 «/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 37 c člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili Potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 15 °/o. 37 d člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji-15 °/o; 2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20°/o; 3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50°/o. 37 e člen Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če je stavba izven mestnega ob-haočja, če so lastniku stavbe dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in če se taka stavba ne daje v najem. 16. člen Naslov »IX. davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in člena 39 in 40 se črtajo. 17. člen Na javni poziv so občani pod pogoji, ki jih določa medobčinski dogovor dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. 18. člen Za 41. členom se doda nov naslov »Odlog plačila, obročno odplačevanje in odpisi davkov« in nov 41 a in 41 b člen, ki se glasita: 41 a člen Davčni organ lahko začasno ouiozi piacno uavKa ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. Ce zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev. 2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini ali elementarni nezgodi, ki je prizadela zavezanca. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. 41 b člen Svet za finance in proračun skupščine občine se pooblasti, da na predlog davčne službe odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če so podani pogoji za odpis iz 231. člena zakona o davkih občanov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko v prejšnjem odstavku pooblaščeni organ predlaga, da se davčni dolg zavaruje v vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. 19. člen Za 46. členom se dodasta nova 46 a in 46 b člena, ki se glasita: 46 a člen N Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo iz osebnih dohodkov po 9 a členu zakona o davkih občanov davke in prispevke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 11,79 "/o. 46 b člen Zavezanci davka iz kmetijstva lahko v letu 1973 izjemoma uveljavljajo olajšavo za otroke na rednem šolanju do 30. aprila 1973. 20. člen Svet za finance in proračun občinske skupščine je pooblaščen za izdajo prečiščenega besedila odloka. 21. člen Z uveljavitvijo tega odloka neha veljati odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 27-623/72). Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 422-11/72-7 Slovenske Konjice, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 256. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72 in 54-406/72) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o obveznem združevanju dela sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Slovenske Konjice 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: »organizacije«), ki niso sklenile družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve, so dolžne združevati pri poslovni banki 30°/o sredstev od najnižjega odstotka sredstev dogovorjenega's samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev. 2. člen Z združenimi sredstvi bodo gospodarile in upravljale organizacije-vlagateljice, v skladu z določili družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve in pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-3/73-1 Slovenske Konjice, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 257. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4., 6. in 7. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) ter 2. m 6. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 108. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora m na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o razpisu referenduma za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice 1 V 5. točki sklepa o razpisu referenduma za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje prčgrama gradnje osnovnih šol. objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8-20/73) se v zadnji vrsti brišejo besede »in od pokojnin«. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-1/73-1 Slovenske Konjice, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 258. I Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Vrhnika za leto 1973 1. člen Proračun občine Vrhnika za leto 1973 obsega: din — dohodke v znesku • 11,066.164 ki se zmanjšajo za sredstva sklada za uporabo mestnega zemljišča , 1,300.000 za sredstva za kulturno dejavnost ) 293.000 za odstopljena republiška sredstva za kritje stroškov zdravljenja socialno ogroženih kmetov 115.000 za del premije proti požarom 80.000 tako, da ostane za financiranje proračunskih izdatkov 9.278.1®4 — razporejene dohodke 9,127.430 — nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku 150.734 2. člen Od dohodkov občine za leto 1973 pripada: a) skladu za urejanje mestnega zemljišča 100 °/o vplačani prispevek za uporabo mestnega zemljišča, b) Temeljni kulturni skupnosti 100 %> odstopljena republiška sredstva, c) rezervnemu skladu občine 1 %> vseh proračunskih dohodkov, razen prispevka za uporabo mestnega zemljišča in od sredstev za kulturno dejavnost, d) občinski gasilski zvezi za gasilske namene 100 "/o vplačanih del zavarovalnih premij, ki jih vpla-čujejp zavarovalnice občini. 3. člen Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu s predpisi z vsemi sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. Uporabi pa tudi kot svoja rezervna sredstva, dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. 4. člen O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča skupščina občine. 5. člen Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov vzame iz rezervnega sklada posojilo, do s predpisi določene višine. 6. člen Svet za finance skupščine občine Vrhnika se pooblašča. da v izjemnih primerih lahko odloča o prerazdelitvi sredstev posebnega dela proračuna v okviru določenega namena. 7. člen Pregled dohodkov proračuna za leto 1973 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 8. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 3T-010-07/73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 259. Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih b-čanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 1/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Vrhnika davke. Občan občine Vrhnika plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje, po katerih se plačujejo davki, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davkov posebej. 4. člen Ne glede na določbe 22. člena zakona o davkih občanov morajo vsi zavezanci, ki se pretežno ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, voditi predpisane poslovne knjige. Knjigo dohodkov in izdatkov pa so dolžni voditi tudi vsi ostali zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. II. VRSTE DAVKOV 5. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic; 6. davek na dohodek od premoženja; 7. davek na določene premoženjske predmete; 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 6. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je dohodek proračuna občine, se plačuje po stopnji 1,92. 7. člen Zavezancem, ki plačujejo davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne osnove: — za srednje šole 15 %> — za višje in visoke šole 25 %> Odmerjenega davka za vsakega otroka, vendar največ 40 “/o pod pogojem, da otrok ne prejema štipendije in ni starejši od 26 let. Olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca in mora biti vložena do konca leta v katerem je davek odmerjen. Olajšava se uveljavlja za koledarsko leto za preteklo šolsko leto. Olajšava velja za toliko let, kolikor traja šolanje na posamezni šoli. Ce se šolanje prekine, mora zavezanec o tem obvestiti davčni organ. O posebni olajšavi odloči davčna uprava z odločbo. 15. člen Če je bil donos na posamezni'parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna posebna olajšava. Višino škode ugotavlja posebna cenilna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina s sklepom. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 16. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini se odmerja: — po dejanskem dohodku; — v pavšalnem letnem znesku; — v odstotku od vsakega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 17. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, po dejanskem dohodku se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 10,50. 18. člen Davek iz dela osebnega dohodka, ki presega ugotovljeni osebni dohodek po 9. a členu zakona o davkih občanov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: Ce znaša davčna osnova Po stopnji din •/. 10.000 30 od 10.000 do 20.000 32 od 20.000 do 30.000 34 od 30.000 do 40.000 36 od 40.000 do 50.000 38 od 50.000 do 60.000 40 od 60.000 do 70.000 42 od 70.000 do 80.000 44 od 80.000 do 90.000 46 od 90.000 do 100.000 48 na 100.000 50 19. člen Zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje dejavnosti ni glavni poklic plačujejo od oenov do višine, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov, poseben občinski davek po proporcionalni stopnji 20 °/o. 20. člen Vsem zavezancem davka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo se prizna posebna olajšava v skladu z določili 81. člena zakona o davkih občanov, pod pogojem, da pravilno vodijo poslovne knjige. 21. člen Vsem zavezancem davka, ki na novo pričnejo opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer: za prvo leto 60 "/o odmerjenega davka za drugo leto 40 Vo odmerjenega davka za tretje leto 20 “/o odmerjenega davka Če se ugotovi, da je zavezanec že opravljal obrtno dejavnost, se mu znižani davek ponovno predpiše. Ta olajšava se ne prizna zavezancu, ki je nasledil obrtno delavnico ali osnovna sredstva. 22. člen Zavezancem davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo obrtne storitve, brez tuje delovne sile, moški stari nad 65 let, ženske stare nad 55 let, se prizna posebna olajšava, ki znaša 50 % odmerjenega davka. 23. člen Višina odmere davka od osebnega dohodka iz obrtne dejavnosti, v pavšalnem letnem znesku je odvisna: — od starosti zavezanca, — od obsega in kraja opravljanja obrtne dejavnosti, — od vseh drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na višino odmere davka v pavšalnem letnem znesku 24. člen Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: •/. 1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in lotu 10 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov 20 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo ma- • lih avtorskih pravic 15 4. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 20 5. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, revij, knjig in podobno 10 6. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 15 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravlja- njem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 20 8. od dohodkov prevozništva kot postranske kme- tijske dejavnosti, razen od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, prevoza mleka, prevoza kruha, prevoza in pluženja snega * 3® 9. od dohodkov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino 15 10. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam 25 11. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 10. točke tega člena 20 12. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti, z razmnoževanjem, ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike 20 13. od osebnih dohodkov zakonca, ki dela najmanj . polovico delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je Sozavarovan kot družinski član zavezanca, kot nosilca zavarovanja 10 14. od osebnih dohodkov družinskih članov, ki de- lajo najmanj polovico delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in so prijavljeni kot samostojni nosilci zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja 10 15. od dohodkov potujočih zabavišč 10 Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davek po odbitku. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 25. člen Zavezancu davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposluje tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 26. člen • Davek od osebnega dohodka iz opravljanja intelek-tualnil; storitev plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov, po proporcionalni stopnji 10,50 n/o. 27. člen Davek iz dela osebnega dohodka, ki presega ugotovljeni osebni dohodek po 9. a členu zakona o davkih občanov od opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: Ce znaša davčna osnova Po stopnji din •/. 10.000 30 od 10.000 do 20.000 32 od 20.000 do 30.000 34 od 30.000 do 40.000 36 od 40.000 do 50.000 38 od 50.000 do 60.000 40 od 60.000 do 70.000 42 od 70.000 do 80.000 44 od 80.000 do 90.000 46 od 90.000 do 100.000 48 nad 100.000 50 > 28. člen Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljene po 9. a členu zakona o davkih občanov posebni občinski davek po proporcionalni stopnji 20 %> 29. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji 20 °/o. VII. VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC 30. člen Davek iz osebnega dohodka od' avtorskih pravic se plačuje po stopnji 8 °/o. razen od dohodkov 1. doseženih od reklamnih risb, slik plastik reklamnih pisanih ali govornih besedil, reklamnih filmov, diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcije takih del, 2. od raznih skic, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih in na podobnih prireditvah, od katerih se plačuje davek po stopnji 10%. Ce se osebni dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plača davek po stopnji 8 0/o. 31. člen , Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloča o tem komisija, ki jo imenuje občinska skupščina s posebnim sklepom. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA 32. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje po • naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova din 10.000 nad 10.000 do 20.000 nad 20.000 do 30.000 nad 30.000 do 40.000 nad 40.000 do 50.000 nad .50.000 do 60.000 nad 60.000 dalje 33. člen Skupni dohodki od premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem se zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo in sicer: 1. za stanovanjske prostore 50% od prejete stanarine v letu; 2. za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % od prejete najemnine v letu. 34. člen Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se določijo v višini 60 % od doseženega dohodka v letu. Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 1000 din. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka prizna posebna olajšava, katera znaša 50 % od odmerjenega davka v odmernem letu. Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži letni davčni prijavi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddajal opremljene sobe. Po stopnji •/. 20 25 30 35 40 45 50 IX. DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 35. člen Zavezanci davka na določene premoženjske predmete po tem odloku so občani, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja, garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). 36. člen Davek se plačuje od stavb, ki so na območju občine Vrhnika, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik, oziroma uživalec sam, ali jo oddaja v najem. Davčna osnova je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti. 37. člen Davek na, določene premoženjske predmete, se glede na namep uporabe, plačuje po naslednjih različnih proporecionalnih stopnjah: 1. od stanovanjskih hiš, stanovanj ter garaž 20 “/o 2. od poslovnih prostorov 40 %> 3. od prostorov,.ki se sezonsko ali občasnd uporabljajo za počitek — oddih 60 % 38. člen Davek na premoženje od kmetijskih stanovanjskih stavb ne plačujejo zavezanci in sicer pod pogojem, da jim je kmetijstvo glavni poklic in, da se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov- x. Davek na dobitke od iger NA SREČO 39. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po ' stopnji 10 »/». XI. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKA 40. člen \ Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. 41. člen Pristojnost za odločanje o odpisu davka in pristojnost predlaganja, -da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah vz 231. člena zakona o davkih občanov, se prenese na svet za finance skupščine občine. 42. člen Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti, če v ugotovitvenem postopku ugotovi, da zavezanec nima minimalnih osnovnih obratnih sredstev, ki so potrebna za pričetek poslovanja. Ce se zavezanec preseli iz drugega kraja mora organ, pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da predloži potrdilo, da ima poravnane vse prispevke in davke. 43. člen Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in le-teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz zavezan-čevega premoženja. 44. člen Davčni organ lahko na .pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec dokaže: 1. da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov/ od katerih je bil obdavčen, 2. da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi: požara, elementarnih nezgod in vojaških obveznosti, če traja več kot 20 dni. Odlog plačila, ali obročno plačevanje se lahko dovoli za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo odloženo, ali dovoljeno obročno odplačevanje se ne zaračunavajo zamudne obresti, pod pogojem, če zavezanec poravna dolg v rokih, določenih v odločbi o dovolitvi odloga ali obročnega plačevanja. 45. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji zh ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Dokler ne bo opravljen popis in cenitev stavb po predpisih zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) je osnova za odmero davka na določene premoženjske predmete — stavb letna stanarinska oziroma najemninska vrednost ugotovljena pri popisu in cenitvi iz leta 1960, povečana za trikratno. 47. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/72). 48. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 4/1-010-09/73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. \ \ Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 260, Skupščina občine Vrhnika je po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 33. člena statuta občine Vrhnika (Uradni Ust SRS, št. 1/71) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah za dnevno varstvo otrok v letu 1973 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevkov za dnevno varstvo otrok v občini Vrhnika za zavezance iz 4., 6. in 12. člena zakona o (skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SRS. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se plačuje po naslednjih stopnjah: a) od sredstev, namenjenih za osebni dohodek 0,43 % b) od čistega mesečnega zneska pokojnin 0,38 % c) od prispevka iz osebnega dohodka od kme- tijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 1,00 “/o 3. člen Prispevki po točki a) in b) 2. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma ob izplačilu pokojninskih prejemkov. Prispevki, ki jih’ po tem odloku plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavezanci, se plačujejo hkrati s piačilom prispevkov za socialno zavarovanje. Sredstva iz prispevka pod točko c) 2. člena tega odloka se odvaja na isti račun kot sredstva prispevka iz točke a) in b) 2. člena tega odloka. 1. člen V 2. členu odloka o načinu formiranja sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 42/69, 10/71, 13/72), se stopnja 2,31 °/o nadomesti s stopnjo 2,48'Vo., 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 3/1-010-09/69-72 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine, Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 262. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vrhnilta za leto 1973 1. člen S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Vrhnika v smislu 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe' (Uradni list SRS, št. 27/72). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. • St. Ž/l-420-012/70-73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 261. Na podlagi 27., 28. in 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/68) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o načinu formiranja sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika 2. člen Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč sta osnovna elementa ža izračun odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča. a) povprečna gradbena cena za stanovanjske po-vrednost znaša: - — v L coni 2800 din — v II. coni 2500 din — v III. coni 2200 din b) povprečni stroški znašajo — v 1 I. coni — v II. coni — v III. coni komunalnega urejanja zemljišča 15 °/o od vrednosti zgradbe 10 "/o od vrednosti zgradbe 3 “/o od vrednosti zgradbe Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hičo v višini — v I. coni 4 °/o od vrednosti zgradbe — v II. coni 3 "/o od vrednosti zgradbe — v III. coni 2,5 “/o od vrednosti zgradbe 3. člen Posamezne cone obsegajo: I. cona — vsa (zemljišča) zazidalna zemljišča, ki se urejajo z zazidalnim načrtom, razen zemljišč, namenjenih za gradnjo počitniških hišic, II. cona — vsa zemljiSča, ki se urejajo z urbanističnimi redi in zemljišča, za katere je' pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje, III. cona — vsa zemljišča, ki so namenjena za gradnjo počitniških hišic. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 43/71). 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-016/72-73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 263. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71), je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o začasni splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč ter prometa z zemljišči na območju občine Vrhnika 1 * 3 4 1. člen Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov in- nemotena izdelava zazidalnih načrtov se razglaša splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in Prepoved graditve na naslednjih zemljiščih na območju občine Vrhnika: — na vseh območjih, za katera ni sprejetega zazidalnega načrta, ■— na vseh zemljiščih znotraj zazidalnih načrtov, ki so predvidena za II., III. itd. etapo gradnje. , 2. člen Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa. 3. člen Ta odlok velja za čas dokler občinska skupščina ne bo sprejela urbanističnega programa in zazidalnih načrtov za območje iz 1. člena tega odloka. Vsi zahtevki za graditev, parcelacijo in odmero zemljišč ter za promet z zemljišči, vloženi pred uveljavitvijo te^a odloka se obravnavajo po doslej veljavnih predpisih. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasni prepovedi graditve in parcelacije zem- ljišč na območju Dragomera, Drenovega griča in Lesnega brda (Uradni list SRS, št. 43/72). 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-05/71-73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 264. . Na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo doma starostnikov 1. člen Dom starostnikov z lokacijo na Vrhniki na levi strani ob Idrijski cesti, je družbeni objekt, katerega zgraditev je v splošnem interesu. 2. člen S to odločbo je ugotovljen splošni interes za graditev objekta iz 1. člena te odločbe na vseh zemljiščih, ki so po glavnem projektu in katastrskih načrtih predvidena za razlastitev. 3. člen Ta odločba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-06/73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 265. Na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo nove opekarne Industrije usnja Vrhnika 1. člen Nova opekarna Industrije usnja Vrhnika z lokacijo ob sedanji cesti v Sinji gorici, je proiavodni objekt katerega zgraditev je v splošnem interesu. 2. člen 2. člen S to odločbo je ugotovljen splošni interes za zgraditev objekta iz 1. člena te odločbe na vseh zemljiščih, ki so po glavnem projektu in katastrskih načrtih predvidena za razlastitev. 3. člen Ta odločba prične veljati'osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-06/73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. L r. 266. Na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela Od skupnih dohodkov občine se razporedi: din din 1. Kulturni skupnosti Žalec a) sredstva odstopljenega repub- liškega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 66.500 b) sredstva odstopljenega repub- liškega davka od prometa blaga na drobno 414.000 480.500 2. za namene socialnega skrbstva a) republiška dopolnilna sredstva za priznavalnine borcem 234.940 b) republiška dopolnilna sredstva za izplačilo socialnih podpor 408.000 642.940 3. za namene zdravstvenega varstva a) republiška dopolnilna sredstva za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev — kmetov 244.800 ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo nove pekarne 1. člen Nova pekarna na Vrhniki z lokacijo ob Idrijski cesti, je proizvodni objekt katerega zgraditev je v splošnem interesu. 2. člen S to odločbo je ugotovljen splošni interes za zgraditev objekta iz 1. člena te odločbe na vseh zemljiščih, ki so po glavnem projektu in katastrskih načrtih predvidena za razlastitev. 3. člen Ta odločba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-06/73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. b) odstopljeni del republiškega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 261.760 4. skladu sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča občine Žalec — sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča 5. skladu za požarno varnost občine Žalec — sredstva od dela zavarovalnih premij 6. za kritje proračunskih potreb (čisti proračun) 3. člen S proračunom občine Žalec so razporejeni dohodki za kritje proračunskih potreb Nerazporejeni del občinskih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) znaša 506.560 1,000.000 100.000 15,970.000 din 18,240.850 459.150 SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 267. Skupščina občine Žalec je na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1973 1 1. člen din Proračunski dohodki občine Žalec za leto 1973 znašajo skupaj 18,700.000 4. člen Od proračunskih dohodkov pripada rezervnemu skladu občine Žalec 1 "/o dohodkov, ki bodo doseženi v letu 1973 po odbitku dohodkov iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke •2. člena tega odloka. 5. člen Dohodki proračuna občine Žalec za leto 1973 se glede na namen razporedijo na: — kulturnoprosvetno dejavnost din 821.500 — socialno skrbstvo 3,951.140 — zdravstveno varstvo 1,231.560 — komunalno dejavnost 1.000.000 — delo državnih organov 7,756.500 — dejavnost krajevnih skupnosti 450.000 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 782.800 — negospodarske investicije 1,570.800 — gospodarske posege 373.550 — proračunske obveznosti iz preteklega leta 153.000 — izločanje v rezervni sklad 150.000 — nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) 459.150 6. člen S sredstvi iz 5. člena tega odloka razpolagajo pristojni sveti in drugi samoupravni organi, v skladu z določenim namenom. 7. člen Sredstva za financiranje medobčinskih služb se odvajajo na račune pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklepa s temi zavodi. Sredstva za financiranje občinske uprave, občinskega sodišča, organa za kaznovanje prekrškov, postajo milice, občinskega pravobranilstva ter občinskega tožilstva. se odvajajo na ustrezne račune teh organov. 8. člen Vsi uporabniki občinskega proračuna za' leto 1973 morajo organizirati svoje delo v mejah sredstev, ki so jim odobrena. 9. člen Svet za finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za nove namestitve in odpravnine ter o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna. 10. člen Svet za finance srpe začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, določenimi s proračunom. O omejitvah iz 1. odstavka tega člena mora svet poročati skupščini na prihodnji seji, da ta odloči o dokončni omejitvi. 11. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 ter njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna. ki je sestavni del tega odloka. ■ 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-3/73-8 Žalec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1, r. 268. ' Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72 in 3-5/73) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-301/72 in 42-883/72) se za 1. členom vstavi nov l.a člen, ki se glasi: »Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od premoženja, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 2. člen V prvem odstavku 2. člena se črtata besedi »vrste in«. Za drugim členom se vstavi nov 2.a člen. Ki se glasi; »Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. Pogoji in merila na osnovi katerih je občan dolžan predložiti podatke iz prejšnjega odstavka se določijo z družbenim dogovorom med občinskimi skupščinami v SR Sloveniji.« 3. člen Za 5. členom se pod naslov »III. Davek od osebnega • dohodka iz kmetijske dejavnosti« vstavi nov 5.a člen, ki se glasi: »Zavezancu davka iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek zavezancu, ki po merilih tega odloka ni preuvr-ščen na obdavčitev po dejanskem dohpdku.« 4. člen Drugi odstavek 8. člena se spremeni in se glasi: »Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.« 5. člen 9. člen se spremeni in se glasi: »Zavezancu se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku, če: 1. njegov katastrski dohodek dosega 7.000 din; 2. dosega dohodek iz kmetijstva zlasti z rejo broj-lerjev, nesnic, pitanjem govedi in prašičev ali s kakšno drugo monokulturo. Svet za finance lahko na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo odloči, da Se zavezanccu iz 1. točke prvega odstavka tega člena odmerja davek po katastrskem dohodku, če je zavezanec zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti trajno nezmožen za delo in pri tem ne zaposluje tuje delovne sile, če gre za zavezance iz krajev, ki se po tem odloku štejejo za višinske, ali če so glede na povprečne pogoje gospodarjenja zasebnih kmetijskih proizvajalcev v občini pogoji gospodarjenja zavezanca bistveno slabši od povprečnih.« 6. člen Za 9. členom se dodata nova 9.a in 9.b člena, ki se glasiti: »9.a člen Zavezanec, ki se mu davek iz kmetijstva odmerja po dejanskem dohodku, mora voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev. 9.b člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9.a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnj. do 10.000 18 od 10.000 do 20.000 22 od 20.000 do 30.000 26 od 30.000 do 40.000 29 od 40.000 do 50.000 31 od 50.000 do 60.000 33 od 60.000 do 70.000 35 od 70.000 do 80.000 36 od 80.000 do 90.000 37 od 90.000 do 100.000 38 od 100:000 39 7. člen Prvi odstavek in tretji odstavek 11. člena se spremenita in se glasita: • »Zavezancu davka iz kmetijstva, ki mu je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov, prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna »turistična organizacija. Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namembnost vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v koledarskem letu, je mogoče uveljaviti do 31. januarja po preteku leta.« 8. člen Za 11. členom se vstavi nov ll.a člen, ki se glasi:' »Zavezancu davka iz kmetijstva, ki mu je kmetijstvo glavni poklic in preživlja otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 500 dinarjev. - Za otroka iz prvega odstavka tega člena, ki je na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živi pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 odstotkov. Za otroka, ki prejema štipendijo, se olajšava iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 Vo. Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za otroka, ki je v preteklem letu opravil razred oziroma letnik šole. Olajšava se prizna najdalj do 26. leta starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do 31. januarja po preteku leta, v katerem je otrok opravil razred oziroma letnik šole.« 9. člen 15. člen se spremeni in se glasi »Stopnje davka iz : obrtnih dejavnosti po dejan- skem dohodku, ki še plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov, znašajo; OsnoVa din Stopnja •/. do 10.000 30 od 10.000 do 20.000 33 . od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 40.000 39 od 40.000 do 50.000 41 \ od 50.000 do 60.000 43 od 60.000 do 70.000 45 od 70.000 do 80.000 47 , od 80.000 do 90.000 48 od 90.000 do 100.000 49 nad 100.000 * 50« 10. člen Za 15. členom se vstavi nov 15.a člen, ki se glasi: »Zavezanec davka iz obrtnih dejavnosti, ki mu opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačuje od osnove do zneska, določenega po 9.a členu zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 30,76. Nad to višino se uporablja progresivna lestvica iz 15. člena toga odloka.« ll.- člen 16. člen se spremeni in se glasi: »Posebna olajšava po 81. členu zakona o davkih občanov za vlaganje v razširjeno reprodukcijo se prizna za vse obrtne in druge gospodarske dejavnosti razen za naslednje dejavnosti oziroma zavezance: 1. avtoprevozništvo, 2. livarstvo, 3. izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, 4. izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, 5. kovino strugarstvo, 6. zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki velja za vložitev napovedi dohodka za odmero davka.« 12. člen V 17. členu se črta četrti odstavek ter spremeni 12. in doda nova 13. točka v prvem odstavku, ki se glasita. “■12. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 20 % 13. od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 15 %>.« 13. člen V prvem odstavku 18. člena se črta “-pekarstvo«. Vstavijo se nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Zavezancu, ki prvič v občini ustanovi obrtno delavnico in se zaveže, da bo v tej delavnici najmanj tri leta opravljal redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 %>.« Olajšav po prvem in drugem odstavku tega člena ne morejo koristiti Zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu ali po 16. členu tega odloka. Zavezancu se prizna olajšava, ki je zanj ugodnejša.« 14. člen 19. člen se spremeni in se glasi: “Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih .storitev), ki se plačuje od osnov, ki presegajo ošebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov, znašajo: Osnova din Stopnja •/. do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 38 od 20.000 do 30.000 41 od 30.000 do 40.000 44 od 40.000 do 50.000 46 od 50.000 do 60.000 48 od 60.000 do 70.000 50 od 70.000 do 80.000 52 od 80.000 do 90.000 53 od 90.000 do 100.000 54 nad 100.000 55« 1.5. člen 'Za 19. člen ?e vstavi nov 19.a člen, ki se glasi: »19.a člen 2. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 20% 3. od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 15%.« 17. člen V 21. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.« 18. člen Naslov “VII. Davek na dohodke od stavb« ter 24., 25. in 26. členi se črtajo. 19. člen 27. člen se spremeni in se glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja •/. do 5.000 do 10.000 do 20.000 do 30.000 do 50.000 do 100.000 nad 100.000 • 30 35 40 45 50 60 70.« 20. člen Za 27. členom se vstavijo 27.a, 27.b, 27.c, 27.d, 27.e in 27.1 člen, ki se glasijo “27.a člen ^ Davek na dohodke od' premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plača, če je poteklo tri leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 dinarjev. 27.b člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 27.c člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov in to 50%. Zavezanec davka iz intelektualnih storitev, ki mu opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačuje od osnove do zneska, določenega po 9.a členu zakona o davkih občanov posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 30,76%. Nad to yišino se/ uporablja progresivna lestvica iz 19. člena tega odloka«. 16. člen « / 20. člen se spremeni in se glasi: »Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek iz intelektualnih storitev po od-ditku. razen od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki zakona odavkih občanov — 25% 27.d člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plača, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno. Davčna osnova je celotni doseženi dohodek. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, tudi ne plača davka na dohodke od premoženja zavezanec, ki 'opremljene sobe oddaja prek zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospo-: darjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske konference ZMS. Oprostitev po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto. K vlogi mora priložiti listine, s katerimi dokazuje način oddajanja opremljenih sob. , 27.e člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji 12°/ii, 2. od poslovnih prostorov, tudi tistih, ki so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20 Vo, 3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50°/o. 27. f člen Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če so lastniku stavbe dohodki od kmetijstva edini vir preživljanja članov gospodinjstva in če se taka stavba ne daje v najem, v naslednjih naseljih oziroma katastrskih občinah: Crni vrh, Crnova, Dobrič, Ločica, Ponikva, Prel-ska, Studence. Andraž nad Polzelo, Vinska gora, Jeronim, Sv. Jungert, Matke. Miklavž pri Taboru. Pon-grac. Tešova, Založe, Železno, Dobrovlje, Lipje, Marija Reka, Liboje in Zaplanina.« 21. člen 28. člen se črta. 22. člen Naslov »IX. davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« ter 29. in 31. člen se črtajo. 23. člen Za 31. členom se vstavi nov naslov »Odlog plačila in obročno plačevanje davkov« in nov 31.a člen, ki se glasi • ■fDavčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga zlasti v naslednjih primerih: 1. če zavezanec dokaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za šest mesecev. 2. Ce zavezanec dokaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo 8 "/o obresti.« 24. člen V 34. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokaz, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.« 25. člen Za 36. členom za naslov »XIII. Prehodne in končne določbe« se dodata nova 36. a in 36. b člen, ki se glasita: »36. a člen . Občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo iz osebnih dohodkov po 9. a členu zakona o davkih občanov davke in prispevke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 10,66 "/o. 36. b člen Zavezanci davka od kmetijstva lahko v letu 1973 uveljavljajo olajšavo za otroke na šolanju do 30. septembra 1973«. 26. člen Svet za finance je pooblaščen za izdajo prečiščenega besedila tega odloka. ) 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 422-10/73-4 Žalec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 269. Skupščina občine Žalčc je na podlagi 26., 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnosti in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1973 1. člen Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v letu 1973 znaša 2.90 0/o. 2. člen Razen dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada temeljni izobraževalni skupnosti Žalec v letu 1973 60% davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti,- dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov in davka na posest osebnih avtomobilov. 3. člen Temeljni izobraževalni skupnosti Žalec pripada v letu 1973 82 % posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, izvzemši alkoholne pijače. 4. ‘ člen Od skupnih sredstev, ki jih bo prejela temeljna izobraževalna skupnost Žalec po tem odloku, mora izločiti znesek 334.000 din za odplačilo anuitet ter plačati 0,80 % prispevek od dohodka v sklad za izgradnjo in obnovo šolskih stavb. 5. člen Temeljna izobraževalna skupnost Žalec mora v letu 1973 zagotoviti delavcem v zavodih enake osebne dohodke, kot jih bo zagotovila delavcem v šolstvu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-4/73-8 Žalec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožku Kuzman 1. r. 270. Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-410/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in •št. 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok, ki se steka v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Žalec se plačuje po stopnji 0,45 % od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. Prispevek za dnevno varstvo otrok se obračunava ob vsakem izplačilu dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin pri skupnosti pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji. Prispevek za otroško varstvo, ki ga plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovan?! se plačuje hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo in dajejo po določilih 36. in 37. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67). 3. člen Obveznost plačevanja prispevkov po 1. členu tega odloka velja od 1. januarja 1973. 4. člen Ta olok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 420-3/73-2/6 Žalec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 271. Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni last SRS, št. 7/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen V občini Žalec se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek po določbah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in tega odloka in sicer v mestu Žalec in v naselju: Prebold, Dolenja vas, Polzela, Parižlje, Brez pri Polzeli, Šempeter v Savinjski dolini, Doberteša vas, Petrovče, Dobriša vas, Liboje, Migojnice, Griže, Tabor, Vransko, Vinska gora, Zgornja Crnova in Spodnja Crnovd. 2. člen % Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja zajetega z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom in ki je komunalno opremljeno. Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo. 3. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek) mora plačevati tisti, ki je lastnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma tisti, ki ima na zemljišu, stavbi ali delu stavbe pravico uporabe. 4. člen Prispevek se plačuje od kvadratnega metra koristne tlorisne površine in sicer: a) od površine stanov a n j s k i h prostorov, ki je osnova za določitev stanarine, to je od tlorisne površine sob, predsod, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja; b) pri obrtnih prostorih od tiste površine, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost, od zemljišča pa takrat, če se uporablja v poslovne namene (dvorišča, skladišča itd.); c) pri delovnih organizacijah od tiste površine, ki se neposredno uporablja za proizvodno dejavnost (vseh etažnih površin) ter poslovnih prostorov in nezazidanih zemljišč, ki jih organizacija uporablja za proizvajalne namene ali je na njih pravica uporabe. č)od nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in vseh ostalih zemljišč za katera je pristojni organ občine izdal lokacijsko dovoljenje. 5. člen 1 Pofeg primerov, določenih v 3.členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) prispevka ni mogoče predpisati za zemljišče: .— ki je po urbanističnem programu doloCeno za kmetijsko uporabo; — ki je po urbanističnem programu namenjeno za zazidavo pa se začasno uporablja za druge namene vendar samo tako dolgo dokler se ne začne s pripravami za gradnjo oziroma s komunalnim urejanjem; — ki se uporablja za komunalne nadzemne objekte, naprave in napeljave ali je potrebno za gradnjo ali vzdrževanje komunalnih objektov in naprav; — za zemljišča ob vodotokih in cestah, ki so v upravi vodne skupnosti ali cestnih podjetij; — za nezazidana zemljišča, ki so zavarovana po posebnih predpisih; — ki se uporablja -za osnovne železniške tire enotirne železniške proge Celje—Dravograd; — ki se uporablja za telesno, kulturo in vzgojno dejavnost ter ne služi v stanovanjske ali poslovne namene. Društva so oproščena plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča za stavbe in prostore, ki jih uporabljajo za svojo osnovno dejavnost. 6. člen Glede na uporabnost, ki ga posamezno zemljišče nudi lastniku oziroma uporabniku se zemljišča iz prvega člena tega odloka razvrstijo v tri kategorije: — vi. kategorijo se razvrstijo zemljišča na območju mesta Žalec; — v II. kategorijo se razvrstijo zemljišča na območju: Prebolda, Dolenje vasi, Polzele, Šempetra v Savinjski dolini, Doberteše vasi, Petrovč in Dobriše vasi; — v III. kategorijo se razvrstijo zemljišča na območju: Pariželj, Brega pri Polzeli, Liboj, Migojnic, Griž, Tabora, Vranskega, Vinske gore, Zgornje Cerno-ve in Spodnje Cernove. 7. člen Prispevek za uporabo mestnega- zemljišča po tem odloku znaša: — za kvadratni meter stanovanjske površine in poslovne površine: v I. kategoriji 0,20 dip od m8 v II. kategoriji 0,15 din od m* v III. kategoriji 0,10 din od m* — za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča v vseh kategorijah iz 6. člena tega odloka 0,04 din od m2. 8. člen Upravni organ skupščine občine, pristojen za komunalne zadeve izda odločbo, s katero odmeri posameznemu zavezancu mesečni prispevek. Zoper odločbo o določitvi prispevka je dovoljena pritožba. Zavezanec lahko odmerjeni prispevek plača za celo leto, sicer ga mora plačati do 10. v mesecu v naprej. Stanovalcem hiše v družbeni lastnini odmeri organ iz 1. odstavka tega člena prispevek za hišo kot celoto, organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami pa obračunava prispevek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice hkrati s stanarino oziroma najemnino. ' 9. člen Plačila prispevka so oproščeni zavezanci, pri katerih skupni dohodek ne presega 500 din mesečno na družinskega člana. Kot skupni dohodek iz 1. odstavka tega člena se štejejo dohodki zavezanca in vseh članov njegovega skupnega gospodinjstva, ki jih imajo iz delovnega razmerja, od pokojnin, socialnih podpor, preživnin, od kmetijske dejavnosti ter od oddajanja stanovanj in poslovnih prostorov v najem. Kot osebni dohodek od kmetijske dejavnosti se upošteva štirikratni znesek katastrskega dohodka vseh negozdnih zemljišč. Oprostitev se prizna1, če katastrski dohodek vseh zemljišč gospodinjstva v katerih živi zavezanec ne presega 2500 dinarjev letno. Zavezanec uveljavlja pravico do olajšave s prošnjo, ki jo vloži pri upravnem organu pristojnem za komunalne zadeve. Prošnji je treba priložiti dokazila o dohodkih zavezanca in vseh članov njegovega skupnega gospodinjstva. Oprostitev velja za dobo koledarskega leta. 10. člen Prispevek se zbira na posebnem računu skupščine občine Žalec ločeno po krajevnih skupnostih. Prispevek je dohodek tiste krajevne skupnosti za območje katere se pobira. Prispevek se lahko uporablja za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje,kot je to določeno v 10. členu zakona o prispevku za upprabo mestnega zemljišča. 11. člen Zavezanci so dolžni dati upravnemu organu občine pristojnemu za kotnunalne zadeve točne podatke o koristnih površinah iz 4. člena tega odloka in priglasiti vsako spremembo, ki bi vplivala na odmero prispevka v roku 30 dni od nastanka obveze oziroma spremembe. 12. člen Obveznost plačevanja prispevka za novozgrajene objekte oziroma pridobljeno stavbno zemljišče nastane z dnem, ko se objekt začne uporabljati (ne glede na to, ali se začne uporabljati v celoti ali delno) za stavbno zemljišče pa z dnem pridobitve pravice uporabe. 13. člen Za prekršek iz 11. člena odloka se kaznuje zave-i zanec: — fizična oseba z denarno kaznijo do 300 dinarjev; — pravna oseba z- denarno kaznijo do 3000 dinar- Stroški v zvezi z odmero in pobiranjem prispevka gredo v breme sklada sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Posle v zvezi z odmero prispevka opravlja organ pristojen za komunalne zadeve, posle v zvezi s seznami dolžnikov in predlogi za izterjavo prispevka pa davčna uprava skupščine občine. 15. člen Natančnejša navodila za izvajadje tega odloka izda po potrebi svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine. 16. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 37/66, 5/67, 19/67, 1/68 in 16/68). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/72 2alec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine 2alec Jožko Rozman 1. r. 272. Skupščina občine Žalec je po 2. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66, 20/71) ter 57. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68, 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča 1. člen S tem odlokom se uvaja komunalni prispevek za urejanje stavbnih zemljišč. 2. člen Investitor, ki bo gradil na nezazidanem stavbnem zemljišču v obstoječih večinoma že zazidanih soseskah mora skleniti pogodbo o plačilu prispevka za komunalno opremljenost stavbnega zemljišta v višini dejanske vrednosti opremljenosti v času sklenitve pogodbe. 3. člen V primeru gradnje na novih še nezazidanih zazidalnih predelih, se plača komunalni prispevek po dejanskih stroških za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča na podlagi predračunov in izračunov, ki jih potrdi skupščina občine, 4. člen Za gradnjo objektov na zemljiščih, navedenih v 2. in 3. členu tega odloka mora investitor ob vložitvi zahtevka ■ za lokacijsko tehnično dokumentacijo skleniti s skladom za komunalno urejanje stavbnega zemljišča pogodbo o plačilu prispevka za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča. 5. člen V vseh ostalih zazidalnih območjih plačajo • investitorji prispevek za priključek na vodovodno omrežje, prispevek za priključek na kanalizacijo in prispevek za priključek na cestno omrežje podjetju pooblaščenemu za komunalne storitve v občini Žalec. Investitorji, ki so zavezani plačati prispevek za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča po 2. in 3. členu tega odloka ne plačajo prispevkov določenih v prvem odstavku tega člena. 6. člen Prispevek za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se ne plača v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-1/73-3 Žalec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 273. Skupščina občine Žalec je na podlagi 68- člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list' SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27, marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča 1. člen V odloku o ustanovitvi Sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/73) se tretji odstavek 5. člena spremeni tako, da se glasi: »Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine. 2. člen 6. člen se spremeni in se glasi: »Sklad upravlja upravni odbor sklada, ki ima predsednika, namestnika predsednika in sedem članov. Predsednika, namestnika predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine za dobo štirih let.« 3. člen Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga svet za finance skupščine občine.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-21/72-3 Žalec, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. < 274. Skupščina občine Žalec je na podlagi 40. člena zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17/64), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o deratizaciji 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni. ki jih prenačajo glodavci in zaradi zaščite živilskih in drugih artiklov pred glodavci se mora v letu 1973 opraviti dvakrat splošna in sistematična deratizacija. 2. člen Deratizacija se mora opraviti v strnjenem naselju Žalca, Petrovč, Dobriše vasi, Arje vasi, Griž, Zabuko-vice, Šempetra v Savinjski dolini, Dobrteše vasi., Prebolda, Dolenje vasi, Vranskega, Polzele, Braslovč, Go-milskega, Liboj, Levca, Gotovelj in Tabora. 3. člen V naseljih kjer se opravlja deratizacija je potrebno zajeti vse stanovanjske, poslovne, gospodarske in druge objekte. Lastniki, upravljavci in uporabniki objektov iz prvega odstavka tega člena so dolžni omogočiti osebju, ki opravlja deratizacijo dostop v objekte, polaganje zastrupljenih vab in kontrolo nad potekom deratizacije. 4. člen Prebivalci naselij iz 2. člena tega odloka so dolžni upoštevati navodila izvajalca deratizacije, da ne bo prišlo do zastrupitve ljudi, hrane, domačih živali in koristne ter zaščitene divjadi. 5. člen Deratizacijo lahko opravlja zavod za zdravstveno varstvo, ki ima za to specializirane službe in sicer po programu, ki ga pripravi s sodelovanjem organa pristojnega za sanitarno inšpekcijo občine. Za zastrupljanje vab se lahko uporablja strup, za katerega so pristojni organi izdali dovoljenje za promet. 6. člen Zavod za zdravstveno varstvo je dolžan pred pričetkom deratizacije dobiti soglasje organa skupščine občine pristojnega za sanitarno inšpekcijo. Da se prepreči morebitna škoda, ki bi nastala v zvezi z deratizacijo, mora zavod javno objaviti čas, kraj in obseg deratizacije. 7. člen Upravni organ skupščine občine pristojen za sanitarno inšpekcijo je dolžan spremljati izvajanje določil tega odloka. 8. člen Zavod za zdravstveno varstvo iz 5. člena tega odloka je dolžan dajati svetu za zdravstvo skupščine občine poročila o deratizaciji in o tozadevni problematiki. 9. člen Stroški za deratizacijo bremenijo lastnike, upravljavce oziroma uporabnike objektov iz 3. člena tega odloka. 10. člen Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki prepreči ali ovira deratizacijo ali pa ne izpolnjuje navodil osebja, ki opravlja deratizacijo. Odgovorna oseba delovne organizacije, državnega organa in posameznik se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 300 dinarjev. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o splošni in občasni deratizaciji v večjih naseljih občine Žalec (Uradni vestnik Celje, ' 42-48 63). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 53-3/73-2/13 Žalec, dne 27. marca 1973. ,, Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 275. Svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine Žalec je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15/70 in 25/70), 36. čleha zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 160. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji dne 16. marca 1973 sprejel SKLEP o pooblastitvi zavoda za napredek gospodarstva Celje za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja 1. člen Zavod za napredek gospodarstva Celje se pooblasti za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v skladu z določbami, republiškega zakona o urbanističnem planiranju. 2. člen Zavod za napredek gospodarstva Celje opravlja za območje občine Žalec, naslednje strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja: — spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja naselij; — pripravlja urbanistični program občine in skrbi za izdelavo urbanističnih in zazidalnih načrtov; — pomaga za urbanizem pristojnemu upravnemu organu skupščine občine v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja; — izdeluje lokacijsko dokumentacijo; — arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo. 3. člen Pravice in dolžnosti zavoda za napredek gospodarstva Celje pri opravljanju nalog iz 2. člena tega odloka se uredijo s posebno pogodbo. Knjigo dohodkov in izdatkov pa so dolžni voditi tudi vsi ostali zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve dejavnosti podkovskega kovaštva, čevljarstva in šiviljstva. II. VRSTE DAVKOV 4. člen Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o pooblastitvi podjetja »Stanovanjsko gospodarstvo« Žalec za opravljanje strokovnih zadev 's področja urbanističnega planiranja (Uradni vestnik, št. 26^67). St. 350-2/73-6 Predsednik sveta za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine Žalec Ivo Krašovic 1. r. Žalec, dne 16. marca 197 Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. , 5. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednji: 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na določene premoženjske predmete; 7. davek na dohodek od premoženja; 8. davek na dobitke od iger na srečo. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 276. Na podlagi 6 in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3'73) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Cerknica T SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Cerknica davke. Občani občine Cerknica plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov, ki pripadajo občini, se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej. 4. člen Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne ;knjige -voditi tudi vsi zavezanci, ki se bavijo obrtema z razrezom hlodovine — žagarji in zavezanci, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 6. člen Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 1,54 Vo od s predpisi določenih osnov. 7. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne mesečne osnove: din a) od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih na 400 b) od osebnih dohodkov oseb, zaposleni pri krajevnih skupnostih na 350 c) od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, za- poslenih v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zadrugah, zavodih in organizacijah na , 500 č) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev na 350 d) od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- nikov. zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 8. člen Za plačevanje davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se zemljišča območja občine razdele po skupinah katastrskih občin, kakor sledi: V III. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Cerknica, Dolenja vas, Gorenje Jezero. Grahovo. Iga vas, Kozarišče, Lož. Lipsenj. Pudob, Rakek, Stari trg, Unec, Vrhnika, Viševek in Žerovnica; V IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: — Begunje, Bezuljak, Babna polica, Bločice, Benete, Babno polje, Cajnarje, Dane, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Jeršiče, Kožljek, Kranjče, Kremenca, Knežja njiva, Metulje, Nova vas, Nadlesk, Otok I, Otok II, Osredek, Otave, Poljane, Podcerkev, Ravne pri Topolu, Ravne pri 2ilcah, Radlek, Runarsko, Ravnik, Kra-jič, Zilce, Strmica, Selšček, Studeno, Studenec, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki vrh, Volčje, Vrh, Zales, Kačja vas — del, Snežnik — del, in Trnje — del. Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer: — v III. skupino katastrskih občin po stopnji 10 — v IV. skupino katastrskih občin po stopnji 4 Če ima zavezanec v večjih katastrskih občinah zemljišča se davek odmeri po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin v katerih ima nad polovico skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin. 9. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, od-kazanega za posek, v letu, za katerega se davek odmerja. Gozdno gospodarska organizacija je dolžna, da v tekočem letu odkaže posek lesa za naslednje leto. Seznam vseh, ki jim je bil odkazan posek lesa za to leto in sicer po količinah, vrstah lesa in vrednostnih razredih pa je dolžna gozdna organizacija predložiti davčnemu organu do 15. februarja v letu za katero se davki odmerjajo. Osnovo za odmero davka določi davčni organ glede na količino lesa in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredov. 10. člen Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po proporcionalni stopnji v višini 30 %. Davek po prvem odstavku tega člena se ne plačuje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, dosežen iz naslova drv. Občinski davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek od gozda, ki ustreza stopnji 5 Vo se odstopa v korist sklada za pdspeševanje kmetijstva občine Cerknica. 11 11. člen Zavezanci iz IV. skupine, katastrskih občin, razen zavezancev, katastrskih občin Dane, Nadlesk in Podcerkev so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, Če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega zneska 3.000 din. Zavezanci iz krajev nad 800 m nadmorske višine so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega zneska 5.000 din. Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodar- stva, nabavo strojev in kmetijske opreme in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Pogoji za uveljavitev posebne olajšave so naslednji:' a) da zavezanec davka predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih * in stanovanjskih prostorov v turistične namene pristojnemu upravnemu organu občine; b) da zavezanec davka izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji. Posebna olajšava znaša: a) za vložena sredstva od 2.000 do 20.000 din v od-mernem letu SOV« odmerjenega davka; b) za vložena sredstva nad 20.000 din v odmernem letu 100 "/o odmerjenega davka. Ostalim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava, če vlagajo sredstva za preureditev oziroma preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme pod istimi pogoji, ki so našteti v četrtem odstavku tega člena. Posebna olajšava pa znaša: a) za vloženih sredstev od 10.000 do 30.000 din v odmernem letu 30% odmerjenega davka; b) za vloženih sredstev od 30.000 do 50.000 din v odmernem letu 60 % odmerjenega davka; c) za vloženih sredstev nad 50.000 din v odmernem letu 100 %> odmerjenega davka. Pristojni občinski upravni organ za dohodke olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji se mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo, da so bila sredstva dejansko vložena v okviru programa ali tehnične dokumentacije, ali račun o nabavi strojev in kmetijske opreme. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, katera znaša: 1. Za vsakega otroka se letni odmerjeni davek zniža za 500 din; 2. Če otrok živi izven kraja stalnega bivališča v času šolanja se za vsakega otroka letni odmerjeni davek zniža za 1.000 din. Za otroke, ki imajo lastne dohodke iz naslova štipendij, nagrad vajencev ali iz drugih virov in presegajo 600 din mesečno se posebna olajšava ne prizna. Pristojni občinski upravni organ za dohodke, olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba priložiti potrdilo o rednem šolanju in jo vložiti do konca leta. Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni dohodki od zemljišč, ki so predvidena po urbanističnem načrtu občine Cerknica, da bodo s stalnejšo ojezeritvijo cerkniškega jezera postala del jezerske površine. 12. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za 10 let 2. zemljišča na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi za 10 let. * V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH STORITEV 13. člen Davek iz ' osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini se odmerja: — po dejanskem dohodku; — po pavšalnem letnem znesku; — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 14. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi določil 9.a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni .stopnji 10,90 »/o. 15. člen Davek iz dela osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: Ce znaša davčna . Po s*opnji osnova din * •.«' do 10.000 2J nad 10.000 do 20.000 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 40.000 31 nad 40.000 do 50.000 33 nad 50.000 do 60.000 35 nad 60.000 do 70.000 37 nad 70.000 do 80.000 39 nad 80.000 do 90.000 41 nad 90.000 do 100.000 43 nad 100.000 dalje 45 16. člen Zavezonci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9.a člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti po proporcionalni stopnji 20 Vo 17. člen zavezancem, ki na novo pričnejo opravljati samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava na občinskem davku v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer: — za prvo odmorno' leto 100% od odmerjenega davka — za drugo odmerno leto 50% odmerjenega davka — za tretje odmerno leto 25 % od odmerjenega davka Posebna olajšava po prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancu, ki je nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti. Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal samostojno obrtno dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost se mu znižani davek ponovno predpiše. Zavezancu, kateri se odseli iz občine ali preneha opravljati svojo samostojno dejavnost po lastni volji pred potekom 10 let se mu znižani davek ponovno predpiše. Plačevanje občinskega davka na osebni dohodek od obrtne dejavnosti se v celoti oprosti, če so moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let in če opravljajo storitveno obrtno dejavnost brez tuje delovne sile. 18. člen Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. • • * Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, .če davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti. Olajšavarse prizna na posebno zavezančevo vlogo in sicer za leto ko so sredstva za razširjeno reprodukcijo vložena. Vlogi je potrebno priložiti verodostojno dokumentacijo o višini vloženih sredstev (račun, pogodbo o nabavi, delovršno pogodbo ali carinsko deklaracijo). 19. člen Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: •fr 1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu 10 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov 20 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 20 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig in podobno 20 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno \ 20 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 20 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, razen od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, prevoza mleka, prevoza kruha, prevoza in pluže- nja snega, prevoza smeti in fekalij 30 9. od dohodkov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino 15 10. od dohodkov doseženih s priložnostnim oprav- ljanjem storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 25 11. od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 10. točke tega odstavka (delo na domu) 25 •/. 12. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 13. od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 14. od dohodkov potujočih zabavišč 10 15. od domače obrti (suha roba, lesena embalaža in spominkov) razen od dohodkov izdelave čipk 10 Od dohodkov doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davek po odbitku. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 20. člen Zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, olaču-iejo davek v pavšalnem letnem znesku. 21. člen Davek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku, se plačuje od višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi določil 9.a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 10,90 %. 22. člen Davek iz dela osebnega dohodka, ki presega osebni. dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov od opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku se plačuje po'progresivnih stopnjah in sicer: 1 Ce znaša' davčna Po stopnji osnova din • •/« do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 40.000 31 nad 40.000 do 50:000 33 nad 50.000 do 60.000 35 nad 60.000 do 70.000 37 nad 70.000 do 80.000 39 nad 80.000 do 90.000 41 nad 90.000 do 100.000 43 nad 100.000 dalje 45 23. člen Zavezanci davka od intelektualnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9.a člena zakona o davkih občanov posebej občinski davek od opravljanja intelektualnih storitev po proporcionalni stopnji 20 %. 24. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim ^organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnji 20 "/o. VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV .IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 25. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 8 ‘Vo razen od naslednjih dohodkov od avtorskih pravic, ki se plača po stopnji 10%: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih .športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in izboljšav. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 26. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna Po stopnji osnova, din •/. do 10.000 20 nad 10.000 do 20.000 25 nad 20.000 do 30.000 30 nad 30.000 do 40.000 35 nad 40.000 do 50.000 1 40 nad 50.000 do 60.000 45 nad 60.000 dalje 50 27. člen Skupni dohodki od premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem se zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo in sicer: 1. za stanovanjske prostore 50 % od prejete stanarine v letu; 2. za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše .30 % od prejete najemnine v letu. 28. člen Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se določijo v višini 60 "/o od doseženega dohodka v letu. Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 2.000 din- Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (■zveze študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hi- šami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšavk, katera znaša 50 'Vo od odmerjenega davka v odmernem letu. Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži letni davčni prijavi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddajal opremljene sobe. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 29. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. X. DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 30. člen Davek na premoženjske predmete od stavb se plačuje po različnih proporcionalnih stopnjah glede na namen uporabe, stavbe kakor sledi: 1. od stanovanjskih prostorov razen stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih po stopnji 20 °/o, 2. od poslovnih prostorov in garaž — po stopnji 30 . . 5. člen Občinski davek iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih organizacije združe- nega dela in posamezniki, ki so vložili sredstva v nove gospodarske objekte ali razširitev oziroma modernizacijo objektov na območju občine, izplačajo delavcem, ki delajo na novo odprtih delovnih mestih v teh objektih. Ta oprostitev se prizna za obdobje petih let od začetka poslovanja takega objekta. Delovna mesta iz prvega odstavka tega člena ugotavlja za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ na predlog organizacije združenega dela oziroma posameznika. Občinski davek iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov ustvarjenih v kmetijstvu. 6. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove, se določijo tele pavšalne osnove: Pavšalna Kategorija dohodkov osnova din 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 400 2. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih 200 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev zapo- slenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, organizacijah in zadrugah 400 ' 4.,od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v do-mtovih planinskih društev 400 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 200 111. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 15 “/o. 8. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek od kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso uvrščeni v obdavčitev po dejanskem dohodku. 9. člen Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji: 1. da njihov katastrski dohodek negozdnih površin dosega 8000 din ali 2. da dosegajo dohodke iz kmetijstva zlasti z rejo brojlerjev, nesnic ali s kakšno drugo monokulturo. Svet za finance lahko odloči, da se zavezancem iz 1. točke prvega odstavka tega člena odmerja davek po katastrskem dohodku, če.je zavezanec zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti trajno nezmožen za delo in pri tem ne zaposluje tuje delovne sile ali če so pogoji gospodarjenja zavezanca bistveno slabši od poprečnih pogojev gospodarjenja v občini. 10. člen Zavezanci, ki se jim davek iz kmetijstva odmerja po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev. 11. člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji 11 °/o. Od osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, se plačuje davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din do 10.0C0 18 od 10.000 do 20.000 22 ' od 20.000 do 30 000 26 od 30.000 do 40.000 . 29 od, 40.000 do 50.000 * 31 od 50.000 do 60.000 33 od 60.000 do 7.0.000 35 od 70.000 do 80.000 • 36 od 80.000 do 90.000 37 od 90.000 do 100.000 38 nad 100.000 39 12. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po naslednjih progresivnih stopnjah: Ognova din */« do 2000 13 nad 2000 do 4000 14 nad 4000 do 7000 16 nad 7000 18 13. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let; 2. na katerih se zasadijo vinogradi nad 30 arov, za manjše površine pa le, če se zasadijo vinogradi k ze obstoječim strnjenim vinogradom v vinogradniških območjih — 4 leta; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 50 arov za nizkodebelni nasad — 5 let; 4. na katerih se zasadi ribez 20 arov — 4 leta. Olajšave iz prvega odstavka tega člena se priznajo pod pogojem, da so novi nasadi v rajoniziranih območjih določenih z odlokom o določitvi ožjih proizvodnih območjih in da so dela strokovno izvedena. 1. enoletna olajšava v višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija 50 Vo od katastrskega dohodka, vendar najmanj 2000 do 30.000 din; 2. dvoletna olajšava v višini 75 Vo letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 din; 3. dvoletna olajšava v višini 100 “/o letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 din. Zavezancem, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic se prizna 40 u/o olajšava od izračunane olajšave po drugem odstavku tega člena. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija po programu in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za' vsakega takega otroka odmerjen davek iz kmetijstva zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 %>. Za otroke, ki prejemajo štipendijo ali nagrado učencev v gospodarstvu, se olajšava iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %>. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole v katerih se šolajo. Olajšava se prizna za otroke do 26. leta starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. 16. člen Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če jim je kmetijstvo edini vir dohodkov. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz tenetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev Sospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene po načrtu in Programu, se ne glede na višino osebnih dohodkov Prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene, in sicer: IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 17. člen Višina pavšalnega letnega zneska od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »davek od obrtnih dejavnosti«) je odvisna: od vrste dejavnosti, od opremljenosti delavnice, od lokacije obrtne dejavnosti, od obsega in način dela, od delovne sposobnosti zavezanca in od predvidenega dohodka. Zavezancem, kj jim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic se ob enakem dohodku in enakih pogojih odmerja pavšalni letni znesek povetan za 100 "/o. 18. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji 11 °/o. Od osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku po naslednjih progresivnih,stopnjah: Osnova din 'U do 10.000 30 od 10.000 do 20.000 33 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 40.000 39 od 40.000 do 50.000 41 od 50.000 do 60.000 43 od 60.000 do 70.000 45 od 70.000 do 80.000 47 od 80.000 do 90.000 48 od 90.000 do 100.000 49 nad 100.000 50 19. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni‘poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. a člena zakona o davkih še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 20%; nad to višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 18. člena tega odloka. 20. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se po določbah 81. člena zakona o davkih prizna posebna olajšava za dejavnost gostinstva, redno storitveno dejavnost in proizvodno dejavnost. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. 21. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti se zniža za 25 % zavezancem, ki opravljajo naslednjo dejavnost: krojaštvo, pletijstvo, šiviljstvo, veziljstvo, čevljarstvo, ortopedijo, izdelovanje copat, pedikuro, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki, žaganje drv in elektroservisna dejavnost za gospodinjske stroje in naprave. 22. člen Zavezancem, ki prvič ustanovijo obrtno delavnico, da bi opravljali storitveno obrtno ali obrti podobno gospodarsko ali gostinsko dejavnost in se zavežejo, da bodo tako dejavnost opravljali vsaj 2 leti, se za prvo leto dejavnosti odmerjeni davek zmanjša za 50%. Med storitvene dejavnosti v smislu tega člena se ne šteje avtoprevozništvo. Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (moški) oziroma 55 let (žeske), če delajo brez tuje delovne sile in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 10.000 din letno. Te oprostitve ne veljajo za zavezance, ki opravljajo dejavnost avtoprevozništva in obrti kot postranski poklic. 23. člen i Davek po odbitku od navedenih dejavnosti se plačuje po tehle stopnjah: «/. . I. od prodaje srečk in vplačil pri športni napo- vedi, lotu in drugih igrah na srečo 10 2. zavarovalnih' poverjenikov 10 3. provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 15 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 15 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter zbiranja oglasov 15 7., dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 8. doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 9. doseženih z opravljanjem priložnostnih storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 30 10. doseženi z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do 9. točke tega odstavka - 30 11. doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umet- nosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avotrskih del, ki so ne štejejo za izvirnike 20 • 12. iz dohodkov potujočih zabavišč 1° 13. od dohodkov, doseženih po tretji točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 14. od dohodkov, doseženih po četrti točki 76. člena zakona o davkih občanov ^ V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 24. člen Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedila davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake, ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo po stopnji 11 %. Od osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo se plačuje davek iz intelektualnih storitev po dejanskem dohodku po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din "/o do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 38 od 20.000 do 30.000 41 od 30.000 do 40.000 44 od 40.000 do 50.000 46 od 50.000 do 60.000 48 od 60.000 do 70.000 50 od 70.000 do 80.000 52 od 80.000 do 90.000 53 od 90.000 do 100.000 54 . nad 100.000 55 25. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. a člena zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 20 "/o; nad to višino Pa se uporablja progresivna lestvica iz, 24. člena tega odloka. 26. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo davek iz intelektualnih storitev vsi zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din. Višina davka v pavšalnem letnem znesku se predpiše na isti način, in po merilih iz prvega in drugega odstavka 17. člena tega odloka. 27. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od naslednjih dohodkov po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek iz intelektualnih storitev po odbitku, razen od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 25 n/o: 2. od dohodkov doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 %>; 3. od dohodkov doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 %. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 28. člen Stopnja davka od osebnega dogodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 3 °/o. Stopnja davka na dohodek dosežen z opravljanjem del navedenih v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih znaša 10°/o. Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. VII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 29. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din •/. do 5.000 30 do 10.000 35 do 20.000 40 do 30.000 45 do 50.000 50 do 100.000 60 nad 100.000 70 30. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 31. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 %> stroškov; od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prpstorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 "/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 32. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 60 °/o. 33. člen Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne dosegajo 1500 din letno. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, tudi ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo pogodbeno prek organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske konference ZMS. Če pa opremljene sobe oddajajo pogodbeno prek turističnega društva, se zavezancem prizna 30 "/o olajšava. Priznanje oprostitve oziroma olajšavo po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. 34. člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja po stopnji 6 %>; 2. od poslovnih prostorov, če tudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 10 %>; 3. od stanovanjskih prpstorov, ki seobčasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50 °/o. 35. člen Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če se take stavbe ne dajejo v najem. Ta oprostitev velja za lastnike stavb, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in za druge občane, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGRE NA SREČO 36. člen Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 %>. IX. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 37. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko žavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev; 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni ali elementarnih nezgod dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti oziroma ni imel dohodkov, se mu lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga, trajanja zavezančeve bolezni ali obsega elementarne nezgode. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. X. RAZNE DOLOČBE 38. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 39. člen Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin. 40. člen Svet za finance je pooblaščen, da lahko- odloči na obrazložen predlog davčnega organa, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Zavezanci davka iz kmetijstva lahko v letu 1973 izjemoma uveljavljajo olajšavo za otroke na rednem šolanju do 30. aprila 1973. 42. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha-veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, 'št. 15-386/72 in 30-704/72). St. 010-46/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 278. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je no 4.. 27., 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 8-52/69) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje. št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela O D I, O K o stopnjah prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje 1. člen Stopnja prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje znaša 1,03 °/o od osnove, ki jo določa 27. člen zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Med sredstva za izobraževanje se steka 31,3 %> davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in od davka od skupnega dohodka občanov po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov. 3. člen Ta odlok začn? veljaii naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa -se od 1. januarja 1973. St. 010-45/73-1 « Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 279. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 32. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) v zvezi z 142. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela . • , ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za čas od 1. aprila 1973 do 31, maja 1973 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973, se bodo začasno, najdalj pa do 31. maja 1973 financirale proračunske potrebe občine Šmarje pri Jelšah tako, da potrošnja za celotno obdobje od januarja do maja 1973 ne sme prekoračiti zneska 4,905.441 din. 2. člen Svet za finance se pooblasti, da sme v primeru neenakomernega pritekanja dohodkov skleniti, da se najame iz rezervnega sklada kredit do višine 600.000 dinarjev, katerega je treba vrniti najkasneje do 31. decembra 1973. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. SPLOSNi AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA CELJE 280. Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in c obveznih oblikah zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in 125. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70 in 45/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 28. februarja 1973 SKLEP o spremembi finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje za leto 1972 1. člen V tretji vrstici 12. člena sklepa o finančnem načrtu skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje za leto 1972 (Uradni list SRS, št. '9-101/72 in 42-886/72) se številka 0,15 nadomesti s številko 0,33. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1972. St. 022-9/73-2/4-S/3 Celje, dne 28. februarja 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik Franc Ban 1. r. 281. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70 in 45/72) in skladno z določili zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 30. marca 1973 sprejela , SKLEP . o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva, razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja in prispevek za nesreče pri delu in poklicno bolezen 1. člen Stopnja prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki jih kot obvezne zagotavlja zakon in za razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja, ki jih določa statut skupnosti, se od vseh oblik delovnega razmerja določi na 7,48 Vo od bruto osebnega dohodka. 2. člen Stopnja prispevka za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen se od osnov iz 1. člena tega sklepa določi na 1,76 °/o bruto. Po tej stopnji se plačuje tudi prispevek za nesrečo pri delu in poklicno bolezen za osebe, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, vendar so zavarovane za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. 3. člen Prispevki po 1. in 2. členu tega sklepa se plačujejo tudi od vseh prejemkov iz delovnega razmerja upokojencev, ki iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca iz pokojninskega zavarovanja (1. točka 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov — Uradni list SRS, št. 3/73). 4. člen Prispevke po 1. in 2. členu tega sklepa se obračunava in plačuje od vseh izplačanih osebnih dohod- kov iz delovnega razmerja, od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih predpisih in po pravilniku o ugotavljanju osnov in obračunavanja ter plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje, obračunavajo in plačujejo ti prispevki. 5. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54772) od 1. januarja 1973. dalje. Št. 022-9/72-2/4-S/5 Celje, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik Franc Ban 1. r. 282. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in d obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70 in 45/72) in skladno z določili zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja 1. člen Za kategorije oseb iz 5., 6. in 7. točke 14., 15. in 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/70 — v nadaljnjem besedilu Z^Z) se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in siefer: ^ Pavšalni Tek. „ , .. znesek št. Kategorija prispevka din 1. Jugoslovanski državljani, ki prejemajo po- kojnino ali invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni z mednarodno pogodbo drugače, določeno — 5. tč. 1. odstavka 14. čl. ZZZ 92 2. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo poln delovni čas — 6. tč. 1. odst. 14. čl. ZZZ 78 3. Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu —. 7. tč. 1. odst. 14. člena ZZZ 32 Tek. št. Kategorija Pavšalni znesek prispevka din 4. Osebe iz 15. člena ZZZ, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti 92 5. Uživalci stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene.denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ 89 6, Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 66 7. Učenci strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 3: tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 29 8. Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci, pod pogoji, ki so določeni za otroke, zavarovancev-delavcev '— 4. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 26 9. Osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta — 5. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 92 10. Osebe, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 66 11. Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delov- nih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan — 7. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 26 12. Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo — 8. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 26 13. Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo— 9. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 26 14. Osebe, ki so na predvojaškem pouku — taborjenju — 10. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ 15 15. Uživalci invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovapju, ki niso na kakšni drugi podlagi po tem zakonu zavarovani za vse zavarovane primere; taki uživalci invalidnine so zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine — 11. tč. 1. odst. 29. člena ZZZ Osebe iz tega člena so zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zakon in za razširjene oblike, ki jih določa statut skupnosti, osebe iz 2. in 3. točke pa še za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. 2. člen Za kategorije oseb iz 30. člena ZZZ se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: Pavšalni Tek. znesek St. Kategorija prispevka din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekva- lifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. tč. 1. odst. 30. člena ZZZ 52 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. tč. 1. odst. 30. člena ZZZ 12 3. Pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. tč. 1. odst. 30. člena ZZZ 12 4. Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo-jaške vzgoje — 4. tč. 1. odst. 30. člena ZZZ 12 5. Osebe, ki se udeležujejo organiziranih jav- nih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. tč. 1. odst. 30. člena ZZZ 12 6. Osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu 12 Osebe iz tega člena uživajo zdravstveno varstvo v obsegu, ki ga določata zakon o statutu skupnosti za zavarovance-delavce v primeru nesreče pri delu in poklicne bolezni. 3. člen Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja plačuje za upokojence (starostne in družinske) in uživalce pravic do poklicne rehabilitacije in zaposlitve Po predpisih o invalidskem zavarovanju, 'ki so . zavarovani pri skupnosti (5. točka prvega odstavka 14. člena ZZZ) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 9,60 °/o neto. 4. člen Zavodi za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (4. točka prvega odstavka 14. člena ZZZ) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 9,60«/« neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena je poprečni osebni dohodek, ki je na območju zavoda za zaposlovanje, osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki sprejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo. 5. člen Zavarovanci iz 15. člena ZZZ in zavarovanci, ki sp v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od čistega poprečnega mesečnega dohodka, ki so ga prejemali na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred letom, v katerem so se zaposlili v tujini. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerih čisti znesek osebnega dohodka ne dosega zneska spodaj navedenih pavšalnih osnov in pred odhodom v tujino nezaposlene osebe, pa plačujejo prispevek od naslednjih čistih (neto) pavšalnih mesečnih osnov (zneskov): din — osebe z visoko strokovno izobrazbo 6000 — osebe z višjo strokovno izobrazbo — visokokvalificirani delavci 4600 — osebe s srednjo strokovno izobrazbo — kvalificirani delavci 3700 — osebe z nižjo strokovno izobrazbo — priučeni delavci 3100 — osebe brez strokovne izobrazbe — nekvalificirani delavci 2500 * / Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po 7,48 »/o bruto stopnji za zagotovljene obvezne oblike zdravstvenega varstva in za po statutu skupnosti določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter po 1,76 °/o bruto stopnji za nesreče pri delu in poklicno bolezen, ki se preračunajo na neto prispevne stopnje. Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega prispevka v valuti, v kateri so jim bili izplačani oziroma v kateri so prejeli osebne dohodke. Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo sredstva po odloku o plačevanju delovnih organizacij negospodarskih dejavnosti v tujini (Uradni list SFRJ, št. 52/66) celoten prispevek prejšnjega odstavka v dinarjih. 6. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti. 7. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 9/72). 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) od 1. januarja 1973 dalje. St 022-9/72-2/4-S/6 Celje, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje * 283. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni Ust SRS, št. 26/70 in 51/71) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni Ust SRS, št. 43/70 in 45/72) in skladno z določili zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni Ust SRS, št. 54/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu 1. člen Podaljša se veljavnost sklepa o spremembah sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 9/72). 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem lietu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni Ust SRS, št. 54/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-9/72-2'4-S/7 Celje, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik Franc Ban 1, r. 284. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni Ust SRP, št. 26 70 in 51/71) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70 in 45/72) in skladno z določili zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) je skupščina skupnost! zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 30. marca 1973 sprejela v, SKLEP o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje nekaterih kategorij zavarovanih oseb — kmetov (31. člen zakona) 1. člen Podaljša se veljavnost sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje nekaterih kategorij zavarovanih oseb-kmetov (31. člen zakona), ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 46/70. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni Ust SRS, št. 54/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-9/72-2/4-S/8 Celje, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik Franc Ban 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KOPER 285. Na podlagi 5. in 6 točke prvega odstavka 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni Ust SRS, št. 43-449/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper na seji dne 28. februarja 1973 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1972 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1972 1 Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za letd 1972, ki izkazuje: din — skupnih dohodkov — izločitev v rezervo * — izločitev za investicije v zdravstvu — čistih dohodkov — skupnih izdatkov — primanjkljaj f 2 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v znesku 1.948.769,38 din, se pokrije v breme rezervnega sklada. 129.678.382,97 3.646.127,68 7.011.783,75 119.020.471,54 120.969.240.92 1.948.769,38 3 Ta sklep velja takoj. St. 402-24/73-5 Koper, dne 28. februarja 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper 286. Na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43-452/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper na seji dne 28. februarja 1973 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1972 1 Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972, ki izkazuje: — skupnih dohodkov — izločitev v rezervo — čistih dohodkov — skupnih dohodkov — primanjkljaj din 6.324.087,40 74.921,20 6.249.166,20 7.273.873,65 1.024.707,45 2 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov v znesku 1.024.707,45 din se krije v breme rezervnega sklada v znesku 422.389,32 din, razlika 602.318,13 din se prenese v leto 1973, ko bo pokrita z zaostankom neplačanih prispevkov kmetov in družbenopolitičnih skupnosti. skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Koper ter sklepom o združitvi in o izenačitvi pravic do zdravstvenega varstva kmetov in delavcev. 2 Zbrana sredstva sklada se morajo uporabljati namensko in racionalno. 3 Finančni načrt sklada za zdravstveno zavarovanje izkazuje: din — skupni dohodki • — izločeno v rezervo — izločeno za investicije v zdravstvu — čisti dohodki — skupni izdatki 156.757.539 4.182.055 7.885.110 144.690.374 144.690.374 4 Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-34/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 3 Ta sklep velja takoj> St. 402-23/73-5 Koper, dne 28. februarja 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper Predsednik Doran Dolgan 1. r. 287. Na podlagi 5. točke 122. člena in 170. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in 5. točke 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št- 43/70, 51/71, 43/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP ° finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 1 1 S finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja skladno z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, statutoma 288. Na podlagi 144., 148., 152. in 153. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in 55., 56., 57. in 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72), sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v skupnost zdravstvenega zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 55/72), resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) v zvezi s 16. čl. zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 potem, ko je ugotovila, da je 355 organizacij združenega dela, ki zaposlujejo 35.462 delavcev oziroma 78,2 %> vseh zaposlenih zavarovancev, pristopilo k samoupravnemu sporazumu o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 sprejela SKLEP o določitvi stopenj prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov za leto 1973 I Prispevki za zdravstveno zavarovanje delavcev v delovnih in drugih organizacijah, pri zasebnikih, samostojnih poklicev in drugih zavezancev za prispevek. 1 Stopnja prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice, ki so določene s statutom skupnosti, znaša 6,70 % od kosmatih osebnih dohodkov. a) Stopnja za redno financiranje obveznih in statutarnih oblik zdravstvenega varstva znaša 6,50 'Vo. b) Stopnja za izenačitev zdravstvenega varstva kmetov in delavcev, izglasovana na referendumu, znaša 0,20 Vo. Prispevek se obračunava in plačuje od osnove kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja. Zasebniki, samostojni poklici in drugi zavezanci plačujejo prispevek po stopnji preračunani na čisti osebni dohodek. 2 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, za nesreče pri delu in za poklicna obolenja znaša 1,50 °/o od osnove kosmatih osebnih dohodkov. Prispevek za nesreče pri delu in za poklicna obolenja bremeni dohodek delovnih organizacij oziroma lastna sredstva zasebnih delodajalcev in drugih zavezancev za prispevek. 3 Iz doseženih dohodkov sklada po stopnji 1,50 °/o iz točke 2 tega sklepa se izloči 1/3 zneska za investicije v zdravstvu. a) Za investicije zbrana sredstva v občini Postojna se delijo za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni 70%, za izgradnjo splošne bolnišnice na obali 30 “/o. b) Za investicije zbrana sredstva v občinah Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran in Sežana se v celoti nakažejo skladu za izgradnjo splošne bolnice na obali. Zavezancem prispevka za zdravstveno zavarovanje iz območja občin Izola, Koper in Piran, ki so se z družbenim dogovorom zavezali prispevati 1 “/o od kosmatih osebnih dohodkov za izgradnjo splošne bolnišnice na obali, se vplačani zneski iz prejšnjega odstavka upoštevajo in preračunajo na račun obveznosti iz družbenega dogovora tako, da za izgradnjo bolnišnice plačujejo posebej le še 0,50'Vo od kosmatih osebnih dohodkov. II Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov. 4 Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov se za leto 1973 določijo: a) pavšalni znesek 100 din letno za vsako zavarovano osebo; b) 25 Vo od katastrskega dohodka iz kmetijstva, gozda in od drugih dohodkov. Dohodki iz gozda ter dohodki iz drugih dejavnosti se pri odmeri prispevka prištevajo katastrskemu dohodku iz kmetijstva, če tega ni, pa se prispevek samostojno odmeri po stopnji 25°/o. 5 Prispevek od zaslužkov za občasna dela kmečkih zavarovancev plačujejo iz svojih sredstev delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci. Stopnja prispevka znaša 1‘Vo od kosmatega zaslužka, ki ga preje- ma zavarovanec za delo, ki ga opravlja sam ali s svojimi delovnimi sredstvi pri drugi delovni organizaciji ali tretji osebi. 6 Zbrana sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja se morajo uporabljati namensko in racionalno. Morbitna sredstva nad 12,5 % izvirnih dohodkov v odnosu na leto 1972 bo skupnost izločila v obvezno rezervo in jih v letu 1973 ne bo porabila, niti se ne bo na račun teh sredstev zadolževala. 7 Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 402-37/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 289. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) ter 144. in 149. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70. 51/61 ter 43/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja znaša 8,60‘Vo od izplačanih pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin. Po isti stopnji plačujejo prispevek jugoslovanski državljani, ki dobivajo pokojnino od tujega nosilca zavarovanja, in sicer od čistih zneskov invalidskih, starostnih in družinskih pokojnin. 2 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja, znaša 8,60 °/o od povprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda za zaposlovanje. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od l januarja 1973 dalje. St. 420-6/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 290. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) ter 144. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni Jist SRS, št. 43/70, 51/71 in 43/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na brezplačnem dopustu 1 Delovna organizacija in zasebni delodajalec sta dolžna plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta ali ki opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po tej točki v višini 6,70 “Vo od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. 2 Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni mesečni osebni dohodek ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil oziroma izkoristil neplačani dopust ali je nastopila kaka druga okolnost iz 1 točke tega sklepa. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 420-7/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 291. Na podlagi tretjega odstavka 68 člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) ter 145. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS. št. 43/70. 51/71 in 43/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb 1 7,a določene kategorije zavarovanih oseb se določi Pavšalni znesek *za zdravstveno zavarovanje v mesečnih zneskih, in sicer: za obvezne oblike in druge Kategorija pravice po statutu din 1. Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol 27 2. Osebe na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohod, in delajo pol delovni čas 80 3. Za ožje družinske člane jugoslovanskih državljanov, ki so v delovnem razmerju v tujini, ki živijo na območju skupnosti in jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo od tujega nosilca zavarovanja 100 2 Prispevek zapade v plačilo zadnji dan v mesecu. 3 Zavezanci za prispevek po ,tem sklepu so: 1. za osebe iz l/l .točke tega sklepa, organizacija ali zasebni delodajalec, ki izplačuje- vajencu oziroma učencu nagrado oziroma štipendijo: če vajenec ali učenec ne prejema nagrade in ne štipendije, plačuje zanj prispevek šola. 2. Za osebe iz 1/2. točke tega sklepa — organizacija, pri kateri dela ta oseba. 3. Za osebe iz 1/3. točke tega sklepa — v tujini zaposleni delavec. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu,SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-8/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 292. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) ter 144. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o ugotovitvi porasta osebnih dohodkov v letu 1972, ki je podlaga za zvišanje osnov za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bili zavarovani 1 Stopnja porasta osebnih dohodkov znaša 18 “/o. Neto osnove od katerih bodo plačevali prispevke ti zavarovanci pa znašajo: za nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo din 4 8 din — osebe z-visoko strokovno izobrazbo 4.150 — osebe z višjo strokovno izobrazbo in visoko kvalificirani delavci 2.950 — osebe s srednjo strokovno izobrazbo in kvalificirani delavci 2.360 — osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci ' 1.890 — osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalificirani delavci 1.540 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Št. 420-9/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 8. kolporterji tiska, prtljažni nosači, rejniki po zakonu o rejništvu, verski učitelji-laiki in ostale osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost 1.050 3 6. točka istega sklepa se spremeni in se glasi: »Navedeni zneski so neto osnove, od katerih se obračunavajo in plačujejo prispevki preračunani na neto stopnje.« 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Št. 420-10/73-5 Koper, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Predsednik Alojz Stegu 1. r. 293. Na podlagi 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 43/70 in 51/71) ter 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71 in 43/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost 1 Tretji odstavek 2. točke sklepa se spremeni in se glasi: »Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo mora predložiti oseba iz 1. odstavka te točke v osmih dneh po vpisu v registet oziroma v evidenco, se razvrsti v osnovo za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 1000 din mesečno.« 2 5. točka istega sklepa se spremeni in se glasi: I »Druge osebe se razvrstijo v tele mesečne osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: din 1. zdravniki 2.700 2. dentisti 2.200 3. izvajalci zabavne glasbe 2.000 4. športniki — štipendisti 1.100 5. športniki — profesionalci 2.200 6. osebe, ki po 20. členu zakona o gostinski dejavnosti opravljajo gostinsko dejavnost po pogodbi z gospodarsko organizacijo 2.000 7. osebe, ki po 26. členu zakona o blagovnem prometu opravljajo trgovsko dejavnost po pogodbi z gospodarsko organizacijo 1.700 SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KRANJ 294. Na podlagi 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70 in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj za leto 1973 1 Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj izkazuje: din — skupnih dohodkov 248,633.000 — obvezna rezerva 2,486.000 — izločitev za investicije v zdravstvu 16,753.000 — čistega dohodka 229,394.000 — skupnih izdatkov 229.394.000 2 V obvezno rezervo se po sklepu skupščine izloča 1 %> od skupnih dohodkov. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. • Št. 02-12/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj 295. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 122. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list št. 45-499/70) in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) in samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj za leto 1973, je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP 1 » Višina prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev ostane za leto 1973 nespremenjena, to je 7 Vo od kosmatih osebnih dohodkov.' 2 Osebe, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 7 "/o oziroma preračunano na čisti osebni dohodek od osnov, ki so določene s posebnim sklepom. 3 Za upokojence in uživalce pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki prebivajo na območju skupnosti se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje od izplačanih pokojnin, oskrbnin in invalidnin v višini iz 1. točke tega sklepa, preračunano na čisti osebni dohodek, ki velja za območje občine Kranj. 4 Za osebe, začasno izven delovnega razmerja, dokler so redno prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 5,6 °/o oziroma preračunano na čisti osebni dohodek. 5 Osnova za plačilo prispevka je povprečni osebni dohodek, ki je osnova tudi za odmero nadomestila na območju skupnosti tistim zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo med začasno brezposelnostjo. 6 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.. S tem dnem pa preneha veljati sklep št. 02-6/72-02/19 z dne 7. februarja 1972. St. 02-10/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj 296. Na podlagi 90. in 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70), 3. točke 19. člena ter 51., 52. in 53. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 55/72), je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj sprejela na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov 1 Prispevek za zdravstveno .zavarovanje kmetov se določi: a) v višini 32,5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od osebnega dohodka iz gozda; b) v višini 340 din letno na zavarovanca (zavarovano gospodarstvo). 2 Prispevek za osebe iz 3. točke 31. člena republiškega zakona se določi v višini 32,5 “/o od katastrskega dohodka in osebnega dohodka od lesa lastniku zemljišča, ki je prispevek tudi dolžan plačevati. 3 Prispevek iz 2. točke 50. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov se določi: a) v višini 0,5 % od izplačanega kosmatega zaslužka, pri tem se ne odšteje v zaslužku všteto povračilo za lastna delovna sredstva; b) v višini 1 %> od izplačanega kosmatega zaslužka, če gre za občasno delo z rokami ali ročnim orodjem. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se v letu 1973 oziroma do spremembe. S tem dnem preneha veljati sklep št. 420-1/72-05/ /78 z dne 28. februarja 1972. St. 02-11/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik Niko Sedej 1. r. Predsednik Niko Sedej 1. r. 297. Na podlagi 69. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 131. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na svoji seji dne 30. marca 1973 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno bolezen 1 Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se plačuje po stopnji 1,4 % od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čiste osebne dohodke. 2 Prispevek se obračunava in plačuje od istih osnov, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zavezanci prispevka plačujejo prispevek iz 1. točke tega sklepa iz svojega dohodka oziroma iz lastnih sredstev. 3 Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. S tem dnem preneha veljati sklep št. 20-5/72-02/19, ki je bil sprejet na skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj dne 7. februarja 1,972. St. 02-7/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik Niko Sedej 1. r. 298. Na podlagi 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni-list SRS, št. 26-147/70) in 121., 122. in 123. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na svoji seji dne 30. marca 1973 SKLEP o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo 1 1. člen Za zavarovance iz 5. točke 6. in 6. točke 14. člena in 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu! zakon) se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: Za obvezne oblike in druge pravice po statutu meseč, din 1. Jugoslovanski državljani, ki dobivajo pokojnini) ali invalidnino od tujega nosilca zavarovanja (5. tč. 1. odst. 14. člena zakona) 85 2. Osebe na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohodka in delajo poln delovni,čas (6. tč. 1. odst. 14. člena zakona)' 85 3. Učenci v gospodarstvu in učenci poki. šo. — 7. tč. 1. odst. 14. čl. zakona 26 4. Osebe iz 15. čl. zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, če živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti 85 Zavezanci za prispevek po tem sklepu so: 1. osebe pod 1. — sami upokojenci, 2. Za osebe pod 2. — organizacije pri kateri taka oseba dela, 3. Za osebe pod 3. — šola, organizacija ali zasebni delodajalec, ki izplačuje taki osebi nagrado oziroma štipendijo, če taka oseba ne prejema štipendije niti nagrado, plačuje zanjo prispevek šola, vendar samo za dneve dejansko prebite na takem delu, 4. Za osebe pod 4. — v tujini zaposleni delavci. 2. člen Za osebe, ki jim je po 29. členu zakona zagotovljeno zdravstveno varstvo v primeru bolezni in nesreče izven dela, se določi mesečni znesek, in sicer: 1. za učivalce stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih (1. tč. 1. odst. 29. člena zakona) 81,50 2. za osebe na prostovoljni praksi, (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. tč. 1. odst. 29. člena zakona 60 3. za Učence strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev — delavcev 3. tč. 1. odst. 29. člena zakona 23,50 4. za otroke, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci) pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev delavcev 23,50 5. za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas »dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta 5. tč. 1. odst. 29. čl. zakona 85 Za nesreče pri delu in oboi. za poki. boleznijo meseč, din 3,00 6. za osebe, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo. delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo 6. ćl. 1. odst. 29. člena zakona 60 7..Za osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij alr organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan 7. tč. 1. odst. 29. člena zakona 23,50 8. za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali V zvezi s to dejavnostjo zbolijo 8. tč. 1. odst. 29. člena zakona 35,50 9. za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi s to dejavnostjo zbolijo 9. tč. 1. odst. 29. člena'zakona 23,50 10. za osebe, ki so na predvojaškpm pouku-ta-borjenju 10. tč. 1. odst. 29. člena zakona 23,50 11. za uživalce invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani za vse zavarovane primere 11. tč. 1. odst. 29_ člena zakona 81,50 Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnjega odstavka so: 1. za osebe pod 1. in 4. — družbenopbličitne skupnosti, 2. za osebe pod 2., 5. in 6. — organizacija pri kateri so te osebe zaposlene oziroma na praksi ali jih štipendira, 3. za osebe pod 3. — šola, 4. za osebe pod 11. — sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Kadar so osebe iz 2. člena tega sklepa zavarovane po 13. tč. čl. statuta oziroma so družinski člani le-teh, se za take osebe ne plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po tem sklepu. 2. člen Za osebe iz 30. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno .boleznijo v pavšalnih zneskih, ih sicer: 1. za osebe na strokovni usposobitvi ali prekva- lifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje 1. tč. 1. odst. 30. člena zakona 12,00 2. za učence strokovnih šol in gimnazij ter štu- dente višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. tč. 1. odst. 30. čl. zakona 12,00 3. za pripadnike teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. tč. 1. odst. 30. člena 12,00 4. za osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo-jaške vzgoje — 4. tč. 1. odst. 30. člena zakona 12,00 5- za osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. tč. 1. odst. 30. člena zakona 12,00 6. za osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih akcijah ali dolžnostih, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče na delu 12,00 Zavezanci za prispevek iz prejšnjega člena so: 1. za osebe pod 1. — zavodi za zaposlovanje, . 2. za osebe pod 2. — organizacija oziroma šola, pri kateri te osebe opravljajo praktično delo, 3. za osebe pod 3.—6. — organizator akcije. Prispevek po tem sklepu se plačuje za osebe, ki jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno kot zavaro-vancem-delavcem. 4. člen Za osebe iz 3. točke 1. člena, 3. točke 2. člena in 2. točke 3. člena tega sklepa plačajo zavezanci za prispevek samo za čas, ko v skladu z učnim programom šole opravljajo takšno delo le odgovarjajoči del mesečnega zneska prispevka za tiste dneve, ko učenec dejansko delo opravlja. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se ,od 1. januarja 1973. S tem dnem preneha veljati sklep št. 02-4/72-02/19 sprejet dne 7. februarja 1972. St. 02-9/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik Niko Sedej 1. r. , ( 299. Na podlagi 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70), 133. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost X S tem sklepom se določajo osnove, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in sicer za: 1. osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost ali prevozniško dejavnost in so po veljavnih predpisih vpisane v register, ter samostojne gostince, ki opravljajo po predpisih v zasebnem gostinstvu, gostinsko dejavnost in so vpisane v register; 2. odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici; 3. umetnike, književnike, skladatelje ter prevajalce znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonitih predpisih priznana ta lastnost; 4. duhovnike — katoliške, evangelistične in starčka toliške cerkve; 5. kolporterje tiska; 6. zdravnike in zobozdravnike, dentiste, zobne tehnike, arhitekte; 7. druge osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost in jo predpisi tako opredeljujejo. 2 1. Osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, ali zdravniško dejavnost in samostojni gostinci se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje: Ce znaša letna davčna osnova dinarjev do 14.000 od 14.001 do 20.000 od 20.001 do 28.000 od 28.001 do 38.000 od 38.001 do 48.000 od 48.001 do 58.000 od 58.001 do 68.000 Od 68.001 do 78.000 nad 78.000 Znaša mesečna osnova za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 1.000 1.450 2.000 2:600 3.150 3.700 4.300 4.800 5.600 Osebe navedene v 1. odstavku 2. točke se razvr-' ščajo v zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, na podlagi pravnomočnih odločb o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo morajo te osebe predložiti skupnosti najpozneje do 30. junija tekočega leta. Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo morajo predložiti osebe iz 2. tč. prvega odstavka tega sklepa skupnosti v osmih dneh po vpisu v register, se razvrsti v osnovo 1.000 dinarjev. 3 1. Odvetniki se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje: Ce znaša letna osnova osebnega dohodka od intelektualnih storitev dinarjev do 38.000 od 38.001 do 48.000 od 48.001 do 58.000 od 58.001 do 68.000 . od. 68.001 do 78.090 nad 78.000 Znaša osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje 2.600 3.150 3.700 4.300 4.800 5.600 4 Umetnikom — književnikom, skladateljem ter prevajalcem znanstvenih in književnih del se določi pavšalna mesečna osnova od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1.900 dinarjev. 5 Duhovniki katoliške, evangelistične in starokato-liške cerkve se razvrstijo v mesečno zavarovalno osno- vo, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1.200 dinarjev. 6 Kolporterjem tiska se določi mesečna pavšalna osnova od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1.000 din. 7 Zdravniki, zobozdravniki, dentisti, zobotehniki in arhitekti se glede na letno osnovo osebnega dohodka od opravljanja samostojne dejavnosti razvrstijo v zavarovalne osnove kot odvetniki (3. tč. tega sklepa). 8 Drugim osebam, ki opravljajo ter jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost se določi mesečna pavšalna osnova od katere se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1.700 dinarjev. 9 Osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v točkah od 2. do 8. tega sklepa so čiste osnove in se za predpis prispevka za zdravstveno zavarovanje uporabljajo' stopnje preračunane na čisti osebni dohodek. Osnove navedene v 4., 5. in 6 ter 8. točki tega sklepa veljajo od 1. julija 1973 dalje do 30. junija 1974. Za naprej pa se vsako leto (od 1. julija do 30 junija) valorizirajo v skladu z dvigom osebnih dohodkov za preteklo leto. 10 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. S tem dnem preneha veljati sklep št. 420-1/71, ki je bil sprejet na skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj dne 27. januarja 1971. St. 02-6/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik Niko Sedej 1. r. 300. Na podlagi 69. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 123. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) in 5. člena sklepa o združitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela • SKLEP o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini 1 Za zavarovance, ki so stopili v delovno razmerje pri jugoslovanskih državnih organih in drugih organizacijah, v gospodinjstvih zavarovancev, zaposlenih pri teh organizacijah ali organizacijah oziroma v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov, zaposlenih pri mednarodnih organizacijah oziroma delodajalcih po posebnem sporazumu, mednarodnih in drugih organizacijah — po mednarodni pogodbi ter tujem delodajalcu (prvi in drugi odstavek 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva) se določi kot osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje povprečni čisti mesečni znesek osebnega dohodka, ki so ga imeli na delovnem mestu v letu pred letom, v katerem so se zaposlili v tujini. / 2 Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bili zaposleni, se določijo na- slednje osnove za obračunavanje prispevka: din — za osebe z visoko strokovno izobrazbo 4.100 — za visoko kvalificirane delavce in osebe z višjo izobrazbo 2.900 — za kvalificirane delavce in osebe s srednjo strokovno izobrazbo 2.400 — za priučene delavce in osebe z nižjo storokovno izobrazbo 1.900 — za nekvalificirane delavce in osebe brez strokovne izobrazbe 1.500 Osnove iz 1. točke tega sklepa in iz prejšnjega odstavka se povečajo za vsako leto tako, da se uporabi količnik, ki se uporablja za obračunavanje osebnih dohodkov na raven osebnih dohodkov za preteklo leto. 3 Za zavarovance iz 1. točke tega sklepa veljajo osnove iz druge točke, če so imeli povprečni čisti osebnih dohodek nižji od navedenih osnov. . 4 Za zavarovance, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se določi kot osnova za obračunavanje za plačevanje prispevka povprečni čisti mesečni znesek osebnega dohodka. ki so ga imeli na delovnem mestu, na katerem so bili pred odhodom v tujino. Dejanska osnova za zavarovance iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se osnova iz prejšnjega odstavka pomnoži z indeksom povečanja osebnega dohodka na zaposlenega delavca v obračunskem letu v tej organizaciji. Podlaga za obračunavanje prispevka v naslednjem letu je dejanska osnova iz prejšnjega leta. 5 Poleg prispevka za zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo se za zavarovance iz 1. in 4. točke določi še prispevek za višje stroške zdravstvenega varstva v tujini, ki znaša 15 “/o od čistega osebnega dohodka oziroma od osnov iz 2. točke tega sklepa in se pla- čuje v valuti, v kateri so jim bili izplačani oziroma v kateri so dobili osebne dohodke. Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo sredstva po odloku o plačevanju delovnih organizacij negospodarskih dejavnosti v tujini prispevek iz prejšnjega odstavka v dinarjih. 6 Če se delovna ali druga organizacija iz 4. točke tega sklepa zaveže, da bo sama nosila stroške zdravstvenega varstva svojih delavcev, ki delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, ne plačujejo prispevka iz 5. točke za takšne zavarovance. 7 Prispevek za zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 1 . 2. in 4 točke tega sklepa, se plačuje po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. S tem dnem preneha veljati sklep št. 02-8/72-02/19, ki ga je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj dne 25. februarja 1972. St. 02-8/73-02/19 Kranj, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik Niko Sedej 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA LJUBLJANA 301. Na podlagi 68. in 69. člena'zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS št. 26/70) ter 171. in 177. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/77 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev in za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva kmetov z delavci ter za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev in za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva kmetov z delavci znaša 7,36'Vo (7,19 °/o + 0,17 %>) od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo znaša 1,21 Vo od kosmatih osebnih dohodkov. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni Ust SRS, št. 5-71/72). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-5/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 302. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 171. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni zavarovanci — delavci ne neplačanem dopustu 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje — delavcev za čas, ko so na neplačanem dopustu oziroma so drugače odsotni z dela brez pravic do nadomestila osebnega dohodka znaša 7,36 'Vo od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje je mesečni osebni dohodek, ki. ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 5-72/72). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-6/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 303. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 171. člena statu-' ta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje brez dela prispevka za nadomestilo osebnega dohodka upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani 1 Stopnja prispevka za upokojenca, ki je v delovnem razmerju ali dela na podlagi pogodbe o delu, pokojnina pa se mu izplačuje v zmanjšanem znesku, znaša: — za zdravstveno zavarovanje brez dela prispevka za nadomestilo osebnega dohodka 5,69 "/o, — za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo 1,21 “/o, od kosmatega osebnega dohodka. 2 Upokojencu, ki opravlja' samostojno poklicno dejavnost, pokojnina pa se mu izplačuje v zmanjšanem znesku, se določi stopnja prispevka po 1. točki tega sklepa od osnov, ki so določene v sklepu o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in b osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 3 Upokojenec, ki opravlja kakšnč obrtno ali obrti podobno dejavnost kot postranski poklic ali ko opravlja delo na domu, pokojnina pa se mu izplačuje v zmanjšanem znesku, plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji, določeni v 1. točki tega sklepa od dohodka po' odbitku vseh davkov in ostalih prispevkov. Do ugotovitve letnega dohodka, upokojenec plačuje akontacijo v višini ene dvanajstine napovedanega letnega dohodka. 4 Za upokojence po 1. in 2. točki tega sklepa se štejejo: — upokojenec, ki je uveljavil starostno pokojnino s polno pokojninsko dobo in je v delovnem razmerju,-v katerem dela manj ali več kot polovico polnega delovnega časa. opravlja samostojno poklicno dejavnost ali dela na podlagi pogodbe o delu; — invalidski upokojenec, ki je v delovnem razmerju, v katerem dela manj kot polovico polnega delovnega časa ali dela na podlagi pogodbe o delu; — uživalec družinske pokojnine, ki je v delovnem razmerju in dela manj kot polovico polnega delovnega časa ali, če opravlja to delo na podlagi pogodbe o delu. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1973. St. 420-7/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r 304. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 171 člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradn; list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30, marca 1973 S K I, E P o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in Pokojninskega zavarovanja znaša 8,39% od izplačanih Pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin. 2 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja znaša 8,39 % od poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoha za zaposlovanje. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, neha Veljati sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb. ki so začasno izven delovnega razmerja (Uradni list SRS, št. 5-74/72). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-n*m listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-8/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. • 305. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 171. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72 je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo upokojenca, ki je v delovnem razmerju, pokojninama se mu izplačuje v nezmanjšanem znesku, znaša 1,21 % od kosmatega osebnega dohodka. 2 Upokojencu, ki opravlja dejavnost, na podlagi katere, je zavarovan, pokojnina pa se mu izplačuje v nezmanjšanem znesku, se določi stopnja prispevka po 1. točki tega sklepa od osnov, ki so določene v sklepu o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 3 Za upokojenca po 1. in 2. točki tega sklepa se štejejo: — upokojenec, ki je uveljavil starostno pokojnino s polno pokojninsko dobo in je znova stopil v delovno razmerje, v katerem dela manj ali več kot polovico polnega delovnega časa ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan; — starostni, invalidski upokojenec oziroma uživalec družinske pokojnine, ki je v delovnem razmerju in dela manj kot polovico polnega delovnega časa; — starostni, invalidski in družinski upokojenec po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Uradni list SFRJ, št. 67/72), ki je v delovnerri razmerju manj kot polovico polnega delovnega časa. 4 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo upokojencev, ki so v delovnem razmerju in prejemajo polno pokojnino (Uradni list SRS, št. 5-73/72). 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-9/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 306. Na podlagi 86. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o ‘obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 171. in 179. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki delajo v tujini ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini in o stopnji prispevka 1 Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje pri jugoslovanskih državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah ali v gospodinjstvih zavarovancev, zaposlenih pri teh organih ali organizacijah oziroma v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov, zaposlenih pri mednarodnih organizacijah, pri tujih organizacijah oziroma delodajalcih — po posebnem sporazumu, pri mednarodnih in drugih organizacijah — po mednarodni pogodbi ter pri tujem delodajalcu (prvi in drugi odstavek 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva), se določi kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje poprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel po zaključnem računu za preteklo leto na delovnem mestu, na katerem je bil zaposlen, preden se je zaposlil v tujini. 2 Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bili zaposleni, se določijo naslednje osnove za obračunavanje prispevka v čistih zneskih: din — za osebe z visoko strokovno izobrazbo 3.900 — za visokokvalificirane delavce in osebe z višjo strokovno izobrazbo 2.800 — za kvalificirane delavce in osebe s srednjo strokovno izobrazbo 2.200 — za priučene delavce in osebe z nižjo strokovno izobrazbo 1.800 — za nekvalificirane delavce in osebe brez strokovne izobrazbe 1.500 3 Za zavarovance iz 1. točke tega sklepa veljajo osnove iz 2. točke, če so imeli poprečni čisti osebni dohodek nižji od teh osnov. Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega odstavka se poveča za vsako naslednje leto tako, da se pomnoži z indeksom poprečnega povečanja osebnih dohodkov na območju skupnosti. 4 Za zavarovance, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se določi kot osnova za obračunavanje akontacije na prispevek, poprečni mesečni osebni dohodek, ki so ga imeli pa delovnem mestu v tej organizaciji v letu pred letom, v katerem so odšli v tujino oziroma v letu, v katerem so odšli v tujino, če v predhodnem letu niso bili zaposleni v tej organizaciji. Prispevek se dokončno obračuna tako, da se osnova pomnoži z indeksom povečanja osebnih dohodkov na zaposlenega delavca v obračunskem letu v tej organizaciji. Podlaga za obračunavanje akontacije na prispevek v naslednjem letu je dejanska osnova za predhodno leto. Za zavarovance, ki jih je poslala delovna organizacija v tujino, osebni dohodek pa jim je določen s splošnim aktom delovne organizacije tudi za čas dela v tujini, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka tako določen osebni dohodek; osnova pa ne more biti nižja kot je določena v 2. točki tega sklepa. Prispevek za zdravstveno zavarovanje se za zavarovance iz 1. in 4. točke tega sklepa obračunava od osebnih dohodkov in od pavšalnih osnov po neto stopnji. 5 Poleg prispevka za zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se za zavarovance iz 1. in 4. točke določi še prispevek za višje stroške zdravstvenega varstva v tujini, ki znaša 15 % od osnov iz L, 2. in 4 točke tega sklepa in se plačuje v valuti, v kateri so jim bili izplačani oziroma v kateri so prejeli osebne dohodke. Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po posebnem predpisu za neblagovna in blagovna plačila, prispevek iz prejšnjega odstavka v dinarjih. Za zavarovance zaposlene v državah, s katerimi se plačilo opravlja na podlagi klirinške pogodbe, lahko delovne organizacije obračunavajo in plačujejo prispevek iz 1. odstavka tega člena v dinarjih. 6 Če se delovna ali druga organizacija iz 4. točke tega sklepa zaveže, da bo sama nosila stroške zdravstvenega varstva svojih delavcev, ki delajo, ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo, oziroma so na praksi v državi, s katerimi Socialistična federativna republika Jugoslavija nima sklenjene konvencije o socialnem zavarovanju, ne plačuje prispevka iz 5. točke za takšne zavarovance. Delovna organizacija,- ki prevzame obveznost iz prvega odstavka, mora o tem obvestiti službo, ki izvaja zdravstveno zavarovanje, in sicer pred začetkom dela v tujini. Za delovno organizacijo, ki med izvajanjem del v tujini prevzame omenjeno obveznost, začne teči obveznost od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je bila služba, ki izvaja zdravstveno zavarovanje, obveščena o prevzemu obveznosti. Prevzeta obvezpost traja najmanj eno leto in velja od preklica pri službi za izvajanje zdravstvenega zavarovanja. 7 Z dnem, ko se začr>e uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki delajo v tujini ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini in 0 stopnji prispevka (Uradni list SRS, št. 9-105/72). 8 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-10/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 307. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 ter 171. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 13 in 44/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 * SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost 1 Ta sklep določa osnove v čistih zneskih za obračunavanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo ter osnove za denarna nadomestila za ospbe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 2 Za filmske dčlavce, ki jim je priznan status umetnika, se določi osnova za obračunavanje pri pevka za zdravstveno zavarovanje, in sicer: din — za scenariste in režiserje celovečernega igranega filma, za glavnega snemalca, skladatelja, scenografa, kostumografa, filmskega igralca igranega filma, pisca scenarija, režiserja dokumentarnega, lutkovnega ali risanega filma, snemalca dokumentarnega ali lutkovnega filma, risarja značajev, scenografa in animatorja risanega filma 3.000 3 Za filmske delavce, ki jim ni priznan status umetnika, se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in sicer: — za pisca scenarija in režiserja igranega filma, glavnega snemalca, skladatelja, scenografa, kostimografa in filmskega igralca igranega filma, pisca scenarija in režiserja dokumentarnega, lutkovnega ali risanega filma, direktorja ekipe igranega filma, snemalca dokumentarnega, risanega ali lutkovnega filma, risarja značajev, scenografa in animatorja risanega filma, snemalca zvoka, snemalca slike, prvega asistenta režiserja, prvega asistenta scenografa, pomočnika direktorja ekipe igranega filma in montažerji, za vodjo snemanja, glavnega maskerja, tajnico režije (skript), prvega asistenta-snemalca in glavnega rekvi-ziterja igranega filma, organizatorja snema- nja in montažerja dokumentarnega in njemu podobnega filma, glasbenega sodelavca pri filmih vseh vrst, drugega asistenta režije, drugega asistenta^ snemalca, drugega asistenta scenografa, asistenta snemalca zvoka, asistenta montažerja, glavnega osvetljevalca, rekvi-ziterja, maskerja in fotografa igranega filma, asistenta snemalca dokumentarnega filma, tajnica ekipe igranega filma, animatorja lutkovnega filma, snemalca, frazerja in risarja risanega filma, pomočnika vodje snemanja, frizerja, maskerja, šminker j a, garderoberja, osvetljevalca in kaskaderja igranega filma, kopista in kolerista risanega filma 2.000 4 ' Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 2.000 5 Za duhovnike se določi osnova za‘ obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 1.500 6 Za železniške in ulične prtljažne nosače se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 1.400 7 Za športnike-amaterje, ki prejemajo hranari-no, se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 1.200 Za športnike-nogometaše s statusom neama-terja, še določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 2.700 8 Za kolporterje tiska se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ' 1.200 9 Za artiste-plesalce se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 2.000 10 •> Za zdravnike, zobozdravnike, dentiste,1 zobo-tehnike in arhitekte se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 3.100 11 Za izvajalce instrumentalne in vokalne na-rodno-zabavne, narodne in jazz glasbe, dirigente, 'glasbene aranžerje, muzikologe, skladatelje, glasbene kritike, avtorje tekstov in scenarijev, glasbene urednike radia, televizije ali produkcije gramofonskih plošč, režiserje, tonske mojstre, kostimografe in scenografe, ki so člani društva glasbenih delavcev Slovenije »Slovenija-koncert«, Ljubljana, se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 2.400 12 Za druge osebe, glede katerih so bile'po dosedanjih predpisih sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in za druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje 2.000 13 Osnove za obračunavanje prispevkov, ki jih določa ta sklep, so hkrati osnove za denarna nadomestila. 14 • Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehajo veljati točke 5 do 17 sklepa o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 5-75/72). 15 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-11/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana , Predsednik Stane Košir 1. r. 308. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 176. in 180. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo 1 Za zavarovance iz 6. in 7. točke 14. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon), se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din — za osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo polni delovni čas (6. točka prvega odstavka 14. člena zakona) 150 — za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol. ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali zasebnem delodajalcu (7. točka prvega odstavka 14. člena zakona) 27 Za zavarovance iz prejšnjega odstavka se določi prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnem pavšalnem znesku 5 2 Za osebe iz 29. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečih pavšalnih zneskih, in sicer: din — za uživalce stalnih priznavalnin, oziroma stal- nih družbenih denarnih pomoči, ki jim jih dodeli družbeno-politična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih (1. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 95 — za osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa, (2. točka prvega odstavka 29. člena zakona 95 — za učence strokovnih šol po.d pogoji, ki šo do- ločeni za otroke — zavarovance — delavcev (3. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 27 — za otroke,.ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja: vnuke, brate, sestre in druge k sebi vzete otroke, pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev (4. točka prvega odstavka 29. člena zakona) ’ 27 — za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta (5. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 95 — za osebe, ki jih pošlje organizacija pred skle- nitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo (6. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 95 — Za osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan (7. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 40 — za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo, ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo (8. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 27 — za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo (9. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 27 — za osebe, ki so na predvojaškem pouku — ta- borjenju (10. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 20 — za uživalce invalidnine po predpisih o invalid- skem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani za vse zavarovane primere (11. točka prvega odstavka 29. člena zakona) 20 — za babice, ki prejemajo preživnino na podlagi zakona o preživninah babicam (Uradni list SRS, št 14/64) 95 — za tujce, ki se na območju skupnosti šolajo ali strokovno izpopolnjujejo (Uradni list SFRJ, št. 23/67) 95 3 Za osebe iz 30. člena zakona se določajo prispevki za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din — za csebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje (1. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 47 — za učence strokovnih šol in gimnazij ter štu- dente višjih in visokih šol, fakultet in umet-hiških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom (2. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 13 — za pripadnike teritorialnih enot in civilne za- ščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite (3. točka 1. odst. 30. člena zakona) 13 — za osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo- jaške vzgoje (4. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 13 — za osebe, ki se udeležujejo organiziranih jav- nih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi (5. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 13 — za osebe, ki pretrpijo poškodbo na določeni’ javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu (6. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 13 4 Za osebe iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti se določi prispevek v mesečnem pavšalnem znesku 95 din. 5 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 5-76/72). 6 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-12/73 r Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 309. Na podlagi 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 4. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 51/71) ter 47. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43/70 in 29/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o stopnji prispevka in višini pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov ter prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci Prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. točki, 1. odst. 89. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in po 4. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 51/71) se določita v odstotku od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskih gospodarstev v pavšalnem znesku na zavarovanca — zavezanca prispevka. 2 Stopnja prispevka od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskih gospodarstev znaša 37 % pavšalni znesek na zavezanca prispevka (prispevek na gospodarstvo) pa znaša 439 dinarjev letno. 3 Prispevka iz 2. točke tega sklepa odmerja, pobira in izterjuje pooblaščena služba ali davčna uprava občinskih skupščin na način in v rokih, ki veljajo za pobiranje davkov iz osebnih dohodkov od kmetijske dejavnosti skladno z zakonom o davkih občanov. Zavarovancu — zavezancu prispevka prične ali preneha zavezaiiost plačila prispevka iz 2. točke tega sklepa za tisto trimesečje, v katerem pridobi ali izgubi lastnost zavarovane osebe. 4 Stopnja prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov iz 2. točke 1. odstavka 89. člena zakona znaša 2 0/o od kosmatega zaslužka. Delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci obračunavajo in plačajo prispevek iz prvega odstavka skupnosti zdravstvenega zavarovanja ob izplačilu zaslužka. 6 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka in višini pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov ter prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci (Uradni list SRS, žt. 10-195/72). 6 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-13/73 Ljubljana, dne 30. .marca 1973. * Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 310. Na podlagi 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 52. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43/70 in 29/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o pavšalnem znesku .prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov 1 Pavšalni znesek prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za osebe iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva znaša 740 din letno. 2 Pavšalni prispevek iz 1. točke tega sklepa plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje in niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem — tisti, ki je obremenjen s preužitkom; — za uživalce stalnih preživnin in njihovim ožjim družinskim članom — občine ozfroma organizacije, ki 50 priznale preživnino; za člane svoje ožje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z edinim ali glavnim poklicem. niso pa z njimi v delovnem razmerju in po 20. členu zakona ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3 Pavšalni prispevek iz 1. točke tega sklepa plačujejo zavarovanci trimesečno skupnosti zdravstvenega za- . varovanja. 4 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati skley o pavšalnem znesku prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov (Uradni list SRS, št. 10-196/ 72). 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-14/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 311. Na podlagi 63. člena statuta .skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o povečanju osnov za nadomestilo osebnega dohodka 1 Zavarovancem — delavcem na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, ki so.po 1. januarju 1972 postali začasno nezmožni za delo in jim nezmožnost traja neprelcinjeno več kot eno leto, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča za 16.8'Vr in jim gre nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove od prvega dne po poteku enega leta neprekinjene nezmožnosti za delo. f 1 4 ' 2 Zavarovancem — delavcem, ki so pred 1. januarjem 1972 postali začasno nezmožni za delo, še osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča po prejšnji točki in jim gre nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove od 1. januarja 1973. '3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-15/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. 312. Na podlagi 86. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji dne 30. marca 1973 SKLEP o znesku posmrtnine 1 Posmrtnina, ki gre družinskim članom ob smrti zavarovanca — delavca, znaša 1.900 din. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR 313. Po 5. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 26-147/70, 46/70 in 42-889/72) in po 5. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 46/70) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 1 Finančni načrt dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor izkazuje: din — skupnih dohodkov i— izločitev za investicije v zdravstvu — izločitev v obvezno rezervo — čistih dohodkov — skupnih izdatkov 388,039.840 30,465.000 7,151.500 350,423.340 350,423.340 314. Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in po 3. točki 122. člena statuta-skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-889/72 — v nadaljnjem besedilu: statut skupnosti) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja ki so določene ' s statutom skupnosti 1 Stopnja prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, se določi na 7,86 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Stopnjo prispevka iz 1. točke sestavljajo: — prispevek za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti v višini 6,60 °/o; — prispevek zaradi združitve delavskega in kmečkega zavarovanja v višini 0,51 %> — namenski prispevek za zbiranje sredstev zaradi dograditve splošne bolnišnice Maribor in splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v višini 0,75 °/o. 3 Prispevek se obračunava in plačuje od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja. 2 \ Sredstva za rezervo se izločajo v višini 2 °/o od skupnih dohodkov po odbitku sredstev za investicije V zdravstvu. 3 / Podrobnejša razčlemba dohodkov in izdatkov je sestavni del tegd sklepa. I 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. 5 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o začasnem financiranju potreb skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za obdobje januar—marec 1973 (Uradni list SRS, št. 55-1235/72). St. 022-95/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Čepič 1. r. 4 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati 2. točka sklepa o začasnem financiranju potreb skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za obdobje januar—marec 1973 (Uradni list SRS, št. 55-1235/ 72) in sklep o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti (Uradni list SRS, št. 10-184/72). 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 2. odstavek 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-94/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Čepič 1. r. 315. Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in 3. tbčki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-889/72) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela 1 Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje so dolžni plačevati za svoje delavce, ki so na neplačanem dopustu ali (opravičeno ali neopravičeno) izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 7,16 °/o od kosmate osnove. 2 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila katera od okoliščin iz 1. točke tega sklepa. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela (Uradni list SRS, št. 10-186/72). 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 2. odstavek 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-96/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Cepič 1. r. 316. Po 69. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-296/71) in po 3. točki 122. člen 1 statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70. 46/70 in 42-889/72) v zvezi z statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS,, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo se določi na 1,10 'Vo od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Prispevek se obračunava od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja, bremeni pa dohodek delovnih organizacij oziroma lastna sredstva zasebnih delodajalcev. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 10-185/72). 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 2. odstavek 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72) od 1, januarja 1973 dalje. St. 022-97/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Čepič 1. r. 317. Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295 71 — v nadaljnjem besedilu, zakon) in 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42.-889/72 — v nadaljnjem besedilu: statut skupnosti) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS. št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca IS^ sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje z* določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona I Za kategorije zavarovancev iz 6. in 7. točke prve* ga odstavka 14. člena in iz 15. člena zakona se d0*0^ čijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečni pavšalnih zneskih: Zap. št. Kategorija Mesečni pavšalni znesek din 1. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka, če delajo polhi delovni čas — 6. točka I. odstavka 14. člena zakona 89 2. Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni ali drugi organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 7. točka I. odstavka 14. člena zakona 36 3. Osebe iz 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer so same zavarovane 107 Vse osebe iz te točke so zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, osebe nod tek. št. 1 in 2 pa so zavarovane tudi za primer nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo. II Za kategorije oseb iz 29. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih: Zap. st. Kategorija Mesečni pavšalni znesek din 1. Uživalci stalnih priznavalnin oz. stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1. točka I. odstavka 29. člena zakona 89 2. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. točka I. odstavka 29. člena za- I kona 66 3. Učenci strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 3. točka I. odstavka 29. člena zakona 29 • 4. Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja: vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 4. točka I. odstavka 29. člena zakona 26 5. Osebe na šolanju, strokovnem izpopolnje vanju ali na podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta — 5. točka I. odstavka 29. člena zakona 92 6. Osebe, ki jih pošlje delovna ali druga organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. točka I. odstavka 29. člena zakona 66 7. Osebe, ki se udeležujejo mladinskih de- lovnih akcii ali organiziranih javnih del. če delajo na takih delih naimani 6 ur na dan — 7. točka I. odstavka 29. člena zakona 26 rjiej£ Mesečni * Kategorija znesek prispevka 8. Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo — 8. točka I. odstavka 29. člena zakona 26 9. Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo — 9. točka I. odstavka 29. člena zakona 26 10. Osebe, ki so na predvojaškem pouku — taborjenju — 10. točka I. odstavka 29. člena zakona 15 11. Uživalci invalidnine po predpisih o inva- lidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zakona zavarovani za vse zavarovane primere; taki uživalci so zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine — 11. točka I. odstavka 29. člena zakona 52 Osebam iz te točke so zagotovljene obvezne oblike zdravstvenega varstva im pravice iz zdravstvenega varstva, ki so določene s statutom skupnosti. III Za kategorijo oseb iz 30. člena zakona se določijo prispevki ža zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih: Zap. št. Kategorija Mesečni pavšalni znesek din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali pre- kvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. točka I. odstavka 30. člena zakona 52 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter štu- denti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. točka I. odstavka 30. člena zakona 12 3. Pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. točka I. odstavka 30. člena za- kona 12 4. Osebe, ki so na pouku v oddelkih pred- vojaške vzgoje — 4. točka I. odstavka 30. člena zakona 12 5. Osebe, ki se udeležujejo organiziranih jav- nih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. točka I. odstavka 30. člena zakona 12 6. Osebe, ki pretrpijo poškodbe na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu — 6. točka I. odstavka 30. člena zakona 12 Osebam iz te točke so zagotovljene le obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki jih določa zakon, ter zdravstveno varstvo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. rv Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za upokojence in uživalce pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki so zavarovani pri skupnosti (5. točka I. odstavka 14. člena zakona), prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 9,70 °/« od izplačanih pokojnin, invalidnin in oskrbnin. V Jugoslovanski državljani, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (5. točka I. odstavka 14. člena zakona), morajo sami plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji^ 9,70 °/o od izplačane pokojnine ali invalidnine. - VI Zavod za zaposlovanje plačuje za vse osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja, dokler so redno prijavljene pri zavodu (4. točka I. odstavka 14. člena zakona), prispevek za zdravstveno zavarovanje po prispevni stopnji 9,70 °/o od osnove, določene v drugem odstavku te točke. Osnova za izračun prispevka je čisti povprečni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda za zaposlovanje tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo. i VII Za zavarovance po 15. členu zakona in za zavarovance, ki so v delovnerrt razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se določi prispevek po stopnji 8,96 °/o od kosmatega povprečnega osebnega dohodka, ki so ga imele te osebe na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred letom, v katerem so se zaposlile oziroma odšle v tujino. Zavarovanci, ki so bili pred odhodom v tujino nezaposleni, in tisti, katerih znesek kosmatega osebnega dohodka ne dosega zneskov pavšalnih osnov, ki so navedene v nadaljevanju, pa plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje od mesečnih pavšalnih zneskov — osnov: din 1. osebe z visoko strokovno izobrazbo 6.000 2. osebe z višjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirani delavci 4.600 3. osebe s srednjo strokovno izobrazbo in' kvalificirani delavci 3.700 4. osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci 3.100 5. 'osebe brez strokovne izobrazbe in nekva- ■ lificirani delavci 2.500 Zneski mesečnih pavšalnih osnov se letno valorizirajo s količnikom porasta povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti. Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega prispevka v valuti, v kateri so izplačani osebni dohodki. Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po predpisih pristojnih zveznih in republiških organov o zagotavljanju neblagovnih in blagovnih deviznih plačil, celoten prispevek v dinarjih. VIII Z dnem, ko se začne uporabljali ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona (Uradni list SRS, št. 10-187/72). IX Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 2. odstavek 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-100/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti . zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Cepič 1. r. 318. Po 90. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni Ust SRS, št. 25-147/70 in 51-295/71) in prvem odstavku 56. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 46/ 70) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1973 1 Stopnja prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci — kmetje, se določi na 25 %> od katastrskega dohodka in na pavšalni znesek 400 din na zavarovano gospodarstvo, iz katerega se izloči pavšalni znesek 80 din za in* vesticije v zdravstvu. 2 Stopnja prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni 'delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov, se določi na 3 0/o. 3 Osnova za odmerjanje in plačevanje prispevka od katastrskega dohodka je katastrski dohodek od negozdnih površin in dohodek iz gozda. t ' 4 Osnova .za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 2. točke tega sklepa je kosmati zaslužek. 5 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje krrfetov Maribor za leto 1972, objavljen v Uradnem lestu SRS, št. 10-198/72. 6 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 2. odstavek 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-99/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Cepič 1. r. 319. Po 93. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon) in 60. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS. št. 42-434/70 in 46/70 — v nadaljnjem besedilu: statut) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS. št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo os< h. ki so izenačene v pravicah z zavarovanimi osebami v zdravstvenem zavarovanju kmetov 1. za osebe iz 1. točke — oseba, ki je obremenjena s preužitkom; 2. za osebe iz 2. točke — občina oziroma organizacija, ki je priznala preživnino; 3. za osebe iz 3. točke — lastnik zemljišča. III Prispevek zapade v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj. TV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 2. odstavek 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72) od 1. januarja 1973 dalje. St. 022-98/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Cepič 1. r. 320. Pp 1. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št.. 42-431/70, 46/70 in 42-889/72) in 12. točki 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 46/70) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS. št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o višini pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju I Za osebe iz 3. člena statuta se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih: Zap. št. 1. 2. 3. Kategorija izenačenih oseb Mesečni pavšalni prispevek din Preužitkarji in njihovi zakonci, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem (1. točka 61. člena statuta) 30 Uživalci stalnih preživnin, ki jih prejemajo od občinskih skupščin oziroma od delovnih organizacij, in njihovi ožji družinski člani (2. točka 61. člena statuta) 30 Člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 14. ali 17. členu zakona, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske Člane zavarovanca po 20. členu zakona (3. točka 61. člena statuta 30 II Zavezanci za plačevanje prispevkov po I. tega sklepa so: 1 Pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (dnevnica) znaša: — 25 din, če traja odsotnost nad 8 ur do 12 ur, — 50 din, če traja odsotnost nad 12 do 24 ur, —• 75 din, če mora zavarovana oseba med odsotnostjo prenočiti. Zavarovani osebi do sedem let starosti gre polovica dnevnice iz prvega odstavka. ' 2 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o spremembah sklepa o višini povračila stroškov za prehrano in nastanitev zavarovalnih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju (Uradni list SRS, št. 40-190/69). 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1973 dalje. St. 022-101/73 Maribor, dne 30. marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leopold Cepič 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MURSKA SOBOTA 321. Na podlagi 5. točke 113. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in 5. točke 72. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) ter 9. člena sklepa o združitvi Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota v skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota na svojem rednem zasedanju 29. marca 1973 sprejela SKLEP o finančnem načrtu za leto 1973 I Sprejme se finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota, ki izkazuje — skupnih dohodkov — izločitev v obvezno rezervo — izločitev za invest. v zdravstvu — izločitev za pokritje primanjkljaja — čistih dohodkov — skupnih izdatkov II Dohodki prispevkov po bruto stopnji od osebnega dohodka in prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov se delijo v razmerju 35»/o na obvezne in BS0'« na prispevek za pravice določene s statutom skupnosti. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 06/1-117/73 Murska Sobota, dne 29. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota Predsednik Stefan Sambt 1. r. 322. Na podlagi 68., 69. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SliS, št. 26-147/70 )in 135. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42-433/70) ter 50., 51. in 53. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42-437/70) in 9. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega ' zavarovanja delavcev Murska Sobota in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni last SRS, št. 55-1236/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 29. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevkov in osnov za zdravstveno zavarovanje za leto 1973 I Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za obvezne oblike zdravstvenega varstva in druge pravi- ce zdravstvenega zavarovanja določene s statutom za delavce znaša 7,1 %> od bruto osebnega dohodka vseh oblik delovnega razmerja. II Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo se plačuje po stopnji 1,7 ‘Vo od bruto osebnega dohodka vseh oblik delovnega razmerja. III Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po neto prispevni stopnji preračunani iz bruto prispevne stopnje določene v I. in II. točki tega sklepa od zavarovalnih osnov, ki so določene s posebnim sklepom. IV Prispevek za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu se plačuje po neto prispevni stopnji preračunani iz bruto stopnje določene v I. točki tega sklepa. Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do denarnega nadomestila prispevek za zdravstveno zavarovanje. Osnova za obračun prispevka je povprečni osebni dohodek, ki gg je delavec dosegel v mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastala kaka druga okolnost zaradi katere je delavec izostal z dela. V Za osebe začasno izven delovnega razmerja dokler so redno prijavljene pri zavodu za zaposlovanje se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje pc stopnji 9,70 %>. Osnova za obračun prispevka je povprečni osebni dohodek, ki je kot osnova za odmero nadomestila na območju zavoda tistim zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo med začasno brezposelnostjo. VI Za upokojence ih uživalce do poklicne rehabilitacije in zaposlitve v invalidskem zavarovanju, ki prebivajo na območju skupnosti in so zavarovani pri skupnosti se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 9,70 "/o od neto izplačanih pokojnin, oskrbnin in invalidnin. VII Od osebnih dohodkov oziroma prejemkov zaposlenih upokojencev ne glede ali se ti izplačujejo za poln ali nepoln delovni čas se obračunavajo prispevki za zdravstveno zavarovanje po stopnjah določenih v !• in II. točki tega sklepa. VIII Za kategorije zavarovancev iz 5., 6. in 7. točke 14. člena in iz 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih din 110.313.530 2,000.000 2.383.000 1.583.000 104.347.530 104,347.530 Tek. st. Kategorija Mesečni znesek prispevka clln 1. Jugoslovanski državljani, ki prejemajo po- kojnino in invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni Z mednarodno pogodbo drugače določeno — 5. točka 1. odstavka 14. člena ZZZ 92 2. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka in delajo poln delovni čas — 6. točka 1. odstavka 14. člena ZZZ 78 3. Učenci v gospodarstvu in učenci poklic- nih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, šoli ali pri zasebniku — 7. točka 1 .odstavka 14. člena ZZZ 32 4. Osebe iz 15. člena ZZZ, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, če živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo pri tujem , nosilcu zavarovanja kjer so same zavarovane 92 Osebe iz te točke sklepa sp zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za druge pravice po statutu, osebe iz 2. in 3. točke pa so zavarovane tudi za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. Zavarovanci za prispevek po tej točki so: 1. Osebe pod 1 — sami upokojenci, 2. Za osebe pod 2 — organizacije pri katerih taka oseba dela. 3. Za osebe pod 3 — šola, organizacija ali zasebni delodajalec, ki izplačuje taki osebi nagrado, oziroma štipendijo. Ce taka oseba ne prejema štipendije niti nagrade plačuje zanjo prispevek šola, vendar samo za dneve dejansko prebite na takem delu, 4. Za osebe pod 4 — v tujini zaposleni delavci. IX Za osebe, ki jim je po 29. členu zagotovljeno zdravstveno varstvo v primeru bolezni in nesreče izven dela se določi mesečni pavšalni prispevek: Tek. st. Kategorija Mesečni znesek prispevka din 1. Za uživalce stalnih priznavalnin, oziroma stalne družbeno denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih 1. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 89 2. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico delovnega časa 2. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 66 3. Za učence strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev delavcev 3. tč. 1. odstavek 29. čl. ZZZ 29 4. Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci) pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev delavcev 4. točka 1. odstavka 29. čl. ZZZ 26 Tek. St. Kategorija Mesečni znesek prispevka din 5. Osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta 5. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 92 6. Osebe, ki jih pošlje delovna ali druga organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste v drugo organizacijo, da se strokovno usposobijo ali izpopolnijo 6. točka 1. odstavka 29. čl. ZZZ 66 7. Osebe, ki se udeležujejo mladinskih de- lovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan 7. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 26 8. Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisu o varstvu pred požarom ali pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo 8. točka X. odstavka 29. člena ZZZ 26 9. Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi s to dejavnostjo zbolijo 9. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 26 10. Za osebe na predvojaškem pouku — ta- borjenju 10. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 15 11. Za uživalce invalidnine po predpisih o in- validskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani za vse zavarovalne primere 11. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ 52 Zavezanci za prispevek iz prejšnjega odstavka so: 1. Za osebe pod 1 in 4 družbenopolitične skupnosti, 2. Za osebe pod 2, 5 in 6 organizacija pri kateri so te osebe zaposlene, na praksi ali jih štipendira, 3. Za osebe pod 3 šola, 4. Za osebe pod 7 in 10 organizator akcije, 5. Za osebe pod 11 sklad invalidsko pokojninskega zavarovanja. Osebe iz te točke sklepa so zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za druge pravice po statutu skupnosti. X Za osebe iz 30. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih: Tek. št. Kategorija Mesečni znesek prispevka din 1. Za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje 1. točka 1. odstavka 30. čl. ZZZ 52 2. Za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom 2. točka 1. odstavka SO. člena ZZZ 12 Tek. st. Kategorija Mesečni znesek prispevka 3. Za pripadnike teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civiljie zaščite 3. točka 1. odstavka 30. čl. ZZZ 12 4. Za osebe, ki so na pouku v oddelkih pred-vojaške vzgoje 4. točka 1. odstavka 30. čl. ZZZ 12 5. Za osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi 5. točka 1. odstavka 30. člena ZZZ 12 6. Za osebe, ki pretrpijo poškodbo na dolo- čenih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij‘ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu 6. točka 1. odstavka 30. člena ZZZ 12 Zavezanci za prispevek za osebe iz te točke so: 1. Za osebe pod 1 — zavodi za zaposlovanje, 2. Za osebe pod 2 — organizacija oziroma šola pri kateri te osebe opravljajo praktično delo, 3. Za osebe pod 3—6 — organizator akcije. Zavarovane osebe iz te točke so zavarovane le za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo, osebe pod 1 pa tudi za obvezne oblike zdravstvenega varstva. XI Za zavarovane osebe iz 13. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva se plačuje prispevek po bruto prispevni stopnji 8.8 o/o oziroma po preračunani neto prispevni stopnji od čistega povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki so ga imele te osebe na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred odhodom v katerem so se zaposlile v tujini. Osebe, ki so pred odhodom v tujino bile nezaposlene in osebe iz 1. odstavka te točke, katerih čisti znesek osebnega dohodka ne dosega pavšalnih osnov, ki ao navedene v nadaljevanju pa plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje od mesečnih pavšalnih osnov: din 1. za osebe z visoko strokovno izobrazbo 8.000 2. Za osebe — visokokvalificirane delavce in z višjo izobrazbo 4,000 3. Za kvalificirane delavce in osebe s srednjo izobrazbo 3.700 4. Za priučene delavce in osebe z nižjo izobrazbo . 3,100 5. Za nekvalificirane delavce in za osebe brez strokovne izobrazbe 2.500 Zneski mesečnih osnov se letno valorizirajo s količnikom porasta povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti. Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega prispevka v valuti v kateri so jim izplačevani oziroma v kateri so dobili izplačane osebne dohodke. XII Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov znaša: 1. 24% od katasterskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda, 2. 9% od ostalih dohodkov kmetijske dejavnosti in drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki so zavarovani po določbah zakona in statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota, 3. 310 din pavšalnega prispevka na zavarovano kmetijsko gospodarstvo, 4. 3 % od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki ga opravljajo zavarovane osebe, ki so zavarovane po določbah o zdravstvenem zavarovanju kmetov, 5. 52 din pavšalnega prispevka za preužitkarje in uživalce preživnin (1. in 2. tč. 31. člena in 93. člen zakona). XIII Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov se plačuje tudi od čistih dohodkov, ki so oproščeni prispevka oziroma davka po predpisih o prispevkih in davkih občanov. Za zavarovance iz 3. točke 31. člena oziroma 93. člena zakona, če lastnik zemljišča ni zavarovan po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov se predpisujejo prispevki po XI1/1 in XII/3 točki tega sklepa. Ce je kmetijsko zemljišče dano v najem kmetijski organizaciji se plačuje in odmeri prispevek od najemnine. kmetijska organizacija pa plačuje razliko prispevka obračunanega dohodka v najem vzetega zemljišča. XIV Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov iz točke XII/1, XII/2 in XII/3 tega sklepa evidentira ih izterjuje pristojni občinski upravni organ po predpisih, ki veljajo za prispevke in davke občanov. XV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep neha veljati sklep o določitvi prispevka zq zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev (Uradni list SRS, št. 9-109/72) sklep o določitvi prispevkovi za zdravstveno zavarovanje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 55-1238/72) sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno bolezen (Uradni list SRS, št. 55-1239/72) h. sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 55-1240/72). St. 06/1-115/73 Murska Sobota, dne 29. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota Predsednik « Stefan Sambt 1. r. 323. Na podlagi 113. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) ter 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 9. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 29. marca 1973 sprejela SKLEP o valorizacijskem količniku za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1972 I Zavarovalne osnove določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, si opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70) se valorizirajo s, količnikom 117,6 V« II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1973 dalje. St. 06/1-118/1-1973 Murska Sobota, dne 29. marca 1Q73. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota Predsednik Štefan Sambt 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVA GORICA 324. Na podlagi samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega, zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973, samoupravnega sporazuma o zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kme-tov Nova Gorica pri izgradnji Goriške bolnišnice, referenduma o združitvi skupnosti zdravstvenega zavaro-Vanja delavcev in kmetov ter izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci, 68. in 69. čle-zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih °blikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS. št. 54/72), 131. in 132. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Neva Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP 0 stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in obveznih oblik zdravstvenega varstva ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo . 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje in Za obvezne oblike zdravstvenega varstva znaša 8,08 Vo °d kosmatih osebnih dohodkov. V stopnjo prispevka iz prvega odstavka te točke je vključena tudi stopnja 0,60 % za izgradnjo Goriške bolnišnice in stopnja 0,38 %> za kritje stroškov pri izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci. 2 Stopnja prispevka za'zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo znaša 0,90 Vo od kosmatih osebnih dohodkov. 3 Prispevek za zdravstveno zavarovanje in za obvezne oblike zdravstvenega varstva iz 1. točke tega sklepa se obračunava in plačuje od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja. Prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo iz 2. točke tega sklepa, se obračunava od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik delovnega razmerja, bremeni pa dohodek delovnih organizacij oziroma lastna sredstva zasebnih delodajalcev. 4 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 12/72), sklep o določitvi prispevne stopnje za kritje stroškov pri izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci (Uradni list SRS, št. 53/72) in sklep o določitvi prispevne stopnje za razvoj zdravstvene službe na območju skupnosti (Uradni list SRS, št. 55/72.) 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se po določilih drugega odstavka 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973, od 1. januarja 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 325. • Na podlagi samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973, samoupravnega sporazuma o Zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica pri izgradnji Goriške bolnišnice, referenduma o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci, 68. in 69. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju'tokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72), 131. in 132. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupno- sti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja znaša 10,25°/# od izplačanih pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin. Po isti stopnji plačujejo prispevek jugoslovanski državljani, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino izključno od tujega nosilca zavarovanja, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno in sicer od čistih zneskov invalidskih, starostnih in družinskih pokojnin. 2 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb. ki so začasno izven delovnega razmerja znaša 10,25 °/o od povprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda za zaposlovanje tistim zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo med začasno brezposelnostjo. 3 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva od 1. januarja 1972 dalje (Uradni list SRS, št. 12-253/72). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne .30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 326. » Na podlagi samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973, 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 135. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svojem zasedanju dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti I Ta sklep določa osnove v čistih zneskih za obračunavanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo ter osnove za denarna nađoir.’-tila za osebe, ki opravljajo samostojno .poklicno dejavnost. 'II Za osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost ali prevozniško dejavnost in za samostojne gostince se glede na letno davčno osnovo določijo osnove za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in sicer Znaša mesečna Ce znaša letna davčna Zavarovalni osnova prispevka osnova din razred za zdravstveno zavarovanje din do 7.000 X. 950 od 7.001 do 10.000 IX. 1.100 od 10.001 do 14.000 VIII. 1.400 od 14.^01 do 20.000 VII. 1.800 od 20.001 do 28.000 VI. 2.300 od 28.001 do 40.000 v. 2.800 od 40.001 do 60.000 IV. 3.400 od 60.001 do 80.000 III. 4.000 od 80.001 do 95.000 II. 4.700 nad 95.001 1. 5.500 Osebi iz 1. odstavka se določi osnova za tekoče leto na podlagi odločbe o davčni osnovi za . preteklo leto, ki jo predloži skupnosti najpozneje do 30. junija. Ob prijavi v zavarovanje se določi najnižja osnova iz 1. odstavka.' III Za odvetnike se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev določijo osnove za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in sicer: Ce znaša letna osnova osebneea dohodka od Znaša osnova za Zavarovalni plačevanje prispevka Intelektualnih storitev din razred za zdravstveno zavarovanje do 30.000 VII. 2.700 od 30.001 do 40.000 VI. 3.200 od 40.001 do 50.000 v. 3.700 od 50.001 do 60.000 IV. 4.200 od 60.001 do 70.000 III. 4.600 od 70.001 do 80.000 II. 5.000 od 80.001 dalje I. 5.500 Osebi iz 1. odstavka se določi osnova za tekoče leto na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, W jo predloži skupnosti najpozneje do 30. junija. Ob. prijavi v zavarovanje se določi najnižja osnova iz 1. odstavka. IV Osnove za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje iz II. in III. točke tega sklepa se uporabljajo od 1. julija 1973 dalje, dotlej pa se uporabljajo še osnove iz II. in III. točke sklepa o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb. ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS. št. 12/72). V Duhovnikom se določi pavšalna osnova v višin1 1.200 din od katere plačujejo pHspevek za zdravstven® zavarovanje. * VI Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi osnova obračunavanje . prispevka za zdravstveno zavarovanj® 2.200 din. VII Športnikom, artistom, kolporterjem tiska in prtljažnim nosačem se določi naslednja pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje: din 1. športniki in artisti 1.800 2. kolporterji tiska in prtljažni nosači 1.200 VIII Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost. se določi mesečna pavšalna osnova v višini 1.600 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. IX Osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje. ki so navedene v točkah II—VII tega sklepa so neto osnove in se uporabljajo za predpis prispevka za zdravstveno zavarovanje neto prispevne stopnje. Osnove za obračunavanje prispevkov, ki jih določa ta sklep so hkrati osnova za denarna nadomestila. X Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep prenehajo veljati točke I. in IV.—X. sklepa o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb. ki opravljajo sa-mostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 12/72). XI Točki II in III sklepa o osnovah za obračunavanje Prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb. ki opravljajo samostojne Poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 12/72) prenehata veljati s 30. junijem 1973. XII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. I. 1973 dalje. St. 06-96/73 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 327. Na podlagi samoupravnega sporazuma o merilih Za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavaro-Vanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega Zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto ^®73, 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in 0 obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju tokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispev-k°v za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 131. čle-na statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja de-avcev Nova Gorica (Uradni list SRS. št. 46/70) in sta-odarnega sklepa (Uradni list SRS. št. 55/72) je skup-ina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in Pletov Nova Gorica na svojem zasedanju dne 30. mar-Ca 1973 sprejela SKLEP o pavšalnih zneskih prispevka za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo I Za kategorije oseb iz 5., 6. in 7. točke 14. člena, 15., 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon), se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje ter za nesrečo pri delu in poklicno obolenje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: Tek. št. Kategorije Za obvezne oblike In pravice po statutu Za nesrečo pri delu in poklicno obolenje mesečno din 1. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo poln delovni čas — 6. točka 1. odstavka 14. člena zakona 85 6 2. Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovnih organizacijah, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 7. tč. 1. odstavka 14. člena zakona 26 3. Osebe iz 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti 96 4. Uživalci stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jo dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1, točka 1. odstavka 29. člena zakona 95 5. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. tč. 1. odstavka 29. člena zakona 84 6. Učenci strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 3. tč. 1. odstavka 29. člena zakona 26 7. Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci, pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 4. tč. 1. odstavka 19. člena zakona 51 8. Osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinili delovno razmerje, če ta 3,50 Tek. 6t. Kategorije čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa študenta — 5. tč. 1. odst. 29, člena zakona 9, Osebe, ki jih pošljejo organizacije pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. tč. 1. odst. 29. člena zakona 10. Osebe, ki še udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan — 7. tč.-l. odstavka 29. člena zakona 11. Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti, v zvezi s to dejavnostjo zbolijo — 8. točka 1. odstavka 29. člena zakona 12. Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo — 9. točka 1. odst. 29. člena zakona 13. Osebe, ki so na predvojaškem pouku — taborjenju — 10. točka 1. odst. 29. člena zakona Za obvezne oblike in pravice po statutu Za nesrečo pri delu in poklicno obolenje mesečno din 95 95 2(5 29 26 17 14. Uživalci invalidnine po pred- pisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi po tem zakonu zavarovanci za vse zavarovane primere; taki uživalci so zavarovani samo za primere, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zhradi katere imajo pravico do invalidnine — 11. točka 1. odstavka 29. člena zakona 27 15. Za babice, ki prejemajo pre- živnino na podlagi zakona o preživninah — 11. tč. 1. odstavka 29. člena zakona 95 — za osebe iz 1/1 točke — za osebe iz 1/2 točke — za osebe iz 1/3 točke Tek. št. Kategorije 16. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. tč. 1. odstavka 30. člena zakona 17. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študentje višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. točka 1. odstavka 30. člena zakona Za obvezne oblike In pravice po statutu Za nesrečo pri delu in poklicno obolenj* mesečno din 35 12 18. Pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3, tč. 1. odstavka 30. člena zakona , 12 19. Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvojaške vzgoje — 4. tč. 1. odstavka 30. člena zakona 12 20. Osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 6. tč. 1. odstavka 30. člena zakona 12 21. Osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako akivnostjo zavarovani za invalidnost kot posledica nesreče pri delu 12 Osebe iz 1/3 do 14. točke tega sklepa so zdravstveno zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva po zakonu in za oblike zdravstvenega varstva po statutu skupnosti. Osebe iz 1/1 in 2. točke tega sklepa so zdravstveno zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva po zakonu, za nesreče pri delu in poklicno obolenje ter za oblike zdravstvenega varstva po statutu skup' nosti. Osebe iz 1/15 do 20. točke tega sklepa so zavarovane za oblike zdravstvenega varstva po zakonu ih za nesreče pri delu in poklicno obolenje. Zavezanci za prispevek za osebe iz 1. točke teg* sklepa so; _ — organizacija, pri kateri taka oseba dela, — organizacija ali zasebni delodajalec, ki pla^ui* učencu nagrado oziroma štipendijo; če učenec prejema nagrade in štipendije, plačuje zanj P spevek šola, — delavec zaposlen v tujini, — za <^ebe iz 1/4 točke in 1/7 točke — za osebe iz 1/5, 1/8 in 1/9 točke — za osebe iz 1/6 točke — za osebe iz 1/10 točke — 1/13 in 1/18 — 1/21 točke — za osebe iz 1/14 točke — za osebe iz 1/16 točke — za osebe iz 1/17 točke III Za kategorije oseb iz 15. člena zakona se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 14°/o od čistega povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki so ga imele na svojem delovnem mestu v Jugoslaviji v letu pred letom, v katerem so se zaposlile v tujini. Osebe, ki so bile pred odhodom v tujino nezaposlene in osebe iz 1. odstavka te točke, katerih čisti znesek osebnega dohodka ne dosega zneskov osnove, ki so v nadaljevanju navedeni, pa plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od določenega čistega mesečnega zneska pavšalne osnove in sicer: din 1. za osebe z visoko strokovno izobrazbo 2.800 2. za visokokvalificirane delavce in osebe z višjo strokovno izobrazbo 2.300 3. za kvalificirane delavce in osebe s srednjo strokovno izobrazbo 1.800 4. za priučene delavce in osebe z nižjo strokovno izobrazbo 1.500 5- za nekvalificirane delavce in osebe brez strokovne izobrazbe 1,200 IV Kategorije oseb iz 15. člena zakona plačujejo, oziroma plačujejo zanje delovne organizacije in druge organizacije poleg prispevkov za zdravstveno zavaro-Vanje iz III. točke tega sklepa še 15 ^/o prispevek za v«čje stroške zdravstvenega varstva v tujini. Osnove za plačevanje prispevka iz prejšnjega odstavka so iste, kot so navedene v III. točki tega sklepa. Ta prispevek plačujejo zavarovanci v valuti, v kateri so jim bili izplačani oziroma, v kateri so prejeli oseb-oe dohodke. Izjemoma plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po odloku o plačevanju delovnih organizacij negospodarskih dejavnosti v tujini (Uradni 'st SFRJ. št. 52/66), prispevek za večje stroške zdravstvenega varstva v tujini v dinarjih. V Delovna organizacija, zasebni delodajalec sta dolž-oa plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta ali ki opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po tej točki v višini 6,45 "/o od bruto osnove. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno za-varovanje je osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil ozi- — družbenopolitična skupnost, — organizacija, pri kateri so te osebe zaposlene oziroma na praksi in jih organizacija štipendira, — šola, — organizator akcije, — sklad invalidsko-pokojninskega zavarovanja, — zavodi za zaposlovanje, — organizacija oziroma šola pri kateri te osebe opravljajo praktično delo. roma izkoristil neplačani dopust, ali je nastopila kaka druga okolnost iz I. točke tega sklepa. VI Ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o pavšalnih zneskih prispevka za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 12/72). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. I. 1973. St. 06-96/73 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 328. Na podlagi 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72), 56. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevkov za obvezne drnce oblike zdravstvenega zavarovn I Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica znaša: 1. 35°/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in drugih dohodkov iz 57. člena statuta, 2. 120 din pavšalnega prispevka na člana zavarovančevega gospodinjstva,. 3. 160 din pavšalnega prispevka na zavarovano kmetijsko - gospodarstvo. II Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o določitvi prispevkov za obvezne oblike in druge oblike zdravstvenega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 12/72). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 329. Na podlagi 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72), 56. in 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o ob- veznih oblikah zdravstvenega varstva I S tem sklepom se določi prispevek, ki se plačuje za: i 1. preužitkarje in njihove zakonce, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem, 2. uživalce stalnih preživnin, ki jih prejemajo od občinskih skupščin, oziroma od delovnih organizacij in njihove ožje družinske člane, 3. člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovancu po 14. in 17. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca po 20. členu zakona. II Prispevek po tem sklepu se določi za leto 1973 v pavšalnem mesečnem znesku 70 din (840 din letno) za vsako osebo iz I. točke tega sklepa. III Prispevek iz II. točke tega sklepa plačujejo: -r- za osebe po 1/1 točke tega sklepa — tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za osebe po 1/2 točke tega sklepa — občina oziroma organizacija, ki je priznala preživnino, — za osebe po 1/3 točke tega sklepa — lastnik zemljišča. IV Prispevek po tem sklepu evidentira, odmerja in pobira za skupnost Komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica. V Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno var- stvo oseb iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 12/72). VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja po se od 1. januarja 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 330. Na podlagi 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona c podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72), 59. člena statuta skupnosti) zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS. št. 46/ 70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov I Delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci, ki zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva. zavarovanega v zdravstvenem zavarovanju kmetov so dolžne plačevati prispevek, za zdravstveno zavarovanje kmetov pp tem sklepu. Prispevek iz prejšnjega odstavka znaša: — 5 °/o od izplačanega kosmatega zaslužka, pri tem se ne odšteje v zaslužku všteto povračilo za lastna delovna sredstva, — 3 »/o od izplačanega kosmatega zaslužka, še gre za občasno delo samo z ročnim orodjem. II Z dnem, ko sč začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasno delo zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 12/72). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. ) 331. Na podlagi 4. odstavka 71. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS. št. 54/72) in 3. odstavka 150. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni list SRS. št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o posebni stopnji prispevka za kritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1972 1 Za kritje primanjkljaja nastalega v letu 1972 v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev se predpiše posebni prispevek po stopnji' 0,32 “/o. ki se odvaja od 1. 1. 1973 do preklica oziroma najdalj do 31. 12. 1973. 2 Posebni prispevek plačujejo zavezanci, ki so v delovnem razmerju in delajo najmanj polovico polnega delovnega časa in vse osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 3 Osnova za obračun posebnega prispevka za osebe v delovnem razmerju, je kosmati osebni dohodek iz delovnega razmerja, za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost pa osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Osnova za obračun posebnega prispevka za zavarovance, ki so zaposleni pri obrtnikih in gostincih, je čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki pa ne sme biti manjši od prijavljenega osebnega dohodka oziroma od osebnega dohodka, ki je določen v kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva, ki sta jo sklenila republiški odbor sindikata delavcev storitvene dejavnosti SR Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije. Osnova za obračun posebnega prispevka za gospodinjske pomočnice in druge zaposlene delavce pri zasebnih delodajalcih, za katere ni sklenjena kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, je čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki pa ne sme biti manjši od prijavljenega osebnega dohodka oziroma osebnega dohodka, ki ga je za enako ali podobno delo ugotovil pristojni organ občinske skupščine oziroma, ki ga je določila občinska skupščina. Ce je tako ugotovljeni osebni dohodek manjši od minimalnega osebnega dohodka, je osnova za obračun prispevka minimalni osebni dohodek. Ce zavarovanec prejme del osebnega dohodka v naravi, se tudi to šteje v osnovo. 4 Poseben prispevek odvajajo: a) organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz svojega dohodka. b) zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev, c) osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost — iz svojih sredstev. 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se po določilih 2. odstavka 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973, od 1. januarja 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 332. Na podlagi 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/ 72), 56. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega, zavarovanja delavcev in kmetov_ Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o določitvi posebnih prispevkov za kritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 1 Za kritje primanjkljaja nastalega v letu 1972 v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov, se predpišejo posebni prispevki: 3 %> od katastrskega dohodka negozdnih površin in drugih dohodkov iz 57. člena statuta, 20 din pavšalnega prispevka na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. 333. VSEBINA: Na podlagi 168. Člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) in statutarnega sklepa Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na svoji seji dne 30. marca 1973 sprejela SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o zdravilih, ki jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica 1 Sklep o zdravilih, ki jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 26/71) in sklep o zdravilih, ki jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ifova Gorica (Uradni list SRS, št. 27/71) nehata veljati. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-96/1973 Nova Gorica, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Predsednik Franc Božič 1. r. V besedilu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1-3/73, sta spodaj navedeni napaki, zato dajem na podlagi 274. člena statuta skupnosti POPRAVEK statuta skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 1. V drugem odstavku 186. člena mora v sedmi vrstici namesto besede »zaposli« stati »zaposlita«. 2. V drugem odstavku 186. člena mora v osmi vrstici namesto besede »opravlja« stati »opravljata«, beseda »to« pa se črta. * St. S-140/18-73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. . Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnik 1. r. Stran 89. Sklepi in priporočila o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja 397 90. 'Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vpla-/ćevaiiju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo 401 91. Zakon o vodnem prispevku za leto 1973 402 92. Odlok o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1972 404 93. Odlok o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1973 404 94. Odlok o soglasju k programu cestnih del za obdobje 1971—1975 404 95. Odlok o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju in v Ljubljani 404 90. Odlok o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Kra- nju 405 97. Odlok o razrešitvi predsednika okrožnega gospodar- skega sodišča v Kopru in izvolitvi predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani 405 98. Odlok o imenovanju direktorja loterijskega zavoda Slovenije 405 99. Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve 405 100. Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skup- nosti, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije v svet loterijskega zavoda Slovenije in o določitvi organizacij, ki imenujejo svojega predstavnika v ta svet 405 101. Odlok o izvolitvi člana odbora za proizvodnjo in bla- govni promet gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije 406 102. Odlok o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do invalidskega dodatka 406 103. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne •vojne v letu 1973 406 104. Sklep o določitvi najnižje pokojninske osnove pri od- meri in uskladitvi pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanska spomenica 1941- in španskih borcev v letu 1973 407 105. Odločba o razrešitvi predsednika In članov pravnega sveta izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in o imenovanju predsednika ter novih članov pravnega sveta Sklep o soglasju za povišanje cen električne energije 107. Odločba o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so sc obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1972 (m.) 108.)Uradna razlaga metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja 2 zakonom In splošnim družbenim dogovorom 407 408 408 408 SPLOSNI AKTI 11EPUBLISKII1 SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 109. Sklep o določitvi organov, ki odločajo o pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov na prvi in drugi stopnji 409 110. Sklep o zaključnem računu sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1972 409 111. Sklep o načinu plačevanja starostne in družinske pokojnine iz starostnega zavarovanja kmetov 409 112. Sklep o določitvi enotnega prispevka in stopnjo prispevka v odstotku za leto 1973 / 410 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 208. Odlok o proračunu mesta Ljubljano za leto 1973 410 209. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje za- zidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — S tepanjsko naselje (Ljubljana) 412 210. Odlok 6 proračunu občino Celje za leto 1973 412 211. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 414 212. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Celje) 417 213. Odlok o spremembah odloka o oblikovanju sredstev za izobraževanje (Celje) 418 214. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1973 418 4 Stran 215. Odlok o spremembah ih dopolnitvah odloka o davkih občanov (Grosuplje) 419 216. Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva (Grosuplje) 421 217. Odlok o pogojih in kriterijih ia socialno ogroženost kmetov-borcev, kot pogoja za pravico do varstvenega dodatka (Grosuplje) 422 218. Sklep o določitvi organa za odločanje o pravici do varstvenega dodatka za kmete-borce (Grosuplje) 423 219. Odlok o organizaciji mreže osnovnega šolstva in šolskih okoliših v občini Grosuplje 423 220. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Grosuplje) 424 221. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1973 425 222. Odlok o spremembah Ih dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Litija 426 223. Odlok 0 spremembi odloka o posebnem občihskem davku od prometa proizvodov ih plačil za Storitve na območju občine Litija 427 224. Odlok o stopnjah prispevkov za otj-oško varstvo v letu 1973 v občini Litija 428 225. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje In izobraževanja (Litija) 428 226. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 429 127. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 (Ljubljana Bežigrad) 431 228. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1973 • 431 229. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 433 230. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 (Ljubljana Center) 434 231. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in Izobraževanja (Ljubljana Center) 435 232. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 435 233. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 437 234. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 (Ljubljana Moste-Polje) 439 235. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Moste-Polje) 439 236. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1973 440 237. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 441 238. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in Izobraževanja (Ljubljana Šiška) 443 239. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok (Ljubljana Šiška) 444 240. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-lludnik za leto 1973 ’ ) 444 241. Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1973 446 242. Odlok o davkih občanov občine Logatec 447 243. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za IčtO 1973 (Logatec) 451 244. Odlok o financiranju vzgoje in Izobraževanja v občini Logatec za leto 1973 451 245. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Logatec 452 246. Odlok o Izobešanju zastav v občini Logatec 452 247. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1973 453 248. Odlok o davkih občanov (Mozirje) 454 249. Odlok o določitvi višine občinskega prispevka za izo- braževanje iz osebnega dohodka, ki je dohodek temeljne Izobraževalne skupnosti občine Mozirje v letu 1973 459 250. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 na območju občine Mozirje 459 251. sklep o razpisu referenduma za Uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol In prostorov za otroško varstvo na ob-mtičju občine Možffjfe 460 253. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1973 461 Stran 253. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1973 465 254. Odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo v letu 1973 (Slovenske Konjice) 467 255. Odlok o. spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 467 256. Odlok o obveznem združevanju dela sredstev pri po- slovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Slovenske Konjice 470 257. Sklep o spremembi sklepa o razpisu referenduma za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture In telesne vzgoje ter komunalnih ob-. jektov na območju občine Slovenske Konjice 470 258. Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1973 470 259. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Vrhnika) 471 260. Odlok o stopnjah za dnevno varstvo otrok v letu 1973 (Vrhnika) 476 261. Odlok o spremembi odloka o načinu formiranja sred- stev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika 476 262. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stro- ' ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vrhnika za leto 1973 476 263. Odlok o ždčasrti splošni prepovedi graditve in par- celacije zemljišč prometa z zemljišči na območju občine Vrhnika 477 264. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo doma starostnikov (Vrhnika) 477 265. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo nove opekarne Industrije usnja Vrhnika 477 266. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo nove pekarne (Vrhnika) 478 267. Odlok o proračunu občine Žalec ža leto 1973 478 268. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih Občanov (Žalec) 479 269. Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1973 (Žalec) 482 270. Odlok o stopnjah prispevka za otroško varstvo v letu 1973 (Žalec) 483 271. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Žalec) 483 272. Odlok o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (Žalec) 485 273. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustano- vitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča (Žalec) 485 274. Odlok o deratizaciji (Žalec) 486 275. Sklep o pooblastitvi zavoda za napredek gospodarstva Celje za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Žalec) 486 276. Odlok o davkih občanov občine Cerknica 487 277. Odlok o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah) 492 278. Odlok o stopnjah prispevkov od osebnega dohodka Iz delovnega razmerja za izobraževanje (Šmarje pri Jelšah) 49C 279. Odlok o začasnem findhciranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za čas od 1. aprila 1973 do 31. maja 1973 497 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 280. Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje za leto 1972 497 281. Sklep o določitvi prispevka Za obvezne oblike zdrav- stvenega varstva, razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja in prispevek za nesreče pri delu in poklicno bolezen (Celje) 497 282. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarova- nje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (Celje) 498 283. Sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi pri- spevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačaftem dopustu (Celje) 500 284. Sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje nekaterih kategorij zavarovanih oseb — kmetov (31. člen zakona) (Celje) 500 Stran 285. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1972 in kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1972 (Celje) 500 280. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto ls72 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1972 (Celje) 501 287. Sklep o tinančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanju Koper za leto 1973 501 288. Sklep o določitvi stopenj prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev m kmetov za leto 1973 (Koper) 501 289. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in po- kojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja (Koper) 502 290. Sklep o plačevanju prispevka za zdravstveno zavaro- vanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na brezplačnem dopustu (Koper) 503 291. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstve- no zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb (Koper) 503 292. Sklep o ugotovitvi porasta osebnih dohodkov v letu 1972, ki je podlaga za zvišanje osnov za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bili zavarovani (Koper) 503 293. Sklep o spremembi sklepa o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki upravljajo samostojno poklicno dejavnost (Koper) ^ 504 294. Sklep o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja'Kranj za letu 1973 504 295. Sklep o visini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev (Kranj) 505 298. Sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov (Kranj) 505 297. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno oolezen (Kranj) 506 298. Sklep o pavšalnih zneskin prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zur«*vsivcuo zavarovanje za nesrečo pri delu m za obolenje za poklicno boleznijo (Kranj) 506 299. Sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki upravljajo samostojno poklicno dejavnost (Kranj) 507 300. Sklep o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstve- no zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Kranj) 508 301. Sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev in za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva kmetov z delavci ter za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Ljubljana) 509 302. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni zavarovanci — delavci na neplačanem dopustu (Ljubljana) 510 303. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje brez dela prispevka za nadomestilo osebnega dohodka upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani (Ljub- ljana) 510 304. Sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev In uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja (Ljubljana) 511 305. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo upokojencev, ki so v delovnem razmerju ali opravljajo dejavnost, na podlagi katere so zavarovani (Ljubljana) 511 306. Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki delajo v tujini ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini in o stopnji prispevka (Ljubljana) 512 307. Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdrav- stveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Ljubljana). 513 308. Sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter zji zdravstveno zavarovanje za nesrečo Stran pri delu m za obolenje za poklicno boleznijo (Ljubljana) 514 309. Sklep o stopnji prispevka In višini pavšalnega prispev- ka za zdravstveno zavarovanje kmetov ter prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni, delodajalci (Ljubljana) 515 310. Sklep o pavšalnem znesku prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov (Ljubljana) 516 311. Sklep o povečanju osnov za nadomestilo osebnega dohodka (Ljubljana) 516 312. Sklep o znesku posmrtnine (Ljubljana) 516 313. Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 517 314. Sklep o določitvi prispevka za obvezne oblike zdiav-stvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti (Maribor) 517 315. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih od- sotnostih z dela (Maribor) 518 316. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarova- nje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo (Maribor) 518 317. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarova- nje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona (Maribor) 518 318. Sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1973 (Maribor) 520 319. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb, ki so izenačene v pravicah z zavarovanimi osebami v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Maribor) 521 320. Sklep o višini pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Maribor) 521 321. Sklep o finančnem načrtu za leto 1973 (Murska Sobota) 522 322. Sklep o določitvi prispevkov in osnov za zdravstveno zavarovanje za leto 1973 (Murska Sobota) 522 323. Sklep o valorizacijskem količniku za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev nu raven osebnih dohodkov 1972 (Murska Sobota) 525 324. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in obveznih oblik zdravstvenega varstva ter za zdravstveno ..uvarovanje za nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo (Nova Gorica) 525 325. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja (Nova Gorica) 525 326. Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Nova Gorica) 526 327. Sklep o pavšalnih zneskih prispevka za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Nova Gorica) 527 328. Sklep o določitvi prispevkov za obvezne in druge oblike zdravstvenega zavarovanja kmetov (Nova Gorica) 529 329. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb Iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Nova Gorica) 530 330. Sklep o določitvi prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Nova Gorica) 530 331. Sklep o posebni stopnji prispevka za kritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1972 (Nova Gorica) 531 332. Sklep o določitvi posebnih prispevkov za kritje pri- manjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 (Nova Gorica) 531 333. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o zdravilih, ki Jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica 532 — Popravek statuta skupnosti poko minskega in invalidskega zavarovanja v Sit Sloveniji 532 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber - riška tiskarna •Toneta Tomftlća^. vsi v Ljubljani - Naročnina ta leto 1»7J no din - Reklamacije se upoštevaje te me«ec dn’ oc »zidu vsake številke -Uredništvo in upravo- uiubljana Veselove ti ooštm oreoa* na vil - Telefon direktor uredništvo upravA m knltBcvod* stvo: 20 701. prodaja preklici in naročnine 23 579 - fclro račun Wino - Oprrš,vno prometnega davka oo mnenlu sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu skupščine 5 R Slovenije št 421-172 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 12 Razglasni del z dne 30. marca 1973 LETO XXX Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska sodišća razglašajo »Mik«, proizvodno podjetje, Prebold. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na izdelavo opečnih in betonskih elementov in gradnjo enostanovanjskih hiš in opravljanje adaptacij. Celje, 6. marca 1973. Rg VI 107/12 351 Izvozno podjetje »Slovenija vino«, Ljubljana. Pri obratu KZ Bizeljsko, samostojni organizaciji združenega dela brez lastnosti pravne osebe se izbriše Nežka Ujaž in vpiše Ivanka Osojnik, nova računovodkinja obrata. Celje, 9. marca 1973. Rg VII 115/2 357 Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec. Poslovni predmet kombinata • se razširi še na dejavnosti: posredniške storitve, elektronska obdelava podatkov za potrebe podjetja in druge naročnike. Pri SOZD Kooperacija Zalcc oziroma njenih prodajalnah: »Kme- tijska preskrba«, Žalec, Šlandrov trg 19, »Kmetijska preskrba«, Šempeter v Savinjski dolini, »Kmetijska preskrba«, Polzela, »Kmetijska preskrba«, Braslovče 23, »Kmetijska preskrba«, Vransko 49, »Kmetijska preskrba«, Prebold, Dolenjska vas 26, se dosedanji predmet poslovanja izbriše in vpiše nov, ki se glasi: trgovanje s trgovskim blagom naslednjih skupin proizvodov: vrvarsko blago: lanene in jutine proizvode, obutev: gumijasti škornji in delovni čevlji, košarski, sedlarski in jerme-narski izdelki in pribor, proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas: cevi za zalivanje vrta, plastične folije, razni gumijasti nastavki, tesnila, gumijasta natikala ter ostali proizvodi kavčuka in gume, potrebni za kmetijske stroje in gospodinjstva, železo in kovinsko blago: kmetijsko orodje, betonsko železo, paličasto in ploščato železo, trikotno železo, obročno železo in podobno, traktorje in prikolice, rezervne dele in pribor, kmetijske stroje in orodje, umetno in organsko gnojilo, sredstva za zaščito rastlin, naftne derivate: maziva, olja in masti, čebelarske aparate in pribor, proizvode elektroindustrije: električne kable, rotacijske stroje, pribor za rotacijske stroje, električno orodje, razdelilni aparati za visoko in nizko napetost, razdelilne naprave, električne peči, električni merilni aparati, proizvode industrije kablov, PVC kable, električne kable, izolirane z gumo, gumijaste prevodnike, žice za navijanje, svinčene akumulatorje, akumulatorje in galvanske elemente, pribor za električne vode in kable, instalacijski material (cevi, pribor), električne aparate za motorna vozila, termično električne aparate za motorna vozila, termične električne aparate za gospodinjstva, stroje za pranje in sušenje posode, električne bojlerje, hladilnike, stroje za pranje in sušenje perila, žepne in radiobaterije, žarnice, fluorescentne cevi, termične električne aparate za gospodinjstva, razen bojler jev, peči in štedilnikov, električne svetilke, razne lestence barve, lake, Le-mekalije in pribor, gradbeni material, drva in premog za kurjavo, sanitarni in instalacijski material, steklo, porcelan in keramične izdelke, živino in živinska krmila, žitarice in mlevske proizvode, semensko blago, povrtnino, sadje in izdelke, cvetlico in vrtnarske sadike, industrijske rastline, zdravilna zelišča, gasilne naprave, material in pribor, lesne izdelke. Rg VI 106/79 360 Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec. Pri SOZD Mesnine Celje se izbrišejo' poslovne enote mesnice: Mesnica »Nova tržnica«, Velenje, »Cre-varna« Celje, Zavodna 42, Mesnica Trnovlje, Celje, Trnovlje, »Predelava«, Celje, Teharska 25, »Konjska predelava«, Celje, Trg bratov Vošnjakov. »Mesnica na Tržnici«, Celje, Trg bratov Vošnjakov, »Mesnica pri Jelenu«, Celje, Stanetova 22, »Mesnica pri Konjičku«, Celje, Tomšičev trg 10, Obrat Mesnine — oddelek Klavnica Celje kot posebna PE, Mesnica Kozje's prodajalnama Lesično in Podsreda, Mesnica »Kresnica«, Sp. Hudinja 110, Mesnica Ostrožno — Celje, Otrožno 11, Mesnica Polje, Celje, Drapšinova 14. Vse navedene enote — mesnice se izbrišejo zaradi ukinitve. Rg VI 106/92 361 Celje, 12. marca 1973. Cestno podjetje Celje. Izbrišeta se Stane Divjak, dosedanji direktor in Ivo Kuhar, dosedanji računovodja in vpišeta Franc Radi-šek, vršilec dolžnosti direktorja in Franc Šilih, vršilec dolžnosti vodje gospodarsko-računskega sektorja — oba pooblaščena podpisnika podjetja. Rg IV 37/9 364 Turistično in avtobusno podjetje »Kompas«, Ljubljana. Pri poslovalnici Celje se izbriše šef poslovalnice Franjo Lazar in vpiše Milan Čuček, šef poslovalnice. Rg I 182/7 ' 363 Industrija plastike »l’olypcx«, Šoštanj. Izbriše se Emilija Kovač vodja finančno računovodskega sektorja in vpišeta Ivanka Lazar, vodja finančno računovodskega sektorja in Stefan ing. Cakš. vodja tehničnega sektorja, kot pooblaščena podpisnika za podjetje. Rg III 159/21 365 Celje, 13. marca 1973. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, Velenje. Vpiše se nova samostojna organizacija združenega dela — brez lastnosti pravne osebe: »Maloprodaja«, Velenje, Celjska 5a, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno lastnih izdelkov, nakup in prodaja izdelkov drugih proizvajalcev za dopolnitev asortimana. V. d. direktorja ozd. je Ferdinand Zagerniki Pooblaščenci za podpisovanje Ferdinand Zagernik, v. d. direktorja, ki podpisuje vse akte in dokumente v mejah poslovanja te ozd. in Rozalija Škerjanec, računovodkinja ozd., ki so-podpisuje z v. d. direktorjem te ozd., vse listine finančnega značaja, Samostojne pravice: samostojna organizacija združenega dela nima lastnosti pravne osebe, ima pa svoj žiro račun ter pravico sklepati pogodbe v mejah svojega poslovnega predmeta v imenu in za račun podjetja. Ustanovitelj: organizacijo združenega dela Maloprodaja Velenje je ustanovil DSE tovarne »Gorenje«, Velenje z aktom o ustanovitvi z dne 15. II. 1973. Celje, 14. marca 1973. Rg III 64/84 362 Trgovsko podjetje »Center«, Celje. Pri poslovalnici Otok se izbriše predmet poslovanja, ki je vpisan pod zaporedno številko 17, tč. a, b in c in vpiše nov, ki glasi: opravljanje prometa blaga na drobno z originalno embalirano kavo in slaščičarskimi izdelki in pripravo (na espresso aparatu) kave in čaja, ki se potrošnikom nudi na samopostrežni način. Rg I 10/23 378 Gostinsko podjetje Sevnica. Pri poslovalnici »Vinotoč Šmarje«, Sevnica, Pot na zajčjo goro i se izbriše poslovodja Rozalija Mirt in vpiše Jože Ločičnik, poslovodja; pri gostišču »Na križišču« Sevnica, Planinska 3 se izbriše poslovodja Angela Urbanč in vpiše Greta Pi-noza, poslovodja; pri »Kolodvorski restavraciji«, Sevnica, Trg svobode 2, se izbriše poslovodja Maks Maršik in vpiše Pavla Ivančič, poslovodja; pri gostilni »Pri lovcu«, Sevnica, Glavni trg 46, se izbriše poslovođa Franc Plavštajner in vpiše Marija Zupet, poslovodja; pri OZD Družbena prehrana, Sevnica se spremeni naziv in jd odslej: »Buffet na vogalu«, Sevnica, Glavni trg 16. Pri tej OZD se izbriše poslo-vodkinja Pavla Ivančič in vpiše Niko Fric, poslovodja. Rg V 91/11 377 Celje, 16. marca 1973. »Slovenija Merkur«, Celje, trgovsko podjetje na veliko in malo in zastopanje tujih firm. Vpiše se pri samostojni organizaciji združenega dela — pravni osebi — Filiala Celje (s. o. p. o.) razširitev predmeta poslovanja na opravljanje blagovnega prometa blaga na debelo iz trgovskih strok: tekstilno blago, krato in pleteno blago ter konfekcija, galanterijsko blago (brez sejemskega blaga in igrač), izdelki črne in barvne metalurgije, železnina in kovinsko blago (brez potrebščin), motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine, kmetijski stroji in orodja ter umetna gnojila (brez sredstev za zaščito in varlstvo rastlin), elektrotehnični material, gradbeni material, drva in premog, steklo, porcelan in keramika, žito in mlev-ski izdelki ter koncentrati, komponente za krmila, tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti, proizvodi iz gume in umetne snovi. Opravljanje blagovnega prometa na debelo, iz zgoraj naštetih trgovskih strok, se vrši prek Javnih skladišč v Celju Celje, 20. marca 1973. Rg I 34/48 Koteks Tobus, Ljubljana. Izbriše se odkupna postaja Sežana zaradi ukinitve. Koper, 22. februarja 1973. Rg Ilb 123/7 371 »Slovenija sadje«, export-import, Ljubljana. Pri poslovni enoti za maloobmejni promet. Volčja draga se izbriše dosedanji poslovodja Peljhan Mario in pooblaščenec za podpisovanje Sitar Zmago ter vpiše Alojz inž. Leskovšek, poslovodja, ki za enoto tudi podpisuje. Turin inž. Marjan, podpisuje v odsotnosti poslovodje in Deržaj Saša, podpisuje za devizno obračunsko poslovanje. Koper, 26. februarja 1973. Rg la 314/2 368 »Emona«, Ljubljana. Pri »Alpkomerc« Tolmin, se pri prodajalni »Jestvine«, Kal Koritnica 54 razširi predmet poslovanja še na opravljanje bifejskih uslug; prodajalna posluje v sklopu PE »Turist«, Bovec; pri prodajalni »Jestvine«,’Podbrdo 28 se izbriše dosedanja poslovodkinja Opokov Vera in vpiše Kogoj Slavica, poslovodkinja; prodajalna posluje v sklopu PE »Bistra«, Most na Soči. Koper, 6. marca 1973. Rg Ila 186/12 383 »Agroprodukt«, poslovno udruženje proizvodjača 1 prcradjlvača poljoprivrednih proizvoda. Subotica. Izbriše se predstavništvo v Kopru, Vovkova 1 zaradi ukinitve. Koper, 7. marca 1973. Rg Ib 503/2 386 »Ilirija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Ilirska Bistrica. Pri trgovini »Pri lipi«, Ilirska Bistrica, trgovini »Zarja«, Ilirska Bistrica, Prešernova 25 b, poslovalnici Koseze 7, poslovalnici št. 8 Topolec 14, poslovalnici št. 9 Bitnja 18 in poslovalnici št. 11 Harije 4, se razširi predmet poslovanja še na prodajo sadja in zelenjave ter vrtnih semen v originalnih zavitkih; pri organizaciji združenega dela poslovalnica št. 1, Vrbovo se spremeni sedež, tako da se njeno ime odslej glasi: »Ilirija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Ilirska Bistrica — poslovalnica, Vrbovo 23; pri organizaciji združenega dela — poslovalnica »Podgrad« v Podgradu 12 sp spremeni ime tako da se njeno ime odslej glasi: »Ilirija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno Ilirska Bistrica — poslovalnica »Market Podgrad«, Podgrad 94 in razširi predmet poslovanja še na: prodaja meterskega tekstilnega, kratkega pletenega blaga, usnjene in plastične galanterije, trikotaže, volne, konfekcije, gospodinjskih strojev, radio in TV sprejemnikov, elektro-materiala, barv in lakov v orig. pakiranju, gradbenega materiala, igrač, orodja, zelenjave in svežega mesa; pri prodajnem mestu »Moda« s sedežem v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 23, ki posluje v sklopu poslovalnice »Moda«. Ilirska Bistrica. Vojkov drevored se zaznamuje, da vrši tudi prodajo usnjene ali iz umetnih mas izdelane galanterije; pri organizaciji združenega dela — poslovalnici »Market Trnovo«, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 23 se razširi predmet poslovanja še na prodaja gospodinjske posode, jedilnega pribora, predmetov iz porcelana in keramiko ter manjših ročnih gospodinjskih strojev. Rg Ilb 154/73 412 »Ilirija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Ilirska Bistrica. Pri organizacijah združenega dela se vpišejo spremembe poslovodij in to: pri poslovalnici »Samopostrežba«, Ilirska Bistrica, Cankarjeva 17b se izbriše Kalčič Boris in vpiše Bubnič Bogdan, poslovodja; pri samopostrežni trgovini Kozina, na Kozini 22 b se izbriše Matevlič Ivica in vpiše Kreševič Jožef, poslovodja; pri poslovalnici »Bač« na Baču 54 se izbriše Turk Jožef in vpiše Urbančič Silvestra, poslovodkinja; pri poslovalnici »Samopostrežba« v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored se izbriše Valenčič Matija in vpiše Škrt Dinko, poslovodja, pri poslovalnici »Market Trnovo«, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 23 se izbriše Klemenc Franc in vpiše Cetin Darij, poslovodja; pri poslovalnici št, 14 Koritnice št. 22 se izbriše Delost Marija in vpiše Knafelc Ivanka, poslovodkinja. Rg Ilb 154/74 413 Koper, 8. marca 1973, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola. Izbriše se organizacija združenega dela »Ribarnica«, Deskle 19 zaradi ukinitve. Koper, 13. marca 1973. Rg Ib 251/45 410 »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola. Vpiše se organizacija združenega dela »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola, »Ribarnica Delamaris«, Idrija, Tomšičeva 9, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno vseh vrst živih, svežih in globoko zmrznjenih rib, školjk in rakov. Poslovodja jo La-ščak Marjan. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Koper, 14. marca 1973. Rg Ib 251/44 407 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 92/71-13 • 3247 Dne 31. maja 1973 ob 7. uri bo pri tem sodišču v sobi 6 javna dražba nepremičnin vi. 46 k. o. Mele. Cenilna vrednost je 9.197 din, najmanjši ponudek 6.124 din, varščina pa 919 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Gornji Radgoni, dne 18. januarja 1973. Oklici dedičem O 169/72 11917 Novak Viktor, sin Ivana, upokojenec iz Koračić 72 je dne 28. III. 1972 umrl in ni zapustil oporoke. Do dediščine ima pravico tudi njegov sin Novak Viktor, roj. 1948. Ker je imenovani v tujini na neznanem naslovu, v SFRJ pa nima pooblaščenca, se poziva, naj se priglasi sodišču V enem letu od objave tega oklica. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Ormožu, dne 23. februarja 1973. Amortizacija rrednotnlc. Katerih .merniki po?1vajc taj v danem roku priglasijo -»odHe« tvoje pravice, ticer se bodo vrednotnic« Izrekle za neveljavne Rnp 35/73 2405 Lavrič Amalija, Novo Polje, Cesta II/3a prosi za amortizacijo življenjske police, št. 47428 last zavarovanca Lavriča Jožeta za zavarovalno vsoto 496.100 din, izdane od Zavarovalnice Sava, poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva 10. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 23. januarja 1973. Rnp 123/73 ' 2926 Roza Mancini, Ljubljana, Kidričeva 5/4 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Ljubljanske banke —' Mestne hranilnice Ljubljana št. 259211/86 z vsotama 7,571,05 in 10.000 din. Priglasitveni rok je dva meseca od ,te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 14. marca 1973. Razne objave Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je po sklepu Us 7/73 Rg IX 126 z dne 15. II. 1973 vpisalo v registru zavodov pri zavodu za pravno pomoč Celje uvedbo postopka redne likvidacije po odločbi skupščine občine Celje, št. 022-13/72-1 z dne 22. I. 1973. Naziv zavoda je odslej: Zavod za pravno pomoč Celje v redni likvidaciji. Člani likvidacijske komisije: Drago Teržan. Inšpektor SDK-podružnica Uelje, predsednik komisije: Branko Verstovšek, odvetnik, Celje-član; Ivan Verbič, dipl oec — član komisije. Vse dokumente v zvezi z red- no likvidacijo zavoda podpisujeta po dva člana likvidacijske komisije. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 2535 3'245 »Atmos«, tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna Hoče pri Mariboru, v skladu z zakonom o izgradnji investicijskih objektov razpisuje sposobnost ordjeti; za Izgradnjo in projektiranje livarne sive litine, kapacitete 4000 ton s spremljajočimi objekti, kot sledi: 1. LivSrniška hala z aneksom dolžina 75 m širina 18 m + aneks 9 m, skupa 27 m. Hala ima žerjavno progo za mostni žerjav nosilnosti 5 ton 2. Izdelava, dobava in montaža kompletne opreme za livarno sive litine — kompletna priprava peska — naprava za strojno kaluparje-nje — oprema čistilnice ulitkov — naprave za barvanje ulitkov — silosov za pesek — dveh kupolnih peči s šaržirno napravo 3. Nadstrešnica z žerjavno progo za pripravljanje vložka širina 15 m dolžina 30 m višina 7 m 4. Skladišče modelov širina 12 m dolžina 50 m višina 10 m v dveh etažah. Predvidena vrednost investicije znaša cca 12,000.000 din. Pričetek projektiranja takoj. Pričetek gradnje julij 1973. Gradbeni objekti morajo biti gotovi v letu 1973. Dobava in montaža opreme do 1. junija 1974. Zainteresirana podjetja prosimo, da v roku 30 dni od dneva objave predložijo dokaze o sposobnosti za sodelovanje pri realizaciji navedene investicije. Interesenti bodo obveščeni o izbiri sposobnih v roku 40 dni od dneva objave v Uradnem listu.- Objekti se bodo gradili v tovarniškem krogu podjetja Atmos v Hočah pri Mariboru. Objekti so lahko žolezobetonski ali iz jeklenih konstrukcij. Zainteresirana podjetja naj predložijo predvsem: 1. Izvod iz registracije podjetja 2. Podatke o strokovnih kadrih 3. podatke o opremljenosti 4. Reference o gradnji podobnih objektov 5. Druge podatke, ki bodo služili za dokaze o sposobnosti. »Atmos« Hoče pri Mariboru St. 22/1973 3200 Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi 11, 14 in 15 člena zakona o urejanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) javni natečaj za oddajo delno komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Šmarju pri Jelšah;' pare. št. 165/5 v izmeri 818 ma pare, št. 165/6 v izmeri 637 m2 pare. št. 166/2 v izmeri 408 m* pare. št. 170/4 v izmeri 117 m2 Izklicna cena za zemljišče in sadno drevje znaša 22 din po m2, za delno komunalno opremo pa 20.000 din po gradbeni oarceli. Najboljši ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo. Rok za plačilo odškodnine in komunalno opremo je ob oodpisu pogodbe. Za pričetek gradnje je koledarsko leto 1973, z-a dokončanje pa koledarsko loto 1915, Vsi udeleženci natečaja morajo do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun sklada za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah št. 50730-652-27029 varščino v znesku 3.000 din. Udeležencem, ki uspejo na natečaju se vplačana varščina upošteva pri plačilu odškodnine. Udeleženci, ki odstopijo od ponudbe, ko so na javnem natečaju že uspeli, pa izgubijo varščino v korist sklada. Udeležencem, ki na natečaju ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena, ko postane odločba najugodnejšega ponudnika pravnomočna. Interesenti naj vložijo ponudbe pri Skladu za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah osebno ali priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z napisom -Javni natečaj« najkasneje do 18 IV. 1973. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 20 IV. 1973 ob 8. uri v prostorih Sob Šmarje pri Jelšah soba št. 10. Odpiranju ponudb lahko prisostvujejo ponudniki. Interesenti dobe vse podatke in informacije na skladu za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri jelšah. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni. Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah Izgubljene listine preklicujejo Ahmetovič Mujo, Ljubljana, Koseze, zdravstveno izkaznico. 3171 Avdič Sadik. Puračič, Prokosovič b. b., dravstveno izkaznico. 3136 Bobič Roman, Grobodoš 75, delovno knjižico. 2543 Bahun Stanko. Maribor, Ptujska 223, zdravstveno izkaznico, številka 278631. 2928 Bastič Jože. Trbovlje, Savinjska cesta 23, zdravstveno izkaznico, štev 491472. - 3095 Batalli Demir, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 3172 Berglez Peter, Cerkvenjak 19, zdravstveno izkaznico, številka 279959. 2929 Bevc Marija. Maribor, Bezenškova 58, zdravstveno izkaznico, številka 085999. 2930 Bojič Živoj in. Lopare, Kozjak 56. zdravstveno izkaznico. 3137 Bolarič por. Onič Danijela, Maribor, Tyrševa 18. indeks pedagoške akademije izdan leta 1972. 2931 Božič Leopold. Maribor, Heroja Šaranoviča 53. zdravstveno izkaznico, št. 011995. 2932 Branilovič Štefan. Maribor. Lovska 27, zdravstveno izkaznico, štev 378275. 2933 Brečko Zvonko, Slivnica 21, Šentjur pri Celju, zdravstveno izkaznico, št. 007124. 3156 Brence Jernej, Lesce, Alpska cesta n. h., zdravstveno izkaznico. 3191 Brenčič Romana, Ljubljana, Gorazdova 5, zdravstveno izkaznico. 3204 Brezec Zdenko, Koper, Klaričeva 6, spričevalo kovinarske stroke v Kopru, izdano leta 1967. 3127 Brinovec Ana, Zg. Bistrica 20c, spričevalo osemletke, izdano 1953/ 54. leta. 2934 Budna Anica. Maribor. Vinarje 3. delovno knjižico, št. 889. 2935 Bukovnik Anton. Loče pri Poljčanah spričevalo o zaključnem izpitu št. 3. izdano leta'■1961. 3192 Bukovšek Janez. Portorož. Stara cesta 14. zdravstveno izkaznico, št. 385800. 2598 Burič Bojan. Ljubljana, Endliher-jeva 15. dijaško avista vozovnico, št 919 za relacijo Zale-Privoz. izdano od nodjetja »Viator«, Ljubljana. 3100 Cegnar Vesna. Ljubljana, Smrekarjeva 8. dijaško avisto vozovnico, št. 6279 za relacijo Kino Si.ška-Ko-vinska šola. izdano od podjetja »Viator«. Ljubliana. 3205 Cčhner Stanko, Maribor Goce Delčeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 283791. 2936 Cencelj Jožef, Vransko 30, zdravstveno izkaznico, št. 14425. 3193 Centrih Slavica, Gozdec 8, delovno knjižico, ser. št. 781460, reg. št. 3094. 3168 Cijan Stevoj, Bilje 53, Renče, zdravstveno izkaznico. 3151 Curič Fatima, Kotor Varoš, Orahova 44, zdravstveno izkaznico, št. 2167. 2937 , Cakarevič Petar, Osječan, Dobo j zdravstveno izkaznico, številka 2852. 2938 Celebič Mahmut, Janjiči, Kriviči 83, zdravstveno izkaznico. 3801 Cepin Alojz, Dol pri Hrastniku 217, delovno knjižico. 347 Certanec Frančiška, Savlje 83. zdravstveno izkaznico, številka 097629. 3102 Čuček Branko, Maribor, Pobreška 7, delovno knjižico, št. 2078. 2940 Čivčič Božidar, Maribor, Partizanska 50, zdravstveno izkaznico št. 3529. 2939 Crnoga Marija por. Rihtar, Krško Delavska 6, spričevalo 5. razreda girhnazije v Brežicah, izdano leta 1958. ' 3206 čuskič Ismet, Ljubljana, Linhartova 35, zdravstveno izkaznico. 3103 Damiš Radmila, Maribor, Zupančičeva 45b, zdravstveno izkaznico, št. 434414. 2941 Diemat Vili, Maribor, Valvazorjeva 22, zdravstveno izkaznico, štev 268772. 2942 Djurdjič Nina, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št 10354. Djurič Rade, Svečina, zdravstveno izkaznico, št. 61479. 97 Dolinšek Ljuba, Maribor, Kopitarjeva 8, zdravstveno izkaznico, štev 561586. 2943 Drevenšek Ludvik, Maribor, Ljubljanska 86, zdravstveno izkaznico, št. 911349. 2944 Dungeski Dimitar, Šentjur pri Celju, zdravstveno izkaznico, številka 277652. 3148 Durmič Muhamed, Ljubljana, Vojkova ulica, zdravstveno izkaznico. 3104 Erdič Hasan, Kamnik, SGP »Graditelj«, zdravstveno Izkaznico. 3138 Filipič Alojz. Kranj, Oprešnikova 86, zdravstveno izkaznico, številka 125572. 9843 Fischinger Jože, Ljubljana. Tabor 4, študentsko zdravstveno izkaznico. 3208 Ftičar Kristina, Murska Sobota. Titova 16, zdravstveno izkaznicoj št. 014465. 3157 Gabrijelčič Cvetko, Kojsko. Vedrijan 56, zdravstveno izkaznico. 3158 Gačič Edhem. Pepelari 21, zdravstveno izkaznico. 3139 Gaube Jože, Pesnica, Gradiška 43 spričevalo živ. mesar, stroke — TIT letnik izdano leta 1958. 2945 Golič Tomat Klara. Lesce, Na trati 33. zdravstveno izkaznico. 3140 Gorjanc Albina, Kamna gorica, Zg Lipnica 24. delovno knjižico na ime Stanovnik Albina, reg. številka 6503. 3187 Gosarič Slavko, Donji Kraljeva Ul. padlih borca, spričevalo EGS, letnik 1968/69. 2946 Grainer Bojan, Creta 1, Orehova vas, železniško mesečno vozovnico za relacijo Slivnica-Manbor. 2947 Grilc Viktor, Ljubljana, Zaloška 276, zdravstveno izkaznico. 3209 Grmek Marija, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev, zdravstveno izkaznico. 3210 Grobelnik Drago, Maribor, Cvetlična 16, zaključno spričevalo TSS, izdano 1971. leta. 2948 Hadžič Rasim, Pečigrad, Gornja Baraka 72, zdravstveno izkaznico. 3211 Hajdarevič Zejnil, Ljubljana, Koseze, zdravstveno izkaznico. 3174 Hasinovič Fadil, Bos. Petrovo selo. zdravstveno izkaznico. 3141 Holyski Drago, Kranj, Kidričeva 16, spričevalo 2. razreda fotografske šole. izdano leta 1961/62. 3175 Horvat Ignac, Cernelavci 60, zdravstveno izkaznico, št. 159757 in zdravstvene izkaznice družinskih elanov žene, št. 459167, sina Štefana, štev. 454168 in hčerke Vesne številka 454169. 8441 Hraš Branko, Livek 13, Kobarid, prepustnico VS, št. 12303. 3240 Hribar Milan, Kočevje. Bračiča 11, zdravstveno izkaznico. 3176 Hrvatin Lidija, Koper, Prekomorske brigade 19A, zdravstveno izkaznico, št. H 595813. 3188 Ivančič Danica, Crni Kal, Gabro-vica 2, propustnico. 3159 Jalič Rasim, Maribor, Samski dom Stavbar, zdravstveno izkaznico, štev. 122538. 2949 Jalševac Marija, Ljubljana, Pržanj 8, zdravstveno izkaznico na ime Jalševac Damijan. 3212 Jamnik Marinka, Pšata n. h., zdravstveno izkaznico. 3106 Javna skladišča, Celje, Cret, uradno štampiljko z besedilom: Javna skladišča 4 Celje — Cret Podjetje v izgradnji za neveljavno od 24. II. 1973 dalje. 2138 Jelenčič Mato, Kranj, Drolovka 1. delovno knjižico. 3107 Jevšjak Alojzij, Ljubljana, Ga-berje 29, zdravstveno izkaznico. 3213 Jocif Vera, Kranj, Mencingerjeva 1, zdravstveno izkaznico, številka C-018664. 3128 Jokovič Višoslav, Ljubljana, Titova cesta, zdravstveno izkaznico. 3214 Juroš Zvonko Ljubljana. Ježica 31, zdravstveno izkaznice, številka 59671. 3215 Jušič Velaga, Koper. Vodna skupnost Koper, zdravstveno izkaznico. 3241 Kaiser Vojko. Brunšvig 15. Rače zdravstveno izkaznico, številka 632396. ^ 2950 Kaligaro Zvonko. Limbuš. Lackova 213. zdravstveno izkaznico štev 632764. , 3951 Kejžar Milan. Celje. Saranovičeva 9, zdravstveno izkaznico, številka 616871. 3108 Kirbiš Tone, Maribor, Prvomajska 9, delovno knjižico, št. 6895/69. 2952 Kiš Anton, Maribor, Iztokova ulica, zdravstveno izkaznico, številka 633751. 2953 Kleć Drago, Store, Pečovje 9a, zdravstveno izkaznico. 3142 Klemen Ivan, Vir, Koliška 9, zdravstveno izkaznico. 3189 Klemensberger Ivan, Partinje 8. Jurovski dol. zdravstveno izkaznico, št. 129751, kmetijskega zavarovanja. . 2954 Knez Alenka, Ptuj, Potrčeva 46. zdravstveno izkaznico, številka 291938. 2955 Kojtozovič Hasam, Ptuj, Prešernova 9, zdravstveno izkaznico, štev 120173. 3152 Kolakovič Mujaga, Vrhnika, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico. 3216 Konculič Radovan. Turija. Babice 22, zdravstveno izkaznico. 3143 Konečnik Ivan. Gradiška 32, Pesnica, končno spričevalo železniške industrijske šole, izdano leta 1963. 2956 Kos Marina, Ravne na Koroškem Cečovje 37 a, spričevalo o končani osemletki, št. 17 izdano 27. Vlil. 1970. 2234 Kosi Gizela, Strmec pri Vojniku. Socka 12. zdravstveno izkaznico, št. A-175735. 3153 Kostanjevec Majda. Maribor, Kersnikova 5, zdravstveno izkaznico, št 3384. 2957 Kotnik Vladimir, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 536214. 2958 Kotnik Alenka, Hotinja vas 5 zdravstveno izkaznico, števika 278074. 2959 Kovač Marjana, Maribor, Partizanska 40, zdravstveno izkaznico, št. 933705. 2960 Kozar Marija, Ljubljana, Bizovi-ška, zdravstveno izkaznico. 3109 Kristan Franc; Ljubljana, Wolfoya 12, indeks medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani. 3110 Kronfogl Martina, Sp. Voličina 93. zdravstveno izkaznico, št. 331611 kmetijskega zavarovanja. 2961 Kuder Stanislava, Vrhe 9, zdravstveno izkaznico, št. 557658. 3096 Kuhar Ana, delovno knjižico, št. 13632. 2962 Lazarevič Cvijeta, Žirovnica-Kav-čuke, zdravstveno izkaznico, št. G-532963. 3129 Leban Zdenka. Poljubinj 45. spričevalo 8. razreda večerne osnovne šole v Tolminu, letnik 1964'G5. 2650 Lebe Ljudmila, Maribor, Partizanska 52, zdravstveno izkaznico, štev 1514. 2963 Leburič Drago, Djačani-Prnjavor zdravstveno izkaznico. 3217 Lep Franc. Selnica ob Dravi, Vrtna 9. zdravstveno izkaznico, številka 273583. 2964 Lerš Jože. Maribor. Vrhodolska Pot 17, zdravstveno izkaznico, štev 199067. 2965 Lešnik Angela, Prepolje 84, zdravstveno izkaznico, št. 831296. 2966 Manferda Dragica, Lovrenc na Pohorju 102, zdravstveno izkaznico, št. 995776. 2967 Mazinjanin Renata, Ljubljana, Popovičeva 21, zdravstveno izkaznico. 3218 Medved Alojz, Rogaška Slatina,' Tekačevo 19, zdravstveno izkaznico, št. 308053. ' 3154 Mergeduš Milan, Miklavž-Hoče. Ulica mladinskih brigad 17, zdravstveno izkaznico, št. 507226. 2968 Mesojedec Nevenka, Ljubljana, Roška 19, spričevalo o končani osemletki v Ljubljani. 3112 Mesojedec Pavel, Nova Gorica. Trubarjeva 9, zdravstveno izkaznico, št. 650713. 3149 Miller Rudi, Ljubljana, Strosma-j er jeva 10, zdravstveno izkaznico na ime Tršan Amalija. 3113 'Mišič Kovoljka, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 3219 Možina Albin, Kpče 34, delovno knjižico. 3177 Mulalič Himzo, Ljubljana, zdravstven« izkaznico. 3105 Mulalič Smajt, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3114 Murič Osman, Gorica, Samski dom SGP, zdravstveno izkaznico, številka 019517. 3194 Musičič Vinko, Šmarje pri Jelšah, Sotensko 2, zdravstveno izkaznico, št. 376549. 3160 Namestnik Jože, Bresternica 83. Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 952974. 2970 Namestnik Jože, Bresternica 83. Kamnica, delovno knjižico, številka 14928. 2969 Nanič Bajro, Kamnik Graditelj, zdravstveno izkaznico. 3242 Nikolič Dragica,.Ihan 121, zdravstveno izkaznico. 2342 Notersberg Mirko, Maribor, Miklavška 48, zdravstveno izkaznico, št. 170102. 2971 Novak Majda, Sp. Škofije 102, pro-pustnico VS, št. .34887. 2236 Obrez Alojzija, Celje, Košnica 40. zdravstveno izkaznico, številka 00903. 3131 Odcb Ladislav, Koper, Levstikova 1, zdravstveno izkaznico. 3132 Ogrinc Slavka. Domžale, Ljubljanska 24. zdravstveno izkaznico. 3178 Ojcinger Vedlin Tatjana, Breg 1 pri Slovenskih Konjicah, delovno knjižico, reg. št. 8818. 2096 Oman Borut, Ljubljana, Glavarjeva 8. zdravstveno izkaznico. 3115 Oprcšnik Karolina, Maribor, Rozmanova 9, zdravstveno izkaznico, št. S-269891. 2972 Orel Vilijem, Koper, Srebrničeva 2, indeks ekonorpske fakultete v Ljubljani. 3133 Pajič Ljubo. Hrastnik, Log 15. zdravstveno izkaznico. številka 204791. 3097 Palpš Salih, Donji Rainci, b. b., zdravstveno izkaznico. 3144 Pavčič Danica, Ljubljana, Zadni-kova 4, zdravstveno izkaznico. 3179 Peroža Nerino, Šmarje pri Kopru, Pomjan 40, prepustnico, številka 29641. 3161 Pertovl Dušan, Nova Gorica, Skal-niška -5, zdravstveno izkaznico, št. 699667. 3150 Plajnšek Ana, Gradišče 6, zdravstveno izkaznico. 2642a Plankar Tanja, Ljubljana, Glavarjeva 25, dijaško avisto vozovnico, št. 915,7 za relacijo Triglavska-Aškerče-va, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3220 Plevanč Marija, Tržič, Zvirče 3, zdravstveno izkaznico. 3162 Plevnik Angelca, Sečje selo 5, delovno knjižico, ser. št. 134431, reg. št. 59444. 2454 Plut Ana, Ljubljana, Gornji Rudnik 6/III, zdravstveno izkaznico. 3221 Podlesnikar Leopold, Maribor. Gvhjčeva 7, zdravstveno izkaznico, št. 352648. 2973 Poplatnik Romana, Maribor, Kavčičeva 10, zdravstveno izkaznico, št. 110237. 2974 Pranj ič Marko, Slatina kot Tesli-ča, zdravstveno izkaznico, številka 4273. 3130 Praprotnik Dani, Ljubljana, Grin-tovška 23, dijaško avista vozovnico, št. 9324 za relacijo Zupanove-Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3116 Predih Drago, Ljubljana, Brezovica 224, dijaško avisto vozovnico, št. 13158 za relacijo Kolodvor-Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3222 Procek Ilija. Bronzani Majdan, Stratinska 38, zdravstveno izkaznico. 3180 Pucelj Franc, Goriča vas 31, zdravstveno izkaznico, št. 0459. 2726 Pučko Anton, Ptuj, Reševa ulica 13, zdravstveno izkaznico, številka 835481. 3145 Pušel Filip, Šentvid pri Stični, Glogovica 14, zdravstveno izkaznico. - 3117 Radišič Bruno, Zenica, Vardište 28, zdravstveno izkaznico. 3146 Ramšaj Gazim, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico. številka 081104. 3195 Razboršek Janez, Fram 144, delovno knjižico, št. 379165. 2975 Resman Marjana, Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 06068. 3223 Rizič Mahmed, Ljubljana, Vojkova 34. zdravstveno izkaznico. 3118 Rizvič Zarif, Ljubljana, Dolenjska 64. zdravstveno izkaznico. 3224 Rogač Viljem, Rogaševci, Nuskova 17, zdravstveno 'zkaznico, številka 7876. 316" Roljič Nedeljko, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, štev. 448807. 2976 Sadje zelenjava, Ljubljana 1 kom. pravokotne gumene štampiljke z zaščitnim znakom podjetja in napisom SADJE ZELENJAVA Ljubljana 18. 2687 Sadioković Fehim, Ljubljana, Zbašnikova 26, zdravstveno izkaznico. 3181 Sajovic Savo, Ljubljana, Koseskega 3, spričevalo o maturi prve državne gimnazije v Ljubliani, Peričeva ul., izdano leta 1965. 3225 Sajovic Valentina, Kranj, Savska cesta 3, zdravstveno izkaznico, štev. 196506. 2688 Savič Dobrivoje, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 3173 Selič Hamdija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3120 Selan Janez, Češnjice 13, zdravstveno izkaznico. 3119 Serdihšek Janko, Hoče 49, delovno knjižico, št. 837538/14233. 2977 Sever Pavel, Branik, Preserje 98, zdravstveno izkaznico, številka 377042. 3155 Simonič Roman, Maribor, Ulica 10. oktobra 5, spričevalo kovi. šole za KV del., št. 25. 2978 Sitar Milan, Maribor, Koroška 8, zdravstveno izkaznico, številka 963847. 2979 Slana Vekoslav, Maribor, Štrekljeva 38, zdravstveno izkaznico, štev. 908762. 2980 Spazzapan Marjetka, Ljubljana, Peričeva 30, zdravstveno izkaznico. 3182 Sraka Drago, Maribor, Taborska 23, zdravstveno izkaznico, številka 6486. 2981 Štajner Oto, Limbuš, Ob blažov-nici 80, zdravstveno izkaznico, štev. 279707. 2982 Stanjko Stanislava, roj. Stokelj, Kranj, Partizanska 11, spričevalo o končanem I. letniku, izdano leta 1969 in spričevalo o končanem II. letniku, izdano l^ta 1970 od šolskega centra za blagovni promet v Kranju, šola za prodajalce. 2599 Stefanciosa Tone, Laško, Debro 52a, spričevalo III. razreda trgovske šole v Novem mestu 1954/55. — leta. 2888 Stevanovič Krsta, Bled, Prešernova 46, zdravstveno izkaznico, številka 203220. 3134 Suhadolnik Janez, Ljubljana, Borovnica 8, zdravstveno izkaznico, št. 123185. 3183 Svetozarevič Dragoljub, Ljubljana, Povšetova 104, zdravstveno izkaznico. ' 3226 Šeligo Marjan, Celje, Stanetova 18, indeks, št. 81120453. 2983 Sešlak Duško, Bosansko Petrovo selo b. b. zdravstveno izkaznico. 3147 Šijakovič Anica, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 8, zdravstveno 171^ atpnipn V)*)*! Sikič Franjo, Andrijaševci, Matija Gubca 33, zdravstveno izkaznico; št. 3483824. 2984 Skoda Ana, Ljubljana, Posavskega 26, zdravstveno izkaznico. 3228 Škorc Jakob, Celje, Levec 51, zdravstveno izkaznico. 3164 Škramlec Josip, Ljubljana, Majke Majke Jugovičev 4, dijaško avisto vozovnico, št. 8102 za relacijo Zale-Dolgi Most, izdano od podjetja »Vi-ator«, Ljubljana. 3121 Škripec Srečko, Maribor, Šentiljska 47b, delovno knjižico, številka 11167. 2985 Škufca Vinko, Ljubljana, Na jami 1, zdravstveno izkaznico na ime Škufca Edo. 3229 Šuligoj Dušan, Deskle 129, zdravstveno izkaznico. 3243 Tekstil, Ljubljana, ček št. MN 315610, žigosan z žigom: »TEKSTIL«, Proizvodno in trgovsko podjetje Ljubljana, M. Pijade 3. 2202 Tement Karel, Maribor, Cesta zmage 115, zdravstveno izkaznico, št. 1550/1551. 2986 Tišler Peter, Kranj, Valjavčeva 11, zdravstveno izkaznico, številka A-060584. 2689 Tomažič Stanko, Radizel 132, Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 78372. 2987 Trailovič Ljubiša, Ljubljana. Zg. Kašelj 123, delovno knjižico. 3122 Travnik Mojca, Ljubljana, Cesm-kova 10, dijaško avisto vozovnico, št. 2963 za relacijo Kino Šiška-Šentvid, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3123 Triler Janez, Radovljica, Cankarjeva 15, dovoljenje za vodenje čolna, tipa »Batana«. 3230 Trošt Ferdinand, Sp. Lipnica 1, zdravstveno izkaznico, št. 459631/ III. 2546 Trtnik Joža, Ljubljana, Litijska 266, zdravstveno izkaznico. 3231 Tubin Radovan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3232 Umičevič Djordje, Ljubljana, Kan- čeva ulica, zdravstveno izkazni- co. 3184 Umičevič Milan, Ljubljana, Kan- čeva ulica. zdravstveno izkazni- co. 3185 Valentič Stanko, Maribor, Keteje-va 15, zdravstveno izkaznico, štev. 625072. 2988 Valentinčič por. Muha Fani, Ljubljana, Dragomer 6, zdravstveno izkaznico. 3124 Vedenik Viktorija, Prebold n. h., zdravstveno izkaznico. 3196 Velič Latif, Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 3233 Velušček Angel, Kanal, Kostanjevice 27, zdravstveno izkaznico, štev. 740352. 3165 Verginelčlč Darja, Maribor, Radvanjska 107, zdravstveno izkaznico, št. 682508. 2989 Vesi Rafael, Griže 112a, zdravstveno izkaznico. 3197 Veljkovič Miodrag, Ljubljana, Poljanski nasip 44, zdravstveno izkaznico. 3125 Verlan Jože, Portorož, Seča 141, zdravstveno izkaznico. 3166 Vidrač Ivan, Ptuj, Kolarovec pri Borlu, zdravstveno izkaznico, štev. 814062. 2990 Virk Franc, Čeče 26, zdravstveno izkaznico, št. 339284. 3098 Vogel Venceslav, Zagorje, Prešernova 39, zdravstveno izkaznico. 3234 Vranješ Dušan, Bled, Zeleška 21, zdravstveno izkaznico. 3235 Vrbnjak Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39 d, delovno knjižico. 3126 Vrenko Borislava, Maribor, Pra-protnikova 12, zdravstveno izkaznico, št. 937742. 2991 Vrhovec Žiga, Ljubljana, Sarhova 34, zdravstveno izkaznico. 3239 Vukovič Rajko, Koper, 15. maja 9, zdravstveno izkaznico na ime Vukovič Milan. 3135 Vuzem Branko, Maribor, Potisko-va 16c, zdravstveno izkaznico, štev. 470194. 2992 VVudler Bogomir, Maribor, Slovenska 4, zdravstveno izkaznico, številka 281367. 2993 Zajc B'ranc, Mali Korinj 20, spričevalo o zaključnem izpitu OS Korinj. 3190 Zastavnik Zlatko, Maribor, Meljska 3, indeks VTS — 3. letnika, izdan 1970. leta. 2994 Zavišič Jovan, Ljubljana, Kodeljevo, zdravstveno izkaznico, 3236 Zei Zlatko, Maribor, Kamniška 28, zdravstveno izkaznico, številka 958956. - 2995 Zelko Štefan, Mbribor, Iztokova 35, zdravstveno izkaznico, številka 300099. 2976 Zgaga Boris, Maribor, Kajuhova 1, zdravstveno izkaznico, številka 5799. 2998 Zimer Ivo, Maribor, Vinarje 7, zdravstveno izkaznico, številka 288947. 2997 Zoran Milosav, Ljubljana, Hrenova 17, delovno knjižico. 3237 Zupan Milan, Kovor 28, zdravstveno izkaznico, št. 281424. 3244 Zbona Mirjam, Miren pri Novi Gorici 109, zdravstveno izkaznico. 3238 Zekš Jožef, Grad, Kruplivnik 55, zdravstveno izkaznico, št. 299965 kmetijskega zavarovanja. 3198 Zepuhar Vladimir, Podklanec 13, Vinica pri Crhomlju, zdravstveno izkaznico. 3186 Žižek Stanko, Benedikt, Trije kralji 7, zdravstveno izkaznico, številka 323208. 3000 Žlender Frlnc, Maribor, Glavni trg 1, zdravstveno izkaznico, številka 891696. 2999 Žmavc Jože, Bizeljsko, Vitna vas 7, zdravstveno izkaznico, številka 174558. 3199 Žnidarič Ljudmila, Ptuj, Cesta Olge Meglič, 11, zdravstveno izkaznico, št. 535004. 2344 Izdaja »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča« v Ljubljani