Leto XVIL, št. 37 M?- Ljubljana, petek 14. februarja 1956 Cena 2 Dir ^pravoištvo. ujutujuiia. Hnatijeva ulica a. — ieietoo st a 3 3123, unseratnl adcSeJeK: LijuK^na, Seien-Durgova m. a. — Tei 3492, 2492, rouružnica Maribor: 'JosposKa ulica St. LL — faieton ŠL 2455. eodružnlca Celje: Hocenova ulica SL t. — Telefon St. 19U tiačuni pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana SL 11 .«42, Praga Cisio 78.180, 3124, 3125, 31266. W1en St lOfi.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica b. relefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon šL 65. Rokopisi se ne vračajo. Hodža v Parizu Pretekli teden je bil Pariz pogorišče živahnih diplomatskih razgovorov. Prišlo je do tega precej slučajno: državniki, vladarji in diplomati so se preko Pariza vračali s pogreba v Londonu in so porabili to priliko za razgovore o zadevah, ki so sedaj v ospredju mednarodnega zanimanja. Poset dr. Hodže, češkoslovaškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, se je uvrstil izven tega kompleksa. Predvsem je to prvi zunanji poset g. Hodže v svojstvu visoke funkcije, ki jo je prevzel po odstopu preži denta Masaryka in odhodu dr. Be. ineša iz zunanjega ministrstva. More se ocenjevati potemtakem kot uvedba osebnega kontakta v novi funkciji. Da je prvi službeni poset vedjal Franciji, pač ne more spričo intimnih prijateljskih vezi med obema republikama nikogar presenetili. Kljub temu pa je razumljivo, da, je pariška pot odgovornega voditelja češkoslovaške politike vzbudila splošno zanimanje, zlasti še v zvezi z napovedjo, da ji bosta neposredno sledila tudi obiska v Beogradu in Bukarešti. Saj je srednja Evropa še vedno ono področja, v katerem se vsaik čas pojavljajo novi načrti in novi predlogi, pa se hkrati uži-gajo novi spori in konflikti. Skoro bi lahko rekli, da je sloves, ki ga je nekdaj imel Balkan, prešel sedaj na srednjo Evropo; tako napeto je v njej. Zanimanje za Hodževo pariško poto-■■ranje je tem večje, ker je še v svežem spominu Schuschniggov poset v Pragi, poset, ki je vzbudil izredno pozornost, ker je po dolgem času zopet odprl možnost, da se uveljavi sprememba v odnošajih med Avstrijo in Malo antanto. Ta poset je sprožil serijo razgovorov in pre-motrivanj, ki so stopila v ospredje zlasti v času velike diplomatske revije v Parizu po angleškem pogrebu. Ni čuda, saj leži Češkoslovaška v osrčju Evrope in zraven nje Avstrija, pa je v sodobni politični geometriji kar prirodno. da se tu stikajo takorekoč glavna evropska ■vprašanja. Slika je v osnovinih linijah bolj preprosta, nego bi biflo sklepati po zavitih >mentarjih, ki jih je bilo nekaj časa y»'mo vse svetovno časopisje. Odkar "e nastopil hitlerizem svojo vlado v Nemčiji, je odbil od rajha Avstrijo, ki si je poiskala zaslombe pri Italiji ter se ji prav temeljito zapisala. Na to kombinacijo se je naslonila tudi Madžarska, ki je itak imela za svoj revizionizem edinega zaščitnika v Rimu. Tako je nastal trikot med Rimom, Dunajem in Budimpešto. Čeprav so zatrjevali, da bo šlo stremljenje tudi za pritegnitvijo Ma'e antante, je vendar ostalo pri starem in rimski protokoli so ostali samo enostranski načrt ali celo šele osnutek za načrt. Mala antanta ni mogla drugače, kakor da je ostala ob strani, in z njo tudi Balkanski sporazum. Abesinska vojna je predrugačiJa situacijo tudi v srednjeevropskem področju. zakaj na Dunaju so prišli v skrbi, da se bo sedaj v ^še večji meri obnovila nemška ofenzivnost. V tej bojazni je Schuschnigg našel pot v Prago. Toda namesto da bi se s tem situacija ra?b;-strila in bi se položaj utrdil, so se brž pokazale nove težave. Češkoslovaška, ki naj bi predstavlja inost do Male antante, je hkrati važen člen v vrsti modernih poskusov, kako evropski mirovni sistem povezati še s sovjetsko Rusijo. Kolikor bolj se je ja-čila hitlerjevska Nemčija, taliko bolj odločno si je Praga iskala poti v Moskvo tem lažje, ker se je v tem oziru nahajala v popolnem sog-Iasju s francosko politiko. Te dni je v francoski zbornici na razgovoru pakt o medsebojni pomoči ? Rusijo, a pripravlja se še pakt med Moskvo in Bukarešto. Nič ni čudnega, če se je po vsem tem začeTo ime Rusije čim dalje bolj pogosto imenovati tudi v jodunavskih zadevah. Odkar se je Anglija spustila v veliki konflikt z Italijo, raste na očiten način njen interes za srednjeevropske in zlasti tudi za podunavske zadeve. Angleška politika smatra, da so evropski problemi tako tesno povezani med seboj, da je treba imeti pri vsakem posameznem celoto pred očmi. S tem spoznanjem se je angleško in francosko staili-šče izdatno zbližalo, kar je njun odno-šaj do podunavskih vprašanj zelo poenostavilo, dasi še ne izenačilo. Iz vsega tega izhaja povsem jasno, da. so v srednji Evropi in še prav posebej v Podunavju prizadete vse evropske politične komponente, pa da se spričo tega vsaka nova solucija tiče vseh. To pa pomeni ogromen vozel, predstavlja orjaški kompleks težav. Zakaj kakršenkoli izhod naj se poskusi, vsak se zadene ob celotno evropsko konstelacijo, preteč, da jo podere, kakor hitro premakne ali izpodnese samo eno postavko. Prav vidno je postaJlo, da je tako, ko se j-e nenadoma objavilo iz Pariza, da vsi razgovori niso prinesli nikakih konkretnih sklepov, pa da zlasti ni misliti na kakršnekoli nove aranžmane, ker bi nujno pomenili afront zoper eno ali drugo silo. Ali r drugimi besedami: kakršenko- FLANDIN 0 RUSKEM PAKTU Francoski zunanji minister o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na francosko-rusko pogodbo o medsebojni pomoči Pariz, 13. februarja, d. V zunanje-poli-tičnem odboru poslanske zbornice je zunanji minister Flandin podal včeraj popoldne na razna vprašanja daljši ekspoze o mednarodnem Položaju. Najprej je poročal o izmenjavi not z raznimi drugimi vladami glede francosko-ruskega pakta o medsebojni pomoči še pred objavo nemške spomenice, ki izraža dvom o njegovi združljivosti z lokarnsko pogodbo. Flandin je predvsem poudaril, da Nemčija v nobenih okoliščinah ne more zahtevati pravice, po kateri bi smela v demilitariziranem Porenju zgraditi utrdbe. V zvezi s tem je vprašal radikalni poslanec Fribour zunanjega ministra. kakšno stališče bi francoska vlada zavzela, če bi Nemčija prekršila čl. 42 in 43 versajske Pogodbe, ki se tičeta demilitarizacije levega brega Rena. Flandin je odvrnil, da mora že sedaj ugotoviti, da se demilitarizacija Porenja ne more napraviti odvisna od nobenega pogoja in da Nemčija nima pravice samovoljno postopati v tem pogledu. Zato ne more hiti ratifikacija francosko-ruskega pakta noben povod za kako pobudo takega značaja. Če pa hi se Nemčija odločila za tak korak, hi francoska vlada nemudoma stopila v stik z garanti lokarnske Pogodbe ter se z njimi sporazumela o posledicah njene kršitve. Nato je Flandin opozoril na razgovore o zaključitvi podunavskega pakta. Izrazil je svoje zadovoljstvo ker pogajanja o podu-navskem paktu napredujejo, ter je tudi poudaril, da bo Italija sama po sebi umevno Pritegnjena k sodelovanju. Glede na italijansko-abesinski spor je Flandin opisal v kakšnih okoliščinah so bile v Ženevi sklenjene sankcije, kakor tudi posledice, ki bi mogle nastati z mednarodnega vidika z njihovo poostritvijo. Poudaril je potrebo previdnega postopanja v tem pogledu, ne da bi se izneverili načelom Društva narodov. V tem vprašanju, kakor tudi v vseh drugih bo Francija ostala solidarna z Društvom narodom ter bo v sporazumu s prijateljskimi in zavezniškimi državami hodila Po poti normalnega in rednega postopanja V tem smislu so se vršili tudi zadnji pariški razgovori. Nemški ugovori neutemeljeni Pariz, 13. februarja AA. V poučenih krogih trdijo glede na Flandinov ekspoze pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve, da je francoska vlada pred podpisom pogodbe z Rusijo vprašala angleško in italijansko vlado, ki jamčita za status quo v Porenju. Obe vladi sta izjavili, da pogodba o vzajemni pomoči z Rusijo v ničemer ni nasprotna odredtam lokarnske pogodbe. V tem smislu je francoska vlada odgovorila lani 25. junija na spomenico nemške vlade. ki je protestirala proti pogodbi med Rusijo in Francijo. Nato nemška vlada. nikdar več ni postavila tega vprašanja na dnevni red in je tudi nemški tisk ustavil svojo kampanjo po demarši francoskega poslanika v nemškem zunanjem ministrstvu. Francija je tudi podpisala s Poljsko in Češkoslovaško dopolnilne dogovore k lokarn-ski pogodbi, ki določajo mnogo važnejše obveznosti za vzajemno pomoč, nego so določene v pogodbi med Francijo in Rusijo. Tudi proti tem pogodbam Nemčija ni nikdar protestirala. Razen tega je francoska vlada s češkoslovaško vlado sklenila pogodbo z obveznostmi, ki iih v Franciji nihče na misli opustiti. Francija ne more biti lndiferentna, ko ji Češkoslovaška lahko preskrbi pomoč neke druge velesile. Francosko češkoslovaška pogodba določa s posebno klavzulo, da pakt nima nobene vrednosti, če ne bo ratificiran pakt med Francijo in Rusijo. V zvezi s tem bi opuščanje pakta z Rusijo izzvalo istočasno uničenje pakta med Rusijo in Češkoslovaško, s čimer bi bila Češkoslovaška oropana ruske pomoči Franciji pa bi se otežkočilo izvrševanje obveznosti napram zavezniški Fepubliki. Ojačenje stabilizacije miru v Evropi Pariz, 13. februarja. AA. Po mnenju pariškega tiska je bil najvažnejši dogodek včerajšnjega dne ekspoze zunanjega mi- li podunavski pakt bi se skiknii, bi mu morali pripadati tako Nemčija kakor Italija, drugače bi ali v Rimu ali v Berlinu smatrali, da je naperjen zoper nje. Evropska situacija je še vedno taka, da še ne dovoljuje dokončnih odločitev v Podunavju. Ni še zrela za kako količkaj trdno in vsebinsko vpoštevanja vredno formulo podunavskega pakta. Ni razveseljivo, da moramo tako zaključiti, toda kljub temu je resnica. Zato nas ni prav nič presenetilo, ko se je z ofic.oz-ne shrani naglasilo, da v Parizu tudi pri Hodževem posetu ne gre za konkretna pogajanja v naznačenem poduna skem smislu. Pri tako tesnih odnošajih, kakor vladajo med češkoslovaško in Francijo, ki ju druži toliko konkretnih vezi iin skupnih interesov, pa je vedno obilo sinovi, ki sili na direktne razgovore, zlasti še sredi tako perečih problemov, kakor jih nudi Evropa v sedanjem stadija. nistra Flandina pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. Listi komentu rajo predvsem izjave o francosko - ruskem paktu. »Journal« meni. da ojačuje ta sporazum na eni strani kolektivno varnost, na drugi strani pa olajšuje obveznosti, ki jih je Francija prevzela napram nekaterim svojim prijateljem Od ratifikacije pakta v Franciji bo odvisno ali bosta Češkoslovaška in Romunija ratificirali pogodbo, ki sta jo podpisali z Rusijo potem, ko je Francija sklenila svoj pakt Zato bi se po. rušila cela diplomatska konstrukcija, za katero je dal pobudo pokojni Bartbou, če bi francoski parlament ne ratificiral pakta z Rusijo »Excelsior« pravi, da po izjavah Flandina in Edena nemška teza o neskladnosti francosko . ruskega pakta z lokarnsko pogodbo ni več vzdržna Nemška vlada bi s pravnega in političnega stališča storila največjo napako, če bi trdila, da je ratifikacija francosko ruske pogodbe v francoskem parlamentu opravičilo zn iz. premembo reda in režima v raaoroženecn pasu Porenja V »Figaru« piše grof d'Ormeson, da so nekdanje težnje Rusije po nekakšni splošni svetovni revoluciji doživele popoln polom in da je s tega stališča sedanja zu. nanja politika Moskve čisto Konservativna in definitivna. zaradi česar ne prihaia v nasprotje s francosko zunanjo politiko. Zato pogodba med Francijo in Rusijo ne predstavlja nobene nevarnosti. v nekem pogledu bi ta celo koristila, ker ojačuje stabilizacijo reda v Evropi in podčrtava nerazdeljivost miru »Oeuvre« pravi, da sta Eden in Flandin na diskreten način namignila Nemčiji, da veliki zapadni evropski demokratski državi ne bosta dopustili, da bi Nemčija po svoje ragirala na pakt med Francijo in Rusijo bodisi glede na razoroženi pas v Porenju, bodisi na kakem drugem področju. Nemčija ne bo protestirala proti ratifikacij? Berlin, 13. februarja. AA. V nemških uradnih krogih izjavi ajo. da Nemčija ne bo protestirala proti ratifikaciji francosko-ruskega pakta, ker bi to pomeni,'o vmešavanje v notranje zadeve Francije. Tuhačevski pri £ra»coskIli letalskih vajah Pariz. 13. februarja. AA Ruski m«ar5al Tuhacevsk je n-i letališč-j v Istresu prisostvoval ve/bam vo\aških letal. Dr. Hoaiža odpotuje danes iz Pariza Pariz, 13. februarja. AA. Zunonji minister Fland n je priredil snočj veter-jo na čast češkoslovaškemu min strskemu pred-sedn ku dr M lanu H:dž. k so ce je udeležili tudi rumu-ski zunanii minister Titu-lescu. predsednik senata Je-ameneJ', češkoslovaški posl-nik Osuski, jugc-slovenski poslanik dr. Purič. predsednik vlade Sir-raut. več ministrov, p-e^se^nik -enatne komisije za zunanje zsdeve Berenge-r in viš- ji uradniki češko slovaškega poslaništva. Dr. Hodža bo odpotoval v Prago jutri zvečer. V Avstriji zadovolji z akcijo dr. Hodže Dunaj, 13. februarja, b. Pariške razgovore dr. Hodže in njegove predloge za varnost Avstrije so na merodajnih mestih sprejeli z velikim zadovoljstvom. Splošno prevladuje mnenje, da bo vtis pariških razgovorov rodil v nadaljnjih posvetovanjih o srednji Evropi ugodne rezultate. S posebnim optimizmom zasledujejo zlasti češko-slcvaško-avstiijska pogajanja. Komentarji dunajskih listov poudarjajo iskrenost in odkritosrčnost izjav. dr. Hodže. Nezaupljivost Italije Rim, 13. februarja, o. Sestanke francoskega zunanjega ministra Flandina z zastopniki raznih evropskih držav, kakor tudi napovedano ratifikacijo francosko-ruskega pakta spremlja italijanski tisk s precejšnjim nezaupanjem. Tako tudi »Gavet-ta del' Popolo«, da bodo ti dogodk4 prisilili francosko vlado k preorientacini zunanje politike v smeri, ki je nasprotna sporazumu med Italijo in Francijo z dne 7. januarja 1935. Francoska vlada bo na ta način ob vse prednosti, k: jih je Lavsrl dosegel z rimskim sporazumom. Kar se tiče pogajanj za reorganizacijo sistema kolektivne varnosti v srednji Evropi in zaščite avstrijske neodvisnosti, imajo pariška pogajanja namen izključiti Italijo iz te kombinacije ter Avstrijo in morda tudi Madžarsko približati Mali antant1, kar bi pomenilo obnovo znanega Tardieujevega načrta iz 1. 1932., ki je bil za Italijo zeo nevaren. Van Zeefatad v Parizu Pariz, 13. februarja AA Predsednik belgijske vlade Van Zeeland. ki je popoldne prispel v Pariz, se bo jutri sestal z zunanjim ministrom Flan 'inom. Uspeh petrolejskih sankcij odvisen od Amerike če Zedinjene države ne bodo povečale normalnega izvoza v Ita!£>o je po mnenju strokovnjakov uspeh petrolejskih sankcij zagotovljen Ženeva, 13. februarja o. Po informacijah Lz verodostojnih virov so vsi trije strokovni odbori za proučitev petrolejskih sankcij proti Italiji predložili snoči generalnemu tajništvu sveta Društva narodov svoje poročilo v možnosti izvajanja sankcij. Odbor osemnajstih ima zdaj nfllogo ugotoviti, ali bo tudi vlada Zedinjenih držav pristala na sodelovanje pri teh ukrepih proti Italiji. Če bi odklonila sodelovanje in ne prepovedala izvoza petroleja v Italijo, bi ostale petrolejske sankcije brez uspeha; če pa bi pristale na sodelovanje, bi bile petrolejske sankcije velikega pomena za nadaljevanje vojne v vzhodni Afriki. in sicer iz dveh osnovnih razlogov: 1. ker So ugotovili da bo mogla Ttfl'rv> nadomestiti petrolej na umeten način le v manjših količinah in 2. ker bi porabi'a evoje sedanje zaloge petroleja najkasneje v dveh in pol do treh mesecih. Ugotovljeno je. da ie imela Italija ob koncu L 1935 700 do 800 trsoč ton- petroleja. Ta zaloga se je morda do konca januarja 1. 1936 povečala na milijon ton, kar bi zadostovalo m pokritje ce1otne italijanske porabe v dveh m pol do treh mesecih. Društvo narodov bi moglo izvesti uspešne petrolejske sankcije proti Italiji, če bi Zedinjene dTŽave omejile 6voj izvoz na normalen obseg, ker so v letih 1031 do 1934 dobavile Italiji samo 6.6 odstotka vjc-ga uvoženega petrole;a. Po cenitvi strokovnjakov potrebuje Italija na leto 3.3 mili iona ton petroleja. Kaj so ugotovili strokovnjaki Ženeva, 13. februarja. AA. Strokovnjaki za proučevanje možnost5 prepovedi izvoza petroleja v Italijo, ugotavljajo v svojem poročilu: 1. Prepoved izvoza petroleja b: imela uspeh v primeru, če bi jo izvajale vse države, šee čez 3 ali 4 mesece. 2. Če bi se vse države, ki izvajajo sedanje sankcije pridružile prepovedi izvoza petroleja v Italijo, bi bila prepoved uspešna samo tedaj, če bi se Zedinjene države zavezale, da bodo izvažale samo toliko petroleja, kolikor so ga do začetka 1 1925. 3. Če bi prepoved sprejele samo države, ki so članice sankcijske konference, bo uspeh samo ta, da se bo poslabšalo in podražilo oskrbovanje Italije s petrolejem. 4. Glede na možnost, da se lahko v gotovi meri uporabljajo derivati petroleja namesto bencina, bi bila prepoved uspešna Ie tedaj, če bi se raztegnila tudi na industrijski alkohoil in bencol. 5L Uspešnost prepovedi transporta petroleja v Italijo iz držav, ki so zastopane na sankcijski konferenci, je odvisna od istih omejitev kakor prepoved izvoza Če bi samo te države prepovedale uporabo transportnih ladij za petrolej v Ita'ijo, t>i lahko ItaMja polovico svojega konzuma preskrbela z lastnimi transnort.nimi ladjami, vendar pa bi br'a oskrba .na ta nsčin mnogo težja in dražj*' 6. Če bi se sprejel prepoved izvoza, bi bi'o najbolj primerno, da se prepove članicam DN posojati ali prodajati Italiji kd- je-cisterne. Prepove naj se prodaja takih ladij tudi državam, ki se ne udeležujejo izvajanja sankcij proti Italiji. 7. Za primer, če se sprejme prepoved izvoza petroleja v Italijo, opozarja odbor na potrebo, da se preprečijo zloratbe, posebno kar se tiče svobodnih pristanišč, ker je to dejstvo silno važno za trgovino s petrolejem. Oživljenje dela sankcijske konference Ženeva, 13. februarja b. Predsednik sankcijske konference Vasconcellos Je danes poslal članicam Društva narodov poročilo odbora strokovnjakov za petrolejske sankcije. Obenem je opozoril na zaključke poročila o učinkoviti uporabi petrolejskega embarga ter je naprosil vlade, naj čim prej sporočijo kdaj naj bi se sestal odbor osemnajstih, da bi odredil nadaljnje ukrepe. V krogih Društva narodov vidijo v tem oživljenje dela sankcijske konference v tem smislu, da bi se pričelo urejevanje italijansko-abesinske-ga spora. Nove sankcije bi samo povečale nesoglasja London, 13. februarja AA. Listi se pečajo z delom ženevskega pododbora za petrolejske sankcije in izražajo mnenje, da bi bilo v sedanjih okoliščinah težko izvesti petrolejske sankcije. »Daily Telegraph-t pravi, da se ne more govoriti o kakšni uspešni prepovedi izvoza petroleja brez sodelovanja Zedinjenih držav. Doslej so ostali brez uspeha vsi poizkusi pridobiti Zedinjene države za sodelovanje v primeru, če bi DN prepovedalo izvoz petroleja Ameriški izvozniki petroleja bodo najbrže lahko sami zadostili italijanskim potrebam petroleja. V takih okoliščinah prepoved izvoza petroleja ne bi imela zažaljenih rezultatov in bi samo povečala nesoglasja, ki bi lahko imela katastrofalne posledice za splošni svetovni položaj. >Dai-ly Telegraph< zaključuje, da morajo državniki Velike Britanije in ostalih držav 1>N zelo dobro premisliti, preden bi sklenili kaj glede prepovedi izvoza petroleja. Atentat na Leona Bitima Vodja francoskih socialistov ranjen — Vlada napoveduje energične ukrepe proti ekstremnim organizacijam Pariz, 13. februarja. AA. Na saintger-mainskem buivaru blizu poslopja vojnega nvnistrstva je skupina mladih ljudi obkolila avtomobil, v katerem je sedel socialistični voditelj Leon Blum. Ljudje so 6 palicami razbili okna na avtomobilu. Leona Bluma so morali zaradi poškodb na glavi prepeljat1 v bolnišnico. Agencija Havas objavlja naslednje podrobnosti o napadu: Poslanec Blum se je vozil v avtomobilu s poslance«n Monetcm. Ko je avtomobil prispel ha bulvar Saint-Ge-rmain v bližino vojnega ministrstva, so ga člani Action francaise, ki so tu čakali ne pogreb svojega prvaka Jaccjuesa Bainvillea, spoznali in ga takoj napadli. Hipoma so bila razbita stekla na avtomobilu. Blum in Monet sta takoj izstopih. Obkolilo ju je okoli 50 omiladincev. branili pa so ju samvo trije redarji in šofer. Napadalci so tolkli po Blu-mn in M"r>e u in no šoferju s p-a:'.icami, pestmi in nogami. Bluma so prenesli v bolnico Hotel Dieu Vsa zbornica solidarna z Murnom Napad na predsednika socialistična zbornična frakcije Leona Bluma je imel v pri-četku popoldanske seje poslanske zbornice svoj odmev. Predsednik zbornice Bouisson je izrazil poslancu Blumu sočustvovanje vse zbornice ter odločno obsodil napad. Prepričan sem. je dejal, da izražam čustva vse zlKjrnice. če obsodim ta nekvalificiran čin sile. ki more samo doprinesti k temu, da se nahujska del francoskega naroda proti drugemu. (Burno odobravanje v vsej zbornici). Nato je ministrski predsednik Sarraut ob splošni napetosti v imenu vlade podal naslednjo izjavo: Nekvalificirani dogodek, ki ga je pravkar obsodil zbornični predsednik, izključuje vsa- ko obotavljanje vlade pri uporabi potrebnih sankcij. Ne zadošča, da obsodimo samo ta napad, da najdemo samo individualen izhod, akcija mora biti naperjena proti središčem, v katerih se je pripravljal napad. (Dolgotrajno odobravanje pri skrajni levici in pri delu centruma). Vlada ima na razpolago orožje, ki se ga bo poslužila in ki se ga že poslužuje. V zvezi z brezumnim napadom, ki je bil naperjen proti našemu tovarišu, je vlada že uvedla dvoje preiskav. Takoj bomo sklicali ministrski svet, da bomo uporabili zakon za ohranitav javnega reda, ki ga je zbornica nedavno sprejela. (Burno odobravanje skoraj v vsej zbornica). Vlada ne Lo trpela, da bi peščica javnih nepridipravov vsilila velikanski večini poštenih ljudi zakon sile in zločina. Socialistični poslanec Vincent Auriol je nato opisal potek napada na Leona Bluma ter ja trdil, da je bil Leon Blum rešen smrti samo zaradi takojšnje intervencije slučajno prisotnih stavbnih delavcev, ki so ga iztrgali iz rok napadalcev. V imenu radikalne stranka se je Herriot pridružil protestom zborničnega predsednika in ministrskega predsednika. Zbornica je lahko prepričana, da bi z isto energijo protestiral. če bi šlo za napad proti članu desnice. Če se pomisli, kakšnim napadom in klevetam so že več mesecev Izpostavljeni vodje francoske demokracije, je treba biti v resnici v skrbeh za režim. Z zadovoljstvom sprejema na znanje izjavo ministrskega predsednika, da se taki običaji v Franciji ne morejo še dalje trpeti. Če bo vlada onemogočila lake zlorabe ter pokazala potrebno energijo, ne bo storila usluge samo demokratskemu režimu, temveč tudi dobremu imenu Francije v svetu. Prepričani smo, da bo vlada v interesu republike nastopala z največjo energijo. Končno sta se v imenu frakcij desnice in centruma pridružila izjavam predsednika zbornice in ministrskega predsednika poslanca Franklin Bouillon in pastor Soulier. Seja narodne skupscine Včerajšnja seja je bila pod predsedstvom dr. Markiča bolf mirna kakor prejšnje, a je klub temu še morala biti zaradi hrupa prekinjena Beograd, 13. febr. p. Za današnjo sejo Narodne skupščine ki ie bila sklicana za 10. dopoldne, je vladalo izredno zanimanje med Poslanci in občinstvom, tako da so bili vsi prostori docela polni. Seji je tudi danes predsedoval podpredsednik dr. Mar-kič, kljub temu pa je vseskozi živahna in mestoma tako burna, da je morala biti prekinjena. Razprava Be bo nadaljevala jutri x istim dnevnim redom. Zaradi posvetovanja kluba vladne večine in JRZ se. je seja pričela šele ob pol 12. V debati o zapisniku je zopet povzel besedo posl. Voja Lazič. ki je trdil, da tudi ta zapisnik ni resničen prikaz poteka sadnje seje Tudi posl. Miloš Rašovič je zahteval, da se zapisnik primerno popravi. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja. Vladna večina je govornika neprestano motila, predsednik pa ga je pozival k redu. Ko je Rašovič nato očital dr. Markiču. da služi vladni skupini, je nastal v dvorani silen hrup. predsednik Pa je kaznoval Rašoviča z izključitvijo od ene seje. To je izzvalo še večje prepire in je moral predsednik sejo naposled prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je Rašovič protestiral proti izrečeni kazni. V prerekanju, ki je nastalo je predsednik dT. Markič odločno zavrnil očitke in izinvil. da postopa kot predsednik skupščine izključno po svoji vesti Naposled je Narodna skupščina prešla na dnevni red. Prvič v tem zasedanju so bile na dnevnem redu interpelacije. Prva je prišla v razpravo inteipelacija poslanca Djordja Jevtiča Interpelacijo je vložil 8. junija lanskega leta in se nanaša na dodelitev semena kmetom, ki jim je suša uničila setev. InterPelant je v svojom govoru najprve grajal, da je bilo v tem zasedanju Narodne skupščine vloženih že nešteto interpelacij. a je šele sedaj prišla prva interpelacija na dnevni red. Tudi on je vložil interpelacijo sredi leta v želji, da bi vlada pravočasno preskrbela semensko žito za jesensko setev, toda interpelacija je prišla sedaj v ra7pravo šele februarja, ko polja že davno Pokriva sneg Na interpelacijo je odgovoril kmetijski minister g. Stankovič. ki je izjavil, da ministrstvo samo ne more dodeljevati semena. pač pa je razdelilo hanskim upravam kredite za nabavo AIesia« v Alsenu je dobilo pred kratkim pismen poziv nemškega športnega kluba v Flemsbergu. naj pošlje dva svoja delegata na razgovore o medsebojnih tekmovanjih. »Alesia« je poslala svojega predsednika Hiistensema s še esu znatno poskočile, tako da so se stroški zvišal3 precej preko proračuna. Jeseni leta 1921. je bilo poslopje delno otvorjeno in del tehnične fakultete se je naselil v njem. Gradbenemu komiteju pa je ostalo 350.000 Din dolga. Komite se je pre osti oval v Društvo za zgradbo tehniški Fakulteti sliužečih poslopij ;n po raznih težavah je bil do leta 1927. poplačan ves dolg. V letu 1936/27 je bila za gradbena dela vnesena prva postavka 300.000 Din v državni proračun. Danes premiera čas zdravljenja sta'no pada Težjemu bolniku se mora za spoznanje lažji umakniti iz postelje in iz hiše. A kadar zmanjka postelj, morajo bolniki ležat1 na nosilih ali pa celo kar na pogrnjenih deskah na tleh. Kakor bolniških prostorov, prav tako primanjkuje operacijskih dvoran, preglednih sob, laboratorijev, kopalnic, stranišč. Na večiini oddelkov so operacijske sobe hkra-tu ambulanta :n dnevna ordinacija. Na otolaringološkem oddelku predele operacijsko sobo, ki je v celoti samo improvizirana, samo z zaslonom in na eni strani vrše operacijo, na drugi pa ambutemene posle. Na drugih oddelkih se razna dela, ki spa- dajo v operacijsko sobo, vrše kar v botei- ški dvorani ali celo na hodniku. Da se vprašanje končno ie premakne z mrtve točke, so se lansko pomlad na pobudo Zdravniške zbornice zbrali zastopniki zbornice ter ljubljanskega in mariborskega Zdravniškega društva v pripravljalni odbor, ki je navezal stike tudi z akcijo za zgraditev vseučiiiške knjižnice. Odbor, ki mu je načeloval tedanji predsednik Zdravniške zbornice un;v. prof. dr. Alija Košir, je spoznal, da bi bila najbodj uspešna oblika akcije v društvu. Banska uprava je že pred meseci odobrila pravila in v nedeljo bo akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice doživela svoj občni zbor. Mkno zgradbe nove bolnišnice si bo društvo prizadevalo tudi, da pri odločujočih črnMe-Ijih doseže potreben denar za izobrazbo znanstven ega-zdravniškega naraščaja doma ki v inozemstvu. Za občni zbor se inkrja-torji nadejajo čim številnejše udeležbe. grobu zaslužnega prijatelja iz ČSR G. Ondrej Pukl, bivši generalni konzul ČSR v Zagrebu, je umrl v Pragi Ljubljana, 13 februarja. Prispela je žalostna vest, da je v Pragi umrl ministerialni svetnik g. Ondrej Pukl. ki je 5 let vodil generalni konzulat čehoslovaške republike v Zagrebu ter se uvrstil med zaslužne prijatelje našega na. roda. G. Ondrej Pukl se je rodil leta 1876. Dovršil je tehnične študije, potem pa se je posvetil diplomaciji V naše kraje je prišel že leta 1907 ter živel v Ljubljani do leta 1917. V teh 10 letih si je pridobil mnogo prijateljev v vseh krogih in aktivno je sodeloval tudi pri reševanju mnogih naših narodnih in javnih zadev Med vojmo se je neustrašeno boril za svobodo svoje in naše domovine na ta način, da je naše ljudi in svoje rojake reševal pregnnjanja in tudi drugače storil mnogo dobrega. Mnogi njegovi varovanci niso niti vedeli, kdo jim pomaga in kdo jih rešuie Nje. govo požrtvovalno udejistvovanje ie r.osi. lo obeležje nacionalno - revolucionarnega podzemnega dela. V Zagreb pa je prišel g. PukI prvič leta 1919 kot generalni komisar češkoslovaške, ga ministrstva prehrane zaradi nabave raznih živil. Leto pozmeje je postal prvi konzul češkoslovaške republike v Zagrebu. leta 1921 pa se je vrnil v Prago, kjer je prevzel mesto šefa oddelka za Rusijo in Poljsko v gospodarski sekciji ministrstva zunanjih zadev. To funkcijo je vršil g. Pukl do leta 1926, ko je bil imenovan za konzula v Bremenu. Na vseh svojih mestih je mnogo skrbel tudi za emigracL jo Za ta delokrog se je pripravil že v Pragi kot član Masarykove Akademije dela Tudi jugoslovanskim emigrantom je izkazal mnogo dobrot. Leta 1929. se je spet vrnil v Zagreb ter prevze vodstvo tamoš-njega generalnega konzulata ČSR. Kot dober prijatelj našega naroda je uspešno utrjeval kulturne in gospodarske zveze bratskih narodov in držav. Ko se je pred dvema letoma poslavljal od Zagreba in Jugoslavije, je lajšala bridkosti slovesa samo zavest, da bo tudi eot ministerialni svetnik v Pragi ostal z nami v tesnih zve. zah. Njegova prerana smrt je zdaj globoko užalostila mnogoštevilne njegove prija. telje v Ljubljani, Zagrebu in drugih krajih Jugoslavije, ki ga bodo ohranili v hva_ ležnem in častnem spominu. Nove cestne gradbe v ptujskem srezu Ptuj, 13. februarja. Cesto Jurovci-Majšperk je začel že pred vojno graditi bivši okrajni zastop v dolžin: 8 km. Po vojni pa se je zaradi slabih finančnih razmer zgradba zavlekla do leta 1932., ko je sresiki cestni odbor dogradil še nadaljna dva kilometra Cesta je zdaj dovršena in izročena prometu. Skupna dolžina ceste znaša 10 km. Te dni ie »reški cestni odbor še izplačal do žno kupnino za odstopljeni Svet v znesku 25.000 Dim. Sresiki cestni odlbor ima za letos v načrtu še nadaljevanje gradbe ceste Lesko-vec-Nova cerkev, rekonstrukcijo ceste Ze tale-Naraplje-Majšperk in zgradbo občin JOSEPH SCHMIDT priznani koncertni in radijski tenor v svojem prekrasnem filmu Sodelujejo: Oto Tressler — Liliane Dietz — Szoke Szakall Zvoki mladosti Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, tel. 22-21 Obupne razmere na fakulteti, ki je raztresena na vse strani, pa so se čutile vedno bolj. Pripravili so načrte za povečanje provizorčnega poslopja. Začela se je akcija za pridobitev Dečjega doma, ki ga je leta 1922. gradil oddelek za socialno skrbstvo, a ga zaradi pomanjkanja kreditov ni dovršil Leta 1927. je dobil rudarski oddelek poslopje za začasno uporabo, a za desetletnico so mu prostori odpovedani. Za poprav4la, ki so bila potrebna, so spet prispevala sama domača oblastva in rudarska podjetja. Jeseni je bil delno dograjen južni trakt tehnike, predlanskim pa so se adaptirala podstrešja. Takšna je ostala tehnika do danes: brez primernih prostorov 7a delo, brez potrebnih priprav, v večni borbi za svoj obstanek. Vkljub vsemu si je prdobila po svojih predavateljih sloves, ki nam daje polno pravico, da lahko zahtevamo nove prostore za njo in dotacije, kakršne ustrezajo potrebam znanstvenega zavoda. Za 15-letnico poslopja »e kemijskemu oddelku odpovedujejo kletni prostori v realki in je rudarski oddelek postavljen na cesto. Zato študentje ponovno pozivajo javnost, naj se na zborovanju pridruži njihovem zahtevam za izpopolnitev naše tehniške fakultete, ki je dala domovini in svetu že veliko število odličnih znanstvenikov. Akcija za razširitev bolnišnice Listi so že tisočkrat zapisali, da so razmere v naši bolnišnici nevzdržne, katastrofalne. Za zgradbo novega zavoda so se zavzeli že vsi neposredno poklicani in vsi posredno prizadeti, a vse prošnje in tožbe so ostale zaman. V stiski in gneči lahko bolnišn:ca izhaja samo še na ta način, da dan za dnem odklanja bolnike, ki bi bili njene nege potrebni, in tako prestaja biti to. kar je. Dnevno se priglaša 60. 80, a mnogokrat tudi več bolnikov, a z vseh oddelkov sporočajo sprejemnemu uradu zmerom isto pesem: vsi prostor prenatrpani, »prejmite le najtežje primere. Tako tudi skih cest Hvaletinci-Trbegovci in Savci-Ruemanci-Gnabšinski breg, obeh v Slovenskih goricah, in v ormoškem okraju cesti Ivanjkovci-Stanovno-Lešnica in Obrež-Ša-lovci-Sv. Miklavž. Vse te cestne gradbe 9e vršijo s prispevki banovine iz bednostnega sklada ;n ba-noviinskega sklada za javna dela in z delnimi prispevki sreskega cestnega odbora v Ptuju Dela se vršijo seveda postopno, ker se prispevki nakazujejo te od časa do časa Ako bi bila denarna sredstva vsa na razpolago, bi ©e lahko delalo neprekinjeno, kar bi bilo v interesu dela samega kakor tudi v interesu zaposlitve številnih brezposelnih tn siromašnih ljudi. Smrt ugledne zdravnice Čakovec, 13. februarja V torek je umrla v Cakovcu zdravnica gospa dr. Milana Novakova, vdova znanega politika in novinarja dr. Ivana Novaka. Nadela jo je srčna kap. Danss popoldne jo bodo na pokopališču v Cakovcu položili k večnemu počitku Gospa Milana se je rodila v Virovitid kot hčerka uglednega odvetnika dr. Ga-vrančiča. Odvetnik in starešina sokolske župe v Zagrebu dr. Oto Gavrančič je njen brat. Študirala je na ženskem Mceju v Zagrebu, po maturi leta 1905 pa je odpotovala na Dunaj, kjer je dovršila medicinske študije. Delovala je v raznih naših nacionalnih organizacijah in se tako spoznala z odvetnikom in novinarjem dr. Ivanom Novakom. Dr. Novak je bil po prevratu poverjenik za Medmurje, nastanil se je v Cakovcu in njegova soproga je tam požrtvovalno izvrševala zdravniško prakso. Reveža ie zdravila zastonj ter si pridobila m<;d ljudstvom ljubezen in zaupanje. Soprog je umrl 20. februarja 1934 in od takrat gospa Milana ni mogla premagovati svoje tu-ge Nameravala se je celo preseliti v Zagreb. ni pa teh sklepov izvedla ker so io v Cakovcu zadrževali toliki spomini na blagega življenjskega tovariša in ker se tudi ni mogla ločiti od ljudstva, kateremu je služila s svojim strokovnim znanjem in blagim srcam. To blago srce je zdaj prenehalo utripati, ostal pa bo na gospo dr. 1 Novakovo blag in časten spomin. Ivan Smolnikar f Šoštanj, 13. februarja. V torek ponoči je umrl po dolgi in mučni bolezni v 74. letu starosti upokojeni šolski upravitelj g. Ivan Smolnikar, ki je prebival 54 let v našem okolišu Rodil se je 19. aprila 1862 v Celju, učiteljišče je dovršil v Mariboru. Poklicno pa se je udej-fctvoval najprej pri Sv. J.inžu na Vinski gori. potem v Razborju. od leta 1882. pa v prijazni Zavodni nad Šoštanjem. Tu se je navadno vžival v kraj sam in v ljudi, da si pred vojno ni bilo mogoče misliti Zavodne brez nadučitelji Smolnikarja in brez župnika Rožmana. Bila sta sicer politična nasprotnika. toda vzorna prijatelja. Med kmeti, ki so tam okrog večji del sami ugledni gospodarji, je bil Smolnikar sila popularen, a zlasti dobrodošel je bil vedno v Šoštanju, kjer je slovel po svoji originalni šaljivosti. Vselej, kadar je prišel v Šoštanj, se ga je družba slovenske inteligence oveselila, da bi iztresel iz svoje nikdar prazne zaloge kopico bistrih in krepkih >zavanjskih« dovtipov. Bil je vedno nasmehljan, zdrav in svež, ker se je venomer kretal v sveži prirodL Zlasti pogosto je zahajal na svojo ljubo goro Urško. Ko- likokrat se je pridružil turistom, ki jih je skozi Zavodno peljala pot na to znano iz-letno točko. In vsak se je rad oglasil pri njem, da je Potem pri kozarčku v Ročni-kovi gostilni čul iz Smolnikarjevih ust kakšno veselo. Ko je pred leti stopil v zasluženi pokoj, ga ni gnalo kam v večja mesta, marveč je ostal zvest prelepi Šaleški dolini in se jc naselil v Šoštanju, kjer je še imel vrsto znancev iz dobrih starih časov. Vse ga je cenilo in spoštovalo. Se dolgo mu bo ohranjen časten in len sloves enega naših najbolj popularnih šolnikov. Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja 0». rtu J Dr i64S5'96 MMm? Na levi manjši 50 m skakalnici so včeraj skakali naši fantje v kombinaciji — Na desni velika olimpijska skakalnica — Skakalnica v Planici se nam zdi impozantnejša Trdovratna zima v Hercog-Rosni, Sandžaku, črni gori in Južni Srbiji Banjaluka. 13. februarja Včeraj zjutraj je bila sicer najnižja temperatura na Palah pri Sarajevu — 29 stopinj pod ničlo — hujši in trajnejSi pa je vsekakor mraz na področju vrbaske banovine Tam. je ponekod nad 2 metra sne. ga, ki povzroča hude prometne ovire. Te_ telefonsko.telegrafska sekcija v Banjaluki je ugotovila, da se je na njenem področju v snežnih metežih potrgalo nad 400 km telefonskih žic in podrlo okrog 1500 brzojavnih drogov. Včeraj je Mcer pcrenehaio snežiti, potrebno pa bo še precej časa ta truda za ureditev telefonskih ta brzojavnih prog. V Bosanski krajini so zaprte že več dni mnoge šole, zamrznjeni pa so vsi potoki in manjše reke. Socialni oddelek vrbaske banovine je razdelil že 175 vagonov koruze prebivalstvu, ki trpi hudo po-manjikanje. Vasi so itak že siromašne, a tudi oni redki, ki imajo nekaj denarja, si zaradi prometnih ovir ne morejo nabaviti potrebnega živeža Skoplje, 13. februarja V okolici Skoplja se je zvedrilo m bur. Ja je prenehala V okolici Sttpa, Strunnlce ta DtfevdjeHje pa ni mraz niti malo po. pustil. Tu<£ burja še ni prenehala in tako n. pr. ni mogoče urediti prometne zveze med S tipom ta Stružnico. V okolici Djevdjellje je bilo včeraj 10 stopinj pod ničlo, kar je v teh krajih nekaj nenavadnega. Huda zima predstavlja veliko nevarnost za južno sadje. Mak je zmrznil ta to pomeni za prebivalstvo, ki Je imelo veliko škodo od poplav, pravo tragedijo. V Djevdjeliji so mnogi obrtni ta drugi lokali zaprti, ker ljudje niso pričakovali tako hude zime ta se niso založili s kurjavo. Tz okolice pa v tej rimi ni nikogar, ki bi nosfl. ali vozil drva na prodaj. Zaprte so tudi mnoge šole. V slabo zgrajenih stajah Je mraz ugonobil mmoge drobnice. V okolici Bitoftja se Je sicer Eve&rflo, je pa Se vedno do 15 stopinj pod ničlo. Avtomobilske proge tz Bitolja do Resna, Ohrida in KSčeva še niso mogli urediti. V SandžaJcu ta črni gori ni nobenih te-prememfo. Povsod visok sneg, ki je nekatere ceste tako visoko zasul, da se niti amer ne vidi. Med mnogimi kraji ni nobene zveze. Kakor v vrbaski banovini, ta. ko je tudi v teh krajih veliko pornanjka. nje živeža. Lahko rečemo, da so se od torka umirile burje samo okrog zloglasne Znmanje na liSki progi če sv. Matija, M goduje 25. t m., res razbija led ta odpravlja mraz, bo imel mnogo opravka s trdovratno zimo na Jugu države, v Bosni, Hercegovini, Sandžaku ta črni gori. i ■ KINO SLOGA ra TELEFON: 27-30 Szoke Szakall popularni komik ta humorist Vas bo zabaval 2 uri do solz v burki KATJA PREMIERA DANES ob 16., 19.15 ta 21.15 uri. Cankar v Beogradu Uprizoritev ^Kralja na Betajnovi" Beograd, 10. februarja. Malo pozno se je pričela letos naša slovenska gledališka sezona. Seveda, naše enotno »Društvo Slovencev v Beogradu« je moralo najprej premagati svoje porodne težave, ki niso bile majhne, preden se je moglo lotiti rednega društvenega dela in je prav za prav šlo še dovolj hitro, ko vidimo sedaj, po komaj treh mesecih njegovega obstanka, naše društvo v polnem razvoju vsestranskega dela. In česar smo si najbolj želeli, smo dobili sedaj: prvo gledališko predstavo, pri kateri so sodelovale najboljše naše odrske moči. Dramski odsek našega društva nam je dal Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« ,da bi s to prireditvijo počastil Sestdesetletnioo rojstva nagega velikega Ivana Cankarja. Pred pričetkom predstave je g. Slavko SavinSek izpregovoril o »Kralju na Betajnovi« ta tako izčrpno razložil delo v celoti ln podrobnostih, da Je občinstvo zares moglo potem s polnim umevanjem slediti razvoju na odru. Predstavo samo smemo brez dvoma Šteti med najboljše, kar smo Jih doslej videli na naSih slovenskih odrih v Beogradu ta se ne bojimo reči, da v marsičem nikakor ni zaostajala za tisto, ki smo Jo gledali ▼ tukajšnjem narodnem gledališču, a v marsičem Jo celo tudi presegala, ker nam Je podala res pravega, našega Cankarja, ne pa njegov prevedeni surogat. Vobče je bila predstava prav dobra, aH se je opažalo, da Je proti koncu kollkor-toliko popuščala. Vidno je bilo to prav posebno pri nosilcu glavne vloge, Kosmače-vem Kantorju, ki se ni docela vživel vanjo ta se je tudi vse preveč moral opirati na Sepetalca. Takega-le trškega oblastneža si v kretnji in govoru predstavljamo mak) drugače. Vse ga je sama vsemogočnost in ta se ne izraža v preživahnih okretih, a beseda mu udarja vsaka kakor kladivo na nakovalo. So pa prizori, kjer se mora seveda ta oblastnost umakniti klicu vesti, strahu in grozi. Maks. živa utelešena vest Kantorjeva in njegova srlavna žrtev, se je g. Pirnatu dobro posrečil, kakor se je ravno tako tudi g. Bojcu stari Krneč, zlasti Se v maski. Dobro pogojen je bil tudi Pod-menikov »župnik«, čoševemu Bernotu se Je poznalo, da se še ni udomači! na odru; man-tkflo mu ie naravnost* v kretnjah in Benigerfev sodnik bi bil mogel biti vkliub znanstvu in prllatelistvu malce do-stojanstvenejši, kar velja tudi aa Mahori- čevega adjunkta, a žvabov oskrbnik malce okretnejSL Nosilkam ženskih ulog Je treba priznati, da so zlasti v igralskem pogledu v polni meri zadostile svojim nalogam: gdč. Forti-čeva v ulogi Kantorjeve žene Hane, ga. So-linčeva v ulogi hčere Francke, ga. Savin-škova v ulogi zaljubljene kloštrske kandidatke Nine ta ga. štiblerjeva v ulogi Lu-žaiice. Poslednji dve tudi v maski, dočim bi si bili Hano želefi malo starejšo, Francko pa toliko mlajšo. Pepček (Kosmačev) ta Francelj (štiblerjeva) zaslužita vso pohvalo. Režijo Je dobro vodil g. Joža Kosmač. ■ Udeležba občinstva je bila dobra, ali bi bila mogla biti boljša. Dvorana Ruskega doma je precej razsežna, ali nas Je toliko Slovencev v Beogradu, da bi jo morali napolniti do zadnjega prostora. Bilo je pa praznih prostorov v dvorani, a galerija je bila skoraj prazna. Med občinstvom smo zapazili tudi nekaj naših parlamentarcev, a pogrešili smo marsikoga Iz naše domače slovenske družbe, tako n. pr. zlasti višje uradništvo, ki je bilo na tej prireditvi zelo redko zastopano. In še toliko drugih. . . Z. K. D. Danes in jutri ob 14.15 hi v nedeljo ob 11. uri vesela opereta Wflly Fritsch — KSthe Nagy Jaz podnevi — Ti ponoči SMEH ŠALA PETJE Kakor rečeno, moremo biti s to prvo našo letošnjo dramsko predstavo zelo zadovoljni ta smemo ugotoviti, da se je ž njo na kar najdostojnejši način počastila šestdesetletnica rojstva Ivana Cankarja, želimo le, da bi nam dramski odsek našega društva čim prej zopet postregel s čim podobnim, novim ali starim, samo da bo v resnici naše: mi da uživamo, drugi pa da se — uče in nauče spoznavati naSe življenje! —r. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za poi stoletja! Domače vesti Tudi samouprava Te dni je sedel pred okrožnim sodiščem t Cačku ves občinski odbor občine Sirče, k iae je morala zagovarjati zaradi prekoračenja delokroga JPred kakimi 20 leti je prišla namreč v občini Sirče neka vdova, ki je pripeljala s seboj sina. Mladi Dam-njan se je razvil v prav čednega fanta in se je že zgodaj poročil. Ni pa bdi zadovoljen samo z eno ženo, marveč si je privoščil poleg tega še nekaj drugih avantur pri dekletih in vdovah v vasi. Vaščani bo zmajevali z glavami ter se pritoževali zaradi pohujšanja pri občinskem svetu. Tam se je vrstila pritožba, za pritožbo, občinski očetje pa niso vedeli prav, kaj naj store z nesrečnim Damnja-nom. Imeli so celo občinskih sej, na katerih je bila glavna točka dnevnega redi postopanje proti Damnjanu. Končno se je »pravni strokovnjak« v občinskem svetu Jeremija Jeremič poglobil v zakon o sel-skih občinah ter napisal obširen referat, kaj storiti z Damnjanom. Referat je izročil očetu županu Miliču, ki ga je prečital, poklical občinskega redarja ter ukazal zapreti Damnjana. Nato se je sestal občinski odbor, ki je po zaslišanju prič o nemoralnem vedenju Damnjana izrekel obsodbo ter mu prišil deset dni zapora. Okrožno sodišče v Cačku je bilo pri razpravljanju o krivdi občinskih očetov v Sir-či zelo dobro razpoloženo. Saj se je vse smejalo, ko je predsednik sodišča čital sodbo očeta župana MHiča. s katero je obsodil Damnjana na deset dni občinskega zapora. Po temeljitem razmišljanju je sodišče oprostilo občinski odbor, češ da si je prisvojil sodno oblast v dobri veri ln v ne-poznanju predpisov zakona. * Visoko češkoslovaško odlikovanje se. natorja Ivana Hribarja. Senator g. Ivan Hribar je bil odlikovan z redom Belega leva I. stopnje. Odlikovanec je ena najpopularnejših jugoslovenskih osebnosti v češkoslovaški javnosti, saj je že od mladih nog vzdrževal bratske stike z bratskim češkoslovaškim narodom in neumorno deloval za vzajemnost med obema narodoma. Zato je bil po prevratu poklican na mesto prvega jugoslovenskega poslanika v Pragi. * Češkoslovaška odlikovanja. Prezident dr. Edvard Beneš je podelil red Belega le_ va TTT stopnje predsedniku mestne občine v Skoplju Josipu MihajlovicU, IV. stopnje predsedniku Jugoslovensko—češkoslo. vaške lige v Skoplju docentu dr. Francetu Mesesnelu. tajniku iste lige advokatu Bo-židaru Vičentijeviču in direktorju opere v Ljubljani Mirku Poliču in red V. stopnje upravniku narodnega gledališča v Ljubljani Karlu Mahkoti. * Izvolitev novega profesorja interne medicine na zagrebškem vseučilišču. Po smrti vseučiliškega prof. dr. Karla Radoniči-ča je postala na zagrebškem vseučilišču prazna katedra interne medicine. Kompe-tentov je bilo več, stavljen pa je bil tudi predlog, naj bi se to mesto ponudilo uglednemu rojaku dr. Nikoli Jagiču, profesorju dunajske medicinske fakultete. Ker prof. dr. Jagič povabila ni sprejel, je bil zdaj za profesorja interne medicine Izvoljen dr. Ivan Hugo Botteri doslej šef internega oddelka zakladne bolnišnice. Prof. dr. Botteri je doma iz Starega grada na Hvaru, medicinske študije je dovršil na Dunaju, 20 let je vodil interni oddelek bolnišnice v šil.eniku, po prevratu pa se Je preselil v Zagreb. Dr. Botteri je pisatelj mnogih zanimivih znanstvenih publikacij. Po njegovi molitvi je na zagrebški medicinski fakulteti še vedno nerešeno vprašanje docenta. * Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Kržič Gabrijel iz Rakitne in Krevel Leon iz Ljubljane. Čestitamo! * Otvoritev hrzojava in telefona Pokljuka. Dne 36. januarja je bila pri novootvor-jeni sezonski pogodbeni državni pošti Pokljuka otvorjena brzojavna postaja in telefonska centrala. * Občni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov se bo vršil 16. t m. ob 10. dopoldne na II. deški meščanski šoli v Beethovnovi ul. 7, pritličje desno. Vse diplcmiirane filozofe, z'as ti pa one, ki stanujejo v Ljubljani, vljudno vabimo, do se udeleže občnega zbora. Saj nas je dovolj, zaenkrat nič manj ko 100. Odbor DBPK. * Svetovni potnik Jovanče Micič iz Ja-godine se je ukrcal v Hamburgu na potniško ladjo »Fortinbras«. Kakor smo že poročali, je imel smolo in bil aretiran skupaj z nekim ponarejevalcem in nato izpuščen. Z njim potuje bivša plesalka Julka ki neki Črnogorec, ki se je boril še proti Turkom Trojica vzbuja povsod, kjer se pojiavi, velikansko zanimanje — saj prenaša Jovanče s seboj globus, kot simbol svojega potovanja. Ladja z Jovančo je zapustila luko včeraj in je že na širokem morju. Cilj je Amerika * Socialno zavarovanje mornarjev. Odbor splitske delavske zbornice pripravlja veliko anketo v Splitu, ki bo razpravljala o položaju naših mornarjev. Na to anketo bodo povabljene vse organizacije mornarjev, zastopniki oblasti in predstavniki lastnikov brodov. Splitska Delavska zbornica je zahtevala naj bi se o položaju mornarjev razpravljalo na nedavnem kongresu Delavskih zbornic v Beogradu in ker predlagane točke niso prišle na dnevni red, se predstavniki splitske Delavske zbornice kongresa niso udeležili in pripravljajo sedaj o najvažnejšem problemu svojega področja posebno anketo. Na dnevnem redu te ankete bodo tudi naslednje točke: delovni čas na ladjah, število posadk, plačani dopusti socialno zavarovanje mornarjev. kvalifikacije mornarjev ter redukcija mornariških knjižic. Organizacije mornarjev bodo k vsem fočkam dnevnega reda stavile svoje predloge in pripombe in, ko bo zbrano vse gradivo, bo določen dan velike ankete. * Smrt zaslužnega Črnogorca. Na Cati-nju je umrl stari in zaslužni narodni delavec Peter Vrbica. ravnatelj podružnice Državn« hipotekarne banke Pokojni Vrbica se je šolal v Beogradu in dosegel pozneje v svoji ožji domovini važna mesta. Z mladimi idealisti vred se je s puško v roki boril za združitev Črne gore s Srbijo. Po osvobojenju je bil izvoljen v cetinjskem okraju za narodnega poslanca. Vodstvo podružnice Državne hipotekarne banke mu |e balo poverienr leta 1322. * Oficirji in podofieirji so vneti čitatolji knjig. Te dni je bila v Sarajevu prirejena velika razstava knjig, na kateri so bila zastopana vsa naša velika podjetja. Poročevalec sarajevskega »Jugoslovenskega H-stac se je razgovarjal s predstavnikom razstava, ki je izjavil, da so v 15 dneh prodali okrog tisoč knjig. Največ izvodov je bilo prodanih od Čorovičeve >Historije Jugoslavije«. Največ knjig so kupili profesorice in oficirji. Naši oficirji in tudi podofieirji mnogo čitajo. Podoficirske biblioteke so bogatejše od profesorskih. Podoficir-ska biblioteka 10. polka je nakupila knjig za 2.0CO Din. Podofieirji so naročili po več izvodov Masarykove »Svetovne revolucije«, Djordjevičevega »Cara Dušana«, »Napoleona« od Mereškovskega in »Katarino« od Vali-ševskega. Zanimivo je naročilo podoficirske biblioteke iz Rajlovca. Ti podofieirji so naročili dela Tolstega, Gorkega, Freuda in Adlerja. Predstavnik razstave je zatrdil, da so oficirji in podofieirji najhvaležnejša či-tateljska publika. * Prvi naši vagoni za mednarodne vlake. Tvornica vagonov v Brodu je dobila velika naročila, ki bodo najmanj za leto dni omogočila delo v polnem obratu. Naročenih je tudi 10 velikih vagonov za mednarodne brze vlake v vrednosti 15 milijonov dinarjev. To bodo prvi vagoni za mednarodni promet, ki bodo izdelani v naši državi. Tovarna bo izdelala tudi železne konstrukcije mostu v Zagrebu v vrednosti 7 milijonov. Važno naročilo pa je dobila tovarna tudi od beograjske občine. Za njo bo izdelala 8 tramvajskih vozov v vrednosti 4,800.000 Din. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poziva svoje podružnice, da čimpreje skličejo občne zbore ter izvoljeni odbor naznanijo sreskemu načelstvu in družbi. * Veliko mednarodno frizersko tekmovanje v Beogradu. Večkrat so že brivci in lasuljarji tekmovali v Beogradu, zdaj pa je bilo zaključeno tekmovanje, ki je imelo mednarodni značaj. Klub naših damskih frizerjev-pomočnikov je povabil na tekmo tovariše iz Bolgarije, Avstrije in Nemčije. O tekmovanju so pisali tudi berlinski strokovni listi, dasi se iz Nemčije tekmovanja, ker ni bilo voznih olajšav, ni nihče udeležil. Prvo mesto je dosegel neki mladi dunajski frizer, drugo mesto pa Stevan Lut-kič iz Beograda, ki je dobil diplomo dunajskega kluba damskih frizerjev. * Slabi uspehi sarajevskih srednjih šol. Prvi semester sarajevskih srednjih šol je imel porazne rezultate. Na trgovski akademiji je padlo 136 učencev od 199, na šeriat-ski gimnaziji, ki je štela 331 učencev, jih je padlo 119, na prvi gimnaziji je od 1.120 učencev padlo 786, na drugi gimnaziji od 1.065 padlih 665, na moški meščanski šoli ie oadlo 647 učencev od 927, na tehnični srednji šoli, kjer 1e bilo 353 učencev, jih ie oadlo 217, na ženski gimna7Jii je padlo 694 učenk od 1.168, na učiteljišču pa 62 učencev in učenk od 140. ŽENE Z A MORE JO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ • JOSEFOVE gfenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ • JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg S Br. 90474/36. * Dečja policija v Beogradu. Načrt ustanovitve posebne policije, ki so bo brigala za zapuščeno deco, o katerem je »Jutro« že poročalo, se približuje svojemu uresničenju. Sestavili so že pravilnik nove policije, v kateri bodo službovale tudi žene, ter določili poslopje, v kateram todo nameščeni organi nove policije ln kjer bo tudi začasni dom zapuščenih otrok. * Nesrečen zaključek lova na volkove. Ker so se v zadnjem času vasi Rakovcu pri Gračanici približavali volkovi, so vaščani priredili velik lov. Lova sta se udeležila tudi vaški učitelj Beiič in njegov najboljši prijatelj Živkovič. Ko so sledili zverem, je učitelj padel, njegova puška se je sprožila in strel je zadel učiteljevega prijatelja Živkoviča naravnost v srce. Zaradi nesrsče je bil učitelj ves obupan in vaščani so ga morali s silo razorožiti, ker si je hotel vzeti življenje. Velikega lova je bilo seveda takoj konec. * Preureditev zgodovinskega samostana. Pol ure daleč od železniške postaje Bogova-ča je v senci starih kostanjev in hrastov samostan istega imena, v katerem je zasedal Karadjordjev sovjet v dobi prvega upora proti Turkom. Prvotni samostan so Turki razdejali leta 1812 štiri leta pozneje pa je dal knez Milan Ob/enovič samostan obnoviti. V samostanu Bogovaci so razne zgodovinske dragocenosti med njimi evangelij, ki je bil tiskan leta 1730. v Moskvi. Poleg samo stana je stal Karadjordjev konak, ki je igral veliko ulogo v dogodkih leta 1804. V tem konaku so se zbirali najožji zaupniki Karadjordja Samostanska uprava je izvedla zdaj razna obnovitvena dela v samostanu in svetišču ter skienila, da bo preuredila na svoje stroške tudi konak in ga lzpremanila v muzej. * Suhotiška občina bo izplačala državi dolžne davke. Novo mestno poglavarstvo v Subotici je sklenilo na svoji seji, da bo mestna občina še ta mesec izplačala drživi vse zaostale davke. Ti davki znašajo milijoni 300.000 Din in če bodo izplačani tekom meseca bo državna uprava odpisala mestni občini 50 odstotkov. Ker mestna občina nima gotovine, si je najela pri mestni posojilnici v to svrho 8OO.COO Din posojila. * Pre'skava o domžalskem umoru. Preiskovalni sodnik je končal dolgotrajno pre-iskevo o umoru zasebnice Penkove, ki so jo lani februarja našli utopljeno v potoku pri Dcmža'ah. Dr?avni tožilec sestavlja sedaj obtožnico. Glavni osuml;enec Hribar trdovrano ti j; vsako krivdo * Ed'nl kotiček za slovenski humor je zdaj v zagrebških >Koprivah«. ki v današnji številki objavljajo zanimive glose o naših lokalnih dogodkih. * Semenj. Občina Vel Lišče opozarja vse interesente, da se bo vsakoletni veliki živinski in kramarski semenj vršil 24 t. m. v Vel. Laščah. * Jutri večer vsi v Logatec na TUTAN-KAMNOV VEČER. * Obledele obleke barva v razllčnik bar. vah in pfcira tovarna JOS. REICH. Predpustno veselje! S DANES OB 4. 715 in 9.15 PREMIERA PIKANTNEGA, DUHOVITEGA GLASBENEGA VELEFTLMA: LJUBEZEN l^IA ZAPOVEID Selo dojilj — trn ▼ očesu gospoda komesarja za javno moralo. Tajni, veseli in burni doživljaji v »dolini J® življenja«. Mlada grofica, pikantna Kathe Gold, Stari grof, njen mož R. Romanovsky. Komisar za moralo, slavni Theo Lingen. SMEHA, ZABAVE, VESELJA. || |i| Predprodaja vstopnic od 11. do pol IS. ln od 10. naprej. ELITNI KINO MATICAi Iz Ljubljane u— Ljudska univerza. Danes ne bo predavanja radi zadržanosti predavatelja univ. prof. inž. Gostile. Prihodnje predavanje bo v ponedaljek 17. t m. Predaval bo univ. prof. inž. Marij Osana o zgodovinskem razvoju in svetovni organizaciji telegrafa in telefona. Predavanje bodo pojasnjevale številne slike. u— Opozarjamo na zanimivo predavanje, ki ga bo imel danes asistent na zagrebški univerzi g. dr. Režek v zagrebškem radiu in ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Predavanje bo o najstarejši kemijski analizi mineralne vode v naši državi. u— Simfonični koncert Pomnoženega ljubljanskega radio-orkestra pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca bo v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Orkester je popolnoma pravilno sestavljen in zaseden z vsemi inštrumenti, kakor jih zahtevajo dela, ki so napisana v predklasični oziroma zgodnjekla&ični dobi, ki se izvajajo na našeni koncertu, ter so jih napisali svetovno znani mojstri: HSndl, Bach in Haydn. ter naš rojak Jurij Mihevc. Posebno opozarjamo na prvo izvedbo Bachovega klavirskega koncerta, ki ga igra ob spremljevanju orkestra kon-servatorist R. Gallatia. Začetek koncerta točno ob 20. v Filharmonični dvorani. Da je obisk omogočen vsakomur, so cene izredno nizke, sedeži so po 10 Din, stojišča po 5 Din. Prodaja v Matični knjigarni. o— Plesni večer zagrebške umetnice Meroedes Goritz—Pavel i č. Drevi bo nastop znane plesalke ge. Mercedes Goritz—Psu velič. Kjerkoli je nastopila, povsod je žela najlepše uspehe. Vsi kritiki v inozemstvu predvsem podčrtavajo njen uspeh v narodnih plesih, ki jih izvaja na originalno našo glasbo. Prav tako so tudi vsi Osti polni hvale o njenih izredno lepih kostumih, ki so napravljeni po njenih načrtih. Spored njenega prvega plesnega večera v Ljubljani ima tri dela Prvi del nosi naslov »Koncertni plesic in se izvajajo: Schu-mann: >S poletom«, Reger: »Uspavanka«, Mozart: »Trije mali plesi« iz »Lea petites Riens«, Bach: »Toccata«, Corelli: >Gigue«. Scarlatti: »Capriccio«. Drugi del nam prinaša tri plese punčk iz Baranovičevega cikla. V tretjem delu pa so narodni ritmi na glasbo: ATbeniz: Tango, Ravel: Bole. to, Strauss: Valček ki Gotovac: Poskočni-ca u— Novi grobovi. Umrli so: gospa Jelka Brajerjeva; pogreto danes ob 16.; g. Ivan Prek; pogreb jutri ob pol 15.; g. Anton Majcen; pogreb danes ob 14.; obL telj Košeninova pa je izguMIa sinčka Pa-velčka, ki ga bodo danes ob pol 14. pokopali. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! u— Akademija Podmladka Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji se bo vršila v nedeljo 16. t. m. ob 18. v dvorani Kazine pod pokroviteljstvom g. župana dr. Adlešiča in častnega damskega komiteja. Pester spored, bogato založen buffet, prosta zabava in RonnT, bodo poskrbeli za dobro razpoloženje. Prijatelji Jadrana, pridite polnoštevilno. u— Društvo »Soča« — matica naznanja tužno vest, da je njena večletna članica ga. Jelka Brajer, roj. Ra poteč po dolgi mučni bolezni preminila Pogreb se to vršil danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti Gosposka ul. št. 9. na pokopališče k Sv. Križu. Tovariši, Člani in članice izkažite pokojnici zadnjo čast Preostalim naše iskreno sožalje. Odbor. u_ šiškarji, šiškarce. naša dolžnost ja, da obiščemo drevi naše SokoKče pri mladinski akadamiji šišenskega Sokola. Pridite vsi prijatelji mladine, saj je čisti dobiček namenjen skladu za taborjenje naraščaja In deca. Jutri pa si oglejte vsi, ki se hočete ob priliki pred pusta od srca nasmejati, Trbovelj-čane, ki nastopijo na veliki pustni zabavi v vseh prostorih Sokolsk ega doma v šiški. Začetek obakrat ob 20. u— Kdo še n© ve. da bo v soboto 15. t m. ob 20. v Trgovskem domu V. družabni večer primorskih akademikov, ki je že znana vsakoletna prireditev. Na koncertnem programu nastopijo sami najbolj pri. znani ljubljanski umetniki, med temi: ga. Osterčeva, gdč. Fratnikova, g. Uroš Pre-voršek, akademski oktet in drugi. Po programu bosta prosta zabava in ples do 4. zjutraj. Kdor se hoče vsaj enkrat v letu nazabavati- in naplesati, naj le nikar ne pozabi! Za presenečenja in buffet bo odlično preskrbljeno! Narodne noše zaželene in vabljene! Začetek točno ob 20. u— Otroke proč od ognja in kropa! Vče raj so pripeljali na kirurški oddelek 4 letno Ivico Ahačičevo. trgovčevo hčerko, in pa 5 letnega delavčevega sina Lojzeta DrobniČa iz Kočevja. Ivica je doma v kuhinji zvrnila lonec vrelega mleka nase. Lojze pa je sedel v škaf vročega perila. Oba sta si nakopala nevarne opekline. u— »Beli teden« vam prihrani denar. Obiščite nas. K. So88. Mestni trg. 18-19. u— Smuk, smuk, smukni na ringarajo Atene na pustno nedeljo ob K 16., Zvezda. T* IVffa - e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 17. t. m. ob 20. bo predaval univ. prof. dr Marius Rebek iz Ljubljane o umetnih organskih barvilih. Na podlaei mnogih poizkusov bo pokazal občinstvu kako nastajajo razne barve blaga. itd. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. e_ Občni zbor društva »Soče« bo 16. t. m. ob 16. v mali dvorani Narodneca doma v Celin. e— Drugo gasilsko predavanje bo priredila celjska gasilska četa v sredo 19. t. m. ob 20. v Celjskem gasilskem domu. Predaval bo g. inž, Dušan Rudolf, profesor na rudarski šoli v Celju, o rudniških požarih, nesrečah in reševanju. Vabljeni so tudi negasilcL e— V celjski bolnišnici je umrla v torek 40-letna posestnikova žena Roza Sto-tinškova iz Grobelc pri Zusmu, včeraj pa 11 letna delavčeva hčerka Pavla Žnidar-jeva iz Nove vasi pri Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Jesenski manevri« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Kraljev zastopnik pri sokolskih smuških tekmah. Pri vsedrža-vnih sokolskih sniuških tekmah na Pohorju bo zastopal kralja mariborski mestni poveljnik generali Milenko Milerikovid. Zastopnik vojnega ministra p«a bo poveljnik mariborskega pešpo-Mca polkovnik Marko Boževič. a— Francoski novinar v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor pariški novinar Nikolaj Grliick, ki se nahaja na študijskem potovanju po naši državi in je posetri tudi naše uredništvo. s— Lepi uspehi sokolskega dela. V sredo zvečer je bil t Narodnem domu krasno obiskan redni občni zbor tukajšnjega matičnega Sokola. Otvoril in vodi ga je starosta Franjo Bureš, k? se je uvodoma med drugim zahvalil bivšemu županu dr. Lipokiu, da je društvo dobilo tako lepe prostore za telovadišče. Iz izčrpnih in temeljitih poročil poedinih funkcionarjev je bilo razvidno veliko podrobno sokolsko delo. Društvo šteje 1462 pripadnikov ki se je število članstva pomnožSo v preteklem letu za 64. Denarni promet je znašal 478.775.88 Din. Delovanje je segalo tudi n« socialno polje m je socialni odsek oskrbel 1921 obedov, oziroma večeri j pomoči potrebnim. Izvoljen je bfl naslednji odbor: F. Bureš starosta, dr. Mi-haM in Feido Prelog podstairosti, Mirko Rajh načelnik, Dobčniik m Urbarnek podinačdlnika, Mafcučeva načelnica, Hinterlefenerjeva '-n Vida Zemljičeva podn-ačelmici, Alfred Kralj tajnik, V. Mihaličeva. druga tajnica. Zvočni kino IDEAL1 SAMO SE DANES ob 4 7. in 9.15 Rusko sovjetski muzikalni velefilm: Pesem na Volgi V gL uL O. R. Gardin Vstopnina: Din. 4.50, 6.50 in 10. vem svetu« zelo dobro obiskan sestanek primorskih emigrantov, ki ga je posetila tudi skupina emigrantov iz Maribora z g. Mari-nom Kraljem Zborovanja je otvoril g. dr. Remec Alojzij in dal besedo g. Kralju, ki je v podrobnosti obrazložil pomen te organizacije. Izvoljen je bil poseben pripravljalni odbor s predsednikom g. dr. Remcem. j— Izsleden požigalee. Pred kratkim smo poročali o požaru v Janezovskam vrhu, kjer je zgorel senik posestniei Januševi Neži Orožniki od Sv. Urbana so zdaj izsledili požigalea v 06ebi posa9tnika Horvata Alojza iz Janežovskega vrha, ki je dejanje priznal ter izpovedal, da je senik zažgal s vžigalico, in sicer radi tega, ker so ga baje Januževe hčerke dolžile. da ima razmerje s svojo deklo. Horvat je bH oddan v ptujske sodne zapore. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Na polju časti«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. * KRŠKO. Gasilska župa za krSki srez priredi 21. in 22. L m strokovni tečaj v Krškem v šolski telovadnici. ST. VID PRI GROBELNEM. V nedeljo 16. t m. ob 15. slavi tukajšnji gledališki oder svojo 30-letnico. To važno prosvetno ustanovo je ustamcvil leta 1906. šolski uprcrvitelj g. Franjo Pogačnik. S svojtarf uspehi se je gledailiŠki oder proslavil tudi po ofcoPci. Pod vodstvom učiteljstva in drugih prosvetnih delavcev je domača mladina priredila nad 50 raan?h predstav, ki so vse žele splošno pohvalo. Lani so uprizorili »Graničarje«, »Doni« in nekaj veseloiger. Za nede'jo pa nam pripravljajo narodno igro »Stari IHja«. Režijo je prevzela učiteljica gdčna Zidarjeva. Dobiček je namenjen tukajšnji gasilski četi Domačini in okoliški prijatelji gledališke umetnosti so vabljeni k predstavi Ali Je Vaša prebava v redu? VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE ARTIN-DRA2EJE in zjutraj boste Imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah ▼ škatlicah po 12 dražej Din 8.— tn t vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 OgL reg. pod S. br. 7724/34. F. Kovač bagajnik, Erhatič drugi blagajnik, prof. Trobej prosvetar, D. Kramer arhivar, Kadrmas m Šibenik gospodarja, SL Ogrizek matrikar, Živičeva, V. Iparvec, dr. Irgodič, F. Zaje, J. Brataž in R. Lenart re-ferentje. V odboru so še: dr. Heric, Zmago Hren, Nace Vidmar, V. Vari, P. Pertot, J. H val ene, V. Kralj, inž. Vičič. Revizorja: dr. Boštjančič in L. Haler. a_ Nor grob. V Ljutomeru ja preminila po daljši bolezni priljubljena ga. Marija Seiko. zasebnica in mati Roze Seško. notarske uradnice v Mariboru. Bila Je t4aga žena in vzorna mati. Žalujočim naše toplo sočutje! a— K umoru na državnem mostu. Včeraj dopoldne je bSk obdukcija trupla pokojne umorjene Terezije Konradov« v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežlju. Komisija je ugotovil, da j« Knapič napadel Konradovo od zadaj in ji prisad jat v celoti 8 zabodljajev, od katerih sta bfia dva absolutno smrtna Iz Kamnika ka— V naši Narodni čitalnici bomo imeli jutri zvečer ob 20. v gosteh dramsko družino viškegs Sokola, ki bo vprizoriSa na našem odru veselo anekdoto v treh dejanjih »Igra v gradu« v režiji br. Potokar-ja. Kamniško in okoliško občinstvo opozarjamo na ta izreden dogodek in vljudno vabimo k prvemu gostovanj« viških sokolskih dSetantov. Predstava je doživela že na domačem odru na Viču dvakrat popoln uspeh. Iz Trbovel) t— Redni občni zbor društva »Rejca malih šivali« bo v nedeljo 16. t m. v Počivavško-vi gostilni ob 15. Iz Ptufa j— Delovanje ptujske gasilske *up«. V nedeljo ja bila v Ptuju skupščina gasilske župe za ptujski srez. Zbor je vodil starešina šolski unravitelj g. Musek od Sv. Vida pri Ptuju. Iz njegovega poročila sledi, da je župa v lanskem latu izvršila ogromno delo. Gasilske čete so nastopile pri 59 požarih, pri katerih se je ponesrečilo 7 gasilcev. Skupna škoda od požarov znaša neka« nad 2 jnb lijona easilri na 80 obvarovali pred požari za okoli 5 milijonov narodnega premoženja. Iz poročila tainik.i g. Klenovška izhaja da šteje žuoa 41 čet. ki imajo 1233 rednih. 568 podoornih i,n 85 raservnih članov in pa 67 samaritanov Čete imajo 4 dvokolesne motorne brizgalke 11 motornih aerepatov, 1 namo brizgalko. °7 Petverokolnih ročnih brizgalk 5 bersrlovk in nekni hidroforiev Za prevoz moStva imaio 10 avtomobilov in 1 rp.5pva1ni avlo V ntn'skam «>rezu le 35 2«-=ilck?h domov od niih **» la«t ea=i1=k?h čet a 6 la«t žunme imrave Celotni mvantar predstavi ia vrpdroct 1 6*> millfona. ČMe so imele skupno dohodkov 3?w«i4 irdatkov 26B.&14. dolera r>a 'rk^-Miiefo 6^3 Din. j_ K'ub Primoreev-emigrantsv r Ptuj« SOKOL Olimpijska predtekma SKJ, 006 ln Francozi? KaJcor poročajo »Lidove Novim« bo najbrž jugoslovanska tekmovalna vrsta po svojem povratteu iz Varšave, kjer bo imela medPvezno olimpijsko tekmovanje z bratsko poljsko vrsto nastcupjla k nekaki olimpijski predtekmi z bratsko češkoslovaško vrsto. Tej pred-tekmi pa se nameravajo najbrž pridružiti tudi francoski gimmasti, kar bi vsekakor višino tekme precej dvignilo, pa tudi pestrost tekmovanja bj bila večja. Kljub temu smatramo, da ne bi bilo odveč, ako bi se pred Berlinom medsebojno pomerile samo sokolske vrste iz Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske. Potem bi vsaj vedeli, koliko je SSS v tekmovalnem oenru vreden. Sokol v Dobo vi je imel nedavno t svoji telovadnici VL občni zbor. Kot župmj delegat Je prisostvoval zboru br. Milan Grl iz Zagreba. Obilna udeležba je pokazala, da kljub napetim razmeram, ki vladajo posebno oto meji savske banovine, sokolska misel napreduje, kar je naglasil tudi župm delegat Starosta br. Vadnal je v poročilu poudarjal veliko požrtvovalnost fflanstva. Poizkusi, da bi se društvu zadal pečat strankarstva. so se ponesrečili. Iz poročil povzamemo, da je imelo društvo svoj okrožni nastop, veliko pevsko tekmo ta več uspelih prireditev in akademij. Pri vseh prireditvah je sodeloval sokolski mo_ Stei ztoor, ki šteje 24 članov. Godbeni octeek ki ga vodi br. Srečko Kovačič, je spremljal nastope in akademije in sodeloval tudi pri drugih prireditvah. Po izčrpofii poročilih načelnika, tajnika, prosvetarja, mat-ričarke in blagajnika je bil izvoljen nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: starosta Vadnal Fran, namestnik Kovačič Miha. tajnik Kežman Anton, prosvetar Deržič Franc, načelnik Križanec Adolf. namestnik načelnika Mlinarič Leopold, blagajničarka Gerjevičeva Micika, gospodar Rovere, odborniki: RegovK, Sablič, Peterfcovič, Kovačič Srečko, Antolovlč Alojz ta Zaje Anton, namestniki Antolovičeva Cirila. Škvarc Miha Bogovič Franc, HribernBt in Tomažič; nadzorstvo: Kovačič Jože, Prestor, Antolovič Ivan ta PavEČ Andrej; razsodišče: Lapuh Miha, Kramar, Vato. vec ta Veble. Sokolska knjižnica, ki šteje 400 knjig, je poverjena dosedanji marljivi knjižničarki Gerjevičevi Miciki. Sokol rja zadanem mosta V poročilu o občnem 2ftx>ru Sokola je pomotmo izostalo, da je društveni tajnik br Bonač Anton prečital izčrpno ta skrbno sestavljeno tajniško poročilo, ki je pokazalo, da je dru- fltm ■ gahMan kta loče* ^ .• že objavljal prve rezultate s proge. Številko 1 in z njo tudi nemilo usodo prvega razočaranja je nosil veliki favorit NemSije in napovedovalec olimpijske prisege Willy Bogner, ki je bil tri četrtine proge še na čelu vse vrste, potem pa je moral kloniti že pred odličnim Italijanom Gerardijem. Naš Gustl Jakopič je bil kar drugi in je deloma delil Bognerjevo smolo. Seveda se je moral umakniti še dvema in prispel v cilj kot peti. Prvi nevarnejši je Norvežan Brodahl ki starta namesto obolelega Ročna (kot 19.) ter uide šestnajstim pred seboj. kar za njim Sved Lindgren. čigar številka se po poročilih tudi pomika zelo hitro. Potem je kmalu Finec Valonen — odličen skakač — ki mu za dve pozneje s krepkim odrivom sledi naš Knap. Hujša skupina odhaja s številkami okoli 40, Norvežan Oesterkloft, Ceh Mihal-ik, Nemec Motz in Italijan Demetz: med njimi je tudi naš Baebler. Spet trije kanonj so pri 60: Norvežan Hagen — najboljši mož norveške štafete. Šved Hogglad in Finec Nur-mea Okoli pol 11. odhaja Jakopič Albin b izu teh zvezdnikov, pet minut pozneje se poženeta spet dva težka, Norvežan Iversen in Šved Matsbo. Za pol minute narazen tečeta Nemec Dauber in naš Klančnik in rdaj gredo še bolj zadnji: Poljak Czech. *ved Larsson. Finec Uhde. znan; brat Ceh Šimunek. mrnuto za njim Tom> Dečman m Trav n*t koncu Norvežan Hoffsbakken — ta ie k mbiniranec — Finec Niemi, živali f-eh Musil, naš Smolej. samo tekaf za Finsko Jalkanen in kot predzadnji nas mali Istenič S proge s je bilo spričo velikega števi'a tekmovalcev in dejstva, da ie prvi tekmovalec smučal v cilj le dobrih 20 minut za odhodom zadnjega na progo težko ustvariti pregledno sliko o ogorčeni borbi, ki so jo imeli za čas predvsem kanoni s severa, se manj pa o tem. kako so se pred in za njimi trudili za čas svojih baTv zastopniki vseh ostalih narodov. Glavno zanimanje je prirediteljski aparat v interesu publike in namena tekmovanja posveti: oae najboljšim in kolikor toHko še svojim o ostalih pa smo morali delati račune naknadno, ko so njihovi skupni čas* že zagledali luc sveta na podstavku gor za tremi častnimi drogovi Kmalu po prehodu mimo prve kontrole jc o Ha Čehu Mihaleku. Italijanu Demetzu Švedu M?tsbu. a še boli o Švedu Larsson u U zvodnika se sliši raz burljiva napoved- Larsson ;ma pri zadri.i' kontrol" odličen čas in n- izključeno, da bo bo'iš; od Hi?ena Ko smukne po zadnji strmini, je že nps:guren in na dnu se po valja v snegu Tsk^j ie spet na nogah i" hiti dalie KI hib zamud; se mu zasmehlj^ — zlata kolajna Todfl zadaj sta še Niem* in Ta'kanen sekunde tečeio in preden \f kai glasu 0 ni:h i™13 n->te-p čas razlike in Švedska ima še prvo zlato kolajno Nekaj številk O naših smo podrobno poročali v prvem poročilu Izmed 75 startujočiih smo 6 K.an-čnikom — ki nam zdaj že drugič prinaša več kot smo mogli računati — zasedli nadvse. lepo 23.. s Smoiejem pa 25 mesto, z ostalima dvema pa dobro sredino dolge vrste. Kako so se sprednjeevropski smučar ji že približali severnim, kaže najbolj iz boren čas dveh dolgoletnih češkoslovaških prvakov Mihalaka in Šimneka, ki sta z raz liko manj kot 5 minut prišla na 10 in 11 mesto Drugo zelo močno ekipo iz srednje Evrope, je poslala Italija, ki ima za Čeh' tri mesta med prvimi dvajsetimi in obenem delen obračun za štafeto, kjer so morali Cehi ostati za njo Tretji so Nemci, ki imajo med elito le še dva. Motza in Kauf-rnanna in sta Dauber m Seiler zdrknila že daleč nazaj, čeprav so pri štafeti trdili, da so bile pri prvem krive desetega mesta — maže. Japonci imajo prvega moža na 33.. Atneričani na 35., Kanadci na 48. Latvijci na 51.. Bolgari na 54. in Rumuni na 60. me stu Zadnji pa se spet Turek s časom 2:09:36. Še težji kot prvi je iz mnogih razlogov biti zadnji, kaijti On mora šele dokazati. da je pravi športnik. V kombinaciji bo bolj stiska. S skakalci smo prišli danes pri teku le na 29. 31-in 42. mesto in imamo pred seboj imena, s katerimi tudi na skakalnici ne bo šlo lahko Morda nam bo nekaj manj znanih kandidatov in malo sreče pomagalo na vzgor, toda mnogo na boljše se nam ne bo obrnilo niti preko mosta Trenutno zao stajamo za vsemi skandinavskimi država mi in še Češkoslovaško, Italijo. Avstrijo Nemčijo. Švico. Poljsko in tudi Ameriko To je dolga veriga 28 kandidatov, za neka tere države podvojenih, trojnih ali kar štirih tako da nam ta najbolj težavna disci plina ne obeta največjih lovorik ne glede na to, da smo za enega tekmovalva prikrajšanj že kar na startu. Sicer pa pri vsem tem velikem ropotu in mrzlični naglici, s katerim se razviia od ure do ure vsakdanji spored, skoraj pozab- ljamo, da smo na olimpiadi, kjer sodeluje elita športnikov vsega sveta, ki gojijo te športe že desetletja, tekmujejo na zimsitzh olimpijskih stadionih, odkar so jih začeli graditi in 90 se za Gannisch še posebej pripravili kakor se mi nismo mogli Toda tudi v najboljšem primeru bi se morali za- vedati,. da gremo na olimpiado, ne pa na mednarodno tekmo v omejenem obsegu, kjer se da glede udeležbe marsikaj prikrojiti. Skozi to priimo moramo gledati na naše rezultate in 6 teh vidikov moramo olimpijcem vse prizna -L. S. biti dolžni našim nje. Včerajšnji skok? Garmisch-Partenkirchen^ 13. febr. Ob kia^uem v.ttnenu m pred 70.000 gte-daici — na castn; tribuni so biii tudi Kancelar Hitler ter ministri Garing. dr. Goe-beis in Btomberg — 90 se vršili danes dopoldne skoki za kombinacijo na man skakalnici. Star.elo ie 47 tekmovalcev, med njimi kot giavni tavoriti Norvežan m z največjimi izgledi Čehoslovak Šiinunek. Skoki 6ami, Norvežanom sicer niso prinesli nobene premoči in so s Hoftsbakkenoin priš.i šele na 13. mesto, toda njihov naskok v točkah pri teku ie bil tako veiik, da so vri trije v teku. ostala nespremenjeno na svojih mestih tudi za kombinacijo ter zaslužili kar tri kolajne v tei disciplini. Favorit Šimunek je skakal*preveč oprezno in kratko, tako da je zlezel za mesto nižje, kot je bil v teku. V skokih Baebler najboljši Naši so bili pazljivi. V močni konkurenci bi lahko pri najmanjši neprevidnosti šli tja do zadnjih mest NajbJ.isi ie bil Baebler, ki je s skokoma 41 in 42 m in dobrim stilom zasedel 29 mesto. Dečman in Jakopič Albin sta storila svojo dolžnost ter se uvrstila ne 3i. m 36. mesto. Dečman je skakal 41. in 42.5 m, Jakopič pa v prvem skoku zelo kratko 37.5 m. drugič pa je potegnil na 42 m. V dobri uri so bili skoki končani. Padcev je bilo zelo malo. kar je pn kvaliteti tekmovalcev in pri pomenu vsake pogre-ške popolnoma razumljivo Rezultati skokov 1. Valonen (Finska), 52 in 54.5 m. 222.6 točke, 2. Eisgruber (Nemčija) 51.5 in 49 m, 212.1, 3. Marusarz Stanislav (Poljska) 51 in 50 m. 208.9. 4 Dellekarth (Avstrija) 48 im 49.5 m, 207.4. 5. Murama (Finska) 49 in 48 m. 20i.8, 6. Mobraeten (Kanada) 49 in 52.5 m. 205, 7. Seki?uchi (Jaiponska 49 in 53 m, 203.2, 8. Sekiguchi (Japonska) 49 in 53 m, 9. Vrana (ČSR) 48.5 in 49 m 200.6, 10 NVestman (Švedska) 47 5 in 46.5 m. 199.3. Kakor rečeno so Norvežani s Hoffsbak-kenem zasedli šele 13 mesto Zmagovalec v kombinaciji Hagen je skočil 42 m 46 m. 29. Baebler (Jugoslavija) 41 in 42 m, 177.5, 35. Dečman 41 in 42.5 m, 169.1, 36. Jakopič Albin 37.5 in 42, 166.9, Rezultati kombinacije 1. Hagen (Norveška) skupno število ▼ teku in skokih 430.3. Hagen je dobil pri skokih 190.3 tečke, 2. Hoffsbakken (NorveSka) 227.8 in 192, je 419.8, 3. Brodahl (Norveška) 225.5 in 182 6, :e 408.1, 4. Valonen (Finska) skupno število točk 411.2, 5. Smunek (ČSR) 324.3, 6. Oesterkloft (Norveška) 393.8, 7. a)Marusarz Stanislav (Poljska) 393.8, 7 b) Murama (Finska) 3933, 8. Lahr (ČSR) .387.4, 9. Nikuren (Finska) 383.8, 10 Vestman (Švedska) 382.7 33. Dečman (Jugos'avi a) 162.J m to je 331.4, v35 Jakopič Albin (Jugos'avi.») 160.8 in 166.9, to je 327.7, 37. Baebler Leon (Jugoslavija) 139.2 in 177J, t j. 316.7. Žrebanje za 50 km Za vztrajnostni tek na 50 km so bili danes tekmovalci izžrebani Kot Prvi bo šel na progo edini Grk. ki tekmuje v smušHh disciplinah na olimpiadi. Smolej je dobil štev. 6, Knap 17, Žemva 28, Senčar pa 39, Vseh tekmovalcev .ie 45 iz 16 držav. Umetno drsanje parov V umetnem drsanju parov si je priborila zlato kolajno Nemčija, katere dvojico Herbert Maxie — Baier Erast so sod. niki z mestno številko 11 in toSkami 11.5 postavili na prvo mesto Splošno mnenje pa je bilo. da bi prvo mesto zaslužila avstrijska dvojica brat in sestra Pausin, ki sta dobila mestno številko 19.5 tn 11.4 točke. Sledijo: 3. Rotter- Szollas (Ma. džarska) 32.5, 10 8: 4. brat in sestra Sze_ kreneyessy (Madžarska) 38.5. 106; 5 Vin. son. Hill (Amerika) 46.5, 10.4; 6 tram _ Reburn (Kanada) 58.5. 9-8. Drsanje na I500 m V hitrostnem drsanju na 1500 m sta prvi mesti pripadli Norvežanom. 1. Mathisen 2 : 19.2 (nov olimpijski rekord), 2. Ballangrud 2 : 20.2 (bolje od dosedanjega olimpijskega rekorda), S. Vase. nius (Finska) 2 : 20.9, 4. Freisinger (Amerika) 2 : 21.3, 5. Stiepl (Avstrija) 2 : 21.4, 6. Wazulek (Avstrija) 2 :22.2. V nedeljo prvo kolo nogometnega prvenstva Naš podsavezni prvi razred je razdeljen v dve skupini po pet klubov. V ljubljanski skupini tekmujejo Ilirija, Primorje, Hermes, Celje in kranjski Korotan. V mariborski skupini pa sodelujejo železničar, Rapid in Maribor iz Maribora, potem še čako-večki SK in celjski Atletiki. To nedeljo nastopijo štirje pari, od katerih bosta tvorila osredje zanimanje v naši skup:nj borba med Primorjem in Ilirijo, v mariborski skupini pa srečanje med železničarjem in Rapidom. Korotan in Maribor sta prosta. Hokej na ledu Kljub borni zimi se je IHriji posrečilo napraviti potrebno ledeno ploskev. Na njej se bodo pomeri i v hokeju na ledu Avstrijci in pa naši Iliri jan'. in sicer v dveh tekmah v 6oboto ob 20.30 in v nedeljo ob 9.30. Slalom klub 34. (Tajništvo.) V nedeljo je skupni članski izlet na Gorjuše. Odhod v soboto ob 18.37. Smuka je idealna. L. Z. S. P. (Službeno.) Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Ob 19.30 je seja podsaveznega mladinskega odseka. Prosimo točnosti in polnoštevilne udeležbe. Službeno iz s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam 16 februarja: Primorje-Ilirija Jok-sič stranska sodnika Jenko. Mandič, pred-te^ma Hobacher; Celje-Hsrmes Camernik; Zelezničar-Rapid Ramovž (sporazum); CSK-naj si določi sam rezervo iz vrst maribor-Atletiki Schn;ller, v primeru zadržanosti skih sodnikov; k ostalim predtekmam delegirajo sodnike krajevna poverjeništva. Časi in igrišča so razvidna iz objav poslovnega odbora Lahkoatletski trening pod vodstvom la-hko-atletskega športnega učitelja, g. Kletna v Mariboru. Danes trening na Jgrišču Raipida, in sicer od 11.30 do 1230 ter od 16. naprej; jutri od 19. naprej trening v telovadnici na Miklošičevi; v nedeljo od 9.30 ure dopoldne trening na igrišču Ra-pida 2. S. K. Hermes. Danes ob 20. seja cen-tra'nega odbora v restavraciji Keršič na Celovški cest\ S. K. Svoboda. Danes ob 19. strogo obvezen članski sestanek. Prvo moštvo igra v nedeljo predtekmo na igrišču Primorja. Po članskem sestanku seja odbora. Gospodarstvo Avstrijski izvoz lesa v Italijo Avstrija se, kakor znano, ni priključila gospodarskim sankcijam in je pričakovala, da se bo po uveljavljenju teh sankcij avstrijski izvoz lesa v Italijo ogromno dvig. nil Najnovejše številke. avstrijske izvozne statistike pa kažejo, da je po povratnem znatnem dvigu izvoza v novembru v naslednjih dveh mesecih (v decembru in lanuarju) izvoz zopet popustil Tako je Avstrija v novembru izvozila v Italijo 3938 vagonov mehkega rezanega lesa, v decembru 3789 vagonov, v januarju pa je izvoz zdrknil navzdol na 2633 va_ gonov Okroglega lesa je Avstrija izvozi, la v Italijo v novem Dru 140 vagonov, v decembru 308 vagonov v januarju pa 374 vagoJov Kakor vidimo se je zadnje mesece povečai le izvoz okroglega iesa v Italijo Izvoz brusnega lesa v Italijo, ki je v decembru narasel na 422 vagonov, je v januarju zopet popustil na 242 vagonov. Kakor nam kažejo gornje številke, ni obseg povečanja avstrijskega izvoza lesa v Italijo tak, kakor bi bilo pričakovati glede na popoln zastoj izvoza iz Jugoslavije Zlasti v januarju je opažati precejšnje nazadovanje, kar pripisujejo Avstrijci tež-kočam v plačilnem prometu Zato je tudi v sredo avstrijski delegat dr Schtller od- potoval v Rim, da se znova pogaja zaradi plačilnega prometa Pred dobrim mesecem je bil sicer sklenjen nov plačilni sporazum, po katerem bi Italija izvršila večja plačila. navzlic temu pa obstojajo, kakor zatrjujejo dunajski listi, še vedno težkoče. Avstrijski izvozniki zahtevajo predvsem, da bi bih zavarovani proti eventualni iz. premembi tečaja italijanske lire. Ves avstrijski izvoz lesa je v januarju znašal 7303 vagone nasproti 6316 vagonom v lanskem januarju Povečanje torej ni baš znatno v primeri z lanskim letom, kar je deloma pripisati tudi okolnosti, da je avstrijski izvoz v nekatere druge države pre. cej nazadoval Tako je znašal v januarju avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v Nemčijo le 141 vagonov nasproti 502 vagona v lanskem januarju, izvoz v Madžarsko je nazadoval od 353 na 302, v Francijo pa od 122 na 103 vagone Zmanjšal se je tudi avstrijski izvoz okroglega lesa v Nemčijo od lanskih 1793 na 1646 vagonov in v Švico od 267 na 34 vagonov Le Izvoz brusnega lesa v Nemčijo se Je dvignil od lanskih 268 na 894 vagone, dočim Je pri izvozu v švico zabeležen padec od 602 na 321 vagonov Dotok zlata in deviz Poslednji izKaz Narodne banke od 8. februarja zaznamuje ponovno znaten dotok zlata in deviz v višini 21 milijonov Oin, dočim je v zadnji Četrtini januarja znašai dotok 23.3 milijona Din v tretji četrtim pa je bil zabeležen odtok za 27.3 milij Din. Predvsem so se povečale devize izven podlage za 11.3 na 323.8 milijona Din, dočim je zlata in devizna podlaga sama narastla za 9.7 na 1501.2 milijona Din. V zlati in devizni podlagi je naraslo zlato v tresor-jih Narodne banke za 10.7 milijona Din. dočim je zlato v inozemstvu za malenkost nazadovalo. Zaloga kovanega denarja v niklu in srebru se je v prvi četrtini februarja zopet povečala za 15.3 na 374.4 milijone Din, tako da je bilo 8. t. m. v prometu le 826 milijona Din kovanega denarja, (lani na isti dan je bilo v prometu za 971 milijonov Din kovanega denarja). Posojila na menice so se v prvi četrtini februarja zmanjšala za 6.9 na 1448.2 milijona Din. dočim so se lombardna posojila povečala za 0.9 na 256.9 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil za 19.9 milijona Din in je znašal 8. t m 4867 milijo nf> Din. Pri tem stanju je obtok bankovcev za 556 milijonov večji nego lan) ob istem času, dočim je obtok kovancev za 145 milijonov manjši. Obveznosti na pokaz so se povečale sa 108 na 1K14 6 m"fVina Din. Pri tem so se ter1atv° po fcirovnih računih zmanjšale za 19.5 na 664.2 milijona Din, obveznosti po raznih računih pa so narasle za 27.4 na 837.4 milijona Din. Zlato in devizno kritje se je nekoliko povečalo na 30.22% (prejšnji teden 30.17), kritje v samem zlatu pa 27.85% (27.77). Dviganje indeksa cen se je ustavilo Kakor znano, 6e je naš indeks cen v trgovini na debelo v drugem polletju lanskega leta mesec za mesecem dvigal. Dočim je v juliju znašal 63.3 točke (1926=100). je do. decembra narasel na 71.6 točke, taiko da se je v petih mesecih dvignil za 13.2%. Studijski oddelek Narodne banke objavlja sedaj indeksne številke za januar, iz i katerih je razvidno, de se je dviganje indeksa ustavilo. V januarju je splošni indeks za malenkost nazadoval, in sicer za 0.5 na 71.1 točke nasproti 64.5 v lanskem lanuarju in 62.9 v pred'anskem januarju Pri posameznih delnih indeksih smo v lanuarju zabeležili naslednje spremembe Tndeks rastlinskih proizvodov je v primeri z decembrom nazadoval za 0.7 na 83.0 točke (v lanskem januarju 62.9) Indeks cen živine ln živinskih proizvodov pa ie v več-ii meri nazadoval, in sicer za 2.7 na 56 7 točke (lani 58.6) Indeks mineralnih proiz vodov je ostal nespremenjen in znaša 81.1 •očke (lani 7S.8). le indeks cen industrijskih proizvodov se ie nekoliko dvignil za 0.7 na 70.2 točke Kakor splošni indeks, tako je nazadoval tudi indeks cen glavnih izvoznih proizvodov, in sicer za 1.1 na 67.7 točke (lani 62.6), dočim je indeks cen glavnih uvoznih proizvodov popustil le za 02 nt 71.9 točke (lani 68.0). Napetost med obema indeksoma se je torej v januarju v našo škodo povečala od 3.3 na 4.2 točke; seveda pa je treba upoštevati, da je bila ta napetost prejšnja leta mnogo večja, saj je v lan skem januarju znašala 5.4. v predlanskem januarju pa 13.7 točke. Gospodarske vesti = Za povečanje naše produkcije oljnih semen. Včeraj se je vršila v Beogradu v oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva pod predsedstvom ministrovega pomočnika Novakoviča konferenca širšega posvetovalnega odbora za pospeševanje gojenja oljnih rastlin. Poleg strokovnjakov kmetijskega ministrstva, kmetijskih fakultet v Zemunu in Zagrebu, kmetijskih nazornih in oglednih postaj so konferenci prisostvovali tudi zastopniki domače industrije jedilnega olja. Na konferenci so proučili vprašanje možnosti za proizvajanje oljnega semenja, tako da bi z domačo produkcijo krili vse potrebe domače industrije. Kakor znano, uvažamo se vedno velike količine tega semenja sa našo domačo industrijo iz tujine. Naš uvoz oljnatih semen in plodov, ki je l. 1932. znašal 2516 vagonov, je padel v naslednjem letu na 2069 vagonov in v predlanskem letu na 1319 vagonov; lani pa se je zopet dvignil na 2033 vagonov. V primeri r prejšnjim letom je vrednost tega uvoza lani narasla od 39.4 na 60.4 milijona Din. = Razširjenje javnih in carinskih štela, dlšč na Sušaku Sušaška mestna občina je predlanskim zgradila velike javna in carinska skladišča in je s tem ustvarila pogoj za razvoj Sušaka kot uvozne luke zlasti za kolonialno blago ,ki je Slo prej po. večini preko Trsta, kakor tudi za tfazvoj Sušaka kot tranzitne luke Promet v teh skladiščih se je lani proti koncu leta Se tako povečal, da je morala mestna občana pričeti z razširjenjem obstoječih zgradb. Medtem ko se je v prvem polletju lanskega leta mesečna količina vskladiščenega blaga gibala med 17 000 in 24.000 stotov, je v decembru narasla že na 41.000 stotov. Te dni so pričeli graditi pomožno zgradbo, ld bo dolga 48 m in široka 33 m. Z dovr. šitvijo te zgradbe se bo kapaciteta javnih skladišč še znatno povečala Predvsem bodo uporabili to pomožno zgradbo za vskladiščenje pomaranč in limon, ki se sedaj v velikih količinah uvažajo preko Sušaka, ne samo za potrebe naše države, temveč tudi kot tranzitno blago za 6eho. slovaško = Japonsko predivo za naše tekstilne tvornice. Kakor znano, smo do arede lan. skega leta pretežni del potrebnega bom. bažnega prediva uvažali iz Italije, pozneje ko je Italija izgubila konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu, pa predvsem iz CeSkoalovaAke. V zadnjih mesecih so pri dobavah prediva iz Češkoslovaške nastopile težkoče, ker je češkoslovaška uvoz prediva v klirinške države kontingentirala. Sedaj so se pojavile na našem trgu japon. ske tvrdke, ki ponujajo dobavo prediva v najkrajšem čaau. Japonsko blago je baje pri enaki kakovosti še za 4 Din cenejše, nego č škoslovaško. Prva pošiljka je že na potu. = Rumunski izvoz v Ita>ijo. Dočim je naš izvoz v I.ali jo že v deconbru praktično prenehai (vrednost našega izvoza se je zmanjšale od 69 milijonov Din v novembru na 4 milijone v decembru), beleži rumunska statistika zunanje trgovine sicer precejšnje nazadovanje, vendar ne v takem obsegu, kakor pri naCen-trala francoskih kaznilnic« lastne ladje, ki vozijo med Francijo. Guyano in Novo Kaledonijo. Večinoma so to izranžirane ladje, od črvov preluknjani brodi, polni podgan. Te ladje so preuredili v plavajoče ječe. Na In contumaciam obsojena na smrt Dr. Ante Pavelič vodja teroristične Bknpine, ki je organizirala marsejski zločin Kvaternik, desna roka dr. Paveliča takšni ladji je sto železnih kletk, a v vsaki kletki je prostora za deset zločincev. Kletke so tako napravljene, da se lahko v dveh minutah potopijo pod vodo. Kaznjenci so med vožnjo vkovani v težke verige, ki so še obtežene z železno kroglo. V kletkah vlada popolna tema. Samo zjutraj zarana in zvečer odpro linlce za četrt ure. Takrat dobe kaznjenci malo svežega zraka. Na vsakem hodniku med dvema kletkama patrulji rajo po štirje pazniki z nabito karabinko. Straža se menja vsako uro. »Banjar«, L j. kaznjenec, ki je določen za Hudičeve otoke, mora skozi več postaj. Prva teh postaj je ogromna jetnišniea Fresnes, kompleks petih kaznilnic Še preden prispejo v Fresnes vedo zločinci, da je prvi zakon v Fresnesu mir in tišina. Vsaka besedica, vsak poskus razgovora s komurkoli poslabša jetnikov položaj. Neslišno se odpirajo mogočna železna vrata v tečajih. Pazniki odvedejo nove jetnika najprej v veliko dvorano, kjer jih preiščejo, slečejo in vpišejo v seznam. Polg imena jim odtisnejo tudi prste. Ko je to opravljeno napotijo vsakega kaznjenca v posebno celico. Ob šastih zjutraj se oglasi sirena. Pol ure pozneje odpeljejo kaznjence na dvorišče, kjer korakajo pol ure drug za drugim v krogu. Ko se kaznjenac vrne v celico, najde tam dalo, ki ga ima izvršiti. Od 7. do 10. ure traja delo, potem prinesejo hrano—juhe in črnega kruha. Po jedi počivajo, potem zopet delajo od 11. zjutraj do 17. popoldne. Takrat dobe »obed«—običajno porcijo stročja. Kandidati za CaTenne ostanejo v Frasne-su samo dva. največ tri mesece. Kadar se jih nabere dovoli za >convoi« t j. transportno kolono, jih odvedejo v domači »banjo« na otoku Št Martin de Pe. nedaleč od obrežne trdnjave La Rochelle. To je druga postaja na poti v Guyano. Kaznjenca okujajo na tej poti v železje. To potovanje Je zelo mučno in traja več dni. Navadno prispejo kaznjenci na cilj zelo izčrpani. V La Rochelhi sprejmejo kaznjence št<>-vilni pazniki iz trdnjave. Snamejo jim okove t nog, zato pa jih priveze jo po deset skupaj na verigo, M ima na obeh koncih zapestne okove. Skupinam mladih in močnih kaznjen-eev pridružijo po več starejših in slabotnih zločincev. La Rochelle je jetnišniea, kjer prebijejo kaznjenci samo par dni. Po tem času odpremijo skupino naprej v pristanišče, kjer že čaka nanje ladja s celicami. V eni uri prispejo zločinci na prirodni rajski otočič St. Martin de Re. Uro hoda je do pustega in mračnega kazniiniškega poslopja. Pot drži skozi cvetočo pokrajino, mimo bohotnih vrtov in čez travnika, skozi bogate vasi. Povsod svobodno, vabljivo življenje, zlata svoboda... Jetnišniea v tem kraju je že pravi »banjo«. kjer vlada železna disciplina. Blizu jetnišnice je stara citadela, kjer je garnizi-ja v vedni pripravljenosti. Kaznjenci morajo zdaj skozi troje vrat in troje zidov, ki jih loči med seboj globok jarek kakor v srednjeveški trdnjavi. Jetnikom snamejo okove, jih slečajo in preiščejo. Na otoku Re je življenje za kaznjence prava muka. Tudi tu vlada zakon molčanja in miru. Delo je zelo trdo in obilno, kazni 90 hude. Upornike okujojo za najmanjši prestopek v železje ob pičli hrani. Končno je življenja in čakanja na tem otoku konac. Nekega dne se pripeljejo pazniki iz CaFenne. Ti prevzamejo kaznjence in jih odvedo na ladjo, ki odpluje proti Hudičevim otokom. Na teh otokih se v zadnjih tridesetih letih ni prav nič spremenilo Mislite si ozek skalnat otok. kakšnih 800 m dolg in 200 m širok z nekaj kokosovimi drevasi na pustih rebrih ob neznosni vročini, ki privede človeka na rob blaznosti. Poleg tega ravnajo pazniki z jetniki zelo surovo Glavno kaznil-niško poslopje, v katerem je prostora za več tisoč jetnikov, je več milj oddaljeno od mesta Cayenne. Iz tega pekla je poteg skoro nemogoč, čeprav se od časa do časa primeri, da se kdo ukrade v svobodo. Jetniki, ki snujejo pobeg, navadno ne mislijo na ovire. Mnogim se sicer posreči, da pobegnejo z otoka, a med njimi jih ni malo, ki postanejo žrtve viharja ali pa jih požro morski psi Jetnika-beguna, ki ga zasačijo, pa kaznujejo z razmmi poostritvami. Na Hudičevih otokih in v Cayenne je prostora za kakšnih 7000 kaznjencev. Med njimi so često Arabci, Afričani in Kitajci iz Francoske Indokine. Nedaleč od Isie Ro-yale se vlečejo v dolgih vrstah grobovi kaz- njencev. V njih počivajo mrliči brez razlik« drug poleg drugega. Takšen je navadno ko nee življenja v tem peklu. Dan ženskih molitvenih ponudb Letošnji 29. februar na Angleškem Letošnje leto je prestopno. Po stari tradiciji pa imajo na Angleškem vse dame, ki bi se rade poročile, 29. februarja pravico, napraviti samcem ženitne ponudbe. Na Amgleškem je po zadnjih statistikah okrog 2.600.000 neporočenih deklet in žensk, gotovo jih je med njimi lepo število, ki z nestrpnostjo pričakujejo 29. februar. Ne bo jim pa 'ahko dobiti ženina, kajti nove sta- Evropski, svetovni in olimpijski prvak na ledu Norvežan Ballangrnud je zmagal v drsanja na 500, 1500 in 5000 m in si priboril zlato olimpijsko kolajno v Ga-Pa tistike isto tako govore, da prede v zadevi moških v tei deželi pr^fi i'" je namreč 20.933.000, moških pa samo 19,357.000 in moški so na Angleškem bolj nego kje drugje navdušeni za samsko življenje, posebno v teh časih, ko je na delovnem trgu tako slata. Nemara bi imele neporočame angleške dame več uspeh < bi imele takšne pravice — pri nas. kajti, kakor nas je poučila nedavna statistika, je naša država med zelo redkimi, kjer prevladuje po številu moški spol Sicer pa naj omenimo, da izvira zgoraj omenjena pravica Angležinj v prestopnih letih s Škotskega. Pred davnim časom je neko 22 letno dekle iz Shropshlrea napravilo nekemu tamošnjemu plemenitašu baš na 29.' februarja možitveno pogodbo, mož pa je podjetno dekle odklonil, ker se mu je zdelo, da ženske takšnih ponudb pač ne smejo postavljati. Dekle pa se Je obrnilo na sodnike, ki so dali njenemu pogumu prav, nato pa se je poročila s sinom nekega viteza. ki si ga ja sama izbrala. Londonski hoteli in nočni lokali se še danes strogo držijo tradicije 29. februarja. Tega dne dame nimajo samo pravice, izbirati si moža, temveč tudi same naročajo jedi in pijače in same plačujejo ter dajejo napitnine. V plesnih lokalih ne sme noben mo5ki k plesanju, dokler ga ne povabi kakšna Evina hčer in če ga nobena ne povabi. mora pač obsedeti. Ta dan je torej v vsakem oziru za moške nevaren in zagrizenim samcem ne priporočamo, da bi ga šli preizkušat na lastni koži v deželo Albi-ona. Zubkova so sežgali Truplo proslulega pustolovca Zubkova, ki je pred kratkim umrl za pljučno tuberkulozo v Luksemburgu, je dala njegova mati prepeljati v Mainz, kjer so ga v krematori-ju upepelili. ANEKDOTA Nekega mrzlega zimskega dne je kralj Edvard VHI.. tedaj še princ Waleški, ko se je odpravljal iz nekega londonskega restorana. opazil, da mu je bil nekdo odnesel zimsko suknjo. Policija je začela tata takoj iskati in ni trajalo dolgo, da ga je privedla pred princa in z njim tudi suknjo. Ves rdeč od srajnu je mladi mož priznal, da je suknjo odnesel samo zato. da bi imel spomin na princa. Princ se je nasmehnil in dejal: »Že prav, toda če boste prihodnjič hoteli kaj takšnega storiti, tedaj mi ostavite. prosim, vsaj svojo suknjo«. VSAK DAN ENA Postani in ostani član Vodnikove družbe! »Strašno sem prehlajen. Ali mi morefi svetovati kaj proti temu?« »Vzemi dva močna konjaka.« »Nak, tega ne prenesem.« »Potem je sploh brez pomena, da ti še kaj svetujem.« k»Tide>-*s teeiMJ Levo zgoraj: hudičeva otoka Royale in St. Joseph sredi samotnega morja — Zraven v sredi: hodnik s celicami jetnišnice v Guyani — Levo spodaj: kaznjenci v deportaciji morajo prevažati sebe in tovor v težkih čolnih pod strogim nadzorstvom/ paznikov — Zraven v sredi: skupna spalnica jetnikov — V kroga desno zgoraj: notranjost jetniške ladje St. Martiniere, ki prevaža zlodnce iz Francije — Pod krogom: pokopališče jetnikov z mrtvaškimi lobanjami Kulturni pregled Slovar slovenskega jezika Medtem ko je izid »Slovenskega pravopisa« povzročil v naši ja/nosti majhno nevihto in zapustil za seboj še večje razprtije med čuvarji našega jezika, v občinstvu pa staro negotovost, kaj je Prav in kaj ni prav, izhaja skoraj neopaženo Glonarjev obsežni »Slovar slovenskega jezika«. Z njim izpopolnjuje Umetniška propaganda (inž. H. Uhlir) svoja leksikalna dela. izmed katerih sta »Poučni slovar« in »Domači vedež« že izšla, »Trgovsko - gospodarski leksikon« pa de izhaja. V javnosti je bilo samo ob izidu prvega zvezka »Slovarja slovenskega jezika« nekoliko hrupa, ki je Pri nas že kar naraven pojav, če gre za kakršnakoli jezikovna vprašanja. Dr. Joža Glonar, ki si je naložil znatno večje delo, kakor sta ga izvršila dva sestavljaloa »Slovenskega pravopisa« s Pravopisno komisijo vred. je odgovoril svojim kritikom na platnicah drugega zvezka. Tu se med drugim posmehuje tistim, ki bi hoteli imeti »pod isto streho dom, cerkev, brivnico in trafiko« in pravi v odgovoru slovničarju A. Brezniku, da slovar ne pridiga nikakih »neopravičenih novosti«. marveč samo inventarizira to, kar se že davno govori in Piše med onimi Slovenci, »ki jim obzorja ne omejujejo štiri stene šolske učilnice«. Naposled obete obenem z naslovom za celotno knjigo obširen uvod z razlago in motivacijo posameznosti, ki jih slovar prinaša. »Tam bo prostora tudi za razne opombe slovniškega značaja, ki jih je težavno ali celo nemogoče spraviti v alfabet tako. da bi bilo od njih kaj koristi. Vse skupaj bo tako sumaričen odgovor na dosedanje in bodoče opombe, kritike, želje in ugovore ki se bodo po možnosti v delu samem upoštevali. . .« Doslej je izšlo trinajst zvezkov dr. Glo-narjevega »Slovarja slovenskega jezika«, kar pomeni 208 strani dvostolpčnega tiska ali 416 stolpcev, katerih vsak obravnava nekako 30 besed, izvzemši stolpce, v katerih so posamezne važne besede zavzele večji prostor. Trinajsti zvezek je sklenila beseda »mešati«. Tako je slovar dospel nekako do polovico poti. kar nas še prav posebno opravičuje, da opozorimo na to. po krivici premalo uvaževano leksikalno delo. Dr. Glonarja »Slovar slovenskega jezika« je sicer Po obsegu skromnejši, vendar pa po značaju in metodi podoben pravkar izhajajočemu slovarju češkega jezika, ki ga sestavlja Vaša in Travniček. Prvenstveno je novi slovar pravopisni in opravlja tedaj isto nalogo kakor »Slovenski pravopis«. Treba je takoj omeniti, da vsebuje številne tujke in njih pravilno pisavo, vendar ne raz.lasra pomena teh besed: v tem pogledu ga mora čitatelj izpopolniti s slovarčkom tujk. Tako je sestavlialec dobil več prostem za druge. domače besede, vendar je to vzliV vsem njegovim ugovorom otipljiva po-rmnikljivost. ker bi slovenski izrazi za tujke prav tako sodil na to mesto. kakoT sodi sem razlaera manj znanih domačih besed Todn tn nnmnnjkljivost ni bistveno važna, ker jo lahko nadomestimo z drugo knji- go istega avtorja in založbe. S »Slovenskim pravopisom« je slovarju skupen tudi pravo-rečni značaj. V tem pogledu je dr. Glonarja slovar jasnejši; tam. kjer je beseda povsem zastarela ali napačna, jo križ jasneje kakor znaki »SI. pr.« izloča iz rabe. Strokovni kritiki utegnejo najti v marsikateri rešitvi spornega vprašanja zgolj osebne nazore, vendar bo treba pogledati, kakor poudarja dr. Glonar v odgovoru A. B., kako in s čim so podprti; to pa si je sestavljalec pridržal za svoj obsežni uvod in nanj bo treba počakati Poleg tega je novi »Slovar slovenskega jezika« tudi kulturni in fraze-ološki slovar. Posebno tehten je glede fra-zeologije, v kateri smo si doslej lahko pomagali samo s Pleteršnikom. Prinaša tudi mnogo krajevnih imen, več kakor jih najdeš v kateremkoli jezikovnem slovarju, ter označuje morebitne Posebnosti njih pregibanja in posebej še pravilne pridevniške oblike. To velja tudi za tuja in domača osebna imena: pri slednjih je večkrat razložen tudi njih izvor. Zaradi frazeologijc so nekatera gesla seveda daljša, pri nekaterih (glej na pr. iti. iz. ki) je razlaga prav podrobna in odpravlja marsikatero nejasnost. Za primer obsega vzemimo črko B, ki ima v »Slov. pravopisu« okrog 500 gesel, v Glonarjevem »Slovarju slovenskega jezika« pa okrog 650 gesel. V podrobnostih se Glonarjev slovar v tem in onem razločuje od »Slov. pravopisa«. Medtem ko slednji uveljavlja pri samostalnikih, ki zaznamujejo delujoče osebe, končnico — alec, — ilic (na pr bralec), izvzemši nekatere izjeme"), pozna Glonarjev slovar samo bravca. Po novem pravopisu je dopustna samo oblika Beograd, beocrrajski kar se nam zdi pravilnejše. toda »Slovar slovenskega jezika« ostaja pri Belgrad. bel-grajski. Pisava tujih osebnih imen. posebej še francoskih, se ujema s Pravopisom Znanstvenega društva. Nekatere oblike (na pr. črez namesto čezl uvaia zopet v pismeni jezik, medtem ko jih Slovenski pravopis izloča Sicer pa se bo ob zaključku slovarja nudila bolj poklicanim peresom hvaležna prilika, da ocenijo delo dr. Glonarja zlasti s te strani. Delo. ki si ga je naprtil avtor »Slovarja slovenskega jezika«, je obsežno in zelo odgovorno. Novi priročnik se bo po dovršitvi uvrstil med najpomembnejše slovenske izdaje najnovejšega časa. Čeprav je marsikatera reč v njem sporna (ali niso sporne tudi nekatere rešitve »Slov. pravopisa«?), bo novi slovar, ki je po svojem značaju edinstven. samo poglobil in razširil slovensko jezikovno kulturo. Pri njegovem sestav-Ijalcu ie nemalega pomen" tudi to da ni samo jezikoslovec in zlasti še slovničar. marveč tudi prevajalec m kritik leposlovnih spisov, torej mož. ki je s slovenskim jezikom v neposrednem, živem in tvornem odnosu. Njemu in založbi, ki je preskrbela novemu slovarin primerno knjižno opremo, želimo, da bi čimprej uspešno dovršila zaslužno delo. —o. Slovenska disertacija v Reymontovih „Kmetih" I>ne 14. t. m. promovira na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije naš novinarski tovariš, pesnik in kritik Tine Debeljak. Pred promocijo je izšla v knjigi na 118 straneh njegova inauguralna disertacija z naslovom »Reymontovi Kmetje v luči književne kritike« Z njo se le dokaj skromna polonica v naši Literaturi obogatila za literarno zinanstveno delo ki utegne zanimati širše kroge. Mogočni roman poljskega pisatelja St. Wl. Reymonta >Kmetje< je v letih 1929—31 izdala Slovenska Matica v prevodu dr. J Glonarja štiri zajetne zvezke obsegajoča epopeja je bila mnogim sloven-" skim čitateljem pravo slovstveno razodetje ki »Kmetje« so upravičeno zavzeli eno naj častnejših mest v mnogih slovenskih dru-žijiskih knjižnicah. Zaradi stalnega povpraševanje je Slovenska Matica ponatisnila med tem razprodano prvo knjigo Verjetno je, da bo ta obsežni prevod iz poljske literature dosegel celotno drugo izdajo. Razprava dr Tineta Debeljaka je, koli kor venio.na naši univerzi prva doktorska disertacija iz ooljske literature. Pisec bi je bil nekaj časa lektor slovenskega jezika na krakovski univerzi, je obdelal vso obširno literaturo o Reymontu in posebej še gradivo v »Kmetih« in tako zbral gradivo, ki ga v tej obliki nimajo niti Poljaki. V uvodu obravnava Reymontovo življenje pred vstopom v književnost: pisano življenje nadarjenega samouka, ki je bil krojač, potujoči igralec, železničar in pod varšavskim^ mostovi in v cerkvah prenočujoči pro-letarec Nato opisuje njegove pisateljske začetke in prihaja k zasnovi »Kmetov« do njih izida v poljskem izvirniku. V drugem, poglavitnem delu svoje razprave se pisec podrobno bavi z odmevi »Kmetov« v književni kritiki najprej v poljski, nato pa v kritiki ostalih evropskih narodov. Kdor pozina in ceni »Kmete« bo sledil avtorju z velikim zanimanjem skozi množico literarnih sodb in mnenj, v katerih se ne odraža samo ocenjevanje umetniške vrednosti tega velikega romana o zemlji in vasi. marveč tudi številni problemi filozofskega, sociološkega in kulturnega značaja, ki jih je delo vzbujalo v kritikih in ki krepko označujejo njegovo zmagovito pot v svetovno književnost. Zanimivi so spori, ki 90 se zgostili okrog Revmont-- >r irilik kandidature »Kmetov« za Nobelovo nagrado, s katero so res bili odlikovani, in pa odmevi po podelitvi tega svetovnega priznanja. V nadaljnjem razčlenja pisec glasove o »Kmetih« ob Rejrmontovi smrti in v zadnjem desetletju (1926 — 1935) Drugi del razprave obsega kritično osvetlitev in opravičuje ž njo različnost sodb v tretjem delu pa pisec razčlenja »Kmete« po posameznih knjigah in naposled književno karakterizira ReJrmontovo mojstrovino kol pretvorbo naturalizma v pesniško stiliziramo vizijo sv v ta. >ki živi iz mitosa in religiozne svetovno nazorne enotnosti, povezanosti z naravo in prvobitnosti kot samo še v Ilijadi« Revmont je »ustvari? svetovni epos 20 stoletja, ki bo za večno ohranjal v sebi eno celo človeško kasto, v orjaški podobi, kot jo more ustvariti le genialna tvorna moč pesniškega oblikovalca«. Ob koncu te vseskozi zanimive in kljub znanstveni metodi tudi širšemu čitateljske-mu krogu dostopne razprave so bibliografske opombe z imenskim kazalom. — «. Koncert dresdenskega kvarteta V ponedeljek je Koncertiral v dvorani Filharmonične družbe sloveči godalni kvartet iz Dresdena, čigar prefinjeno in izenačeno igro smo že pred leti občudovali v Ljubljani Kvartet sestavljajo Gustav Fritsche (L gosli j, Fritz Schneidei (IL gosli j, Gottfried Hofmann-Stiri (viola) in Georg Ullricli Bulow (violoncello \ Vsi štirje umetniki so neločljiva mota, ki posveča največjo pozornost nevsiljivemu diskretnemu umetnini pravičnemu izvajanju. Razume se samo ob sebi, da je tehničnost pri vsakem premisa izvajanja, dasi m pri vseh izoblikovana na enak in enake vzoren način. Njihova igra je predvsem komorna: nekoliko pritajena, brez solističnih navad in razvad, ves čas v službi umetnine. Tako postaja njihova interpretacija včasi kar preveč objektivna m brezosebna, prikladna bolj za prednašanje klasičnih ln predklasičnih skladb, morda tudi prav sodobnih, kakor pa za romantike, ki so na sporedu prevladovali Po drugi plati pa je njihova vrlina predvsem ravno v podreditvi osebnih ambicij ln prevladovanj skupni službi in kot taki so vzorni tolmači skladateljevih skritih želja. Spored je navajal na prvem mestu neznaten, a srčkano-prljeten Haydnov kvartet v F-duru. op. 3. št. 5. Posebne popularnosti je deležen tretji stavek iz 5 kvarteta tega opusa: serenada-andante cantabi-le. Na čisto drugih nogah stoji Beethovenov kvartet op. 95 v F-molu. ki nadkriljuje vsa dotedanja komorna dela tesra skladatelja, kakor tudi njegovih prednikov in sovrstnikov. V njem je koncentrirana vsa Beetho-venska demoničnost, podobno kot v klavirski sonati-appassionati. Prvemu, dramatično skrajno razgibanemu in v prepade človeške duše pogrezajočemu se stavku sledi tolažeči drugi del. ki je prosto zgrajena, neprisiljena fuga. Brez odmora preide v nekakšen scherzo, toda "*> ob*sk ob nlfhovem prihoda iem koncertu odškodoval za tokratne izostanke. Zapiski Francozi slave 2000 letnico Horatija. Glede 2030 letnice velikega rimskega pesnika Horatija je bilo že lani nejasno, katero leto je pravilnejše: 1935 ali 1936. Latinisti vsega sveta so se razcepili v dve struji, katerih eno so predstavljali Italijani, drugo Francozi Italijanska struja si je izvolila 8. december 1935. (Tudi pri nas smo se tega dne spominjali pomenljive dvatisoclet-nice). Francozi pa so sklenili, da oficielno proslave 2000 letnico Horatija 8. decembra 1936 in po računih Jerčma Carcopina se zdi, da je ta datum pravilnejši. Belgijci so ubrali srednjo pot in razdelili horatijevske slavnosti med december 1935 in januar 1936 Institut ca proučevanje antike in njenega vpliva na novejšo civilizacijo. V »Les Nouvelles Littčraires« je ondan poročal Marcel Briori o The Warburg Institut v Londonu, ki je postal znanstveno središče proučevanja antike, renesanse ln sploh vseh z antiko združenih pojavov. Institut War-burg so nedavno prenesli iz Hamburga v London. Ime je dobil po svojem ustanovitelju, znamenitem nemškem raziskovalcu j)aganske antike in renesančne umetnosti L 1929. umrlem A. Warburgu. Institut obsega krasno knjižnico — okrog 70.000 zvezkov, — prireja tečaje o antiki ter izdaja znanstvene spise. Načrt letošnjih tečajev obsega predavanje Nielsa Bohra, E. Cassi-rerja, E. Winda in profesorjev univerz v Cambridgu in Oxfordu. Me,d publikacijami so izšle študije R Pfeiferja »Humanitas Erasmiana«, W. Itechova »Apolo in Dafna«. Fritza SaxLa »Antični bogovi v pozni renesansi«, F. Schmidta - Degenerja »Rembrandt in holandski »barok« itd. Pravkar je izdal institut Warburg priročnik »A bibliogra-phy on the survival of the Classlcsc Londonski institut proučuje antiko in nje v sodobnost segajoče vplive na zelo široki osnovi. Obstoj ia delovanje tega instituta je vredno omembe že kot dejstvo, ki kaže, da je antika še vedno neizčrpen vrelec kulturnih vplivov in da ves hrup sodobnih gesel ne more prevpiti glasu starodavnega humanizma. RADIO Petek 14. februarja Ljubljana 11: Šolska ura: Higijensko predavanje (ga dr. Kristan-Lunaček). — 12: Iz Dvofakovih orkestralnih skladb (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila —13.15: Havajske kitare na ploščah — 14: Vreme, borza — 18: Ženska ura: O ženskim študiju na ljubljanski univerzi (ga. Olga Grahor) — 18.20: Grieg: Peer Gynt I suita (plošče) — 18.40: Delavsko zadružništvo (g. Ce. šnovar Slavko) — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. — 20: Plošče po željah — 20.30: Vesela božja pot.veseloigra (izvajajo člani Nar. gled. — 21.30: Za ples In dobro voljo (plo. šče). — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Ruski sekstet. Beograd: 16.10: Pesmi — 18: Ples — 19.50: Narodne pesmi — 20.20: Plošče — 21: Veseloigra — 2130: Iz Zagreba — 22.30: Lahka godba — Zagret) 12.15: Plo. šče — 17.15: Godalni kvartet — 20: Vio. linski koncert — 20 30: Klavirske skladbe — 21.15: Zborovsko petje — 2215: Ples. — Praga 19.30: Orkestralen koncert — 20.10: Zvočna igra — 22.30: Lahka ln ple. sna muzika — Varšava 20: Orkester in solisti — 21: Zvočna igra — 21.35: Poljake pesmi — 21.55: Haydnovi kvarteti — 22.35: Plošče — Dunaj 12: Orkester — 16.05: Koncert solistov — 17.30: Koncertna ura — 19 40: Vojaška godba — 20.50: Dramski večer — 2210: Wagnerje_ ve skladbe — 23 25: Jazz — Berlin 17 40: Prenos iz GaJPa — 18: Lahka glasba — 20.10: Berlinski večer — 22.45: Plesna muzika — Mttnchen 18: Kaxor Berlin — 19 05: Prenos iz Ga-Pa — 20.10: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajhi« 21.45: Prenos iz Ga_Pa — 22.40: Program po napovedi — 23: Iz Berlina — Stuttgart 17.40: Prenos is Ga-Pa — 18: Kakor Ber. lin — 20.10: Prenos iz MUnchena — 22.40: Kakor Berlin — 24: Prenos operete — Sobota, 15. februarja Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vrane, poročite. — 13: Cas. spored, obvestila — 13.15: Plošče - 14: Vreme, borza. - 18: Za dek>pust igra Radio orkester — 1640: O strnjenem pouku (g Bratok Rudolf). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. — 20: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr Alojzij Kuhar). — 20.30: Po silavni ribniški dolini — pester večer Spisa' in vodi g Jakob Zvan. — 22: Čas vreme poroč:la spored — 22 15: Ura plesne glasbe, izvaja Radio jazz, pevske '"ložke poje «*dč. Carmen Antič. Vestnik ZKD Naše kulturno delo Idejna nasprotstva nas silijo k temeljiti presoji vseh kulturnih, socialnih tn gospodarskih pojavov. Zato mora biti kuL turno delo vsestransko, da bo odgovarjalo vsem zahtevam članov in javnosti. Pri tem pa je treba varovati notranjo povezanost med predavatelji in med poslušalci. Kulturno delo, ki ne bi slonelo na teh predpogojih ne bi imelo zaželjenega uspeha Obravnavanje posameznih dogodkov, kritika idejnih smeri mora biti prepuščena svobodnemu naziranju poedinega kulturnega delavca, toda osnovni pogledi ne smejo biti diametralno nasprotni. Zato je treba posvetiti čimveč pozornosti sestavi programa, predavanj in izberi predavateljev. Predavateljem se morajo omogočiti medsebojni stiki, spoznavanje in izpopoL njevanje. Treba je vzgojiti vrsto predava, teljev, predvsem za ona vprašanja, ki niso samo strokovna Idejna sorodnost med predavatelji mora omogočiti ožje tn trajnejše stike s poslušalci. Delo Zveze kulturnih društev mora stre. meti za določenimi idejnimi smotri. KuL turno delo ni le razširjanje prosrvete, temveč mora imeti globlje obeležje, ki daje razširjeni prosveti narodno.kulturne lastnosti. Naše delo ne sme biti le zbiranje predavateljev in predavanj, da ne bomo zapravljali težko zbranih sredstev za brezupne smotre, ne da bi koristili narodu, ka. teremu je delo namenjeno. Posebni idejni tečaji, stalno sodelovanje s predavatelji mora biti ena prvih nalog odbora. Niti ena poslovna doba ne sme zanemariti poglobitve one ideje, ki je zbrala visoko število predavateljev, da pomagajo pri težkem delu. Predavateljem mo. ramo nuditi protiushigo s tem, da jim omogočimo poglobitev čuta solidarnosti in odgovornosti za delo naše največje kulturne organizacije. Živahnemu sodelovanju včlanjenih društev naj bi sledila Idejna enotnost, ki bo podkrepila delo posameznih društev, okrožnih odborov in centrale Največjo napako bf zagrešili, ako ne bi svetovali društvom, kaj naj iZberejo za poedine prireditve Obstojati mora načrt, ter točna evidenca opravljenega dela. Društva so prepuščena sama sebi in tako se večkrat zgodi, da so teme neprimerne in da so stiki med predavatelji fei poslušalci minimalni in brez trajnejših po. sledic. Uspeh takega dela je negativen. Obravnavanje socialnih problemov, pravilna presoja kulturnega razvoja, proučevanje o temeljih narodnega gospodarstva morajo biti podlaga za idejno vsmeritev ali podkrepitev članstva ter poslušalcev. Pri tem pa ne smemo zanemarjati ndtl najbolj zamotanih vprašanj, tudi ne takih, ki so bili vedno skrivnost. Seznam predavanj navaja veliko specialnih problemov, ki niso prišli na vrsto radi krajevnih prilik v enem ali drugem društvu, ali radi prevelike omejenosti predavanja Taka predavanja niso za številno poslušalstvo, ki se navdušuje 1« »a splošne teme. Zato naj se uporabljajo za ožja predavanja, tečaje, ki naj bi Jih društva prirejala za svoje člane in ožji krog interesentov. Tečajev pri centrali se ne morejo udeleževati vsi člani podeželskih društev. Zato naj ae organizirajo manjši tečaji ▼ okviru posameznih društev ali okrožnih odborov S tem M ustvarili vrsto dobrih organizatorjev in predavateljev. To je le del vprašanj in nalog, ki čaka. jo. da jih upoštevamo in rešimo. Le na ta način bomo dokazali, da se zavedamo težavnosti kulturnega deda v kraju kjer je prosveta tako globoko zasidrana. Članicam ZKD. Narodna čitalnica v Sp. Šiški ima svoj 58. redni cbčni zbor v nedeljo 8. marca v svojih proatorin z običaj, nim dnevnim redom. Obveščamo svoja društva, da je tatei seznam predavanj, iger in filmov, katerega bomo v par dneh razposlali; društva pa, ki želijo imeti več izvodov jih dobe ▼ naši pisarni proti plačilu Dta 2. za izvod. Predavanje ZKD. Pri Sokolskem društvu na Ježici jutri ob 20. uri bo predaval gosp. ing. Jože Rus o temi: »Človek in stroj« Pri Sokolu v Tržiča dne 17. t m. Ob 20. uri g. Viktor Pirnat o potovanju a >Kra ljico Marijo«. Pri Sokolu v Novem mestu dne 18. t m. db 20 uri g Viktor Pirnat o temi: »Pomen trgovske in vojne mornarice za našo državo«. penečaJte kino . matineje ZKD, ber Je ioMBek izključno ktritvr. deta na det«*. V nedel jo 16. t m. dopoldne bo ustanovni sestanek Okrožnega prosvetnega odbora ZKD ▼ Cerknici, popoldne pa v Dolenjem Logatcu. Prosimo vsa r ZKD včlanjena društva, ki so prejela toftnejša po. vabila in spadajo pod imenovane okoliše, da s« sestanka udeležijo s čim večjim številom delegatov. Propagandni odsek. L Julijske Krajine Kmečke hranilnice in posojilnice Preteklo nedeljo se je vršil v Puli kongres fašistične zveze kmečkih hranilnic in posojilnic. Kongres p trajal cele štiri ure, a, kakor kaže, m dovede! do nikakega zaključka. Ministrskemu predsedniku so poslali posebno brzojavko, s katero so se mu zahvalili za njegove velike napore, da M ohranil in oja&fl organizacijo posojilnic in hranilnic, osnovnih celic kmečkega varčevanja in kredita Dejansko je za Istro vprašanje kmečkih hranilnic in posojilnic velikega pomena, saj Je kljub vsej industrijalizacijsfci politiki režima ostala še vedno pretežno agrarna dežela. Od njenih 371.734 ha zemlje je 954.820 ha še vedno poraščenih z gom-dovi aH pa Obdelovanih in 73.65% njenega prebivalstva je še zmerom v glavnem kmečkega stanju. Na zbcurovanju je imel glavno besedo predsednik nacionalne federacije kmečkih posojilnic in hranilnic prof. Fantinl zaradi katerega so kongres prav za prav priredili. Prof. Fantini se ponaša z raznimi vojnimi odlikovanji. Tudi med ostalimi voditelji organizacije je mnogo vojnih odlikovane ev. Prof. Fantini je v svojem dolgem govoru konkretno ugotovil, da je v času od leta 1922, odkar vlada fašistični režim, do lani, število kmečkih hranilnic in posojilnic padlo od 3.500 na 2.000 odnosno skoraj za 43%. Spomenik padlemu fašistn v Idriji V nedeljo, Z t m. so v Idriji odkrili spomenik Srečku Raspetu, Slovencu po rodu, toda fašistu, ki je že nekaj let deloval v idrijskih fašističnih organizacijah. Padel je 3. januarja v boju proti Abesincem ob hudourniku Gegedi Zutahiju v Eritreji, kakor pravijo listi v svojih poročilih. Pri odkritju spomenika so sodelovale vse fašistične organizacije in ustanove na Goriškem po svojih zastopnikih pa tudi predstavniki s prefektom dr. Ciampanijem in pokrajinskim tajnikom stranke Lunaschijem na čelu. ki sta imela pri vsej ceremoniji tudi glavno besedo. Kakor pravijo listi, je bil Raspet prvi goriški bojevnik ki je padel na vročih afriških tleh. Medtem pa je ljudstvo na Go-riškam dejansko izgubilo že več svojih zvestih sinov, le da ji jim niso postavili ne kamna na grob, kaj šele spomenika v njih rojstnem kraju, čeprav je bila morda njih žrtev in njihovo samozatajevanje mnogo mnogo večje. In bolje je, da je taka Drobne novice V Trstu je na svečnioo umrl znani rojan-ski župnik Josip Jurca. Bil je sin slovenskega čevljarja, ki je bil doma iz Studenega nad Postojno. V šolah se je navzel italijanskega duha in je bil že pred vojno znan kot politično najbolj vnet italijanski duhovnik, ki je kot mlad župnik v rojanski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata že pred koncem preteklega stoletja uvajal italijansko cerkveno petje in druge obrede. Ze pred vojno si je spremenil priimek v Jurizzo, po vojni pa še enkrat v Giorgi. Zaradi svojega političnega delovanja je til ponovno odlikovan. Po vojni se je umaknil iz političnega življenja. Bil je dolga leta bolan. V torek so ga pokopali t velikimi častmi. Pogreb je vodil stolni župnik Buttignoni. Omejen promet na ieleiniški progi tiori-ea — Podbrdo. V bližini železniške postaje Obloke — Huda Južina na progi Gorica — Podbrdo se je pretekli torek zvečer udrla velika plast zemlje in skalovje na tir, tako da je bil železniški promet mahoma prekinjen. Tržaška železniška direkcija je poslala iz Trsta in Gorice v Obloke sicer takoj večji oddelek delavcev, da bi progo očistili, toda med tem so se začele trgati s strm.jga pobočja nadaljuje plasti zemlje, ki bo progo le še bolj zasule. Kakor vse kaže, bo trajalo delo na progi celih deset dni. Madna-rodni železniški promet je til zaradi tega popolnoma prekinjen. V lokalnem prometu pa morajo potniki prestopati. Trojčki v Gorici Pri Brajnikovih v Gori-cih imajo trojčke. Ga. Alojzija je srečno rodila 2 dečka in deklico. Materi kakor tudi očetu, posestniku g. Petru Brajniku. čestitamo' Žrebanje v drž. razr. loteriji V. razreda Dne 7. in 8. t. m. so bile izžrebane sledeče srečke: Din 10.000.— št. 46.189, Din 8.000.— št. 15.790, 89.898, Din 6.000.— št. 10.896, Din 2.000.— št. 24.851, 95.785, Din 1.000.— št. 5.806, 10.879, 15.773, 24.856, 33.030, 38.062, 89.887, 95.762, 95.768, 95.774, 5.813, 5.820, 5.838, 5.859, 5.884, 10.898, 15.718, 17.416, 24338, 24.843, 33.082, 33.083, 46.153, 46.159, 62.059, 62.073, 62.094. 75.653, 75.669, 95.736, 95.778, 95.783, Žrebanje 10. februarja 1936. Din 5400^ št. 15.724, Din 1.000^ št. 5.841, 5.864, 10.858, 15.738, 24.832, 24.837, 24.861, 24.874, 33.058, 33.065, 33.078, 46.104, 46.138, 46.156, 46.160, 46.182. 62.066, 62.081, 89.867, 89.875, 95.734, 95.749, 95.784. Žrebanje 11. februarja 1936. Din 50.00— št. 33.084, Din 8.00©«— št. 17.421, Din 1.000«— St. 58.23, 5.897, 10.867, 10.886, 10.893, 10.899, 15.710, 15.754, 15.791, 17.407, 17.423, 24.855, 24.859, 33.077, 46.133, 46.188, 62.008, 62.009, 62.063, 62.082, 62.100, 75.654, 75.656, 89.873, 89.889, 95.718, 95.782. _ SREČKE ZA TEKOČE KOLO SO VSE RAZPRODANE. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. s z. — LJUBLJANA Zane Qrey: 68 Teksaški iezdec Duane se je čutil s tem, kar je M danes opravil, bolj zadovoljnega kakor prejšnje duri. Na tej pustolovščini je šefi za močnim notranjim klicem, s katerim je imel razum malho opravka. Domišljija se mu Je močno oglašala. Stare siike so vstajale in se nazadnje umaknile sBki belega, žalostnega, krasnega obraza s temnimi očmi — obraza Raye Longstrethove! Ta slika mu je ostala pred očmi, dokler tri zaspal. Zjutinafj se je prepričal, da je bil pustil za seboj še manj sledov, kakor je bilk) tistih, ki so ga bili privedli tod. Nato je odvedel konja dalje gor v stransko dolino, tja, kjar je bila ie še tesna razpoka med nizkimi pečinami, in ogradSl žival s cedro-vian vejevjem. Ko je billo to storjeno, se je vrnil in peš krentjl naprej. Brez konja je bilo laže. Plezal je po globokih soteskah, čez robove in bregove in mimo prepadov, dokler nd po dolgem in težkem piezanju prišel na kraj, ki se mu je zdel razvodje. Sestop je M lažji. Deij 'ko je stopal po nerazločni ie vijugasti stezi, širje sta se odpirala raztrgani skalni obzidji na obeh straneh. Nad njim so staie črne rese piriig lin borovcev, in nad temi je gol, rumen in samoten štried vrh Ordske gore. Enkrat je skozi široka vrata med dvema strminama po- gledal na ravan, in orflcrag te se je pred njegovimi očmi mogočno in jasno lesketala velika reka, ki je ustvarjala Btg Bend. Vse globje in globje se je spuščal ]» raztrgani stezi, ki ne bi bil mogel noben konj hoditi po njej. Sodil je, da mora biti kje kak zložnetiši dohod do Chesokiinovega skrivališča. Zavil je okoli šitrlečega rta, ka mu je zapiral razgled, in prišel na rob visoke scene. Kakor zelen zaliv se je pod njim v sinjem hlapu šM am-fiteater, ki so ga po obeh straneh, ki jih je mogel vfideti, obdajale visoke stene. Dno doline je uteg-mfflo biti tisoč čevljev pod njim, in prav tako razločno kakor vso dfivjo okolico je videl rdečo, ka-menito in ilovnato kočo. Bela voda se je lesketala med visokimi bregovi Konji in goveda so oživljali pOkraijino. Bdi je miroljuben in lep pogled. Duane je nehote zaškripal z zobmi ob misli na lopove, ki so tu živeli v miru in pokoju. Kmalu je prišel do poil potfli navzdol, se skril v skalni dol bitni in jel opazovati dolino in stezo. Zapomnil si je lego sonca im spoznal, da se ne bo mogel pred temo vmitti na svoje taborišče, ako se spusti še globje doli. Izkušati, da bi se vrntfl ponoči, se mu je zdel jalov napor. Upirai1 je bistre oči v dodirno. Hiša je bila precej velika, a zelo sirovo zgrajena. Nobenega vrta ni bito vid u.. ncbenee-H • vdelanega polja, nobene ograje. Ce nisi gledal na to sdrovo tvorbo iz kame rija i n z 11*01x1 zaiiia/, aii i. a o je bi la dolina še prav talko divja kakor na dan svoje ustvaritve. Neki mož je še8 na potok po vodo in se vrnil h koči. Sonce se je spuščalo za skaftne stene. Senoe so se gnetle v dolini. Duana je mikalo, da bi se koči še bolu pnUbEžal Čemu se je bifl tonil tega težavnega plezanja? Vendar se je še brzdail in skušal najprej zasnovati načrt. Ko je tako premišljeval, se je jelo mračiti. Ako se je hotel vrniti v taibartkšče, je bito treba takoj kreniti nazaj. Pa se je še obotavfoaiL Tedajci so njegove oča opazile dva jezdeca, ki sta prihaja a po dolin, navzgor. Morala sta bila pršiti mimo tistega visokega skailnega rta, na kraju, ki je bil zunaj dosega Duanovih oči. Njuna upehana kanja sta obstala ob potoku in doiigo pola. Duane je zapustil svojo dolbrno in je!, kakor hitro je le mogel in kar moči neslišno, plezati po strmi stezi nizdol. Kmalu je dospel na dno do'i-ne. Bilo je malone ravno, tu pa tam poraščeno z visoko travo in grmovjem. Mrak je biil tu spodaj že gost. Duane si je zapomnili lego poti in jel nato kakor senca smukati od grma do grma. Vtdel je svetlo luč, še preden je razločil obrise koče. Potem je začul glasove, veselo žvižganje, hripavo petje "m ropot kuhinjske priprave. Zadulial je dim drvetiega ognja. Pred lučjo so se gibale temne postave. Očividno so bila tam široka vraita, ali pa je gorel ogenj pod milim nebom. Duane se je umaknil iz ognjenega srja na levo. Odtod je imel boljši razgled. Nato se je hitro, a neslišno obrnil proti zadnji strani hiše. Tam so stala drevesa prav do zidu. Samo da ne b' bilo psa čuvaja! Duane se je plazil kakor Indijanec, dospel v zavetje dreves in se začutil varnega. Odood se je prikradel k hiši in jed tipali ob adu. Prišel je do majhnega okna, ki je skozenj padala kič. Pogledal je noter in videl mračen prostor, medlo brlečo svetilko, mizo, stole ki odprta vrata, izza katerih je prihajal svetel sra. Ogntja seveda ni mogel vadetL Slišal je nerazločno mrmranje gfLasov. Brez obotavljanja se je spilazil dalje, prav na konec koče. Ko je oprezal izza vogala, je videl samo svetli sia ognja na golih tieh. Previdno tipaje se je umaknil m spet obsta-i pri oknu. Se vedno ni bilo v vsem prostoru nikogar. Sel je na drugi konec koče. Tam je raslo nekaj grmovja ob stairi topi in skladanto: drv. To je obetailo dobro zavetje. Niti plaziti se mu nI bito več treba. Preden je Duane pogledad skozi vrzel med vogalom zfidu in grmom, ki je stal tik ob njem, se je oddahnil. Potem je napel oči. ZagUedaJ je svetal ogenj. Mož rdečega obraza se je sklanjal nad njm in veselo žvižgaje mešail po kadečem se loncu. Nad njegovo glavo je bil pn&trešek na dveh opornih koih. Duanovemu prihodnjemu pogledu, ki ga toč nli več tolikanj slepila, so se pokazale še druge moške postave, dve v senci, tri v svetlobi. Vsi so mu kazali hrbte. »Pot je lažja, a ne tako kratka kakor naravnost čez goro«, je rekel eden litzm-ed mož. »Kaj pa imaš jesti, Panhandle?« je zaklica drugi. »Z Blossomom prihajava iz Faraway-Springsa. Poggyn tabori tam z roafkaterfmi našimi ljudmi.« »Ne zameri, Phil. Sploh vaju nisem vide®, ko sta prijahala, in Rad t ni retti črhnL« CENE MALIM OGLASOM Po 00 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za. vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«« * _ _ odgovor, priložite Lllfl J*' ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati T pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tišoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana« Pozor, ljubljanski naročniki malih oglasov in oni, ki se zanimate za naslove ponudnikov! Od danes dalje dobite naslove od malih oglasov, naročate in izročate ponudbe na oglase v podružnici Jutra, na Sv. Petra cesti št. 19* (Zadružna hranilnica) Podružnica Jutra v Prešernovi ulici je ukinjena. Sliizbo dobi Beseda I Din. 1arek S t M ilfro alt dajanje -aslov; § Oio Najm«"'H tnesel. 17 Oia 9 ženski pisarniški moči ■ prakso, s perfefctnim ina-njem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jeii-ka, stenografije knjigovodstva in korespondence, »prejmemo. Ena je namenjena za knjigovodstvo, druga ia korespondenco. Lastnoročno pirane ponudbe s prepisi spričeval je posli fci do 17. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Stalno me-ito<. S999-1 Oglase BJiročajte v novi podružnica Jutra na Sv. Petra cesti Štev. 10, a.ko Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe mi oglase in tn® naslove od oglasov dobile v tej podružnici Službe išče Vsake besedi S0 p ar; davek Oln, n lajanje niš D .ulova Din. oa)maniš> O Oia Gospodično Rče kakršnegakoli lapo-ilenja, kot pisarniška mo£, prodajalka. blaga jnftarka sli siično. Cenj. Ponudbe nu ogl. odd. Jutra pod »:£letna<. 4008-2 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti JO (Zadružna hranilnica). Istotaan naročajte oglase in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v PreSernovi ul. je ukinjena. m Beseda 1 Oln. lavek 1 Oin. ta Miro alt dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii tnesek IT Dta. Postrvi šarenke porcijske, vsako količino, od ene naprej, dostavimo na dom. Kg Dim 40- — Naročila: telefon 36-60 tli pismeno na: Ribogoj«tvo »Dragom el j«. p. Domžal«. 6 Pozor mizarji! Napredni mizar uporablja -amo patentirano posteljno cračndco (BettschieneJ »Ka-poc. Prihrani delo m Saa. Brei Eadoibenja. Dobiva se f trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek. Stranica, Breznik. Erjavec, Zal-t« fr Oo. — vsi v Ljubljani Rok Arhar v St. Vi-lu, Omerza v Kranja, D. Raknsch v Celju in Andra-»chitz. Lote v Mariboru 306»-6 Patent armature vedik prihranek električnega toka in rabljen« svetilke, Instre, ugodno prodajno, dnevno od 4—6. »Bejo«, Frančiškanska ul. 4. 40S1 -« Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 30 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase ln oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra ▼ Prešernovi ul. je ukinjena. Knjigi Seseda l Din. davek i Din. ca ilfro ali dajanje naslova * Oin Nalmaniii tnesek 17 Dim Prodam Dve Sitten der VOlker, 4 iveaki in Mayer: Mali leksikon, 8 zvezki. Knjige so ^ platno vezane in zelo dobro ohranjene. Cena in naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8636-8 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19, ako Vaim je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudii naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Beseda t Din. Javek S Din. ta Iifro al* dajanje naslova 5 Dia. NaJmaniH tnesek <7 Din Šivalni stroj nemški fabrikait, pogrezljiv, z okroglim čolni žkom, kateri šiva naprej in nazaj teir Stika, poceni prodam. Nova trgovina, Tyrševa 36. 4060-2» O. Th. Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko 67 Kakšna groza! »Dobro ga držita, fanta!« je zaklical kapitan in jadrno sedel h krmilu. Dečka sta se krčevito oklenila profesorjevih nog, in v naslednjem trenutku — bum! — je čoln sunkoma zletel naprej, toda vsa profesorjeva brada je ostala v krokodilovem žrelu! Beseda I Din. davek 1 Din *r ilfro ali dajanje oaal. va 5 Dia NajmanjSl tnesek 17 Dta Knjižna omara miza x štirimi stoli, enot no kupim.. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno« 14013-7 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra česati štev. 10, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hra nilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Kapita Hranilne knjižice vseh zavodov ln vrednostne papirje Kupujemo in prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga, Zagreb, nad zastopnik za Dravsko banovino: A. ADAMIČ, Ljubljana, Ciospo-svetska 8. Telefon 32-86 1789-16 Cenena posojila Jo 10.000. dinarjev pre skrbnjemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Jamstvo«. 3740 16 Priporoča se ta razne trgovske, bančne in kreditna posl«, za na kup in prodajo vrednostnih papirjev, hranilnih knjižic, realizacije. kompenzacije, razne nakupe, plačila in prodaje Alojzij Planinšek, trg agt ia basčne in bla govne posle, Ljubljana. Beethovnova ul. i-4/I (palača Dunav). Jamči ta vestro izvrševanje. 3833-16 Vojno škodo (Ratno šteto) ia druge vrednostne papirje, kupuje ln prodaja najugodneje trg agentura bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljublja na, Beethovnova ul. 14/1. (palača Dunav). 3894-16 Kompan jona (ko) s 15.000 Din, iščem za do bro idočo gostilno v centru Ljubljane. Ponudbe na »gl. odd. Jutra pod »Dober posel«. 4060-16 Knjižice članice Zadružne zveae, prodam, circa 100.000. za takojšnjo gotovino. Sporočite ceno in plačilo na ogl. odd. Jutra pod »Rajfajzen«. 4017-16 Tovorni avtomobil Praga, nosilnosti 5 do 6 ton. rabljen, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. More se preurediti na vpojni plin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod stev. »66«. 4006-16 6 do 8 tisoč posojila iščem proti zelo dobrim obrestiin. Ponudbe pod šifro »Garancija« na ogl. odd. Jutra. 4004-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice, kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod »Denar« n« ogl. odd. Jutra, 4037-16 Posojilo 3.000.- Din. iščem proti zastavi lepe kompletne spalnice kot sigurnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obresti«. 4048-16 Naslove od maHi oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 1® (Zadružna hranilnica), Iatotann naročajte oglase tn oddajajte ponudbe n« male oglase. Podružnica Jutra ▼ Pr«šernovi ul. j« ukinjena. mitaii le*.edi t Din. Javek Du t; iifro ali dajanje aslovt. Oin Najmanjii tn eset 17 Din Dva cestna lokala poleg »Ljubljanskega Dvora«, takoj oddam. Vprašati Kolodvorska ul. do/I. 460-10 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 10 (Zadružna hranilnica). Istotamrc naročajte oglase in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena. Seseda i Din lavek 3 DId ta iifro ali dajaoje aasiovs * Din Naimanjil ine»ri< 17 Din Posestvo l.epo, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja pro dam v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra. 3722-20 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 10 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena. Stanovanje ic.eda i Din lavek , Dlo ta iifro -lil dajanje aslova Ma Najmanjii tne«»k 17 Din Dvosob. stanovanje poceni oddam z marcem, bližina magistrata. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra. 4045-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, vrtom, elektriko, vodo, balkonom, pralnico in vsemi drugimi pri-tiklinama. oddam za 500 Din mesečno v Mostah a .1. aprilom. Istotam oddam enosobno stanovanje s 1. marcem za Din 2S0. Poizve se pri Keš«, Ravnikarieva 3. 4030-31 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 10. ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudd naslove od oglasov dobit« v tej podružnici. Bered* I Din davek S Din ta ilfro ali dajanje naslova 1 Din Najmanjii tnesek 17 Dia. Parketirano sobo sončno, oddam v sredini mesta s 16. iebruarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4098-23 Opremljene sobe poseben vhod, svetle, zračne, z 1 ali 2 posteljama, eventuelno s hrano, poceni oddam. Istotam opremljena soba s štedilnikom za 1 osebo. Sp. Šiška, čeme-tova 31. 4036-23 Opremljeno sobo oddam v Bohoričevi ulici 94 a. mala vila na vtu. 4046-33 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 10, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte po-nudbe na oglase in tudd naslove od osrlasov dobite v tej podružnici. J77i »akt oeaedt | (Naj I viak i Oin u iifro a lajanje aaslova S CHn. altnanfii inrsek M Oia. I. Pridem 14 zvečer ob 8. uri prosim za spoiazum. 4040-34 M. B. [trosim javite naslov. 404.1-34 Ivo Ali Vas še veže prisega? Zakaj oklevate. Odločitev nujna. 4031-31 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 10 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukimjeoa. vminM Vsaka beseda i Oin; davek Dia. ta Hfro ali dajanje aaslova S Dta, najmanjii tnesek M Oin. Želim poročiti gospoda, državnega nameščenca, železničarja, ▼ starosti 30 let. Sem posestni-kova hčerka, stara 31 let, imam 3 meščanske šole ter dve in pol leti kuhinjske prakse. Sem vedmo zaposlena, Želim ustanoviti miren dom«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Želim poroditi. 404&-35 Oglase naročajte ▼ novi podružnici Jutra na Sv. Fetra cesti štev. 10, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglas« in tudi aaslove od oglasov dobite r tej podružnici. Informacije V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Aaita, AvtomobH, Brez otrok 1036, Brez hrane, Dobro mesto, Dobra gospodinja, Dobra eksistenca, Dam gotovino, Diskrecija, Državni, Gotovina, Hiša, Hiša s pekarno, Išče Te sreča, um Ti je dan, Inštruktor, Kvalitetne, Kaj stičnega, Mizar, Meta, Mala kolekcija, Neananmno, Nekadilec, Na deželi, Nadeja, Okolica, Profesor 330, Prosto, Prijetno življenje, Partier, Redka prilika. Rentabilna sezona, Slučaj, Stalno mesto. Sen pomladi. Samo gotovina, Sreča 1005, Takoj denar, Tovariš 393, Testenine, Uredništvo. Večji kraji, Vieoke obresti, Zavarovalnica 1096. Zonee-ljiv zaslužek. PROTI INFEKCIJI se lahko najuspešnejše varujete, ako že s predčasno, skrbno in pravilno nego telesa preprečite obolenje. Čvrstost telesa, poja-čuje odpornost organizma, sposobnost za delo in ohranitev duševnih sil so najboljši pogoji za dolgo življenje. Kdor ima v svoji hiši stalno pripravljeno steklenico DIANA FRANCOSKEGA VINSKEGA ŽGANJA, se lahko prepriča, da ono osvežuje in krepi Kot domače sredstvo se priporoča za ohranitev jeklene elastičnosti mišičevja, pomir-jenje živcev, osvežitev vsega organizma m povečanje odpornosti kakor tudi za odstranitev nerazpoloženja, utrujenosti, in trenutne slabosti. Dobiva se povsod Nase gledališče DRAMA Petek, 14 februarja: zaprto. Sobota, 15. februarja: Pesem s ceste. Rad B. * Dijaška predstava je zaradi obolelosti več članov odpovedana. V Vesnidevi tragikoraediji »Gosposki dom«, ki jo pripravlja ljuUjamiska drama za prihodnji teden, sreoavamo vse one osebe, ki jih najdemo običajno v delih beograjskih avtorjev. Nastopa Jovan Mi t rovi S, bogat trgovec, narodni poslanec, delničar mnogih bank itd. Pri naši uprizoritvi ga igra g. Levar. Dalje nastopajo njsgova žena. otroci, uradniki in drugi. OPERA Patek, 14. februarja- Ob 2o. Plesni večer ge. Mercedes Go-ritz - Pavelič iz Zagreba Izven. Znižane cene. Sobota. 15. februarja: Boccaccio Izven. Globoko znižane cene od 24 navzdoL Plesni večer t operi izvaja 14. t m. ob 20. zagrebška umetnica ga. Mercedes Go-ritz-Pavelič. O njeni igralski umetnosti piše dunajski kritik naslednje: »Njen plesni večer je bil velik umetniški užitek. Njena umetnost druži v celoto glasbo, izvedbo in tudi kostum. Sama je napravila vso koreografijo za najrazličnejše plese, kakor tudi v9e načrte za svoja kostume in vse to kaže njeno največje razumevanje za pravo umetnost.« Spored njenega plesnega večera ja trodelen in obsega v prvem delu različne koncertne plese, v drugem delu plese lutk, v tretjem delu pa plese na narodni ritem. Mariborsko gledališče Petek, 14. februarja: Zaprto Sobota, 15. februarja ob 20. uri: >Plw v Savoyu«. Premiera Nedelja, 16. februarja ob 15. uri: »Trafika« Znižane cene. Ob 20. uri »Majda«. Znižane cene. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče ln brat, gospod Anton Majcen vpokojeni železničar. Pogreb bo v petek, dne 14. t. m. ob 2. url popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 20, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-TRST, 13. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Naš nadvse ljubljeni sin PAVELČEK nas je dne 13. t. m. v nežni otroški dobi za vedno zapustil. Pogreb bo v petek, dne 14. februarja 1936., ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13. februarja 1936. Pavel in Lenči Košenina. INSERIRAJTE V „JUTRU" Razno Beseda I Dia lavek ) U u. ilova Hfro ali tajanje 1 Dta. Najmanjii toesek n Dta. HSBHBBB Telefon 2059 Suha drva. premog. Karbopakete m w dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva ul. St 5 BBBBHBB f Po težki in mučni bolezni je odpoklical k Sebi Vsemogočni našo preljubljeno hčerko, gospo Jelko Brajer-Rapotec vdovo po državnem oficijalu, včeraj, dne 13. t. m., prevideno s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne bo danes v petek, dne 14. t. m., ob 4. url popoldne, iz hiše žalosti Gosposka ul. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. februarja 1936. Žalujoča JOSIP in IVANKA RAPOTEC, oče in mati. Zapustil nas je za vedno naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak, gospod IVAN PREK PRIVATNI URADNIK, dne 13. t. m., po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 15. februarja 1936. ob pol 3. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. februarja 1936. Žalujoče rodbine PREK, TOMAŽIČ. f Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, da je naša Iskrenoljubljena mama, tašča, stara mama itd., gospa Marija Seško roj. PSeifer po daljši ln mučni bolezni previdena a tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojni ce bo v petek, dne 14. t. m. ob 15. url popoldne lz hiše žalosti na pokopališče v Ljutomeru. Maši zadušnicl se bosta brali v soboto ob 7. url v farnih cerkvah v Ljutomeru in Laškem. Ljutomer-Laško-Maribor, 13. febr. 1936. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Rsrijaa. Izdaja sa komofcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno & d. kot Oskarnarja Prane Jeserdek. — Za tnaesatal del Je odeoreren Aktfe Novak. ~ M t UrtCJanL