87
Lotus ornithopodioides L.
Potrditev uspevanja izumrle vrste
0447/4 Slovenija, slovenska Istra, Portorož, zelenice pri hotelu Metropol. 8 m. n. m. 
S 45°30'32,91" V 13°35'43,50" Leg. P. Glasnović & B. Lazar, det. P. Glasnović, 29. 5. 2014
0447/4 Slovenija, slovenska Istra, Strunjan, cestna brežina proti rtu Ronek. 60 m. n. m. 
S 45°32'15,11" V 13°36'47,15" Leg. & det. P. Glasnović, 7. 6. 2014
0447/4 Slovenija, slovenska Istra, Izola, okrasna posoda s palmo pri izolskem pomolu. 
2 m n. m. S 45°32'22,01" V 13°39'23,01" Leg. & det. Peter Glasnović, 3. 1. 2015
Ptičja nokota (Lotus ornithopodioides) se od ostalih naših nokot loči po tem, da je 
enoletnica, ima dvoustnato čašo z različno dolgimi zobci ter značilne sploščene stroke 
(Martinčič & al., 2007). Stroki so nameščeni ovršno v skupinah, ki spominjajo na ptičje 
stopalo, po čemer je rastlina tudi dobila ime. Je stenomediteranska vrsta, ki uspeva na 
neobdelanih površinah in na pustih sredozemskih traviščih. V sosednji Italiji uspeva v njenem 
sredozemskem delu, južno od Padske nižine (Pignatti, 1982). Za sosednjo Furlanijo – Julijsko 
Krajino je ne navajajo. Uspeva tudi v sredozemskem delu Hrvaške. Čeprav se pojavlja že v 
južni Istri, je pogostejša v srednji in južni Dalmaciji (nikolić, 2015). 
Ptičja nokota je bila na območju slovenske Istre poznana že ob koncu 19. stoletja. s tefani 
(1895) jo navaja za neobdelane in travnate površine v Šentjanah, Karbonaru pri Piranu in v 
Strunjanu. m ar Chesetti (1896-1897) piše, da uspeva ob robu obdelanih površin v Piranu in 
Sečovljah. Pos PiChal (1897-1899) jo je našel v mejicah v Luciji in Portorožu. Nobeden od 
teh avtorjev ne omenja njene pogostosti. V novejšem času vrsta pri nas ni bila več najdena, 
zato je bila na rdeči seznam ogroženih praprotnic in cvetnic uvrščena kot izumrla vrsta (EX) 
(Anon., 2002).
V prispevku poročam o ponovnih najdbah ptičje nokote v slovenski Istri, kjer smo jo 
našli na treh lokalitetah v kvadrantu 0447/4. V Portorožu vrsta uspeva na terasastih zelenicah 
zasajenih z oljkami pod hotelom Metropol. Na pokošeni zelenici smo našteli okoli 30 rastlin. 
Ostale vrste, ki so na tem rastišču uspevale skupaj s ptičjo nokoto, so bile: Ailanthus altissima, 
Ajuga reptans, Anagallis arvensis, Avena sterilis, Bellis perennis, Brachypodium rupestre, 
Bromus hordeaceus, Catapodium rigidum, Crepis neglecta, Cynodon dactylon, Dactylis 
glomerata, Euphorbia peplus, Geranium dissectum, Hypericum perforatum, Lolium perenne, 
Lotus corniculatus, Medicago arabica, Medicago lupulina, Medicago minima, Medicago 
orbicularis, Plantago lanceolata, Ranunculus parviflorus, Sanguisorba minor, Sherardia 
arvensis, Silene vulgaris, Sonchus oleraceus, Sorghum halepense, Torilis nodosa, Trifolium 
campestre in Vulpia ciliata.
Vrsta uspeva tudi v Strunjanu. Našli smo jo na zelo sončni in suhi brežini ob cesti, ki 
vodi proti Ronku. Na tej lokaciji je uspevalo 20 rastlin ptičje nokote, skupaj z vrstami: Ajuga 
chamaepitys, Avena sterilis, Bromus hordeaceus, Convolvulus arvensis, Mercurialis annua, 
Notulae ad floram Sloveniae
Hladnikia 35: 87–88 (2015)

88 Notulae ad floram Sloveniae
Osyris alba, Picris echioides, Securigera securidaca in Sonchus oleraceus. O termofilnosti 
te lokalitete pričajo značilne sredozemske vrste, kot so Trifolium angustifolium, Scorpiurus 
subvillosus, Urospermum picroides, Coronilla scorpioides in Coronilla cretica, ki uspevajo 
na podobni cestni brežini v neposredni bližini rastišča ptičje nokote.
V Izoli smo opazili eno samo rastlino, ki si je prostor v okrasni posodi s kanarskim 
dateljevcem (Phoenix canariensis) delila z vrstami Coronopus didymus, Sonchus oleraceus 
in Stellaria media.
skoberne (2001) pravi, da gre za vrsto, ki pri nas uspeva na severni meji razširjenosti, 
kar je vzrok za njeno prehodno pojavljanje. To potrjujejo tudi njena rastišča pri nas, ki so 
antropogenega nastanka in jih človek redno upravlja. Zaradi prehodnosti pojavljanja pri nas in 
pogostosti vrste v širšem Sredozemskem prostoru, vrste ni smiselno uvrščati na rdeči seznam.
Viri
a nonymous , 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči 
seznam. Ur. l. RS, št. 82/2002.
MarcHesetti, c., 1896-1897: Flora di Trieste e dei’suoi dintorni. Trieste. CIV+727 pp. 
Martinčič, a., 2007: Fabaceae. V: Martinčič, a., t. Wraber, n. Jogan, a. Podobnik, b. t urk, 
b. vreš, v. ravnik, b. FraJMan, s. strgulc kraJšek, b. trčak, t. bačič, M. a. FiscHer, 
k. eler & b. surina, Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp.
nikolić, t., ur., 2015: Rasprostranjenost Lotus ornithopodioides L . u H r v a t s k o j , F l o r a 
Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, 
Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa:03.03.2015).
Pignatti, s., 1983: Flora d’Italia 1–3. Edagricole, Bologna
PosPicHal, e., 1897-1899: Flora des Oesterreichischen Kuestenlandes 2. Leipzig, Wien. 
XLIII+576 pp.
skoberne, P., 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska 
Disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek Za Biologijo.
steFani, a., 1895: La Flora di Pirano. Rovereto
Peter glasnović