plačana t gofarrU.
Leto LXXm., št. 192
Ljubljana, petek 23. avgusta I94©
Cena Din
<k> 80
Js*ia ja vsak dan popoldne linema neđerje In
Vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 900 Trat a Din a, večji tnaeratl petit trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovensld Narod« tolja mesečno t Jugoslaviji Din IX—, xa inoaemstvo Din
maavMUVo ne
LJUBLJANA,
K. S
vini*« : MARIBOR, Qra>ki trg *_ T — MOVO MESTO, Ljubljanska cesta, 16 — CELJE, rg4jsir<.ii uredništvo: Strossmayerjeva ulica X, telefon št. 65; uprave: Kocenova uL 2, telefon *t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKNJ GRADEC, Slomškov trg ft. — Postna hranilnica v TJub^ani st. 10.35*,
Pogajanja v Turn-Severinu v kritični fazi
Predsednik madžarske delegacije se vrača v Turn-Severin z odgovorom svoje vlade na rumunske predloge, na obeh
straneh pa je malo optimizma, da bi se dosegel sporazum
Budimpešta. 23. avgusta. e Predsednik madžarske delegacije za oocaiania z Ru-muniia pooblaščeni minister Horv ie odpotoval danes v Turn-Severin. kamor bo prisDel drevi. Prihodnji sestanek obeh delegacij v Turn-Severinu bo najbrže iutri dopoldne in mu pripisujejo veliko važnost, ker bosta imeli na razpolago nova in izčrpna navodila za nadaljnja delo. kakor tudi pismene dokumente, ki s© najbolj skrbno izdelani po navodilih z na.imero-dajnejš»h mest. Kljub temu so v Budimpeštanskih političnih krocrih erlede nada. LfnJesra poteka in konca teh pogajanj zelo malo optimistični, na eni strani zaradi velikih razlik, ki obstoje med obojestranskimi predlogi in stališči rumunske in madžarske vlade, na drugi strani na v tu-fcaišnjin krogih rumunski vladi zopet 0&-taio. da namenoma zavlačuje rešitev spora.
Obenem nondariaio v budimpetštansk;h krmi h. da madžarski tisk skorai nič ne komentira nrooei ostrih člankov mmun-skih listov. Edino službeno gladilo madžarskega zun. ministra »Pester Llovd • je včeraj obiavil članek pod naslovom ^Falsificiran je zemlievida kot dokaz« Članek se zopet vrača na prejšnjo polemiko o Številu madžarskega življa v Erdoliu in očita rnmimskemu listu »Cuventul«. da objavlja etnnsrrafske zemlievide iz prejšnjih let. ki niso točni.
Bubdimpešta. 23. avg. s. (Col. B. Cl Po tuka'šnuh informacijah so se madžarsko. rumunska pogajanja glede Transilvanije popolnoma razbila. Vodia madžarskP delegacije Horv se vrača v Turn-Severin samo -»-nto. da o tem obvesti rumunsko delegacijo.
Izjava zastopnika madžarske vlade
Budimpešta. 23. avg. e. (Štefani). Predstavnik zunaniega ministrstva ie izjavil tujim novinarjem, da se podajanja v Turn-Severinu nadaljujejo, ker je potrebno rešiti obmejna vprašanja do načelih pravičnosti tako. kakor ie bilo izraženo s strani držav osi Rim-Berlin. Kakor hitro bo dosežen sporazum o demarkacijski črti med
Rumuniio in Madžarsko, se bo vorašanie izmenjave prebivalstva lahko rešilo. Izjava teca madžarskega pooblaščenega predstavnika pravi nadalje da Rumunija vztraja na tem. naj se najprei reši vprašanje izmenjave prebivalstva, preden se u gotove nove meie. kar pa bi pomenilo, da se racionalna rešitev vseh vorašanj zavlačuie brez konca in kraja.
Doslej samo informativni razgovori
Bukarešta, 23 avg. e. O pogajanjih v Turn-Severinu se javlja, da ie predsednik madžarske delegacije Horv brzojavno sporoči!, da bo prispel šele drevi v Turn-Severin. V bukareštanskih političnih kr©-gih poudarjajo, da doslej o kakih pogajanjih sploh ni moglo biti govora, ker sta na dosedanjih sejah obe delegaciji samo izrazili svoje želje in predloge, o katerih pa doslej še nista razpravljali. V zvezi s tem opozarjajo, da bo v zadevi naibrže zmagalo nemško stališče. Nemčija ie namreč izrazila željo, da na i bi med Madžarsko in Rumuniio prišlo do sporazuma, ki bi pomenil rešitev vseh vprašani. Zaradi tega smatrajo rumunski krogi, da se bo uporabil dosedanji princip izmenjave ore-biva^tva z odgovarjajočim ozemljem.
Bukarešta, 23. avg. p. Po došlih poroči-
lih je vodja madžarske delegacije Horv odpotoval v Turn-Severin šele dane*, ker Je hotela madžarska vlada podrobno proučiti no vou stvarjeni položaj. Madžarski min. predsednik Telekj in zunanji minister Csaky sta bila včeraj v avdijenci pri regentu HorthvJu, S noči je bila izdelana v podrobnostih madžarska spomenica, ki vsebuje odgovor na vse točke rumunskih predlogov. Po vesteh iz Budimpešte je malo optimizma, da bi se dosegel sporazum, ker je razlika med madžarskim in rumunski m stališčem prevelika.
Nemčija ne namerava
Berlin, 23. avg. e. Prekinitev pogaiani med Rumuniio in Madžarsko zasledujejo v Berlinu s prav posebno pozornostjo. Popolnoma razumljivo je. da se v zvezd s prekinitvijo teh pogajanj in težavami, na katere so naletele, pojavlja tudi vprašanje, ali bi Nemčija vzela nase vlogo arbitra. Na merodajnem mestu v Berlinu naglašajo, da nemška vlada ne namerava posredovati in sicer tem manj, ker ne vidi potrebe za ta korak. S tem ie jasno izraženo upanje berlinskih službenih krosov, da se bo državnikom R urnimi i e in Madžarske posrečila taka rešitev, da bo vsaka intervencija držav osi nepotrebna.
Pred podpisom sporazuma med Bolgarijo in Romunijo
V glavnem gre samo še za rešitev vprašanja izmenjave
prebivalstva v Dobrudži
Crajova, 23. avg". e. Včerajšnji četrti dan konference v Crajovi je potekel brez dela. To pomeni, da se delegaciji nista sestali. Ker drugih vesti ni bilo, je bila senzacija včerajšnjega dne odhod šefa rumunske delegacije Creteana v Bukarešto, kamor je odpotoval po polnoči, bolgarska de-
legacija pa je poslala enega izmed svojih tajnikov kot kurirja do Vidina, kjer ga je pričakoval drug kurir, ki se je odpeljal v Sofijo. Kaže, da nobena delegacija na konferenci ni bila pooblaščena za rešitev vseh vprašanj, temveč imata bolj posredniško vlogo med vladama v Sofiji in Bukarešti.
To dejstvo je potrdil tudi odhod Creteana v Bukarešto in bolgarskega ktirirja v Vidin. V tukajšnjih- krogih pa vlada poginoma prepričanje, da je sporazum že do-sožen in da je podpis sijor^zunia pričakovati ie danes ali jutri. Razume se, da jo to Samo domneva, ker je m°goče, da je Creteanu odpotoval v Bukarešto po končne informacije in prav U*ko tudi bolgarski kurir. Ni izključeno, <Li b°*tn k slovesnemu podpisu sporazuma prispela v Crajovo bolgarski zunanji minister Popov *n rumunski zunanji minister Man^ileVu.
Sofija, 23. avg. e. Na službenem mestu ne dajejo nobenih obvestil o dosedanjih bolgarsko-rumunskih pogajanjih v Crajovi glede vprašanja odstopitve južne Dobru dže. S poučene strani se doznava, da je Rumunija v načelu pristala, da vrne vso južno Dobrudžo v mejah iz 1. 1912, vštev-ši Silistrijo in Balč:k. Sporazum doslej še ni bil podpisan zaradi tega. ker so glede izmenjave   prebivalstva    deljena mnenja.
Rumunija Želi. da se rumunsko prebivalstvo iz .južne D©bru<Iže iz*el| kakor tudi bolgars**« manjšine iz severne Dobrudže m rumunskega Bolgari pa stoje na stališču, naj se iz južne Dobrudže izseli samo ti«to riimunsko prebivalstvo, ki se je tam naselilo po 1. 1912. Bolgarija tudi ne pristaja na to, da bi se bolgarske manjšine izselile iz severnega in severne Dobrudže v južno DObmato, ker bi na ta način zasedle- ozemlje, pripadajoče d ob ruškim beguncem, ki so doslej živeli v Bolgariji in ki jih .ie okrog 50 000, ker jih zeli bolgarska vlada vrniti v južno Dobrudžo. V krogih blizu bolgarske vlade se izraža upanje, da bo v tem vprašanju dosežen sporazum, ki bo omogočil dokončno rešitev vprašanja južne Dobrudže.
Vladni list * Večer« objavlja naslednje brzojavno poročilo iz Crajove: Kaže, da • pogajanja dobro napredujejo. To dokazuje mnogo dejstev, ki so že dobro znana. Po poročilu z rumunske strani so rezultati mirnih, hitrih in resnih pogajanj kakor tudi osebnih sestankov obeh šefov delegacij in obeh vojaSkh ekspertov povoljni. Neodvisno od tega se dobiva iz pihanja ru-munskega tiska isti zaključek. Stvari se tudi nadalje razvijajo dobro in v duhu. ki je zadovoljiv že od prvega dneva razgo-
vorov. Mešana konferenca včeraj ni imela plenarne seje. Razpravljali so samo eksperti o vprašanjih, ki bi se mogla pojaviti in bi jih bilo treba rešit .
List »Mir« objavlja telefonsko poročilo svojega dopisnika iz Rima, v katerem pravi, da smatrajo italijanski politkni kro gi v Rimu. da bodo pogajanja med Bolgarijo in Rumimijo trajala še nekaj dni, ker je potrebno, da se dokončno razmo-trivajo vsa tehnična vprašanja.
Poziv romunskega notranjega ministra
Bukarešta. 23. avc. e. Notranji minister Popescu ie izdal proglas na rumunske kmete v južni Dobrudži, ki se glasi:
Pogajania z bolgarskimi sosedi napredujejo oovoljno. ni Da razlosa. da že seda i zapuščate svoje vasi in svoie domove. Vlada vam dovoljuje, da Došliete v stare kraje vašo živino, semen je. poljedelske stni? in vse ostale stvari, ki vam v sedaniem trenutku niso več potrebni. Vlada vam to objavlja zaradi teufa. ker bo jeseni zaradi deževja prevoz preko Dunava mnosio težji. Žetev po poljih pripada vam in vi morate ostati tam. dokler ne bo k nč:>nn. Oblasti in vojska ostaneio na svojih mestih Sele tedaj, ko bodo one odšle. D' idete tudi vi. Kmetje, ostanite mirni in m-Cni, dokler vam ne bo dan znak za odhod.
Bukarešta, 23. avg. s. (Reuter). Rumun-ska vlada ie odredila, nai se iz južne Dobrudže Drepeljeio vse zaloge žiti. vsi stroji in vsa živina. Prav tako ie bilo odrejeno, da naj zapuste provinci Darostor in Caliacra v južni Dobrudži Rumuni šele tedaj, ko bodo prenesli v Rumunijo vse svoie imet i e.
Pred preosnovo rumunske vlade
Bu**»rešta, 23. avg. e. (Štefani). Doznava se, da bo najbi"že v kratkem prišlo do rekonstrukcije rumunske vlade. Zadnje seje ministrskega sveta se nista udeležila dva ministra, člana oivše železne garde. Kakor znano, je minister za propagando Ciainic pedal ostavko na svoj položaj.
Nemški obalni topovi obstreljujejo Dover
Nemški daljnosežni topovi na francoski obali so snoči dve uri obstreljevali Dover in okolico
Samo začetek začetka
Angleški minister za oboroževanje o pripravah
za dolgo vojno
London. 23. avg. s. (Reuter). Nemško *ežko topništvo, ki je razpostavljeno ob severni francoski obali, je snoči m°čno obstreljevalo Dover in okolico. Poškodovanih je bilo več hiš in tudi čl°veske žrtve so ugotovljene. Obstreljevanje se je pričelo oKoli 21. ter je trajalo do približno 23.
Kmalu potem, ko so otvorili nemški topovi ogenj, so angleški bombniki izvršili nanje napad. Z angleške obalu se je čulo. da so pričeli na drugi strani Kanala streljati tudi protiletalski topovi. Nato so se čule eksplozije bomb, videl pa se je tudi velik rdeč sij kakor ob požaru. Angleška
letala so metala menda tudi rakete na padalih, ki so bile vidne preko Kanala.
London, 23. avg. s. (Reuter). Današnji londonski listi objavljajo slike z včerajšnjega napada nemškega težkega topništva na konvoj angleškh ladij v Kanalu.
Nemško poročilo
Berlin, 23. avg. s. (DNB). Nemški težki topovi, ki so bili nedavno postavljeni ob obali Kanala in ob francoski obali Atlantskega oceana, so včeraj ves dan razvijali veliko aktivnost. Culo se je ob vsej obali močno streljane. Za sedaj je šlo samo za vaje.
Nočni letalski napadi
na angleška mesta
V pretekli noči so nemška letala bombardirala v manjših skupinah London, kjer je bilo zadetih več hiš
London, 23. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi ob 7. naslednji komun:ke:
Preteklo noč so izvršila sovražna letala već napadov na Anglijo in sicer posamič »li pa v manjših skupinah. Bombe so bile vržene na mnogo okiožij v Angliji in Južnem \Valr>u ter tudi na neko mesto v se-vernovzhodni Škotski in na več okrajev v periferiji L°ndona, V Londonu so bombe zadele več hiš in neki kinematograf ter so povzročile manjše število človeških Žrtev.
V dveh mestih severnovzhodne Anglije so povzročili nemški napadi škodo na imetjih., V dveh mestih južnovzhodme Anglije pa je bilo povzročene malo škode. Napadi so zahtevali nekaj smrtnih žrtev.
Prvi nočni napad na London
London, 23. avg. s. (Reuter). Poročila
novinarskih  agencij  o nemških letalskih
napadih preteklo noč javljajo naslednje podrobnosti:
Napad na območje Londona je bil izvr-šen v zgodnjih jutrnjih urah. BU je to prvi nemški nočni napad na London. Protiletalsko topništvo je letala pregnalo. Opa-
ziti je bilo tudi mnogo žarometov, ki so iskali nemška letala.
V nekem okraju na periferiji Londona je letalska bomba zadela kinematograf in ga popolnoma porušila. Zadetih je bilo tudi več stanovanjskih hiš in javnih lokalov. Poškodovanih je bilo več oseb, toda samo od razbitega stekla. V nekem okrožju je nastal manjši požar, ki pa so ga oddelki za zaščito pred letalskimi napadi in pomožna požarna  bramba hitro pogasili.
Pri napadih izven Londona so metala nemška letala težke bombe, zlasti na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Prav tako pa so bili bombardirani podeželski okraji v južnozapadni in severovzhodni Angliji.
Snoči v mraku je 15 nemških bombnikov napadlo neko mesto v južnovzhodni Angliji. Letala so naletela na močan ogenj protiletalskega topništva. Tudi lovska letala so stopila v akcijo ter so napadla nemške bombnike, ki so leteli v zelo veliki višini. Po dosedanjih podatkih so bila 4 nemška letala iz te eskadrile sestreljena.
London, 23. avg. s. (Reuter). Pri letalskemu napadu na London preteklo noč so bile bombe vržene na dve predmestji na različnih straneh mesta. Pri napadu je bila
porušena tudi neka banka, poškodovanih pa je bilo več stanovanj in trgovin.
Bombardiranje nemških rafinerij bencina
London, 23. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči na četrtek angleški bombniki izvršili zopet več napadov na važne bencinske rafinerije v Nemčiji. Predvsem so veljali napadi veliki rafineriji Brawag pri Magdeburgu in Demag pri Hannovru. Druge skupine letal so bombardirale nemška letališča v Caeur in Abbevilleu v severni Franciji. Tu je bilo povzročenih već požarov. Napadeni sta bili tudi letališči pri Hannovru in na otoku TexeL V Foruhrju in Porenju so bile napadene železniške naprave in severnoza-padno od Hannovra so angleška letala bombardirala železniški predor.
Eno angleško letalo je bilo pri teh poletih izgubljeno. Operacije je oviralo slabo vreme. Angleška letala so letela skozi snežne viharje ter so imela na krilih debele plasti ledu.
Nemške letalske izgube
London, 23. avg. s. (Reuter). Od 18. junija dalje do snoči sta bili po uradnih podatkih angleškega letalskega ministrstva nad Anglijo sestreljeni 1002 nemški letali.
Omejitev letalskih alarmov
London, 23. avg. s. (Reuter). Notranji minister Anderson je snoči objavil, da bodo angleške uradne postaje tudi še nadalje dajale letalske alarme samo v omejenem obsegu in ne vedno, kadar bi se pojavila sovražna letala. Notranji minister pravi, da kontrolne postaje ne morejo vedno točno ugotoviti, kje nameravajo nemška letala izvršiti napad, v glavnem pa razpolagajo opazovane postaje z dovolj informacijami, da lahko sklepajo, katerim objektom 'je namenjen napad nemških letal, ki jih opazijo. Pomote seveda niso izključene Notranji minister opozarja, da se bo tudi se nadalje gotovo ponovno primerilo, da bodo nekatera mesta bombardirana, ne da bi bil prej dan letalski alarm, če bi bil odrejen alarm vedno, kadar bi se približala nemška letala, bi to pomenilo oviranje vojne produkcije, kar se nikakor ne sme zgoditi. Brez rizika ni mogoče dobiti vojne, zaključuje uradna izjava.
London, 23. avg. s. (Reuter). Snoči je imel minister za oboroževanje Morrison govor po radiu. Izjavil je  med drugim:
Nemci so pričeli z bliskovito vojno proti Angliji. Zato mora vsakdo na delo. Res ni mogoče, da bi bilo v preteklih 6 tednih opravljeno v oboroževanju Anglije, kar je bilo v 6 letih zamujenega, doseženi pa so že mnogi uspehi. Morrison je nato navajal več primerov, ki kažejo, kako je bila v Angliji pospešena v zadnjih mesecih vojna produkcija. Neka tovarna orožja, ki so jo šele aprila pričeli graditi in bi morala pričeti obratovati šele decembra, je pričela delati že v začetku avgusta. Druga tovarna, ki izdeluje granate, je že 7 mesecev pred določenim rokom dosegla polno kapaciteto produkcije. V zadnjih 3 mesecih je bilo 60 zasebnih tovarn preurejenih za vojno produkcijo.
Morrison je dejal, da ves angleški delovni narod strnjeno dela v tovarnah, nihče ne štedi s svojim delom, nihče noče zaostati. Angleški zavezniki so bili eden za drugim poraženi in Angliji vedno bolj grozi invazija. Pri vseh teh grožnjah pa je angleško delovno ljudstvo tiho na delu. Sedaj razpolaga Anglija z armado, ki je res oborožena, in angleška industrija producira več, nego bi se bilo pred 3 meseci zdelo možno. Zasedaj je to res velika pridobitev, Anglijo pa čakajo še velike naloge, da pripravi vse za obrambo in napad. Računati je treba na 2 do 3-letno vojno, zato je vse, kar je bilo doslej storjenega za oborožitev In vojno produkcijo, samo začetek začetka. Vsakdo mora biti z vsemi močmi na delu.
Nemci o svojem in angleškem letalstvu
Berlin, 23. avgusta s. (DNB) Zastopnik nemškega letalskega ministrstva je dal inozemskim novinarjem nekaj podatkov o razmerju moči med nemškim in angleškim letalstvom. Izjavil je, da je nemško letalstvo močnejše nego angleško predvsem zato, ker je nemška letalska industrija že pred vojno delala po sistematskem načrtu in se enotno organizirala Pri tem pa je bila vendar tudi posameznikom dana možnost, da uveljavijo nove izume, kar pričajo letala Heinckel in Messerschmitt. Če Angleži v prvih 8 mesecih vojne skupno s Francijo niso mogli dohiteti Nemčije v letalstvu, potem bo to mogoče še mnogo manj sedaj, ko je Anglija izpostavljena nem»k»m letalskim napadom in blokadi. S temi ukrepi pa bo
Nemčija tudi poskrbela, da ne bo mogla dobiti Anglija pomoči o<i zunaj Zadnji podatki kažejo, da so Nemci prej ceilo previsoko cenili kapaciteto angleške letalske produkcije.
Ameriško-kanailski obrambni svet
Ottawa, 23. avg. s.(Reuter). Kanadska vlada je snoči objavila imena svojih zastopnikov v mešanem kanadsko-ameriškem obrambnem odboru. Med 6 člani kanadskega zastopstva so visoki funkcionarji vojske, mornarice in letalstva kakor tudi predstavnik zunanjega ministrstva.
Tudi v zastopstvu Zedinjenih držav so prav tako visoki predstavniki vojnega in mornariškega ministrstva ter letalstva, poleg njih pa še newyorški župan La-guardia.
Obrambni odbor se bo sestal k prvi seji že prihodnji ponedeljek in sicer v Ottavvi.
Japonska diplomatska ofenziva proti Ameriki
VVashington, 23. avg. s. (Ass. Press). V merodajnih ameriških krogih smatrajo, da so najnovejše obsežne spremembe v japonski diplomaciji prčetek japonski diplomatske ofenzive proti Zedinjenim dr-vam.
Za  novega  japonskega veleposlanika v Washingtonu  bo  baje  imenovan Akaua, eden vodilnih japonskih vele ndiusrtriialcev.
Pristajanje ameriških letal na Bermudih
W^hingl*>n, 23. avg. s. (Reuter). Ameriška potniška letala :>Clipper«, ki opravljajo promet med New Yorkom in Lizbono, bodo po odredbi ameriške vlade odslej zopet pristajala tudi na Bermudih. Ameriška vlada je sporočila, da sedaj ne nasprotuje več cenzuri poštnih pošiljk na letalih s strani angleških oblasti na Bermudih.
Ostavka predsednika argentinske republike
Buenos AlreO, 23. avgusta, s. (Reuter). Predsednik argentinske republike Ortiz je podal ostavko v zvezi z debato, ki je bila te dni o nakupu zemljišč po argent nski vojski. Predsednik republike je smatral, da so bili v debati izneseni očitki proti njegovi osebi.
Pripravljenost Egipta
Manifestacije v egtptskem parlamentu za vstop v vojno
ob strani Anglije
Kairo. 23 avg. s (Tass) Ass. Pr ess lavlja, da se v Egiptu širi gibanie za vstoo Egipta v vojno na strani Angliie. Ko ie bila predsnočniim v oarlamentu debata o zunanji politiki po demonstranti na gale-riii ploskal: vsem govornikom, ki so zahtevali, nai stopi Egipt takoi v vcino Min predsednik ie na te govore izjavil da se po mnenju vlade ni zgodilo ničesar takega, da bi moral Egipt sedai opustiti svoi DO-loža^ nevtralne države, da Da bo šel v vojno, če bi b:i izvršen napad na Egipt. Varnostni organi so nato odsranlli demon-st'--.nte z palerii.
Kairo. 23 avg 9 (Heuterl E?intcki voi-ni minister Khezi oa«a ie danes potrdil izjavo ministrskega predsednika, da bo Esirtt ^tooil v oi^o. Če bi b:la namena eript-ka voiski ^li egDtsko ozemlie Vnini miniK***r ie izjavil, da .ie eerptska mobilna dTvi^ifa ž" zavze-a si »-ateste postojanke na m**ii ter da Se o:r:ntska armada nrlprn vi Jena, da ob strani f»»»*fHflte vojsko nurl' odpor vcakrmu napadalcu. rg'ntska vojska sama ne bo nikogar ran^dl«. če na bi bila napadena. se r*o bnriln skuonn 7 zavezn'kl za chr"mho država   Vn*nj miriistor ip tuđi
Sr>or^e:l. d? sn c*rirt?ko č-te ze ravzele stmteške položaje tf?«If n** m" u v Sudanu.
Kairo. 23. ave : 'T?<->iit^rV Visoka esipt-ska vojaška osebnost i** izi ">viia Reu+erie-v^mu đoolsniku. Hi ie EiiptskT arkada v srtaniu največje vdnmo^ti ter da bi v pri-mmi potrebo lahko podprla anel«r5k^ ^ete s volim moštvom t**r r. n^mod^rnoiSim oroxi^m. nvH niimi tudi z dobro izve'bani t< 1et°1c;t,,"0Tn
Angleški lotsfski napadi v Akesimji
Kairo, 23 avgusta s. (Reuter) Iz Adena poročajo da so včcra] angleški bombniki bombardirali letališča v Dcs*»ie ;n Diredavi v Abcsiniji kakor tudi železniško postajo v Diredavi.
Rusko mnenje o vlogi angleškega brodovja
Moskva, 23 avgusta s. Moskovski radio navaja mnenje ruskega vojaškega strokovnjaka, ki pravi, da angleSko vojno brodov-je se \ edno popolnoma obvladuje položaj v Sredozemlju. V dosedanjih operacijah je ostalo to brodovje tako rekoč intaktno. Italijani so izvedli doslej napade na angleške vojne ladje samo s primeroma majhnimi skupinami letal, ki še niso metale težkih bomb. Angleško brodovje je razdeljeno v dve skupini vzhodno oziroma zapadno od Malte.   Vzhodna   skupina v Aleksandrijl,
Mersa Matruchu in Sidui Baranu je močnejša. Obe skupini vzdržujeta zvezo po morju pri Malti NTi izključeno, da bodo zaradi novega položaja moral: Anglež v kratkem opustiti Gibraltar kot operiSče za vojno mornarico, kar pa pomorskega položaja v Sredozemlju ne bo bistveno spremenilo.
Nov letalski napad na Gibraltar
Madrid, 23 avgusta s (DNB) V noči na
četrtek je bil izveden zopet letalski napad na Gibraltar S španskega ozemlja so ugotovili, da so bombe povzročMe velike požare. Sest težkih bomb je padle na luko in v bližino trdnja\e.
Mobilizacija Šestih letnikov v Španiji
Madrid. 23. avg. s. (Reuter). Za 31. avgust je špansko vojno ministrstvo odredilo registracijo 6 popolnih letnikov rezervistov v Španiji. Dne 10. septembra se morajo nato vsi rezervisti prijaviti v vojaško službo v vojašnicah.
Iv položaj Grčije
Posvetcvasifa grškega kralja s člani vlade — želja po zboljšanju odnošajev z Italijo — Bolgarski list o položaju na Balkanu
Atene. 23. avg s. (Reuter). Grški kralj Jurij s#» je davi zgodu 1 posvetoval z min. predsednikom generalom MeiaxaSom in drugimi elani vlade. Snoči ie imel ministrski predsednik dol? razgovor z angleškim poslanikom.
Atene, 23. avg. e. Italiiansko-ffrškim od-nc^a^em v Atenah še nadalie DriDisuieio velik pomen, kakor poudariaio v tukajšnjih političnih krosih. Obenem izi avl i ai o. da se ti odno:-aii nikakor niso spremenili in da se o niih niso pričala nobena službena pocaiania. V Atenah poudarjajo željo grške vlade, da bi se nastali »por rešil na miren način. Iz krogov blizu vlade se doznava, da Grči;a ni ukrenila nobenih mobilizacijskih ukrepov in da tudi ni mobilizirala posebnih rezervnih edinic. pristavljajo pa. da .?e volni aparat držsve v pripravljenosti. Poseben pomen pripisuJeio ▼ Atenah razgovorom. \i\ jih je imel včeraj letalski ataše Bevjeta%> Rušit-? s predstavnikom grškega generalnega štaba.
Sofija, 23. avg. e. »Slovo« ueotavlia v uvodnem članku, da ie Balkan od pričetka sedanie voine ostal miren, čemur se ie med drugim zahvaliti tudi stališču Italije vre do nienesa vstopa v vojno. V zadniem času rja naš mirni polotok ni več tako dobro zavarovan, kakor ie bil nedavno. Vzrok je na eni strani nejasno stališče Turčije, ki ima trenutno mobilizirano tako vojsko, kakor je še ni imela, na drugi strani pa grško-itali janskj spor. Za Sedaj gre sicer samo za novinarsko polemiko, toda so ljud.ie. ki ne izključujejo tudi druge možnosti, da bi se utegnila stvar razvijati dalje in sicer zaradi položaja Grčije na Sredozemskem morju in zaradi angleških jamstev Grčiji, ki sc jim noče odreči. Gre za popolnoma suh smodnik, ki čaka samo na iskro. Ce bo mir skaljen, bo ta skalitev prišla od juga. Na koncu pravi list. da balkanske države ne bodo dovolile, da bi prišel Balkan v noložai. v kakršnem ie bil od 1. 1915. do 1918.
Pet
In nezadovoljen z delom svoje vlade
B£se£anji vojni in zunanji minister bosta bržkone
zamenjana
Berlin, 23. avg. s. (Ta*s). Po nemških informacijah iz Yich>ja je prJčak*>vati, da bosta sedanji vOjri In zunanji minister Pc^inovega Kabineta izmenjana. Maršal Petam, pravijo te infermelje, ni zadovoljen s sedanjo sestavo svoje vlade, nfti glede na notranjo kakor tudi ne zunanjo politiko. Pr$ča kujo jo tudi, da bo v kratkem podal ostavko minister za družino Vbarne-gamv.
Odnosa?! med Francijo in Anglijo
London, 23. avg. s. <,Tas.) V spodnji zbornici je sporočil te dni podtajnik za zunanje zadeve Buttler, de je v zadnjem času ameriška vlada ponovno posredovala v nekateiih primerih za stike med angleško vla-o in francosko vlado v Vichvju. Stiki so so nekaj časa vzdrževali tudi preko francoskih predstavnikov za likvidacijo ekonomskih in trgovskih interesov, nato pa je pooblaščeni agent francoske vlade v Londonu odpotoval na posvetovanje s svojo vlado v V.ehy ter se doelej še ni vrnil na svoie mesto.
Vichv, 23. avg. s. (Ass. Press.) Zunanji minister Baudoin je izjavil včeraj, da je stališče angleške vlade, ki ne dovoljuje olajšanje bloka Je za dovoz živil v Francijo, sovražno • ejanje napram Franciji. Baudoin je ,'ejn!. da francoska vlada o tej zadevi se ni izgovorna zadnje besede.
Vojn! He spremembe v Afriki
Vichv. 23. avg. e. (United Press). Po upokojitvi generala Noguesa, ki je bil vrhovni poveljnik francoskih vojnih sil v severni Afr ki. je bila vojna oblast v Maroku, Alžiru in Tunisu razdeljena na tri dele. Po odloku generala Regana so bili imenovani trije divi ajski generali, ki bodo prevzeli položaj generala Noguesa. General Verger jo imenovan za poveljnika voj-
P'h sil v Maroku, general Haudet je imenovan v Tunisu, general Baine pa v Alžiru. Upokojitev generala Noguesa pa se ne tiče njegovega položaja generalnega rezidenta v Maroku.
£30 francoskih letal izročenih Nemčiji
London, 23 avg. s (Ass. Press.) General de Gaulle je sporočil snoči, da je vlada v Vichvju pustila prepeljati iz Maroka in dmsih severnoafriških francoskih kolonij 800^ francoskih vojaških letal, ki so bila nato izarocena nemškim oblastem.
Proti vmešavanju tujcev
ženeva, 23. avg. e. (United press). Službena francoska radijska postaja se je v bavila tudi z vprašanjem vmešavanja tujcev v francoske stvari. Ob tej priliki je bilo naglašeno, da so v marsičem tudi tujci krivi usode, ki je zadela Francijo. V tem pogledu so padle prav ostre besede proti bivšemu predsedniku italijanske vlade Nittiju in grofu Sforzi.
Nevarnost
Včerajšnji dan je bil glede dežja rekorden — Lokalne povodu ji so napravile precej Škode
Ljubljana, 23. avgusta Včeraj smo imeli v Ljubljani letošnji rekord po količini dežja: znašal je 48.2 mm. Ponašamo se tudi lahko, da ni nikjer v državi padlo toliko dežja kakor pri nas. K temu rekordu se je pridružil Ae eden: barometer je bil letos doslej najnižji: 745.3 milimetra. Zračni pritisk je pa od včeraj že znatno narasel. Davi je znašal 758.5. Zaradi izredno močnega dežja včeraj se je ponoči zelo ohladilo. Davi je kazal toplomer v Ljubljani samo 8.4 stop., kar je nenavadno nizka temperatura za avgust. Ce drže podatki za Maribor, da je tam znašala davi minimalna temperatura ie 4 stop., je to tudi posebne vrste rekord za avgust.
Tudi v mnogih drugih krajih so imeli včeraj precej dežja; v Zagrebu so ga namerili celo 45 mm. Vendar je bila bila najbolj prizadeta Slovenija. Vode so že dopoldne naglo naraščale in popoldne so začele prestopati bregove. K sreči je popoldne prenehalo deževati, sicer bi imeli zopet katastrofalne povodnji. Zelo je lilo ob 7., nakar je deževalo nekoliko bo\* umerjeno do 9. Od 9. do 11.15 so pa bili najhtojši nalivi. Rahleje je deževalo Se do 13.30. Ce bi deževalo ves dan tako, kakor je nekaj ur dopoldne, bi ne dosegli najbrž le letošnjega rekorda, temveč celo za zadnj" desetletje. V zadnjih 20 letih je padlo največ dežja v Ljubljani v enem dnevu 27. sep-
tembra 1926. Tedaj je deževalo noč in dan, da so namerili 153 mm dežja, torej skoraj štirikrat več ko včeraj. Izredno močni nalivi ao bili tudi 22. septembra 1933, ko je v Ljubljani padlo 121 mm dežja. V zadnjih letih je padlo največ dežja 11. septembra 1937, in sicer 107 mm. Vidimo, da so pri nas najhujši nalivi navadno septembra. Povprečje padavin v eptembru znaša za Ljubljano 170 mm, v avgustu pa 148 mm. LetoSnje povprečje padavin v avgustu bo seveda preseženo. V Ljubljani je bilo navadno avgusta najlepše poletno vreme, vendar je avgust nekoliko bolj deževen kakor julij, ki je najbolj juh poletni mesec, saj znaša povprečje padavin julija 113 mm.
Nevarnost večjih poplav je minila. Vse vode sicer še niso začele upadati. Ponoči je še priteklo mnogo vode s hribov po hudourniških pritokih. Zato je tudi Ljubljanica zjutraj še nekoliko naraščala pn Podpeči in pri barjanski šoli. Pri šoli je bila davi 180 cm nad normalo, na .-■špici", pa 17S cm. Zanimivo pa je. da je Ljubljanica na špici ponoči že začela upadati ter je bila davi že za 12 cm nižja od včeraj. V Vevčah je bila Ljubljanica davi 5e» vedno 2 cm nad normalo, a ni več na-rafičala.
Na Barji: je seveda poplavljene precej zemlje,  vendar so pod vodo predvsem le
Silni nalivi v zagorski dolini
Zacforje, 22 avgusta V noči od srede na četrtek je v območju zagorske do/line močno deževalo, naliv je sledil nalivu m jasno je bilo takoj, da bodo vode * pobočij Sv. Planine in drugih okoliških hribov pridrle v d.line ter povzročile novo Škodo. Res so sc že kmalu v zori začela polniti korita dveh sicer pohlevnih potokov Medije in Kotredežice, ki sta med silnim bobnenjem naraščala fn odnašala s seboj vse, kar sta dosegla. Motna, blatna voda obeh potokov se je stekala v okolišu Švepovne in na tem mestu prestopila bregove ter m*'*« polja in vdrla v hiše tamkaj stanujočih ljudi, ki so morali br«. z moči gledati, kako vdira voda v stanovanja, upro-paščft opravo, razdira plotove in odnaša gradivo izpred hiš. Najhujše je prizadeta Kerinova domačijo, ki leži najniže m kjer je voda stala do pol metra visoko v stanovanjskih prostorih, ki sc od zadnje povodnji še niso niti osušili. Predno so zbežali iz hiše, so, izmodrem po prvi nesreči, zložili dele hišne opreme na mize in vrh postelj, tako da so vsaj te stvari deloma rešili pred uničujočo mokroto. Vse po vrtu pa je stala oziroma drla voda kot pravi hudournik blizu meter visoko ter si mimo AmerŠkove hiše iskala odtoka, ki qa pa seveda ni na^la, ker ga je zaviral visok nasip, po katerem teče rudniška železnica. Voda je vdrla tudi v trgovino in delavnico g- Amerška ter mu povzročila občutno škodo. G. Ritter, ki si je pred kratkim zgradil 'lično stanovanjsko hišico v kotu sotočja obeh potokov, je rešil kletne prostore samo s tem, da je pravočasno z deskami m peskom zagradil vrata ter mu je namočilo samo temeljne zidove. Prav tako je bila sredi poplave nova viJla g. Košenine, kjer so morali stanovalci odhajati iz hiše skozi okna. Niže proti postaji je stal ves kompleks poslopij g. Suše sredi drveče vode, ki je po mili volji gospodarila v prizemlju. Pred letom aH kaj se je bil g. Suša preselil semkaj s Podkra-
ja kjer so mu 2emeliski usadi uničil? dom. tu pa ga precania voda.
V precej kritičnem položaju so bile tudi rudniške naprave v Toplicah, kjer fc Medija prestopila bregove m zalivala dohode v rove. Sodeč po obilici trnmnvja in sploh lesa. ki ga je prinašala Medija, ie napravila občutno škodo tudi v gornjem teku, o čemer pa šc nimamo preverjenih poročil. Medija je med silnim bobnenjem skalovja, ki ga ie valila s seboj, drvela v precej naraslo Savo ter potisnila svojo strugo daleč preko njene sredine. Šele okrog 14. ure je začela voda upadati, za seboj pa je puščala debele plasti sivega blata in kolovozine kamenja kar preko plodnih njiv. Prizadeti so bili posredno tudi posestniki vzdol/ glavne ceste, kjer je skozi odtočne kanale udarila voda in do meter visoko zalila kleti, ki sc zlepa ne bodo osu^i'e. Tako je mokri element ponovno prizadel mnogo obupa in Stroškov, kakor že nekaj desetletij nihče ne pomni.
Na švepovni je bilo to pot mnogo negodovanja, ker poklicani faktorji po izkušnjah zadnje povodnji niso odredili vsaj najnujnejših zaščitnih ukrepov. Tako da je eden glavnih vzrokov ta. da je v smeri od žage g. Kovača proti iztoku Kotredežice struga polna kamenja ki je znižalo strugo do polovice, radi česar voda ni mogla ixite-kati skozi precej nizki propust mostu preko glavne ceste. Zdaj je struga seveda še precej višja in komaj meter pod nivojem ceste ter je oči vidno da bodo tu še drle vode preko korita. Prav tako bi bilo potrebno, da bi bila v predelu pred hišo g. Rittcrja in Amerška pod železniškim tirom vsaj dva dovolj široka propusta, da bi voda vsaj hitro odtekala. Eno pa je gotovo, namreč, da je ta del treba regulirati kar najbolj smotrno in sicer neutegoma, saj je sramota, da je taka spodtika tako rekoč v samem središču tako velike občine kot je Zagorje.
Nevarna povoden] v Dravinjski
Vsa dolina pod vodo — Ajda je uničena
Poljčane, 22. avgusta Danes je zadela Dravinjsko dolino nevarna povodenj, kakršne že nekaj let ne poranimo. Vode so narasle tako nepričakovano, kakor še nikoli. V tako kratkem Času voda še nikdar ni prihrumela v dolino in jo spremenila v nepregledno jezero.
Deževati je začelo od srede na četrtek ponoči. V prvih današnjih jutranjih urah je najprej začela tu v Poljčanah naraščati Brežniea, ki je proti poldnevu že preplavila vse bližnje travnike ln njive. Udri a je v kleti, preplavila cesto ln udirala v pritlične prostore stanovanj in poslovnih lokalov. Ves dan so bili na delu gasilci,
Chamberlain bo izstopil iz angleške vlade
Sledili mu bodo zunanji minister Halif ax in Se nekateri
drugi člani vlade
London, 23. avg. s. (Tass). Včerajšnji "Manchester Guardian« poroča iz dobro poučenih krogov, da tolmačijo dejstvo, ker bivši min. predsednik Chamberlain ni bil navzoč na seji parlamenta v torek, ko je imel Churchill svoj govor, s tem, da bo Chamberlain v kratkem Izločen lz vlade. List napoveduje, da bodo v začetku septembra izvršene obsežne spremembe v sestavi Churchillovega kabineta. Tudi zunanji minister lord Hallfax bo baje lz vlade izločen.
London, 23. avg". e. (United Press). Na podlagi poročila, da se je Chamberlain nedavno moral podvreči drugi operaciji, so se pojavile v londonskih političnih krogih vesti o nameravani rekonstrukciji angleške vlade. Vlada je odgodila seje do 5. septembra. V londonskih krogih prevladuje mnenje, da bodo o priliki eventuelne rekonstrukcije v prvi vrsti izstopili Chamberlain. Haltfajc, Klnjrslev Wcod, Greenwood ln Duff Cooper. Mislijo, da bo prišlo do te rekonstrukcije šele pozno jeseni. Dočim bi se Chamberlain umaknil 8 svojega mesta iz zdravestvenih razlogov, bi lord Ha-lif ax podal ostavko v glavnem zaradi svoje politike napram Rusiji in Japonski.
Odgodite v parlamenta
London, 23. avg. s. (Ass. Press). Obe zbornici angleškega parlamenta sta včeraj za 14 dni odgodili zasedanje.
Eden izmed poslancev je opozoril vlado, da poteče sedanjemu parlamentu 14. novembra poslovna doba, ter je vprašal, če
bodo razpisane nove volitve. Čuvar tajnega peeata Attlee je odgovoril, da volitve najbrže ne bodo razpisane, da pa ie ne morejo točno povedati, kdaj in v kakšni obliki bo vlada odredila prolonglranje parlamenta.
Mobilizacija ameriške milice
WaBbington, 23. avg. s. (Ass. Press). Reprezentančna zbornica je snoči odobrila, satanski osnutek, ki pooblašča predsednika Roosevelta, da mobilizira v mirnem času 400.000 mo* ameriške milice — nacionalne garde.
Zakonski predlog o uvedbi dolžnosti v Zedinjenih državah bo prišel pred reprezentančno zbornico bržkone Sele v torek.
Letala z brzino po 8O0 km
XTashlngton. 23. avgusta s (Reuter) Po uradnih informacijah bo neka kalifornijska tvornica letal dobavila Anglifi 800 lovskih letal novega tipa. Letala so oborožena s 5 strojnicami, imajo akcijski radij 2000 km ter lete s hitrostjo 800 km na uro Tvornica bo lahko izdelala po 100 leta! na mesec.
Borzna poročila
Curih, 23. avg-usta. Beograd 10, Pariz 9.95 London 17.675, New York 439. Milan 22.175, Madrid 40, Berlin 175.15.
ki so reševali ln črpali vodo ki Je z vedno večjo silo pritekala. 2e v dopoldanskih urah, ko je lilo še neprestano dalje je močno narasla tudi Dravinja, ki je mahoma zajela vso Dravinjsko dolino. Vasi Pekel, Poljčane, Sp. Poljčane, ki ju spaja medsebojno most čez Dravlnjo so bile popoldne popolnoma odrezane druga od druge, ker je bila cesta na več mestih pod vodo in je bil ponekod celo prehod z avtom ogrožen. Pod vodo je bila tudi Lušeč-ka vas. Konjiška proga, ki se vije po Dravinjski dolini je bila od Loč pa tja do 2ič vsa pod vodo.
Kmet, ki ga je letos že itak vse povsod
zemljišča, ki so vselej ogrožena ob nekoliko hujših nalivih. Tako je pod vodo cesta v Crni vasi pri Lipah in Ižica je poplavila Kauptmanco. Precej polj in travnikov je poplavljenih v Bovkah in pri Borovnici. Stranske ceste med Borovnico in Preser-jem so bile davi pod vodo in prebivalstvo se je moralo posluževati čolnov. V najbolj ogroženih barjanskih vaseh so včeraj, ko je začela naraščati voda. začeli kopati krompir, da bi rešili, kar se je Ae dalo. Bali so se, da bo voda delj časa stala na poljih ter da bo krompir zgnil.
Lokalne povodnji so napravile sicer precej škode, vendar so ljudje lahko zadovoljni, da ni bilo hujšega. Nevarnost je minila in je upanje, da ne bo prevelike škode tudi V krallh na Barju, kjer jc še dam- dopoldne stala voda na poMih. Pričakovati smemo, da se bodo vode do večera v glavnem že Odtekle.
Sava je začela upadati že snoči. Najvišja je bila (v Tacnu) včeraj oh 15S., ko je bila 130 cm nad normalo. Davi (oh 9.) je bila §e 60 cm nad normalo, a je že precej hitro upadala.
Nekaj škode je napravilo včerajšnje deževje tudi v samem mestu. Najbolj so bile prizadete nižje loc:e. Trnovo s Kolozijo. Glince in Rožna dolina. Talna voda se je precej dvignila in tu in tam so so zamašili kanali, zato je voda vdrla v mnoge kleti.
prizadelo v vinogradu, sadovnjaku in na polju in, ki je stavil so zadnje upanje na pozne jesenske prideke obupno zre na uničujoč vodni element. Krompir, koruza, fižol, pesa in ajda njih zadnja nada so zdaj pod vodo in podvrženi uničenju in gnitju. Po površju zamazane vode plavajo vsepovsod zrele buče. drva in otava. Ponovno je ogrožena tukajšnja električna centrala, ki je vsa v vodi. Okrog Dravinjskega mo* stu se zbirajo gruče ljudi in opazujejo besnečo vodo. Mnogi bi radi čez. na vlak in po drugih poslih pa no morejo. Pot v Poljčane s postaje in obratno je voda zaprla. Mnopi. ki bodo prišli danes z vlakom v Poljčane bodo morali prenočevati v Peklu.
Zadnja slična povodenj Je blln v nnsi dolini 1.1926. Lludje se Se spominjalo tistih strašnih dni. ko ^o plazovi namočene zemlje rušili hiše. Odnašalo in živino, živež, drva ter je plaz. kl se jr r ■ 'nI nad progo porušil tovorni vlak. Na večer, ko to pišemo se na obzoriu kaže nova nevihta ln ni upati, da bo voda čoz noč o.itekln. Kako potrebna je regulacija Dravinje pa so je s to povodnlio, ki vsako leto po večkrat zadene Dravinjsko dolino, ponovno in nujno pokazala.
Mursko polje pod vodo
Ljutomer, 22. avgusta 2e dva dni imamo nalive, ki trajajo od ranega jutra do poznega večera. Vode so polni že vsi manjši jarki in potoki, da se je razlila že po njivah ln travnikih, deloma pa tudi po cestah. Kostanjevica in gčavnica sta se davi razlili po njivah, travnikih in cestah. Ce bo voda nekaj časa ostala na njivah, bo škoda velika. Poplavljeno pa je že mnogo njiv krompirja in koruze. Voda sega pri Stročji vasi tik do banovinske ceste, pristavska cesta je že vsa poplavljena, ščavnica je tudi lukavško polje zalila z vodo in skoraj vso svojo dolino od Jurija pa do svojega izliva. Vsi gozdovi ob izlivu ščavnice v Muro pri Raz-križju so pod vodo.
Mura naglo narašča in Če ne bo nalivov konec, bo tucli Mura prekoračila bregove in napravila na posevkih ogromno škodo. Največja nevarnost preti krompirju in koruzi. Krompir že itak zelo gnije od prevelike moče. S hribov se vale velike množine umazane vode, ki odnaša zemljo iz strmo ležečih vinogradov in njih. Voda s hribov trga poti in ceste.
će nalivi ne ponehajo, preti vsemu Murskemu polju velika nevarnost poplav, ki bodo na našem narodnem gospodarstvu pustile težke posledice zlasti še v teh časih, ko mora naš kmet v trgovini kupiti vse po mnogo višjih cenah kot prej. za prodajo pa ima vedno manj svojih pridelkov razen živine in še tiste ne bo moge! hraniti, če mu polje In travniki ne bodo dali tega, kar rabi pri svoje gospodarstvu. Ob času, ko to poročamo, nnlivi še trajajo in voda kar vali po cestah.
Savinjska dolina zopet poplavljena
Včeraj proti večeru je začela voda upadati in večja nevarnost je zaenkrat minila
Celje, 23. avgusta Zaradi neprestanih nalivov, ki so trajali z manjšimi presledki od torka zjutraj do četrtka zjutraj, močno premočena zemlja ni mogla vsrkavati vseh padavin, tako da so se pričele vode razlivati v struge potokov in rek« ki so začele naraščati. Zaradi stalnega deževja so pričele vode v strugah v četrtek zjutraj močno naraščati. Savinja je pričela naraščati že okrog S zjutraj ter Je zvečer dosegla 2.5 m nad normalo. 6e močneje pa so narasli njeni pritoki. Po vsej Savinjski dolini in okrog Celja so nastale poplave. Vode so se razlile preko travnikov, njiv in hmeljskih nasadov. Posebno so narasle Voglajna, Hu-dlnja. Ložnica, S usnica in Bolska.
Vsa Savinjska dolina je dvojno prizadeta. Sedaj je glavni čas obiranja hmelja. Obiralke Že čakajo več dni, da prično z obiranjem, poleg tega pa imajo precejšnjo škodo tudi hmeljarji, ker je pričel hmelj že rjaveti. Vode so naraščale do 20, ko so dosegle svoj višek. Ker je pa prenehalo deževati, so potem polagoma pričele vpadatl. Močno so bili prizadeti naslednji kraji: okrog Vojnika ln Škofje vasi je narasla Hudlnja odplavila več brvi in most ter pokvarila jez v Skofji vasi. Naselja ob Voglajni, Gaberje in Zgornja Hu-dinja, so bila pod vodo ter je pričela v nekatera stanovanja ze teči voda. Tekstilna tovarna Majdlč v škofjl vasi je morala prenehati z delom, ker je voda vdirala v notranjost skozi okna. Tudi Smarjeta je bila poplavljena. Na drugI strani od Nove vasi proti Ostrožnemu in Lopati je bilo vse pod vodo. Posebno hudo je bilo prizadeto Ostroino. kjer je bilo zaradi narasle SuS-nice vse pod vodo. Tu je položaj tem hujši, ker je nedavno teča oklestila vse nasade, sedaj pa je voda odnesla se vse ostalo.
Nekatere hiše so bile popolnoma v vodi.
Dolenje polje, Spodnji Lanovš in deloma Kersnikova ter Stritarjeva ulica sta bili pod vodo. Voglajna, ki je narasla za 4 m, je onemogočila prehod pod železniškim viaduktom ob hotelu »Pošta«, tako da so morali zgraditi zasilno brv za prehod pešcev. Popoldanski avtobusni promet v smeri proti st. Juriju ob Celju je bil prekinjen. Skalna klet pod starim gradom je bila vsa pod vodo. Prav tako je bila voda na Otoku ter na Glaziji. Kot rečeno, je voda proti večeru začela upadati. Nebo se je zjasnilo in kaže, da je zaenkrat hujša nevarnost minila.
KOLEDAR Danes: Petek, 23. avgusta: Filip. Zdenka DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: zaprto
Kino Union: Edvard VTI. in njegova doba DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli. Tvrfieva cesta 6. Hočevar, CelovSka cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
r<— Za vpisovanje na državni srednji glasbeni šoli je določen rok od 1. do vključno 15. septembra. Novovstopivši gojenci se morajo javiti do vključno 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. septembra. Vrstni red izpitov bo objavljen na razglasnl deski. Informacije glede sprejemnih pogojev se dobe v pisarni Gosposka ulica 8-1. Poučevalo se bo v oddelkih za teoretične predmete, za solopetje
(koncertno in operno), za klavir in orgle ter za orkestralne Instrumente (—|
DNEVNE VESTI
— Dostava post« tudi popoldne. Od 26.
avgusta t. l. dalje se bo vršila dostava pisemskih pošiljk pri poŠtah v Ljubljani, Celju, Kranju, Mariboru, Murski Sob j ti in
Ptuju zopet tudi popoldne. Dir«? ccija pos'.e. telegrafa in telefona v Ljubljani.
- ^°va konferenc** •» kavčuku. Jutri bo
v trgovinskem ministrstvu konferenca o preskrbi naše industrije s kavčukom. To Ro nadaljevanje konference, ki je biia sklicana 17. t. m. Konference se udeleže zastopniki vseh ustanov, zainteresiranih na proizvodnji in prometu s kavčukom. Obravnaval se bo zlasti osnutek uredbe o proizvodnji gumijaste obutve in možnost novih nabav gumija in kavčuka v inozemstvu.
— Predsednik Jiigoalovensko - madžarskega društva iz Budimpešte v Crikvenici.
V Crikvenici se mudi na počitnicah predsednik ju^oslovensko-madžarskega društva v Budimpešti baron Bela Lang. Jugoslo-vensko - madžarsko društvo v Budimpešti de?uje na poglobitvi kulturnih in tudi turističnih stikov med obema državama.
— Opozorilo izvoznikom konj. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Beogradu opozarja izvoznike konj. naj izkoristijo do konca meseca stara dovoljenja za izvoz konj. ker stopi l. septembra v veljavo nova uredba o izvozu konj.
— RolonJ/aelJa Banata. Zveza agrarnih zajednic za Banat bo imela te dni v Petrov-gradu letošnji občni zbor. na katerem je uprava poročala tudi o kolonizaciji Banata. Država in banovina v ta namen nista dali na razpolago denarne podpore ln zato uspeh kolonizacije ni bii tako velik kakor bi bil sicer. Doslej je bilo v Banatu zgrajenih 27 kolonij, v katerih je 4200 hiš. Prihajajo pa še vedno novi naseljenci.
— Perzijska preproga ima vedno svojo vrednost, čim starejša je, tem dragocenejša je. Taka preproga ima svojo vrednost ne le zato, ker je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu Izdelana, ampak tudi zato, ker napravi stanovanje udobno in vzbudi občutje domačnosti. NaSe tkalnice preprog izdelujejo dobro in lepo blago po zmernih cenah. S krasnimi preprogami bo izpopolnjena pohištvena razstava na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra.
— Več tisoč nemških lotoviSČarjVv pride
v Jugoslavijo. Predsednik delovnega odbora za pospeševanje turizma v Primorju dr. Stepan Krasni k se je mudil te dni v Crikvenici, kjer je Izjavil, da se vodijo med Nemčijo in Jugoslavijo pogajanja valutnega mačaja. Gre za to, da bi prišlo v jesenski sezoni v našo državo več tisoč nemških letovisčarjev. Večina Nemcev bi prišla  na Jadran.
— Prodaja kuponov- spretnnlc lz 1. 193fl.
S l. septembrom 1940 bodo večje državne pošte dravske banovine začele prodajati pakete z od rezki spremnic, na katerih so nalepljene znamke iz leta 1936. Prodajna cena za paket od pol kg je določena na 45 din. Natančnejša pojasnila dobe interesenti pri vsaki posti na področju dravske banovine.
— Obveščajo ae v*4 Ime ji tel ji delnic ru-mun-skih petrolejskih družb, ki so v Jugoslaviji, da je bil rok za žigosanje delnic odgođen do 12. septembra t. 1.
— Železniška konferenca končana. V Splitu se je več dni vršila konferenca delegatov železn'&kih ravnateljstev. Obravnavali so se novi pravilniki o notranjem železniškem prometu. Delo je bilo uspešno končano in delegati so včeraj odpotovali iz Splita.
— pre*»krba naše industrije z bomba-±em iz in°xem.stva. V ravnateljstvu za zunanjo trgovino je bila včeraj konferenca o uvozu bombaža iz Turčije. Govorilo se je tudi o možnosti uvoza bombaža iz Sovjetske Rusije, Perzije in Italije. Delegacija na^ih imuistrijcev odpotuje v Moskvo, da uredi vse potrebno glede uvoza ruskega bombaža v Jugoslavijo,
— Konec zasedanja odbora centralnih tajništev D^Iav^kih zhornic V sredo je bila končana plenarna seja odbora centralnih tajništev Delavskih zbornic. Prisostvovali so ji zastopniki Delavskih zbornic iz Beograda, Ljubljane, Skoplja, Novega Sada, Sarajeva in Zagreba. Obravnaval se je težak gospodarski položaj delavcev ter vprašanje napovedanih gospodarskih in socialnih reform. Med drugimi je bilo sklenjeno naprositi ministra socialne politike in narodnega zdravja naj skliče v Zagrebu anketo, na kateri bi se obravnavalo vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v naši državi.
— Nova podražitev me&anlcc bencina z alkoholom. Odbor za kontrolo in regulacijo proJajnih cen mešanice bencina z alkoholom je izdal naslednji odlok, ki ga je finančni minister že potrdil. Prodajne cene mešanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstva, določene 2. maja 1940. se zvišajo za 0.20 din pri litru, tako da znašajo 7.15 odnosno 7.40, oz. 7.50. To zvišanje cen stopi v veljavo 23. avgusta.
— Vozne olajAave za vrnitev naših izseljencev iz Francije. Prometno ministrstvo je poslalo direkciji uržavnih železnic odločbo, da je zn:žana voznina za 75°/<> vsem našim izseljencem, ki se vračajo iz Francije. Voznina je pa znižana tudi za bolgarske izseljenec, ki vozijo skozi našo državo.
— živahen letalski promet na progi Beograd—Dubrovnik. Letos je na tej progi izredno živahen promet. V zadnjih dveh mesecih se več sto potnikov ni moglo poslužiti letala, ker je bilo vedno prenapolnjeno. Od 22. t. m. je uveden letalski promet v obeh smereh v enem dnevu. Iz Beograda leti letalo ob 7.50, iz Sarajeva v Dubrovnik ob 9.4o, a vrača se ob 10.45 in ob 11.50 odleti iz Sarajeva proti Beogradu.
— Izvoz vina iz Slovenije. Julija je bilo izvoženega našega vina v Nemčijo 330.245 litrov. Izvoz vina iz Slovenije v 7 mesecih je pa znašal 1.042.431 litrov. Največ vina izvažamo v Nemčijo, in sicer ga je bilo letos izvoženega skupno 997.373 litrov, na Češko Mor.ivsko pa 44.050 litrov, na Nizozemsko 897 in na švedsko 120 litrov.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, đa
bo delno oblačno, brez padavin. Včeraj je deževalo v Llubljani. Mariboru. Zagrebu, Sarajevu, Kumboru in Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Visu 26. na Rabu in Dubrovniku 2o, v Kumboru 24, v Beogradu 23, v Sarajevu 22, v Zagrebu 20. v Ljubljani 13.4. v Mariboru 9.4. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 758.5, temperatura je znašala 8.4.
— Nesreče. V Zalogu je neznan avto-mobilist podrl v sredo popoldne 291etnega Ludovika Remiha iz Dev. Mar. v Polju. Remih je poškodovan po životu in po rokah, _     Iz Bohinja so pripeljali v bolnico
281etnega posestnikovega sina A t Pretnarja, ki ga je tudi na oeatl podrl neki
avtomobilist. Pretnar ae je hudo poškodoval na glavi in na desni nc^i. _ 3iletni
vrtnar /ožo Prešeren i« Smlednika je v sredo padel na rezilo alamoreznice ln si
prerezal roko v zapestju. — 51etni Skladiščnikov »in Viktor Bezek iz Rakitne je v sredo nekje iztaknil kuhinjski nož, s katerim je stekel po kuhinji. Padel je in si
zasadil nož naravnost v trebuh. _ Na
Sletno mizarjevo hčerko Julijano Malenšek iz Dravelj pa je v sredo padla težka železna plofiča in jo poškodovala na roki in na nogi.
— Vage rokavice trpijo še enkrat tako dolgo, ako uporabljate stalno Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova
ulica 5.
Iz Ljublfane
—lj Ribji trg. Danes je bilo naprodaj zelo malo morskih rib, ker je bil zadnje čase zopet slab ribolov zaradi slaL ga vremena in svetlih noči. Naprodaj so bile le sarJelice. po 18 din. in skuše po 30 din kg. Med rečnimi ribami so bile naprodaj žive postrvi dragomeljskega ribogc s t v a po stalnih cenah. 40 din kg. okoliški ribiči so pa prodajali platnice in pečenke po 12 do 14 din. Naprodaj je vedno dovolj tudi žabjih krakov, ki bo zdaj najbolj tolsti. Najlepše prodajajo po dinarju.
—lj Drž. delo vodika šola v Ljubljani. Ta šola ima gradbeni, strojni elektroin-stalaterski in mizarski oddelek. Na vse oddelke se sprejemajo samo pomočniki z opravljenim pomočniškim izpitom. Gradbeni oddelek je namenjen za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike: na strojni oddelek se sprejemajo pomočniki kovi-ske stroke (ključavničarji, mehaniki, kovači itd.) in pomočniki modelno mizarske stroke. Ob koncu dvoletnega šolanja opravljajo učenci strojnega in mizarskega oddelka završni izpit, ki ima v smislu čl. 5 pravilnika ministrstva trgovine in industrije z dne 21. D7. 1934, TI štev. 13.845-u značaj mojstrskega izpita. Posečanje gradbenem, elektroinStalaterskem in mizarskem je pa priporočljiv za vse one pomočnike, ki nameravajo pozneje pred oblastno komisijo opravljati mojstrski izpit. Dočim. se sprejme na strojni oddelek samo omejeno Število učencev, je običajno na gradbenem, elektrinstalaterskem in mizarskem
oddelku vedno dovolj prostih mest na razpolago. Prijave za sprejem v navedene oddelke se bodo sprejemale na Drž. tehniški srednji šoli (Aškerčeva c. 9) v ponedeljek, dne 2. septembra od 8.—11. ure. Podrobni pogoji za sprejem So objavljeni v Šolskem vestibulu: ustne informacije se dobe v direkcijski pisarni med uradnimi
urami.
—lj Zatvoritev prehoda sKozJ L»tterma*i-nov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra, bo prehod skozi Lattertnannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 26. avgusta do 14. septembra 1940.
—lj Ljubljanski grad bo v času jesenskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra vsak večer slavnostno osvetljen.
—lj Trafike prodajajo legitimacije za obisk Ljubljanskega velesejma po 25 din. Piiporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodaji.
Iz Celja
c— Trtčetrt milijona dinarjev primanjkljaja so pri reviziji v jeklarni grofa Thurna v Guštanju ugotovili. Neki blagajnik podjetja si je pričel že pred leti prisvajati raz. lične vsote, ki so nanesle danes na tako velik znesek.
—c Letoviška sezona zaradi muhastega vremena gre h kraju. Letovidča in zdravilišča, kakor Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske toplice so kljub neurejenim časom kolikor toliko imela dobro sezono. Toda z nenadnim preobratom vremena se bodo polagoma letovišč a rji vračali. Letošnja poletna sezona je bila prav kratka in še to je motilo nestalno vreme.
—c Na državni rudarski goli v Celja se bo pričel redaii pouk 10. septembra ob 8. Sprejmem" Izpiti bodo 31. avgusta,
—C Nesreče. 551etni Franc Skok te Kapic pri Sv. Juriju ob Taboru je doana padel ter se poškodoval po glavi. — Vrmšek Miha, 19 let star iz Polja ob Botli je padel s skednja in si poškodoval lavo roko. — Pavla Lukse. stara 64 let te Tabora pri Sv. Juriju ob Taboru si je zlomila levo nogo pod kolenom. — 521etna Marija Mikulič iz Luč je na travniku padla in si nalomila levo nogo. Vsi se zdravijo v celjski bolnici.
—c šah. V soboto zvečer bo v hotelu Evropi slavnostna seja Celjskega šahovskega kluba, v nedeljo popoldne pa isto-tam kongres Jugoslovanskega šahovskega saveza.
SPORT
— Priprave za tekmo Madžarska : Jugoslavija. V nedeljo 8. septembra bo v Se-
gedinu reprezentativna tekma v plavanju in vvaterpolu med Jugoslavijo in Madžarsko. V vsaki disciplini bo startal samo en tekmovalec. Po sklepu plavalne zveze bodo od 1. do 5. septembra trenirali v bazenu. Ilirije v LJubliani naši Dlavači. ki nrideio v poštev za tekmo proti Madžarski. Vodil jih bo Darko Prvan. V Ljubliani se mude plavači »Jadrana«, ki nastopijo drevi proti »Iliriii«. Razen tega so Da povabljeni na trening Miloslavič in Žižek, člana »Juga*, Balla. član »Vojvodine« ter Cerer in Pel-han, člana »Ilirije«. Izmed waterpolistov so povabi i eni člani »Juga« Standinger. Ciganovič in Samardžić ter člana »Jadrana ■< Giovanelli in MihovUović. Nasi plavači odJDOtuieio v Segedin pod vodstvom mag.  phar.  Praup^pertferia in Macarola.
— Slovenska kolesarsa* «*©za sklicuje važno odborovo sejo za jutri (v soboto) ob 8. zvečer v navadnih prostorni. Ker se bo končnoveljavno sklepalo o naSi udeležbi na etapnih dirkah po Južni Srbiji, se* pozivajo vsi odborniki k sigurni udeležbi. — Predsednik SKZ.
— Sestanek dirkačev za etapno vožnjo po Južni Srbiji bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri v prostorih restavracije »Novi svet« na Gosposvetaki cesti. Udeleže naj ae ga gotovo sledeCl dirkači: Petemelj, Podmiij-sčak, Gregorič, Lavrih, Cartner, Grabuer. Golob, Gorenc.. Jakse, štibernik, BIzllj. — Valant in Sodeč bosta obveščena pismeno. Predsednik 8KL, i
ŠAH
XII. kolo celjskega turnirja
Celje  23 avgusta
Snoči je bilo odigrano XI i. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije. VlajstoroviO jc danes javil turnirskerau odboru, da zaradi bolezni odstopa. Vsi igralci, ki bi morah ie % njim igrati dobe tako avtomatično točko, kar je seveda v škodo onim, ki jih je premagal Verjetno je, da je na njegovo odločitev vplivalo dejstvo da jc imel skoraj v vsakem kolu prekinjeno partijo, tako da ie moral igrati dvakrat na dan, dočim *> se drum' 'lahko odpočili Sploh jc opažati pri igralcih utrujenost v zadnjih
dveh kolih. Skoro vsi favoriti so prišli v slabšo pozicijo H to z igralci, ki so na koncu tabele. Vendar se rim je skoro vsem posrečilo, rešiti sc iz položaja in priboriti si točko.
Gottlicb in Savič sta igrala francosko
: a rt? jo. Gottlieb si je izbral Laskerjevo varianto, ni pa s tem dobil nobene prednosti. PoskuSal je z napadom na odnrti C-liniji. toda Savič sc je dobro brani! Po zamenjavi figur jc b;,!a partija prekinjena v 19. potezi. Pavlović jc proti Mareku igral kraljevo indijsko obrambo damskega gambita Partija je posekala z obojestranskimi napadi, ki niso nobenemu prinesli uspeha. V končnici dam in km rtov sta se sporazumela za remi*. Med<*^ ;e proti Majstorovi ču dobil točko, ker je rs odstopil od borbe. Berner in Žuk sta Igrala damski gambit. 2uk je prišel v pozicijsko prednost ter osvojil dam-skega kmeta napravil pa jc napako ter dovolil Berncrju, da je podvojil stolpa na b-liniji. 2uku je s tem pretila izguba figure ter se je vdal. Drašič in Subarič sta igrala francosko partijo, v kateri je Drašič zaradi napake izgubil kmeta ter prišel v izgubljeno pozicijo. Drašič ni mogel ustaviti Šubari-ćevega napada ter se je vdal. Šmigovc je proti Šiški igral damski gambit po svoje. Šiška jc šmigovca v onoritvi nadigral, v srodišnici  igre pa je s svojima stolpoma prodrl na iirugo linijo ter ai osvojil dva kmeta.  Po zamenjavi    stolpov je nastala končnica istobarvnih lovcev, v kateri ima Siska dva kmeta in je Ma partija prekinjena v dobljeni poziciji za njega. Graver in Mlinar sta  igrala  igro    damskega kmeta. Graicr je rotiral na damsko krilo ter napadel na kraljevem krilu. Mlinar je napad odbil ter v protinapadu osvojil kmeta. Partija jc bila prekinjena, a bo verjetno remis. Jerman  in  Popović sta   igrala italijansko otvoritev.   Po  zamenjavi     lahkih   figur so ostal? vsi  kmeti na deski. Pri prehodu v končnico jc Jerman osvojil kmeta. Partija
Francoski velefllm Edvard VII. in njegova doba
poznani francoski igralci V glavnih vlogah: Viktor Francen. Gaby Morlay, Charles Pierre Willm in drugi i'redstave ob 16., 19. in 21. urL KINO L M ION, tel. 22-21
KINO MOSTE
Na predvajanje filmske umetnine EMIL ZOLA
VEST ČLOVEŠTVA
s Paalom Mu nI Jem, vabimo vso ljubljansko inteligenco! Umetniška igra! Afera Drevfuas! — Veličastna koncepcija!
Knez Trubeckoj v vlogi velikega pustolovca:
Sergije Panj in
Danes in jutri ob 20.30 uri
jc bila prekinjena v končnic » stolpom in kmetom Čeprav ima Jerman kmeta več, bo partija verjetno remis MiŠura in šor1 i sta igrala sicilijanko. šorhja spremi ja na tem turnirju izredna smola Dobi' je sicer d".a kmeta. Mi Sura pa pozneje enega nazaj. Partija je bita prekinjena in bo najbr/ tudi remis.
Stanje po XII. kolu: Berner 9.5. šubarić O. Sorli, Jerman 8(1). Steka 7(2) Gottlicb 7. šmieovc 6.5(1), Marck MHncr 5 5(1), Pavlovi««, Dragic 55, MiSura 5(1). Savič 5. Medan 4.5. Popović 4(1). Maistorovič 4, 2uk 2. Grašcr 1.5(1).
SOKOL
— Sokolsko društvo Ljubljana-Aiška in Društvo za zgradbo Sokolskega notna v SiSkl Vas vabita na tradicionalno Komar-jevo veselico, ki bo v nedeljo 25. t. m. na letnem tekv.adlsču v šiski. sodelovala bo vojaška godba v dveh delih: v dvorani in na teiovadišču. Ples bo v dvorani. Mnogo zabave: maček v vreči, streljanje z lokom, metanja žoge v koš, šaljiva pošta in še marsikaj drugega. Začetek bo ob 16. Ce bi bilo slabo vreme, bo prireditev v vseh prostorih sokol^Kega doma. — Zdravo!
Gospodarstvo
— Kmetska posojOnJcn LjublJiln*Ke okolice, zadiiiga z neomejenim jamstvom v Ljubljani, bo od 2. septembra 1940 dalje izplačevala vse one hranilne vloge, ki dne 1. marca niso piesegale zneska od 10.000 din. Vse nedvignjene vloge se preneseio 31. decembra 1040 na r>ovi račun, kjor se bodo obrestovale po normalni obrestni meri.
Iz Kranja
■— Kino »Narodni dom« predvaja drevi v soboto in nedeljo napeti film »Povratek«.
f
Umrla je naša mama
JOŽEFA ZAJC
rojena MLAKAR
TRNOVO pri IL. BISTRICI, BEOGRAD, LJUBLJANA. ŠOŠTANJ.
dne 23. avgusta 1940.
LADISLAV, LOJZE, KRISTINA KRAIGIIKK, MILAN, SONJA, TONA Bit K K, MINA, KOZA, JOŽE, ANA, SILVA SCHLLTIIAUS — sinovi in hčere, in ostalo sorodstvo.
Danes ob treh zjutraj nas je na Ruperčvrhu zn vedno zapustil, previden s poslednjimi svetotajstvi, naš preljubi oče in stari oče, gospod
Feliks Stare
Industrijalec in veleposestnik na Kolovcu
Blagoslov bo v soboto 24. avgusta ob 14. url na Ruperčvrhu. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo 25. avgusta 1940 ob 10. uri dopoldne s Koiovca v rodbinsko grobnico na Rovih.
RUPERCVRH — KOLOVEC, dne 23. avgusta 1940.
HELA, NINHA, DORA, VLADI, SAŠO
-OLJE NIVEA
Hratkovalom ■ opekline ptnzrotujoće) sončne žarte zadržuje dolgoralovne (Doriavitn connEajofe) tanini žarke m erepuša.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din L—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorja
termalno kopališče in letovišče 28» C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra ln cenena oskrba, krasni izleti, pen-rija din 50.— do 56.—.  33. L.
AVTO-GCME vseh dimenzij dobite pri Jugo-promet. Golob Ivan, Celje, Krekova 11, 1963
F.T.KARMAH v LJUBLJANI
OBISKE SPREJEMA 00 9*12,3-» URI
v HOTELU .$0ČX SV. PETRA CESTA
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din
PRODAM
ker odpotujem, hišo: 2 sobi, kuhinja, shramba, klet, neusahljiv studenec in gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče, rodovitno njivo, vse v enem kosu, 10 minut od mesta Brežice. Marija O Šina, Brežice, Zakot 25 * 1959
SLUŽBE
Beseda 50 par. Davek posebej. Na.lmanjsl znesek 9.— din
MLAD MEHANIK '
trezen ln pošten išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot sovo-zač. Nastopi takoj. Spendl, Race 36 pri Mariboru. 1958
OGLAŠUJ
f
»Slov Naroda«
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
hitrega, točnrga, veščega občevanja s strankami, išče foto-trgovina. Lastnoročne obširne ponudbe z navedbo plače dostaviti na: pošt. fah 788, Beograd
1962
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
POZOR!
Kupujem ln prodajam rabljene Čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, V-šnjakova 4. 1955
JUGOGfcACIU
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
1910.
W2
Vzgojno delo zahteva celega človeka
Nujno je načrtno sodelovanje učiteljev — Tudi starši morajo pokazati manja za važna Šolska vprašanja
Ljubljana, 23. avgusta Redko katera učiteljska samoizobraže-valna akcija je bila po svojem bogatem, pestrem programu zajeta tako uspešno iz pereče problematike sodobne razrvane dobe kot je letošnji pedagoški teden. Dasi živimo sredi najbolj razgibanega časa svetovnega valovanja, ko pretresa ne samo evropsko ozračje, ampak že ozračje vsega sveta, ledeni dih smrti, vztraja slovensko učiteljstvo   mirno   pri   svojem poklicnem
delu za vzgojo, kulturni in gospodarski dvig našega naroda. Ne samo, da vztrajajo naši pedagogi pri svojem dosedanjem deln, oni jra poizkusa jo se z lastno kritiko analizirati, preizkušati sorazmerje med potrošenimi energijami in dobljenimi rezultati, poiskati vzroke neuspehom in oviram ter s temi novimi spoznanji začeti novo, poglobljeno in načrtno delo v šoli in izven nje.
Pravo in edino delo učitelja je in mora biti vzgoja. Pri vseh akcijaii gospodarskega in sličnega značaja se naj manj udej-stvuje kot praktični delavec, a mnogo bolj kot vzgojni faktor. To novo spoznanje mora počasi dozoreti v vrstah našega učitelj-stva. Prva in glavna dolžnost sodobnega učitelja pa mora biti energično zavzemanje in ščitenje interesov vaške mladim' in šolstva. Tu mora nastopiti odločno kot zastopnik v naši državi organizirane družbe in narodne zajednice.
Učitelj oddelka za duševno zaostale otroke v Kozjem, znani sociolog, pedolog in publicist. Martin Mtneej, je v jasno izpeljanem predavanju vodil slušatelje k temeljite jšemu spoznavanju šolskega razreda.
Pedagoška psihologija govori o razredu kot zaključeni življenjski enoti, ter svojevrstni individualnosti. Kljub temu pa mora vsak učitelj priznati, da tvori sleherni razred zelo raznoliko družbo v smislu podedovanih in pridobljenih duševnih in telesnih lastnosti ter raznih ekonomskih in socialnih vzročnih posledic.
Kaos, nered, zmeda, kontrasti, nesoglasja in nasprotstva so znaki sodobne družbe, a vsak šolski razred je odsev te družl>e. Zato je študij, raziskavanje, opazovanje in razumevanje razreda neobhodni predpogoj za uspešnejše šolsko vzgojno in izobraževalno delo.
Ne zadostuje pa samo subjektivno opazovanje in kvalificiranje razreda, ampak nujno je čim objektiv nejše razumevanje. S tem študijem razreda se je bavilo že več učiteljev, med njimi je tudi Ledinek, ki je izdal dva dela svoje študije »Moj razred« v založništvu »Pedagoškega tiska« (odpravništvo Zavrč pri Ptuju). Tudi Men-cejeva mladinoslovna razprava je izšla v »Prosveti«.
Zavedati se moramo, da so uobičajene ocene znanja le formalne ugotovitve končnih uspehov vsakega učenca.
r>rugi način spoznavanja razreda je opazovanje otrok in njihovih sposobnosti. Pogoji za stvarno opredeljevanje in oceno so 1. dolgo opazovanje, 2. sposobnosti vzgoji-teljevega intuitivnega vživetja ter 3. potrebno psihološko znanje.
Nekdaj je šola v Herbartovem smislu gojila pretirano spominsko učenje, danes polaga več važnosti in pažnje na razumsko sajnodelovnost učencev, zato so važne razumske sposobnosti otrok, predvsem njihova inteligenca.
Stopnjo duševne zmogljivosti doženemo z preizkušenim in izbranim testom. Teh skal za inteligenčno preizkuse van je je več, prilagojene so posebnim prilikam vsakega naroda. S testiranjem določimo otrokovo duševno starost. Ce to duševno starost otroka delimo z življenjsko odn. telesno starostjo,  dobimo inteligenčni količnik.
Predpogoji za testiranje so: 1. temeljito znanje,   2.   standardizirana  skala testov.
Te skale še Slovenci do danes nimamo, zato bomo začasno uporabljali srbsko Ste-
fanovičevo skalo testov, ki nam je najbližja. Ta srbska skala pa bo samo pomožno in začasno sredstvo, da bomo z njeno pomočjo ustvarili na podlagi obsežnega eksperimentiranja lastno slovensko skalo.
»T'čitcIJNki pokret-« je dosedaj ustvaril začasno skalo za telesno rast in razvoj slovenskih otrok. Njegova prva bodoča naloga je ustvaritev slovenske skale testov za preizkušanje duševne starosti slovenske
mladine.
Iz duševnega prereza poedinlh učencev
si nato učitelj ustvari raznoliki in pestri prerez duševnega stanja razreda. Pri tem je važno spoznanje, da kljub svojevrstni individualnosti razredne zajednice, ki se izraža v nekem skupnem hotenju in volji,
vendar le ni popolne razredne enotnosti, ampak razpada ista v razne razredne grupacije z lastnimi, ožjimi interesnimi smotri, ki jih mora učitelj temeljito spoznati ter koristno izrabiti v pozitivno vzgojnem smislu.
Ne zadostuje pa, da učitelj le pozna razred objektivno. Kazumeti mora, da izvira duševno stanje in šolski uspeh kot posledica takšnega ali drugačnega socialnoekonomskega miljeja, v katerem živi in taste naš slovenski konkretni vaški otrok. Tako uvidimo, da je psihofizična veda posledica sociološke vede. Do istih ugotovitev je prišla Adlerjeva individualna psihologija.
V^ako uspešno vzgajanje mora biti zasnovano na ekonomskih činjeničan in ostalih materialnih življenjskih pogojih po-edinca in družbe, ki določujejo karakter In sposobnosti vsakega človeka, predvsem pa otroka. Zato mora biti naše izhodišče dela: preiskava in ugotovitev materialnega položaja otroka, nato moramo preskrbeti, da se one izboljšajo, kajti šele tedaj bo možna
res   uspešna   uporaba   modernih vzgojnih
načel.
Sledilo je predavanje agilnega tajnika Zveze društev šola in dom« profesorja ljubljanske učiteljske šole, Venčeslava Čopiča, o iičiteljih-sodelavcih.
Ob stvarni analizi dosedanjega učiteljevega udejstvovanja prav lahko ugotovimo njegov izredni idealizem in požrtvovalnost pri vseh mogočih in nemogočih akcijah na naši vasi. če pa ugotavljamo kolika je moč in vpliv učitelja v odnosu s potrošeno energijo, moramo ugotoviti, da je nujna reorganizacija vsega učiteljevega prizadevanja ter smotrna, načrtna koncentracija sil
vseh 4000 članov slovenske učiteljske zajednice, le tako se lahko ustvari veliko delo.
Prvo področje dela je v šoli, med šolsko
mladino. Tam in vsepovsod drugje naj bo resno sodelovanje vseh učiteljev na enotnem delovnem postopku. S smotrnim, racionalnim delom se ob mnogo manjših žrtvah lahko dosežejo večji uspehi. Važni so delovni krožki, pogostejše sestajanje in diskusija.
Nato se je predavatelj kot prvi pri nas lotil tudi srlohlje duševne analize slovenskega učiteljstva in Kodohnth. raztrganih razmer civilizacijskega brezobzirnega tempa. Burni aplavzi so večkrat že med predajanjem samim podkrepili predavateljeva iskrena izvajanja.
Nujno je potrebno več toplih človeških odnosov. Zatre ti je treba odvratno in ponižujoče ovadustvo in denunciranje z anonimnimi pismi pri oblasteh. Ta bolezen se je grdo razbohotila med vsemi stanovi, posebno pa med slovenskim učiteljstvom ter služi kot sijajno sredstvo za popolno uničenje političnega nasprotnika, V zvezi s tem je zopet preveliko hlapčevstvo s pretirano uslužnostjo v pedantskem izvrševanju ukazov. Tudi politično izkoriščanje ugodnih situacij ter oholo obnašanje s politično podprto hrbtenico je znak današnje dobe.
Ueiteljstvo vodi ves narod k višji duhovni kulturi, zato mora ohraniti svojo duhovno svobodo ter čuvati svoj stanovski ngled pred vsemi, Id imajo načrtni namen streti in ponižati ugled učiteljstva, ki z novim delom in večjo požrtvovalnostjo raste iz dneva v dan v večje sožitje z narodom.
Jasni, sodobni osebni nazori in pravilna, načelna orientacija učitelja v dobi in prostoru, ga dvigata visoko nad nizke intrige razdivjanih političnih strasti, da kot močno blesteč svetilnik sveti v boljšo bodočnost.
Didaktični vodja ljubljanske poizkusne šole prof. Rudolf Kobilica je v temi o šoli in starših podal tako globoke In zdrave
misli, da bi jih bilo škoda navesti samo v izvlečku. Zato bomo ob prvi priliki te misli objavili v daljši obliki ter tako primerno razsvetlili ta tako važen medsebojni odnos šole in doma, ki lahko, če je pozitivno zgrajen dela čudeže.
Razne so te možnosti medsebojnih odnosov, a ustvarjati se morajo na zdravi podlagi. Gospodarske ovire in neprilike nam rušijo narod etično ter ga vodijo k biološkemu propadanju. Zato je osnovni problem našega naroda Izboljšanje gospodarskih razmer, da se s tem prepreči etična degeneracija družbe in končno biološko hiranje naroda. Napačno je delo nekaterih, ki govore o duhovni krizi ter s tem zavlačujejo razčiščenje vzrokov sodobnih težav, ki leže le v gospodarskih kontrastih, napetostih in trenjih. Sč
Indija in njene ženske
Svobode indijske žene sicer ne pozn a jo, vendar pa Žive v mira in zadovoljstvu
Kakor povsod v Ori j en tu je tudi v Indiji glavno delo žensk sedeti doma ter skrbeti za gospodinjstvo in družino. V mestih in sirornasnih krajih so sicer zdaj indijske
ženske zaposlene tudi izven doma kot delavke v tovarnah, toda v splošnem je to le redek pojav. Ženskam pripada vzgoja otrok. Zanimivo je, da je tudi pri Indih bolj dobrodošel deček nego deklica. O deklicah pravijo Indi, da prav za prav niso otroci.
će občuješ v Indiji z ljudstvom je običaj vprašati očeta koliko ima otrok. Odgovori ti recimo, da ima enega. Ce pa prideš k njemu na dom, se prepričaš da ima tri, in sicer sina in dve hčeri. Ć!e ga diskretno vprašate, dali ta dva otroka nista njegova, vam odgovori, da so vsi trije nje-
govi, da pa je samo deček otrok, ostala dva sta pa samo deklici. Vendar pa v Indiji deklet ne zametujejo, kakor bi utegnil kdo misilti. Ce imajo starši dovolj sredstev hodijo tudi hčerke v šolo in doma so zaposlene dokler ne dorasto, namreč do 11 odnosno 12 leta, da znajo vsa domača dela in da se lahko omože.
Kaj je svoboda, tega seveda ženske v Indiji nevedo. In ker ne vedo, je tudi ne pogrešajo. Od otroških let jih drže doma zelo strogo, stražijo jih kakor redovnice in tudi ko so že večje jim ne privoščijo nič več prostosti. Prijateljice lahko obiskujejo, same se pa ne smejo sestajati s fanti. Na njihovo možitev začno starši misliti, ko je dekletu 15 let. Takrat se pa vedno najde mladenič, ki začne prihajati k staršem. Pri njih vživa ugled, s svojo izvolJenko pa more govoriti samo vpričo staršev aH znancev. Izključeno je, da bi šel z njo na izprehod. To bi mu niti na misel ne prišlo.
Za dekletom hodi fant v časi precej dolgo, kajti če je dekle še premlado ali če staral nimajo dovolj denarja, da bi mogli hčerko omožiti. Včasi se pa vzameta hitro. Dekle potem odide iz očetove hiše in živi
v novem domu tako, kakor je živela njena mati, babica in prababica. Hiše skoraj ne zapuste. Če se pa to že zgodi, gre samo za kratek obisk ali najnujnejše opravke.
Življenje žensk v Indiji torej ni zavidanja vredno. Res je sicer, da ravnajo možje z njimi lepo in da vzorno skrbe za družine.
Toda žena možu ni prijateljica, temveč samo žena in mati njegovih otrok. Mož jI ničesar ne zaupa in z njo govori samo o domačih zadevah. On je gospodar, njegova volja mora vedno in povsod obveljati. Toda žene so večinoma zadovoljne, poslušne in tihe. To ima tudi svojo dobro stran. Rodbine v Indiji so vedno vzorne. V njih vlada mir in zadovoljstvo, prepirov ne poznajo. Tudi če Ind kaj zapove, reče to lepo in žena njegovo željo vedno rada izpolni.
Vprašanje je pa kako dolgo bodo te razmere trajale. Indija se naglo civilizira in
sprejema mnoge novotarije, ki bodo imele svoj vpliv tudi na družinsko in zakonsko življenje. Dokler bo pa imela glavno besedo vera, dokler jo bodo ljudje v Indiji kakor še zdaj priznavali s srcem in dušo,
ne pa samo z besedo, dotlej bosta vladala v indijskih družinah zadovoljstvo in mir in na starih navadah, v katerih je mnogo plemenitosti se bo malo izpremenilo.
Mrtva ]e ujela
zločinca
V človeškem življenju se pripeti marsikaj čudnega. Nekateri ljudje pa tudi po smrti Še nimajo miru. V finskem mestecu Tammarsforsu je umrla oni dan nenadne smrti premožna splošno znana in priljubljena vdova. Njeni sorodniki so ji pripravljali lep pogreb. Truplo so položili na mrtvaški oder sredi vencev in šopkov v njeni vili. Ob krsti so stali visoki svečniki, v ka-
terih so SPIli debele voMene sveče. Sto> itnčad je stala vso noč ob krsti umrle gospodarice.
Okrog polnoči je stal na stra£j eden najmlajših služabnikov. Umrla vdova je imela na vratu krasno dragoceno ogrlico in ta je služabnika premotila, da jo je hotel ukrasti in nadomestiti s ponarejeno. Ko se je sklonil nad mrliča je pa zadel s komolcem ob svečo, da je padla. Ropot je vzdra-mil dozdevno mrtvo vdovo, ki je sedla v svoji krsti. Služabnik se je tako prestrašil, da se je onesvestil. Se dolgo potem, ko se je iz dozdevnega večnega sna prebujena vdova veselila življenja in zdravja, je ležal njen služabnik v bolnici, tako mu je bilo pretreslo živce.
Pred odkritjem spomenika kralju Aleksandru L
ćetrtinska voznina dovoljena — Važna navodila udeležencem odkritja
Ljubljana, 23. avgusta Le še kratkih 14 dni nas loči od tega velikega dogodka. Zaradi tega ie stvarno nemogoče, da bi mogel delovni odbor za odkrit i e SDOmenika soroti odgovarjati vsem posameznikom in poedinim organizacijam rta številna vprašani a glede voznih olajšav, oriiave. udeležbe in razporeditve na slavnostnem Drostoru. Zato bo delovni odbor odslei sproti obiavlial navodila pojasnila in sploh vse kar ie v zvezi z odkritjem spomenika, v nosebrri rubriki naših dnevnikov.
Vse. ki se zanimaio za odkritie spomenika in se nameravajo slavia udeležiti, posebno r*a društva, organizacije i. t d zato ODozariamo na to in jih vabimo da nazljivo spremljajo te obiave. da bodo o vsem informirani.
V kolikor bi r*a bila potrebna še posebna pojasnila, nai vsakdo osebno ali 4 fonično poizve Pri odboru za odkritje si o-menika — Ljubljana. Krongresni trg i/II. (Kazina) — telefon št. 33-60 med poslovnimi urami ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
Navodila za četrtinsko voznino
Z odlokom g. ministra za promet je na prošnjo odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju vsem udeležencem iz Slovenije in iz postaj na progi Beograd-Ljub-1jana odobrena četrtinska vozna cena za potovanje k odkritju spomenika dne 6. septembra t. t. v Ljubljani.
Udeleženci kupijo ns svoji odhodni postaji na osnovi osebne izkaznice, ki jo je izdal odbor za postavitev spomenika železniški obrazec K-14 in polovično vozno karto do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek po isti ali krajši progi, če bo na izkaznici in obrazcu K-14 od odbora potrjena udeležba pri odkritju.
Ta vozna olajšava velja za prihod v Ljubljano od 4. do 6. septembra, a za povratek od 6. do 8 septembra t. 1., in siicer za vse razrede razen IV in za vse vlake razen ekspresnih.
Da pa Ko mogeil vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da glede na veliki državni in nacionalni pomen te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij.
Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za četrtinsko vožnjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočrti odboru število potrebnih legitimacij, katere se bodo takoj odposlale posameznim občinam radi izdaje proti predhodnem plačiilu nabavne cene 2 din.
Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih pr jav ali prošenj
za pošiljatev nadaljnjih legitimacij odbor ne prevzame nobenega jamstva. Podroben spored svečanosti bo objavljen v časopisih.
Ker je glede na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovatT otjromnega navala občinstva v Ljubljano bo seveda tudi pri prevozu na železnicah velika težkoča, ako se ne bo vsak posameznik ravnal po navodilih. Morebitne nerednosti moremo le na ta način preprečiti, če sc vsakdo pravočasno
prijavi svoji občini zaradi legitimacije m če bo tudi vsaka občina v stanu, da najkasneje do l. septembra zjutraj prijavi točno število  udeležencev  železniški  postaji od-
nosno postajališču, na katerem nameravajo ti vstopiti. Seveda bodo še izdana točne j ša
navodila po 1. septembru, s katerimi vlaki naj udeleženci iz določenih krajev potujejo, katerih navodil se bo treba v interesu udeležencev samih točno držati, ker bo sicer naval samo na določen vlak, ki bo pre-
napolnjen m ne bo mogefl nadaljnjih potnikov prevzeti
Opozarjamo že danes udeleženec prav posebno na določilo, da morajo dati izkaznice odbora in žel. obrazec K-14 v Ljubljani potrditi od podpisanega odbora, ker sicer izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra ves dan na krajih, ki bodo še objavljeni po časopisju.
Odbor za postavitev spomenika
Lep uspeh slovenske pisateljice
Ljubljana. 23. avgusta Društvo za postavitev spomenika hrvatskemu kralju Tomislavu ie razpisalo nagrado za najboljše gledališko delo o r>rvem hrvatskem kralju. Prvo nagrado ie dobil Tito Strozzu drugo V. Peroš. tretjo pa Rade Meštrovič. Pod imenom Meštrovič se pa skriva članica Društva slovenskih književnikov Ruža Lucija Petelinova, znana prevajalka nemških in hrvatskhih libretov, pa tudi sama piše librete in pesmi
Ruža Lucija Petelinova je sprejela kot odposlanka mariborskih literatov nedavno na Zidanem mostu hrvatske književnike, ki so Driredili v Mariboru literarni večer. Tesni stiki med hrvaUkimi in slovenskimi književniki so vodili tudi to dramo iskrene ljubiteljice hrvatske kulture, hrvatske ore— teklosti in hrvatskega naroda, kakor Dišeio
zagrebške »Novosti«. S tem dobiva njeno delo še poseben pomen
Iz Novega mesta
— Začetek Sol^kejra leta na drž. realni v Novem me^tu. Popravni izpiti se bodo
vršili 26. avgusta za oba prva in oba druga razreda ter za HI.a razred, 27. avgusta za ostale razrede. Popravni nižji tečajni izpit bo 29. avgusta, popravni višji tečajni
izpit 30. in 31. avgusta. Naknadni sprejemni izpiti bodo 30. avgrxst_a, dopolnilni izpiti 31. avgusta. Priče tek vsakokrat ob osmih. Privatni učenci delajo obenem z rednimi. Vpisovanje bo 2. septembra za IV. — VTII. razred, 3. septembra za I.— ttt. razred. Rricetek ob osmih; pri dopolnilnih izpitih ob treh popoldne. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra
od 10 do 12. Vsa potrebna navodila imajo učenci v letnem poročilu za 1939-40; objavljena so pa tudi na oglasni deski. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob osmih v frančiškanski cerkvi. Takoj po
maši se bodo zbrali vsi učenci v učilnicah.
— Kako to, da se vaše pevsko društvo
imenuje »Dalibor«? Saj vendar Dalibor ni znal peti.
— No, mi tudi ne znamo.
©antel
Krinka ljubezni
Videč njegovo odločnost, so radovedneži odmaknili posteljo in odprli na stežaj vrata, obenem so pa pobrali prevrnjeno mizo in stole. Dva ali trije so stopili naprej, da bi zadržali telo, da bi ne padlo na tla.
— Ta je pa lepa, — je mrmral hišnik, — in še to delajo, da bi prerezali vrv. Kako pa hočete, da bi potem oblasti spoznale, da-li gre za zločin ali samomor. Razdalja na tleh, način, kako so noge prevrnile mizo, smer, kamor je padla, vse to bi utegnilo pokazati, da-li se je nesrečnež obesil sam ali ne.
To razmišljanje je zadržalo v zadregi Gilberta, ki je bil že stopil na pručko in iztegnil roko, da bi pre-rezal vrv.
— Ali ste prepričani, da je mrtev? — je vprašal. Njegov odpor mu je namreč branil, da bi se sam
dotaknil teh otrplih in skrčenih udov.
— Mrzel je za to dovolj, — je dejal ključavničar, ki je že držal zidarjevo telo v pričakovanju, da jim pade na roke.
Toda ta hip je presenetil Gilberta eden tistih zelo pogostih prividov pred obrazi, v katerih je pravkar ugasnilo življenje. Gilbert je mislil, da vidi, kako trepečejo Escaldasove trepalke. Zamolklo je vzkliknil, dvignil nož in jel rezati vrv.
— Le pogum___       se malo___       ga je vzpodbujal
zidar.
Kar je obešenec razprostrl roke, glava mu je klec-nila na stran in zdrknil je doli, tako da sta se pod njegovo težo obema delavcema zašibili nogi. Escaldasa so položili na posteljo. Komaj so poskusili nuditi mu nerodno prvo pomoč, je prispel zdravnik, za njim pa seveda takoj še policijski komisar.
Zdravnik je takoj izjavil, da se tu ne da nič več storiti. Smrt je bila nastopila najmanj že pred dvema urama. Policijski komisar je skrbno pregledal vso sobo in zastavil nekaj vprašanj. Bil je videti povsem brezbrižen. Sicer pa, kakšno zanimanje bi mogla vzbujati ta banalna prigoda. Siromak, stanujoč v skromno opremljeni sobici, je gotovo zašel v brezupen položaj, ostal je brez sredstev, razen tega sta mu pa zločin in alkohol vzela vse veselje do življenja in dela. Tako je pritrdil vrvico nad svojo posteljo, vtaknil glavo v zanko in si izpodmaknil stol, na katerem je stal. To se dogaja dan za dnem in nima drugih posledic, kakor da se vznemirjajo policijski komisarji
Vendar se je pa izpremenilo stališče policijskega komisarja, ko mu je prišlo na misel vprašati mladega moža, ki je bil namenjen k samomorilcu, pa je naletel na strašno odkritje.
— Vaše ime, gospod? — je vprašal komisar.
— Gilbert Gairlance princ de Villingen. Zaman je priglušil glas. Najbliže stoječi so ga
slišali in beseda princ je Šla od ust do ust po hodniku in po stopnicah tja doli do množice radovednežev na ulici. Policijski komisar ga je presenečeno pogledal.
— Nedvomno ste hoteli pomagati temu nesrečnežu.
— Nikakor ne. Jose Escaldas ni živel v bedi. Zaradi bede se gotovo ni obesil. Delal je na račun ljudi, ki bi ga ne pustili brez kruha. Ta mož je Bolivijec, bivši intendant markiza de Valcora.
— Oh, — je vzkliknil komisar, — pa vendar ni to Escaldas iz Valcorovega procesa?
— Da, on je!
— Pisec slovečega ponarejenega pisma? Gilbert je molčal.
— Ah ,to je nekaj drugega, — je nadaljeval komisar.
— Truplo dam prenesti v La Morgue k obdukciji, to stanovanje pa sodno zapečatiti... Ne mislim, da bi bila ta smrt velikega pomena. Klevetnik si je pač sodil sam. Toda končno...
Prozornost tega modrovanja je težko legla na Gilbertovo dušo. Grozni prizor ga je bil globoko pretresel. Zaključek vsega je bil jasen, neizpodbiten. Escaldasov samomor, to je bilo končno Valcorovo opravičilo, priznanje laži, nenadoma odkrite laži, na kateri je bila zgrajena vsa obsežna afera. Izumitelj klevetniške pravljice, drzni ponarejevalec je bil zašel v nepričakovano katastrofo, v sramoten poraz
in v strahu pred kaznijo je nedvomno obupal nad življenjem in si ga končaL
A jaz sem postal po lastni krivdi sokriv tako premišljene lopovščine... je šinila Gilbertu v glavo misel. Boril se je s prepričanjem. Bil je prepričan po tej dolgi vrsti domnev, ki mu jih je bil natvezil Bolivijec. Bil je prepričan, da je Michelinin oče lažni markiz de Valcor. Veroval je v pravico matere Ples-guena, toda kdo bo zdaj temu verjel. Kdo ga ne bo dolžil, da se je vedoma udeležil banditske zarote? Kdo ga ne bo postavljal njega, vnuka Villingen-skega zmagovalca, v isto vrsto s tem zločinskim izrodkom nizkih ras, s tem bitjem brez vsake morale, z možem, ki ga je v šali, toda s pravim zaničevanjem nazival Inka?
Gilberta je obšla divja jeza. Truplo, ležeče pred njim, je ošinil s pogledom pritajene globoke mržnje. Kakšen zaveznik za potomca slavnega kneza!
Globoka zavest njegovega notranjega propada, suženjstva, ki ga je v njem držala njegova lenoba in njegova strast in ki ga je privedla do tega, da se je družil s takim zaveznikom, ni mogla dvigniti mladega moža. Razen tega ga je težilo še težje ozračje tega doma, teh sten, tega dihanja iz namazanih ust in iz alkoholiziranih grl. Tu je bilo namreč malo poštenih delavcev med radovedneži, ki jih je bila prignala vest o samomorilcu.
— Dovolite, da odidem, gospod komisar, — je dejal princ. — Evo vam moje vizitke in naslova. Vedno sem na razpolago za preiskavo. Toda v tem trenutku ...
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiif|rflT'nrt Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof /J Vsi v Ljubljani
Stanovanjsko poslopje PZ dograjeno
Stranke se te dni vselijo v novo hiio — Lepa pridobitev Maribora
Maribor, 23. avgusta.
Letošnja gradbena sezona nam je prinesla precej lepih, novih poslopij, ki so v okras Mariboru, pomenijo pa tudi v socialno stanovanjskem pogledu važno pridobiti- Stranke se bodo vselile te dni v novo štirinadstropno poslovno in stanovanjsko hišo železničar8ke nabavijalne zadruge v Cafovi ulici, nadalje v novo stanovanjsko poslopje Pokojninskega zavoda v Krekovi ulici in v nešteto drugih stanovanjskih hiš. ki so čez poletje zrasle iz tal ob periferiji, zlasti na bivšem Rosenbergovem kompleksu. Posebno markantno je v vrsti novih stavb trinadstropno stanovanjsko poslopje Pokojninskega zavoda v Krekovi ulici.
že lično, preprosto, pa vendar sodobno pročelje vzbuja pozornost mimogredočih. V vsej Krekovi ulici je to najmarkantnejša stavba. Umerjene črte In poteze se povsem skladajo z načeli zdravja okusa in estetike. Notranja ureditev moderne trinad-stropne stavbe je Izvedena po vidikih, ki so bili odločilni za čim racionalnejšo razporeditev prostorov, ki so svetli, zračni, zdravi. V novi stavbi je devet dvosobni); stanovanj s kabinetom, kopalnico in dru gimi pritiklinami. Omeniti je zlasti najso-
dobneje urejene kopalnice s plinsko napeljavo, s toplo in mrzlo vodo. Ravnanje s pripravami v kopalnici je izredno preprosto, enostavno. Tudi slikarska dela so ckusno izvedena, prav tako mizarska elektrotehniška, monterska itd. Posebno lični so balkoni. Zelo ugaja kombinacija s svetlo, zeleno barvo. Pri najmanjšem delu stavbe se opaža skrbno prizadevanje, kako čimbolj zadostiti okusu in zahtevam praktične uporabnosti.
Te dni se vselijo v lično, novo stavbo stranke, ki jim je dodelil prostore sosvet Pokojninskega zavoda v Mariboru Stranke bodo s stanovanji nedvomno zelo zadovoljne, saj se lahko brez pretiravanja prizna, da so ta stanovanja med najlepšimi, najudobne;šimi v Mariboru. Pa tudi glede višine najemnin je treba priznati, da niso pretirane in da je Pokojninski zavod uveljavil težnjo da bi višino najemnin uskladil s socialno emotnim stanjem zasebnega nameščenstva Za pritlična stanovanja je določena mesečna najemnina 750 din, za stanovanja v prvem in drugem nadstropju BOO din. za stanovanja v tretjem nadstropju 775 din.
S postavitvijo nove stanovanjske stavbe
je izpolnil Pokojninski zavod znaten del svojega investicijskega programa, ki ga je bil namenil Mariboru. Nova hiša je druga zgradba Pokojninskega zavoda v Maiibo-ru. Zasebno nameščenstvo Maribora in vsega njegovega zaledja pa sedaj pričakuje, da bo Pokojninski zavod izvedel še ostali del svojega investicijskega programa. Kakor smo že svoj čas poročali, je kupil Pokojninski zavod pred mesci Tavčarjev kompleks v Kopališki ulici. Tam namerava zazidati ves omenjeni kompleks, in sicer z dvema traktoma. Prvi trakt bi bil ob Kopališki, drugi vzporedni trakt pa ob Frančiškanski ulici. S to zazidavo bi dobila vsa tamošnja okolina povsem drug pečat. Cuje se, da je L: »*edba teh načrtov odložena. Mariborsko .n posebno obmejno nameščenstvo pa ;e f ^pričano, da se bodo lahko preprodile vse fe£ave in da se bo čimprej pričel izvaja*.' naključni del investicijskega programa. Maribor, to pričakuje, saj terja to tudi število zasebnega nameščen-stva v Mariboru ter njegova velj-iva v vsem nameščenskem pokretu, ki je steber onim idealom, na katerih je zgrajena tudi stavba naše najpomembnejšo socialne ustanove, t. j. Pokojninskega zavoda.
dfe novi gledališki sezoni
Konec počitnic - Začetek priprav za novo sezono
Maribor, 21. avgusta Od sicer vse dobro mi hotece strani so
mi nasvetovali, naj svoje gledališko re-porterstvo obesim na kol in magari še sebe zraven (Če ne bi bilo škoda, kola J. Ta dobrohotni nasvet se opira na enostaven razlog, češ da vse narobe postavim, kar ptsartm o gledališču. Tako n. pr. da sem po Časopisju ra.zbobna.1 senzacionalno vest. kako se je Beograd končno vendarle usmilil mariborskega gledališča ter ga celo za. vsa leta nazaj obskrboval za prestano krivico najnižje državne subvencije. No, pa so je izkazalo, da je bilo to le moja (in še koga drugega) želja.
Pa ker ima vsak na smrt obsojeni pravico, izraziti zadnjo željo, sem tudi jaz zaprosil zti izredno milost, da smem biti priča prvemu dne povratka, snidenja in veselega svidenja eele igralske družine.
£>a bi mogel videti že kar ob tej priliki utse Člane te družine, ta želja mi je bila že kar vnaprej odbita. Iz tehničnih razlogov: manjkajoči so Se ali na posebno prošnjo na podaljšanem dopustu ali pa se vadijo kje v službi domovine. Enih ko drugih pa je komaj 4 do 5 (da ja ne napišem več). V ostalem po. da me napodil ne bo nihče, če ne bom preveč oči viden.
S temi pogoji zadovoljen, sem že zgodaj   dopoldne  stikal   po  dvorišču,   kjer se
že tretji mesec vse povprek vozijo t-predstaven za obnovo gledališča. Pa sem naletel le na posamezne lastavice. Prvi, ki se
ni strašil tudi mene pozdraviti, jo bila naša opera, to se pravi, bil je naš sloveč tenor g. Manosevski, ki se je vrnil iz Zagreba, kjer je »prebil« cele počitnice. V začasni gledališki pisarni sem zvohal, da je veČina tega, kar sem mislil, da pride sele ta dan na virto (kontrakti; repertoar, izpopolnitev ansambla itd) že- zdav-no rešeno, to se pravi *v eiavnem že ob
koncu zadnje sezone. Samo zaradi repertoarja bi utegnila stvar biti malo drugač-
na. To je breme, ki ga poleg upravnika nosijo režiserji — tudi preko počitnic. Eden gg. režiserjev je bil celo tako prijazen, da bi ml bil kmalu izdal, katerega prvega dela se bodo takoj lotili In kaj
rx>do zaigrali za otvor'tev sezone. Pa se je premislil, če, če bi vam zaupal, da se najbrže Na dnu« zopet vidimo z naSo slavno gledal fško publiko, bi vi utegnili zagrešiti zamenjavo z eno največjih francoskih heroičnih komedij, svetovno sloveče delo Edmonda Rostanda: Cvrano de rjorgerac. S tem delo mpričnemo že ta torek z vajami.
Medtem, ko se je zunaj zbirala gra!-ska družina, sem napravi! skok na Kal vari jo, kamor od nedelje dalje romajo občudovat novi evangelij, knterega eno poglavje je prav odveč napsano tudi na eilini klopi.
Proti poldnevu sem se vrnil in sem že naletel na vso družino. Zdelo se mi je. da se nahajam med veselo dijaSko družbo ob znčetku šolskega leta. Kako vse drugačni, prerojeni, drug drugega veseli so se vrnili! Kakšen kaleidoskop zanimivosti bi bil to Če bi vsaj en del teea napisal, kar sem tako mirno grede slišal — posebno iz. dož vl^ajev iz naših južnih krajev.
Opoldan je družina zbrana sope t na odru. Vstop od zadaj, to se pravi  (da ga
zopet ne polomim) od soroda j iz Slovenske ulice, ker pravi vhod še ni izgotov-Ijen. Tudi dr. B^er.čču se je videlo, da se počuti srečnega sredi svoje zveste druži-niee.   Samo  en   nov  obraz:   Milan VeniŠ-
nlk, ki debatira v nekaterih isrrah. kjer se odloči njegov? na dal ima nseda.
No in zdaj poflđr&Vl in nagovor': »Go-.■*podn, veseli me. da smo fo ?nTiet zdravi in veseli sešli. Nadaljevali na rtfrmo nonnl-
u\ne prt Lavrenčiču v Kamilici.+ f Slavje EHHetnJce g. upravnika dr. Bicrčiča).
Izpolnjena je b:la meja želja — ratren ene, one z obešanjem na kol —F. P.
Nova avtomobilska cesta zgratena
Vezala bo Maribor z znano izletniško točko Sv. Urba&om
Maribor, 22. avgusta Ce se prav spominjamo, bo ali je celo ?e
pet let, odkar je zagledala luč sveta vesela novica, da se b<x!o Mariborčani lahko tu<ii z avtomobilom vozili na prekrasno 'Z-letno točko Sv. Urbana nad Kaninico. Ker takrat ni šlo drugače — namreč da bi višja oblast zgradila tako cesto sploh preko vsega Kozjaka ali vsaj do Sv Urbana, so se t-ega načrta (lotili lokalni zainteresiranci. predvsem občina Kamnica, kamor Sv. ITr-b^.n spada. Ustanovil se. je akcijski odbor,
pristojne oblasti so sle spočetka temu načrtu tako na roko, da sc je res že pričelo z delom. Naenkrat pa je bilo te prelepe pesmi konec. Vršile so sc «*icer še seje in konference, toda sadu iz vseh teh sej ni bilo vidc:i nobenega. Mariborčan' so morali Šc
nadalje peš laziti navkreber (kar je zanje silno zdravo), za vožnjo (z blagom) -*e je pot sem ter tja za silo popravljala, ampak pravega le ni hotelo biti.
Medtem pa so sc razmere taku spremenile, da je postala, kakor pravimo poštena
cesta na Sv. Urbana nujno potrebna In zato so pred kratkim (po banovem ne>iz!etu na Sv Kr'/. preko Lepe gore v dolino Pes nice) gospodje, ki o tem načrtu odločajo zopet sejali in kakor čujemo, tudi sklenili, da se ta cesta na vsak način in Čim prei dogradi. Ker se je pa temu načrtu pridružil sc no"\ interesent, se je pokazala potreba po primerni preureditvi prvotnega načrta, Po našem mnenju pa bi b'lo namenu
te "ažne prometne ceste še b«'Ji ustreženo, če bi zaenkrat vsaj načeloma upoštevali ?e odcepek občinske ceste r>d glavne ceste Maribor—Rošpoh—Kamnica ter se odločili za bližnjico preko Perkovcga posestva, kjer bo še letos nujno potrebna temeljita poprava
sdaj mestoma življenju nevarne pe>poti Obenem naj bi se upo'tevaia *udi občinska
cesta Kamnica—Pesnica   ki srn ) jo mimo grede že omenili v projektu Slovenske ulice.
Usodne posledice dežja na poljih
eusrta ob osmih Pismene nriiave se sorei-meio 24. avgusta, nriiavi ie treba ori I ožiti letno izpričevalo. Vpisovanie za novo šolsko leto ae bo vršilo od 2 do 5 sentembra in sicer 2. seot za diiake 8. in 7 razreda 3. sept. za diiake 6. in 5 razreda 4. oopt. za diiake 4. in 3. razreda. 5. se*ot. za diiake 2. in 1. razreda, vsolei od 8   do 10. ure
Predložiti ie treba zadnie šolsk^ iznr č?-valo. davčno rjotrdPoo neposrednih davkih (uslužb'-m--kem davku) nadalie s 50 din kolkom ooremlieno oriiavo. ev. odlok o i:n>reeledu nrekomeme starosti ali pristojnega šolskega okoliša dovoljen ie za spre-iemanie dilakov na stnoovanie in hrano, kar vel i a Ie za one diiake. ki ne star»"io»io r>ri starših in ne v dnaškem zavodu Tako
dovoljen ie izdaia protitubeikulozni dispanzer Šolski okoliš I. drž realne eim-naziie obs^fn S reze Maribor levi bre? Slo— veni Gradec  Drnvosn-ad in levi del mesta
Maribor. Ob vnisu v V. (VILI razred ne sme biti učenec starejši od n frfl le* Šolnina se p^ača rx> posebni ramredelnici.
— Smr* vlfga mož** Na svoiem domu v TVTr^kanieih  "e oreminil oolifits^cj st,~~£-
nik TI. rs?r Anion Črešnik Od Va^egi. vrlega Dokoin'kn se ie Doslovil p toolimi.
iskrenimi oesedarna p^1o't d^m^čen zrro-nika vfSfi ooliciiski stražnUC c Grač^^r k; io rčrtal čokomikove odlike in vrline Domači nevei so bln^emu ramkemu za-rjelj v Do^lednie "'lo^^^ -R'nsoT mu* ter ■^flo-dič ie f.e zelm" P^knini C-e^n;k *e bO   V)la«ra.   zlata   d^Fa    mož   dobričina k'
ie bil m-i vseb tovari"-:h zarp^; svo^ or;-jazPOfltf in od1r";.tos*"čno^t^ z^lo sr«oš+,n*van in DrHinbiion Oh^anim^ m11 ča^+tm traien snorntn. žr.Tuiočim svojcem naše globoko sovnl.ie!
— Športne novice Melme.-tna teniška tekma med mariborsko in ljubTj *nsko re-nrezentaneo bo dne 8. seot v Mariboru. — Teniškega tumiria v Palicu pri Subctici se bo T>c\es Liubl iancanov udeležilo tudi net M.ainbcrčnnov in sicer A'bar.ežo Koren6.i:i
in Tonč'e od ISSK Maribora ter Slana in Vamol od SK Zeleznčaria.
— 1?. ^odne službe. Predsednik ekrožne-
zelišča v Mariboru dr H'idn:k ie na-stooil s\-oi redni dopust. V njegovi od«=ot-nn?t; j?a nadomešča viši i sodni svetnik dr
Davorin Senjor.
— Vpisovnje v obrtno nad l.irvalm šelo. Združei ;e krojačev in .-orodnih obr-tov v Mariboru ooziva vse moistre in moi-slrinie. ki z^ioosKiieio vaien^ki narns^ai. da natwtiio nemudor^ svoie vaie-iee in vnierke na mestno Doglavarstvo Rotovški tr? 1 v svrh^ vDica v obrtno nad-iiicvaln i
šolo r.a  Teto 1940,1
— Iz Studencev StttdeJftSd S^ko1 ooziva vse članstvo da «e v o?iek t m ob 19.30 nolnoštevilno udeleži sestanka v So-kolskem domu Za vse telovadbe in os*ale rlane obvezno!
— Nočno lekarniško službo imata še danes lekarna Petra Allmoefa pn sv. Antonu F:ankopinova ulice. št. 13. tel  27   Oit -n
M.   Kčini^cva   le.-iarna   pri   Ma.iT.ji pomagal
na Aleksandrovi cesti št. 1. telef   21—79
— Nov gron. V splošni bolnici ie umrl delavec Janez Capi, star 27 let Žalujočim svojcem naše  globoko soža I je!
— Drava s pritoki narašča ZarSd: zad njih nalivov se opaža naraščanje Drave Ob piiliki predvčerajšnjega naliva n: bilo
ni<^ manj padavin kakor za 45 mm! Pi j tudi nalivi  v  noči  na  četrtek  so bili  tako i
izdatni  da je jelo Diava vidno nnrr^čTti Seveda nora£ča:'o tudi pritoki, zlasti Dra- *
Francoski velefllin Edvard VII. in njegova doba
poznani francoski igralci V glavnih vlogah: Viktor Francen, Gaby Morlay, Charles Pierre VVillm in drugi Predstave ob 16-, 1». In 21. uri. KINO IN AON. tel. 22-2!
vinja in Pesnica, ki je ponekod spet P1'^-plavila blitnja polja. Tudi ščavnica je zelo narasla. K sreči se je proti večeru vrt me nekoliko zboljšalo in je že včeraj popoldne nehalo deževati.
— Motnje v ©leKtričnem toku so se pojavile v zvezi z včerajšnjim dopoldanskim nalivom. Treščilo je med drugim v transformator pri Francu in v transformator na dvoriSču Scherbaumove hiše. Maribor je ostal zaradi tega nekaj Časa brez toka. kar so občutili predvsem industrijski obrati, ki so navezani na električii tok.
— Sadje je leto« drapo, vendar se zd*. da prekupčevalci ravno pri sadju ogromno zaslužijo, predvsem tisti, ki naročajo sadje Iz južnih krajev. Marelice stanejo pri nas 20 do 24 din za kg, dočim so v Sarajevu prodajali to sadje pred sedmimi tedni po 6 din kg in to kar po uiicah. L-ahko si torej mislimo, koliko zaslužijo s sadjem tisti, ki ga naročajo v južnih krajih Prevoz sam tudi ne stane toliko, da bi bile upravičene tako visoke cene. Mestno tržno nadzorstvo bi moralo nadzirati trgovino s sadjem in tistim, ki nakupujejo sadje v južnih krajih, pa - a potem prodajajo pri nas. stopiti na prste, ako bi ugotovilo nesorazmerje v cenah na jugu in v našem mestu (Del polit.)
— K nočni predstavi* V nedeljo zvečer ponovijo agilni ruški sokolski igralci Sor-nikovo narodno igro ^Matija Gubec« v odlični režiji oper ^ra pevca g. Janka. TJspeh ^Matije Guboa« ob priliki nedeljske prve predstave je bil tolik, da se bodo Mariborčani tudi k prvi ponovitvi zgrnili v velikem Številu. Kakor prejšnjo nedeljo, tako je »Putnik* tudi za udeležbo pri prvi ponovitvi organiziral poseben no<mi vlak. s katerim je udeležencem omogočena vrnitev v Maribor takoj po končani nočni predstavi.
— Slabo   vrenie,   «dabo   ra/pn-  ?.onje *a
uzmovtče. v sredo sta bili v celem Mariboru prijavljeni samo dve tatvini In Šc ti
bolj skromni. Posestnici na Meljskem hribu. Barbar? Ribič je bilo v Strcssmaver-jovi ulici ukradeno dvokolo znamke VVelt-flie^rer. ev. št. 136085 (2) 20 in tov štev. 1P96291; kolo je črno pleskano, po sredi ogrodja ima plavo črto, novo krmilo z lesenim ročajem Vrecno 7Gu din. — Neži Zidar, krosnjarjevi ženi,stanujoči Ob bregu 26. pa je bila na Vonn'kovem trgu med j
tem. ko je nakupovala živila, iz žepa ukra- . dena denarnica z vsebino 70 uin. — Tatvi- \
ne je zat_nkiat le osumljen nepozn-.n dečko, ki je IS. t. m. na dvorišče upok. vis. policijskega stražnika Josipa BauOija pripeljal voziček z izgovorom, da ga tam le za kratek čas shrani. Pa ga ni bilo več nazaj.
— Smrtnu nesreča. Orožniika postaja na Pragerskem je bila v sredo obveščena, da
leži blizu postaje na levem tiru razmesarjeno moško truplo, kateremu je vlak odrezal glavo tako, da so jo našli 15 metrov proč od trupla. Pri takoj o icjonem ogledu v navzočnosti železniškega zdravnika dr. Marina iz Maribora, se je ugotovila identiteta mrtveca. In sicer je imel pri sebi poziv v Zagreb. Legitimacija se glasi na ime: Krivak Franc Jurij. roj. 22. maja 1006 v Vel. Trgovištu, srez Klanjec, hrv. banovina. Pri sebi je imel tudi Srt 50 din. Domneva se. da prre za nesrečo. Krivak je v vlaku najbrž zaspal ali je prepozno spoznal, da je v napačnem vlaku, tor je najbrž skočil iz že odhajajočega vlaka.
— 2. dr*, dekliški meščanska nolp »v. Cirila in Metoda v Mariboru (Cankarjeva 5). Vpisovanje v vse razrede bo 1.. 2. in S. septembra dopoldne. V 1. razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ter do 1. januarja 1P41 ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju prineai vsaka učenka zadnje šolsko spričevalo in davčno potrdilo. Učenke iz iz-venmaribe skih občin morajo predložiti ne-kolkovano potrdilo svojega občinskega urada, iz katerega je razvidno, v kateri občini stanujejo. Novinke in učenke, ki pridejo iz drugih zavodov, naj prinesejo še krstni list s seboj.  Lčenke, ki žele pose-
Cati tnk šolo. a stanujejo izven Šolskega morajo vložiti pri ravnateljstvu ' r.o prožnjo. štolnina se odmor-i davkov. TTčenke, katerih star-,o manj kot S00 din davkov, ee šolnine. Cc poseeata 2 otroka iste družine tuk. zavod, zadostuje ono davčno potrdilo. Starši, ki imajo v šolah več otrok, plačajo za pr\ egfa otroka polno, za ostale otroke le polovi no Šolnino. Popravni izpiti bodo za vso razre 'o 4. septembra od osme ure dalje. Vse podrobnosti glede odmere šolnine, raznih plfV-il pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka bodo zvedele učenke pri vpisovanju.
Postani iti o steni član Vodnih ove d v u ž h a\
Oko!i?n
zav; ja \
ši pla placu je j<
Kcnfs&e jlfrke sia Cventi pri Lfat9fnerii
priredi Kolo jalaačev In vozačev v Ljutomera v nedeljo 8. septernfcra
11. V prijavi       mora označiti barva dre-
Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru ob javlja propozicije za jesenske konjske dirke dne 8. septembra oh 14.30 n& dfrkališcu Cvcn pri Ljutomeru Zaključek prijav bo v nedeljo 1. septembra ob 11 Prijave spre* jema Slavič Franc, občinska pisarna Ljutomer Prijavnina se mora nakazati istočasno s prijavnico, sicer prijava ne velja. Pregled konj bo v nedc'jo 8. septembra ob 13.30 na dirkališču.
SPLOSME DOLCV-RE:
1. Dirke sc VfšHu po določbah kftšflSitega pravilnika Vodstvo dirk ima pravico, da dirke odpove ali prekine tudi po zaključku prijav. Razpisane nagrade so brez-chvezne.
2. V vsaki dirki morajo startati vsaj 4 vprege, sicer se dirka ne vrši.
3. Višine dobitkov se  nanaša samo na
pred /acetkom tega mitinga dosežene na-, tirade.
4. \agrade. zmage in pogoji pri enovprez-nih dirkah v tem mitingu sc ne upoštevajo pri dvovprežnih in obratno.
5. V najvišjem dodatku mitingski -Joda rek ni vštet.
6. Pri dvovprežnih dirkah se smejo rabiti samo vozovi s štirimi sede/i. Vozovi s pnevmatiko so na startu vozovi s polnogu-mijastimi obroči imajo 20 m, z železnimi obroči 40 m popusta.
7. Vsak vozač mora imeti vozovno izkaznico centrale. Vo>ač    k   za to leto še
mmtjo izkaznic, iih dobe pri vodstvu d'rk.
8. Udeleženci morajo prijaviti eno uru
pred začetkom dirk svoje konje za start za  vse dirke.
9. Konji sinejo startati po oklepu centrale z dne 25. 5. 1"40: 21ctni konji enknt, 3ietn' dvakrat, 4lctni in starejši trikr-it Konji, ki starta jo v hit vožnji, smejo startati  samo  se dvovprežno.
!0.  O J  razpisanih  nagrad  se  odtegne 3
dsto^ke kot pristojbino za uporabo dirKa-lišca.
1   DIRKA ZADRUGE ZA VZREJO
ŽRE MET V LJUTOMERU Nacrade: 300. 250, 150 in 100 d:n V.no-vprtžna dirka za kletne jug^slovcnske konje. Proga 1400 m. Dodatki: srebccni 20 m. Vioga 20 din.
2 DIRKA SRESKEGA KMETIJSKEGA ODBOR A V LJUTOMERU Nagrade: 500, 300. 200 In 100 din. Fn<v vprežnfl dirku zn 3Ictne jtigOSfovcUMce konje. Proga 21 «X> m. Popusti: majden 20 m, konjem v kmečki posesti 20 m. Podariti: za   vsakih   500  do   1500  din   in   nadalje za
vsakih 1000 din 20 m. Vloga 40 din. 3. KMEČKA RAVN'A GALOPSKA DIRKA ZAGREB Nagrade: 500, 250.  150 in  100 din. Za vse konje. Proga 1600 m. Vloga 20 da.
4 DIRKA DRAVSKE BANOVINE
Nagrade: 800* 400 250 in 150 din. F!no-vprežna diHca za 3 do 121etne jugo<Jovenske konje. Proga 2200 m Popusti: maiden 20 m. triletnim konjem 20 m. dodatki: j.fl vsakih 1500 din 20 m Najvišji dodatek 220 m. Mitingski dodatek za vsakih 300 din -0 metrov. Vloga 40 din.
5. GALOPSKA PREPONSKA DIRKA
ČAKOVEC   ZA VSE KONJE Nagrade: 700. 5'K) in 200 din. Proga 1020 metrov. Vloga 30 din.
6. SPOMINSKA DIRKA JOSKA RA1HA
Nagrade: 1000, 5«H), 30O in 200 din. Dvo-vprežna <lirka  za 3 do  12!etne jttgoaloveo-sJce konje. Proga 2400 m   Popusti: 31etnim konjem 20 m, konjem v kmečki posesti 20 metrov, majden 20 m. Dodatki: za vsakih 2000 din 20 m, za vsako v lcru 1J>40 do-sc-!   ženo dvovprežno /mapo 20 m. Najvišji dodatek  240 m.  Vloga za  vsaJcega prijavljc-! nega konja 10 din in za vsako vprego 40 1 din. Odbor.
OLJE NI VE A-
vsl<s»aljv-..  cpefcl'.ne povzronijois) utnbie žarke :aćržuje -'olgofakmii (pora»itn scrzrafiioće socćne iirki pi ir.julii.
Maribor. 21. avgusta Iz Slovenskih goric nam poročajo o težkih posledicah, ki jih povzroča slabo, deževno vreme po slonenjcgoriških poljih in nji-\-ah. Pri tem so prizadeti predvsem oni kmetovalci in posestniki, ki imajo svoja polja v nižjih legah, kjer se je nakupičilo moče rn vlage. Zlasti v Pesnvški dolini tožijo o slabi letini, saj ležijo polja v bližini večjih potokov in voda neprestano stoji. Posledice niso mogle izostati. Več kakor polovica krompirja jc gnilega. Izkopani krompir dobi bele pike, nato pa začne takoj gniti. Tc nevarnosti ne more odvrniti niti okolnost, ako se spravi krompir v suhe kleti. Tako so prvotne nade glede dobre letine splavale po vodi.
Mnogo škode je tudi zaradi tega, ker sa-
deži sploh ne morejo zoreti *sadje pada po hudih nalivih na tla. pra\ rako grozdje. V tem je poglavitni vzrok slabega in manjvrednega letošnjega pridelka.
Pogled v bodočnost ne obeta torej mnogo dobrega. Gorje slovenjegori.škemu kmetu, ako bi bil primoran prodati to, kar je letos pridelal Spomladi ko bo splošno pomanjkanje živil in ko ne bo potrebnega semenskega krompirja, čakajo naš kmetski ži-velj neprijetne preizkušnje. Najhuje na bo i občutil pomanjkanje in neugodne posledice predvsem naš mali človek v Slovenskih goricah, ki mu preti nevarnost, da bo ostal brez potrebnih rezerv Naš slovenjegori^ki človek je trdno prepričan, da ne bo osta! v težkih preizkušnjah, ki ga čakajo, brez pomoči in podpore.
MALI ©GLASI
Beseda 50 par davek poser-ej  Preklica  >*}ave neseda din l.—
davek posebej
Za pismene odgovore ^l*»de malih oglasov  ie ireba priložit) znamko   -   Popustov za male o^sast ne priznamo
Beseda 50 par  Davek posebej. Najmanjši znesek s din
Mas*?l««r^e in okoliške norice
— Gradili boda. Gradbeno dovolienie so dobili Neža Pečar in Leopold Uršič za eradnio enonadstroone stanovanjske hiše v Parmovi ulici, ki bo stala 160.000 din. Friderik Stor. zasebni uradnik, ki bo zida. v Bezenškovi ulici visokopritiično stanovanjsko hišo. gradbeni stroški 140 000 din. Antonija Andraševičeva za eradnjo viso-kopritlične stanovanjske hiše v Poštelski ulici. Hiša bo stala 130.000 din. Franc Dru-
škovič za eradnio enonadstroone stano-vaniske hiše v PoStelski ulici, ffradbeni = troški 200.000 din. Franc Reberc za eno-nadstroDno stanovanjsko hišo v Poštels i ulici, stavbni stroški se računalo na di'i 220.000. Draeo Vigele za visokoDritično stanovanjsko hišo v Gozdni ulici, ki bo =;tala 170.000 din.
— Prva drž. realna srimnazija v Mariboru. Popravni izpiti te nričnejo dne 26. av-
MEDMSKE TOPLICE pri Zagorju
cermaino Kopališče m letovišče 28J C topla akrato-terma, bazen j na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, pen-•*jja din 50. - do 55. — .   33. l.
AVTO-GIME vseh dimenzij dobite pri Jugo-promet. Golob Ivan, Celje, Krekova 11. 1963
F.T.KARMAH v LJUBLJANI
obiske spadema OD 9-12,3-7 URI
v HOTELU »SOČA* SV. PETRA CESTA
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din
PRODAM "~~~™~™
ker odpotujem, hišo: 2 sobi, kuhinja, shramba, klet, neusahljiv studenec in gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče, rodovitno njivo, vse v enem kosu, 10 minut od mesta Brežice. Marija Ošina, Brežice, Zakot 25
1959
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
hitrega, točnega, veščega občevanja s strankami, išče foto-trgovina. Lastnoročne obširne ponudbe z navedbo plače dostaviti na: pošt. fah 788, Beograd
1962
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MLAD MEHANIK
trezen In pošten išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot so vozač. Nastopi takoj. SpendI, Rače 36 pri Mariboru. 1958
OGLAŠUJ
t
»Slov Naroda«
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vodnjak ova 4. 1955
- < - #- .
IN .
8tran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
1940.
102
Vzgojno delo zahteva celega človeka
Nujno je načrtno sodelovanje učiteljev — Tudi starši morajo pokazati več žanr manja za važna šolska vprašanja
Ljubljana. 23. avgusta Redko katera učiteljska samoizobiuže-vaina akcija je bila po svojem bogatem, pestrem programu zajeta tako uspešno iz pereče problematike sodobne razrvane dobe kot je letošnji pedagoški teden. Dasi živimo sredi najbolj razgibanega časa svetovnega valovanja, ko pretresa ne samo evropsko ozračje, ampak že ozračje vsega sveta, ledeni dih smrti, vztraja slovensko učiteljstvo mirno pri svojem poklicnem delu za vzgojo, kulturni in gospodarski dvig našega naroda. Ne samo, da vztrajajo naši pedagogi pri svojem dosedanjem delu, oni ga poizkušajo še z lastno kritiko analizirati, preizkušati sorazmerje med potrošenimi energijami in dobljenimi rezultati, poiskati vzroke neus|»ehom in oviram ter s temi novimi spoznanji začeti novo. poglobljeno in nacrtno delo v šoli in izven nje.
Pravo in edino delo učitelja je in mora biti vzgoja. Pri vseh akcijah gospodarskega in stičnega značaja se naj manj udej-stvuje kot praktični delavec, a mnogo bolj kot vzgojni faktor. To novo spoznanje mora počasi dozort ti v vrstah našega učitelj-stva. Prva in gla\ na dolžnost sodobnega učitelja pa mora biti energično zavzemanje in ščitenje interesov vaške mladine in šolstva. Tu mora nastopiti odločno kot zastopnik v naši državi organizirane družbe in narodne zajednice.
Učitelj oddelka za duševno zaostale otroke v Kozjem, znani sociolog, pedolog in publicist. Martin Mencej, je v jasno izpeljanem predavanju vodil slušatelje k te-meljitej^emu spoznavanju šolskega razreda.
Pedagoška psihologija govori o razredu kot zaključt-ni življenjski *'iioti, ter svojevrstni individualnosti. Kljub temu pa mora vsak učitelj priznati, da tvori sleherni razred zelo raznoliko družbo v smislu podedovanih m pridobljenih duševnih in telesnih lastnosti ter raznih ekonomskih in socialnih vzročnih posledic.
Kaos. nered, zmeda, kontrasti, nesoglasja in nasprotstva so znaki sodobne družbe, a vsak šolski razred je odsev te družbe. Zato je študij, raziskavanje, opazovanje in razumevanje razreda neobhodni predpogoj za uspešnejše šolsko vzgojno in izobraževalno delo,
Ne zadostuje pa samo subjektivno opazovanje in kvalificiranje razreda, ampak nujno je čim objektivneJic razumevanje. S tem študijem razreda se je bavilo že več učiteljev, med njimi je tudi Ledinek, ki je izdal dva dela svoje študije »Moj razred« v založništvu »Pedagoškega tiska« (odpravništvo Zavrč pri Ptuju). Tudi Men-cejeva mladinoslovna razprava je izšla v »Prosveti«.
Zavedati se moramo, da so uobičajene ocene znanja le formalne ugotovitve končnih uspehov vsakega učenca.
Drugi način spoznavanja razreda je opazovanje otrok in njihovih sposobnosti. Pogoji za stvarno opredeljevanje in oceno so 1. dolgo opazovanje, 2. sposobnosti vzgoji-teljevega intuitivnega vživetja ter 3. potrebno psihološko znanje.
Nekdaj je šola v Herbartovem smislu gojila pretirano spominsko učenje, dane« polaga ve«4 važnosti in pažnje na razumsko samodelovnoftt učencev, zato so važne razumske sporobnosti otrok, predvsem njihova inteligenca.
Stopnjo duševne zmogljivosti doženemo z preizkušenim in izbranim testom. Teh skal za inteligenčno preizkuševanje je več, prilagojene so posebnim prilikam vsakega naroda. S testiranjem določimo otrokovo duševno starost- če to duševno starost otroka delimo z življenjsko odn. telesno starostjo, dobimo inteligenčni količnik.
Predpogoji za testiranje so: 1. temeljito znanje, 2. standardizirana skala testov. Te skale še Slovenci do danes nimamo, zato bomo začasno uporabljali srbsko Štefan o viče vo skalo testov, ki nam je najbližja. Ta srbska skala pa bo samo pomožno in začasno sredstvo, da bomo z njeno pomočjo ustvarili na podlagi obsežnega eksperimentiranja lastno slovensko skalo.
»Tciteljski pokret« je dosedaj ustvaril začasno skalo za telesno rast in razvoj slovenskih otrok. Njejrova prva bodoča naloga je ■stvaritev slovenske skale testov za preizkušanje duševne starosti slovenske mladine.
Iz duševnega prereza poedinih učencev
si nato učitelj ustvari raznoliki in pestri prerez duševnega stanja razreda. Pri tem je važno spoznanje, da kljub svojevrstni individualnosti razi odne zajednice, ki se izraža v nekem skupnem hotenju in volji, vendar le ni popolne razredne enotnosti, ampak razpada ista v razne razredne grupacije z lastnimi, ožjimi interesnimi smotri, ki jih mora učitelj temeljito spoznati ter koristno izrabiti v pozitivno vzgojnem smisla.
Ne zadostuje pa, da učitelj le pozna razred objektivno, iiazumeti mora, da izvira duševno stanje in šolski uspeh kot posledica takšnega ali drugačnega socialnoekonomskega miljeja, v katerem živi in raste naš slovenski konkretni vaški otrok. Tako uvidimo, da je psihofizična veda posledica sociološke vede. Do istih ugotovitev je prišla Adlerjeva individualna psihologija.
Vsako uspešno vzgajanje mora biti zasnovano na ekonomskih činjeničan in ostalih materialnih življenjskih pogojih po-edinca in družbe, ki določujejo karakter in sposobnosti vsakega človeka, predvsem pa otroka. Zato mora biti naše izhodišče dela: preiskava in ugotovitev materialnega položaja otroka, nato moramo preskrbeti, da se one izboljšajo, kajti šele tedaj bo možna res uspešna uporaba modernih vzgojnih načel.
Sledilo je predavanje agllnega tajnika Zveze društev »šola in dom« profesorja ljubljanske učiteljske Sole, Venčeslava Čopiča, o ueiteljih-sodelavcih.
Ob stvarni analiz: dosedanjega učiteljevega udejstvovanja prav lahko ugotovimo njegov izredni idealizem in požrtvovalnost pri vseh mogočih in nemogočih akcijah na naši vasi. če pa ugotavljamo kolika je moč in vpliv učitelja v odnosu s potrošeno energijo, moramo ugotoviti, da je nujna reorganizacija vsega učiteljevega prizadevanja ter smotrna, načrtna koncentracija sil vseh 4000 članov slovenske učiteljske zajednice, le tako se lahko ustvari veliko delo.
Prvo področje dela je v šoli, med šolsko mladino. Tam in vsepovsod drugje naj bo resno sodelovanje vse.': učiteljev na enotnem delovnem postopku. S smotrnim, racionalnim delom se ob mnogo manjših žrtvah lahko doseže in večji uspehi. Važni so delovni krožki, pogostejše sestajanje in diskusija.
Nato se je predavatelj kot prvi pri nas lotil tudi globlje duševne analize slovenskega iičitcljstva in sodobnih, raztrganih razmer civilizacijskega brezobzirnega tempa. Burni aplavzi so večkrat že med predavanjem samim podkrepili predavateljeva iskrena izvajanja.
Nujno je potrebno več toplih človeških odnosov. Zatre ti je treba odvratno in ponižujoče ovadustvo in denunciranje z anonimnimi pismi pri oblasteh. Ta bolezen se je grdo razbohotila med vsemi stanovi, posebno pa med slovenskim učiteljstvom ter služi kot sijajno sredstvo za popolno uničenje političnega nasprotnika. V zvezi s tem je zopet preveliko hlapčevstvo s pretirano uslužnostjo v pedantskem izvrševanju ukazov. Tudi politično izkoriščanje ugodnih situacij ter oholo obnašanje s politično podprto hrbtenico je znak današnje dobe.
Učiteljstvo vodi ves narod k višji duhovni kulturi, zato mora ohraniti svojo duhovno svobodo ter čuvati svoj stanovski ugled pred vsemi, ki imajo načrtni namen streti in ponižati ugled učiteljstva, ki z novim delom in večjo požrtvovalnostjo raste iz dneva v dan v večje sožitje z narodom.
Jasni, sodobni osebni nazori in pravima, načelna orientacija učitelja v dobi in prostoru, ga dvigata visoko nad nizke intrige razdivjanih političnih strasti, da kot močno blesteč svetilnik sveti v boljšo bodočnost.
Didaktični vodja ljubljanske poizkusne šole prof. Rudolf Kobilica je v temi o soli in starših podal tako globoke in zdrave misli, da bi jih bilo škoda navesti samo v izvlečku. Zato bomo ob prvi priliki te misli objavili v daljši obliki ter tako primerno razsvetlili ta tako važen medsebojni odnos šole in doma, kj lahko, če je pozitivno zgrajen dela čudeže.
Razne so te možnosti medsebojnih odnosov, a ustvarjati se morajo na zdravi podlagi. Gospodarske ovire in neprilike nam rušijo narod etično ter ga vodijo k biološkemu propadanju. Zato je osnovni problem našega naroda izboljšanje gospodarskih razmer, da se s tem prepreči etična degeneracija družbe in končno biološko hiranje naroda. Napačno je delo nekaterih, ki govore o duhovni krizi ter s tem zavlačujejo razčiščenje vzrokov sodobnih težav, ki leže le v gospodarskih kontrastih, napetostih in trenj ih. Sč
Indija in njene ženske
Svobode indijske žene sicer ne pozn ajo, pa žive v mira in zadovoljstva
Kakor povsod v Orijentu je tudi v Indiji glavno delo žensk sedeti doma ter skrbeti za gospodinjstvo in družino. V mestih in siromašnih krajih so sicer zdaj indijske ženske zaposlene tudi izven doma kot delavke v tovarnah, toda v splošnem je to le redek pojav. Ženskam pripada vzgoja otrok. Zanimivo je, da je tudi pri Indih bolj dobrodošel deček nego deklica. O deklicah pravijo Indi. da prav za prav niso otroci.
Ce občuješ v Indiji z ljudstvom je običaj vprašati očeta koliko ima otrok. Odgovori ti recimo, da ima enega. Ce pa prideš k njemu na dom, se prepričaš da ima tri, in sicer sina in dve hčeri. Će ga diskretno vprašate, dali ta dva otroka nista njegova, vam odgovori, da so vsi trije nje-
govi, da pa je samo deček otrok, ostala dva sta pa samo deklici. Vendar pa v Indiji deklet ne zametujejo, kakor bi utegnil kdo misilti. Ce imajo starši dovolj sredstev hodijo tudi hčerke v šolo in doma so zaposlene dokler ne dorasto, namreč do 11 odnosno 12 leta. da znajo vsa domača dela in da se lahko omože.
Kaj je svoboda, tega seveda ženske v Indiji nevedo. In ker ne vedo, je tudi ne pogrešajo. Od otroških let jih drže doma zelo strogo, straži jo jih kakor redovnice in tudi ko so že večje jim ne privoščijo nič več prostosti. Prijateljice lahko obiskujejo, same se pa ne smejo sestajati s fanti. Na njihovo možitev začno starši misliti, ko je dekletu 15 let. Takrat se pa vedno najde mladenič, ki začne prihajati k staršem. Pri njih vživa ugled, s svojo izvoljen-ko pa more govoriti samo vpričo staršev ali znancev. Izključeno je, da bi šel z njo na izprehod. To bi mu niti na misel ne prišlo.
Za dekletom hodi fant včasi precej dolgo, kajti če je dekle še premlado ali če starši nimajo dovolj denarja, da bi mogli hčerko omožiti. Včasi se pa vzameta hitro. Dekle potem odide iz očetove hiše in živi v novem domu tako, kakor je živela njena mati, babica in prababica. Hiše skoraj ne zapuste. Ce se pa to že zgodi, gre samo za kratek obisk ali najnujnejše opravke.
Življenje žensk v Indiji torej ni zavidanja vredno. Res je sicer, da ravnajo možje z njimi lepo in da vzorno skrbe za družine. Toda žena možu ni prijateljica, temveč samo žena in mati njegovih otrok. Mož ji ničesar ne zaupa in z njo govori samo o domačih zadevah. On ie gospodar, njegova volja mora vedno in povsod obveljati. Toda žene so večinoma zadovoljne, poslušne in tihe. To ima tudi svojo dobro stran. Rodbine v Indiji so vedno vzorne. V njih vlada mir in zadovoljstvo, prepirov ne poznajo. Tudi če Ind kaj zapove. reče to lepo in žena njegovo željo vedno rada izpolni.
Vprašanje je pa kako dolgo bodo te razmere trajale. Indija se naglo civilizira in sprejema mnoge novotarije, ki bodo imele svoj vpliv tudi na družinsko in zakonsko življenje. Dokler bo pa imela glavno besedo vera, dokler jo bodo ljudje v Indiji kakor še zdaj priznavali s srcem in dušo,
ne pa samo z besedo, dotlej bosta vladala v indijskih družinah zadovoljstvo in mir in na starih navadah, v katerih je mnogo plemenitosti se bo malo izpremenilo.
Mrtva Je ujela zločinca
V človeškem življenju se pripeti marsikaj čudnega. Nekateri ljudje pa tudi po smrti še nimajo miru. V finskem mestecu Tammarsforsu je umrla oni dan nenadne smrti premožna splošno znana in priljubljena vdova. Njeni sorodniki so ji pripravljali lep pogreb. Truplo so položili na mrtvaški oder sredi vencev in šopkov v njeni vili. Ob krsti so stali visoki svečniki, v ka-
terih so gorele debele voščene sveče. Slu~ žinčad je stala vso noč ob krsti umrle gospodarice.
Okrog polnoči je stal na straži eden najmlajših služabnikov. Umrla vdova je imela na vratu krasno dragoceno ogrlico in ta je služabnika premotila, da jo je hotel ukrasti in nadomestiti s ponarejeno. Ko se je sklonil nad mrliča je pa zadel s komolcem ob svečo, da je padla. Ropot je vzdra-mil dozdevno mrtvo vdovo, ki je sedla v svoji krsti. Služabnik se je tako prestr;išil, da se je onesvestil, še dolgo potem, ko se je iz dozdevnega večnega sna prebujena vdova veselila življenja in zdravja, je ležal njen služabnik v bobniči, tako mu je bilo pretreslo živce.
Pred odkritjem spomenika kralju Aleksandru L
četrtinska voznina dovoljena — Važna navodila udeležencem odkritja
Ljubljana, 23. avgusta Le še kratkih 14 dni nas loči od tega velikega dogodka. Zaradi tega ie stvarno nemogoče, da bi moeel delovni odbor za odkrit i e soornenika SDroti odgovarjati vsem posameznikom in poedinim organizacijam na številna vprašanja glede voznih olajšav, orijave. udeležbe in razporeditve na slavnostnem orostoru. Zato bo delovni odbor odslei sproti obiavlial navodila pojasnila in sploh vse kar ie v zvezi z odkritjem spomenika, v oosebni rubriki naših dnevnikov
Vse. ki se zanimaio za odkritje spomenika in se nameravaio slavia udeležiti, oo-sebno oa društva organizaciie i. t d zato ooozariamo na to in iih vabimo da pazliivo soremliaio te obiave. da bodo o vsem informirani.
V kolikor bi oa bila potrebna še oo^eb-na pojasnila, nai vsakdo osebno ali tele-fonično noizve ori odboru za odkritie spomenika — Ljubljana. Kronffresni trg 1 /II. (Kazina) — telefon št 33-60 med poslovnimi urami ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
Navodila za četrtinsko
Z odlokom g. ministra za promet je na prošnjo odbora za postavitev spomenika Viteškemu kmlju vsem udeležencem iz Slovenije in iz postaj na progi Beograd-Ljub-fljana odobrena četrtinska vozna cena za potovanje k odkritju spomenika dne 6. septembra t. 4. v Ljubljani.
Udeleženci kupijo na svoji odbodni postaji na osnovi osebne izkaznice, ki jo je izdal odbor za postavitev spomenika železniški obrazec K-14 in polovično vozno karto do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek po isti ali krajši progi, če bo na izkaznic^ in obrazcu K-14 od odbora potriena udeležba pri odkritju.
Ta vozna olajšava velja za prihod v Ljubljano od 4. do 6. septembra, a za povratek od 6 do 8 septembra t. 1., in sricer za vse razrede razen IV in za vse vlake razen ekspresnih.
Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da glede na veliki državni in nacionalni pomen te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij.
Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za četrtinsko vožnjo k slavnosti odkrit ia spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočrti odboru število potrebnih legitimacij, katere se bodo takoj odposlale posameznim občinam radi izdaje proti predhodnem plačilu nabavne cene 2 din.
Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih prijav aH prošenj za pošiljatev nadaljnjih legitimacij odbor ne prevzame nobenega jamstva. Podroben spored svečanosti bo objavljen v časopisih.
Ker je glede na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovat1 ogromnega navala občinstva v Ljubljano bo seveda tudi pri prevozu na železnicah velika težkoča, ako se ne bo vsak posameznik ravnal po navodilih. Morebitne nerodnosti moremo le na ta način preprečiti, če se vsakdo pravočasno prijavi svoji občini zaradi legitimacije in če bo tudi vsaka občina v stanu, da najkasneje do L septembra zjutraj prijavi točno število udeležencev železniški postaji odnosno postajališču, na katerem nameravajo ti vstopiti. Seveda bodo še izdana točnejša navodila po 1 septembru, s katerimi vlaki naj udeleženci iz določenih krajev potujejo, katerih navodil se bo treba v interesu udeležencev samih točno držati, ker bo sicer naval samo na določen vlak, ki bo pre-
napolnjen m ne bo mogel nadaljnjih potnikov prevzeti
Opozarjamo že danes udeležence prav posebno na določilo, da morajo dati i/k.iz-nice odbora in žel. obrazec K-14 v Ljubljani potrditi <xl podpisanega odbora, ker sicer izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra ves dan na krajih, ki bodo šc objavljeni po časopisju.
Odbor za postavitev spomenika
Lep uspeh slovenske pisateljice
Ljubljana. 23. avgusta Društvo za postavitev soornenika hrvatskemu kralju Tomislavu ie razpisalo nagrado za najboljše gledališko delo o orvem hrvatskem kralju. Prvo nagrado ie d Tito Strozzi, drugo V. Peroš. tretjo pa Rade Meštrovič. Pod imenom Meštrovič se pa skriva članica Društva slovenskih književnikov Ruža Lucija Petelinova, znana prevajalka nemških in hrvatskhih libretov, oa tudi sama piše librete in pogrni
Ruža Lucija Petelinova je sprejela kot odposlanka mariborskih literatov nedavno na Zidanem mostu hrvatske književnike, ki so priredili v Mariboru literarni večer. Tesni stiki med hrvatskimi in slovenskimi književniki ao vodili tudi to dramo s :rene liubiteliice hrvatske kulturo, hrvatske preteklosti in hrvatskega naroda, kakor pišek) zagrebške »Novosti«. S tem dobiva nieno delo še poseben pomen.
Iz Novega mesta
— Začetek šolskega leta na dri. realni v Novem me**tu. Popravni izpiti se bodo vršili 26. avgiista za oba prva in oba druga razreda ter za IILa razred, 27. avgusta za ostale razrede. Popravni nižji tečajni izpit bo 29. avgusta, popravni višji tečajni izpit 30. in 31. avgusta. Naknadni sprejemni izpiti bodo 30. avgusta, dopolnilni izpiti 31. avgusta. Pričetek vsakokrat ob osmih. Privatni učenci delajo obenem z rednimi. Vpisovanje bo 2. septembra za IV. — VTII. razred, 3. septembra za I.—-III. razred. Pričetek ob osmih; pri dopolnilnih izpitih ob treh popoldne. Vpisovanje učencev z urugih zavodov bo 4. septembra od 10 do 12. Vsa potrebna navodila imajo učenci v letnem poročilu za 1939-40; objavljena so pa tudi na oglasni deski. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob osmih v frančiškanski cerkvi. Takoj po maši se bodo zbrali vsi učenci v učilnicah,
PEVSKO DKISTVO
— Kako to. da se vase pevsko društvo imenuje Dalibor« ? Saj vendar Dalibor ni znal peti.
— No, mi tudi ne znamo.
Krinka
ljubezni
Videč njegovo odločnost, so radovedneži odmaknili posteljo in odprli na stežaj vrata, obenem so pa pobrali prevrnjeno mizo in stole. Dva ali trije so stopili naprej, da bi zadržali telo, da bi ne padlo na tla.
— Ta je pa lepa, — je mrmral hišnik, — in še to delajo, da bi prerezali vrv. Kako pa hočete, da bi potem oblasti spoznale, da-li gre za zločin ali samomor. Razdalja na tleh, način, kako so noge prevrnile mizo, smer, kamor je padla, vse to bi utegnilo pokazati, da-li se je nesrečnež obesil sam ali ne.
To razmišljanje je zadržalo v zadregi Gilberta, ki je bil že stopil na pručko in iztegnil roko, da bi pre-rezal vrv*.
— Ali ste prepričani, da je mrtev? — je vprašal. Njegov odpor mu je namreč branil, da bi se sam
dotaknil teh otrplih in skrčenih udov.
— Mrzel je za to dovolj, — je dejal ključavničar, ki je že držal zidarjevo telo v pričakovanju, da jim pade na roke.
Toda ta hip je presenetil Gilberta eden tistih zelo pogostih prividov pred obrazi, v katerih je pravkar ugasnilo življenje. Gilbert je mislil, da vidi, kako trepečejo Escaldasove trepalke. Zamolklo je vzkliknil, dvignil nož in jel rezati vrv.
— Le pogum___        še malo...  ga je vzpodbujal
zidar.
Kar je obešenec razprostrl roke, glava mu je klec-nila na stran in zdrknil je doli, tako da sta se pod njegovo težo obema delavcema zašibili nogi.
Escaldasa so položili na posteljo.
Komaj so poskusili nuditi mu nerodno prvo pomoč, je prispel zdravnik, za njim pa seveda takoj še policijski komisar.
Zdravnik je takoj izjavil, da se tu ne da nič več storiti. Smrt je bila nastopila najmanj že pred dvema urama. Policijski komisar je skrbno pregledal vso sobo in zastavil nekaj vprašanj. Bil je videti povsem brezbrižen. Sicer pa, kakšno zanimanje bi mogla vzbujati ta banalna prigoda. Siromak, stanujoč v skromno opremljeni sobici, je gotovo zašel v brezupen položaj, ostal je brez sredstev, razen tega sta mu pa zločin in alkohol vzela vse veselje do življenja in dela. Tako je pritrdil vrvico nad svojo posteljo, vtaknil glavo v zanko in si izpodmaknil stol, na katerem je stal. To se dogaja dan za dnem in nima drugih posledic, kakor da se vznemirjajo policijski komisarji.
Vendar se je pa izpremenilo stališče policijskega komisarja, ko mu je prišlo na misel vprašati mladega moža, ki je bil namenjen k samomorilcu, pa je naletel na strašno odkritje.
— Vaše ime, gospod? — je vprašal komisar.
— Gilbert Gairlance princ de Villingen. Zaman je priglušil glas. Najbliže stoječi so ga
slišali in beseda princ je šla od ust do ust po hodniku in po stopnicah tja doli do množice radovednežev na ulici. Policijski komisar ga je presenečeno pogledal.
— Nedvomno ste hoteli pomagati temu nesrečnežu.
— Nikakor ne. Jose Escaldas ni živel v bedi. Zaradi bede se gotovo ni obesil. Delal je na račun ljudi, ki bi ga ne pustili brez kruha. Ta mož je Bolivijec, bivši intendant markiza de Valcora,
— Oh, — je vzkliknil komisar, — pa vendar ni to Escaldas iz Valcorovega procesa?
— Da, on je!
— Pisec slovečega ponarejenega pisma? Gilbert je molčal.
— Ah ,to je nekaj drugega, — je nadaljeval komisar.
— Truplo dam prenesti v La Morgue k obdukciji,
to stanovanje pa sodno zapečatiti___       Ne mislim,
da bi bila ta smrt velikega pomena. Klevetnik si je pač sodil sam. Toda končno ...
Prozornost tega modrovanja je težko legla na Gilbertovo dušo. Grozni prizor ga je bil globoko pretresel. Zaključek vsega je bil jasen, neizpodbiten. Escaldasov samomor, to je bilo končno Valcorovo opravičilo, priznanje laži, nenadoma odkrite lazi, na kateri je bila zgrajena vsa obsežna afera. Izumitelj klevetniske pravljice, drzni ponarejevalec je Ml zašel v nepričakovano katastrofo, V sramoten poraz
in v strahu pred kaznijo je nedvomno obupal nad življenjem in si ga končal.
A jaz sem postal po lastni krivdi sokriv tako premišljene lopovščine... je šinila Gilbertu v glavo misel. Boril se je s prepričanjem. Bil je prepričan po tej dolgi vrsti domnev, ki mu jih je bil natvezil Bolivijec. Bil je prepričan, da je Michelinin oče lažni markiz de Valcor. Veroval je v pravico matere Ples-guena, toda kdo bo zdaj temu verjel. Kdo ga ne bo dolžil, da se je vedoma udeležil banditske zarote? Kdo ga ne bo postavljal njega, vnuka Villingen-skega zmagovalca, v isto vrsto s tem zločinskim izrodkom nizkih ras, s tem bitjem brez vsake morale, z možem, ki ga je v šali, toda s pravim zaničevanjem nazival Inka?
Gilberta je obšla divja jeza. Truplo, ležeče pred njim, je ošinil s pogledom pritajene globoke mržnje, Kakšen zaveznik za potomca slavnega kneza!
Globoka zavest njegovega notranjega propada, suženjstva, ki ga je v njem držala njegova lenoba in njegova strast in ki ga je privedla do tega, da se je družil s takim zaveznikom, ni mogla dvigniti mladega moža. Razen tega ga je težilo še težje ozračje tega doma, teh sten, tega dihanja iz namazanih ust in iz alkoholiziranih grl. Tu je bilo namreč malo poštenih delavcev med radovedneži, ki jih je bila prignala vest o samomorilcu.
— Dovolite, da odidem, gospod komisar, — je dejal princ, — Evo vam moje vizitke in naslova. Vedno sem na razpolago za preiskavo. Toda v tem trenutku...
Urejuje Josip ^"jp^nrič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U  Za upravo in inseratni del lista OtOH ChriStOf // V SI J I^juhljftnj