» -
Poštnina oiafana v gotovim Leto LVI. V Uub1»9ni, v torek. dne 4. decembra 1928 St. 277 b 2. izdaja st. Z om
NaroCnina	^P^Mfek,	—»	fe	"JHV^^fe	^ g
Dnevna udaja JIH	MK	^P ^^M	KjH	ffm	g	MftSr	jBSOm	™ mali oglasi po 130
5HS	f^^	JV	jH A flf	I	JBB n	M^ #	JRu^	Jlf
mesečno	^HjHg^^	BB	flHBB	JM	^^HP	B ^UAAf	HV	MSflBf
polletno 120 Din
po J m 4 Din, v
celoletno 240 Din ^	fl^^V ■■	MBB	jHHjf M UKMB NRSS	uredn Skrm delu
za inozemstvo	jgj\ ^ML	mšBA^mr	W ,|gp ^jfflf llBgffl ^jraSfe.	^ffisr vrsiica po 10 did
mesečno 33 Din	<hHDVHH^^^	(g^	^g flMHMHIHSKflBnBsP	Igšt^ o Pr veciem □
nede.JsKa izdala	narocuu popusi
»laviii 120Diiv^za	s tedensko	prilogo	»Ilustrirani Slovenec«	I^HSs
Inozemstvo 140 D
UreanlAivo /e u Kopllarievl ulici 41. 6 lil Kokoplst se ne vruta/o, nelranhlrana pismu se ne spreiema)o * L/rednIStua leleion it. 20 50, upruvntilvo it. 2328
Političen lisi sza slovenski narod
L p run i /e v Kopnarievi ul.ii. o ^ i choiiil ratun: £/uM/urm ilev. lO.OSO In 10.349 so ln.se/ofe, Soiii(eio«i.7501, t.uqieb 41. l».OIl, Vra(/a In liunal SI. 24.797
Brez preudarnosti
Vedno je katastrofa neizogibna, kadar politični voditelji nimajo volje ali moči, da bi se uprli željam in instinktom mase.. Slovenci smo to bridko izkusili, ko je šel boj za NVilsonovo črto. Čeprav so nam Francozi odkrito povedali, da je to največ, kar moremo dobiti, čeprav so nas drugi prijatelji opozarjali, da odide \Vilson kmalu v Ameriko in da ne bo več predsednik in da pride za njim mož, ki se niti najmanj ne misli zavzemati za naše interese, vendar nismo hoteli slišati o sprejemu \Vilsonove črte niti besede. Tako zaslepljeni smo bili, da smo vsakogar nagnali kot izdajalca, če je le na rahlo omenil, da bi vsaj prevdarili Wilsonov predlog. Bili smo docela v vrtincu neprevdamosti in zato nismo noteli videti resnice. In katastrofa je prišla za petami in nam vzela zvezo z morjem.
V sličnem položaju so danes sfanatizirane mase KDK. Nočejo videti rečnične slike položaja, ker so se zagrizli v svoje misli in ker mislijo, da mora ves svet plesati tako, kakor oni hočejo. Ker imajo v marsičem prav, mislijo, da imajo v vsem prav in nočejo razumeti, da imajo tudi drugi svoj prav. In tako absolutno pozabljajo, da imajo prav samo takrat, kadar hočejo državo s pametnimi reformami, ki morejo biti tudi zelo dalekosežne, dvigniti, da pa so absolutno na krivi poti, kadar ne izvršujejo svoje dolžnosti do države. Ker pa so na to dolžnost sami pozabili, mislijo, da so pozabili na njo tudi drugi in zato zamerijo celo najboljšim ljudem, kadar jim ti iz ozira do države ne morejo v vsem ustreči. Skrb za državo smatrajo za sovraštvo proti sebi, čisto tako, ko oni naši zaslepljena, ki so smatrali za izdajstvo tudi samo akademično debato o prednosti in neprednostih Wilsonove črte.
Natančno na tej žalostni stopnji pa je danes KDK. Ne samo, da noče vpoštevati posledic, ki morajo nastati iz njenega intransiger.tnega stališča za oba naroda, oni o možnosti likvidacije spora nočejo niti razgovarjati. Kratkomalo nočejo nič slišati o stvari, ki se čisto ne ujema z njih konceptom, ker je njih geslo, ko vseh za-slepljencev: vse ali nič.
Na čisto isti stopnji nekritičnosti, ko mase KDK, so njih voditelji. Nekateri so še za spoznanje slabši in ti menda sploh ne poznajo druge skrbi, ko da slepi fanatizem svojih mas še pomnože. Ob prvem decembru se je to jasno pokazalo. V Sloveniji, v Dalmaciji, po vsej državi so celo pristaši KDK praznovali naš največji državni praznik, ker so spoznali, da je državni interes nad vsemi drugimi. Ne tako v Zagrebu. Kajti tu je Vlaška ulica smatrala za poseben uspeh, da vnese v decemberske proslave disakord in zagrebškim zaslepljencem je isto v zadoščenje, da so mogli tuji listi pisati o nemirih v Zagrebu in to na dan državnega praznika.	.
Med vsemi voditelji KDK pa se ni našel niti en mož, ki bi proti tej zaslepljenosti nastopil. Nasprotno nastopajo tako, kakor da bi zagrebške dogodke odobravali, kakor da bi se z maso veselili, če trpi država škodo. Kajti, da so bile zagrebške demonstracije na 1. december samo v škodo državi, torej vsem nam, vendar ni nobenega dvoma in zadostuje le površen pogled v tuje liste
Voditelji KDK delajo tako prav tisto usodno napako, kakor smo jo delali mi. Kakor smo mi nastopali, ko da samo mi odločamo o zapad-ni meji, tako nastopajo voditelji KDK, ko da bi le oni odločevali o ureditvi naših notranjih zadev Nočejo spoznati, da o tem odločujejo tudi drugi, nočejo upoštevati, da ima tujina tem več besede, čim bolj smo needini m zato tirajo samo svojo stvar in prezirajo vse stvarnosti. Vse pričakuje od njih dokaza, da so ostal, državi zvesti, oni pa se trudijo, da vzamejo zadnjim optimistom vsako vero. Kličejo nad sebe vse težke posledice neprevdarne politike, a pn tem mislijo, da so te posledice sploh nemogoče. Dejansko so pa že pred vratmi.
Med voditelji KDK pa so tudi slovenski poslanci, ki jim je zlasti dobro znana zgodba z Wilsonovo črto in med voditelji so tudi s o-venski poslanci, ki zelo točno vedo, da jc slovenski narod absolutno za državo, ker noče, da bi ga zagrebška mrzlica raztrgala na dvoje. Kaj pa pravijo ti slovenski poslanci na vse te zalcte-losti sfanatizirane mase? Kaj pa so ti ukrenili, da zmaga v vrstah KDK razsodnost in da od neprevdarne politike Vlaške ulice ne trpi država?	, ... ..
To bi hoteli slišati od slovenskih voditeljev KDK in ne samo mi, temveč ves slovenski narod, ki noče še enkrat doživeti nauka z NVilsonovo črto. Ni drugače in tudi slovenski poslanci KDK bodo morali jasno povedati, če podpirajo vratolomno nnlitiko zagrebških omladincev ali nc. Po-ostrenost ie narasla do te stopnje, da je jasnost
Kriui posamezniki, ne narod
HSS bojkotira razpravo
Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Desetletnica proslave obstoja države se je v ogrou ni večini, lahko rečemo, po celi državi izvršila najdostojnejše. Predsedništvo vlade, zlasti njegov zastopnik, dr. Korošec sta dobila iz vseh krajev naše države brzojavne čestitke. Posebno mnogo čestitk je prišlo iz Južne Srbije, Dalmacijo in Slovenije. Izmed tujih držav pa i z Češkoslovaške, Francije, Švice, Poljske in Ru-munije. V Belgradu so slovesnostim prisostvovale vse uradne osebnosti. Razpoloženje ljudstva je bilo kar najsvečanejše. Radi tega se zagrebški dogodki ne jemljejo tako tragično, kot so jih hoteli izrabiti opozicionalni časopisi. Splošno je prepričanje, da se je tudi v Zagrebu izvršila proslava na dostojen način, da pa je izzivanje nekaterih skrajnih elementov frankovcev in komunistov izzvalo neljube spore- Krivda je na posameznikih, ne pa na hrvatskem narodu. Ta zagrebški incident ne bo motil stremljenja in dela vlade napram državi, kakor tudi ne napram hrvatskemu narodu. Iz pozdravnih čestitk, ki so prišle iz posameznih mest in od posameznih društev, ka-
terih člani so sicer politični pristaši KDK, se jasno razvidi, da je narod kot celota pri vseh izgredih popolnoma nedolžen in da gre le za dejanje posameznih ekstremistov. Ti bodo odgovarjali za svoja dejanja po zakonu. Vse govorice o kaki jaki roki so brezpomembne. — To tem bolj, ker dokazujejo tudi druga dejstva, da zadene krivda za zagrebške dogodke le poedince. Tako so padli streli šele potem, ko je policija hotela omladince odpeljali v zapor. Streli pa so padli le s strani demonstrantov. Značilno je tudi, da je župan dr. Srkulj prisostvoval v imenu občine vsem svečanostim in v imenu Zagreba čestital k proslavi 1. decembra. Zato tudi vlada ne misli izvajati nobenih izrednih odredb, temveč bodo občutili vso strogost zakona samo tisti, ki so direktno krivi. Zlasti vsi, ki so metali kamenje in žalili armado. V vsem je dosedaj zaprtih 49 oseb in ti so krivci zagrebškega incidenta. Omeniti pa je skrajno previdno in dostojanstvu svojega posla odgovarjajoče zadržanje naše armade, ki se ni dala niti za trenolek zbegati po neodgovornih činiteljih.
Po zagrebških dogodkih
Zagreb, 3. dec. (Tel »Slov.«) Predvčerajšnji nemili dogedki v Zagrebu so polazali, da vodstvo KDK ni sposobno, obdrža položaj v svojih rokah in da jo mase vodijo. Čeprav so voditelji KDK bojevito razpoloženi, vendar niso nameravali takega razvoja dogodkov. Prihaja iztreznjenje in v javnosti se pojavlja reakcija na te dogodke. Ljudje spoznavajo, da so hoteli komunisti porabiti nerazpoloženje ljudstva za svojo namene. Na podlagi preiskave posameznih napadov je dokazano, da so bili v vseh teh krvavih napadih voditelji komunisti in omladinci. Nacionalistično meščanstvo pa se je vzdržalo vseh ostrih napadov.
V Zagrebu posebno obsojajo napad na vojsko, ki ji pripisujejo veliko prisotnost duha. Temu se je zahvaliti, da ni prišlo do katastrofalnih posledic.
Kako mnogi znaki govore, so ti napaili delo komunistov. Poleg demonstriraiija proti državi, vladi in režimu se je pokazalo, da je bilo par poskusov napadov na poslopja, ki služijo v državne svrhe. Med drugim so de-monstrantje razbili okna na poslopju bogoslovne fakultete, ki je bila okrašena z državno zastavo. Karakteristično za način borbe za-. grebškega tiska proti policijskim organom je, kako so pisali o Lončariču, ki je bil ranjen ob priliki popoldanskih demonstracij. Ves tisk, zagrebški in belgrajski, javlja, da je Lon-čarič nedolžen in ranjen iz policijske kara-binke. Zdravniška komisija pa jo v resnici ugotovila, da jo bil ranjen od kamna iz vrst demonstrantov. Danes se je končalo žalovanje za Pe+ričem. Z večine hiš so se zastave odstranile.
Zahteoe induslriiceo
Belgrad. 3. dec. (Tel. »Slov.«) Na koncu zasedanja zastopnikov naše industrije so naši industrijalci predložili razne resolucije. Glede našega zastopstva pri gospodarskem odboru pri Društvu narodov zahtevajo, da bi se naši državi in njenemu gospodarstvu dala možnost, da kolikor mogoče učinkovito sodeluje pri iz-delavci mednarodnih pogodb, ki se jim naj posveča čim več pozornosti. Radi tega prosimo industrijalci zunanjega ministra, da stori vse, da dobimo v tem gospodarskem odboru pri Društvu narodov kolikor mogoče učinkovito, reprezentativno članstvo.
Glede industrijskih obveznic in glede industrijske narodne banke prosijo industrijalci, da bi se uredba o industrijskih obveznicah izdelala v smislu potreb gospodarskih krogov. Radi tega naj vlada razširi obstoječi finančni odbor z gospo4arskimi strokovnjaki. Da si nabavi kredit srednja in mala industrija, naj vlada imenuje strokovnjaško komisijo, ki bo izdelala načrt zakona o industrijski banki.
Glede oblastnih proračunov ima industrija zlasti na finančnega ministra več zahtev. Čim hitreje naj se predloži zakon o financiranju samoupravnih teles v smislu žo izraženih zahtev. Kolikor bi se ta zakon o financiranju samouprav ne mogel hitro predložiti, zahtevajo industrije!, da se uvrsti v finančni zakon 1929-30 določba, da se vlada pooblašča, da z uredbo z zakonsko močjo to vprašanje uredi. Dalje se zahteva, da se oblastne samouprave t. zakonom obvezujejo, da vsaj en mesec pred proračunsko razpravo v oblastni skupščini objavijo predloge o proračunu izdatkov in dohodkov. Finančnega ministra prosijo, da pri odobritvi sedanjih oblastnih jiroračunov za 1. 1929. posebno pozornost obrača na racionel-no gospodarstvo oblastnih gospodarstev ter v tem smislu ukine vse nepotrebne postavke. Dalje da ne odobri davkov na sirovine, na produkcijska sredstva, na pogonske sile, uiti ne davkov, ki imajo značaj izvoznih carin v
nujna. Zato na dan z besedo in dejanjem, da bo javnost vedela, pri čem da je.
Neprevdarne politike na ie bilo dosti in zato nai se neha!
druge oblasti ali v inozemstvo, in da skrbi zato, da bodo avtonomni davki enaki za vse oblike državnih davkov.
Industrijci podčrtavajo važnost odredb o maksimiranju samoupravnih davkov in zahtevajo, da se to maksimiranje podaljša do nove zakonite ureditve financiranja samoupravnih teles na ta način, da se občinski davki maksimirajo najvišje do 150 odstotkov in da skupni davki vseh samoupravnih teles ne smejo znašati nad 200 odstotkov. Tozadevno pooblastilo finančnemu ministru v fin. zakonu 1928-29, da se more dovoliti davek preko maksimalno višine, naj se ukine.
Nadalje zahtevajo gospodje industrijci, da finančni minister tudi nadalje izvršuje kontrolo nad proračuni in gospodarstvom vseh samoupravnih teles in da v tem ozira ?popolni svoje odredbe za samoupravne proračune.
Prometni in kmetijski minister sta napro-Sena, da stalno posvečata posebno pozornost izboljšanju železniškega prometa. Glede izkoriščanja vodnih sil industrijalci prosijo vlado, da čimpreje sprejme tozadevni zakon, da bi se na ta način čim bolj pospešila iniciativa in da bi se poskrbelo, da dotični, ki bi dobil dovoljenje, svobodno razpolagal s svojo imovino in lahko izrablja vodne sile, da ga ne bi preveč obremenjal oblastni proračun.
Industrijci protestirajo, da so se v nekaterih pokrajinah postavili za člane upravnega in nadzornega odbora okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in javnih borz dela kot zastopniki delodajalcev in delavcev ljudje, ki so eksponenti političnih strank. Industrijalci so mnenja, da so ti sedaj izvoljeni odbori izključno politični in da so sestavljeni iz strankarjev in da gospodarstvo teh zastopnikov ne more priznati.
Nadalje zahtevajo industrijalci, da se čimprej predloži uredba o zaposlitvi tujih delavčevi da vlada čimpreje predloži zakon o zaščiti in podpiranju domače industrije in da se pri tem posebno ozira na industrializacijo Južne Srbije. Pri državnih dobavah naj vlada vedno gleda na to, da ima domača industrija prvenstvo. Končno zahtevajo, naj trgovinski minister dela za Čim večjo racionalizacijo in spopolnitev irozdm-ski- industriU)
Zagreb, 3. dec. (Tel. - Slov.«) Danes je izšla posebna izdaja »Narodnega vala«, ki ga je policija zaplenila. V tej številki sporoča vodstvo HSS, da je sklenilo, da noben član vodstva in kluba HSS ne bo sodeloval v obravnavi proti Puniši Račiču. Prav tako se prosijo rodbine pokojnih poslancev, da ne sodelujejo pri obravnavi, predvsem da ne prisostvujejo glavni razpravi. Kot razlog navaja predsedstvo HSS, fja preiskovalni sodnik ni ukrenil ničesar proti listini, ki so obtoženi kot sokrivci pri Račičevem zločinu, niti ni preiskovalni sodnik pokazal tudi najmanjše volje ne, da bi intelektualne krivce pritegnil v preiskavo. V izjavi se pravi, da bi morali priti v preiskavo dr. Ninko Perič, Velja Vukičevič, Dragan Bojovič in minister dvora Dragutin Jankovič, ker da so v neposredni zvezi z zločinom. Dalje pravi poročilo vodstva HSS, da je bil zločin pripravljen, kar je najbolj razvidno iz pripovedovanja nekaterih državnih uradnikov v Zagrebu in Vinkovcih, potem iz izjav radikalnih poslancev, ki so par dni pred ubojem trdili, da bo Radič ubit. Dalje, da se to razvidi iz pisave »Politike« in »Jedinstva^ ter Stojadinovičeve-ga prizadevanja, da prepreči Radičev odhod na mednarodno medparlamentarno unijo v Parizu. Nato pravi »Narodni val«, da je gotovo, da je bil uboj pripravljen, kar je razvidno iz obnašanja Nikole Periča na dan umora, kakor tudi iz izjave Dragana Bojoviča, da se je Račič skril na mestu, ki ga je preje pripravil. Posebno, pravi izjava vodstva HSS, se vidi, da je bil atentat pripravljen, iz izjave Stjepana Ra-diča, ki je dejal, da je bil Puniša Račič pred ubojem sprejet od ministra dvora. Predsedstvo HSS pravi zato, da je obravnava postala ilu-zorna, in da nočejo v njej sodelovali.
Sebe cpr3všču'e:o — vojsko nabada o
Zagrob, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja »Riječ« prinaša uvodnik pod naslovom »Kdo je kriv«, podpisan s kraticami Vcčeslava Vil-derja. »Riječ« se v članku prizadeva, odvaliti krivdo od vodstva KDK in pravi, da je vodstvo izdalo na red bo, da je prebivalstvo nasproti proslavi 1. decembra popolnoma pasivno. Zagrebški ponos se nikoli ni uklonil pred nasiljem avstro-ogrskih oblasti. Članek naglasa, ! da je bil generalov nastop na trgu pred kate-i draio netakten. Razen tega, da je bil nastop : vojaštva pred katedralo izzivalen. »Riječs za-j merja vojaštvu, da je kljub jutranjim krvavim dogodkom vendarle zvečer priredilo bakljado. Vilder naziva bak'jado izzivanje ter pravi, da so ti žalostni dogodki pokazali, da se niti naj-I jačja ustanova ni obvarovala splošne psihoze.
Prav tako »Narodni val« napada generale, ker da so se vedli nedostojno in da niso znali ohraniti hladne krvi. Slično izjavo je dal dr. Maček, da je hotel režim kovati strankarski kapital in pokazati svetu, kako vsa Jugoslavija proslavlja zedinienje. Glede baklja-de, ki jo je priredilo vojaštvo, pravi dr. Maček, da je bilo cčito izzivanje in želja po hrvatski krvi, kar je razvidno iz tega, da se je bakljada vršila na dan proslave, med tem ko ves svet prireja bakljade na dan pred proslavo. (Kar pa ni čisto res. Op. ur.)
Neresnično poročan5e
zagrebških ^sfev
Zagreb, 3. dec. (Tel. »Slov.«) »Večer« in »Hrvat« sta bila radi neobjektivnega poroča* ; nja in p!.save o demonstracijah zaplenjena.
Ministri prš predsedniku v"ade
Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.') Danes so bili pri preJsedniku vlade ministri gg. ar. Spaho, Andrič, Kujundžič, Barič in pri/renski nadškof g. Gnidovec, ki se je vrnil s svojega potovanja iz Rima.
Francoska leVeia steriM opoziciM
Belgrad, 3. dec. (Tel. Slov.) Opozicija, ki poroča popolnoma tcndenciozno o inozemskih člankih, je dobila v »Journal des Debats-u« od 1. decembra svojo Ickcijo. Sklicujoč sc na »Re-vue des Deux Mondes« pravi znani časnikar Maurice Pernot: »Vpliv Hrvatov in Slovencev lahko postane v Jugoslaviji zelo plodonoscn, čc bi se pokazal v odkritem sodelovanju v smeri dobrobita in skupnega napredka, mesto da se omejuje na sterilno opozicijo in brezuspešne politične intrige. Ustavljajo se pri kritiki, nri delu na bi sc morali izkazati.
Narte Velikonja:
Nove obfastne uredbe
in davščine
ii.
Zainis Mre
Uredba o lovski škodi.
Pri tej uredbi se je bil g. dr. I.ovrenčič vznevoljil, ker ni čas točno določen, od kdaj do kdaj se sme loviti po poljih. Po uredbi bo ta čas določil oblastni odbor po zaslišanju občin in izvedencev, ker tega ni mogoče kar na slepo določiti. Načelo ni novo, ker ga imamo celu ostrejše v § 14. lovskega patenta. Tudi beseda »žetev« se mora tolmačiti po slovenskem pomenu in ne po nemški »Krnte«. Glede brakad so mnenja lovcev itak deljena in prepovedani brakadni čas se je podaljšal po zahtevi iz opozicije.
Res je, da je krog zaščitene lastnine širši, nego je bil dosedaj. Toda skrajni čas je že, da se ia krog razširi, prav tako je skrajni cas, da se razširi dolžnost za povrnitev škode po medvedu in posebno po divjem prašiču. Oblastni odbor ima kup pritožb, kako lovski upravičenci lahkomiselno puste, da divji prašič pustoši polja v kočevskem, novomeškem, laškem in brežiškem okraju. Ker nihče ne sme s puško v tuje lovišče, je dosedanja pravica, da si ga na bivšem štajerskem sme vsakdo, ki ga ustreli, prilastiti, samo na papirju, ker divji prašič redkokdaj zaide v svinjak. Na bivšem Kranjskem si ga sploh ne sme prilastiti. Imamo pritožbe o izredni malomarnosti lovcev v tem pogledu, imamo celo vesti o norčevanju iz ubožnih posestnikov, ki jim je divji prašič uničil ves pridelek. Hrup proti tej uredbi od strani lovcev podpira zahtevo, da bi smel vsakdo streljati to divjačino.
Iz ieh vidikov mora pač odgovarjati lovski troravičenec za škodo, posebno ker bi smel to divjačino rediti le v oborih. V ostalem je postal krog divjačine, po kateri se mora škoda povrniti, manjši, nego je bil dosedaj.
Da se je opustilo določilo, po katerem Je moral zemljiški posestnik zavarovati svojo lastnino, so bile vzrok pritožbe posestnikov na bivšem Kranjskem, da so se zahtevale marsikdaj posebne zavarovalne naprave, ki bo več veljale, nego je bila vredna ogrožena lastnina. Gosp dr. Lcvrenčič je razlagal, da je v nezavarovanju iskati sokrivdo posestnikov, da pa je tako za\arovanje koristno posestnikom samim. Teorija o sokrivdi je meni nekaj novega, ker bi po analogiji moral biti sokriv tudi oni, ki ga ugrizne pes, če nima visokih Škornjev. Da bodo posestniki opustili zavarovanje svcje lastnine, tega se jaz ne bcjim, ker škode, ki jo napravi en sam zajec v sadovnjaku. če se nanj navadi, pravemu sadjarju nihče ne more povrniti. Da bi pa moral zavarovati svoja koruzna polja z neprimernimi stroški z ograjami pred divjim prašičem, tega pač nihče ne more zahtevati. Poročevalec je trdil, da je to elementarna nezgoda in nekdo je v dvorani trdil, da je to kakor toča. Trditi o elementarni nezgodi tam, kjer se more vzrok te elementarne nezgode odstraniti, je meni nerazumljiva logika.
Strašno se je poročevalec razkoračil nad razsodiščem. Institucija je v bistvu prevzeta iz štajerskega lovskega ikona. Poročevalcu ni všeč. da bo načelnik imenoval obbstni odbor. Boji se pristranosti v izbiranju. To insinuacijo mora oblastni odbor z ozirom na besedilo uredbe odločno zavrniti. Ce gremo v tem oziru da'je, potem tudi ni dana garancija. če bi načelnika imenoval veliki župan in oblastni odbor in prav tako bi bilo dvomljivo, ali bi bilo ministrstvo nepristransko. Dejansko bi se namreč godilo takole: Če je vlada v Belcrradu iste politične smeri kakor oblastni odbor, potem veliki župan ni naspro- , ten in sporazum med njima, tudi če bi šlo za političncstrankarsko imenovanje, ni težak. Če vlada ni v političnem pogledu tako usmer- j jena kakor oblastni odbor, potem bo eventu- j alno nastal spor med velikim županom in oblastnim odborom in ministrstvo bo imenovalo, če gre za strankarsko imenovanje, gotovo kandidata velikega župana. V tem pogledu torej ni nobene garancije za nepristra-nost razsodišča, če ni te garancijo v osebi načelnika in razsodnikov.
Da se je ustanovila institucija razsodišča tudi na Kranjskem, je bilo vzrok prejšnje že zastarelo postopanje, po katerem je oškodovani posestnik le redkokdaj in po dolgem trudu prišel do borne odškodnine. Pra\ico spremeniti predmetni deželni zakon pa ima oblastna skupščina.
Ker je razsodišče, mu po obstoječih državnih zakonih ni mogoče ustvariti prizivne instance, kakor bi bila taka prizivna insianca včasi potrebna. V bistvu pa cela uredba ni nič drugega, kakor tekst neobjavljenega kranjskega lovskega zakona. In mislim, če je dr. Krek. če sta Povše in Žitnik spoznala, da so ta določila dobra za slovensko gospodarstvo. četudi niso bila všeč cesarju Francu Jožefu in od njega zaščitenemu plemstvu, potem so ta določila dobra tudi v letu 1929, četudi niso všeč g. dr. Lovrenčiču.
London, 3. decembra. (Tel. Slov.) Od sobote ponoči dalje in vso nedeljo je trajalo poslabšanje bolezni angleškega kralja. Telesna zdravnika se skoro več ne ganeta od postelje in nocoj ob polnoči se je vršil prvi konzilij, ki je trajal tri ure in katerega sta se udeležila oba telesna zdravnika, vodja hospitala St. Thomas v Londonu in neki bakterijolog. Po konziliju se je številnemu občinstvu, ki je nestrpno čakalo pred palačo, razglasil zelo resen zdravniški bulletin. Dasi so znaki v pijačah in v reberni mreni ponehali in se ta bolezen lahko smatra za prestario ter se je tudi temperatura že znižala pod 3S stopinj, popuščajo sedaj teles ie moči kralja ter so se zdravniki že morali posluževati kisikovih apa-: ratov, da so okrepčali srce. Bolezensko poročilo, 1 ki je bilo izdano danes dopoldne ob 11, ugotavlja, da je kralj od polneči dalje tri ure spal. tako da se lahko ugotovi majhno zboljšanje. Sedaj je odvisno same od srca, kakšen bo konec bolezni. Zdravniki so ostali v gradu do 3.30 zjutraj, ob 8 zjutraj pa so se zopet zbrali pri bolniški postelji. Vso noč so bili tisoči prebivalstva zbrani pred vrati palače, kjer so vzdrževali red
eškgfa kralja
stražniki in policija na konjih. Kraljica je s hčerko Mary in Jorško vojvodinjo ostala vso noč v palači. Opoldne so zdravniki zopet obiskali kralja, niso pa izdali nobenega poročila. Popoldne pa se je ministrski predsednik razgo-varjal s telesnima zdravnikoma. Notranji minister je izjavil, da majhno zboljšanje v stanju bolezni še vedno daje nekoliko, dasi zelo majhnega upanja, da bo bolezen dobro iztekla. Stanje kralja je bilo ponoči skrajno vznemirljivo. Waleški princ se že nahaja na poti domov na krovu križarke, katera ga bo prepeljala v Brin-disi ali Neapel. Vojvoda Gloucesierski, ki je na lovu v notranji Afriki, je dospel na železniško postajo v belgijskem Kongu ter potuje v Kape-town, da se od tam čimprej odpelje v London.
London, 3. dec. (Tel. »Slov.) Ker se je kraljica danes odrekla običajni vožnji, sklepajo, da doslej zdravje kralja ni postalo boljše. Zvečer je bilo izdano zdravniško poročilo, da je majhno zboljšanje danes trajalo še dalje, da je temperatura skoro normalna, da pa je potrebno poudariti, da še dalje obstoja strah radi delovanja srca.
Praga. 3. dec. (Tel. »Slov.«) Razdelitev ! mandatov na češkem je sledeča: češke stranke: Agrarci 11, ljudska stranka 5, obrtna 4, narodni demokrati 4, socialni demokrati 10, narodni socialisti 12, komunisti 10. Nemške stranke: Zveza poljedelcev 5, obrtniki 2, i krščanski socialisti 3. delavska in gospodarska zveza 2, socialni demokrati 7, narodna stranka 3, narodni socialisti 2.
Splošni pregled volitev v primeri z zadnjimi volitvami v senat (številke v oklepajih).
1. Češke stranko:
Agrarci 1,011.000 (870.000).
Komunisti 843.000 (774.000).
Socialni demokrati 729.000 (537.000).
Narodni socialisti 702.000 (516.000).
Ljudska stranka 603.000 (.721.000).
PoKsko-madž rsko zb'šžarre
Varšava, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Madžarski zunanji minister Valko je včeraj odpotoval iz Varšave, potem ko je prej še podpisal dodatno pogodbo k poljsko-madžarski trgovinski pogodbi iz leta 1923, o kateri se je že dolgo razpravljalo. Socijalistični »Robotnil;« opozarja na to, da so pogajanja poljskega zunanjega ministra z madžarskim zunanjim ministrom in bližnja pogajanja z romunskim zunanjim ministrom povzročila v inozemstvu številne vznemirljive komentarje, in zahteva, da se o tem poroča v sejniskein zunanjem odboru.
Slovaška ljudska stranka 325.000 (417.000). Obrtna stranka 216.000 (257.000). Narodni demokrati 292.000 (256.000).
2.	Nemške stranko: Agrarci 261.000 (281.000). Krščanski socialci 252.000 (289.000). Nemški nacionalci 186.000 (214.000). Narodni socialisti 163.000 (139.000). Obrtna stranka 101.000 (nespremenjeno). Socialni demokrati 402.000 (363.000). Delavska in gospodarska zveza 121.000
(kandidira prvič).
3.	Madjarske stranko: Narodna stranka 104.000. Karščanski socialci 124.000. Mali kmetje 13.000.
Dunajska vremenska napoved: Po gornh obilo snega, v nižinah oblačno, včasih dež. temperatura okoli ničle.
Nemci ustreli Romunom
Bukarešt, 3. dec. (Tel. »Slov.«) V Berlinu biva v zadnjem času romunski minister za javna dela Raducanu, ki je včeraj zvečeT obves.il svojo vlado, da je nemška vlada sprejela predlog, da plača Komun ji takoj 30 in pol milijonov nuirk, ostanek do 75 milijonov mark pa da eskomptira pri nemških bankah in da se tudi ta vsota takoj stavi Romuniji na iazpolago. Ministrski predsednik Maniu je danes opoldne brzojavn > naročil ministru Raducanu, da podpiše to novo pogodbo z Nemčijo. Romunska vlada je zelo zadovoljna s prijaznim sprejemom Raducanu-a v Berlinu in z dobro voljo, ki jo je pokazala nemška vlada pri rešitvi tega vprašanja. Finančno ministrstvo sporoča v komunikeju, da se bo znesek 75 milijonov mark stavil na razpolago roniun- j ski narodni banki za vzdrževanje kurza leja. |
Sešpei proti pasvni resistenci uractoilcov
Dunaj, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler dr, Seipel je imel zelo opažen govor pred tirolskimi industrijci. V svojem govoru je na-j stopil proti pasivni resistenci, katero so pro-; glasili in jo od nocoj vršijo nameščenci v pošt-I nih, brzojavnih in telefonskih obratih. Zvezni I kancler je izjavil z ostro jasnostjo, da je da-' našlija Avstrija zadosti močna, da ne bo trpela nobenega zavlačevanja pri vršitvi uradniške službe. Parlament, kateremu je vlada predlo-I žila tozadevni predlog, bo sedaj odločal o zvi-1 šanju uradniških plač. Ta parlament se ne sme umakniti pritisku grožnje s pasivno re-sistcnco, ker lak parlament ne bi bil vreden, da bi imel zaupanje naroda. Treba pa je tudi ojačiti pravice državnega poglavarja, da bi bil poleg korporacije narodnih zastopnikov še nekdo tu, ki bi mogel zastopati narod tudi proti narodnim zastopnikom. Pasivna resi-stenca se vrši po programu ter se je že pokazal znaten zastoj posebno v pisemski pošti, dočini se to še še ne vidi v brzojavnem in telefonskem prometu.
Sporazum v nemškem industrijskem sponi.
Berlin, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Delodajalci in delojemalci so se obvezali, da sprejmejo . kot obvezno odločitev delovnega ministra Se-; veringa v nemškem industrijskem sporu. Iz-prtje delavcev se bo odpravilo in delavci bodo zopet nastavljeni, kolikor I ki za to dana. mo&uiAšt.
Chamberlain proti takojšnji izpraznitve Parenja
London, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Chamberlain je danes izjavil v poslanski zbornici, da se sme problem izpraznitve Porenja po mirovnih pogodbah presojati samo tako, da ima Nemčija pravico na izpraznitev šele tedaj, če izpolni vse predpogoje § 431 mirovne pogodbe, to je če je v polni meri zadostila svojim repa-racijskim obveznostim in če nima nobene obveznosti več. Ta angleški korak na korist Francije se smatra za posledico obiska Sira Tyrela v Londonu, obenem pa je Chamberlain tudi izjavil, da bi s političnega stališča Anglija samo pozdravila skorajšnjo izpraznitev Porenja, neodvisno od pogodbenih pravic zaveznikov.
Zopet vesti o zaroki kralja
Sofija, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Po poročilih listov bo kralj Boris še ta mesec nastopil daljše potovanje v inozemstvo, na katerem ga bo spremljal ministrski predsednik Ljapčev. To potovanje se zopet spravlja v zvezo s poroko bolgarskega kralja z italijansko princezlnjo Ciovanno. Poroka je bila nameravana že pred dalj časom, kralj pa je hotel počakati na uspeh inozemskega posojila. Uradnega potrdila te vesti ni mogoče dobiti.
Bombni atentat na srški kfub
London, 3. decembra. (Tel. »Slov.«) V grškem klubu v Melbournu sta v soboto zvečer eksplodirali dve bombi, ko je več inozemskih članov v klubu igralo karte. Ranjenih je 15 oseb, in sicer 5 težko. Poslopje je zelo poškodovano. Policija je aretirala več oseb in smatra, da je izvršila atentat organizirana tolpa pristaniških delavcev, ki stavkajo.
Kratke vesti
Bivši francoski ministrski predsednik Clomoncoau je imel v soboto nezgodo z avtomobilom, pri kateri je ostal nepoškodovan.
Italijanski listi vsak dan objavljajo imena višjih italijanskih častnikov, ki odlagajo odlikovanja francoske častne legije in druga francoska odlikovanja. Danes imenujejo listi tudi generala Zambonija iz Verone.
Turški parlament je v smislu dogovorov z dne 1. decembra odobril z 202 glasovoma proti 31 pariški dogovor o ureditvi dolgov z gotovimi pridržki.
V	Tonlonu se je začel francoski izobraževalni tečaj za poljske častnike za vodstvo podmornic.
Blizu Drača ob albanski obali se je v hudem viharju potopila italijanska motorna jadrnica s sedmimi možmi, od katerih nobenega niso mogli rešili.
V	pristanišču v Rio de .Tanciro je danes padlo na tla veliko, novo zgrajeno vodno letalo. Ubitih je vseh deset oseb, ki so bile na krovu.
Pri predvajanju film« »Velika parada« je
prišlo v Parizu do komunističnih demonstra-1 cij in nato do pretepa ter aretacije komunistov.
Kai to pcmeni ?
Že davno niso več intffrcsantni govori g. Pribičeviča in zato ne bi njegovega govora nuti omenili, če ne bi bil v eni stvari zelo pomenljiv. G. Pribičevič je namreč tudi v Pa-kracu dokazal, da obstoji prav za prav vsa njegova politika le v tem, da sovraži in sc boijfi dr. Korošca. Zato je zelo mnogo govoril
0	dr. Korošcu, toda na na:6in, ki vzbuja pozornost vsled svoje hujskaške tendence. Baš te stavke pa je v celoti ponatisnil ljubljanski esdcesarski popoldnevnik, da mora vsak objektiven človek misliti, da polaga SDS ravno na te besede največjo važnost.
G. Pribičevič pa je govoril, kako da teče v državi vedno kri, odkar je sedanja vlada. G. Pribičevič sicer dobro ve, da je g. Korošec pri tem brez vsake krivde, ali g. Pribičevič kljub temu o tem tako mnogo govori Zakaj?
Pa g. Pribičevič mora vedeti tudi to, da so vsi streli padli vsled provokacij in hujskanja ljudi, ki so njegovi pristaši. Vseeno pa govori, kakor da bi bil vsega kriv dr. Korošecl Zakaj? Ali jc mar bil dr. Korošec tisti, ki je psoval Punišo Račiča, ali so bili to pristaši KDK? Ali niso bili pristaši KDK tisti, ki so povzročili ljubljanske demonstracije in pri-vezli poln voz kamna, da napadajo stražnike? In ali ne ve g. Pribičevič, da je v največji meri zasluga baš dr. Korošca, če ni KDK občutila obznane? In vendar hoče naslikati g. Korošca kot krivca vseh krivcev! Zakaj? Ali samo zato, ker ga sovraži? Ali pa so tu še drugi nameni?
In da bo stvar popolna, govori vse te stvari oni g. Pribičevič, ki je znan po svoji trdi roki. Ali pa je morda g. Pribičevič že pozabil, kako je bilo takrat, ko je policija streljala v Belgradu na študente? Ali ni bil takrat g. Pribičevič minister? Pa še marsikaj bi se v tem poglavju moglo reči o trdi roki g. Pribičeviča, ali nas danes to ne zanima.
Nas zanima samo to, da g. Pribičevič v takem tonu govori in da ne razume, kakšne posledice morejo iz takega hujskaškega govorjenja nastati. Ali res g. Pribivevič vsega tega ne razume? Ali se res ne boji konse-kvenc, ki jih mora tako govorjenje povzročiti?
Imenovanja
Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) S kraljevim ukazom so postavljeni (premeščeni uči-, telji in šolski upravitelji): Na Uncu Andrej
1	Kemec, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah An-i ton Basa, na Humu pri Ptuju Vadnjal, pri 1 Sv. Bolfenku na Kogu Ciril Katol, na Muti i Justina Saša, v Kojščici pri Litiji Teodor | Kancler, Jesenicah Josip Vider, v Mokro-! nogu Roza Mejak, v Hrušici pri Ljubljani Ma-; rija Kovič, v Vavti vasi Pelagija Bekar-Kam-| piut, v Radečah pri Zidanem mostu Elizabeta i Zupančič, v Št. Vidu nad Ljublj. Maks Jovan, 1 v Križali pri Tržiču Aleksander Jeločnik, na
deški ljudski šoli v Kranju Andrej Roje (ostane v pisarni okrajnega nadzornika), v Mariboru na I. ljudski deški šoli Anton Rijavec in Aleksander Koprive (ki bo poučeval nf> tamkajšnji vadnici).
Stanko Sila, suplent v Ptuju, je premeščen v Mursko Soboto, Josip Ribarič, profesor na i mariborski gimnaziji, je imenovan za vršite-i Ija ravnateljevih dolžnosti v Kastvu.
§1®venci v
Zasramovanje poslanca Besednjaka. Pod
naslovom »Poslanec Besednjak prinaša nesrečo?« piše list »Vedctta d'lsonzo«, glasilo goriških fašistov: »Pravijo, da ja, toda ali je to res? Razni Kemperle, Kralj in drugi ljudje s »k« prav gotovo niso zadovoljni s povrat-kom prijatelja Engelberta — in v tem se strinjajo z nami — toda po tako majhni časnikarski nesreči ni mogoče priti do tako hudega zaključka. Res je, da povratek simpatičnega Engelberta ni prinesel sreče »Goriški Straži«; res je, da razni uredniki pokojnega lista nimajo več dobro plačanih rnest; res je, da je bil Kemperle zasačen pri kontrebandu z munioijo; res jc, da rdečelični Rraita (dr. Brajša) zaman vpije. Toda naše mnenje je, da je krivično ali vsaj neuljudno pripisovati toliko nesreč prav dragemu Engclbertu. Ne, ne; kot dobri in kavalirski nasprotniki hočemo braniti našega poslanca pred hudomušnimi glasovi, ki se širijo na njegov račun.« — List piše nadalje v istem tonu, da poslanec Besednjak kot tajnik časnikarske zveze narodnih manjšin gotovo ne potrebuje obrambe od strani fašistovskih listov, in nadaljuje: Po našem mnenju nikakor ni res, da poslanec (še za nekaj dni) Besednjak prinaša nesreče, ne, mi mislimo prav nasprotno. Zadostuje, da kdo pomisli, kako velik razmah jc dal poslanec časnikarski zvezi narodnih manjšin, pa se bo prepričal, da imamo mi popolnoma prav . . . Kot junak Pirandellovc komedije »Patent« si bo poslanec Besednjak nabavil patent, da pride vokom svoji bližnji brezposelnosti. Toda ne, to so neumnosti! Simpatični Engclbert bo ! vedno našel mesto v Italiji ali Jugoslavija, v Rusiji ali na Kitajskem, povsod, kjer najdeš lahkoverne ljudi in pa dosti denarja; drugo ne pride v poštev.« — Pa so junaški goriški 1 fašisti I
I	t
Podolralfe „S!ov. Stražo"