Leto LXIH«4 št. 126 V Ljubljani, sreda 4. junija I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dao popokine, tzvzemši nedelje ki praznike. — loserati do dO petit a Din 3.—» do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji mserati netil vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inserami davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski ti z 8.-- CELJE, Koce no v a ulica 2. - Tel 100- NOVOMESTO. Ljubljanska cesta. tei. St. 36. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--— Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljan; st. 10-151 ITAUJA IN POMORSKA RAZOROŽITEV Grandijev govor v italijanskem senatu — Po bojevitem nastopu Mus solinija v Milanu, povdarja Grandi miroljubnost Italije Rim. 4. junija. Na včerajšnji seji italijanskega senata j-e imel italijanski zunanji minister Grandi velik zunanjepolitični govor, ki je izzvenel veliko miroljubnejše kot govori Mussolinija, ki jih je imel zadnje dni v raznih italijanskih mestih. Med drugim je omenil sklenitev locarnskega. Kelloggovega in pariškega mirovnega pakta in rešitev reparacijskega vprašanja in dejal, da bi bila v resnici velika škoda, če bi bil rezultat vseh teh mednarodnih pogodb in delo za organizacijo miru ponovno in povečano oboroževanje. Nadalje je Grandi povdaril, d*a bi povečanje oboroževanja v veliki meri obnovilo stara nasprotstva v trenutku, ko se pojavljajo na obzorju evropske politike novi predlogi za sodelovanje evropskih narodov. Italija je pripravljena doprinesti k pomirjenju Evrope žrtve in ustaviti svoj gradbeni pomorski program od leta 1930 za čas francosko-italijanskih pogajanj pod pogojem, da stori Francija isto in sprejme to ponudbo. Grandi je naglasil, da je ta predlog večje koristi za Francijo, ki ima številnejše vojno brodovje od Italije. Nadalje je omenil Grandi svoječas-m govor senatorja Shanzerja in poga- janja med njim. Hendersonom in Brian-dom v Ženevi. S francoske strani so tedaj ponovno naglasili, da se žele pogajati o posebnih francosko-italijanskih vprašanjih rednim diplomatskim potom in da bi bilo bolje razpravljati o italijansko-francoskem-angleškem pomorskem problemu, ki je ostal v Londonu nerešen in je najvažnejši, šele po izidu separatnih francosko-italijanskih pogajanjih. Pri tej točki je Grandi omenil razna samolastna ugibanja o pomorskem gradbenem programu, ki da ga je začela izvajati Italija in dejal, da sledi Italija pri izvajanju tega programa že sedem let francoskemu gradbenemu programu po formuli ministrskega predsednika Mussolinija, ki vsebuje dva principa, to je ekvivalentnost in splošno znižanje oboroževanja. Te principe, je nadaljeval Grandi, sem objavil s privoljenjem vlade. Italijanska vlada je stavila svoje predloge z namenom, da omogoči sporazum med Italijo in Francijo v vprašanjih, ki niso bila rešena na londonski pomorski konferenci. V ta namen je izrazila italijanska vlada svojo pripravlejnost, da ustavi gradnje vojnih ladij, predvidevane v letu 1930 pod pogojem, da stori* Francija isto. S tem, je nadaljeval Grandi, je dala Italija velik dokaz svoje miroljubnosti in mednarodno javno mnenje mora priznati, da ponudba italijanske vlade demantira trditev ljudi, ki nočejo naslikati svetu Italijo kot nasprotnico miru. Italija je dala neštevilno dokazov, da želi mir in razorožitev in da je za sporazum in mirovno politiko. Na ta način, je zaključil Grandi. je Italija v največji meri demantirala trditve onih, ki predstavljajo Italijo kot nemiren in bojevit narod. Časopisje komentira včerajšnji govor Gradija in naglasa, da je bil priprost, vendar tako shematičen, da je očrtal glavno vsebino dela, ki ga je opravila Italija na pomorski konferenci v Londonu. Tamkaj je italijanska delegacija zagovarjala neizpremenljive pravice italijanskega naroda glede pomorske paritete, naglašajoč istočasno svojo iskreno voljo za mir in za efektivno razorožitev. V mednarodni politiki zasleduje Italija jasne smeri in zagovarja tako po duhu kakor po orki pakt Društva narodov, ne da bi pri tem izgubila iz vidika svoje vloge kot velesila. Dalekosežne finančne reforme v Nemčiji Borba za sanacijo državnih financ — Nova proklamacija Hinden-burga na narod — Glasovi o krizi vlade B^rlfo, 4. junija. V po#ti5nih kirogah zatrjuj ego, da je nemški finan-fini minister dr. MoJdenhauer zagvnrzšft, da bo takoj podai ostavko, če ne bo sprejet njesrov načrt za brinje pT«naJw9dtJaj»sr v drža vrtam proraču-no. Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, bo radai državni predsednik Hindeniburg v zvezi s tem programom oklic na narod, v katerem se bo zavzel za znižanje mezd in cen fn za znižanje vseh državnih izdatkov, ki niso absođutno pogrebni. Molderohauerjev načrt predvideva opustitev raznih državnih uradov, znižanje uTadnisfktfi plač, znižanje socialnih dajatev, obširno reformo mJnAsrtnstva za štednjo m točno določitev izdatkov za državno upravo za več let UkinaL) naj bi se predvsem dosedanje ministrstvo za zasedeno ozemlje, poslaništvo v MonaJcov«, večue število de- želnih finančnih direkcij in finančnih uradov tei vrhovna poštna direkcija. Znižanje osebnih izdatkov naj bi se izvedlo na ta način, da bi se starostna meja povišala od 65 na 68, skrajšali uradniški dopusti in poostrile določbe za napredovanje. Znižanje socMnih dajatev naj bi se dosezlo z omejitvijo rent vojnim .pošlkodovancem in s primerno reformo celokupnega socijalnega zavarovano a. Ta predlog finančnega ministra je nale-tefl na velik odpor in zaradiitega ni izključeno, da bo imel za posledico ne samo ostavko finančnega ministra, temveč lahko dovede tudi do ostavke celokupne vlade. Računajo pa s tem, da bo intervencija državnega predsednika Hindenburga uspela in da bo Moldenhauerjev načrt le z malimi izpremembamr odobren. Novi izgredi v Indiji Upor aretiranih nacionalistov v taborišču — Pri spopadu je 120 ranjenih bilo London, 4. Junija. AA Po vesteh H In-d5j* je sknžalo 200 obsojencev pobegniti ia zaporov v Worryju. Poskus je podpirala množica, nakar je moralo nastopiti vojaštvo m rabiti orožje. 130 oseb je bilo ranjenih. Bomba;, 4. junija. Včeraj popoldne je prišlo do krvavih spopadov v jetnišnici Worly, kjor so internirali 200 indijskih prostovoljcev, ki so skušali napasti solne »aloge. Ker se j© razširila med jetniki v^st, da je vlada prepovedala obiske v zaporu, ja nastalo med njimi veliko razbujenje. Končno so hoteli prostovoljci s silo odstraniti žične ovire in pobegniti. Na pomoč je bilo pozvano vojaštvo m policija, bi jo je na poti napadla velika množica in jo obmetavala e kamenji. Ker je postajal položaj čedalje bolj resen, je vojaštvo streljalo in ranilo 120 demonstrantov. Bohnbaj, 4. junija. AA Požar je uničil poslopje indijske nacijonalne banke in več pripadajočih skladišč, škoda znaša nad 100 tisoč šterlingov. Vzrok požara Se ni ugotovljen. Rekonstrukcija angleške vlade London, 3. junija. AA. Sedanji minister za brezposelnost Thomas bo prevzel minis strstvo za dominjone. Na njegovo mesto bo postavljen poslanec Hartshorn; na me« sto ministra za rudarstvo Turnerja, ki je včeraj demisijoniral bo imenovan major Attlee. Minister za poljedelstvo Buston je bil imenovan na drugo mesto in bo nje* gov resor prevzel dr. Addison. Beg iz umobolnice London, 4. junija. Iz Detroita v Zedinjenih državah poročajo, da je zbežalo iz tamošnje norišnice 13 zelo nevarnih bolnikov, ki so se oborožili z noži in puškami. Far-merji, ki žive v bližini umobolnice, drže svoje otroke in žene zaprte v hišah, ker se boje, da bi jim storili umobolni kaj hudega. Doslej so vjeli dva begunca. Nove ameriške vojne ladje Washington, 4. junija. Ameriški senat je odobril kredit 380 milijonov dolarjev za zgraditev novih vojnih ladij. Preiskava o železniški nesreči pri Montreauu Pariz, 4. junija. AA. Preiskava, ki jo je uvedlo oblastvo, da ugotovi vzroke železniške nesreče v Montreauju, je končana. Preiskovalna komisija je ugotovila, da gre za stvarno nesrečo, ki je nastala na ta način, da se je zemlja udrla. Komisija je mnenja, da je zločin i-zklhičen. Bethlen gre zopet v London Budimpešta, 4. junija. Na povabilo angleške vlade bo madžarski ministrski predsednik grof Bethlen sred,j tega meseca odpotoval v London, kjer bo ostal nekaj dni. Ktirten je tudi požigalec Berlin, 4. juniia. Kakor poročajo, je Kur-ten priznal celo vrsto novih zločinov in da ima na vesti v okolici Diisseldorfa tudi nad 30 požarov. Francosko-angleško prijateljstvo Bristol, 4. junija. AA. Tu se na-daljujejo manifestacije fra-neosko-britskeza prijateljstva. Francoski poslanik v Londonu Fleuria-u je bil imenovan za doktorja hocoris causa- Aretirana mazačka Karlovac 4. junija. V selu Podgore je bila aretirana Mircka KuJculj, ki se k bavHa z neke vrste »čarobnim« zdravljenjem. V pokrajini je bil o Minski razširjen gđas, da zna ozdraviti vskogar, ki pride k njej ter ii* prinese devejt steklenjchc vode," zadetki iz devetero razJicnih izvirkov. Kukuljjeva je vršila nad temi vodami neke >hokus-poku-se«, nakar je vsak bolnik v kratkem ozdravi]. Pri zaslišanju na orožn&ki postaja je aretiTanka izipovedala, da je ta način nje nega zdravljenja dejansiko vsakomur pomagal. Kukuljeva je zdravila zlasti želodčne bolezni, glavobol in celo padavico. Žena, pri kateri je bila Kukuljeva aretirana, je to čudno zdravnico baš zaradi tega povabila k sebi v goste, ker j,o je matlo prej uspešno ozdravila. Kukuđjeva pa ne zna ne pisati ne brati. Francoski letalci v Zagrebu Zagreb, 4. junija. Včeraj nekaj pred poldnem so prileteli na svojem povratku z Balkana v Diijon francoski vojaški letalci v Zagreb. Na aerodromu jih je pozdravil poveljnik tukajšnjega letalstva ter jim je vojaška godba zaigrala v pozdTav francosko himno. Ob 13.30 jim je bil prirejen v Grad-skem podrumu banket, ob 15.30 pa so odleteli proti Benetkam. Samomor 70-letne starke Zagi-eb, 4. junija. Včeraj se je zastrupila v Zagrebu 70-1 etna zasebnica Elizabeta Matačic, čeprav je iapila razmeroma maio količino ootove kisline. V bolnici ji niso mogiH pomagati, ker je zelo slabotne konstitucije. Samomorilna epidemija na Reki Sušak, 4. junija. Na Reki je bilo izvršenih včeraj troje samomorov zaradi bede. Na cesti proti Drenovi se je obes H na drevo 42-1 etna Košta Prešić, soboslikarski delavec Samomorilec zapušča ženo in deco. — Sinoči se ie zastrupil v parku pred gu-vemenjevo paJačo 34-Ietni pisar Bruno Camte zarak>vski u Varšave. Nato je govoril marastrski sveta* Madžarske Vladi Na£y. Iz Zaigreba prisostvujejo kongresu tmrv. prof. V. Vovk. Minister poljedelstva M*yer je opoldne priredil svečano kosiio na čas* ode le-ž encem.___ Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 23.775. — Berlin 13.50 — 13.53 (13.515). — Biruselj 7.9035. — Budimpešta 9.8996. — Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). — Dunaj 797.41 — 800.41 (798.91). — London 274.73 — 275.53 (275.13). — Newyork 56.43 — 56.63 (56^3). — Prasra 167.60 — 165.40 (168). Trst 206.66. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. — Pariz 20.3625. — London 25.105. — Newyorfc 516.80. — Bruselj 72.10. — Milan 27.07. — Madrid 6^.50. — Berlin 123.31. — Dunaj 72.90. — Sofija a74S. — Praga 1533. — Varšava 57.96. — Budimpešta 90.335. —- Brka re št a 3.07. j Nova sovjetska nota poljski vladi Varšava, 4. junija, s. Tukajšnji snvietski poslanik Orsejenko je dne 31. maja izročil državnemu podtajniku v poljskem zuna« njem ministrstvu Visockemu noto, v zade* vi poskušenega atentata na sovjetsko po« slaništvo dne 26. aprila. V noti se z ohža* lovanjem ugotavlja, da poljski varnostni organi do sedaj se niso razjasnili te zade* ve. kar neugodno vpliva na poljsko*sovjet« ske odnošaje. Sovjetska vlada poziva poljsko vlado, naj stori energične korake, da izsledi krivce. Avtomobilska nesreča Kraljevo, 1. junija. Včeraj se je zgrodila na cesti rz Kragujevca v Kraljevo težka avtomobilska nesreča. Z raznimi eksplozivi natovorjerti avto se ie prevrnil in zmečkal žendarmerijskega narednika Tihomira Veselica m Šoferja Petra Petroviča. Veselic je feri! takoj mrtev, Petroviča pa so v brezupnem stanju prepeljali v bolnico. Propaganda proti bfkoborbi v Franciji Pariz, junija. Propaganda proti biko« borbi v Franciji ae vedno bolj Siri in ka-kor se zdi, bo francoska vlada prisiljena zt trajno prepovedati bikoborbe, ki so jih hoteli nekateri špekulanti uvesti v Franciji. Vlada prejema vsak dan ostre prote* ste proti tej vrsti ljudskih zabav, ki jih smatrajo za staroveške in nevredne civili* zirane Francije. V Virnovu pri Bordeaxu so pristaši gibanja proti bikoborbi napadli tamošnjo areno, na drugi strani pa je prišlo v mestni dvorani mesta Meluna do velikih izgredov, ker so trgovci burno protestirali proti vladni prepovedi bikoborb, ki je po* vzročila gospodarskim krogom veliko ma» terijalno škodo. Naša delegacija za mednarodno konferenco dela B>o*r*d. \ junija. 10. /unija bo otvor jena v Ženevi XIV. mednarodna konferenca ura. da za delo. Nado državo bo zastopala delegacija v katerj bodo poleg zastopnikov vlade tudi zastopniki delodajalcev in zastopniki delojemalcev. Načaloval ji bo naž poslanik v Bernu dr. Uja Sumenković, delodajalce bo med drugimi zastopal v delegaciji tajnik Zveze iaduetrijcev dr. Oolia iz Ljubljane, delavec pa med drugimi tajnik Dd-lavske zbornico v Ljubljani Filip Uradnik, Stran 2 »SLOVENSKI flAROD«, dae 4. junija 1930. Stev 126 Naši slavisti v Panonski Sloveniji Posrečena poučna ekskurzija slušateljev slavistike na naši univerzi V sredo 28. maja so se slušatelji slavi« stike na ljubljanskem vseučilišču odpeljali pod vodstvom univ. prof. dr. I. Prijatelji in izurjenim potnim mtrislstvom visoko« šoka Stanka Bunca na ekskurzijo v Slo* vensko Krajino, v tisto deželo slovenske zemlje, ki je šele v Jugoslaviji dobila motnost, živeti skupno življenje s Slovenijo. Veselo se je dvigal barometer, na nebu pa so se kopičili temni oblaki in budili skrbi kaj bo, ko je pot ttko dolga. Toda mladih src ni ustrašilo vreme in kmalu so se oglasili ubrani glasovi, ki jih jo zbudil muaikus Račko in jih vneto podpiral tisti Kočevčan, ki poje že osem let, a sedaj ni* ma časa. Ko so med tem drčali mimo Aškerčevega in Slomškovega rojstnega kraja, se je napravil krasen solnčen dan in veselo jih je pozdravil Ptuj, pa kako jih tudi ne bi, ko se jim je pridružila ne* ugnano živa profesorica Marja. Minil je čas. da sami niso vedeli, kdaj ao dospeli v Mursko Soboto, kjer sta jih pričakovala profesorja Melihar in Šter. Najprej so si ogledali Szaparvjev grad. Dr. Mantuani jim je razkazal izredno bo* gastvo starega pohištva, umetnin in knjiž* nico tega znamenitega gradu, ki ga na. meravajo v kratkem prodati. Nato so od* šli v Martjance, kjer jim je ljubeznivi domaČi župnik razkazal znamenito gotsko cerkev, ki je ena najstarejših in hrani prastare freske, katere so protestanti v 16. stol. prebarvali, a jih katoliki kasneje zo* pet odkrili. Zvečer se je vršil v Sokolskem domu prijeten literarni večer, katerega je otvo* ril pesnik Ocvirk z uvodno besedo. Pou* •iaril je med drugim zlasti veselo dejstvo, da slavisti ne obdelujejo samo slovstvene zgodovine in slovnice, marveč da so ob* enem tesno združeni z mlajšo književno proizvodnjo. Nato so čitali akademiki Petre, Ingolič, Javornik in Lesko izbrana dela iz Cankarja, Župančiča. Seliškarja in Kosovela, ki je bil sam rasel med njimi. Poleg lepo podanih in toplo občutenih zadnjih dveh recitacij so na občinstvo na« pravile največji vtisk Oovirkove pesmi, a še prav posebno Mrzelova satirična »Pravljica o tem, kako se je mesec uprl Bogu.« Po recitacijah, kjer se je zbralo polno soboškega občinstva in zadnje kotičke dvorane zasedlo dijastvo tamkajšnje gim* nazije. so bili slavisti gostje mestne obči* ne, ki jim je priredila slavnostni banket v hotelu Dobraju. Med prijetno animirano zabavo in plesom ob razigrani ciganski godbi so se vrstil govori prof. Meliharja, podžupana Ceha, prof. dr. Prijatelja in okrajnega glavarja Lipovška, ki je nagla* sil zlasti to, da takšnega umetniškega do* godka Murska Sobota še ni doživela in da so takšni obiski za tako lepo in zanj« mrvo, a še vedno premalo znano pokraji« no dragocenega kulturnega pomena, saj se vprav v tostranski in onoatranski Prle* kiji govori od tujih vplivov najmanj po* kvarjen jezik. Končno je govoril akade* mik Bunc in poudaril važnot ekskurzije, ko stopajo bodoči učitelji naše besede pr« vič v domovino, kjer sta delovala Ciril in Metod. Slavist mora biti v tesnem stiku x ljudstvom, ž njim delati in zanj živeti, saj ljudska duša in njeno udejstvovanje je predmet slavističnega študija. Kljub temu, da so morali spremeniti prvotni načrt, ker niso mogli dobiti nobe* nega vozila, brez katerega pa se po ravni* ni nikamor ne pride, in pustiti na strani Bogojino, Turnišče, Beltince ter severno Goričko, Strukovce in Cankovo, so si ven* dar mogli ogledati naravo pokrajine in spoznati socialne, kulturne in verske raz* mere ter obuditi žive slike na prekmur* skega očeta kanonika Ivanoczvja, Štefana in Mikloža Kuzmiča. pesnika Radoša in ostale prekmurske kulturne delavce. Na« slednjega dne so se per pedes apostolo* rum odpravili preko Tišine, kjer jih je šol* ski upravitelj Antauer lukuisko pogostil z domačim medom, v Radensko Slatino, kamor so jih spremile brhke Jišinske uči* teljice, katerih ena je malemu Mirku pri* zadela skeleče rane. Z večernim vlakom so se odpeljali v Ljutomer, do kamor sta jih spremila pro« fesorja Šter in Melihar. Na postaji sta jih sprejela notar dr. Stojan in njegova so* proga. Po ogledu mesta so se zbrali pri Miklošičevem spomeniku. Dekleta so po* ložjle lep šop cvetja, ki so ga bile nabrale v Radencih, in akademik Bunc se je po* klonil Miklošičevemu duhu, omenjajoč njegov pomen za človeštvo, slovenstvo a še posebej za Slovence, ki so prejeli nje* govo dediščino in se zato ne smejo in ne morejo zadovoljiti s tem, da so mu po* stavili spomenik in da se smejo sedaj senčiti v slavi njegovega dela, marveč so ▼prav oni poklicani, da gradijo dalje, kar je započel dosedai največji slovanski je* zikoslovec — France Miklošič. Nato se je vršil banket v hotelu Tri* glavu, kjer so bili izletniki gostje g. no* rarja in njegove soproge. V krasnem raz* položenju je dr. Stojan nagovoril slušate* lie, ki so mu nič manj ljubi kot njegov pobratim prof. dr. Prijatelj, na kar se mu je g. profesor zahvalil in nadaljeval: Slo* venske gorice, katerih središče je Ljuto* mer, so bile od dobe drugega slovenskega tabora vedno najbolj realno slovensko misleča pokrajina, ki je znala uresničiti vsak načrt. Njeni ljudje, dobri kot ljuto* merska kapljica, a žilavi in napredni, bo« gateči sebe in domovino so ponos našega naroda. Kdo ne pozna onega tabornika Raiča, ki je v svesti si svoje življenjske sile udaril pred dunajskimi volkolačnimi ministri ob mizo in dejal: Kaj nam mar za Vas. Mi gremo domov! Kdo ne pozna Mftkfiča, ki Ja kljub slavi svetovnega učenjaka do zadnjega ljubil svojo domo* vino? Izumrla ja stara generacia, a mlada ni niti za las slabša, šej bolša se zdi, to nam priča g. notar s svojo soprogo. — Oglasil s« je še akademik Bunc naglasu« joč, da je narava vprarv v Ljutomeru na* kopičila svoje darove in zaklade. Rod je razumel naravo, vstali so svetovni duhovi, a harmoničneje jih še nihče ni spravil v sklad kot naša umetnica in njen mecenat* ski soprog. — Pridružili so se domači ro* doljubi in sodnik Svajger je odprl nikoli zaprte registre avoje duhovitozabavne zgo* vornosti, ki ima svoje prakorenine v pra« dedih dolenjskih goricah. Po kratkem počitku so se naslednji dan povzpeli peš v gorice, se spomnili Miklošiča in Vraza, ki sta tam okrog pre* življala svoja detinska leta in se utrujeni ustavili v Jeruzalemu, odkoder so uživali diven razgled po goricah. Tu je dobil iz* let svoj zadnji višek, ko se je ga. doktor* jeva v vlogi grofice Marice pokazala pravo umetnico, za katero smemo zavidati ljubljanski operi. — Tu je Ljubljana skle* nila svoje — seveda najprej srčne — stike z Bogojino in brat Slovak se je od Do* lenske lepo naučil slovenščine in trdil, da naše zemlje sploh ne bo mogel zapustiti, saj jo pozna bolj od svoje rodne. Hitro, prehitro je čas potekel, odšli so na postajo v Ivanjkovcih in vso pot mis* lili pridno na to, da lepše bi pač ne moglo biti. Tako enotno in uspelo poučno eks* kurzijo morejo prirediti samo slavisti, ki dolguejo najtoplejšo zahvalo županu Ben* ku, notarju dr. Stojanu in njegovi soprogi ter drugim gori omenjenim gospodom. Zadnja dramska predstava v sezoni Sinoči so uprizorili zadnjic Maugbano-vo učinkovito dramo »Sveti plamene, ki je dosezala v sezoni posebno močan vtisk. Tudi sinoči je sledila publika z napetostjo pretresljivi tragiki dejanja ter je bila predstava zopet izvrstna. Obžalujem le, da so govorili nekateri tako, da jih ni bilo slišati. Ponovno gre polno priznanje g. g. Sari čevi in Mariji Veri ter g. E. Kralju, ki je igral bolnega tetalca odlično. Zlasti nje-gov histerični izbruh v jok je pristna igralska umetnost. Prvič je nastopila v ulogi bolniške strežnice ga. Gabrijelčieeva ter jo 6prico dejstva, da jo imela za to težko ulogo samo ene izkušnjo (celo brez ostalega osobja), igrala naravnost presenetljivo dobro. Pokazala je iznova izredno sposobnost in veliko uporabnost, kakor jo je dokazala žd opetovano, ko je nenadoma vskočila za tovar išice, k j so dotično ulogo na izkušnjah lahko temeljito Studirale. Ga. Gabrije-lcičeva je dosla v Ljubljano s slovesom zelo nadarjene mlade igralke. Neoporečno lepe uspehe je spočetka dosezala tudi na našem odru. Potem pa je malone izginila iz repertoarja in se pojavljala le kot epizodistka ali v povsem stranskih ulogah. Igralska eposobnost pa raste in se razvija le s težkimi, večjimi in velikimi uloga mi. Igralka, ki mora predstavljati le sobarice in druge take podrejene prikazni, ki jih naziva igralski žargon drastično »pse« (ker pač le parkrat az sem se pogodil le za gramofonsko razglednico, sedaj sem pa v zadregi, kateri naj io pošljem. — Brezplačno neigodno sararovanj«. Polico za nezgode, katero je izdala banka »Slavija« v Ljubljani, prejme oni obiskovalec letošnjega jubilejnega veleeejma, ki kupi jutri 5. t. m. običajno sejameko vet opni co za 10 Din, katero je prej banka »Sla-vrja< opremila z nakazilom za dvig pobe«. Lastnik dobi polico popolnoma brezplačno in ne bo plačeval nobenih premij. S polico za nezgode se banka »Sla\ija< zavezuje se dobo enega leta, da izplača v slučaju smrtne nezgode 25.000 Din, ako bi pa imela nezgoda za posledico trajno invalidnost, izplača 50.000 Din, oziroma odstotku invalidnosti sorazmerni del. — Sinji križ. V včerajšnjem poročilu o finski razstavi na velesejmu je naglica zmanjšala to zanimivo deželo za vso Ju* goslavijo in ie več, ker ni samo tako ve* lika kot sama češkoslovaška, temveč njen obseg presega Češkoslovaško in Jugosla* vijo skupaj ali p« Anglijo, Irsko in Škot* sko. Tiskarski Ikrat se je pa to pot še po* sebno odlikoval, ker je napravil čevlje, ga* loše in pnevmatike iz fsvence, torej iz lončevine, namesto iz kavčuga, kar so pa čitatelji že sami popravili, ko so si ogleda* li res lepe izdelke iz kavčuga in krasne vaze iz finske favence. Lončene čevlje nej pa obuje tiskarski škrat, d s ga bomo vsaj slišali, kadar se odpravlja na delo. Stavbna nesreča ▼ Zagrebu Na dvorišču hsše v Draškovičevi udici 34 v Zagrebu se je orpetdHa včeraj dopoldne težka stavbna nesreča. Lastnik omeni ene hiše, stavbrak Valentin Celi a, je hotel svojo visofcopritijciio hišo dvigniti za eno nadstropje. Na stavbi je že teden dni delalo 8 delavcev, ki so M- zaposleni pri adaptaciji. Dvignili so že bdi streho, toda po mnenju preiskovalne komisi-je. je bito de^ opravljeno zeio površno in brez vsakih varnostnh naprav. Včeraj dopoldne se je streha nenadoma arušafla in pokopala več delavcev pod seboj. Trije delavci so bfti ranjeni težko in se bore s smrtjo, drugi so pa odnesi i samo lahke poškodbe. Nesreča je povzročila med prebivalstvom pravcato paniko. Težko ranjeni so bii 40-1 etni tesar Brfco Kovačač, katerega je ded porušene strehe pritisnil k steni tn so ga šele po napornem odkopa« vanju reššld, njegov mlajši brat Stjepan je skočil s strehe m se samo laŽ&e poškodoval na nogi. Težke poškodbe je zadoM tudi 273e*ni Pavao Komušar iz Vrmvitice. Nezavestnega so prepeljali v boJmeo, kler se bon s smrtjo. 40-đetni zidarski mojster Stjepan Pantaien je prišel z glavo med tra-movtje m zid tako, da je obvise!. Nesrečnež si je baje zlomil hrbtenico. Na pretresljive krike ponesrečenih delavcev so prihiteli takoj ldudje na pomoč, obveščena je bila tudi rešilna postaja. Na kraj nesTeče je prispela kmaiu komisija mestnega gradbenega urada, ki je ugotovila, da je bflo rrairnovije že preperdo in da rudi za varnostne naprave nj bflo dovoli nosknbmjeno. Baje so delavci že popreje opozorili stavbnika na pretečo nevarnost. Mož se pa za svari4o ni zmenil in je nekega zidanja, ki m hotel delati v takih ra-z-merah* takoj odpustil. KOLEDAR. Danes: Sreda, 4. junija 1930 katoličj, ni: Kvirin, pravoslavni: 22. maja. Vasilije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Dolarska princesa. C. Kino Matica: Vaje za srečen zakon. Kino Ideal: Kamen mržnje. Kino Ljubljanski dvor: Mož proti možu- Praneosko pred avanje na univerzi ob 18. DEŽURNE LEKARNE. Dansa: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar* čič. Sv. Jakoba trg. Zatiranje raka Vprašanje raka postaja od dne do dn* akutnejše, ker javljajo iz vseh drži v statistike velikansko porast te bolfzjii. Tako je na primer že leta 1927. presegla v N>m-čiji umrljivost na raku bolnih umrljivost Jstičnih in stanje v drugih drfcvah ni v tem oziru nič boljše. To vprašanja je postalo problem, kateremu morajo posve?!"ti vse oblasti, javne institucije in vsa privatna javnost največjo pozornost, to pa no«eh-no zalo, da se organizira kolikor mocnfp •noten in intenziven boj proti t*»j strani bolezni. KaJcor je vsakomur znano, je V dandanes vkltub veUkJgiskemu napredku tako na operativnem kakor rudi na polju zdravljenja z radijem in ront^enovimi žarki ra -večje važnosti, da ««% rak pravočasno spozna. Moremo pa trditi, da že danps komaj 20% bolnikov, ki iš?*jo pravooi^no zdravniško pomoč. Pri nas je bilo ustanovije.no ž> leta 1927. v Beogradu društvo za proučavanje, ra zatiranje raka, katerega velikanska važnost se dokumentira že v tem, da je '.zvolil prevzeti pokroviteljstvo nad društvom Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I Društvo hoče raztegniti svoje plodo* nosno delovanje na vse kraje države, zato se je vršila tudi v Ljubljani pred par dne* vi enketa merodajnih zdravstvenih čini* teljev, ki je sklenila ustanoviti pododbor tega društva. V pododbor so se volili sle* deči gospodje: predsednik prof. dr. Zalo* kar Alojz, podpredsednik primarij dr. Cholews Josip, tajnik dr. šavnik Leo in blagajnik docent dr. Košir Alija. Pododbor si je nadel kot eno prvih nalog zbiranje prispevkov za nakup za* dostne količine radija. Zato poziva pod* odbor vso javnost, da pristopi vsak kot član po svojih premoženjskih razmerah k društvu. Izredni člani plačajo letno 12 Din, redni 36 Din. ustanovni 120 Din. do* brotniki enkratno svoto 1000 Din in ve« liki dobrotniki vsaj enkratno svoto od na i* manj 5000 Din. V drugi vrsti bo pododbor skrbel zato, da se javnost čim točnejše informira o po. četnih znakih raka in da se vsakemu orno* goči zdravniški pregled po posebnih v ta namen potrebnih zavodih in napravah. Naslov društva je: Pododbor * Jugoslovanskega društva za. proučevanje in zatiranje raka« v Ljub* ljani. Bolnica za ženske bolezni. Stara pot it. 3. Četrtek, 5. junija. 12.30: Reproducirana glasba, 13 00: časovna napoved, borza, reproducirana glasba, 13.30: Iz današnjih dnevnikov, 18.00: Koncert Radi»^-orkestra, 19.00: Dr. Mir.io Rupel: Srbohrvaščina, 19.30: Dr. Lojze Čarapa: Novi kaaenski zakonik, 20.00. Prenos iz ljubljanske opere, 22.00: Časovna napoved in poročila, lahka glasba, 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 6. junija. 12.90: Reproducirana glasba, 13i)0: £a, sevna napoved, borza, reproducirana glasba, 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 1S.00: Koncert Radio-orkeslra, 19.00: Olga Knez: O notranji Sodski retformi in pouku samem, 19.30: Dr. Stanko Leben: Italijanžč ina, 20.00: Ribar j ev večer, izvaja cerkveni pevski zbor z Viča, 21.00: Končen Radio-orke-stra, 22.00: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Iz gledališke pisarne Opera Sreda, 4.: Dotajska princesa. C. Četrtek, 5.: Loherntrin. Ljudska predstavs r>n znižanih cenah. Izven. Petek, 6.: zaprto. Sobota, 7.: Gorenjski shvčrk — M^žrčeV. Trr, rzredfio znižane oetve NedeMa, 8.: NHcola Šohte ZiroHki. Izv«n Izr** no znižane cene. Ponedeljek, 9.: Hasanazinaca. Izven, lrre^lno znižane cene. Danes se poje melodijozna Leo Fal< lova opereta »Dolarska princesa«. Nasto* pijo: ga Poličeva, ga. Ribičeva, ga Balat* kova, gdč. Strniševa, gg. Gostič, Dreno* vec, Peček, Povhe, Mohorič, Habič, pevski in baletni zbor. Dirigent g. Svetel, reži* ser g. Povhe. Predstava se vrši za abon* ma C Jutri se ponovi Wagnerjeva opera »Lohengrin« z g. Marčecem v naslovni partiji. Predstava, pod vodstvom ravna* telja opere g. Mirka Poliča, se vrši pri znižanih cenah, izven abonmana. Teden domačih opernih del bo od sobote 7. do 14. t. m. Zastopan bo po sle* dečih komponistih: Foerster, Zajec, šafra* nek.Kavič, Kogoj, Bravničar, Hatze in Ipavec Opozarjamo, da se vrše te pred* stave pri dramskih cenah, tako da bo omogočen ponoven, vsem ljubiteljem do* mače glasbe, poset že najavljenih oper. Praktičen kadilec. — 60 cisraret pokadite na dan? To je grozno! Kaj pa pravi vas* zdravnik? — Dejal sem rmu, da jih pokadim dnevno 120, pa mi je naročil, da se fflor&tn ornejUi o& polovico. Stev 126 »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. jtrnija »30. Stran 3 V gostimi. koža. — Natakar, ta kora je sama kost m koža. — Kaj ste naročiti tudi perje? Žensk] čas. — Počakaj me tu pet minut, več" kot dobro uro itak ne bo trajajo. Vojaška latinščina. — Da, pridale"j, bodoča vojna bo sama tehnika in kemija, vse opravijo stroji. — Beži no, kad bodo pa početi vojaki? — Vojaki bodo pa samo saj/utirat. Pri obledeli, sivorumenkas« barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega sosebno uporablja, ker našlo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. namakanja ehicl ZJUTPA3 xa izkuha- vanje ŽENSKA HVALA TERPENTINOVO MILO Dnevne vesti — Spremembe v potni Scem prometu na progi Ljubljana gl. k. ■ Kranj in Kranj* ska gora s Rateče « Planica. Od 2. junija dalje vozi na progi Ljubljana gl. k.*Kranj ob delavnikih potniški vlak Štev. 930 z odhodom iz Ljubljane gor. koL ob 5. uri 58 min. in prihodom v Kranj ob 6. uri 46 min., zato pa izostane ob delavnikih vlak Stev. 920 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri 28 min. in prihodom v Kranj ob 6. uri 17 min. Nadalje vozi od istega dne dalje mešani vlak, ki odhaja z Jesenic ob 6. uri 30 min.do in od Rateč*Planice, od« hod iz Kranjske gore ob 8. uri 16 min., prihod Rateče * Planica ob 8. uri 29. min., odhod ob 8. uri 32 min., prihod Kranjska gora ob 8. uri 40 min. (Do sedaj je vozil ta vlak samo do in od Kranjske gore). — Sprejem gluhonemih otrok v gluho* oemoico. V banovinsko gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolske« ga leta 1930/31. gluhonemi otroci na proš* njo roditeljev ali njih namestnikov. Proš« nje za pripust k pouku ali za sprejem no« tranjih gojencev v zavod naj se vloze do 15. julija pri ravnateljstvu. Podrobnosti so razvidne iz uradnega razglasa, ki pa ni izšel v »Službenem listu«. — Nova izdaja mednarodnega brzojavs nega pristojbenika velike oblike. Izšel je nov mednarodni brzojavni pristojbenik velike izdaje, katerega je poštno ravnatelj« stvo po ministrovem nalogu razposlalo vsem telegrafom, kateri so že doslej imeli veliko izdajo pristojbenika. Od teh tele* grafov dobijo: Ljubljana 1 tri izvode, Ce« Ije in Maribor 1 po dva izvoda, ostali te* legrafi pa po en izvod. — Avstrijski novci po 10 grošev. Po poročilu dravskega finančnega ravnatelj« srva krožijo v prometu denarni zvitki ko« vanega drobiža po 50 Din, v katerih so poleg naših dinarjev tudi avstrijski novci po 10 grošev, ki so po velikosti popolno* ma enaki našim dinarjem. Očrvidno gre tu za zlorabo, da se hočejo nekateri okori* stiti z manjšo vrednostjo 10 grošev proti enemu dinarju. Tak zvitek, na katerem je bilo označeno, da je v njem 50 komadov po 1 dinar, a je bilo v njem več komadov po 10 avstrijskih grošev, je prejela neka stranka celo od nekega poštnega urada v območju ljubljanskega poštnega ravnatelj* srva Zato je poštam naročeno: 1. Pošte morajo zvitke kovanega denarja, ki jih dobivajo v plačilo od privatnih strank, takoj vpričo strank odpreti ter se prepri* čati o vrednosti in o pristnosti na zvitku označene vsote. 2. V promet smejo izda* jati samo svoje zvitke in zvitke drugih državnih blagajnic, ki so označene z ži* gom in podpisi odgovornih državnih usluž* bencev. — Izpiačnina za mednarodne poštne nakaznice se izterja samo takrat, če se nakaznica tudi v resnici izplača na naslov* ni k o vem domu. Za mednarodne poštne nakaznice, ki se izplačajo na pošti (pre* dal) pa ni izplačnine. — Izdaja jubilejnih znamk ob lOOOlet* niči hrvatskega kraljestva. Ministrstvo za gradbe je odredilo, da se prodajalcem vrednotnic prizna pri razpečevanju teh znamk poleg redne 2% provizije od no* minalne vrednosti posebej še 5% provi« rije od doplačila. Ta 5odstotna nagrada (brez redne provizije) od doplačila se bo odobrila tudi poštnim uslužbencem, ki bodo te znamke prodajali v poštnih pro* štorih. Povišek prodajne cene teh znamk je namenjen v rodoljubne svrhe in zato je želeti, da jih občinstvo rabi za frankiranje pisemskih pošiljk. — Letina kaže dobro. Iz poročila poljedelskega ministrstva o stanju letme sredi maja posnemamo, da kažejo v dravski banovini zelo dobro pšenica, ječmen, rž, sor-žica, pira, oves, vse sočivje, Jan, hmelj, detelja, travniki in pašniki, med dobrim in zelo dobrim repa, vinska trta, jaboflca in hruške, slabo pa sfive in orehi. Dežja je dovoli. PPM ska dete so Mla opravljene povoljno, čeprav je bdo vreme deževno. Večjih elementarnih nezgod ni bflo, razen da je hladno ki deževno vreme slabo vplivalo na cvetje nekaterih vrst poznega sadja. Poljske mrši so se pojavile samo v nekaterih krajih Prekmurja. Stanje živine le povoljno. — Tujski promet na Oorujem Jadrana. Priobčujerno statistične podatke o tujskem prometu na Gornjem Jadran« v prvem četrtletju tekočega leta v primeri s prvim četrtletjem lanskega leta. Lani je bilo na Gornjem Jadranu 2947 naših državljanov, 342 Avstrijcev, 409 Nemcev, 99 Čehoslova-kov, 16 Poijakov, 16 Rumuuov, 4 Švicarji, 35 Angležev is 206 dragim na roda osti, ska- kaj 3757. Letos je bflo 3775 naših državljanov. 464 Avstrijcev, 706 Nemcev, 169 Čeho-slovakov, 146 Madžarov, 54 Poljakov, 8 Rurounov, 12 Švicarjev, 41 Angležev in 234 drugih narodnosti, skupaj 5669. Velik porast vidimo skoro pri vseh narodnostih, razen Rumnnov. — Nemci v Hrvatskem Primorju. V petek 6. t m. prispe na Sušak druga večja skupina nemških letoviščarjev, ki krenejo v C^kvenico, na Rab rn v Dalmacijo. — Občni zbor Slovenske Matice se je vtšžI dne 2. janaaa. Predsednik je izrekel zabvaJo s3ovenskhn dnevnikom »Jutru«, »Sflov. Na/rodu«, »Slovenca« m >Uč.;t«edj*ke-mu tovarišu« za brezplačno obveščanje o društvenem poslovanju, kakor tudi vsem poverjeništvom za njih sodelovanje. Iz tiskanega letnega porofila za L 1929 je razvidno, da je imelo društvo 1 častnega Člana, 1 pokrovitelja, 8 ustanovnakov, 45 dru-štvenikov in 3S2S rednih članov. Raznim prosvetnim ustanovam in zavodom je dala lansko leto Slovenska Matica brezplačno na razpolago 1490 knjig teT je brezplačno odstopila drž. biblioteki vse one knjige, ki jih je dobila od tujih zađožništev. Takšnih slovenskih, hrvaških, srbskih, čeških, ruskih, bolgarskih, francoskih knjig je bflo 890. Izvoljeni so bfli v društveni odbor za triletno dobo: Aflbrecht Fran, dr. Cankar Izidor, dr. Debevec Josip, Kozak Juš, Lajo-vic Anton, dr. Lončar Dragotin, Prepeluh Albin, Vidmar Josip m Župančič Oton; v nadzorstvo pa: dr. Gdonar Joža, Rožanec Mihael tn Tosffi Avgust. inmtttista DRAMSKO GLEDALIŠČE ČETRTEK, S. JFXIJA OB SO. UBI Vstopnice v operni blagajni — Mednarodni kongres gledaliških Igralcev. Od 20. do 27. t. m. se bo vršil na Dunaja mednarodni kongres internacijoaalne unije gledaliških igralcev. Centralni odbor udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije bo zastopan na kongresu po višjem režiserju g. prof. O. Šesta, članu Narodnega gledališča v LJubljani — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih iziprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države bol! ali manj oblačno, pri nas se je pripravijaJo k dežju, pa je močan veter sproti razganjal oblake. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 32, v Skopju 31, v Sarajevu 30, v Zagrebu 29, v SfpJitu 28, v LjubMarri 26.2, v Mariboru 25.6. stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5 mm, temperatura je znašala 15.8. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Dne 4. maja si je v kraju Sharon-Farei končal življenje Maftevg Stebla j. V smrt ga je gnal obup. Pobojmi je sadnje čase slabo videl in zato je delo v tovarni slabo opravljal. Ker so ga začeli Šikanirati, je bil ves obupan. Zdi se, da je izvršil samomor v duševni zmedenosti. Pokojni je bil doma iz ISk» vasi pri Igu, v Ameriki je bival okoli 25 le*. _. 26. aprila je v kraju Irwin preminula Magdalena Smrekarje-va, rojena Zabkar. Pokojna je bila doma iz Glohodola pri Mirni peči. stara je bila šele 31 let. Zapustila je moža in 6 otrok. — Otrok ped vlakom. Na postaji Zeleea na progi proti Žepcu v Bosni se je včeraj pripetila težka nesreča. Na postaji je stal tovorni vlak, pred katerim ae je igral triletni čuvajev sinček VnkaSin Lukić. N ostreča je hotela, da fantička nihče ni opoarfl. ko ae je začel viek premikati. Otrok je priSel pod lokomotivo, ki mu je odtrgala glavo m obe nogi. — Ivan Bartol aretiran. Včeraj smo poročali o družinski tragediji v St. Rupertu na Dolenjskem, kjer je čevljar Ivam Bartol do nezavesti pretepel svojo Seno Marijo in sa-žgal bSo. Po zločinu je pobegnil. Kakor poročajo iz St. Ruperta, so ga orožniki le prijeti in prepeljali v sadne zapore. — Stanje Marije Bartoiove se je včeraj obrnilo na borj&e, vendar je pa le vedno selo rosno. — Zsgsneien mor. V noS od sobote na nedeljo je bil v Novigrada Fodra*veftr.em na sagoneten način umorjen Blaž Sestale, 381etoi posestnik b Novigrada, Orofciki se uvedli preiskavo tn aretiran" Sfletnega Ivana Borošo, katerega so prepeljali v zapore tamošnjega okrajnega* pa fe pranje gotovo/ — Granata rastrgala dva otroka. Blizu Gjevgjelije sta našla te dni 91etni Risio in njegov oletni brat T asa UliŠević na travniku ročno granato, ki je najbrž ostala iz svetovne vojne. Otroka sta se z granato igrala in metala na njo kamenje. Nenadoma je granata eksplodirala ki Rista popolnoma raztrgala, d očim so mlajšega brata težko ranjenega prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Tri žrtve kopanja. V nedeljo se je po Dravi pri Osijeku s čolnom vozil 301etni Franc Lechner. Nenadoma mu je radi silne vročine postalo slabo, omahnil je na stran in Čoln se je radi izgube ravnotežja prevrnil v vodo. Lechner je utonil in dosedaj njegovega trupla še niso našli. — IsAotako se je s čolnom ponesrečil vajenec Vlatko Lepuš, ki je tudi utoniL V občini Opovo v Banatu je v nedeljo utonil 30He*tni mizarski pomočnik Georg Federer. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. — Fotoaparate kupite najboljše pri- Fr. V. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 13T 8. junija Binkoštna nedelja VESELICA V POSTOJNSKI JAMI BREZPLAČEN VIZUM. Pojasnila, vstopnice: Biro Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta. 31. TeL 27-59. Iz Ljubljane —1 j Starešinska zveza J. N. a. D. Jadran vabi svoje člane in prijatelje na drugi redni mesečni sestanek, ki se vrši danes ob 8. zvečer v gostilni Petra Štepica v Spodnji SiŠki. — Odbor. —Ij Razstava sodobne francoske umetnosti bo oitvoriena v petek 6. t m. ob 16. v velika dvorani Narodne gaflerfje v Narodnem domu v Uuhdjani. Razstava le posebno važna, ker bomo na njej prvič videli dela sodobnih francosMh vodilnih slikarjev, ka so zastopani s 60 sfikaniL, poleg slik so pa najznamenitejši francoski umetniki poslafi tudi 200 risb in akvarelov, tako da bo razstava zadostovala za spoznanje sodobne francoske likovne umetnosti k! je prva na svotn. Razstavljena bo pa tudi obširna kolekcija knjig o umetnosti in druge knjige, ki se odJikudeio po svoj« opremi, da spoznamo tudi sodobno francosko knjižno umetnost in jo lahko primerjamo z nase, ki je zadnje čase prav lepo napredovala, odkar so se z opremo knjig začeti baviti tuda arhitekti m slikarji. —lj Današnji živilski trg. Današnji ži« vilski trg je bil dobro založen. Velik je bil zlasti dovoz zelenjave in sočivja iz južnih krajev države. Na trg so pripeljali cele košare salate, graha in kumar, pa tu« di češenj je bilo dovolj. Zato so cene so« čivju, zelenjavi in češnjam nekoliko padle. Davi so prodajali češnje že po 8 do 18 Din kg. salata pa je bila po 3—4 Din kg. Mestno tržno nadzorstvo je na razglasni tabli določilo nekatere cene in sicer: salata glavnata 3—4 Din, štrucarca 5, ajserica 5, kolerabice 6 Din kg, rdeče jagode 7—8 Din liter in gobe, majhni jurčki 28, večji pa 26 Din kg. Kmetje se sicer teh cen niso striktno držali in so prodajah jagode po 9 Din liter, češ, da morajo plačevati visoko užitnino. V spi oš* nem so ostale cene na trgu neizpremenjene, kupčija je bila zelo živahna. —lj Današnji živinski sejem. Dogon na današnji prvi živinski sejem v juniju je bil zelo velik. Največ so prignali preši« čev, (okoli 600). Mnogo je bilo tudi konj. Kupčija je bila vse dopoldne zelo živah« na, zlasti je bilo veliko povpraševanje po prešičih. —lj Trpinčenje konja. Včeraj proti večeru se le nekdo produciraj po Celovški cesti v jebahu umetnosti. Brez sedla je gonfl koma v dpvfjem galopu po trdi, kotapjasti cesti sem in tja tako neusmiljeno, da je bila uboga žival vsa premočena in upehana.. Kdor le malo pozna konja kot eno najpfe-metittejšflh žtval; tn kdor ima količkaj pojma o jahanju, mora tako divnaštvo obso-Jati. Bafje le kupil dotični »jezdec« konja za meso in zato meni, da ga lahko goni v galopu Po trdi cesti. V takih primerib bi morale nastopiti oblasti m preprečit! trprn-čfenje uboge živali. —Soareta francoskega imJhiHa. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to zanimivo prireditev, ki bo imela na programu poleg dveh zabavnih komedij izvajanih od amater} ev Francoskega instituta, tudi več lepih recitacij naše priznane umetnice gospe Sani če ve. Muzikalni del bodo absofvi-raJI mnogoobetajoči pred sta vnfci našega umetniškega naraščaja. Uvodno besedo bo govoril profesor Mare V e v. Ker obeta bftf večer izredno aiiiiirirsn, so pr0ate9f fran* coskega naroda vabljeni, da v čim večjem številu posetiio prireditev. Vstopnina je izredno nizka, vstopnice so na razpolago Pn dnevni blagajni opernega gledališča. —lj Vandalizem. V koloniH za top ni carsko vojašnico se je razpasel vandalizem fantaiinov že tako daleč, da teptajo rn kradejo cvetlice z vrtov kar pri belem dnevu. Tatvine cvetlic so se ponavljaje že lani, letos se pa ta-ko množe, da bi bflo nujno potrebno, da posežejo vmes varnostni organi. —lj Akademski pevski zbor ima dre vi ob 30. tenorsko vajo. — Odbor. —lj Iz gospodarskih krogov. Kakor čujemo, nameravajo premestiti dosedanji urad finančne kontrole na Bregu v šentpetersko vojašnico. Prosimo finančno direkcijo, da iz poslovnih ozirov ne premešča tako važnega urada, ki ima celodnevno posla s trgovino, v tako oddaljeno vojašnico. Naj ostane ta urad še nadalje na Bregu. Upamo, da bo g. finančni direktor prošnji gospodarskih krogov ugodil. —U Samo še danes fiarrv Pfel v kinu >Dvor«. Ljudski kino v Ljubljanskem dvom predvaja samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer senzacijonelni film Ufe »Mož proti možu« s Harrv Pielom v glavni vlogi. Ta film, ki se odlikuje po izredno krasnih naravnih posnetkih in zanimivi detektivski vsebini priporočamo naj topleje v ogled. Pri vseh predstavah ljudske cene. Jutri brezpogojno nov spored in sicer kulturni film ZKD »Slon Nori«. —H Oddaja slikarskih del. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t m. ponudbe glede oddaje slikarskih del v poslopja cenferalne ambulante državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za T0(I v Uubbani. pego* pa pri omenjenem oddelku. —13 Ženski Pokret ima prihodnjo sejo v četrtek 5. junija ob 20. v damski sobi kavarne Emona, Poleg običajnih točk dnevnega reda je na programa velevažno vprašanje o koedukaciju Govori g. D e i -singer, visokošolka. Odbor vabi zlasti svoje članice in članice vseh naših ženskih društev, ki se kot matere zanimajo za to vprašante. Začetek točno ob 20. uri OTROŠKE OBLEKCE in predpasnike v vseh veHkosfih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra, krota, kretona in beie, kakor tudi razno damsko perilo v veHki izbiri po Jako nizkih cenah nudi F. & L Ooričar, Ljubljana, Sv. Petra c 29. Oglejte si blago in cene v naših izložbah! —lj Rormo razsodišče t Ljubljani. Z ozarom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. —H Nov zvočni fHm »Vaje za srečen zakone v kina Matici. Elitni kino Matica predvaja danes izborno filmsko šaloigro »Vaje za srečen zakon* z dražesmo Joano Craw-ford in VVUHam Hatnesom v glavnih vlogah. Film jc poln humorističnih prizorov in nudi vsakomur obilo smeha in dobre zabave. Današnje predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Podeželske posetnike Ljubljanskega vele-sejma opozarjamo še prav posebno na novost zvočnega filma v Ljubljani s prav posebnim priporočilom, da si mora to senzacijo vsakdo ogledati. —lj TrhU kostanji v Zvezdi. Zaradi močnega vetra se je včeraj dopoldne odlomila debera, a precej trhla veja starega kostanja sredi Zvezde in odlomila tudi vršiček mlajšega kostanja. K sreči ni bilo nikogar pod kostanjem, sicer bi bila nesreča neizogibna. Menda je večina kostanjev trhla, kajti vsak hujši veter zapusti v Zvezdi sledove. —lj V restavraciji »Volga« na ljubljan* skem velesejmu gostuje za časa vel esej« ma znana ruska umetniška skupina »Arle* km«. Glej današnji oglas! I —lj Stanje Angele Jontesove. Stanje Angele Jontesove, katero je obstrelil njen oče, je razmeroma povoljno. Jontesova je operacijo dobro prestala in je upati, da bo okrevala. Kakor izvemo, je preiskava proti Jontesu še zaključena m se bo razprava proti njemu vršila v kratkem. _lj Poskusen samomor dveh jetnie ▼ ■spora. Včeraj dopoldne sta se v zaporih tukajšnjega sodišča skušali zastrupiti s hi-perraancarjffko raztopino 301etna Ljubljančanka Mirni Jezeršek, ki je bila nedavno zaradi znane Jamnikove afere aretirana, ter 27letna Sarajevčanka Milka Sabanovic. ReSami avto je obe prepeljal v bolnico, kjer so jima zdravniki iapraK Želodce in sta že isien nevarnosti. Zdi se, da dekleti resnega namena mstrupitl se nista imeli, mar. več sta hoteli priti v bomieo samo zato, da bi Iz Celja —c Župni zlet sokolske župe v Celju. V nedeljo 15. t. m. se bo vršil v Celju župm zlet cel>ske sokolske župe. Na pohod v Celje, kjer bo slavila župa obenem svoj 30-Ietni obstoj, se pripravlja 23 včlanienih društev. Žalostni avstrijski časi zasramova-nia, zapostavljanja in preganjanja so že daleč za nami, v živem, a prijetnem spominu smo pa ohranili prelepe župne prrredrtve od prevrata do danes. Stari sokolski veterani, preizkušeni v dobi avstrijskega je-robstva, podajajo svoje roke mladini, ki jt dorasla in dorašča v dobrih časih, vzgojena v svobodnem dahu velike Jugoslavije. Nepokvarjena in srečna ju-goslovenska mladina bo prihitela v kratkem v svobodna Celje, da položi pred jugo si o venskim svetom ob čisti zelem Savinji, "ačorki nas h najlepših planin, večno prisego edino prav? jugoslovenski ideji ia pokaže plodove resnične jugoslovanske vzgoje. Vsi bratje m sestre naj se udeleže in naj se pridno pripravljajo v telovadnicah, da bo zlet čim sijajnejŠL Skrbite Še teh par dni do zkta, da bo Celje pofao rdečih srajc in rdečih rut. —c Tatvina. Predvčeraisniun ie bil aretiran berač Anton EL, doma iz Konjic, ker je ukradel iz veže poleg trgovine g. Nege rja v Gosposki uhci krojaške škarje, vredne 35 Din. Izročen ie bil sodišču. —c Preseikev. Geometer g. Franjo šmid se je presihi s svojo pisarno s Stomškovega trga v H. nadstropje Narodnega doma. vhod z Dečkovega trga. —c Za nedeljski pOCStek prtvatn* nameščencev. Pomočniški zbor ce Trske ga gremija trgovcev ie preteklo soboto po svoji veččlanski deputacfh' izročil kr. banskt upravi v Ljubljani obširnejšo spomenico, v kateri izjavlja večina celjskfli trgovcev, da noče kratiti svojim nameščencem prepo-trebnega nedeljskega počitka. Uprava angleških kolonij Gaivdi je baje energično odkfoosl kakršnokoli udeležbo na artgk) - indijski konferenci, dokler Indijancem ne bodo priznane bre2?x>gouno vsaj take pravice, kakršne imajo druge angleške kolonije. Angleži res trpravijajo svoje kolonije na raz!ične načine. Ene so skoro po«polnoma neodvisne, druge pa morajo rđesati tako, kakor godejo Angleži. Na prvem mestu so teko zvane kronske kolonije, v katerih Ima angleška vilada vse niti v svojih rokah in so uradniki odgovorni samo kroni. Sem spada v prvi vrsifcj Indija, za njo pa več manjših kolonij, kakor (noratoar, Cey-lon, Hong-Kong, Sierra Leona »n nekateri zapadnoindijski otoki. V drugo skupino spadatjo kolonije, ki imajo sicer lastne parlamente, ne pa viad. V parlamentih so poštene«, katere voli deloma ljudstvo, deloma jih pa določi angieška viada. Angleška viada imenuje tudi vse javne uradnike, čeprav ji gre v zakonodaji pravica veta. Take kolonije so v prvi vrstfi Jamajka, Malta in Gniana. Kolonije tretje skupine se upravljajo deceJa svobodno. Imajo svoj parlament, izdajajo svoje zakone, pobirajo svoje davke in razen zunanja politike so od Anglije pooolnoma neodvisne. Anglija imenuje samo guvernerja, katerega delokrog je pa zelo omejen. Te kolonije pa nimojo svoje armade, rrrfi mornarice in v primeru nevarnosti se morajo zanesti pač samo na podporo angleške vlade. Sem spadajo Kanada, Avstralija in Nova Fundtendija. Pdog teh treh skupin ima Anglija še ceilo vrsto protektora tov, tujih dežel, na znotraj svobodnih, toda botj aH manj odvisnih od angleške kontrole in stoječih pod zaščito angleške vlade. To je v prvi vrsti angleška Vzhodna Afrika. Vsaka velika kolonija ima svojega zastopnika v Londonu, ki je nekak pos9anrk pri angleški vladi in s katerim se minister za kolonije posvetuje o vseh vprašanjih, nanašajočih se na dotično kolonijo. Minister sklicuje tudi konference vseh zastopnikov o probie-mfh, nanašajočih se na arrgješlce kolonije kot celoto. Pod predsedstvom ministra za kolonije se vrše v Londonu od časa do časa dr.žavne konference, katerih se udeležujejo vsi zastopniki kolonij z delegati in na katerih rnz-pravrjajo o vajnih tr^ovskđh, zakonodajnih in vojaSciri zadevah vse angleške države. 9b« 4 »SLOVENSKI NAROD«, dnei junija 1930. Stev. 12* Avgostus Muhrt E 15 Krog zločinov Roman Čez dobro uro je izstopil Hallam iz JVaraerjevega avtomobila pred kolodvorom v Liverpool Streeiu in se Odpeljal naprej z vlakom. Kakor je dejal \varner. bo potreben izvesfcni takt v pogovoru z gospodoma Carberv & Ca«r-bery. Sta poslala oglas v novine ona dva? Ce sta ga, kaj se je skrivalo za n>im? Sta že prišla v stik z gospodično. Langtonovo? Če sta. kje je zdaj? Med vožnjo z vlakom je Hallam vse dohro premislil in se pripravil na napad. V malem podeželskem mestu Elm-bridge je bil baš sejem. Po navodilih postrežljivega Dostajenaoelmka je Hallam prav lahko našel pisarno gospodov Carberv & Carberv. Baš je hotel vstoprti, ko je opazil dva moža. stoječa pri ograji. Radovedno sta ga gledala. Hallam je stopil naprej. Zdek) se mu je, da je spoznal manjšesa do obrazu, ko si za je pa ogledal od blizu, je spoznal, da se je zmotil. Zato je brž odprl vezna vrata in potrkal na Bmco, nad katero je bilo napisano: »Pojasnila«. Ko ie povedal, da prihaja v zadevi gospodične Langtonove, so ga takoi odvedli iz tesne zaprašene čakalnice v kabinet starejšega družabnika tvrdke. VVilliam Carbery je bil zelo star, sivolas mož bledega obraza. Njegove oči so pa bile živahne. Prijazno se je nasmehnil in prosil Hallama. naj sede v naslanjač, stoječ kraj stare mize. — Prišli ste mi povedat nekaj' o gospodični Langtonovi, pravite? — je vprašal Carberv tako odkritosrčno, da je Hallamu kar sapo zaprlo. Hailam je prikimal, pa ne posebno odločno. — Upal sem, gospod Carberv, da mi prej pojasnite, kaj hočete od gospodične Langtonove, prej predrto ... hm ... lotiva se podrobnosti. Carberv se je zasmejal. Vstal je in stopil na preprogo pred pečjo z razko-ra&enimi nogami in z rokami na hrbtu. —Seveda, gospod... Pogledal je znova na vizitko, ležečo na robu pisalne mize. — Gospod Hallam. Povem vam to z eno besedo. Ce je vaša gospodična Langtonova prava gospodična Langtonova — in če more to dokazati, je zelo srečna mlada dama. — Srečna? — je vprašal Hallam. To ie izključevalo možnost, da bi se skrivala za oglasom policija. — Da, zares. Čeprav gospodična še nima o tem pojma, je podedovala nad pol milijona funtov šterlingov. Hallam je sedel nepremično. Njegove mojstrsko obvladane poteze so samo malo izdajale, kakšne misli mu roje po glavi. Pol milijona! A Warne z vrtom. radi preureditve esdastiega obraba poceni naprodaj v aostJoi pni Kroni, JCrani. 1766 Ključavničarsko delavnico % Trnom potrebnim orodjem in »troji, na selo T»oane*De«m knafrn, odda« v nijrm zaradi nenadne smrti. Naslov-. A. Makušek, Boh. Ri-*rtau ms Na birmo ostanejo najbp& sporno: ure, siattama, katero kupite najceoetjše pr| Fr. P. Zajec, Unbfcjaoa, Stari tre 9. Vsa pleskarska in ličarska dela ksvršure točno, soridoo m po koo-kar etičnih cenah pod garancijo J. H L E B S pleskarstvo « frčaratvo UnbHaaa, Sv« Petra cesta 33. Kolodvor Vrhnika restavracija, kavarna In prenočišče se priporoča. 1680 Gramofonske plošče več komadov, se ugodno proda. Ogieda se dane« od 6-—7. r večer is jatri dopoldne. Stan in dom, 1643 Vita Horvat, pritličje. 1700 Posečajte boiel-restavracljo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, garaže, kopalnice, avto 50T Tesan les popolnoma suh, za takojSnšo uporabo, za stavbe ima stalno v zalo* Ti EKrija, dr. i o. z, Ljubljana — Dunajska C. 46, telefon štev. 2830. 47/T Marija Doseli manufakturna trgovina perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke. Sv. Petra cesta 26 L. Mikuš Mestni trg štev. 14 Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic * f<* u- i<« 111 ec Za birmo ure. zlatnina in srebrnkia s popustom 15 % pri Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15. Mtni pogntmi *vro& m T gk>br>lri žalosfi naznanjamo vsem sorodnikom, prTjateljem m zoancesn, da je nas nad vse ljubljeni Anton Sušteršič posestnik v Zg. Šiški dne 2, iuniia 1930 ob 10. uri zvečer, po kratkem, mukapolnem trp-lienfn, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 4. junija 1930, ob V? 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška št. 23, na pokopališče v Dravfle. Btegerrm pokojniku ohranimo časten spomin! UnMJana — Zg. Šiška, 3. jrniija 1930. 2alitJofi ostali* Velika izbira rabljenih InrksuEsih, tovornih avviomobLlov avtobesov, nadalje motociklov z in brce prikolice nudi po konku-remčnii cenah O. Zožek, Ljubijana, Tavčarjeva vi. M. 1731 Likanje moške aH ženske obleke 18.- Din Moško, damsko garderobo najh -treje zlika, kemično čisti, temeljito posije, napravi novo podlogo, todi obrne, da le ko-t nova. WaHec Exnre«a, LJobliana, Stari trg 19. Na tikanje se tanko počaka, posebna čakalnica. Pri večjem naroČilu se pošlje po obleko todi izven LJubljane. 1605 ). MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in rx>wšnikih najcenejši! Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATER & MIKE S, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) En ti an je, aftttriranje. p red t iskan je takoj! Prodaja lestencev in svetilk Vsled preureditve trgovskih prostorov bodem prodajal od 1. junija do preklica razne lestence in svetilke za jedilnice, spalnice, salone, kopalnice, za nočne omarice itd. po najnižjih cenah. dvan (Rogata} konces. elektrotehnično podjetje rattt tf£ 19, pc/eg n*m*ice Št. 20229 20. RAZPIS Mestna občina ljubljanska razpisuje popravo hi barvanje fasade »Mestnega doma« v Ljubljani. Proračun in vsi potrebni podatki se dobijo pri mestnem gradbenem uradu od 5. junija 1930 dalje med uradnimi urami. Pravilno opremljene in kolekovane ponudbe je vložiti do 7. junija do 11. nre dopoldne v mestnem gradbenem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 31. maja 1930. UoMe Josip ZtKtaottt. — Za mH—šmo tiskarno«: Pna J«aer£ek--Za ivo m JjnserfeUi daj lata: Oaoa ChratoL — Vsi v ljubi jami