Izhaja v Trstu TsaK petek ob 5. pop. Rokopisi so ne vračajo. Nefrankonna pisma se ne sprejemajo. UritBiStro li ipriTilitre ul. del Lavitoio St. 1,1. Telefon 18-67. 11—■ 11 Posamezne itev. os prodajal* po 6 štet. Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. sa vsaki mm. Za več nego lOkratno obj» vo pa po dogovoru. N aro čnina začelo leto K 4.—; za pol i> četrt leta razmerno. ■-------------------1| Glasilo „Narodne delavske organizacije41 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev44. Tajniško poročilo se je po kratkih pripombah odobrilo soglasno, nakar je tov. Podreka podal blagajniško poročilo. Iz tega poročila povzemamo, da je NDO imela v prošlem letu 19.556*32 K dohodkov, izdatkov pa K 19379*29, potem takem torej preb tka K 177.03. Skupnega denarnega prometa je bilo 38 935 61 K. Med dohodki vidimo m d drugimi postavkami vstopnino v znesku K 638'— in članarino K 8544*—, med izdatki pa upravne stroške v skupnem znesku K 9206*28, pri čemer so že tudi vračunjene plače društvenih nameščencev in pa najemnina za društvene prostore. Uradni stroški so znašali K 525*91, za časopise se je izdalo K 130*89, za podpore K 776 40, za ag -tacijo K 1076*20, pri čemer pa tvorijo velik del agitaciiske tiskovine in plačila za dvorano v Narodnem domu, kjer so se vršili shodi. Izkaz premoženja izkazuje aktiv 4841*19 K in ravno toliko pasiv. Inventar se ceni 1227 21 K, knjižnica pa na 020'— K. Ako se primerja premoženje koncem preteklega letu v znesku 4666*77 8 prejšnjim letom v znesku 7097*43 K, se je premoženje skrčilo za 2430*66 K. Na invtntarju se je letos odpisalo K 122*72, pri knjižnici pa K 52*—. Skupni račun „P odpornega zaklad a“ NDO izkazuje K 4497*24 dohodkov, K 4463 64 izdatkov, torej prest.mka K 33*60. Prometa je bilo skupaj K 8960’88 Med dohodki je članarina v zneskh K 2164'50, darila K 88*30, veselice 800 kron; med izdatki pa izkazuje račun med drugimi K 2603*10 podpor. Ta svota je veleznačilna, ker kaže, da je NDO izplačala več podpor, kakor pa Je prejela prispevkov od članstva, saj so podpore za K 438 60 višje, kakor pa vplačana članarina. Premoženje podpornega zaklada zn ša K 920 30 in se je napram prejšnjemu letu pomnožilo za K 290 24. Skupni račun lista »Narodni Delavec" izkazuje K 6922*27 dohodkov in 6901*56 K izdatkov, torej K 20.51 prebitka. Med dohodki pa ste svoti K 1123*39 in K 974*42 kateri je organizacija iz svoje blagajne vložila v blagajno lista. Razprodaja lista je donesla K 1408*88, naročnina K 1486*35, oglasi K 1421*— in darila ter razni dohodki pa K 514*03. Med izdatki je glavna točka tiskarna s svoto K 5094*39 in poštnina v znesku K 862*97. Ves denarni promet je iznašal K 13823*63. Izkaz premoženja lista »Narodni Delavec" izkazuje aktiv samo K 20*51, pasiv pa K 2380*91, torej K 2360 40 izgube, ki pa jo je pred vstm postaviti na račun prejšnjih let. K blagajniškemu poročilu se je oglasil k besedi g. Bolonič, ki se je čudil, da članarina z ozirom na toliko število članstva iznaša tako nizko svoto. Pojasnil je tov. predsednik, da število članstva, kakor je navedeno v tajniškem poročilu, velja za NDO z vsemi njenimi podružnicami, do-čim pa imajo podružnice svoje lastno denarno poslovarje, ki nima z denarnim poslovanjem centrali nič opraviti. Število članstva v Trstu pa iznaša nekaj nad 3000, ki pa so zlasti poteklo leto vsled že navedenih vzrokov, posebno vsled nezaposlenosti plačevali deloma zelo neredno svoje članske prispevke. Zato je tudi omenjena svota primeroma nizka. V imenu nadzorstva poroča nato g. dr. Gregorin, da so pregledovalci računov in nadzorstvo pregledali knjige in račune in našli vse v redu, vsled česar predlaga, da se da odboru v tem oziru absolutorij. Blagajniško poročilo se nato odobri in izreče absolutorij. Nato se preide k nadaljni točki dnevnega reda, poročilu strokovnega tajništva, Strokovni tajnik tov. Ekar poudarja pred vsem, da je NDO v poteklem letu posvečala svojo pozornost največ strogo strokovnemu delu, reševanju stanovskih vprašanj delavstva. Zato ni bilo v poteklem letu opažati toliko delovanja na zunaj, kakor je to m rda bilo v prejšnjih let b, pač pa več v notranjosti < rganizacije Delo je bilo razdeljeno po skupinah kakor so pač zahtevale vsakočasne potrebe delavstva. Splošna, vse tržaško delavstvo zadevajoča zad< va je bila samo ena, v katero je tudi posegla NDO, namreč volitve v okrajno b Iniško blaga no, katerih se pa po storjenih pripravljalnih delih ni udeležila, uvidevši, da bi bilo pod njeno častjo, ako bi se vmešavala v volitve v takih razmerah, kakor so bile tedaj v bolniški blagajni, kjer so socialni demokrati zlorabljajoč svojo ugodno pozicijo gospodarjev v bolniški blagajni kvarili pravilen izid volitev z vsem mogočim terorizmom, najhujšimi nepostavnostmi itd. Zato je NDO opustila svoj namen, da bi se udeležila volitev in je prepustila socialnim demokratom, da se omažejo s svojim terorizmom in nepostavnostmi. NDO je imela v Trstu tri krajevne skupine in sicer pri sv. Jakobu, v Rojanu in Škednju, delavstvo pa je bilo po svojem delu porazdeljeno v skupino „Lloyd“, »Sv. Marko sv. Andrej ', »mestno plinarno** in »prosto luko", dočim drugod zaposleno delavstvo ni imelo svojih posebnih skupin. Pred vsemi je treba omeniti tu skupino Llovdoveg a delavstva. Ko se je lansko leto raznesel glas o opustitvi, oziroma prodaji Lloydovih ladjedelnic, kar bi pomenilo velikanski udarec za delavstvo, zaposleno v teh zavodih je NDO takoj zavzela svoje stališče k temu vprašanju. Sklical se je na dan 25. novembra 1909 velik protestni shod, na katerem je Lloydovo delav.tvo najodločnejše zahtevalo, da se obrani domačemu delavstvu zaslužek na domačih tleh. Mesec pozneje se je vršil drug shod v istem namenu. Za tedaj so te protestne akcije imele toliko uspeha, da se je zagotovilo delavstvo, da ne izgubi svojega zaslužka v nobenem slučaju. Pozneje pa se je vendar pokazalo, da ta zagovila niso bila mišljena resno, kajti gotova stvar je, da se Llovdove delavnice na dosedianjem mestu opuste prej ali slej. Zastopnikom NDO in strokovnemu tajništvu se je s strani vodstva Ll< ydovih ladjedelnic in tudi s strani Lloydove uprave večkrat zagotavljalo, da bo vse sedaj zaposleno delavstvo tudi v novih ladijedelnicah dobilo posla. Prišlo pa je v zadnjem času do onega nesrečnega livarskega štrajka, povzročenega po socialnih demokratih, ki je imel za posledico večje odpustitve d lav-stva in to z motivacijo, da vsled štrajka livarjev ni dela za drugo delavstvo in sploh, da primanjkuje dela. Glede na ta položaj se je vršilo več shodov in sestankov, na katerih je delavstvo razmatralo položaj in zavzelo svoje stališče, vršili so se razni pogovori med strokovnim tajništvom in Lloydovo upravo, ki pa niso dovedli do kakega trajnega uspeha. Iz vsega tega je bilo razvidno, da Lloydova uprava začenja s postopno opustitvijo svojih ladjedelnic, pri čemer pa je vedno zagotavljala, da bo vse sedaj v Lloydovem arsenalu zaposleno delavstvo dobilo zaslužka v ladjedelnicah pri sv. Roku. Tako stoji stvar tudi še dandanes. Stvar strokovnega tajništva bo, da bo moralo z vso pozornostjo zasledovati nadaljni razvoj te zadeve in da bo pravočasno ukrenilo vse potrebno, da se zagotovila Llovdove uprave uresničijo, da de lavstvo ne ostane končno na cedilu. Vse-kako pa je tu treba poudarjati, da delavstvo samo ne kuže bogve kakega zanimania za svojo bodočnost in da ie nujno potrebno da delavstvo izpozna svoj resoi položaj, kajti sicer bi zaalo biti prepozno. V škedenjskih plavžih je delo za organizacijo silno težavno, to pa z ozirom na delavski material, ki se v tem zavodu silno menja in sploh nima dosti smisla za • organizacijo. Je tu namreč večina delavstvo, ki je izšlo iz tako slabih gmotnih razmer, večinoma Medjimurci in Bošnjaki, da je zadovoljno z najpičlejšim zaslužkom, samo da ga sploh ima. Temu delavstvu tudi ni na stalnem, dolgotrajnejšem zapo-slenju. Danes je tu, jutri ga zopet ni. Zato se tudi ni obneslo posredovanje NDO v zadevi novo uvedenega delavnega reda, zaradi katerega se je vršilo več shodov in sestankov. Dočim je namreč stalno tu bivajoče delavstvo kazalo največje zanimanje za stvar, se je ostalo delavstvo držalo ob strani, oziroma v svoji malomarnosti celo zaviralo celo akcijo, zlasti v zadevi odpustnega roka. Dočim je namreč vodstvo tovarne pristalo na postavni odpovedni rok pod pogojem, da tudi delavstvo ne zapušča dela brez odpovedi, se delavttvo ni brigalo zato, temveč brez odpovedi nadal)e zapuščalo delo, kar je imelo za posledico, da je tudi tovarna opustila odpovedni rok. Razmere se tudi sedaj še niso zboljšale in zato je organizacijsko delo med tem delavstvom enako težavno, kakor je bilo, in šteje organizacija slej ko prej med svojimi organizirane! večinoma le domače ali pa udomačeno delavstvo. Treba je tu pred vsem resnega izobraževalnega dela, s katerim bi se delavstvo privedlo v organizacijo in se v njem vzbudilo zanimanje za organizacijske zadeve sploh. Najmanj posla je dala strokovnemu tajništvu nad vsemi skupinami skupina »Sv. Marka in sv. Andrej n“. Bilo jo tu le nekaj posredovanj v osebnih zadevah posameznih delavcev, splošno pa iz delavstva v teh zavodih ni izšla nobena zahteva širšega pomeno. Skupina je sicer delovala vzorno. Seje, v katerih je bilo pomenka o razmerah v zavodu in drugih notranjih skupinskih zadevah, so se vršile redno, vse pa je kazalo, da so razmere v teh delavnicah napram drugim toliko ugodne za delavstvo, da ni bilo povoda za obširnejša posredovanja. Veliko posla so dale strokovnemu tajništvu razmere v mestni plinarni, Vsled vzrokov, o katerih ni tu mestu, da bi se razpravljalo o njih, je NDO v mestni plinarni, kjer je pred časom vladalo veliko zanimanje zanjo, izgubila skoraj popolnoma vsa tla. Stroko«no tajništvo je moralo začeti skoraj popolnoma iznova, saj je NDO ob ustanovitvi strokovnega tajništva štela v mestni plinarni le še 4 redne člane. Vršila se je nato cela vrsta manjših sestankov in sej, delavstvo se je začelo zopet živo zanimati za organizacijo in tako danes lahko rečemo, da je skupina mestne plinarne danes najboljša, najzavednejša skupina NDO. Organizacijsko delo v mestni plinarni, ki je last mesta, v katerem gospodari zagrizena italijanska večina, ni lahko. Težko je priboriti slovenskemu delavcu njegove pravice, ko uprava mestne plinarne protežira na vse mogoče načine drugonarodno delavstvo, zlasti pa celo ino-zemce, regnikole. A vendar se je posrečilo NDO pribori i narodnemu delavstvu ni delavstvu v plinarni sploh lepih uspehov. Vršil se je oni veliki boj proti načrtu, da bi Skedenjski plavži oddajali mestni plinarni skoraj polovica vsega plina, kar ga mesto porabi. Ni bila sicer preprečitev izvedbe tega načrta, po katerem bi prišla polovica plinarniškega delavstva ob svoj zaslužek, zasluga edino le NDO, pač pa v veliki meri. Vršil se je v tej zadevi shod za shodom, sestanek za sestankom. NDO ima tu zabeležiti neprecenljiv uspeh, da je tudi drugonarodno delavstvo izpo-znalo njene čiste namene in se brez pridržka priklopilo njenim korakom. Oni po-gubonomi načrt je pokopan za vedno. — Velik uspeh, ki ga zna ceniti le tisti, ki pozna razmere v mestni plinarni, je dosegla NDO tudi stem, da je mestna plinarna po njenem energičnem posredovanju sprejela zopet v delo št ri odpuščene slovenske delavce, kar je bilo doslej izklju- čeno. Organizacija se v plinarni razvija prav lepo. Je seveda še mnogo dela predno bo tu vživel slovenski delavec vse pravice, ki mu gredo, a NDO si upa s smotrenim delom postopno doseči še marsikaj, zanašajoč se pri tem na odločnost in zavednost delavstva. Živahno delovanje je končno razvijala NDO tekom celega leta med delavstvom v p r o s t i 1 u k i. Šlo je tu pred vsem za zboljšanje gmotnih razmer delavstva. Meseca novembra lanskega leta so se vršili trije shodi, katerih posledica je bila potem da se je vložila na trgovinsko ministrstvo spomenica, v kateri so bile izražene zahteve delavstva. Začetkom meseca februarja je prišel nato nekak odgovor na omenjeno spomenico, vendar pa še neobvezen. Vršil se je shod za shodom, sestanek za sestankom, na katerih se je delavstvo obveščalo o nadaljnih korakih, bilo je najraznovrst-nejšib posredovanj pri trgovinskem ministru samem, pri namestništvu in upravi javnih skladišč. Končno je vendar prišel definitiven odgovor na spomenico. Ministrstvo je ugodilo nekaterim zahtevam zlasti glede stalnega nameščenja, dopusta, stalnega de’a in pokojnine. Ostale zahteve so ostale še nerešene in stvar organizacije bo, da jih dovede do ugodne rešitve. Glede posredovanja v slučajih posameznikov je treba poudarjati, da je NDO prav v prosti luki imela n6broj takih slučajev, ki so se v veliki večini rešili ugodno. Omeniti je tu tudi treba onega velikanskega boja za zaposlenje domačega delavstva novi prosti luki. Če ne drugega, je NI tu dosegla, da se ni oddalo delo ka zadrugi, temveč da je vlada obdržala delo v svoji lastni režiji in zaposlila tudi nekaj slovenskega delavstva. Vršile so se v tej zadevi velikanske nepravilnosti s strani odločilnih činiteljev, o katerih pa se je svo-ječasno dovolj govorilo in pisalo, vsekako pa ostane ta točka še vedno na dnevnem redu in NDO ne bo zamudila trenotka da poseže pravočasno vmes v obrambo koristi narodnega delavstva. Toliko torej o delu v posameznih skupinah v Trstu. Strokovno tajništvo pa je bilo večkrat pozvano tudi k podružnicam, da sodeluje pri njih v utrditev organizacije. Zaradi nezdravih razmer se delo zunaj marsikje ni posrečilo, pričakovati pa je z vso gotovostjo, da organizacijsko delo zavzame vse drugačen obseg, ko se po potrditvi novih društvenih glavnih pravil izvede preorganizacija društva. Meseca julija se je vršil izredni občni zbor NDO., na katerem se je sprejel novi organizacijski statut, ki ga je NDO. obenem s prenovljenimi pravili predložila osrednji vladi v potrjenje. Preorganizacija bi se bila potem lahko izvršila že meseca septembra, toda vlada ni potrdila novih pravil in to le vsled nekaterih paragrafov društvenih pravil, ki so bili dobesedno povzeti iz starih, po tržaškem namestništvu potrjenih pravil. Tako je bilo vse delo, ki ga je imelo strokovno tajništvo s sestavo novega organizacijskega štatuta in tudi z vsemi pripravami za preorganizacijo, zastonj. Seveda se vlože nova pravila s primernimi izpremembami v najkrajšem času zopet v potrditev in sedaj je upati, da jih bo vlada potrdila. Nato se začne nemudoma s preorganizacijo, ki tvori glavni pogoj za ves bodoči napredek NDO, saj NDO raztegne na podlagi novih pravil in novega organizacijskega štatuta svoje delovanje na vse jugoslovanske dežele, zastopane v državnem zboru, kar znači zanjo velik prirastek na članstvu, na drugi strani pa zagotavlja izvedba strokovne organi-zacje, kakor je začrtana v novem organizacijskem čtatutu, najuspešnejši razvoj organizacije na tem polju. Pripravljeno je vse že za to preorganizacijo, treba je edino le, da potrdi vlada pravila, in potem se takoj začne z delom, ki bo postavilo NDO na precej drugačno stališče, kakor ga je zavzemala dosedaj, ki ji pa gotovo zagotavlja boljše uspehe, kakor pa jih je mogla izkazovati doslej. 2 Ker je s strokovnim tajništvom v naj ožji zvezi tudi društveno glasilo »Narodni Delavec", je dodal strokovni tajnik svojemu poročilu tudi poročilo o »Narodnem Delavcu". Poudarjal je, da se delavstvo vse premalo zanima za svoj list. Dočim slovenski delavec v Trstu kupuje danzadnevom poleg slovenskih dnevnikov tudi še »Piccolo" in druge italjanske liste, vendar se pa za svoj lastni list briga zelo malo. Saj se dogaja, da je tupatam prodanega v Trstu komaj po 200 izvodov »Narodnega Delavca", dasiravno bi gotovo prav vsak narodni delavec lahko utrpel na teden po 6 vin. za svoje glasilo. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da dolguje list lepo svoto, nad 2000 K, organizaciji, organizacija je morala torej iz svoje blagajne zakladati list in to zlasti v prvih dveh letih. Pesnica je, da se je odjemanje lista v zadnjem času toliko dvignilo, da bi sedaj list izhajal s svojimi lastnimi dohodki, toda tišči ga stari zaostanek. Izboljšale se bodo te razmere gotovo po preorganizaciji društva, ko se bodo pred vsem obvezale strokovne skupine na obligatno odjemanje lista, a vzlic temu je gotovo tudi sicer dolžnost ostalega članstva, da se v večji meri zanima za svoje glasilo. Ne zadostuje pa za zadovoljiv razvoj lista samo stalno odjemanje lista, temveč je treba list podpirati pred vsem tudi s stvarnimi, delavstvo in njegovo delo zadevajočimi dopisi, kar se dosedaj ni dogajalo, ali pa le v tako majhni meri, da je bila izpolnitev lista skoraj popolnoma prepuščena uredništvu samemu. Izpremembe je treba torej tudi v tem pogledu. Le ako se dasta listu ta dva predpogoja, mu je mogoče zagotoviti nadaljen razvoj, če je torej narodnemu delavstvu na tem, da bi se uspešno razvijalo njegovo strokovno glasilo, naj se ga trdno oprime, ga redno odjema in pa tudi podpira z dopisi. Svoje poročilo je zaključil poročevalec s pozivom na delavstvo, naj se ne da motiti po nikomur in ničemur, temveč naj se oklene organizacije in njenih institucij, ustanovljenih le njemu v korist, in naj se vedno zaupno obrača na organizacijo, ki je vedno pripravljena posvetiti vse svoje moči pravicam in koristim delavstva. Poročilo se odobri brez pripombe. Sledila je na to nadaljna točka dnevnega roda volitev odbora. Predsednik tov dr. Mandič je pred vsem poudarjal, da so se v zadevi sestave kandidatne liste vršili sestanki zaupnikov. A na končnem volilnem sestanku se je potem sprejela kandidatna lista, kakor je na razpolago članom. K besedi se oglasi g. Engelman, ki predlaga, naj bi se prekinil občni zbor in se preneslo nadaljevanje na poznejši čas, da bi se člani mogli natančnejše dogovoriti o sestavi novega odbora, zlasti z ozirom nato, da na kandidatni listi ni oseb, ki so dosedaj vodile organizacijo. Oglasi se nato g. J e d 1 o v s k y in tudi drugi člani, ki vsi žele, da bi tov. dr. Mandič tudi še nadalje prevzel predsedstvo organizacije. Tov. dr. Mandič izjavi nato, da nikakor ne prevzame več predsedstva, da je to njegova trdna, neomahljiva volja, delovati pa hoče slej kakor prej z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi v prospeh organizacije. Ugovarja tudi g. Engelmanu, da bi se prekinil občni zbor, kajti volilni sestanki so bili tako razglašeni, da se jih je mogel udeležiti vsak član Ako komu ne ugaja kaka oseba na kandidatni listi, naj prečrta dotično ime in napiše drugo. Volitev je tajna, naj torej volilci sami odločijo. Ker je g. Engelman nato umaknil svoj predlog, se je vršilo glasovanje. Po Bkoraj enournem skrutiniju je tov. dr. Bmčič proglasil sledeči izid volitev: Oddanih je bilo 187 glasov. Za predsednika je bil izvoljen pravnik Ivai Marija Čok s 155 glasovi. Za o d b o r n i k e pa so bili izvoljeni sledeči: Odborniki: Babič Anton, delavec v teh. zavodu; Bonano Fran, uslužbenec v ladjedelnici pri sv. Marku; Jaklič Jvan, železničar; Jedlovsky Josip, odvetniški kandidat; dr. Kisovec Vekoslav, pravnik; Kodela Anton, mehanik; Krapjc Franc, asistent c. kr. javnih skladišč; Natek Anton, delovodja v tovarni »Linoleum"; Pregaro Rudolf, zidar; Sajina Josip, delavec v „Lloydovem“ arsenalu; Sosič Andrej, odvetniški kandidat; Škulin Alojz, delavec v mestni plinarni. Za namestnike: Ferluga Ferdinand, pismonoša; Kovač Franc, uradnik pri »NARODNI DELAVEC". „Lloydovem“ registru; Mahne Josip, pre-mikač v prosti luki; Slavec Vladislav, mehanik v „Lloydovem" arsenalu. Za nadzornike: Babič Josip, delavec v „Lloydovem“ arsenalu; Dr. Brnčič Fran. odvetnik; Ferluga Štefan, nadučitelj; dr. Gabršček Fran, odvetniški kandidat; dr. Gregorin Gustav, odvetnik. Za namestnika nadzornikov: Mahorčič Ignac, volar v prosti luki; Rebec Ivan, težak c. kr. javnih skladišč. Za pregledovalce računov: Šorn Josip, zasebni uradnik; Turk Anton st., težak ; Velušček Josip, zasebni uradnik. V razsodišče: dr. Mandič Josip, odv. kandidat; Mladovan Josip, težak: Može Peter, delovodja. Po končani volitvi vpraša tov. predsednik izvoljene, ali sprejmejo izvolitev. K besedi se oglasi tov. Jvan Jaklič* ki se zahvali za zaupanje, ki ga mu je izkazalo članstvo z izvolitvijo, vendar pa najodločnejše odkloni sprejem odbor-ništva. Hoče sicer z vsemi svojimi močmi delovati v prospeh članstva, a ne kot odbornik, temveč kot navaden delavec. Enako izjavi tudi tov. Pregare, da ne sprejme izvolitve. Isto izjavo je podal že prej g. dr. Kisovec. Ostali izvoljeni so sprejeli svoja mesta. Ker je bila že pozna ura, skoraj polL noči, se k zadnji točki dnevnega reda »razno" ni priglasil nihče k besedi, vsled česar je predsednik tov. dr. Mandič zaključil občni zbor z zahvalo članstvu na udeležbi, želeč obenem novemu odboru najboljših uspehov in poživljajoč vse narodno delavstvo k skupnemu delu za skupne koristi. * ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Gospodarske razmere železniških uslužbencev. O tej točki dnevnega reda je na kongresu »Lige" poročal predsednik »Zemske Jednoty zfižencu drah" t. Vojna. V začetku svojega poročila je obžaloval, da zaradi kratko odmerjenega časa v svojem poročilu ne more obsežnejše govoriti o vseh upravičenih zahtevah železniških uslužbencev, zadevajočih njihove gospodarske razmere, pripomnil pa je, da je organizacija izdala obsežen memorandum na železniško ministrstvo, v katerem je obseženo vse, kar dandanes tišči armado železniških uslužbencev. V nadaljnem je na drastičen način opisal bedni položaj delavstva in nevzdržljivost sedanjih nizkih plač, ki niso v nikakem razmerju z današnjo draginjo. Da je n. pr. za prožnega delavca določena temeljna dnevna mezda na 1 K 70 stotink, ni samo žalostno za delavca, temveč naravnost sramota za državo kot delodajalko. Ako se primerja mezda delavcev pri stavbeni obrti z mezdo delavcev pri železnici, se takoj razvidi, koliko slabše so plačani železaiški delavci kakor pa oni. In pri vsem tem ni danes več dana možnost delavcu c. kr. državnih železnic, da bi se otresel tega suženjskega jarma, kajti tako se je odlok c. kr. ravnafeljstva v Pragi z dne 16. julija 1907, št. 90, s katerim mu je bil dovoljen vstop v postajno službo, zopet razveljavil, in delavec je obsojen v to, da ne more nikdar upati, da bi si kedaj mogel zagotoviti sebi in svoji družini lepšo, gotovejšo bodočnost. Popolnoma zastonj so bile dosedaj vse zahteve po izdanju češkega službenega reda, ravno tako tudi še do dandanes ni urejen delavni čas in čas odpočitka ter odškodnina za nadurno delo. Z vso pravico zahtevamo stalno nameščenje vseh uslužbencev in to v interesu zavarovanja delavstva, kakor tudi v namenu, da se zviša interes delavstva za delodajalca temu v korist. Država mora biti vzor delodajalcem, ne sme trajno zaposlenega nameščenca zadrževati v dninarskem razmerju, temveč si ga mora kot preizkušeno moč zagotoviti in mu dati na drugi strani popolne eksistenčne pogoje. Cela vrsta nepretrgoma zaposlenih uslužbencev in delavcev čaka zastonj stalnega nameščanja in mora živeti v negotovosti. K tem zlim pojavom pa se še priključile nadaljno zlo: obsežno odpuščanje in menjavanje delavstva po zimi. Tu pač ne moremo drugače, kakor da ostanemo pri svoji stari zahtevi — ko že priznamo dejstvo, da po zimi ni mogoče zaposliti vsega po leti'zaposlenega delavstva — da se ne odpuščajo in izmenjavajo oni delavci, ki so bili že skozi 6 mescev nepretrgoma zaposleni. Je res žalostno znamenje za državo, da v času, ko zasebni zavodi izganjajo cele legije nezaposlencev z dela, še pomnožuje te vrste, namesto da bi se potrudila to zlo ublažiti, zmamšati. Stem pa je v zvezi po novi praksi še ta posledica, da z dela odpuščeni delavec izgubi možnost doseči članstvo v provi-zijskem fondu, kar ima poguben vpliv na zavarovanje za starost in nesposobnost za delo. Kar se tiče članstva v provizijskem fondu, je pravično, da bi se ne odpovedalo delavcu, ki je bil zaposlen celo leto, in da bi se mu priznale enake pravice kakor defenitivnemu osobju, četudi bi se morali zato primerno zvišati prispevki v provizijski zaklad. Za prožne delavce rokodelce zahtevamo, da bi se postavili v enak položaj, v ka-koršnem so delavci v delavnicah in za vse delavstvo zahtevamo uniformo kot varstvo proti neugodnemu vremenu. Te pojave je treba označiti kot naravnost nezdrave in nadalje nevzdržl ive. Za kurilniško delavstvo zahtevamo 54 urno delamo dobo v tednu in popoldansko delo v soboto naj se plača kotdelo čez uro. — Kar zadeva uslužbence z ozirom na v zadnjem času izdano avtomatiko, moramo vnovič in vnovič zahtevati odstranjene velike krivice, katera se je zgodila starim uslužbencem, na katere se pri ureditvi plač niso prav nič ozirali in so jib — veterane okriljenega kolesa — molče prezrli. Za nje zahtevamo izredno napredovanje. Pred vsem pa moramo protestirati proti odloku c. kr. železniškega ministrstva dne 31. oktobra 1907, št. 55.099/13, b katerim je omejen prehod uslužbencev v višjo kategorijo uslužbencev ali podurad-nikov. Zakaj bi moralo biti zabranjeno zmožnemu, inteligentnemu uslužbencu, ki je pokazal s celo vrsto let svoje zveste, zanesljive službe svojo sposobnost, da zavzame višje mesto, da bi položivši izpit tudi teoretično izkazal svojo usposobljenost, da bi mogel doseči potem zase in za svojo družino lepši in boljši položaj ? Zakaj bi se morala ubijati v zmožnem, sposobnem človeku častiželjnost, ki gre za tako plemenitim ciljem, zakaj bi mu moralo biti ognjušeno, kar ga povišuje in ga dela plemenitega in vnetega živitelja rodbine? Soclalnodemokratlčna zavijanja. V svojem »Železničarju" z dne 15. oktobra so se socialni demokrati zopet pokazali v vsej svoji brezmejni hinavščini. Saj je vendar znano, kako nesramno so hoteli kvariti in tudi kvarili uspeh pasivne resistence pri južni železnici, a sedaj, ko imamo uspehe pasivne resistence pred seboj, ko vemo, kaj smo zahtevali in kaj smo dosegli, sedaj pridejo socialnodemo-kratični krumirji in vpijejo po svojem »Železničarju", da je vse to njihov uspeh — mi bi rekli — njihovega krumirstva. Pišejo namreč, da je »njihov* strokovna organizacija imela že pred 20, septembrom zagotovilo, da se bo zahtevam delavstva ugodilo in je k temu zagotovilu 20. sept. še nekaj pridobila". Ali ni to naravnost škandalozno Sprevračanje in zavijanje resnice. Tisti ljudje, ki so nasprotovali v pasivni resistenci stoječim železniškim uslužbencem na vse mogoče načine, ki so zahrbtno spletkarili pri ravnateljstvu južne železnice, ti ljudje so se sedaj kratkomalo polastili uspehov, ki jih je dosegla pasivna resistenca. O, seveda saj jim verjamemo, da so potem, ko je stopilo drugo, nesoci&lnodemokratično usluž * benstvo s svojimi zabt vami na dan, prav pridno beračili okrog ravnateljstva, naj bi se ugodilo kaki njihovi zahtevi, češ da bi potem mogli tudi izkazati kak uspeh. No, morda je ravnateljstvo res ugodilo kaki njihovi prošnji, ki se je strinjala z zahtevami v pasivni resistenci stoječih organizacij, ker je bilo itak pripravljeno ugoditi enaki zahtevi koaliranih organizacij, in za to skledo leče že drugim namenjenih zboljšanj so potem socialnodemokratični Judeži izdali koristi železničsrstva ter obljubili generalnemu ravnateljstvu, da bodo z vsemi svojimi močmi delali proti pasivni resistenci Na tak izdajalski način so ti patentirani krumirji prišli do svojih, drugim ukradenih »uspehov", s katerimi se sedaj bahajo. Pa poglejmo nekoliko natančnejše, kako je s temi »njihovimi" uspehi. .Železničar" navaja kot prvi tak uspeh nove določbe v zadevi dopustov. Med drugimi zahtevami koaliranih organizacij je bila tudi zahteva v z »devi delavskih dopustov, in prav Z. J. Ž. je bila tista, ki je prav posebej zahtevala ureditev tega vprašanja In uredilo se je res tako, kakor smo stvar že objavili v našem listu. , Nadaljna »zasluga" socialno demokratičnih zahrbtnežev je tudi »posmrtna cetr za delavce. T Imenitno! Bil je pa predsednik Z. • Ž. tov. Hochmiillor, ki je pred vsem« >•* vil to delavsko zahtevo upravi južne žele niče in prav edino posredovan u Z. • Ž. se imajo zahvaliti delavci, da bo 0 doslej njihovi zaostali dobivali posmrtno četrt. . . Radovedni smo tudi, zakaj ničar" tako previdno molči še o nadaljn111 socialnodemokratičnih »uspehih", zlasti n. pr. o onem ki je za tržaško železniško de lavstvo največjega pomena. Ali mu vendar zavijanje in laž ne more tako gladko izpo® peresa, da bi si prilastil še ta uspeh P8 sivne resistence, oziroma posredovanj8 Z. J. Ž. « Za prožne delavce v Trstu je Z. J' Ž, zahtevala zvišanje minimalne dnem6 plače od K 2’70 na K 3*30. Uprava južne železnice sicer ni ugodila v polni meri tej zahtevi, vendar pa je zvišala m i n malno plačo prožnih d e 1 *v' cev v Trstu od K 2.70 na K 3 torej za 30 stotink, kar P®' menja g o t o v o pr e c e j š n j e zboli' šanje. In da enkrat za vselej zamašimo ust8 rdečim tatovom tujih uspehov, naj n»T0' demo zahteve koaliranih organizacij v zadevi železniških delavcev in uslužbenci kar jih še nismo. Evo jih : Uvedba mezdne avtomatike z zviša' njem dnevne mezde za 20 st. vsako I®*0, Splošno zvišanje dnevne mezde za vinarjev. Stalno nameščenje delavcev naj se iz* vršuje strogo po službeni starosti. Provizorično in stalno nameščeni de' lavci naj dobe v roke mezdno ozirom8 delavno pogodbo po predlaganem vzorcu Subakordantom, ki so že tri leta zaposleni pri južni železnici, se mora dovoliti vstop v penzijski inštitut enako drugi® delavcem. Uslužbencem se dovoli, da sami sme]0 določiti, koliko let od on h, ki so jih od' služili pred svojim 35. letom starosti, hočejo doplačati v provizijski inštitut. Ured tev službenega turnusa na prog1 po normah državnih železnic z najobšir-nejšo uporabo 12 - 24 urnega načina (1* ur službe, 24 ur odpočitka). Dijete, potniue in premestnine se morajo sporazumno s personalno komisijo urediti do 1. novembra. Uvedba tantjem v kurilnicah in delavnicah po predlogih personalne komisije. Dovolitev prostih dnevov med tednom namesto ob nedeljah, kakor to želi uiluž-benec sam. Priznanje 6 K pavšala za prvo nabavo pisalnih potrebščin. Vsi z dekretom in letno plačo nameščeni uslužbenci se m rajo zenačiti z definitivnimi nameščenci, kolikor se to še ni' zgodilo. Pavšal za uniformo naj se zviša na visokost pavšala c. kr. državnih železnic. Pri ravnateljstvu naj se nameščajo 1® taki us užbenci, ki so že 10 ltt službovali na progi. Izjeme naj veljajo le za sinove uslužbencev, ki po izreku železniškega zdravnika niso zmožni za prožno službo. Za vse kategorije se zahteva skrajšanje nošnje uniforme. Za vse poduradnike naj se uvede službena bluza, plašč za deži poletna uniforma in kratek kožuh. Pisarniški ekspedijenti naj se ne silijo, da bi nosili uniformo, temveč naj se jim prizna r-lutum. Nenameščeni zapisovalci vozov naj dobe uniforme, čas nošnje naj se skraiša za bluzo na eno leto, za suknjo na dve leti. Skladiščnim paznikom naj se skrajša provizorična čakalna doba. Pri imenovanju prostornih mojstrov s® je treba ozirati na najstarejše nadpremi-kače. Začetna dnevna mezda pisarjev bodi 3 K; po dveh letih službe se imenujejo z% pisarniške pomočnike z začetno plačo 1100 K in pripadajočo stanarino negled® na njihovo vojaško službovanje. Cele vrste zahtev, nanašajočih se nft poduradnike in podobne kategorije ne navajamo. Iz vs*ga tega pa je razvidno, koliko upravičenih zahtev je stavila koalicija? in koliko je tudi potem res dosegla. Navedli tu nismo seveda onega, kar smo ž® prej obširnejše navedli kot doseženo. Sedaj pa vprašamo železniško delavstvo in uslužbenstvo: ali je še mogoč® verjeti ali zaupati kaj ljudem, ki se vzpričo tako jasnega krumirstva, kakor so g® I uganjali socialni demokrati ob priliki Pa' * jivne resistence pri južni železnici, š* drZ' „ NARODNI DILAVEC.“ nejo na tak nesramen način izkrivljati resnico in naravnost krasti uspehe, katere so dosegli njihovi nasprotniki s svojim odločnim nastopom. Da, res, večje nesramnosti si pač ni mogoče misliti, kakor da se kdo, ki je z vsemi svojimi močmi nasprotoval, da bi se kaj doseglo, potem še baha, da je on dosegel, kar se je doseglo. Radovedni smo le še, koliko naših uspehov si bodo še prilastili ti zavijači po 1, novembru, ko pride odgovor na dosedaj še nerešene zahteve koalicije, za katere pa je ravnateljstvo obliubilo, da odgovori nanje do 1. novembra Toda naj bo dovolj o tej gnusni so-cialnodemokratični gonji za delavci in uslužbenci južne železnice, ki jih hočejo s takimi nesramnimi sredstvi zvbitu v svojo organizacijo ali pridržati v njej. in končajmo naj s tem. da opozorimo te social-nodemokratične srake na ono basen o sraki, ki se je nakitila s pavovim perjem. Le verjamejo naj, da tudi njim ne bo oBtalo niti eno peresce, da bodo kmalu stali pred vsem našim slovenskim železničar stvom oskubeni do svoje gole rdeče kože v vsej svoji sramoti! zjž— O delavskih razmerah pri drž. železnici nam pišejo: Delavec ostane trpin pa naj bo prožni, ali skladiščni, to je evidentno. Sedaj, ko se bliža zima, se bode število delavcev na progi zmanjšalo. Dosti jih bo moralo ostati doma za pečjo. Vprašanje pa je: kdo iz med tistih gospodov bo vprašal, ali bo imel ubogi železniški delavec čez zimo kaj v usta diati in njegova družina. Ako potrebuje železniška uprava po leti delavce, gotovo ima tudi dela zanje po zimi. Ali to je varčevanje, podla štedljivost, da za njo ni primerne besede, ki bi jo dostojno ožigosala. Železniška uprava je dolžna, da preskibi delavcu na progah tudi po zimi delo. Ona mora vedeti, da delavec po zimi ne živi od zraka, da se ne more zariti v zemljo, ali se zalizati kakor polž. Koliko bi se lahko prihranilo, ako bi se vsi penzijoniBti, ki imajo poleg mastne penzije še lepo plačo, ki le lenobo pasejo po pisarnah, postavili res v pokoj in ne da še vlečejo denar in drugim odjedajo kruh. Tukaj naj bi se varčevalo in iz tega denarja bi se lahko plačevali delavci. Delavci v skladiščih imajo malo bolje, ker dobč vsak dan plačan in tudi nedelje, ali tisto plačilo, naj si bo pri tem, ali onem, je tako minimalno, da pri dandanašnji draginji ne more izhajati, posebno še, ako ima družino. Omeniti je treba, da imajo na progah po zimi malo dela, a v skladiščih preveč, tako da morajo delati čezurno delo, a brez čezurne plače, torej zastonj. Radi tega se je na kongresu v Pragi tudi govorilo in je st ar že predložena c. kr. žel. ministrstvu, da se čezurno delo plača in da tudi po zimi delavcem delo in zaslužek. Ako se nam ne bode ugodilo, kar se je že zahtevalo, potem bomo primorani tudi mi zagrabiti za orožje. To orožje ne bo puška, ali sablja, ne, ampak vzeli bodemo v roko predpis, knjigo in delali po tistih knjigah, iz katerih smo se učili in napravili izpite. Za enake dolžnosti morajo biti enake pravice. Ako mi opravljamo svojo dolžnost, imamo tudi pravico zahtevati, da se nam plača tako, kakor zahteva naše delo, naš stan. Naše delo je težavno, za vsakim korakom je odgovornost. Za naše pravice moramo skupno delovati z geslom: „Vsi za enega, eden za vse!“ zjž— Socialno-demokratlčno beračenje. Prokleto sluha pa mora res presti v ulici Boschetto, da na tak način skušajo mašiti luknje v svojih blagajnah, kakor se to dogaja prav sedaj. Kar dosedaj namreč niso mogli doseči s terorizmom, hočejo doseči z beračenjem. To se zlasti dogaja pri južni železnici. Kar zmislijo se in napišejo na par pol paprirja priimke delavcev in potem tekajo s temi polami okrog delavcev beračit zdaj za Petra, zdty za Pavla. Zadnjič so beračili, da bi mogli iti na Dnnaj, najbrž častitat Tomšiku in Weiglu na njihovem .oberkrumiratvu“. Potem so bera čili za Ljubljano, menda da bi šli častitat vladi, da je razpustila tam narodno organizacijo. Naj bi vendar malo pregledali blagajno, ali jo jim niso morda miši pregrizle, da ne drži več. To je posebno sedaj potrebno, ker bo najbrž treba zopet iti častitat in to celo na Francosko onemu so-cialnodemokratičnemu ministru Briandu, ki je proti stradajočim železničarjem poslal vojaške bajonete in vtaknil vso Bilo železničarjev v ječo. Torej le hitro poglejte blagajno in potem pa le zopet beračit! zjž— Delo v predorih je gotovo najtežavnejše delo, kar ga je sploh pri železnici. To občutijo zlasti vsi uslužbenci in delavci c. kr. državne železnice ne progi Trst—Jesenice, zlasti pa oni, ki opravljajo svojo službo in delo v Bohinjskem predoru. Prožni mojster in predorski čuvaji dobivajo za njih težavno in zdravju silno škodljivo peturno službo tako skromno doklado, da je ni vredno imenovati. Ša slabša pa je stvar pri delavcih, katerim se njihovo peturno delo podaljšuje že na osemurno in imajo za to svoje delo v večnem dimu in slabem zraku, v vedni življenski nevarnosti zaradi križanja vlakov v predoru naravnost sramotno nizko doklado 40 vinarjev. Ljudje pri tem napornem delu trpe toliko na svojem zdravju, da iz vsakega že gleda prava jetika. Kaj naj pa še le rečemo o prožnih vzravnjevalcih! Celih osem ur se mora revež valjati po progi, gledati nato, da gre delo od rok, odgovoren je za vse, a ne dobiva niti vinarja doklade! To pa zato ne, čaš ker ni vedno v predoru, ker ni stalno nameščen za predor, dasiravno se najde komaj en dan v tednu ali pa niti ne, da ne bi moral delati v predoru. Tu se pač neha vse. Pripravljeni smo zastaviti vse svoje sile, da se enkrat za vselej odpravijo te neznosne razmere in da ubogi trpini dobe, kar jim gre po vsej pravici. zjž— Sestanek zaupnikov. Odbor Z. J. Z. vabi vse zaupnike na tržaškem državnem kolodvoru, da se zanesljivo udeleže zaupnega sestanka, ki se vrši v torek, dne 25. t. m. točoo ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih, ul, Lavatoio št. 1. zjž— Zahvala. Podpisani sem prejel v slučaju svoje bolezni od centrale Z. J. Ž. K 3'20, od podružnice Z. J. Ž. „Rihem-berk“ pa K 6'— podpore, zakar se naj-prisrčn9jše zahvaljujem centrali in podružnici ALOJZIJ ROJC zjž— Zahvala. V slučaju svoje bolezni sem prejel od centrale Z. J. Ž. podporo v znesku K 11'—, za kar se ji naj-priBrčnejše zahvaljujem. ALOJZIJ FURLAN član podruž. Z.J.Ž., „Rihemberku. njena. Pričakujemo pa, da bo ministrstvo po spremembah, ki so se napravile v pravilih, potrdilo pravila, nakar se potem takoj začne s preorganizacijo društva. d— Polovična voznina. Kakor smo svoj čas poročali, se je strokovno tajništvo NDO obrnilo v smislu nove tarifne določbe c. kr. državnih železnic na tržaško ravnateljstvo c. kr. državnih železnic, da bi priznalo NDO kot posredovalnico za delo. Te dni je NDO sprejela odlok ravnateljstva državnih železnic, s katerim se priznava NDO pravica za izdajanje izkaznic za dosego vozne ugodnosti za delavstvo, kateremu preskrbi N DO delo. S tem je torej dosegla NDO za svoje članstvo veliko ugodnost, da se more delavec na podlagi izkaznice, ki jo izda strokovno tajništvo, peljati za polovično vozno ceno do onega mesta, kjer mu je NDO poskrbela delo. Izkaznice veljajo samo za vožnjo nad 50 kilometrov. Ako vzamemo Trst kot izhodišče potovanja, more strokovno tajništvo izdati izkaznico n. pr. le za vožnjo od Prvačine, ali Buzeta dalje. Izkaznice pa izdaja strokovno tajništvo za vsak slučaj posebej tudi vsem zunaojim podružnicam, tako da more n. pr. član NDO v Gorici z izkaznico dobiti polovično vožnjo v Trst ali Pulo, ali sploh kamor Bi bodi po državni železnici do mesta, kjer mu NDO preskrbi delo. Z ozirom nato da bo po preorganizaciji dobivalo članstvo NDO iz podpornega zaklada podporo za slučaj potovanja, bo ta nova ugodnost toliko pripomogla članstvu, da bo skoraj popolnoma brezplačno lahko prišlo na novi kraj svojega zaslužka. Gotovo ugodnost, ki bo tvorila novo privlačnost narodnega delavstva za NDO. d— Društveni shod v Škednju priredi NDO prihodnjo soboto, dne 29. t. m., ob 8. uri zvečer v prostorih gospodarskega društva". Na dnevnem redu je več važnih društvenih zadev, zato vabimo delavstvo, da se udeleži shoda v čim naj-obilnejšem številu. d— Sestanak skupine „Sv. Marko sv. Andrej" se vrši obenem s sejo skupinskega odbora jutri, v soboto, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. Prosimo točne in in polnoštevilne udeležbe. d— Sestanek zaupnikov NDO, ki se je vršil v sredo, dne 19. t. m., se na- Domače vesti. d— Preorganizaclj^ MJ . je vložila nanovo svoja izp/Cu.jujcu^ giavna pravila v potrdilo ministrstvu za notranje zadeve in sicer dne 11. t. m. potom tržaškega, namestništva. Dj 12. novembra morajo biti pravila potrjena ali pa zavr- daljuje v sredo, dne 26. t. m. Prosimo vse one, ki so bili povabljeni k sestanku dne 19. t. m, da se udeleže tudi tega sestanka, ki se vrši točno ob 7. uri in pol v društvenih prostorih NDO v ul. Lavatoio št. 1. d— Sestanek članstva ND3 v Solkanu se vrši v soboto, dne 29. t. m., zvečer v svrho osnovanja samostojne podružnice. Vabimo članstvo, da se udeleži sestanka v polnem številu, ker se bo na sestanku razpravljalo o pravilih podružnice ni uvedbi podpornih zakladov. d—Javen shod proti draginji priredi NDO v nedeljo, dne 30. oktobra, do-poludne v Gorici. Natančnejši čas in kraj shoda se naznani pravočasno v dnevnem časopisju. Po shodu se vrši zaupen sestanek zaupnikov goriške NDO, na katerega vabimo vse zaupnike in prijatelje NDO v Gorici. d— Razmere cestarjev v tržaški prosti luki. Od leta 1904, ko so se službene razmere uslužbenstva c. kr. javnih skladišč in c. kr. davčne uprave v Trstu pravno uredile, pa do danes je položaj cestarjev, nameščenih v področju o. kr. javnih skladišč, ostal bistveno peizprenjenjea, Dočim se je vsem dragim kategorijam in skupinam zajamčil prehod iz stanja provi-zornosti v stanje stabilnosti po preteku gotovega števila službenih let, ne obstoji glede cestarjev nobena določba, ki bi jim dajala pravico doseči položaj stabilnega nameščanja. Enake razmere vladajo glede cestarjev tudi glede starostnih doklad Medtem ko se je v najzadnjem času za ostale uslužbence c. kr. javnih skladišč in c. kr. glavne davčne uprave preosnovala odredba, tičoča se starostnih doklad, in so se storili deležni teh poboljškov ostali uslužbenci, so se morali izključiti od dobivan a starostnih doklad vsi cestarji brez izjeme iz enostavnega razloga, ker sedaj v veljavi stoječi službeni red ne obsegi tudi cestarjev. Čisto nič na boljšem niso cestarji v oziru pokojnine. Tudi tukaj je opaziti zapostavljanje tistih v primeri z drugimi uslužbenci. Ta razmotrivanja stoje v kričečem nasprotju z razmotrivanjem, da so ravno cestarji tisti, ki so najbolj izpostavljeni nevarnostim, ustvarjenim po tržaškem podnebju in po zahtevah službe. Služba cestarjev sili vsakega posameznika, da vrši svojo službo pod milim nebom od ranega jutra do večernega mraka. Dočim morajo v let- V CENE ZMERNE. C« c o « ' roke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Popisani prevzel naznanja sl. občinstvu, da j® pekarno in slaščičarno ui. Molin Grande štv 9. kjer ima na razpolaso tr.krat ra dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Joalp Taufiar Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TKST - ulic« Giosue Carducci 11. - TRST Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo najnovejšega jesenskega in zimskega blaga. Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, Ulsker, Eaglan) površnikov, zimskih jopičev, jo-1 pičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepre-* močljive pelerine i. dr. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d. Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kov«če, strojevodje in mehaniste. Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost. udani V. DOBAUSCHEK. A.USTRO-AMERIKAHA - TRST __ Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 5. novembra parnik .Alice" Nowi-York via Patrasso-Palermo. 10 mvembra p rnik ,Atlanta1 v Buenos-Aire-i via A!m ir a-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in iuksozniml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Mollu TPlooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. g Cene nizke ATTl^l to« Konkurence Velika zaloga 2 manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5. V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške .in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svibnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA ^NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakih zadržkov, poskusiti in se prepričati .. J A 1> K A IV S K A BANKA v TRSTU - Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VSE D^OSTfiE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIORITETE. DELNICE, SREČRE i. t. d.) ____VALUTE m DEVIZE----------- PRED UJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. :==== Uradne ure s 9 — 12 14' VLOGE NA KNJIŽICE — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI _ _ DOKUMENTOM VKRCANJA.-------- 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADBAN8KA“ - Tr«t. — Telefon: 1463 ln 973. ====== Eskim menic ie ietaso, borna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica ____ ——v J* ti t¥l_ .