7 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino dr. Albert Halász Števan Küzmič in Slovenci v Šomodu premoči katoliške cerkve in plemičev, mnogi pri­ padniki evangeličanske in kalvinske veroizpove­ di slovenske narodnosti preselili v Šurd in druga bliž nja naselja, kjer so po vojnah s Turki v opus­ tošenih krajih dobili neobdelana zemljišča raznih plemiških družin. 1 Tam so lahko svobodno izražali svojo versko pripadnost, si zagotovili duhovno os­ krbo in šolstvo. Naseljevanje protestantov se je pri­ čelo leta 1718 z nekaj družinami, ob koncu 18. sto­ letja je kolonija štela okoli 2000 Slovencev . V endar to ni bilo prvo preseljevanje Slovencev v te kra­ je. Prvi katoliški Slovenci so se v naselja Agarév, Háromfa in T arany naselili okrog leta 1624, potem, ko so T urki leta 1600 zasedli V eliko Kanižo in so bila prek murska in porabska naselja izpostavljena tur­ škim vpadom. V preteklih stoletjih so se tisti, ki se niso več vrnili v rodne kraje, med večinskim pre­ bivalstvom, sploh v obdobjih, ko niso imeli slo­ venskih dušnih pastirjev, postopoma skorajda v celoti asimilirali, se izselili v druge kraje, npr. v Ameriko, v Budimpešto in drugam. Po terenskih raziskavah Marije Kozar–Mukič je bilo leta 1990 v naselju Tarany in okoliških vaseh še približno 300 prebivalcev, ki so govorili prekmurščino, in sicer dólinsko narečje. 2 Takrat, ko so v 18. stole­ tju med njimi delovali tudi slovenski duhovni vo­ 1 Anton Trstenjak, Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem: zgodovinska, narodopisna in književna črtica (V Ljubljani: samo- zal., 1905). 2 Marija Kozar-Mukič, „‚Zaj lepau pride ono, ka mergémo, pa nede nas več?‘: (Slovenci v Toranyu)“, Zbornik soboškega mu- zeja, št. 1 (1991): 101–10; M. Kozár Mária, „A magyarországi szlovének (Letelepedésük, múltjuk, jelenük)“, Vasi Szemle 53, št. 4 (1999). Članek ob 300 letnici rojstva pomembnega slo­ venskega protestantskega pisatelja in prevajalca, duhovnika, učitelja Števana Küzmiča (okrog 1723, Strukovci – 22. 12. 1779, Šurd) povzema za razume­ vanje kulturnozgodovinskih okoliščin kraja in časa njegovega delovanja nekatere podatke o tem, v ka­ kšnem okolju, kje med Slovenci je ustvaril svoje najpomembnejše delo, prevod Nove zaveze v prek­ murščino, sploh kako so imenovali kraje v njego­ vem obdobju na levi strani reke Mure, od koder je izhajal. Izraza Prekmurje in prekmurščina namreč takrat še nista obstajala. V matični knjigi iz leta 1755 pa sta kar dva datuma njegove smrti. Števan Küzmič je sredi leta 1755, po tistem, ko je bil spomladi istega leta ordiniran na povabilo pred­ stavnikov evangeličanske župnije, sprejel službo pastorja v Šurdu, ki se je nahajal v Šomodski župa­ niji na Ogrskem, danes v županiji Zala. Šurd, juž­ no od Velike Kaniže kot t. i. artikularni kraj, je za protestante pomenil možnost uveljavljanja pra­ vice za javno božjo službo. Iz predelov današnjega Prekmurja in Porabja so se protestantski duhov­ niki leta 1732 namreč morali dokončno odseliti. V obdobju protireformacije so se že v začetku 18. sto­ letja iz predelov Železne in Zalske županije zaradi 8 Prekmuriana ditelji, so tja slovenski protestanti iz Prekmurja in Porabja romali vsaj dva krat letno. Medtem ko je o Števanu Küzmiču na razpolago bogata literatu­ ra, je manj virov o omenjenih romanjih, o odha­ janju na sezonsko delo v druge kraje in o tamkaj­ šnjem življenju Slovencev v tem obdobju. Eden iz­ med prvih etnologov , Bálint Bellosics, ki je razisko­ val Prekmurske Slovence konec 19. stoletja, v svo­ jih objavah omenja, kakšne stike so gojili razseljeni Slovenci med sabo: »V skladu z odlokom deželnega zbora v Šopronu iz leta 1681 so V endski 3 evangeliča­ ni, oropani svojih cerkva in duhovnikov ob veliki noči in pred žetvijo peš odhajali v artikularne skup­ nosti v Nemes­Csór 4 in Šurd, oddaljena dva­tri dni hoje, kjer so njim na voljo službovali vendsko govo­ reči duhovniki.« 5 Šurd je bil sezonskim delavcem namreč ob poti v še bolj oddaljene kraje v Šomodu ali v Slavoniji. Podobno piše Anton Trstenjak z za­ četka 20. stoletja: »Le dvakrat na leto se je videlo, da še med Muro in Rabo žive luteranci. Bilo je to ob V eliki noči in ob žetvi, ko so slovenski luteranci ro­ mali iz železne stolice v daljnji Šurd. Pomikali so se v dolgih procesijah, molili in peli slovenske pesmi. Pot jim je kazala reka Mura. Od Dolnje Lendave pa do Legrada, kjer se izteka Mura v Dravo, vodi ravna pot vedno kraj Mure.« 6 3 V citatih prevzemamo originalne historične zapise, v tem primeru ima izraz Vend pomen Slovenec. 4 Čobin, prekmursko Čoba. 5 Bellosics Bálint, „ Vas és Zala vármegyék déli síkja“ , Turisták Lapja, 1897; Bálint Bellosics, „Vas és Zala vármegyék déli síkja“ , Muraszombat és Vidéke, 24. oktober 1897 . 6 Trstenjak, Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Naseljevanje Slovencev v Šomod je bilo bolj intenzivno sredi 18. stoletja, ko so bile na levem delu Mure, v slovenskih krajih takratne Ogrske, 1732 ukinjene zadnje evangeličanske občine na Goričkem, 1777 pa je Marija Terezija povrh usta­ novila še novo škofijo v Sombotelu, ki je skrbela za rekatolizacijo in je katoličanom zagotavljala med drugimi tudi za to primerne knjige. Tu se moramo na kratko dotakniti tudi poimenovanja pokrajine, kjer so Slovenci na Ogrskem živeli, saj ima izraz Prekmurje danes drugačen pomen, kot prvotno, ob nastanku poimenovanja, kakor ga poznamo da­ nes – Prekmurje oz. Pomurje v širšem pomenu. K novi škofiji v Sombotelu so od Zagrebške, kamor so od srednjega veka spadale tudi fare lendavskega ob­ močja, pripojili tudi jugozahodni del Zalske župa­ nije, imenovane bekcsényska naddekanija. 7 Izraz Prekmurje je nastal gledano z geografskega vidika Zagreba. Latinski pisni viri namreč določeno širšo zemljepisno področje v delu zgodovinske Zalske županije omenjajo kot Transmurania, Districtus Transmuranis, župnije na območju severno od reke Mure, »na drugi strani reke« in se torej iz­ raz Prekmurje ni nanašal na ozemlje Železne žu­ panije, ki je zajemalo blizu dve tretjini sedanjega Prekmurja. Za predel Železne županije, kjer so ži­ veli Slovenci in je predhodno spadal k győrski ško­ fiji, so uporabljali izraz Tótság, ki se je poslovenil v Slovenska okroglina, Slovenska krajina. Ime Tótság za južni predel Železne županije se prvič omenja v zapisniku zaslišanja prič vasvárskega ka­ 7 Bekcsény, danes Becsehely na Madžarskem. 9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino pitlja o propadu samostana v Monoštru iz leta 1617 , v njeni latinski inačici pa le opisno »circumiacen­ tibus sclauonicis pagis«, v prevodu: okoliške slo­ vanske vasi. Pred tem, v 13.–16. stoletju so območje Murske Sobote imenovali »Belmura«, s pomenom znotraj Mure, latinsko interior Mura oz. »distric­ tus Belmura«, v pomenu okrožje. Madžarski izraz »Tót«, ki ima indoevropski jezikovni izvor v po­ menu »neko ljudstvo«, se je sprva nanašal na vse Slovane, pozneje so ime uporabljali le za poimeno­ vanje tistih narodov , ki so sebe imenovali Slovenci, ali Sloveni, npr. slavonski Hrvati do konca 16. sto­ letja, Slovenci v Železni in Zalski županiji ter gor­ nje­madžarski Slovaki. Danes se izraz »T ót« v ma­ džarščini uporablja izključno za Slovake. Škofija v Sombotelu je sicer cerkvenoupravno združila Slovence v Železni in Zalski županiji, vendar z verskega vidika le katoličane. V Sombotelski ško­ fiji so od začetka 19. stoletja začeli uporabljati iz­ raz Slovenska krajina, kamor je spadalo tudi da­ našnje Porabje. Ta izraz z etnično vsebino men­ da prvič omenja Števan Lülik v rokopisnem uč­ beniku leta 1833: »Szlovenszka Kraina«. Prva omemba Prekmurja je v časopisnem članku Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru (Levstikov Naprej) katoliškega župnika in slovenskega pu­ blicista Božidarja Raiča leta 1863, ki je študiral v Zagrebu in se je najverjetneje srečal z omenjeni­ mi latinskimi zapisi, iz katerega bi lahko bil tvoril poimenovanje za današnje Prekmurje in Porabje. Prav tako je on prvi omenil izraz Pomurje v svo­ ji pesmi Antonu Martinu Slomšku, vsaj tako ugo­ tavlja Franc Kuzmič. Prva, danes znana omemba madžarske variante Pomurja, Muravidék, pa je v nekem drugem članku, v Magyar Gazda 8 avtorja Alajosa Nagya iz leta 1845, vendar se ti izrazi pred letom 1920 redko omenjajo. Imena so se razširila šele v poznejšem obdobju, po prvi svetovni vojni. 9 K evangeličanski verski občini Šurd so v 18. sto­ letju prvotno pripadale slovenske evangeličanske vasi Mihályd, Sand, Liszó, Sz. Péter, Bükkösd, Sz. Pál, Porrog, Path, 10 Sz. Király, Berény in Vése. 11 Tu so po madžarskih evangeličanskih duhovnikih de­ lovali slovenski, poimensko Adam Berke (1751– 1755), Števan Küzmič (1755–1779) in Mihael Bakoš (1779–1784). Slednji se je po uveljavitvi tolerančne­ ga patenta 1783, ki je imel za posledico preneha­ nja preseljevanja, saj so verniki lahko javno izpo­ vedovali svojo vero in opravljali bogoslužje, vrnil v Križevce za pastorja in pričel organizirati evangeli­ čansko skupnost. V Šurd se je vrnil 1790 in tam os­ tal do svoje smrti. Protestantski Slovenci so se nase­ ljevali tudi v bližnji Tarany in okoliške kraje, ven­ dar so se tu čez čas, ker je področje spadalo pod za­ 8 Madžarski gospodar. 9 Franc Kuzmič, „Božidar Raič in predstavitev Prekmurja osrednji Sloveniji“ , Traditiones 24 (1995): 55–60; Franc Kuzmič, „Prekmurski protestanti v 18. Stoletju in njihva izselitev v arti- kularne kraje na Madžarskem“ , Podravina 18, št. 10 (2006): 74– 79; Mayer László in Molnár András, ur., Források a Muravidék történetéhez: szöveggyűjtemény = Viri za zgodovino Prekmurja (Szombathely; Zalaegerszeg: Vas Megyei Levéltár; = Arhiv žu- panije Vas; Zala Megyei Levéltár; = Arhiv županije Zala, 2008); M. Kozár, „A magyarországi szlovének (Letelepedésük, múltjuk, jelenük)“ . 10 József Kossits, „A Magyar Országi Vendus-Tótokról“, Ked- veskedő, 19–42., 1824. 11 Trstenjak, Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. 10 Prekmuriana grebško škofijo, pokatoličanili. V Küzmičevem ob­ dobju je bil tok preseljevanja najbolj izrazit, saj so zaradi njegove aktivne dejavnosti migranti ob mož­ nosti izpovedovanja svoje verske opredeljenosti in možnosti izobraževanja otrok imeli tudi gospodar­ ski interes zaradi zemlje, ki so jo dobili. 12 Števan Küzmič je bil kot izobražen teolog nadvse ploden pisatelj in prevajalec. V Šurdu je pričel s pre­ vajanjem svojega največjega dela, tako po obsegu (854 strani) kot pomembnosti iz slovničnega, ver­ skega in tudi političnega vidika, Nove zaveze v prek­ murščino, ki je izšla 1771. T o njegovo delo, s polnim naslovom Nouvi zákon ali T estamentom goszpodna na­ sega Juzusa Krisztusa zdaj oprvics z grcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi surdánsz­ kom F. 13 (F . pomeni farar, ali župnik) so natisnili v Halleju na Saškem v Nemčiji. Osnova predgovora je po izsledkih zgodovinarjev najverjetneje v večji meri delo Jožefa T orkoša, duhovnika iz Šoprona in omenja Slovence na Ogrskem kot pripadnike slo­ vanskih narodov. Ponatis prevoda je izšel še 1817 v Požunu (Pozsony), 1848 v Kőszegu, 1883 na Dunaju in 1928 v Beogradu. O Küzmiču torej zagotovo vemo, da je bil izredno učen, izobražen in razgle­ dan, govoril je več jezikov , kar mu je bilo v prid tudi pri prevajanju Biblije. Polemike še potekajo, ali je Novo zavezo prevedel neposredno iz grškega jezika, ali iz katerega drugega prevoda, kakšni prevodi so 12 Kuzmič, „Prekmurski protestanti v 18. Stoletju in njihva izselitev v artikularne kraje na Madžarskem“; M. Kozár, „A magyarországi szlovének (Letelepedésük, múltjuk, jelenük)“ . 13 Štefan Küzmič, Nouvi zákon ali Testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa (V Halli Saxonskoj: [s. n.], 1771). nanj vplivali, zagotovo je le, da je posedoval in poz­ nal mnogo predhodnih prevodov. Za izdajo je pri­ dobil sredstva »mnogih dobrih duš«, kakor lahko beremo v predgovoru Jožefa Torkoša v prvi izda­ ji. Bellosics omenja, da je njegove knjige nagradil cesar Jožef II. Na kakšen način, ne navaja: »V 18. stoletju srečamo več katoliških in luteranskih pis­ cev. István Küzmics, slovenski luteranski dekan, je v madžarsko­vendski jezik prevedel Evangelij in Novo zavezo ter pripravil Sveto pismo in uredil mo­ litvenik. Jožef II. je njegove knjige nagradil, med slovenskimi luterani pa Nova zaveza še vedno kro­ ži in se uporablja tudi v njihovih cerkvah.« 14 . V ča­ sopisu Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in njena okolica) leta 1943 zasledimo, da so sredstva za izdajo Nove zaveze in nekaterih drugih njegovih knjig prispevali plemiči Železne županije: »Tou dvojezicsno sztánye szo v etom vármegyővi zse dáv­ no­ dávno poznali i szo nemesnyáki v XVIII. sztou­ letji pejneze dáli vküper, z stere sume sze je dojobr­ nyeni Küzmics Istvánov Nouvi zákon lejko vöna­ stampao i dao vö.«, 15 ali »1. Küzmics István : Vöre, krsztsánszke krátki návuk. Prvo vödánye vu leti 1747 na sztroski vasvármegyövszki nemesnyákov. … 2. Küzmits István: Nouvi zákon. Prvo vödánye vu 1771­ om leti na stroski vasvármegyövszki ne­ mesnyákov. Od tisztoga mao 4 novi vödány.« 16 14 Bellosics, „Vas és Zala vármegyék déli síkja“, 1897; Bálint Bellosics, „Vas és Zala vármegyék déli síkja“, Muraszombat és Vidéke, 17 . oktober 1897 . 15 „Mikola Sándor szo odebráni za kotrigo zgornye orszacske hizse“ , Muraszombat és Vidéke, 1. januar 1943. 16 „Nájznamenitese vu vendiskom jeziki napiszane knige – 11 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Zagotovo so izdajo podprli tudi drugi verniki, kot omenjeno: »… i sztroskom vnougi vörni düsícz vö zostámpani …«. 17 Požar župnišča v Šurdu, ki je leta 1754 v času de­ lovanja Adama Berkeja uničil matične knjige, za­ pisnike in razne druge zapiske, ki bi lahko več po­ vedali o preteklosti tamkajšnje Slovenske skup­ nosti, je bil verjetno podtaknjen, mogoče zaradi pogosto nasilnega nastopa katoličanov. Ali pa tudi ne. Berke je bil zaradi t. i. kanoničnih napak – pi­ jančevanja in razvratnega življenja ter »nečiste­ ga« življenja njegove žene –, ki so mu jih očitali, premaknjen v Sand. 18 Na njegovo mesto je nato sto­ pil Števan Küzmič. O njegovem življenju še največ pove epitaf, nagrobni napis, pesem, ki ga je sestavil sam, ali pa ga je po njegovi smrti sestavil ali vsaj na koncu dopolnil in dokončal verjetno njegov nasle­ dnik, Bakoš. Čas svoje smrti avtor namreč ni mogel zapisati. Vprašanje je tudi, ali je ta daljša pesem res bila vklesana v njegov nagrobni spomenik. Ni zna­ no, ali so mu ga sploh postavili, o tem ni nobenih virov. Pesem navaja, da je bil več krat v življenjski nevarnosti, mnogokrat je stradal, se izučil, pouče­ val, bil dušni pastir, pisatelj in prevajalec ter da je umrl zaradi bolezni pljuč. Ko je Küzmič prispel v Šurd, je bil daleč naoko­ li edini protestantski duhovnik in se je kljub vsem Vend nyelven irott legnevezetesebb könyvek“, Muraszombat és Vidéke, 21. maj 1943. 17 Küzmič, Nouvi zákon ali Testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa. 18 Emlékfüzet. Surd. Vázlatok a surdi ágostai evangélikus gyülekezet történelméből. 1797-1997 (Surd, 1997). težavam lotil zahtevnega duhovniškega dela. Ne le med Slovenci, ampak tudi med drugimi tam živeči­ mi narodnostmi. Najprej je priskrbel nove matične knjige, v katere je dosledno zapisoval ne le zahteva­ ne podatke o vernikih, ampak tudi druge dogodke. Na določenih straneh matične knjige, tako na not­ ranji strani naslovnice, so vpisani kronološki po­ datki o pomembnejših dogodkih, o duhovnikih, ki so službovali v Šurdu. Matično knjigo, oštevilčeno z rimsko I. 19 leta 1755 začne z dvema vpisoma, prvi je v grškem, drugi v latinskem jeziku. Ker je bil Küzmič daleč edini izobraženi duhov­ nik v teh krajih, lahko obe besedili pripišemo nje­ mu, saj je obvladal tako latinski, kot grški jezik. Nenazadnje je iz grškega jezika, prav gotovo tudi s pomočjo prevodov v druge jezike, prevedel novo za­ vezo v staroslovenski jezik. Manj verjetno je, da je besedili vpisal kdo drug, mogoče celo pozneje, ali da je sam besedili od nekod prepisal. Prevoda sta sledeča: »Evangelij po Mateju, 28. poglavje, 19. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence, jih krstite v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« »Evangelij po Marku, 10. poglavje Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.« 19 „I. Ágostai Hitv. Evang. Gyülekezet, Surd (Surd- Pátró). 1755–1773. Vegyes anyakönyv. 12 Prekmuriana Matična knjiga št. I. za Šurd in Pátró, 1755, notranja stran platnice in začetna stran. Vir: https:/ /www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:3Q9M-C33C-MVSG-N?i=55&cat=135313 13 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Podobni zapisi sledijo še na drugih straneh ma­ tične knjige. Naslednja, desna stran, se prične z na­ vedbo letnice matične knjige MDCCLV , torej 1755. Glede na to, da je Küzmič v Šurd prispel 6. junija, je zelo hitro, že 8. junija vpisal prvi krst. Med vpisa­ nimi priimki v matični knjigi, jih najdemo kar ne­ kaj, ki nakazujejo na slovanski oz. slovenski izvor: Mitnyek, Pétsek, Czigüt, Belko, Sifter, Korpits, Fliszar, Kolár, Küzmits, Kuzmits, Adamits, Krámarits, Lánscsek, Novak, Szmodis ipd. Kot zanimivost naj omenimo, da datum smrti Števana Küzmiča razni viri navajajo na različne dneve. Eden izmed teh je 20. oktober 1779, 20 ki ne drži, saj na omenjeni notranji strani platnice ma­ tične knjige v kronologiji duhovnikov piše: »Od 6. junija 1755 je bil šurdski pridigar István Küzmits 20 Szalóky Elek in Mesterházy Sándor, Kuzmics István ág. hitv. ev. lelkész és bibliafordító: 1723-1779 (Csurgó: Somogyi ág. hitv. ev. egyházmegye, 1911). (ali Kuzmits, zapis je nekoliko zabrisan) … umrl je 20. X­bris 1779, služil je 24 ½ let.« Zapis X ­bris v tem primeru ne označuje 10. mesec, torej oktober, ampak poimenovanje še iz dobe Rimljanov, ko je leto imelo deset mesecev in se X nanaša na ime šte­ vila, torej latinsko decem in se glasi decembris oz. december. Posebnost matične knjige je ta, da se ob zapisu smrti Küzmiča na ročno oštevilčeni strani 79 navaja 22 december: »Surdi tiszteletes Kuzmits István, ennek a kisded Sionnak hü lelki pásztora, hivataljának 24., életének 56. esztendejében ki­ mult ez árnyékvilágbul. Die 22. X­bris 1779.” oz. Častiti István Kuzmits, zvesti duhovni pastir tega majhnega Siona, je zapusti ta svet senc v 24. letu svojega službovanja in 56. letu svojega življenja. Umrl 22. X­bris 1779.« Zapis smrti Števana Küzmiča na 79. strani matične knjige Vir: https:/ /www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:3Q9M-C33C-MVSD-M?i=101&cat=135313 14 Prekmuriana V kronologiji duhovnikov na platnici pa je raz­ ločno viden zapis smrti 20. december. Nekaj vrstic nižje je zapis o nastopu službovanja dušnega pastir­ ja, ki je nasledil Küzmiča, Mihálya Bakoša, prav tako 20. december 1779. Predpostavljamo lahko, da je bil čas smrti na 79. strani zapisan prej kot kro­ nologija duhovnikov, zato je 20. december najver­ jetneje pomota. Bibliografija Bajzek Lukač, Marija. „Madžari o reformaciji v Sloven- ski krajini“ . Slavia Centralis 12, št. 1 (2019): 133–41. Bajzek Mária. „Küzmics István Újszövetség- fordításának lehetséges magyar mintái“ , 113–125. Bu- dapest: ELTE BTK Szláv Filológiai Tanszék, 2017 . http:/ / real.mtak.hu/102587/ . Bellosics Bálint. „Vas és Zala vármegyék déli síkja“ . Turisták Lapja, 1897 . Bellosics Bálint. „Vas és Zala vármegyék déli síkja“ . Muraszombat és Vidéke, 17 . oktober 1897 . Bellosics Bálint. „Vas és Zala vármegyék déli síkja“ . Muraszombat és Vidéke, 24. oktober 1897 . Brumen, Niki. „Bibliografija Štefana Küzmiča“ , [Murska Sobota: Pomurska založba, 1974. Drávecz, Tünde. „O Slovencih v Taranyu = A Taranyi Szlovénekröl“ . Etnologija Slovencev na Madžarskem 1, št. 1 (1997): 67–97 . Emlékfüzet. Surd. Vázlatok a surdi ágostai evangélikus gyülekezet történelméből. 1797–1997. Surd, 1997 . http:/ / surd.nagykar.hu/keptar/3245/31816.html. „I. Ágostai Hitv. Evang. Gyülekezet, Surd (Surd- Pátró). 1755–1773. Vegyes anyakönyv. https:/ /www.familyse- arch.org/ark:/61903/3:1:3Q9M-C33C-MVQK-Q?i=6&- cat=135313. Kossits, József. „A Magyar Országi Vendus-Tótokról“ . Kedveskedő, 19–42., 1824. Košič, Jožef. „‚Starine železnih in salajskih Slovenov‘: fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev“ . Časopis za zgodovino in narodopisje 11 (1914): 93–154. Kozar-Mukič, Marija. „‚Zaj lepau pride ono, ka mergé- mo, pa nede nas več?‘: (Slovenci v Toranyu)“ . Zbornik soboškega muzeja, št. 1 (1991): 101–10. Kuzmič, Franc. „Božidar Raič in predstavitev Prekmurja osrednji Sloveniji“ . Traditiones 24 (1995): 55–60. Kuzmič, Franc. „Prekmurski protestanti v 18. stoletju in njihova izselitev v artikularne kraje na Madžarskem“ . Podravina 18, št. 10 (2006): 74–79. Kuzmič, Franc. „ Trubar v Prekmurju“ . Stati inu obstati, št. 7/8 (oktober 2008): 257–261. Küzmič, Štefan. Nouvi zákon ali Testamentom gosz- podna nasega Jezusa Krisztusa. V Halli Saxonskoj: [s. n.], 1771. https:/ /www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:- DOC-XCQQK3GZ. Leskovec, Antoša, Medved, Mira in Ternar, Jože, ur. „Zbornik Štefana Küzmiča: gradivo s simpozija ob 250-letnici rojstva“ , 150. Murska Sobota: Pomurska založba, 1974. M. Kozár Mária. „A magyarországi szlovének (Letelepe- désük, múltjuk, jelenük)“ . Vasi Szemle 53, št. 4 (1999). https:/ /adt.arcanum.com/hu/view/MTA_DunantuliVa- siSzemle_1999/?pg=519&layout=s. Mayer László in Molnár András, ur. Források a Muravi- dék történetéhez: szöveggyűjtemény = Viri za zgodovino Prekmurja. Szombathely; Zalaegerszeg: Vas Megyei Levéltár; = Arhiv županije Vas; Zala Megyei Levéltár; = Arhiv županije Zala, 2008. https:/ /library.hungaricana. hu/hu/view/VASM_Sk_2008_Mura_1/?pg=0&layout=s. Melich János. A magyarországi vend (szlovén) nyel- vű irodalom bibliografiája : (egy hasonmással) / Dr. Melich Jánostól. Let. 10. 1–4. S. l.: s. n., 1902. htt- ps:/ /adt.arcanum.com/hu/view/MagyarKonyvsze- mle_1902/?pg=451&layout=s. 15 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Melich János. Ujabb adalékok a hazai vend (szlo- vén) nyelvű irodalom bibliográfiájához. / Dr. Melich Jánostól. Let. 16. 1–4. Budapest: Athenaeum, 1908. https:/ /adt.arcanum.com/hu/view/MagyarKonyvsze- mle_1908/?pg=273&layout=s. Mesterházy Sándor. A nemes–pátrói ágostai hitvallású evangélikus keresztyén egyházközség története. Csurgó, 1903. https:/ /library.hungaricana.hu/hu/view/Evangeli- kusGyulekezettortenetek_037/?pg=0&layout=s. Mesterházy Sándor. A somogyi ágostai hitvallású evan- gélikus keresztyén egyházmegye története. Nagyka- nizsa: Gutenberg és Délzalai Ny., 1932. https:/ /library. hungaricana.hu/hu/view/EvangelikusGyulekezettorte- netek_007/?pg=0&layout=s. Muraszombat és Vidéke. „Mikola Sándor szo odebráni za kotrigo zgornye orszacske hizse“ . 1. januar 1943. Muraszombat és Vidéke. „Nájznamenitese vu vendis- kom jeziki napiszane knige – Vend nyelven irott legne- vezetesebb könyvek“ . 21. maj 1943. Novak, Vilko. „Zbornik Štefana Küzmiča“ . Jezik in slov- stvo 21, št. 2 (7 . oktober 1975): 59–63. Novák Vilmos. „Küzmics István hazai szlovén biblia- fordító“ . Egyetemes Filológiai Közlöny, [Budapest: A Magyar Tudományos Akadémia és a Budapesti Phi- lologiai Társaság Kiadása], 1944. http:/ /real-j.mtak. hu/4417/1/EgyetemesFilologiaiKozlony_1944.pdf. Payr Sándor. A dunántúli evangélikus egyház- kerület története. Sopron: Dunántúli Ágostai Hit- vallású Egyházkerület, 1924. https:/ /mek.oszk. hu/01800/01850/01850.pdf. Sedar, Klaudija. „Dva Küzmiča – Štefan in Mikloš“ . Ka- mra, 29. december 2020. https:/ /www.kamra.si/digital- ne-zbirke/dva-kuezmica/ . Sinic, Simona. „Števan Küzmič in njegov čas: diplomska naloga“ . Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedago- ška fakulteta Maribor, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2000. https:/ /www.ms.sik.si/fileadmin/ user_upload/Sinic_Simona-Stevan_Kuzmic_in_nje- gov_cas.pdf. Smej, Jožef. „Dvestoletnica Küzmičevega prevoda Nove zaveze“ . Ekumenski zbornik 26 (1971): 46–54. Smej, Jožef. „Nouvi zákon Števana Küzmiča (1771) v luči sodobnega ekumenizma“ . Bogoslovni vestnik 64, št. 2 (2004): 331–42. Szalóky Elek. Vázlatok a surdi evang. gyülekezet tört.- ből. Nagykanizsa, 1897 . Szalóky Elek in Mesterházy Sándor. Kuzmics István ág. hitv. ev. lelkész és bibliafordító: 1723–1779. Csurgó: So- mogyi ág. hitv. ev. egyházmegye, 1911. Šebjanič, Franc. Protestantsko gibanje panonskih Slo- vencev: (od začetkov reformacije do obdobja dualistične ureditve Avstro-Ogrske). Zbirka Panonika. Murska So- bota: Pomurska založba, 1977 . https:/ /www.sistory.si/ cdn/publikacije/6001-7000/6981/1971_2_Casopis_za_ zgodovino_in_narodopisje.pdf. Šebjanič, Franc. Štefan Küzmič in njegovo delo: (dopol- njena razprava iz „Zbornika Štefana Küzmiča“). Murska Sobota: Pomurska založba, 1976. Šlebinger, Janko. „Küzmič, Štefan (1723–1779) – Slo- venska biografija“ . Pridobljeno 23. november 2023. htt- ps:/ /www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi314023/ . Trstenjak, Anton. Slovenci v šomodski županiji na Ogr- skem: zgodovinska, narodopisna in književna črtica. V Ljubljani: samozal., 1905.