Leto XVI., štev. 74 upravmStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Lnseratm oddeieK: Ljubljana Selen« burgova ul a. - TeL 3492, 2492. Pouružruca Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. _ Telefon St. 190. rtačunl pn pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, Wien 3t 105.241. Po berlinskem posetu angleških državnikov Nemško-angleški razgovori v Berlinu so potekli po uradnem komunikeju zelo gladko in med prisrčno izmenjavo raznih vljudnostnih form in izjav, pričakovanega uspeha pa niso rodili. Ves svet je z največjo pozornostjo sledil pogajanjem, toda kakor vse kaže, do pogajanj sploh ni prišlo, ker so Angleži spoznali, da v Berlinu pri današnjem položaju dobe lahko kvečjemu nekoliko podrobnejših informacij o nemških pogledih na štiri najvažnejše probleme: varnost, razorožitev, povratek Nemčije v Društvo narodov in zračno obrambo Anglije. V soglasju s tem čisto informativnim značajem berlinskega sestanka s« nedvomno izjave pretežnega dela nemških politikov, ki pravijo, da sta britanska državnika popolnoma izčrpala svojo misijo. Drugi pa celo trdijo, da je kancelar Hitler napravil na angleška državnika najlepši vtisk in da se bo to kaj skoro močno poznalo v nadaljnjem razvoju nemško-angleških stikov. Dejstvo je, da so se Nemci pošteno potrudili, da si pridobe naklonjenost angleških gostov, s čimer naj bi se tudi sodba angleške iavnosti izDremenila v prid Nemčiji V Berlinu so pričakovali največ ravno od vtiska, ki ga bosta Simon in Eden odnesla iz Berlina. Spontano navdušenje in prijaznost, s katero sta bila Angleža sprejeta v nemški javnosti, kjerkoli sta se le pokazala, priča dovolj zgovorno, da so v Nemčiji minili časi gesla »Golt strafe England« in da je na mesto starega sovraštva stopila očitna težnja po prijateljstvu z Veliko Britanijo. Ni dvoma, da sta londonska državnika z zadoščenjem ugotovila to izpremembo v nemški miselnosti. V dobi, ko Angleži čedalje bolj uvidevajo globoki pomen Baldwinove rečenice o angleški meji ob Renu, je tako opažanje zelo tolažilno. pomirjajoče in prijetno. Kar se tiče informativne strani britanskega poseta v Berlinu, se mora reči da je dosegel popoln uspeh. V Londonu niso hoteli nikoli prav verjeti francoskim svarilom pred nakanami Nemčije, smatrajoč jih za izrodke bujne južnjaške domišljije in živahnega ^alskega temperamenta. Zato so posredno vedno pomagali Nemčiji, kroteč francosko vznemirjenost. Po 16. marcu — ta dan je izšel novi nemški brarribni zakon — pa bodo morali uvideti, da je pač veliko resnice na očitkih iz Pariza in Moskve, ki pravijo, da je sedanjega položaja v Evropi kriva pred vsem Anglija s svojo prizanesljivostjo do Nemčije. Sir John Simon in Anthonv Eden sta v Berlinu slišala ponovno formulirano stališče Nemčije v zadevi razorožitve: »Pripravljena smo se razorožiti takoj, ako se bodo razorožile tudi druge države. Ako pa bo le ena sama država ostala oborožena, se bomo tudi mi oborože-vali s polno paro dalje.« Temu izreku ni kaj pripomniti, saj je dovolj nedvoumen, in angleška državnika bi si bila lahko prihranila dolgo pot v Berlin, ako nista izvedela tam nič drugega. S tega vidika je razumljivo zadoščenje francoskih listov, ki v en glas poudarjajo, da so sedaj Angleži izvedeli iz najt>olj avtoritativnejšega vira ono, česar niso hoteli verjeti, kadar so jim isto dopovedovali iz Pariza. To je nedvoumno zelo majhno zadoščenje, ki ga imajo Francozi, ako v Londonu ne bodo izvajali posledic iz dobljenih informacij ter v bistvu predrugačili svoje mnenje o bojeviti miselnosti tretjega carstva. Kljub temu pa je vsekakor nekoliko čudno, da si angleška javnost nemško izjavo o oboroževanju tolmači samo kot afront proti Rusiji. Človek bi mislil, da so Nemci dovolj jasno povedali, zakaj se hočejo oborožiti. Čisto mogoče pa je, da sta Simon in Eden dobila kaka zagotovila, da Nemčija ne bo ogražala Velike Britanije, ter jima je to okoliščino dovolj potrdilo navdušenje, s kakršnim ju je sprejela nemška javnost Medtem je londonski »Daily Telegraph« objavil vznemirljive podrobnosti o zahtevah, ki jih berlinska vlada stavi Angliji in Franciji. V teh pogojih je zapopadeno prav vse, za čemer teži današnja Nemčija. Tu je tako popolna kopna, pomorska in zračna oborožitev Nemčije, izdatna poprava nemških meja na vzhodu proti Češkoslovaški, Poljski in Litvi, anšlus in zavrnitev regionalnih zvez za očuvanje miru. Z zavrnitvijo regionalnih zvez vztraja Nemčija na dvostranskih pogodbah in odklanja vzhodni pakt, ki bi ji vsekakor močno zvezal roke za akcije na vzhodu, predpisane v Rosenbergovem programu. Posebna zanimivost je tudi v tem. da v Berlinu zahtevajo i kondor i klajped-sko ozemlje, dasi nekoč niso bili nenaklonjeni misli, da bi se Poljska odsko-dovala za koridor z zvezo na morje preko litovske Klajpede. Poljska bi tedaj ostala brez morja in ogromne investicije v Gdinji bi kakor zrelo jabolko padle v naročje Nemčije. Angleška vlada seveda demantira poročilo londonskega lista o nemških zahtevah. Verjetno je, da je ta demanti točen in da Nemci svojih načrtov res niso tako jasno razkrili pred angleškima gostoma. Bilo bi to vendarle preveč ne* Ljubljana, petek 29. marca 1935 Cena 1 Din Naročnina mesečno Din Za inozemstvo Din 40*— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 8123. 3124. 3125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 8t_ Z440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Mala antanta steber miru in reda Mala antanta ne zahteva ničesar, kar je last drugih, ne odstopa pa tndi ne koščka svoje posesti - Pripravljenost za sodelovanje s sosedi ob spoštovanju vseh pravic Bratislava, 28. marca AA. Rumunski zu- I nanji minister je snoči izjavil novinarjem o svojem razgovoru z dr. Benešem: »Kakor sem včerajšnji dan prebil s svojim prijateljem Jevtičem, tako sem bil danes v družbi svojega prijatelja Beneša. Proučili smo vsa pereča vprašanja in ugotovili popolno 6oglasje. Zato lahko trdim, da je vodilna smer Male antante v vseh vprašanjih že popolnoma jasna. Storili smo primerne sklepe za vse slučajnosti. Ce se bodo pripetile, bomo svoje sklepe objavili. Jevtič je bil o naših sklepih poučen po telefonu. Zato lahko govorim v imenu vseh treh držav. Čeprav je mednarodni položaj res^-n, smo mnenja, da bo mogoče ohraniti mir, V tem pogledu so rimski sporazumi začetek nove dobe v evropski politiki. Izjavljam, da je Mala antanta pripravljena sodelovati prisrčno in lojalno z vsemi državami srednje Evrope. Londonski sporazum in vzhodni pakt sta važna elementa varnosti, ki dovoljujeta mirno gledanje v bodočnost. Mala antanta je z nenavadnim zanimanjem motrila miroljubno delo velikih držav. Storila bo vse, kar je v njenih močeh, da prepreči razdelitev Evrope v dva tabora. Politiko Male antante lahko očrtamo s tole izjavo: Smo služabniki miru, pa obenem tudi služabniki pravice. Zato streme vsi naši napori k zmagi pravice, kajti vsak mir brez pravice je le premirje, ki se lahko lz-premeni v anarhijo«. Dr. Beneš je s svoje strani izjavil tole: »Priključujem se tem Izjavam mojega prijatelja Titulesca. Nimam jim ničesar pristaviti«. Pred hotelom se Je snoči zbrala ogromna množica, ki je Titulescu in Benešu priredila navdušene ovacije. Ko sta se pokazala oba državnika na balkonu, je godba zaigrala himne držav Male antante. Titulescu se je množici zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga je doživel na češkoslovaškem. Najlepše sadove humanosti, je dejal, je rodila svoboda, čehoslovaki ste živeli v istem času kakor Rumuni pod tujim jarmom in svobodo ste dobili prav tako istočasno kakor mi. Nobena sila ne bo več ločila čehoslovakov in Rumunov. Imamo skupne ideale, hočemo imeti mir, hočemo pa tudi, da se spoštujejo naše pravice. Prepričani smo. da bodo naša prizadevanja za ohranitev miru kljub resnosti mednarodnega položaja kronana z uspehom. Naš3 politika je enostavna. Ne zahtevamo ničesar, kar je last drugih, obenem pa ničesar ne odstopamo od svoje narodne posesti, h kateri ne spada samo ozemlje, temveč tudi kulturne dobrine, čast in narodno pravo. Titulescu je pozval pred hotelom zbrano množico, naj nikdar ne pozabi, koliko se mora zahvaliti dr. Benešu. ki je eden izmed največjih politikov, kar jih pozna. Svoj govor je zaključil s pozdravom predsedniku Masaryku in kralju Karolu. Zunanji minister dr. Beneš, ki je nato povzel besedo, je izjavil, da zasluži Titu- Koridor in revizija mej „Daily Telegraph" o bistvu nemških teženj in stremljenj Priključitev Avstrije, odprava kondorja in korektura nemške meje napram Češkoslovaški London, 28. marca, d. Listi so objavili celo vrsto zahtev, ki jih je baje postavil Hitler pri berlinskih razgovorih s Simonom in Edenom. »Daily Telegraph«, ki ima ožje zveze z vlado, navaja med drugimi naslednje naravnost senzacionalne zahteve Nemčije: 1. Enakost nemških letalskih vojnih sil z angleškimi in francoskimi. 2. Pravico do vojne mornarice v obsegu 400.000 ton, kar bi pomenilo, da bi bila nemška mornarica še enkrat močnejša kakor pa francoska na podlagi washingtonske pogodbe. 3. Zopetna združitev Vzhodne Prusije z ostalimi pruskimi ozemlji po odstranitvi koridorja in obenem izjava, da sedanja vzhodna meja Nemčije ne more veljati kot trajna. 4. Korektura nemško-češkoslovaške meje ter priključitev po Nemcih naseljenega ozemlja k Nemčiji. 5. Gospodarska unija z Avstrijo. Od izpolnitve teh zahtev, ki jih bo Simon predložil v Stresi, bo odvisen povratek Nemčije v Ženevo. Ogorčenje francoskega tiska Pariz, 28. marca. AA. Današnji francoski jutranjiki soglašajo v tem, da so nemške zahteve, kakor o njih poroča londonski >Daily Telegraph«, uprav neverjetne. »Petit Parisien* pravi, da si ne more predstaviti, da bi bil vodja nemške države predložil angleškima ministroma tako nezaslišane zahteve. 0 teh pa bo mogoče razpravljati samo e stališča franoosko-ttagleških sklepov v Londonu od 3. februarja, ne pa s stališča koristi, ki jih hoče Nemčija doseči z nasilno kršitvijo mirovne pogodbe. >Excelsior< ugotavlja, da so nemške zahteve prenapete in da kot take ogražajo mir. Obenem pa je to poceni bahaštvo napram Rusiji, Poljski, Mali antanti. Avstrija, Italiji in Veliki Britaniji. »Echo de Pariš« smatra, da je Nemčija vrgla rokavico Češkoslovaški. Italija in Mala antanta sta zdaj postavljeni pred skupno nevarnost. V takih okoliščinah pač angleški, francoski in italijanski ministri ne bodo mogli čakati do 11. aprile, da se eestanejo. »Journak poroča, da je Hitler izjavil siru Johnu Simonu, da bo Nemčija zahtevala stalni kader 550.000 mož. od tega 100.000 aktivnih oficirjev in podofieirjev. Za svojo mornarico računa s 420.000 tonami, letalske sile Nemčije pa naj bi štele 4000 lovskih letal in leTrit«Bia€, ki pravi, da bo naloga konference med angleškimi, italijanskimi m francoskimi državniki v Stresi tem pomembnejša. Tu bodo položili temelje prisrčnega evropskega sodelovanja med Parizom, Londonom in Rimom. Vrniti se bo treba k legitimnemu postopku. Z dosedanjimi odvišnimi koraki pa bo treba prenehati. Italijanski poslanik pri Lavalu Pori z, 28. marca. w. Francoski zunanji minister je danes sprejel italijanskega poslanika v Parizu. Pignattiia. Državnika sta razpravljala o zadnjih mednarodnih razgovorih v zvezi s konferenco v Stresi. Lizbona, 28. marca AA. Zunanji minister Damata je odstopil. lescu ljubezen in priznanje, ki ga mu je izkazalo prebivalstvo glavnega slovaškega mesta. Ze od 1. 1917. dela skupno z romunskim zunanjim ministrom ter je mogel spoznati njegovo veliko inteligenco in energijo. Kadarkoli se pojavijo mednarodne težkcče, se sestanejo zunanji ministri Male antante, da razpravljajo o vseh perečih zadevah in da se sporazumejo o skupnem postopanju. Isto se je zgodilo tudi sedaj. Mirno smo presojali mednarodni položaj in se zavedamo svojih dolžnosti in pravic. O naših interesih in o bodočem razvoju odločuje naša hladnokrvnost, odločujejo naši dobri živci. V zadnjih 16 letih je Mala antanta ponovno rešila mir s svojo hladnokrvnostjo. Tudi danes motrimo mirno in stvarno dogodke. Pripravljeni smo sodelovati s svojimi sosedi ter upamo, da bo ostal mir ohranjen kljub vsem težkočam. Pri tem se zavedamo svoje moči in danih možnosti. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom Rumuniji in kralju Karolu. Deklice v narodnih nošah so izročile Ti-tulescovi soprogi cvetlice, ob 20.45 pa sta Titulescu in njegova soproga odšla iz hotela na železniško postajo, odkoder sta odpotovala preko Dunaja v Pariz. Zunanji minister pa je odpotoval v Prago opolnoči. Vnovič potrjena solidarnost Male antante Praga, 28. marca. AA. Listi komentirajo soglasno razgovore dr. Beneša in Titulesca v Bratislavi in poudarjajo, da so dah priložnost za prijateljske manifestacije. »Lidov* Xoviny< poudarjajo važmost teh razgovorov m podčrtavajo njih ietočasnost z berlinskimi razgovori. Sestanek v Bratislavi je vnovič potrdil solidarnost držav Male anftante, Titulescu pride tudi na Dunaj in v Moskvo Dunaj, 28. marca. AA. Na vožnji preko Dunaja v Pariz je Titulescu nocoj izjavil poročevalcu dunajske »Neue Freie Pressec, da je Mala antanta v neprestanem stiku z vsemi evropskimi državami in si nikakor ne želi, da bi se Evropa razdelila v dva tabora, za kar ne bi nikoli mogla prevzeti odgovornosti. S svojima prijateljema gosp. Jevtičem v Beogradu in gosp. dr. Benešem v Bratislavi je imel podrobne razgovore in so obširno prerešetali ves evropski položaj in vsa pereča vprašanja. O vseh važnih vprašanjih obstoja v Mali antanti popolna jasnost in popolno soglasje. Za vsako hipotezo je pripravljen sklep, ki bo v danem trenutku objavljen. Potujem v Pariz, je nadaljeval Titulesca, da se z Lavalom in drugimi francoskimi državniki razgovorim o vseh vprašanjih, ki so posebno važna. Na povratku se bom zopet ustavil na Dunaju in takrat mislim ostati dalje časa ter obiskati avstrijske državnike. Iz okolice Titulesca se doznava, da bo na povratku iz Pariza po vsej priliki obiskal tudi Moskvo. Razgovori v Moskvi Lord Eden v Moskvi — Litvinov predlaga sklenitev locarnskega pakta za Daljni vzhod pa glede rezultata v nemških razgovorom — tako vsaj govore ▼ tukajšn^h političnih krogih. Sovjetski podanik pri Neurathu Moskva, 38. marca g. Angleški pravosodni minister Eden je danes ob 11.30 s svojim spremstvom prispel r Moskvo. Na kolodvoru »o ga pozdravili komisar za zunanje zadeve Litvinov, višji uradniki w»-nanjega komisarijata in angleški poslanik v Moskvi. Opoldne se je pri Litvinovu vršil sprejem, katerega sta se udeležila tudi ruski poslanik v Londonu Majski ter angleški poslanik v Moskvi, lord Ohielston. Kakor se doznava, je Litvinov sprožil Idejo locarnskega pakta za Daljni vzhod, ki bi zajamčil Sovjetski uniji meje na Daljnem vzhodu in nasvetoval Edenu, naj vpliva na Poljsko, da pristopi k vzhodnemu paktu. Po dosedanjih dispozicijah se vrne Eden v London 31. marca. Soglasje med Edenom in Litvinovim London, 28. marca. AA Reuter poroča iz Moskve: Sestanek med Edenom in Litvinovim je veljal posebno važnim vprašanjem sedanjega mednarodnega položaja. Ves razgovor se je gibal v zelo prijateljskem duhu. Del razgovora je bil posvečen izjavi Hitlerja o Rusiji in sklepih, ki jih dajejo berlinski razgovori. Vse do tega trenutka ni niti sledu neskladja o predmetih, glede katerih je bilo doslej govora. Eden in Litvinov sta prišla do istega skle- Berlin, 28. marca AA. Snoči je sovjetski poslanik Surič obiskuj zunanjega ministra Neuratha. Njegov poset spravljajo ▼ »vezo s perečimi vprašanji mednarodne politike. Rusija in Francija Pariz, 28. marca AA. Franooatko-ruaka skupina poslanske zbornice je imela sestanek, ki mu je predsedoval bivši minister De Monzie. Razpravljali so ttfcrerpih, ki naj jih predlagajo francoskem« parlamentu, da se okrepe duhovni in gospodarski stiki med Sovjetsko unijo to Francijo. Povratek ameriškega poslanika London, 28. marca č. Ameriški poslan* v Moskvi, Wi41iaan Batttt, ki s« je v semnjem času mudil v Ameriki to o katerem so trdili, da se zaradi napetosti med obema državama ne bo reč vrnil r Ros i jo, je prispel v London ter se nahaja na poti ▼ Moskvo, kjer bo zopet prevael svoj« diplomatske posle. Napetost med litovsko in Nemčijo Nemški listi napovedujejo, da bodo imele smrtne obsodbe klajpedskih hitlerjevcev mednarodne posledice Berlin, 28. marca. AA. V BerUnu in drugih mestih so priredili protestne demonstracije zoper obsodbo narodnih socialistov v Kovnu. Listi napovedujejo, da utegne zaradi nje priti do napetosti v vzhodni Evropi. Društvo »Kiffhauserc, ki šteje 3 milijone članov, je izdalo resolucijo, v kateri pravi, da pomeni kovenska obsodba nevarnost za mir, diplomatsko-politična korespondenca pa očita Litvi, da sistematsko tepta mednarodno pravo in da je izrabila britansko-nemške miroljubne razgovore za smrtni udarec zajamčeni avtonomiji Klajpede. Zato morajo države-podpismice klajpedskega statuta opozoriti Litvo k redu. Tudi »Volkischer Beobachter« izraža mnenje, da bo imel ta dogodek mednarodne posledice. »Berliner Borsenzeitimg« pravi: ce se mora verjeti poročilom tujih listov, so skušali z raznih strani posredovati ▼ Kovnu, da bi na smrt obsojene nemške prvake pomilostili. S tem bi se naj prepreči!© resne posledice. Ce je to res, se moramo vprašati, ali bi mogla pomilostitev izpre-memiti grdo krivico vojaškega sodišča ▼ Kovnu. Po ostrem govoru, ki ga je imel šef pan-germanske zveze za inozemstvo pred poslopjem kancelarstva ogromni zbrani množici, so se čuli klici: Dol z Litvo! Državni kancelar se je pokazal pri oknu, nakar je množica zapela nemško himno. V Berlinu je množica demonstrirala pred poslopjem litavskega poslaništva. Po informacijah merodajnih krogov nemška vlada še ni podvzela nobenega koraka v Kovnu zaradi obsodbe tamošnjih narodnih socialistov. čiščenje v Grčiji Aretacije Venizelosovih pristašev se nadaljujejo po vsej Grčiji — Pred likvidacijo posledic revolucije Atene, 28. marcaa p. Grška vlada je sklenila, da likvidira posledice revolucije v najkrajšem času. Policijske oblasti izvršujejo v Atenah. Solunu in drugih večjih mestih vsak dan obširne preiskave ter aretacije osumljencev, ki so imeli kakršnekoli zveze z uporniki. Kakor kaže. bodo do konca meseca vsi vodilni revolucijonaraji aretirani in postavljeni pred sodišče. Atenska policija je ugotovila, da je eden izmed Venizelosovih ožjih sorodnikov, neki Pistolati, nekoliko dni pred revolucijo dvignil pri raznih bankah v Atenah več milijonov drahem s tekočih računov Venizelosa in njegovih prijateljev ter denar razdelil upornikom. V javnosti se z velikim zanimanjem pričakuje izid sodnih razprav. Domnevajo, da bo več obtožencev obsojenih na smrt. Nepopustljivi listi zahtevajo smrtno kazen za Cigantesa, Sarafisa. zmerni pa svetujejo popustljivost. Iz Kaneje na Kreti poročajo, da bo vojaško sodišče sodilo Venizelosu in 109 drugim obtožencem. 5>JUTR0« 3Č. 7i Petek, 29. m. 1935 Kandidature v Sloveniji Poročilo ministra dr. Kramerja v Ljubljani Snoči ob 18. je bila v veliki dvorani »Kazine« konferenca odbornikov vseh 17 krajevnih organizacij JNS za mesto Ljubljano. Velika dvorana je bila skoro polna. Minister dr. Albert Kramer je v naddve-urnem govoru podal poročilo o svojem političnem delovanju od trenutka, ko Je vstopil v vlado g. generala Petra živkoviča pa do Izvolitve v senat. Zbrani odborniki so ponovno prekinjali njegova izvajanja z živahnim pritrjevanjem ter mu na kraju priredili prisrčne ovacije. Za obširno poročilo se Je zahvalil v imenu zborovalcev poslevodeči podpredsednik sreske organizacije JNS g. dr. Cepuder, ki Je med eno-dušnim pritrjevanjem vseh navzočih sporočil g. ministru polno priznanje njegovih volilcev in političnih sodelavcev za vse njegovo delo ter ga naprosil, da sprejme tudi za majske volitve ljubljansko kandidaturo. Za izraze zaupanja se Je g minister toplo zahvalil z izjavo, da Je njegova odločitev glede ljubljanske kandidature de-finitivna. Ob zaključku Je bila eoglasno sprejeta po kratkem govoru dr. ftapeta resolucija, v kateri izrekajo zastopniki vseh ljubljanskih krajevnih organizacij g. dr. Kramerju zahvalo za njegovo požrtvovalno Ln nesebično delo s prošnjo, da jih vodi tudi v bodoče v borbi za popolno zmago jugoslovenske misli in z zagotovilom, da mu bodo vedno disciplinirano in z vnemo sledili. Ljubljanske kandidature Snoči ob pol 9. se je vršil pod predsedstvom župana g. dr. Ravniharja v mestni posvetovalnici volilni sestanek, ki so se ga udeležili poleg sreskega odbora JNS in zastopnikov vseh krajevnih organizacij JNS tudi predstavniki obrtniških, trgovskih in drugih stanovskih organizacij ter zastopniki državnih, samoupravnih in zasebnih nameščencev. Ob koncu debate je predsednik župan g. dr. Ravnihar ugotovil, da so predlagane naslednje kandidature: 1. bivši minister Ivan Mohorič, namestnik g. Joško Zem-Ijič; 2. inž. Ladislav Bevc .namestnika Rudolf žitnik in Ivan Deržič; 3. Jančigaj Ivan, magistratni direktor, 4. Rebek Ivan; 5. Kavčič Josip, namestniki žitnik Rudolf. Hrovatin Makso in Prepeluh Albin; 6. Deržič Ivan; 7. dr. Riko Fux; 8. Pič-man, Lovro, namestnik Košak Ivan. Zaključujoč sestanek, je g. župan izjavil, da bo kandidature predložil nosilcu liste v odločitev. Zupan dr. Ravnihar je sporočil, da je prejel od raznih skupin kandidatske predloge. Ena skupina obrtnikov predlaga g. Josipa Rebeka, druga pa g. Lovra Pičma-na. Državni in samoupravni nameščenci so se potem, ko je želez, direktor g. Cug-mus odklonil kandidaturo izrekli za g. inž. Bevca in magistratnega ravnatelja Janči-gaja. Skupina trgovcev predlaga kandida- turo g. Josipa Kavčiča, predložen« Je tndi kandidatura namestnika državnega tožilca g. Branka Goslarja, ki pa odklanja. Po precej dolgi debati je predsednik sreeke organizacije JNS predlagal za kandidata gg. Mohoriča in inž. Ladislava Bevca; če bi g. Mohorič odklonil pa g. Rebeka; kot namestnika predlaga Rudolfa Žitnika in Joška Zemljiča. Potrjena kandidatura za srez Ljubljano oUolico Kakor izvemo, je sresko sodišče v Ljubljani overovilo podpise za kandidaturo v ljubljanskem okoliškem srezu, ki smo jo objavili že v včerajnšji številki. Kandidata sta g. dr. Drago Marušič, minister socialne politike v Beogradu, in g. Stanko Hočevar, župan in lekarnar na Vrhniki. Namestnik g. dr. Marušiča je dosedanji poslanec tega sreza g. Albin Koman, namestnik g. Hočevarja pa g. Josip Mesec, sodni uradnik in posestnik na Viču. Ta kandidatura bo v ljubljanski okolici edina na Jevtičevi listi. Srez ima 30 volišč z nad 21.000 volilci. Kranjski srez V Škofjo Loko je prispel včeraj bivši vel. župan dr. Lukan, ki je ponudil kandidaturo za kranjski srez g. Josipu Hafnerju star., bivšemu škofjeloškemu županu, namestništvo pa županu g. Križnarju iz Stražišča. G. Križnar je ponudbo odklonil. Litijski srez V litijskem srezu bosta kandidirala na listi predsednika dva kandidata: litijski župan g. Franjo Lajovic s kovačem g. Fi-cingerjem kot namestnikom ter dosedanji poslanec g. Milan Mravlje z namestnikom g. Drnovškom, županom iz Zagorja. Gospod Mravlje je ponudil namestništvo naj-prvo banskemu svetniku g. Gvidonu Bi-rolli, za njim pa bivšemu oblastnemu poslancu g. Erjavcu, ki pa sta ponudbo odklonila. Obe kandidatni listi sta že potrjeni od sodišča. V litijskem srezu se zelo živahno gibljejo tudi bojevniki. Kandidirali bodo beograjskega odvetnika dr. Vinka Zorca, ki je njihov glavni zastopnik v Beogradu. G. dr. Zore je kandidiral v litijskem srezu že pri zadnjih skupščinskih volitvah, pri katerih je podlegel napram g. Mravljetu. Volilni sestanek prof. Pavlica v Ljubljani Včeraj smo poročali, da se je tega sestanka udeležil tudi bivši litijski župan g. Hinko Lebinger. G. Lebinger nam sedaj sporoča, da se volilnega sestanka g. Pav-liča ni udeležil, ker na njega, tudi če bi imel vabilo, ne bi šel. Spominjajte sa CMD? Tekma v oboropevanju Italija bo v dveh letih povsem obnovila in znatno povečala svoje vojno letalstvo Orjaško potniško letalo Rim, 28. marca. č. Včeraj je bil izvršen prvi polet velikega Italijanskega letala s štirimi stroji, ki je namenjen za vzdrževanje letalskih zvez med Rimom, Parizom šn Londonom. Te potniške zveze bo vzdrževalo civilno letalsko podjetje >Ala Littoria«. Letalo je na svojem prvem poletu med Milanom in Rimom v daljavi 460 km doseglo povprečno brzino 310 km na uro. V letalu je bilo 28 potnikov in 3 člani posadke. Pri po;®kusni vožnji so 9troji letala razvili moč 2800 ks, letalo pa je letelo z največjo brzino 430 km na uro. Rim, 29. marca. č. Snoči je italijanski parlament odobril povečanje oborožitve v zraku. Ob tej priliki je državni podtajnik za letalstvo general Valle očrtal program povečanja italijanskih letalskih vojnih sil, ki obstoja v naslednjem: 1. Vse sedanje letalske vojne sile se imajo nadomestiti najkasneje v dveh letih. 2. Vsa letala za bombardiranje morajo postati sposobna za polete z brzino 330 km na uro, do višine 8000 m in za nosilnost 1500 kg bomb. Ta letala se sedaj že grade v seriji. 3. Pospešiti se imajo sedanji poizkusi, da se izpopolnijo letala za bombardiranje za polete z brzino 500 km na uro. 4. Sedanja težka letala za bombardiranje morajo postati sposobna za poletP v višino 10.000 m in z brzino 440 km na uro. Ta letala se sedaj že pripravljajo. 5. Dovršiti se morajo vse priprave za izobrazbo novih pilotov v letalskih šolah. 6. Posvetiti se mora resna skrb civilnemu letalstvu, da se omogoči čim hitrejši njegov razvoj. Polslužfoena »Litoria« ima že sedaj v svojem programu obsežno razširjenje vseh letalskih prog na vse štiri strani sveta. Letos bo otvorjenih nič manj kakor 8800 km novih letalskih krog, med njimi iz Rima v Tripolis, v Asmaru v Eritreji ter v Mo-gadiscio v Somaliji. Prihodnja leta se ne bodo organizirali demonstrativni poleti v inozemske države, ker so v sedanjih resnih trenutkih povsem odveč in ker se morajo vse energije združiti za metodične vojaške priprave. Obnova italijanskega letalstva bo stala 1200 milijonov lir. Včeraj je ministrski predsednik Musso-lini odredil ministrstvu za letalstvo, naj se pospešijo dela za ojačenje vsega letalstva Prvotno je bilo določeno postopno povečanje števila letal po programu, ki je določen od Mussolinija in ki bi se moral izvesti v 6 letih, sedaj pa zahteva Mussolini, naj se izvede v treh letih. Letos bodo že zgradili letala za bombardiranje, ki bodo mogla nositi po poldrugo tono bomb in bodo imela akcijski radius 1250 milj. V prihodnjih letih bodo zgrajena takozvana superletala za bombardiranje z isto kapaciteto, nosilnostjo in oborožitvijo, ki pa bodo imela 275 km brzine na uro Izpopolnitev francoskega letalstva Pariz, 28. marca. AA. Poslanec Franklin-Bouillon je izjavil, da bo v parlamentu predlagal, naj se ne razide prej, dokler ne sprejme poročila o statutu vojaškega letalstva. Tudi drugi poslanci nameravajo zahtevati od poslanske zbornice kredite za material vojaškega letalstva. Pariz, 28. marca. w. Pred senatno komisijo za letalstvo je minister general Denain podal obširen ekspoze o nemškem oboroževanju v zraku. Minister je naglasi 1 absolut no potrebo, da se že v kratkem izvede drugi del načrta za obnovo zrakoplovnesa materiala Angleška letala z oklepnimi stolpi London, 28. marca. A A. Dve eskadrili bombnih letal bosta opremljeni z avtomatskimi kupolami za brzostrelne topove. Te kupole se bodo nahajale na sprednjem delu letal, tako de bo ravnanje s topovi omogočeno tudi pri največja hitrosti letal Nova ameriška pomorska oporišča Washington, 28. marca. A A. Poslanska zbornica je sprejela zakonski predlog o kreditu 38 milijonov dolarjev za nova pomorska oporišča. Od tega bodo porabili 16 nn lijonov m pomorska oporišča na obali Ti hega oceana in na Havajskem otočju. Zgrajena bo tudi nova baza za podmornice na Panamskem prekopu. Samo aptiCa je še čas za nabavo srečk drže razr. loterije. Verjetno pa je, da bodo že prej razprodane. Zato je pametno, da si jih čimprej mo* goče nabavite. Dobite jih v vseh poslovalnicah „Jutra" in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana« Sv. Petra c. 19 mmmmmmmmmtmmmmmmwmmmBammmmmmmmtmmmmmm- ohhhmmh Priprave za zgraditev ceste Beograd-Horgos Beograd, 28. marca. AA. Z odlokom ministra za gradbe je določena strokovna komisija za določitev smeri državne ceste Beograd-Novi Sad-Subotica-Horgoš in drugih elementov, potrebnih za gradnjo te ceste. V komisiji so Stanislav Josipovič, načelnik oddelka za ceste, Mihajlo Petrovič, šef odseka za državne ceste, in Nenad Lancoš, šef odseka za mostove. Prva dva člana komisije imata nalogo, da rešita na terenu tudi več načelnih vprašanj in podrobnosti za gradnjo še nedodelanega dela državne ceste Veles-Gjevgjelija-grška meja. Kongres narodnega delavstva v Celju V soboto in nedeljo, dne 6. in 7. aprila, se bodo zbrale množice nacionalnega delavstva na kongresu Narodne strokovne zveze v Celju. Za kongres vlada veliko zanimanje ne samo v dravski banovini, ampak tudi izven nje. Svojo udeležbo so najavili zastopniki nacionalnega delavstva iz vseh delov naše države. Prišli pa bodo tudi zastopniki Ceskoslovenske obce del-nicke iz Prage. Ministrstvo prometa je za kongres dovolilo polovično vožnjo. Narodna strokovna zveza pa se nadeja, da bo dovoljen še večji popust Kongres se vrši pod pokroviteljstvom ministra za socialno politiko, g. dr. Marušiča, ki se bo bržkone tudi sam udeležil te manifestacije našega delavstva. Vozne olajšave za Celje se lahko poslu-žijo vsi udeleženci kongresa in ne samo člani organizacije. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji železmiško izkaznico za znižano vožnjo in odgovarjajoči vozni listek, s katerim ima potem brezplačen po-vratek do odhodne postaje. Narodna strokovna zveza vabi vse delavstvo m ostalo nacionalno javnost, da se v kar največjem številu udeleži kongresa v Celju. Poslovilna avdijenca avstrijskega poslanika Beograd, 28. marca. p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes v poslovilni avdijenci dosedanjega avstrijskega poslanika Ploniesa. G. Plonies, ki je knezu namestniku izročil svoja odpoklicna pisma, se vrne na Dunaj, kjer bo prevzel v zunanjem ministrstvu neko vodilno mesto. Pomlad v Dubrovniku Dubrovnik, 28. marca n. Tu je bila danes temperatura 24 stopinj Celzija, dočim je 50 km daleč na vzhodu, na planini Ori-jen, še sneg in se ljudje smučajo. Nov sneg v okolici Sarajeva Sarajevo, 28. marca n. Na okoliških hribih je ponoči pričelo snežiti ter je temperatura padla na ničlo. Ostavka poljske vlade Varšava, 28. marca. AA. Vlada je odstopila. Odstop je v zvezi s sprejetjem nove poljske ustave. »Kurier Porannv* pravi, da pojde dosedanji ministrski predsednik Leon Kozlovvski, čim izroči predsedniške posle svojemu nasledniku, na oddih do 1. julija. Nato bo znova zasedel svojo prejšnjo stolico na varšavskem vse učilišču. Varšava, 28. marca. w. Sestava nove vlade je bila poverjena predsedniku vladnega bloka polkovniku Slaveku. Nova vlada ima izvesti volitve na podlagi nove ustave. Osebe, ki bodo prišle na vodilna mesta, bodo iz vrst avtorjev načrta nove ustave. Mislijo, da ne bo prišlo do izpremembe smernic poljske politike. Po rešitvi belgijske vladne krize Bruselj, 28. marca w. Socialistični poslanci in senatorji eo na svoji današnji seji izrekli socialističnim zastopnikom v vladi svoje zaupanje ter sklenili, da se bodo zopet sestali po vladni izjavi v petek. V vladnih krogih pričakujejo, da bo vlada Van Zeelanda dobila veliko večino. Glavni odbor liberalne stranke je imel živahno razpravo o devalvaciji franka. Za vlado Van Zeelanda je glasovalo 27 članov, 13 proti, 3 pa so se vzdržali glasovanja. Izid tega glasovanja kaže, kako neljudska je misel o devalvaciji denarja in kako loči duhove. Vlada je odredila, da bodo 28.. 29. in 30. t. m. borze zaprte, da se preprečijo kakršnekoli špekulacije pred sestankom belgijskega parlamenta. Peklenski stroji na Dunaju Dunaj, 28. marca d. V delavskem okraju Floridsdorfu so neznanci vrgli na raznih mestih peklenske stroje, ki so eksplodirali z močno detonacijo. Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je precejšnja Policija je mnenja, da gre za delo komunistov. Komunisti med bolgarskimi gimnazijci Sofija, 28. marca AA. Policija je odkrila komunistično organizacijo med učenci džumajske gimnazije. Aretirala je 50 dijakov. _ V Haskovu je bila sodna razprava proti 67 osebam, obtoženih komunistične propagande. 37 jih je sodišče obsodilo na kazni od l do 15 let ječe. Bivša rumunska ministra pred sodiščem Bukarešta, 28. marca. AA. Parlament je sprejel predlog, naj postavijo bivšega vojnega ministra generala Cihoskega in bivšega pravosodnega ministra Popovicija pred vrhovno sodišče. Sodili jima bodo zaradi Škodove afere. Oba sta bila ministra v vladah narodne kmetske stranke od I. 1920. do 1930. Generalu Cihoskemu očitajo, da je sklenil pogodbe s Škodovo tvornico brez zakonskih pooblastil. Titulesen se bo sestal Rusko zlato v Ameriki VVashington, 28. marca AA. V Zed in jene države so prispele velike količine zlate rude iz Rusije, ki jo bodo rafinirali v Ze-dinjenih državah Pridobljeno zlato bo tvorilo podlago za sovjetska naročila pri ameriških tvrdkah. Beli zobje narode vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo !epe,J>e!s zobe, jih snažimo z|utraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont 2e po kratki uporabi dobe zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod Prometni minister inž. Vujič v Ljubljani Prometni minister je včeraj pregledal železniško direkcijo in glavni kolodvor in se potem vrnil v Beograd Ljubljana, 28. marca. S popoldanskim brzovlakom se je pripeljal danes iz Zagreba v Ljubljano prometni minister g. inž. Dimitrije Vujič, ki je že nekaj dni na inšpekcijskem potovanju. Včeraj si je v Zagrebu ogledal železniško direkcijo in nekatere železniške naprave, poštno direkcijo in posamezne njene oddelke, danes pa je z enakim namenom prispel v Ljubljano. Na peronu glavnega kolodvora so pričakovali g. ministra direktor železniške direkcije g. Josip Cugmus, direktor poštne direkcije dr. Tavzes. skoraj vsi člani tarifnega odbora prometnega ministrstva, med njimi minister n. r. g. Ivan Mohorič, inž. Lenarčič in dr. Vrhunc, vojni delegat pri želenziški direkciji polkovnik Nedeljkovič in načelniki posameznih oddelkov pri železniški in poštni direkciji. G. ministra je pozdravil direktor Cugmus, nakar so mu bili predstavljeni zastopniki oblasti, ki so se zbrali na pero- nu, nato pa je odšel s svojim spremstvom na železniško direkcijo, kjer je pregledal posamezne oddelke. Na železniški direkciji je sprejel tudi zastopnike strokovnih organizacij. ki so mu sporočili težnje uradništva in delavstva, nato pa je povabil v sejno dvorano vse višje uradnike ia šefe oddelkov na kratko konferenco. Pri tej priliki je imel g. minister lep nagovor funkcionarjem železniške uprave, nato pa se je prijazno in z velikim razumevanjem posvetoval z vsakim posebej o perečih potrebah posamenzih strok in osobja. Z železniške direkcije je odšel g. minister zopet na postajo, kjer si je prav tako ogledal posamezne oddelke, nato pa se je umaknil v svoj salonski voz. Sprejem raznih deputacij, ki je bil za 19. uro napovedan v dvorni čakalnici, je moral zaradi preskopo odmerjenega časa odpastL Ob 20. se je g. minister odpeljal z brzim vla-kom proti Beogradu. Vlak ga je prerezal na dvoje Grozovit samomor brezposelnega Viktorja Cudermana Ljubljana, 28. marca V Vižmarjih si je včeraj na grozovit način vzel življenje brezposelni de'avec, 421etni Viktor Čuderman. Doma iz Divače je Čuderman prišel v Jugoslavijo že pred leti. Tu je opravljal priložnostna dela. svoj čas je bil zaposlen tudi na stavbah zdaj pa je bil že dolge mesece brez posl* in zaslužka. Pohajal je v družbi raznih brezposelnih tovarišev iz kraja v kraj in prosjačil. Včeraj popoldne se je z nekimi svojimi tovariši znašel v št Vidu, kjer so nekaj časa posedali zunaj na polju. Pozneje -e jim je pridružil še neznan mlajši človek, ki se je pogovarjal ž njimi, nato pa jim predlagal, da se podajo dalje proti Viž-marjem. Vsi so se takoj odločili in šli ž njim, posebno ker jim je obljubil, da bo dal za pijačo. V Vižmarjih so nato pili najprvo vino, nato pa špirit, gorilni špirt. Nekaj minut pred pol 18. uro so odšli močno omamljeni spet na cesto. Čuderman je odšel v. družbi Jurija Kavčiča, ki je doma iz Železnikov, proti železniškemu prelazu, dočim je tretji tovariš krenil na zaj na polje. Spotoma je bil Čuderman zelo redko- beseden. Ko sta prišla s Kavčičem do prelaza. kjer so bile zatvornice zaradi osebnega vlaka, ki je baš odhajal s kolodvor« naprej proti Gorenjski, zaprte, je Čuderman nenadoma pomolil Kavčiču svojo potno palico, rekoč: »Na, bu jo imaš, jaz grem!« — V tistem hipu je privozil vlak in že se je nesrečni Čuderman pognal pod kolesa lokomotive, ki ga je prerezala ne dvoje... Cudermanov obupni korak je opazilo tudi mnogo domačinov in vračajočih se izletnikov. Tudi vlakospremno osobje ir-potniki so ga videli, ko se je pognit pod stroj. Strojevodja je stroj takoj ustavil, nakar so potegnili obe polovici trupla izpod voza. Od nekod so brž prinesli krsto, v katero so položili razmesarjeno truplo in ga na odredbo pozvanih orožnikov odnesli v šentviško mrtvašnico. Orožniki so zaslišali Kavčiča, s katerim je bil Čuderman dobro znan. Ta je izpovedal, da je Čuderman že veakrat govoril o tem. da si bo končal življenje. Pred nekaj dnevi je zatrjeval tovarišem, da bo storil konec, če ne dobi hitro dela, ki ga je res pridno iskal. Ker pa ni in ni imel uspeha, je obupaL Zagonetna tihotapska zgodba na severni meji Maribor, 28. marca Včeraj ponoči je prišlo blizu Jelenč pri št. IIju v Slovenskih goricah do zagonetnega dogodka, ki je pa ostal navzlic skrbnemu in temeljitemu poizvedovanju, ki so ga uvedli orožniki skupaj z mariborsko policijo, dozdaj nepojasnjen. Okrog 2. zjutraj se je vračal posestnik Janko Čagran na kolesu iz Maribora, kjer je bil na obisku pri svojih sorodnikih, domov proti Jelenčam. Blizu njegovega doma in v bližini Kovačičeve gostilne sta ga ustavila dva neznana moška. Hotela sta ga napasti in sta ga nekaj časa zasledovala. Videč, da je položaj nevaren in da gre najbrž za dva tihotapca in roparja, je potegnil Cagran samokres in oddal nekaj svarilnih strelov. Napadalca se pa za to nista kaj zmenila, temveč sta Cagrana, ki se je urneje pognal na kolo. zasledovala naprej. Čagranu se je posrečilo, da je ube-žal potem, ko je ponovno oddal še nekaj svarilnih strelov. Na begu je še zaslišal za seboj padec in zamolklo stokanje. Slednjič se je zatekel k šentiljskim orožnikom in opisal vse, kako se je godilo. Orožniki so odšli v bližino Kovačičeve gostilne, kjer so našli moško kolo, klobuk, 34 zavojev igralnih kart in 12 kilogramov saharina Ta najdba je bila zadosten dokaz, da gre nedvomno za tihotapca. Vse je bilo poškropljeno s krvjo, vendar o ranjencu ni bilo ne duha ne sluha. Edina zanesljiva sled je bila evidenčna številka kolesa, na katerem se je peljal eden izmed zasledovanih tihotapcev. Ugotovili so. da je kolo last delavca Jurija Kramariča. sta-nuiočega na Tržaški cesti v Mariboru. Policija in orožniki so Kramariča zaslišali. Povedal je, da je bilo nekoč kolo njegovo, da ga je pa pozneje prodal Alojziju Zorčiču. S tem je bila podana konkretna vez za poiasnitev te zadeve Policija je zaslišala Zorčičevo ženo. ki je izpovedala, da se je njen mož Alojzij odpeljal s kolesom pred dnevi z doma. ne ve pa, kam in kdaj se bo vmil. Z njim je šel tudi njegov brat Konrad in tudi niega še ni nazaj. K preiskavi so pritegnili več prič. ki so poznale Aloiziia Zor-čiča in ki so snoznale najdeni klobuk za Zorčičevo last. Domneve so možne v razne strani. Dejstvo je. da Alojzija Zorčiča in njegovega brata Konrada še niso našli Vn da se ne ve. kdo od njiju je ranjen, čeprav je klobuk Lojzetov. Oblastva temeljito poizvedujejo na vse strani, da čim prej no'isni.jo zagonetno zadevo. ?oia žrtev fantovskega diviani? Župečja vas, 28. marca j Poročali smo že bili, da ie bil 21. febru-, arja ob priliki neke gostile v Apačah napaden posestnik Kmetec Martin iz Jtupeč-je vasi. ki se je gostije udeležil s svojo ženo. Kmetec je bil takrat ranjen % no- žem v tilnik in je zaradi hude poškodbe moral ostati v postelji. Kljub vestni zdravniški negi je poškodovanec preteklo nedeljo umrl. Državno tožilstvo je odredilo raztelesenje, da se dožene vzrok smrti. Zaključek vinogradniških del z ubo jem Gornja Radgona, 28. marca Pri posestnici Gregorčevi Alojziji v Grabšincih pri Sv Juriju ob ščavnici so minili teden kopali v vinogradu. Za vini-čarja službujeta pri posestnici 501etni Jur-jevič Franc in njegov sin 201etni Franc. Ko so v soboto zvečer delo končali, so bili vsi delavci za likof pogoščeni s pijačo. Okrog pol 20. so se delavci razšli, le delavca Krajnc Martin in Kramberger Karel iz Malega Moravščaka sta še ostala pri vi-ničariji, kjer so se Jurjevčevi začeli pripravljati na počitek. Med tem je Krajnc Martin stopil v sobo ter pozval Jurjeviča Franca mlajšega, naj gre z njim na prosto. Začela sta se prepirati. tako da ju je moral oče miriti. Pomagala je tudi hčerka Jožefa, ki je hotela potisniti Krajnca skozi vrata Ta pa jo je udaril z motiko po prsih, zaradi česar se je prerekanje še poostrilo. Naposled se je Jurjevičevim posrečilo spraviti Krajnca skozi vrata, zunaj pa je Krajnc poklical na pomoč odhajajočega Krambergerja, ki se je nato vrnil nazaj. Oče Jurjevič in sin sta se med tem oborožila in sicer je pograbil oče v veži ležečo pilo in jo pritrdil na roonik od cepca z železnim obročkom, da se je videla kakor sulica, sin pa je pograbil lato. Tako oborožena sta šla v temo pred hišo, kjer sta razgrajala Krajnc in Kramberger. Oče je začel dregati okrog sebe, da se reši Krajnca in Krambergerja, ter je pri tem zadal devet vbodov Krambergerju m Krajncu. Kramberger je dobil vbode v trebuh in čeva in prebodena so mu bila tudi jetra; trije vbodi so bili smrtonosni, in Kramberger je v nedeljo ponoči umrl, med tem ko je bil Krajnc odpeljan v bolnišnico v Ptuju, kjer se baje bori s smrtjo. Krambergerjevo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico k Sv. Juriju ob Ščavnici, ob-ducirano in nato pokopano na tamkajšnjem pokopališču. Sokol I. Ljubljana-Tabor obvešča svoje članstvo, da je umrl br. Ivan Kune, ki ga bomo spremili na njegovi zadnji poti danes, v petek, ob pol 5. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Vabimo članstvo, naj ee udeleži pogreba v čim večjem številu v civilu z znaki. Vremenstji nanoved Zagrebška vremenska napoved ca danes.* Spremenljiva oblačnost, od časa do časa vedro. zmerne temperature, stalno. Dunajska vremenska napoved ca petek: Nagle spremembe vremena, na jugu bolj mirno vreme, večinoma jasno in nekolik« teptate. M m~ - V o ft SI Vzgojitelj Nj. Vel. kralja Objavljamo sliko senatorja g. Jeremije Živartoviča, o katerem smo včeraj poročali, da mu je poslej poverjena vzgoja našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Odveč je poudarjati, da je bila velika in odgovorna naloga poverjena pravemu možu. Senator Jeremija Živanovič, ze po zunanjosti impozantr.a, elegantna po- krafi In ljudje java pravega gentlemana, je mteligent širokega obzorja. V pedagogiji je nabiral znanje po evropskih univerzah, bil je pozneje profesor in gimnazijski direktor. Temeljito znanje jezikov, kultiviran okus v literaturi in umetnosti, vrh vsega še neštete izkušnje v najtežji in najslavnejši dobi srbskega rodu in slednjič praktično državniško delo na čelu moravske banovine in naposled v senatu — vsa ta zakladnica bo lahko poslužila, da se odprejo mlademu kralju čim širši razgledi po domovini Jugoslaviji m po širokem svetu. G. Jeremija Živanovič je sleherno leto tudi gost Slovenije: redno prihaja na oddih k Rimskemu vrelcu. 80 let gospoda prokurista Karla Tekavčiča Ljubljana, 38. marca Ni ravno majhno število osemdesetlet-nikov, ki izpričujejo kremenitost našega rodu. Ali gospod Karel Tekavčič, meščan ljubljanski, ki v tako čestiti dobi še vedno izredno čil na duhu in telesu opravlja naporno in odgovorno službo, je med njimi vendarle častna izjema, ki jo velja po- dnevnih izprehodih proti Tivoliju ali kakor ga večer za večerom vidimo vedrega v kramljajočem razgovoru s starimi, zvestimi prijatelji v »Zvezdi«. Preizkušeni narodnjak, ki se venomer zanima za prav vse pojave in probleme v javnosti, je eden naših najstarejših Sokolov, ki je do danes ostal zvest sokolski dejavnosti in še sleherno jutro telovadi s težkimi ročkami. Ljubljanski Sokol je ob svoji sedemdesetletnici 1931 odlikoval vnetega pionirja s posebno spominsko kolajno. Za državljanske zasluge pa je blagopokojni Viteški kralj že leta 1936. odlikoval moža, ki mora biti vsem nam najsvetlejši vzornik v zvestem službovanju. V najsrečnejšem zakonu z gospo xMari-jo roj. Nigrinovo, ki mu je umrla pred 10 leti, se je jubilantu rodilo 10 otrok. Prvi sin je sreski načelnik v Laškem, drugi je inženjer pri tehnični sekciji poštne direkcije v Zagrebu. Vsem svojim otrokom je skrbni oče ob vzgoji v strogo narodnem duhu lepo ugladil pot v življenje in danes ga bodo obkroževali z vnuki, vnu-čicami in pravnukom, da mu na najiskre-nejši način izkažejo svojo zahvalo in ljubezen. Mičen vzorec svojih vnukov drži ljubeznivi dedek v naročju na naši sliki, številnim čestitkam pridružujemo tudi svojo v prepričanju, da nam bo g. Tekavčič, stari prijatelj »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, tak, kakršen je ob svoji osemdesetletnici, ostal ohranjen do skrajnih mej človeškega bivanja na zemlji. Ob grobu profesorja dr. Franja Rostaherja Maribor, 38. marca Globoko je prevzela vest o njegovi smrti vse nekdanje dijake njegove, ki so bla-gopokojnega profesorja in vzgojitelja imeli v najlepšem spominu. Združeval je v sebi širokogrudnost v postopanju z dija-štvom in obenem neko železno doslednost, kadar je šlo za uveljavljenje pravičnosti. Pri pouku je umel spajati resnobo dolžnosti z vedrostjo in ljubeznivostjo, ki je še bolj bližala dijake ljubljenemu vzgojitelju. V 51. letu je umrl ta blagi mož za za-vratno boleznijo, ki si jo je nakopal v času svetovne vojne. V Krškem je učil in vzgajal mladino in na goriški gimnaziji, kamor je prišel v septembru leta 1913. in kjer ga je zalotila svetovna vojna. Od januarja L 1919. je poučeval na tukajšnji klasični gimnaziji grščino in latinščino. Po 16 letih je omahnil v polni moški dobi, uničen od neozdravljive bolezni. Njegova prerana smrt je zbudila globoko obžalovanje pri vseh, ki so ga poznali. Njegova družina je postala predmet splošnega sočustvovanja. Bolgarski akademiki spoznavajo Slovenijo Ljubljana, 28. marca S snočnjim zagrebškim potniškim vlakom je prispela v Ljubljano družba bolgarskih visokošolcev, ki se mudi na kratki študijski ekskurziji po Jugoslaviji. Na kolodvoru je kljub pozni uri pričakala Bolgare množica občinstva, zlasti visokošolcev, predvsem članov Jadrana, Edinstva in Kluba primorskih akademikov, za Ju-goslovensko-bolgarsko ligo pa se je udeležil sprejema predsednik Rasto Pustoslem-šek. V imenu Jadranašev je goste v izbranih besedah pozdravil predsednik društva Verbič, za Edinstvo pa visokošolec Tomšič. Za prisrčno topli sprejem se je v imenu gostov nato zahvalil visokošolec Sta-lev iz Sofije, ki je posebej izrekel tople pozdrave Ljubljani in Slovencem in na-glasil potrebo, da naj bi akademska mladina Bolgarske in Jugoslavije delala v bodoče še z večjo vnemo za poglobitev iskrenega prijateljstva in poživitev kulturnih vezi med obema bratskima narodoma. S kolodvora je krenila velika povorka do Narodnega doma, kjer so naši nacionalni študentje pripravili svojim gostom prenočišče v areni, nato pa so odšli na skupno večerjo k Slamiču. Davi so bili mladi gostje kljub naporni poti, ki jo imajo za seboj, že prav zgodaj na nogah. V manjših in večjih skupinah so si v spremstvu ljubljanskih tovarišev ogledali Narodni muzej, Narodno galerijo in druge kulturne zanimivosti mesta, mnogi izmed njih pa so se povzpeli na Grad, odkoder so se razgledavali po lepi naši pokrajini. Zvečer je bil gostom prirejen pri Slamiču oficielen pozdravni večer, ki so se ga poleg bolgarskih in naših visokošolcev udeležili tudi številni predstavniki naših kor-poracij in naše nacionalne javnosti, jutri zjutraj pa nadaljujejo pot na Gorenjsko. sebej podkrižati. Danes je njegov praznik, obenem pa tudi praznik široke njegove družine in tvrdke, ki ji je zvesto vdan od mladosti. Rodil se je 29. marca 1855. Bil je prvorojenec ravnatelja prisilne delavnice v Ljubljani, ki pa je imel tudi posestva in vinograde v Mokronogu. Po primerni šolski izobrazbi ga je oče namenil trgovstvu. Letos bo poteklo šestdeset let, odkar je vstopil v službo pri stari ljubljanski tvrd-ki L C. Maver. Ko sedanjega šefa še ni bilo na svetu, je g. Tekavčič postajal tvrd-ki krepka opora. 2e dolgo vrsto let je prokurist in poslovodja. Očitno je: neutrudno delo in najvzornejši red v službi kakor v zasebnem življenju sta ga ohranila takšnega, kakor ga danes srečujemo na Kako je blagopo-koj profesor dr. Ro-6taher prirasel vsem znancem, prijateljem in tudi dijakom k srcu, je pokazal današnji pogreb. V sprevodu so poleg mnogih znancev, profesorjev in prijateljev korakali dijaki klasične gimnazije s profesorskim zborom in ravnateljem Mastnakom na čelu. Navzoči so bili tudi zastopniki ostalih profesorskih zborov, a mestno občino je zastopal magi-stratni direktor Rodošek. Globoko občuteno je bilo slovo ob grobu na Pobrežju, pretresljive so bile poslovilne besede, ki so jih spregovorili pokojniku v poslednje slovo prof. dr. Dolar, dr. Pečovnik, drugo-šolec Zadravcc in predlanski maturant Mihelič. Gimnazijski pevski z umetnost tisto kakor mikroskop aH logaritmi Pa ne o tem... Ta najina srečanja z odra so trajala desetletja; gledal sem njegovo porast, časih tudi propast, ki so mu bile vzrok njegove muhe in trenutna razpoložen os t. Potem najino skupno poznanstvo enega samega večera v družbi tretjega, ki so mu rekli »Gumpolds-kirehner«..-. ★ Vse, kar se suče okrog Aleksandra Moissija, je obdano s svojevrstnim čarom in romantiko... Rojen Tržačan, sin Italijanke in grškega plemiča, predstavlja popolnoma svojevrsten lik med nemškimi igralci. Iz Trsta jo ureže peš in bos na Dunaj. Tam hoče postati tenorist, a postane statist na Burgtheatru. Nihče drug kakor veliki Kainz mu stoji za botra ob zibelki kariere, in ta se začenja z legendo: Pri predstavi Tartuffea napravi sluga — statist Moissi — kretnjo, Tartuffe — Kainz _ ga opazi in ga išče po predstavi nekaj dni po Dunaju, ga naide, a režiserski kolegij, pred katerim deklamira, ga odklo- ni. Toda ob zibelki njegove kariere je bila sreča in vera. Ni mu boter samo Kainz, — drugi je Reinhardt. Tako je bil Kainz prvi, ki je dvigal nekoga, ki mu je potem z Reinhardtom skupaj izmaknil marsikatero vlogo... Tu je Fiesco, Franc Moor, Ham- let, Marquis Posa, Tasso — in čeprav si čutil botrovstvo genialnega Kainza, je Moissi dodal nezaslišanega čara svoje osebnosti in opojnost organa, ki ie zvenel kakor violina d' amour. * Na Dunaju uči Italijana - Albanca - Grka, ki ne zna besede nemški, slavni Stra- hoš. Potem gre v prvi angažma v Prago k prav tako slavnemu Neumannu Tam znanci: Mayrinck, Laffe, Strobl. Igrd v krčmah v zabavo gostom. Kmalu nato pa igra izbrani publiki in zdaj se zbirajo Okrog njega entuzijasti... Morda svet ni imel igralca, ki bi imel kakor Moissi za seboj vso mladino... Leta so minevala, a njegova sloka pojava je ostala enako gibčna, lasje temni, zvok glasu čist in probo-jen... bdi je sam košček mladosti in čudovite toplote... Bil je igralec - ljubljenec mladine... ★ Da Je postal nemški igralec, je nakluč-Je... In to naključje je Obogatilo nemško tgrateko umetnost, kajti njegov organ, zmožen vseh modulacij, je v hipu pretvoril govorjeno vlogo v arijo, in trdi nemški verzi so bili po njem pretvorjeni v arije, polne južnjaškega prizvoka, v tako sladke kantilene, da jih poslušalec ni pozabil nikoli ... * Ob mentorju Reinhardtu raste in dora-ste v igralca protagonista. Nato se pojavi v njem nemir, in stalno bivališče, trden angažma ga ne mikata več ... Potovanje, romanje, vsak večer pred drugo publiko ... Gotovo ni večjega mesta v Evropi in marsikje onkrat oceana, kjer ni pustil Moissi spominov na nepozabne like svojih kreacij V Moskvo se podš. in igra izgubljenca Fedjo v »živem mrtvecu« in potepuha v igrački »On je vsega kriv«. Pa doseže ta igralec Italijan - Albanec - Nemec uspehe in priznanje: da teh vlog ni moči igrati in interpretirati bolj slovansko, kakor jih doživlja on. V Južno Ameriko gre in tam v Mehiki igra na starodavnih tleh vlogo pravljičnega kralja Montezuma. Vsa Mehika ga obožuje... ★ Potem Salžburg! Lahko rečemo: ves svet spozna tam njegovo ime v vlogi »Slehernika«, ki je biser njegovih kreacij ... Večen nemir, potovanja, naprej naprej! Vse to se tu pa tam pokaže vidno zvečer pri predstavi na njegovi igri... utrujenost, razpoloženje in umetniške kaprice — vsemu temu je podvržen prav kakor njegov veliki boter Kainz. Veliki brezdomec zajadra zadnja leta po afrontu, ki ga je doživel v Salzburgu, — v Italijo. Ej, Salzburg! Pisal in pripravljal je tam Moissi roman zdravnika - ginekologa tn sd izprosil, da sme prisostvovati v bolnišnici taki operaciji. Dobi dovoljenje... V belem zdravniškem plašču je navzočen pri porodu... Tu planejo njegovi nasprotniki, prične se rovtarska gonja, ki seže po škandalih ... In vendar je on plačnik za operacijo siromašne žene — on reši življenje dveh — »JUTRO do imele udeleženke kongresa polovično vožnjo, razne olajšave pa bodo uživale tudi drugod, in v dneh. ki jih bodo prebile v Carigradu. Tako n. pr. bo vožnja po bolgarskih železnicah znižana za 30, po Turčiji pa za 35 odstotkov. V mednarodni zvezi feministk je včlanjenih 40 držav in je za kongres iz vsake države že prijavljenih 12 zastopnic. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 25 z dne 27. t. m. objavlja uredbo o pogojih za napredovanje podčastnikov v višje čine in razrede vojaških uradnikov, o napredovanju častnikov in vojaških uradnikov v višje čine razrede m o sestavi komisij za komandantska potovanja in reševanje nalog, izpričbo izvozniških potrdil za češkoslovaško, povračilo varščin ob izvozu koruze v Nemčijo m objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl učitelj meščanske šole ln posestnik g. Ivan Kune. Njegovo smrt objokujeta mati in sin poleg stanovskih tovarišev in mnogih prijateljev. Pogreb bo danes ob pol 17. — Na Ježici je umrla gospa Marija Prošekova. Blago mater bodo danee ob pol 17. spremili k večnemu počitku. — V mestni ubožnici v Tržiču je umrl 26. t m. v starosti 60 let g. Ivan Mrak, bivši hišni posestnik in čevljarski mojster. Pokojnik je bil soustanovitelj Bralnega društva in Sokola v Tržiču, vrl pevec in godbenik pri omenjenih društvih. Zadnja leta se zaradi slabih gmotnih razmer ni več udejstvoval pri društvih, ki pa jima je ostal zmerom zvest. Svojcev ni imel. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Uprava Kronike slovenskih mest razglaša, da namerava ustanoviti po vseh slovenskih mestih in večjih trgih samostojna poverjeništva. Poverjeniki z orga-nizatorično sposobnostjo, ki bi hoteli prevzeti to delo, naj sporočijo svoje naslove čimprej na naslov: Uprava Kronike slovenskih mest v Ljubljani, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. * Fotoamaterjemi Zveza za tujski promet v Ljubljani vabi vse fotoamaterje, da ii pošljejo čim več pokrajinskih slik in motivov, ki so sposobni za propagando. Odbrane slike se bo nagradilo, odnosno odkupilo, ostale pa se bo nepoškodovane vrnilo lastnikom. Zadnji termin za pošiljanje slik Je 6. aprila 1935. ♦ Naše mizarstvo in inozemska konkurenca. Preobrat 1 ita 1&18, ki je sprožil vse narodove sile, je vzbudil tudi v naših obrtnikih odločno voljo za napredek, za dosego popolne enakopravnosti s tujim umetnim obrtom, ki je dotlej bohotno cvetel po naših krajih in domovih. Posebno živahno in pravočasno 60 se odzvali z državnim preobratom izpremenjenim gospodarskim razmeram naši mizarji, zlasti iz Ljubljane in njene okolice. Bogato znanje naših mizarjev se je prav izkazalo šele na razstavah ljubljanskega velesejma, ki jih je vselej podpiral in jim omogočil, da so mogli tudi denarno šibkejši pokazati javnosti svoje proizvode. Na ljubljanskih vele-sejmih so naši mizarji dosegli prav lepe poslovne uspehe. To dejstvo ni ostalo prikrito inozemstvu, posebno avstrijski pohištveni industriji, ki »1 hoče zopet pridobiti odjemalcev pri nas ter se uveljaviti, kar bi seveda bilo v škodo naši pohištveni proizvodnji. Avstrijski mizarji želijo razstaviti na letošnjem ljubljanskem velesej-mu. Mislimo, da je domača mizarska stroka sama dovolj razvita in močna za udeležbo na ljubljanskem velesejmu. ♦ Velika javna dela v Skoplju. Poglavarstvo mesta Skoplja se pogaja s Hipote-karno banko za posojilo v znesku 36 milijonov dinarjev. S tem denarjem hoče občina izvesti letos razna važna javna dela. Tako Ima na programu graditev novega mestnega vodovoda, dveh novih poslopij za osnovne šole, delavsko zavetišče ln občinski dom. Dvoje novih šolskih poslopij je potrebnih zaradi tega, ker so mnogi razredi osnovnih šol nameščeni v starih ln nehlgienlčnih prostorih. H graditvi delavskega zavetišča bosta prispevali tudi Delavska zbornica in borza dela. • Izplačana zavarovalnina parnika »Tre-6i«. Prvo dalmatinsko trgovsko društvo v Dubrovniku je leta 1933. zadela huda izguba. Nedaleč od Otranta se je potopil društveni parnik »Treči«, kl je vozil bau-ksit iz šibenika v Rotterdam. Po dolgotrajnih preiskavah in pogajanjih z zavarovalno družbo je zavarovalnina sedaj vendarle likvidirana in sicer v iznosu 1500 funtov. Ponesrečeni parnik je bil zgrajen leta 1902., v službi dalmatinskega trgovskega društva pa je bil od leta 1927. ♦ Otvoritev novega rudnika. V križevski okolici je precej premoga in so tamkaj že obratovali trije manjši rudniki. V Rašča-nih je rudnik posloval še pred 10 leti, potem pa so rove zasuli. Raščanska tvrdka »Jugokarbon« je sklenila sedaj obnoviti rudniški obrat ter je že uredila rov, iz katerega se bo dnevno dobivalo po en vagon premoga. Podjetniki hočejo obratovanje v kratkeim še razširiti. Raščanski rudnik daje dober lignit, težave pa mu dela precejšnja oddaljenost od železniške postaje. Za začetek so zaposlili preko 20 delavcev. Kar bo v veliko pomoč siromašnemu okraju. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in športnih trgovinah po 10.— Din. ♦ Tatovi in smučarska sezona. V zadnjih lepih zimskih dneh, ko so bile solnčne snežne planjave pod Krvavcem ob praznikih in nedeljah redno polne gostov iz Ljubljane in od drugod, je bila pastirska koča št. 11 na planini Jezerce deležna vlomilskega obiska. Neki manj tenkovest-ni ljudje, kakršnih Je tudi v obsežni smučarski družini mnogo, so vdrli v kočo, ki jo ima g. Franc Chochensky Iz Ljubljane v najemu, ter odnesli več odej in izpraznili tudi vso živilsko shrambo. ♦ Sumljiv požar v monopolskem skladišču. Okrožno sodišče v čačku vodi razpravo proti trgovcu Milošu Jeremiču iz Iva-njice in njegovemu bivšemu pomočniku, ki sta obtožena, da sta pokradla tobak Iz skladišča, potem pa skladišče zažgala, da bd fingirala požig. Trgovec Jeremič je dobil od monopolske uprave razprodajo tobaka za večji okoliš. Monopolska uprava mu je uredila skladišče. Nekega dne pa je v skladišču nastal požar, ki je uničil skladišče ln vso zalogo. Našli pa so na pogo-šču vendarle še napol sežgan zaboj, v katerem je bilo seno namesto tobaka. Obtožnica navaja, da Je prodajalec tobaka s pomočjo svojega pomočnika ves tobak naskrivaj odnesel iz skladišča, potem pa zaboje napolnil s senom in slamo ter skladišče zažgal. Za razpravo vlada veliko zanimanje. Obtoženca odločno zanikata vsako krivdo, organi monopolske uprave, kl so po požaru vodili preiskavo, pa zatrjujejo, da je bil ogenj podtaknjen šele potem, ko v skladišču že nI bilo več tobaka. ♦ Sleparije v zadrugi za dote. Pred sodiščem v Sremski Mitrovici je končana zanimiva razprava proti 65 letnemu posestniku 2ivku Milovanoviču, ki je bil ustanovitelj in vodja pomožne zadruge »Bračnl miraz«. Ta zadruga je sprejemala za čla- Zvočni kino Ideal ■ Danes ob 4, 7. in 9.15 uri zvečer premiera vesele francoske operete Parčka dekleta Pariz kot mesto veselja, pesmi in ljubezni!! Vstopnina Din 4.50, 6 50 ln 10.— ne samske moške in ženske, ki so plačevali manjšo članarino ter dobili, če so se poročili, po 15.000 Din za doto. Vsa zadruga Je bila Milovanovičevo delo in mož je tudi vse posle opravljal sam. eNkatere člane in članice je zadruga res osrečila z dobrodošlo doto, bilo pa je tudi več primerov, da je take dote pobral Milovanovič sam, ker mladoporočenci niso niti slutili, da so bili zavarovani, le pred nekaj leti je oblast uvedla revizijo zadruge, ter zahtevala ustanovitev fonda. Ker Milovanovič zahtevanega fonda ni mogel ustanoviti, je bila zadruga razpuščena in ob tej priložnosti so prišli na sled vsem sleparijam. S članarino in drugimi prispevki članov je Milovanovič ravnal kakor z lastno gotovino, največ škode pa je napravil zadrugi na ta način, da je sam zavaroval več ljudi brez njihove vednosti ter si dal potem Izplačati dote. Obsodili eo ga na 15 mesecev robije. ♦ Vlomi na deželi. Na kmetih se zmerom bolj pogosto vrše tatvine in vlomi v shrambe in kleti in tatovi odnašajo ponavadi zmerom za cele kupe raznih živil. Tako je bilo v eni zadnjih noči r Gornjih Petrovcih v Prekmurju vlomljeno v klet posestnika Franca Smodiša in tatovi, ki so bili, kakor kažejo znaki, trije, so odnesli s seboj več kosov prekajene svinjine ter nekaj olja ln jajc. V Stanjevcih nedaleč odtod so iste noči obiskali tatovi klet nekega drugega posestnika ter odnesli 161itrsko pletenko žganja ln nekaj orodja. — V Št Jerneju na Dolenjskem so pred nedavnim časom ponoči obiskali vlomilci gostilno ge. Terezije Blatnikove. 2 njimi je izginila iz shrambe večja količina medu, vkuhanega sadja, svinjske pečenke in več kosov obleke ln obutve, šentjernejske-mu organistu pa so iste noči pokradli neznani vlomilci cel kup obleke in perila, da trpi 1830 Din škode. ♦ »Naš Val«. Slikar Miha Maleš se nam najlepše predstavlja v novi številki tedenske ilustrirane revije za radio, film, gledališče, modo in šport ».Naš Val«, ki prinaša že na ovitku Malešev interieur cerkve v Crikvenici, v redakcijskem delu pa lepo zbirko Maleševlh del, ki nam kažejo slikarjev razvoj od časa izdaje »Rdečih lučk« do danes. V novi številki »-Našega Vala« se seznanimo z novim odlokom ministrstva prosvete v zadevi šolskega ln ljudskega radia, z zamenjavo radijskih sprejemnikov, s statističnimi podatki o slovenskih avtorjih na naših ljudskih odrih, z radijsko tehniko, s filmskimi vestmi, s Sel Catinijevim romanom« »Bmi-lio Bereninl« ln čufarjevo Izvirno slovensko komedijo »Ameriška tatvina«. Modna rubrika, slike iz gledališkega, filmskega in radijskega sveta, zabavne črtice, križanke in magični liki ln beležke o šolskem radiu zakljujučejo to našo najbolj pestro tedensko revijo, kl prinaša na 12 straneh programe vseh važnih oddajnih postaj. Zahtevajte še danes brezobvezno ln brezplačno eno številko »Našega Vala«. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš Val«^ Ljubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In pllsira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Rhene-Baton, ki se Je kot dirigent proslavil na vseh svetovnih koncertnih odrih, združuje v sebi vse kvalitete velikega dirigenta. S svojim »dravim pojmovanjem, ustaljenim znanjem, s svojim Juž-njaškim temperamentom je kot glasbenik in človek naravnost navdušil orkester in vse tiste, ki so imeli redko priliko, da so ga opazovali pri študiju programa, kl ga bo drevi izvajal z Ljubljansko filharmonijo ob 20. v unionski dvorani. Ta koncert bo po svojem programu in izvedbi senzacija za Ljubljano. Vstopnice so ves dan v predprodaji v Matični knjigarni in pred koncertom v Unionu. u— poset bolgarskih novinarjev. Med bolgarskimi akademiki, ki 6o prišli v po-sete našim akademikom, so tudi trije novinarji, med njimi Dimitrij Poriazov, urednik in solastnik dnevnika »Kambane«, in Svetozar Kukudov, urednik dnevnika »Slovo«. Gospodje so včeraj opoldne v spremstvu akademika Rutarja posetili tudi naše uredništvo. Izjavili so, da je Ljubljana napravila nanje kar najboljši vtlsk da so bili s sprejemom prav zadovoljni. u— Akademski pevski zbor upravičeno štejemo po dosedanjih koncertnih uspehih med najodličnejše zbore Jugoslavije. Za s tem, da otroku preskrbi mirno mladost in skrbi zanj... celo voziček in pleničke no njegova skrb — iu rožice, ki jih prejme mati potem, ko je vse prestano — tudi te so njegova briga... Ej, Salzburg, addio! Pošteni, moralni, svetovni Salzburg! * Tržačan Moissi najde pot nazaj v svoje rojstno mesto in Italija mu nudi azil m postane torišče njegovega ustvarjanja. Kakor je pela prej njegova beseda v trdi nemščini, toliko lepše zvem zdaj v juž-njaškem blagoglasju. Milano, Rim, oder in film si osvoji... Novi cilji — novo delo — spet Dunaj, mesto njegovega prvega začetka -- ★ _ _ in mesto njegovega poslednjega konca... Kolikokrat, stokrat in stokrat je umiral življenje Fedje, in njegov princ Hamlet je odhajal neštetokrat v večni molk. . Večni mir in molk ... Kolikokrat je moral ob koncu predstave pred rampo, m če je padel že železni zastor, je publika preplezala ograjo in trkala s pestmi na zastor, da se je pojavil epet in spet... Ako sme kdo trditi o sebi, da je bil igralec mladine, igralec m ljubljenec žensk, čeprav nelep, velja to za Moissija... Igralec čuvstva, živcev in poezHe. ki nosi v sebi ono, kar imenujemo: grenko otožpost.., Slišal sem nekoga, ki je dejal ia izrazil mnenje, da je bil Moissi Slovan — da. celo Slovenec ... Iz Trsta je bil doma in zvok naše besede mu je bil blizu in ne neznan ... A bil je iz onega presejanega kadra, kamor poredko pride slovenska beseda. A za vse one, ki smo ga videli m slišali, je bil v resnici naš — slovanski igralec. Zdaj, ko so se izpramenili njegovi udi v pepel in prah, stopa pred Velikega gospodarja in Sodnika... Jaz vem zagotovo: ko prestopi Aleksander Moissi nebeški prag in se skloni pred božjim prestolom, bo rekel Gospod Bog pojočim trumam angelskim: Zamolčite vi, prišel je Aleksander Moissi, dajte, pustite, naj zapoje on o Sleherniku in o mojem hlapcu Fedli to o mojem trpinu Hamletu... Tako bo. ★ Na perotih Beethovnovega Andanta Je odplavala njegova duša v vsemir... Zvoki orgel in violin so jo rahlo ponesli iz doline gorja . Ost. Rhene-Baton hot dirigent Rhenč - Baton je, kakor se pravi, rojen dirigent To ni samo fraza, Kajti praksa je kaj pogosto dokazala, da imajo nekateri ljudje posebne dispozicije za klavir ali violino. Takšno posebno dispozicijo ima Rhe-n6 - Baton za dirigenta. Ni pa samo dirigent po svojih tehničnih sposobnostih, mar- več predvsem po močnih duševnih lastnostih. Rhenš - Baton fascinira. Njegova im-pozantna osebnost, popolno obvladovanje partiture, idealno tolmačenje partiture do najtanjših podrobnosti, precizen ritmični čut in poseben čut za fineso, zaokroženost in plemenitost fraze — vse to ga dviea visoko kot dirigenta - stvarjalca. Rhen<§-Ba-ton zares ustvarja kot reproduktivni glasbenik; pri njem pomeni sleherna realizacija partiture novo doživetje. Posebna značilnost tega dirigenta je njegovo sijajno, blesteče oko, iz katerega prihaja med muziciranjem poseben žar; iz njega suklja ogenj entuziazma. Kdor se je le enkrat zagledal v to oko med muziciranjem, je moral občutiti, kako se iz njega bliska in kako ti bliski inspirirajo godbenike, da dajo maksimum svojih siL Njemu uspe, da silo svojega duha prenese na svoje izvajalec, da jim sugerira svojo volio in tako doseže izvedbo najenovitejše celote. Njegova interpretacija je logična, jasna, razumljiva, dostopna in zato iskrena, prepričevalna in močna. Rhenč - Baton je umetnik zares redkih kvalitet in kot takšen ni samo največja glasbena senzacija, marveč umetnostni doživljaj najredkejše kakovosti. Žiga Hirsehler. Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljona se bo v ponedeljek zaprla. Tako bo torej nedelja zadnji razstavni dan. na kar opozarjamo vse. ki si Še niso ogledali najnovejših del našega uglednega umetnika. Češka knjiga o Jugoslaviji. Založba Jo-sef Elstner v Pragi je pravkar izdala 312 strani obsegajočo, okusno opremljeno knjigo J. R o s t a n a »Slovansky orel. Obraz jihoslovanskeho naroda«. Dobršen del spisa zavzema življenjepis blagopokojnega kralja Aleksandra s podrobnim opisom marseill-ske tragedije ter doaodkov pred njo in po nji. V okvir življenjepisa »slovanskega orla«, kakor pisec imenuje kralja Uedinite-lja, je zajeta vsa zgodovina Jugoslovenov od zgodnjih dob do sedanjosti. In ne samo 10-litična zgodovina: J. Rostan je orisal tudi kulturni razvoj Srbov, Hrvatov in Sloven cev v preteklosti ter stanje celotne jueoslo venske kulture v sedanjosti. Pri kratkem pregledu slovenske literature omenja tudi »Jutro« in celo že beleži nedavni uspeh Kreftovih »Celjskih grofov« v Pragi. Skratka: pisec podaja v »Slovanskem orlu« kolikor moči mnogostransko podobo jugoslo-venskega bitja in žitja. Njegova knjiga je namenjena širšim slojem in je zato spisana v živahni pripovedni obliki, ki avtorja ponekod zanese v patos in liriko, ali pa na plitvino žurnalistike. Čeprav se pisec ni mogel izogniti netočnostim in napakam, bo vendar svojega čitatelja znatno približal Jugoslaviji in mu vzbudil poglobljeno zanimanje za to najsorodnejšo slovansko deželo. Knjiga je primerno ilustrirana. Kakor pri besedilu, je tudi pri slikah težišče v srb skem delu Jugoslavije, ki ga avtor po vsej verjetnosti najtemeljiteje pozna. To nesorazmerje. kakor tudi pomanjkljiva preglednost je opazna hiba te knjige, ki je sicer svoje nesebično delo je prejel najvišje odlikovanje, ko je prevzela Nj. Vel. kraljica mati Marija trajen protektorat nad vsemi njegovimi prireditvami. 60 mladih grl vodi odlični zborov dirigent g. France Marolt. Koncerti Akademskega zbora niso običajne prireditve, kakršnih doživljamo vsepolno v vsaki sezoni, saj se je zbor v nekaj letih razvil v naš elitni in reprezentativni zbor, kl z vsakim nastopom nanovo dokumentira, da so visoke ocene o njegovi kvaliteti pravilne. S koncertom 1. aprila bo spet postavljen važen mejnik v zgodovini slovenske narodne pesmi. Celodnevna prodaja vstopnic v naprej na univerzi v vratarjev! loži. Film Z. K. D. jjpgj ELITNI KINO MATICA Danes ob 14.15 JAKMILA BER VNKOVA v prekrasnem češkem velefilmu „MIada srca — mlada ljubezen" Prodaja vstopnic od 11. do «/213. ure!! Znameniti Brandlov trio, ki ga tvorijo ge. F. Brandl, V. Gara ln M. Rusy, kor-certira ponovno ▼ Ljubljani v sredo 3. aprila ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Brandlov trio je na stalnih koncertnih potovanjih po vsej Srednji Evropi žel največje uspehe. Tako piše o neke n lanskem koncertu dunajski Tagblatt: Zopet snubili nad vse iznenadeni nad mojstrsko igro treh mladih dam, ki so vse izredna muzikalne, ki obvladajo umetniško svoj instrument pa tudi tvarino, kl nam Jo podajajo na svojih koncertih. V&a dela »o izvedena v najčistejši in najpopolnejši oi> liki. Za Ljubljano je določen zelo lep spored, zato opozarjamo na petkov koncert. Sedeži po 10 Din od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Matajev Matija na Viču. Šentjakobski oder bo gostoval r nedeljo ob 20. s svojo Izvrstno uspelo veseloigro »Matajev Matija« na Bokolskem odru na Viču. Matija bo slehernega posestnika spravil v smeh z odkritosrčno nedolžnostjo. Kupit« vstopnice v prodaji od danes dalje v Je-ločnikovi trgovini. u— ženska sekcija Jadranske atraie sporoča svojemu članstvu., da se za danes pri Slamiču najavljeno predavanje preloži na drugi petek, 5. aprila, istotam. u— Drzen vlom 8 13.000 Din plena. Medtem ko je vladala zadnji čas v kriminalu Ljubljane nekakšna idilična tišina in policija že dolgo ni dobila nobene bolj vznemirljive prijave, je te dni prav presenetila vest, da se je v noči na sredo izvršil sredi Ljubljane drzen ln ratinlrano izveden vlom. Ko so uslužbenci tvrdke Furnir-Slavonija, kl ima svoj« prostore v pritličju Kolizeja, prišli v sredo zjutraj v službo, so opazili, da je imel lokal ponoči nenavaden obisk. Neznan tat je b ponarejenimi ključi odprl vrata in nato še blagajno znamke Wertheim ter pobral iz predala 13.280 Din, samih bankovcev po 1000 in 100 in nekaj kovancev po 50, 20 in 10 Din. Tatvina je bila izvršena v prav sumljivih okoliščinah Ln bo storilec po vsej priliki kmalu v rokah policije. Lastnika tvrdke Furnir sta gg. Weiner in Weiss iz Zagreba, ki proti vlomu nista bila zavarovana. U_ Jutri Veliki plesni turnir za prveiv stvo dravske banovine v veliki dvorani Kazine. Začetek točno ob poi 9. zvečer. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. u— Levo rokavico je izgubil Danilo ta prosi za vrnitev v trafiki Sever. Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes ob 7. in 9. uri zvečer premiera!! Himna človeštva! Simfonija dela! Velepesem tovarištva! RUDNIK V PLAMENIH Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— nastala z najboljšimi nameni in bo v glavnem dobro vršila svoje poslanstvo. »Zdravniški Vestnik« priobčuje v pravkar izišlem drugem zvezku nadaljevanje in ko nec razprave dr. Fedora M i k i č a »Slovenija v .luči tablice redosleda umiranja« Razprava je po svojih metodah in končnih izsledkih jako zanimiva in kaže, koliko lahko statistika nudi medicini in obratno. Nedvomno je s to razpravo našega specialista za vitalno statistiko dana nova. eksaktna podlaga za globlje razumevanje socialno-medicinskih pojavov. — Primarij dr. Božidar L a v r i č je prispeval predavanje o malignih tumorjih debelega črevesa, dr. Miloš S e k u 1 i č piše o zdravljenju akutnega poliartrisa, dr Stane L u t m a n zaključuje razpravo o Biermerjevi anemiji in nje zdravljenju z izvlečki jeter in želodca. Ostali del številke zavzemajo krajši članki, referati in zapiski. »Zdravniški Vestnik« urejuje dr. R. N e u b a u e r na Golniku. »Znanstveni Vestnik«, ki ga izdaja v redakciji dr. Mirka Rupla Akadem-ka založba. priobčuje v pravkar izišli 2. številki članek univ. prof. dr. Rajka N a h t i o a 1 a »O pomenu, potrebi in nalogah Akademije znanosti v Ljubljani«, dalje poročila o raznih znanstvenih društvih, o banskem spomeniškem referatu, o znanstvu v naših revijah, o kulturi slovanskih knjižnih jezikov. V rubriki Knjižna poročila so med drugim ocene dr. Ložarjeve razprave »Predzgodo-vina Slovenije«. »Korespondencije Rački-Strossmayer«, »Českoslov. vlastivede« in dr. Iz Celja e— Ljudsko vseučllltte. V rlsalnici deske meščanske šole bo predaval v ponedeljek 1. aprila ob 20. g. prof. dr. L. Kuščer iz Ljubljane o »Skrivnostih morskih globin«. Ob predvajanju lepib skioptičnib slik bo govoril o načinu merjenja morskih globin, o Beebejevem potapljanju v batisfe-ri, o čudežnih življenjskih pojavih v globini morja itd. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. e— Celjska gasilska iupa bo priredila v nedeljo 31. t. m. ob 8. zjutraj v Gasilskem domu v Celju predavanje za gasilske iascnike (poveljnike, podpoveljnike in orodjarje), v nedeljo 7. aprila ob 8. zjutraj pa istotam ekonomsko-strokovni tečaj za tajnike in blagajnike. Poleg župnih funkcionarjev bosta predavala 31. t. m. gg. inšpektor Gasilske zajedniee inž. Dolenc in inž. Struna, 7. aprila pa gg. dr. Albin Ju-hart in prof. Milan Fabjančič. Pekovsko zborovanje. V nedeljo je bil r hotelu »Pošti« redni občni zbor Združenja pekovskih mojstrov v Celju. Okrožni odbor obrtniških združenj je zastopal g. žabkar, Zbornico za TOI g. Hoh-njec, Savez pekovskih mojstrov kraljevine Jugoslavije pa predsednik Milan Bašič iz Zagreba. Predsednik Josip Kirbiš se je spominjal Viteškega kralja in Nj. Vel. kralja Petra II. Združenje šteje 130 mojstrov, ki zaposlujejo 70 pomočnikov in 60 vajencev. Občili zbor je soglasno sklenil, pristop združenja v centralni savez pekovskih mojstrov. Savez zastopa stališče, da se nočno delo v pekarnah zaenkrat ne ukine, ker bi to škodovalo itak že padajočemu konzumu kruha in peciva in ker v kratkih jutranjih urah, kakor zahtevajo •ielojemalci tehnično ni mogoče izdelati dobro, okusno in lično pecivo, kakor ga je fconzument navajen. Delegati združenj so orl ministrstvih ln banskih upravah že ponovno tolmačili to dejstvo in poudarjali, je še mnogo drugih raznih obratov, v katerih je nočno delo neizogibno in potrebno. Na občnem zboru se je razvila živahna debata, v kateri so številni udeleženci razpravljali o previsokih davčnih bremenih, nelojalni konkurenci, krošnjar-tenju s kruhom in šušmarstvu s strani gostilničarjev. K beeedi so se oglasili tudi eg. žabkar, Hohnjec in Bašič, ki so dajali zanimiva pojasnila In nasvete. Zborovanje je trajalo štiri ure. e— Ureditev prostora okrog pravoslavne cerkve. Prostor okrog cerkve sv. Save na Vrazovem trgu je 6edaj samo posejan s travo in pireprosto ograjen. Ker so zaradi olepšanja trga predvideni nasadi na tem zemljišču, ki bi izpopolnjevali celotno sliko trga, pričakujemo, da bo dala pravoslavna cerkvena občina sedaj primerno olepšati prostor okrog cerkve. Stroški gotovo ne bodo preveliki, ves Vrazov trg s cerkvijo pa bo s tem mnogo pridobil na estetiki. e— Glede razširjenja hodnikov za pešce ob Mariborski cesti in poštnih nabiralnikov v Gaberju smo izvedeli še tole: Hornik za pešce še ni povsod razširjen. Prizadeti posestniki so pripravljeni odstopiti del svojih vrtov, če isto stori tudi veleindustrijec g. "VVesten pri svoji vili 'bivši Jarmerjev-f vflf). Potem bi prišla v poštev tudi premestitev transformatorja pri železniškem prelazu v Gaberju. Sedaj ,Je v Gaberju samo nekaj manjših poštnih nabiralnikov, ki Jih izpraznujejo enkrat na dan Zaradi velikega prometa bi bila potrebna namestitev enakih nabiralnikov kakor v mestu, ki bi se pa naj izpraznjevali vsaj dvakrat na dan. e— Poskusite tudi Vi srečo in si nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 rcski zvočni velefilra Heroji Arktika iče-Ijuskincl« ln dve predigri. a— Ban dr. DInko Puc v Mariboru. Včeraj dopoldne je dospel službeno v Maribor g. ban dr. Dinko Puc. V prostorih sreskih načelstev so ga sprejeli predstavniki državnih in političnih oblastev. Po sprejemu se je g. ban dalj časa razgovarjal s posameznimi predstavniki, popoldne pa se je odpeljal proti Ljubljani. a— Mladina za spomenik. Mariborskemu spomeniškemu odboru so nadalje prispevali; II. deška osnovna šola v Mariboru 175 Din, šola v Brezovcih 71, šola v Iža-k ovc i h 100, in. deška osnovna šola v Mariboru 321, FV. dekliška osnov, šola v Mariboru 100, šola v Slivnici pri Mariboru 45. šola v Prodanovcih 35, v Makolah 310. vadnica, IV. razred, v Mariboru 100, n. državna dekliška osnovna šola v Mariboru 746. državna realna gimnazija v Murski Soboti 300, državna trgovska a.kade-mija v Mariboru 320. šola v Dobrovcih pri Hočah 140, v Ravnah pri Šoštanju 160, v Studencih pri Mariboru 160, II. d razred državne realne gimnazije v Mariboru 100 Din. a— Poziv Javnosti! Uprava Narodnega gledališča v Mariboru, g. Gustin Julij lastnik Grajskega kina in g. Valjak GJ. lastnik kina »Union« v Mariboru, so na prošnjo odbora za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja hvalevredno pristali na to, da v času od 31. marca do vštetega 7. aprila njihove blagajne prilagajo vsaki prodani vstonnici talon (listek) po 1 Din v korist fondu za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Uedlniteiju. Mariborski snomeniški odbor apelira na vso našo javnost, da v navedenem času v čim večjem številu noseča predstave, da bodo za posameznika pač neopazni dinarski prisnevki doseerli čim častnefšo vsoto in s tem čim večjo podporo pietetni in nacionalno važni spomeniški akciji. a— Starešinsko društvo jug. akademskega društva »Triglava« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 7. aprila ob pol 10. dopoldne v II. nadstropju hotela iOrel« v Mariboru z naslednjim dnav-nim redom: 1) čitanje zapisnika prejšnie-ga občnega zbora, 2) poročila funkcionarjev. 3) volitve odbora in poverjenikov, 4) proslava 601etnice »Triglava« 5) slučajnosti. — Odbor. a— Misel Rdečega križa prodira. Na ustanovni občni zbor v Poljčanah je pohitel tudi predsednik mariborskega sreskega odbora RK, g dr Jančič, ki je na zboru tolmačil pomen RK. Izvolili so se v odbor poljčanskeara RK: dr Hronovsky za pred-sednika. Danica Lipovškova za podpredsednico. za odbornike pa Hronovska. Hin t^rlechnerjeva, Zeilhoferjeva, Krajnc, Kra- J šovčeva, Kcstajnšek, Medved, Gajšek, Kavčič in Cilenefek. a— Gledališka predstava v Limbušu. Sokolsko društvo v L/imbušu bo nprizori-lo v soboto 30. t. m. ob pol 20. ln nedeljo 31. t m. ob 15. v ljudski šoli v Limbušu življenjsko zgodbo »Bele vrtnice«. a— Za zaključek šestmesečnega narodnega žalovanja bo v počastitev spomina velikega kralja Uedinitelja v dvorani Uni-ona spominska proslava tukajšnje -Ipavče-ve pevske župe, pri kateri bodo sodelovali tudi naši odlični solisti: Udovičeva, Ve-dralova, Faganeli, in Živko. Izvajali se bosta dve kantati za zbor in orkester, In sicer Zajčeva »Oče naš« in Mirkova »Blago-vestnikom«. a— Zborovanje mariborskih planincev. V sredo zvečer je imela mariborska podružnica SPD pri »Orlu« 16. občni zbor, ki ga Je vodil predsednik inž. šlajmer. Po pozdravu se je spominjal tragične smrti Viteškega kralja in vladanja kralja Petra II. Odposlane so bile pozdravne brzojavke ministru dr. Marušiču, banu dr. Pu-cu in podbanu dr. Pirkmajerju. Tajniško poročilo g. Gajška navaja, da šteje podružnica 1026 članov. Lani je obiskalo postojanke SPD na Pohorju in na Kozjaku sku-kaj 13.673 turistov, in sicer Mariborsko kočo 6192, kočo na Klopnem vrhu 3297, Senjorjev dom 3590, kočo pri Sv. Pankra-ciju pa 594. Glavna skrb odbora je bila skozi vse leto osredotočena na izpopolnitvi in ureditvi postojank, kar pa je bilo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zelo težavno. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. dr. Rojko izkazuje 58.862 Din dobička; proračun za letošnje leto predvideva 284.165 Din dohodkov in 266.514 Din izdatkov. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Drago Rosina, v imenu Timsko-sportnega pa g. dr. Igor Rosina. Nato je Še nekaj podrobnosti iz statistike zunanje trgovine Tranzitni promet Tranzitni promet blaga preko ozemlja naše države, ki je leta 1931. dosegel rekordni obseg '2.86 milijona ton, je naslednje leto padel na 2.00 milijona ton, predlanskim pa na 1.93 milijona ton. Za preteklo leto beleži statistika zopet povečanje tranzitnega prometa, in sicer na 2.51 milijona ton, tako da se je lanski tranzitni promet zopet približal onemu iz leta 1931. Carinski dohodki V preteklem letu so oarLn6ki dohodki (brez dohodkov na račun drugih oblastev) prvikrat po večletnem staLnem nazadovanju zopet nekoliko narasli. Znašali so 060.7 milijona Din nasproti 621.1, 741.7, 1165.5 in 1500.7 milijona Din v prejšnjih šturih letih. Uvoane carine so lani znašale 657.8 milijona Din, izvozne pa 2.9 milijona Din. Carinska obremenitev vsega našega uvoza je lani znašala le 18.4 odstotka vrednosti uvoza nasproti 21.5% v predlanskem letu in 25.9% v letu 1932. Ta padec odstotka obremenitve vsega našega uvoza s carinami je posledica okolnosti, da 6e je zadnji dve leti precej dvignil predvsem uvoz sirovin, ki je s carinami malo obremenjen ali pa je carine prost. Pri posameznih carinarnicah je bilo gibanje carinskih dohodkov lani različno. Pri carinarnici v Zagrebu, ki je ostala na prvem mestu so se carinski dohodki povečali le od 153.4 na 159.3 milijona Din. V mnogo večji meri so narasli pri carinamiai v Beogradu, namreč od 123.7 na 150.0 milijona Din. Pri ljubljanski carinarnici dohodki nadalje padajo; leta 1930. so znašali 151.2 milijona dinarjev, predlanskem samo še 67.3 milijona Din, lani pa so ponovno nazadovali na 64.2 milijona Din. Povečali pa so se pri carinarnic: v Mariboru na 42.6 milijona Din nasproti 39.4 v predlanskem letu in 115.7 milijona Din v letu 1930. Pri carinarnici na Jesenicah so znašali 16.2 milijona Diim (predi. 17.1), na Rakeku 0.77 milij. Din (1.20), v Dravogradu 2.04 milij. Din (1.18), v Gornji Radgoni 0.13 milij. Din (0.13). Skupaj je bilo lani na carinarnicah v Sloveniji pobrano 125.9 milijona Din carin, to je 19.1% veeh carinskih dohodkov, nasproti 126.1 milijona Din (20.3%) v prejšnjem letu in 326.3 milij. Din (21.4%) v rekordnem letu 1928. Poslovni davek pri uvobu Poleg carin so lani vse carinarnice pobrale na račun drugih oblastev 177.3 milijona dinarjev davka na poslovni promet (predi. 164.1) m 11.7 milijona Din luksuznega davka (S.5). Nadalje so pobrale 58.5 milijona Din trošarin (35.4) in 38.9 milijona Din (41.4) monopolskih taks. Kaldrmine so lani pobrale carinarnice 15.5 milijona dinarjev (predi. 14.8). Zlati blok in belgijski Srank Mednarodni tečaj belgijskega franka, ki je v torek po ostrem padcu zdrknil začasno navzdol do 16% pod zlato pariteto, se je zainje dni nekoliko popravil in notira sedaj na mednarodnih tržiščih približno 6 do 7 odstotkov pod pariteto. S tem pa seveda še ni rečeno, da je nevarnost za belgijski frank odstranjena, nasprotno, napovedi o skorajšnjo devalvaciji ee nadalje vzdržujejo. V Parizu vlada prepričanje, da bo morala Belgija v doslednem času oficielno zapustiti zlati standart in da je računati z 20% razvrednotenjem (po drugih vesteh naj bi znašalo razvrednotenje 25 odn. 33%). Splošno se sodi, da Belgija s svojimi še vedno znatnimi zlatimi rezervami ni več v stanju to preprečiti, ker je nervoznost glede belgijskega franka zavzela že tak obeeg, da bi bilo tudi žrtvovanje znatnega dela tega zlatega zaklada zaman. Prebivalstvo v Belgiji že z gotovostjo računa, da bo prišlo do devalvacije in beži od svoje nacionalne valute, kar se kaže tudi v stalnem dviganju hranilnih vlog pri denanvh zavodih. Belgijska Narodna banka je od 7. do 21. marca oddala za 1 milijardo belgijskih frankov zlata, vse to pa ni imelo nikakega vidnega uspeha. Značilno je. da je belgijski frank pričel ostro padati v trenutku, ko je dob la Belgija široko koncentracijsko vlado pod predsedstvom Van Zeelanda. bivšega vice-guvernerja belgijske Narodne banke, ki mu pripisujejo, da ni nenaklonjen načrtu za devalvacijo. V Angliji, kjer so v finančno-pol;t;pnih krogih že lani noTX»vedovali. da je od držav zlaf^a bloka glede devalvacije prva na vj*>ti Bel?iia. vidijo baš v sestavi koncentracijskega kabineta rwi vod^vom bivšega viceguvernerja Narodne banke do- predsednfk osrednjega odbora PTT> g. dr. Pretnar imel daljši progrtuuutičiii guvor. a— Razstavo slik Stjepana Bakovlč*. O Veliki noči priredi v Mariboru razstavo svojih slik znani gPnrist in folklorist Stjepan Bakovič iz Splita. a— Ogenj. Lepo gospodarsko poslopje posestnika Avgusta Doriča v Spodnji Pol-6kavi je uničil ogenj, škoda znaša okrog 40.000 Din in je delno krita z zavarovalnino. a— Iz tukajšnje podružnice Merkurja. K našemu poročilu o občnem zboru dodajmo, da je bil za delegata izvoljen g. Josip Macuh, inž. Prebevšek pa za namestnika. a— Najbolj zapuščena četrt Je oživela. ko so te dni ob barakah v Danjkovi ulici mestni delavci vsadill 24 mladih lip, k) bodo dale temu zapuščenemu delu živahnejšo podobo. a— pol leta v Muri. Oktobra lani je utonila v Muri Roza Vinčečeva. Zdaj jo je Mura naplavila pri Dolnji Bistrici vso strohnelo in razpadlo. Pokopali so jo na dolnjeb:6triškem pokopališču. a— Obsodba tatu. Pred malim senatom je bil obsojen 271et.ni delavec Jožef Pe-trovčič iz Radovcev, ker je kradel v okolici Sv. Jurija najrazličnejše predmete, lovske puške srebrne ure, panje in kokoši, na osem mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let všikk brez nevarnosti a r s t v o kaz. da je računati z devalvacijo, kajti za tako važno in usodepolno odločitev je potreben pristanek vseh političnih faktorjev, obenem pa sodelovanje strokovnjakov, kakršen je novi belgijski ministrski predsednik. Tudi leta 1931., ko je Anglija zapustila zlati standart, je prišlo prej do velike koncentracijske vlade. Po najnovejših vesteh v krogu belgijske vlade zaeVero t zakon sem izgubila.« »Ljubim vas, gospa Šarlota,« je osramočen in zmeden zasepetal. Šarlota je vstala in rekla, premagana od njegovega močnega čuvstva: »Gospod Bunjes, biti vam hočem tovarišica, prijateljica, ljubica, V6e, kar hočete. Samo žena vam ne morem postati.« John Jakob Bunjes se je vzravnal. Vstal je, širok in močan, z nogami trdno zaraščenimi v zemljo. »Vse, karkoli hočete, gospa Šarlota, se bo zgodilo. Nikoli ne bom pozabil, da sem vam dolžnik za srečo svojega življenja.« 3S Ko je d' Ormesson prišel v Nizzo, >e je čutil tako zbitega in trudnega, da se ni neutegoma odpeljal v Monte Carlo in poizkusil sreče, kakor je bil njegov namen, ampak je legel v posteljo. Spal je skoraj brez presledka ves dan in vso noč. Ko se je zbudil, se je čutil bolj trudnega kakor prej. Nejevoljno je vstal in odprl okno; s čistega neba je sijalo vroče pomladno solnce; stopil je na balkon in zazehal proti morju, ki je bilo podobno drhteči višnjevi jekleni ploskvi. D' Ormesson se je umaknil v sobo in naročil zajtrk. S težavo je spravil vase požirek čaja. Preveč grenkobe je bilo na jeziku. Prižgal si je cigareto in jo pokadil do konca, čeprav se mu je zdelo, da ima okus po slami. Ta reč s Šarloto je bila od sile grda. Nobene opravičbe ni bilo zanjo. Mar bi bil pobil Sancedillo in mu vzel denar, ne pa da mu je prodal šarloto. Le kako je mogoče storiti tako blazno in samomorilno dejanje? Današnje jutro v Nizzi je bilo tako prečudno lepo, da d' Ormesson ni mogel razumeti svojega ravnanja. Šiloma se je iztrgal pobitoeti, ki se je pogrezal vanjo, in odšel iz hotela. Kakor človek, ki je ušel težki bolezni, je z lenimi koraki stopal po promenadi, ki je bila na pol prazna, zakaj sezona ee je nagibala h koncu. Stari ljudje, ki jim ni solnce nikoli dovolj toplo sijalo, 60 v brezželjni vdanosti sedeli na klopeh, otroci so se igrali, vzgojiteljice so leno strmele na morje. D' Ormessonu se je zdel njegov izprehod z vsakim korakom brezumnejši. Ali je bil prišel v Nizzo zato, da bi vodil svojo žalost za ljubico, ki jo je bil izgubil, med starimi ljudmi in pestunjami na izprehod? V Nizzo je prišel, da bi dobil denarja Kaj pomagajo človeku staromodne čuvstvenosti? Denar je treba imeti. Denar je vse. Žensk je na svetu več ko dovolj. Saj ni, da bi morala biti zmerom baš Charly. Popoldne se je odpeljal v Monte Carlo. Ko je stopil v igralno dvorano, ga je navdajalo popolnoma zanesljivo čuvstvo, da mora dobiti, a zgodilo se je nekaj nepričakovanega in komaj razumljivega: d'Ormesson se ni mogel odločiti, da bi igral. Skoraj uro je stal pri ruletni mizi in v ravnodušnosti, ki ji ni bilo daleč do studa, spremljal kroglo z očmi. Ta dan se mu je zdelo mrzko in ostudno, da bi navezal svojo usodo na neumno trkljanje krogle. Zapustil je ruletno mizo in krenil v dvorano, kier so igrali trente et quarante. Tudi tu je stal dolgo časa in opazoval padanie kart, ne da bi ga le količkaj mikalo igrati. Njegovi živci se niso več oglašali draži nepreračunljivega naključja. Ni ee mogel pripraviti, da bi tvegal v igri le en frank tistega denarja, ki je bil plačal zanj toli previsoko ceno. Ko je odhajal iz kazina, je srečal Arletto Laribaudovo, mlado, lepo in celo nadarjeno igralko. Bila je sama in mu je hitro povedala, da se je sprla s svojim prijateljem. D' Ormesson je večerjal z njo v hotelu »Pariš«. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« VbS^ 9 . „ odgovor, priložite IMII 3* v Miamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Oin, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Oin. Brivskega pomočnika (co) dobro verziranega t vodni, železni in trajni ondulaciji sprejmem takoj 8 hrano in stanovanjem v hiši. Plačam dobro. — Karol Doležal, brivski mojster — Ježica-Siožice 154i pri Ljubljani. 5353-1 Krojaškega pomočnika za fina dola sprejme takoj Orožim Frane, krojač v Hrastnika. 5961-1 Trg. pomočnika sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Vojaščine prosti imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek >J\;tra< pod značko >5pe-eerist 900«. Krojaškega pomočnika za velika dela. sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 506S-1 Dobrega brivskega pomočnika sprejmem takoj v stalno službo — in stalnega izpomagalca za ob sobotah. — Štefan Kralj, TyTševa cesta 55. 5942-1 Detažerja za stalno zaposlenje »prejme renomirana kemijska čistilnica v Beogradu. Ponudbe pod »357« na »propaganda«, Beograd, pošt. pretinae 409. 5917-1 Dekle pridno in pošteno, staro 30—30 let. vajeno kuhe in vseh hišnih del, dobi takoj službo na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena 20«. 5861-1 Prodajalko za bufet in delikateso ki je že bila v tem svoj- stvu zaposlena, poštena in zaupljiva, z znanjem nemškega jezika, sprejmem. — Ponudbe s sliko na naslov Kari Werkhaus»er, Zagreb, »Ljutomerska klet«, G.iVva u!. 5. 5SSS-1 G Th Rotman: Brata Smuka Motorni kolesi sta bili pa precej dober kup. in posledice tega so se kmalu pokazale: na pol poti se je Izidorjevo kolo mahoma ustavilo in nobena čarovnija ga ni mogla več spraviti v tek. Kaj zdaj? »Pri-vežem te, potem pa spraviva tvoj preteti malin za kavo pri tej priči nazaj!« S temi besedami je Peter potegnil iz žepa dolgo vrv in privezal kolo h kolesu. Mlajšo frizerko stanujočo v Ljubljani — sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5999-1 Slutbeišče Beseda 50 para, davek 2 Oin, za Slfro ali dajanje naslova 3 Oin Najmanjši znesek 12 Oin Strojnik s »trojno podčastniško šolo in večletno prakso, vešč vsakovrstnega popravila — išče službo ali kakršnokoli primerno zaposlenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten strojnik«. 5066-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši tne«ek 17 Din 10.000 Din posodim proti 5 % obresti na prvo ali dobro drugo mesto hiše v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestnik«. 5036-16 Vložnice vseh bank aa-kup, prodaja In zaloga, vseb vrst posojil« kuiantno ia zanesljivo »Financler«, Zagreb, llica 9 Telefon interarb. M-09. Naročila « deiela te izvr šnjejo takoj. 92-16 Nudim posojilo v knjiiici Ljubljanske kreditne banke (300.000 Din) proti nizkemu obrestovanju za 3—5 leta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kreditna 300.000«. 5070-16 LLlL Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razprodaja sadnega drevja! Visokodebelne jablane ta visokodebelne žlahtne hruške. visoke in nizke višnje, orehe in trte dobite po znižanih cenah pri Kmetijski družbi, Ljnbljana Novi trg 3. — Po železnici najmanj 10 dreves. 5904-6 60.000 komadov smrekovih sadik petletnih, krasno razvitih semenk prodamo po 70 Din 1000 komadov, loco drevesnica. Ponudbe na Gozdni urad Radoha, pošta Semič 5069-6 Gozdne sadike za pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne roeces-nove, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje ln parke v različnih višinah do 1.20 m Ima poceni naprodaj Franc Dolenc. Preddvor, nad Kranjem. 106 Športne suknjiče pnma a 98 Din. p um pa i ce, modne hlače itd •cupite zelo ugodne p Preskerlu, LJubllana Sv Petra 14 31 6 Makulatumi papir večjo količino prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5056-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin Konjski hlev ln droge večje prostore, pripravne skoro za vsako podjetje, nasproti kolodvora oddam po nizki ceni v najem. — Pojasnila daje Adolf Bernhard v Mariboru Aleksandrova eesta št. 51. 5088-iiT tri'TTrm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo lepo opremljeno, i vhodom s stopnic, z 1 ali 2 posteljama oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5068-33 Sobo strogo sepaiira.no oddam 1 ali 2 osebama v Križevni-ški ulici 6, pritličje levo. 5084-33 Sobo s štedilnikom ▼ I. nadstr., novo slikano takoj oddam v Lepodvor-ski ulici 3. 5056-33 Gospoda sprejmem na stanovanje blizu glavne pošte. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra« 5050-33 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5906-33 Lepo sobo za 1 ali 2 gospodični, z ali brez oskrbe oddam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 504T.-33 Opremljeno sobo oddam r Pleteršnikovi ul. štev. 36/n — pri Sv. Krištofu. 0091-33 Sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, oddam T Mostah, Tovarniška 117. 5063-33 Sobo sohjfno in mirno, na Res-lje