Poštnina plaćana v gotovini
Leto LXXO,. št. 59 a
LJubljana, ponedeljek is«
Cena Dta
SLOVENSKI
Lznaja vsaK dan popoJdne tzvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrsi a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vi sta Din 4. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI*TVO LJUBLJANA. Knafljeva nllea štev. 5 Telefon: 81-32. 31 23. 81-24, 31-25 ln 81-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 5t. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101-SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani ftt- 10.351
Nova slovaška vlada:
Na Slovaškem zopet mir in red
Predsednik češkoslovaške republike je imenoval na predlog zastopstva slovaškega deželnega zbora novo slovaško vlado s Karlom Sidorjem na čelu
PRAGA, 13. marca. d. Predsednik re- patsko-ukrajinsko ozemlje, ni bila z ni-publike dr. Hacha je v soboto ponoči | čemer kršena ter je osrednja vlada iz-
imenoval na predlog predsedništva siovaskega deželnega zbora novo slovaško vlado, ki je sestavljena takole:
predsednik slovaške deželne vlade Kure] Sidor, bivši podpredsednik osred nj*- vlade v Pragi;
notranje zadeve Martin Sokol, predsednik slovaškega deželnega zbora;
prosveta Jožef Sivak, narodni poslanec;
gradnje in promet: Julij Stano, podpredsednik slovaškega deželnega zbora,
trgovina, irdustrija in kmetijstvo: Peter Zatko. narodni poslanec;
finance Aleksander Hrnčar, vladni delegat;
pravosodje: Friderik Gejza, narodni poslanec.
Ze včeraj dopoldne je predsednik republike zaprisegel na Hradčanih tri nove člane slovaške vlade in sicer notranjega ministra Martina Sokola, ministra za javna dela in promet Julija Stana in ministra za finance Aleksandra Hrnčara. Predsednik nove vlade Karel Sidor ni bil zaprisežen, ker je bil že doslej član osrednje vlade, dočim so ostali trije ministri prispeli danes iz Bratislave v Prago ter jih je opoldne predsednik republike dr. Hacha zaprisegel naknadno.
Imenovanje nove vlade je zbudilo na Slovaškem ugoden odmev. Dasi so v soboto zvečer manifestirali Hlinkovi gardisti še skupno z nemško manjšino po bratislavskih ulicah, predvsem pa na zborovanju nemške narodno-sociali-stične stranke, kjer je obljubljal prof. Hauskneft večno zvestobo kancelarju Hitlerju, je imenovanje nove slovaške vlade s Sidorjem na čelu pomirilo razburjeno češkoslovaško javnost, ki je pivotno mislila, da gre proti njeni po ustavi določeni avtonomiji. Res je, da je še /čeraj dopoldne bivši minister slovaške vlade Turčanski govoril po dunajskem
polnila samo svojo dolžnost, ko je preprečila rovarjenje ljudi, ki so delali pod tujim vplivom in ne v interesu slovaškega naroda.
Slovaška je mirna
PRAGA, 13. marca. i. Praški radio je davi ob 7. objavil, da vlada po vsej Slovaški red in mir in da ni bilo od snoči nikakih izgredov ali spopadov.
Aretacije Hlinkovih gardistov
BERLIN, 13. marca. i. Poročajo, da so aretirali 150 članov Hlinkove garde in jih v soboto popoldne pripeljali v Oh muc. kjer so jih zaprli Snoči so bile v Bratislavi nove demonstracije in manjši spopadi med Hlinkovo gardo in vojaštvom.
Izjava min« predsednika Sidor ja po radiu
BRATISLAVA, 13. marca. AA Včeraj
Po^ldne je pre .Isednik slovaške vlade Sidor izjavil po radiu: da je prva naloga nove vlade zavarovati mir na Slovaškem.
Oblast je sedaj v rokah civilnih organov in slovaške žandarmerije. Češki orožniki bodo c roku 24 ur zapustili Slovaško. Vsi duhovniki in voditelji Hlinkove garde, ki so bil zaprti ali odvedeni na Moravsko, bodo izpuščeni. Vlada bo popravila krivice, ki so se pripetile te dni, nikakor pa ne mn e ćopustiti, da bi bilo delo 'vaviiih oblasti pod pritiskom ulice. Vesti o spopadih med člani Hlinkove garde in oblastmi v notranjosti Slovaške so izmišljeno. Organi Hlinkove garde so bili organ v rani zato. da pomagajo oblastem. Oni se morajo pokoravati. Nihče ne sme poslušati drugih odredb kakor odredbe slovaške vlade in njenega predsednika.
Odgoditev sestanka slovaškega deželnega zbora
BRATISLAVA, 13. marca. AA. Predsednik slovaške vlade Sidor je objavil po . adiu. da je predsednik Češkoslovaške republike odgodil sestanek slovaškega par-a men ta od 14. na 28. mara
Mach še vedno rovarf
BRATISLAVA, 13. marca. AA. (Havas). Po vesteh iz dobro poučenih krosov so v teko noči prevažali i nemške obale na slovaško obalo pri Bratislavi večje koli-
čine orožja. Orožje so prevažali člani nemške stranke. Nemci v Bratislavi so dobili okoli 1500 pušk, potrebno municijo in avtomatsko orožje. Nemška stranka vodi še dalje propagando proti Sidorjcvi vladi. Voditelji nemške stranke širijo vesti, da se Hlinkova garda ne bo pokorila odredbam svojih šefov, češ, da je Sidor sestavil vlado na svojo roko. Pristaši separatistov so pod vodstvom Macha stopili v zvezo z Nemci, pristaši Karma s i na. V zvezi s tem je predsednik vlade Sidor odredil, naj čete zavzamejo vse strateške postojanke.
Na vprašanje dopisnika H a vaša je predsednik slovaške vlade izjavil, da izgleda, da bo Nemčija priznala Turčanskega kot edinega predstavnika slovaške vlade, ven-da«- se nas to ne tiče, ker je sprememba slovaške vlade popolnoma notranja stvar Slovaške.
Nemška manifestacija
BRATISLAVA, 13. marca. AA. Bratislavski Nemci so priredili snoči veliko manifestacijo, med katero so neznanci na raznih krajin mesta položili razstreljiva ki so eksplodirala v času, ko so se mani-festanti vračali domov Tako je eksplodirala ' f>a na trgu republike. V tovarnah pri trnovski postaji je eksplodirala ročna granata, ki je povzročila precejšnjo škodo.
Razmerje med Polico in češkoslovaško
Zunanji minister Beck o poljskih zahtevali proti novi Češkoslovaški republiki
VARŠAVA 13. marca. AA. Poljski zun. minister Beck je v senatu na razna vprašanja glede češkoslovaškega problema izjavil med drugim:
Ko je bila v ĆSR sestavljena nova vlada, je bil izvoljen tudi novi predsednik če_ ško~lovaške republike. Tedaj je bila izvršena načelna sprememba razmerja med
poljskimi  predstavniki in češkoslovaškim radiu  ter se predstavljal ! zunanjim ministrom dr. Chvalkovskim. Na
kot legitimni zastopnik slovaškega naroda na drugi strani pa je tudi resnica, da so Slovaki spoznali, da so jih zavedli na stransKa pota ljudje, ki so bili plačani od zunaj. V novi slovaški vladi so sami pristaši Hlinkove narodne avtonomistične stranke, ki so zadnje dneve ponovno po radiu in na javnih zborovanjih proglašali, da hočejo živeti v državni skupnosti s Čehi in pod-karnatskimi Ukraiinci.
Vsa, tako zvana slovaška kriza, s katero so računali razni činitelji izven češkoslovaške države, se je končala s tem. da so bili izločeni iz avtonomne slovaške uprave ljudje, ki so bili že od vsega početka pod tujim vplivom.
Slovaška iavnost je sprejela imenovan ie novo vlade s Karlom Sidorjem na čelu ki je doslej zastopal Slovaško v osrednji vladi v Pragi, z zadovoljstvom, tem bolj. ker je bilo imenovanje izvršeno sporazumno s predsedništvom slovaškega deželnega zbora v popolnem skladu z novo češkoslovaško ustavo, kakor tudi ker so v novi slovaški vladi mlajši ljudje ki jih ne obremenjujejo stari grehi izpred vojnega časa in stara mi-elnost, ki je njihovi predniki niso znsli prilagoditi sodobnim zahtevam in potrebam skupnega sožitja treh slovanskih narodov. Cehov, Slovakov in Dodkarpatskih Ukrajincev.
Čeprav so plačani in sumljivi elementi še v soboto zvečer demonstrirali po bratislavskih ulicah, je včeraj zavladal, kakor hitro se je zvedela vest o imenovanju nove slovaške vlade, v Bratislavi zopet mir s čimer so bili prekrižani vsi tuji računi.
Dejstvo je. da je osrednja češkoslovaška vb da preglasila vso zadevo za notranjo češkoslovaško stvar in da se tudi nemška vlada v Berlinu ni izrekla oficielno proti ustavno upravičenim ukrepom osrednje vlade v Pragi, ki so bili izvršeni v soglasju z legitimnimi predstavniki slovaškega naroda. Če so
poljski strani je bilo ugotovljeno, da nastopa v odnosih med obema državama, v katerih so bili pretekla leta potresi, novo poglavje. Izrazili smo željo, da pričnemo to novo poglavje brez posebnih negativnih predsodkov in smo verjeli, da moramo pričeti delati na novih temeljih. Potrebno je bilo pristopiti k nagli analizi vprašanj, ki so v preteklosti onemogočala prijateljske odnosa je med Varšavo in Prago. Ta vprašanja se lahko dele v tri skupine. V prvo so spadali vsi problemi iz katerih so izvirale poljske teritorialne zahteve. Ti so bili prva značilna ovira za dobre odnose med Poljsko in češkoslovaško.
Druga ovira za dobre odnose je bilo dejstvo, da je češkoslovaška kot dolga veriga v srednji Evropi predstavljala področje, preko katerega je bil usmerjen poljski promet, ki je za nas življenskega pomena, češkoslovaška politika ni omogočala Poljski, I da se svobodno posluži teh priročnih poti. I Polj?ka pota proti jugu so bila torej drugi stvarni, element poljskega stališča napram Češkoslovaški.
Tretej dejstvo je bilo, da je vsakdo, ki je hotel voditi kakšno destruktivno delo v škodo Poljske, našel vedno pomoč in streho v češkoslovaški.
Verjel sem. da je moja moralna dolžnost povsem odkrito postaviti te tri probleme. Ugotavljam, da je bil prvi rešen na način, ki kuže. da je za poljsko bodočnost najboljša, ker so bila področja, ki so ji bila nekdaj odvzeta, ponovno priključena Poljski. Vprašanje prometa je ostalo odprto. Imel sem že priliko izjaviti, da mi je povsem razumljivo, če je v tem pogledu naletela češkoslovaška vlada na tehnične težkoče. Razvoj tega problema je torej odvisen od bodoče politike praške vlade Kar se tiče tretjega vprašanja lahko izjavim, da nikdar ne morem nuditi pomoči ali zaščite činiteljem, ki delajo proti poljski državi. To vprašanje je moralo biti jasno postavljeno že v prvih trenutkih naših odnosov s češkoslovaško vlado v njenem novem položaju. Našo politiko bomo vodili v smislu teh načel. Mi nismo že vnaprej slabo razpoloženi proti legitimnim aspiracijam češkega ali slovaškega naroda, ker ni namen nase politike ta, da gre že a priori po tej poti.
Kar se tiče Slovaške, je treba podčrtati, da se je slovaški narod v teku zadnjih 20
pila, je Beck podčrtal, da so zavladali dobri odnosi med Poljsko in Karpatsko Ukrajino.
PRAGA, 13. marca. AA. (CTK). Mxl
Češkoslovaško in Poljsko je bila 10. t. m. podpisana v Pragi konvencija o stalnem prenosu teritorialne pristojnosti na ozemlju, ki je bilo priključeno Poljski. Konvencija bo stopila v veljavo mesec dni po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov, ki se bo izvršila v Varšavi Konvencija predstavlja nov korak v smeri zboljšanja od-nošajev med Češkoslovaško in Poljsko.
Hitler na Dunaju
DUNAJ, 13. marca. i. Za proslavo obletnice vkorakanja nemških čet in zasedbe Avstrije po Nemčiji je bil danes v Avstriji narodni praznik, združen z velikimi proslavami in manifestacijami. Na Dunaja je bila velika vojaška parada, h kateri je prispel tudi kancelar Hitler.
Razstava francoske umetnosti v Beogradu
BEOGRAD, 13. marca. Priprave za veliko razstavo francoske umetnosti, ki bo otvorjena 18. t. m. v muzeju kneza Pavla, se približujejo zaključitvi. Nocoj je prispelo v Beograd 20 slik slovitih francoskih umetnikov lz raznih londonskih zasebnih zbirk. Na razstavi bo zastopanih 30 največjih francoskih umetnikov z več ko 200 najbolj znamenitimi deli.
Zf*<*"<ivanje mariborske
nacionalne mladi
N
m sestanku je poročal minister dr. Albert Kramer o političnem položaju
Maribor, 13. marca Včeraj [ opoldne se je nacionalna mladina z Dravskega polja in Dravske doline zbrala v lepem številu v Faleževi gostilni v Racah k rednemu občnemu zboru sre-ske organizacije OJNS za Maribor desni breg. Vsi prostori so bili polni nacionalne mladine, ki je z zanimanjem sledila poročilu predsednika Filipa Primca, tajnika Mirka Primca in blagajnika Ivana Morav-ca. Iz poročil je bilo razvidno uspešno delo organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi tzpremembami ves dosedanji odbor. Po volitvah je spregovoril podpredsednik banovinskega odbora OJNS doktor Gori še k ml., ki je v zanosnih besedah vzpodbujal mladino k vztrajnemu delu.
Po končanem občnem zboru je predsednik Prime otvoril Članski sestanek, pozdravil ministra v p. in senatorja dr. Alberta Krame rja, ki je bil sprejet z navdušenim aplavzom, predsednika sreskega odbora JNS za Maribor desni breg dr. Pučnika,
predsednika sreskega odbora za mesto Maribor dr. Lipolda, dr. Miloša Vavhnika in zastopnika mladinske OJNS za Maribor zigerja. Nato je dr. Albert Kramer v dve-urnem govoru poročal o razvoju političnega položaja v zadnjem času ter se dotaknil tudi razmer in težav bratske Češkoslovaške. Podčrtal je potrebo složnega dela naprednih Slovencev in naposled omenil se tesnejšo povezanost JNS z ostalo opozicijo. H koncu je bodril mladino k organizacijskemu in propagandnemu delu, kajti le v organizaciji je moč in temelj k uspehom.
Njegova izvajanja so bila sprejeta s ve. likim navdušenjem. Za njim je spregovoril še dr. Lipold, ki je orisal zgodovino bojev naprednih Slovencev za svobodo in demokracijo. Na koncu se je predsednik Primec iskreno zahvalil dr. Krameriu in dr. Lipoldu za njuna izvajanja, zaključujoč z željo, da bi se mladina v se večjem številu zgrnila v OJNS.
se nekateri bivši člani slovaške avto- | ]et občutno spremenil. Zato smatramo za nomne vlade zatekli v inozemstvo, kjer so govorili po radiu slovaškemu narodu in ga pozivali k odporu, so to delali biez pooblastila slovaškega naroda, ki so iziprtril] takoj s trenutkom, ko so se zatekli na tuje ozemlje in ko jih je preHsp^n^k češkoslovaške republike razrešil nrhove dolžnosti. Nova češko-slovaš1" ava. ki določa avtonoron^ upravo ća češko  slovaške in ped'^
pravično, če igra ta narod v politiki vlogo subjekta ne pa samo objekta. Takšno stališče nam diktira veliko zmernost v naših teritorialnih zahtevah. Sorodnost Poljakov in Slovakov je v prav v tem pogledu vzrok, da Poljaki lahko razumejo slovaške zahteve.
Nato je poljski zunanji minister obrazi o-
••'] rs t' -^e. ki naliicr 'c. da podpira ma
* *     "  evc ste^rs        v"nc. P~"^!r.
Ustanovitev ukrajinske univerze v Chustu
CHUST, 13. marca. h. Deželna vlada za Podkarpatsko Rusijo je sklenila, da osnuje v Chustu ukrajinsko visoko šolo s tremi fakultetami in sicer pravno, medicin^ko in filozofsko.
Estonska vlada
priznala Franca
PARIZ, 13. marca. br. Estonska vlada je
de iure priznala vlado generala Franca.
Francija bo zgradila železnico preko Sahare
PARIZ, 13. marca. i. Vse kaže, da bo Francija res gradila prekosaharsko železnico. Včeraj je bila namreč v ministrstva sa javna dela konferenca, na kateri so bil predloženi načrti za to železnico, ki je ~r r.. ; i       samo velikega go-podarskt- »
ftveč predvsem strateškega pomena.
P o Citi eni oCjornik
Pozabljena devetdesetletnica
Lajii je poteklo °0 let r>d — »pomlmli na-rocfovr,   kakor  je   zgodovina   krstila leto 1S4H. ko so se pod jarmi jeni in zatirani a\*-strijski narodi    osokolili in zahtevali zase čtovečanske svoboščine. V Pragi se /e t tokrat sestal prvi vseslovenski kongres, ki je formuliral nacionalne in pohtične zahte\'e slovanskih  nariKlov. na Dunaju pa je izbruhnila  krvava revo/noj«?.   Xx Ogrskem so se pod vodstvom I.ajosa Kossutha uprli Madžari, hnteč se osvoboditi nemskoav-itrijskega gospostva.    Vlada apostolskega veličan iva na Dunaju je bila v silni stiski. Boječ se, da bi fe ne odnesel silni re-volucijski val, je sklicala ustavotvorni državni zbor, ki bi naj izdelal za avstrijsko državno polovico    ustavo, s katere h: se naj avstrijskim ncrodoni zajamčile nacionalne in politične svoboščine. Državni zbor je takoj pričel z delom.   Sredi dela ga je prekinila dunajska     oktobrska revolucija. Vlada je pobegnila v Olomuc. držc\'ni zhor pa se je preselit v moravsko mestece Kro-mčriž. kjer je šele koncem novembra mo-gel nadaljevati svoje prekinjeno delo. Delat je s polno pdro in meseca februarja 1849 je bila ustm*a že gotova. Ijevji del na tej ustavi so imeli slovanski poslanci, njim na čelu seseda Čehi. Ustavni načrt je v sijajnem govoru zagovarja!    takratni \-odfa češkega naroda dr. Rieger. \fenova blcv'e-ča izvajanja so mogočno odjeknila ne samo med avstri jskimi Slo\ ani.  marveč po vsej Evropi in napolnla vse zatirane narode z nado v boljša bodočnost. Ustavni načrt je obsegal 9 pog':r\'ij. na uvodne mesto pa je bila postavljena teza: +V s a oblast v državi izvira iz narod a*. K a reakcionarno vlado je naptmnl ta svo-bedcumni usta\'ni    načrt kajpak porazen vtis. Med tem se je tndi položaj v Avstriji in na Ogrskem bistveno spremenil: general  VTindischgratz je s pomočjo hr\'at-skega bana Jelači.a zatrl dunajsko reT.'oltičijo, madžarsko vstajo pa so zadušili Rusi in ban Jelačič. Avstrijska vlada je bila zopet na konju, zato ji je takoj prešla i'ofja, da bi dala narodom kakršnekoli svoboščine. Dne 6. marca 1849 se je nenadoma pripeljal iz   Olomuca v Kromčriž minister grof Stadion,  tisti,  ki je iznašel tudi — ukrajinski jezik. Poklicni jc k sebi nekatere \KtJilne poslance in jim izjavit: Dria\'ni zbor je izdelal usta\*ni nhčrt samo za snatri j sko državno polovico. Ker je upor na Madžarskem udušen in vzpostavljene stare državne mejey bo treba izdelati novo usta\-o za vso držaso z vključen jem Ogtske. To ustavo pa bo izdelala in izdala vlada sama brez sodelovanja državnega zbora. Drža\nt zbor je torej svoje delo končat, nima nobene eksistenčne pravice več in bo zato tudi razpušČen. Zaman so mafoStevilnU pri konferenci navzoči vodilni poslanci protestira-j li proti tej vladni nakani, ze drugi dan je izšel ukaz otomuške vlade o razpustu prvega avstrijskega usiavotvornega parlamenta. Ko so se dopoldne 7. marca 1839 zbrati poslanci v zbornici* je vojaštvo obkollto zbornično poslopje in z bajoneti razgnano poslance. Zavladal je zopet v vse/ sivji surovosti absolutizem in prebujajoče se slovanske narode so krotiti — »Bachovi hu-zarji«. To je bilo danes pred devetdesetimi letil
z3oioioioioioioioia
Pravmik vojvode
Vajde
Sodelovanje francoskih in angleSkih radio-postaj
LONDON, 13. marca. Ob priliki obiska predsednika francoske republike Lebruna v Londonu, dne 19. marca bo sklenjena tudi entente cordiale za sodelovanje angleških in francoskih radio-postaj. Obe državni družbi za radio bosta vsak dan objavljali po dogovoru program, v katerem bodo sodelovali ugledni umetniki in dirigenti iz Anglije in Francije.
Sorzna poročila.
Curili, 13. marca. Beograd 10.—, Pariz
11.66, London 20.625, New \'ork 439.68, Bruselj 74.—, Milan 23.14, Amsterdam :33^0f Berlin 176.45, Praga 15.075, Varšava 83.—, Bukarešta 3.37.
Postani in ostani<lan ■ u 4 u i k o v č družbe!
LJUBLJANA, 15.
Dopoldne Je prispela iz Bele Krajin« vest, da je davi umrl na Vrtači pri Se* mi čil znani veleposestnik in starosta tamošnjega Sokola Janko Ogulin, star 74 let. Ponoči ga je zadela kap.
Janko Ogulin ]€ bil zelo popularen med prebivalstvom, ne le kot delaven in požrtvovalen društveni delavec, temveč tudi kot inteligenten kmet in kot pravnuk vojvoda Vajde, junaka Bele Krajine. Janko Ogulin se je izselil že v mladih letih v Ameriko, od koder se je vrnil čez dolga leta z bogatimi življenjskimi izkustvi. Km Vrtači pri Semiču je kupil prijazen gradič, kjer je vzorno gospodaril. Na svoj« stara leta je bU še vedno zelo delaven K društvih, njegovo posestvo na Vrtači je pa bilo vzor domačinom, urejeno povsem pe ameriško.
bia
iskreno sožaljej
o  -p^mm. svojcem
•
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 13. marca 1939.
Stev. SQ
Dva lepa sokolska zbora
Zborovanje načelnikov mariborske sokolske župe in
žnpe same
Maribor. 12 marca
NaŽ obmcini Mar^bf-* je bil dane* pod vtisom dveh izredno lepo oht^kan-h sokolskih <>bćmh fehoiov Zborova-li so na-celnk: marborske aoknilske župe, uro kasneje pa marhorski <soko!s.k.a župa obe v gornji  dvo-am   Narodnefii doma.
LeNvViji zbor prednjakiv je otvoril in vodil župni n&.Tekn'k br. Kr-nnc. ki ie po u\odmh formalnostih posvetil topli* -.po mmafcc besede prenrnulcmu načelniku ko-ro**!ce<7a soko'sikega okro/in br Mi u Veljaku katerega s>pomin so v>»i navzoči po-čas-tili s klici slava Sledila ie remelj;ta in izčrpna obravnava po-ročils načelnKrva, ki je bilo z odobravanjem od^b^eno Zn tem je br Komac poročal o dogodkih, počenS od M avgusta do lcto'njeea občnega zbora rer omenil pri tem zlasti dve 'epo USpe-li prireditvi in sicer uspele tekme v prostih panogah, kjer je tekmovalo 1°1 tekmovalcev, m nad vse lepo uspeli s-mućnr-aki zbor v Guštanju, kjer je sodelovalo nad 400 smučarjev Sokolov, od teh nad 100 tekmovalcev K lenemu uspehu te prireditve je v veliki meri prporrK>ficl pokojni br. Mro V'e'iak in nie0ov? sodelavci iz koio'keaa okrožja. Mod predlogi se je obravnaval in sprejel rudi načrt bojnih tekem Članstva in na^^.ava. ki bodo leto« 7. maja za sokfnhike edr-kre, 74. IX 1939 pa prve b ^:ne te^rne v Mariboru. Predlo«*, ki ga je sprožil v imenu strokovnega odbora br Zei n&čelnik matičn "ga sokofstcega društva, je bM z ma'e^kosrninT sn emen^bami in dodatki soa'a^no sprejet. Drugi važnejši predlog je h<I predlog društva Studenci, da bi bil 1. 1940 župm /Jet v Studencih. Tu-d- ta predlog je zbor načelnikov s-k?lasno spreiel in Qa še iste-ga dne med ločil župne-iriu ob Ime m u zboru v končno odob-itev Pr   volitvah je, bilo izvoljeno dosedanje
moško in žensko načelnšStvo in sicer- žensk«, na-eolništvo s. Stana Maltučeva. namestnice ss. Mira Živic. Živa Petrovič in Mira Gačnik' mo'iko naceJni&vo br. Slavko Komac. namestniki br Ciril Hočevar. Davorin Polič in Miloš Lcdinek.
Po občnem zboru p^edn jaske^a zbora se je vrži! v is-tem prostoru letcTŠnii re<lni letni občni zbor mariborske sokolske župe. ki so ga obiskali številni odposlanci soko1 .kih edinic iz vsega našega cbmejnetja ozemlja. Z\ or je otvoril in vodil dolgoletni jaluž ni in neumorno delavni srupni star os t:*, br. dr iM:lan Gorišek \a zboru /brani so-kol-sJct pionirji so se pc svoji dolžnosti in src n: potrebi že uvodoma poklonili svojemu ljubljenemu starosti našemu miademu kralju Petru 11 z udanosmo brzojavko, ki je bila z navdušenjem in grom1- ;m potrjevanjem odposlana na merodaino mesto. Zatem je veličastni sokolski zbor odposlal pozdravne brzojavke ministru za te V no vzgojo naroda, nadalje Savezu SKJ v Beo-g~ad ter pismene pozdrave na'emu prvemu sokolskemu podstarešini br. Gongikl, Topli pozdrav je bil naslovljen rudi na navzočega &avezT>ega delegita in starosto varaždinske sokolske župe br. di. M'adena Belčiča. ki ga je zbrano sokolstvo burno ak lam i rado.
Br. starosta dr. Gorišek je nato v zgoščenih be-edah orisa«! delovanje župe v pretek-fi dobi poudarjajoč pri tem. -da je sokol-stvo v zadnjih letih izčistiilo svoje vrste in da stopa sokolstvo po poživljonem de>lu v vseh svojih edinicah lepši bodočnosti na sproti Letna porodila župnih funkcionarjev v pretekli poslovni dobi so ixšla v posebni brošuri, o kater: ime v naši petkovi izdaji že obširno poroča-li. Pri teh poročilih se je vne-la živahna debata in so se v tem oziiru obravnava4a vsa pereča vprašanja maribor Vh sokokk:h edinic. Poročila so bila po debati soglasno sprejeta. Iz te debate povzemamo nekaj važnih ugotovitev ter nekaj sprejetih predlogov, ki bedo zanimali tudi širšo sokols-tvu BaJclotijeoo javnost KoTošiko sokolsko okrožje bo letos na dan svoje sokolske priprav!'enosti počastilo spomin padlega junaka in Sokola br Franja Malgaja na 1a način, da bo st:k vseh sokol&kbh edinic ob njegovem spomeniku v Gu't.:-iju Izčrpna je bi'la razprava o -okoliškem m so>ko'stvu naklonjenem naprednem tisku m ie bil sprejet p~cdlo£. da se izdajajo iMJ^lei posebre t'^kane okrožnice, namenijene predvsem za na-e podeželje, ska z nasprotne »trani znatno etežkočeno. Z odigravanjem je bil sprejet tudi predlog, da se osnujejo po vsej dravski banovini tako zvana sokolska gnezda in to predvsem v krajih, kjer ima soko!stvo premalo članstva za ustanovitev če'e ali društva, kar je izredno ve!:kega pomena iz narodno obrambn-.h vidikov. Predno pa stopi sokolstvo tudi na to torišče, je potrebno izdelati podroben delovni načrt, (imesten je bil tudi predlog, ki ga je stavil delegat sokolske čete iz Sv Maj-ka niže Ptuja, poudarjajoč potrebo, da skrbimo zlasti na podeželju za dober sokolski m naoredni tisk.
Iz debate, ki se je razvila ob raxmotrivn nj o poočilu narodno obrambnega refe renta, je izšel glasen in upoštevanja vreden predlog, da naj bo vsak posamezen sokolski nripa<inik na svojem mesrtu kot buden vrražar svoje zem1':. ki ne sme preiti v tujčevo posest Br Pa .ikovič je pouda-il veliko potrebo č;m tesnejših zvez sok o'sike zupe z vsemi ed'nTcami rta našem nodeže-Iru, ker bomo le na ta način lahko alar-m*ra!; jn (twn^y/.irsh - roke maf^c dcžela-nov Rr dr I: rs rzarič je k s\-ojemu na-rodn(»oSr.irnb*.emn referatu dodal še nekaj umestnih p-ipomb predvsem to. da potre-but'emo v acftc^Mrfn vrstah več de'avcev. ki »;h borj.o rz^led^li le na ta n:i7-:n. 'e bo naš st:k z vsnk:m po.amr-Tn^kr.m čim večii in čim tesneiši K besedi sta se oglasila tudi br Tom-'ž^č im br. RogJfć, k* sta kot so-kfrfslra dc'ivca v neTTO=rred-o H1:žini na^e državne meic -nrož;,a upo-tevanja vredne predloge Savezni skvp-":n: <sv predlaga, da uvede enotne snkohice kro;e za članstvo k rfcoT tudi enotne kroje za naraš'aj.
Po 'z"m-: debati o vseii noroč;'!;h se je bokoisld zbor z najvočjo ireteto poklonT! sp minu preminulih bratov in sester, ored-vsem sporoma b!agor>ok br. Paunkoviča, nadalje b- Ser^e^a te Lftrrorr.ors br Ivana Kneza br. Franca Petelmška iz OnJot« nice. br Mira Veljaka kot žrtve sokolske-ga dela ter sestre gospw- cendra] MaM"ove
Po »oglasno sprejeti razrc^'c; stan upravi. k; jo je predlagal v imenu nadzornega odbo a hr FoSIco Hvaleoc. je spregovori1 zanosne besede savezm delegat br dr Be! čič. ki je že v svojih uvrvdmh izvajanjih pohval ve!:ko drlo. ki tja ie rnarborska sokolska župa opravila v preteklem letu lzroT*J je navzočim bratske pozdrave smveza 9>K.] ter b-at=ake sok'-l^ke župe iz Va raiffma testi-taJ ie mai-borsk' žuni k njeni 251 etnici ter orisa.l v zgoščenih besedah vneto prizadevanje saveza poudarjajoč pr tem. da d-'TMie ^oikolstvo /c 7^ »et in se ni pustilo od nikogar popaziti Sokoi<t\x) ne išče več n••■b,.'r»:h soorazomoiv. njcov sr>o raT-^im je ra^e uedmienie d^e 1. XTI. 1018
Sokolstvo je dejalo, dela in Ho delalo zve sto gc*#u: en narod, ena država, eno so-
koNtvo! Besede saveznega delegata so zbudile v dvorani praven*? >»rkan navdušenja, k' se kar ni hotel poleči.
Občni zbor rn&rfborsfce sokolske župe je c.p'c;el ^'edeče predloge: za vse edin^ce uve de ner*bvfz-»n kočevski d-rar. da se vrš\ letošnji občni zbor v nnštrn Prekmuriu. to je v Murski Soboti, da <e na ta način da naremu Prekmurjti ob naši 20letnici p^e-ben sokolski pečat da se vrši leta 1040 zupni z!et v Studencih, da se \T?i leta 1943 jubilejni pokrajinski zlet v Maribo.ru, da se v-i let društveni nastopi, predvsem pa dan pripravi j enosti v počta^rrtev narr>-d-nega junaka Malgaja s prireditvijo sokol-sk'h bojnih tekem ter predlog da se obi-ć.ajna poslovna doba prene-e v okvi: od 1. septembra do 31. avgusta vsakega leta. Slednji predlog bo predložen savezni upravi v odobritev.
Pri volitvah ie b;la izvoljena naslednja nova uprava: starosta dr. Milan G<hTi^ek. 1. nam. Kran:c Ljudevit. H nam dr Šalamun Franjo. III nam. Roinik Ivan. načelnik Komac Slavko. I. nam. Hočevar Ciril. II nam. Pol i C Davorin. III nam. Ledinek MHoš, načelnica Makuc Stana I. nam. Živic M -a II. nam. Zei M' a. II! nam Gačnik M -a. prosvetar Dojčinovič M., tajnik Degen Fr : 1 or:k. nam. tajnik inž Saks blagajnik PreJog Ferdo, frta rjetičarka Zavodnik B^rta, zd avstveni referent dr. Pavlic Fran, socialni referent Drago Rosina, četni referent Stuhec Jakob, gospodar Hodnik lože, referent /a SPP Moho'ko Jože discip-: ski ref. dr. Juhart Franjo, gradbeni referent Končni-k Maks, narodooobi. refer. dr. F< ra.-arič Slavko. Ostali člani uprave. ECnsrtaai Zmago. dr. Kat Le(;. dr. Kac Rudolf, Krejči Anton, Rems F:an^, Lenarrd Rade. Mastnak Marto-, Zerko lanko, V Spanger. dr. Velker. Punčuh. RogHč. §kerl Stanko, Nagi k Bernhard, Stopa r J<'«e Le d:nek Miloš, Spes Franjo. Požar Anton. Struna Lojze, inž. Ter/an Josip. dr. \\'eixl Bru/o. Zadiravec Jurica. dr. Zbri/aj Teodor, dr. M:na!ič Bo* is, Nislvicer S'nvko. Kranjc Srečko. LavrLTičiČ Ivan, Cilenšek \'itomr in ŠaŠd C-ca r Revizorji Kocmut Drag •. /.cjav >\ir-o.. Pišek Franjo, Hva-lenc Jo^ško in Bratož Josip Častno razso-di'če dr. Lipold Frar.io. d«r. Juhart Franjo dr. Jančič Fran jo. Žemljic Ivan in dr. F - tatiČ Slavko.. Praporščak: Vidmar Nace.
Po opravljenih slučajnostih, pri katerih so se og'tLsili k besedi š+c\i!ni zastopniki sekn1 -kih edinic. včlanjenih v ma-iborski sokolski župi, je zborovodeči starosta br. Gorišek /akliueil ictoinji občni zbor. nakar so zbrani zanosno odpeli vseslovansko himno »Hej Slovani«.
Prvenstveno tekmovanje mariborskega
okrožja LNP
Včeraj ie ISSK Maribor premagal SK Mure, SK železničar Rapidovce, ČSK pa Slavijo
Maribor, 13. marca še preoej veliko zacamajije Je bilo za včerajšnje prvenstvene tekme, ki so bile na Raplciovem igneču. Ok:li 700 gledalcev je prišlo gledat borbe na zelen:m polju Nekateri so bili morda razočarani, ker niso videli tekme, Id bi navduševala. Obe včerajšnji tekmi sta bili pač prvenstveni, borbe za točke. Da sta bili obe tekmi ostri to razgilbani. jo razumljivo spričo pomena tekem saj je šlo za to, ka-tori trije kluoi na področju mariborskega okrožja LJSTP bodo igralj v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP. To vprašanje ]e m včeraišnMmi tekmami refieoo. Igrali bo-do naprej Čakovečki SK, že'ezničar in ISSK Maribor, ki so si nabrali že toliko točk. da Jih noben drug udeleženec prvenstvenih tekem ne more doseči. Le vprašanje prvaka mariborskega okrožja ge ni rešeno In ae bosta za ta naslov borila železničar ln CSK, kd je danes na lastnih Neb odpravil p-4>re§ko S^vijV).
Do nadaljnjega je prvenstvena tabela: CSK 9   6   3   0  21:7 15
železničar 8 4 3  1  12:7 n
Maribor Rapid Mura Slavija
MARIBOR
9   3   3   3   20:17 9
10   3   2   5   19:21 8
10   3   2   5   23:25 8
9 1 3 5 10:28 5 MIRA 6:4 (3:0)
Tekma je bila precej razgibana, vendar ni bila bogre kako zanimiva. Oba nasprotnika sta se potrudila, vendar je težak teren oteiSkočal premišljene akcije. Mnri-bor nje v prvem polčasu spretno izkoristil napake nasprotne obrambe, vendar je pa v dru grem polčasu vidno popustil, kar gre na rovaš utrujenosti, ki se je opažala pri nekaterih igralcih zaradi pomanjkanja kondicM kega treninga. V splošnem je Ma ribor ugajal, dasj moštvo ni predstavljalo homogene celote.
Mura se je opornegla 9ele v drugi polovici ter je s svojo svežo igro povzročila nasprotniku precej preglavic. Igrati je morala ves drugi polčaa. z 10 možmi, ker je bil Bosina proti koncu prvega po časa zaradi Driprrvarjanja sodniku izključen.
Goli so padli; v 38 minuti po Tičarju v 39 po Vodebu in v 42. posta/i Tičar rezultat polčasa 3:0. V drugI polovici je će-
bulj znižal rezultat na 3:1. minuto kasneje je Voceb upspešen, v 15. minuti zabije Cobulj drugi gol za Muro. v 16 Vari na 5:2. v S0. minuti llm proti Mariboru, ki obsedi, tak3 da je rezultat 5:3. v 39. minuti je zopet Oebulj tisti, ki ani:-a na 5:4, v 41. minuti postavi Tičar končni rezultat 6:4. Sodil Je g. Hobacher iz Celja
ŽELEZNIČAR  : RAPID 2:0 (1:0)
železničar si je priboril obe točki šele po trdem in trudapolnem boju Zmara je bila v vseh pog edčh upravi'ena, Er.avtorica 2elezničarja je v dc<bri kondiciji, kavr se je zlasti opažalo v drugem polčasu, ko je eiaspmtnik že precej oper«!. Tekma med starima rivaloma je bila prava borba, ki je zahtevala precej močnih živcev od gl-eoa'cev 'm igralcev. Igrali so namreč prek~merr:o na moža. vendar pa ni nastal niti najmanjši incident, kar moramo posebno ugotoviti, zlasti zaradi tega, ker se jesenske prvenstvene tekme niso vedno končale v duhu pravil nogometne [gre Tud; občinstvo se je obnašalo zelo destojno
Rapid je imel najmočnejšo zaalomba v
ožji obrambi in krilski vrsti, ki si je vidno prizadevala, da prepreči nasprotnikove uspehe. Razen dveh primerov ae mu je to posrečilo. Vsa enajstorica se je borila z brezrprimerniim elanom, toda kljub vsemu je morala kloniti boljšemu nas p: otni-ku. Proti koncu prvega polčasa je Rapid i izgubil zaradi poškocbe levo zvezo Ah ca. 1 ki so ga z nalomljcr.0 desnico mctrali od. premiti v bolnico.
Železničar ni danes pokazal one lef>e igre, ki smo je bili vajeni gledati v prijateljskih tekmah. Vzrok je morda v tem. ker je bila tekma precej octra in borbena, tako da za kombinacije ni bilo časn. ziroma nasprotnik tega ni dovolil spričo rneraričnili startov in igre na moža. Glavno so pač točite in v tem pogledu je železničar svoje pristaše morda zadovoljil Golr. sta zabila Pavlin v 25. in Eferl v 36. minuti drugega polčasa. Sodil pa je g- Nemec.
CSK  : SLAVIJA  5:1 (3:0) Ta tekma je bila v Čakovcu. Zmagali <o zasluženo dr-mačini. ki so bili tudi bo'j-š\ nasprotnik. Sodil je g   Kopic" iz Maribora.
Obmefno iseiteljstvo fe E&isrovaio
Zborovanje sta sMIsali sresKI užitelislsi društvi Maribor levi breg in Sv. Lenart v Slov. goricah
Maribor, 11. marca Danes ob 11. dopoldne so se zbrali v dvorani Ljudske univerze naši obmejni učitelji k zborovanju, *ta 2a sklicali srečko učirelj-sko društvo Maribor 'ev bre^ jn Sv. Lenart v Slov. «or:cah Nase obmejno učite!js-tvo je dvorano popolnoma nan<Ani !o in je z živahnim zanimanjem >leddo p-o-tekn lepega zborm'ania.
Zborovanje je otvoril mnrliivi :i • predsednik sre^ik. učitHjsk. društva m f4a-ribor levi breg g Mirko Vauda. V Idenib i/.va.tanjih je pozdra\n^ navzoče ter p .1 i/TČrpno siruaciisko po-ročilo o vseh perečih učiteljskih stanovslch z^Jevah Pornu-dil se je rudi ob aktii.alr.ih obmejnih ppo-blemih. Njog^va izvajanja so »prejeli zborovale] s toplim aplavzom
S!odi'!o je strokovno predavanje s-rude:. skega šolskega upravitelja I. Kontierja o elementarnem šolskem dtJu V tehtnih izvajanjih je prka/a! sodobno psihološko in peda^oSko didaktično ir-merjeho vzgojno in  učno delo pri .šolskih novincih   Pri tem
j© navajal  izkustvo  ?  veliko tiskanico pri pn-cm pouku v čitanju in pihanju. Popoldne je   bilo   predavanje znanega
Lvo/darskeCa sfekovnjaka vi^jč^i gospodar ikoga svetnika Mik lav čiča o našem gozdar atva in on>b!emu pt^ozdovsnja   Svoja iz vajanja je ponazoril s filmom  NjegOVO pre davanje je izzvenelo v klic k dvigu nagega gozdarstva, ki zdo trpi radi brezob/ir-negfl si-kanja  naših  nekdaj  tako bogatin gozdov.
Oba   predavatelja   st«  žela isJcrcno znan;-e   za   svoj.;   . .m nwa   izvajanja. Med navzočimi   so  bili   tudi   številni   učitelji M Maribora in okolice. S tem aJt \t Dtilcpfe izpričala tesna stanovska. tovari:k\a povezanost in vzajemnost našega obmcineqa uči-teljstva. ki je s tem  svojim  zborova njem dotazalo,   cLi   vodi   bu<Jno  evidenco o perečih   strokovnih,   pa  tudi  narocr!no gOSpO darsk h  vprašanjih   Čas'  m priznanje na lemu Bavednemii   obmejnemu tvčiteij^tvu! Ko bi le doživelo se dnjgj   življenjska in pravno eksistenčna priznanja!
ManfesrsM Imel so zborovali
Predsednik Lovskega društva Bogdan Pogačnik izvoljen
za častnega člana
Maribor, 12. marca Mariborslca. zelena bratovščina se je zbrala cicces dopoldne pri Orlu k rednemu obćnemu zbrru Lovskega društva v Mariboru. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik B. Fog-ačnik, ki je uvodo ma predajal, da se odpošlje velanostna brzojavima Nj. Vel. kralju Petru n., kar je zbor sjpieje! s toplim odobravanjem.
Poročila funkecnarjev so prikazala vse-strans&o delavnost odbora mariborske zelene bratovščine Poročali so predsednik Pogračnik, tajnik profesor Saup. blag-ajnik Boltavzer, gcsp<^dar Vukmavič, Spiager za strelski odsek, Gil!y za propagandni oesek in loijižrnico, dr. Senekovič za prav. ni odsek, Za podeželske edanice ?o poročali dT. ssmid iz Slovenjema Gradca, G«xš]er iz Dravograda, inž. Krivčenko iz črne. Mežice, inž. Pabernik iz Vuh::da. Predsednik Pogačnik poudarja, da so odseki steber organizacije. Lani sta bila usti-nov'jena nova odseka v Rušah-Selnici ter na Pesnici. Precej zabave so zbudile pripombe g. Urbasa iz Selnice.
Lovsko dru'tvo v Mariboru združuje osem odaekcv in sicer v Slovenjem Gradcu, čini, Dravogradu. Sv Lovrencu, Vu-hredu. Sv. Lenartu in Slov. Bistrici. V vsej Sloveniji je 14 lovskih društev s 6000 člani. Največje je mariborsko društvo, ki
ima 1183 članov. Dohodki so biH 123.999.95 dinarjev., izdatki 114 U34 din. Preračun za 1. 1939 izkazuje SS.000 din dohodkov ter izdatkov. Knjižnica šteje 119 knjig in brošur.
Današnji občni zbor je v znak posebnega priznanja izvolil dolgoletnega aaatažnega pred?e<inika Bogdana Pogačnika za častnega člana.
Pri volitvah so bili izvoljeni: B. P gačnik predsednik; odborniki B. Boltavzer, dr. K. Cazafura A. Gilly. polk. P. Kilar. dr. J. Kovačcc, J. Krajro\dč. LT. Kasper, inž. Miklavžič. dr. Obran, J. Sterga.r, A. Sprager, dr. Senekovič, A. Schaup, M. Smid, VL Vlasič, cir. Glančnik, r. Vuk-manič, V. VoS.nek, J. Vidmar, Inž. Z;ern-feki. A. Ačko. A. Beranič, I. Caf, O. Cestnik F. Degen. J. Goleč. R Janežič, H Luckinarm. S. Lapuh, A. Kialj. S. Mrav-Ijak, I. Mlaker, D. Roglič J Stesrnar, V Španger, inž.Scherer, inž. Vecerjevic, Veko vec. Wregg. Zrpanc. B. železnik. V nadzorstvu so. inž. Drača r. V Perme. R. Le-nard. I. Grosek. Nače'n'ki odsekov so: Godec Pahernik. Gršler, inž. Krivčenko, dr. Attems, dr. Gori.'ek in Terčelj.
Občni zbor naše zelene bratovščine sr» poča-tili s svojo navzočnostjo sreska na« čelnika dr §i?ka in Eiletz mag. direktor Rod osek, polk. Kiler in inž. Zi.^mfeld.
Mrč^lfesrske ln zkoliške novice
— Prisrčno odliodnico so priredili mariborski strelci priljubljenemu, zaslužnemu nastavniku in inštruktorju mladinsko strelske družine kap. Vlad. Gdsiču. ki odhaja iz Maribora na novo službeno mesto v Ljubljano. K prisrčnemu slovesu se je zbralo 350 omladincev strelcev, ki so popolnoma napolnili malo dvorano Narodnega doma. Prisrčne besede je spregovoril mestni poveljnik general C. Stanojlovič, ki je izrekel tople pozdravne besede na naslov strelcev omladincev. Lep govor je na. menil kap Giisiču dijak Pogačnik. Končno je izjavd kop. Glisič iskreno zahvalo za lepo odliodnico. Prireditev so počastili s svojo navzočnostjo poleg gen. C. Stanoj-loviča polkovnik Kiier, ravn. B. Pogačnik za lovce. ravn. Strgar za mestno strelsko družino, za strelsko okrožje dr. Vauhnik, in prof. Cestnik, S. Reja in Fr. LuKnar. V okviru ouhodnice je bila tudi razglasitev rezultatov mladinskih strelskih tekem, ki so bile te dni v lepo urejenem strelišču v Narodnem domu. Rezultati strelskega tekmovanja z malokalibrsko puško so bili: Milovan Mihorko 266 točk. prejme preh. pokal. kap. Glisiča. Dulan Cernič 263. Herman Vidmar 262. Bernard Cos 262, Janko Ribič 257, Drago šumak 256. Ivan Pesne 25S, Janko Pogačnik 256, Albin Faletič 265, Dušan Rogl 255. Mlade strelke pa so dosegle sledeče uspehe: Metka Jelene 95 točk. prejme prehodni pokal ge. Gli^ičeve, Danica Jenčič 94. Vida Mohorko 92, St. Cernič 88, Sonja Rode 78.
— Aprilska vremenska muhavost, ki se je v soboto pričela, se je tudi včeraj, nedeljo pop., primerno nadaljevala.
— Iz finančne kontrolne službe. Premeščeni so na Sušak pregledniki Mihael Cetinski s Kaple, Janez Šumandl z Radia. Franc Valderštajn z Gradišča in Ivanžvan z Remšnika. S Sušaka pa so premeščeni podpregl. Ilija Baltić na Kaplo. Rado Pau-novič v Gradišče. Peter Karapandža na Remšnik. Podpregl. Fr. Velel pa je premeščen iz Djevdjelije k Sv. Juriju ob ščav-nici.
— Poštni uradnik) so Imeli včeraj pop. pri Novem svetu redni občni zbor, ki so mu prisostvovali tudi ljubljanski delegati ter beogrrajski delegat g. S. Pavlovič. Na občnem  zboru,  ki ga je otvoril  in vodil
i zaslužni preds^nik M. Kumer. se je v po-I roCUih poudarjal lep uspeh organizacije z gTadnjo poStairskega doma in okreva'išca na Pohorju. Pri volitvah je bil izvol;en pretežno dosedanji odbor. Udeleženci so na
občnem zboru razpravljal o vseh perečih stanovskih zade\ah.
— Aprilščlna. Pristno aprilsko vreme smo imeli v Mariboru ln okolici v soboto. Dopoldne je sijalo sonce, okoli poldneva pa se je nebo nenadno zastrlo s temnimi oblaki. Na gosto je pričel naletavati sneg. Kmelu se je zjasnilo, pa spet pooblačilo. Tako se je ta aprilska vremenska muhavost nadaljevala do večera.
— 601etnico obhaja te dni višji upravitelj tukajšnje splošne bolnice Jože Ste-gnar. Siavljenec je še ves čil, podjeten, veder in prožen, že pred vojno je služboval pri tuk. bolnici Pozneje je bil premeščen v Rottemann. pa se je spet vrnil v Maribor. Njegove odiične sposobnosti so mnogo pripomogle k temu, da se je mariborska splošna bolnica tako lepo razvila. Siavljenec je znan po svoji šegavosti, veseli družabnosti in vedrosti. Ob »šestem križu« mu želimo, da bi mu bilo naklonjeno doživeti skrajne možnosti človeškega življenja.
— Fuzija »Nanosa« in »Jadrana«. Tuk. Nanos je imel včeraj dop. svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik prof. Bizjak. Poročila funkcionarjev so pričala o pridnem, prizadevnem delu. V ospredju zanimanja na včerajšnjem občnem zboru je bila razprava o fuziji >Na-nosa in »Jadrana*, ki je bila sprožena na nedavnem Jadranovem občnem zboru. Tudi »Nanos« se je včeraj izrekel za fuzijo. Občni zbor je pooblastil odbor s prof. Bizjakom na čelu, da »Nanos« likvidira, čim bodo uradno potrjena pravila novega fu-zdoniranega diuštva »Jadran-Nanos«. Nanosov sklep je zbudil v mariborskih nacionalnih krogih simpatičen odmev.
— Materinski tečaj. Jutri 14. t. m. predava dr. V. Marin o pubertetni dobi iz zdravniškega vidika. V sredo 14. t. m. bo zaključni govor J. Levstikove.
— Vlom v občinsko pisarno v Kamnici. V noči na nedeljo so poizkusili vlomilske srečo neznani zlikovci, ki so se vtihotapili v notranjost občinske pisarne v Kam niči. Ropot pa je zbudil cestarja, ki stanuje poleg pisarne. Vlomilci so pustili bla grajno nedotaknjeno in so jo ob bližajočih se korakih odkurill v — temo.
— Ni dolgo užival svobode... Franc Mulec, ki je te dni pobegnil iz mariborskih sodn h za pa: o v, ni dolgo užival svobode. Orožniki pri Sv. Trojici v Slov. gor. so ga zajeli in ga spravili nazaj v — keho.
— Zeblo jih je, pa so pobegnili iz zapora. 25letni konjar Alojzij Meglic, 21 letni viničarski sin Anton Legat in 21 letni idranc Kovačič so se zgl&siii pri framskem >upanu Ivanu Petku radi nastopa zaporne cazni. ki jim jo je prisodi-o mestno načel-stvo za Maribor desni breg radi nedostojnega vedenja Vsi trije so bili precej vinjeni. Ko so se za njimi zaprla vrata ob-^iijskega zapora, pa so »areataatt* P -razgrajati. RazbiU so vrata ter ~~ tzS\n\\l. Pri zaslišanju so dejali orožnikom, da jih ;e v celici zeblo in da so radi tega po-oegnili.
— Ker sta »e protivila aretaciji, sta morala zagovarjati pred malim k Lanskim •enatom mariborskega okrožnega so/.: 271etni  ključavničar   Franc  Kajzor  in 33-letni  mizarski  pomočnik   Fianc Kmeiš >ba iz Maribora   Outožrna sta bila, da »ta suvala policijskega  stražnika Franca Visočnika, ko jima je v noči na 10 oktober 193S radi kaljenja nočnega miru V Stritarjevi ulici napovedal aretacijo Kaj-zer je bil radi tega obsojen na 2 meseca :n 15 dni strogega zapora in 120 d;n globe, Emeršič pa na 14 dni zapora, pogojno za dobo 2 let.
— Pripombe. V tuk. sDel. pol.« beremo v 5t. 30: Avtomobilske nesreče takih, ki druge uče šofiranja. Pred par dnevi so ie težje ponesrečil z novim vozilom inž Ker. šič," ki je izvežbal že prečoj avtomobilskih vozačev in kakor znano vzdržuje tudi šolo za Šoferske izpite. Pozno ponoči jo olizu Slov Bistrice zgubil oblast nad vozlom, ki se je z veliko brzino zalet« !o v vogal neke hiše. Inž. Karftftea so prepeljali v mariborsko bolnico. — Na Ruški i esti pa je znani lastnik KvtOdelavnic v Mlinski ulici, inž. Friedau. povozil 281etnega ključavničarja Novaka. — Potem se pa človek CU-di. ako se šoferju-novincu pripeti kak na nezgoda. Sicer pa velja tudi ia avtomo-biliste staro pravilo, da sc tudi počasi daleč pride.«
— V tajni razpravi je bil obsojen pred mariborskim malim kazenskim »enatom 531etni delavec Jaromin Huber i/ Maribora na leto dni in 6 mesecev Strogega napora ter na izgubo ea-stnih državljanskih pravic za dobo 3 let. ker je dne 9. januarja v neki gostilni v Mlinski ulici žalil naš narodm čut.
— Obrtnik j učni tenaji v Marihoni. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj se otvori v torek dne 14. mafea 1039 o!i B. uri zvečer v deški meščanski loli v Kakovi ulici. Tečaj bo vodil g. tir. Otrin Jakob, pristav sreskega nač.Mstva ia predsednik mojstrske izpitne komisije. Predavanja se bodo v:Sila v večernih mah 4 do 6 tednov. Točen Cajaj predavanj se bo določil pri otvoritvi tečaja.
Marib-3?sko glrilališče
Ponedeljek, 13.: Zapito. Torek, 14. ob 20.: Partija Šaha. Red D. Sreda. 15. marca ob 20 : Sofokles — Kralj Ojdip. Igrajo dijaki  klasične gimnazije.
★
Prihodnja dramsk;i novoal v marmor, gledalifeču. »štev. 72«, ki jo v pr; < | J Kovica študira mariborska drama, bo novost tudi za s.ovenske odre. Prihaja iz zlate Prage kot eno najnovejših del v tovnih gledaliških centrih p Lznanega češkega pisatelja realistično psiholoških dram. Ta tudi pri nas že znani dramatik, František Langer, (zdravnik po pokli< u ln že kot dijak znan češki pisatelj) bo a svojo »štev. 72« svojo priljubi; nosi poživil gotovo tudi pri nas.
Novice z Murskega polja
— Lepa pioslava Masarvl^ove^u r°jsu. nega dne v Križevcih. Sokol v K 1
pri Ljutomeru je v torek Bveoer. na dan 89. letnice rojstva velikega misleca, osvoboditelja brats-kc Ccšk« »slovaške in vzor. nega Sokola T. G Masarvka, imel lepo slav-nost. V dvorani br. Vrabla, ki je bila lepo okiašena, se je zbralo članstvo, da na dostojen način proslavi* spomin tega vel ke. ga moža, ki Je koval zgodovino Slov v zadnjih desetletjih. Na lepo okrašeni mizi je stal doprsni kip Masarvka. Starosta br. Skuhala je otvoril slavnost z lepim nag:vorom, na-kar je prosvetarka s. Štefanova predavala o Masaryku. Njeno skrb no in z ljubezn.jo ter z narodnim duh »ni prepojeno predavanje je napravilo na navzoče globok vtis. Tajnik br. Kolar je na davanje navezal o srkolski zgodovini in to predavanje navezal preda . o sokol-
ski zgodovini in razvoju sokolstva v slovanskih državah. Lep je bil ta čl a sestanek posrečen or. Maaarvku ln navzoči so izrazilj željo, ca bi se večkrat vršili slični sestanki, p:i katerih pride prava bratska skupnost najbolj do izraza.
— Veliko zanimanje za Prekmurski teden. Zamisel prireditve Prekmurskega tedna je naletela povsod na zelo ugoden odmev. V Prekm.:-rju. kakoi tudi po Murskem polju so se že vršili sestanki kjer 3e je do podrobnosti obravnavalo vse potrebno. Ustanovili so ae ožji odbori v M -irski Soboti, Dolnji Lendavi in Gornji Radgoni, kjer so gospodarski, kakor tudi kulturni krogi pokazali veliko zanimanje za to prireditev7. Razni cdseki so že pr čeli z delom. Najvažnejše delo ima nedvomno gradbeni odsek, ki ima nalogo organizirati paviljone, FsLanovili so se tudi kmetijski, gospoda:s!:i. trgovski, indu. trajati, gostinski, zdravstveno socialni, prometni, stanovanjski in drugi cdseki. Organizacija te važne gc^podar^ko, kulturne in pix>-pagandne prireditve bo pokazala trdnost in zavednost prekmurskega in muropolj-skega obmejnega prebivalstva ln nacionalno prebujeno pokrajino v mejah velike in lepe Jugoslavije.
— Mladinski Koncert. Kobiljarcski otroci so pretekli teden pod vodstvom šolskega upravitelja g. Novaka priredili v Murski Soboti lep kencert. Spored je bil zelo lepo sestavljen in so ga otroci izw ili brezbibno. da so morali maisikatero pesem ponavljati Tako se mora prl'eti s kulturno prosvetnim delom in sicer pri mladini.
— Sejem v Beltincih je bil zelo dobro obiskan. Bil je to prvi živinski sejen po prepovedi zaradi slinavke in parkljevke. 2ivine je bdi o zelo mnogo, a cene so zelo padle. Pri svinjah za 2 din pri kg. Kmetje nimajo sedaj več krme, zato hočejo pro-iati živino, a baš sedaj so cene zeio neugodne.
— 700 vredno ohfeKo so odnesli ne. znajdi   uzmoviči   iz   za ki en jene   cxmare g-.
Jožefu Panku v Kanizi. Skozi okno so prič i v sobo in vriirii v omaro Tat"ve zasledujejo orožniki. — Vlomljeno je bilo tu*
di v barako tehn'*ke sekcije za regulacijo Mure v Bakovcih. Vlomilci so odnesli razno orodje in žice v vrednosti nad 1000 d<r».