rtorek, Četrtek laaoloto ukaje 10 valji t Mariboru brat poelljaaje na đon laree lata tfl. — k. ia pel lata . . 4 ,, — ,, ca .V t rt lata . | .. 30 .,
Po pošti.
Za ?•« letu 10 |l. - k. ia pol lata 5 ,. — ,, ia četrt lata i ..  (O „
VredaUtro ia ourarniitfo i« na aUlnam trgu (Dom-plati) hll. it. 179.
Št. 137.
V Mai-iboi'ii *^3. novembra 1869.
O/nanlla:
/.a na mino tlreetopn"
fraka se platoje ti kr.,r> ne natiana I krit C .V kr.  ■• <a Ink« .'Vr.it i kr. I* «a ti-ka t'«t .t irt * plama tik* na plui'n -jejo po prostora.
Za Ttrnk ', ■ k ja |i| i. .t k"!-l. i.- • |.. :,i laSOk.
KokopUl i« na rrafajo. '■ opisi naj M blagovoljno franknjejn.
Tedaj II.
zborih tirjali. Vso je navdušeno za drago Slovenijo.   Vse gro za njo, če je treba, v boj in smrt. S Slovenijo živimo', brez Slovenije umijemo. Vse naše misli, želje, molitve in djanja so Sloveniji posvečene. Bog živi vse boritelje Slovenije!
Iz tržaške okolice, 17. nov. (Izv. dop.] Gospodu dru. Zamiku'   Od sinjega Jadranskega morja Vam Slava doni iz tisoč in tisoč pravih rodoljubnih prs.   Stali ste kakor zid proti napadom sovražnikov in domači omahljivosti.  Zaupno Vam kličemo: Živeli!
Tržaški Primorci.
Iz bezoviške občine pri Konjicah, t6. nov. |Izv. dop.|   j ki je organ zdanjega ministerstva, in iz vseh magjarskih organov ogerskega Živeli vsi poslanci, kteri so zedinjeno Slovenijo odločno v deželnihjministerstfa so sveti turško ime. Če pa ravno ta prikazen ni nova v novejšem rusu, vendar jo zanimljiva če pogledamo v prejšnje stoletje.
Jugoslovanstvo je bilo nekdaj mogočno. Tačas jo bilo od severa polno intrig, in severni narodi so bili jugoslovanstvu neprijatelji. Ko je pa padlo na Kosovom polji, in koje potem padal kos za kosom, ko so mu Turki trgali meso od telesa, ko so Turki po vsem Hrvaškem, Slovenskem in celo noter na Dunaj ropali iu požigali: tačas je bila Kvropa v nevarnosti, tačas so nas Nemci in Magjari radi rabili, da smo jim branili dom. A zdaj jo Turek oltara), onemogel čaka smrti, dedič njegov je Jugoslovan, ki kropak in mlad vstaja iz groba, kopanega mu od Turka in družili. In zdaj seje zopet prijateljstvo zaobrnilo. Torej samo potlačen, nosvoboden, krvav more Jugoslovan na zapadosoveru prijateljev imeti V
Slovanje smo dobri Avstrijci, posebno mi Slovenci. Vendar pa vsak človek najprvo za-se skrbi, tako tudi vsak mirod. In če so državniki zastopniki narodov in govore v njih imenu, ne govore oni v našem imenu, ki se s Turki vežejo in obetajo pomagati, da se naši kristijanski in slovanski bratje morejo in ne smejo otresti jarma turškega hlapčevanja , ki jih žuli. Naj prebodi po našem jugu hribe in doli, kdor hoče vedeti istino mišljenja idel bodo iz pravljic in neštevilnib spominov v našem narodu, da slovenski vojak ne bo nikoli s pogumom iu veseljem vojskoval so na strani turškega vojaka, da naš posestnik ne bo nikoli z veseljem davka plačal, kto-rega en dol bi se le utegnil porabiti za to, da sc Hercegovinec ali Bošnjak, ali Srb no bi mogel turškega trinoštva otresti.
Avstrijska vlada, ktoro z davki in vojaki podpiramo tudi mi, naj skrbi, da nam bo s srcem mogoče biti kar smo radi: zvesti cosarstvu. Naj z dobro politiko dela na to, da ne bo mogoče reči po pregovoru : če slepec slepca vodi, obadva v jamo padeta!
Angleiki državnik Palmerston je baje nekdaj dejal, da ko bi Anglež ne bil, bi si želel Anglež biti. Srečen domoljub, ta veliki mož ! Avstrijski Slovenec bi ne mogel tako reči, sploh Jugoslovan ne. Tužna nesreča ga preganja od nekdaj, tujec mu ne piše samo postav, on mu tudi ukazuje, koga paj ima za prijatelja. In ta prijatelj, kteremu naj mi Jugoslovanje odpremo •ree, je oni, ki je jugoslovanstvo za tri stoletja pokopal, ki mu je za toliko stoletij odrezal nit duševnega življenja in pot do svobode in omike — Turek. Pač je naš narod pobožen , ali tako pretirano vendar no, da bi ljubil svoje sovražnike in šibo poljuboval, ki ga je tepla.
Morda noben narod v Avstriji ni za to isto Avstrijo toliko drage krvi prelil, kakor Jugoslovanje. S čim je Avstrija to poplačala ? Ne nujdemo plačila. Najdemo le, da se je pridno davek povišaval in pobiral ter v nemških vojskah potrosil, da se je cvet naših delavcev na krvavo polje Šlozvik-Hol atajna in Sadove pošiljal. Najdemo le, da se jo slovensko življenje zatiralo na korist nemškemu.
Pri vsem tem sino ostali državi zvesti in smo šo. Pa čo se ozremo, vidimo, da je vsa avstrijska politika taka, kakor bi hoteli iz nas Jugo slovi dot narediti to, kar se boje, da bi bili, sovražnike države.
I) o p i s i.
Iz Ljubljani, 21. novembra. [I/.v. dop.]   Dovršeno je disciplinarno Žc pred več časom smo zaznamovali novico, da Ueust ni samo za- preiskovanje realčnega inšpektorja g. Vrečka zoper voditelja ljubljansko
rad togu potoval s cesarjem na vzhod, da bi se po novem kanalu TOJlil, te muč hoče več muh na en pot ubiti, tor je sklenil tudi s Turčijo in Avstrijo srčno zvezo. Celo oficielna nota Beustovega namestnika (7. nov.) na diplo-matične poročnike potrjuje en del te zveze, namreč kolikor so je ima takoj izpeljavati v Dalmaciji. Drugi poluvladni listi pa naravnost dado razumeti, da Avstrija garantuje Turčiji in Turčija menda Avstriji dežele — jugoslovanske, kakor so denos. Nekaj časa so jugo-slovanski časopisi dvomili, da bi bila taka naredba istinita in so rekli, da je oficielna okrožnica Beustovega namestnika izmišljena. Najnoveji časopisi, ki hlapčujejo našemu mini-nisterstvu, potrdili in prinesli so celo pismo, ki potrjuje .srčno sporazum-Ijenje", da be potlači vsako jugo-slovansko uporno gibanje.
To prav za prav ni nič novega. Kajti iz vsacega lista „N. fr. Pr.u.
realke g. S raj a. kteri je z Matejem Prhavcem, kancelistoui kiimoniškega okrajnega sodišča, 30. dan avgusta letos „pri Krištofu" v Kanioniku pretepal Andreja Mule j a, c. kr. računskega uradnika ljubljansko dežolne vlade-(Primeri „Slovenski Narod" 12. oktobra letošnjega leta.) Voditelj Šraj so jo dvignil i/, tega preiskovanja čist, kakor jutranje solncc v lepem vremenu. K temu jo obilo pripomogel ljubljanski „Tagblatt," ki je zanj v ogenj gredoč krivil resnico, samo da bi otel svojega ljubljenca Sraja, kteri je v Kamcuiku baje samo delal mir med Mu le jem in Prhavcem , kakor jo preiskovanje po-zvedelo. Radovedni smo, ali se enako čist pokaže tudi Prhavcc V In če se pokaže, kar ni nemogoče, potem jo tudi on samo mir delal. Med kom ? Gotovo med Srajem ia Mulejem. In ker niti Mulej ne bode kaznovan, tedaj jo menda tudi on samo delal mir.   A med kom on? Po tej logiki brez dvombe
I3aHc.aiis.ki poluotok.
(Zemljepitii« in najnovejše zgodovinske črtice o balkanskem ali grikoturšktmi poluotoku spisal M. Mihaelj ev). (Dalje)
Za krst častni, kinu »a krati, Za krat rastni i slobodu zlatnu.
Iv. Muiurauii'
•Hrčka uporna vojnu 1*21
III.
1*27
Tako je prepustila krščanska Evropa, ali boljše reči krščanske vlasti in njih mršava diplomacija, Grke turški okrutnosti, češ, da bodo že sumi Turki z njimi kmalu in lahko opravili, ali nZft krst (križ) častni in slobodu zlatnu težko mrijeti nije, tko se za nje bije." Da, po angležkein proračunu se bi bila morala Turčija okrepčati, a skrčiti število Grkov, naj ne vn miših turških sovražnikov. Grki niso imeli do sedaj žalibog še nobenega složnegn središča in od drugod lo malo pomoči; sicer je bil Demeter Ypsi!anti brat gori omenjenega v Munčaku zaprtega Škandra Ypsilanta naimenovan za vrhovnega poveljnika v Peloponezu, enako tudi fmiarjot Maurokordatos v zahodni in Odisej Tesalec v severozahodni Grški, pa kapetani (palikarski ali hajdučki glavarji) so jim bili malokdaj pokorni, bojevaje se na svojo roko. Vendar so Grki v Peloponezu še precej napredovali; Turki so grške obkope pri Valtezzi 27.-28. maja zastonj jurišali (napadali) ter so potem z veliko zgubo umaknili v trdnjave: Nauplijo (Napoli di Romania), Napoli di Mal-»a»ia, Modon, Koron, Navarin, Kastel Tornese, Korint, večidel pa v Tripo-li/eo, ktera mesta so zdajci junaška grška krdela oblegovati začela. Ker niso imeli Grki nič topov , dii še celo malo pušk, streljiva in olova (svinca) »o jih k predaji z gladom prisiliti namenili; pa tudi Turki niso umeli svojih opov prav rabiti, niti se Grkom na polji t vspehom v bran postaviti.
Zarad tega je bila vojna bistveno lo gorska vojna (guerillaskrieg) ; v boj na prostem polju so tudi Grki niso smeli spuščati, kajti brez bodal in naprav-ljenja kareja (quarrebildung) se niso mogli proti silnemu turškemu konjištvu braniti, pa sicer niso tudi marali za očiten boj; in kjer so so veča krdela Turkom nasproti postavila, so je to naravno lo pod obkopi, nasipi iu zidovi godilo itd. V maji jo slednjič turško brodovje iz Dardanclj vou jadralo, da prinese obloženim mestom v Peloponezu -pomoč iu hrano ; pa v Arliipolju (grškem m rji) so je tako vzneniirovale lahke grške ladjo , inievše le (j iu L2funtne topove, da so se načelniki turških rednih ladij pri vseh njih 24, 48 in 84 liintnih topovih uplašili in ob vso zavednost prišli; neka redna ladja jo pri tem metežu obsedela na obali, ter (Irki jo hitro zapalijo, druge pa s i potep) naglo za varne Dardarnele nazaj jadrale.
IV.
II koncu poletja 1821 so se vdale sestradane trdnjave, Napoli di Malvasia in Navarin, Tripolizzu so jo že tudi podajala , ko prijadra nenado-i turško brodovje v peloponežke zalive, oskrbi Koron, Modon iu Nauplijo s brano, ter nauda Turke s takimi nadurni, da so v Tripolizzi zaprti Turki GO žlalinih grških jetnikov posekali. Vendar se Kapudan paša zopet pred grškimi (požigalnimi) brigi ') zopet za Dardanole umakne; Tripolira pride zopet v najhujšo zadrego ter se jame zopet z Grki pogajati; pa med tem zlezejo na tihoma Kolokotronovi palikari čez neobstražene zidove, posekajo 8000 Turkov raznega spola in starosti, ter dobijo mnogo blaga iu streljiva v svoje roko; hmalu potein jo prisilil glad tudi nevsvojilni (uneinnebmbar) Akrokorint, da se Turki na milost in nemilost podajo. Manj srečni su bili Grki takraj Isthnia (ki je zemeljska ožina med srednjo Grško iu Pelopone-zom.)  Scraskor Ituršid paša je njih zaveznika Ala Tcpelena v Janini tesno
*) „Brig" se imenuje ladjn, ki ima dva velika jambora i vrleli .....Itkorb)! brc/, tub dVsh
vrsul »u imenuje „brigantin," i. 3 jambori in .'t vrsoli se imenuje „uhvo", i. jambori in le '.' vrseli (pri 1. in '2. jamboru) ne'zove „barki" in ako je sprednji del ladje zlo iiljat (apitzig) ne zove „klipper," Id je navutina lepa iu niti bul) liitru jadrajoča ladja.
Pis.
med Srajem in Prhavcem. Zvedeti utegnemo naposled celo to da je biLi kaznovana edina gospodinja Hostnica, ktera je v pesnici mir delala, ko so se palice in stolove noge sukale. Morebiti se jej prisodi za grozno pregreho, ker je bila poslala po žandarje. Dobro se še spominjamo, kako sta Šraj in Prhavec drugi dan po poludne od polu dveh do polu 5. ure jokala pred.Mu-lejem, po kolenih se plazila za njim, ter na na pomoč si privzela g. Pfeiferja in Zabukovica, prodno je njima odpustil. Co nista bila ničesa kriva, čemu je bilo treba klečati in cviliti ? Mi si uc moremo drugače misliti, uego da jo Mulej sam od strahu zaradi ljubega hlebčka pri izpraševanji oporekel vse svoje poprejšnjo besede, po kterih so to dogodbo poročalo tudi slovensko novine. Vendar vprašamo: zakaj se o kameniškem skandalu no povpraša c.kr. kameniško sodišče, kteremu je vsa stvar dobro znana, kakor smo čuli ? — Pa naj g. Šraj tudi čist izide i/, preiskovanja, poleg vsega tega je izgubil spoštovanje svojih učencev ter še bolj nakopal si zaničevanje realčnih profesorjev, kteri gotovo znajo, kako je v resnici tekla stvnr.
Mi si o tej priliki zopet ne moremo kaj, da ne bi opomnili, kako morogast bi zdaj bil Slo v e D e c Šraj, nko bi zoper kterega nemškutarja bil v enacem preiskovanji, v kakoršnem jo bil nemškutar zoper Slovenca. Koliko so storili Ižanci v znauej dogodbi z zastavo , in vendar so v preiskovanji zaradi nasilja (gcvvaltthiitigkeit), in več njih je že po 7 tednov sedelo v preiskovalnem zaporu. Drugo mero so odločili nam, drugo blaženim nem-škutarjem!   Trpi slovenska grba!
Iz Kranja, 30. okt. [Izv. dop.] K svojemu poročilu o tukajšnih volitvah v mestni odbor naj še pristavim, da je za župana izvoljen g. Seb. Šavnik, lekar. „Tagblatt" v Ljubljani dela iz tega, kakor slišim, velik hrup, da nista zmagala pri teh volitvah dr. Prava in Pire; naj ima veselje, tukaj se zato nikdo več ne zmeni. Za prihodnjič po priporočam tukiijšnim narodnjakom, naj »kličejo eden ali več volilnih shodov pred volitvijo , da se stvar do dobrega pretrese; naj povabijo vsakega volilen, posebno če gre za posamezne glase kakor takrat. V nedeljo 7. t. m. je bil sicer nekukošen volilen shod v čitalnici in g. Pire je Iu izvrstno govoril; občudoval sem ga in prepričan sem, da bi bil gotovo zmagal, ako bi bil pred vsemi volilci govoril; tako pa so bili le nekteri gospodje zbrani, zarad kterih so itak ni bilo bati, ki brez nagovarjanja stoje kot skale; drugih volilcev je bilo treba vabiti, ki omahujejo, kine poznajo nemškutarskih zanjk. Tudi ne kaže volilcev v čitalnico vabiti, kjer restauracija ni prav pri roki; svet jo že tak. da ne živi samo od besede, on potrebuje tudi „kraft", kakor je rekel nek gospod na „vet iassungstagu" v Celji. Nemškutarji so to storili in nemara jim je to mnogo pripomoglo. — Zadnji četrtek so se novi odborniki k prvemu sešli iu župana volili. Na vprašanje srenjskega uradnika, kako se naj za naprej pisma rešujejo, ali tudi v slovenskem kakor do zdaj, ali vse v nemške m odgovori župan, du n.ij bode, kakor do zdaj ; vendar to vprašanje predloži tudi drugim odbornikom. Hitro se oglasi na to nek g. «1. in pravi naj bo vse v nemškem jeziku, slovenskega on ne razume; temu so vsi drugi tudi prikimali, izmed 16 ostalih odbornikov se ni eden oglasil, da bi slov. jezik branil, še gosp. dekan ne. Pa zadosti d teh neprijetnih rečeh. — Železnica se tudi v tem neugodnem vremenu pridno dola in kakor je videti, so bo delalo celo zimo naprej, kolikor se bode dalo. Denes teden so tukaj mimo peljali dva stroja (mašim), enega v Jesenice, druzega so niže ustavili, da bodo laglje prod vozili in delavcev prihranili. Vse jo vrelo gledat nove prikazni ; ko sem videl velikanska stroja gibati se pOŠkripajočem mostu in množico radovednega ljudstva, sem imel podobo mesta Troje pred očmi, ki je vrelo gledat lesenega konja; vendar nisem slišal iz nobenih ust: Timeo Dnnaos et dona ferentes. — Ker sera ravno pri latinščini naj omenim, da je letos na tukajšni gimnaziji 78 učencev v vseh štirih razredih. Učiteljev jo z ravnateljem šest, pet je rednih, eden je suplent, ki pa že ima svojo skušnje. Želeti bi bilo več učencev. Zadnji torek in sredo je bil tukaj šolski ogleda g. Vrečko na ogledovanje. — Dobili smo te dni tudi g. Stritarjeve pesmi, ki nam jako dopudajo. — Popisal bi Vam še lahko ono
mur—------------.~—anmm^m, ^vi..n.-Jiri.JžajK^T<&M7lrTf«r.T3BraaS*lX»^^
oblegel , ter pošljoOmer Vriona Negropontskoga pašo obleženo Atine in Arto osvobodit; med tem so tevalski Turki Grke od oblega lariškega (Larissa) mesta v hribe zadrvili, solunski paša je uporni makedonski polotok Kasandro (pri starih polotok Pallene imenovan) podvrgel in čez 3000 Grkov pomoril, le v Termopilah je Odvsej Turke odpodih
V začetku leta 1822 si dajo Grki na narodnem shodu v Argosu lju-dovladno ali republikansko vstavo, ter osnujejo v kupno vlado; pa to so Grki malo slušali, ter že se žalibog pokale seme klete nesloge med primati ali velikaši (imenitnimi mestjanovkimi rodbinami, večidel so bili to trgovci iz otokov) in kapetani, razpra, koja je kasneje Grke do domače vojne dovedla-Temu nasproti je bila v obče vojaška sreča na grški strani. Ker je zr.čela Perzija vojno z Turčijo, ktera je morala vrh tega še jedno opazovalno krdelo na rusko mejo postaviti, je bilo sultanu nemogoče več vojaške sile proti Grkom postaviti. Sicer se je omenjeni Ali Tepeleni vporni janinski paša, Kuršidu paši podal, kteri ga jo dal verolomuo umoriti*), pa vendar ni mogel, se v Livadiji in Moreji boreči01 Turkom pomagati, kajti gorski prebivalci Suljoti so se mu krepko upirali, da ni mogel skoz soteske prodreti. V tem spomladji (1822) je grozovitni Kapudan paša vso Europo z grozo in studom napolnil. Samijoti so bogati otok Kios v mnrcu v svojo povest vzeli in ga k ustaji zapeljali, ko se je pa turško brodovje približalo, zapustijo kioske prebivalec, pobegnovši v gore svojega lastnega otoka. V aprilu je razpostavil Kapudan paša 15.000 azijntskih vojščnknv na kopno, ter akoravno niso našli nobenega upora, pomorijo z najveco okrutnostjo vse inožo in odpeljejo okoli 40.000 žen in otrok v sužnost; tudi mirtvikave vasi **) (Ma8tixdorfer). ktere so s svojimi pridelki skorej celo Evropo preskrbljavale, so požgali. (Dalje prih.;
m) Tu bi ne zamoglu (udi reči: (uren liuVs, nulla lides." Pis.
**) Mirtvikovo drevo ali Iri^lja j'1 drevo, ktnro je za barve in v trgovini zlo imenitno.
Pi«.
prasko, ki je bila v Dobravi med kmečkimi fanti in žandarji in ktero sem Že zaduič omenil, pa stvar je dolga, faktum Vam je znan.
Is Trsta, 19. nov. [Izv. dop.] Kar traja upor v Dalmaciji in ne gre posebno po sreči naši vojski, postala je tukaj vladajoča italjanska stranka nekako drugačna. Nas Slovence sicer ti gospodje nič menj pisano ne gledajo, nego prej — ali čujte čudo — v teoriji so postali Jugoslovanom pri-latelji. Njih moniter „Cittadino" nas je malo prenehal zasramovati. Bokelje zagovarja in Jugoslovane, ter nevsmiljeno šiba cesarsko avstrijsko armado. Vemo pa, da jo to zasukanje plašča, samo politika, poštenja nič. Čittadinov-cem jo eno pred očmi: to je zveza z Italijo. Zato ropočejo na c. armado, ker vedo, da je ona jez, ki Trst loči od Florence. Mar so mu trpljenja Slovanov! - - Naši tržaški italijenisimi nosijo zdaj nekake spičaste klobuke, na kterih imajo rudečo poro, Pravijo da je to demonstracija za italijanskega poslanca Lobbia, ki jo zadnjič v Florenci od kraljevskih sodnikov obsojen. Znano vam je, da tržaška policija po okolici lovi in kaznuje ljudi, ki bi tribojne slovenske zavratnice nosili, a za to novejo noavstrijsko demonstracijo ne zmeni se živ policijski krst. — Počil jo glas, da ko bi se na spomlad naši armadi še slabe je godilo, pripravni so nekteri tudi v Trstu resno italjansko rogovilstvo napraviti. Tačas bi poštene avstrijsko okoličane prav nemara vlada iskala , zdaj pa ne stori nič za naše narodue pravice in nas povsod Lahom izroči! — Včeraj je zopet lojdov parnik „Afrika" odpeljal mnogo vojakov v Dalmacijo. Smislili so se mi reveži. Zeblo jih je, da so se tresli, kajti listi koc, ki ga vsak dobi, je presneto redek in slabo greje. Bili so skoro sami Magjari, kakor so jim je videlo, ne posebno fesoli in pogumni.
V Pragi, 17. nov. [Izv. dop.J Včeraj so prinesli tukajšni nemški listi na čelu 2 telegrama iz Litomeric in Krasne lipe, s kterimi se je nemškim čitateljem z ne majhnim) ponosom naznanilo , da so občine imenovanih mest poslale ininisterstvu soglasje s znano adreso „zbora nemških poslancev" ter s celim njegovim delovanjem, in prošnjo , naj se to soglasje predloži nj. veličanstvu. — Tedaj toliko zasramovann soglasja in telegrami, ki so došli češkim deklaranlom, se posnemajo v nasprotnem taboru, potem ko se poprej naši % vsem blatom omečejo, potem ko se jim dovolj nasmejajo. Ker so iz celega Češkega dohajale pritožbe čez slabo letino in revščino ter se prosilo za zmanjšanje davkov , so bili ravno ti listi in ravno ti Nemci, ki nas zdaj posnemajo, ki so med druge uzroke slabega gmotnega stanja uvrstili tudi soglasja in telegrame, ker se ljudstvo odvračujo od dela, ter mora še drage telegrame plačevati. O ljuba konsekvencija ! — Še lepše pa je cela stvar, ako se pogleda nekoliko za kulise cele komedije, ktero nam je odprla denes „Politika", ki prinaša dopis žl. Dotzauer-a (predsednik nemške kazine in najukrutnejši Nemec v Pragi) nekemu županu, v kterem Dotzauer prosi, naj dotična županija sestavi adreso , „da so zlaga „ljudstvo" popolnoma z ravnanjem „čes-kega dež. zbora" in njegovo adreso, ter da naj se pošlje ta (občinska) adresa ininisterstvu s prošnjo predložiti jo nj. veličanstvu". Ravno ti izrazi kakor v Dotzauerovem dopisu so tudi v telegramih. Soglasje bi ne imelo tako ali tako nobene važnosti, zdaj pa ko se vo, da se le na Dotzauerovo komando napravlja, še celo nič. V omenjenem dopisu si D. ne upa reči niti nemško niti češko ljudstvo kajti da se češko ljudstvo zlaga Je z deklaracijo ne pa z nemško adreso celi svet ve tedaj tudi D. On pa tudi ve, da se tudi nemško ljudstvo na Češkem ne zlaga z njim, ker se ne briga za nobeno reč, tudi za deželni zbor ne, šo manj pa, kar on počne. Nemško ljudstvo gre lo volit, ker se mu vedno pri-diguje, da bodo zmanjšani davki, ako voli tega ali onega Nemca (za drugo mu ni mar, tudi nema o ničem druzem pojema). Nemški kmet na češkem ne voli po svojem prepričanji, ampak kot mašina. Ko bi se hotel kdo potruditi obiskovati nemške vasi, našel bi navedene besede popolnoma potrjene. Med tem ko češki kmet bere vse časopise narodne, ve vse, kar se je tu ali tam, v tem ali onem narodnem društvu ali zavodu zgodilo, ne ve nemški kmet čisto nič, ker nič ne bere; če pa kteri kakošen časopis v roke vzame, je to Politika. Nemški listi se nahajajo le po nekterih gostilnicah in pri izobraže-nejših ljudeh. — Ko bi bile tudi občine same soglasja posiale, brez povelja kazininega generala, bi bilo soglasje le soglasje tega ali onega župana ali svetovalca, tedaj ne soglasje nemškega naroda.
V pondeljek, tedaj celo leto po dogodku, se je začela konečna obravnava, zarad železniške nesrečo pri Hofovicah. Zatoženih je pet in sicer: Jož. Rozsvpal, poprej postajni šef pri zapadni železnici, zdaj inženir pri Franc-Jožefovi železnici; Nace Botho , voditelj parostroja; Vaclav Bezdek , paznik vlaka; Jan. Kune, železnici varuh; Fr. Baitik prej voditelj parostroja in zdaj nadzornik v strojniški tovarni. — Obravnava bo skoraj celi teden trpela.
V pondeljek je bil obsojem vrednik „Politike* g. V. Thof na 200 gl. kazni ali pa 40 dni zapora, ker ni natisnil v svojem listu neki popravek od c. k. dež. 8odnije. — Obsodili so c. k. uradniki.
Politični razgled.
V notranji cislajtanski politiki je prišlo do neke krize. Vladni listi sami več ne taje, daje v vprašanji zarad neposrednih volitev in v vprašanji: ali s koncesijami, na podlogi politične svobode, slovanske narode pomiriti ali no — med ministri hud razdvoj. Potrjuje se, da sta Herbst in Giskra novo sistemo našla, ktera je : Poljakom dati avtonomijo, Čehe in Slovence zatretj in podvreči nemškemu gospodarstvu. Nekam se mora zavrteti, pripravljeni pa bodimo na vse. Gotovo pa na — boj za pravico.
Z dalmatinskega bojišča poročajo najnovejše novice: Krdela vojske pod obristoma Kajfel in Fišer so imela 17. in 18. iti skozi klanec pri Levoglavi. Da bi upornike od tega kraja odvrnila napadla je vojska upornike na več krajih. Levo krilo z obristom Vetterom na čelu je trčila na upornike, kteri so začeli srdit boj, ki je trpel šest ur in nehal še le ko je mrak nastopil in se je morala vojska pred nočjo in morilnimi puškami ter skalami upornikov nazaj umekniti. Vojska je tu izgubila 50 mrtvih in ranje-
nih med temi 9 oficirje?. Krdeli obristov Kaifel in Fišer sta srečno prišla skozi klanec in sta dosegla že Dragalj. Uporniki so zdaj v hribih v zahodu od Dragalja. — Videti je, da t Boki kotorski za vojake še vse slabše gre, kakor zvemo. Zvemo namreč samo toliko, kolikor se nam cesarskim poštnim in telegrafskim oblastnijarn dobro zdi povedati. (.Slov. Narod" je imel telegram iz Budue in pozneje dopis iz Kotora dobiti. Telegram pa se je, kakor nam prijatelj našega lista, c. k. oficir, po ovinkih piše, nazaj romal z napisom: „unzuliissig", in dopisa nikoli videli nismo). Celo vladna „N. fr. Pr." se pritožuje, da se jej telegrami konfiscirajo, ki celo resnico (če prav vesela ni) povedujejo.
Ogerski glasovi hote naj se grani carje m vzemo orožje iz rok. „Zatočnik" dobro na to odgovarja, da Ogerska nima nobenega posla v krajini, da se mora krajiško vprašanje rešiti na hrvaškem saboru. „Kdor zapoveduje, naj se krajini vzeme orožje, ta ne želi svobode njene in hrvatskega naroda, nego slaboto, na ktero misli nov jarem naložiti."
Iz Belgrada se v Osten piše, da je srbski regent Blaznovac na vzhod potujočemu grofu Beustu in našemu cesarju naravnost povedal, da je naroden program srbske vlade in naroda ta, osvoboditi vso jugoslovanske narodove od turškega gospodarstva.
R u s i j a se oborožuje. Že dozdaj ima velikansko vojsko, kakor nobena država na svetu.   V prihodnjih tednih pa so bode še pomnožila za
Ločili so so potem slov. poslanci v najlepši slogi, ktera je med njimi, hvala bogu, vladala tudi celi čas zborovanja.
Ako tedaj g. Rak zdaj trdi, da on ne ve, kako je prišlo njegovo im- pod interpelacijo v časnikilr mora to biti pomota od njegove strani in ne moremo nikakor verjeti, da je on satu spisal in podpisal ta „Einge-sendet"; kajti prvič, njega ni volilo teh T nemških volilcev iz Marenberga, torej ga nezaupnica od teh mož ne sme brigati, drugič pa jo nam privolil, da se tiska njegovo ime in jo sam šo 13 gld. plačal, da so poravnajo stroški za tiskanje interpelacije.
Ta „Eingesendet" mora tedaj biti kaka ueuiškutarska intriga, kar se bo še razjasnilo o svojem času." — Radovedni smo po tem, kaj poreče g. Rak sam.
♦(Tiskovne pravde). Včeraj so se izročilo vredn. „Slov. Nar." tri tožbo in troje vabil pred tiskovno sodnijo celjsko. Vsi ti „aktcnstuki" so seveda nemški, kakor je že to hvalevredna navada celjske sodnijc. Konečne obravnave so odločeue na 13., 15., 17. dan debembra meseca. Vrednik je tožen enega hudodelstva po §, 65. k. z., in nekoliko prcgreškov raznih §§. od 300 počenši. Iz tožbe vidimo, da tirja drž. pravdnik, da se mora pri ko-nečni obravnavi brati avtentična nemška prestava obtoženih člankov. Našim bralcem, ki nemški znajo, naj navedemo tu le par stavkov, ki so nas na prvi pogled v oči zbodli, da se  prepričajo, kakovšna mora biti ta avten-
280.000 mož, ker je ukaz čarov razglašen, da se v januarji izmed 1000 pre- j tična prestava. Tako so glasi en stavek „c. kr. zapriseženo avtentično prebivalcev vzemo 4 v vojnike. Artilerija bode do konca tega leta popolnoma! stave": der deutsche vorfassungstag, vvelchen dio (Jillier kiinftigen sonntag organizirana. anstellen (bravo, herr staatsanvvalt!), bat bei uns das ganze volk gcvvckt.
Spanj c i svoje preglavice, da kralja iščejo pa najti no morejo, še [)rUgo mesto te s podpisom g. predsednika Vesta in g. drž. pravdnika Dul-
zdaj niso premagali. Angležki časnik „Times" je pooblaščen povedati, da vojvoda in Genuve, kterega so voliti hoteli, španjske krone no mara in da so tudi njegovi sorodniki odločno zoper to, da bi jo sprejel.
.Prvotne volitve na Bavarskem so nepričakovano srečno izpale r.a cerkveno stranko in ž njo zvezano stranko patrijotov (Starobavarcev, ki o nobenem približanji k Prusiji nečejo slišati). Ni še sicer gotovo, da bi napred-njaki (prusoljubi) izgubili večino, pa če se pomisli, da je vlada za klerikalce jako neugodno razdelila volilne okraje (kar ima po bavarski ustavi pravico), da je sicer naprednjake podpirala : ima ta dogodjaj važnost in bode neprijeten za vlado.
Ilazne stvari.
(Pojasnilo1.   Dež. poslanec g. J. Rak v Velenji se je v „Ta gesposti" oglasil na neko nezaupnico, ktero mu je poslalo 7 soi-disant Nemcev iz Marenberga, ter se opravičuje češ, da se on ni podpisnl na slovensko interpelacijo zarad zedinjeno Slovenije, in tudi ne ve, kako je prišlo njegovo ime v časnikih pod to interpelacijo.   Iz najzaucsljivšega vira so nam o tej stvari to-le sporočuje: Slovenski poslanci v Gradcu so imeli svoj klub, v kterem so se posvetovali o vseh važniših predmetih za dež. zbor.   V tem klubu se je z ozirom na ljubljanski shod si. poslancev 3. sept. sklonilo, da se stavi na vlado interpelacija zarad Slovenije in naprosil se je g. Herman, naj izdela načrt.  Ta načrt je bil zgotovljen začetka meseca oktobra. Dobil ga je v roke vsak posamezen poslanec, da ga je prečital in ker so v principu vsi bili zadovoljni, naznanil je g. dr. Vošnjak pri 13. seji 8. oktobra, da bode v eni prihodnjih sej stavil to interpelacijo. Ta dan, t. j. 8. oktobra popoldne ob 4. uri so se sešli slov. poslanci,  da še enkrat preberejo in končno rodigirajo interpelacijo. Nazoči so bili gg.: Herman, dr. Vošnjak, dr. Prelog, Lipold, Lenček in tudi — g. Rak; g.Žuže ta dan zavoljo belehnosti ni bilo v Gradci. Pri tej klubovi seji sta nazoča bila tudi g. dr. R. iz Maribora in še dva graška Slovenca. G. Herman bere interpelacijo, stavek za stavkom, tu in tam se je ktera malost spremenila; konečno pa so vsi nazoči izrekli, da je intelacija po vsem po njih mislih, in tudi g. Rak, ki ga je g. Herman posebno prašal, je v pričo vseh izrekel, da so popolnoma vjerna s celo interpelacijo in dajo bo tudi podpisal. Kajti interpelacija se je morala zdaj še le prepisati, kar se je zgodilo prihodnji dan.  Ta dan pa se je g. Rak domu odpeljal, ker mu je, kakor je pisal g. Lipoldu, mati nevarno zbolela. Pri Beji 11. oktobra je g. dež. poglavar interpelacijo stavil na dnevni red. G. Raka še ui bilo v Gradim iu torej ni podpisan na izvirnika. Tudi pri prihodnji 15. seji, 12. okt. g. Raka še ni bilo v Gradcu.   Med tem se je začela slovenska interpelacija po vseh časnikih tiskati. Že 11. okt. je celo prinesel graški „Volkshlatt", zdaj Slovencem prav pravičen list, potem „Politik" in „Zukunft."   V teh časnikih so dali slov. poslanci tudi g. Rakovo ime tiskati, ker je sam izrekel, da se popolnoma vjema, z interpelacijo in da bi ga ne razžalili, ko bi se pri tako važnem aktu g. Rak, kot od Slovencev izvoljeni poslanec, preziral. G. Rak je prišel šo le k 16. seji 14. okt.   Pred to sejo pove g. dr. Vošnjak g. Raku, da sicer njegovo ime na izvirniku ni podpisano, da pa je v časnikih razglašeno, in da se bo tudi na posebnih iztisih, kterih so slov. poslanci 3000 dali tiskati, tiskalo njegovo ime. G. Rak reče, da mu je to čisto po volji in se izgovarja, da mu ni bilo mogočo priti k prejšnjima dvema sejama, da pa bo rad plačal stroške tiskanja interpelacije, kolikor nanj pride. Ker se je ravno ta dan tiskala interpelacija v „Tagesposti", podal se je g. dr. Vošnjak k vredništvu in nnananili da unj so tudi Rakovo ime med interpelanti tiska. Nekoliko dni pogneje je g. Rak težko zbolel in ni ga bilo več k nobeni seji.  Slov. poslanci so ga večkrat obiskali v njegovem stanovanji.  25. oktobra zvečer je toliko okreval, da je sklenil, se drugo jutro na dom odpeljati.  Zvečer stu ga še obiskala g. Herman in dr. Vošnjak in sta bila dalj časa pri njem Pripovedovala ata mu od velikega vtisa, ki ga povsod dela interpelacija in g. Rak je zopet izrekel svojo popolno zadovoljnost z vsem, kar so v dež zboru storili njegovi slovenski tovariši.  Konečno vpraša po stroških, ki so bili za vse tiskanja in druge stvari in plača svoj del brez vsega obotavljanja.
lerja okinčane prestave se glasi: und i m staatssiikel bleiben einige 1000 gulden von den drUckenden abgabeu, vvelehe gulden vator Beust gerno deu journalisten hiitte verdienen geben vvollen. — Zopet on stavek so glasi: Es wird sich beklagt. Nemški torej v Celji ne znajo. Bomo videli, kako bo šlo s slovenščino. To je komedija s temi avtentičnimi „deutsch pohrusten !" Obtoženca bode zagovarjal g. dr. Razlag, kdo bo zagovarjal zločine nad nemškim jezikom, tega še ne vemo. To pa jo gotovo, da jih bomo mi tožili, kajti če se tudi navadno potegujemo le za pravico slovenskoga jezika, vendar ne moremo trpeti, da bi so nemškemu jeziku delalo tako posilje. Nemški genius, ko bi ti vedel, kako to diskreditiraj«) tvoji misijonarji! Mi torej z gospodom Dullerjem iu g. Vestom kličemo mutato rautando : darin liegt oiuo schmahvolle horabvvurdigung — der doutscen sprache §. vide pri Hevsetu ali NVurstu. In kako jo z uradnijo, ki daje pisma iz rok, ki mrgole napak jezičnih in pisarskih! Pred občinstvom denes mi tožimo c. kr. okrožno sodnijo prestopka zanemarjeno dolžno skrbnosti.
* (Iz Kotorskih Bok) piše slovensk oficir v „Domov." dneva 6. nov., torej ko je bil boj v Župi: „Na vseh svetih dan ob 5. uri zjutraj smo se iz Prčanja (to jo trg na bregu morja, eno dobro uro od Kotra) na vojno ladjo „Sv. Lucija" podali in celi naš polk, 9. bataljon lovcev, inženirski oddelek itd. v luko Kartoli odpeljali. Od tukaj se jo moj bataljon v selo Milovič peš podal. Jaz iu vsi drugi častniki smo so ustavili pri „gla-varji" (tako imenujejo v teh krajih župana) in vsi skup v oni' izbi na tleh prenočili. Taisti večer nas jo prišel obiskat en pop (grški duhoven), šo mlad gospod, kteri je svojo faro v sedanjih homatijah zapustil iu sok svojim štarišom v Milotič vrnil. Jaz sem ž njim po slovenski in po italjanski govoril in prav dobro smo se razumeli. Ko sera mu s črno kavo postregel, nas je zapustil in drugi dan zjutraj že ob 6. uri nazaj k nam prišel ter nam žganja s seboj prinesel. Ob 9. uri smo jedli našo menažo. Okoli 10. ure smo jo udarili proti Budvi poleg morskega brega, proti vasi Ljesevica. Moja kompanija, in prva ste šle kot glavna straža napiej. Ko so nas ljudje iz Ljosevice zagledali, prinesejo nam precej belo zastavo na proti. Tukaj sem se z vaščani tudi prav lahko razumeval, in si mislil: Bogu se zahvaljujem da sem Slovenec in da se nisem nikoli svojega inaternega jezika sramoval, po slovenski se govoriti nikdar bal, akoravno sem kot Slovenec veliko zabadanja po svetu doživel. Moji tovariši me radi za tolmača rabijo. — Od Ljosevice smo se brez bitvo na goro Perčja glava zmirom kot glavna (sprednja) straža podali. Tukaj smo prenočili, ogenj zakurili in se greli. Vreme jo je od 1. t. m. prav lepo, kakor pri nas v Gorici spomladi. Ptiči kaj prijetno pojejo, posebno penice. — 3. novembra ob 7. uri zjutraj smo prejeli meso, vino in druge jedi, in zdaj, koto vrsti na skalo naslonjen pišem , se raouaža kuba. Kakšen razloček med denašnjim dnem in ekspedicijo proti Dragalju 25. in 25. oktoh.! Kako strašno smo oni pot trpeli —vsi mokri, lačni, žojni, trudni in omamljeni! Na naši pravi strani vštric morja so prej imenovana, truma vleče, na levi strani proti Crnogori pa ena druga kolona, katera je včeraj Kotor zapustila in se čez hrib podala. Okoli 2 ur popoldne je prišla proti vasi Dub, kjer se jo začela živahna bitva in do 8. ure zvečer trajala. Zdaj stojimo obe koloni v eni rajdi, mi na lovi, 8, batalj. lovcev in Franc Karol 52., peš. polk pa na desni stran proti Budfi. — .... Ob 5. zvečer 3. nov. je došel moj bataljon na vrh blizo Kubasta. Tukaj smo ostali in jaz som prejel posebno povelje, da naj so podani naprej do meje kneževino Bojković z 12 možmi kot parlaraentor, ter naj tam z glavarjem sela Kovačev govorim in ga, ako mogoče, v naše taborišče h g. vodji general-majorju, brigadirju Dor-mus-u pripeljem. Ni dolgo časa preteklo, ko vidim ono babico od vasi hiteti. Jaz zaupijeni : „Glavar od Kovačev naj dojdo k meni!" In ros ga pošlje babica na mojo, kjer sem jaz z možmi (vojaki) z belo ruto v rokah stal. Ta župan je čez on šežcuj velik mož. On mi jo prvi v roko segel in in so brez suma v taborišče podal. Rekel sem mu: ,Glcdi na našo levo stran, glej hiše, ki smo jih mi sožgali; šest jih je, ki še gorijo." Na to mi jo rekel : „Vse vasi knežovine Bojkovič se bobo podalo." V taborišče pri-šedši sem ga drugim izročil. — Tu jo dežela podobna našemu Krasu: hiše so kamnate in strehe s korci krite. Turšico so že v tretje spravili; kruh imajo mlačev, kakor pri nas; jaz som ga prav rad jedol; moji vojaki — Korošci — pa no." —  Dneva 9. nov. piše iz Kotra :   Naši vojaki so to-le
dni tako trpeli, da potrebujemo nekaj dnevov počitka, da si damo obuvalo in obleko popraviti, ker smo vsi raztrgani. — Veliko občin, posebno od Kotora proti Budvi, kraj morja, se jo podalo in orodjo izročilo. Vse drugače pa so nam bode godilo MVflrni str.uu proti Drag ilj-u, nad Kizanom; tam so ljudje zelo budi.
* (Čitalnica v (loricij je imela poprejšnjo nedeljo letni občni zbor; udeležilo se gaje prav malo udov. Novi predsedik je dr. Tonkli; denarničar g. Jeglič, odbor: gg. Toman. prof. in nadzornik Hafner, uč. Hribar, telegrafist V. Klavžar, uč. Val. Kumar, dr. Lavrič, prof. Lazar, in 2 namestnika. — Finančni stan čitalnice je vgnden.
* (Deželni tajnik in p o s 1 a n e c dr. J. A b r a m) je izstopil iz odbora polit, društva „Soču."
* („Slnvija") vzajemno-zavarovalna banka za kapitale in dohodke jo napravila v Ljubljani svoj generalni zustop za Kranjsko, Koroško, Štirsko in Primorsko, in oddala njegovo uredbo svojemu tajniku gospodu J. L. Černy-tu, kteri jo te dni potoval čez Maribor in Celje v Ljubljano.
Vabilo
za S. Jenkov spominek.*) Izrekla se je od mnogih strani želja, naj se postavi našemu v pesmih ncumrlerau S. Jenku njemu dostojen spominek. Obljubilo se je v ta namen od nekterih domorodcev že blizo 150 gld.
Da bi se pa ta stvar v redu obravnavala, osnoval se je tukaj v Kranji poseben odbor obstoječ iz sedem udov, ki bode prejemal denar in skrbel, da se napravi pesniku lep spominek. Naj so tedaj blagovoli pošiljati podpisanemu odboru vsak donesek, od kterega se bo po časnikih od čnsa do časa polagal račun. —
Rojaki! Vsal< narod rasti in spoštuje svoje pesnike iu če tudi se jih spominja še le po siniti, vendar kaže s tem, da se zave narodnosti svoje, in da mu bije vneto srce za domovino. Zložimo tedaj vsaki po svoji zmožnosti za spominek, ki bode še poznim na- iiu vnukom zaznamoval kraj, ker počiva pesnik, ki jo zapel : „Nnprcj zastava Slave !" V Kranji, 20. novembra 1859.
V odborovem imenu: Dr. V. Prevc, predsednik.   Dragot, Šavnik, tajnik.   P. Sajovic, blagajnik.
I* «> N I U II O. *)
Zagovor
na „odprt odgovor" gos. poslanca Marušič-a v 45. listu „Domovini" mojemu „odprtemu pismu" v št. 131 „Slov. Naroda".
Prav možato ste jo zadeli, ko ste povedali, da Matija (ne Martin) Doljak, župan Solkanski je, ki Vam očita, da niste v deželnem zboru sprožili Vam iztočno interpelanjc. To pa je bila le tiskarna pomota; moj podpis pa tak, kakor ga kmečka delavna roka napraviti more.
V Vašem odgovoru omenjate tudi, da sem Vam zavit list s potrebnimi črticami za interpelacijo rta ulici podal. S tem menda se hočete razžaljenega pokazati ali pa meni očitati, da sem kak zarobljonec, ker sem Vam stvari ns ulici podal. Gospod poalaneo ! ali ne veste, da se celo kraljem in cesarjem prošnje na ulici v roke podajajo?
Daljo so v odgovoru bere: „Jnz vtaknem list v žep in vržem ga doma med zborove papirje". Ravno s tem ste jasno pokazali, kako malo Vam je *j Prosimo da to vabilo ponatisnejo vsn vredničtva slov. listov. Odbor.
na srcu ležeče truditi se za blagor ljudstva, ktero Vas je za poslanca izvolilo; pokazali ste, da ne poznate važnosti interpelacij, ne pravih dolžnosti poslanca.
Omenjate nadalje, da Vam je dat za interpelacijo pomanjkovalo, zlasti zapopadek prošnje. Ko bi bili to meni naznanili, takoj bi Vam bil ž njim postregel, saj Solkan leži lo kake pol ure od Gorico , in ta gotovo bi bila „krajša pot" od one, za kar Vas tudi nisom prosil, namreč, da bi hodili od Poncija k Pilatu si potrebnih dat iskat.
Omenjate tudi, da so motim, ako mislim, da je treba kaj „srčnosti* in „stalnosti" kako interpelacijo sprožiti. To ni res. Glejte! Vaši volilci so se v dveh taborih izrekli za zedinjenje Slovencov, celo „Domovina" je o tem pisala, in Vi sami (kakor jo znano) ste v Ljubljani obljubili interpelacijo o zedinjenji Slovencev podpirali - tedaj „stalnosti" in „srčnosti" Vam je manjkalo, da tega niste storili.
Odgovor sklepate pa tako-le: „Kakošna moža sta gosp. župan Solkanski. Matija Doljak in poslanec Marušič, naj zdaj vsaki sam sodi". Ker se pa v odgovoru nahaja več nejasnih ter sumljivih stavkov in ker me vsi „Domovinini" bravci osebno ne poznajo, tirjam od Vas sledečih pojasnil:
Vi pišete, da opravki pri deželnem zboru so se Vam tako namnožili, da vsi, ki jih poznajo, Vas bodo za izgovorjenega misli, da interpelacije niste stavili. Da jaz tega ne razumem, radi vrjamete, in da tudi to od nikogar ne jzahtevate".   Kako moreto Vi kaj tacega izreči V
Dalje pišite: „Pikali — ne, dali pisati sto". Tirjam od Vas, da odgovorite, kaj namerjati s temi besedami. Mar mislite, da nimam toliko razuma in poguma Vam kaj tacega v lice povedati? Kdo da je pa ravno mojo misli zapisal, nima nič v sebi.
Pišite tudi: „da meni ni treba bilo se drugim županom nasproti opra-videvati, ker nobeden ni tako neumen, da bi od mene opravičevanja zahteval." Kaj da mislite s tem reči, tirjam tudi pojasnila; ker mislim, da vsaki, ki kako opravilo prevzame je opravičevanja dolžan tistim, kteri so mu je izročili, pre-denj bi ga tudi na to opomnili ali prašali. Ce tirjajo župani od mene odgovor, so neumni ? (Županje zahvalujte so svojemu poslancu.)
H 3klepu rečem pa, da vsi Vaši izgovori bi v kakem drugem opravku in o svojem času kako veljavo imeli, kar pa zadevajo Vam izročene interpelacije niso piškovega oreha vredni. Zvedeti pa, kar sto Vi zvedeli so, tudi meni vsaki dan vrata odprta, tako pri vladnem komisarju g. bar. Pinotu, kakor pri g. Pajerju ali kakem drugem gospodu v Gorici.
V Solkanu, dne IG. novenbra 18G9.
Matija Doljak, m. p.
Za .Janežioev spominek
,Slov. Nar." poslali: gld. — kr.
io zbrani v Mali vasi poleg Trebnjega zložili in vredniatvn
Gospa  Frančiška Treo.........1
„      Marija Turk...........1
i Gospod Hugo Turk, trgovec .   ,......1   „   — "n
Gospa   ltozalija Lukan..........1   „   — „
Gospodična Marica Treo.........1   „   — „
Gospod Ant. Hočevar, kaplan.......2   „   — „
Vsega skup  .   .   7 gld. — kr.
kterih prejem zahvalno potrjujemo.
Denar se bo z drugim, ki ie morebiti prido, poslal v Celovec. Pri tej pri I i ki naj opomnimo, da se nam je iz Celovca naznanilo, da doneski iako pičlo dohajajo.   „('. i nom icnž'mo, da smo Slavjani!" Vredn. „Slov. Nar."
Dunajski! borza od fc«. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih     II. '20 kr. Kreditne akcij« 253 11. 75 kr.
5°/„ metalike z obresti v maji in nov. —fl.— London   122 fl. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebrn  68 fl. 7fi kr. Srebro   122 fl. 60 kr.
1860 drž. posojilo 98 ti. — kr. Cekini  5 fl. 83 kr. Akcije narod, banke 702 H. — kr.
Dr. MMMmi tftG&KtKe.
odvetnik vPtnji.
naznanja, da ima pisarno v svoji niši, br. 8K na trgu
(2)
Lir (ju >■'■ imamo ,  namreč:
Mano za obleke, harlienti. zimske rute.; sukniua, jopici in plašči.
razprodaja se za vsako ceno v protlajaleiici tliinajskega blaga,
SCHKEIDER & BETTELHEIM,
gosposke ulice št. 11M v Mariboru.
Najbolje, pa najceneje blago!
Zaloga dunajskih oblačil za moške in ženske
(gosposko ulice si. 113 v Mariboru)
prodaja, ker se bo ta kupčija opustila, vse svoje blago ceneje, kakor je z izdelavanjem vred veljalo.
Cena:
Zimske suknje, poprej 30—40 1'., zdaj le 15 do 22 i'., najlepše. Zimske blače, poprej B—-14 t'., zdaj le 5 t 50 do 8 i'. Lahke gorenje suknje, poprej 15—20 f., zdajle 8 do 121'. črne salonske suknje, poprej 20—26 f., zdaj lo 10 do 18 i Črne hlače, poprej 8—12 t", zdaj le 6 do 8 f. Brezrokavniki (gilete), poprej 3—6f., zdaj le 2 f. 50 do 4 f,
Otročja oblačila neverjetno ceno.
Za gospoje:
črne kosmate janke, po 3 r. 20 kr. in draže, črni kosmati plašči, po 7 f. in više, plašči za dež, uepremočljivi
9 t', in več.
H^T" Oastiro občinstvo prosimo, naj ae samo prepriča, da je temu res tako.
Spoštljivo
Schneider & Bettelheim.
Lastniki: Dr. Joie Voćnjak In drugI.
Titkar Ednard Jantlc.
D02D