EinmlrerfianfeprelM ВМ 6J3
Verlag unđ Schrlftleltung: Klagenturt, Blsmarckrlng 13, Postfacb 115 / Bezugspcela (1ш voraue zahlbar) monatUch RM 1,— Irel Haus (elnsdilleflUch RM 0 20 ZuatellgefcUhr Abbestellungen der Zeltung fUr den nachfolgenđen Monat werden nur achrtftUcb umd Đur bls 26. des laufenden Monats angenommen
Nr. 96.
KraJnbnrg, den 4. Dezember 194S.
8. Jahrgang.
Trda obrambna bilka še (raja
v novembru sestreljenih 865 sovjetskih letal - 200. zmaga Hauptm. Barkhoma
Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. decembra objavilo:
У velikem loku Dnjepra je sovražnik napadal le na malo mestih s slabejšimi silami in to brez uspeha. Nasprotno pa je narasla silovitost bojev za vdorno mesto jugozahodno od Kremenčuga. Nek sovražni bataljon, ki je vdrl, smo v protisunku uničili.
Pri čerkasiju bo naše čete v uspešno napredujočem nasprotnem napadu otele 105. grenadirski polk, ki je bil začasno obkoljen in ki se je hrabro bojeval pod vodstvom Majorja K&stnerja.
Med Pripjetom in Berezino smo odpravili več v prejšnjih dnevih nastalih vdor-nih meat in vrgli napadajoče sovražne bojne skupine nazaj. Severozapadno od izliva Berezine smo razbili močnejše sile Sovjetov X učinkovitimi napadi zračnega orožja in z združenim topniškim ognjem, že ko so stale nared.
Zapadno od Kričeva še trajajo trdi boji. Oh dovozni cesti proti Smolensku se nadaljuje obrambna bitka z naraščajočo silovitostjo. Sovjeti so pozno v noč naskako-vali nemške položaje z 22 strelskimi divizijami. Naše čete ao jih krvavo odbile nazaj in si priborile s tem včeraj nov obrambni шрећ.
Jugozapadno in zapadno od Nevla so po-
Nemški rudar kot vzor
iteneva, 30. novembra. V nekem uvodnem članku primerja »Daily МаД« nemške rudarje i anhgleškimi in dokazuje, v koliko prteega nemška proizvodnja angleško. Angleški čaeopie opozarja na izjave nekega govornika iz ministrstva za gospodarsko vodstvo vojne, da so nemški rudarji najboljše hranjeno delavstvo v Evropi. Dobivaj* tudi najvišjo mezdo. Medtem ko se je nemški izkop premoga od početka vojne dvignil, angleški stalno pada. Tako so Nemci zastavljeni cilj v proizvodnji premoga dosegli, kar se o Angliji ne more trditi.
V Istri so našli nove žrtve bol]-ševišklh tolp
PulJ, 3. decembra. V okolici Gimina v notranji Istri so pri spravljanju žrtev iz dobe gospostva boljševiških tolp našli še 19 nadaljnjih mrličev. Žrtve so banditi umorili in jih vrgli v 100 metrov globoka brezna na Krasu. Od teh 19 žrtev so sedaj našli še zadnjih enajst. V treh mrtvecih, ki so jih banditi na najstrašnejši način umorili, so spoznali prebivalce iz Rovinja. Med mrliči m deli mrličev so se nahajale nerazpočene ročne granate. Ugotovilo se je tudi, da sta bila dva mrliča zvezana, nekateri pa so imeli roke zvezane z žico. Več mrličem je manjkala glava, iz česar sklepajo, da so bile žrtve obglavljene.
Moskva pripravlja Sovjetsko Italijo
Stockholm, 3. decembra. Iz anglo-ameri-kanakega vira prihaja vest, ki je posebno značilna za medsebojno razmerje angleško-amerikansko-sovjetskih zaveznikov. Ta vest pravi, da se lahko računa z ustanovitvijo sovjetskega »osvobodilnega komiteja« za Italijo. To pomeni, da se Sovjeti seveda ne marajo držati dogovorov o skupni upravi Italije, ampak da pripravljajo sovjetizacijo tudi te evropske države kakor vseh drugih. Tukaj je pa stvar še nekoliko bolj drastična, ker so se pravkar na moskovski konferenci na videz anglosakonske sile in Stalin zedinili glede Italije, črnilo pa se Se ni posušilo, in že Moskva znova zamahne proti svojim sopogodbenikom, da jih opehari in se polasti sama italijanskega plena. Po topoglednih navedbah hočejo boljševiki pridobiti za te namene Italijanske ujetnike, ki so prišli v njihovo oblast.
tekla lastna napadna podvzetja uspešno kljub žilavemu sovražnemu odporu.
Nad vzhodno fronto je bilo v mesecu novembru sestreljenih 865 sovjetskih letal, od teh 54 po odredih vojske.
Hauptmann Barkhorn, Gruppenkomman-deur v nekem oddelku lovcev, je dosegel svojo 200. zračno zmago.
Na južnoitalijanski fronti je začasno ponehala silovitost sovražnih napadov v vzhodnem odseku. Samo na enem mestu so britanske sile, ki so jih podpirali oklopnja-ki, štirikrat zaporedoma napadle naše po-
ložaje. Bile so krvavo odbite, in odstrelili smo nekaj oklopnjakov.
Nemška bojna letala so zadela v polno sovražne baterije ob izlivu reke Sangro in uničila znatno število avtomobilov. V zračnih bojih smo sestrelili osem sovražnih letal.
Skupine severnoameriških letal so včeraj podnevi sunile v zapadno ozemlje Reicha in odvrgle bombe na nekatere kraje. Pri t-em napadu je sovražnik zgubil 42 letal, večinoma težke štirimotorne bombnike.
Nemška letala so v noči na 2. december napadla cilje na Južnem Angleškem.
Brzi čolni so iz močno zavarovanega bt; tanskega obrežnega konvoja potopili pod angleško južno obalo v noči na 2. december en parnik s 1000 brt.
FuhrerfcT nagovor pred 30.000 bodočimi mladimi čam^niki
»IVarod, ki zqnbi, konfa svoj obstanek
Zgodovinski bo), v katerem zmaga en svetovni nazor in se drugi uniči
Kakor smo že v zadnji številki našega lista poročali, je Fiihrer govoril okrog 20.000 bodočim mladim častnikom, ki so bili spoznani za vredne, da vodijo sinove našega naroda kot vojake z največjo odgovornostjo. Pred . mladim častniškim naraščajem vojske, vojne mornarice, zračnega orožja in Waf£en-ff je Fiihrer obrazložil vzroke vsiljene nam ogromne borbe, boja za biti ali ne biti, za svobodo in življenje našega naroda.
Obrazložil je, da je bil cilj za britansko politiko stoječih sil, da zanetijo to vojno v zvezi s Sovjetsko unijo in v prvi vrs^ iztrebijo Nemčijo, da bi lahko e tem predali vso Evropo boljševizmu, če Nemčija tega boja ne bi dobila za sebe samo in za Evropo, tiiko јч izjavil Fiihrer, bi se razlilo barbarstvo stepe čez našo celino in bi
jo uničilo kot nosilca vira človeške kulture. Da je kaj takega koncem koncev volja tistih, ki so vojno začeli in zakrivili, o tem danes sami ne dopuščajo nobenega dvoma več. Anglija je mislila, da bo lahko s to vojno, kakor že često, s krvjo uveljavila svojo staro teorijo o ravnovesju sil v Evropi. Velika Britanija je pa tokrat v resnici sama le orodje v rokah tiste tuje prikazni, ki se je že nad 150 let borila v Evropi za svoje gospostvo: mednarodnega ži-dovstva. Ta se poslužuje s prekanjenim prikrivanjem dozdevnih britanskih državnih interesov, da bi mogel tem laže razširiti kugo židovsko-boljševiške revolucije ob koncu ravno tako v Angliji kakor v ostali Evropi.
Uničevalnim načrtom naših nasprotnikov, ki jih narekuje židovsko sovraštvo, je
Finska se liojnie do končne zmage
Soglasna izjava finskega tiska ob četrti obletnici boljševiškega napada
Helsinki, 3. decembra. Z vso odločnostjo očituje torkov finski tisk ob četrti obletnici napada Sovjetske zveze na Finsko, dne 30. novembra 1939. leta, voljo, da nadaljuje začeti obrambni boj do končnoveljavne zmage^
Skoraj 20 milijonov močna, do zob oborožena sovjetska vojska je napadla štjri milijone obsegajočo neoboroženo Finsko, s katero je bila po sovjetski želji sklenila neodpovedljiv pakt o nenapadanju, tako piše »Socialdemokratu«. To naj bi bil bolj-ševiški paradni pohod v finsko glavno mesto, nadaljuje »Karjala«, v šestih dneh, tako je oznanjala moskovska poročevalna služba, naj bi bile razvite rdeče zastave v Helsinkiju. Grozili so, da bodo poklali ves narod, tudi majhne otroke, da bodo razdejali vso ku,lturo in vse njene vrednosti, tako da ne bo ostal noben kamen na kamnu. Ko se je pa začel napad na finsko mejo samo, nadaljuje »Uusi Soumi«, in se je pričel strašni bombni leror na nezaščitena stanovanjska ozemlja, je pokazal finski narod, da se ne da nikdar oplašiti po grožnjah, ampak da je zaradi tega že ves čas imel povod, bojevati se do zadnje kaplje krvi in se nikoli brezpogojno ukloniti. Kakor en mož je stala Finska, in njen sklep je bil, zmagati ali umreti, nikoli pa se brezpogojno udati. Vrgla se je z obupno odločnostjo v nepripravljeni boj. In ko je boljševiške napadalce prvi poziv finske narodne vojske ob karelski morski ožini vrgel nazaj, je odmeval ves svet zopet od manifestacij simpatije za ta boj finskega naroda za svobodo, ki so ga ocenjevali kot zmago evropskega kulturnega kroga. Nikoli pa, tako pravi »Helsingin Sanomat«, ni bilo mednarodno svetovno mnenje bolj edino ko v tistih dnevih. Boljševiški napad so ožigosali kot najhujše zločinstvo človeštva. Zlasti so anglo-žimerikanske države hinavsko izjaV-
Ijale svoje sočustvovanje s Finsko. Toda tudi danes Finska ne bo nehala z bojem, preden ne dobi s končnoveljavno zmago garancije, da ves dosedanji boj ni bil zaman.
Izkop premoga s& je zmanjšal za 40 mllllonov ton
ženeva, 3. novembra. Po nekem poročilu »Daily Expressa« ceni nadzornik za goriva v USA, Harold Ickes, po zadnji rudarski stavki v mesecu oktobru in novembru nastalo zmanjšanje izkopa premoga na 40 milijonov ton.
FUhrer stavil nasproti neomajno odločnost nemškega naroda, da v tej svetovno zgodovinski borbi z najskrajnejšo vztrajnostjo in zadnjim naporom vseh sil vzdrži zmagovito. Opozarjal je v bodoče mlade častnike na to, da spada k pogumu in trdoti vojaka danes tudi veroizpoved politično šolanega moža, ki ve, za kaj gre v tej vojni.
Kajti v tej strašni borbi mora biti vsak posameznik prežet spoznanja, da ne gre samo za vojaško obračunavanje med posameznimi državami, ampak za gigantsko borbo med narodi in plemeni, v katerem bo zmaga! en svetovni nazor, drugi bo pa neusmiljeno uničen. To se pravi: narod, ki zgubi, je končal svoj obstanek. Kajti blazno je, pričakovati od tega boja kaj drugega ko zmago ali pogin.
Zato mora biti tudi nemški vojak prežet prepričanja, da se ta grozovita vojna, ki so jo naši sovražniki hoteli, zakrivili in nam vsilili, ne more končati nič drugače kot z nemško zmago. Mi se lp.hko osebno in materialno pod vsakimi okoliščinami vzdržimo proti koaliciji naših nasprotnikov, in zato je tudi samo ob sebi razumljivo, da bomo na koncu dobili to vojno.
Na podlagi velikih in močnih razdobij nemške zgodovine je Fiihrer obrazložil pred mladimi častniki, da je zmaga še vedno takrat nagradila naše zastave, če nas je navdajala edina in neomajna vera v našo večno Nemčijo. Našemu narodu Previdnost, kakor že tako pogosto v preteklosti, tudi danes v njegovem boju za svobodo in s tem za bodočnost ni ničesar podarila. Vse si mora priboriti s trdoto svojih sinov na fronti in tudi v domovini z najtežjo preskušnjo. Ravno v bridkih urah preskušnje, pa je stvar v tem, da črpajo za vodstvo poklicani možje svojo vero v zmago iz svojega svetovnega nazora in znajo s svojim vedenjem, prenesti ga na svoje podložne. Častnik mora zato biti hkrati nosilec politične volje v okviru oborožene sile. Vsak častnik se mora zavedati, da so mu dali v roke tam, kjer stoji in se bojuje, usodo nemškega naroda in Reicha.
Generalfeldmarschal Keitel je zaključil apel s priznanjem za Fiihrerja, ki je navdušeno odjeknilo iz tisočev mladih grl.
Severnoameriški škofje proti moskovski konferenci
ženeva, 3. decembra. Škofje katoliške cerkve v Zedinjenih državah so, kakor javlja »Tribune«, prešli v napad proti moskovski konferenci. Oni se upirajo vsakemu sodelovanju Zedinjenih držav s Sovjetsko zvezo v povojni dobi. Takšni napadi, tako piše list dalje, bodo imeli velike posledice, kajti Roosevelt je pri vseh volitvah bistveno navezan na glasove katolikov.
Pripravlja se novo oMIno svetovno sieparsivo
Sestanek Churdiilla, Roosevelta in Stalina v Perziji - Strategija blufov
Berlin, 3. decembra. Kakor javlja Reu-terjeva pisarna iz Lizbone, se je vršil v Kairu sestanek Churchilla in Roosevelta s Čangkajikom in njegovo ženo. Nadalje poroča, da sta se Churchill in Roosevelt podala »v Perzijo«, da bi se tam sestala s Stalinom.
Ker se niti Anglo-Amerikancem niti Sov-jetom ni posrečilo, da bi dosegli kakršnekoli odločilne uspehe v boju proti trdnjavi Evropi, je sovražni tisk menda dal pravilen komentar k temu sestanku s tem, da že dalje Časa prerokuje bodočo vojno živcev v »doslej še neznani izmeri« in pri tem znova napoveduje objavo begajočih izjav, ki jih pričakujejo že izza tako zvane konference v Quebecu. O teh pravi en del sovražnih časopisov, da imajo namen napasti moralo nemškega naroda, vtem ko si drugi sovražnikovi agitatorji obetajo učinkov na zaveznike Nemčije.
Vsekakor je očitno, da bo velikost pričakovanega " sleparskega manevra menda
ustrezala dolgosti potovanja, ki sta ai ga naložila Churchill in Roosevelt, da bi se poni^o poklonila svojemu mojstru Stalinu. Nemški narod pa zabeleži takšna agitato-rična podvzetja le v toliko, v kolikor v njih spozna, kako močno so razočarani naši sovražniki v svojih vojaških upih tako v Evropi kakor v Vzhodni Aziji in da morajo sedaj zopet seči po strategiji blufov, da bi natrosili peska v oči in to ne samo svetu, ampak tudi svojim lastnim narodom.
Prekrižani Rooseveltovi in Cliurdiilovi načrti
Stockholm, 3. decembra. »Da povemo iskreno, vojna v Sredozemlju je dosegla svoj preokret«, piše londonski »Observer«. Pravi da so akcije Nemcev in lastne zamude Anglo-Amerikancev prisilile le-te do pasivnosti, in sicer v momentu, kp bi bila skupna operacija lahko odločilno pomagala Sovjetom. Ta potek pa se ne sklada z načrti Roosevelta in Churchilla.
stran 2. — štev. 96.
KABAWANKBK BOTE
Sobota, 4. decembra 1943.
>I\Iew Leader« obtožnje Ameryja kol zločinca
Smešeo hrnp z molitvijo v angleških cerkvah namesto praktične pomoči za Indijo
Berlin, 3. decembra. >Amery, spodletelo vam je tako, da se ne bi smeli upati, ostati še nadalje v uradu«. To ravno tako kratko kot uničujoče zahtevo, ki pomeni doslej naj-ostrejSe obračunanje z britanskim ministrom za Indijo, stavi angleški politik Fen-ner Broackway v časopisu »New Leader«. S tem ne obračuna samo z osebnostjo Ame-ryja, aanpak tudi hkrati z vsem britanskim sistemom izžemanja, ki je danes povedel milijona indijskega naroda v smrt od lakote.
Brezvestni sistem britanskega gospostva, ki ga Angleži slej ko prej hvalisajo kot svet osrečujočega kljub kričeči obtožbi po njem povzročenega stanja bede, osvetljuje članek v časopisu podrobneje v stavkih, ki so tako nedvoumni, da jih ni treba v ničemer dopolnjevati razen z edino opozoritvijo, da stoji za toliko hvalisanimi kolonialnimi metodami Britancev židovska požrešnost, ki jim pot in kri tujih narodov nista vredna beliča, dočim jim lastni napeti mošnjiček pomeni vse.
Broackway piše, da obtožuje Ameryja, da je zagrešil sedem zločinov proti indijskemu narodu. On je orodje britanskega gospostva, ki je obsodil Indijo v stalno lakoto. Vzlic svojemu boljšemu znanju, da preti lakota, minister vendar ni ničesar ukrenil, ampak je cel6 pospeševal izvoz živil iz gla-dujoče dežele.
Brezobzirnost britanskega gospostva izhaja tudi iz obtožbe v članku, da je Amery zaveznikom žrtvoval blaginjo indijskega naroda, prehranjeval angleške bojne sile na stroške Indije, nesramno iztisnil denarna sredstva dežele, ne da bi kedaj vprašal indijski narod. Ta finančna politika, ki se je vedno bolj posluževala tiska bankovcev in tako povzročila inflacijo, je izčrpala kupno moč široke mase ljudstva in tako povedla do obubožanja. Zavlačujoč stalno pomožne ukrepe, je dosegel Amery pri svoji nesposobnosti in nedelavnosti višek nesramnosti, ko je 2 največjo lažnivostjo naprtil Indijcem odgovornost za nastalo stisko, vtem ko je zadela odgovornost njega samega.
Ta Broackwayev članek prikazuje prav jasno. Česa se ima nadejati vsak narod, ki
I'	I	'	'	............ ■■
Kaj pravi sovražnik?
»Razbijemo si naše glave«
Ženeva, 3. decembra. »Naše staro predstavljanje, da so Nemci počasen, malenkosten narod brez fantazije, se je zopet enkrat izkazalo kot napačno«, piše angleški novinar Clifford v nekem članku lista »Daily Mail« pod naslovom »Ali bi bili v Italiji lahko bolje napravili?« Clifford poskuša v tem članku pobijati naraščajočo kritiko angleške javnosti glede tako počasi napredujočih operacij v Italiji. Marsikaj bi se bilo dalo lahko napraviti drugače, toda ne sme se pozabiti, da je treba v vsakem ori-meru voditi tudi računa o nemškem odporu. »Zopet enkrat smo podcenjevali hitrost nemških akcij.« Operacije v Italiji so prišle na mrtvo točko. »Dospeli smo do položaja, na katerem si razbijamo glave ob na videz brezkončnem zidu gor in rek.«
Z blokado stradanja jih ni mogoče ukloniti
Prejšnji predsednik USA, Herbert Hoover ugotavlja v »Daily Express«: » Z blokado stradanja ne bomo mogli prisiliti Nemce na kolena.« Ta ugotovitev s poučene strani je vzbudila т anglo-amerikanski Javnosti veliko pozornost.
7n taška fe ceftel pvejet
1938. The American Jewish Joint Consultative Council (amerikanska židovska posvetovalna korporacija) New York, ju lija 1938. leta:
»Brezpogojno potrebno je, da delamo na to, da se prekinejo diplomatski odnošaji med demokracijami in fašističnimi Miami — Nemčijo, Italijo in Japonsko.
Takoj naj se izvrši povečanje protifašistične propagande v tisku, raz prižnice, raz govorniškega odra in po radiu, ter se naj podčrta z načrtnimi, terorističnimi in boj-kotnimi akcijami, stavkami in vstajami.
Nadaljevanje in ojačenje naro<toega in mednarodnega bojkota proti Nemčiji, Italiji in Japonski, naj slabi te države.
Veriaf ond Drock: ЈЈв.-вват»Нвв шИ DrockereJ KUniten. OffbH., KUmnfart -
Dr Krnil HeltjHn firo Wehrdlenit) —
zaupa licemeretvu Anglije in njenih Židom podložnih ministrov. Indija je plameaeč zgled angleške brutalnosti, ki je brez slehernega človeškega čuta in ki postavlja samo poslovne račune o stopnji, kako je možno izrabiti in izsiljevati kak narod.
Namesto pomoči — hrup z molitvand
Stockholm, 3. decembra. V slavni cerkvi svetega Martina na Trafalgar Square so se znašli, tako poroča Reuter, Indijci in Angleži pri skupni posebni božji službi v prilog Indije. Služba božja se je vršila v okviru posebnega molilnega dne za Indijo, ki so ga imeli po vsej Angliji v cerkvah vseh veroizpovedi. V cerkvi svetega Martina in številnih drugih cerkvah so izvedli zbirke za olajšanje indijske lakote.
Za Indijo pristojni tajnik cerkvene misijonske družbe reverend G. F. Cranwick, ki bo kmalu izbran za škofa Tasmanlje, je izjavil ob pričetfcu elužbe božje v cerkvi sv. Martina: »Zbrali smo м tukaj pred božjim obličjem, da izrazimo svojo globoko zaskrbljenost glede Indije. Obžalujemo težko bol, M je zadela ljudstvo Bengalov in drugih okolišev lakote. V tovarištvu z našimi kristjanskimi brati fai sestrami v Indiji bi radi obrnili svoje misli k Bogu, očetu vsega SloveStva, da bi ga prosili njegovega odpuščanja, njegovega blagoslova, njegovega vodstva in njegove moči.«
Molitve in prikupovanje Bogu, čegar ime zgovarjajo Angleži tem boljr čim bolj jih peče vest, to so taka sredstva, s kateriifti Britanci zamegljijo narode, če je zbirka za gladujoče Indijce edin prispevek angleške cerkve, je to bore malo. Hujskati na vojno v službi plutokracije, za kaj takega se lice-merski angleški služabniki Boga bistveno bolj potrudijo!
V znamenin nemških nasprotnih napadov na Vzhodn
Prestreženl sovražni napadi v Jnžni Italiji - v novembru potopljenih 306.900 hrt
Oberkommando der Wehnnacht je dne 1. decembra objavilo:
Izza mostiSča pri Kerzonu bo gorski lovd izvedli krajevno omejen napad. Vdrli 9o v sovražne položaje, jih razvili in vrgli Sov-jete nazaj proti vzhodu. Medtem ko je bilo ob mostišču pri Nikopolu le omejeno bojno delovanje, smo zavrnili močne napade Sov-jetov v velikem loku Dnjepra eeveomo-vzhodno od Krivojroga in jugozahodno od Kremenčuga ter s silnimi nasprotnimi napadli odstranili ali uteanili vdoma mesta iz bojev prejšnjega dne.
Pri čerkasiju so odredi oklopnjakov In oklopnjadkih grenadirjev z učinkovito podporo zračnega orožja prešli v nasprotne napade. V srditih bojih je bila uničena ena sovražna bojna skupina in neka druga obkoljena.
V	prostoru pri Gomlu je sovražnik ojačil svoj pritisk proti našim položajem med Pripjetom in Betezino. Več sovjetskih napadov smo prestregli ali zavrnili z uspešnimi protisunki in razbili nared stoječe močnejše sile. Silni sovražni napadi jugozahodno od Kričeva so spodleteli.
Ob avtomo<bilski cesti zahodno od Smo-lenska so Sovjeti smova prešli v napad z močnimi silami pehote in oklopnjakov. Njihove prodorne poskuse smo odbili, krajevne vdore pa odstranili s protisunkom.
V	vdomem prostoru pri Nevlu so lastni napadi vrgli včeraj sovražnika iz nadaljnjih odsekov pokrajine.
Na južnoitalijanski fronta je spodletelo več sovražnih sunkov proti našim višinskim položajem v srednjem odseku.
У vzhodnem odseku je sovražnik do večera nadaljeval na ozki fronti svoje težke napade. V krvavih bojih smo prestregli britanske napadne skupine, ki so jih podpirale močne letalske sile in združeno topništvo. Nekaj kilometrov globok vdor v naše položaje smo zajezili.
V	Sredozemlju so nemški brzi čolni poškodovali nek britanski brzi čoln pred Elbo s tem, da so se zaleteli vanj in ga zadeli po topništvu. Drugi čolni so na Jadranskem morju zajeli neko sovražno motorno jadrnico. '
Pri meglenem vremenu so včeraj podnevi vdrle sovražne letalske aile in ponoči nekaj vznemirjevaJnih letal т zapadno ozemlje Reicha. Na nekaterih krajih so odvrgle raz-strelne in zažigalne bombe, po katerih so nastale le majhne škode. Sole zračne obrambe so uničile sedem sovražnih letal.
V	boju proti britaneko-severnoameriSki plovbi sta potopili zračno orožje in vojna mornarica v mesecu novembru 88 ladij za prevoz čet in trgovsidh ladij s 806.900 brt 27 prevoznih in trgovsidh ladij a 176.000 brt je bilo tako težko poškodovanih, da se mnogo teti ladij iahkq račima med potopljene.. Nadalje sta pogodili 19 ladij z okrog 90.000 brt z bombami ali torpedi.
Od sovražnih vojnih ladij sta vojna mornarica in zračno orožje potopili 14 rušilcev, eno fregato, eno korveto, tri podmornice in šeAt brzih čolnov. Nadalje je bilo večinoma težko poškodovanih ena križarka, šest rušilcev, štiri podmornice, štirje brzi čolni in pet stiiažnih ladij.
Venomer težki boji na Vihodn
Ogromne sovletskp zgube na prostora pri Kljevo - Srditi boji v Južni Italiji
•cbrUtkltM
Friedrlch Hurutmami. — Zurcelt .....№. 1
Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. novembra objavilo:
Sovražni sunki proti našim položajem ob morski ožini pri Perekopu so ostali brez uspeha.
Ob mostišču pri Nikopolu in т velikem loku Dnjepra je bilo sovražno napadno delovanje včeraj na splošno nekaj slabejše. Močnejše napade so Sovjeti izvršili severovzhodno in severno od Krivojroga ter na vdomem mestu južno od Kremenčuga. Pri uspešnem nasprotnem napadu smo uničili ali uplenili 30 topov.
V prostoru pri Čerkasiju je narasla silovitost srditih in premenljivih bojev.
Lastno napadno podvzetje zapadno od Kijeva je imelo nadaljnje krajevne uspehe.
Pri napadnih in obrambnih bojih na ozemlju pri Kijevu in Zitomiru so čete vojske in Waffen-^|, ki jih vodi Generaloberst Hoth v gibljivem vojskovanju prestregle sovražne napade, ki so bile poslane, da z napadom prodro, in jih z nasprotnim napadom vrgle nazaj proti Vzhodu. Sovjeti so zgubili v času od 9. do 28. novembra nad 20.000 mrtvih, 4800 ujetnikov, 603 oklopnjakov, 1505 topov, 1042 strojnic, 275 metalcev granat in 554 pušk zoper oklopnjake.
Na bojišču pri Gomlu še traja dalje težka borba. Jugozapadno in zapadno od mesta 80 naše čete v hudih bojih prestregle prodirajoče močne sovražne vojne skupine, številni napadi severno od Gomla so spodleteli. Pri tem je utrpel sovražnik občutne zgube po učinkovitem obrambnem ognju in silnih nasprotnih sunldh.
Jugozahodno od Nevla so nak Шл atrl*
v napadu žilavi sovražni odpor in osvojile zopet teren in vasi.
Ob munnanski fronti je posadka nekega nemškega oporišča v boju na nož zavrnila sovražni napad.
V	zračnih bojih smo včeraj podnevi pri le dveh lastnih zgubah uničili 49 sovjetskih oklopnjakov. Major Rail, Gruppenkomman-deur v nekem oddelku lovskih letal, je 28. novembra izvojeval na vzhodni fronti svojo 250. zračno zmago.
V	Južni Italiji je sovražnik včeraj po silni pripravi topništva s podporo zelo močnih letalskih sil prešel v že pričakovani napad na naše vzhodno krilo v dolini reke Sangro. Težki boji so še v polnem teku. Na ostalih odsekih fronte smo zavrnili krajevne napade slabejSih sovražnih sil.
Po končnoveljavnih ugotovitvah smo pri napadu nemških torpednih letal na hek sovražni konvoj čet potopili dne 26. novembra pred alžirsko obalo še neko četrto večjo ladjo, tako da se zvišajo celotne zgube sovražnika pri tem napadu na štiri prevozne ladje s 50.000 brt.
Skupine severnoameriških letal so vdrle včeraj podnevi pod zaščito oblakov v Nemški zaliv in napadle mesto Bremen. Nastale so škode na poslopjih in majhne zgube ljudi V srditih zračnih bojih ter po protiletalskem topništvu smo zbili 33 sovražnih letal, med temi je večje število težkih šti-rimotomih bombnikov. Sest nadaljnjih letal je sovražnik zgubil nad zasedenimi zahodnimi ozemlji. Nemški lovci na daljavo so v&raj sestrelili nad Atlantikom eno vele-letalo.
V	preteku noči so »ovražna yznemirjeval-
шшмш)
FlihPer Je državnemu predsedniku Hachi t! Pragi izrekel svoje Čestitke o priliki 5. ob* letnic« njegove izvolitve za državnega predeed« nlka.
število žrtev, ki bo prišle ob življenje pil anglo-amerišklh zaetrahovalnlh napadih na Toulon, je naraslo nad 500.
Nemško-japonski dogovor glede sodelovanja na področju zdravstva sta v nedeljo podpisala v Tokiu zunanji minister Shlgemitsu In veleposlanik Stahmer.
V množicah severnoameriškega delavstva stalno naraščajo socialni nemiri, kakor pravi poročilo Usta »Daily Express«. Inflacija, ki ## napoveduje z neprestanim povišanjem cen, gre Izključno v breme delavstva.
»United Press« ugotavlja, da znaša Število ♦ generalov, ki so v armadi Zedlnjenih držav padli, bili ranjeni ali ujeti ali ki Jih pogrešajo, do oktobra tega leta 30. Razen tega so padH , trije admirali in dva sta prišla ob življenje pri letalskih nezgodah.
Nor dokaz za to, da so se Zedlnjene država v korist Sovjetov daljnosežno odrekle vsaki vsaki pravici ugovora v evropejskih zadevah. Je dal nadomestujočl državni tajnik v seveiv noameriSkem zunanjem ministrstvu v nekem govoru, v katerem je ugotovil, da odbori vlad v pregnanstvu po vojni ne bodo mogli zahtev vati zase nobene vladne oblasti.
Angleški tednik »Velika Britanija In Orient« Je zelo nezadovoljen, ker Je izostala ofenziv« proti Burmi, češ da si morajo vendar biti na ' jasnem o tem da pomaga Japoncem vsak te, den, da okrepijo svojo odpornost.
Angleški poslanec Alfred Edwards Je po poročilu lista »Daily Herald« izjavil, da se J# sedanji angleški kabinet »obrabil«. Chunchlllu Je treba zdrave opozicije. Namesto tega se obdaja z abotnimi lizuni, ki so drug drugega spravil na visoke položaje.
Vsek teden gre na Angleškem v zgubo pri* bližno en milijon delovnih ur, ker so razšlr* Jene bolezni zaradi prehlada, tako piše nek zdravnik v listu »News Chronicle«. Ne trpijo pa zaradi tega trajno samo vojni napori In Industrija, ampak zlasti ne-rodno zdravje. Ljudje se izredno hitro nalezejo sušice in določenih nalezljivih bolezni.
Komlsaričnl vodja"narodnega odbora za Sicilijo, prof. Cuoco, je po radiu pozval sidlske begunce, naj zagrabijo zopet za orožje, da osvobodijo posvečena tla očetnjave pred se* vemoamerišklml vsiljivci.
Po vsej Kanadi se po poročilu lista »Bmpir* News« razširja vedno bolj in bolj pokret — in sicer ne samo v francosko govorečih delih dežele, ki Ima cilj, da zahteva za Kanado lastno narodno zastavo.
Bivši avstralski ministrski predsednik Mc> Fadden je v nekem govoru v Sldneju iznesel zahtevo, da se mora po vojni.6onan (Singa-pur) brezpogojno internaclonaliziratl. Gotovo
bo ta zahteva bolj zabavala Japonce ko Britance.	»	v
ćasopk »Yeni Sabah« piše, da M bila težk% zmota, če bi hoteli Turčijo staviti v Isto vrsto kot kakšnega poljskega Sikorskega, kak* šen komite de Gaulla ali kakšnega Beneša In domnevati, da se lahko proti plačilu doseže pomoč Turčije. Turčija nima nobenega Inte* resa, da bi se dala pognati v vojno.
O potresu v Severovzhodni AnatoUji peresa letanbulskl tisk, da je katastrofa skoraj večja, kakor so domnevali. Doslej so navajali število žrtev z 1792. Verjetno Je pa, da se bo število še povišalo.
Opozicija v severnoameriškem kongresu Je tekom 48 ur upropastlla dva važna vladna predloga. »New York Times« piše k temu, da navdaja kongres močno nezaupanje proti Roo-seveltu in njegovemu upravnemu aparatu. I^Te nazadnje so široki krogi demokratske stranke proti Rooaeveltovl kandidaturi za četrto volilno periodo.
Tudi poglavar pravoslavne cerkve v Severni Ameriki, metropolit Teofil, ne vidi v ustanovitvi moskovske sinode nič drugega kot navidezni manever. Stalin je s primernim priti* skom svoje GPU postavil skupino Škofov kot lutke. Sovjetski režim Je hotel pravoslavno cerkev popolnoma izkoreniniti in tudi sedaj nI opustil tega zločinskega namena.
Vlada v Kolumbiji se Je, kakor poročajo iz Bogote_ vdala že dolgo trajajočemu pritisku severnoameriškega imperializma in objavila, da se država nahaja v stanju vojne s Nemčijo. Senat v poteku viharne debate ravno tako nt mogel formulirati kakšnega razloga za vojno kakor tudi ne navdušiti prebivalstva Kolumbije za ta ukrep vlade.
Londonski dopisnik Usta »Neue ZUricher Zel* tung«, se trdno drži tega, da je treba napram Nemčiji računati s »politično In vojaško re* alnostjo nacionalsodallzma«. Spričo take si* tuacije se vzdržujejo v Londonu svarilni glSM sovi, ki pravijo da nI verjeten preobrat v Nem* člji.
Angleški poraz v Dodekaneza pomeni za nam sprotnlke Osi neposredno učinkujočo zg^ubo prestiža, za Nemce pa veUk dobiček, piše Ion* donski časopis »People«.
na letala brez načrta vrgla nekaj bomb nai zahodnonemško ozemlje.
Nemške podmornice so v hudih bojih na Atlantskem morju in na Sredozemskem in Črnem morju potopile osem ladij • 36.000 brt, dva rušilca, eno fregato in eno podmor* nico. S torpedom je bila zadeta in poško« dovana ndta lahka križarka.
Nadalje so naše podmornice sestrelile pet sovražnih letal, ki so*bila poslana, da хач ščitijo konvoje.
Sam&tag, dpn 4.	19-1?.
KAR A WANK EN B Г T W
Sf'fp S. — Nr. M.
wieder jwei U5A-Fiugieugir3geri jm November 4000 Sowjetpanzei abgeschossen
Die псиепдговсп japanistthcn Kriolge In der
vierten Sdilacht bei ilen C>ilbert-lfiseln
Tokio, 3, Dezembcr. Ober die vierte Luftschlacht Pei der Gilbert Insein wcrdcn noch folgende Einzcl-heiten bekannt. Die japanischen Marineflujjzeujie iaben In der Abenddnmmerung de* 29 November oitlidi der Gilbert-Gnippe einen dort kreuzendrn feindlichen Verband trot: Jajjdschutz mit Torpedo« •ngegriffen Die feindlicbe Flotte wandte «ich bercits Jsr Flucht dod) wurden Volltreffer auf den Zielei: trreicht. Flamtnen erieiichteten den Schauplatz de» Gefechts. wShrend die Dunkelhcit herelnbradi Zwel feindlidie Flugzeugtriiger »ersanken brennend Im Neer Fast znr gleichen Zeit wurde ein Knegsschlff einer nlcht festjjesfellten Klasse ebenfalla getroffen end »ersank: ein groRer Kreuzer der von Heck zu Bog in Flammen stand bemiihte elch verzweifcit, zu entkommen.
Ein welterer Angriff In der DSmmerung der karze Zeit darauf stattfand erzlelte die Vereenknng von vier feindlldien Kriegsechiffen oder Ihre idiwere Be5ch8digung.
Sechs onserer Flugzeuge kehrten von den Unter-Behmungen nicht zuriick.
Tokio, 3. Dezembcr. Innerhalb neun Tagen, vom 19. bis Z7 November versenkien oder besdiiidigten lapanische Marlnestreltkrafte 22 feindlidie Krlegs-•dilffe and Transporter and brachten 125 feindlidie Flogzeuge in den Gewassern der Gilbert-lnseln zum Abstnrz.
D«s Gesamtergebnis elnschlieRllch der Erfolge dew Bodenbitterien in dlesem Zeltraum befrSgt: Verjienkt ■wurden sieben Plagzeugtrager, drel Kreazer, ejn Sdiiff einer nicht identifizierten Klasse und ein Zer-st5rer. BeschSdigt wurden vier FIngzeogtrSger, twe! Scfiiachtsdiiffe oder Krenzer, zwel groRe Kreuzer.
Abgesdiossen warden 125 feindlidie Flugzeuge.
*
Tokio, 3. Dezember. Im Gebiet der Gilbert-tnseii] konnte die lapanisclie Marineluftwaffe einen neuen Erfoig crrlngen.
Wie das Kalserliche Hauptquartier am Dtens-tag bekanntgab, griffen Einlieiten der Marineluftwaffe am Sonntag abend einen In der Budil der Makin-Insel vor Anker liegenden feindlldien Konvoi an. Ein grofier Kreuzer wurde getroffen und sank sofort. Ein zwelter Kreuzer und ein Transporter erhielten ebenfalls (diwerste Treffer ond gerieten In Brand. Bel dlesem Angriff erhielten die iapanlschen Flleger keine Verluste.
„Der Ungar wird nidit kapitulieren I*
Budapest, 3. Dezember. Vor dem ungarischen Abgeordnetenhaus fiiiirte der friihere Minister-prasident Imredy in einer Rede u. a. aus: „Wenn es vor einem Jahr gegoiten habe,. daB dieser Krieg aucii Ungarns Krieg sei, so geite dieses Wort heute erst recht. Im Lager der Feinde hStte sicii das Machtgewicfit zugunsten der Soviets versciioben, zugunsten des groBten Feindcs des Seibstbestimmungsrechtes alier Volker: denn Moskaus Ziel sei und bieibe die vollige Bol-schewisierung Europas."
Imredy sagte we i ter. daB Ungarn der deut-sdien Hilfe sehr viei verdanke. Von einem angelsilctisiscben Sieg habe Ungarn nichts Gutes zu erwarten. Wer die Gefahr nicht vertrage — so l>etonte der Redner hiezu —, der kapituliere vor der Gefahr. Der Ungar aber werde nlcht kapitulieren! In dem Existenzkampf, den auch Ungarn flihre, sei sein Piatz an der Seite der Bundesgenosscn. Wer seine Grenzen schiitzen wolie, der miisse trachten, dies soweit wie mog-lich auBerhaib der Landesgrenzen zu tun.
I.
^Helllges BUndnIs mit Deutsđiland"
Hirksanip dniilsihe Geqenofiensiie im Raum ion Krompnlsihuq and TMlicrkassy
Berlin, 1 Dezember. Ober zwel Drittel der im Monat November vernichteten rund 4000 Sowjetpanzer brachten unserc Truppen im SĐdcn der Ostfront zur Strecke. Die Zahlen keftn-zeichnen bereit.s die Harte der Kirapfe, aber zur Beurteilung der Abwehrieistungen unserer Soldaten muB auch die immer starker werdende Versdilammung des Kampfgelandes mit berOck-sichtigt werden. Trotz den sdiwierigen Wetter- und Gelandeverhaltnlssen beschrStikten sich unsere Truppen nicht allein auf zahe Abwehr, wie im Raum Dnjepropetrowsk oder Kriwoi-Rog, eondern gingen, wenn es die Lage verlangfe, zu beweglich gefuhrten Kampfen, so im Abschnitt siidlich Krementschug und Tscherkassy. oder zu Gegenangriffen, wie im Raum Kiew—Shitomir—Korosten, uber.
Gesamtsituation der dcutsdien Stcliungcn Im Osten lit nach wie vor stark und filr die Znkunft erfolg-versprechend. Demscgeniiber versuchf der Feind westlicfa Gomel tine ahnlldif Operation dnrchru-fiihren, wie er dies westllch Klew vor elnfjen Wo-chen tat. Die Kampf« wesllich Gomel und in der Ge-gend von Rjaschiza slnd noch Im Gsnje. Daher konnen Einzelhelten noch nicht bekanntgegcbcn werden. Die Parallel« iedoch mit den Klewer Kiimpfeo driingt sidi auf.
An den verschiedensten Hauptkampfpunkten der Ostfront wechseln feindlicbe Angriffe und dcursche Gegenangriffe miteinander. Oberall Iedoch kann man von deutschen Abwehrerfolgen sprechen. Bel Tscher-kassy konnten sogar gegnerische KrSfte abgeschnitten und eingeschlossen werden. Unsere Angriffe westlich Newel habcD welter an Raum gewonnen Nordost-lich Krlwol-Rog und am ganr.en Unterlauf des Dnjepr fanden Kampfhandlungen 4tatt, die den deutschen Truppen Vortelle brachten.
An der Italienischen Front vetsucbi der Fcind seinen Grofiangriff gegen die deulsche Ostflanke vorrutragen dock muR er sich mit aufierst bcschei-dencn Brtlichen Erfolgen begnOgen die ludem noch haufig durch Gegenangriffe wieder ausgeglidien werden.
Die schweren Verluste der Sowiets wirkten »idi auf die Kampfc der Ictzten Tage ans Der Feind konnte nur an einigen Abschnitten seinen D ruck auf-reditcrhalten. wahrend seine Vorstofie an anderen Feindabschnitten an Kraft verloren So kam e; im ganzpn Siiden der Ostfront auch am 30. November wieder nur zu Angriffs- und Ahwehrkampfen mit ortlich begrenzten Zlelen; nur im mittleren Front-abschnitt hielt der Feind an den bisherigen Schwer-punkten aeincn D ruck aufredit. Mif der Wiederein-nahme von Korosten hat eine sowietische Angriff#-operation ihren AbschluS gefunden. die von der feindlichen Agitation bereita tis ein grofier Durchbruch durch die deutschen LInlen gepriesen wordcn war. Als die sowjetischen Offenaivverbande von Kiew ans nach Weaten vorstieBen nnd erst Shitomir und dann Korosteir einnahmen. war man fm Feindlager sicher-lich der Auffassung. hiemit wichtige deutsche Ver-bindungen fiir Immer abgeschnltten zn haben. Der deutsche Gegenangriff. der Uber Shitomir nach Korosten fiihrte. hat die Lage Iedoch sehr sdinell wieder gewendet und die ungeheuren feindlichen Opfer an Blut und Material vergeblldi gemacht Die alke-meine Ostfrontlinie, wie sie von nne fur wichtig und verteidigungsnotwendig erachtet wordcn 1st. be-findet elch in deutscher Hand und die militarlsdi«
EmigiWen „erschcroein" jetzt vor der Zukunft
Angst vor der piutokratisdien Weltherrsdiaft - Hinwels auf die Krlegssdialdigen
Sofia, 3. Dezember. In der Freitagsitzung đ«s Sobranje wurde In Anwesenheit des Ml-nisterprajidenten und des Aufienminfsters die» Debatte zur Antwort auf die Thronrede abge-sclilossen. Der Abgeordnete Strundjoff hob her-▼or, dafi Bulgarien mit Deutschland ein heillges Biinđnls verbinde. Deutschland habe Bulgarien zu seiner natlonalen Einlgung verholfen. Zur Judenfrage erkliirte der Abgeordnete. daS die best« LGsung dieser F rage die Ausweisung der Juden aus Bulgarien sei.
Die nadiste Sltzung des Sobranje findet am Mittwoch statt. In dieser Sltzung werden Ml-nlsterprasldent Boschlloff und einige Minister eprechen.
„In leder Welse sftwer getroffen"
Genf, 3. Dezember. Die Mehrzahl der Londoner Blitter veroffentlidit militiirische Stellung-nahmen zu den Nirderlagen iul dem Dodekanes. Die Blatter m«dien' kein Hehl daraus, daS die Gegner Deutschland* in leder Weise sdiwer getroffen warden jeien. In Italien, so erklart der Militirkritikcr Kap tan Liddel Hart in der „Daily Mail", sei die »nglo-amerikanteche Offensive „im Dreck" steckengeblieben, und iwar bevor schledi-tes Wetter „sie I'ih leimre". An der Ostfront hatten die Deutschen gegen den Kiewvorsprung einen sehr schweren Smiag getiihrt, der die meisten Leute belehrt habe. die viel zu leidhtfertig waren und diesen als unmoglich ansahen In der Agais aber seien di» Alliierten einfach aus dem Gleichge^icht gebracht worden und hatten einen RQdtsmlag von betriichtlidier strategischer, poli-tischer und psychologischer Bedeurung erlebt. Hier habe man sich vom Anfang an in em Aben-teuer gestiirzt Der Fail Leros sei ein S chock fiir die weitverbreitete Seibstzufriedenheit.
Die Folgen der Niedcrlage, bemerkt Scrutator in der „Sunday Times", gingen sehr tief. Die Deutschen hi-lten ihre Gegner mit Hilfe einer Kette von Inselsriitzpunkten aus dem Balkan heraus. Heute radie cs sich, daft man Gelegenheiten ver paGte und nur helbe Mafinahmen ergriff. Man habe sich die Finger verbrannt und den lockenden Preis verloren.
In der "Agais. meirt Generalleutnant Martin, der Militiirkorrespondem des „Daily Telegraph", habe man dafur beiahlen miissen, dafi man bedauer-licherweise in veraltete Methoden der Krieg-fiihrung verfielj
Llssabon, 3. Dezember. (Eigenbericht.) Die groGenwahnsinnigen imperialistlschen Plane der Plutokraten beginnen selbst ihren Freunden un-geheuerllch zu werden. Der seit Errichtung des Faschismus in England lebende itallenische Pu-blizlst L. .Gardin fiihlte sich bewogen, in der britischen Zeitschrift „Worlds Review" eine viel-sagende Warnung zu verdffentllchcn.
Er behauptet zunachst, England und die Ver-einigten Staaten hatten das Dogma von der Mission der angelsachsischen Rasse zum Lcit-satz einer Politik gemacht, aus der heraus der erste und zweite Weltkrieg entstanden selen. „Zwar verbergen sie (gemeint sind die Briten und Yankees) diese Absichten", wie der Ver-fasser wortlich fortfahrt, „hinter einer perfiden Toleranz und einer Propagierung von Ideen, nach deren ErfUllung sich viele Menschen sehnen, aber man fiihit Immer deutllcher, daft die grofien Finanz- und Industrlekonzerne Englands und Amerikas den Plan vorbereiten, ihre Herrschaft Uber die Welt zu errichten, und zwar nicht nur uber die, die si« zu besiegen wiinschen. sondern auch Uber die, mit dencn sle verbiindet slnd." Als bescheidenes Beispiel solcher РШпе nepnt Gardin die in letzter Zeit 5fter erorterten Welt-luftfahrtprojekte.
Der besorgte Emigrant rUhrt hier also nldit nur in unmifiverstandlicher Welse die Frage der Schuid am ersten und zwelten Weltkrieg an, sondern er lafit auch. Indem er von den Finanz-und Industrickonzernen spricht, die jUdlschen Triebkrafte hinter dem ganzen Geschehen er-kennen. Der Emigrant bezweifelt auch, wie seine AusfUhrungen beweisen. In keiner Welse, daB in einer solchen Zukunft selbst die heute mit den Plutokratien verbilndeten und eympathi-
sierenden kletnen Staaten ihre Rolle enđgtiltig ausgespielt hatten.
Gardin meint. Uber die Notwendijkcit der Errichtung einer Weltherrschaft seien sich Briten und Yankees durchaus einig, nicht aber darUber, wer diese Herrschaft austlben soil«. Er schlleBt seine Betrachtungen mit der bezeichnenderwelse ausgerechnet auf allilcrter Selte schon Sfter auf-geworfenen Frage- „Haben wir diesen zwelten Weltkrieg nur gefUhrt, urn den dritten Weltkrieg vorzuberelten?"
Hochst aufschluRreich 1st auch eine Auslassung Dr. van Mooks in der „kolonialen Afrlka-Gesell-sdiaft" In London be! einem fUr ihn veran.^talte-ten Essen, wie das Mlttellungsheft der Gesell-schaft ietrt berichtet: „Wir sind alle einig darUber. daR eine Internationale Organisation der Weltwlrtschaft notwendig let. Aber elnlge РШпе, die man erst In der letzten Zeit aufsteilte. lessen mich bel dem Gedanken an die Art von Welt, die man schaffen mdchte. geradezu erfchauern. Ich sehe Im Geiste rieslge Wolkenkratrer mit Statistikern und Buchieltern, mit dencn In einem Kontrollhaus einige wenlge „Supermans" (Ober-menscheo) regieren. die das wlrtschaftliche Sch'ck-sal der Welt bis ins Ictzte Detail bestimmen. Der Emlgranten-.,Minister" warnte dann seine angelsachsischen Freunde vor diesem verhang-nlsvollen Experiment. Er stelle fest, eine soiche Politik mUsse frUher oder spater zu einem Nledergang und Zusammenbruch fuhren.
VIellelcht d&mmctl es dem einen oder anderen dieser Verrštter an ihren eigenen Volkern lang-sam welches Chaos uber die Welt herelnbrache. wenn nicht die wahnwitzigen Plane der Pluto-kratenhauptlinge ebenso wie die des Kreml-gewaltigen an dem Wlderstand der Drelerpakt-machte zerschellen wUrden.
hw. Stockholm, 3. Dezember. (Eigenbericht.) Vier Feststellungcn finden sich in den neuesten schwedischen Berichten aus London, Tatsachen, deren Kenntnls fur leden Deutschen von Be-deutung ist. Erstens wird enthUllt, dafi berelts 1938, unmittelbar nach MUnchen, als Vorberel-tung fur den heutigcn Terrorkrieg die groBen Flugschulen in Kanada und SUd-Rhodeslen an-gelegt wurden, die heute einen Grofitell des eng-itschen Fllegernachwuch.ses liefern. Damit werden verschiedene andere Tatsachen der englischen Kriegsvorbereitungen lange vor 1939 bestatigt, insbesondere Vorbereltungen fur Blockade- und Luftterrorkrieg. Belspielswelse wurden die groBen Bomber, die ausdrUcklich fur den Terrorkrieg gegen die GroBstadte bestlmmt waren, lange vor dem Krieg in Auftrag gegcben, ebenso die Sprengstoffe fur die jetzigen „Wohnblock-zert rum merer".
Zweitene sollen immer neue Flleger und Flugzeuge aus den Dominions ins Feuer geworfeti werden. Unbegrenzt kann das Immerhin nicht gestelgert werden. Luftmarschall Harris, der sich durch nichts von seiner Theorle abbringen lassen will, daB die Terrorbombardements allein Deutschland zum Zusammenbruch zwlngen konnten, hat einen Aufruf an die Bomber- und Flugzeug-fabriken gerichtet, die auBersten Krafte an die „letzte Runde" zu setzen, genau wie die Flug-zeugbesatzungen. In der englischen Offentlich-keit mehren sich zwar Zwelfel und EnttSuschun-gen, da bisher keinerlel Zusammenbruchszelchen i\x erkennen seien. Aber das slnd vereinzelte Anwandlungen zur Einsicht oder taktische Vor-l^eugungsmanover, um einen RUckschlag nichi jIIzu verhangnlsvoll werden zu lassen. Die „Sunday Times" durchkreuzt diese Taktik, indent sie ausdrUcklich sagt, bel den Terrorbombarde ments handle es sich um den groBen Versuch zur AbkUrzung des Krieges.
b«reuen und Wiederjutmachung verspreche. kdnne es vielleicht mit Begnadigung rechnen... In einer wciteren Meldung aus Washington wird von amenkanischcn Teilnehmern an der Mos-kauer Konferenz nunmchr bestatigt. die Sowiets hatten dort bereits zu erkennen gegcben daB fine ihrer wichtigsten Forderungen auf Aus-liefcrung deutscher Arbeitskraft nach der So-wjetunlon bestehen wUrde. — In diesem ganzen Plan zur Vernichtung Deutschlands. der Jangst vor dem jetzigen Krieg entworfen und bis in die hochste Rascrei der AusfUhrung gebracht wurde, spielen die Angriffe auf Berlin eine be-sondere Rolle.
Des Fiihrers WiHensfriiger
Berlin, 3, Dezember. In dem schon uber vier Jthre wahrenden hartcn Ringen hat sich Jet deutsche Soldat als der beste der Welt erwiesen. Wo Immer er auch stand and kampfte. stets errwang er selbst seine crbittertften Feinde zur Bewunderung seines Hcldenmutes seiner EinsatzfreuHe und seiner iiber-legten, durdidachten Kampfweise. In seiner hervor-rasenden Haltung spiegelt sich auch die Oberlegen-heit seiner Fiihrunj elnes ebenso durch die best em soldati.'chen Tugenden ausgezelchneten Offizterskorps, wider.
Hunderte und Tausende deutscher OffWere waren Vorblld bis zum Heldentod, Hunderte und Tausende wachscn nen heran. Jewells zu der Stunde. da der Nachwuchs seine griindllche Aosblldung mit dem Eintritt In das OffiziersVorps abschlieRt. spricht der Fiihrer zn den angehenden Offizieren. gibt ihnen die Ansrichtung fur Ihre groBe verantwortungsvolle Aufgabe. So auch diesmal wieder da 20.000 |ange Menschen mit Bcgeistcrung Ihref Einsatzes In Heer, KrIegsmarlne. Luftwaff^ and Waffen barrten, das Ziel vor Aagen. deo besten Soldaten beste Fiihrer »u seln.
Adolf Hitler zelchnete ihnen klai die einmallge Alternative dieses gewaltigen Ringens der Welt-anschauungen; Seln und Anfstleg odet Untergang der deutschen Nation. Er verwies auf die Notwendlgkeit eisemer Entschlossenheit. guRerster Beharrllchkeit und des letzten Einsatzes. vor allem aber dee uner-schiitterllchen Glaubens an den deutschen Sleg Der Fiihrer zelgte am Verlauf der deutschen Geschichte, wie ein solcher Glanbe noch Immer zum Sleg je-fiihri hat and er Qbertrug auf die Schar lunger aus-erwahlter Soldaten seine Oberzeugung daB wir in jeder Weise In der I,age slnd, uns gegen die Koall-tion onserer Feinde zu bebaupten und ale nlederzu-rwingen.
Was den deutschen . Soldaten, Offlzler oder l.andser, heute turmhoch Uber seinen Gegner empor-hebt. 1st seine politlsdie Schalung seln Wlssen um den letfien nnd hochsren Sinn dieses Kampfes Nicht nor milita rlsche, eondern auch polltische Willens-trager mussen unsere Offiziere seln. Indem der Fiihrer diesen Zweiklang besonders betonte, gab er dem Nachwuchs das groBte Geheimnis des deutschen Erfolges mit auf den Weg. Die Soldaten drauBen in den Fronten nnd das Volk an der Heimatfro'nt aber bringen den jungen Offizieren das Vertrauen ent-gegen, daB sle wUrdige Kameraden nnd Nachfolger derer werden. die schon so manches Ruhmesblatt der deutschen Geschichte mit Ihrem Blut ш unver-ganglidien Lettem geschrieben haben.
Ganz England hat die Veiantwortung iibernommen
»Kaiter Verniditungswille" Im ganzen englischen Volk - Die „letzte Runde"
Harris hanđelt bel seiner jetžigen Riescnoffcn-slve. wie schwedische Berichte aus London be-sagen, auf hdchst«n Befchl Cliurchills und Roose-velts, die mit ihren StSben die ganzen Terror-anstrengungen ienken.
Drittens, die jetzigen Terrorbombardements werden vom englischen Volk gewolit, das damit die Verantwortung mit iibernimmt und sich Uber keineriei Folgen mehr be.ichweren darf. Der fanatische Vernichtungswille gegen Deutschland kommt zwar in erster l.inie auf das Schuid konto der Plutokratien der jUdischen Kriegsanstifter sowie des auf die Schlufibeute hoffenden Boi-schewismus. Aber das ganze englische Volk hat sich mitschuldig gemacht...
Ein schwedische'r Beobachter in London meidet hiezu am Sbnntag wortlich; „Die Einstellung des ganzen englischen Volkes kann als eine einzige feste Entschlossenheit betrachtet werden. das grauenhafte Werk bis zur auliersten Grenze aus-gefUhrt zu sehen." In USA scheint die Oberein-stlmmung nicht ganz im gleichen MaKe vorhanden zu sein. Dort hetzen Iedoch die Juden wie be-sessen daB Deutschland nur mit solchen Methoden zur Riison zu bringen sel.
Vierteris, falls je durch den jetzigen Luftterror das Ziel einer Brechung der deutschen Wider-standskraft erzielt werden konnte, werden sich sofort unsere Feinde auf uns stUrzen. um uns endgultig zu unterjochen. Roosevelts Leibjude Lipman stellt hiefUr soeben folgende Theorie auf: Der Bombenterror sei notig um eine neue Geistesverfassung in Deutschland herbeizufUhren. Bisher кбппе man nur sagen; entweder sei das deutsche Volk nicht verantwortlich zu nennen dann sei es nicht fahig zur Selbstregierung und musse von den VerbUndeten verwaltet werden oder aber es sei verantwortlich, dann mBsse es besttalt und erst recht unter Vormundschaft gestellt werden. Hochstens wenn Deutschland
Sieger in 2SQ Lnftlcompfen
Berlin, 3. Dezember. Der bekannte deutsche Jogd-flleger Major GOnter Rail schoB In den Morgen-standen it» 28. November an der Ostfront seinen 250. Gegner ab, nachdtm er erst am Tage luvor 'wieder drel sowjetlsche Flleger beiwungen hatte.
Major Rail der in Gagjenau In Beden ale Solin elnes Kanfmennei geboren wurde and seine Jug end in StDttgart verbraAte. kam 1938 znr Luftwaffe. Ntdi Jahren djer Ausbildung ппЈ verschiedencn Kom-mandos kampfte er zn Anfang des Krieges bel einem Jagdgescbwader an der Westfront. wo er seinen erstea Gegner eine franzosische CurtiB. bezwang. Es folg-ten Einsjitze aul dem Balkan ond auf Kreta. Im Ost-feldzug wurde sein Name erstmalig bekannt. Nadi selnem 36 Lnftsieg wurde der damalige Oberleut-nant und Staffeikapltiin aelbet abgesdiossen nnd sehwer verletzi aus den Trfimmem seiner Mas chine geborgen Nach langem Krankenlager kam er. obwohl noch nicht wieder fliegertaugilcb wieder zur Front. Trott schwerei kBrperlidicr Beiiinderung Лој der lunge Stuttearter welter und schoB in regelmaSiger Folge Gegner anf Gegner ab. Inzwtschen zum Haupt« mann befdrdert and mit der Fiihrung einer Jagd« gruppe betraut. errang er In den barten Kampfen am Kuban-Briickenkopf fiir sein Geschwader den 5000. Laftsieg. Ende August 1943 erreichte Major Rail ale dritter deutscher Jagdflieger die grandiost Zabl von 200 Luftsiegen Trotz der lang annaitendeH Schlechtwetterperiode in den Herbstmonaten erhohte sich die 2^hl seiner abgeschossenen Gegner. die am letzten Sonntag 250 erreichte.
Damit steht der 25lahrige Major Rail mit Hanpt-mann Nowotny an der Spitze der erfolgreichstea deutschen Jagdfliegei. Er erbielt das Ritterkreoz deK Eisernen Kreuzes am 4. September, da# Eichenlaub am 26. Oktober 1942 und die Scbwerter am 12. September 1943.
BaAe zur Erzeugungs- und Ernahrungslage
Berlin, 3. Dezember. Am Sonnwg, den 18, Now vember 1943, spradi der mit der Fuhrung del Geschafte des Reichsministers fur Ernahrung und Landwirtsdiaft und Reichsbauernfuhrer] beauf-tragte Oberbetehlsleiter Herbert Badie aui einef Landvolkkundgebung uber die Aulgabe der Ег4 zeugungs- und Ablieferungsschlacht im 5. Krieg«-iahr. Di* Rede, die er uber das Landvolk binaus an das gesamte deutsche Volk richtete, wurde ink AnsckluG an den 14 Uhr-Nadirichtendienst von alien deutschen Sendern ubertragen. Damit vor alien Dingen den Landvolkangehorigen die Mog-lichkeit gegeben w«r, diese fiir die Arbeit in dee konimenden Monaten riditungsweisenden AusfUhrungen zu horen, i$t uberall an den Dorfere von der Parte! nnd vom Reichsnlhrstand di# Moglichkeit /um Gemeinsamempfang gesdiaffeg worden,

s»ifa 4. — Nr. 96.	K A R A W A N K E N В O T K __Samstag, 4. Dezemher 1943.
Bazillen, die das Meer beieuchien /
Wir haben eine teste innere Bezlehung zum Meer bekommen. Die kUhnen Fahrten, die Kampfe unđ Siege der deutschen Seestrelt-krSfte auf und unter dem Wasser haben das Meer uns n&her gerlickt. Ehedem, vor die-Чет weltweiten Rlngen. dlesem gfSflt<?n Schicksalskampf aller Zelten, wuSten wir von den sleben Weltmeeren kaum noch das, was uns der — lelder — melst trockene Geo-graphieunterricht In der Schule Uber sle ver-mittelt und nahegebracht hatte. Heute dage-gen sind sle una ein festumrisserner Begrlff ^eworden.
Kin feurlger Strom wachst am dem Dunkcl ^ Mehr denn je Interessiert uns auch das Le-ben auf und in dem Meer. Dae Leben, das slch nicht nur im ewigen Sang der Wellen In brausenden, wUtenden Wlnden und haushoch 4ich tUimenden Wellen KuRert. Neln auch je-ne.s Leben das so voller Romantik und Frled-fertlgkelt '1st. Wle es In dleser VlelfSlltigkelt und diesem Reichtum an Wundern wohl nur daa Meer bietet.
Es 1st Immer schOn, das Meer, dem ein Gorch Fock mlt Lelb und Seele gehort, dem »ich die besten deutschen Jungen heut ver-schworen haben. Ob ein heulender Sturm schaumgekr6nte Wellen vor slch her peltscht, Ob elne Brandung bel regenschwerem Hlmmel monoton gegen den Strand schlligt, oder ob die »plegelglatten Wasser, vom Sonnenschein tlber-fiutet, golden erstrahlen — immer fesselt und bezaubert dae Meer. Aber den voUen Reichtum seiner Relze enthUllt es erst im Dunkel der Nacht, wenn die welte 'Wasserflache hlinkt, glUht und leuchtet. Ja, so 1st es — wle elne feurige Lohe wichst ein feurlger Strom aus dem Dunkel.
Wle IrrUchter in elnem Sumpf
Das Meerleuchten 1st die Sch6pfung von vie-len Organlsmen. Wle bei so manchen anderen Erschelnungen slnd auch hler BazUlen die trelbenden Krftfte. Man kennt Leuchtbaziilen In den verschledenen GewKssem. In der Nord-und Ostaee beisplelswelse sind einlge Leuchtbaziilen von auffallend groBer Leuchtkraft verbreltet. Am Intensivsten erstrahlen diese Bazillen bel elner Wassertemperatur von 5 bis 10 Grad Celsius. Im Indlschen Ozean wieder findet man elnen Leuchtbazlllus, der nur bel einer Temperatur von 20 bis 30 Grad ge-deiht. Offenbar . verlangen dlese Lebewesen dem Klima des Landes entsprechende hGhere Oder nledere Temperaturen, um lebensfahig zu sein.
Atlgemein strahlen diese Leuchtbaziilen ein blttu'ich-grtUies Llcht aus, aber auch alle anderen Farbenspiegelungen bis zum Orangerot «lnd nlcht selten. Die Bazillen Uberzlehen auch tote Seefische mit elner grauwelfien Masee, so dafl dlese Im Dunklen schlllern und schlm-mcrn. Dlese leuchtenden, auf den Wassem trelbenden toten Flache wirken von Feme ge-■chen wle Irrlichter In elnem Sumpf.
• ^Bcrlihrung lilBt die Fei№rwal7,e ergllihen
Aber nlcht nur jene Leuchtbaziilen, auch verschiedene Arten von wlnzlgen Muschelkreb-•en, dem bloBen Auge kaum sichtbar, bewir-ken da^ Leuchten des Meeres. Diese Krebs-cben fllmmern und glanzen vornehmlich In el-Mem wundervollen Srharagdgrlln oder Lasur-blau. Schwlmmen die MUachelkrebse nahe dem Strande, so 1st das von ihnen ausgestrahlte Licht mnnchmal ausreichend, um Geschrlebe-nes lesen zu кбппеп. Seltsam bel diesen klei-nen Lebewesen 1st die Tataache, daB nlcht Ihr Кбгрег, wle man lelcht geneigt lat anzuneh-men, mlt elner phosphoreszlerenden Masse Uberzogen 1st, sondern sle schelden aus dem Schwanze elne leuchtende FlUsslgkelt aus, die d.i4 Meer zum GiUhen brlngt.
Wunder Im Dunkel der Nacht
Neben diesen Kiclnwesen tragen noch elne Relhe grOQerer Organlsmen zur Illumlnierung des Meeres bel. Zu dleser Gattung zKhlen vor allem die durchsichtigen Salpen oder Walzen-scheiden. Dlese . Lsbeweeen findet man haupt-sfichlich in den warm en Meeren; melst schwlmmen ale In zusammenhKngenden Kolo-nlen, brennende Wasserwogen vort&uschend. Am verbreitesten ist hler die Feuerwalze, ein Meeresbewohner von etwa 30 Zentimetern Lange, der slch aus einer Relhe von Einzel-tleren zusammensetzt. Der Mund der Tlere 1st nach Innen gekehrt wfthrend dicke Hlnter-leiber der elnzelnen Tlere elne walzenfCrmige Rohre bilden. Seltsam wie dleser ganze Tier-stock 1st auch die Art der Fortbewegung. Da#
Wasser wlrd in die Roiire hineingesogen unci wieder aus ihr herausgepreSt, und durch dieses »Ruder* bewegt slch der Tierstock fort.
Was brlngt nun diesen Tierstoclc zum Leuchten? Die Feuerwalze besitzt auf der Oberfiache vleie winzlge rundliche Fieckchen, von denen je zwei dicht zusamraenstehen — dies slnd die Leuchtorgane. Wenn die Walze bertihrt wird, fangen die Flecken der BerUh-rungsstelle an zu glimmen, und allmahiich gliiht die ganze Oberselte der Walze. Das an-fjingllch nur schwache Leuchten nimmt schneil an 8t&rke zu, 1st erst von blftullch-grtlner FKrbung und glftnzt schlleBlich In blendender Welfle.
Es 1st ein Erlebnls seltener Art, dieses Meerleuchten, elne Erinnerung, die man bis in sein hohes Alter nlcht verglRt. Jeder, der es einmal gesehen, wird das bestatigen.
G
Doimerbuchse und ffinteilader /
Wenn man einmal die sogenannten Donner-bUchsen des 14. Jahrhunderts mlt unseren modernen Handfeuerwaffen verglelcht, so 1st zwlschen der Waffe von elnst und der von jetzt kelne groSe Ahnllchkelt festzustellen. Und doch slnd unsere heutlgen handllchen Qewehre und Pistolen In steter Fortentwlcklung aue diesen unf6rmlgen SchleSungetUmen frllhe-rer Jahrhunderte entstanden. Wle slch dlese Entwicklung im elnzelnen vollzogen hat, lehrt ein BHck In die Geechlchte des deutschen Qewehre.
Die ersten Handfeuerwaffen sind die sogenannten Faust- oder Handrohre, die slch be-relts Im Jahre 1364 nachwelsen lassen. Die Kugel wurde in ein lange* Rohr gesohoben und vermlttels Pulver, ZUndloch und Lunte abge-feuert. Ein etwas umstftndllches Vcrfahren! Das Zutrauen zu dleser Waffe mcheint daher damals auch nlcht allzu groB geweaen zu sein, denn oftmals sind die Rohre »sicherheitshal-ber« auch noch mlt elner Streltaxt versehen. Aus diesen Handrohren entwickelten slch zu Beginn des 15. Jahrhunderts die Donner-bUchsen. Die elnzelne Waffe wog 30 bis 60 Pfund und schoB 30 bis 100 g schwere Blel-kugeln. Auch hler muBte zunftchst noch das Pulver, das auf einer Pfanne oben oder selt-wUrts des Laufes angebracht war, mit elner Lunte selbst angezUndet werden. Demgegen-Uber bedeutete das um 1450 aufkommende LuntenschloQ elne wesentllche Verbesserung hinsichtllch Zlelslcherhelt und Feuergeschwln-dlgkelt. Jetzt flel nftmlich dae mUhsame Ent-zilnden des Pulvers mlt der Lunte fort dafUr wurde ein StUckchen Feuerschwamm an elnen Hahn geklemmt, der mlt der Hand, spa-ter mittels eines Abzugee auf die Ziindpfanne gcsphlagen wurde. Der so fntstandene Funke brachte dann das Pulver zur EntzUndung. Noch besser funktloni^rte das um 1515 einge-fUhrte RadsthloB, bel dem der ZUndungsfunke durch Relbung eines Rades an elnem Stuck Schwefelkles oder Feuersteln erzeugt wurde.
Die so konstrulerte Handfeuerwaffe wurde Im Jehre 1520 a Is sogenannte Muškete im spanischen Heer eingefUhrt, Sle wog 15 bis 20 Pfunrf und »choB, auf elne Gabel aufgentUtzt, etwa 60 g schwere Kugeln. Einen weiteren Fortschritt bedeutete das um 1630 erfundene Schnapphahn- oder FeuersteinschloB. Wfth-rend bisher das Pulver off en auf der Pfanne gelegen hatte — das SchleBen also wesentllch von der Wltterung abhiingig war —, ruhte es nun beim FeuersteinschloB In elner geschlos-senen Pfanne, die durch den Abzug eines Hahnes selbsttatlg aufklappte und elnen Fun-ken in die Pfanne gelangen lleB.
Bis ins 19. Jahrhundert hlneln blieb das Ge-wehr in dleser Form die Infanteriewaffe aller Heere. Erst im Jahre 1820 brachte das Per-kusslonsschloB insofern elne Fortentwicklung, ale jetzt in die Pulverkammer des Laufes ein hohler Kegel elngeschraubt und darauf ein
Aus der Geschichte des deutschen Gewehrs
ZUndhlitchen aufgesetzt wurde. Durch den Schlag des Hahnes entzUndete sich der ZUnd-satz und damlt das Pulver im Lauf.
Elne entscheldende Umgestaltung des deutschen Gewehres ist dem Schlossermeister N1-kolaus D r e y s e aus SOmmerda zuzuschrpiben. Bel seinem neuen SchraubenfederschloB mit Vorwtlrtsspannung trieb elne Schraubfeder den In der Kammer lagernden Schlagbolzen mit ZUndnadel na-h vorne, wobei diese elne in der MItte der Pat rone lagemde ZUndkapsel aufstach und entzUndete. Sein ZUndnadelge-wehr, erstmallg als Hlnterlader kon-strulert, wurde Im Jnhre 1841 helm preu-Glsohen Heer eIngefUhrt und wirkte in den nachfolgenden Kriegen fast schlachtentschei-dend.
Aber wenlge Jahrzehnte sp&ter war das alte Dreyse-Modell berelts wieder von einer Neu-konstruktlon Ubertroffen. Die GebrUder Mauser. BUchsenmacher In Oberndorf, hat-ten ein Gewehr ausgearbeltet. das alle Vor-zUge der damals bekanntcn Handfeuerwaffen In slch vereinlgte, deren Fehler aber ausschloB. Dieses Modeli wurde Im Jahre 1867 dem preu-Blschen Kriegsminlsterium vorgelegt, aber erst im Jahre 1871 endgUItig angenommen. Das Mausergewehr von damals .hatte den Vortell elner verblUffend einfachen Bediemmg und brachte es auf 22 SchuB In der Minute. Bis zu 1800 Schrltt Entfernung schoB es ge-nau. Diese Leistung war fUr die damallgen Begrlffe ungeheuerllch und wurde nlcht we-nig angestaunt.
Der gewaltige Vorsprung, den die deutschen Waffenkonstrukteure also schon damals der auBlSndischen Konkurrenz gegenUber besaBen, 1st seltdem nlcht klelner geworden. Die Ober-legenheit der modernen deutschen Waffen er-welst slch tSglich aufs neue. Unsere Konstruk-teure und Arbeiter sind Tag und Nacht am Werk, um unseren Soldaten die beaten Waffen der Welt in die Hand zu geben.
Wuliten Sie schon...
... daB die Blldutig eines Schwerpunktes Im Gefecht zuerst Epamlmondas mit seiner schle-fen Schlachtordnung bel Leuktra 371 v. Ztw. lehrte ?
...daB das Uran der schwerste der 92 Ele-mentarstoffe 1st, aus denen eich die Erde und das Weltall aufbauen?
... daB Uber die Herkunft des Blumenkohls noch vOlllges Dunkel herrscht? Er soil angeb-llch von der Insel Zypem stammen und Uber Itallen nach Deutachland gekommen sein.
... daB das EdelwelB, naturwlssenschaftllch betrachtet, gar kelne Blume 1st? Sein welBer Stern besteht aus gewohnllchen Laubbiattern mit elnem dlchten Fllz von Haaren, die nur die Trockenhelt sllbern erschelnen laBt.
o n T \ \ li - A n e L l il < () I e 11
£i¥^(iltl non diKjamt SUauI^
Vom dcutscher Art und Kunst
Das an geschlchtlichen Erinnerungen und altertOmllchen Bauwerken relche StraBburg abte auf den lor alles Schone empfSnglichen jungen Goethe elnen groBen Zauber aus. Be-Bonders bewunderte er das herrllche Monster. Einstmals stand der Student in Bewun-derung auf der Selte des groBen Portals, als ein Karrenschieber, elnen schrillen Gassen-hauer pfeifend, hart an ihm vorUber fuhr.
Goethe drehte slch zUrnend um, strich dem verblufften jungen Kerl elne schallende Ohr-feige mit den Worten: „Willst Du wohl stau-nen, Flegeir und wles mlt der Hand zum Mtinster empor.
Goethe und Sesenheim
Ein ifoetheforscher besuchte elnst Sesenheim, den On, wo der Dichter salnen Ju-gendroman mlt der anmuligen Pfarrerstoch-ter Frlederike Brlon erlebt hatte. Er fand unter den Einwohnern tatsdchllch elne alte Frau, welche die Freundin Goethes noch ge-kannt hatte und sich der berOhmten Uebes-geschlchle erinnerte.
„Ja", sagte die Alte, „er war ein hUbscher junger Mann, der Herr Goethe, und wir alle hatten geglaubt, er werde die Frlederike hel-raten. Aber auf einmal war er fort, und dann hat man nie wieder etwas von ihm gehCrt.'
Die Lustigen von Weimar
Als Karl August und Goethe noch so recht die Lustigen von Weimar waren, kamen sie spatabends einmal in elne Bauernschenke. Sie bestellten ein Glas Milch und wShrend die BSuerin in den Keller glng, um sie .zu holen, praktizlerten sie den fatten Kater Ins ButterfaB und verschwanden.
Nach elniger Zelt lieBen sich die beiden Herren Im Jagdrock wieder bel der Wlrtln sehen und Karl August drOckte ihr elnen Du-Icaten in die Hand:
„Sie weifl doch! Fur unsern Streich damals mlt dem Kater Sle soil keinen Schaden an uns habenl"
„Hatt' ich auch so nicht', versetzte di* BAuerin mlt verschmitzter Vertraulichkeit den schSnen Herren: „Wlssen, die Butter hab' ich an den Hof nach Weimar getragen, da freten sle alles I"
Dichter begrURen slch
Einer der begelstertsten, aber wunderlich-sten Verehrer Goethes war der Schriftlelter der „Spenerschen Zeitung" Gottlob Wllhelm Burmann.
Wahrend seines Aufenthaltes im Frtihjahr 1778 in Berlin suchte Goethe den Schnur-ranten und Musikanten in seiner Redaktiont-stube auf.
Burmann fragte den Elntretenden, was ihn heridhre und wie er helBe.
„Goethe."
Wie von elner Tarantel gestochen, schoB Burmann von selnem Stuhl auf, wari sich zu Goethes FUBen und wftlzt* sich auf dem FuB-boden herum wie ein Kind.
„Um Gottes wllleni Was 1st IhnenГ rlef der vor solchem GefOhlsausbruch zu Tode er-schrockene Goethe.
„Ach, die Freude, die Freude, daB Sie mich besucheni Nicht besser kann ich sie aus-driicken", stammelte der Begluckte.
„Nun, wenn's das 1st, dann will ich mich zu Ihnen werfen", rief Goethe, und sie wSlz-ten sich mitsammen auf dem FuBboden •herum.	*
Japonische Fabeln und Marchen
XntrclAt dem GlUck nie sein GeheimnisI
Elne junge Frau, die in einer abgelegenen Gegend lebte, klagte eines Abends dem Mond ihr Leid. „W&re ich doch nlcht Immer alleinl* jammerte sie. „Wer sich auch zu mir finden solite, er wSre mlr wlllkommenr In der nSchsten Nacht fand sich ein schdner, stattlicher Mann bei ihr ein und blieb bis zum Morgen, um dann am Abend beim Auf-leuchten der Sterne seinen Besuch zu wie-derholen, So vergingen Wochen, Monate. Die bisher elnsam Dahinlebende war glUcklich. Aber schlleBlich wollte sie wlssen, wer der Fremde war und wo er wohnte. Als dies der Gast verschwieg, heftete sie ihm eines Nachts einen langen Faden an sein Gewand. Nun brauche ich nur, sagte sie zu sich, nach Morgengrauen der Spur des Games nach-zugeheni Ach, hatte sie slch nicht dleser List bedient, sie ware welter zufrieden ge-wesen und nicht aus alien Himmeln gerissen wordeni Der Faden hing an elner Vogel-scheuche, die auf dem Felde standi
Doch das kOmmeite sie wenlg. Man konnte ]a nachhelfeni So zwingte sle ihn In die Ofinung und schlUpite dann selbst, laut miauend, nach. Aber diesmal fuhren die Mftuse nicht entsetzt auf. „Da ist wieder die Alte von gesterni' riefen si* einander zu, stUrzten sich in Scharen auf sie und bissen sie, die sich bei der Enge nicht wehren konnte, tot.
Ei!t mit Wellel
Es waren einmal zwei FUchse, die in aller-lei Zauberkiinsten bewandert waren. Um reich zu werden, lieB das eine Tier seinen Schwanz Uber das Meer hinweg bis zu einer Stadt wachsen, deren Fttrst der mdchtigste und prunkvollste Herrscher war. Der Ge-bieter hieit den Schwanz fUr eine gfittliche, vom Hlmmel gefallene Stange und gab Be-fehl, einen groRen Teil seiner kostbaren Ge-
wander Uber den Balken zum LUften auizu-hangen, denn nur dieses Holz schien ihm wUrdig, das zu tragen, mit dem er sich selbst schmUckte. Als nun die Kleider auf der ver-meintlichen Stange lagen, zog der schlaue Fuchs ganz langsam den Schwanz zurUck, und kam dadurch in den Besitz der Gewan-der. Wie der andere Vierbeiner den Wohl-stand seines Kameraden sah, folgte er dem Beispiel. Der FUrst, der wiederum der Tau-schung zum Opfer flel, befahl von neuem, Ge-wflnder aus den Truhen herbeizuschaffen und aufzuhangen. Aber in seiner Sucht, so rasch wie mdglich reich zu werden, zog das ungesttime Tier den Schwanz zu schneil zurUck, so dafi der Herrscher, der sah, wie sich die angebliche Stange bewegte, seinen Dienern die Anweisung gab, sie mit elnem Schwert zu durchschlagen. So rettete er diesmal die Kleider, wahrend der Fuchs, der die H&lfte seines Schwanzes einbUBte, ein Opfer seiner Raffgier wurde.
Fedem im Winde /
Skizn von Jo Hanns Rdslu
Wai Alnmal gellngt, dai gelingt nicht immtr wl*d«rl
Elne Frau kochte in ihrer Kttche Reisku-chen. Hterbei fial ihr unverseheni einer auf de- Boden und roilte in ein Mauseloch. Um den AusreiDer zurOckzuholen, kroch sie nach. Da sah šle, daB slch die Nager im Laufe der Zelt viele SchStie angesammelt hatten. Um sie an sich zu relBen, ahmte sle das Mlauen einer Katze nach, worauf die M&use erschreckt nach alien Richtungen aus-einanderllefen. Rasch raffte sie zusammen, was Ihre Hftnde fassen konnlen. Aber sie maBte trotzdem viel zurOcklassen, denn die Oberraschten merkfen alsbald den Betruq und fanden slch wieder ein. Um sich auch in den Besitz der Ubrlgen Lagervorrftte %u setzen, ЧеВ die Frau am n*ehslen Tacj ab-sichtlich elnen Relskuchen zur Erde fallen. Lelder qlitt er diesmal nlcht in dai Loch.
Gegen die Boshelt des Herzens steht die GUte machtlos. Der gute Wllle eines Nach-barn kann kelne Brticken zum Nachbarn schlagen, wenn die BrUcke jenseits im Morast der Niedertracht versinkt. So erglng es auch dem alten Biedermtiller, der einen neuen Nachbarn bekommen hatte und der ohne leden AnlaB Biedermiiller in der Obel-sten Welse verleumdete und GerUchte tiber ihn ausstreute, denen zufolge Biedermiiller dreimal gekreuzlgt und viermal ger&dert gehArte, die aber |eder wahren Grundlage entbehrten.
BiedermOller, ein Freund des Frledens und der Eintracht, versuchte zun&chst durch Still schwelgen, sp&ter durch eine offene Aus sprache, diese elnseltlge Feindschaft zu ent-waffnen. Es gelang ihm nlcht. Und als sein Naehbar eines Tages wieder verbreltele BiedermOller hStte dies getan und jenes ge tuBart, blieb dam Verlaumdaten keln* an-
dere Wahl, als die Hllfe des Gerlchtes anzu-rufen. Jetzt endllch, in die Enge getrieben, bekannte der Verleumder sein Unrecht. Die offene TUr des 3ef&ngnlsses schien ihm zu nahe, als daB er nlcht lieber zu Bitten und Betteln seine Zuflucht genommen hStte. „Ich werde es bestimmt nicht wieder tun", versprach er, „ich nehme alles zurOck, was ich Uber Sie erzfihlt habel*
BiedermOller sah den anderen ernst an.
Ich habe keinen Grund, meinen Nachbarn in ein UnglOck zu stOrzen, jedoch verlangt fede b5se Tat Ihre SOhne."
„Ich bin gern zu allem bereit.'
BiedermOller erhob slch, glng in den Stall und kam mit elnem geschlachteten Hahn zuriick. Er Oberrelchte ihn dem Nachbarn.
„Tragt diesen Hahn in euer Haus, das hun dert Schritte von dem meinen steht", befahl er, ,,dann kommt lanqsam wieder zu rOck und rupft den Hahn unterwegs, elne
Feder nach rechts und elne nach links wer-fend. Dies ist der erste Teil eurer SOhne.* Der Naehbar tat, wle ihm gehelBen. Und als er wieder vor BiedermOller stand und Ihm den gerupften Hahn Uberrelchte, fragte er: „Und der zweite Tell melner BuBe?" BiedermOller antwortete:
„Geht jetzt wieder den Weg In euer Haus zurOck und sammelt alle Federn wieder ein."
Der Naehbar stammelte verwirrt: „Ich kann doch die Federn unmdgllch wieder sammeln! Ich streute sle wahllos aus, warf elne hlerhin, elne dorthin, Inzwischen hat der Wind sle Išngst in alle Hlmmels-rlchtungen getragen. Wle kftnnte Ich sle alle wieder elnfangen?"
BiedermOller nickte emst;
„Dies wollte Ich nur hdreni Genau so 1st es mlt der Obi em Nachrede und den Ver-leumdungen. Einmal ausgestreut, laufen sla durch alle Winde. wir wlssen nicht, wohin. Wle kann man sle also elnfach wieder zu-rOcknehmen?"
Reklame in Amerika
Der Amerikaner John W. Donaldson schreibt in elnem Fachwerk Uber" Propaganda. daB die Vereinigten Staaten den Ruhm fOr sich in Anspruch nehmen kdnnen, die moderne Reklame erfunden zu haben. — Als Musterbeispial „moderner" Reklame made In USA. kann folgender Werbetext elner nordamerlkanlschen Zeitschrlft dienen: „Wenn Sle oft Kopfschmerzen haben, stark husten, haufig ohnmdchtlg werden, so slnd dies Erschelnungen, welche Sie nachdenklich stimmen mOssen Sie sind dann wohl schwer krank und werden nlcht mehr allzulange leben I Da empfehlen wir Ihnen, unverzUg-lich unsere Interessante Wochenschrlft zu bestellen. Uber jeden Jahresbezieher ver-effentlichen wir nach selnem Ableben einen garantiert rOhrenden Nachrufl"
Sobota, 4. decembra 1913.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — StP'-. Sfl.
Mladina je pozvana I; lekmoianjn
Otvoritveni, apel vojn. poklicnega tekmovanja za Kreis RadmannsdoM v ABllngu
AUlinSka tvorna mladina je pred nekaj dnevi nastopila s svojimi BetriebsfUhrerji, Be-tTlobsobmUnnerjl In Ausbildungslelterji pri otvoritvenem apelu vojnega poklicnega tekmovanja za Kreis Radmannsdorf. Krclsobmann DAF Rlnk je v svojih izvajanjih pozval tvorno mladino naj se polnoštevilno udeleži vojnega poklicnega tekmovanja 1. 1943 44. Usmeritev naraščaja je stvar BetriebsfUhrerjev. Zato se morajo v večji meri zanimati za to, da njihovi vajenci dokažejo doslej pridobljena znanja pri vojnem poklicnem tekmovanju.
BannfUhrer der Hitler Jugend, Obergefolg-schaftsflihrer Radler, se je v velikih potezah dotaknil socialnega podviga tvorne mladine v Nemčiji, ki jo vodi, Adolf Hitler, in pozval
Prtljaga za zakloni&čc: Topla oblačila, odeja, brisače in posoda s pitno vodo, važni dokumenti, karte za živila in oblačilo, jedilni pribor, denarne vsote, hranilne knjižice in slično vsemite s seboj v zaklonišče. Vse te reči naj bodo v stanovanju shranjene tako, da so vedno pri roki. (Spravite v kovčege, škatle.)
tvorno mladino' Gorenjske, naj se s svojo udeležbo in s svojo posebno storitvijo Izkaže vredno zaupanja. Nato je po nalogu Kreisleiterja otvoril vojno poklicno tekmovanje v radmanns-dorfskem Kreisu.
Der Kreisbeauftragte fUr den Kriegsberufs-wettkampf Pg. Strohbaoh se je zahvalil govorniku in zaključil apel s počastitvijo Ftihrerja.
Tudi v Neumarktlu se je vrSil apel za državno poklicno tekmovanje. Pred številnimi mladeniči in dekleti ter pred BfetriebsfUhrerjl Iz Neumarktla sta govorila Kreisobmann der DAF in BannfUhrer der Hitler Jugend o pomenu vojnega poklicnega tekmovanja 1943,44 za gorenjsko tvorno mladino.
Učni tečal Kreisa v Waldu
v zadnjih dneh se je v Waldu vršil učni tečaj za vzgojitelje in vzgojiteljice radmanns-dorfskcga Kreisa. Šolski poverjenik Jero-1 i t s C h je pozdravil tovariša Sttlcklerja in K e n d o in v wolfsberSkem Krelsu službujočega Schulrata K o j n 1 g a. Pg. StUckIer je potem govoril o snovi »Svetovno nazorno obll-kovflinje zemljeznanstvat. V središču »toji nemški narod. Organsko zemljeznanstvo, uva-ževanje naroda, vodstvo in prostor s poudarkom bistvenih znakov pokrajine so merodajne za praktičen pouk. Nemške obmejne krajine se morajo obravnavati raz vidika boja narodnosti. Tovariš H o f e Г je obravnaval sodobna vprašanja, tovariš Pleikner je vodil zabavno pevsko uro. Zvečer je bila v prijetnem sestanku priložnost za Izmenjarvo misli. DrugI dan je govoril tovariš Kenda o »življenju primernem pouku jezika«. Kakor vedno, je znal tudi tukaj navdušiti svoje poslušalce. Tovarl-Slcl Fuhrmann in Amberger sta obravnavali gospodinjski pouk za dekleta in nporabo filma v šolah, šolski poverjenik je opozarjal, kako me obravnavajo tekoča šolska vprašanja. Zadovoljni s potekom zasedanja, so vzgojitelji In vzgojiteljice zapustili Wald.
hail lialnbuig
KraJnburg. (Predavanje.) V preteklem tednu je imel profesor Kenda zelo poučno In zanimivo predavanje pred Zeli- In Blockfrauen Iz Kralnburga. Govoril jim je o sedanjih raz-
merah na Gorenjskem In v svojih nadaljnjih izvajanjih opisal nevarnost boljševizma. Pozval je vse žene na Gorenjskem, naj s svojim vedenjem in s svojim prizadevanjem prispevajo k zatiranju te nevarnosti.
HOflaln. (Zborovanje članov.) V nedeljo (Jne 28. novembra je prišel kom. Kreislei-ter Pg. dr. P f 1 e g e r 1 v spremstvu Kreie-amtsleiterja Pg. dra. Koschlerja Iz Kralnburga v HOffleln in govoril v nabito polni gledališki dvorani strankinega doma prebivalstvu o sedanjem položaju in zlasti o posebnih prilikah na Gorenjskem. Poslušalci so sledili n,lp<rovlm izvajanjem z nedeljeno pazljivostjo.
^Wforini tfotoievalet
l^p uspeh aOlinških igralcev namiznega tenisa v MUnchnu
Malo mestece ABling konkurira v namiznem tenisu z vsemi mesti In velemesti v državi. Svojim številnim sijajnim us^pehom so pridružili ABllngerjl zopet lep uspeh nad milijonskim mestom MUnchnom. Po dvodnevnih trdih borbah so v MUnchnu nepoznani Gorenjci presenetljivo zmagali nad starimi, ru-tiranlml Igralci Iz MUnchna. Dr. Roslnus In Dr. Hopplchler, ki sta zastopala mesto Mlin-Chen, štejeta med elito staronemških igralcev
in sta že uspešno nastopala na mnogih Internacionalnih Ш svetovnih prvenstvih. ABling pa sta »ustopala topnlčar Knifltz In Strumbl. Doktorsko moštvo iz MUnchna je prvi dan boja prišlo v vodstvo 3:2, pa so AiJlingerji naslednji dan z zmago 4:1 postavili končno stanje 6:4 v svojo korist. AlJIinško moAtvo se je odlikovalo predvsem v Igrah dvojic, kjer je slavilo dve lepi 3:0 in 3:1 zmagi. Med drugim je Knifltz zmagal pad Dr. Hopplchlerjem in Strumbl nad Dr. Rosinusom.
v okvirnih borbah Je n natopilo II. moštvo AQIinga proti II. moštvu MUnchna. Domači v postavi; Ostermayer-Blachlan so aUlInSko moštvo v poeta vi: Pajrer-Strumbl II. odpravili e tesnim rezultatom 3:2.
Naši volakl pozdravljalo domovino
l7. Bele Ruilji" pošiljajo pozdrave sledeči gorenjski In Štajerski fantje; Paler Silvester. St. Georgen bel Kralnburg; Mlakar Johann, Laak; Ropaš Franz, Kreis M-ark; Gaberschek Franz, Ralnkowetz; Rohltsch-Sauerbrun; Grasser Augu.st. WOlland: Lowrenschak Josef, Cllll; Belschek Franz, Ankensteln.	,
Rodbinsko kroniho Iz Gorenjsko
Kralnburg. Rojstva; Wladlmlr Kotmchewer, Kralnburg; Johann Paulltsch, Kralnburg. Wart; Franz Suppan, Kralnburg-Grubendorf In Anton Leber, Kralnburg-Wart.
Kako smo iircžiiljali orožne va|c v ]uqoslaifi|i
Iz krogov naših bralcev smo prejeli sledeči dopis, ki ga tukaj priobčujemo:
Dve leti In pol Je že poteklo od časa, kar smo služIli Gorenjci in 6t»Jercl, bodisi kot rezervisti, ali aktivno v bivši jugoslovanski armadi. Kakšne ugodnosti smo imeli pri vojakih, oziroma so Imeli svojci doma, bo pač še vsa-kernu živo v spominu. Ker pa je nekaj ljudi padlo v »agonijo«, to je da jih je zapustil spomin, in uhajajo v gozdove, namesto da bi služili nemški armadi ali upravi, hočem v par vrsticah osvežiti križev pot naših fantov In mož na orožnih vajah Sirom takratne države.
Bilo jih je precej, ki so služIti po štiri, pet ali šest mesecev, in tudi še več, ne da bi dobili svojci kakšno podporo. Poročene brez Imetja, če so bile v milosti pri občinski upravi, eo sicer dobile na kmetih od vsakega otroka po tri Din na dan. žena po pet. V mestu otroci po pet, žena po osem Din na dan. Toda kaj je bilo to v primeri z izdatki, ki jih je imel mož pri vojakih, in žena z otroci doma, tega mislim da mi ni treba razlagati, saj so mnogi izkusili na lastni koži.
Leta 1&40. sem poleg drugih dobil poziv na 28 dnevno vežbo radnlčke čete, drugega planinskega polka na Sušaku. Odrinili smo v začetku meseca junija proti Zagrebu, in od tam čez Karlovec proti Sušaku. Na postaji fikr-Ijevo smo izstopili ter nadaljevali peš, s kov-čegl obloženi, dolgo pot 16 km, po kraškem svetu, do vasi Kamenjak. Izmučene in utrujene po naporni hoji "in vožnji, kjer smo blH natrpani kot slaniki v živinskih vagonih, so nes sprejele barake, ki so nam že od daleč kazale, da ne poznajo čistosti. Večerje ni bilo, no dosti tudi nismo spraševali za njo, saj se vendar počitek bolj prileže kot najboljša jedača. Star pregovor pravi: >Ne hvali dneva pred večerom«. Na ogradah ali »pričnah«,' kakor smo Imenovali prostor za prenočišče, je bilo nekaj slame, ali bolje rečeno sam drob, v katerem je bilo vse živo. Kakor hitro smo položili svojega rojstva kosti na ležišče, so nam napovedale l>olhe in uši glavni napad in nas pozivale na »Junački mejdan«. Po napornem dnevu Se nemima noč, in roke so Imele
zmlrom polno dela, da, komaj bi zadostovalo, da bi vsakemu zraslo 6e par rok, da bi obvladali položaj, v katerem smo bili. Ko eo ob desetih ugasnile brleče petrolejke, nas je presenetil fie zračni napad stenic, in hrabri borci smo radi premoči morali zapustiti svoje postojanke ter se umakniti na prosto, kjer je bila tako zvana »trpezarija« ali prostor, kjer se je obedovalo In večerjalo. Po klopeh In mizah smo 88 zleknili misleč, da bomo zaspali. Toda žival, ki se te prime, se je ne znebiš zlepa. In noč je minila, ne da bi zatlenlU trudne oči.
Ko je prišel zjutraj nadomestujočl komandir čete, smo stopili nekaj mož kot deputaclja k nJemu s prošnjo, naj nam preskrbi sveže slame za ležišča. Razkoračll se je mož rekoč: »E pa Sta ču vam Ja, nemam Je ja u žepu«. Razložili smo mu, da ne moremo spati, ker Imamo vse polno golazni. Usta so se mu razširila v Škodoželjen smeh In z močnim glasom je poudaril; »Momcl, slobodno jih bijte, Ja sam vam porok, da nlko neće biti kažnjen zbog toga«. Žalostna je bila ta tolažba, toda zadovoljiti smo se morali z njo ter itl lepo na delo, ki nam Je bilo ukazano, enim pletenje žične ovire, drugim zopet naprava bunkarjev itd. Skupina, ki Je šla na aerodrom ,Je bila vredna pomilovanja. V hudi sončni pripeki so morali nositi po celo uro daleč po 60 kg cementa In to dvakrat dopoldne In dvakrat popoldne. Obleko smo dobili različno, nekaj od pešadlje. od topništva In še od planincev; sUčlla ja samo v tem, da Je bila raztrgana vsa ušiva. Da Je temu aH onemu gledal palec Iz črevlja, nI bilo pač nič novega. Hrana zadnje vrste, z Izjemo kruha, ki je bil resnici na ljubo povedano prav dober In se zaradi nJega nI mogel nikdo pritoževati. Toda nepotrebno šikaniranje od strani vodstva, da je za Svabe še preveč dobro, krvavi žulji na nogah, noči brez spanja, vse to Je vplivalo na nas, da nismo bili nič kaj vneti borci za jugoslovanske Ideale. Bila Je takrat vendar *e doba miru. In nobena dobro
organizirana vojska takrat ni bila prisiljena, da bi zasteničend ali ušiva hodila okrog.
Zamudniki, ki niso o pravem času dobili poziva, ali pa denarni možje, ki se nikakor niso hoteli peljati z živinskimi vngonl, so prihajali vsaki dan. Slednji so so takoj po prihodu prikupili s kakšnimi dobrotami ali z dcnar,)cm četnemu naredniku, na kar jih je ta predstavil komandirju čete ki jih je peljal v gosUln?, ki jo je Imel neki Hlača, ali pa uaprcj na Su-šak, kjer so prekrokali noč. Drugi ali tretji dan so pa bili odpuščeni domov. V voja ki knjižici, ki 80 mu je poslali po preteku roka domov, pa je stalo, da je opravil 28 ali tudi 56 dnevno vežbo. Goljufija, kamor si pogledal.
Pri teoriji, ki je bila ob nedeljah, so nas navduševali za sveto jugoslovansko stvar, kjer nam je službujoči častnik kaj rad pokazal na nižje ležeče morje s pripombo; »Momcl, vidita naše lepo more?« »Vidimo;« smo dejali. »Hočete, da ga čuvate?« Molk. Nikdo se nI oglasil. Seveda k molku so nas pač vzpodbujale male živallce, ki eo nas vztrajno ščegetale. Ker nI bilo glasu Iz naših ust ,nam je položil sledeče besede na srce. »Momcl, šta je bolje; ju-načko umreti, 111 robovati? Budite hrabri kao su Francuzi, 1 kao se Francuzl bore za svoju državu, onako možete I vi da puščate svu' svoju snegu za našoga dlčnoga kralja Petra II. 1 za našu llepu dragu otaCblnu«.
Kot bob ob steno so se nas prijemale besede, ki jih je častnik živo naročal nam »Rejcem malih živali«. 14 dni pozneje je bila Francijo v razsulu, ml-pa smo dobili podaljšanje še za 28 dni. Iz Kamenjaka so nas prestavili še 9 km naprej v planinski kraj »Kripanj«, kjer je bilo po mnenju višjih treba napraviti še nekaj bunkarjev. Stroje, ki so se rabili za mletje kamenja In za napravo betona, smo vozili Iz hilba v hrib, kjer smo jih pač potrebovali brez živalske pomoči, da nam je pot curkoma lil z čela. Večkrat nas je razgrete dobila ploha, ki je v tistih krajih običajna. In posledica je bila da Jih je lepo število zmarodlralo. Mladi zdravnik, po činu »kaplar« rodom Hrvat, ,le Imel precej posla a svojimi pacienti«. Komandantu terena, aktlvAemu poročniku, s priimkom 21glč, pa to nikakor ni Slo v glavo, da maroderjl ne bi morali delati. Zato je nekega Jutra sklical zbor vseh bolehavlh ter jih uvrstil med zdrave. Med njimi je bila tudi moja malenkost. Zdravnik, dobra duša, se Je sicer potegnil za nas reveže, toda okrutni trinog ga je zavrnil; »Autl, kaplare, kad te nit ta ne pitam«. Seveda je bila pri vsaki besedi tudi običajna psovka, ki ne spada v tisk. Zadnji teden je prišla tudi partija z aerodroma, od nošenja cementa s krvavečimi hrbti, Izniozganl-mi obrazi, sposobni za bolniško posteljo, ne pa za na delo. PrlmariJ, tako smo namreč krstili komandanta terena, pa ni Imel srca ne za enega ne za drugega teh revežev, ki so hodili na bolniško preiskavo, on je pregledoval bolnike, ki so bill po njegovem mnenju vsi sposobni za delo, zdravnik pa je moral hoditi za njim kot njegov sluga. Dan pred odhodom domov pa nam je pel slavospeve, da smo storili veliko dobrega za domovino in narod. In da nam sedaj pač veliko laže In brez skrbi spijo svojci doma. Navduševal nas je tudi k hrabrosti napram sovražniku, in da ne bomo tak« šne »kukavice« (strahopetci) kot so Francozi. Ml pa smo stali kot kupček nesreče z boleha-vlml udi, ter e trdnim sklepom, da bomo res junaki kot 80 bili bivši vojaki avstrijskega 17. In 87. pešpolka, toda ne za Ideale jugoslovanskih tiranov, temveč za pošteno ureditev Evrope, pod vodstvom tistega, ki daje svojim vojakom pošteno oblačilo, snago In red, njihovim svojcem pa potrebno podporo. S to zavestjo smo se odpravili iz pekla teh valpetov domov. Na ta način In Se na več drugih je pač morala kapitulirati država, ki je bila gnila na vseh krajih. In za to gnilobo se nekateri Jočejo In jo kličejo nazaj v življenje. Zapomnijo pa sl naj, da Je Jugoslavija mrtva. Mrtvi pa ne vstajajo Iz grobov.
Gorenjec
Mlada ljubezen - prvi poljub
Spisal Paul Anton Keller
Takrat sem bil star deset ali dvanajst let, med šolskimi počitnicami je bilo.
Vedno sem že ljubil in zelo mnogo: prvi sneg v novembru, pomladanske lastovke, igro oblačkov, potočne Školjke in pravljične knjige. Toda to, kar se tako v človeškem smislu imenuje »ljubezen«, je stopilo ob koncu prvega desetlet-jaja v moje življenje,
tuje, neznano in z globoko silo, vso čudovito in strašno obenem. V šoli sem mnogokrat slišal, da sta mož in žena ustvarjena drug za drugega, toda v kakšnem smislu, mi ni postalo jasno in tako se je dogodilo, da je stala po zgodnji slutnji vzbujena, pračloveika vez kot neka močna in tajinstveno mikavna sila za lastnim bistvom, in izoblikovala namene od znotraj navzven.
»Počitnice«, to je zelo dragocen pojem za mladega moža, ki ne čuti v sebi nikake temeljite povezanosti s šolo. Te res nisem čutil in z vsem srcem sem užival čudovite dneve počitnic.
Ido sem poznal že dolgo časa, v zadnjih letih sva se dnevno srečala, kajti le nekaj ulic je ločilo stanovanji najinih staršev. Bila je nekoliko večja od mene, kar me je ujezilo; toda mrfnja je hitro minila, ko sem zvedel, da sem starejši. V tem sem jo iopet jaz prekašal.
Poletje nam je bilo naklonjeno, podarilo nam je sončne dneve, igrali smo se na ne-keip malem travniku mestnega nabrežja. Tu je naredila stara plemiška hiša, po tistem brezskrbnem načinu prejšnjih zgradb, prismojen skok iz vrste hiš in tako je nastal prijeten prostor; izrabili smo ga temeljito. Dolgočasna vsakdanjost se je lagodno pomikala mimo, nas pa ni motilo nič in nihče. Vsa ogromna je stala za nami hiša, kakor skrbna kokoš, baročne mreže so se šopirile pred okni in pod streho nad vhodom je visela tabla, že iz današnjih dni. Na tej je bilo naslikano ime nekega verskega društva, ki je v hiši obhajalo ure premišljevanja. »Harmonie«.
Točno se spominjam,
da se mi je, ko sem prvič zlogoval to besedo, v notranjosti takoj izoblikovala slika harmonike,
na katero je naš hišnik vsak večer tako mojstrsko igral, pri čemer je nategnil meh, potem klobaso stisnil in ves zatopljen prebiral bele gumbe.
Globlje se mi pa ta kraj ni vtisnil v spomin, kajti takrat so bile vse moje misli zaposlene s sladko zvenečim imenom.
»Ida«.
Ko sem se nekega jutra zbudil, eem začutil, da mi je prijetno, kadar mislim nft njo; v mislih sem se pričel temeljito baviti z njeno zunanjostjo. Da je bila bolj postavna kot ostale deklice, se ni dalo utajiti. Tudi je prišla večkrat obuta, dočim imo mi deč-
ki tekali bosi, kar pa je bilo zopet bolj pripravno za dviganje prahu. Vendar se mi je zazdelo potrebno, da jo v tem posnemam.
Nekega dne me je presenetil oče v veži naše hiše v trenutku, ko sem se hotel v prazničnih čevljih vtihotapiti navzgor. Bil je zelo suh, vroč dan, toda pri natančnejšem ogledu se je le videlo, da eo to nedeljski čevlji. Obul sem jih iz lastnega nagiba, pa tudi skrbno pazil na nje; da je bil prašen dan, tega vendar nisem jaz bil kriv. Da pđ sem tvegal poskus, potisniti čevelj skozi mrežo na kanalu, je bil kriv Kari Jellinek,
ki me je vzpodbujal pri reševanju tega vprašanja. Iz železnih palic sem čevelj tudi sijajno izvil, samo peta je obvisela in padla v kanal. Oče mi je dal kljub tem dobrim vzrokom v moje največje iznenade-nje zaušnico in me poslal v kuhinjo lupit krompir. To ponižanje sem pogumno prestal in se nisem jokal.
V naslednjih dneh ве je vzbudil polagoma v meni zmagovalen občutek.
Ida je dajala prednost mojemu tovarištvu, kar ni prikrivala.
Od same blaženosti eem zlepil papirnatega zmaja z velikanskim repom. Poletni veter je pihal. Ida je stala med otroci na trati,
&
Да. M
jaz pa sem tekal kot zmešan po cesti sem in tja. Moj ptič je lagodno jadral z širokimi perotmi, in kadar se je rep zvijal v lepih zaokroženih vijugah, so gledalci občudujoče vzklikali — ah! Cel6 starejši, mimoidoči so tiho obstali in sledili za trenutek s pogledom zmaju. Bilo je krasno, srce mi je bilo in moja čustva so se dvignila višje kot zmaj.
Ko sem ptiča pritegnil, je Ida videla, da blesti na njegovem hrbtu velik »I« lično izrezan iz lesketajočega papirja. Razumela je, medtem ko so ostali prav neumno zijali, je zardela od notranje radosti.
In nato je nenadoma skočila k meni, in mi nataknila na prst droben obroček, takšnega z barvastim steklom, kot jih trgovci radi poklanjajo otrokom svojih odjemalcev. Pretirano glasno in s krčevitim smehom je vzklikala, da je to plačilo za zmaja. Lica so ji potemnela od rdečice, slutil sem, da je vse to glasno dejanje in smeh le sramežljivost, ki se je prav tako vzbudila tudi v meni.
Ves zgubljen sem odtaval domov.
Nekaj silnega se je vzdramilo. v najini notranjosti, nekaj, kar sva čutila samo midva in sicer nihče.
Spal sem globoko in čudovito lahko. Ko sem se prebudil ml je bilo, kot da nosim težko skrivnost v sebi, in nisem vedel, je 11 bil to greh ali pa dobro delo.
Idft * Џ Џ
XDalj« grihodaji&^
Sfrnn В. — fttpv. 96.
KARAWANKFN ПОТЕ
vSohota, 4. decembra 1943.
^aiio se je ^oneaCa (^ugo&Cavtja
Spisal Danilu (mi egorlć	И) 1"4.Ч ov Wifh^lm liolclmnnn vena* in Leipzig 21
>Ree je«, Je odgovoril mlnlatrski predsednik. >Va..a naloga je pač samo, da informirate Berlin In poudarite, da naa je volja, skleniti obvezne dogovore, če bodo pri tem varovani naSl interesi. Potem naj Berlin sam odloči, koga bo povabil, da se z njim obvezno pogaja«.
Se kratek obisk pri zunanjem ministru Cln-car-Markoviću. Preko modrega dima svoje amerlkanske cigarete mi je ta rekel:
»Seveda bi jaz prav rad govoril s pl. Rib-bentropom, ki ga poznam Izza svoje službene dobe v Berlinu. Toda najprej bi moral poznati njegovo stall/.če, in koncem koncev psć ne morem povabiti samega sebe. Ce me povabi, bora prišel takoj«.
In tako sem sedel dva dni pozneje — bilo je to 23. novembra 1940. leta, en dan po mojem 31. rojstnem dnevu — Rlbbentropu nasproti ob kaminu njegove delovne sobe. Možat, duhovit obraz Reichsaussenminlstra je bil miren In jasen. Držeč konice prstov skupaj,, je sedel pokonci v svojem naslonjaču.
»Poslanik Schmidt mi je rekel, da bi radi govorili z menoj«, je začel pl. Ribbentrop. »Pripovedoval mi je nekaj o rečeh, ki ste mu jih eporočill«.
»Gospoda poslanika Schmidta sem bil prosil, naj mi izposluje, da bi me sprejeli, ker «em mnenja, da je sedaj prišel čas, da se pojasnijo in ustanovijo nemSko-jugoslovanski odnoSaji. Ministrski predsednik Cvetkovič mi je dal nalog, naj to tukaj sporočim«.
Pl. Ribbentrop je lahno pokimal. Njegove besede so bile јгвпо formulirane. Govoril je o želji Nemčije, da bi živela z Jugoslavijo v miru in prijateljstvu. Poudaril je da so Nemci v svetovni vojni spoznavali iii cenili Srbe kot hrabre nasprotnike, tllhrer sam se je trudil, da vzpostavi med Nemčijo in Jugoslavijo čim najboljše razmerje. Nemčija vendar nima nobenih teritorialnih zahtev do Jugoslavije, ampak samo željo, da bi bil na Jugovzhodu mir In pokoj in da se pod čim najbolj normalnimi razmerami odvija gospodarska izmenjava.
Reichsaussenminlster je pristavil, da ima on vtis, da v Jugoslaviji niso vsi krogi za politiko sporazuma z Nemčijo — politiko ki edino u-etreza jugoslovanskim Interesom.
»Lahko vam rečem s popolno gotovostjo«, eem odvrnil, »da želi jugoslovanska vlada, da ве čim najbolj ugodno razvijajo odnošaji z Nemčijo. Jugoslavija se ne mara podati v pu-stolovSMno Hoče tudi samo mir in sodelovanje a svojo veliko sosedo. Vemo pač, da Nemčija nima nobenih zahtev do nas, in mislim, da so pri nas že splošno spoznali, da Nemčija tudi ne podpira zahtev drugih proti Jugoslaviji. V nekaterih krogih je p3č drugačno razpoloženje proti Nemčiji. Nastalo pa ni Iz jugoslovanskega Interesa samega, ampak ker je vplivala Inozemska propaganda палјо«.
»Aha«, se je smehljal pl. Ribbentrop. »Znana britanska propaganda, neumno vpitje o strašnih načrtih nemškega vpada na vse strnni. Povem vam, da je to samo neumno vpitje, samo povzročanje panike. Končno vendar nimamo namena, da bi bili varuhi vsem najrazličnejšim narodom. Imamo v Nemčiji dovolj organizirati In delati«.
Pl. Ribbentrop je govoril s poudarkom. Videti je bilo, da je popolnoma prepričan o tem, kar je govoril. Naslonil se je nazaj, prekrižal roke in nadaljeval:
»Vojskujemo se sedaj proti Angliji. V voj-■kl, ki je nismo hoteli, ki so ham jo vsilili. Meni samemu je bil FUhrer poveril nalogo, naj vzpostavim z Anglijo mirno sodelovanje Trudili smo se na vse načine, dopovedati Angliji, da je tako sodelovanje tudi v njenem interesu. Toda London je hotel vojno. In sedaj ве vojskujemo do zadnje konsekvence. Kjerkoli
lahko zadenemo Anglijo, jo hočemo tudi zadeti. In ravno zato hočemo mir v Evropi in mir med evropejsklml narodi In tako tudi z Jugoslavijo«.
>TS politika je Jugoslaviji znana-t, sem rekel. »In če bomo mogli razčistiti z Nemčijo vse tiste točke, v katerih obstajajo na videz ali pa v resnici nejasnosti ,hočemo to na vsak na'ln storiti. Jugoslavija vendar nima nobene zahteve do svojih sosedov. Za Jugoslavijo je važno le eno: črta Donava—Morava—Vardar In njeno nadaljevanje do Soluna. 2e prej je Srbija stremela za tem, dobiti v svoje roke In izgraditi to gospodarsko in politično važno črto. Jugoslavija je to politiko nadaljevala In si v Solunu ustvarila prost pas v lukl.
Pl. Ribbentrop je odgovoril, da mu je ta okolnost znana. Le prevečkrat je moral dobiti vtis, da je politika Jugoslavije omahujoča, dostopna vplivom, Nemčija pa bi le pozdravila, če bi v Jugoslaviji v resnici prišla na vrh želia, da se razčisti politika države. Z jasno politiko, ki bi popolnola ustrezala interesom Jugoslavije, bi koristila le sama sebi. Ce najde Jugoslavija pot do Nemčije bi bila zavarovana proti vsem eventualnostim in bi lahko pričakovala velik razmah, če bi bil po končni zmagi vzpostavljen mir. H koncu je menil minister, da si lahko predstavlja, da bo Jugoslavija to priliko rada porabila za to, da doseže potem
tudi svoje opravičene zahteve glede Izhoda do Egejskega morja. Vsekakor ima on za to popolno razumevanje.
»Razpoloženje merodajnih v državi je danes takšnot, sem odgovoril, »da bi bila vsem zaželena pojasnitev politike, kakršna je vam v mislih. Tako kraljev namestnik kakor tudi vlada bi rada sedaj v smislu dolgoletne smeri jugoslovanske politike jasno sodelovala z Nemčijo. Da so nekateri krogi v državi proti temu, se ne more smatrati za merodajno. in glede solunskega vprašanja Jugoslavija ni mogla imeti nič proti temu, da se ta luka nahaja v grških rokah. Toda položaj se seveda takoj spremeni, Ce bi kdo drugi hotel seči po Solunu. Ce bi že Grčija zgubila Solun, bi bilo naravno, da dobi Jugoslavija to pristanišče, ki je za državo več ko življenjskovažno«.
Ribbentrop se je naslonil daleč nazaj. Njegove roke so ležale na držajih naslanjača. Njegov pogled je bil uprt vame.
»Nemčija In Os gradita sedaj novo Evropo. Države se morajo usmeriti glede te nove Evrope. Kar velja za vse, velja tudi za Jugoslavijo. In to bi rad pojasnil čira preje; kakšno stališče zavzame Jugoslavija v novi Evropi, In kako se hoče včlenltl v ta novi red naše celine?«
»Seveda nisem opravičen, da bi v tem smislu Izjavil kaj obveznega. Toda mislim, da bi bilo najbolje če bi govorili z jugoslovanskim zunanjim ministrom, ki bi mogel kot merodajnl vodja poslov jugoslovanskega zunanjega ministrstva te stvari z vami veliko teraeljitejSe razmotrivati in predvsem razpravljati s potrebnimi pooblastili«.
(^т (^rennpuntii dc& ^aqak
У žarišču dneva
Pot za merodajn« razgovore fe agla|ena
Ribbentrop je preudaril, da 11 je dozorel čas za to. Ce pa namerava Jugoslavija urediti mednarodni položaj države, bi rad sprejel gospoda Cincar-Markovića. Seveda pa to ne bi imelo nobenega smisla, Ce iz razgovora ne bi dozoreli nobeni rezultati. »Sicer pa, kakšna je stvar z jugoslovanskirni generali? Pravijo, da so generali zoper sporazum z Nemčijo«, je vprašal Ribbentrop.
Moral sem priznati, da goje nekateri vo-jaAkl krogi protInemSko razpoloženje. Toda hkrati sem moral popolnoma prepričano poudariti, da je bil večji del generalov, pravilno spoznavSi možnosti in stvarni položaj, za to, da se brezpogojno vzpostavijo najboljši odnošaji, da, cel6 zveza z Nemčijo.
Razgovor je trajal nad eno uro. Vtisi, ki sem jih odnesel s seboj, so bili globoki in trajni. Zlasti sta se me zelo dojmiia veliki, redki politični format in odkritost Reichsaussenmi-nistra in potem sigurnost, da je šla Nemčija nasproti Jugoslaviji v resnici le za najboljšimi nameni.
Prihodnji dan. sem še enkrat govoril s pl. Ribbentropom, zopet več kot eno uro. Medtem ko je bil prvi dan namenjen jugoslovanskemu vprašanju, mi je Ribbentrop pri drugem razgovoru razložil načela nemške svetovne politike.
Ob pričetku razgovora ml je sporočil, da se je odločil, razpravljati z Clncar-Markovičem o vprašanjih, ki sva se jih dotaknila prejšnji dan. Zato je naslovil na poslanika pl. Heerena brzojav, ki bo odposlan še isti večer. V brzo-javu je obvestil poslanika, da je na podlagi , razgovora z menoj dobil mnenje, da smatra Belgrad za zaželen razgovor o vprašanju nem-ško-jugoslovanskih odnošajev. Zato naj poslanik obišče Cincar-Markoviča In mu sporoči povabilo Reichsaussenminlstra.
Imel. sem redek občutek zadoščenja, ko se mi je to sporočilo. Misija s katero me je bila poverila vlada, je bila torej uspela, Clncar-Markovič se je torej mogel razgovarjati o teh rečeh. Prepričan sem bil, da se bo sedaj hitro domegel tako zelo zaželen in potreben sporazum.
In nato je govoril pl. Ribbentrop dalje. Dotaknil se je snovi evropejskega novega reda, ki bo dal naši celini mirno bodočnost v znamenju gospodarskega razmaha in zavarovanja harmoničnega sožitja narodov. Nato je minister začel govoriti o Angliji. Njegov glas je postal trd. Opazila se je moč in odločnost, ki se je skrivala za tem glasom.
Anglija-država, ki nima nobenega evropejskega čuta. Družba, velika kapitalistična (Jruž-ba, zainteresirana povsod na svetu, povezana po duhu trgovskega barantanja. Daleč proč od evropejskega mišljenja, država, ki prav za prav ne spada k Evropi.'
Jasno In logično je minister Izvajal posledice iz britanske politike: Anglija nima ničesar več iskati v Evropi. Ali mora po nadaljnjem razvoju evropske politike eama priti do tega spoznanja, ali pa jo ie treba nauMti tega spo-
v iVal-	O-HO.iO je O44IC jt-.U,
da se mora v Karntnu zatemnltl v tednu od 29, лп1*гт'т**'» 1	17 C
znanj;;. Svetovna trgovina, gcspo£;t\o nad potmi svetovnega prometa, nad svetovnimi trgi, to so cilji Anglije, nikdar pa ne urejena med sabo harmonično ubrana Evropa.
S tem je bilo zadeto jedro vsega velikega sodobnega zgodovinskega obračunavanja. Kako dobro sem mogel fazumetl Ribbentropova izvajanja, ko so vendar našemu prostoru tuji britanski interesi tako močno pestili mojo državo In hoteli Jugoslavijo nahujskati na vojno samo zaradi britanskega gospodstva. Jugoslavija ima svoje mesto v Evropi. Njena politika mora zato biti In ostati evropejska.
Kakor da bi čital moje misli, je začel pl. Ribbentrop govoriti o pomenu, ki bi ga Imela Jugoslavija v pomirjeni In zedlnjenl Evropi, če bi se odločila za to, delati evropsko politiko, torej politiko lastnih Interesov. Lnhko bi postala važen vezni člen med Zapadpm In Vzhodom, faktor reda In miru, evropske gospodarske izgradnje, bistven stavbni kamen evropskega poslopja.
(Dalje prihodnjič)
Weihna«htssonderzuteilung 1943.
i oscuiia Uodclitev za božič 1943.
Wie bereits verschiedentlich ervvahnt worden 1st, gestattet es die Versorgungslage, auch ia diesem Jahre wieder dem deutschen Volke zu Weihnachten neben den laufenden Lebensmit-telrationen eine Sonderzutellung zu gew&hren. Im Sinne dleser Bestimmung sind AuslKnđer, Živil- und Krlegsgefangene, Polen und Juden von dleser Welhnachtssonderzuteilung avsge< schlossen.
Im Ubrigen erhalten die Normalverbraucher und nichtlandwirtschaftlichen Selbstversorger (Gruppe B) ilber 18 Jahre 500 Gramm Weizen-mehl, 125 Gramm Butter. 250 Gramm Zucker, 125 Gramm Zuckerwaren oder nach ihrer Wahl 100 Gramm Zucker, 50 Gramm Bohnen-kaffee und 3,35 1 Spirituosen. Die landwirt-schaftllchen Selbstversorger (Gruppe A) Uber 18 Jahre erhalten im tlbrlgen dasselbe, nur keine Butter, Selbstbrenner von Trinkbrannt-wein und die zu ihrem Haushalt geh6rendea Personen erhalten auch die Zutellung von Spirituosen nlcht. Die Kinder und Jugendlichea von O bis 18 Jahren erhalten 500 Gramm Wel-zenmehl, 250 Gramm Zucker, 250 Gramm. Zuckerwaren oder nach Ihrer Wahl 200 Gramm Zucker und, mit Ausnahme der landwlrtschaft-lichen Selbstversorger (Gruppe A), atich 125 Gramm Butter.
Die Ausgabe dleser Welhnachtssonderzuteilung an die bezugsberechtigten Personen wird durch Weihnachtssonderkarten geregelt, wel-che zugleich mit den Lebensmlttelkarten fUr die 57. Zutellungsperiode ausgegeben werden. FUr die bezugberechtigten Personen, die in Gemeinschaftsverpflegung sInd, wird die Welhnachtssonderzuteilung durch ' Bezug-scheine geregelt. FUr die Wehrmacht, Schutz-gliederungen aulierhalb der Wehrmacht jund den Reichsarbeltsdlenst lat elne Sonderrege-lung getroffen worden.
Abgabe von Roggenbrot gegen Bedarfsnachweis filr Weilibrot
Oddiija rf.t-nega kruha iia nakaznice za beli knih
AnliiClidi dcr letiten Brotratlonserhohung ist insbesondere dei Weizenmehlanteil innerhalb der Gesamtbrotration wesentlidi erhoht worden bei gleidizeitiger Senkung des Roggenanteiles. Viele Verbraudier sind nun der Ansidit, dafi sic nur so vie) Roggenbrot kaufen konnen, als sie luf ihren Brotkartcn Ab^dinitte haben, die nur zum Bezug von Roggenmehl bzw. Roggenbrot be-reditigcn. Das LandesernShrungsamt Karnten weist daher darauf Kin, difinadi wie VDr alle Absdmitte der Rcldisbrotkarten die zum Bezug von Wei<i zenmehl berechtigen, auch zum Bezug von Rog^ genmchl und alle Absdinitte der Reichsbrot-karten, die zum Be^ug von WeiRbrot bereditigen, audi zum Bezug von Roggenbrot verwendet werden konnen Ebenso kann aut Bezugsd)eine fur Mehl n«di wie vor Roggenmehl bezogen bzw. abgegeben "werden. Hingegen aber ist die Abgabe von Gerstenbrotmehl luf Bedarlsnadiweise fiir Mchl oder Roggenmehl (Bezugscheine oder Kar-tcnabsdinittf) nidit starthaft. Gerstenbrotmehl darf nur gegen soldie Bezugscheine geliefert werden, die iiber Gerstenbrotmehl ausgestellt sind.
Oit'Om. Optike« C,
Klanem urt, Bahnhoistratfe t S
Hip aut wetteres leden Vormlttac geschlossen
Dr. P. 3. Laku
AusechneHen! Aufh«wahrenl
Was wir iniuier wieder horen
n)eufSeU	ui^td pral^fi^eh
232. STUNDE Das Milchmadchen Ein Bauernmadchen ging mit einer gro-Ben Kanne voll Milch auf dem Kopfe in die nachste Stadt und iiberrechnete unterwegs, wieviel sie in kurzer Zeit durch diese Milch und kluge Sparsamkeit zu gewinnen hoffte. »Fiir diese Milch«, sprach sie, »erhalte ich fast fUnf Mark Geld. Dafiir kaufe ich mir hundert Eier. Diese lasse ich ausbriiten und erhalte wenigstens fiinfundneunzig Htihner. So schlau der Fuchs auch sein mag, so hoffe ich doch, er soil kein einziges der-eelben erhaschen. Fur dieses Ferdervieh kaufe ich mir ein junges Schweinchen. Es wachst auf und wird nach und nach zu einem fetten Schwein. Auch dieses verkaufe ich wieder und schaffe mir eine Kuh und ein junges Kalb dafiir an. Dieses Kalb, o, ich sehe im Geiste schon, wie es herumspringt: wie« — leider sprang sie vor Freuden mit, und achnell lag, ehe sie sich dessen versah, die Kanne Milch zu ihren FUGen; mit ihr zugleich das Federvieh, das Schweinchen. die Kuh und ihr Kalb. Alle diese schonen Luftschlosser waren nun zerstort, und wei-uend kehrte das arme Miidchen nach Hause zuriick.	August Gottlieb MeiBner.
1.	Milchmadchen, das — mlekarica
2.	Kanne, die — ročka, vrč
3.	iiberrechnen — preračunati
4.	unterwegs — spotoma, med potjo,
5.	Sparsamkeit, die — varčnost, štcdlji-vost
6.	Geld gewinnen — pridobiti denar, zaslužiti si denar (s čim)
7.	ausbriiten — izvaliti
8.	erhalten, ich erhielt, ich habe erhalten — dobiti
9.	so schlau er auch sein mag — pa najsi je še tako prekanjen
10.	erhaschen etwas — zalotiti, ujeti kaj
11.	Federvieh, das - perotnina
12.	aufwachsen, ich wuchs, ich bin aufgp-wachsen — vzrasti
13.	sich etwas anschaffen — nabaviti si kaj
14.	etwas im Geiste sehen — videti kaj v duhu
15.	herumspringcn, sprang, ich bin ge-sprungcn — skakati okoli
16.	ehe sie sich dessen versah — preje ko je mislila na to
17.	zugleich — obenem, hkrati
18.	Luftschlofi, das — grad v oblakih
19.	zerstoren — porušiti, podreti
20.	nach Hause zuriickkehren — vrniti se domov. .	.	,
1.	Darf ich bekannt machen?
2.	Ich freue mich, Ihre Bekantschaft zu machen. (Sie kannenzulernen).
3.	Ich habt schon oft von Ihnen gehort!
4.	Wenn ich nicht irre, haben wir uns schon einmal ?^ehen!
5.	Ich mochte Ihnen etwas sagen.
6.	1st so etwas moglich?
7.	Mir ist es gleich!
8.	Rufen Sie bitte vorher arf!
9.	Ich bin schon verabredet.
10.	Wann und wo t.-effen wir uns?
11.	Haben Sie etwas dagegen?
12.	Bitte nicht drangen!
13.	Immer der Reihe nach!
14.	Wollen Sie schon gehen?
15.	Ich kann nicht mehr bleiben, ich habe um fiinf Uhr eine Verabredung.
16.	Ich verlasse mich- auf Sie!
17.	Ich mochte nicht lastig fallen.
18.	Sie iibertreiben!
19	Geben Sie uns bitte bald Nachricht.
20	Es ist пч'1't rne'nf Schuld
Ali smem seznaniti?
Veseli me, da sem se seznanil z vami (daC sem vas spoznal).
• Slišal sem že večkrat o vas!
Če se ne motim, sva ee že videla nekoč!
Nekaj bi vam rad povedal.
Je li kaj takega (saj to ni) mogoče?
Meni je to vseeno!
Poprej (pred tem) pokličite, prosim, po te-* lefonu!
Domenjen sem že.
Kdaj in kje se najdeva?
Ali nasprotujete temu?
Prosim, ne prerivajte se (ne priganjajte) I.
Vedno po vrsti!
Ali že hočete oditi?
Ne morem več ostati, ob petih imam do* menek.
Zanesem se na vas!
Ne bi bil rad nadležen.
' Pretiravate!
Poročajte (sporočite) nam, prosim, kmalu*
Nisn'Ti jaz kriv.
За »reiu
Veselo l/.iieiuMlenje sta doživela neka zakon C8 iz mesta Eger Na dan, ko sta praznovala srebrno poroko, se je vrnil edini sin iz angleškega vojnega ujetništva.
Rekord v požrtvovalnosti je dosegla bolniška sestra Martha Plncaud v La Rochelle, ki je sedaj že 207. dala svojo kri za transfuzijo na razpolago Ker je uboga setra vsled stalne dajatve krvi že tako oslabela, da je bilo njeno življenje v nevarno.sti, se je ponudilo sedaj Sest mladih deklet iz La Rochelia, da bodo dale svojo kri za. prenos na razpolago.
i Koliko si lanko ptiči olajšajo življenje a pomočjo svoje inteligence, dokazuje čuden dogodek v Svici. V nekem tovarniškem poelopjii se je nahajal v zadnjem nadstropju prostor pod debelo stekleno streho. S te strehe se j« v zadnjem času večkrat slišalo čudno praske« tajoče šumenje. Pojav so zasledovali misleč, da se je pokvaril električni vod. Vzrok praske« tanja pa je bil popolnoma drugačen. Nekaj vran se namreč domislilo, da strejo svoje orehe na ta način, da jih puste pasti Iz visok« višine na streho. Orehi so se razpočlll In i»» najdljive vrane so lahko pobrale Izločene oreh# v »strmem poletu« s strehe.
pobota, 4. decembra 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — štev. 96.
Die Sladlgemeinde Assling (Sawe) stelll sofori ein
1 perfekte KSchln und
1 Dlenstmadchen fUr das BtHdtische Altendielm,
Zum f. 4.1944 sind zu besetzen
1	Hausmeisterstelle Im Amtsgebaude,
2	Hausmeisterstellen In den Schulen.
Sofortlge Bewerbungen slnd zu richten an BUrgermel-eteramt Asellng.
5^ Hiikik &
Kohl*", Kolcs- Mnd Baumat«riali«ngrof|liancl«l Krainburg • Boroi Adolf-HitUr-Plafj 15, Tel. 193 Lager i Savavorstadf und Valdaserstr. 12
amiiđier Sonntamđsemt
liraiiiburg: Лш 5. Dezember 1943: Dr. Jo-set Beschelt, Krainburg, Vel-deser StraBe 21, Femruf 153.
SENF
Pabrlk C Wenger, Klagenfnrt
■0^
\
Genaife Absender-Angabe ist widitig!
^bitTcrttlndlidi hsbcD SU die Anichrift <kr FildpottMttduiit d«utliđi und voiiscandiR gctdirieben. Haben Sfe audi oen genauen Abscadcr nidi; vergctscn? Va* unzusteilbar lit, mu& lonst ycr-oidiut 'odff all Liebcigabe verteik werden. Auch an den veUen uad wanitrengendcm" Veg der Scndung denken! Kdcchen lorg* ikkig verpadien! Keine Hohiriumt im Packdien offen tasseni Uod sdilicGlid)} Streidihdtzer, mit Btnzin gefUUte Feuetzeugc odw iiinlidie feucrKeUhrlidie CfKeastande* diirfen in , PSdcdieo oder Pakeieo Oberhaupt nidit versandt werden! Sie konoten durdi SclbitCBtzGnduoK zahlloM Postsendungen vernidtten! Die MiS-iditung dicsei Verbotes itt desbaUi uralb&r«
AMTLICHE BEKA^It^TMACilLUGE]^
Sozialversichenin£ska5ise fUr die beeetztcn Gebiete KilrntenR iind Kralns In Krnfnbiirgf
Dffentlidie ZaMungsaafforderung
Bls zum 8. Dezember 1943 sind die ble einechUe&llch En de November 1943 falllg gewordenen Beltriige zu zahlen. Wenn die Zahlung durch mehr als 7 Tage verzOgert wird, wlrd eln Sftumnlszuschlag von 2 v. H. der rUckstandigen Bei-trage erhoben. Arbeltgebern, deren verslcherungspfllchtlge Beachfiftlgte In Lohnstufen oder MltgUederkUiesen elngerelht stnd und denen die Kaese eine Beitragsrechnung Ubersendet, wlrd ble zum Erhalt der Beitragsrechnung Zahlungaaufacliub gewabrt.
Arbeltgeber (mlt Ausnaiime der landwlrtschaftllchen), die blsher noch kelne Beitragsrechnung fUr September und Oktober 1943 erjialten haben, und landwlrtechaftllcshe Arbeltgeber, denen blsher noch keine Beitragsrechnung fUr Jul! ble September 1943 zUgekommen 1st, mUssen bel der Kasae Aus-kunft liber Ihre Zahlungsverpfllchtung elnholen. Nlcht frlst-gerecht elngezahlte Beltrage imterllegen der zvmngsweleea Einbrlngung.
Krainburg, am 4. Dezember 1943.
Der Lelter: gez.: Anton Tropper, Verwaltungsdlrekfor.
v globoki žaloeti Javljamo vsem eorodnlkom, prijateljem In znancem, da Je naš ljubljeni sin In brat
Orenodir,
v cvetoči mladoetl, star 19 let — padel dne 18. X. 1943. JunaSke smrti na ruski fronti Njegovo truplo počiva daleč proč od domovine ki jo je tako ljubil. Kdor ga je poznal, ve, kaj mno z na^im Jožom zgubili.
Bodi mu lahka, pmeta. ruska zemlja. Istočasno se zahval ju jejmo vsem za Izraženo Kžalje.
Vsem prijateljem m znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin in brat
Ivan Rakei.
Soldat v nekem Grenad. Reg.
v cvetoSl mladosti, star 19 let, padel dne 2. novembra 1943.
Kdor je poznal naSega ljubega Ivana, ve kaj smo Ж njim zgubili.
Bobovk pri Kralnburgu, 30. Mor. 1943.
SaluJočI:
e<mef ta Fanla Jakan, •taitM,
Maiturg. Trzin, 26. nov. 1943
Težko žalujoči:
Franz in Liuzla Bakef, starftl, Franz, (sedaj na bojišču) In Anton, brata, Vera, sestra In ostali sorodniki.
dFohann, brat,
Anna, LudmUa, KaroUna, Alolela, eeetre
Gegtn Einkaufsldieint.
Sperrplatten: Budie, Fidu«, Pan^placten -Eidufeldet Sperrtureo.
Ohne Einkeufsldfein.
Fnmiert e.8 bis 3 mm iniandifdie und Mtslan^die Herkunft fiir aufien and innen.
HANS TRANINGER
Klagenfurt, Volkermarfcter StraBe • Ruf 1595
I
ESSIG	KAFFEEcKtn
. Pabrik C. Wengei, Klagenfnrt	Fabrlk C. Wenger, Klagenfurt
Sdiu^i die РИапжеп gegen SdiUdlmgel
Ftir den Obet- and Gartenbau: Selinon Neu 1 kg 3.30 kg
5 kg 2.60 kg 26 kg 2.— kg Soltoar, A Tetrabar und Karnlol zu 1 kg 1.10
5 kg 5.40
NeoDendrin und Mlxdrin zum Tagesprels.
Brasslcol gegen Salatf8.ule und	1 kg 2.38 kg
Braaslsan gegen Kohlhernie	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowle Baumteer, Baumwachs, Raupenlelm, CortUan und alle anderen einschIS.g^gen Artikel. Fordem SI9 von una Prelslleten!
1. K&rnt. Drogerie »Zum schwsnen Huađ« H. PIAHNA n. M. WOUF Abtelliing Pflenzeniobirt> Klagenfnrt — Ralnerhof
HOUBOUMDUSmE F. BROBN№ SOHNE
KLAGENFURT-SOD, SONNWEND0ASSE 3 - RUF 1896
HOLZHAUS-, HALLEN- UND BARACKENBAU Holzsparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN und HATZ-TrSger ZIMMEREI, BAUTISCHLEREI, SA6E- und HOBELWERK mit neuen Holztrockenanlagen
Uic sutd standi^ AbMUmu \/вн T-iddcHZ^.SeUniUUotz
Vsem sorodnikom, prijateljem In znaacem Javljamo tužno vest, da je moj dragi soprog, naš dobri oče, brat, 'svak, stric In zet, gospod
Raimund Krisdi,
fiiOfer pri Landratu Stein,
dne 23. XI. 1943. tragično In nepričakovano preminul ter bil pokopan dne 25. XI. 1943. na pokopališču mesta Steln.
Vsem, ki so se pogreba udeležili, posebno pa Landratu okrožja Steln gospodu dr. Doujaku za tolažllne poslovilne besede, gospodu višjemu Inšpektorju Straaserju kot zastopniku Land-rata Steln, Kreislelterju NSDAP Steln, poveljniku Waffen-W, poveljniku varnostne policije, nadalje nameščencem Landrata Stein 'za obilo poklonjene vence ter gospodu mestnemu župniku Izrekamo tem potom prisrčno zahvaJo.
Emilija Krlsch, roj. Merwar soproga Raimund in Neda. Krlsch, otroka.
Hit*
lidrnfnertsdie
Kla^cnlurf
LandeshypofhehcnansfaU
Das Geldlnsflfni dcs Reldisdaiics
Domfiassc 3
fernrnl 2416, 2417
Gew'^rung von Darlehen gegen grundbucherliche Sidierstellimg fiir Neu-bauten, AJthausbesitz und Land wirtschaften - Gew^irung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalsdimd-sdieinen. Haftung des Reidisgaues Karnten.
stran 8. — Stev. 96.
KARAWANKEN BOTE
Sobota. 4. dwemhrn T 94 S.
JiicMspiele
Allgemwne Hlm'reuhand Gjn.b.H. ./weigstelle Veldes
Asslifig
3.	ХП. um 19 Uhr
4.	XII. ШП 16 und 19 Uhr
5.	ХП. um 14.30. 16 und 19 Uhr
6.	ХП1 um 19 Uhr
7 Jahre Gliick
Filr Jugendliube nlcht zugelasaea!
7.	XII. um le Uhr
8.	ХП. um 19 Uhr
9.	XII. um 19 Uhr
Der Streit um den Knaben Jo
FUr Jugendliche nU:ht zugelassen!
Domschale
4.	ХП. um 19.80 Uhr
5.	XII. um 17 und 19.Л Uhr
Sommerliebe
rUr Jugendliche nlcht zugelasienl
8.	ХП. um 19.30 Uhr
9.	ХП. um 19.30 Uhr
Am seidenen Faden Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
Krainhurg
8. ХП. um 19 Uhr
4.	XXI. um 16.30 und 19 Uhr
5.	XII. um 16.30 und 19 Uhr e. XU. um 19 Uhr
Der kleine Grenzverkehr FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
7.	ХП. um 19 Uhr
8.	ХП. um 16.30 und 19 Uhr
9.	ХП. um Ifl Uhr
Nordlicht
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
Laak
8. XII. um 19.15 Uhr '
4. XII. um 19.16 Uhr ,
8. ХП. um 16.30 und 19.15 Uhr
6.	ХП. um 19.15 Uhr
Kohlhieeels Tochter FUr Jugendliche zugelassen!
T. ХП. um 19.15 Uhr
8.	ХЦ. um 16.90 und 19.15 Uhr
9.	ХП. um 19.16 Uhr
Der Kleinstadtpoet FUr Jugendliche zugelassen!
Liffai
4.	ХП. um 19 Uhr
5.	ХП. um 15 und 1» Uhr
6.	ХП. um 19 Uhr
Nacht ohne Abschied
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
8.	XXI. um 19 Uhr
9.	ХП. um 19 Uhr
Einer zuvlel an Bord
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
Mfess
4.	ХП. um 20 Uhr
5.	ХП. um 16 und 20 Uhr
Der groBe Schatten
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
Neumarktl
3.	XII. um 19 Uhr ,
4.	XII. um 19 Uhr
■ 5. ХП. um 14, 16.30 und 19 Uhr 6 XIX. um 19 Uhr
Efai Walzer mit dir Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen
8.	XII. um 19 Uhr
9.	XII. um 19 Uhr
Frau Sylvellne Jugendliche unter 14 Jahren mcht zugelassen:
Rađmannsđorf
3.	XII. ШП 19.15 Uhr
4.	ХП. um 16.15 Uhr
5.	ХП. um 16 und 19.15 Uhr
Die Jungfern von Bischofsberg
Jugendliche unter 14 Jahren mcht zugelassen'
7.	XII. um 19.15 Uhr
8.	XII. um 19.15 Uhr
9.	XII. um 19.15 Uhr
Znielicht
Flir Jugendliche nlcht zugelassen!
Stein
3.	ХП. um 19.30 Uhr
4.	ХП. um 17 und 19.30 Uhr
5.	XII. um 17 und 19.30 Uhr
6.	XII. um 19.30 Uhr
Gef&hrtin meines Sommen Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
8.	XII. um 19.30 Uhr
9.	XII. um 19.30 Uhr
Carl Petera
PUr Jugendliche zugelassen'
Veldes
3.	ХП. um 19.15 Uhr
4.	XII. um 16.45 und 19.15 Uhr
5.	XII. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhr
6.	XII. um 19.15 Uhr
Der Seniorchef
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
7.	ХП. um 19.15 Uhr
8.	XII. um 19.15 Uhr
9.	XII. um 19.15 Uhr
Zwischen den Eltern
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
St. Veit
4.	ХП. um 19 Uhr
5.	XII. um 16 und 19 Uhr
Sp&te Liebe
Flir Jugendliche nlcht zugelassen!
Schwarzenbach
4.	ХП. um 20 Uhr
5.	12. um 16 und 20 Uhr
Wen die Gott«r lieben
FUr JugendUcbe nU:ht zugelassen!
Wart
4.	XII. um 16 und 18.30 Uhr
5.	ХП. um 14, 16 und 18.30 Uhr
Meine Frau Teresa
FUr Jugendliche ntcht rugelassen!
Wodketnertai
4.	XH. um 13.30 und 19 Uhr
5.	XII. um 15.30 Uhr
Stimme des Herzens
FUr Jugendliche nlcht zugelaseen!
Zu jedem Ptlm die Oeutuche Woohemchau
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.k.H.
RIEUJMARIKill
УЛвшшшшш$аМшжж tOAmetk^- u. 1t>tarftircn-en
WIIHELM PIRHANN
KLAGENFURT HaydrichitraiM 22


Službo dol)l
Linolej, 20 m^jV soboto, dne dobro ohranjen,'17. XI. sem v rabljen, kakršne- Hrainburgu od koli barve, moč- gostilne Bekelj
-----------.ne kakovosti ta- do sodilča zgu-
slov pri K. B. koj kupim. Po-bil ženitne do-Krainburg pod nudbe poslati na kumente v ku-
1477-6.
Mlinar, ki zn»i , , , dobro brusiti na- Dobrega lovske-ravne kamne in'p .P« Г I sodar, dobita ,ear)»-braki u-! stalno mesto, - K*«"* prodam.
Star tn leta.
Gtspartmit Mehi, mit Felt und Ei undđoek-guta Weihnachfs-backertii
naeh fttz»pt»n
FtA6EM SIE IHBEN ICAUFMANM I
POSTSPARBUCH
Da« frc>lK<igrisr« Sparhnch for Jpdprinnnn
EId- nn4 AuiAhlnngea bcl alien Tobtinitmi ВП1< «1Ш9!1К«П PMtdirngt-itellen Kiwi« bcl allea lanitniiltiliern
Vi'er apartf hilft eiegen!
DBunCBE

> 0 K
REICHSPOer
Strnischa, Krainburg, Habicht-
gasje 5-__147^^1
Mlinar, kateri zna naraven ka-jmen dobro brusiti dobi me-i|to pri:' Fabrik Wenger, Kla-genfurt, Hermann Goring-Platz 6. 1428-1 Več preiivalk (iteparic), sprejmemo, damo delo tudi na dom. Schuhfa-, brik Obereder, Krainburg, Vel-dcserstraue 41.
__4)92:
Učenca za ko-lariko obrt takoj sprejmem. Vsa oskrb« v hili. Ponudbe na J. Logonder, Sat-nitz bei Krainburg._ 1447-1
Laufcn, št. 16, Oberkrain.
1481-6 Pozor! Žagarji in mlinarji, it rabite železna zobata kolesa z vdelanimi lesenimi zobmi z večkratnim prenosom in razna predležja, obrnite se za naslov na K. B. Krainburg pod štev. 1470-6.
Boljše posestvo na deželi, brez otrok, sprejme
dve kmetski dekli in hlapca. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro ravnanje" 1449-1
Kupim
Kupim nov, ali dobro ohranjen
ženski šivalni stroj. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Ugodnost" 1462*7
K. B. Krainburg vcrtl z naslovom pod „Linolej" I Mlnisterium in h. 5691-7. (Berlin za Joh.
-:--Hvastie, Grtifen-
Kupim stare kagenstrafie 9. gramofonske j Nr. 58. Berlin. ploSče ali jih za-j јцс|ј naj li-mcnjam z novi-'j^jng odda na mi. M. Plewe], j^oJcritz )8 proti Preska $$, Zwi- pfjj^jfni nagradi, schenwassern. |	1485-21
1481-7:-----------
»—:-f— Dne 24. novem«
Kup.m gramofor.	^ Krain-
' 'hburgu na ceni brez. Naslov pr,:^j Koschatgas^e, K. B. Kram-: Veldesei^tr., __Schillerur. do
Kupim pisalni |- cerkve zgubila stroj, tri ali 4"|bankovec za 50 tonsko harmoni- rm. Najditelji
ko, gramofon, fotopovcčeval-nik, fotoaparat
6X9 ali ioXm
pros:m, dd denar vrne na Ko-
schatgass« 19, Kraintmrf; (Ing.
z boIj5o optiko Brilly), proti na-
— ali zameniami gradi. 1469-л
za fotoaparat --------
9X11, 4.5 com-jDne nov. sem pur z nekaj fo- v vlaku St. Veit
tografičnimi po-treb.?čmami, vi-
— Medno pozi-bill v«ž družin-
olino, ali žepno;skih »lik, zavitih
Prikrojevalca za čevljarsko obrt, sprejmem. Vsa oskrba v hiSi. Naslov pri K. B. Krainburg.
484-1
Ше se za nakup neka) vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, Z4 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno lU konično, iz iage ali trgovine v vseh kaKOTOStnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Tranmger, Holi groKhandeL KU-genfurt. Vol ker-markter StriBe, Bahniibersetzung. _i"83-7
uro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zelo ugodno" 1466-7. _ Kupim dva prase a, it večja, do
v papir. Ker iste za najditelja nimajo vrednosti, za mene 10 pa
drag spomin, prosim, de slike
SlužbP Išče
iEin gutes
g#g#m
HoxenschuO, MoskelrheumoA y/j GliederreiOen
VSW, iit
la Apothtiiail lu IM 1,11 trkellllcll
Kuharica, pridna in poltena, vajena samostojnega
gospodinjstva, ii£e službe za takoj. Naslov • pri K. B. Krainburg pod 1471-2.
Prodam
siafialnc,
/arne ptec ognjeni in vlo iiiom Omere :e spise m knjige
BANS WERNie.
Klegenlurt HeydrldiifraRe 3?
EIGENE VERKAUPSTELLEN IN. NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG
ANTON STEFFE
8CHIIHF4BRIK - T0V4RNA ČEVLJEV
KRAINBURG
SEIT JAHRZEHNTEN
44%
DARMOIWERK
DtiLtLSCHHIDail
W I E N
Prodam vola, dve leti in tri mesece starega, težkega 400 kg. Informacije daje K. B. Krainburg pod'„Jako lep' 1448-6
Kovčeg - gramofon J JO ploščami prodam za RM 300. Na-
Kupim Skopo-reznico na ročni pogon. Joh Kristan, Strohain 71, Naklas. 1419-7
Sedlarski šivalni stroj za vsa dela, dobro ohranjen, kupim. — Barth. Kokol, Sattlermeister,
Tupelitsch 39.
'/.leta stara, гжЧ"«"?.
,.i„, p,l: V'"- ?"■;
K. k
marie 117.
1489-22
pod 1490-7.
Menjam
Zirovske čevlje
22.
nove, štev. 43 zamenjam za P°" " ^r^mbur-
novembra izeul iz kr ga v Falkendorf žensko kromano zapestno uro znamke „Iko" s
temnomodrim jermenom. Po-Brejo kravo, tik jtencga najditelja pred teletom, iprosim, da jo prodam ali za- |proti visoki namenjam za krmo cradi odda na ali voz zaprav- K. B. Krainburg,
enake, štev. 41. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Čevlje" štev. 1473-15.
pod 1463-12.
Razno
Ijivček — po dogovoru. Krava je dobrt mlekaric«. Jo-
hann BabniK,
lOberdorf 11 bei. in moške (Stra-4"-7 Ritendorf, (Ra-;fienjchuhe) na
Čevlje, damske
Globok otroški «če) Laak/Z. ;Bezug5chein I. iz
voziček kupim.
Alois Perdan, Georgen le.
1480-7
Kupim pisalno popoldne od
1487-15 deluje po meri "1 Maria Peklenik, - fl'hIjPnO |Krainburg, Berg-_	, , :tra6e 15.
Dne 15. oktobra
1404-1J
mizo (Schreib-tisch), dobro o-hranjeno. — Po-nudtx na K. B. Krainburg.
do 5 je bila jKniigovodjtvo v zgubljena dam-,*''®'"''*!" PO-ska zapestna ura	predd 11
od postaje Laak do Nova vas do 1465-7 gozdička. Poite-najditelja
KAUFHAUS KLAGENFURT
HILFl
PUNKTE SPAREN
durch Kaparatur von StrOmplan und TrikotMilkBche
nega
Laak a. d Zaier.
<664-23
S. A. Podgora Brez točnega na-
prosim, če mi jo slova nič. PoSlji-
vrne proti nagradi na občino Laak ali pa na K. Bote, Krainburg. 1293-12
te svoj naslov ali pa dvignite denar pri upravi v Krainburgu.
479-1)



GuteAnlage
Hirer ЕИрапнТГе
vrildiiomSIr dni knfrcit-mirti Anidiic-Rdlgcbrr iilKTltnifriirflOndiflles . B«iipdimiiiiddiisVmn& (jtTKfpami Uci drrflroefoi und AtcOcn Bdurparlcaflr mdmPonaii-Alpmgduoi
I
heiOt; Keine Energle verschwenden. Kriegi. wichtige Arbeitspldtze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begniigen wir uns deshalb ein* lichtsvoll mif weniger OSRAM -Lompen.
_ OSRAM ,
Nrainiidit 01- und Firaiifsbrili
Zabrel & Co., G. m. b. H. —. Freithot bel Krainburg, Ruff 264
Kauft all« Oisaafen
od*r iibernimmi df«i«
in Lohnverarbeitung
HU^decHstet ^с(фШие6-
шИ iestet MsteuU