ORSDICMTVO MM CJPRAFAl bqcj-JXFCwo 2^usxapsrrvx> ■» Trdovraten odpor sil Osi na Siciliji UsM2Š*si tiapadi osnih letal na sovražno brodovi« tiiavnt stan ital'janskih Oboroženih *U je objavil 20. julija naslednje št. 1.151 voj_ n<» poroč lo: Ojs* enemu pritoku sovraž .i' a ^e te*.p OM na Siciliji vzdolž svojih postojank žilavo ubirajo. Na v/nrvtu Sicilije so italijansko podmornic«* pot.»p 1^ 8.000tonskl pamik in torpediralo neko drugo ladjo velike ton lže. Neka trgovska enoti srednjo vetflcoeti in ena lovska ladja nedoločenega tipa >ta bili zadeti od naših letalskih torpedov. V luki v AuguMi in v pristanišču v La Val leti: s<> italijanski in nemški bombniki po&kođovnlj tam zasidrano sovražno lad-je\ je. frkoda, ki so jo prizadeli ameriški letalci, ki so včeraj z nekoliko stotinami stiriniotorniknv S ure napadali Rim, je znanu*. SicJ dnijrici so hudo zadrta in deloma porušena poslopja, posvečena hogo- častju in znanosti, ter bivališča v delavskih okrajih mesta, zlasti bazilika sv. Lavren-cija, pokopališče Verano. vseučiliško mesto, bolniška skupina poliklinike ter ljud. ska bivališča v prenestinskeui in latinskem okolišu. Število eivUnih žrtev doslej upro. tovljenih znaša 166 mrtvih in 1.659 ranjenih. Med letalskim napadom in no njem je ljudstvo pokazalo zgledno disciplino in mir. Protiletalsko topništvo je zbUo 7 letal, lovci pa eno. Ponoči so bili Neapelj in manjši kraii v Kam pa ni ji in v Laciju cilj sovražnih poletov. Javljene so lažje škode in omejeno število žrtev med prebivalstvom. * Podmornica, ki je potopila 8.0u0t«»nskl pamik v vodah r.a vzhodu Sicilije, je pod poveljstvom poročnika bojnega broda Clau- dija Cellija iz Benetk. Namastsi cMpbljsnih dobrot — ropanje Lizbona, 20. jul. s. Iz Londona poročajo, da naglasa diplomatski dopisnik li.^ta -Bntanove opisujoč operacij? ni Siciii'i. da je bitka mnogo bolj ostra, kakor so m mogli Angloamenčani predstavljati. Očitno so jih preslepile utvare glede zadržanja. Sicilcev, ki se nc aarno ne kažejo naklonjene vdornikom. temveč tudi pomagajo nai vse načine italijanskim vojakom in se v mnogih primerih borijo ob njih s čudovitim pogumom in srditostjo. Da bi si pridobili simpatije prel :* so Anglosasi ponor-. no naznajiili. oskrbovati otoka, si l«hko predstavljamo, v kakšnem stanju bi se znašli veliki narodi, ki bi jih Rooc^vcibovi in Churchlltovi vojaki osvobodili". Junaška torba ItaUjainrv na Siciliji Lizbona. 20. jul. s. Listi objavljajo obširna poročila o operacijah na Siciliji, v katerih se posebno naglasa junaška borba Italijanov, ki zadajajo vdornikom najhujše izgube. Postevst® odbiti sovjetski napadi na vzhodni fronti Nemške čete razbijajo s protinapadi sovjetske ofenzivne sunke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jul. Vrhovno poveijn.štvo nemše vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovjetski napad proti vzhodni fronti se je izjalovil tudi včeraj ob uspešni obrambi naše, od letalstva odlično podpirane vojske, ki je pri tem znova sestrelila 562 oklopnih vozil. Na kubanskem mostišču se je ponesre-C*io več nov raz nui napadov proti višinskim postojankam zapadno od Krimska je, deloma pa so bili ti napadi že na izhodiščnih postojankah razbiti. Z uporabo nadaljnjih ojačeuj je ponovil sovražnik svoje močne prodorne napade ob Miusu in srednjem Doncu. V trdovratnih in sprememb polnih bojih so bili ti napadi odbiti. Medtem, ko javljajo s področja severno od Bjelgoroda samo o krajevnih delnih sovražnih napadih, se težki obrambni boji na bojnem področju pri Orlu nadaljujejo. Z močnimi protinapadi so bilo sovjetske čete na nekaj mestih vržene nazaj. Na drugih mestih so naše čete v ogorčenih bojih izstavile napade močnih sovražnih pehotnih in oklopnih sil. Na Siciliji so bili v trdovratnih bojih odbiti v sodelovanju z oddelki nemških letal za bližje polete številni napadi močnih so\ raznih pehotnih in oklopnih skupin. Nemško in italijansko letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti sovražnemu prevoznemu brodovju tudi včeraj z dobrim uspehom. Fri teh napadih je bil med drugim z bombnimi zadetki potopljen sovražni tovorni pamik z več ko 10.000 br. rog. tonami. V pretekli noči so napadla nemška bojna letala Malto. Ogromne izgube Sovjetov Berlin. 20. jul. s. V tukajšnjih vojaških krogih naglašajo, da je sovražnik z 562 včeraj na vzhodni fronti uničenimi tanki, ki jih omenja današnje vojno poročilo, izgubil od pričetka operacij na vzhodni fronti, to je od 5. julija do 19. julija, upoštevajoč tudi tanke, ki jih je uničilo letalstvo, okrog 4S00 tankov. Od teh so samo skupine nemške vojske uničile 4723. Od 5. dc 19. julija so boljševik! izgubli v hudih ofenzivnih in defenzivnih borbah nad 45.000 ujetnikov, 2201 topov, 1080 možnarjev, 3766 strojnic in velike količine lahkega pehotnega orožja ter drugih vojnih potrebščin. Helsinki, 20. jul. s. Današnje poročilo o vojnih operacijah javlja: V zadnjih 24 urah so bile na fronte Karelijske in Au-nufke ožine odbite sovjetske patrulje, ki so se približale finskim postojankam. Na fronti vzhodne Karelije so Finci pri Uh-tuji odbili majhen sovjetski oddelek. Obenem je finsko topništvo razpršilo druge večje rdeče oddelke, ki so se pripravljali za napad. Na bojišču je obležalo 20 sovražnikov. Davi so finski lovci nad severnim obalnim področjem Finskega zaliva sestrelili štiri lovce, tipa »Lag-3« in en bombnik »P-2«, ki so malo prej napadli Hana ino in Kotko, ne da bi povzročili škodo. Obletnica smrti Gugliema Marconi]a Rim, 20. jul. s. Ob šesti obletnici smrti Guglielma Marconija je Kr. akademija Italije položila lovorjev venec na grob nesmrtnega učenjaka v Pontecciju in v hiši, kjer se je rodil v Bologni. Lovorjev venec je bil položen tudi v sedežu Farnesine pred kipom velikega Italijana. vojaškega atašeja v Madrida Madrid, 20. jul. s. Pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila pri Madridu, se je ubil vojaški ataše pri nemškem veleposlaništvu v Španiji poveljnik Trotzen, ki je bil vojaški ataše tudi v Rimu. Demografsko gibanje Rim, 20. jul. s. Redni dodatek k uradnemu listu št. 16. z dne 21. julijem 1»43/XXI. bo vseboval naslednje podatke o demografskem gibanju v Kraljevini. V juniju je bilo 19.149 porok, živorojenih 67.161, umrlih 45.254. V juniju 1943/XXI je bil presežek nad umrlimi 21.907. Presežek priseljencev nad izseljenci je znašal 1509. Dne 30. junija 1943 je bilo na metropolitanskem ozemlju, izvzemši nova ozemlja, ki so bila priključena Kraljevini v sedanji vojni, 45 809 tisoč prebivalcev. Japonci zadajajo vedno nove udarce Anglosasom Tokio. 20. jul. s. Letalske sile japonske mornarice so na področju Salomonskih otokov z napadom na sovražne postojanke na otoku Rubijani zadale sovražniku znatno škodo na ljudeh m potrebščinah. V letalski bitki med obema silama letalstva je bilo od 50 leta! v sovražni skupini sestreljenih 19. skoraj vsi večmotorniki. Nadaljnji napad so Japonci sprožili na nasprotne postojanke na otoku Vanikoro, Santa Cruz m Tulage pri Gudal Kanalu. Znatna škoda je bila zadana tudi številnim vojnim ladjam, ki so bile bolj ali manj hudo ooškodovane. V letalskem dvoboju z veliko sovražno letalsko skupino nad otokom Bengaville je bilo zrušenih 60 sovražnih letal 9 japonskih letal ae ie na vrneta m Sestanek Duceja in Hitlerje Rim, 20. jul. s. Včeraj sta se t nekem mesta severne Italije sestala Duce in Ffihrer. Obravnavana so bDa vprašanja vojaškega značaja. Vdikodosen dar Kralja in Cesarja Rim. 20. jut s. Nj. Vd. Kralj m Cesar je poslal guvernerju Rima 1 milijon hr, ki naj se razdeli med potrebe družine v glavnem mestu, ki 9o bile prizadete ob sovražnih napadih. Krik ogorčenja po vsem svetu zaradi bombardiranja Večnega mesta Ves civilizirani svet obsoja anglosaški teroristični napad na Rim Berlin. 20. jul. s. Glede bombardiranja Rima so zatrdili v političnih krogih glavnega nemškega mesta, da ne predstavlja nove faze vojne, temveč spada k anglosaškemu pojmovanju omike. Anglosasi so pokazali s tem. da se ne ustrašijo nobenega sredstva v borbi proti Evropi. Krik ogorčenja so dviga po vsem omikanem svetu zaradi bombardiranja Rima. ki je ena izmed največjih sramot za nasprotnika. So- vražnik ni mogel izvršiti bolj odvratnega dejanja, kot je bombardiranje Rima. kjer je en sam steber več vreden kakor vsi nebotičniki novega kontinenta. Ponovno se je sovražnik motil v svojih računih, če je skušal z bombardiranjem Rima zlomiti moralo italijanskega pa rimskega ljudstva katero je odgovorilo in odgovarja s ponosom, vrednim njegovega tisočletnega izročila. Nov velik zločin sovražne Berlin, 20. juL s. >Deutsche Allgemeine Zeitung« je objavila lepo sliko bazilike Sv. Lovrenca v sredi članka z naslovom na treh stolpcih Nov velik zločin sovražne hinavščine.^ Sledi članku uredniški komentar k teroristi enflrigsa napadu Angloameri-čanov na Rim. če bi pred nekaj leti. piše list, kdo trdil, da bo zločinska uničevalna biatznost dosegla tako stopnjo pokvarjeno- sti, katere posledice bi bilo zavestno uničenje umetniškega bisera kot je bazilika Sv. Lovrenca, bi ga gotovo smatrali za nenormalnega. Danes pa smo priča te najbolj žalostne stvarnosti. Ameriški in angleški letalci nadaljujejo vojno proti katedralam, izmed katerih so bile doslej žrtve stolnica v Kolnu in številne cerkve v Itn-liji in Nemčiji. Drznili so se napasti sre- Poslanica Tajnika stranke italijanskemu narodu Govor, k- ga je Tajnik. Stranke Caric Scorza naslovil po radiu Italijanom, je bil deležen obširnih razprav v vseh nevtralnih in sovražnih deželah. Vsakdo je postal pozoren na važnost besedi, izrečenih narodu v orožju s ponosno odkritostjo. Carlo Scorza je imel realistično in istočasno humanosti in plemenitosti poln govor. On je pač znal najti prav besede za Italijane ob tej uri boja, česar angleški in ameriški propagandisti niso znali, in zato so njegove besede prodrle do srca tega naroda, ponosnega na svoje dostojanstvo in na svojo pravico, ki ga je neuvidevnost Churchillova in Rocseveltova grenko užalila, Tajnjk fašistične stranke ni govoril, da bi ga razumeli tisti, ki ne čutijo italijansko. On se je hotel obrniti izključno na Italijane mest in podeželja in prebivalstvo, ki je že trpelo pod zločinsko sovražnikovo žalitvijo, in na prebivalstvo, ki se čuti duhovno pripravljeno na trpljenje in borbo, če bo treba, da pokaže sovražniku, da je Italija enotna od Alp do morja in da bolest in trpljenje le Se bolj utrjujeta neraz-rušljive vezi, ki spajajo njeno ljudstvo. Carlo Scorza je pojasnil pamen svojega govora, ko je dejal: Medtem ko vo;na divja v naših krajih in uničuje sovražnik cerkve, hiše in pokopališča ter je vse zaupano učinkovitosti orožja in hrabrosti vojaka, se bo čudno zdelo, da govorim, toda moj govor bo suh in veren, kakor se spodobi, kadar v zgodovinskem času bijejo svečane ure. Ne bomo polemizirali. Za dovajanje hrane našemu moralnemu odporu in za proglaševanje nespremenljivosti naše vere v zmago nimamo potrebe vzpodbujati sovražne narode, da bi se uprli svojim vladam. Neprijatelj se sovraži in se ostro pobija, toda se ne prezira in zaničuje. Ko je povedal v nagli in odlični sintezi, kaj v tem trenutku predstavlja za vse Italijane slika naroda, mučenega od bomb. do-čim ga dva najbogatejša imperija, najpo-hlepnejša in najtrša na svetu, hočeta podvreči in oropati, je govornik' slovesno zatrdil voljo po miru, ki je vedno prevevala Italijo in njenega Duceja. Pripomnil je, da je Duce večkrat v teh poslednjih letih zastavil svoj genij za to, da bi se ohranil mir med evropskimi državami v vzajemnem, poštenem razumevanju dolžnosti in pravic vsakogar, v enaki razdelitvi onih gospodarskih elementov, ki zagotavljajo narodom vsaj najmanjšo mero blagostanja in miru. Govornik je opisal konstruktivno delo fašistične Italije, ki je iskala samo kruha in dela za svoje sinove, ter je osvetlil duhovne činitelje, ki so v teh zadnjih 23 letih združile Italijane, ter zatrdil, — in i* njegovih ust je govorilo vseh 45 milijonov Italijanov —, da >zahtevamo svečano polno in popolno odgovornost za vojno«, kajti nihče se ne misli odtegniti tej časti, Obveznosti. Spomnil se je naporov Italijanov, žrtev junakov, hrabrosti njihovih vojakov za pridobitev boljše bodočnosti deželi, spomnil se je spontane žrtve legijonarjev, ki so v Španiji prispevali skupno z junaškimi pehotami Caudilla za rešitev katoliške in sredozemske omike pred boljše viškim besom, Italijanski narod čuti, da bi vse to bik> zaman in da bi nič ne veljala njegova preteklost, če ne bi mogel prenesti te strašne preizkušnje, * Z neposrednim sodelovanjem ne™*fre zaveznice in z daljnejšo, toda nič manj učinkovito vzajemnostjo Japonske vadržuje Italija — odred mož proti milijonom in milijonom postrojenih sovražnikov vseh ras — ped zemlje proti obzirnosti celin izkoriščanih od sovražnika, kos morja proti ogromnosti oceanov, ki jih obvladuje sovražnik — že tri leta najkrutejae napade, ki jOt Dve leti je njena mornarica obvladovala Sredozemlje spričo najmočnejše mornarice sveta, njena letala so obvladovala nebo spričo bogastva največje industrije sveta, njeni polki so zanesli boj v hišo najbolj oholega sovražnika. Nad dve letj je morala Anglija trpeti našo najdrznejšo akcijo, nad dve leti je bila prisiljena Čuvati vrata svojega imperija. Sele pred 10 meseci je mogla Anglija, k; so se njeni moči pridružila moč ZedJnjenih držav in viri francoskega kolonialnega imperija, prevzeti pobudo v Sredozemlju. Danes smo mi prisiljenj braniti se v svoji hiši. Ali moramo zaradi tega obupati bolj, kakor je obupal sovražnik, ko je potekalo vse njegovo življenje v podzemeljskih zakloniščih in je njegov zaklad plul pod kanadsko zaščito, ko ga je Japonska pregnala s Pacifika in ko so ga Zedinjene države iztisnile z Atlantika? Italijani danes bolj ko kdaj kolj prej branijo svojo bodočnost in s tem branijo Evropo najžalostnejše usode. »Italijanski narod ve,« je dejal govornik, >da je to vojna celin, ve pa tudi. da Italija ni valolom Evrope, ob katerem se morajo razbiti najhujši navali sovražnega napada, čeprav je živ, integralen in bistven del življenja naše stare celine: brez njega ne bi imela moderna in bodoča Evropa nobenega smisla. Italijanski narod ve, da je to vojna plemen, v kateri so Anglo-Američani samo pred straža onih ogromnih valov nižjih plemen, ki napadajo duhovno in fizično nedotakljivost narodov najvišje omike. Zato se bori z obupno besnostjo ker hoče rešiti samega sebe in svoje plemenite poslanstvo. Z moškim ponosom vojaka, ki si ne taji možnosti sovražnika, je Carlo Scorza očrtal sedanji položaj, proučil nato težkoče Anglo-Američanov ter zaključil: >Mi ne govorimo besed prazne tolažbe za same sebe, ako trdimo, da je neprijatelj, čeprav je v trenutku zmagovit in mogočen! v kleščah bojazni časa. Sovražniku ne zadostuje, ako naglo postopa. Njemu je potrebno zažigat- etape, ako hoče podpirati nade na zmago.« Govornik se je nato ustavil pri opisovanju razvalin uničenih mest, trpljenja neob-oroženih in izginulih zakladov ter je pri tem uporabljal besede ginljive humanosti. Toda iz njegovih besed, dasi je bilo iz njih čutiti bolest nad tolikimi izgubami, je vrela gotovost, da se bo Italija, kakor je že tolikokrat in tolikokrat v svoji zgodovini trpela, krvavela in gorela, prerodila sijajne jša in čudovitejša. Govornik svojim poslušalcem ni prikrival, kaj bi bilo iz Italije, ako bi sovražnik zmagal. Prav zato, da se izognejo temu, da bi najžalostnejša usoda zadela zibelko omike, so Italijani prežeti v tej uri z eno samo voljo: z voljo do odpora, >Toda to ne zadostuje,« je dejal Carlo Scorza, »če ni v središču vsega našega bitja obupna volja po premagan ju točke pasivnega odpora, da se preide v trenutku, ko se bo opazilo prvo popuščanje nasprotnega pritiska, k najsjlovitejši reakciji. Ne torej volja navadnega odpora, ne torej skoro fatalistična zavest, da je dovolj sprejemati sovražne udarce, marveč duhovna in gmotna priprava za vračanje udarca za udarec, napada za napad, uničenja za uničenje. Sovražnik se je vrgel v podjetje, v katerega je položil vse svoje upanje. Ce ostanemo neustrašni, bomo izčrpali sunek in ga zadržali. Ne samo to, temveč na našem ozemlju, na svetih tleh domovine, bomo našli najboljše pogoje, da se po vzpnemo in dosežemo zmago. Italija je vedno v stoletjih doka zala, da se je pogreznjena in •prisiljena v najgloblje prepade tragedije in aopet dvignila s svojo krepostjo k ln JU t ljenja. Princesa Pietnontska med ranjenci Rim, 20. jul. s. Nj. Vis. princesa Piemonr-ska se je včeraj takoj podala v prizadete kraje in se zanimala za prizadete dru/ine. V raznih rimskih bolnicah je obiskala ranjenec ki jih je tolažila in jih obdarovala. Danci popoldne se je na povratku s ponovnega obiska v krajih, ki so bili prizadeti ob sovražnem napadu, podala v rajonsko skupino »Aldo Sctte«. kjer nudijo nemoč prizadetim. dišče krščanstva, ki ima toliko umetniških in kulturnih zakladov, tvorečih duhovno premoženje vse človeške omike. Ta. zločin prekaša po ustudnosti vse zločine, ki sta jih že storila Churchill in Roosevelt proti omikanemu sveto. Omenjajoč, da gre v splošnem za manifestacijo vojne do skrajnosti, katero je sprožilo židovstva proti krščanstvu, nagra*-ša list. da danes ni nobene razlike več med boljševiki, uničevalci cerkev in svetišč, ubijalci tisočev duhovnikov in škofov, ikonokkLSti in brezrx>žriiki ter demokrati iz Londona in Washingtona, ki s svojimi morilci uničujejo v Evropi cerkve in svete oltarje, ki so drj^i katoličanom vsega, sveta. Med nizkimi čustvi, ki silijo Američane v neusmiljeno borbo proti Evropi, pripominja Ust, je naravno tudi sovraštvo do evropske višje kulture. Rim, tisočletna mati omike, je svetel simbol te SupedOKtMMSi in gospodje v Beli hiši niso našli nič boljšega kot da o poslali svoje pilote proti bazllikaim tega. mesta. Vse, kacr trde ti hinavski zl« Cinici, da so hoteli zadeti samo vojaške objekte, se je ponovno izkazalo za nizkotno laž. Ne. vzklika člaaikar. tu ni no. benega aJibija. ni nobenega opravičila, ni nobenih olajševalnih, okolnosti. Ta zločin vpije po maščevanju do neim v prajvem smislu besede. Po omenitvi Hitlerjevih izjav ob priliki obiska v Rimu,,ko je zatrdil, da se mhaja na Čaščenih tleh, zibelki vse zgodovine človeške omike, pravi list, da se R|m in Italija po teh besedah lahko zavedata, kakšna čustva prevevajo danes nemški narod spričo odvratnega sovražnega napad na večno meto. V teh primerih, nadaljuje članek, pa gre ogorčenje preko Čustev, ki bratsko vežejo cba naroda; kajti so meje tudi v moralnih prekrških, ki jih ni mogoče prekoračiti brez primerne kazni. Boljševiki in njih privrženci bodo ploskali ob napadu na Rim. toda milijoni in milijoni ljudi, ki so kljub vsemu še upali, da bodo grozote vo> ne prihranjene zibelki najvišjih moralnih vrednot človeštva in omike, se bodo spominjali tega strašnega zločina v vseh državah, kjer umetnost in vera še kaj veljata. Severnoamer'čani seveda o vsem tem ničesar ne razumejo, kajti vera je njim pretveza, kakor vsaka druga za sklepanje bolj ali manj temnih poslov. Umetnost jih zanima samo s trgovske strani zaradi tržno vrednosti umetniških predmetov. Anglo-asl so z zločinom nad Rimom z lastno roko izbrisali lastno ime s seznama evropskih omikanih narodov. Najbolj odgovoren za vse je mož iz Bele hiše, ki izdaja krščanstvo židovstvu. 7>Angriffs piše, da so po bombardiranju Rima razumeli vsi Usti, ki trmoglavo zapirajo oči pred stvarnostjo dejstev, kakšni so pravi Rooseveltovi in Churchillovi nameni, živ je še spomin, piše list, na groteskni obred, s katerim se je na atlantskih širinah zaključil sestanek med ščuvalcema na vojno Churchillom in Rocseveltom; famozna atlantska listina je nastala ob tej priliki. Kakšni so bili cilji Churchilla in Roosevelta, ko sta tedaj klicala na pomoč? božjo previdnost, je zdaj jasno. Tisoči terorističnih napadov sovražnika na velika *n majhna mesta Por en j a in druga področja, na Kbln, katerega stolnica je bila večkrat zadeta, in nazadnje na Rim, odkrivajo njih prave namere. Kjer so včeraj Angloame-riški zračni pirati odvrgli svo;e bombe, so pustili neizbrisna znamenja. Rim Cezarjev je postavil spomenike neprimerljive umetniške vrednosti, ki pričajo še danes o njegovi veličini. Krščanstvo se ponaša z najbolj dragocenimi spomeniki, ki jih ima Rim. Vse te stvari so uživale brezmejno slavo, ko je b:la Anglija Se neobljuden otok ter barbarska in ko Amerika še ni bila odkrita. Po naglasitvi, da so Anglosasi pred svojim roparskim napadom svečano trdili, da bod zadeti izključno vojaški objekti, se vprašuje list. ali se lahko označujejo za važne vojaške objekte bazilika Sv. Lovren. ca in vse v Italiji in Nemčiji porušene cerkve. Sovražniku ni čo tega, zaključuje tost, da bodo zadeti izključno vojaški objekti, se sejati hoče teror med prebivalstvom, ubijajoč ženske in otroke. Odpovedane avdijence v Vatikana Vatikan, 20. jul. s. >Osservatore Roma« no« objavlja: Zaradi sedanjih okoliščin in da se prepreči zbiranje ljudi in premikanje v velikih razdaljah z nevarnostjo za tiste, ki bi se je radi udeležili^ ne bo v sredo oba* čajne splošne avdijence.' s • »SEOVERSKT NAROD«, 71. Jiđtf« l«tt*n SFcv. T63 Mojster Vaclav Skrttžny razstavlja V gleda Ušici slifcarni to razstavljenih okrsg govih slik Ljubljana, 21. julija. Kdo je? Menda ga ni v Ljubljani in v vsej njeni okciici človeka, ki je v kakr>ni koli zvezi z gledališčem — bodisi kot igralec, bodisi kot tehnični vcdja in pomočnik ali kot gledalec —, ki bi ne vedel, kdo je mojster Skružnv. Pet in dvajset let je, kar je mojster gledališke slikame ljubljanskega gledališča, pet in dvajset let gledamo večer za večerom inscenacije na odru, ki so nastale pod njegovim vodstvom. Ne samo naše centralno gledališče, temveč vsi naši podeželski odri — preko trideset jih je naštel mojster — uporabljajo scene, ki jih je napravil on. In ne samo to: mojster Skružnv jc tudi lutkar z vsem srcem umetnika, ki mu ni njegov poklic zgolj profesija, s katero se preživlja, temveč življenjska potreba, življenjska naloga, nujnost. Toda to je le majhen izrez, tako rekoč zadnji del njegovega življenjskega filma, pred tem je že mnogo pestrega, lepega, težkega, pomembnega. Letos poteka pet in petdeset let gledališkega delovanja mojstra Skružncga. Pet in petdeset let dela. Kot gojenec umetniškoobrtne šole v Pragi je postal pred 55 leti praktikant v slikami Narodnega divadla, po petih letih je sodelavec pri svetovno znani tvrdki »Kautskv & Co.« na Dunaju, po nekaj letih te visoke šole je samostojen šef v Velikem variereju, kicr so \zdc\o-vali kulise za vsa praška gledališča. Leta 1897 sprejme službo scenografa in slikarja na carski operi v Tiflisu in po nekaj letih se vrne zopet domov v Pra^o. Potem pride leto 1918 in z njim povabilo FranaU ovekarja, tedanjega vodje ljubljanskega gledališča, ki išče v Pragi moči za naše na novo se porajajoče gledališče — m mojster Skružnv gre v Ljubljano. Z njim se pričenja pri nas doba slovenske scene, kajti gledališče je živelo dotlej samo od kulis, ki jih je naročalo v tujini. Kako ogromno delo opravlja mojster Skružnv, je razvidno iz dejstva, da je bilo v teh letih redno na sporedu Drame po dvajset, v Operi pa po osemnajst del. In vsa ta je bilo treba opremiti. Kam vse sega področje Skružnega! Reklamni lepaki za filme, za domala vse prireditve pri raznih društvih, za obletnice tekme, razstave . .. vse to je prišlo izpod rok našega mojstra. * Kdor pozna današnji čas. bo znal ceniti gesto človeka, ki se bolan dvigne iz postelje in gre opravljat delo, ker ga preveč ljubi in ker ima čut dolžnosti, ki mu pravi: premagaj bolečino in slabost in služi s srcem, z duhom, četudi je telo slabo, kajti volj« premaga vse in jaz hočem, da bodi delo storjeno, kakor je prav. Moj delež ne sme manjkati, ker se oropam z njim samega sebe, če ga ne doprinesem .. Le kdor je imel sam opraviti z mojstrom, ve, koliko svobodnih ur — katerih kratiti mu nihče nima pravice — je žrtvoval z največjo samo-ob-sebi-umevTiostjo delu. S kakšno živo. vedno pripravljeno mislijo je sprejemal zamisli režiserjev, za katere je bilo treba napraviti sceno, in jih je dopolnjeval s svojo bujno domišljijo, ki je zrasla kakor pisan cvet na česlcih logih. In sredi tega ogromnega, neprestanega, vsakodnevnega dela je našel Še čas, da se izživlja — in si daje vedno bolj duška njegova slikarska žila. V svojih prostih urah slika. a Njegova domišljija, doma v svetu fantazije, kar ne najde poti v realnost. In zato ta marljiva roka ne počiva, V počitku ustvarja na novo z barvami pokrajine, tihožitja.. Doživlja jih s čopičem, s svojo realistično, včasih — a zelo redko — malce impresionistično roko. Dne 25. julija bomo videli v gledališki slikami (na Cesti Viktorja Emanuela III št. 13) kolektivno razstavo okrog šestdesetih slik, ki jih je ustvaril Skružnv od leta 1937 dalje. V glavnem predstavljajo pokrajine: slovenske, češke, kavkaske. Med njimi najdemo motive z Gorenjske in Dolenjske. Ljubljane, Metlike. Škofje Loke, planine (Triglav). Belopeško jezero, Krko in Kolpo, motive z Večne poti in Gradu. Dravlje, Dolnice, motive iz Prage, iz Ta tre. iz Kavkaza. s Koliko let mu je? Okrog sedemdeset. Morda nekaj več, morda manj. Toda to ni važno. Glaven je vtis, ki ti ga zapusti ta lepa glava z gostimi belimi lasmi, živo oko, markanten profil in kljub zunanji umirjenosti živahna nrav, ki je ostala mlada, ki ji niti bolezen niti trpljenje ni moglo vzeti plamena. In ko ga človek vidi in občuti takega, kakor je v svojem resničnem bistvu, ga mora vzljubiti in ga spoštovati. Srečanje z njim ti posreduje dojem sreče: kajti spoznal si človeka, ki živi po zakonu svojega srca, ki hodi tisto pot, ki mu jo narekuje, in najsi mu prinaša včasih tudi razočaranje in bolečino, je le tista, za katero si lahko reče: Živel sem svoje življenje, nikoli se nisem zatajil. Zato ga imamo radi. In zato ga bodo imeli radi vsi. ki bodo spoznali iz njegovih preprostih, toda iskrenih slik človeka, ki išče resnica Resnico v naravi in sebe v njej. Maša 57. Živilski trg ob koncu julija Prihodnje tedne bo več jesenskih bo konec poletne prehodne dobe pridelkov in kmalu Ljubljana. 21. julija. Upamo, da bo kmalu konec poletne prehodne dobe, ko je trg slabše založen. Sredi julija so navadno že razprodani pridelki, ki so dotlej prevladovali na trgu, jesenskih pa še ni. Lani se nam je zdela ta poletna prehodna doba precej dolga in letos bo krajša, kakor kaže. Lani je kmalu pošla poletna salata, ki je bil z njo tre do julija še precej dobro založen. Letos je bilo tega — lahko rečemo glavnega — trnovskega pridelka mnogo več. Nekaj Časa je bilo glavnate salate toliko na trgu. da je niso mogli skoraj nikdar povsem razprodati. Tedaj je bil glavni tržni prostor, kjer prodajajo domaČe vrtne pridelke, tudi dobro zaseden, včasih celo tako. kakor ne že nekaj let. Naprodaj je bilo tudi mnogo zelene kolerabe, ki je zdaj prav tako ni več mnogo. V zadnjih tednih ni več toliko blaga. Počasi se uveljavljajo jesenski pridelki, ki jih oa doslej seveda še ni moglo biti toliko, da bi bil trg založen tako dobro z njimi, kakor je bil doslej z letno salato. Poletna »kriza« je pa zdaj že premagana. Blaga sicer še ni mnogo, vendar zadnje čase prodajajo več nekaterih pridelkov, ki so si jih gospodinje najbolj želele. Lani je bilo naprodaj sorazmerno zelo malo stročjega fižola. V primeri z razmerami lani je trg že zdaj precej dobro založen s stročjim fižolom, ki je zanj še večje zanimanje kakor je bilo za grah. Zadnje dni stročji fižol zopet prodajajo tudi branjevci. Domači fižol zdaj dova-žajo na tre tudi kmetice, ki pa prihajajo v mesto nekoliko pozneje. Tako posamezne prodajalke pripeljejo blago na trg, ko Trnovčanke že izpraznijo svoje vozičke. Upanje je tudi, da bo letos naprodaj več kumar. 2e doslej jih je bilo precej več kakor lani, ko so v glavnem prodajali le pridelke toplih gred. Zdaj je precej kumar že zraslo na odprtih gredah in po-slei bo tega pridelka vedno več. Zdi se tudi, da kumrnare letos lepše kažejo kakor lani. Kmalu se bo torej začela sezona kumaric — v dobrem pomenu besede. Kadifeva sodba Berač Omar je hodil med ulicami bazarja v Bagdadu. Na sebi je imel same krpe, njegov turban pa je bil podoben zapuščenemu gnezdu. Starec je prožil svojo roko, ki je sprejemala miloščino miomidočih. Ko se je zvečer oglasil na stolpu moše-je muezincv klic k molitvi, je Omar zaključil svojo dnevno pot. Zavil je v ozko ulico, v kateri je imel Halif Khan trgovino 8 paštetami, okrog Katere je prijetno dišalo. Berač Omar je stopil v trgovino ln sedel v kotiček pri vratih. Z drhtečimi rokami je vzel iz beraške malhe košček trdega koruznega kruha, milodar dobre roke. Pazljivo je motril ljudi okrog se-be. w 80 si lahko privoščili dobrote, sam pa je žvečil svojo skorjo. Vdihaval je vonj po paštetah in zadovoljen smehljaj mu je za-žarel na debelih ustnicah. Nihče se ni ozrl na berača, najmanj pa pek Kalif Khan. ki je imel polne roke dela s postrežbo. S koda bi bilo pogleda za človeka, ki mu ni dal nobenega zaslužka. Zgodilo se je, da je Omarju umrl bogat sorodnik in mu zapustil sto cekinov. Berač Omar s to dediščino ni spremenil načina svojega življenja. Denar je spravil v svojo beraško malho in hodil po ulicah Bagdada, proseč miloščine. Vsak večer je se vedno zahajal v pekarno paštet. Vest o bogati dediščini berača Omarja se je raznesla po mestu in ljudje, ki so ga poznali, so se čudili, da je ostal skromen m zadovoljen s koščkom kruha. Omar tega ni opazil ln še vedno je samo duhal sveže paštete. Ko je nekega večera vstal in hotel oditi, mu je Haiif Khan zastavil p-1 rekoč: »Stoj, Omar! Dolgo sem te pustil pose- dati v trgovini in duhatfr moje izdelke, a zaslužka mi nisi dal nobenega in zato mi boš danes plačal duhanje.c Omar je hotel ugovarjati, toda mladi pek je hitro posegel po beračevi malhi in vzel iz nje mošnjo s cekini, Omarja pa porinil skozi vrata. Omar je šel h kadiji ln zatožil peka Ha-lifa Khana zaradi predrznega ropa. Ni še minila dobra ura, ko so ga biriči prigrali pred sodnika. >S Kakšno pravico si vzel temu motu denar, ko ti vendar nI ničesar dolžan ?< ga je vprašal kadi. > Oprost i. plemeniti gospod, da ti moram ugovarjati,« je odgovoril Halif Khan premeteno nasmejan. »Ako ta mož trdi, da ml ni ničesar dolžan laže. Več let, dan na dan je hodil v mojo trgovino in se nasitil z vonjem mojih Izdelkov. Tudi vonj mojih jedil je moja lastnina in ker je ta mož zdaj bogat, ml mora plačati užitek, ki ga je imel dolga leta.c »Ce je temu tako, ti mora biti pravica ob strani,« mu je zatrdil kalif, vzel v roko mošnjo s cekini, katero so Kalifu Khan u odvzeli biriči. ko so ga prijeli, in jo stresel, da so zažvenketali cekini. >Ali slišiš, Halif?« »Slišim!« je odgovoril prodajalec paštet. »Poslušajta zdaj mojo sodbo,« je rekel kadi in vstal. »Halif Khan, ti si zdaj plačan, ker je žvenket cekinov prav tako Omar jeva lastnina kakor vanj p—tet tvoja. Kaznovati pa te moram, ker si Omar« ju vzel mošnjo s cekini.« »Hvala tebi, modri kam,« je dejal Omar, ker si razsodil v Alahovem Imenu. V njegovem imenu odpusti kazen Halifu Khanu in slava o tvoji modrosti bo Sla od ust do ust po mestu Bagdadu.« Zgodilo se ja tako. Da se bliža jesen, nas opozarja tudi že sadje na trgu. Prejšnji tržni dan smo že omenili prva jabolka in hruške na trgu. Jabolka ne gredo posebno dobro v denar, hruške so pa vselej takoj razprodane. Jabolk je zdaj naprodaj precej vsak dan pri posameznih branjevcih. Drugega sadja navadno ni. pač pa je včeraj prispela precej velika pošiljka ringloja. ki je bil v glavnem razprodan že popoldne. Vendar je bilo davi še nekaj tega sladkega sadja pri posameznih branjevcih. Ljudje so zelo posegali po njem. Ringlo je zdaj najslajše sadje na trgu. Jabolka so precej kisla ter primerna le za kuho. Na glavnem tržnem prostoru je bilo danes manj blaga kakor ob sobotah. Kakor rečeno, glavnate salate zdaj ni. Zato pa tudi ne prihaja na trg toliko Trnovčank, ki so glavne pridelovalke tega ljubljanskega pridelka. Posamezne prodajalke prihajajo zdai na trg samo ob sobotah, ko lahko takoj razprodajo blago ter ne tratijo časa s prodajo med tednom, ko imajo dovolj drugega dela. Dovažajo peso, malo cvetače. zelenjave za juho in zeleno kolerabo. Toda posamezne prodajal- ke so zdaj začele dovažati tudi večje količine stročjega fižola. Prevladuje nizki fižol, a je precej dober, ne posebno žil-nat. Zato pa tudi gre precej dobro v denar. Danes je bilo na trgu toliko stročjega fižola domaČega pridelka kakor doslej še ne. Precej so ga pripeljale tudi okoličan k e. Branjevci so v glavnem založeni najbolj s čebulo. Sadja ne prodajajo vsi. Nekateri prodajajo tudi domače pridelke, ne le uvoženih. Precej imajo tudi uvoženega korenja, a na trgu tudi ne pogrešamo domačega korenja, ki je zdaj že precej debelo. Med domačim blagom, ki ga prodajajo tudi branjevci, je treba omeniti oredvsem zgodnje zelje. Od časa do časa imajo Dosamezni prodajalci naprodaj tudi malo paradižnikov, ki so pa navadno kmalu razprodani. Domačih paradižnikov7 doslej še ni bilo naprodaj. Zdaj so začeli zoreti. Letos jih menda ne bo toliko kakor lani. odnosno bodo zoreli malo pozneje, ker jih je prejšnje tedne zelo oviralo slabo vreme. Vendar so marsikje zelo dobro obrodili in če bo poslej delj časa lepo in vroče, bo. upajmo, trg tudi dobro založen s tem domačim pridelkom. Akacl* slikar Evgen Sajovic fe v prehoda nebotičnika postavil na ogled zbirko tvojih najnovejših del Ljubljana, 21. julija Včeraj popoldne je bila v izložbi Kosovega salona v prehodu nebotičnika prirejena nova umetnostna razstava, ki bo nedvomno vzbudila živo zanimanje med ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti. Razstava bo sicer obsegala samo manjšo zbirko olj, vendar pa število ne sme motiti, ker so vsa dela kakovostna in na prvi poglej dokazujejo, da jih je ustvarila izvežbana in talentirana roka. Mladi akademski slikar Evgen Sajovic, ki je prvič opozoril nase z razstavo v Ljubljani leta 1939. in zadnjič letos februarja v isti izložbi, je to pot razstavil deset svojih še nerazstavl jenih del, ustvarjenih večji del letos, lani in tudi predlanskim. Ob tej priliki naj še omenimo njegove lepe ilustracije v raznih knjigah, Našem rodu in drugje. Sedaj razstavljenih deset olj, krajin in tihožitij, ziostuje. da si ustvarimo pravilno sliko o razvoju tega talentiranega umetnika, ki dobro obvlada slikarsko tehniko v vseh njenih finesah. Na ogled postavljene slike so naslednje: »Zatišje z nageljni« (štev. 1), Gostilniški vrst« (2), >Beži-grad (3). s Jutro« (4), »Cvetoče drevo« (5), z-Nageljni^ (6), ^Cinije«: (7), *Cvetje* (8), »Sončnine« (9) in »šopek« (10). Kakor vidimo, je mladi slikar razstavil tudi štiri ljubljanske motive, in sicer takšne, kakršne doslej še nismo imeli piilike videti na umetnostnih razstavah. Med drugimi deli — izbrana so vsa —, naj opozorimo na sliko ^Bežigrad«, ki prikacuje skeraj v celoti ta najmodernejši okraj našega mesta. MoUv iz Bežigrada je tudi »Jutro«, prav tako »Gostilniški vrt«, ki podaja vrt gostilne Kačič ob Bleivveisovi cesti. Prav tako uspe J a in prepričujoča kakor krajinski motivi, so tudi cvetlična tihožitja. Ljubitelje domače upodabljajoče umetnosti opozarjamo na najnovejšo razstavo akad. slikarja Evgena Sajovica in toplo priporoča/nio ogled njegovih najnovejših sstvaritev. Mlademu umetniku pa želimo poleg moralnega t udri gmotni uspeh. Slike bodo javnosti na ogled samo 14 dni. O razstavi bomo še poročali. Avgust Strindberg o gledališču, igralcih in kritiki Veliki švedski pisatelj in dramatik je bil malo čala igralec, nato gledališki kritik, nato dramaturg in gledališki * ravnatelj. Napisal je po svojih večletnih izkuš-njih tudi »Dramaturgijo«; iz te posnemamo: O repertoarja Kadar gledališki ravnatelj izbira igre, nima nobene popolne svobode, kajti obenem mora misliti na gledališče in na igralce. Gledališče ne sme izgubiti nobene delovne moči, in ljudje ne smejo pozabiti umetnika, ker postopa brez dela. Moličre Ima svoje občudovalce, toda jaz ga nisem nikoli ljubil. Nemci so izkopali Kleista ln Hebbela, toda zame ostajata fosilna (okamenela) kakor Lese ing. Od CaJderona je treba poznati le »življenje sen«. Pojem klasičnosti moramo pretehtati, kajti če nosi kako delo veliko ime ali je njegov pesnik že davno mrtev, zato vendar ni zmerom izvrstno. Goetheja je pustil čut za obliko na cedilu, kadar je kako dramo gradil. Njegov »Eg-mont« ni klasičen v smislu popolnosti, ker po obliki ni trden, temveč zanikrno narejen. Njegov »Clavigo« je slab, v slogu romana. Goethe je cenil svoji veseloigri »Meščan general« in »Veliki kofta«, toda obe sta šund. Tudi več Shakespearovih veseloiger je šund. Morali bi poizkusiti z uprizarjanjem nemirnega Evripida; morda bi naš čas bolje razgibal kakor mirni Sofokles. O režiserju Ostajam pri tem, da je treba dovoljevati odrskemu umetniku kolikor možno svobo. de. Drugače ostane igralec vse svoje življenje učenec. Videl sem subjektivne režiserje, ki so igre navežbali kakor korpo-rali in jih razmlatili; vsem, mladim in starim igralcem so skušali vsiliti svoj način govorice, svoj glas, svojo maniro, da, celo svoje muhe. Tega jim ne bi smeli dovoljevati. O igralcih Občutljivo in kočljivo je umetniško delo, in vsi umetniki iščejo samoto ter delajo za zaprtimi vrati. Edini igralec dela pri odprtem zastoru, javno, zato bi morali biti ž njim prizanesljivi. Pustite igralcu svobodo, ako le ne dela popolnoma narobe, da preobrača smisel igre! Svobodo svobodnim umetnostim! Ako igralec opazuje, kako se ljudje v vsakdanjem življenju razgovarjajo. kako najprej premišljajo, kako bodo govorili in odgovarjali, preden zinejo, potem tudi igralec ne bo govoril v enem samem al legni, brez pavz, brez ritardanda ali accele-randa. Ljubše mi je ne dovolj trdno memoriranje vloge kakor preveč gladko blebetanje. Kdaj lahko po pravici rečemo, da je igralec slab? Ako ni, kar je uloga. Biti z močjo vloga, je dobra igra. Toda tako močan ne sme biti Igralec, da bi pozabljal na vsa stavkova lečila. ker sicer je surov kakor glasbena točka brez nijansiranja, brca piana m forta, brez crescenda in di-minuenda, acceleranda in ritardanda. O gledališki kritiki Vedno sem bil prepričan, da je težko ustvariti si jasno sodbo o Igranju in njegovi vrednosti. Kajti igralčev umotvor obstoja lz cele vrste trenutkov, je kakor sli. ke skioptikona, ki izginjajo, je nekaj napol neresničnega, ki ga ni mogoče prijeti. Kritik prihaja v gledališče, da bi našel vzrok, čemu to ugaja, a ono ne ugaja. Zato sam redkokdaj uživa. Bil sem nekaj časa gledališki kritik, kar ni prav nič zabavno. Ta služba ni zavidanja vredna. Kritik ne more biti nikoli objektiven in njegova sodba ni nikoli sploš- no veljavna, dokler so simpatije in antipatije — V romanu »Razvoj neke duše« pa je zapisal o gledališkem kritiku še sledeče: Najprej je (namreč Strindberg sam) pozabil, da tiskana beseda, slabo razumljena, lahko človeku v socialnih in gospodarskih, torej najdražjih interesih, škoduje. Ko je torej začel pisati o gledališču, je vzel stvar z velikega obzorja in je izražal odkrito svoje mnenje, kakor mu je pač vzraslo iz njegove vzgoje, študijev in temperamenta. Ali pomislil ni, da gre tudi za blagostanje posameznika: da je obstanek igralca lahko odvisen od njegove ostre kritike. Ko so mu ljudje to očitali, je priznal, da je njih graja upravičena. Na drugi strani pa je branil svojo pravico in svojo dolžnost, da pove svoje mnenje, saj so ga vendar zahtevali. Ce je koga hvalil, so ga drugi grajali. Kje je torej kaka boljša smernica izven lastnega mnenja? Ako bi hvalil nesposobneže, bi storil vendar krivico resnično sposobnim. Ali morda žele igralci, naj se sploh ne govori o njih? Ne, gotovo ne, ker potem so se mu pritoževali, da jih z molkom ubija. Ne preostaja torej nič drugega, kakor hoditi svojo lastno pot, dasi je bilo skrajno neprijetno, biti včasih rabelj in poslušati kritiko lastnih kritik, ki je bila često mnogo trsa in nevljudnejša kakor njegova... Tako je pisal Strindberg. Ml pa zapišemo: Vse kakor pri nas! Iz Hrvatske _ Kulturna pogodba med Hrvatsko ln Romunijo. V Bukarešto je odpotovalo hrvatsko odposlanstvo, ki bo sklenilo pogodbo o kulturnem sodelovanju med Hrvatsko ln Rumunijo. V petek je sprejel hrvatsko odposlanstvo propagandni minister prof. Marcu. Vodja hrvatskega odposlanstva dr. Htihn se je zahvalil za prisrčni sprejem in izjavil med drugim, da so nudile kulturne manifestacije, prirejene v Zagrebu in Bukarešti, najboljšo priliko, da se spoznajo duhovne vrednote hrvatskega in rumunskega naroda. V svoje odgovoru je minister Marcu pozdravil goste v imenu ministrskega podpredsednika Mihajla Antonesca in ministrstva za propagando in naglasa!, da bo sklenitev kulturne pogodbe omogočila se tesnejše stike med obema državama. — N* a vodila za novi državni proračun. Finančni minister dr. A. Filipančič je izdal navodila za novi državni proračun za leto 1944. Tako jc treba zbrati vse potrebne podatke ln upoštevati težke razmere, v katerih živi prebivalstvo. Vsi izdatki, ki niso nujno potrebni, morajo od past i. Pro-račun izdatkov mora biti skrčen na minimum. Upoštevati je treba samo take izdatke, ki brez njih redno poslovanje ni mogoče. Računati se ne sme z nobenim novim službenim mestom. Vse investicije morajo biti zapopadene v rednem državnem proračunu. Osnutek proračuna dohodkov mora brezpogojno odgovarjati stvarnosti. V navodilih je tudi rečeno, da je treba paziti na čistoto jezika. — Nemški venec na krsti velikega župana dr. Hadrovičs. Iz Banjaluke poročajo, da je bi! na krsto velikega župana dr. Dragana pL Hadroviča. ki je oade! kot žrtev upornikov, položen velik nemški venec. Položil ga Je v imenu Nemčije nemški generalni poveljnik nemške posadke v Banjaluki. — Sto let hrvatske Književnosti. V nedeljo je Imela Matica Hrvatska redni občni zbor. ki je bil obenem proslava 100 letnice njenega Obstoja. Ob sodelovanju najvidnejših predstavnikov hrvatske knji- i Taborišča in kolosije GILL-a V prvem taborišču za voditelje v Tivoliju se razvija delo Po smernicah Zveznega poveljništva. V celoti so začele delovati tudi dnevne kolonije v Šiški, na Rakovniku in v Koi-mannovem gradu. Tako taborišče, kakor kolonije, često nadzorujejo funkcijonarji zveznega po-veljništva, ki povsod ugotavljajo popolno uspevanje in red. Narodno taborišče za kadete V narodno taborišče za kadete je odšlo nekaj vodij eskader avangvardistov iz LJubljane. Obiskovali bodo predpisan tečaj za pridobitev višjega čina. Razstava del v ženskem srediSču za domaćinstva V središču za domačinstva so priredili razstavo del, ki so jih naredile med letom XXI. članice GILL-a. Razstavljeni so vzorci krojev konfekcije, perila in pletenin. Značilno sliko nudijo torbice, klobuki, pasovi in čevlji, narejeni v avtar-ktičnem smislu. Omeniti je treba tudi ne-kai delov hišne oprave, kakor knjižnic*, podstavki za vaze, jedilni pribori itd. Zavarovanje delavcev in nameščencev v juniju Ljubljana, 21. julija. Zavod za Socialno zavarovanje Ljubljanske pekrajine objavlja statistične podatke o zavarovanju delavcev in nameščencev v juniju 1943. Vseh zavarovancev je bilo 27.733. in sicer pri SZS 23 04 4. pri TBPD 4602, pri Merkurju pa 87. Moških zavarovancev je bilo 16.S59. žensk pa 10.S74. V primeri z junijem lanskega leta se je število zavarovancev skrčilo za 320. Bolnikov je bilo 694. povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri ZSZ 2", :,7 pri TBPD 33.S3, pri Merkurju pa 40.31 skupaj 25.16 in je bila za 1.43 lir viija kakor v juniju lanskega leta. Celokupna dnevna zavarovana nvezda je pa znašala pri ZSZ 538.513.20. pri TBPD 155.67G.50 in pri Merkurju 3507.40, skupaj 697.697.10 lir in je biLa za 31.8S9.eO vi^ja kakor v juniju lanskega leta. Največ zavarovancev in sicer 3167 je odpadlo na hišno služinčad. Sledi trgovina z 2978 zavarovanci, dalje gradnje železnic, cest in vodnih zgradb, kjer je bilo 2081 zavarovancev, gradnje nad zemljo, kjer je bilo 1681 zavarovancev, gozdno žagarska industrija jih je imela 1591, * bi nakj obrati 1440. kovinska industrija 1316, gledališka, svobodni poklici in razno 1294. t k. stllna industrija 1144 denarni in ^avaio-valni zavodi 1056 itd. ževnosti je postala ta ustanova izdajatelj vseh pomembnih hrvatskih p:s.".t ' v. nosilec in glasnik njihovih imen. Zdaj je največje založništvo, ki izdaja tako domača kakor tudi inozemska literarna dela. — Priznanje hrvatskemu vodji sporta. Hrvatski vodja sporta Miško Zebič jo bil povabljen oni dan na rumunsko poslaništvo, kjer so mu izročili lep kip metalca diska v znak posebnega przinanja za zasluge, ki si jih je pridobil na polju športnega sodelovanja med Rumunijo in Hrvatsko. — Pogodba o Sodelovanju slovaških in hrvatskih v»eučiliščnikov. Med bivanjem hrvatskih vseučilisčnikov v Zagrebu je bila podpisana pogodba o sodelovanju vseučilisčnikov obeh držav. KOLEDAR Danes: Srela, 21. julija: Prakseda, Danica, Olga. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velika senca. Kino Sloga: Vražje dekle. Kino Union: Na Antilih. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Blehveisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, ZaJoska cesta 47. GLEDALIŠČE OPEKA Sreda. 21. julija, ob 19: Tiha voda. Red Sreda. Četrtek, 22. julija, ob 19: Madarae Butter-fly. Red Četrtek. Spodnja štajerska — Novi grobovi. V Mariboru sta umrla mestni stavbenik Ubald Nafsinbeni, star 71 let in viničarjev sinček Josip Sternad iz Pesnice, star 8 let. V Gor. Radgoni je umrl posestnik Franc Welzcl, v Maren-bergu pa zasebnica Elizabeta Tilg, stara 79 let. — Veliko zanimanje za mariborsko mestno knjižnic«. Mestna knjižnica v Mariboru ima že 992 čitalcev. kar je pač najboljši dokaz, kako ?e Mariborčani zanimajo za njo. Ker bo število čitateljev kmalu naraslo na 1000, ie vodstvo Čitalnice sklenilo obdarovati 1000. čitalca z lepim knjižnim darom. — Nesreče. 57-letni Maks Forstner iz Maribora je padel v nedeljo zvečer s kolesa tako nesrečno, da si je pretresel možgane, in zadobil še druge težje poškodbe. Pri nekem posestniku in mesarju v Pesnici zaposlenega hlapca Josipa Fe-renca, starega 51 let, je napadel bi^ in mu zadal težko rano v trebuhu. Poleg tega mu je pa še razmesaril desno nogo. 3-letna delavčeva hčerkica Erika Kuko-vec iz okolice Maribora se je polila i kropom in zadobila težke opekline. 8-letni mizarjev sinček Emil Cilenšek iz Maribora si je zlomil desno nogo. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. ŠPORTNI PREGLED — Naprošajo se vsi de-e;?a!i klubov ki sodelujejo na mladinskem nokalnem turnirju S. K. Marsa, da se sigurno udeleže sestanka v četrtek 22. t. m. ob 5. uri v prostorih nogometne zveze. Sfev. 163 »SrOVEKSKI NAROD«, „Slovenski Narod" pred polstoletjei 17. julija 1893: »Dolenjske žefeznce. Včeraj zjutraj ob 7. url od.šla je iz Ljubljane lokomotiva s par vozovi, naloženimi z raznim železnim orodjem za skladišča itd. — v Kočevje, to blago tam odložila, se vrnila cb 4. uri iz Kočevja in dospela v Ljubljano ob 8. uri zvečer. Ta gramozni vlak je >preplhalc torej prvi Ljubljansko-kočevsko progo, in sicer tja doli v treh urah, a nazaj grede zbog male r^zamude* v štirih urah. ker je bilo seveda kakor pri vseh poskusnih vožnjah, treba previdno voziti, in — zlasti po rnočvirnatem svetu, kakeršnega se je pokazala dolina v Peklu in tamošnjej nižavi, pazljivo postopati.c 18. julija 1893: »Dolenjski železnici. Dela na pregi Ljubljana—Grosuplje—Kočevje vrše se vsled ugodnega vremena precejj hitro in tudi štacijska poslopja so večjidel že dovršena. Prihodnji ponedeljek odpelje se ođ tod prvi os:bni vlak v Kočevje, kateri pa bode seveda le dotični komisiji na razpolaganje. Proga Ljubljana—Grosuplje—Kočevje o-tvorila sc bode na slovesen način meseca oktobra, proga Ljubljana—Cirosuplje—Novo mesto—Straža pa prihodnjo spomlad. Z otvoritvijo nove železnice prične se pač tudi razvoj industrije po Dolenjskem. V Suhi krajini otvoril je veleposetnik clv. Schlesinger, kakor smo že poročali, veliko parno ža£o in tovarno za lesne izdelke. V Trebanjski okolici pa nameravajo zgraditi prvo sladkorno tovarno na Kranjskem. Ker se kranjska hranila zanima za ta projekt, upati je, da se v resnici tudi oživotvori. Na rodovitnih poljih Trebanjske okolice pridelovalo bi se lahko obilo sladkorne repe in imeli bi torej ne samo delave- ampak tudi domači kmetovalci korist cd novega podjetja.« 19. julija 1893: * Pošta ti«, južnem kolodvoru. Kakor se nam poroča, brde se poštna filijala na južnem kolodvoru še letošnjo jesen glede njenega poslovanja znatno razširila. Prekar-tovanje. ki se sedaj vrši pri glavni pošti Ljubljanski, prevzela bode v bodeče filijala na kolodvoru. S tem olajšalo se bode Jjreme glavni pošti, ob jedn-em pa se bode omogočila h it reja ekspedicija poštnih pošiljate v. Pošiljatve, ki dohajajo n. pr. z večernim gorenjskim vlakom v Ljubljano to ki se morajo zaradi prekartovanja prepeljati na glavno pešto ter se vsled tega odpošljejo iz Ljubljane še le drugo jutro, prekartovale se bodo takoj v filijali ter odpošiljale že s ponoćnim i vlaki naprej. Sedanjemu osobju na kolodvorski pošti pridelili se bodo vsled tega še trije uradniki in dve slugi. Potrebni uradni prostori adaptirali se bodo v štacijskem poslopju.c 21. julija 1S93: *&olska. poročila. Na državni višji gimnaziji Ljubljanski bilo je koncem šolskega leta v 8 razredih, vsak v dveh oddelkih, 620 uencev, in sicer 145 iz Ljubljane in 333 sicer s Kranjskega, ostali iz druzih dežel. Po narodnosti bilo je 490Siovencev, 126 Nemcev, 2 Italijana in 2 Ceha; po veri | 614 katoličanov, 4 protestantje ln 2 zida. Odličnjakov je bilo 78, povoljni uspeh Ima 394 učencev, nepovoljni 24, ponavljahu Izpit dela jih 78. Poučevalo Je poleg ravnatelja g. Andreja Senekovica še c. kr. pro-fisorjev in gimn. učiteljev obligatne predmete, neobligatne pa 7 profesorjev in učiteljev. Učni jezik bil Je nemški, v paralelnih oddelkih spodnje gimnazije pa večinoma slovenski, namreč v I. in II. razredu za vse predmete izven nemškega jezika, in v m. in IV. pa izven grškega in nemškega jezika. — Na državni višji realki Ljubljanski je bilo učencev 346 v 7. razredih, izmej katerih imajo prvi štirje dva oddelka. Iz Ljubljane jih je bilo 135 in 108 sicer s Kranjskega, ostali iz raznih dežel. Slovencev je bilo 156. Nemcev 163, Italijanov 19, Hrvati 3 in 3 Cehi. Po veri 334 katoličanov, i pravoslavni, 6 protestantov in 3 žadje. Odličnjakov je bilo 31, dober uspeh je doseglo 219. nepovoljni uspeh 50, ponavljalni izpit bode delalo 43 učencev. Poučevalo je poleg vodje g. dr. Rudolfa Junovviczha še 19 c. kr. profesorjev in realnih učiteljev. Slovenščina se je rsb la kot učni jezik samo pri slovenskem jeziku in v veronauku v paralelnih oddelkih I. in II. razreda.« 21. julija 1893: »Dolenjske železnice. Ker so ob Ljubljansko kočevski progi brzojavni drgovi že do cela postavljeni, pričelo se je zdaj cd Ljubljane dalje z napeljavo žice: Lzub-ljansko - kočevska proga znaša v daljavi 70 km. a Ljubljansko novomeška, oziroma do Straže, pa 68 km. Ob obeh postavili se bodo prihodnje dni kameniti mejniki zaznamovani s številko 1 do konca (in s črkami »TJ. B.«, to je »dolenjske železnice«), ki bodo kazali mejo med želez-nično lastnino ter sosednjimi posestniki. Ravnateljstvo državnih železnic pogaja se tudi že z mestno občino zaradi upel^ave vede v nekatera poslopja železniške uprave, kakor tudi v nekatere stražnice v ob-ližju kolodvorov in koder je to sploh možno. — Kolodvor po »zelenim hribDm« ima tudi že svoj postajin nap's na obeh končnih pročeljih v slovenskem in nemškem jeziku s pristavkom: Dol. železnica.« 25. julija 1893: »Poskusni vlak. Včeraj vozil je prvi komisijski vlak po dolenjski železnici iz Ljubljane v Kočevje. Med člani komisije bih so zastopniki raznih cblastev in upravnega odbora. V komisiji so bili zastopniki državnih železnic, dvorni svetniki Bl_ schcff, pl. Pichler in dr. Liharsik, dalje obrtni vodja pl. Skala, vodja železniške gradbe nadzornik Klemenčič, vladni svetnik dr. pl. Ruling. podmaršal baron Albo-ri, drž. poslanca šuklje in baron Schwe-gel. drž. odbornika ces. svetnik Murnik in dr. Schaffer, upravni odbornik Bamberg in več drugih odličnih gostov. Vlak se je odpeljal iz Ljubljane ob 7. uri 16. minut zjutraj in se vrnil zvečer ob 7. uri 38. minut. Zvezer so se zbrali vsi udeležniki te prve vožnje, ki se je vršila prav povoljno, k skupm večerji v restavraciji na južnem kolodvoru«. L3UBL3ANSK! UlrJEMATOCPAFl KINO UNION Kako čudovita so pota ljubezni, nam prikazuje napet ln zanimiv (Um Na AntlUh Olga. Cehova in Kari Lodwig Diehl Predstave ob: 16.30. 18.30 in 20.30 KINO MATICA Heinrich George, Heidemarle Hathe-yer in Wlll Quadflleg v odlični drami iz igralskega življenja Velika senca Moderna vsebina, globoko in doživeto dejanje Predstave ob: 16., 18.30 in 20.30 Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel.27-30 Mnogo zabavno napetih prizorov v filmu Vražje dekle V glavni vlogi živahna Lili Murati in nepozabljeni An tal Pager Predstave ob delavnikih, razen srede: ob 14.. 16.. 18. in 20. uri Ob sredah samo ob: 14., 16. in 18. uri E VESTI — Delo korporativnih inšpektorjev za zaščito delavstva. Korporacijski minister je kaitor poročajo iz Rima, raztolmačil navodila, ki jih imajo izpolniti korporativni inšpektorati. Tudi imajo omenjeni inspektorati nalogo, da obvestijo sindikalna združenja o vseh predpisih, ki jih prejmejo po.-Timezna podjetja. — Smrt uglednega italijanskega znanstvenika, v Gorizii je umrl znani italijanski znanstvenik prof. Ugo Pellis iz Tu-rina. Pokojnik jc bil po rodu iz Aquileje in je posečal vseučilišči v Solnogradu in na Dunaju. Poučeval je po končanih študijah na liceju >Petrarca« v Triestu. Njegovo ime in delo sta v tesni zvezi s sestavo narečnih poudarkov v Italijanskem jezikoslovnem atlantu. Številni so njegovi spisi jezikoslovnega, zgodovinskega in šolsko vzgojnega značaja. Ob znanih pro-Jtkrvstrijskih demonstracijah v Inomostu leta 1904 je bil Pelis ranjen v glavo. Deloval je do nedavna v Turinu. v zadnjem času se je preselil v Gorizijo. — Lepa gesta tenorja Tagliavinija, Zvezni tajnik v Rimu je sprejel tenorista Ferruacia Tagliavinija, ki je izročil Zveznemu tajniku 25.000 lir za dobrodelne namene. j— Obnova znamenite Filippijeve umetnine. Te dni so pričeli z obnovo znamenite slike Boštjana Filippija v Ferrari. Slika je znana pod označbo »Bastianino«. Prestavlja sv. Cecilijo. — Umrl je pisatelj zangarini. Na bo-lognski kliniki je umrl pisatelj in pesnik Karol Zangarini. Doživel je lepo starost 68 let. Prvotno se je Zangarini posvetil iiovinarstvii. pozneje gledališču. Uspešno deloval kot komediograf in libret!*s\ Užival je velik ugled ne samo v Italiji, ampak tudi preko italijanskih meja. — Pošten vojak našel 136.000 lir. Vojak Oktavi j Fonzi je šel v Rimu na sprehod. Ko je stopal po korzu Italia. ie videl na tleh kuverto. Dvignil jo je ter ugotovil, da je v njej 136.000 lir. Ves denar je izročil poveljstvu svojega polka. Pošteni najditelj bo deležen lepe nagrade. — Loterijska sreča. Dne 19. julija so bile izžrebane sledeče loterijske številke: Benetke 83. 50. 77, 44, 88. Turin 20, 15, 11, 23 in 42. Florenca 51, 85, 39, 62, 42-Genova 90, 4, 34, 53, 25. — Ribiči v borbi z viharjem. Iz Chiog-gije rx>ročajo: Na morju pri Chigogiji je nastal vihar, ki je prevrnil ribiško ladjo >San Giuseppe«. Ribiči so se oprijeli pre-kucnien^a podladja in klicali na pomoč. n? ~ postala pozorna brata Aristid ir ^,<**\ cusetto. ki sta pohitela brodolom ~ **" .pomoč s svojo ladjo »Santa Lmc: ^*v>-* so bili na ladjo »Santa Lucia«Vxi "pa jo je morski vihar nekaj ounut no rešitvi brodolomeev tudi pre-vrniL Ribičem se je posrečilo, da so se prijeli morskih rastlin in da so se vzdržali tako dolgo na površini, dokler se ni po srečnem naključju pojavil v bližini motorni čoln. Vsi so bili rešeni, med njimi dva že skoraj onesveščena. ^— Florentinski fizik je bil izumitelj očal. V znanstvenih krogih so vzbudile veliko zanimanje Albertottijeve ugotovitve, ki jih je objavil v zbirki Akademije znanosti, književnosti ter umetnosti. Nanašajo se na izum očal. Kot izumitelj očal se označuje florentinski fizik Salvino degli Armati. ki je umrl v Florenci leta 1317. — Eksotičen ptič zajet v Ferrari. 10-letni Luciian Patroncini iz Ferrare je ujel v zanko nenavadnega, eksotičnega ptiča. Velikosti je vrabčeve, peruti ima rumene. Na nožici je bil prilrien obroček iz aluminija z začetnicama I. T. in s št. 4537. Prirodoslovci se zanimajo za ornitološko postajo, s katere je eksotični ptič odletel, in za njegovo domovino. — Štorklja med letalskim napadom. Doktorica kemije Santi Carli iz Calavaz-ze pri Bolosrni je rodila med nočnim letalskim napadom v zaklonišču zdravo hčerko. Pri krstu je dobila ime Petra. — Utopljenca. V vodah Bacchigllona pri Paltani v padovanski okolici sta se koDa-la 26-lerni Salvatore Cali in 26-letni Angel Di Stefano. Z njima sta bili tudi ženi Gracija Francalanza in Marija Di Stefano z otroci. Cali in Di Stefano sta, zaplavala proti sredini struge, ko sta oba začutila slabost. Pričela sta klicati na pomoč in potapljati pred očmi obeh obupnnih žena, ki sta klicali na pomoč. Prihiteli so drugi kopalci, ki pa niso mogli nesrečnikom nič več pomagati. Utonila sta, nredno so reševalci priplavali v njuno bližino —; Plezal se je s steklom in umrl. 36-Ietni Pij Orlando iz Mezzanija pri Parmi se je porezal s steklom po levi nogi. 'Zs-tekel se je v parmsko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel za posledicami totana. — Koncert za vojne ranjence. Dopola-voto »Montecatini« v Milanu ie organiziral koncert v vojni bolnišnici v Garba gnatu. Sodelovala sta Dopolavorov orkester in zbor. Na sporedu so bile izbrane pesmi, ob katerih so se v-0jni ranjenci razvedrili. Skupina fašističnih žena je razdelila vojnim ranjencem različna darila. — Po nesreči je ustrelila svojo mater. Izredno tragično naključje se je primerilo v občini Albanova pri Neaplju. 15-le tna Marija della Gatta si je ogedovala očetovo lovsko puško. Pri tem se je puška sprožila. Smrtno zadeta se je zgrudila na tla lastna mati. Žalostni dogodek je vzbudil mnogo sočutja s pre:r^sljivo usodo nesrečne matere. — 5000 ur je izginilo s pa mika *Calin-. dra« v Lisboni. Ure so bile izdelane v Švici in so bile namenjene v Ameriko. — Tri leta spi neprekinjeno osemletna Norvežanka Dagmar Gerda Holmgren. Zdravniki si ne morejo tega triletnega spanja niti obrazložiti, niti si ga ne upajo prekiniti. Njeno spanje traja od lunija 1940. IZ LJUBLJANE Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata za Ljubljansko pokraj no sporoča, da bodo delile od 22. do 26. julija tvrdke: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, Delavsko kenzumno društvo, Smrkolj Albin, A. Sarabon, Mara Neža. Skupna nabavna in prodajna zairu^a (Jurčič), Konzumno društvo Šiška, Baho-vec Josip potrošnikom tretjo pošiljko nevega krompirja, in sicer po 2 kg na odrezek >106-navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Prodajna cena krompirja je določena na 2.40 lire za kile gram. Kdor bi do vključno 26. julija ne dvignil krompirja, bo izgubil pravico do nakupa. * —lj Vr°č"na pritiska čedalje bolj. Včeraj je bilo še bolj vroče kakor v ponedeljek. Ti dnevi so nedvemno najbolj vroči letošnji, saj je včeraj najvišja temperatura dosegla že 31°. Danes bo morda še topleje, če se ne bo pooblačilo. Včeraj dopoldne je pihal močen zahodnlk .in kazalo je na poslabšanje vremena, zvečer se pa vetei polegel in ponoči je zopet začel naraščati zračni tlak. Davi je tlak še naraščal in smemo upati, da bo vreme ostalo še lepo. Današnja najnižja temperatura je znašla 15.8". —lj Nekaj besed o zabojih s smetmi. Ni še dolgo tega, ko smo v dnevnikih brali umesten poziv mestne občine, naj meščani ne postavljajo zabojev s smetmi pred vrati na cesto, ker da utegne to v vročih dneh zdravju škodovati. Poziv pa je večina nedvomno spregledala, ker postavljajo s smetmi do vrha napolnjene zaboje kljub temu na cesto. Zlasti v predmestnih predelih so pred hišami ceie gore zabojev in veter raznasa smeti na vse stra- KOSOV SALON PREHOD NEBOTIČNIKA UMETNOSTNA RAZSTAVA A K A D. SLIKARJA EVGENA SAJOVICA ni. Včasih stoje zaboji s smetmi ves dan na cesti, ko mnogi niti ne pazijo, kdaj pride mestni smetar in postavno zaboje na cesto kmalu potem, ko je že odpeljal. —lj Manjše cestno del«. V nizu številnih cestnih del širom našega mesta se vrše tudi manjša očiščevalna dela na Cesti XV v Rožni dolini. Cestišče je močno porasla trava, kanale ob hodnikih za pešce in požiralnike pa je razna navlaka skoraj povsem zamašila. Sedaj so travo večji del že iztrebili, kanale na obeh robovih cestišča pa očistili, da bo mogla voda spet neovirano odtekati. —lj Učenke 4.d razreda I. lanske realne gimnssijs se zbero k izpitu iz slovenščine 22. t. m. ob 7. zjutraj v Lichten-tumovem zavodu. — Razrednik. —lj Opozarjamo železniške upokojenec. da se v zadevi izmenjave dosedanjih Železniških legitimacij za nove nemudoma zglase pri Šefih pristojnih postaj, kjer dobe tozadevna navodila. — Direkcija železnic Ljubljana. — »j »Svetnik« je najboljše delo ital:jaa-skega pisatelja Antonia Fogazzara, ki ga radi imenjujejo »italijanski Tolstoj«. Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v podobi tajnstvenega reformatorja Giovanija Salve. Salva je globoko krščanski duh, ki pa prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje slno sugestivno mo* in veže pozornega čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je IzšjI sSvctnikr v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selen, burgeva ul. 3. —lj Za onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je rodbina Kham podarila 200 lir namesto venca na krsto ge. Terezije Gjud. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imnu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! -—lj R'ir.ska cesta — zap.*ta. Zaradi ut- ditve vozišča bo Rimska cesta od Napoleonovega trga do Gradišča kakih 10 do 14 dni zaprta za ves vozni promet. —lj Nesreče. V splošni bolnišnici so iskali zdravniške pomoči naslednji ponesrečenci: Albino Štrukelj, 30-letno ženo posestnika iz Črnomlja, je sunila krava v oko. — Ana Meden. 6i-letna žena posestnika iz Sv. Vida, si je pri padcu zlomila desnico. — Vsekal se je v levico 17-letni mesarski vajenec Jože Peric iz Ljubljane. — Fr. Zidan, 41-Ietni delavec iz Bizovika, si je pri padcu zlomil desno ramo. — Oparila se je po levici s kropom Marija Virant. 13-letna hči posestnika iz Grosuplja. — Viktor Fabian. 33-letni služitelj iz Ljubljane, se je pri padcu z drevesa ranil na hrbtu. — Štiriletni Janezek Zupančič, sin postrežnice z Jezice, se je popari 1 po nogi z vrelo juho. — Ventilator je udaril po desnici precej močno 21-letnega delavca Oskarja Cepona iz Ljubljane. — Andrej Grbec, 8-Ietni sin posestnika iz Horjula, si je pri padcu /lomil desnico. Iz pekraiine Tznej>e nasprotje navidezne smrti je navidezno živ'jcnje. * Zgovorne ionske so podobne tubam zobne paste, pri nu„rahlejšem pritisku jo dobimo čez potrebo. Kdor uži\a življenje s polnimi požirki. mu naposled tudi kapljic zmanjka. Kadi'.r je mežu dolgčas, zdeha. žena pa /dihuje. živimo v prchcdn: dobi: kdor bi rad dalje spal. se- ic/i nad kikirikanjem pctcl na, kder pa je že zbojen, se vesel! ju.rnjc zarje. Radio Ljubljana SREDA. 21 JULIJA 1943-XXI 12.4^. Operna ofttsba. 13.00: Napoved «!asa; poročila v italijanščini. 13 10: Poročile Vrhovnega pcveljni^tva Oboroženih sil v slovenščini 13 12: Klasični orkester, ved: dirigent Manno M 0U: Poročila ▼ •ralijanščini 14.10: Simfonična ulasba. 14.20: Moderne pesm:. vodi dirigent Zeme 14 40: Koncert ?ramla »Ljubljana«. 15.00: Porcći'a v sloven>č'n:. 17 00: Napo\cd časi; poročila v ♦alijan^čini. 17.15: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 17.35: Koncert pianistke Giovanne Busatta l1*DO: »Govorimo italijansko-, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 10.30: Poročila v sloven.^in:. 19.45: Polif.čni komentar v slovenščini. 20 00; Napo\ed časa; poročila v italijanščini. 20 20: Pripombe k dogodkom 20.30: Radio za druž:no 21.15: Orkester pesnr. vodi d:ngent Angelni. 21.40: Kiasični orkester, vodi dirigent Manno 22.00: Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme 22.30: Valčki in mazurke. 22.45: Poročila v italijanščini. ČETRTEK, 22. JULIJA 1943-XXI 7.30: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1220: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent D. M. šijanec; lahka glasba. 15.00: Pore čila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Orkester vedi dirigent Angelini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Simfonični koncert vodi dirigent Rito Selvaggi. V odmoru predavanje v slovenščini. 21.30: Pesmi za vse okuse; orkester *Armoniax vodi dirigent Seguri-ni; 22.10: Orkester vodi dirigent Gallino. 22.45: Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubijanako pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.00O g 2.20 Ure; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rii nevadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 Ur za kg. 3. K»9, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. .Mleko 2.50 lire za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kgf v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje), približno 1 m doi^i. franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 ltr za stot; enotno milo, k\ vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Zlogevnlca št. 32 bar — bo — bre — člo — di — di — din — do — do — dob — ga — ge — gi — hon — ji — ki — ki — ko — le — le — Ije — lo — na — na — nje — njev — nor — nost — o — on — pa — pi — po — po — pra — ro — sa — sej — slav — so — sv o — ško — tar — tru — tur — va — ve — ve — vek — vi — vo — ži. Iz teh zlogov sestavi 18 besed s pomenom: 1) slovanska boginja, 2) kraj na Dolenjskem. 3) trg na Štajerskem, 4) prvobitni človek. 5) evropska država. 6) slovenski jezikoslovec (u. 1844), 7) gorovje na Balkanskem polotoku. 8) nekd. slovenski mesečnik, 9) ruski pisatelj (u. 1883), 10) starogrški junak, 11) avstralska ptica, 12) mesto na Japonskem, 13) francoski cesar, 14) oseba v Trdinovih spisih, 15) zetski knez iz 11. st.. 16) slovenski pisatelj v 16. sto.l 17) reka v svetopisemskem raju, 18) mesto v Lombardiji. Po tri zaporedne črke vsake besede, zvr« stornn brane, povedo citat iz Levstikovih Lesnik. * REŠITEV ZLOGOVNICE ftTEV. 31. 1) Kodeljevo, 2) Ohrid, 3) Ukrajina, 4) Njemen, 5) Rio de Janeiro, 6) Kredarica, 7) Sporadi. 8) Livorno, 9) Galvani, 10) advent, 11) Ilirija, 12) Meander, 13) Smirna, 14) veverica, 15) slatina, 16) klima, 17) Noe, 18) Središče, 19) čriček, 20) profesor, 21) Mlakar, 22) Gradnik, 23) Tuzla, 24) Niagara. »Kdor urne roke. sol v glavi ima. si v vsaki nesreči pomagat' zna.« ALI OCLASf DRVA LPogatelk ljubljana Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-» a x> najvišji dnevni nI ktiptrjs Stran 4 »SCOVTgrTSTCT rf'&lfOCK Sprehod po središču Ljubljane Strogo središče se naglo preoblikuje in dobiva čedalje bolj Ljubljana, 21. julija. Strogo središče Ljubljane je bile v prejšnjih letih v pogledu urejevanja zelo izpostavljeno. Mesto se je širilo in moderniziralo na periferiji, in sicer v vse smeri zelo na široko. V razmeroma kratkem času =o nastale obširne nove četrti z velikimi hišami, palačami, trgovinami, sodobnimi stanovanji in dolgimi ulicami in cestam:. Istočasno so zgradili potrpbne pod-cestne napeljave, kakor vodovod, p' n, kanalizacijo :n drugo. Uvedene so bile tudi nekatere avtobusne proge, odnosno zgrajene nove tramvajske proge. Nastali so sodobni okraji Bežigrad. Šiška. Mirje, Kode* ;evo itd. Vse pridobitve na periferiji pa so bolj ali manj zavirale razvoj strogega središča, kjer u'r.Da upravno, gospodarsko in estaio življenje. Se pred nedavnim Ljubljana sploh ni imela središča v pravem pomenu besede. Namreč središča, ki bi tudi po svoji zunanjosti, po svojih velikih palačah ;n ravnih, dolgih ulicah dokazovalo -voie poslanstvo. Viden izraz za središče ^o bile mnogo časa številne trgovine s SVOJimi velikimi izložbami in pa živahen promet, posebno potniški. Ulice in ceste so bile ozke in neravne, netlakovane. Tramvajska proga enotirna. Takratna Dunajska cesta je bila za voznike prava muka, tramvajski VOZOVi pa so z največjim truščem poskakovali po razrvani progi. Tud; hodniki za pešce niso bili urejeni. Urejevanje mestnega središča se je zares začelo pred dobrimi desetimi leti. Takrat je bila obnovljena tramvajska proga od kavarne Evrope do slaščičarne Košak v Prešernovi ulici in položen drugi tir na tej dolžini. Istočasno je bila zgrajena proga Šiška—Vič. Tako je središče dobilo dve tramvajski križišči na Ajdovščini in pred glavno pošto. Odslej so na odseku med Fi-govcem in pošto obratovali tramvajski vo-zovi dveh prog. Malo prej pa so bile na sodoben najin asfaltirane takratni Aleksandrova cesta in Knafljeva ulica ter deloma Beethovnova in Gledališka. Tvrševa cesta je bila od Evrope do pošte tlakovana z velikimi gramoznimi kockami. Selen-burgova pa z lesenimi in zalita z asfaltom. Nadalje so bile asfaltirane Miklošičeva. Tavčarjev:- in Dalmatinova ulica. Pred glavno pošto pa je zrasla monumentalna skupina večnadstropnih palač z nebotičnikom. Potem se je središče hitreje razvijalo. Tlakovane so bile nadaljnje ulice in ceste. Tvr&eva. Masarvkova, Gosposvetska, Prešernova. Vvolfova. Stritarjeva. Gradišče, del Bleiweisove in Marijin trg z malimi granitnimi kockami, preostali del Bleivvei-sove in takratna Gajeva asfaltirani, ostale pa qli kiitranizirane ali kako drugače urejene. V začetku je bil na sodoben način tlakovan tudi Kongresni trg. V novejšem Ca: j ^ m ložili drugi tir na vseh tramvajskih \; :.ah sredi mesta. Eno najvažnejših del za izgraditev mestnega središča pa je bilo podaljšanje Šubičeve vilice do Zvezde. D ss ima strogo središče Ljubljane po- vser- Irugačno lice. K .- ni bil v našem mestu neprekinjeno deset lot, bi se najbrž malo spoznal, saj je bil vajen »doigt /asi . Pred glavno pošto se dvigajo visoke palače, ceste so gladke in ravne, tramvajski promet preživahen. Vidijo se že obrisi dokončno urejenega središča. Na Ajdovščini je promet urejen s sodobnimi otoki. Katera ulica je glavna žila mestnega središča? Danes ni več ena sama. Cela vrsta jih je. Tudi Ljubljana ima, kakor vsa večja mesta, svoje središče, ki ni omejeno samo na eno ulico ali trg. temveč obsega celo skupino ulic, cest. trgov in velikih stavb. Danes smemo prištevati k mestnemu središču, seveda širšemu, del mesta med Korzom Viktorja Emanuela, Cesto Soške divizije. Miklošičevo cesto, Stritarjevo ulico. Mestnim in Starim trgom, Šentjakobskim trgom in Aškerčevo cesto do Viktor Emanuelove ceste. V tem delu našega mesta vlada najži-vahneiši promet, so najlepše in največje ulice in ceste kakor tudi največje in najlepše palače. Prometne žile se križajo večji del pravokotno, kar le za sodobni promet nujno potrebno in daje velikomestno zunanjost. Ljubljana ima tem lepše središče, ker leži na ravnini, neznatna udrtina ob Ljubljanici sploh ne pride v poštev, kar poenostavlja promet in gradnjo poslopij. Glavna in najprometnejša žila Ljubljane, ki njeno središče nekako razpolavlja, je Bleivveisova cesta, ki se prav za prav nadaljuje v Selenburgovi in Gradišču, saj sta bolj ali manj v ravni črti s prvo. Ta prometna žila ima že nekaj izgrajenih vzporednic, nadaljnje pa se počasi izoblikujejo. Najvažnejša je seveda Viktorja Emanueha cesta, ki vodi od enega konca do drugega. Potem ravna Mi- klošičeva v zvezi z Wolfcvo in Vegovo ulico. Na levi strani Bleiweisove ceste je še mnogo vzporednic, ki pa še niso dokončno izgrajene. Te so: Beethovnova, Gledališka in Kersnikova ulica. Prva je mnogo pridobila z grad o nove Subičeve ulice. Gledališka delne z novo Muzejsko, Kersnikova pa igra za sedaj oestransko v'ogo. Na desni strani pa je še neizgrajena Ci-galetova ulica, ki sega od Dalmatinove do obširnega travnika pred glavnim kolodvorom. Na pomenu bo pridobila šele. ko bo podaljšana do Ceste Soške divizije in bo z morebitnimi prehodi povezana s Frančiškansko in Prešernovo ulico. Na ta način se bo uvrstila med najvažnejše ceste v našem mestu: V bodočnosti pa bo na kak način zvezana tudi Prešernova ulica z Zvezdo v svojem srednjem delu. Številnejše so prečne ulice. Najvažnejši sta Ulica 3. maja in Prešernova, ki z Blei-vveisovo in Selenburgovo tvorita nekakšen križ. Na desni strani so še: ozka in neurejena, a preživahna Frančiškanska ulica. Dalmatinova. Tavčarjeva, Trdinova, Knafljeva in Pr w:akova ulica proti kolodvoru, na gornjem delu pa neurejeni del Gregorčičeve in Rimska cesta. Tem pa je treba seveda prišteti še vrsto uličic, ki so, bolj ali manj, postranskega pomena. Na levi strani pa je še več zelo važnih cest in ulic. Tem nedvomno prednjači Cesta Arielle Ree, ki je važna odtočnica mestnega središča in med najbolj prometnimi. Po pomenu pa ji sledita Verdijeva in nova Šubičeva ulica. Izročitvi prometu slednje se imamo v veliki meri zahvaliti, da je najožje središče Ljubljane dobilo primerno obliko in da je promet svobodneje zadihal. Četrta vzporednica je Puccinijeva, peta Knafljeva, šesta Erjavčeva, sedma Gregorčičeva :n osma Rimska ces*a. Te ceste so bolj ali manj izgrajene in urejene. Ne smemo pa pozabit'' Nunske in Puherjeve ulice, ki sta obe sodobnemu prometu nerabni in bosta svojo važnost pokazali šele po dokončni ureditvi. Važna je tudi nekoliko pošev speljana Igriška ulica, ki vodi od Erjavčeve ceste do Ceste 29. oktobra. Kakor vidimo, dobiva središče našega mesta čedalje bolj obliko šahovnice. V središču je tudi mnogo trgov in parkov. Med trgi je najvažnejši veliki Kongresni, najprometnejši pa Marijin trg. Ostali trgi so: Mestni, Stari. Šentjakobski, Rimski, Napoleonov, Borštnikov, Valva-zorjev, Novi in Jurčičev trg. Prvih sedem je tlakovanih, nadaljnji pa še čakajo na ureditev. Tlakovan pa je tudi Jurčičev trg. ki je najmanjši. Številni so tudi parki, odnosno drevoredi. Parki so: v Zvezdi na Rimskem in Val vazorj evern trgu, Trubarjev park in nasadi na Marijinem in Napoleonovem trgu; drevorede pa imajo Viktorja Emanuela cesta, Ulica S. maja, Gledališka ulica, bregovi Ljubljanica in Cesta Soške divizije. Tudi spomenikov ne prirnanjknje. V središču jih je kar pet velikih: Prešernov, Trubarjev, Valvazorjev, Miklogičev in Napoleonov. Potem je še cela vrsta manjših, posebno v Vegovi ulici, ki jo smemo upravičeno imenovati tudi ulico spomenikov. Na Kongresnem in Šentjakobskem trgu sta dve lepi znamenji. Tramvajske proge so speljane po Cesti Soške divizij, Bleiweisovi, Cesti Arielle Ree. Prešernovi in Selenburgovi ulici, Gradišču in Rimski cesti. Proge so vse dvo-tirne. razen deloma v Selenburgovi ulici zaradi pomanjkanja prostora. Skozi središče obratujejo vozovi prog štev. 1, 2, 3 in 4. Prometa je zmeraj več ko dovolj. V središču sta tudi operno in dramsko gledališče, frančiškanska dvorana, dvorana Pokrajinske delavske zveze, Narodna galerija, muze; ter kini >Matica« in >Uni- on«. Tretja kinska dvorana še ni izročena svojemu namenu. Cerkva je sedem, ker tenko prištevamo stolnico, ki je prav za prav tudi v središču. Največje so: nunska, frančiškanska, sv. Jakoba, manjša pa križevniška. Nadalje sra še pravoslavna in protestantska. S svojo zunanjostjo so, zlasti nunska, mestu v okras. Mostov pa je pet. Ti so: frančiškansko rromostovje. Čevljarski in Sv. Jakoba most. Vsi so novi in svoji okolici primerno grajeni, da tvorijo z ostalimi stavbami lepo arhitektonsko celoto. V središču so najlepše in največje palače, sodobne trgovine, kavarne, restavracije, hoteli, gostilne, slaščičarne, bari. bifeji in drugo. Hoteli so: Union, Slon in Metropol, malo izven središča pa Soča, Štrukelj; restavracije: Union, Slon, Štrukelj, Metropol, pri »Šestici«, pri »Ivanu« in še mnogo-kje. Ostalih lokalov za tolažbo lakote in gašenje žeje pa je še zelo dolga vrsta. Ceste in ulice so skoraj vse tlakovane ali asfaltirane ali vsaj urejene. Prav tako hodniki za pešce. Šetališče je na Ulici 3. maja, največji osebni promet pa je še v Selenburgovi. Prešernovi, Stritarjevi, Frančiškanski in Bleiweisovi cesti do Ajdovščine. Med zelo živahne ulice spadajo še Mestni in Stari trg. Gradišče. Wolfova ulica, del Miklošičeve in Cesta Arielle Ree. Središče Ljubljane ima posebnost, s katero se zlepa ne more ponašati nobeno drugo mesto: kar na lepem se znajdeš zunaj mesta.« ženskam tobak škoduje Nikotin je moškemu ženskemu organizmu nevarnejši kakor Ge ba ženske vedele, kako tobak Škoduje njihovemu organizmu, bi mnoge opustile kajo. Toda ženske na to ne pomislijo in kaj o. Toda ženske na to ne pomislijo in strupljajo z nikotinom. Kako škodljiv je nikotin ženskemu orgranizmu. je povedal višji vojaški zehavnik dr. Paul Bemnaird. ki je oni dan pre "taval na povabilo Zavoda za boj proti mkotinu pri univerza v Jeni o vplivu kaje cigaret na žensko plodnost. Dr. Bernhard je pregledal 345 kadilk in 5.000 nekadilk ter zbral tako obširno znanstveno gradivo, na katerem je slonelo njegovo zanimivo predavanje. Predavatelj je najprej ugotovil, da škoduje kaj a ženski bolj kakor moškemu, ker so celice njenega telesa, živčni sistem, hormonske žleze in beljakovina bolj podvržene izpremembam, kakor pri moških.. Nikotin napada organizem dobro maskiran in zahrbtno. Najprej se pojavijo komaj vidne škodljive posledice. Organizem se privadi strupu in ga zahteva vedno več. Tako se polagoma pojavijo težje posledice, razne bolečine, ki pa ženska o njiii ne pomisli, da. so posledica kaje. temveč jih. pripisuje drugim vzrokom. Posebno nevaren je nikotin hormonskim žlezam. Zaradi kaje nastanejo motnje v delovanju šritne žleze. Nikotin pospešuje obrabo ščitne žleze in posledica tega je, da nastopi pri ženski klimakterij prej kakor bi nastopil, če bi ne Ira/lila. Motnje v delovanju ščitnih žlez rxnTaočajo tudi čustveno ohladitev pr: ženski. Med kadilkami je ugotovil dr. Bernhard dobro petino čustveno hladnih, med nekadilkami pa samo 5'10 žensk. Spolnohladne ženske pa zopet težje zanosijo. Med kadilkami je neplodnost 10krat tako visoka kakor med nekadilkami. Tobak pa škoduje tudi živ- črremu sđateron Zencke. Kadilke so navadno nervozne in razburljive, njihovi notranji organi so zelo siknil j vi. celo bolečine v maternicah so pogosto posledica kaje. Zarodi velike razdraženora nastanejo pogosto srp krvi. Predavatelj je v zak?jnčlra svojega, predavanja izjavil, da je tobak strup, ki ima najtežje posledice za ves nemški narod, kajti vsak otrok je za Nemce važen. Usodnih bitk nr-roda, koncem koncev ne bije jo vojaki na bojišču, temveč matere. Nemški narod živi zdaj v herojski dobi. Nemške žene ne m otre jo bolje posvedočati svojega junaštva kakor da se odpovedo tobaku- Letina v Banatu Čeprav se je rast žita in drugih poljskih pridelkov v Banatu zaradi stalno hladnega vremena dokaj zavlekla, so izgledi na letošnjo letino v Banatu ugodni, ker je bilo dovolj skoraj bi lahko rekli še preveč moče. Letošnja letina v Banatu bo srednje dobra. Će ne bo nobenih, elementarnih katastrof bo pridelek večji od lanskega Zlasti ugodno je vplivalo na letino hladno in vetrovno vreme v juniju. Posledica je bila, da bo zrno zdravo In slama dobra. Zrno obeta visoko hektoli-trsko težo. Ječmen so že poželi. Zdaj pa žanjejo po vsem Banatu pšenico. Ker imajo zadnje dni lepo vreme, in ker je pri. tisnila tudi vročina, bodo lahko želi oves takoj za pšenico. Koruzo so morali zaradi hude suše v aprilu in maju posejati v suho zemljo. Pozneje se je pa razvijala dobro in zdaj je že dober meter visoka Tudi koruza kaže dobro, ker je vreme zadnje časa za njo ugodno. Veliko važnost pripisujejo letos Italijanski Izvidniki. Id ta čas intenzivno zasledujeje sovražni pomorski promet v Banatu fižolu in bobu. vinogradi kažejo v jugovzhodnem Banatu, kjer pridelujejo največ vina,, izredno dobro. Ce bo vreme tudi v poznem poletju ugodno, bo vinska letina letos še boljša od lanske. Med vsemi industrijskimi rastlinami kaže najbolje lan. Največ lanu pridelujejo v severnih krajih. Lan je že prekoračil normalno višino, čeprav še ne cvete. Pulili ga. bodo lahko že v začetku avgusta, če bo ostalo vreme lepo. Blagovni promet med Nemčijo in Rumuuijo Na zasedanju rumunsko-nemške trgovske zbornice v Bukarešti je zastopnik inozemske organizacije NSDAP Kutsche predaval o nemški zunanji trgovini med vojno. Med drugim je povedal, da je bU nemški izvoz v Rum unijo lani po vrednosti za 380^. Po količini pa za 400% večji, kakor leta 1938. V primeri s predlanskim letom je bil lani izvoz za 175% večji od predlanskega- Ni torej res. da bi Nemčija zaostajala s svojimi dobavami Rumuniji, kakor mislijo tisti, ki niso poučeni o pravem položaju. Prav tako napačna je trditev, da je Nemčija kriva težkoč v prehrani prebivalstva jugovzhodne Evrope. V resnici so bile pa krive slabe letine v zadnjih letih in pa splošno višji standard kmečkega prebivalstva Rumunija je porabila predlanskim 18.000 ton mesa, lani pa 29.000. torej za 63.%- več. Nemčija je sicer v blagovnem prometu z Rumunijo aktivna, v kliringu na pasivna. Nemški klirinški računii so namreč obremenjeni s prevoznimi stroški zavarovanjem itd. Nemčija je dovolila Rurau-niji dolgoročne in cenene kredite za nakup vojnih potrebščin in za razne investicije. Ti krediti daleč presegajo skupno vsoto nemških klirinških dolgov. Toda v nemškem klirinškem računu se pojavijo vsako leto samo z razmeroma nizkim amortizacijskim dobropisom. Končno je treba upoštevati, da so cene romunskega izvoznega blaga poskočile mnogo bolj kakor nemškega. Povprečne cena iz Nemčije izvoženega blaga po tonah so poskočile od 1. 1938. do lani za 37%, rumunske pa za 91 %. To je imelo neugodne posledice za stanje nemškega kUringa. Ru-munski kmet je moral dati pred vojno za nemški plug 650 kg pšenice, zdaj pa samo 230 kg. Klirinški dolgovi Nemčiji niso noben dokaz, da bi bil nemški izvoz manjši od uvoza. Peš čez Nil Voda te Grornjegn. odnuano iz Velikih je— zov je nenadoma izostala in posloclica Jb bila prometna katastrofa v parabrodnom prometu po Nilu. Voda v Nilu je tako padla, da. je mjngoče na mnogih, krajih peš prekoračiti strugo. Vlaxla je preporvnedala uporabo Nila za prevoz me! Egiptom in Sudatnom. To bo imelo tem težje posledice, ker je bilo treba zdaj iz Siniana uvažati v Egipt žito- Srebrna kolajna Saragose Vsi dobrovoljci, ki so se pridružili L 193«. prvega cme državljanske vojne četam generala Franca in ki so imele njihove odi-nice svoj sedež v pokrajini Saragosa, dobe v zahvalo od mesta srebrno kolajno. Sara-gosa je bila dobre dve leti tik bojišča in njeni branilci so morali odbiti mnogo O0BĐ-ziv rdeče vojske, ki bi bila rada zasedla mesto. Turčija bo pokupila 75% žita Turške oblasti so strogo nastopile proti verižnikom, ki skrivaj kupujejo in prodajajo žito, patudj proti tihotapcem žita. Tihotapstvo žita podpirajo angleške :n francoske okupacijske oblasi v Siriji z namenom izogniti se turški prepovedi izvoza. Za zaščito nove letine je bila turška vlada prisiljena izdati stroge ukrepe glede blagovnega in plačilnega prometa s Sirijo. Letošnja letina v Turčiji bo dobra. Vlada si je pridržala pravico odkupiti 75% vsega žita, dokler to žito ne bo odkupljeno, je prepovedana vsaka prosta trgovina z žitom. LEPO POVEDANO »Ckwpodična Mira, jaz vas ljubim m snubim! Ah dovolite, da bi bil pika vašim će4diškim letam ?< Utrinki Kdor te precenjuje^zahteva uto od tebe. Spomini ao kupon? kapitala srrtVr Močno srce se stre n (»slišno. Oas ozidravi vse rane, samo onih mrv, kat crv samo napravi. Priljubljen si do tiste vifcinc do katero sega tvoj žep. Mnogo ljudi je odlikovanih, ki niso od-Hčni. Zakon ima dva polovici Se prednr* sta ločeni. Večne resnice pogosto kapitulirajo pred prehodnimi lažmi Lažnivec vara v prvi vrsti sebe 'n rci> potem druge. Najobčutljivejši mraz je mraz stcs. * Ne v svojih uspehih temveč v svoj'.h zmotah spoznavamo samega sebe. Marsikaj, kar je bilo našim prednarncem vzdih, nam, njihovim potomcem, doni ko glasen krik. * Leseni ljudje jezdijo lesene konjičke Kjer rožo izkoreninimo, tam jo prostor za pleveL Jasnogledec si za eno ne'zpoinjeno nado napravi deset drugih. * Samota je prag. čez katerega stopimo k lastnemu jazu. * Matematiki pravijo, da se v neskončnosti dve vzporedni črti križata, v življenju se le v optični prevari. Dva dobra človeka se hitro razumeta, prav tako dva slaba človeka, ob dobrem in slabem človeku pa spozna slab človek hitreje dobrega kakor dober slabega * Ne prerekaj se s plitvim človekom, na potočkih ne vozijo parniki. P- G. WODEHOUSE;T 29 fttala pepita HnmoiIsUčm roman »... Ne dovolim, da bi se tako vedli. Prehladili se boste, razumete? Deset črnih pik. Če mi pri tej priči ne izginete, vas kar najstrožje —« Miren glas mu je segel v besedo. »Čujte!« a Mala Pepita« je neprisiljeno stopil v svetlobni krog. Zavit v nočno obleko, je držal med prsti prižgano cigareto, iz katere je obilno potegnil, preden je nadaljeval. »Čujte, rekel bi, da se motite. Tu ne re za navadnega tatu.« Pogled na črno ovco«, obdano z oblakom dima, je spravil gospoda Abneya povsem iz tira. Najprej je kar obnemel in zaklatil ž rokami, šele nato je bruhnilo iz njega:. »Kako se upa? kaditi, paglavec! Kako se drzneš kaditi to cigareto?« »Druge nisem imel.« je Ogden ljubeznivo odvrnil. »Rekel sem ti... Posvaril sem te... deset crnih pik! Nočem, da bi... Petnajst črnih pik!« »Mala Pepita« se je mirno smehljal, kakor mu ne mučni prizor niti malo do živega. »če hočete slišati moje mnenje,« je rekel: »ta človek je iskal nekaj boljšega kakor posrebrene žlice. Da, gospod! Če hočete- da vam povem svoje mnenje: to je bil Buck Mac Ginnis ali pa Chicago Ed, ali, skratka, eden izmed njih; in iskal ni nikogar drugega kakor mene. Buck me je že jeseni skušal odpeljati, in Ed...« »Kaj nisi slišal? Ali se misliš takoj vrniti v spalnico ali ne?...« »Če ne verjamete, vam lahko pokažem poročila v listih. V kovčegu imam album z vsemi časniškimi izrezki; kadar čitam kaj o sebi, si vselej izrežem članek in ga nalepim, Pridite z menoj pa vam pokažem, V Cbicagu je bilo, in Buck bi me bil res odpeljal, da ni ...« »Dvajset čmik pik!« »Gospod Abney!« Tako se je oglasil nekdo, ki je stal dotlej za mojim hrbtom. Do tistega trenutka je bil molčeč gledalec: nemara je čakal, da se osta!i uneso. Ob zvoku tega glasu so se vsi zdrznili, nato pa zahrumeli na mah, kakor dobro naučen zbor. »Kdo je to?« je vzkrikml gospod Abney; že po glasu je bilo čutiti, da ima živce napete kakor strune na goslih. »Kdo govori?« »Ali naj telefoniram polici jI ?« je vprašal Glos-sop. Toda bilo je, kakor da nihče ne sliši. »Sheridanova sem, gospod ASney,« je odgovorila oseba, ki je stala za menoj. »Pričakovali ste me za nocoj.« »Gospa Sheridanova? Gospa Sher. •. A mislil j sem, da pridete z vozom! Prav zares sem pričakoval, da se • •. aa ... pripeljete.« »Prišla sem peš.« Izpreletel me je čudni občutek, da sem ta glas že slišal. Ko mi je prej ukazala, naj se ne ganem, mi je te tri besede skoraj šepnila na uho, ali vsaj meni v moji polnezavesti se je tako zdelo; zdaj, ko je govorila razločno, pa sem čutil v njenem glasu poudarek, ki mi je bil domač in je kakor struna odmeval v globinah mojega spomina. Čakal sem, kaj še poreče, da bi jo do dobrega spoznal. Ko je zdaj izpregovorila, me je ta občutek znova obšel, določnega spomina pa v meni ni mogel zbuditi »Evo, gospod Abney, eden izmed njih je tu,« je dejala. Vsi so se neznansko zavzeli Dečki, ki so bul že nehali vreščati, so zagnali še hujši krik in vik kakor prej; Glossop je jel spet vpraševati, ali naj telefonira policiji; gospa AttweIlova se je drla kakor sraka. Nato so se zgrnili okrog mene, vsem na Čelu White, ki je držal svetilko. Kar žal mi je bilo. da jih moram razočarati. Avgust Beckford me je prvi spoznal; najbrže me je baš hotel vprašati, ali je prijetno v januarski noči takole sedeti na peska, ko ga je gospod Abney prehitel. »Gospod Burns? A kaj, za Boga, kaj... aa... kaj delate ta?« »Morda bi nam vedel gospod Burns kaj povedati,« če je videl begunca,« je menil White. »Vse drugo vam lahko povem, samo tepa ne,« sr m odvrnil. »Niti sanja se mi ne, kam jo je ubral. Vem samo toliko, da je imel ramo močno podobno ladijskemu kljunu in da se je z njo zaletel vame.« Med govorjenjem se mi je zazdelo, da slišim izza hrbta rahel, pritajen vzkrik, kakor bi bil nekdo v silnem presenečenju mahoma zadržal sapo. Neznansko rad bi bil videl to žensko, ki me je njen glas domišljal nečesa davnega, pokopanega v mojem sporninu; a luč svetilke ni padala nanjo, tako da je ostala v temi kot nedoločna, brezoblična senta. Vendar sem imel občutek, da me napeto gleda, Nadaljeval sem svoje poročilo. »Pravkar sem si prižigal pipo, ko zaslišim krik...« V gruči za svetilko se je nekdo porogljivo zasmejal. »Usti, ki je kričal sem bil jaz,« je rekel »mala Pepita«. »Lahko si mislite, da sem rjovel! Kaj bi storili vi, če bi se sredi teme zbudili v naročju malopridneža, ki bi vas skušal odnesti iz postelje kakor sveženj perila? Hotel mi je zamašiti usta, a v temi mi je položil roko na čelo, tako da sem lahko kričal še in še, dokler me ni izpustil. V lep strah sem ga pripravil, lopova, stavim da!« Spet se je zarezal, kakor bi v duhu znova preživljal tisti trenutek; nato je krepko potegnil iz cigarete. »Kako se drznež kaditi? Proč tisti čik!« je vzkliknil gospod Abnev, ki ga je pogled na tleči konee cigarete mahoma opametovaL »Počakajte še malo,« se je odrezal Ogden Ford. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno — 0» tnaentni dal I4nbon0r Volčtt — Y4 x I4obQut mm