Naročnina ^Мк. aa^^n ^ ^^м^ ^ ЛЖ^Мћ Ceneoglasov m % ШЛ ш f »«Го" S£0 |/£Л(£С celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din pedel|skn Izdala za državo SHS _ ___ _ ___ ___ _ mesečno 20 Din ^ИВВ^^^ ^НЦ Ш Ш ХШ^Ш nad 43 mm vlSlne polletno _ »ЦЈ^^вд^ M Ш ^Ш^^М НН ро Dln2-30,veUKl uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri većtem o naročilu popust ..avmaoDin «j S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^^tt Inozemstvo JOO D * dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/Ш Rokopisi se ne vraia/o, netranklrana pisma se ne spre/ema/o -«■ Uredništva telefon št. 20S0, upravnlitva St. 2328 Političen list sa slovenski narod llprava /c vKopltar/evl ul.ši.O Čekovni račun: C/ubl/ana itev. 10.650 in tO.349 za lnserale. Sara/evoil.7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Duna/ it. 24.797 Vlada ne ve, kaj bi z volitvami. OGORČENJE SDS RADI IZVOLITVE POSL. SMODEJA. Pozdrav. Ze po svojem idejnem ustanovitelju Kreku osi Slovenska ljudska stranka pečat izrazito »cialne stranice. Vsi voditelji, ki so stali na elu stranki, so bili tako odlični socialni teo-etiki kakor praktični socialni politiki. Stran-a je vedno zbirala v sebi najboljše slovenske ocialne delavce. Njen sedanji načelnik dr. [orošec, ki je že za življenja našega velikega lojstra užival njegovo največje zaupanje, vesto čuva nad kršoanskosocialnim progra-Dom' stranke in njega izvajanjem. 0 tem pri-a vse delo Slovenske ljudske stranke v novi iržavi. , Slovenska ljudska stranka je vstopila v Iržavo s programom ljudske avtonomije in e zanjo borila ter bori dalje, ko niso bile amo liberalne meščanske stranke proti sa-uovladi in samoodločbi ljudstva, ampak celo isti zmerni, srednji in skrajni marksisti, ki e imajo za edine prave zastopnike socialne oisli, pa so se v praksi vedno postavljali na Iran reakcionarnega centralizma. Prizadeva-ije SLS v novi državi za avtonomijo ljudstva, d je os vsake prave demokracije, je samo ladaljevanje one junaške borbe, ki jo je (ranica vciila v tem pravcu že pod vlado vstrijske birokracije. SLS je edina stranka državi, ki dosledno zastopa to načelo, brez ;aterega ni mogoča prava ljudska vlada in sdina zastopnica dosledne demokracije, med-em ko so tako meščanske liberalne kakor narksistične stranke že davno v praksi opu-itile to stališče in se bližajo čedaljebolj ene Hktaturi reakcije, druge pa diktaturi prole-arijata. SLS se ni nikoli oddaljila od edino pranega pojmovanja upravičene zasebne lastni-îe, ki je za vsakega neobhoden pogoj neod-"isnosti in plod ovite delavnosti v skupno lobro. Je pa vedno stala trdno na stališču imejitve lastnine po vidiku občega blagra lružbe ter se tako ogiba skrajnosti kapitaliz-na kakor skrajnosti komunizma. Odločno »bsoja princip razredne borbe, ki je svojski ako kapitalizmu kakor brezverskemu eoci-llizmu, ker izvira iz materialističnega pojmo-tanja človeške družbe, katero da vodijo zgolj »ospodarski zakoni in razredni interesi, kar je skupni svetovni nazor tako kapitalistične bur-ïuazije kakor razrednega proletariata (kateremu pa so to stališče samo sugerirali njega p brezverski filozofiji buržuazne družbe rarastli voditelji). SLS smatra borbo za pravice delovnih stanov ne kot razredno, ampak kot borbo, ki je etična splošno človečan-ska dolžnost in se ne sme voditi s stališča razrednega sovraštva, razredne koristi in razrednega egoizma, ampak iz najvišjih etičnih motivov, izvirajočih iz težnje po moralni solidarnosti cele družbe, razdêljene v sociaLno-koristno delujoče stanove. In ker SLS zaupa 1 etično napredovanje družbe ter njen neprestani razvoj v smeri navzgor, je odločno proti revoluciji, uničevalki brezštevilnih že priznanih in doseženih družabnih vrednot. Kar se posebič tiče delavstva, je SLS vedno stala na stališču, da se njega položaj da izboljšati le po izgraditvi in okrepitvi politične demokracije, po pozitivnem strokovno-organizacij&kem delu in poglobitvi ter posplošitvi ne samo umske, ampak tudi in predvsem moralne izobrazbe. V tem oziru se giblje zadnja leta zlasti krščansko socialistična delavska mladina, ki Je vzrastla iz mentalitete Slovenske ljudske stranke in velja v njej kot ena najdragocenejših sestavin celokupnega pokreta slovenskega krščanskega delovnega ljudstva. Slovenska ljudska stranka se je vedno pomlajala in razvijala, vedno gojila in pospeševala mlade sile v sebi, ker živi eno življenje z našim, vedno dalje in višje stremečim ljudstvom in ker zajema iz virov večno mladega krščanskega svetovnega nazora, ki ne pozna zastajanja, ampak je eminentno nazor, religija vednega prerajanja in izpopolnjevanja. Zato pozdravlja v sebi vsak sveži, novi, razgibajoči pokret in misel in ga uvršča v krvotok svojega organizma, rastoč po njem in z njim in z vsem, kar se razvija iz tal krščanske miselnosti v vednem, nikoli ponehajočem, stalnem napredku. Pozdravljena zato Krekova mladina danes na prelepem Svetem Joštul Ing. Sontfermayer in kap. Bajdak Prilelita 26. junija t. L na veliki letalski -miting v Ljubljano. Vsi na vojaško vežbališče med Mostami in Dev. Marijo v Polju. Začetek ob 4 pop. Vstopnina: člani 5 Din, dijaki - člani in vojaki 2 Din, nečlani 10 Din, dijaki - nečlani 5 Din. Kdor želi brezplačno leteti, naj poskusi srečo z žrebanjem ori nakupu vstopnice v orcdprodail, Belgrad, 21. maja. (Izv.) Časopisje precej obširno komentira slučaj izvolitve poslanca Smodeja v državni odbor. Posebno obširno ga komentira Pribičevičeva »Reč«, ki daje duška ogorčenju sam. demokratov, da se niso njihovi strokovnjaki izvolili v drž. odbor, ampak da je bil izvoljen Smodej. »Reč« v dveh člankih strupeno piše proti takšni sestavi državnega odbora. S tem najjasnejše kaže ogorčenje sam. demokratov radi njihovega neuspeha. Sicer časopisje še vedno razpravlja o dnevu volitev, dasiravno postajajo v zadnjem času močnejši glasovi, da se je to vprašanje precej postavilo v ozadje z ozirom 11a zunanjepolitičen razplet in tudi z ozirom na razpoloženje v radikalnem klubu, kjer še vedno prevladuje v London, 21. maja. (Izv.) Danes poroča tudi »Daily Mail«, da je skoro neizogibna popolna prekinitev diplomatskih zvez med Anglijo in moskovsko vlado. Kakor se doznava, ima Foreign Office dokaze, da je obstojala v Angliji popolna organizacija, katere namen je bil, strmoglaviti sedanjo angleško ustavo. V vladnih krogih poudarjajo, da je odkritje te zarote v vseh podrobnostih za Aûglijo velikega pomena. v Moskva, 21. maja. (Izv.) Narodni komisar Mikojan je izdal naredbo vsem trgovinskim zastopnikom, katerim naroča, da v vseh onih državah, kjer je ogrožen normalen potek trgovinskih zvez, izdelajo načrt za svoje delo v bodoče glede uvoza in izvoza. Zastopniki v onih državah, kjer so trgovinske zveze ogrožene, morajo stopiti v zveze z državami, kamor bo mogoče navezati nemotene trgovinske zveze. Pariz, 20. maja. 0 razgovorih v Londonu časopisje splošno sodi, da je Anglija poskušala Francijo pridobiti za bojno fronto proti S Zakonodajni odbor. Zakon o prestopkih. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imela sejo sekcija zakonodajnega odbera za zakon o prestopkih. Načrt tega zakona je izmed vseh, kar jih je bilo doslej predloženih v razpravo, morda najslabši. 0 pravcu sistema ni govora. Načrt uvaja križema nove delikte brez natančne označbe dejanja, ki naj se kaznuje, tako, da so na široko odprta vrata šika-nam in zlorabam. Kazen se giblje od 1 do 30 dni zapora. Globe pa od 30 do 900 Din. Kdor n. pr. iz malomarnosti prestopi državno mejo na mestu, ki ni določena za prestop, se kaznuje z zaporom 30 dni ali na 900 Din globe. Samo ta določba lahko vede do nedoglednih šikan obmejnega prebivalstva. Za policijske prijave se predpisuje rok 24 ur. Ako se kak gostilničar zasači v kakem slučaju drugič, da koga po 24 urah ni prijavil, zgubi lahko koncesijo za vselej. 15 dni zapora dobi, kdor se na splošen poziv katerekoli oblasti, samoupravne ali občinske, ne odzove, kdor ne sledi pozdvu preganjanja slabih ljudi in divjih zveri, kdor ne gre na kuluk ali prepočasi dela. Težka kršitev dosedanjih pravnih principov je uvedba druge eksekucije potom političnih oblasti. Na podlagi izvršljivih sodnij-skih odločb, n. pr. sodb izda država samoupravno naredbo. Kdor se ne drži, da zneska pred sodiščem osebno takoj ne plača, ga politična oblast obsodi v zapor 30 dni. Ali je to uvedba eksekucije potom policije, ali pa je poleg sodnijske eksekucije še nova policijska eksekucija radi »delikta neplačanja«? Zastopniki sicer dovoljenih društev se kaznujejo, če n. pr. policijski oblasti ne pokažejo imenika članov. Kako vrednost naj bi potem imel posebni društveni zakon? V načrtu določeni delikti spadajo, ali v kazenski, ali pa posebne zakone o obrtnem redu, občinah, društvih itd., ali pa bi imeli »ploh odpasti. Pri preganjanju in kaznovanju je pristojna policija in politična oblast, ne pa neodvisno sodišče. Tako bi se policijski režim izvedel do skrajnosti. Pri glasovanju v načelu je glasoval proti načrtu edino poslanec H o d ž a r. V podrobni razpravi, pri kateri je sekcija prišla do § 54., so govorili proti posamezuim določbam poslanec Hodžar, Joca Jovanović, tendenca zbližanja vseh struj in pa zahteva, da se mora skupščina sklicati, češ da je zakonodajni odbor dokončal toliko važnih stvari, da je neobhodno potrebno, da se narodna skupščina skliče in da te stvari tudi plénum narodne skupščine sprejme. Kar se tiče dneva volitev, se vsak dan pojavljajo novi datumi. Z ozirom na Marinkovi-čev odhod v Vrnice so demokrati razglasili v javnosti nov datum, in sioer 27. avgusta. Vendar pa oni sami zatrjujejo, da bi se imelo to odločiti prihodnji teden, ko se bo v Vrnice ponovno odpeljal predsednik vlade Velja Vuki- Ičevič. Splošno je v vladnih strankah opažati nejasnost in popolno desorientiranost v vladi sami. sovjetski Rusiji. Značilno je, da današnji »Matin« priobčuje izredno oster članek proti komunizmu, ki ga žigosa kot nacionalno nevarnost. Ura za boj proti komunizmu je odbila. London, 20. maja. Angleško-ruski odno-šaji so izredno kritični. Angleška nota, ki bo vsebovala odgovor na rusko noto, se pripravlja, a pred torkom ne bo objavljena. V širokih krogih Anglije je razpoloženje, da se izvrši z Rusijo prelom. Vendar to vprašanje še ni dozorelo. Berlin, 20. maja. Iz Londona poročajo, da se je izjava notranjega ministra pred zbornico o aferi z društvom > Arkos« zato zakasnila, ker si je vlada v svesti, da se trgovinska pogodba z Rusijo mora pretrgati, ni pa si še na jasnem, ali naj se prekinejo tudi diplomatski odnošaji s sovjetsko Rusijo. — »Westminster Gazette« poroča, da je v vladi večina članov za popoln prelom. Zato ni verjetno, da bi se Chamberlain, ki še okleva, dolgo upiral zahtevi svojih kolegov. Behmen in celo dr. Žerjav, dasiravno je v načelu krepko glasoval za načrt. Splošna zahteva je bila, da se načrt umakne in znova prouči. Kljub temu je predsednik odredil prihodnjo sejo za ponedeljek, 23. maja, ob 10. uri dopoldne z istim dnevnim redom. Sprejet načrt kazensko pravdnega reda. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Popoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri se je v končnem glasovanju sprejel načrt ka-zensko-pravdnega reda s prehodnimi določbami. Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo v ponedeljek 23. maja ob pol 4 popoldne. Na dnevnem redu je zakon o prestopkih. Ker pa sekcija do takrat tega zakona gotovo še ne bo izdelala, se je že danes dal na dnevni red zakon o odvetnikih. Potemtakem bo torej v ponedeljek razpravljal o zakonu o odvetnikih. SEJA GLAVNEGT ODBORA HSS. Zagreb, 21. maja. (Izv.) Danes ob 9 dopoldne se je pričela seja glavnega odbora HSS. Število delegatov je precej veliko. Na seji bi se imelo izvoliti novo vodstvo HSS. Stjepan Radié je takoj spočetka seje podal obširen ekspoze o političnem položaju. Seja je trajala ves dan do poznega večera. Zvečer se bo o rezultatih seje izdal komunike. IZZIVANJE ITALIJANSKIH AKADEMIKOV Sušak, 21. maja. (Izv.) Na Reko je danes prispela skupina vseučiliščnikov, ki so zborovali v Gorici. Podali so se čez Rječino na sušaški most in začeli izzivalno vzklikati »italijanski Reki« in »italijanski Dalmaciji«. Na naši strani niso na te izzivalne napade ničesar odgovorili. BENCINSKA AFERA. Belgrad, 21. maja. (Izv.) V ponedeljek 23. maja je sklicana seja anketnega odbora. Na dnevnem redu je samo zasliševanje dveh prič iaa sicer v bencinski aferi. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI PADA. Dunaj, 21. inaja. V prvi polovici maja se je število brezposelnih oseb znatno zmanjšalo. Od začetka marca do 15. maja se je število brezposelnih zmanjšalo za 85.000. kmetski dan na Trški gori pri Novem mestu bo na-binkoštni ponedeljek, dne 6. junija t. 1. po tem-le sporedu: Ob 9 dopoldne sv. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čeri na, potem pa veliko zborovanje zunaj cerkve, na katerem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in fantje! Na agitacijo za veličastno udeležbo! Na binko-štni ponedeljek vsi ua Trško goro! Svetovna gospodarska konferenca, v Ženeva, 21. maja. (Izv.) Svetovna gospodarska konferenca se je danes popoldne po dvotedenskem premoru zopet sestala na plenarno sejo. Predsedniki treh odborov, industrijskega, trgovinskega in poljedelskega, so predložili poročilo in sklepe odborov, ki so bili objavljeni že poprej, s prošnjo da jih skupščina sprejme v nespremenjeni obliki. Konferenca je sklepe odborov odobrila v ločenem glasovanju. Vsi štirje sovjetski zastopniki so glasovali proti vsem trem poročilom. RUSKA KRIZA NA GOSPODARSKI KONFERENCI V ŽENEVI. Ženeva, 20. maja. Ruska delegacija je v ultimativnem tonu zahtevala, da naj svetovna gospodarska konferenca v Ženevi prizna tudi komunistični gospodarski sistem. Sedaj so zastopniki velesil, nemške izvzemši, naznanili, da sprejmejo ruski predlog, da se prizna obstoj komunističnega gospodarskega reda, da pa ne morejo sprejeti nadaljnje ruske zahteve, da se od konference priporoča sodelovanje kapitalističnega' sistema s komunističnim. Rusi so nato izjavili, da se bodo odločili, ko dobe iz Moskve merodnjna navodila. Gospodarska konferenca je tik pred zaključkom stopila v krizo. MitSleneu v Раши. Pariz, 20. maja. Bivanje romunskega zunanjega ministra v Parizu vzbuja živahno pozornost v političnih krogih. Poudarja se posebno dejstvo, da je Mitilenou prišel v Pariz po končanih posvetovanjih male antante in po obisku Briandovem v Londonu. Gotovo je, da Mitileneu in Briand razgovarjata o razmerah na Balkanu. — »Journal« poroča, da je Romunija kot zaveznik Jugoslavije in intimni prijatelj Italije najbolj poklicana, prevzeti nalogo posredovalca med Rimom in Belgradom. — »Petit Parisien« je mnenja, da je Romunija posebno interesirana na odnošajih antante s sovjetsko Rusijo, vsled česar je gotovo, da se ob tej priliki razpravlja poleg jugoslovansko-italijanskega konflikta tudi rusko vprašanje. Na poletu Newyork - Parte. v St. John, 21. maja. (Izv.) Letalec Lind-berg je sinoči ob 8.45 (ameriški čas) plul nad mestom. Pomorske oblasti poročajo, da je včeraj zvečer začel pihati močan veter, ki bi mogel izdatno otežkočiti polet. Pričakujejo, da bo letalec nocoj prispel že na irsko obalo. v Newyork, 21. maja. (Izv.) Po semkaj prispelih vesteh, je parnik »Express of Shott-landc opazil stotnika Lindbergha nad odprtim morjem. v Newyork, 21. maja. (Izv.) Po poročilih z Irske je neki parnik danes ob 6.30 (new-yorški čas) opazil Lindberghov zrakoplov 200G milj proč od irske obale. v Doublin, 21. maja. (Izv.) Danes ob 14.50 so opazili Lindberghov zrakoplov sto milj od luke Valenci a (Irsko). v Newyork, 21. maja. (Izv.) Start pilotov Bertauda in Chsmberlaina je radi neugodnega vremena preložen. v London, 21. maja. (Izv.) Danes ob 5.20 (zapadnoevropski čas) je Lindberghov zrakoplov plul nad Smervick Harbour v grofiji Kerry v južni smeri. v London, 21. maja. (Izv.) Ameriški zrakoplov je danes ob 7.15 plul nad jugo-zapad-nim delom grofije Cork. Vzhodne nemške utrdbe. Berlin, 20. maja. Wolffov urad poroča: K poročilom, da so vzhodne nemške utrdbe že podrte, se listom sporoča, da uraanega poročila o tem še ni. Toda pričakovati je, da vlada v kratkem izda o tem uradno poročilo. Vlada bo sklepala, v kateri obliki naj prizadetim vladam napravi, da so utrdbe razdejane in podite. Pred prekinjeniem zvez med Londonom in Moskvo. ANGLEŠKO-FRANCOSKA FRONTA PROTI BOLJŠEVIZMU. Katoličanom v Mariboru! Maribor, 21. maja. Danes ni treba nam več razlagati in dokazovati, da so si socialisti postavili kot svojo prvo nalogo: boj proti katoliški cerkvi. Sami jih vidite, sami jih slišite, sami opazujete njihove napade zoper vero, cerkev in duhovnike. Dozdaj so vse to vršili pod masko, da se borijo zoper »protidelavsko« SLS in so imeli v svoji vrsti ljudi, ki so verjeli tem frazam. Zdaj pa upajo, da je njihov čas prišel in zato so zavrgli to masko ter se pokazali, kakršni so v resnici. Ze včeraj smo na kratko poročali, da so imeli v četrtek javen shod. kjer je Eržen ponavljal svoje napade na katoliške verske dogme (»Delavska politika« piše, da je dokazal nelogičnost verskih resnic...), kjer pa so tudi napravili načrt za organizacijo odpada od katoliške cerkve. Eržen, ki se je sam označil za brezkonfesijonalca, je pridobil na tem shodu nekatere moške, pa več socialistk, ki so že prijavile svoj izstop iz katoliške cerkve. Ko je pretekle dni bila šolska spoved v Studencih, kjer imajo socialisti svoje gnezdo, se je moglo opaziti, da so nekateri otroci, ki so pod socialističnim vplivom in pri njihovih organizacijah, izostali. V župnih uradih se zgla-šujejo obupani starši, ki prosijo dušne pastirje, naj ne dovolijo njihovim otrokom izstopa in naj jim v ta namen ne izdajajo krstnih listov. V delavskih družinah po vsem Mariboru je veliko razburjenje, ali je res mogoče, da njihovo vodstvo, da njihov list deluje za odpad od katoliške cerkve. V delavskih družinah se danes odloča, ali so katoliške ali ne, ali bodo še dalje sledile brezverski gonji mariborskih socialistov, ali pa bodo ostale zveste svoji veri. Katoličani v Mariboru, zavedimo se, da je čas in sicer zadnji čas, da se rešijo delavske družine največje nesreče, brezverskega vpliva socialistov! Dejani smo na sodbo, ali smo žive veje velikega drevesa katoliške cerkve, ali pa smo suhe veje, ki jih bo vihar sedanje socialistične proliverske gonje odkrhnil! Katoličani, na delo! Naj bodo osramočeni, kateri so upali, da je mariborski delavec danes, četudi je bil socialist, zavoljo tega že brezverec. Ker pa so zdaj postavili to načelo, zato v resnici katoličan ne more biti v socialistični organizaciji, kakor je mariborska. Katoličani, v živi verski zavesti bodi naša zmaga in osramočenje odpadnikov — socialistov! Da bo večja blamaža. Zadevo napredne fronte so samostojni demokrati obesili na veliki zvon v trdnem upanju, da bodo pod to firmo zlezli v volivno vlado in pri volitvah pod ta naslov skrili samostojno demokratske rogove. Zagrebške »Novosti« so o tej stvari priredile celo anketo in prinašajo izjave nekaterih slovenskih politikov. V imenu SDS se je za napredno fronto odrezal slavni g. Adolf Ribnikar, ki pravi, da prihajajo za napredno fronto v poštev samostojni demokratje, radičevci in narodni socialisti in tudi socialisti. Posebej je naglasil, da brez samostojnih demokratov ni nobene fronte. Za to fronto sta se izjavila tudi inž. Franc Zupančič v imenu radičevcev in veliki socialist Anton Kristan. Radikale je Ribnikar že sam izključil iz svoje fronte, pa je bilo nepotrebno, ker dr. Vladimir Ra v niha r mu je dal tole brco: >Že trideset let se vodi v Sloveniji brezuspešna borba med klerikalizmom in antiklerikalizmom. Ko jc SLS bila v vladi, je storila vse kar je mogki v korist Slovenije, tako da so naši deželi očitali naravnost privilegirani položaj. Zato borba proti tej stranki nikakor ni pravična. Napredna fronta ima namen, da pomaga slovenskim samostojnim demokratom zopet do oblasti. Zato smo mi proti tej fronti.« Tajnik SLS Gabrovšek, pa je dal dopisniku >Novosti-*; tole izjavo o napredni fronti: »Na snovanje takozvane napredno fronte nič ne damo. Taka fronta sicer že obstoja, če na primer pogledale v ljubljansko oblastno skupščino. Stari naprednjaki so ovirali kranjski deželni odbor v delu za napredek Slovenije, mladini pa so nacionalizirali Trbovlje in uživali plodove Slavonske banke, da omenim le te primere. Reakcionarna mentaliteta slovenskih samostojnih demokratov ni v stanu, da stvori nekaj naprednega. Bo le v korist naši stranki, če si kaka napredna stranka v tesnem objemu z g. Žerjavom polomi rebra. Borba proti klerikalnemu zmaju ne vžiga. Pri eventuelnih volitvah bi SLS imela zelo lahko stališče, če bi se borila le proti »združenim naprednjakom«, ki so Slovenijo privedli v tako težaven položaj.« (Ta izjava, ki jo objavljajo »Novosti«, pa ni d osi ovna, kar ugotavljamo na drugem mestu.) • * * Med tem, ko so se te izjave tiskale, je napredna fronta že žalostno propadla. Le radičevci so zanjo. Da pa lx> blamaža — SDS — večja, zato je bila tudi anketa v »Novostih koristna. Ure, verižice, obeski, uhani itd. M vedno naj'epSa birmanska darila, ki jih dobite najceneje pri tvrdki LUD. CERNE — LJUBLJANA, Wolfova ulica it. 3. Naši radičevci. Slovenski radičevci eo v petek zborovali. V ta namen so se zbrali v kleti restavracije »Ljubljanski dvor« in tje povabili tudi gosp. Radiča. Kot zaupniki SKS so se seje udeležili tudi gg. župniki Koblar, Biber in Barle. Predsedoval je g. Ivan Pipan, poročali pa so gg. tajnik Janko Bukovec, dr. Drago Marušič in Stjepan Radič. V glavnem so vsi govorniki napadali SLS in se izjavili za sodelovanje z žerjavovci. Po seji je Stjepan Radič dajal izjave, ki kažejo, da s sejo ni bil kaj zadovoljen. Rekel je, da bo pri prihodnjih volitvah na hrvatskem pustil kandidirati 10 Slovencev. Torej v Sloveniji ne računa na uspeh SKS. Prav računa. In če slovenskim radičev-cem, ki se toliko pehajo za Štefana, pripomore do mandatov na Hrvatskem, jim mi nismo prav nič nevoščljivi. Hele^Ice A Državni odbor. Takole toži »Jutro«: »Cele pokrajine so ostale brez zastopstva v državnem odboru. Iz Slovenije je izvoljen v odbor duhovnik, ki ne pozna niti administracije, niti državnih financ, niti se ni bavil z reorganizacijo državne uprave.« Pametni ljudje pa pravijo: Pri volitvah v državni odbor smo imeli Slovenci posebno srečo. Kljub temu, da smo potisnjeni v opozicijo, je zelo važno, da imamo v odboru svojega zastopnika, in to še enega najboljših med vsemi parlamentarci. Naš zastopnik je državnik, ki temeljito pozna administracijo, je v finančnem odboru opeto-vano dokazal, da izvrstno obvlada državne ■finance in je že v parlamentu in odborih večkrat temeljito razpravljal o reorganizaciji državne uprave. — Tolika je razlika med pametjo in objektivnostjo ter »Jutrovim« poročilom, iz katerega gleda sama fovšija. Д Pozno spoznanje. Pod tem naslovom je napisal v »Jutru« g. dr^L. Lenard članek, v katerem na dolgo in široko izvaja, da je зпа-zadnje prodrlo spoznanje v vseh prečanskih krogih, da je bila dosedanja politika napačna in zato brezplodna, in da je treba začeti drugo pozitivno politiko, ki more dati realne in pozitivne sadove«. — Ker govori g. Lenard uvodoma o spoznanju v vseh prečanskih krogih, bi človek pričakoval, da bo podvrgel kaki kritiki tudi politiko SDS, ki ima vendar največ grehov na svoji grbi, ker vseh osem let, ki jih smatra on za izgubljene, oziroma jih imenuje »8 let tako neumne politike«, ni dru-zega počenjala kot sistematično zastrupljala odnošaje med Slovenci, Hrvati in Srbi, oziroma ščuvala Srbe proti prečanom kot profidr-žavnim elementom«. Ampak tega g. Lenard v svojem članku ni smel povedati, ker bi mu ga »Jutro« sicer ne sprejelo, z.ato pa je tem neizprosnejši v obsodbi politike slovenskih in hrvatskih večinskih strank. Pri čemer razvija obenem zelo originalne nazore. Federativna državna oblika na primer »diši zelo po srednjeveškem fevdalizmu« in so v njegovih očeh federalisti »sedaj v Evropi najbolj reakcionarni elementi«. To bi Švicarji nagnali g. Lenar-da, ko bi jim kaj takega povedal! — Iz česar se pa tudi vidi, da se z g. Lenardom ni prepirati. In se zato tudi mi ne bomo. Ampak bi k njegovim razmotrivanjem skromno pripomnili samo to, da kakor pri vseh stvareh tudi tukaj leži resnica v sredini. Da namreč ni vsemu, kakor je danes, kriva samo prečanska politika, ampak da je enako kriva tudi srbi-jauska politika, kar dokazuje že dejstvo, da tudi tam danes prodira spoznanje, da je bila dosedanja politika napačna in da treba kreniti na nova pota. Ali g. Lenard srbijanskih listov nič ne čita in nič ne zasleduje političnih dogodkov, kakor se razvijajo v zadnjem času? Л Na naslov gosp. dopisnika zagrebških »Novosti«. Ugotavljamo, da »Novosti« izjav naših politikov ne prinašajo doslovno, dasi so objavljene v obliki direktnega govora. Tako je izšla dr. Natlačenova izjava bistveno okrnjena in zadnja Gabrovškova nepopolna. V Gabrovškovi izjavi je zlasti čudno to, da so izpadli ravno stavki, ki vsebujejo najtežje očitke proti SDS. Ce »Novostim« izjave naših mož niso všeč, naj jih ne iščejo. Ka/ se godi doma Znižanje stanarine v Italiji. Iz Rima poročajo, da so se 19. t. m. v Rimu sestali zastopniki hišnih posestnikov, da sklepajo o znižanju stanarine. Po dolgi in živahni debati se je pokazalo, da so hišni posestniki voljni znižati stanarino za 15%. To pa se zdi javnosti premalo; zahteva se najmanj ena četrtina. 8 urni delavnik v francoski zbornici. Pariz, 20. maja. Zbornica je nadaljevala razpravo o ratifikaciji Washingtonske konvencije o 8 urnem delavniku. Senat je sklenil, da se ta konvencija ratificira le pogojno, če jo prej uzakonita tudi Anglija in Nemčija. Pod vtisom zadnjih obiskov v Londonu se je skle nilo, da se »Anglija« črta. Tako je bila ta konvencija ratificirana pod pogojem, če jo tudi Nemčija ratificira. BOJI NA KITAJSKEM, v Peking, 21. maja. (Izv.) General Cang čen je s svojimi oddelki prodrl v pr^vincijo Honan. Slov. občinam in lupanom I »Slovenska Straža« prosi, da prihodnjo nedeljo skličete po možnosti občinski odbor k slovesni izredni seji, na kateri se na primeren način spomnite zgodovinskega dne majnfške deklaracije. Zlasti one občine, ki so podpisale in veliko storile za majniško deklaracijo, so nekako obvezane, da se spomnijo velikega dne, ki je prinesel Slovanom bivše monarhije samostojne države, v katerih morajo vršiti slovanske občine svojo veliko narodno nalogo. Upnikom Slavenske banke. Ker je belgrajska trgovska zbornica navzlic protivnemu sklepu in trudu ostalih trgovskih zbornic cele države onemogočila zakon o prisilni poravnavi, na podlagi katerega bi se izvedla poravnava izven konkurza, je nastala potreba, da se iz formalnih razlogov otvori nad Slavensko banko konkurz. Pri tem pravnem položaju daje konkurz edino možnost za eventualno poravnavo. Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske bo kakor doslej, tako tudi v konkurzu zavoda z vsem poudarkom zastopal interese prijavljenih mu terjatev do končne poravnave. Ker je povoljna rešitev konkurza Slavenske banke ogromne gospodarske važnosti ne samo za posamezne upnike ampak tudi za celokupno narodno gospodarstvo, zlasti pa Slovenije, ki ima terjati okoli 86 milijonov dinarjev, to je skoraj tri četrtine vseh nepokritih dolgov Slavenske banke, bo upniški odbor tudi vnaprej kakor dosedaj zahteval od kompetentnih državnih oblasti zaščito upnikov in dejansko pomoč za čim prejšnjo in čim povoljnejšo poravnavo. Ljubljana, dne 20. maja 1927. Za odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske: Dr. Drago Marušič, predsednik. Dr. Roman Ravnikar, tajnik. Dnevi zdravja. Ob priliki proslave dnevov zdravja priredi »Društvo za narodovo zdravje« v Ljubljani v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 20. uri v dvorani Mestnega doma zanimivo skioptično predavanje »O pomenu nove poti na šmarno goro in Grmado za Ljubljančane«. Na slikah bo predočen tudi kraj novega kopališča na Savi, Predavata gg. Wester Josip, inšpektor odd. min. prosvete v p. in dr. La-pajne Živko, podpredsednik društva. Vstopnina 2 Din. Dijaki prosti. Dalje priredi društvo v soglasju s svojo podružnico v Lukovici v četrtek (na praznik), dne 26. t. m. »I. ZDRAVSTVENI TABOR NA LIMBARSKI GORI« po nastopnem redu: Ob 10. uri 30 minut cerkveno opravilo na gori. Ob 11. uri govori: župan Franc Cepuder »0 snagi na kmetih«; dr. Zivko Lapajne: »O pomenu ultravijolčastih žarkov za zdravje in bolezen«; dr. Ivo Pire: »O higienskem prerodu ljudstva«. — Odmor, prigrizek in prosta zabava. — Ob 14 uri povratek z gore čez K urnik v Luko-vico. Ogled prvega Zdravstvenega doma v Sloveniji. (Gostom so v domu na razpolago brezplačne kopelji.) — Od 16. do 19. ure kinopredstave zdravstvene vsebine pri Vidicu. — Prijave sprejema »Društvo za narodovo zdravje« v Ljubljani, Re-sljeva cesla 10 (Šolska poliklinika) in "-Društvo za narodovo zdravje« v Lukovici. — Udeleženci iz Ljubljane odhajajo ob 5. uri 30 minut ali 7. uri 45 minut do Domžal, kjer čakajo vozovi za prevoz v Krašnjo. Povratek v Ljubljano ob 17. uri 34 minut in 21. uri 9 minut. — Zdravstveni tabor se vrši ob vsakem vremenu. Postavitev spomenika padlim vojakom maribor. pešpolka. Maribor, 21. maja. V »Slovencu« smo že poročali, da se vrši na Vidovdan, dne 28. junija slavnostno odkritje spomenika častnikom in vojakom bivšega mariborskega pešpolka, ki so žrtvovali svojo življenje v prevratnih osvobodilnih bojih pri obrambi naše severne meje. Ideja za postavitev dostojnega spomenika tem junakom je vznikla v častniškem zboru sedanjega 45. pešpolka v Mariboru in tedanji priljubljeni polkovni komandant, g. polkovnik Spasič, ki je sedaj komandant pehotne brigade Dravske divizije, se je oprijel z vso vnemo te akcije. Pričelo se je takoj z zbiranjem prostovoljnih prispevkov med častniki in moštvom. Ko je g. polkovnik Spasič prevzel komando brigade, vodi sedaj akcijo g. podpolkovnik Krpan. Prostovoljni prispevki za spomenik so se nabirali samo med častniki in moštvom 45. pešpolka. Poudariti moramo požrtvovalnost, katero so pokazali gg. častniki kakor tudi moštvo, da se je v kratkem času zbrala potrebna vsota, ki je v primeri, s skromnim gmotnim položajem darovalcev naravnost ogromna. Spomenik bo sicer priprost, toda učinkovit. V marmornato ploščo, ki bo vanj vzidana, bodo vklesana imena vseh padlih častnikov in vojakov. Srečna je tudi ideja postaviti spomenik v park pred vojašnico. Tu bo trajno pred očmi poznejšim generacijam, služečim v naši vojski kot do-i kaz ljubezni, požrtvovalnosti in poguma, s kate- rim so njihovi predniki iz Istega polka bran evojo komaj osvobojeno domovino. Vest o odkritju spomenika je sprejeta z v llkim navdušenjem prebivalstva cele mariborsli oblasti. Zadnje časo se nabirajo povsod prispev za najrazličnejše spomenike, toda ravno na brat teljo naše severno meje so je pozabilo in ost,-bi pozabljeni, da se niso zavzeli za čast njihove] spomina njihovi tovariši, častniki in vojaki sed njega 45. polka. Ob slovesnem odkritju bodo zbr ne ogromne množice iz vseh krajev maribors! oblasti, da počaste spomin junakov, katerim ima Slovenija v veliki meri zahvaliti za osvob jfrnje. Matica živih in mrtvih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po vejletnih pripravah se je v Belgradu ust novilo društvo pod gornjim imenom z nalogo, dela na medsebojnem spoznavanju in zbliževan Srbov, Hrvatov in Slovencev. Društvo hoče predvsem skrbeti, da bo v narod dajal dolžno spoštovanje vsem mrtvim, so kaj dobrega storiti za naš narod. Predvse želi novo društvo zbrati imena vseh onih, ki se žrtvovali v osvobojevalnih vojnah od leta 19] do leta 1918., da bi na dan prve desetletnico na osvoboditve in zedmjenja, t. j. 1. decembra 19: vedeli vsaj za njihovo število in njihova imen česar do danes po devetih 'letih po teh vojnah vedno ne vemo. Tega dne naj bi jim vse občii v naši državi postavile dostojen spomenik — eni strani skromen, z druge strani praktičen. Skromein v tem, da bi vsaka občina v svoji obči ski pisarni, v svojih šolah ali cerkvah postav umetniško izdelane diplome z imeni vseh elo, vojnih žrtev; skromen tudi v tem, da bi obči poklonila vsaki družini pogrešanih vojakov-bo cev ali vojnih invalidov na ta dan manjšo diplon z imenom njihove žrtve. — Praktičen pa naj bi b ta spomenik v tem, da bi vsaka občina doti resno proučila stanje in potrebe svojih vojnih validov, družin padlih borcev in vojnih sirot. I temelju tega proučavanja bi morala občina svoji moči nekaj napraviti, kar bi bilo trajne pra tične vrednosti za naše še živeče vojne žrtve. .t Novo društvo hoče dalje zbirati in objavlja vse podatke, ki bi mogli nam samim in tujcei dati verno sliko vsega našega narodnega življen; in dela. Za proslavo prve desetletnice naše osv boditve in zedinjenja izide »Jubilejni Zbornik na 1000 straneh, z mnogo slikami, in to v srbsk hrvatski in slovenski izdaji, — v katerem bi bi sicer znanstveno, ali za vsakega lahko umljivo pisano, kako je prišlo do 1. decembra 1918, in se je napravilo in kako od tedaj naprej; do smo prišli po 10 letih skupnega življenja in deli in kaj moramo napraviti in ustvariti v drugei desetletju. Na tak način bi bil »Zbornik«, ki infoi mira o vsem, kar je važno za naš obstanek, a predek in bodočnost, najboljše sredstvo za me< sebojno spoznavanje Srbov, Hrvatov in Slovei cev, in mnogo bi storil, da se med seboj bolj razumemo, v svojih močeh dopolnimo in vzajemn podpiramo v vseh akcijah, ki žele narodu dobn »Jubilejni Zbornik« bi bil začetek akcije, ki 1 podatke vsako leto zbirala in objavljala, bilo velikih ali pa v posebnih manjših zbornikih. Svoje dohodke želi društvo porabiti pred vsem za to, da bi se naši mladini omogočilo stematično proučevanje naše domovine, življenj in dela našega naroda. Za vsak okraj izmed 33 naj bi se osnovala skupina, obstoječa iz enega mli dega Srba, Hrvata in Slovenca, a druga od en Srbkinje, Hrvatice in Slovenke. Tekom šolskegi leta bi morali biti člani ozir. članice vsake skt pine v medsebojnem dopisovanju in na ta nači ter iz knjig proučevali vse, kar se nanaša na zem ljo, narod in njegovo delo in življenje v dotičnei okraju. Za čas šolskih počitnic pa bi morala vsak skupina prepotovati svoj okraj in tako stopili zvezo z vsemi, ki bi ji lahko dali informacije i pojasnila, na kateri način bi naša zemlja in sac narod v njih dušah in srcih ustvaril neizbrisno sli ko svojega življenja, trpljenja, dela in upanja. Ti bi bila najsigurnejša pot, po kateri bi prišli d< tega, da bi Srb spoznal in vzljubil hrvatsko in slo vensko zemljo kakor svojo, Hrvat srbsko in slo vensko kakor svojo rodno, a Slovenec srbsko hrvatsko kakor svojo domačo. Ni dvoma, da b! na ta način pripravili generacije, katerih ne b mogla nobena sila ločiti, in katere bi z večjin znanjem, razumevanjem in ljubeznijo upravljak to zemljo, pripravljajoč na hitrejši način boljše in jasnejše dni našim zanamcem. Dalje ima novo društvo nalogo, ga organi»-torno, moralno in materialno podpira vsako akcije v smishi prednjih ciljev, bilo da taka akcija prihaja od strani posameznikov, njihovih organizari ali pa naših samoupravnih in državnih oblasti Dobro ideje ne smejo ostati neizkoriščene: »Ma tica živih in mrtvih Srbov, Hrvatov in Slovencev* želi, da iz vseh svojih moči take stvari populari žira, in da se ustvari sistematično sodelovanj« vseh poklicanih ter da se najdejo primerna In do voljna sredstva za realiziranje dobrih predlogov ki naj bi zadovoljili eden ali drugi življenski in teres našega naroda. Te dni pričenja vpisovanje članov, ki so VELIKA IZBIRA raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri IGN.ŽARGI, Sv. Petra ces« Po znižanih cenah. aročniki, redni, utemejitelji, dobrotniki in veliki obrotnlki; v začetku junija začne izhajati isto-jsno na srbskem, hrvatskem in slovenskem je-iku >.Matični mesečnike, ki se bo tiskal v skoro 00.000 izvodih. )omač izum signalnega apa-ata proti vlomom v blagajne. Zaznamovati nam je izredno lep uspeh na-ega rojaka g. Vilka Kukca iz Žalca, stanujočega Ljubljani, po poklicu strojegradbenega tehnika, i je izumil napravo, ki z absolutno točnostjo avi-ira vsakršen poskus vloma ali odstranitev bla-ajne, kakor tudi ogenj v prostoru, kjer se nahaja riprava. Izumitelj g Kukec je dne 20 maja 1927 po-oldne tak aparat eksperimentalno razkazoval v lisarni tovarnarja g. Staneta Vidmarja na Sv. 'etra cesti ob navzočnosti policijskih kriminalnih irganov in časnikarjev, uporabljajoč pri tem raz-ovrstno orodje in plamen za prežiganje. Prejšnje bieve je pa g. Kukec razkazoval tak aparat ob flvzočnosti posebne komisije pri poštnem direk-jjskem ravnateljstvu, pri delegaciji ministrstva inanc in pri ravnateljstvu državnih železnic v .jubljani, kjer je z najrazličnejšimi poskusi do-даа1 absolutno zanesljivost in uspešno uporab-»st tega aparata, ki sestoji iz dveh glavnih delov, îistven del te naprave je posebna duhovito se-itavljena spojna žica, ki je že patentirana. Signalni aparat zoper vlom se da vložiti v isako blagajno, ne da se na njej kaj spremeni. 1'loženi aparat zavaruje vseh šest sten treeorja v rsakd točki proti vlomu s svedrom ali s prežiga-ijem s plamenom ter zanesljivo reagira z alar-norn, čim prodre sveder ali plamen steno tre-sorja. Nobene blagajne ni treba pritrditi k tlom ili k zidu, ker reagira vloženi aparat že pri premaknitvi, dvigu ali prevmitvi blagajne z alarmom, tsled česar je izključeno odnesti blagajno s svojega mesta, ne da bi se sigurno pojavil signal, ki je zbog posebnega sestava alarmne priprave trajen in neodvisen od nadaljnjega stika z aparatom v blagajni. Ker so žice na poseben način izdelane, re-igirajo z alarmom že pri samem poskusu jih pretrgati, prerezati, presekati, prežgati ali razplesti tkanino izolacije. Sploh je neizogiben trajni signal » pri samem obtipavanju žic na kateremkoli mestu. In četudi bi bila komu natančno znana kon-Blrukcija kabla, se ne more izogniti stiku in nato sledečemu trajnemu alarmu, čim se dotakne žice. Vsled teh lastnosti žice ni treba napeljati skri-toma niti pod ometom niti v ceveh. Končno bodi le omenjeno, da je celotno signalno napravo sma- Cati tudi kot avtomat, ki signalizira ogenj, ako bi bruhnil v prostoru, kjer se nahaja blagajna. Gosp. Kukec je svoj izum že prijavil uradu m patentiranje. Izum bo izvrstno služil v zaščito »slovnih prostorov, kjer se nahajajo blagajne zla-iti sedaj, ko se vlomi v blagajne vedno bolj mno-iijo in so blagajniški vlomilci svoj posel raz-predli tudi po deželi. Nabava tega aparata ne bo predraga. Slovenci v Italiji Cele vasi politično osumljene. Dne 31. maja se zaključi v Italiji izdajanje jsebnih izkaznic, ki jih je uvedel fašistovski režim. To so legitimacije 6 fotografijo, s popisom osebe in podpisom. Izdajajo jih občine. Legitimacije so obvezne in človek se ne more ganiti iz občine v občino brez tega dokumenta. Tudi sobe v hotelu ne dobiš, ako se ne predstaviš z legitimacijo. Stroški za nabavo legitimacije znašajo Dkoli 10 lir (3 fotografije in pristojbina). Koliko denarja gre fotografom v žep! Ali je kaj čudnega, ia se kmetje težko odločijo za te stroške pri današnjih gospodarskih razmerah? Koliko časa mora kmet potrat iti! Drugi zopet ne marajo legitimacij in pravijo, da se sploh ne bodo ganili iz >bčine. Zakon pa nalaga izkaznice vsem tistim, ki so politično osumljeni ali sploh zločinci; to določa sloviti člen 3. policijskega reda. Na izkaznico, izdano takim ljudem, napiše uradnik: Izdano v smislu čl. 3. policijskega reda. To je opozorilo varnostnim organom. Lastnik legitimacije mora pritisniti še prst nanjo. V letri dobivajo skoro vsi kmetje take legitimacije. Te dni je podestat v Klancu pozval 21 kmetov in g. župnika k sebi in jim sporočil, da si morajo nabaviti takoj fotografije, da jim potem lahko izda izkaznico v smisla čl. 3. policijskega reda! V vasi je nastalo nepopisno razburjenje. Saj vsakdo ve, kaj se pravi nositi tak dokument pri sobi. Še tako je prebivalstvo izpostavljeno večnim šikanam od strani miličnikov in karabinerjev. »Trgovski dom« v Gorici ee prodaja. Iz zanesljivih krogov doznavamo, da se lastniki »Trgov- skega domač bavijo z vprašanjem prodaje te palače. Goričanov se je radi tega polastilo veliko vznemirjenje, ker ne vidijo v tem poslopju navadne 6tavbe, s katero lastnik lahko prosto razpolaga kakor mu pač kupčija kaže, ampak narodno postojanko, ki pada v tuje roke. Bojijo so, da se bo zgodilo kakor z »Narodnim domom-.- v Trstu, ki so ga tržaški liberalci po požigu prodali Italijanom, ker se jim je zdela kupčija ugodna. Po zadnjem atentatu so fašisti v oni znani noči vdrli v dvorano in jo skušali zažgati; zasedli so definitivno vse društvene prostore in v njih nastanili tajništvo fašistovske stranko za Goriško. Celo novi prefekt je v teh prostorih obiskal fašistovskega tajnika in s tem priznal zakonitost zasedbe. V tleti noči so tudi fašisti s kladivom razbili napis »Trgovski dom< in na njegovo mesto zapisali »Viva Italia«. -»Goriška Straža« svari lastnike pred nepremišljeno prodajo. Prednosti Dnevne novice •k Poslanec Smođej za železničarje. Na zadnji seji finančnega odbora se je poslanec Franc Smodej v svojem govoru zavzel za izplačilo dok lad železniškim invalidom in upokojenim železničarjem. Nato je finančni minister takoj odgovoril, da bo vse te osebne zahteve, ki jih država dolguje, iziplačal po partiji 55 državnega proračuna. -k Na ' hrad! Romanje na Velehrad od 12. do 18. avgusta bo najugodnejša priložnost, da si ogledamo najlepše češkoslovaške kraje in zlato Prago ter se bliže seznanimo z bratskim češkim in slovaškim ljudstvom. Češke in slovaške katoliške organizacije se že pripravljajo za bratski sprejem slovenskih romarjev. Zato naj se naše ljudstvo tega romanja udeleži v velikem številu, da bo romanje časten dokaz naše verske in narodne zavesti. Prijaviti se je treba do konca maja na naslov: Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Rožna ulica 11 (ali pa Maribor, Glavni trg 7). k Umrl je dne 21. t. m. v Rogatcu na Štajerskem g. dr. Janko Š a n d a. Rojen je bil 1870 v Rogatcu, v mašnika je bil posvečen 1896. Pokojnik je bil slovenski pisatelj, še pred mesecem dni je izdal 1. snopič svojega epa v 10. spevih: Kralj Samo. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne. N. v m. p.! ir Umrla je v Klancu v Istri 15. maja zadeta od srčne kapi gospa Antonija G r a h 1 i, učiteljeva vdova, iz znani rodbine Metlika v Klancu. Pokojna je bila dolgo vrsto let odbor-nica zavoda sv. Nikolaja ter je sodelovala pri raznih narodnih društvih; domači župni cerkvi je bila raina gospa požrtvovalna dobrot-nica. Pokoj njeni duši! — V Ljubljani se bo opravila sv. zadušna maša za pokojno gospo Grahli v torek 24. maja ob 7 v stolnici. *k Bivši vojni tovariši, pozor! Na Vne-bohod vsi v Petrovče pri Celju! Glavni odbor je ponovno prosil za polovično vožnjo, a še ni prejel odgovora. Kljub temu na svidenje dne 26. maja. Podružnice, pošljite zastopnike! — Glavni odbor ZSV. •k Odlikovanje. Za večletno neumorno, iniciativno in uspešno delovanje za povzdigo živinoreje v Prekmurju je izrekel veliki župan mariborske oblasti priznanje in zahvalo okrajnemu živinorejskemu referentu v Murski Soboti uradnemu veterinarju g. Joži Samcu. •k K slikam v današnjem »Ilustriranem Slovencu«. Slika fregatnega poročnika v današnjem »Ilustriranem Slovencu«, pod katero stoji ime Anton Breznik, predstavlja v resnici fregatnega poročnika Antona Ostanka, s čimer popravljamo pomoto, ki jo pa bodo či-tatelji bržčas sami opazili. — Istotako sta zamenjana podpisa na prvih dveh slikah s triglavskega pogorja, kar so čitatelji gotovo zapazili. ■k Na Brezjah smo 19. marca pokopali izredno delavnega 50 letnega zemljaka Janeza Pogačnika iz Dobregapolja 7. •k Okrajni zastop Laško je sklenil subvencionirati v okraju Laško tri babice s sedežem v Breznem pri Laškem, v Jurkloštru in v Zidanem mostu z mesečno podporo 150 Din. Reflektantinje (diplomirane babice) se vabi- jo, da predlržijo svoje tozadevne prošnje (kol-kovane po tarifni postavki 1 in 5 ter opremljene z babiško diplomo, rojstnim in domovinskim listom ter nravstvenim spričevalom) najkasneje do 10. julija okrajnemu glavaru v Laškem. Pripominja se, da je v Jurkloštru in Breznem stanovanje za babico že razpoložljivo. ■k Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih izpod peresa priznanega strokovnjaka g. dr. S t e 1 e t a je uvod in navodilo za pojmovanje vsake ume'.nostne dobe pri nas. To delo daje točen in lahko urnljiv pregled in opis vseh najvažnejših umetniških spomenikov od prvih časov do najnovejše dobe. Knj ga pa ni samo tehtna po svoji vsebini, ampak je tudi izredno lepo opremljena; krasi jo veliko število ilustracij med tekstom, na koncu pa je dodana še vrsta umetniških slik na najfinejšem papirju. Kdor se količkaj zanima za umetnost in zgodovino, ne sme prezreti te bogate in lepe knjige. Založila jo je »Nova založba« v Ljubljani. Cena 50 Din za tako izredno knjigo, ki ima stalno vrednost, je zelo nizka. k Zdravnik dr. Stanko Silan v Rečici ob Savinji ordinira vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 17. 3905 •k Lov krajevno občine Selca bom oddal v zakup potom javne dražbe na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki 2. julija ob 10.30 dopoldne za dobo od 1. avgusta 1927 do 31. marca 1932. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem med navadnimi uradnimi urami. — Okrajni glavar. •k Vinogradniki! Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi dobite pri tvrdki »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 po Din 3.50 kuverto. 3980 •k Sredstva proti grozdnemu molju (ura-nia zelenilo), proti plesnobi na trti (suhi kol), njivskemu polžu, bramorju ter drugim škodljivcem na vrtu in sadnem drevju se dobe pri tvrdki »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg št. 10. 3979 *k Bolehajoči na žolčnoni in ledvičnem kamnu ter kamnu v mehurju kakor tudi ljudje, ki trpe na preobili tvorbi sečne kisline, morejo z uporabo naravne »Franz-Josefo-gren-čice urediti delovanje črevesa. Možje z zdravniško prakso so se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalo, da se more priporočati tudi pri bolezenskem povečanju prostate. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 ~k Zoper nadležno znojenje uporabljamo z najboljšim uspehom Sanoform, ki odstranjuje neprijeten vonj. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 3106 -k Krona namiznih mineralnih voda je Radenski Gizelin vrelec! 1323 ■k Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonijal-nega blaga. •k Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel kolodvorski bife (restavracijo) v Rogaški Slatini. Točil bom pristna štajerska davno preizkušene MAGGI~ ZABELE 1. Prijetnost z njo doseženega okusa. 2. Izdatnost, kar največja moč zabele, radi tega 3. Cenenost. 4. Neomejena trpež-nost, tudi ako je steklenica odprta. Paziti pri nakupu na ime „K&GCii" na ruma-ncumetniško dete«. Oči pa so mu vzplamtele v blaženi sreči, ko so ustnice komaj slišno trepetale: Nadvse pa ljubim svojo dvanajstletno hčerko, ki se po mojem rojst-venem kraju imenuje Dubravka. —1. 1. taka ustanova, kot je Jugoslovanska Matica, gotovo prednost pred privatnimi osebami. Občinstvo opozarjamo, da se je tehtnica začasno postavila na gorenjski kolodvor, j O Sestodstotnio obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Osrednje društvo lesnih delavcev v Ljubljani Din 3000, »Vardar«, delniška zavarovalna družba, Din 100.000, 18 neimenovanih Din 93.600. O Dr. E. Dereani, specialist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg 14 (poleg lekarne). 3959 O Sveta maša zadušnica bo danes ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri oo. frančiškanih) za 15. maja umrlo gospo Frido K a s p a r o v i č, soprogo znanega in v vseh krogih našega mesta priljubljenega g. orožni-škega kapitana Milana Kasparoviča. Rajna je bila rojena pl. Supančič, koje še v Novem mestu živeči oče je bil svoječasno v Ljubljani orožniški častnik in katerega stara generacija še dobro pomni kot zavednega Slovenca. Po-kojnica je bila plemenita žena, katero bodo zlasti pogrešali reveži in dobrodelna društva. O Na naslov g. vladnega komisarja na magistratu. Pišejo nam: Neštetokrat smo že opozarjali merodajne činitelje na ljubljanskem magistratu, kako nujno in neobhodno potrebno je napraviti tudi z vzhodne strani primeren dohod na ljubljanski Grad. Dasiravno vsi uvidevajo, da je tak dohod res nujno potreben, če že ne radi ljubljanskega prebivalstva samega, pa vsaj radi tujcev, ki zaman iščejo dohoda s te strani in se naravnost čudijo, da je Ljubljana v tem oziru tako mrtva in zani-kerna, kljub raznim društvom za lepšanje in tujski promet; dasiravno torej merodajni či-nitelji uvidevajo potrebo naprave dohoda, vendar napravo leto za letom odlašajo. Mislili smo, da bomo vsaj letošnjo pomlad prišli do te prepotrebne poti, a žal, pomlad je že skoraj minila, o poti pa ni ne duha ne sluha. In zopet vidimo dan za dnem vse polno tuj-cev-izletnikov, ki iščejo dohoda na Grad s Strme poti, ker pa istega žal še ni, trpe vmesni travniki in vrtovi in čujejo se prav neljube opazke in prepiri, ki gotovo ne napravljajo dobrega vtisa na tuje izletnike. Temu je treba na vsak način odpomoči, zato apeliramo na g. vladnega komisarja, da se o stvari na lastne oči prepriča in takoj zavzame za to, da se ta prepotreben dohod napravi. Naprava takega dohoda s Strme poti bi stala mestno občino tako malenkosten znesek, da pač ne gre stvari odlašati. Kolikor nam je znano, da n. pr. posestnik g. Magister svet brezplačno na razpolago in z njegovega sveta bi peljala pot naprej po mestnem svetu. Čudno se nam torej zdi, zakaj se mestna občina ne zgane in ne izrabi prilike. V drugih mestih bi kaj takega ne bilo mogoče in davno bi že bila naj-odličnejša sprehajališča v tem delu vznožja ljubljanskega Gradu. Naj bi se za stvar zanimala tudi Zveza za tujski pTomet in nam pomagala izposlovati vsaj en skromen dohod na Grad tudi s te strani Ljubljane. © Kričeče stanje ceste v Hradeckega vasi. Ta cesta se nahaja v takem stanju, da na njej niti odrasel človek ni varen življenja, kaj šele otroci. Če ga sreča voz ali avto, ga mora pahniti ob zid ali pa v prepad. Ob srečanju voz se morajo poškodovati hiše ali pa ograja. Zadnjič, ko se je neki voznik umaknil v stran, je bilo treba pomagačev, da so spravili voz v tir — sicer pa je mnogo takih slučajev in se o tem mizernem stanju lahko vsak sam prepriča. V javnem interesu občinstva je, da se ta cesta v najkrajšem času razširi, vsaj na najožjih mestih, radi vedno naraščajočega prometa, posebno ob času košnje, ter tako končno tudj da priložnost občinstvu, da se more podajati na sprehode brez življenjske nevarnosti v to do sedaj iz tega razloga zapuščeno, toda prekrasno okolico. Želeti bi bilo, da merodajni faktorji to cesto protežirajo pred drugimi, ki niso tako potrebne, ter takoj zapo-čnejo z razSirjevanjem, da ee tako izogne vsem številnim, a neizogibnim nesrečam v negativnem slučaju a obenem sprehajalcem da priložnost, končno enkrat brez skrbi občudovati to prijetno okolico. — Prizadeti. © Popravek. Dne 20. maja smo. poročali, da je 11 letni Aleksander Kuharič, učenec četrtega razreda ljudske šole, stanujoč v šent-peterskj vojašnici, pobegnil od doma. Kakor smo zvedeli od merodajne strani, je bila naša informacija napačna, fantek ni pobegnil in se nahaja doma ter redno hodi v šolo. © Ali veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom? Pri Francu Pavlinu, Gradišče 3 3563 © Amerikanski stroj za likanje vzbuja pozornost pasantov v Tavčarjevi ulici 3 pri modnem salonu >Tip-Top«. Opozarjamo na tozadevni oglas v današnji številki. 3988 © Mesto cvetja na krsto svoje drage tete gospe Antonije Grahli je daroval g. Ciril Korošec za stolno Vincencijevo konferenco 50 Din, za kapelico sv. Cirila in Metoda v Vratih 50 Din. © Opozarjamo! Radi preselitve prodaja vse preostalo oblačilno blago po izredno globoko znižanih cenah Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Ostanki za ženske in moške obleke po skoraj polovičnih cenah. 3465 © Koncert v hotelu »Tivoli« v nedeljo 22. maja ob 16 do 20. Izvrstna kuhinja. Pristna vina. Dobra postrežba. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar. 3945 »ofri! Dofrice! Starši! Obleke za blrmanee v vseh velikostih, prav lep in fin Izdelek, kupite samo pri tvrdki BELIHAR-VELEPIČ, LJUBLJANA Mestni trg 13 Maribor □ Desetletnico majniške deklaracije bo proslavil mariborski orlovski odsek prihodnjo sredo zvečer ob 18 v društveni sobi na Koroški cesti 1. O zgodovinskih dogodkih pred desetimi leti in o pomenu naše >Magnae char-tae liberlatis« bo govoril g. prof. dr. Fr. Ko-vačič. Vabljeni tudi vsi starešine in prijatelji orlovstva. □ Jugoslovanska Matica v Mariboru vabi celokupno narodno občinstvo na svečano proslavo, ki jo bo priredil ob priliki desetletnice majske deklaracije v nedeljo 29. maja po sledečem programu: Ob pol 10 zbirališče šolske mladine, društev in ostalega občinstva na Glavnem trgu. Nastop godb in Zveze pevskih društev. Ob 10 otvoritev tabora po predsedniku Jugoslovanske Matice g. Deteli, nato slavnostni govor podpredsednika JM g. prof. dr. Fr. Sušnika. Po končanem taboru okrog 11 se formira obhod skozi Gosposko ulico v mestni park, kjer se bo vršilo slavnostno odkritje spominske plošče. Pri otvoritvi govori poleg predsednika JM tudi g. Skala in zastopnik mestne občine. Mesto bo ta dan v zastavah. Da bo ta slovesnost čim bolj impo. zantna, se tem potom apelira na vsa naša narodna društva in narodno občinstvo sploh, da se je udeleže v takem številu, ki je običajno samo ob velikih zgodovinskih dogodkih, da vidi ves svet, da verujemo v bodočnost naše mlade jugoslovanske države kakor tudi v osvoboditev bratov onstran mej. □ Lop sprejem nemških igralcev. V petek so prispeli s popoldanskim brzovlakom iz Ljubljane člani Reinhardtovega gledališkega ansambla. Kljub hudemu nalivu je bil sprejem na kolodvoru zelo lep. Goste je pozdravil gledališki intendant g. dr. Brenčič, za njim zastopnik mariborskih Nemcev g. dr. MUhlei-sen in v imenu mariborskih kolegov g. Ras-berger. Zvečer so v razprodanem gledališču igrali Hauptmannov »Bobrov kožuh«. Tudi sobotna predstava je bila popolnoma razprodana. V Mariboru se je končala turneja berlinskih igralcev in del je odpotoval že v soboto v domovino, ostali pa odpotujejo danes. □ Oceno Reinhardtovcev, oziroma »Bo-brovega kožuha«, uprizorjenega 20. maja na našem odru, ki jo je z mojstrskim peresom napisal naš dr. France S u š n i k , objavimo v prihodnji številki, ker v tej žalibog ni prostora. — Uredništvo. □ Gledališko igro Otrok Srca Jezusovega igrajo danes ob 17 članice stolne dekliške Marijine družbe v dvorani Zadružne gospodarske banke. П Dva nova mestna avtobusa, katera je naročila mestna občina za vožnje med Duple-kom in St. lijem, prispeta v kratkem. Avtobus tipa >Chevrolet« prispe že tekom tega tedna ter bo takoj stavljen v promet, avtobus >Saurer« pa v mesecu juniju. □ Avtobus-promet Maribor—Ruše se radi nerentabilitete ukine počenši s jutrišnjim ponedeljkom, pač pa lx> vozil ob sobotah in nedeljah po dosedanjem voznem redu do Schmidhoferja. □ Poroka. Dankvard Sober, trgovec in posestnik v Marenbergu in Ernestina Dobnik, hči posestnika in restavraterja, sta se poročila 10. maja. v mariborski stolni cerkvi. □ Nezavesten obležal. Na Meljskem hribu so našli včeraj v nezavesti ležečega moškega, katerega je rešilna postaja prepeljala v bol- nico. Izprva so domnevali, da je morda p< skušal samoumor, v bolnici pa se je osvest ter izjavil, da mu je nenadoma postalo sili slabo, padel na tla ter izgubil zavest. — Isti ga dne je bal v bolnico prepeljan neki Ivan ( iz Brezna, star 80 let, ki se je ponesrečil vsi« padca. □ Dovoz iimetaegà ledu. Stranke, ki reflektirale na dovoz umetnega ledu na don naj blagovolijo javiti bodisi po dopisnici a pa ustno na mestni klavnici, koliko blokov 1, du bi rabile na dan ali na katere dni v 4edn Prijave so neobvezne in bi se led dnevno dopoldanskih urah dostavljal z vozilom n dom (stanovanje), vendar le tedaj, če se pr javi dovolj naročnikov. Blok umetnega ledi napravljen iz vode mestnega vodovoda, eta-n sedaj na licu mesta Din 6.50 (oirca 12 kg), dovozom na dom bi se blok podražil najvt za Din 1, pri zadostnem številu odjemalcev 1 pa ta pribitek sploh odpadel. □ Regulacija Tattenbachove ulice. O p< irebi regulacije Tattenbachove ulice se gov< ri že dolgo in ima mestnj stavbeni urad pr pravljene tozadevne načrte. Občina je sldi nila, da se prične z delom takoj. V regulaci ski načrt spada tudi hiša ter posest v spo< njem delu, ki je last Ivana in Ane Hofmani Ta hiša se odkupi za 200.000 Din in bo ulic šla v čisto ravni smeri proti železniškemu v aduktu. Regulacija Tattenbachove ulice je va: nega prometnega pomena, ker vodi proti se mišču in mestni klavnici. Na travnik pri klai niči bo prestavljen iz Trga svobode trg prodajo slame in sena in se bo vršil ves t promet po Tattenbachovi ulici, ki je bila d< slej za večji promet neporabna in to radi nt varnega ovinka pri zgoraj omenjeni hiši, □ Podpora pomočniški in vajeniški ra: stavi. Pomočniška in vajeniška razstava se h vršila v Mariboru junija. Mestna občina b dala za to razstavo 2000 Din podpore. □ Čuvaji za oba mestna parka. Mestn občina bo nastavila za oba parka tri čuvaj« Dva prideta v glavni park, eden v magdale skega. Čuvajske službe bodo razpisane v na krajšem času. □ Dve novi vili na znanih stavbiščih prO Kamnici bosta začela graditi ravnatelj Kre ditne banke Klobučar in ravnatelj Mariborsk tiskarne Stanko Detela. П Za birmo priporočam svoje vsestransk priznane prvovrstne sliko po jako znižani! cenah. Oglejte si izložbo v Gosposki ulici 2 nasproti hotela »Zamorc«. — Makart, fotoat< Ije, Maribor. 392 □ Redno glavno cepljenje. Obligatoričn brezplačno cepljenje proti kozam za vse pre bivalce mesta Maribora, ki še niso bili ceplje ni in so stari nad 3 mesece, se vrši V času o 30. maja do 3. junija vsak dan od 9 do 11 n mestnem fizikatu v novozgrajeni občinski hi ši, Frančiškanska ulica 8, I. nadstropje. Starš nad tri mesece starih otrok se opozarjajo m člen 3 zakona o obveznem in prisilnem cep ljenju zoper koze, objavljenem v Uradnem li stu št. 15 z dne 18. februarja 1923, po kateren se kaznuje opustitev cepljenja z globo do 251 dinarjev ali z zaporom do šestih tednov. Jesenice Naraščaj Rdečega križa meščanske šole n Jesenicah priredi danes v nedeljo dne 22. maja o pol 8. uri zvečer na odru pri Jelenu bajno igro petjem »Desetnik in sirotica». Vstopnina 8, 5 in Din. Čisti dobiček je za bolehne učence(ke), ki i jih pošlje v velikih počitnicah na morje, in da s omogoči revnim učencem majniški izlet. Graje vredno. Preteklo nedeljo je jeseništ Sokol z naraščajem vred napravil izlet na Hrušic pri Jesenicah. To je popolnoma v redu, saj sedi v najlepšem mesecu leta v majniku marsikako dri štvo poleti v prelepo naravo. Ni pa v redu to, da j cel sprevod dasi ne preštevilen, korakal mimo cei kve ob pol treh popoldne, torej ravno ob času, h se je v cerkvi vršila majniška pobožnost. Toda, ti bi še ne bilo nič, ker bi verniki za to niti ne ve deli ne, toda sprevod je šel mimo cerkve hrupno godbo na čelu, kl je ravno mimo cerkve igrala ko račnico in motila pobožnost v cerkvi. Ljudstvo s je nad takim početjem zgledovalo in to popohiom; upravičeno. Škof j a £oUa Našo Orlovstvo. Dne 8. t. m. so se tu vršik tekme loške orlovske srenje. Dne 16. t. m. pa Žireh tekme tratarske srenje. Odseki so se let« zopet precej potrudili. Izkazala sta se posebno škof jeloški in žirovslti odsek, ki sta dobila veliki di plomi. Tudi odseka Rateče in Trata sta dosegi.' lepe uspehe. — Okrožje (Krekovo orl. okrožje) ei pripravlja sedaj na veliko okrožno prireditev, b se bo vršila v Selcih 17. julija. Ker okrožne prirc' ditve že od 1. 1925. ni bilo, je zanimanje zanjo seveda veliko in je pričakovati velikega uspeha. Katoliško prosvetno društvo v Skofji Lok razpisuje: 1. dela za napravo vodovoda, 2. stavbe na dela in 3. mizarska in pleskarska dela v drii; štvenem domu. Načrt o izpeljavi teh del v župni pisarni, ôkofja Loka, vsaki dan od 9. do 11. ure naj vpogled. Ponudbe naj vložijo interesenti do 1. junija na župni urad Škofja Loka. Ježica pri Ljubljani. Dražba pvoda ob Savi. Za dobo treh let se je dajal v zakup prod ob Savi in sicer obe obali od tacenskega mostu pa daleč doli vštric Tomačevegred zaključkom igralske sezone, se vprizorita v nedeljo dne 29. maja ob 3 popo'dne v Unionu dve burki: Trije tički» in >Vse naše». Pridite, da s» za »likof» še pošteno nasmejemol Ш-ogašlca Slatina Zdraviliška sezona se nad vse pričakovanje krasno razvija. Gostov je že blizu 150; nadejamo pa se letos rekorda, ker se gostje v velikem številu napovedujejo zlasti iz Nemčije, Madžarske in celo Amerike. V preteklih mesecih so mnoge šolo priredile izlete v divno Slatino — tako od Sv. Eme, iz Petrove, Hoč, Maribora itd. — Godba že svira, po trikrat na dan. SPD je imelo svoj občni zbor 18. t. m. Sklenilo se je, posvetiti posebno skrb Donački gori, tej prelepi razgledni točki. Naše pevsko društvo »Sloga« je pretečeno nedeljo priredilo koncert v Šmarju pri Jelšah. Zbor je svojo nalogo častno rešil, le škoda, da je bil radi lepega vremena obisk nekoliko slab. Slafinski šolarji si ob daljšem odmoru žrdi.jo gibanja na svežem zraku. Gotovo je iz pedagoških in zdravstvenih vidikov upoštevati to željo: saj otroci v teli toplih dnevih komaj utrpijo po 4—5 ur v učnih sobah! Pred in za šolskim poslopjem pa je prostora dovolj. 10-letuiro majniške deklaracije bodo prosvetna društva Slatine in Sv. Križa praznovala 29. t. m. zvečer v gledališki dvorani Zdraviliškega doma. Natančnejši spored priobčimo. £ašlf.o Umetniški koncert. Mlada umetnika Vilko Kuntara in Vidmajer priredita s svojim naraščajem na dan 19. junija 1927, ob 5. uri popoldan v kopaliških prostorih umetniški koncert, na katerem se bodo izvajale skladbe mojstrov: Brahms, Beethoven, Vivaldi in drugo. Prijatelji glasbe vljudno vabljeni iz Laškega in drugod, ker so sedaj železniške zveze nadvse ugodne. Zahvala. — Prostovoljno gasilno društvo v Laškem se iskreno zahvaljuje za vso naklonjenost, katero so izkazali prijatelji gasilcev, da je proslava 1. majnika in Florjanove nedelje tako lepo izpadla in se priporoči še za nadaljno naklonjenost. Požar je nastal v sredo zjutraj v eni tukajšnjih trgovin. K sreči ga je opazil nočni čuvaj, opozoril znano in nad vse delavno požarno brambo, katera je bila čez 3 minute z motorno brizgalno na licu mesta in požar lokalizirala. Druge škode k sreči ni bilo, zidar in mizar sta nekaj zaslužila. Nagle vožnje frez most. »Jutro« se huduje, ker vozniki s koleslji tako dirjajo po okrajnem mostu in radi lega baje preti katastrofa mostu, kateri je preizkušen, da lahko prenaša težine do 10 ton, ter bo za eventualne nesreče odgovarjal šele pred kratkim imenovani gèrent gospod Miha Hrastnik. Zakaj pa že bivši gerent g. Dr. Ros ni prepovedal take in enake vožnje? Vojna dodelitev. Okrajno glavarstvo v Laškem je dalo po nalogu Komando vojnega okrožja v Celju, na podrejene občine sledeči razglas: Na dan 26. majnika, to je na dan Vnebohoda, se bo vršil v Laškem kontrolni zbor, to je čitanje vojne dodelitve za vse bivše vojake, rojene v letih 1877 do 1886. Izvzeti so samo invalidi in tisti, ki niso bili nikdar vojaki. Mlajši letniki pa pridejo samo tisti, kateri bodo pismeno pozvani do četrtka, da se javijo. Ravno tako se morajo javiti vsi posestniki vojaško potrjenih konj, pa le sami, brez konj in brez vozov in neglede na starost. Prinesti pa morajo seboj »živinske liste«. K temu kontrolnemu zboru pridejo samo tisti vojaki, oziroma obvezniki, ki spadajo v politični pristojnosti pod listo občine, ki spadajo pod upravni rajon okraja Laškega. Drugim ni treba hoditi. Pričelo se bo tako in po temle redu: od 7. do 8. ure za občino Laško, od 8. do 10. ure z občino Marija Gradec, od 10. do 12. ure za občino Jurklošter, od 12. do 1. ure za občino sv. Lenart, Od 1. naprej pa občina sv. Krištof. Kdor ne bi prišel, ga bo vojaška oblast strogo zasledovala in nato po vojaškem kazenskem zakoniku kaznovala. Zato se vsak v lastnem interesu opozarja, da se pozivu odzove, ad Novomcsto. Prostovoljno gasilno društvo v Kandiji priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1. v gostilniških prostorih g. Zurca v Kandiji vrtno veselico. Sosedna društva se prosijo, da na ta dan ne prirejajo veselic in da se v obilnem številu udeležijo naše prireditve. mu j Nova tehtnica. Mestna občina ima več mostnih tehtnic, a nujno bi bila potrebna taka tehtnica na skladiščni postaji, kjer se nalaga oziroma razklada blago in se morajo vozovi stehtati na oddaljeni tehtnici pri mostu, kar povzroča močno časovno zamudo. Nova tehtnica bi vrgla občini lep dobiček, predvsem ko ima že itak na skladiščni postaji nastavljenega uradnika za pobiranje tlakarin, ki bi lahko vršil tudi službo pri tehtnici. Motociklisti so razburjeni, ker je tukajšnje okrajno glavarstvo izdalo 7. ozirom na razne nesreče nalog, da se ne smejo voziti po pešpotih ob cestah. Oprostitev gostilničarskih učencev se je vršila z običajnim gostilničarskim izpitom, dne 19. maja. Z dobrim uspehom so položili izpit: Am. Belšak, Jul. Lešnik, Am. Zlahtič, Ivan Ogrizek, M. Korenjak in Fr. Šalamun. Predsednik v komisiji je bil g. Mohorič, gostilničar, prisedniki pa štirje gostilničarji iz Ptuja in okolice. V Poîoviji, tovarni usnja na Bregu pri Ptuju so pričeli z reduciranjem dela, ker ni sezije, s čimer so težko prizadeti domači delavci. Blagoslovitev orgelj. V priljubljeni cerkvici Šv. Roka pri Hajdinu bo 29. maja blagoslovitev orgelj. Orgije je izvršila tvrdka Brandi iz Maribora, omara z umetniško lepim Iriptikonom je ostala prvotna. opisi st. Vid nad Ljubljano. Orlovska družina priredi svoj majniški izlet na praznik Vnebohoda dne 26. maja na sv. Jošt pri Kranju. Skupni odhod z jutranjim vlakom ob 7.08. kjer se nam pridruži tudi salezijanska godba Mladinski dom na Kodeljevem. Prireditelji Orlovstva in obenem ljubitelji narave vljudno vabljeni. 10 letnico majniške deklaracije proslavi v nedeljo, dne 29. maja Ljudski oder v št. Vidu nad Ljubljano z vprizoritvijo Medvedove tragedije v petih dejanjih: »Za pravdo in srce«. Začetek ob 7 zvečer. Slavnostni govor ima g. prof. dr. Fran Tr-dan. Vstopnina: I. vrsta 10 Din, II. vrsta 7 Din, III. vrsta 5 Din. Galerija: Sedeži po 7 in 5 Din. Stojišča po 4 Din. Iz prijaznosti sodeluje Mladinska godba iz Ljubljane-Kodeljevo. Otroci naj ostanejo doma. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gdč. T. Zakotnik v št. Vidu. Cenjeno občipstvo od biizu in daleč vljudno vabimo, da se važne proslave 10 letnico zgodovinske majniške deklaracije zanesljivo in v najobilnejšem številu udeleži. Pokažimo z udeležbo, da nam je bilo že takrat za svobodno narodno drž avo Jugoslavijo. Proslava lil letnice majniške deklaracije. Katoliška društva lia -Trïici proslave 10 letnico majniške deklaracije v nedeljo 29. maja ob 8 zvečer v Društvenem domu. Pevski odsek kat. prosv. društva bo zapel več domoljubnih pesmi in vprizoril opereto .Mlado Bredo ;, Orli in Orlice bodo pa nastopili s telovadnimi točkami. Vmes pa bo primeren nagovor in deklamacije. Vabimo občinski odbor in vse prijatelje k številni udeležbi. Spodnja Hnišica pri Ljubljani. Danes v nedeljo 22. maja ob 6 zvečer priredi Dramatični odsek Združenja vojnih invalidov iz Ljubhjane v tuiašniein društvenem domu velekoinično igro v I štirih dejanjih -Vražja misel-.. Pričakujemo obilnega obiska. Cerlcvenz vesinUc Za proslavo 25 letnice Križansko moške in mladeniške Marijino družbe se te dni razpošiljajo vabila. Družbeniki, ki bi do 25. maja ne prejeli vabila, naj se oglase v Križankah ali pa pri kakem članu predstojništva. Vsak družbenik bodi ta dan na svojem mestu. Proslava se prične v soboto, dno 28. maja zvečer ob !) z molitveno uro v družbeni cerkvi v Križankah. Novi trakovi za družbeno svetinjo so došli in se dobe v Križankah. Na dan proslave naj ne bo noben družbenik brez svetinje! Marijine slovesnosti na Rakovniku. Dno 29. maja se bo vršilo na Rakovniku slovesno praznovanje Marije Poni. kristjanov s sledečim sporedom: V soboto 28. maja zvečer ob 8 kratka prireditev pri lurški votlini, nato v svetišču govor, peto litanije in blagoslov. — V nedeljo 29. maju začno sv. maše ob 1 in bodo nadaljevale do 10. Ob 5 sv. maša pred Najsvetejšim, nato govor; ob pol 10 govor, nato slovesna sv. maša. — Popoldne ob pol 4 govor v svetišču in istočasno zunaj na dvorišču nato slovesna procesija s kipom Marije Poni. kristjanov. Sveče za procesijo se bodo prodajale pred svetiščem. Spored procesije bo naslednji: Bandero, Oratorijanci in gojenci, godba gojencev Rakovnika, Marijine družbe z zastavami z dežele, Marijine družbe iz mesta, godba Mladinskega doma, gojenke iz Jozefinuma, gospe, belooble-čeni otroci, pevci, duhovščina, kip M. P., belooble-čeno gospodične, narodne noše, moški, Marijine družbe brez zastav, občinstvo. — Po procesiji bo darovanje v svetišču in nato blagoslov z Najsvetejšim na dvorišču. Duhovne vaje za mladeniče v Domu so od 26. do 30. maja. Prijave se še sprejemajo do 24. t. m. — Vodstvo. CjubljansUo {gledišče DRAMA. Nedolja, 22. maja ob 20. uri: INGEBORG. Gostovanje berlinskih igralcev v opernem gledališču. Ponedeljek, 23. maja: LUMPAC1J VAGAUUND. Red H. Torek, 24. maja- Zaprto. Sreda, 25. maja: MNOGO HRUPA ZA N10. Red D. Četrtek, 26. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po enotnih ce» nah. MarilDors^o gledišče Nedelja, 22. maja ob 20. uri: CIGAN BARON. Zni' žane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek 23. maja: Zaprto. Torek, 24. maja ob 20. uri: IGRA V GRADU. — Ab. C. Premijera. »Igra v gradu» lia mariborskem odru. V torek dne 24. t. m. bo na mariborskem odru zelo zanimiva premijera Molnarjevega najnovejšega dela »Igra v gradu». Molnar imenuje svoje delo anekdoto, majhno dogodbico, iz katere se v treh dejanjih razvije izredno duhovita komedija, ki po teatralni originalnosti, duhoviti tehnični zasnovi prekaša vse sodobne moderne komedije. Kakor je povsod, kjerkoli je bila >lgra v gradu» vprizorjena, vzbudila mnogo zanimanja, pričakujemo da bo to za naše prilike novo delo zainteresiralo tudi naše občinstvo. Nastopili bodo gdč. Starčeva in gg. J. Kovič, Rasberger, Zeleznik, Grom. IJrvalek in Kovic F. Režija je v rokah g. J. Kovica. JKnjž^e in revije Nova knjiga. Slovenska Matica naznanja, da je izšla v njeni založbi nova knjiga: dr. Janeza Mencingerja povest »Abadon z obširnim uvodom urednika dr. Jos. Tominška. Knjiga se dobiva v Slov. Matici bi v knjigarnah. Angelski mladenič. Druga izdaja z uvodno in sklepno besedo. S i 1 v i n Sardenko. Založilo Osrednje vodstvo Mar. družb. — Ta drobna knjižica, ki je šla tako brez šuma v svet, a ga ni čisto brez šuma prešla, leži pred nami že v drugi izdaji. Ne vemo, komu bi dali večjo polivalo: avtorju, ki si je z besedo, slično božajočemu vetrcu, tako nevsiljivo osvojil hladil željna srca, ali tistim mnogoštevilnim, ki so tako voljno šli za pesnikovimi mehkimi klici in za jubilejnim sijajem Aloj-zijevim. Vsekakor je ta II. izdaja obojnim zadoščenje: tem, ker so očividno v delcu več našli, kot so pričakovali; avtorju, ker je znatno več koristil, kot si je od delca obetal. Ni šlo za ugotovitev, ali je bil Frančišek Alojzijevega ali Alojzij Frančiško-vega duha, je-li Federer boljšo Frančiška ali Sardenko boljše pogodil duha Alojzijevega — spo-korne duše iščejo v takih knjižicah vse kaj boljšega Vendar, če je nežno delce končno pripomoglo pesniku šo tudi do prave prostosti, ko ljudje s svojo hvalo ali grajo ne morejo storiti srca več niti srečnega niti nesrečnemu je te knjižice upravičeno lahko dvakrat vesel. Swaiakova sîavncst v Pragi. Po križevein potu stopa beloruski narod k svojemu vstajenju. Nežna duša božjega izvoljenca Kazimira Swajakova je bila dovolj globoka, da sprejme v sebe trpljenje in vso težino križa beloruskega naroda iu ga nosi s pesmijo na ustih. Kakor sveča se je použil Swajak v ljubezni in trpljenju za svojega Učenika in za svoje ljudstvo. Imel je v sebi toliko vrednot, da je mogel biti samo seme, ki umre, da vzklije iz njega mogočno drevo. In na plodovito belorusko zemljo je padlo to seme. Lansko leto 9. maja ob Svvajakovem pogrebu je desetmilijonski beloruski narod prvič jasno pokazal, da ni zapisan smrti. Ob obletuici Swajakove smrti pa so letos še bolj mogočno zadoneli zvonovi cerkve sv. Nikolaja v Vilmi, da v njegovem imenu pozovejo belorusko ljudstvo k skupnemu delu in molitvi, k složnosti in k veri v svobodo in edin-stvo v eni Cerkvi. Vsi beloruski kat. in pravoslavni listi, ki izhajajo v Poljski, so se zamislili ob pojavi kat. duhovnika Swajaka. V Pragi pa je tam v sredini mesta na najbolj bučni ulici Prikopi stopil v grško-kato-liško cerkev sv. Križa oče Nikodem, priprost beloruski kat. duhovnik vzhodnega obreda s častitljivo sivo brado, da opravi mrtvaške molitve za večni mir duše svojega pokojnega sobrata Kazimira. Polnila se je cerkev. Be-lorus, Ukrajinec, Rus, Slovak, Podkarpatski Rus, Čeh in Jugoslovan, katoličani in pravoslavni, so zrli zamišljeni pred ikonostas. Niso prišli v cerkev ljudje, ki bi opazovali, katera beloruska ali ukrajinska visokošolka ima najmanj moderno in siromašno obleko in kdo ponošeno suknjo. Tudi kr.šč. pogani niso prišli, ki verujejo samo v tehniko, račun in moč števila, odločujočega pri volitvah, ne pa tudi v Ljubezen, Pravico ter v tisto neštetokrat se ponavljajočo pesem »Gospodi pomiluj!« in »Hristos vaistinu voskrese«, ki jo je prepeval pred oltarjem o. Nikodem iu so mu odgovarjali na koru pravoslavni beloruski viso-košolci. V cerkvi so bili samo kristjani dveh po tuji krivdi ločenih cerkva, ki jim je spomin ua Kazimira Swajaka dokazal, kako blizu stoje drug poleg drugega. Žarele so oči pravoslavnim bratom, ki so se pri prvem vstopu v pravoslavno cerkev prepričali, da se iudi tu vrši služba božja v njihovem častitljivem obredu in v slovanskem jeziku in da katoličani latinskega obreda ne spoštujejo vzhodnega obreda nič manj ko svojega. Rušili so se stari predsodki; skoraj neverjetno se je zdelo, da pravoslavni cerkveni pevci brez vsake vaje znajo odgovarjati tudi kat. duhovniku vzhodnega obreda. Res, na dobro zemljo je padlo seme Swajakove žrtve. Po službi božji se je vršila svečana .seja, ki so se je udeležili zastopniki skoraj vseh slovanskih narodov. IVlladi beloruski pesnik Hryškiewič je s pesniškim zanosom orisal v beloruščmi Swajaka kot pesnika, vzornega kat. duhovnika in cirilometodijskega delavca. Kazal nam je, kako je Swajak gorel za cerkveno zedinjenje in kako je ljubil svoje pravoslavne beloruske brate. Ne samo s pesmijo, temveč predvsem z zgledom in ljubeznijo je hotel izpodbiti pravoslavnim predsodke. Zato je imel v svojem župnišču samo pravoslavno osobje. Nič ni gledal, ali je tisti, ki mu pomaga, katoličan ali pravoslaven. Že kot hogoslovec je proučeval pri kat. Ukrajincih vzhodnega obreda delo za zedinjenje. Spoznal je. da bi mogel mnogo več storiti, ako bi vršil bogoslužje v vzhodnem obredu; zato se ga je učil že takrat, ko mu je že jetika izpila večino življenjskih sil. Hrepenel je, da bi mogel vsaj enkrat doprinesti Gospodu laritev spričo pravoslavnih bratov v vzhodnem obredu v kat. cerkvi. Ali pač ni mislil Swajak, da mu merodajni poljski krogi take želje ne bi nikdar uresničili, ali pa se ie pripravljal samo zato, da v tem obredu pozdravi v nebeški slavi večno Ljubezen? Gotovo pa ni mislil takrat, da bo eno leto pozneje zavoljo njega pel slavospev kat. Cerkvi v imenu pravoslavnih beloruskih visokošolcev prej predsodkov polni Ilja.ševič in da bo ob prvi obletnici njegove smrti zažarelo oko v veselem upanju preganjani in zapuščeni ukrajinski mladini. Vzhod in Zahod sta si podajam roke k prijateljstvu ob obletnici njegove smrti. Inž. Klimovič je dokazoval, da beloruski katoličani hočejo izpolnjevati Swajikrtvo oporoko in da se ravno zavoljo tega morajo boriti proti zlorabljanju katoličanstva v p.dj-ike šovinistične namene. Na vse prisotne je napravilo vel'k vtis pismo ljubljanske Prosvetne :'.veîe, ki jo v imenu 500 slovenskih kat. prosvetnih društev izrekla beloruskemu narodu -ožulje k izgubi Swajaka in izrazila željo, da se vsi Slovani zedinijo na kulturnem polju v sviiit cirilometodijske ideje. Različne številke »Slovenca«, zlasti pa majniška številka »Mlavi-ke«, ki so krožile med beloruskimi udele- Dama, ki bo botrica bo svojo obleko, kakor tudi obleko bir-manke imela dovršeno lepo, ako se bodo vse potrebščine, svila, trakovi, gumbi, čipke itd. izbrale v najkrasnejši in bogati izberi pri tvrdki: T. EGER, Ljubljana, Sv. Petro cesto Ht. Z. ženci, so bili dokaz, da pismo Prosvetne zveze ni bilo namenjeno samo za trenutek. 7 izredno pozornostjo so poslušali zelo zanimivo srbsko pismo, ki ga je v imenu be'graj-skega Apostolata sv. Cirila in Metoda Doslala njegova načelnica stud. phil. Kalifa PfKigo-va. Iz južne meje dveh cerkva je pozivala severne brate, naj v Swajakovem duhu pre-rnoste prepad, ki loči pravoslavne ol katoličanov. Brezverstvo, framasonstvo in uemrra-la ogrožajo enako vernike obeh ;*erkva, zato se morajo združiti za skupni boj. V Srbiji so začeli tudi pravoslavni uvidevati, da se samo kat. Cerkev uspešno bori proti teji sovražnikom in da samo ona more uresničevati evangelij v življenju. Zato -o zabeli tudi pravoslavni vstopati v Apostolat, ki naj bo tudi beloruskim bratom obeh cerkva platforma za izvršitev Swajakove oporoke, da bi zasijala svoboda vsemu beloruskemu narodu, zedinje-nemu v občni Cerkvi z vso ostalo družino kat. narodov. Orel Iz predsedstva Orlovske podzveze. Orlovski odseki naj proslave 10 letnico majniške deklaracije v nedeljo dne 29. maja. Kjer obstoje še druga katoliška društva, naj se Orli zmenijo z njimi o skupni proslavi. Naj ne bo kraja, v katerem je Orel razprostrl svoja krila, ki ne bi kar najslovesneje proslavil spominskega dne, ko se je pričela nova lepša doba za naš narod! I*oisveđ&vania Zgubila je včeraj proti večeru v Stritarjevi ulici od trgovine Mayer do Grobelnika uradniška soproga 300 do 600 Din gotovine. Pošten najditelj se prosi, da odda najdeni denar na policiji. Spopadi v Siriji. v Beyrut, 21. maja. (Izv.) V nekem boju med domačini iu francosko konjeniško četo je bilo ubitih 40 domačinov in BO ranjenih. Med mrtveci sta bila tudi oba voditelja vstašev. Za botre in birmarice obleke lastnega izdelka po najnižjih cenah /OS IP ROfINA, LJUBLJANA To in ono HUMOR MED TATOVI. Tudi med tatovi se dobijo šaljivci, posebno pri Angležih je dosti takih. Dogodi se, da celo resni policiji uide nasmeh. Pred nedavnim časom je na Strand-u, najimenitnejšem delu mesta Londona, predrzen tat vlomil v trgovino nekega juvelirja, odprl železno blagajno ter pobral z nje vse, kar je bilo kaj vredno. Par dni potem je lastnik blagajno postavil v izložbeno okno, zraven pa priložil listek z napisom: »To ceneno blagajno so vlomilci odprli. Nadomestili smo jo z novo, proti vlomu varno.« Tat je videl napis ter sklenil, da se loti tudi nove blagajne, kar je tudi z lahkoto izvršil. Naslednje jutro je lastnik našel poleg odprte blagajne tale napis: »Hvala, da ste me obvestili o novi blagajni. Nabavite si boljšo, to je škatlja za sardine.« — V neki trgovini v Aberdeen-u je bila razprodaja. V to so vlomili tatovi ter odnesli mnogo ma-nufakturnega blaga. Poleg vrat je bil lepak z napisom: »Sedaj je prilika za vas, poslu-žite se je.« Pod to so tatje napisali: »Hvala, mi smo se poslužili.« — Ko so pri nekem zlatarju tatovi približno vse pobrali, so ne-nioieno odšli. Ko pa je lastnik zjutraj odprl izložbeno okno, je našel v njem napis z velikimi rdeče tiskanimi črkami: »Našo zalogo moramo izprazniti za vsako ceno.« — Neki trgovec je nalepil napis: »Naše cene smo znižali.« Po noči je bilo vlomljeno in zjutraj so našli poleg napisa umazan kos papirja s komaj čitljivo pisavo: »Mi smo pa znižali vaš dobiček.« Sedivy: PRODAJALNA ZA ENEGA SAMEGA ČLOVEKA. Henry Ford, avtomobilski kralj Amerike je najbrž tudi najelegantneje oblečen prebivalec Amerike. In ni čuda, saj ima med svojimi tovarnami tudi konfekcijsko trgovino popolnoma samo zase. V prodajalni je vse, kar spada v najmodernejšo krojačnico in okoli in okoli so predali polni najizbranejšega blaga. Tla prodajalne so iz javorovega lesa in svetle kot luč. Karkoli je mogoče na svetu dobiti najboljšega, vse to je v Fordovi prodajalni na razpolago. Vsak trenutek si Ford izmisli drugačno obleko, katero potem navaduo tudi le parkrat obleče. * * * Na šoli za orijcntalske vede v Londonu poučuje najtežje afriške jezike ženska, profesorica Alice Veriier. * V Bank of England je mogoče kupiti zlato v palicah, po 1700 funtov vsaka (437.000 Din). » Na Angleškem so letos izdali 2,810.162 pasjih znamk. V petih letih po vojni se je število psov na Angleškem zvišalo za 50%. « ■»Klara, jaz vas ljubim, vi ste moj ideal, jaz vas poročim.« »Hm. Ali ste pa moji materi oovedali?« »Že, pred dvaisetimi leti — toda od kod pa to vpjde?« Meda Usnjati izdelki so letos zelo v modi, bo- j disi, da jih imaš na športnih oblekah ali kostimih ali plaščih. Na ulici vii'.š moderno torbico svetlorjave barve, v katero .-o vgrebeni okraski iz temnorjave.^a usnja. Ti vgrebki se imenujejo s tujo besedo »aplikacije«. Take vgrebke imajo tudi r^ašitki ia rokavih plaščev ali kostimov, vidiš jih tudi na rokavicah. PLETENA OBLEKA »COMPLET«. Že dolgo so pletene obleke tako v navadi, da jih noče nobena ženska več pogrešati. Vendar doslej le niso bile pletene obleke toliko v časti, da bi služile tudi za pražnje obleke. Pletilna industrija se je pa povzpela tako visoko, da vplivajo tudi pletene obleke elegantno. Saj je pa prav volnena pletenina nekaj, kar se da glede barv in raznih vzorcev vse bolj poživiti in razširiti ko sukno .ali svila. Zato so pletenine na višku modernosti in ustrezajo vsem predpisom sedanje 5šenske mode. Predvsem so pletene obleke zdaj tenke in lahke, se svetijo ko svila in so pripravne tudi za pražnje namene. Vzorci v pleteninah so orna menti, ornamenti najnežnejših barv in lepih, umetniških oblik. Zato imamo to spomlad tudi takozvani »Complet«, ki je iz pletenine. Na sliki vidiš na levi zgoraj kostim Complot, ki sestoji iz kratke, enobarvne jopice in žemprske obleke. Pri tej obleki je krilce enobarvno kot jopica, ži-votek pa je iz volnene, s svilenimi nitmi Katedrala v iteimsu, katera je po velikem delu žr obnovljena in v kateri se jc nedavno zopet začelo bogoslužje ob navzočnosti kardinala Lucona in ministra za prosveto Horiiota. Iti je imel «iovor. kakor vidimo nu sliki zgoraj. pomešane pletenine. V sredi vidiš »Complet« v zvezi s plaščem. Obleka ima pli-sirano krilo, ki je bolj pripravno kot plisira-no svileno krilo. Tudi plašč je iz pletenine in tako okrašen ko zgornji del žemprske obleke. Dalje vidiš na sliki še druge pletene obleke, ki so letos za poletje zelo moderne in vse bolj pripravne in trpežnejše ko ij svile ali drugega blaga. Zanimivosti Poskusi podkupovanja. Neki londonski policaj, ki je po tridesetletni službi ravnokar šel v pokoj, pripoveduje c nekem angleškem listu, kolikokrat tekom ivojega službovanja je prišel v položaj, da so ra aretirani hoteli podkupiti. »Več kot dvesto lakih slučajev sem imel, najmanjša vsota je bila šest penijev (8 Din), največja pa 1700 [untov (pol milijona dinarjev). Prvo bi bil ;koraj sprejel, zadnjo pa sem odločno xl-klonil. Ko sem zaman opominjal nekega pijanč-ka, naj gre mirno domov, sem mu moral napovedati aretacijo. Za nama je prišla majhna, skromna ženica, moževa žena, mi stisnila t roko šest penijev ter rekla: »Ah, prosim, pustite ga, tole je pa za vas.« Smilila se mi je, toda moral sem vršiti svojo dolžnost. 1700 funtov pa mi je bilo ponudenih, ko ;em aretiral v hotelu nekega defravdanta, katerega smo poldrugo leto iskali. »Takoj grem i vami, samo toliko počakajte, da preštejem [a kup denarja.« Ko sem privolil, je nadaljeval: »Ta znesek plačam komurkoli, kateri bi a. pr. rekel, da je deveta ura primernejša ;'a obiske kot pa (pogleda na uro), kot pa je Iretja ura.« Bil je zvit toda uda! se nisem. ženske so pri aretaciji ali povsem mirne ali pa popolnoma podivjajo. Ko sem neki dami napovedal aretacijo, je mrzlično pričela trgati raz sebe uhane, prstane, brošo ter zapestnico ter mi vse skup ponujala, rekoč: Tu, vzemite ter pojdite kot dober mož.« Šel sem, toda ona tudi z menoj. Neka druga mi je rekla, ko sem ji pokazal zaporno povelje, da naj rečem, da sem listino izgubil, ali da mi je bila ukradena, ali karkoli hočem, zato pa bom imel vsak večer, kadar bom v onem okraju v službi, pri nji dobro večerjo. Zvedel pa ne bo zato nihče. Ker se nisem udal, mi jih je pa povedala, da še nisem kmalu slišal takih, katerih konec je bil: »Vi boste nesrečno končali.« Neki vlomilec mi je predlagal, naj bi rop delila, ure, srebrno posodo itd. V šali sem pripomnil, da bodo moji žepi lepo izgledali, nabasani s tem blagom. Za trenutek je po-mišljal, potem pa z vso. resnostjo pristavil: »Poslal vam bom v zavitku, moja častna beseda, da vam bom.« Ko "smo nekoč prijeli žensko, ki je pri zefenjadarju ukradla šop kolerab ter jo vprašal kaj počenja, mi je kolerabe stisnila v roko: »Tu jih imate, saj jih tudi potrebujete.« Skrajno nesramen pa je bil oni žepni tat, katerega sem aretiral na kolodvoru. Ta je privlekel iz žepa več zlatih ur ter ponudil dve rekoč: »Eno za vas, eno pa za gospoda inšpektorja, pa bo vse v redu.« V milijon slučajih se bo mogoče enkrat posrečilo podkupiti policaja! Pomembne iznajdbe. Milijone denarja bo padlo kanadskim farmarjem v žep več kot pa do sedaj. Iznašli so namreč novo vrsto pšenice, kateri so dali ime Garnet. V severnozahodnem delu Kanade je izborna zemlja, najboljša za rast pše niče. Toda, dasi so tam poletja vroča in lepa, vendar pa prekratka, da bi pšenica dozorela. Navadno pšenico zaloti mraz, predno je požela. Takozvana Marquie-psenica dozori teden dni preje kot navadna, kar omogoča, da jo morejo sejati tudi višje gori proti severu. Garnet-pšenica pa ima to svojstvo, da še preje dozori kot Marquis, radi česar bo mogoče milijone akrov zemlje več posejati kot dosedaj. Farmerji vedno napredujejo. Ako bi pred 300 leti s pridelki ravnali tako kot dandanes, bi jih ljudstvo smatralo za čarovnike ter bi jih sežigali na grmadi. Rastline, semena itd. »uspavajo« z etrom, a ko jih »zbude«, rastejo mnogo hitreje kot pa sicer. Rabarba-ra n. pr. ne raste samo hitreje, ako je eteri-nrana, ampak je tudi še enkrat tako težka ko dozori. Hijacinte, tulpe, narcise, vse so mnogo bolj zgodnje, ako jih z etrom obdelujejo. Rast špargeljev so tudi hoteli pospešiti tem potom, toda pokazal se je komičen rezultat, namreč, da so šparglji rastli in niso prenehali rasti! Seveda tudi niso uporabljivi za na mizo. Tudi s pomočjo elektrike je mogoče naravo prevariti. Ako napeljemo elek-rične žice neposredno nad rastlinami ali pa ih položimo v ceveh v zemljo, bo vse hitreje rastlo in tudi večje. Ako piščance obsevamo violetnimi žarki vsak dan po deset minut, bodo v devetih tednih še enkrat tako težji kot neobsevani. Taka perutnina prične preje valiti jajca in pogosteje. Neki Kitajec je iznašel tekočino, katero vsak drugi dan vbrizgava ovcam v žile. Vsled lega ovcam volna silno hitro raste, namreč dveh mesecih toliko kot necepljenim v dvanajstih. — Najnovejša in gotovo tudi najzanimivejša iznajdba pa je ta, da so Angleži iznašli način lažjega oranja. Železje pluga pojijo z negativnim polom male električne baterije in radi toka je plug neprestano pokrit z močno roso in rezanje zemlje je na 'a način olajšano. _ Topovi Iz ledu, usnja In zlata. Da imamo topove iz jekla, brona, kovanega železa, mešanice dveh ali več tvarin, to je splošno znano. Manj znano pa je, da so imeli v vojni tudi topove iz usnja, da celo iz ledu. Najzanimivejši topovi pa so brez dvoma oni, kateri so last neke indijske kneginje. Ti so namreč iz zlata. Ti topovi stanejo več kot 20 milijonov Din in dasi je njihova »duša« jeklena, še nikdar ni bila iz njih izstreljena krogla. Ljudstvo jih časti kot svete predmete in roma do njih. Ruska carica Ana pa je dala napraviti štiri lope in dva možnarja iz ledu, iz kato-rih je bilo oddauih 3est pozdravnih strelov, kos je tehtal tri kilograme, tako da je dvignil težo 7500 kg v osmih urah. Kurjači ekspresnih lokomotiv imajo posebno naporno delo. Zraven pa moramo pomisliti, da stoji na majhnem prostoru in ga pri delu venomer suče sem in tja. Angleški ekspres, ki vozi med Londonom in Plymouth-om štiri ure, ne da bi se enkrat ustavil, je za kurjača nekaj neznosno napornega. Največ pa jih je, ki so mnenja, da ni bolj naporne službe kot vozač motornega omni-busa v Londonu. Ta je v službi osem ur. — Kdor je kedaj sedel v privatnem avtomobilu ter istega vodil štiri ure na cesti, kjer ni dosti ali nobenih ovir, ve, da je to naporno. — Ako pa mora voziti toliko časa v mestu, kjer je vsak trenutek promet oviran, je pa že nekaj posbenega. Toda to je privatni avto. Omnibus pa je nekaj povsem drugega. Teža je Bežne plašče ici cenenih do najfinejšega angleškega izdelka, samo pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Ravnanje s svilenimi nogavicam; Svilene nogavice, seveda če z njimi pravilno ravnamo, niso za vsakdanjo rabo nikak luksus. Pazite pa na to, da en par samo po en dan rabite. Zvečer predno ležete, položite nogavice ono malo časa, ko si češete lase, v mlačno LUX peno in jo utisnite skrbno v nežno tkanino. Nato iztisnite nogavice, potem ko ste jih dobro splahnili v brisači, jo položite čez naslonjalo, stegnite nogavice v pravilno obliko in jih čez noč obesite na brisači, da se posuše. Zjutraj zvijte nogavice (to nadomesti popolnoma likanje, ki le škoduje) in jih spravite v omaro. Ne nosite Vaših svilenih nogavic več dni zaporedoma neopranih. Če jih takoj vsak večer namočite v LUX, ostanejo skoro nerabljene. Fina svilena vlakna se obvarujejo pred uničujočim vplivom prahu in potu, ohranijo svojo mehkobo in krasni blesk svile. LUX je za vse, kar fe nežno, fino in zahteva nežno ravnanje. - LUX se nikoli ne prodaja nezavlt. Sport Odklonite vse posnemke. ne da bi se bili pri tem razleteli. Ko so ^Vngleži poslali v Tibet ekspedicijo, so se jim Tibetanci z orožjem upirali. Imeli so topove t. j. cevi iz usnja, katere so bile obdane z železnimi obroči. Ker pa so pod top naložili toliko kamenja, da je bila cev le nekoliko uravnana na cilj, tudi niso imele krogle nobenega vpliva. Kitajci so še pred nekaj leti postavili na obzidje trdnjave lesene topove, da so z njimi sovražnika »strašili«. Seveda iz teh niso streljali. Za obrambo otoka Malta so vitezi malteškega reda dali vrlati ob obrežju luknje v skalo, jih napolnili s smodnikom in drobci železa ter s tem streljali na bližajoče se bojne ladje. Sredi minulega stoletja so v indijanskih grobnicah južne Mehike našli topove iz ilovice, poleg topov pa tudi krogle iz iste tvari-ne. Ko so Španci v začetku 16. stoletja zavzeli Mehiko, so domačini pričeli z izdelavo topov, kakršne so videli pri Špancih. Seveda pa teh niso nikdar rabili in tudi poskušali niso, da bi iz njih kedaj streljali. Najtežja opravila. Neki Anglež trdi, da ako stavimo vprašanje, katero delo je najtežje, se jih ne bo nič manj oglasilo kot sedeminštirideset iz raznih poklicev. Ako vprašamo Amerikanca, bo brez dvoma trdil, da je najtežje delo v amerikanskih gozdovih, kar bo tudi precej res, kajti tam v resnici delajo kot živina, k čemur pa so n. pr. v Kanadi pozimi primorani, sicer bi zmrznili. Anglež pravi, da je najtežje opravilo delavcev v pristaniščih. V enem izmed teh imajo rekord, ko so štirje delavci iztožili 800 vreč cementa, ki so tehtale po 100 kg in to v enem dnevu. Štirje drugi delavci pa so v desetih urah izložili 36.000 lesenih kvadrov, kakršne imajo za tlakovanje cest. Ako računate, boste našli, da pride na vsako sekundo on kvader. Mornarji starega tipa so silno težka dela vršili. Težko delo ima oni, ki stoji globoko v zemlji ter mora metati izkopano prst visoko gori na dan. Zidar, ki na dan zazida 350 kosov opeke, ni nič posebnega, toda kadar pa imajo akordiio delo, gre delo vse drugače pod rok. — Neki zidar v Johanifburgu je v enem dnevu vzidal 2500 kosov opeke. Vsak velika in že samo liantiranje z volanom je precejšnja muka za vozača. Potem pa vedno ustavljanje in pogon. Zračunali so, da se londonski avtobus navaden dan ustavi nič manj kot 5000 krat. Poleg tega pa mora biti silno pazljiv in oprezen, paziti mora na pešce, ki neprevidno stopajo preko ceste, gledati ima na druga vozila pred seboj ali poleg. Poslušati mora, kdaj bo sprevodnik dajal znamenja, paziti mora na povelja policajev na križiščih cest. Pozimi mu sneg pada po obrazu, v megli mora svojo čuječnoet potrojiti itd. — Le človek, ki ima zares zdrave živce, je zmožen za vozača londonskega avloomnibusa ali kakor praovijo na kratko »bas-a«. — Zato bo izmed vseh tu navedenih poklicev najbrže ta v resnici najtežji. Âmerikanei kupujejo dragulje. V preteklem letu so Amerikanei uvozili več kot za 80 milijonov dolarjev raznih dragih kamnov, t. j. za '5 milijonov več, kot pa leto poprej. To pomeni, da Amerika še vedno in stalno procvita. Ker je došlo v deželo tudi za štiri milijone dolarjev nebrušenih dijaman-tov, je znamenje, da so se preoblikovalnice dijamantov deloma preselile iz Nizozemske v Ameriko. Uvoz biserov pa je nekoliko nazadoval. Seveda so vse te dragocenosti samo luksus in povpraševanje po njih je termometer razmer v deželi dolarskih princes. A le malo jih je, ki smatrajo dijamante kot dobro naloženo blago mesto denarja, kajti di j amant ne daje nikakih obresti in je kak dobiček le tedaj mogoč, ako se cene draguljev dvignejo. Zato pa se povečini vsi ti dragi kamni uporabljajo kot okraski. (80 milj. dolarjev je toliko kot štiri milijarde in 400 milijouov dinarjev.) ADRIA ČEVLJI CELJE NARODNI DOM Opozorilo vsem klubom. Jugoslovanska zim» 6ko-sportna zveza poživlja vse klube, da mu prijavijo sigurno i ga Rum1 v ne !>n, ! Izgovor se zmeraj dobi. — Tudi Turki so se zičeli zelo gibati, v juliju bodo otvorili v Carigradu stadion, in je prišel predsednik na Dunaj, da bi za otvoritev pridobil knkSno dunajsko moštvo. — Gori na Švedskem bo pa v juniju gostovala Viktorija i/, žižkovn, igrala bo 12 iger. O borbi za Davisov pokal smo pisali 18. t. ni. in 20. 1. ni. Zlasti zanimivi sta zmagi \emcev nad Portugalci 5:0 in Francozov nad Romimi 5:0 (oziroma 4:1, glej Slov. 20. 1. m.). — Francosko moštvo tenisa v borbi proti Amerikancem obstoji iz I.aco-stea, Horolra, Brugnona in Landrija. V prvi rundi je Tilden premagal Lacostea 6:4, 7:5. 7:5, Borotra pa Hunterja. O Widpiu v zadnjem času veliko pišejo. Dve angleški milji je loke! brez napora v 0:25, 1 in en četrt miljo = 2011.66 m (v bdi) pa v novem sve-tovnorekordnem času 5:31.2, za 4 sek. bolje kot dosedanji Nurmijev rekord, a vendar dosti slabše kot Widojcv lastni rekord nn 2000 m 5:26. — Univerza Južna Kalifornija jc tekla pol milje — 880 jardov v novem rekordnem času 1:26; 220 y so tekli tekači povprečno po 21.5 sek! — Indijanec Kvanovahu je tekel polno maratonsko razdaljo 26 milj in 385 "Hov — 42.1916 km v 2 urali 47 minutah in 48.2 sekundah, in pišejo, da je to za eno minulo hitreje kot ameriški Micliolsonov rekord iz leta 1023. Sedaj se pa ne spoznamo; kajti Avstralec Miles je tekel v Bostonu pred dvema letoma na-tančno islo razdaljo v 2 urah 25 minutah in 4 sekundah. — Izboren je mladi Šved Svensson; nedavno je tekel 100 m v 11.1, v višino je skočil 1.75, na daljavo 6.94, v troskoku 14.41 m. V skoku s palico je pa dosegel Ameriknnec Carr 1.105; trikrat je poskusil 4.26, se mu ni posrečilo, sicer bi bil preskočil Hoffov rekord. — Na Finskem so tekli 8 leni »povprek po deželi«. Nurmija ni bilo zraven; Suokuuti je zmagal, v 29:33. — Umfahrer je vrgel kopje 54.66 m daleč, avstrijski rekord, Sollinger kroglo 14.66, nem. r.. Hoffmeister diskos 47.05, nemški rekord. Nemka Amtbor jo skočila 1.517 m visoko. — V Nvmburku 11:1 Češkem se je vršil to dni (10,—21 maja) lalil ontlelski tečaj, udeležencev je bilo 90, 20 ženskih, 70 moških. — Na Angleškem pa trenira 4000 atletinj v 70 klubih, ki gojijo izključno le žensko atletiko. Treffny, 72 in pol kg težak, je ponovil svoj krasni uspeh 150 кд obojeročni neprosti sunek. — Beremo: Mednarodna težkonflefska zveza je priznala svetovni rekord Nemca Manga. ki je proslc sunil 133.8 k« (doslej Treffny 132.5 kg). Mang je 73 111 pol kg teželc, je torej v lahki srednji teži, i;i gre od 67 in pol kg do 75 kg; rekord je napravil 24.. 1 I. 1. Nemški rekord so priznali obojeročni sunek Trzebiatovvskija 132.75 kg, ista kategorija. Po našem mnenju je Mangov svetovni rekord tiidi nemški rekord. — V izborili formi je Dunajčan Gltick; potegnil je 105 kg, prosto je pa sunil 140 kg! Težek je 83.2 kg, pa upa, da bo v juhi ju prj tekmah za svelovno prvenstvo v težki srednji teži (75 do 82.5 kg) ; lam 11111 je zmaga zagotovljena. Rigoulot inin svetovni rekord le teže s 141 kg. V Parizu se bosta 19. junija v rokoborbf poskusila Deglane in Zbiško. D oni p se y si je za trenerja najel izbornega Meehnna. s katerim se je doslej petkrat poskusil; enkrat je zmagal Meehnn, dvakrat Denipsey, dvakrat je bil boj neodločen. O plavanju smo pisali 18. t. m. in posebno 20. t. m. Ponovimo, da je Bor g med evropskimi plavaČI »razred zaset in R a d e m n c h e r v prsnem plavanju tudi. Na 200 y je /.boljšal Rade-macher svoj lastni rekord od 2:35.6 111 2:35.3. Schumhurg je pn v hrbtnem plavanju nn 200 m v 2:46.6 postavil nov nemški rekord. V vooni igri z žogo so Angleži dokazali, da niso tako slabi, kol so prvotno mislili o njih: proti klului v Hellas v Mgdeburgu so igrali 4:3. — Za plavanje v jezeru Ontario se je priglasilo 50 tekmecev, med njimi Young, Vierkotter, Michel, Egipčan Helmi, Havaijec Navahi in gospa Sion. Nagrada 10.000 funtov. — Weissinueller je plaval 100 y v 51 sukundah, nov svetovni rekord. Dirko Rordenux—Paris, trlintrfdesetič prirejeno, je dobil v 10:14:50 oni mlndi Belgijec Rousse, ki je dobil tudi dirko Paris Roubair. — »Zlato berlinsko kolo- si je Izvojeval s 5 metri pred Sawallom Linnrt. prevozivši 100 km v t url 24:15 4. Pinedo je priletel v Chicago. Naprej čeijiAt-lantik pa ne bo letel preko Nove Foundlntiaije, temveč preko Azorov — L. T.ondona v Marseille so leteli tudi že ponoči — Thorel hoče 7, aero« planom 40 KS in s 300 1 bencina letet: \T p,, riza v Moskvo, brez prestnnkn. — Angleža C.irr in Gilmnn pn hočeta leteti brez prestnnkn Î7. 1 ondonn v Karnči (Indljn). ca. 6500 km. in še naprej proti Kajkuii. če bo dosti bencina. Gospodarstva Trgovinska pogodba z Nemčijo Ljubljana, dne 21. maja. Živimo v dobi trgovinskih pogodb ali bolje rečeno pogajanj za sklenitev istih. Ravnokar se vrše pogajanja z Grčijo, pogajanja s Francijo in Êvico so se pred nedavnim prekinila, prihodnji mesec je pričakovati pogajanj s Češkoslovaško, s čimer smo se že obširno bavili. Dne 18. t. m. je dospela naša delegacija, ki se je pogajala s Švico v Berilu, v Berlin; sedaj se že vrše informativni razgovori med nemškimi ministrstvi in našo delegacijo, kakor posnemamo iz »Berliner Tageblatta«. Prava pogajanja se prično prihodnji teden, ko pride nemška delegacija iz Ženeve, ki je zastopana tudi v delegaciji za sklenitev trgovinske pogodbe. Že omenjeni list je mnenja, da gre v prvi vrsti za izpremembo leta 1921. sklenjene pogodbe v definitivno. Naša javnost ima na teh pogajanjih zelo velik interes. Saj je Nemčija ena izuied štirih najvažnejših držav v naši zunanji trgovini: Avstrija, Češkoslovaška in Italija so ostale tri, izmed katerih sta dve z nami že sklenili pogodbe. Kakor smo že v članku ^Češkoslovaška in mit dne 8. maja povodom trgovinskih pogajanj omenili, je tudi ta pogodba za nas življenske važnosti. Res je, da imamo tudi Slovenci interes na. dosegi ugodnih carin za nekatere naše poljedelske proizvode, toda Nemčija, ne prihaja zato toliko v poštev kot drugi naši sosedje razen za jajca, kar smo obravnavali že ob priliki pogajanj s Švico. Za nas je odločilno, kake koncesije bomo dali Nemcem. Kajti postaviti se moramo na stališče, da je treba ščititi našo industrijo, kar je popolnoma pravilno. Upoštevati moramo, da imajo eXmci največjo industrijo v Evropi, ki je tudi tehnično na višku. Moč nemške industrije ni samo v ogromnih podjetjih, kakor so n. pr. jeklarski trust, barvni trust, ampak tudi v neštetih kartelih, ki izključujejo konkurenco doma, da se morejo tembolj posvetiti izvozu. Izvoz pa mora Nemčija vzdrževati stalno na visoki višini, kajti drugače ji ni mogoče plačevati milijardnih reparacij. Zato stremi nemška industrija v toliki meri za osvojitvijo tunanjih tržišč, kar težko občutijo vse industrijske države. Z amerikanskimi metodami dela Nemčija v ta namen. Ob tej priliki se spomnimo, kako pametno je znala Nemčija izkoristiti gospodarsko vojno med Avstrijo in Srbijo pred vojno. Nemci imajo velik interes na naših tržiščih in se zelo zanimajo za nas, saj slutijo v nas dobre kupce svojih produktov. Zato se vedno pogosteje pojavljajo glasovi tudi o političnem zbližanju med našo državo in Nemčijo. Posebno Slovenija ima velik interes na tej pogodbi, saj smo najbližji Nemčiji (v eni noči pridemo skozi Avstrijo na Bavarsko). Potem pa imamo tudi znatno industrijo, za katere so prevelike koncesije Nemčiji nevarne. Zato pa tudi pričakujemo, da naša delegacija za koncesije izvozu naših agrarnih produktov ne bo dajala prevelikih koncesij nemškemu izvozu dotičnih industrijskih produktov, katere že sami izdelujemo v zadostni množini ali pa jih bomo lahko v kratkem. Sicer pa naša izvajanja o gospodarski strani pogodbe s Češkoslovaško veljajo tudi za Nemčijo. * * * Slavenska banka. Komunike, ki smo ga včeraj objavili glede Slavenske banke, ne pove ničesar takega, kar bi omogočilo konkretno računanje. Upniki so gotovo najbolj interesirani na tem, kako visoka bo kvota. Ravno o tem pa komunike ne ve ničesar povedati. Kakor sedaj stvar stoji, se bo določila kvota pravzaprav šele 20. julija na likvidacijskem roku, če bo med tem razmerje med Sla-vensko in Landerbanko urejeno. — Dunajska >Stunde» ve poročati, da sta Landerbanka in Trboveljska odstopili od svojih terjatev napram Sla-venski banki. Nadalje pravi, da bodo mali upniki dobili vse, veliki razen omenjenih dveh pa gotovo kvoto, katero navaja z 20—30% (po naših informacijah se govori celo o višjih številkah. Op. ur.). jDie Stunde» pravi tudi, da so neki upravni svetniki pripravljeni dati 10 milijonov Din. K temu pripominjamo, da je višina kvote dosedaj še negotova. Čim več bo uspelo dobiti od Landerbanke, tem večja bo. Nova banka v Belgrad». Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev >Jugosl. kreditnega zavoda^ d. d., s kapitalom 10 milijonov Din v Belgrad u. Tržaški Lloyd zaključuje lansko leto z dobičkom 915.000 lir, kar pa se s prenosom iz leta 1925. v znesku 542.000 lir prenese na nov račun. Kakor je torej videti, Lloydu kakor menda vsem tržaškim firmam ne gre preveč dobro. Krupp in brodska tvorniea vagonov. Vest o nakupu večine delnic brodske tvornice vagonov po Kruppu se sedaj demantira. Na drugi strani pa je prišlo poročilo, da se za brodsko tvornico zanima »Stegv to je družba avstrijskih državnih železnic-Dosedaj še ni prišlo do konkretnih dejanj v tem oziru, ker so prevelike diference. Iz švedskega vžiguličnega trusta. Osnova Švedskega trusta, d. d., Kreuger in Toll v Stock-holmu zvišuje kapital od 28 na 50 milijonov kron. Horsza Dne 21. maja 1927. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so no-tirali: 7% invest. posojilo 85, vojna odškodnina 3-10, agrari 51 ; Berlin 13. 50 (13.405—13.495), Italija 310 (309.03—311.03), London 270.50—276.60 (276.10—276.90), Newyork 56.80 (56.70-56.90), Pariz 222.75 (222.375-224.375), Praga 168.60 (108.28 -169), Dunaj 8.015 (7.99—8.02), Curih 10.95 (i0.93 —10.96). Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den.), Budimpešta 90.60 den. (90.60 den.), Berlin 123.19 bi. (123.20 bi.), Italija 28.40 den. (28.525 bi.). London 25.25 den. (25.245 bi.), Newvork 520 den. (520 d.), Pariz 20.36 den. (20.3575), Zraga 15.40 den (15 40 den.), Bukarešt 3.11 den. (3.17), Sofija 3.76 (3.70), Madrid 91.55 (91.05 den.), Varšava 58 den., Amsterdam 208.10 (20805). Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.40, London 34.44, Milan 3S.8650, Newyork 709.25, Za-ri7. 27.76, Varšava 79.22. Valute: dolarji 706.10, lira 38.78, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 184.80, Zagreb 59.23, Pariz 131.85 London 163.40, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.30, Alpine 46.75, Kranjska industrijska 50, Trbovlje 61, Ley-kam .14, Jugobanka 11.75, Mundus 172, Slavonija 3.65. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Lau-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 9S0. Nedelja, 22. maja. Zagreb: 20.30 vesela glasba, 21.45 poročila. — Breslau: 20.15 vSunntig uf'm Durfe- šlezka ljudska igra F. Botkammerja, 22.15—21 plesna godba. — Praga: 20. sinfoničen koncert, 22. časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.10 do 22.50 prenos iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.30 mednarodni pevski večer, 21.30 koncertni večer za dva klavirja, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 prenos iz Prage. — Rini: 21.30 Se-rata di opera Italiana. — Langcnberg: 19.15 L. v. Beethcvenova Missa solemnisc, 21. pesnitve iz stare Avstrije, 22.50 plesna godba. — Berlin: 20.30 orkestralni koncert, 22.30 plesna godba. — Dunaj: 20 G. Kadelburgova opereta . A!t-Wien«, glasba J. Lanncrja — Varšava: 20.30 večerni koncert. Pondcljek, 23. maja. Zagreb: 18.30 prof. Warnier: Choses de France, 18.45 poročila Breslau: 21.10 J. Wilhel-niova igra -Brtiderlein feirn, glasba L. Falla. — Praga: 20 prenos iz Brna, 21 čas. signal praš. zvez-darnc, 21 koncert, 22 časovni signal praške zvez-darne, poročila. — Frankfurt: 20.15 cerkveni koncert. 21.15—22.15 dijaške pesmi. — Brno: 20 vesel lianaški večer. 21 plesna godba, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Concerto di Musica Strumentalç. — Langcnberg: 20.25 W. Seringhaus čita iz lastnih del, 21 lahka glasba (solist E. Grape, klavir). — Berlin: 21.20 prenos iz Brightona (Anglija), 22 koncert Siussex Women Musicians'-Club iz hoteln Metropole, 23 plesni koncert iz hotela Metropole. — Dunaj: 20.05 o ljudskem navihancu, dobrem Avguštinu, 24.05 Rokoko-glasba (sodeluje koncertna pevka M. Riicker-Kalmar). — Varšava: 20.30 večerni koncert. Torek. 24. maja. Zagreb: 20.30 cellokoncert, 21.30 koncert na gitaro, mandolino in citre, 22.30 poročila. — Breslau: 20.15 razvoj klavirskega koncerta. — Praga: 20.10 Beneševa godba na pihala, 20.40 vesele recitacije, 21.05 koncert, 22 časovni signal praške zvez-darne, 22.20—22.50 plesna godba. — Frankfurt: 19.30 prenos iz franfurtske opere: A. Thomasova lirična opera »Mignon«, nato nove gramofonske plošče. — Brno: 20 igra, 21. večerni koncert, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.20 Comunicazioni del Dopolavoro, 21.10 Serata Spéciale per la Celebra-zione della festa Nacionale. — Langcnberg: 20.30 večer v gozdu, lovu in živalih. — Berlin: 20.10 Haydenov oratorij »Die Schôpfung«:. — Dunaj: 20.05 popularni koncert dunajskega koncertnega orkestra J. W. Ganglberger. — Varšava: 20.30 večerni koncert (prenos iz Krakova). Sreda, 25. maja. Zagreb: 20.30 dramski večer, 21.40 poročila, 22. plesna godba. — Breslau: 20 G. Hauptmannova komedija vDer Biberpelz«. — Praga: 19 prenos iz Brna, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.25—22.50 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 Goldonijeva komedija »Mirandolina«. — Brno: 19.15 prenos iz narodnega gledališča: Flo-tow: Martha«, 22 prenos .iz Prage. — Rim: 21 Transmissione da un Teatro. — Langcnberg: 20.15 vesela ura, 20.45 H. Iloffmannsthalova tragedija »Elektrac, nato do 24 koncert (prenos iz Kolna). — Berlin: 21 >Susannens Geheimnis« intermezzo E. Golisciania, nato J. Offenbachova opereta »Doro-thea«, 22.45 vesela ura. — Dunaj: 20.15 orkestralni koncert dunajskih filharmonikov, nato lahka večerna glasba. — Varšava: 20.30 Kâlmânova opereta »Jesenski manevri«. — Četrtek, 26. maja. Zagreb: 20 pevski večer, 21 poročila.— Breslau: 20.15 slavnostni koncert ob priliki triletnice obstoja šslezke Funkstunde A. G. — Praga: 20 slavnostni koncert ob priliki Zborove proslave (sodeluje pavsko društvo moravskih učiteljev), 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20 do 22.50 plesna godba. — Frankfurt: 20.30 nagovor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna na vse nemštvo nahajajoče se v inozemstvu, 21.15 vesel večer, nato koncert. — Brno: 19 koncert, 20. prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Selezione dell'Ope-retta »Madame di Thèbesc del M. o Lombardo. — Langenbcrg: 20.15 vesela ura, 21 koncert madri-galnega zbora (prenos iz Dortmunda) nnto do 24 plesna godba. — Berlin: 19.30 prenos iz državne opere: -Cavalleria Rusticana« opera P. Mascagnija. — R. Leoncavallova drama >Bajazzo*; nato plesna godba. — Dunaj: 20 A. Lortzingova komična opera Der Wildschùtz«. — Varšava : 20.30 koncert. Petek. 27. maja. Zagreb: 19.15 prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, nato poročila. — Breslau: 20 prenos iz Gleiwitza: koncert evangelskega cerkvenega društva, 21 prenos iz Gleiwitza: vesela ura, 22.15 esperanto. — Praga: 20.10 koncert, 21.05 literarni del, 22časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.20—22.50 prenos iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.15 Chopinov večer, 21.15 prenos iz Knssela: romantična ura v glasbi in petju, nato do 24.30 plesna godba (prenos iz Kassela). — Brno: 20.40 koncert, 21 plesna godba, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Concerto Strumentale e Vocale. — Langcnberg: 20.30 vesela ura, 21 pesnitve, preva-vajo M. Leithner, W. Buschhoff, R. Rieth. nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 sinfoničen koncert, 22.30 »Beim Wein am Rheiiv. — Dunaj: 20.05 koncertna kademija. — Varšava: 20.15 sinfoničen koncert varšavske filharmonije. Sobota, 28. maja. Zagreb: 20.30 koncertni večer, 21.45 poročila. — Breslau: 20.15 koncert, 22.15—24 plesna godba. — Praga. — 20 prenos iz Brna, 21 operetna glasba, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila 22.20 do 22.50 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 dunajski večer, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 italijanske arije in pesmi, 21 koncert tamburaškega orkestra bolgarskih akademikov, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21 Trasmissione da un Teatro. — Langcnberg: 20 komorna glasba, 21.20 vesel zaključek tedna, 23.15 koncert. — Berlin: 20.30 vesel zaključek tedna, nato zabavna glasba, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 19.45 A. Griinwaldova opereta »Das Sperrserhserk, glasba R. Stolza, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Državna razredna Sotersfa, Izžrebani dobitki dno 19. maja 1927. Efektna banka M. Jankole, Ljubljana. 0478 167 683 758 948 324 835 (2000) 822 632 882 214 353 575 614 846 148 744 219 753 478 586 962 454 133 1177 542 696 628 (2000) 329 651 237 (4000) 151 242 937 896 530 114 476 310 919 130 372 952 597 764 2993 676 310 520 656 086 030 054 151 763 (2000) 175 149 980 9?4 751 336 022 537 766 409 402 091 124 833 968 899 3944 778 256 087 211 895 023 442 (2000) 235 658 301 580 267 858 530 792 (2000 ) 262 636 225 407 4828 811 674 119 581 998 308 157 279 292 870 892 509 499 912 (2000) 855 (2000) 824 268 988 516 106 5347 963 394 580 830 340 568 433 482 972 859 314 850 745 541 605 6557 675 393 064 473 489 736 630 760 (2000) 448 903 424 781 572 362 602 913 365 409 621 717 709 7402 914 812 409 (2000) 592 330 222 (2000) 157 976 791 380 558 051 173 296 887 007 908 692 227 769 070 993 662 839 8710 972 008 844 196 880 835 087 018 184 998 775 994 602 006 016 955 456 843 757 979 S57 914 642 (2000) 9632 295 (2000) 327 091 134 514 174 336 898 (2000) 095 759 092 829 426 078 122 602 662 523 188 996 073 . 10692 581 744 745 785 663 056 300 544 200 245 664 036 511 420 756 404 690 013 262 928 821 11192 377 604 514 299 772 300 777 (2000) 855 019 962 089 943 431 986 504 575 107 881 916 206 402 (2000) 758 125 462 784 171 12700 309 926 004 686 503 073 084 138 710 312 221 230 301 359 139 900 462 (2000) 394 (2000) 367 725 568 200 384 855 13548 610 068 438 545 752 858 766 820 577 129 831 907 513 617 660 839 922 256 598 717 384 497 14678 747 475 571 453 284 987 419 964 194 008 038 334 989 953 658 578 893 633 152 (2000) 456 593 976 306 090 299 322 395 15642 449 852 252 696 760 780 249 970 966 818 097 761 062 149 392 118 657 837 244 908 750 745 16664 461 738 926 344 182 909 935 814 769 024 383 650 653 318 465 061 898 502 912 529 142 801 802 (2000) 070 791 973 793 146 17121 (2000) 108 952 677 475 127 857 266 898 195 126 572 329 052 778 419 175 795 664 18045 186 222 915 405 500 572 418 823 768 821 511 181 196 258 026 168 280 040 539 470 436 749 449 238 19270 288 204 126 061 873 542 727 879 333 084 442 207 950 837 933 384 MAĐIO v ne)več|I izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407 20260 951 144 267 (2000) 494 455 573 (2000) 481 782 543 297 421 582 024 029 792 824 794 001 628 669 622 472 799 21726 074 140 695 137 091 (2000) 761 163 363 022 683 032 455 252 703 155 771 817 461 525 069 075 064 521 22988 498 948 (2000) 770 365 140 458 27a 029 610 908 335 492 071 778 200 23S98 (2000) 910 744 (2000) 745 114 203 076 355 943 185 218 ( 2000) 837 154 885 548 213 462 197 776 289 839 416 513 158 511 698 24302 106 781 108 895 603 767 243 (2000) 230 866 824 155 179 563 23025 808 355 314 060 119 882 339 263 589 922 151 (2000) 015 328 546 082 8-19 414 364 472 834 (2000) 045 C43 276 066 704 370 778 26183 467 018 036 415 951 (2000) 969 886 386 548 S83 321 943 117 800 074 915 150 650 27044 788 601 346 402 071 718 724 174 058 806 608 589 868 123 439 809 962 817 786 110 28514 982 189 581 712 602 108 073 092 386 956 797 164 069 362 224 639 237 000 570 406 120 715 (10.000) 522 (2000) 29800 725 311 499 581 057 230 519 201 005 918 564 369 039 664 243 419 240 953 687 492 535 931 121 30638 955 700 513 889 673 648 026 328 895 095 218 524 432 153 -143 481 966 815 822 972 190 932 579 31437 316 786 738 326 016 133 542 660 131 (20.00(1) 241 206 179 911 263 400 421 575 477 135 523 471 32592 852 820 604 297 917 938 235 520 055 267 816 229 548 256 803 047 097 8-17 510 (2000) 86Ф 208 627 151 899 813 (2000) 089 878 881 33464 87S 956 172 922 643 386 717 497 701 -116 164 346 746 711 7C0 31615 987 235 910 024 189 455 413 657 407 367 811 125 877 220 060 236 440 147 695 534 022 808 551 (4000) 204 562 634 068 234 33962 914 554 198 246 766 471 (2000) 727 366 511 618 720 904 294 716 S87 371 201 36910 910 470 585 533 716 960 701 761 726 985 682 522 33" 951 724 334 389 648 583 974 511 37927 192 992 157 310 259 377 427 175 110 978 603 437 265 592 049 (2000) 680 413 099 553 946 499 961 361 38697 525 583 159 285 509 403 061 511 093 605 434 574 867 023 (»3 731 007 247 560 S31 714 39205 087 031 230 559 491 885 570 790 832 432 800 597 764 427 357 769 062 474 911 041 900 276 630 / 40364 (2000) 237 605 632 758 115 450 015 412 397 060 378 919 865 490 764 41990 756 629 220 430 725 902 424 954 057 860 100 323 288 584 203 912 722 727 664 244 02S 231 758 227 836 42739 765 017 088 039 651 803 982 075 0Ш 829 676 181 695 522 400 155 892 579 034 610 29č 938 459 433 933 (2000) 537 609 262 43718 022 867 369 762 161 223 524 302 761 995 723 597 228 041 843 808 196 090 847 12Č (2000) 959 361 160 703 064 276 616 44041 635 808 144 0S7 851 748 468 302 (2000) 241 061 564 472 450 554 45794 290 (20 000) 334 622 974 729 954 63; 249 449 229 110 163 123 351 105 411 216 961 46239 118 160 980 341 575 066 175 854 02,c 072 054 38S 785 348 088 767 398 (2000) 168 039 25C 206 713 434 274 47847 159 148 692 578 620 970 976 104 07Ï 095 309 025 277 247 117 717 715 383 486 051 604 958 870 702 608 JEVIM Najbolje preizkušene receptc pošlje nu željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Ootker, d. z o. z. Maribor. tf ETOILE ** Gorčic? (senf) m nalboHSs, dobi se u useh delikatesnih Zadružna gospodarska banka d.d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon žt.2057,2470»n 2979 Račun poštno ček- urada št. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. " ZVITKE (role) za računske stroje, ček ln kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1. Telefon štev. 980 fi 48370 863 645 687 414 544 153 678 066 14» 972 811 382 316 004 780 627 223 750 230 892 256 379 886 016 779 (2000) 074 924 49377 515 099 693 793 512 776 948 122 091 338 595 891 713 404 291 012 452 853 987 50215 741 659 146 062 (2000) 563 665 792 (2000) 015 633 407 473 718 748 119 520 887 996 (2000) 333 565 089 919 240 025 035 582 267 (2000) 097 325 669 51258 845 811 654 417 727 123 445 655 513 782 163 (200) 876 883 431 490 828 815 194 393 589 923 583 688 793 007 753 407 764 334 52989 044 478 530 397 086 (2000) 492 213 218 258 261 673 933 587 566 062 826 460 018 259 279 599 882 814 793 188 53584 187 113 456 736 992 850 179 614 261 675 717 (2000) 029 673 371 739 232 714 758 54338 473 102 927 766 203 212 (2000) 349 848 099 873 475 594 180 301 685 089 439 704 851 027 55110 415 713 (2000) 988 010 026 092 957 296 798 624 822 063 844 501 487 678 942 246 498 423 770 513 341 56874 294 111 900 834 268 308 935 970 115 258 748 57801 800 397 407 563 836 789 632 324 687 581 479 539 852 ' 58239 859 471 801 449 860 363 081 647 278 317 813 607 341 344 667 (2000) 629 919 654 489 778 202 498 59211 384 909 144 386 041 787 734 195 075 044 477 415 769 569 088 587 099 862 799 723 297 113 641 591 (2000) 133 (2000) 60506 997 931 617 221 491 930 689 720 040 666 867 571 808 776 645 107 147 969 140 512 989 61954 (2000) 798 029 505 510 204 045 937 853 544 257 263 339 963 534 915 384 313 466 492 103 373 62929 289 321 923 912 197 045 692 204 638 811 139 940 779 884 772 862 010 653 733 100 005 63570 115 423 412 297 681 957 653 722 487 346 120 479 788 353 402 544 474 573 64941 (2000) 564 430 194 629 845 134 295 226 000 922 303 643 657 186 996 022 837 405 158 749 337 020 660 65817 305 725 527 681 269 604 412 636 370 346 (2000) 839 671 649 949 367 244 824 397 175 411 125 479 766 519 651 048 66129 159 391 682 132 179 406 642 455 008 649 456 035 968 287 879 735 261 095 084 67491 762 576 810 814 114 505 259 (4000) 050 699 839 508 007 255 326 484 813 376 219 68871 531 215 574 341 238 424 204 328 210 005 559 939 211 488 768 655 69770 684 926 364 220 427 103 201 544 779 979 742 259 145 063 027 550 388 70810 078 (10.000) 137 072 939 152 460 450 764 392 798 538 (2000) 173 944 849 500 186 280 160 445 (2000) 710 243 850 894 71013 366 267 050 271 073 488 220 002 {Ш 216 319 420 715 702 052 625 72234 965 033 (2000) 886 732 (2000) S86 732 (2000) 079 856 (2000) 006 296 028 318 800 122 279 408 825 428 588 053 936 727 143 519 910 068 771 536 233 340 73578 339 596 936 496 549 411 323 917 487 159 876 124 853 831 734 119 740 808 160 522 712 525 825 445 757 618 (2000) 950 147 641 74386 679 431 047 993 573 849 772 862 734 736 880 053 672 567 269 042 7519S 690 591 159 734 188 122 335 509 692 982 729 507 196 282 (2000) 059 515 769 533 889 653 351 998 052 562 76321 110 146 863 129 251 778 560 460 458 238 645 879 216 659 608 172 475 088 S04 007 719 540 046 131 854 77144 027 497 108 657 597 656 192 886 114 072 802 380 961 129 285 8C0 979 077 939 796 762 046 601 502 888 600 921 333 222 78133 474 644 501 (2000) 958 639 404 470 894 431 007 609 790 166 756 624 667 071 907 604 297 532 732 559 543 080 504 068 009 158 487 79964 736 222 971 596 074 020 336 734 714 873 968 012 519 484 999 (2000) 056 978 972 594 278 108 741 183 798 924 140 80978 300 058 305 248 473 238 (2000) 426 675 895 013 711 537 816 524 804 514 481 715 592 285 242 550 (2000) 225 644 331 292 050 638 998 709 81871 474 937 746 596 110 488 793 280 696 451 684 401 124 028 289 512 249 479 804 82937 258 893 481 719 079 909 192 351 00? 218 213 (2000) 548 322 631 381 016 169 991 543 715 727 150 83654 360 101 281 444 726 287 513 642 542 533 956 141 (2000) 313 (2000) 883 543 367 065 183 634 135 340 (2000) 38£ 445 120 84868 421 718 297 270 375 173 727 570 708 495 814 619 993 (2000) 882 594 889 506 905 566 082 538 438 972 076 499 966 085 922 885 027 083 432 85029 937 831 816 243 847 890 821 938 858 593 790 636 166 748 845 988 087 614 (2000) 627 306 051 (2000) 512 006 436 442 849 86422 525 641 020 010 324 763 752 271 (2000) 851 437 663 223 067 163 (0000) 265 841 531 946 227 225 088 (2000) 87107 979 090 683 186 905 647 329 028 684 068 410 (2000) 930 685 440 782 696 974 943 441 952 630 818 (2000) 475 325 855 549 88424 166 660 937 795 186 214 475 620 771 117 141 050 347 442 564 551 087 857 167 905 _ 89377 078 018 930 002 656 703 900 317 659 347 388 195 467 208 066 526 186 898 956 469 032 90476 136 701 488 453 242 422 662 064 16t> 219 576 423 783 426 416 360 370 (2000) 555 020 195 171 296 326 729 91836 859 353 780 827 (2000) 611 893 034 368 888 238 946 092 92695 057 561 618 458 356 720 269 713 555 056 653 954 C64 754 471 633 832 (2000) 506 375 520 93833 464 432 638 556 756 211 778 897 384 810 803 365 382 770 692 163 784 288 290 748 208 478 208 478 576 250 000 193 9-1198 925 (2000) 255 096 045 697 650 407 900 508 419 471 585 847 443 (2000) 607 340 554 025 012 832 073 837 121 752 332 195 95784 605 549 898 505 797 108 858 211 101 922 477 186 907 (2000) 617 585 134 312 638 184 534 96321 796 504 281 778 395 079 236 517 609 912 483 394 22-1 329 057 908 541 731 277 952 355 510 966 303 97369 210 417 (2000) 157 950 441 181 804 106 668 359 957 060 295 713 98273 677 172 759 892 687 576 564 332 877 007 222 230 327 150 959 (2000) 646 753 398 987 595 (2000) 325 336 757 944 508 732 99557 238 941 496 893 881 473 (2000) 139 188 437 087 001 555 050 649 148 819 370 449 100613 -160 (2000) 244 852 103 335 983 304 806 970 576 980 491 164 «36 400 696 272 493 053 (126 109 436 000 435 974 803 806 572 263 903 05 (2000) 101176 067 589 049 (2000) 409 751 310 504 527 357 962 D53 581 770 937 592 397 064 898 349 318 161 102240 554 574 058 500 939 979 861 110 672 275 727 735 389 167 893 453 416 224 (2000) 714 012 476 446 432 652 103867 782 739 834 111 580 229 390 765 946 635 927 859 387 540 808 149 438 160 530 75-1 555 145 417 603 644 104948 462 108 995 529 (2000) 473 968 611 854 (4000) 382 503 224 816 040 260 707 715 083 594 (2000) 899 851 172 676 105808 145 339 228 435 273 032 924 389 428 226 775 254 232 365 334 116 376 935 538 100989 463 849 728 636 620 218 714 265 244 (2000) 873 284 831 570 410 704 204 468 (2000) 926 954 827 886 488 107895 405 593 (2000) 765 379 523 592 725 (2000) 920 698 350 225 273 896 404 205 108480 925 539 898 528 177 872 028 427 443 239 845 192 300 940 097 190 313 712 325 314 907 045 935 790 312 926 109900 543 738 712 162 126 963 471 (2000) 477 414 651 501 731 256 571 800 463 607 286 437 154 815 110151 871 081 269 916 224 041 505 380 730 449 390 101 491 741 188 (2000) 970 359 487 883 513 649 431 880 197 455 923 935 851 336 831 (20.000) 205 111208 041 738 448 335 906 (2000) 398 (2000) 302 832 686 854 (2000) 633 238 348 920 S10 586 998 (2000) 261 071 585 136 688 89-1 909 112757 950 202 318 986 266 607 332 184 611 552 216 (2000) 143 185 354 533 752 158 398 113993 309 460 223 935 488 246 631 660 777 709 866 fW>6 538 781 450 909 (2000) 5S9 715 888 833 202 919 097 510 268 8-11 305 114192 342 618 (2000) 353 361 866 623 116 719 782 979 071 173 931 165 934 115087 298 994 224 495 568 423 814 381 085 540 018 (2000) 482 (4000) 857 346 178 611 815 897 350 116027 612 697 №0 008 290 742 537 436 088 333 593 707 000 417 336 945 224 340 671 920 717 375 872 648 400 343 Ш893 208 151 930 998 263 702 148 533 280 441 634 535 883 134 455 922 118842 399 572 342 825 056 082 498 048 231 132 010 055 220 491 475 266 176 407 119503 834 746 692 558 652 848 285 170 (2000) 895 144 819 086. 655 866 488 557 024 237 120398 140 353 184 214 038 757 730 073 204 121 754 583 083 467 428 924 702 533 093 017 074 121561 093 994 166 173 728 (2000) 318 826 698 089 477 421 916 347 761 930 422 058 160 210 094 122 °95 311 122364 920 632 072 (2000) 742 824 934 245 514 243 474 851 311 570 751 659 662 293 (2000) 166 780 150 110 790 628 593 313 232 874 563 (2000) 999 324 720 123845 014 699 496 783 448 354 992 721 960 190 126 371 846 332 018 215 260 469 625 099 833 124437 928 817 209 (2000) 442 009 764 401 322 588 439 652 816 704 Da se mi fine otroške nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni. R. STERHICKI, СЕШ Domača tovarna kos Slovenjgradec ustanovljena 1773 izdeluje nedoseženo dobre rezi Dobiva se 0. 8AKUCSH, CELJE. K. PUČNIK Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) ulica 3 krojaški atelje Pristno angleško blago po Izredno znižanih cenah Učinek kopeli asa noge s soljo sv. Molčat Prti dan četrti dan Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in vei1 ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako pa je ne dobile, obrnite ee takoj na glavno zastopstvo т,л S. H. S. NADA DROGERIA Koiar f uabrić Subotica, Strossmayerova ul. 2. Telefon 637 aH na DROGERI)O SANITAS Ljubljana, depot za Slovenija Izviren samo v zelenem zavoju. VAŠA №im\ bode izgledala zopet kakor ROVU, ako jo pustite kemično Čistiti v tovarni 10$. №01 umunm Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. PilSlrante v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Bfirvanle Obleh V različnih barvah. Ne zamudite obiskati specielnega, zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11, julija t. 1. — Vse informacije daje g. vod. tcčaia J. STEINMANN, Ljubljana. — Zahtevajte prospekt! da si naročite PUCH-KOLO ki je nalbollše! Dobi se po solidni ceni in tudi na obroke ie pri tvrdki 3GN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva &iiica štev. 7 10 dobrih zidarjev za notranji omet se sprejme na stavbi »Meksika«, Ahacljeva cesta, Ljubljana. Med. imiv. dr. V. Staral špecijalist za otroške bolezni ordinira od 11 — 12 in od 2 — 4 v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2 Hiša „Evropa" Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS — MARIBOR. Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu štev. 6. KUPUJTE POVSOD LE DOMAČO KOSO 1 F. KAJETAN AHACIČ - TRŽIČ Strokovnjaki so si edini v tem, da so „WECr ШЕ in aparali za vkuliavanje najzane sljivejši. Zato dobra gospodinja zah teva in trgovec prodaja satno W«ck-a Tovarniška zaloga: Ljubljana, Kre kov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus — — Znatno znižane ceue.-- Najboljši šivalni stroj je edino le 11№ 11 №£8 za dom, obrt iu industrijo ter švicarski plelilni stroj „DUBIED" Ietotam v zalogi pisalni stroji Ш „URANIA" Josip Peteline Mubfijana blizu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizko cene. Tudi na mesečna odplačila. Cene/še kol pri RAZPRODAJAH dobi vsakovrstno martujakturno blago samo pri I TRPIN, MARIBOR, Ohom irff sico. 4r obvezo in spregle-dajlo vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 para iu pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razno volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefira, kretona in sploh vse manufak-ture na veletrgovino R. Stermecki, Celje št. IS kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborila in cene Čudovito nizke. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. 'ИПНШНШП1 Birmanske slike prvovrstno izdelovanje, po znižanih cenah priporoča Fo to atelje Wagner Maribor, Slovenska ulica. Potrti globoke žalosti sporočamo vscni prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče in tast, gospod Josip Krašovic zasebnik dne 21. t. m. po dolgi in mučni bolezni boguvdano preminul. — Pogreb dragega nam pokojnika bo v ponedeljek 23. maja t. 1. ob 3 popoldne iz drž, bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. maja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Naznanjamo prebridko vest vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je naša predraga, nepozabna soproga, mati, hči, sestra, teta, nečakinja m svakinja, gospa LIZIKA G LASER roj. Fergouth v starosti 21 let, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, danes ob 12. uri mirno v Bogu zaspala. Pogreb predrage se bo vršil v ponedeljek 23. maja ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sp. Hočah. Sp. Hoče, dne 21. maja 1927. Žalujoči ostali. LMana, Breg 20 Din 45- otroški CcTclfChl velikost 18—25 Platneni CCVlfl ia dame štrapacnt.. Din 45 elegantni .. ., 85' МАЧ OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad dovet vretic so računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. ■■■■НКННШМВИМННВППВНННПННВВ ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 Modistinjo Izučeno, popolnoma samostojno in veščo, iščemo za tovarno v Domžalah. Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevami je poslati pod »Lepa in elegantna« št. 3847 upravi. Večja zavarovalna družba sprejme za Ljubljano akviziterje in zastopnike ra življenski oddelek proti visoki proviziji. - Ponudbe upravi lista pod: »Eksistenca« št. 3888. Conto bi sc rad rdi I Id j izučil kleparske obrti, sprejmem. Gustav Puc, stavbeni, galanterijski in avtomobil, klepar, Tržaška cesta 9. Starejše dekle ki zna samostojno kuhati in šivati, ter je poštena in zanesljiva, se sprejme takoi. - Naslov v upravi »Slovenca- pod št. 3995. Briv. vajenca sprejme takoj brivski salon Vendelin SEBAL, Sv. Petra cesta 44, Ljubljana. Prodajalka začetnica, modne ali sorodne stroke — se takoj sprejme. Ponudbe upravi pod: »Poštenost 218.« Soboslikar. pomočnik se sprejme takoj. Ponudbe upravi pod št. 3990. VAJENEC se sprejme za sedlarsko in auto-ličarsko obrt. — LEO ŠUŠTERŠIČ, Ljubljana, Dunajska cesta 41. Stalno nameščenje 2000 Din plače in povrnitev potnih stroškov nudimo agil. akviziterju. - Novinski biro, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7/II Kroj, vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - F. Premic, Aleksandrova c. 1. Čevljar, pomočnika za boljša dela in enega vajenca sprejme takoj Ivan Hainer, izdelovanje in prodaja čevljev, Škofja Loka. POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37. Liège, Belgija. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. V NAJEM SE ODDA gostilna (hotel) v Mariboru, Kralja Petra trg. Vselitev takoj. Pojasnila daje Pokojninski zavod za namešč. v Ljubljani, ali g. dr. Povalej, Maribor, Slomškov trg. DELAVNICA svetla, zračna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. — Glince-Vič 12-П, Umek. 3993 Gostilno naCespriTnetv bližini žel. postaje, oddam takoj v najem. Naslov v upravi lista pod št. 3992. GOSTILNO tik toplic, odda takoj poceni v najem podjetnim z osebno pravico Korošec, Rimske toplice. 3989 I fjj(/JU I za lekarno, ki se na novo ustanovi, l_UI\J4L.l in Se dva trgovska lokala, se oddajo v najem v novi občinski hiši v Gornji Radgoni predvidoma s I. oktobrom 1927. — Lokali odgovarjajo najmodernejšim zahtevam in leže na na]-bolj prometnem mestu trga. Stanovanja so na razpolago. Interesenti naj si ogledajo lokale osebno. Pojasnila daje: Župa^tvo trga Gornja Radgona. Gospod žTznl" čaja, želi v svrho ženitve znanja s pošteno gospodično. — Resne ponudbe pod šifro: »Mir-ljubezcn« na upravo »Slovenca«. Prodam aH zamenjam pol hiše legi, obstoječe iz štirih sob v I. nadstropju, za majhno HIŠO v Sloveniji. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3423. Novo hišo z vrtom, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Ježica. Dvodružln. hišo z vrtom v Ljubljani — kupim. — Ponudbe na upravo lista pod: »150«. HIŠO z 2 stanovanji (3 sobe. kuhinje in shrambe, podstrešno: 2 sobi, kuhinja), povsod elektr. razsvetljava in vodovodna napeljava ter poleg stoječa velika novn delavnica, gospodarska poslopja, 1900 m» sadn. vrta in 2000 m> njive, bliru postaje, ob drž. cesti v Vidmarjih. naprodaj. Pojasnila: VIZM AR JE čtev. 1. V pravkar grajeni vili bo najlepšem kraju v Ljubljani se v par mesecih pripravi za oddajo: 1. manjše KOMPL. STANOVANJE (večja soba, kuhinja, kopal nica etc.) in 2. separatna SAMSKA SOBA (z dvema pritiklinama), ako se ponudi večje posojilo proti vknjižbi. - Ponudbe s podatki (stan, število družine, višina posojila) na upravo lista pod: >5tanovanje po ielji Intere senta« štev. J8?!. Stanovanje v Maribora zamenjam za stanovanje v Ljubljani. ■ Naslov v upravi It. 3957 Posojila Kdo posodi na prvo vknjižbo 50.000 Din? Ponudbe na naslov »Kmetija«, upravi lista. IllnД v Trbovljah 2 IIIjH blizu občine, cerkve, prodajalne in šole, na jako ugodnem prostoru, naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 3984. Dvonadstr, hiša dobro ohranjeno, s prostornimi stanovanji in lepim vrtom v mestnem delu Celja, naprodaj. - Interesenti naj pošljejo svoj naslov upravi »Slovenca« pod šifro: »Dobro ohranjena štev. 4003. UMETEN MLIN in ŽAGA s turbinskim pogonom, 2 para kamnov in 5 parov valjčkov z lastno elektr. napravo, na stalni vodi, se po zelo nizki ceni dne 28. maja t. 1. dražbenim potom proda. — Interesenti se naj oglisijo pri mlinu Kum-parič na Razkrižju pri Ljutomeru, pošta Štrigova »POSEST« Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA Î HIŠO, enonadstropno, gostilna. 2 stanovanji po 3 sobo, pritikline. 10 sob, veï poslovnih prostorov, velik ze-lenindni vrt, gospodarska poslopja, periferija Ljubljana, 400 COO Din. VILO, visokopritličuo. novo-zidano, 4 sobe. kabinet, pritikline, 1100 ш= vrta, 12 minut od centra, 165.000 Din. HIŠO, enonadst.r., dobroohr., 4 stanovanja po 3 sobe, pri-tikl.. trg. točka, 200.000 Din. HIŠO, visokopritlifno, novo-zidano, 4 sobe, pritikl.. vrt, Sp éiska, 100.000 Din. VILO, enonadstrop., trisobno stanovanje prosto, 1100 m' vrta, Rožna dol., 143.000 D. VILO, visokopritliî., 4 sobe, parketi, eleKtr.. velik vrt, pri klavnici, 160.000 Din VILO, enonadstr.. vri, 2 stanovanji. dhvka prosto, v Trnovem, 173.000 Din. HIŠO, enodružinsko, 3 sobe, 1200 m! vrta, Trnovo, 80.COO dinarjev. HIŠO, trgovsko, novo zidano, prometna točka blizu Ljutomera, 73.000 Din. STAVBIščA ob Dunajski c„ vsa po 600 m2 po Din IS.— do Din 22.—. Poleg tega večje število vil, stanovanjskih, trgovskih in gostilniških hiš, stavbišč v Ljubljani, po ugodnih cenah; kmetska in druga posestva v veliki izberi. B CČfl luSïen GRAH LUbU. in FIŽOL za kuho nudi po izredno nizki ceni Sever in Komp. LJUBLJANA. NAPRODAJ : Operne partiture, orator-ji, pevske note, apolograf. Stari trtf 17, Ш. nadstr. Samo privatnim osebam. KLAVIR kratek, črn, dobro ohranj., radi selitve ceno prodam. Naslov v upravi; št. 3963. Mesarji-gostilničar ji ! Oddam takoj PSE-mladi-če, dobre čuvaje, težke in visoke rasti. - Naslov v upravi lista pod šifro: »Bernardinec« 3929. Bencin-motor stoječ, 6 HP, brezhiben, in VOZ za diro, prodam. Tone Štrukelj, Trata, Št. Vid nad Ljubljano. Vsakovrstno Halo Kupuje po najvišjih cenah Cierne, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 HLODE hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljena Motorno kolo boljše znamke, v dobrem stanju, kupim. - Cenjene ponudbe z natančnim popisom in naved. cene na Fr. Senčnik, Prevalje 41. M'SCŽa za kupim. ¥ 1 CtrC . Ponudbe na upravo lista pod it. 4007. Kupi sc dobro ohranjen HARMONIJ ali manjši KLAVIR (Stutzfliigel). -— Pismene ponudbe na MarlinSek — Ljubljana 2. 3996 Maša oârf Mamice! 30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana. Karlovska c. 4. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. Prodam HRASTOVIH DRV, bukovih in gabrovih HLODOV; dobava takojšnja. - Več pove Fran KMET, Trbovlje П. 3938 S? družabnika s kapitalom 100 do 150 tisoč Din za podjetje, katero se dobro obrestuje. Sigurnost in delež zajamčen. Ponudbe upravi lista pod »Kompanjon«. Prodaja košnje I. KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na Vnebohod 26. maja t. 1. svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. HÎCO gostilne, kmeti-nioCj je pekarije, žago, mlin, vile, usnjarijo, proda na Štajerskem po primernih cenah posredovalec Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19. Prodam se£vd; koši in enega petelina, čistokrvne »Plymouth,-Rooks« pasme. Kokoši so velike, dobre jajčarice radi česar jih prijateljem živali zelo priporočam. Naslov v upravi: št. 3934. Mlin s posestvom na par kamnov na valček, zelo ugodno naprodaj. — Naslov »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10/1. POSESTVO za 7500 Din ЧВС 2 leseni hiii, velik sado-nosnik, vinograd, obljuden kraj. - Naslov »Marstan«, Maribor, Koroška cesta štev, 10, I. nadstr. štirisedež. avto z električ. »Bosch« raz svetljavo, v zelo dobrem stanu - vsled opustitve obrti - zelo poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3937. Enodružinska HIŠA novt> preurejena, solnčna lega, sadni in zelenjadni vrt, odaljena 5 minut od šole in cerkve, 8 minut od postaje Črnuče, ugodno naprodaj, PuifcVe se ob nedeljah in ob praznikih: Gmajna 20, Črnuče, p. Ježica pri Ljubljani. Pillff »Sakov« prodam, r luy . Jcmej SITAR. Pržan, št. 1 — Šent Vid nad Ljubljano. 3999 Pult in police dobro ohranjeno, po nizki ceni naprodaj. — Kette Murnova cesta št 2. Otroška posteljica še dobro ohranjena, se proda ali pa zamenja za veliko zložljivo posteljo. Poizve se v upravi »Slovenca« pod številko 3966. GASILSKI VOZ nov, ceno naprodaj. FRANC ISKRA, Vič pri Ljubljani, 3969 tfntararii" Dvokolesa „[\UiKjUl jI v ceni zelo padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 0V€SinKfOrtl£O kupite najccncle pri tvrdkl A. VOLK, LJUBLJANA Itcsljeva cesta 24 Veletrgovina z žitom ČTRMPIIJE E ] -.. K Ljubljana^ Л<2 Žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). Vsak »Kolesar« dobi lahko 80 Din nagrade dnevno. Pišite ш priložite znamko 2 Din. Poštni predal 29, Ormož. Sveže ribje olje najboljše kakovosti se dobi v leharnl dr.G.Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta в Nnroille se točno IzvrSuJelo štampilje S. PETAN, Maribor Nasproti glav. kolodvora. QLHSOUiRJE iN HRRHflONIJE uelašulem, popravljam strokovno In ceno! Tudi potujem: Naročajte po dopisnici za G. Juràsek, Ljnbljana Wolfova ulica lt 'agreb,Jurjevska57 priporoma najboljše tamburice, peinture, strune, šole in vse potrebščine z« vse glasblle r"ST-- 3* Odlikovan —^^ na parlšk Cenilci Irnnko. razstav Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICE 54, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ЕШВШП Sudnlčka ulica 3/10 dobavlja dvokolesa, dele za dvokolesa, pneumati-ke, šivalno stroje, gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žogo po najnižji ceni. Mehaniki dobe popnst. Zahtevajte veliki ilustrovanl brezplačni katalog ter pošljite marko za 3'— Din za poštnino. Damski slamniki se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale. V Mariboru je najugodnejši nakup: galanterije, drobnarije in pariumerije, vrvarskih in pletarskih izdelkov — na drobno in na debelo pri DRAGO ROSINA VATA, volna, odeje izdelovanje - popravila. Rožna ulica 9, Ljubljana. POZOR ! Vsakovrst. ure, zlatnino, očala, gramofone itd. popravlja najceneje z jamstvom in najhitreje D. MARINKO, urar, LJubljana, Florjanska al 31. Surovo maslo prvovrstno — razpošilja dnevno po najnižjih cenah FRANC SENCAR, trgovec, Ljutomer. Zahtevajte ponudbe in naročite poskusne pošiljke. GOSPODIČNO, katera si hoče sama izdelovati obleke v prostih urah, sprejmem. - Naslov v upravi «Slovenca« pod it 4011. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. • »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 POZOR ! Kmetovalci, izvozčki in lastniki konj. V četrtek, na praznik Vnebohoda, 26, maja, od 10. ure naprej se bo od-daiala v najem letošnja D*- KOŠNJA TRAVE na Dolničarjevem posestvu v Šmartnem ob Savi. - Sestanek ob 10 dopoldne istega dne na domu v šmartnem. 4009 Vsakovrst. URE popravlja točno, hitro in poceni L. MEGUSAR, Sv. Florijana nlica 6, poleg restavracije »Kajfež«. Ugodne novogradnje, tudi na zidavo in druge adaptacije v heraklitu ali običajnem gradbenem ma-terijalu prevzame novo-orginizirani gradbeni oddelek »Marstan«, Maribor - Koroška cesta 10/1. 3000Din mesečno '•C vsakomur po vsej državi AGENTURA Zagreb, Peščenica 111-30 2. OSLE za kose prave bergamaške - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana. 3930 Oblike za surovo maslo vseh velikosti in druge lesene potrebščine za kmetovalce dobite pri M. Češenj, Kranj. PlillPOl Zdravniški za-riJULd! vod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 3314 OD DINARJA DO HIŠE Kredit, in stavb, zadruga »Mojmir«, Maribor, Koroška cesta 10, organizira poseben sistem štedljivo-sti za splošno gradbeno akcijo. — (Vprašanja z znamko.) Razpis. Pri antracitnem rudniku »ORLE«, železniška postaja Škofljica pri Ljubljani, se odda izkop vodoravnega rova v dolžini cirka 140 m. Profil: 2X2 m, teren: delomit. Izkopani materijal se bo odlagal pred rovom. Delo bi sc moralo pričeti takoj in izvršiti v najkrajšem roku; plačilo po tekočem metru, kavcija 10 odstotkov celokupnega zahtevka. V ceni bodi vključno razstrelivo, orodje itd., ne pa tudi tesarska dela. Ponudbe, ki naj vsebujejo cene za tekoči meter in najkrajši rok izvedbe, je poslati do 1. junija 1927 podpisani upravi. _ Pojasnila daje: lastnik rudnika DR. IVAN LOVRENĆIČ, odvetnik v Lhibllani. Tavčarleva ulica štev. 12. 4001 Priporočam se častitim župnim uradom za izdelovanje cerkvenega orodja in posode, n. pr. monštrance, kelihe, cibo-rije, svečnike, lustre in POPRAVILA: zlaten{e, srebrenje, poniklanje itd. Avfl. MeguSar, a-jjft Razglas. Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3. maja 1927, opr. št. S 1/26/286, se izvrši prodaja iz proste roke vsega v konkurzno maso »Elektrarne Zagradec, družbe z omejeno zavezo v Višnji gori«, spadajočega premoženja. Proda se električna centrala v Zagradcu z vodno silo na Krki, z vsemi stroji in daljnovodi. Izvedeniško sodno ugotovljena vrednost 2,083.000 dinarjev. Kupci se poživljajo, da vložc pismene ponudbe v pisarni konkurznega upravitelja DR. JOSIPA REzEKA, odvetnika v Novem mestu, najkasneje do 10. junija 1927, kjer so natančni pogoji in vsi ostali podatki na razpolago. Kupci so vezani na stavljene ponudbe do 1. julija 1927. Novo mesto, dne 12. maja 1927. Konkurzni upravitelj: Dr. Josip Režek 1. r. MTOfifl STEKLENICE za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka LOVRO PEÏOVAft. IVANJKOVCI Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene! Najsigurnejše v porabi, torej najboljše. Цт za valenje pristnih, importiranih, velikih, rumenih angleških Orpingthon kokoši ^ se dobijo po 10 Din komad pri F. ADAMIČ, Ljubljana, Poljanska c. 17. Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu ter stane vsaka kokoš 500 Diru — Pošiljajo tudi po poštnem povzetju. Priznano najboljše ii zarezani se zopet dobi na opekarni Jože Oraž@m Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. Najnižje dnevne cene I Prostovoljna dražbo nepremičnin Na predlog lastnika Srečka Trampuša, posestnika v Seničici št 18, p. Medvode, se prodajo na javni dražbi k njegovemu posestvu spadajoči MLIN v Stanežičah, nadalje HIŠA št. 2 na Golo-brdu, NJIVE, TRAVNIKI, GOZDI, PAŠNIKI etc. dne 29. maja i. 1. ob 9 dopoldne po parcelah ozir. skupinah. Dražba se vrši v Seničici. — Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima lastnik 8 dni premisleka. Izkupilo prodaje je izplačati v roke g. notarja Mate Hainerja v Ljubljani. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati v pisarni g. notarja Mate Hafnerja v Ljubljani. 3978 Uprava antracitnega rudnika »ORLE«. oošta škoiliica pri Ljubljani. wSpectrumM <1. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstić tvornlca ogledal In brušenega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd,Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. |ATI NROVEC^KTO/J v v • • Ioni, Edison Bell Penkala priznano najboljgi aparati z neslišno mehaniko, enostavna manipulacija, čudovito čisti glasovi, prikupljiva zunanjost z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami. Namizni, potovalni, stoječi in otroški gramofoni najrazličnejših vrst. Edšson Bell Penkala plošča je najboljša in najcenejša. Pred nakupom si oglejte zalogo. Edina tvrdka, ki prodaja na obroke. Zastopstvo Iv. Bonae, Ljubljana stara trgovina — Šetenburjova ulica. „Tip - 46 Avtomatično iiftanje ншшп In cMSHIti »Meh Tavčarjeva ulita 3 Po amerikanskem sistemu se Vam obleke zlikajo in očistijo prahu. Popolna garancija, da se obleka no pokvarit Kdor prinese do konca t. m. v likanje dve obleki, zlika se mu ena zašlo mv Vsa naročila se izvrše še isti dan. — Dostava na dom! Srečke ! 9TV0R1ÏVEN0 NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu Maribora in okolice vljudno naznanjam, da sem Odprl v Mariboru. Koroška ceste ? v hiši gospoda Prešerna, pri Cirilovi tiskarni, najmodernejši brivski ln ttsalni salon Potrudil se bom cenjene stranke zadovoljiti s svojim strokovnim praktičnim delom, rigorozno snago, solidno postrežbo ter nizkimi cenami Za obilen obisk prosi, z velespoštovanjem udani E, Brivec Zahvala. Ob prcbridki izgubi naše nad vse ljubljene hčerke in sestrice, gospodične Marije izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali sočutje in sožalje nam, pokojnici pa izkazali zodnjo čast s številnim spremstvom na njeni zadnji poti in s poklonitvijo krasnih vencev in cvetja. Vsem skupaj naša ponovna, prisrčna zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 26. t. m. ob pol 8 zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov, V Ljubljani, dne 22. maja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. EFEKTNA LOTERIJA INVALIDSKEGA DOMA TRBOVLJE, nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni cnonadstropna hiša, kl se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. Najboljši in najekonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tvornic Škodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti V4KS 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana Selenburgova 7 Telefon 2966 VENECIN izredno zdravilna voda proti reumatizmu ln išiasn. ZelodCnim in Črevesnim boleznim 1er za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isia d. d. Ljubljana. Го — o dJ >o г s «s a л . C « -S = s at M a c « Tj t! И > ЈУ JZ "a. ~ 'c a a o» ■ • a o t™ Z u >u (в >» Л -Q w V и £ O — IN ai C C 1-. « S j* - >t0 < £ I— O СЛ £ ш ^r u ? 2t i/l v 2 'S z a ± M 3 u o СЛ _ o < .a z > ~ o < -OO □ i 3 « □ g. niči, pozor! V Domžalah je naprodaj priti, hiša s kovačijo in les. lopo za kovanje konj ter z zraven ležečo njivo, avna dražba bo pri okrajnem sodišču v Kamniku dne t. junija 1927 ob pol 10 dopoldne. — Informacije dobile pri dr. D. Žvoklju, odvetniku v Kamniku. 390-1 se lepo pregledno črtanih trgovskih Im5fg v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje: Д. JANEZIC. Florjanska ul. 14 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji za šivilje, krojače In čevljarje ter za vsak dom. Preden ti nabav, strol, oglejte si to izrednoit pri tvrdki L. BARAGA Ljubljana Sttenburgova ulica it 6/1. Brezplačen pouk. 151. jams. Teleton ètov OSO Dr. Schaeferja Epllepsan proti Vzejcmnl pusofilnlcl v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo italusodneiie. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic Hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah; Znižane cene in največje skladišče dvokolen motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatiko. Posebni oddelek za popolno popravo, emnjli-ranje in ponlklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Conlkl fraiiko. TRIDIIN/V' Г. B. L., tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. Ze 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznnnja. Pobližja pojasnila daje in pošilja lekarna sv. Štefana, Mr. M. Flšter, Osljek III. le samo cen si, temveč tudi kakOUOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. fcnfigooeznfca K. T. D., Crialnica in fournies po-slouniti knjig o Liiibljanl, Kopitarja ulica Steu. 6/11. et< etamin, batist, krep, rips ln modno blago letne sezone. — V veliki izbiri za birmance v trgovini Marije Rogelj, Sv. Petra t. 26, poleg Kolodvorske ul. Cono najnižjo. Razpis mizarskih del. Razpisujemo sledeča dela za I. dobitek efektne loterije na Jesemcaln 1 kompletna spalnica iz trdega lesa s kompletno opremo. 1 jedilnica. — Natančna pojasnila in pogoji se dobe pri: Orlovskem loterijskem odboru na Jesenicah (Gorenjsko). — Olerte je predložiti naj' kasneje do 4. junija 1927. 3971 Prvovrstna dalmatinska vina se dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin Bonačič & Bakovič S p/it —- Maribor Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoč: Lekarniška ulica 7 еаи—та—нгч; Naznanilo. Ivrfflra POK naši. Hlrko Bogata) Ljubljana, Stari trg 14 naznanja cenjenemu občinstvu, da okGHl^jiimja svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne! Postrežba točna! Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo. ■ m У1 ,!stffi8iBitsa8Ks$5MraBaeMsa iedija - Iztoke (že!, postaja Zagone ob Savi). Term. kopališče, plav. basen, solnčne kopelji. Snažne sobe in dobre postelje.. Hrana a la carte. Abonement, kopelj in stanovanje dnevno samo 40 Din. - Vprašanje na vodstvo letovišča. Razpis. Krajni šolski svet v Grosupljem razpisuje oddajo zidar, in tesarskih del štirirazredne osnovne šole v Grosupljem. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje do incl. 10. junija t. 1. opoldne pri »Županstvu Grosuplje«, kjer so na vpogled ponudbeni pogoji in drugi podatki. Kraini šolski svet Grosuplje, 16. V. 1927. V Ptuju int oScoHIci so takoj naprodaj: Dvonadstropna sfanovanjsha Hiša v Prešernovi ulici št. 27. z dvema stanovanjskima hišama na dvorišču (9 stanovanj, 13 sob) in drugimi manjšimi poslopji (drvarnica, pralnica in vrtna hišica); vsa zazidana ploske\ 338 m2. Poleg hiše stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1043 mJ, ter lasten vodnjak, Enonatilstropna vila v ViCavi hišna št. 50/1, oddaljena od Ptuja 15 min. z zidano teraso, zazidana ploskev 198 m2, poleg vile vrt in zemljiše 3224 m2, 6 sob, lasten vodnjak. Pritlična Hiša v VECavi št. 24, štiri sobe ; zazidana ploskev 51 m2 z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 4554 m2. РпШСпа Hiša na It Bregu (vložek št. 42) s parcelo 3213 m2. Zelo ugodni plačilni pogoji! — Del kupnine ostano lahko vknjlgen. Ponudbo sprejemn in pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. A. Remec, Ptuj, Minorilski Irg. »SLOVENEC«, dne 22. maja 1927. Stran 12. Za .Jugoslovansko tiskamo ▼ Ljubljani; Karol C«ž. izdaiateli; dr. Fr. Knlovec. IlrpdniU: Frenp TerscSiav,