100. Ml V umilni. • (trnek. Z. mojo 1901 XL ICtO. iiiiaja vsak dan zvečer, Izimši nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za|L|uMlaao 8 pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tal« «•*•!• toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« irez istodobne vpošiijatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peter ost opne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat [ali večkrat. — Dopisi naj se izvolć franko vati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Urotništva telefon it 34. Mesečna priloga: .»Slovenski Tehnik" Posamezne storilke po 10 k. UpravnUtva telefon št. 85. Mini shod v Logatcu. V nedeljo, dne 28. aprila, so napredni volilci logaški dali primeren odgovor sirovim napadom klerikalnega generalissima dr. Susteršiča. Sbod, ka-:erega je sklicalo politično društvo „Jednakopravnosta, seje obnesel nadvse sijajno. In čeprav je vreme oviralo, čeprav je snežilo na vse pretege in je ležal sneg pol metra visoko, vendar se je zbralo pri Ribarju nad 301 zavednih naprednih kmetskih vo-lileev. Iz hribov so prišli naši Črnogorci — vrli Žiberčani, ki stoje kakor skala in ob katerih so se še vedno razbili poskusi različnih kaplanov ... Iz Ljubljane je prihitel župan g. Ivan Hribar ter gg. D r a -g . :in Hribar in dr. Novak. Na kolodvoru se je zbralo polno ljudstva, da pozdravi župana slovenske metro-l le. Pri vlaku je ljubljanskega župana pozdravil gorenjelogaški župan g. Lenassi, v vestibulu pa dolenje-logaski župan g. Mul lev. Nato so se mu poklonile zavedne LogatČanke v narodnih nošah in v njih imenu mu je podarila gospodična Mezetova krasen šopek. Potem se je ljudstvo z dragimi gosti iz Ljubljane odpeljalo v dolgi vrsti vozov v Gorenji Logatec, kjer se je ob štirih vršil shod. Otvoril ga je notar g. Pegan iz Idrije. Potem je župan g Ivan Hribar v poljudnih besedah naslikal porod novega volilnega reda ter pokazal, kakšne krivice so se s tem volilnim redom napravile posebno nam volilcem. Toda vendar nekaj dobrega je imela ta volilna reforma, ljudstvo se je začelo zanimati za javno življenje. G župan je razjasnil stanja našega kmetskega ljudstva, pokazal one rane, katere bole zasega kmeta — pri tem je pa tudi začrtal pot, po kateri se more rešiti našega kmeta pred gotovim poginom. Predvsem tlačijo našega kmeta dolgovi, [n naloga bodočega državnega zbora bo, da v tem oziru začne re-: rmirati Država naj prevzame dol- gove kmeta. V tem oziru je napredna stranka na iniciativo g. župana stavila že leta 1889. v kranjskem deželnem zboru predlog, naj se ustanovi deželna hipoteČna banka. Ta predlog so tudi klerikalci podpisali — pozneje pa svoje podpise preklicali. In tako ni prišlo vsled krivde kranjskih klerikalcev do ustanovitve tega za obstoj našega slovenskega kmeta tako važnega zavoda. Najboljše bi bilo, da se poštna hranilnica tako reformira, da bo dajala kmetom posojila proti 3°/0 obre-stim. Omenil je tudi zavarovanje za starost, ki se mora v prihodnjem državnem zboru rešiti. Pri tem bi igrale posebno občine veliko vlogo. Nadalje je govoril o narodni samoupravi ter rekel, da bo slovenski narod le takrat dobro napredoval in se razvijal, če bo imel svojo lastno upravo. Ko je še s toplimi besedami priporočal kandidaturo g. Ivana trudna, zaorili so klici „Živio Hribar" — „Živio naš kandidat Gruden." Ta stvarni govor je pokazal kar najbolj, kakšna velika razlika je med županom g. Hribarjem in pa med dr. Susteršičem. D o Čim je dr. SusteršiČ na zadnjem svojem shodu v Logatcu kar najsiro^ejše napadal in blatil najuglednejše može, ki so v skrbi za občino osiveli, razpravljal je g. Hribar o najvažnejših gospodarskih vprašanjih ter obenem pokazal rešitev teh vprašanj. Na eni strani sirovost, aro-ganca, žalitev na žalitev — na drugi strani resna, premišljena in pa stvarna beseda. In ljudstvo je dobro čutilo ta razloček. Želeli bi, da bi oni naši klerikalci slišali sodbo iz ust naših zavednih kmetov. G. županu Hribarju se pa tudi tu zahvaljujemo, daje prihitel med nas. Nato je g. dr. Novak v krepkih besedah pojasnil dosedanje delovanje takozvane slovenske ljudske stranke, one stranke, k: je v delegacijah glasovala za kanone in puške. Dokaza! je tudi, da se gre našim klerikalcem, čeprav vpijejo vedno in povsod, da je vera v nevarnosti — edino za to, da spravijo naše ljudstvo pod duhov-sko nadvlado. In tudi za predstoječe volitve v državni zbor hočejo doseči svojo zmago. Pa ako se to tudi zgodi, v logaškem volilnem okraju hočemo imeti zavest, da so prišli klerikalci do svoje klaverne zmage le preko naših trupel in z razbito glavo. Naj jim bo ta volitev za vsekdar svarilno znamenje, da so za vse večne čase dogo-spodarili v tem volilnem okraju. Naloga vsakega zavednega volilca je, da po svojih močeh pridobiva somišljenike in odvrača ljudi od strupenega korita, h kateremu jih goni kakor neumno živino z zakrivljeno palico SusteršiČ in njegova avantgarda in božji namestniki proti Kristusovi volji. Tudi ta govornik je priporočal našega kandidata, katerega rojak je. G. Dragotin Hribar je v lepih, poljudnih besedah razjasnil smoter in cilje nove kmetske organizacije. Pokazal je, da so prvi pogoj dobrega in zdravega gospodarskega napredovanja šole, katerih se pa ravno naši klerikalci boje, ker ne marajo zavednih, temveč neumnih ljudi. Če bo kmet enkrat dobro izšolan, našel bo lahko doma kruh t*., povzdignil bo svoje gospodarstvo na oni nivo, na katerem mora biti, če hoče konkurirati s tujci. Zdaj pa hiti ljudstvo v Ameriko — domačija pa peša. Temu stvarnemu govoru so navzoči kmetje burno pritrjevali in tupatam so se slišali klici, ki so z zgledi dokazovali resničnost teh izvajanj. Vstal je krepak mož ter povedal, da so žalostne domaČe razmere gnale šest njegovih sinov v Ameriko. Nato se je zbranim volilcem predstavil kandidat g. Ivan Gruden ter v jedrnatih besedah pojasnil svoj program. Kdor pozna našega kandidata, mora priznati, da je mož, kakršnih je malo in ki pozna vso bedo našega kmetskega stanu. Poleg tega ima odprto srce in njegova roka rada pomaga vedno in povsod. Ko je še gosp. Tavzes povedal, kakšno mesto zavzema agrarno vprašanje v programu socialno-demokra-tične stranke, dal je g notar Pegan kandidaturo g. Grudna na glasovanje. In vzdignilo se je nad .'300 rok. Niti ena roka se ni vzdignila zoper. Navdušenje je bilo velikansko — in naši klerikalci naj bodo prepričani, da Logatec ostane napreden, navzlic vsem intrigam in vprav nizkotnim agitacijam našega kaplana. Na shod je prišel tudi socialao-demokratični kandidat g. Kopač, ki se je tudi oglasil za besedo, katere pa ni dobil že iz tega razloga, ker je bil ta shod — shod naprednih volil-cev. Vsak kandidat naj pač sam zase sklicuje shode. Gospodarstvo dunajskih krščanskih socialistov. Dunaj, 1. maja. Napredni kandidat v 7. dunajskem okraju, dr. Gra-nitz, je na svojem volilnem shodu uničevalno kritikoval gospodarstvo krščanskih socialistov v občinskem zastopu. Dokazal je, da se je davek za časa krščansko-socialne vlade zvišal od b' na 10 K za osebo, tako da so dohodki mesta Dunaja narasli v tem času od 28 na 128 milijonov, a vkljub temu je primanjkljaja 38 milijonov. Občinski dolgovi so narasli v tej dobi za 375 milijonov. Obresti od dolgov, ki so jih najeli krščanski socialisti, znašajo že danes 20 milijonov. (In vendar je dr. Lueger našim klerikalcem vzor gospodarja!) Proti bogoslovni fakulteti. Praga, 1. maja. Včeraj je bilo veliko zborovanje slušateljev praških visokih šol. Zgodilo se je prvič, da so skupno zborovali češki in nemški dijaki. Shod je soglasno zahteval, naj se bogoslovni fakulteti izločita iz vseh vseučilišč. Iz ruske dume. Petrograd, 1. maja. Predsednik Gol o vin je podal v dumi z ozirom na napade v predvčerajšnji seji sledečo izjavo: ^Včeraj smo bili v dumi priče obžalovanja vrednega dogodka. Izrekala se je o pogumni ruski armadi sodba, ki jo je smatrati brezdvomno za žalitev. Moje prepričanje je, da se je naša armada vedno odlikovala s samozataje vanj em pri iz-polnovanju svojih težavnih dolžnosti in z neomajno vdanostjo do očetnjave in vladarja. Td lasti naše armade priznava ves svet ter zasluži le pohvalo in priznanje." Duma je pozdravila predsednikovo izjavo z viharnim ploskanjem. Nemčija in razoroževanje. Berolin, 1. maja. V svojih nadaljnjih izvajanjih v državnem zboru glede mirovne konference v Haagu je rekel državni kancelar knez B u 1 o w: „NemČije se ne more staviti pod pritisk, tudi ne pod moralni. Da si varujemo svoj mir na zunaj, postopali smo dosedaj po načelu, da nam je treba biti pripravljenim na vojsko. In to načelo se je dosedaj dobro obneslo. Svoje vojaške moči nismo in ne bomo zlorabljali. Naše oboroževanje se je obneslo kot dobro mirovno sredstvo. Nihče nam ne more zameriti, ako si to sredstvo še nadalje ohranimo, zato se ne udeležimo nepraktičnih razgovorov. Ako pa se pri razpravah o razoroženju pokaže kaj praktičnega, preizkusili bomo vestno, ali odgovarja zaščiti našega miru in našega posebnega položaja.tt (Jedro dolgovezne izjave je, da Nemčija ni za razoroževanje, temuČ bo le na strani prežala, ako doženejo druge velesile kaj koristnega tudi za njo. Uredn.) Nemška [zunanja politika. Berolin, 1. maja. Knez Bu-low je govoril v nemškem državnem zboru tudi o mednarodnem položaju in zunanji politiki Nemčije. Zavračal je trditve v časopisju, da Italije ni več srna- LISTEK. Dostojevski in Ruz-kolnikov. (Dalje.) Njegova kazen pa še ni bila pri kraju. Moral je k vojakom, in šele čez pet let se je mogel podati v pokoj in se mirno naseliti v Tveri. L. 1869, je prosil carja Aleksandra II. pomilošČenja. Naj navedem iz prošnje raesto, kjer pripoveduje svoje usode: «... Po odhodu iz omske trd-njave sem stopil kot prostak v sedmi sibirski linijski bataljon. Leta 1855. sem postal podčastnik in 1. 1856. me je velika milost vašega carskega veličanstva povišala v častnika. L. 1858. me je vaše carsko veličanstvo vnovič obsijalo s svojo milostjo in mi podelilo dedno plemstvo. Še tisto leto sem stopil v pokoj in prebivam odslej v mestu Tver. Moja bolezen napreduje ; po vsakem napadku izgubljam spomin, domišljijo in telesne in duševne sile. Izhod bolezni se kaže jasno: onemoglost in naposled >mrt ali blaznost. Ženo imam in pastrka, ki jima moram zagotoviti bodočnost. Nimam pa nikakega pre- moženja in živim zgolj od svojega literarnega dela, trdega in napornega zlasti spričo mojega šibkega zdravja." „Zdravniki se navzlic temu nadejajo, da ozdravim, opirajoči se na dejstvo, da moja bolezen ni dedna, temveč pridobljena. Izdatne pomoči pa ne najdem drugod nego v Pe-trogradu, kjer žive specialisti za živčne bolezni." „Moja usoda, moje zdravje in moje življenje zavisi od volje vašega carskega veličanstva. Izvolite mi dovoliti vrnitev v Petrograd, kjer se bom mogel podvreči rednemu zdravljenju. Pomagajte mi in dajte mi možnost, da s popravljenim zdravjem koristim svoji obitelji in morda nekoliko tudi svoji domovini . . .u Od tega lista dalje se obrača življenje in delovanje Dostojevskega na nazadnjaška pota. Kdo bi mu zameril? Značaj človekov je dan od rojstva, liki novec z glavo in številko. Dogodki življenja odločujejo, katera izmed dveh možnosti s« razvije. Dostojevski je trpel preveč, zato je kasneje nedvomno tudi preveč zablodil. Da je bil rojen pod svobodnim solncem in ne v suženjski Rusiji, in ne v zavetišču za reveže in bolnike, kdo ve, kaj bi bil postal. A lahko, da bi takrat svetovno slovstvo ne imelo tistega, ki je nedvomno eden izmed njegovih največjih absolutnih talentov. Splošni življenski položaj se Do-stojevskemu tudi po vrnitvi v Peter-burg ni izboljšal; le s težavo in muko se je mogel preživeti: sodeloval je pri dnevnih časopisih. Navzlic temu je napisal „Idiota", „Obsedence" in „Zločin in kazen", izmed katerih je poslednji nedvomno njegovo največje delo, tisto delo, v katerem stoji zapisana bolj ali manj izpoved vsake resnično svobodne duše. Delal je prenaglo, zanemarjajoč formo in slog. In to, kar morda najbolj opozarja na bogastvo njegovega brezprimernega genija, je absolutno pomanjkanje tehnike in zanemarjanje vseh umetniških sredstev do zadnjega. Dostojevski ni romanopisec, temveč žurnalist, ni umetnik, temveč zanimiv talent, orjaški v svoji neobrušenosti, krasen v svoji brezprimerni zanikrno-sti; in njegovo delo ni umotvor, temveč dokument, lastna analiza bolne, iščoče in nesrečne duše s potrojenim Človečanstvom! V svojih pismih pravi: „Slabše pišem od Turgenjeva, to vem, a mnogo slabše vendarle ne, kako torej, da jaz revež ne dobivam več nego 100 rabljev od tiskane pole, dočim jih plačujejo bogatemu Tur-genjevu 400? Ravno zato, ker sem ubog, moram hiteti, pisati za denar in kvariti svoje delo!" L. 1865. mu je umrla žena: dve leti kasneje se je poročil drugič. Kar se tiče denarnih zadev, je bil Dostojevski zelo lahkomiseln. Nobena vsota ni imela teka v njegovem žepu. Smotra „Epoha", ki jo je pričel izdajati, se je ponesrečila in pri-tirala njegovo gmotno stisko do takšnega vrhunca, da je moral bežati pred svojimi upniki v inozemstvo , kjer so napočili Časi Črne bede. „Že šest mesecev živiva z ženo v takšni revščini, da je najino perilo do zadnjega zastavljeno (ne povejte tega nikomur) . . . Dete utegne zbo-leti . . . Žena doji sama, in zato mora jesti . . . Zdaj pa zahtevajo od mene umetnosti, čiste poezije, brez vrtoglavice, in mi stavijo za zgled bogataša Turgenjeva in Gončarova. Naj pridejo gledat, v kakšnem položaju delam! . . ." piše pesniku Majkovu. Poleg lahkomiselnosti je bila gotovo tudi beda kriva, da je postal Dostojevski igralec. Ko je popotoval mimo Badena, ga je bližina igralnice zapeljala, da se je ustavil. Iz prva mu je bila sreča mila; v treh dneh je priigral brez težave 4000 frankov. Toda v pismu do Majkova pravi: „Igral sem dalje in izgubil svoja poslednja sredstva. Zastavil sem, kar sem imel. Ana Grigorjevna je zastavila vse, do zadnjega kosa obleke. Tolažila me je, kakor angel! V dveh do treh tednih bom popolnoma brez beliča; in tisti, ki se potaplja, izteza roko, ne da bi vprašal pamet za svet. Žive duše nimam razen vas, in Če mi vi ne pomorete, sem izgubljen. Ne pustite me v tej stiski, bog vam bo povrnil." Po svoji vrnitvi v Rusijo je postal Dostojevski propovednik absurdnega panslavizma, velik pietist in ma-likovalec batjuške carja, kakor Go-golj in kasneje Solovjev. L. 1878. je postal član »Slovanskega odseka", 1. 1880. podpredsednik in duša tega društva, ki je pozneje nadelo ime „Slovansko društvo". Ko je prišla društvena petdesetletnica, se je zdelo Dostojevskemu najumestneje, da je skoval in dal svojim sotovariŠem sprejeti adreso na carja, pravcat monstrum devotnosti, kakor neprebavljiva potica, pečena iz „Rusije", „pravoslavja", „vseslovan-stva" in „batjuike". (Dalje prih.) trati za zanesljivega zaveznika v trozvezi ter navajal, da je italijanski kralj vselej pozdravil in sprejel nemškega cesarja, kadarkoli je potoval po Sredozemskem morju, čisto naravno je, da je bil tudi angleški kralj na svojem potovanja v Italiji prijatel|sko pozdravljen. Prijateljstvo med Anglijo in Italijo je že staro, in to prijateljsko razmerje ne nasprotuje stališču Italije v trozvezi, temuČ je celo za trozvezo koristno (?). — „Dogodke v Maroku zasledujemo pazno, toda brez ljubosumnosti, ker se zanašamo, da se bo dogovor v Algecirasu točno izvaja)." Nadalje je povedal, da nezaupnost med Francijo in Nemčijo gine v a z vsakim dnom, a tudi med Nemčijo in Anglijo ni prepor-nih točk. „D a pa nas obdajajo vk ljub vsemu temu težave in nevarnosti, tega ne ve nihče tako dobro kakor jaz sam. To so posledice že našega v geografiji izpostavljenega položaja." Dopisi. Iz Litije. (30. aprila.* Marsikdo bo mislil, da mora v Litiji biti vse v najlepšem redu, kajti razen kake notice o vremenu ga ni dopisa od nas. Stvar pa je ta: LitijČani so miroljubni ljudje in ne obešajo vsake malenkosti na veliki zvon. Da so res miroljubni, prepričalo se je lahko onih 32 toliko jih je menda bilo) duhovnikov, ki so se udeležili pogreba pokojnega župnika Zupančiča. — Zatorej, gospod Brezo var, ne bojte se priti v liberalno Litijo! Seveda tiste bonakreature, nature, ven-tnre, ali kako se sploh tej spaki pravi, ne vem, jim ne bodete smeli preveč vsiljevati. Litij čani so tudi rodoljubni, požrtvovalni, dokaz, da so poslali že celih 34sto gold. Ciril-Me-todovi družbi. Bili so svoječasno tudi vneti za napredek, žal, da je danes v tem oziru nekoliko drugače. Oprostite, cenjeni Litijčani, moji odkritosrčnosti, toda podpreti jo hočem z dokazi. — D očim že skoraj v vsaki vasi ustanavljajo požarno brambo, se bode litijska, pred več leti ustanovljena, baje razpustila, in to radi tega, ker noče nobeden tržan prevzeti načelstva! O prepotrebnem vodovodu, za katerega je bilo velikansko zanimanje in je tudi že nekaj nabranega denarja, se nič več ne sliši. — Glavna stvar, ki je povod mojega današnjega dopisa, pa je — „šolau. Začuden je bil že marsikdo, ko je, prišedši v Litijo, zvedel, da je Litija kot trg s sedežem c. kr. okr. glavarstva, sodišča, davčnega urada i. dr. podružnica šmartinske fare, in da Ima le dvorazredno šolo. Kar se tiče cerkve, prepuščam drugim, toda glede šole pa hočem na dan in javnost naj izve, da tudi v Litiji ni vse zlato, kar se sveti. Pa brez zamere, oni cenjeni Litijčani in Litij čanke, ki se Čutite prizadete. Že pred šestimi leti so marodajni faktorji uvideli, da v Litiji dvorazredna šola ne zadošča času primernim razmeram in, zahtevam, ampak se mora razširiti v štiri-razrednico. Ker je sedanje šolsko poslopje premajhno, trebalo bi zidati novo, čemur so se nekaterniki ustavljali. — Ko je bilo končno sklenjeno, da se zida novo poslopje, je bila prošnja odposlana na kompetentno mesto, odkoder so pričakovali za- Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XLVI. Kada li blizu dojedriše, Udariše pašine borije, Zavikaše Turci janjičari Galijice živi oganj daše. Stoji jeka bubanj i svirala, Grmljavina silnih lumbarada, Stoji zvižda šiba i pušaka, Lomljavina tanenih galija, Stoji zauk po moru Delija. Kada li se, pobre, sastadoše Sve galije turske i latinske, Rekao bi: nebesa se ore, A planine u dubljini nore.J Žarko sunce pomrčalo biše Od crnoga praha i olova, Sve se sinje more tresijaše Od topova turskih i latinskih Po moru se dugo ne vidjaše Nego vesla, jedra i Iantine, S tilesa turska i kršćanska Po hiljadu zajedno plivaše, Jedan drugom smrtcu zadavaše. Hrv. narodna. Dan po uničenju piratskega bro-dovja se je pojavila v grških vodah beneška mornarica z ladjami svojih zaveznikov. To je bilo na dan sv. Justine dne 7. oktobra 1. 1571. želj enega odloka. Oglasila pa se je h o tiska občina, odkoder hodijo otroci v litijsko šolo, da ni voljna prispevati k novemu šolskemu poslopju. Pritožila se je do najvišje instance. Bila je povsod odbita in to pereče vprašanje je bilo torej rešeno Sedaj pa pride na vrsto vprašanje, kje naj stoji nova šola V Tudi tukaj ni šlo gladko, a slednjič je bilo vendarle sklenjeno, da se zida sredi trga na prostoru Koblerjevih hiš, kateri prostor je gosp Kobler v -to svrho tudi prodal. Kakor strela z neba je bila zopet zapreka tu. Poleg Koblerjevega prostora bi morala občina še kupiti vrt v obsegu 218 kvadratnih metrov, ki se drži Koblerjevega posestva. Sedaj pa, čujte in strmite! Ta vrt, ki je bil pred štirimi leti, ko se je nameravalo na Koblerjevem svetu zidati sodnijsko poslopje, n a prodaj za 400 K, stane danes 2 000 K. Pikri izrazi mi sOijo iz peresa, toda opustim jih, ker se nadejam, da bodo vrle in za družbo sv. Cirila in Metoda toli vnete litijske Slovenke pripomogle, da ne pade vsa stvar v vodo. Sedaj pokažite, da Vam je ljubezen do mladine in skrb za izobrazbo res pri srcu! A tudi Vi, cenj. litijski tržani, spolnujte svoje dolžnosti, kar se tiče napredka ter ne pritiskajte ubogih uradnikov, od katerih ste itak prepričani, da Vam vsikdar in povsod radi priskočijo na pomoč. Litijčani, ako ne ostane moj apel glas vpijočega v puščavi, vam obetam, da bom z največjim veseljem poročal v svet, kako tenicujiti' so se tu grajane razmere spremenile. Naprednjak. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. maja. — Kakor pod Gleispachom! Najnovejša imenovanja pri naših sodiščih so zopet pokazala, da je Še pri graškem nadsodiŠču v veljavi maksima, da ne sme biti pri spodnještajerskih sodiščih imenovan nobeden slovenski uradnik. Na Kranjskem je bilo pet avskultantov, ki so že napravili sodni izpit, a izmed teh sta bila imenovana za adjunkte samo dva, d o čim so bili trije preterirani z očitnim namenom, da se s tem omogoči potisniti edinega slovenskega avskultanta na Štajerskem, ki je prišel pri tem imenovanju v poštev,iz Štajerskega na Kranjsko. Imenovan je bil namreč za adjunkta v Metliki dr. Fr. Bicek, avskultant pri okrožnem sodišču v Celju, dasi je le-ta vstopil v sodno službo v Celju z namenom, da bi ostal na Štajerskem. Seveda gospoda pri graškem nadsodišču ne trpe, da bi bil na Spodnjem Štajerskem imenovan za sodnega uradnika kak Slovenec in naj bo le ta tudi domačin. Če tudi potrpežljivo prenese vse neznosne se-kature, ki jim je izpostavljen slovenski avskultant pri okrožnih sodiščih v Mariboru in v Celju, ter vztraja v službi, nikdar se ne sme nadejati, da bi služboval doma, zakaj graško uad-sodišče ga pošlje, ako ga končno že mora imenovati za adjunkta, na Kranjsko, držeč se principa, da za domačina Slovenca pri štajerskih sodiščih ni kruha! Tu Beneško brodovje je prišlo tako nenadno, da Turki niso utegnili odriniti izmed otokov na široko morje, nego so bili prisiljeni zbrati se v Lepantskem zalivu. Turško brodovje se je razpostavilo tako, da je imelo obliko polu-meseca. Tako so se Turki v pomorskih bitkah vedno bojevali. Najmočnejše ladje so postavili v- središče, obe krili pa ste imeli nalogo objeti sovražnika in s tem olajšati njegovo uničenje. Benečani in njihovi zavezniki so se postavili v ravno vrsto. Na desnem krilu sta zapovedovala genoveški admiral Andrej Doria in sicilski admiral Kordone. V središču so bile španske in papeške ladje, ki sta jih vodila Don Juan d Austria in knez Kolonna, na levem krilu pajsta zapovedovala beneška admirala (Venier in Barbar igo. V dopoldanskih urah sta se bro-dovji začeli približevati drugo drugemu. Zagrmeli so topovi in potem sta se brodovji spoprijeli. Prvi boj se je začel na levem krilu. Venier se je zapodil med se reže kruh samo Nemcem in nem-škutarjem, ki dobe najboljša mesta in Če so še tako slabo kvalirikovani, Slovenci, faktično za službovanje bolje kvalirikovani, pa se zapostavljaj0? gonijo iz rodne zemlje ali pa se k večjemu nastavijo v Gornjem gradu ali v Kozjem, katera dva kraja sta edina na Štajerskem, ki sta za zdaj milostno izločena iz nemškega posestnega stanja, človeku mora zavreti kri, ako vidi, kako se dosledno po načrtu pode slovenski uradniki s Spodnj. Štajerskega in kako se hladnokrvno teptajo pravice slovenskega naroda. Temu se mora enkrat napraviti konec, sicer bodo na Štajerskem že v doglednem času nastale iste razmere kakor na Koroškem, kjer nima slovenski jezik že nobenih pravic več! Že sedaj skušajo nemški uradniki pri štajerskih sodiščih z vsemi mogočimi sredstvi utesniti rabo slovenskega jezika. Navesti hočemo samo en slučaj. Preje so se sestavljali zapisniki s slovenskimi strankami ne glede na to, ali so bile vešče nemškega jezika ali ne, izključno v slovenskem jeziku, sedaj pa vkljub odločnim protestom delajo nemški uradniki nemške zapisnike z vsemi onimi slovenskimi strankami, ki so le količkaj na sumu, da so vešči nemščine, sklicujoč se pri tem na neko višjo sodno določbo. In v tem tiru bo šlo naprej : izgnali bodo v doglednem času zadnjega slovenskega uradnika s Spodnje Štajerskega in isti trenotek bo tudi zagospodovala pri vseh spodnještajerskih sodiščih nemščina kot edini uradni jezik. A to ni prazno domnevanje, to je fakt, ki se bo preje ali sleje uresničil, ako se ne bomo Slovenci začasa postavili kot en mož na branik za svoja narodna prava! Protesti slovenskih listov, slovenske javnosti, ne pomagajo nič, to se je že pokazalo, treba bo torej poseči po drugem uspešnejšem orožju: treba bore-volucionirati ljudstvo, da bodo naše narodne mase enkrat glasno govorile, in sicer tako, kakor ne mara ne bo prijetno gospodom v Gradcu in drugod, ki se sedaj tako brezvestno igrajo z usodo slovenskega naroda na Štajerskem. Prenapeta struna poči in tudi angelske potrpežljivosti slovenskega naroda mora biti enkrat konec. Potem si pa naj gospodje v Gradcu in na Dunaju posledice sami zapišejo za ušesa. % — 0 shoda poštnih uslužbencev v Mestnem domu", ki ga je sklical pretekli ponedeljek narodno-napredni kandidat za mesto Ljubljano gosp. župan Ivan Hribar, je prinesel „Slovenec" dolgo poročilo, ki se odlikuje, kakor vsi proizvodi tega „ve-lepoštenega" lista, po svoji lažnjivosti in zlobnosti. Dotičnik, ki je škofovemu listu poročal o imenovanem shodu, ni bil niti na shodu navzoč, marveč je samo v krogu svojih tovarišev prisluškoval ter nesel na nos vse, kar je ujel na svoja dolga ušesa, turške ladje in udaril na admiralsko ladjo, kjer je bil Ali-paša iz Misira. Posrečilo se mu je, da se je postavil ob stran turške ladje in Benečani so jo prijeli z železnimi kljukami ter poskakali nanjo. Vnel se je srdit boj. Že so se bili Benečani polastili polovico turške ladje, ko sta prihitela Mahmut-paša in beg Karodže s svojima ladjama. Njiju vojaki so izsek ali Ali-pašo Benečanom izrok in se lotili Veni era in njegovega moštva. Malo je manjkalo, da bi bil Venier podlegel. Toda pridrvele so nove beneške ladje. Generali Ivan Lore-dan in Juri Kontarino, Malpier in Alvar so se pognali z ljuto silo v boj. Potopili ali uničili so trinajst turških ladij, nekaj jih zavzeli in rešili Veniera. V tem boju je bil ubit beg Karodže, vojvoda Parmski pa je živega ujel Ali-pašo in ga dal obesiti na jambor admiralske ladje. In boj je trajal dalje. Barbarigo je bil zadet v oko. Njegove ladje so se že umikale, kar je prišel na pomoč Mario Kontarino Rešil je beneške ladje a sam je padel v ljutem boju. Federiko Nani se se je zapletel v boj s Karo-pašo in ga ujel ter zavzel „Slovencu" ; da marsičesa, kar je slišal, ni razumel, mu ni zameriti, ker se mož ne odlikuje po posebno bistrem razumu. Da si pa „Sloveneou in njegov zaupnik pri poŠti ne bosta po nepotrebnem belila glave, kako bi se dalo poštne uslužbence privabiti v Kregarjevo lopo, jima povemo, da bodo vsi poštni uslužbeuci, izvzemši Štirih, oddali svoj glas županu Ivanu Hribarju, ker so ga bas na zadnjem shodu v „ Mestnem domuu spoznali kot moža, na katerega se lahko docela zanašajo, da bodo dobili v njem nele odkritosrčnega prijatelja svojega stanu, nego tudi izvrstnega zagovornika svojih stanovskih teženj in koristi. Hribar ni na shodu delal nobenih cenenih obljub, kakršnih se navadno poslužujejo pri takšnih prilikah razni demagoški kandidatje, marveč zastavil samo svojo pošteno besedo, da bo posvetil vse svoje moči v to, da se vsestransko ustreže upravičenim željam vseh državnih, zlasti pa poštnih uslužbencev. Hribar je znan, da izpolni, kar obljubi, ve se o njem, da je mož neumornega dela, jeklene vztrajnosti in nenavadne energije, zato mu tudi poštni uslužbenci zaupajo docela, da bo pošteno zastopal njihove koristi in oodo zato tudi 14. maja glasovali zanj kot en mož. Povemo pa klerikalcem, da se zaman trudijo, da bi poštne uslužbence zvabili na svojo stran. Ta njihov trud je zaman ! Poštni uslužbenci so možje, inteligentni in razsodni dovolj, da vedo sami preudariti, kdo je vreden njihovega zaupanja in kdo ne. „ Slovenec" s svojim „ljudskim kandidatom" se naj gre solit, poštnim uslužbencem je zanj toliko kakor za lanski sneg. — Shod neodvisnih volilcev na Jezici. Politično društvo „Vodnik" v Šiški priredi v nedeljo dopoldne ob 10. uri shod neodvisnih volilcev "na Jezici v gostilni pri Florjan čku. Ker se naj pokaže, da ljubljanska okolica ni popolnoma klerikalna, se gotovo neodvisni napredni volilci udeleže tega shoda v Čim največjem številu. — Shod neodvisnih volilcev na Trati pri Št. Vidu. Pol. društvo „Vodnik" v Šiški priredi v nedeljo ob 5. popoldne na Trati pri Št. Vidu v gostilni pri Žibertu shod neodvisnih volilcev ljubljanske okolice. Pričakovati je od strani neodvisnih volilcev velike udeležbe, da se dokaže, da SusteršiČ ni neomejen gospodar volilnega okraja, v katerem kandidira! — Klerikalen in neodvisen shod V Braslovčah. Piše se nam: V nedeljo dne 28. aprila ob treh popoldne je bil napovedan shod v tuk. cerkveni hiši s programom: Predavanje o volilni reformi in pogovor o bodočih državnozborskih volitvah. Določil se je za zborovanje tak kraj, kjer so mislili naši ljubeznjivi klerikalci, da bodo prav lahko nemoteno hvalili kandidata financarja P o vale j a, ga na ta način vsilili volilcem, ki bodo samo kimali in ga s tem vsi volili; a grozno so se zmotili. Dasi je bil shod objavljen šele tisti dan njegovo ladjo. Proveditor Camalo je zavzel ladjo Šilok-bega. Ta je skočil v morje, a mladi Ivan Kontarino je v železnem svojem oklopu planil za njim v valovje, ga dohitel in mu odsekal glavo. Slabše se je godilo kristjanski armadi. Algirski kralj Uluzail-paša se je srdito vrgel na malteške ladje in jih je obkolil. Vnel se je strahovit boj najprej s topovi, potem pa ko sta se dve malteški galeri z vsem moštvom vred potopili, je Uluzali potisnil bližje, hoteč ostale ladje zavzeti, tu pa je prihitel Andrej Doria s svojimi ladjami in po veČurnem boju je premagal Turke in jih pognal v beg. A samo trideset ladij je pripeljal Uluzali s9boj, druge so bile vjete ali uničene. Tudi s temi ladjami bi se Uluzali ne bil rešil, da ga ni Doria nalašč pustil uteči, iz gole ljubosumnosti na zmagovitega beneškega admirala Veniera. Tudi v središču je bil boj težak in krvav, dasi ne tako, kakor na obeh krilih. Don Juan d' Austria je po ljutem boju prodrl vrste turških ladij, razbil polumesec, ki ga je tvorilo turško brodovje in potopil več ladij. ob osmih zjutraj, se je vkljub tem kakor blisk razširila vest tudi po so. sednih farah, tem bolj Še, ker so skli catelji naznanili, da pride tudi Pova. lej na shod. A Povaleja ni bilo, ker njemu je Savinska dolina že povzro-čila preveč preglavic, pa tudi njego, vim zvezarjem se je popolnoma izja-lovilo ustvariti zanj ugodna tla. Ako-ravno je bilo vreme neugodno, so s« valile kar trum oma velike mase ljudstva domače ter tujih far k zborova-HšČe, tako da je do treh bilo že do 500 zborovalcev navzočih. Zdaj so se začeli prizori, katere je težfco popi-sati. Ljudstvo je zahtevalo predsedni-štvo, a peščica klerikalcev, na Čelu jim dušni pastir kaplan, k temu ni privolila, ker je videla, da takoj po-gori. Med tem so krepko ugovarjali domači volilci postopanju naših zaslepljenih klerikalcev, da jih je mogel gospod kaplan mnogo neljubih utak-niti v žep. Vsak poskus govora so prekinili zborovalci z mogočnimi živio-klici na kandidata Robleka ter s fej in pereat klici na fc financarja Povaleja, tako da do zborovaja ni prišlo. Nato se je sklical javni shod neodvisnih volilcev v prostorih g. Paura na Legantu. Vse se je odzvalo vabilu, le par klerikalcev se je pomikalo pobešenih glav ob hišah trga proti domu, v živem spominu pa jim bo ostal poraz, ki so ga doživeli ta dan. Neodvisni kmetje, katerih je bilo do 500, so nato mirno in stvarno zborovali o položaju, o zmožnostih našega vrlega kmetskega kandidata g. Robleka ter o nezmožnostih financarja Povaleja kot kandidata sploh, posebno pa za naš okraj. Pri glasovanju za kandidata gospoda Robleka so s krepko donečinii živio-klici vzdignili vsi roke, dočim se za dr. Povaleja ni dvignila niti ena. 11 maja bo dr. Povalej na prstih obeli rok prav lahko preštel v naši občini glasove zase. Vsekakor pa je in ostane pribito, da je tista peščina nerazsodnih klerikalcev povzročila neslogo in sovraštvo v tem dosedaj tako mirnem trgu braslovškem. Poudarjati se mora. da imamo tukaj vobČe spoštovanja vredne in dokaj mirne duhovnike ter stavimo upanje v nje, da jih ta slučaj prepriča, da je vendar potreba se ozirati na pravo ljudsko voljo, ako hočejo še v bodoče res ugled in spoštovanje svojih faranov ohraniti, kakor do sedaj. Razni njih duhovni sobratje so got070 tudi veleizkuseni možje, zato ne odobravajo politike dr. K -rosca, ampak se strinjajo z ljudsk voljo ter s kmetskim kandidatom g Roblekom. Tako na primer veleza-služni župniki v Sent Jurju ob Tab , na Vranskem, v Gotovljah in več drugih. Seveda naš kaplan je drugega mnenja, zato se pa že zopet peha p trgu in lazi okrog svojih privržencev. — Gotovlje v Savinski dolini. Pišejo nam: „Tone Gotoveljski- je šel med agitatorje in hujskače zoper svoje lastne rojake Gotovljane, zoper kmetskega kandidata Robleka in z - WtT Dalle v prilogi. *W Boj je trajal do popoldne. Potopljenih je bilo blizu sto turških ladij in isto toliko so jih Benečani in njih zavezniki zavzeli. Nad 30.000 Turkov je bilo ubitih, 5000 ujetih, med njimi sedem paš in mnogo begov, dočim so Benečani in njih zavezniki izgubili kakih 5000 mož. Zmaga je bila nad vsa pričakovanja velika in sijajna. Mogočno iu krasno turško brodovje je bilo uničeno, Turčija ni imela na morju nobene moči več. Toda izkoristila se ta zmaga ni-Benečani bi bili lahko zavzeli zopet Ciper, ko bi bili imeli dovolj vojske. A imeli so same ladje, armade pa ne in zato niso ničesar poskusili. Ljubosumnost med voditelji in mržnja na beneško republiko je bila vzrok, da se je združeno brodovje po dobljeni zmagi razšlo. Prvi je odrinil genoveški admiral Andrej Doria. Njemu je kmalu sledil Don Juan d' Austria s španskim brodovjem. Beneško brodovje se je vrnilo domov, doseglo je pač veliko in krasno zmago, a koristi ni imela republika od te zmage nobene. (Dal)e prih.) Priloga „ Slovenskega narodu" it. 100, đza 2. mala 1907. per narodno stranko ter prodaja svojo modrost v številki 20 Korošoevega Slov. Gospodarja" z dne 19. aprila t. 1. Njegov navedeni dopis in njegove izjave so značilne za fanatizem in za nazadnjaške nazore tega mo« žička. Tako piše, kakor Če bi bil on neka merodajna oseba v Savinski dolini in v mnenju, da se bodo vsi ta fcoj ravnali po njegovih naukih. „Tone trotoveljski" napada v prvi vrsti svoje lastne rojake — naše vrle Gotovljane — ki slove daleč na okrog kot dika naše Savinske doline. On trdi, da so ravno Gotovlje sedaj za Žalcem najbolj okužene od „Narodne stranke", in pravi o nekem vrlem Gotovljanu, kateri je govoril na volilnem shodu v Galiciji zoper dr. Povaleja, da se je tamkaj „širokoustil" in piše dalje, da „izhaja iz Gotovelj več apostolov nove liberalne narodne stranke, ki si skušajo naše domačine Če ne izlepa, pa z osorno besedo pridobiti za svoje namene in da jim naše zapeljano ljudstvo zaslepljeno v strankarski strasti lepo sledi" (!!) Ta modri „Tone Grotoveljski" imenuje dalje žalske rojake „žvižgovce" in si upa trditi, „da so načela narodne stranke naravnost izdajalska" (!) in da se baje zveze narodna stranka z drugimi strankami vsled tega zoper „kmetsko zvezo", ker stoji ta baje na katoliški podlagi [Ali je laž in obrekovanje tudi „katolička podlaga" ? Opomba Črkostavca). Gotoveljski krivi prorok udriha potem še po svoje po kandidatu Robleku in ponuja svojo sleparsko KorošČevo laži - „kmetsko zvezo" našim rojakom. Vsi Gotovljani pa so podpisali izjavo, da bodo dne 14 maja volili našega neodvisnega kandidata Robleka, „Tone Gotoveljski" pa piše, da bomo še le videli, če bo res tako. On bi nam gotovo tudi Še po drugem kraju nasprotoval, a gledali mu bodemo dobro na prste! Vprašati se moramo sedaj: Kdo pa je ta „Tone Gotoveljski-, kateri si rjpa tako izzivalno pisati v KorošČevem lažnjivem glasilu „Slovenski Gospodar" ? „Tone Gotoveljski* je g. Tone Goršek, gotoveljski organist in sedaj še občinski tajnk v Gotovljab, Petrovčah in Sv. Petru v Savinski dolini, torej mož, ki živi od kruha istih kmetov, katere tako predrzno napada! Rojaki, to si je treba dobro zapomniti in treba bo, da se zanaprej resno bavimo z vprašanjem, če smemo možu, kateri je naš strastni nasprotnik, v bodočnosti sploh še zaupati mesto občinskega tajnika? Torej še enkrat rojaki, pozor! — Preveč smo prizanesljivi I Iz štajerskega Podravja se nam piše: Vse, kar je prav! A kar počenjajo naši krščansko-rkmetski" nasprotniki, je pa že od sile in preveč! Naj si bo političen boj, kakoršenkoli že, v familjarno življenje, v zasebnost posameznika naj ne sega. A ljubeznivi naši protivniki Koroščeve klike posegajo tudi vmes, njim ni nič svetega. Niti bolezni ne prizanašajo ti dobri kristijani! Toda vsaka sila do vremena . . . Ne igrajte se z ognjem! Ta peče. In peklo vas bode, če pridemo mi z dejstvi na dan, ki so danes še zakrita s pajčolanom strpljive molčečnosti. Vi dr. Korošec, vam je „Narodni list" že zapretil, da vas prime in puncto vaših „družinskih razmer"! A tudi mi vam lahko eno zapojemo, da vam bode kar zvenelo po ušesih in da vam bode tudi utrp-nil jezik. Zato pa le prav tiho in ponižno : sicer bode pokalo ! — V Dalmacij tako kot prt nas. Kakor poroča reški nN o vi list", je v Prazničan v Dalmaciji duhovnik izpred altarja rekel, da bo izpostavil skozi tri dni sv. Rešnje Telo, da i z žene hudiča (to je kandidata dr. Tresiea) iz duš svojih vernikov ter jih navdahne s svetim duhom za duhovskega kandidata Bojanića. Dopisnik dostavlja: „Živio sveta štacuna! Še ene take volitve, pa pokopljejo popje vero in zrušijo cerkev brez pomoči frama-sonov". — Med tovariši napredni, doma klerikalni so nekateri naši slovenski učitelji. „Učiteljski Tovariš" grmi proti klerikalizmu in farškemu „bogočastju", aotradniki „Tovarišavi" pa aprejemajo ikofa a frakom in klakom pri vatopu v vaa. Škof preganja uaiteljstvo, člani tega stanu pa lezejo v prah pred ravno tem škofom. Škof hujska v pastirskih listih proti uČiteljstvu, nekateri učitelji pa zlagajo nanj pesmi, ki jih deklamujejo šolski otroci. Ako je pri takih učiteljih kaj zavednosti, učiti so se morali prečudovito logiko. Klerikalizem s škofom na Čelu se zgrinja proti uČiteljstvu — predsednik učiteljskega — nota bene naprednega učiteljskega društva — pa sprejema škofa. Poznamo mnogo učiteljev, ki gmotno trpe veliko škodo — a tilnika ne klonejo, nekateri pa za nekaj krvavo zasluženih krono postavljajo svoj stanovski in osebni ponos v tako Čudno luč. Pa ne morda, da bi bilo to tisto, ki se govori: „Strah pred vetrom od zgoraj !?a Ako zapade še mnogo učitelj st v a tej bolezni, tužna majka vsemu uČiteljstvu, to pravimo mi — učitelji bi pa morali to vedeti sami — kar dokazuje polpretekla dob«. — Kriva prisega le malenkost. V nedeljo dne SL deo. pr. 1. je župnik Vurkelo v planinskem Dobju s prižnice oznanil, da prideta dne 8. decembra dva misijonarja v D obje in da se bodo odpuščali tudi grehi, storjeni s krivo prisego. „Jaz vem, da je tukaj žalibog tudi nekaj takih, ki so krivo prisegli; pa naj le pridejo, misijonarji jim bodo dali tudi za to odvezo". Tako torej! Nekaj mesecev prej je bila sodnijska obravnava, kjer je pričalo nekaj žup-nikovih privržencev in župnik sam Ako torej župnik ve, da so nekateri krivo prisegli, ve to le o svojih pristaših, ker drugemu bi se gotovo slabo godilo, ako bi župnik to zvedel. Da so se tudi do sedaj v izpovednici odpuščali grehi zaradi krivih priseg, je gotovo; ali nezaslišano je, da se ljudi s prižnice poziva, priti k izpovedi zaradi krive prisege. Ali se ne pravi to, nekatere vrste ljudi kar naravnost napeljavati h krivi prisegi ! Samo toliko jim je treba paziti, da jih sodnija v roke ne dobi, drugo pa tako ni nič. Zato so pa v Dobjem nekateri ljudje, ki se kar silijo k pričevanju in priseganju. Lepa morala! — Kršćansko socijalno gospodarstva. Naši klerikalci nimajo nikdar dovolj besedi za grajanje gospodarstva mestne občine ljubljanske. Vedno in vedno se zaletavajo vanjo — dasi pri tem ne morejo kljub vsemu naporu iztakniti niti najmanjše nekorektnosti pri njeni upravi. Zadnji čas so iztaknili, da se mestni denar razsiplje v nepotrebne namene, našli so, da so se doklade povišale vsled naprave kanalizacije itd. Tega naši krščanski socijalci ne morejo prenesti. Čemu treba kanalizacije, čemu drugih zdravstvenih odredb, se popraŠujejo, saj so preje tudi ljudje živeli, ko ni bilo kanalov in je voda po deževju dneve in dneve stala po cestah, kmetsko ljudstvo je mnogo bolj zdravo od mestnega, akoravno se mu pogosto gnojniea steka v vodnjak! S takimi argumenti se bojujejo naši klerikalci proti sedanji mestni upravi in ji očitajo, da ne zna gospodariti. Naj nam dovoli naša katoliška gospoda, da v par besedah osvetlimo gospodarstvo krščansko socijalnoga Dunaja, ki je našim klerikalcem v vsakem oziru vzor. Mestna občina dunajska je preplačala plinarne za 40 milijonov, stari tramvaj za 16 milijonov, novega pa za sto odstotkov njegove vrednosti. Ves ta denar je šel v žep ljudi a la Rothschild. Ko so krščanski socijalci prevzeli dunajsko mesto od liberalne stranke, je imelo mesto dolga 165 milijonov. Krščanski socijalci so pa ta dolgvenem letu nagnali na 540 milijonov, tako da mora Dunaj vsako leto plačati 19 6 milijonov na obrestih od tega dolga. Kako se pa denar lahkomi-miselno razsipa, dokazuje, da se je izdalo na Dunaju za sprejeme in pogostitve v petih letih krščanako sooi-jalnega gospodarstva 234 488 K, za slavnosti pa 398 088 K. Samo leta 1905 je šlo za slavnosti in bankete 192.601 K. Ko se je obhajala 501et-nica Severne železnice, priredil je krščanski Dunaj banket, ki je stal samo 67 255 K, dasi bi ga morala prirediti pravzaprav Severna železnica. Dunajski občinski avet je leta 1904 dobil izplačanega aa dijete, komisij-ake pristojbine, vozove oz. potne stroške samo 1,098.033 K. Ko je leta 1906 par knezov in grofov priredilo na Dunaju pasjo razstavo, dal jim je dunajski obč. svet 300.000 K podpore, dasi je v isti seji odklonil predlog za ustanovitev zavetišča za take, ki nimajo stanovanj. Ko je bil na Nižje Avstrijskem še liberalni dež. zbor, dajal je vsako leto več tisoč za pohabljence. Komaj so krščanski socijalci prišli na krmilo, črtali so takoj tako podporo, da so imeli več za napolnitev svojih lastnih žepov. Tako gospodarijo krščanski socijalci, kadar dobe moč v roke! — Imenovanje pri sodišču. Pisarniška oficijanta Feliks Rus v Litiji in Mihael Luznar v Škofji Loki imenovana sta c. kr. sodnim kancelistom in sicer prvi za okrajno sodnijo v Litiji, drugi za okrajno sodnijo v Kranjski gori. — Vojaška vest. Naš rojak c. in kr. profesor na pomorski akademiji v Reki g. dr. Ljudevit Bo hm je pomaknjen v VIT. (sedmi) Činovni razred. — Dobrota |e pač sirota. Včeraj za 8. uro zvečer bila je sklicana seja zaupnikov narodne napredne stranke v posebno sobo pri gostilničarju „Flegarju". Seveda ni imel gospod Flegar boljšega opravila, kakor stvar spraviti med svet; dasiravno je bil naprošen, naj za to sejo reservuje posebno sobo kar je tudi obljubil. Obljube seveda ni držal, temveč je prepustil sobo tudi drugim gostom ia skrbel še poleg tega zato, da so njegovi somišljeniki „GostinČarjev fantek" vulgo baron „Pikca" in kasist ter uradni sluga ljubljanske plinarne Svetlin, par paznikov prisilne delavnice in še pet drugih klerikalnih matadorov je bilo prišlo v to sobo. Naravno je, da smo naprednjak! sejo odpovedali. MožiČek GostinČar je, ko je nekaj naših zaupnikov odšlo, otvoril shod S. L. S. Ta fantek je grozil nekemu našemu pristašu, da mu bo priskrbel ričet na Žabjeku, ako ga bo motil med govorom. Premalenkostno je to Gostinčarjevo revše, da bi kdo na njegovo backovanje in meketanje reagoval; ker je pa lagal, da smo narodovci nameravali imeti shod ter povabili na ta shod Čez 200 somišljenikov, se je oglasil naš pristaš, da je to laž — in ker je bil Gostinčar-ček postavljen na laž, je pa koj grozil z rioetom! Kaj pa, da se je bati ljudi, ki nosijo red „sv. metle" in red „tiskarskega črnila." Ne omenili bi vsega tega, ker je premalenkostno, če bi nam ne sililo pero v roke, da tudi javnost malo spozna g. Flegarja, ki se je s svojim značajnim ravnanjem tako lepo zahvalil za izkazane mu dobrote. Dobrota je pač sirota. — Na napačni poti. Prejeli smo naslednje pismo: Gospod urednik! Vi ste na napačni poti, ker ste proti kandidatoma Gostinčarju in Kregarju. Jaz Vam povem, da bodeta ta dva rešila ne samo našo lepo Kranjsko in belo Ljubljano, temveč vso Avstrijo. Pravijo, da je Avstrija zadolžena; ni čudno, ker so bili poslanci doslej samo ljudje, ki so v državni zbornici rabili celo jato služabnikov, lakajev, in kadar so kaj razbili pri obstrukoiji, so prišli razni obrtniki popravljat polomljene fotele in mize. To je zadolžilo našo državo. Odslej mora biti drugače. Naš dični Gostinčar bode lahko prevzel posle snaženja in pometanja v državni zbornici, saj je v tem „na-rodnem" delu bolj izkušen, kakor na pr. župan Hribar. In Kregar, ponos in dika naše slovenske stolice, ta bode lepo popravil in zalotal vse polomljene zvonce, lestence itd. Premislite, preračunite, ali niste na napačni poti, ko ste proti Gostinčarju in Kregarju, ki bodeta edino na ta način znižala — državni dolg. Tako sodim po svoji skromni pameti in mislim, da je prav. Lorenc Pametuški. — H koncertom Glasbene Matice": Verdijev „Requiem". Iz razlage „Requiema," ki ga je izdala „Glasbena Matica," nadaljujemo nekaj važnejših točk. Skladba sestoji iz sedmih delov, katerih drugi del ima deset pododelkov, sedmi pa pet pod-odelkov. Najdaljši in najširše zgrajen je drugi del „Dies i r a e" (Dan jeze), ki daje celemu „Requiemu" svoj značaj. V vsej svetovni literaturi te vrsti mu zastonj iščemo para, tako izviren in genialen je v svoji koncepciji in pretresljiv v izvedbi groze in strahu pred poslednjo sodbo. Grozna slika se razvija pred nami, slika sodnega dne, ko se bo zemlja v prah drobila in bo Človek vstajal k ostri poslednji sodbi. Vse zre križem v orkestru in zboru, vsa sredstva so uporabljena, da nam slikajo zmešnjavo, strah in skesanost. Tu so odtrgani akordi v celem orkestru, tam skrajno hitri teki navzgor in z viška navzdol kakor strele na nebu in njim aledeči grom, tu zopet ae v trepetu vale široke plasti kakor sklad oblakov ; tu ao dolgi jeČaji zbora, na visokem g, med tem ko drugi glasovi z visokega ječanja kromatično navzdol postopajo v globine skesanosti, tam so zopet pretrgane, poluglasno govorjene besede, tako da glasba prehaja iz največje raburjenosti obupa v skesano trepetanje, kjer se čujejo le še glasni utripi srca. V ječaje zbora pa se že mešajo tudi trompete in pozavne, naznanjajoče, da se bliža sodnik. Pričenja se skorej scenično zgrajena zadnja sodba. Štiri trompete v orkestru, katerim iz daljave odgovarjajo štiri druge trompete, značijo angele, ki trobijo na vse Štiri strani sveta, naznanjajoč, da se sodba pričenja. S skrajno močjo izvedeni orkestralni stavek pločevinastih trobil (rogov, trompet in pozavn) uvaja v fortissimo bučeči zbor: „Tuba mirum." — Verdijev Reoniem. Pevkam in pevcem se naznanja, da nocoj n e more biti prva generalna skušnja, ker je vojaška godba naznanila, da za nocoj ne more biti na razpolago. Prva generalna skušnja z zborom in orkestrom bo torej jutri, v petek, zvečer točno ob 8. uri v dvorani Uniona. — Slovenska opera na gostovanju« Slovenska opera se je poslovila od kavalirskih Varaždincev s slavnostno predstavo opere „Zrinj-s k i" v proslavo TOletnice hrvatskega komponista I v. p 1. Z a j c a. Občinstvo se je prisrčno poslovilo od pevcev ter poklonilo g. kape'niku Benišku lovor-venec, srebrno okovano taktirko in zlato verižico za uro, g. O u tedniku in g. Betettu vsakemu lovor-venec, gospej M Skalovi šopek z zlato zapestnico z briljanti in gdč. V. KoČevarjevi šopek. Dr. P. Magdi ča „NaŠe pravice" poročajo, daje „Zrinjski" trikrat dubkom napolnil hišo in dosegel največji umetniški uspeh. „Palmo večera je odnesel g OuTednik. Njegov krasni bariton je zapustil v nas uprav neizbrisen vtisk velike sigetske tragedije". O gospodu Betettu pišejo „Naše p ", da je „s svojim lepim basom in dovršeno igro izzival nove aplavze in odobravanje" ter da je mladi in nadarjeni umetnik vrlo redka in sposobna sila". Gospa Skal ova je pela Evo „s toliko srca in virtuoznosti, da je bila opetovano izzvana od publike". Tudi gdč. Kočevarj e v a (Jelena) je zelo ugajala. Vsi pevci so peli hrvatski ter so besedilo lepo izgovarjali. „Agramer Tagblatt" poroča takisto o velikem umetniškem uspehu „Zrinj-skega" ter kakor „Naše pravice" kon-štatuje najlepši najpopolnejši uspeh gostovanja slovenske opere v Varaždinu. Vsi Člani so ostavili najugodnejši spomin. „Agramer Tagblatt" piše dalje: „Primadona ga. Skalova je bila v operah „Lucija Lammer-moor" in „Traviata" kot igralka in pevka resnična umetnica. Gdč. V. KoČevarjeva je bila ljubka subreta. ki ae je znala dobro izkazati zlasti v operi „Z r i n j s z i" kot Jelena. V opereti „Zvonovi korneviljski" je bila v svojem elementu. Baritonist Ourednik in basist Betetto sta se zlasti v „Zrinjskem", „Trubadurju" in „Faustu^" izredno odlikovala. Mestni orkester je spretno vodil gospod Benišek. „N. Pr." kličejo torej pevcem pri njih odhodu: „Živili slovenski umjetnici! Dao bog, te nas opet do godine obradovali svojim gostovanjem !" — V Karlovcu se je otvorila operna stagiona s „Faustom" z lepim uspehom. V večjih operah bo gostoval g. E. vitez Camma-rota. Iz Karlovca pojde naša opera v Osek in potem v Sarajevo. Repertoir družbe obsega 6 raznih oper in 1 opereto. — Komercialni uradni dnevi na postajata državne železnice. Ravnateljstvo državnih železnic razglaša, da bodo komercialni uradni dnevi v Kočevju 4. t. m, na Jesenicah 6. t. m. in v Ljubljani 7. t. m. in sicer vsakokrat do poldne od desetih do dvanajstih v dotičnih postajnih pisarnah. Trgovci se na te uradne dneve posebno upozarjajo. — Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno „Europa" je nocoj, od 8. do 10. ure. — „Kje naj zgradim svojo tovarno?" Pod tem naslovom hoče izdati Viktor Steiner na Dunaju v nemškem jeziku knjigo, v kateri bodo opisane one občine, ki so vsled danih predpogojev pripravne za ustanovitev indus rijskih podjetij. Na to delo se opozarjajo občine in zasebni interesentje, in se obenem vabijo, da pošljejo potrebne podatke izdavatelju Viktorju Steinerju na Dunaju, II/l, Am Tabor 18 Žele se podatki o geo-logičnih posebnostih, prometnih sredstvih, vodnih močeh, osrednjih napravah za razsvetljavo in proizvajanje obratnih sil, ugodnostih, ki jih nudijo občine lastnikom obrtnih podjetij, o delavskih močeh in mezdah, skratka o vseh onih razmerah, ki posebno priporočajo zgradbo industrij-akih naprav v kakem kraju. — Otrok zgorel. Na Pšati v ljubljanski okolioi je zgorela 51 ^letna Marija Bul, ki je na polju skakala čez ogenj in se ji je vnela obleka. Umrla je na prevozu v bolnišnico. — Angleški časnikarji na Kranjskem Družba angleških časnikarjev, zastopnikov odličnih dnevnikov Britanije napravi v dobi od 18. maja do 8. junija izlet v Avstrijo in poseti med drugim tudi Kranjsko, oziroma Bled. Angleži pridejo 5. jun. tja in ostanejo dva dni na Bledu, odkoder napravijo izlet v Bohinj. — Velik spomladanski vinski semenj V Krškem. Kakor navadno, priredi podpisana občina tudi letošnjo spom'ad veliki spomladanski vinski sejem v Krškem v nedeljo, dne 5. maja, ob 10. uri dopoldne na Grego-ričevem vrtu v Krškem. Na ta sejem priueso vinogradniki svoja vina ne samo iz krškega in novomeškega okraja, marveč tudi iz spodnještajer-skega. Zato je osigurano, da bo veliko dobrega vina na prodaj. — Ker do jeseni ne bo nikakega sejma več in ker bo po tem sejma preostalo vino na ceni znatno poskočilo, se poživljajo vsi kupci iz vse Kranjske in Štajerske, kakor tudi oni kranjski vinogradniki, ki so svoje vino že prodali, da pridejo v kolikor možoo obilnem številu na seiem, ker pri tem si lahko nekaterniki že za prihodnji vinski pridelek osigurajo pridelova-telje, oziroma kupce. Priporočamo našim vinogradnikom, kakor tudi gostilničarjem in vinskim trgovcem, da se odzovejo v mnogobrojnom številu, ker bo obenem strokovni razgovor o sredstvih za razpečavanje našega vinskega pridettonijem. Dunaj 2 maja nWiener Zei-tung" razglaša, da je cesar sek-cijskemu svetniku v pravosodnem minist stvu, dr. Janku Babnika podelil red železne krone III. vrste Pariz 2. maja Prvi majnik je minil mirno Ruski državljan Jakob Lav je iz revolverja ustrelil n ranil nekega vojaka. Polcij* ga je komaj rešila, da ga ni ljudstvo ubi!o. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1907 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1119 strank 945.893 K 63 v, 892 strank pa dvignilo 946.924 K 78 v. — Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca aprila 1907: Sprejemki 414.076 K 21 v, izdatki 413.426 K 58 v., skupaj 827.502 K 79 v. Denarni promet od 1. januarja do 30. aprila 1907 2,331.784 K 36 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. aprila 1907. Aktiva: Gotovina 67 388 K 54 v, naložen denar 1.173.753 K 40 v, posojila 9.930 683 K 13 v, prehodni zneski 5370 K 40 v, inventar 5378 K 24 v, zaostale obresti 31. dec. 1906 89.145 K 36 v. vred-nostne listine 400 361 K 75 v, zadružni dom 205.541 K 38 v, zadružni hiši 128.542 K 18 v, zadružno zemljišče 109.242 K 32 v. Pasiva: Deleži 26.006 K, hranilne vloge II 843.056 K 65 v, rezervna zaklada 180 784 K 86 v. pokojninski zaklad 19.749 K 46 v, predplačane obresti 31. dec. 1906 26.777 K 14 v. Upravno premoženje 12,115 411 K 50 v. Denarni promet 18,760 580 K 44 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1907 je 190 strank vložilo 55.893 K 25 v, 181 strank dvignilo 63.146 K 47 v, 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 27 550 K, stanje hranilnih vlog 1,513 733 K 56 v, stanje hipotečnih posojil 1,184.513 K 44 v, denarni promet 261.297 K 95 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprilu 1907 je 439 strank vložilo 210.713 K 34 v, 393 strank dvignilo 133.996 K 85 v, 17 strankam se je izplačalo posojil 53 500 K, stanje hranilnih vlog 4,252.692 K 84 v, stanje posojil 2,502.378 K 50 v, denarni promet 509.419 K 93 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu aprilu 1907 je 273 strank vložilo 154.399 K 60 v, 248 strank vzdignilo 133.152 K 04 v, torej več vložilo 21.247 K 56 v, 10 strankam seje izplačalo hipotečnih posojil 6300 K — v, 300 menic se je eskomptovalo za 103.282 K, stanje vlog 3,009.002 K 13 v, denarni promet 657.808 K 61 v. Vseh strank je bilo 1219. Svila za neveste od RB kr. do gld. It'35 per meter v vseh barvah. Franko in ie ocarinjeno se po&itja na dom. Bogata izbera vzorcev ae posije a prvo poŠto Tovarna i« mvIIo H«nucbrr(, fUrloh. 3 107 4 (fin' belo in nežno. m povsod. Poslano.*) Kdorkoli bi vzdriaval oziroma raznasal kakršnekoli izmišljotine ne normatoih oseb o naši h&erki, se opozarja, da se proti vsakršnemu obreko vanjo nvede strogo kaz. postopanje. V Ljabljaui, 2. maja 1907. u. 6 Rodbina Jebačln, slikar. •J Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Poslano. C. kr. priv. Riunione Adriatica di S curta ■v Trstu.. Občni zbor te zavarovalne družbe se je vršil 25. aprila t. 1. Iz predloženega ravnatel skega poročila in računskih zaključkov za 68. upravno leto (1906) navedemo sledeče bistvene podatke. V oddelku zavarovanja na življenje se je vložilo 10.469 ponudb za K 65,450 756*— zavarovane glavnice; izdane police so znašale K 56,909.218'—. Stanje zavarovanja je znašalo koncem 1906 okroglo 358 milijonov kron glavnice in K 1,041.405 letnih rent. Čisti prirastek glavnice znaša K 39,565.444'—.Premij se je prejelo K 16,636.454*—, a izplačalo za smrtne slučaje in doživetja ter za rente K 7,076 155 —. Za velik del zavarovanega stanja prera-ćunila se je premijska rezerva po obrestni meri 37-2% — namesto kakor do sedaj po 4% — ter postavila v bilanco za 1906. — Iz tega preračuna po 8Va% ter iz razširjenja po družbi novouvedenib splošnih pogojev na vsa tekoča zavarovanja izvirajoči prezahtevek se je zalagal iz pomožne, za to svrho nabrane premijske rezerve od K 2,000.000-—. Z nakozom K 200*000 v letošnji bilanci začne se nabira nove pomožne premijske rezerve. Premijske rezerve in premijski prenosi so za zavarovanja na življenje znašali koncem računskega leta K 9^,080.495*— in odštevši poza-varovanja K 90,335.152*—, za lastni račun se pokaže prirastka K 8,814.886*— proti prejšnjemu letu. Premijski prejemki so znašali : za zavarovanja proti požaru K 22,976 627*—, za zavarovanja prevoza kron 1,798.809*—, za zavarovanja proti tatinskemu vlomu kron 373.944*—. Pozavarovanja za te tri stroke so zahtevala skupno K 11,078.679-—, plačane škode K 17,404.660 — in odštevši po zavarovanje K 8,747 357*—. Premijske rezerve teh strok znašajo škripaj K 15,476 913*—, odštevši pozavarovanje [K 8,673.682*— Občni zbor je odobril predloge ravnateljstva, da se porabi od letnega prebitka K 400.000"— za ustanovitev Izredne rezerve za škode nadaljnih K 121.792 v zvišanje razpoložne rezerve bilance B na K 1,300.000— in ostanek za razdelitev d vidende po K 230"— na vsako delnico. Družbine rezerve, znašajoče 31. decembra 1906 — ne glede ua za viseče Škode prihraujeni Čisti znesek K 3,002.709 — nad III milijonov kron, porazdele se nastopno: premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) K 98 mi lijonov, 808.834*—, rezerve za kurzne menjave K 3,558.795*—, rezerve dobička K 8,800.000*—. Premoženje pokojninske blagajne ter hranilne In preskrbovalne blagajne družbenih uradnikov znaša skupaj K 2,049.676—. X446 Glasni zastop za Kranjsko pri tvrdki Iv Perdan v Uobllonl. Cesarja Jožefa trg & 11. mm Darila. „Drnibi sv. Cirila In Metoda" v Ljubljani so od l. do 3o. »ude* 11-07. L^i.ii' prispevke mi danU p. d. gg. in društva: Podružnica Šmarija 50 K; posojilnica v kranjski gori dar *^0 K; Ivan Grobelšek, 11. iRisirica, za podružnico udnino 200 K; Janez hliklavčič, na Vrhu, Rovte 6 K; R. Plavšak, ■Trbovlje, nabral 10 K; Matija Kolenina, žup-Ljk. St. Ilj, dar Mohorjanov 6 K 80 h; Ivan iKrajcc nasl.. Novo mesto, poslal 5 nabiralnikov 50 K: phil. Vekoslav Murn, Gradec ud-Ijina družb, članov 160 K; posojilnica Žužemberk, darilo 50 K; pev. društvo „Zvon;4, |sin3rtno, pošilja drugo polovico pokrovi-Ifeljnine 100 K; Adolf Hauptman, župni upravitelj. Stari trg 15 K; Marko Stanjko, Mari-Ifor. nabral 9 K 10 h; zapuščina po umrlem I : sm Černetu 1000 K; podružnica Gorje (pri Bledu, članarina in darovi skupaj 62 K; upravništvo „Slovenca" 11 K 15 h; Jos. Pod-platnik. Sv. Urban pri Ptuju, 22 K; dr. Fran Bfovak, Ljubljana: dopošlje vplačano kazen-ito ooravnavo 30 K; Iv. Miki, Gradec, letnina I ven akad. podružnice 50 K; Fr. Paternik, L ^posestnik. \Vuhred ob Dravi, mesto venca pokojnemu kand. juristu Robiču 20 K; Marija f>aiernik, veleposestnica ravnotam in v isti namen 20 K; hranilno in posojilno društvo, Ptuj 200 K: volilo po Ivanu in Mariji Vatovec : Vendele 995 K; upravništvo „Slovenca" h? K. ženska podružnica v Sežant 100 K; iv Zakošek. Luče, 5 K; Alfonz Požar, Vojnik, L- .Mohorjanov, 18 K 80 h: Mohorjani žup-Ujc Ribnica na Dolenjskem 10 K; posojil-Uca Črnomelj, podpora 30 K; obrtno pomožno [društvo v Ljubljani, podpora 20 K; ženska podružnica Žalec, 180 K; hranilnica in posojilnica Št. Janž za šolo v Velikovcu 40 K in za družbo samo 50 K; dr. Urban Lemež, Slov Bistrica, mesto venca za pokojnega \ntona Hajšek 10K; P. S. Šegula župnik pri I sv Roku ob Sotli 3 K: G. Piki, Postojna, osti dobiček igre z dne 19. III. 1907 75 K; iprak Sakser. Št. Jakob ob Savi, dar 4 K; posojthnca v Konjicah 50 K: Ljudska posojilnica v Gorici 100 K; Ormoška ženska podružnica udnina za leto 1906-1907 46 K; Peter Pavlin. St. Jurij, 1 K; Anton Strgar, Si Magdalena pri .\Variboru, dar 4 K; Ivan v V:, Gradec, udnina 98 K: vikar I. Abram v Pliskoviei. dar 4 K: posojilnica v Framu na Štajerskem, darilo 10 K: moška podružnica v Ribnici za tri nabiralnike 30 K; ista da-ovala vsoto 27 K 95 h, skupaj 57 K 75 h; \.:odna tiskarna izplača darilo 452 K 33 h. Blagajništvo druibe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zahvala. Tudi letos je slavni občni zbor „Hranil-nice in posojilnice za Stari trg-Lož in sosedstvo tukajšni šolarski in učiteljski knjižnici daroval vsoto 20 kron. Podpisano šolske vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, se za ta lepi dar v imenu šolarjev in učiteljstva pav lepo zahvaljujeta hranilnici s pripombo, da ostane posojilnica in hranilnica še v bodoče naši šoli naklonjena in da bi našla še druzih dobrotnikov. Šolsko vodstvo štirirazr. ljudske šole Stari trg pri Lotu, dne 27. aprila 1907. Jakob Zebre, nadučitelj Meteorolositno poročilo. Via,n» n»d morjem 06 a Srednji ".raca i ti 3 i* 73« 0 mm Cas j? opazo-- vanj a Stanje i • baro- i metra 1 ▼ u M| 8 a. » S * O h r- - Vetrovi Nebo 1. j 4*1. 734 -1 S 1 »1. bzab. oblačno -J. i 7. tj. 736 8 4 2 si. szab. del. jasno . rl. pop. 730 2 12-5 si. ivzh. oblačno Srednis* vr-nrajžnia temperatura: 7 0" normam : 1Ž l'\ Padavin* v *tm 2*0. t Marija Koželj naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje sin, oziroma brat, svak in stric, gospod Karel Koželj c. kr. poštni oficial na Dunaju dne 1. maja t. 1.. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 37. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu. 1473 Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 3. maja, ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip 51. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. > Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 1. maja 1907. t Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, stric in svak gospod FRANC PADER c. kr. okrajni gozdar dne '1. maja 1907., ob poluosmih zjutraj, v 58. letu svoje starosti, nagloma umrl. Pogreb dragega rajnika bode v soboto, dne 4. maja 1907. ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 1472 V Škofji Loki, 2. maja 1907. Ivana Pader roj. Kri ta j, soproga. — Evgenija Pader, učiteljica, hči. H i « a. Ugodno In ceno se proda za vsako trgoviuo pripravna hiša Pri novi vo jainici na Poljanski cesti it. 51 v Ljubljeni. U67 i VfČ se poizve is to tam. lice se vešč Nastopi lahko takoj. VpraSati na adreso: Urban Be-lassich, Piazza Scoglietto, Bieka — Fiume. 1465 -1 Razne prevode Iz nemščine v slovenščino cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej stroki. Naslov v upravništvu „Slov. Naroda". /U Ustanovljene leta 1S42. U\ C (rk05lik4rj4, slikarja *J 1narisov m qk&ov f 3KATA EBEKLl Mm I VIRI i a in R MlWoll€eva cesta H. 6. ^ - Telefon it. 154 Strojnik izučen ključavničar, in se sprejmeta za mojo opekarnico Vpraša se pri Filipu Supančič, mestnemu stavbeniku v Ljubljani, Bleiweisova cesta 18- 1455—1 V Dragi pri Zatični, tik glavne 1 ceste, je naprodaj hiša št. 31 po domaČe pri „Frbežarju* z gospodarskim poslopjem iu lepim vrtom, in tik vrta stalna tekoča voda Do postaje Zatična je pol kilometra. Vzrok prodaje je smrt v družini. 1471 — 1 Kupci naj se oglase ravnotam. Stanovanje v I. nadstropju in v parterja 8 3 sobami (ena s posebnim vhodom), z vsemi potrebnimi pritiklinami in posebno kletjo, oziroma tudi delom vrta, se za avgustov termin poceni odda v novi msi v Ilirskih ulicah št. 27 pri Sv. Petru. uf>9 -1 Poizve se pri učitelju Jegliču, Pred Prularoi 23 i4rv.> i Ustanovni občni zbor ljubljanskih in okoličanskih mokarjev v svrho ustanovitve zadruge se vrši v nedeljo, 5. maja t. I ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani društva „Merkur" v Narodnem domu. Ker je stvar za korist mokarske obrti velevažoega pomena, vabi vne interesente 1468—1 pripravljalni odbor. Železninske in Špecerijske stroke, star 18 let, vešč samo slovenščine, pa razorne tudi nekoliko nemško, teli SVOfO službo premeniti do 15 mala t 1. Kdo, pove npravn. „Slov Naroda". 1470—1 obstoječe ii 4 sob, predsobe, kuhinje in vsemi pritiklinami SO Odda takoj ali za avgustov termin. Popraša se ori Karlu Kytka na Dolenjski cesti. hč8-i žepna uro z verižico 3 K Prekrasna žepna ura e Gloria srebrn sist. Koakopf kolesjem na sidro s poz'ačeno oklepno verižico samo 3 K. H kosi z verižicami 8 kron — Pošilja pi> povzetja ali denar naprej tudi v pisemskih znamkah D. KESSLER „Gloria-Expor1" Krakov št. 704. 821—3 Genovnik gratis in franko. Dvorski trt ^t. 3 ood „Narodno kavarno" ()oče denar takoj nazaj, vsak riziko tcrej izključen. 14 62 Stanovanje obstoječe iz treh aob in priklin se odda na Miklošičevi cesti it S sa avgustov termin v najem. Več ?a 1464—1 Hov ženski poklic. Pri novem ionskem poklicu dobo ionsko brez vsakega predznanja tako! dober in stalen zasluiok. Sprejemajo se izključno le od 2. do 4 nre popoldne v L|ubl{ani na Starem trgu št. 4, n. nadstr. v pisarni. i44«-i Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-tijska razposiljalniea : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo H. 9*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-tlezljska razposilievalnica F. WI1TDISCH v Krakovn U/38. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 147 obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami in v suterenu obstoječe iz sobe, kuhinje in z drugimi prit klicami se dasta takoj ali z avgrj8tovim terminom v najem. Naslov pove upravništvo tega lista. 1391 2 Len 8 4 sobami, kopeljo, sobo za služkinje, elektr. lučjo m z vsemi zaieljenimi pritiklinami je v bližini II. drž. gimnazije Oddati S L avgustom. Soba za služkinje se lah&o uporablja kot peta soba, v katerem slučaju se za služkinjo odda lahko posebna soba v suterenu hiše. Natančneje pri Iv. Lončarju, Stara pravda it. 5, I. nadstr. (na nekdanjih Del Cottovih zemljiščih). 1450—1 Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25° _ pod tarifo. Od 1. junija interurbana telefonska zveza. Krapinske m Toplice Sezona od 1. maja ■*» dol^n^^to^ra. HrV&tskeifl Leta 1906 je bilo 5221 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-8ke Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa 2 uri vožnje. Od 1. maja vsak dan dvakrat omnibus k vlakom proge Zabok-Krapiuske t-oplice ob 7in 53 min., ob lOlh 8 min dopoldne in ob 4lh 16 minut popoldne, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. - 30° do 35° R (37* 0 do 43 BJ C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevrai-giji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre m ne drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. May. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojaseila pošilja kopališko ravnateljstvo 1307 2 v Krapinskih toplicah na Hrvaškem. Na|gotovo|ie in najboljše sredstvo proti želodčnim boleznim in motenju prenavljanja le občepriljublfena in znana sol za želodec lekarnarja Jul. Schaumanna v Stockerau. Dosedaj nedosežena v svojem točnem in zanesljivem učinku ; staroizkušeno dieietično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj pre obilo žeiodčno kislino in je nepre segljiva v vzdrževanju in urejevanju dobre prebavljivosti. Dobi se v vseh renomiranih lekarnah avstro-ogrske monarhiie. Cena 1 škatlje K loO. Pošilja se po pošti, če se vzame naimanj 2 škatlji, 220—8 proti povzetju. Glavno skladišče: Deželna lekarna Julija Schaumanna, Stockerau pri Dunaju. Hiša it. 15Z v R Zrn dolini pri Ljubljani se proda b)Od rOkO. 1337-3 Več pove lastnik hiše tam. Potnika z dobrimi izpričevali sprejme takoj loon Jtw & sin o LJubljani. 1438-1 1427-1 sprejme IVAN KRALJ, mizarski mojster v Tržiču na Gorenjskem. Zaradi preselitve se bo družbenim potom prodala sobna oprana za samca v SObotO, dne 4. t. m. Ob 9. uri dopoldan v Kolizeju št. 42 v Ljubljani. U60-1 Dva agenta se sprejmeta proti visoki proviziji eveut tadi gjtovi plači. 1440—1 Ponudhe pod „Provizija" poste restante Ljubljana. Za majev termin se oddajo 3 veliki trgouski lokali ležeči ob Dunajski cesti, majhen lokal v Šeienburgovih ulicah 6, in majben lokal v Kolizeju. Več se izve: Pisarna Deghengbi, Cesta na Rudolfovo železnico 16. 1363-4 Inteligentna gospodična bolj odrasla, se išče za takojšnji uastop. Zahteva se znanje obeh jezikov v besedi in pismu. 1439-1 Ponudbe do 6. maja t, I. na upravn. „Slov. Xarodau pod Šifro ,,Kore-spondentinja". Natakarica vljudno in pošteno dekle, se takoj sprejme« Preduost ima taka, ki želi s 1. septembrom t. 1. gostilno na račun sprejeti in ima svoje za ta obrt sposobne starše ali sorodnike. 1429 l Ponudbe: ,J. V. R." Sv. Križ pri Kostanjevici, Dolenjsko. Staronna trgom ŠDceerija in trgovina z železnino, Že 60 let obstoječa, v večjem mestu na prav dobrem kraju in z mnogimi odjemalci se samo zaradi bolezni proda. Pripravna je tudi za železnico posebej, ker je daleč na okoli brez konkurence in je ieleznina dobro uvedena. Izvečine slovenski odjemalci. Ponudbe na upravnico „Sloveusfcega Naroda" pod „Dobra stara trgovina" 1406—2 Prodasta se dva konja zelo lepa „Fucbsa44, enake barve, prosta vseh napak, dobra za vsako vožnjo, hitro kot težko in nič plašljiva. £den ie 5 let star, 151 4 pesti visok, drugi 6 let star, in 153'4 pesti visok. — Kupna cena 700 ti. U3G I Dopisi naj se pošiljajo na upravn. „Slov. Naroda pod „2 konja". Delniška družba Združenih piVOUOren Žalec in Laški trg prlporoea «v«»a eelalltetai izborno pivo. črno pivo JnlVOlor". BSS" Zalog« v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. TSQ 1451 "l mW PoMlfatve na dom sprejema reatavrator gosp. E. Krilinlk „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) 7188 D3D D7+:3$A ^91732 C^.A Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani. VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. priporoča slavu emu obČinstu iu spoštovanim gostilničarjem svoje SjBSJT~ izborno 4ol2 74 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah. Velika trgovina moških, ženskih in otroških čevljev domaćega in tvorni&kega izdelka Kongresni trg št. 6 * Tambornlnovl li tal. Naročena dela se izvršujejo natančno po meri iz najboljšega usnja v elegantni obliki in po prav nizki ceni. 1041—7 IMATE J OBLAK čevljarski mojster in trgovina s čevlji. Razpis zaradi oddaje del za napravo mostu čez pivko in preložitev ceste med postojnsko jamsko cesto in Oelikom Otokoht. Občinski odbor v Postojni je v svoji seji dne T novembra* llHHi sklenil, preložiti cesta med postojnsko jamsko cesto in Velikim Ocokom, kakor tudi napraviti most po predloženih načrtih. Skupni stroški so proračunjeni na K 29 500 Oddaja teb del se določi na dan 1. junija 1907. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni. Podjetniki se vabiju, da vloie svoje pismene ponudbe s 5 , varščino pri podpisanem županstvu. Načrti in drugi podatki, kak.r tudi stavbni pogoji so v občinski pisarni v Postojni, kjer si jih ponudniki lahko ogledajo. H61 l Županstvo občine Postojna, dne 30. aprila 1907. Žopan: 6. Pikel. Ivan Jax in sin w li|nbl|ani Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj. bogato zalogo ' voznih koles oo 1' v Šivalni stroji za i-odblno in obrt 5^5 Brezplaćni kurzi za vezenje v hiši. f I V Pisalni stroji,ADLER'. v >: »-*-*»: >z< Tooot >r*»i*z*>»z*»>! „*)eering" pred vsemi I ROBERT & Co. Dunaj, ,,Deering" največja specialna tvornica na svetu za žetvene stroje. Novo! Novo! „Ideal1 je fersilj vseh iahkotekočih ko silnih strojev za travo in zelenjavo. Prednosti: zelo lahko vlačenje. Najboljša snov. Enostavna konstrukcija. Priročno oskrbovanje. 8 d Sni zastopnik: 1382-2 Fr. Stupica, Ljubljana. Otvoritev Marijinega kopališča. Siavnema občinstvu vljudno naznanjam, da ae vrši, kakor' običajno vsako leto V dne 1. maja otvoritev Marijinega kopališča pred Prulami. V nadeii, da slav. občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam z najodličnejsim spoštovanjem 1433 -3 Jriderlk ](oiir. Gotova ženitev. Jrflad gospod, 28 let star, po-sestnik hotela, mesnice, tvornice ja sodo, zemljišča in vinogradov v lepem mestu na ){rvaškem bi se jenil s slovensko gospodično v starosti cd 18 do j8 tet, %i ima veselje do trgovine in gospodarstva in premoženja od jO do 40 tisoč kron. Ponudbe s fotografijo do tO. maja pod naslovom „Gotova cenitev" na upravništvo „Sl°v* Naroda" v Ljubljani 14.42 2 Jajnost strogo zajamčena. TTT. 't *j? aoirn aifSAopi^ OIOSVO 'd v,7> »jodud q«oina|^3)8 ni qiopos a eiesaeuj g ouuojg IP mnouiJ8A ouia 'buia eu|jasap es(sue(!iei! '3duesui