1*4» GLASILO slovenske: PregWj|M godkov mam postop nje S politickimij MIKI II zvezni j ONE PODPORNE JEDNOTE UnSstfti ia aptevalAkt pra storit 8MT ft. Lsmital« »» tur t«. UmltU »V«, ileeheatt Law*dai« 4IU. mm suh PALOSTIITAKOZVA-m iSJI" DRUŽBI. Bogataška klika>< amasanih lenu-bor j« plsala pi>ma, ki so po-va-odla govraštvo in prepfr v neštetih družinah. 0UM LITI HA MHOOI BOIVA- tb ljotm,*i so peaVi TROT J* ▼ ČLOVEŠKI DRUŽBL JHKMtofl, gM .jl^B^OTjK^p . 'fs^t, j New York, N. V. — Ko je prišla v svet vest, da je naperjena obtožnica proti predsedniku ame riikemu novinafskega društva Juriju Maxwellu, je okroini pravdnik Bsnton razkril, da obstoja v tem mestu umazana klika bogatih in lenuŠkih klubovcev, ki so se pešali s tem, da so poši Ijali še veš let obrekovalna pisma raznim bogatim in družabno odličnim osebam. V teh pismih so črnili in blatili razne njihove eo* rodnike in prijatelje. Kakor ja posneti iz prsvksr došlih brzojavk, taji Masirali, ki jje sin škotakega plemiča Viljema Maxwella, da bi kdaj pisal kaka "anonimna pisma, ter pravi, da je iiil žrtev podobnih pisem, ki so mu dohajsla Teč let. Okrožni pravdnik Ima v rokah ti 57 anonimnih . pisem, v katerih bo obrekovano razne osebo obojega »pola, in več kakor 100 oseb je £e zaslišala veleporota, ki je nape rila obtožnico proti Maxwellu. yCela vrsta raznih prič, katerih iz-jovedanje bi rad 'predložil pravd nik Banton pred poroto, jo odpotovala v Bermudo in druge ino-zemake kraje, ker ne marajo ti ljudje, da bi prišli v javnost sveži s to gnilo zadevo takozvano •vi4J*> družbo newyoeških ifei. ahi»« i,n Amerika. Moralna propaloat v takozvani višji družbi v pravi luči. Nečloveško' postopanje a poli tičnimi jetniki. Ameriške Železnice ne bodo ocenjene še leta in leta. Oljni trust v Indiani je vrgel nekaj drobtin delavcem. Henry Ford menda ustsnovi svoje banke po vaej Ameriki. Slovenski rudar ubit v Aguilar ju, Colo. Inosemstva. Hujskajoči evropski kspcriali sti eo odgovorni za umor v Loaani, pravi sovjetski komisar v Moskvi. Velike demonstrscija v Rusiji proti umoru Vorovskija. Iz Rima so namignili, ds je lozsnski umor signal za sko vojno" z Rusijo, sa stoji papež. Delavstvo Anglije stopi Curzo-nu ns prste. Pojneare bi bil rad diktator Francije." "križar katero OCENITEV ŽELEZNIC BO TRAJAUTD0L60. ftsls po dognanja šalsanlšks nad nosti bo moglo ljudstvo vadatt, sli platoje prevsš aH pra-malo sa voaaino. Političnega jetnika Oaansrja priklenili t varifo k vratom, njegova oettoe ter ga prs- i topoli. ' AMARIŠKA II I HI avOBODftOlHI RAHTf^ VA PRBHKAVO. Wsshington, D. C. — (FeAsr Presa.) — Ameriška svesa zf ei-vilne evobodščine Zahteva od nadzornika zveznih zaporov Herberta Vota\va takojšnjo prciakavo ne- ■■■■ človeškega postopanja, ki jo »a-»ko vojno. Prve krlšareke alpipl DE^f^gT^ttMAM^JE ' TEV NA&IH ŽKLKZNIO. redilo iz političnega jetnika Rojr Connerja v Leavei*worthu telesno in duševno rszvsline. Unija navaja v svojem t devnem pismu do Vbtawa muks« izvršene na Connerju, ki bi bila "Španski inkviziciji v ponos. Votaw, svak predsednika Har-dinga, jc izven mesta. Iz njegove pisarne je prišel glas, da so tam-kaj sprejeli pismo, ko jc nadzornik le odpotoval. Zato ae ns di nlčessr ukreniti ^r tej zadavi, dokler se Votaw ne vrne v enem tednu ali deeetih dneh. Hfenner je bil zaprt v "oaamlje-ljeni celici" tri leta, je povedane k pismu, pisanem Votairu. "Ml urno is poprej enkrat opo* zorili na nepotrebne muka takaft Washington, D. C, — Treba bo šc dolgo vrsto let, preden bo med* državna trgovska komiaija do* končala železniško ocenitev, ki li jo je naučil sestaviti koafrea pred desetimi leti, Mi se let.potaia^k*.pst zapor s," piše unija sa civilna sva* bodščine. "Od zanesljive strani obveščeni, da so Connerja nili s verigami na vrata ko pa vemo,da ss js * to »godilo ali 96. april* iVciskava to umaZanc godlje ae Je pričela, >o je prinesel finančnik A lian A. Ryan okrožnemu pravdnlkn pisma, ki postsvljsjo ime ngegCFve žene v zvezo z Maz-vellovim. Zatrdit*, ds ima popolno zaupanje v svojo hpno in da se ne bfji nlkakšne javnosti, ki je potre bsti, če hoče oblaat pozvati pisca na odgovor,-jc pozval okrožnega prednika, naj nadaljuje preiskavo s polno ftsro. Ma*weU js v Frsnciji. Ohtožen h tukaj ponarejanja, in okrožni pravdnik Banton jc dejal, da bo eahteval od francoakih oblaati sjegovo izročitev, la ae prostovoljno ne msrs VMiti v New frork. S Ce Jdo državni prsvdaik raziako-Tsl vestno in brez vsakršnih osi rov ns levo lp w4 desno, je priče kovsti škandaloznih razkritij, k» nikakor ne bodo današnji družbi v ponos. "* j i ■ nsrni ''«00" uvol7shih rusov zažMushih samo zvszhi vladi "VTaahinjrton, D* C. — (Feder. Prem.) — Narodni uradniki Ameriške legije preiskujejo aedaj zadevo tistih «00 ruskih beguncev k« bi jih rsds sprsvila zvgsna vlada pod streho v tej deieli. dognati hočejo, ksj je resnice ns obdolžitvsh od strsni majorja H C. Gravesa, ki je alužil s svojim očetom generalom Gravssom Ameriški sibirski ekspedieiji 191R—1920. Major je namreč za* lrdll, da je teh «00 ruskih begun ecv odgovornih sa smrt ameriških vojakov v Sibiriji, in da ao bili ti ljudje uslužbenci pri Japoncih i ]"<>tismetfških akcijah. Kakor jc pričakovati, se bo le tf ja, ki a$ jc protlvila Scmenove »a \ »topu v to deflelo, tudi z vso odločnostjo uprla importaeiji Irh 1'fintaŠev Semeaova ln Merkulova, »ta bila "bela? ruaka mesarja. ri<»Tenff Merroir rroteat proti temn, da bi jih spre |j*li t ta deielo. Cela Japoneka je * »srmita ta svoje aekdaaja naje I *ešs. Ameriški vojaki, ki ao slo-v Sibiriji, delujejo a vsemi •rojmU močpni po eeli dešeli proti ui akeijl naše administracije. Kakor vse kale, je teh 100 ra> *k)k beguncev sašeijenik edinole tw«ni vladi, pa nikomur drs-l'»u na, je Ameriški listi so prejeli is Rima brsojsvko sledeče vsebine, ki ne potrebuje komentarja t- Rlm, 11. maja.Umor M. Vorovskija, ki je bil aovjetaki trgovski poslanik v Rimu, po švicarskem kapitanu V Lozani včeraj, se smatra tukaj sa pričetek energične akcije proti ruskim rdečim voditeljem. . Svetovna križarska vojna za rešitev Rueije ae sdi gotova. Govori se, da pspeš in vaa katoliška cerkev podpira gibanje sa križar nc ae organizirajo med izgnanimi Rusi v Italiji in v drugih dalelsh. Prvi stsdij kampanje sa rešitev Rusije bo «— kot as poroča — or gsnisirsnje veliko propagandne kampanj* v Ruaijl, tajni ?miaarji ln eroplanl bodo noalli tlakovlne v Huaijo. Propagandna kampanja ima pripraviti ruako ljudalvo sa vstajo v trenotku, ko bodo ruakt polki krišsrjev in inosemskib prostovoljcev pripravljeni sa vko raksnje \ Rusijo. Tukajšnji ru ski emigreji mislijo, da js čas zrel sa akoijo in da ruak%ljudstvo komaj čaka odrešenikov. Hmigre jI upfjo, da jim pride na pomoč kakšna zunanja aila, okrog kate re se bodo sblrsll. Veliko SLOVENSKI RODAR OBIT V COLORADU. raritrelbe v premogovniku v Af«llarja, Oolo. Br. Frank MUievc ,tsjnlk dru* štva Slovenski vrtec št. 881 8. N. P. J. v Aguilarju, Colo., nam po-rpša, da je med žrtvini rasstrel* be plinov v ondotnem premogov niku, ki se je pripetila 5. maja, tudi Slovenaki rudar Anton Rozman, ki je bil doma s Gorenjskega in ssmee. Druge šrtve so Me-hikanci ln Grki. Ubitih je bilo 15 rudarjev. Kataatrofa ae je pripetila ob eni url popoldne, V premogovniku je delflo Še nekaj Slovcnesv, ki so ftlsni nsše jed note, tods k sreči so celice ter ga sveriasko Ni nam sieer znano, koliko trajale te brutalnosti, ali a^ta^ Še prej saptistlll jamo: nsksteri so šli aa površje h kosilu, drugi ifrpov. aa vrato in bo vrednost lastnine defipitivno določena. V Ta« zaključek je lahko narediti iz korespondenco ali dopiaovanja med senatorjem La Follettom in meddržavno trgovako komisijo, ki ga je senator objavil zadnji Četr% tek. Z ozirom na konferenco progresivnih kongreanikov je stavil ae* netor La Follcttc celo vrsto vprašanj omenjeni komiaUi. Ta vprašanja se tičejo napredka in metod železniške ocenitve, in komisija mu je odgovorila na vsako vprašanje posebe. Dokler ne bo železniška ocenitev dognana in dovršena, ne more vedpti občinstvo, ali plačuje preveč ali premalo za voznino. Komiaija jc določevala voznino tako, da jc aoeils Žclecnlcam 5 in tri-četrt odstotka dobička na podlagi začasne ocenitve v znesku po osemnajst milijard in devetsto tifoč dolarjev. ,t Senator ^rookhart in drugi ra-dikalei trde, da je to selo domišljava in pretirana Železniška ocenitev. Pravijo, da vsebuje ta osa-nitev od šest do sedem milijard "vode". Na podlagi te predpostavke zatrjujejo in skicp§jo, da dobivajo ieleznice nad 60 odstot* kov preveč dobitka ia da plačuje občinstvo 60 odstotkov več, kakor pa bi naj plačevalo; in to ja tudi zelo važen faktor v današnji dr^ ' Veznice pa trde, da je začaa-na ocenitev od strani meddržavne komisije kot podlaga železniški voznini veliko prenizke, in ds aa "ubogi" železniški baron je čezda-Ije vešji siromaki na Um krivičnem svetu. Dobiček po 6 in tri-četrt odetotke jim je premsjhea. Dognana js doalej asmo eno dejatvo. ■ koliko časa bo še treba sa dognanje končne železniške ocenitve. Medtem pa lahko postane veliko število strsn kali p* cela »ruta ie-lesnic žrtev te škodljive pomanj kofi tudi član društva št toda lani je bil črtan prpetopka pravil. Naša jedaota • torej nima nobene izgube. » , ^ treba Imeti le tako izolira nega, kljub temu ss nikskor ne da opravičil tega, 4a bi pa pri klepaii z verigami k vratom nje gove celice ter if tsko prikleaje nega pretepali. Če je Connar jet- - - _ . nik, ki fa ja talko uganjati, js Flll UMHVI UltlNO- bresdvomno tak radi nečloveške ga postopanja, ki ae mu je moral podvreči. Njegovi prijatelji ga niso mofli obiskovati, niti mu ai bilo-dovoljeno dobivati in pošilja U pošte. Celo bošiina darila, ki so mu jih bilj poslali njegovi prijatelji, eo mu bila sabranjfas in vrnjena pošiljateljem. "Obveščeni smo bili od strsni pomilostiinegs pravdnika, da js Conner telesno ia duševno popolnoma uničen. Jetnik ni dostikrst varal jesti v protest grdemu in brutslnemu postopanju." filgaatUaa stavka BeVJl- Arer malega nflj^T dalavoov ustavilo preamt. Bruael, 12. msji. S Mtsvka poštnih, telegrafskih, telefonskih in železniških namcllgfteev, kate-rs središče je AatmUfpen, ss is razširila na Brugea, Sharleroi ia Gbent. Par atotiaoš delavcev je v stavkovnem gibsnju ln 020,000 drugih organiziraaih delavcev podpira stavkarje. V FORDOVIH TOVARHAH ZS* DBLAJO IH AVTOMOBIL HA VSAKB tTIRI BBKURDE ^ u driave kijivoeti. ki ustvarja veliko krivi Detroit, Mick. — Dae 9. maja so izdelali v Fordovih tovarnak 6,«15 potniških in tovoraik avto* » . a. «ih/ «. nn ve i«^^- C* vpoštevsmo osem in- dvejset Fordovih toveru Hrom dežele, ki obratujeja aa podlagi ose m urnega delavnika, pomeni to en avtomobil na vsake štiri se-kaade. Tovaras obratujejo štiri-indvsjset ar aa dan a tremi oeem-ornimi delavniki. V ajik je saj**-•lenih vaš kakor 100,OriO oseb. jo plačevati previsoko ta pretira no železniško vozaino. Ko je eeaator La Fellette vpra Šali "Koliko kontnih orentter je narejenih f", ja odgovorila komi- pDasš je komisija podala sv£ končno poročilo seme v sadovi le* lesaico Rvaaeville ia IndiaaapaUs, w imela zasliševanja radi prste* tov, ki jik is vWila —' ln kakor js poročila sa te ft lelesniee v bližnji Velik del komisijskega odgovora ee P^a s viti svois bsske. Hasr Vork, H, T. Fordov načrt sa plačevanj^ na obroke, po ksterem Ishko kupiš svtomohil ns podlsgl odplačevsnjs po $6 aa teden, je prvi korsk Henrjr For-ds k uresničenju njegove nsks-ne, astanovlt^ celo vrsto Isstnih bank Šlrom dežele. , Ford se je, kskor prsvljo, odločil oprostiti svoja podjetja odvisnosti od drugih densrnih trgov ter ss tsko Jzogniti nsključ-js, ki se mu je pripetilo 1. 1020., ko mu je hotel zaviti vrst ns«r jorškl denarni svet ns VTa^1, Hlfeetu. Bsukirjl, s katerimi so se o tem a*Črtu podarjali razni fssol' ksrskl poročevalci, so dejaM. da ne vidijo rszlogs, ssksj bi al Ford ns smel ustsnoviti lsatnih bsnk, 69 tako «eU. Ksj ims zsdo-stl densrjs, so dejali ter še pri* stevilit "In tO je najvažnejša reč in po. glevitni pogoj u vsako banko 1" Prve podružnice Fordovih bsnk po sporočenem načrtu bodo. odprte v New Vorku, Ckieegu, Phlladelphijl, Bostonu, Ht Lo^-su la nekaterih drugih vešjik za* padnih mestih Če bodo te uepel-ae, odpre Ford podružaioe tudi po mnogih manjših mestih. Kakor pravijo, bi Ford odprl lahko kakih dvajset bank, koli-kor ima aedaj denarja. Pa delnem odplačevanju bi vsakdo, ki bi rsd Fordov svtomobfl, nsložil svoj vložek v tslto bšnke, In potem ps vssk teden po $8M, Bržko bi bila vložeaa ene tretjine kupne eeae ss ■ vornutiil 1»» bil ta Isrošea kupeo, ki le nadalje vplalaje po IftjOO na teden. Od vloleaege denarja bi aeveda prejemal obresti. V si rt pl napada in sate se ategae tudi obne sti. Ckkaps ia okoliea — V torek aajveš vzhodni DELAVCI ANGLIJE PRE PREČIJO VOJNO. Oursonov ultimat sovjstom najbrž ostafta Is aa papirja. RUBI IZPUSTILI UJITB MORNARJU London, 12 msjs. — Resolucija Delavska stranke Anglijo, ki po-sivs sovjetsko vlado, naj nc stori od svoje strsni ničossr, ksr bi vo dilo do preloms trgovskih stikov je naredila selo ugoden vtla v tukajšnjih dlplomatakik krogih Voditelji laboritov ao prlpravlje-ni ua odločno akcijo, ako Curson ne umskne svojs grolnjs napram Rusiji. U laborltl v zbornici stoji ne le ves proletsrlat AngUjs, tem več tudi obe llUrslni strsnki. Is Pstrogrsda je prispela-vest ds so sov jet l izpustili sngleške _ Belem morju. Mornarji so še ns Norveškem. Moalcva, 12. maja. — Odgovpr Rusije ns sngleški ultimat bo nsj-brž odgodea do po seji moskoV-skegs aovjeta, ki ae vrši danss popoldne. Komisar aa suasnjs zs deve bo govoril na tej ssjl. Delsvei v mnogih moskovskih tovaraah so včsrsj dcmonstrirsll proti Angliji. Ns shodih dclsveev jo bil izrsšeit sentlment, ds AngU ja sili v vojno, kstsre no msra. JE ML UMOR II lOZMI. MO VMOSKVI. ogorčenje v MJi; !* moskovskih da. lavosv. — ftvioarska vlada DILBOATJI L01AHBU KON FIR1NO« OBULUJUO ILOODf. Moskva. 12, maja, — Veat o umoru poelanika Vorovskija v Lozani, ki js prills v momsntu razburjenja vsled izlivajoče note sngleške vlado ln vsled maršal Foehovegs poseta poljske fronte ob ruakt meji, je naredil globok vtis ne samo na uradns sovjetska krogs .temveč na vso rusko jav* nost. vi Usti sa nasnsnili dogodek v posebnih isdsnjlh, kar ss redkodsj sgodl. Baoftl je bilo vss polno govoric .ampak nič gotovega Is nI, ksj nsmergva storiti sovjetska MNIa* Dela veke orgsnizscijs v Moskvi so sranllrsls demonstrs-cije ss danss popoldne. Pomožni komlssr sa sunsnjs ssdeve Ksrshsn je dojki v inter-vjuvu, da morllaa Conradl ai od* govoren sa Ala, pač pa tisti bur-šosznl ln impcrislističnl krogi Kvrope, ki so nsrsdili umstno protiruako rsipoMsajs v Loaani fc ; dragih središčih ssvssnllks mMSm "Morilec, ki je izvršil dejanje, js orodjs višjih aloHoskih sil, ki vpllvsjo na jsvno mnenje," ja rekel Ksrshsn., "Umor smatram as posledieo atmosfera sovrsštva proti ».OovjstajH republiki, tiste stmoafero, katero je ustvaril lord triko je dognati to*>o oc#nM#v. to vetrovi. Temperature sadnih 94 pa sato, ker manjka zan^jivih ar najvišje M. najnižja 41. «Wa - 9 izdatkih te dohodkih.'ee Ms ob 1.31, sa»ds ob « 01. Nemtki kardinal, sovražnik republike, v Ameriki. Berlin, J2. msjs. — (Fedsrstsd Presa.) -Z Nemški listi so»prcjsll poročila Is New Vorka, da j« bil Um zelo ugodno aprsjet dr. voa FauUiabcr, katoliški kardinal na Bavarskem, ki je zdaj na obisku Kdrnšenih drlsv. To je napotilo delavsko glaailo "Vofvaerts". da je d (»dalo omenjenih poročilom sledeči komentar: - • "Poročsjo nsm, ds ksrdinalov obisk Amerike nima političnega pomena, temveč je v zvezi a hrodelnostjo. Dobro ps Je, ds pri kličemo v apomln l>eeed», kstere je izrekel kardinal Faulbaber ml-uuIcks avgusta na katoliški koa vene »jI v Monakovem. fcboro vanje je bilo vers|M>, smpek kardinal je trne) politični govor, v katerem je aapsdel nemško repi^liko, rekoč, da je bilo strmoglavljeaje monar kije I k Is jet v o la krtv«prlaešal-št v o in da naše republika nosi Kajnovo znamenje. Kardinal je tudi preklel republikansko ustsvo. Ako lw Kslhsber po tem kopita asdsljevsl v Ameriki, al pričsko-vstl od njegovega obiaks dobrih rssultstov. V vsekam slučsju dvomimo. da Id ksrdinsl storil Ameriki ksj Mem^jo." dobrega sa nove poiaoare M H rad diktator. eMSMSMsstasv * porU, 12. maja. Jionarliiali, klerikalci in vse drug« nazadajs ške sile prHiekejo aa predaodaika Milieranda, nsj razpusti perla ment. Volitve zs novi psrisment SS vrle šele prihodnjo pomlad Ah« Mlllersnd rea razpusti perla meut, tedaj bo Poineart vladal Foch )>oset||w» •o 00 Mi Dim e lig) Poa »vit« J* FAŠISTI SO NASTOPILI DEDSČINO ANARHISTOV. Namen seveda ni poereiil. Cerkev bo zdsj lahko *lužifa atavkoka. ge tndi gnala ' radoved-noar nekegs dne, da pogledam v cerkev. Mislil sem, da* vidim hogr te kakšno eUvbo, pa ni bilo drugega kot par desk, na katerih Je >ilo napisanol "Stop, look and listen." Km sem pa bolje pogledal sen videl, da eo to deeke aa leles-niškem križišču, ki svars ljudi, ds ae hodijo nepremišljeno na šeies-niško križišče. Cerkev je sdaj sgotovljsaa. Poadrav uredništvu ia čitateljem Prosvete. - umore. Po najnovejših vesteh iz Lozane v Švici so sds; fašisti nastopili njih dedščino. TaRoj oh porodu fašizma v Italiji smo rekli, ds je značilno, ds so fsšisti izbrali črno barvo za svoj simbol. Nastopali so v črnih srajcah in se zbirsli okoli črnih zsstav. Črna barva je bila simbol anarhistov, dokler jo niso sprejeli italijanski fsšisti. Zadnje dejanje fašistov v Lozani govori, da fašisti niso sprejeli le anarhistične barve, ampak tudi njih nazore glede bojne taktike, katere višek je zavraten napad in umor. Ake se fašisti sodijo po njih dejanjih, se ne ločijo v bojni taktiki prav nič od anarhistov. Maurice Aleksander Conradi, rojen v Švici in organizator-švicarskih fašistov, kateri se nsjbolj rekrutirajo med italijanskimi Švicarji, je zavratno umoril sovjetskega poslanika k mirovni konferenci v Lozani W. Vorovskega, smrtno ranil tajnika M. Didrikovskega in lahko ranil časnikarskega atašeja M. Ahrensi. Strahopetni napadalec si je napil naprej pogum, preden je pričel strel jati. Izpraznil je čašičo za čašičo žganja, da izvrši, za kar se je odloČil, da izvrši, ali za kar so gs drugi določili, ds stori. Fašisti so ga takoj po izvršenem dejanju zatajili, kakor je Peter zatajil Krista. Njih načelnik je izjavil, da Conradi ne pripada k fašistovski organizaciji medtem ko drugi viri izjavljajo, da je Conradi organizator fašistov v Švici. Fsšisti se pač zavedajo, da se švicarsko ljudstvo ne strinjs s takim dejanjem in da ni obsodilo le dajanja strahopetnega in zavratnega morilca, ampak bo še hujše obsodilo orgsnizaeijo, ki prozvaja take strahopetne in za-vratne morilce. ^ 1 . i BuržoSzno evropejsko časopisje poklada Conradiju osebne maščevalni motive za izvršitev strahopetnega dejanja in zločina in skujte na U način oprati fašistovsko organizacijo madeža, katerega je na nji napravil fašist Conradi. ev ' * •' V ' Tako pranje morilčevega dejanja bo mogoče držalo pri ljudeh, ki dosti ne mislijo. Drugi ljudje bodo sodili drugače kot sugestira evropejsko buržoazno. časopisje. Zakaj se je takoj predsednik fašistovske organizacije po izvršenem zločinu oglasil, da Conradi ni fašist, ako Conradi ni nikdar pripadal k fašistovski organizaciji ali kaj zanjo storil? Ako Conradi ni'fašist, bo dognala preiskava. Vprav izjava predsednika fašistovske organizacije v Švici takoj izvršenem zločinu, v kateri taji Con-radija kot člana fašistovske organizacije, potrdi, da je Conradi fašist Ime samo pove, da je Qonradi Italijan, ki se je na-rodil v švicarskem kantonu Grisons (nemško Grabueden), v katerem so naseljeni tudi Italijani poleg nemškega prebivalstva, ki tvori večino v tem kantonu. Od vseh Italijanov v švicarski konfederaciji jih živi največ v kantonu Grisonu. Čudno se torej glasi vest evropejskega buržoaznega časopisja, da je bil Conradi nekoč kapitan v ruaki armadi, da je zdaj bil kapitan v švicaraki armadi in je delal kot rokodelec. To troje «e gre skupaj. Conradi je najbrž fašistovski kapitan. Da se U resnica prikrije, mu je evropejsko časopisje hitro obesilo še dve aarži in sicer eno v caristični ruski armadi, drugo pa v švicarski armadi Ravnotako je popolnoma bosa, da je maščeval svojega odeta in strica, ki so ju boljševiki mučili do smrti v Rusiji. Njegov oče in stric nista najbrž nikdar videla. Rusije. Kaj Pa je imel švicarski kmet italijanske narod- "L* noaU iskati v Ruaiji. Nič! Ta vest je bil. izmišljena, aJSSfSS potrdi prvo neresnico, da je bil Conradi kapitan v ruski UorJs. Teko živo me je •pomiaj* carski armadi in da je dejanje izvršil iz oeebnega mašce- u u ******* M ondotne da-vanja. Z drugimi besedami to pomeni, d^se hoče oprati Z&ttZS? ** ? ** fašistoma organizacija, kajti če se dožene, da je Con- FZLTmZ. odšel radi fašist, tedaj se javno mnenje okrni proti fUMpttll. *•**» P"** ob morjn la Celo divjim narodom je poelančeva oseba sveta stvar, L^1 katere se ne dotaknejo, pa magari če v njih divjajo ie tako Sl ^i iTv^S^ strašno maAČevalne strani. Dejanja anarhofašistov pa do- Lo«i« OMepo. Kmetij- kazujejo, da je njih morala veliko nižja od morale n» sta tu Ijadeka yadm w divjaka. »krt- Panekod ee tudi aeheja veš oljnih vreieev. Prtiakaae jajfl (8. A.) in a njo eeveda Toea je .11 so pa šs tako, da je ao, da , da pridejo svoje trdo _ da hira ni kiji dal I etali in zvedavo sijali, kaj je to. Mi-alirn, da jih ne bo več sprejem je bil od strsni selo hladen. Hploh so ps nepotrebni, saj i-mamo tukaj sfrojega dol srega pri-jatelje v podobi Oilhert * Daviš Coal kompanije, ki ekrbi tudi nale duše, da prejmejo plašilo aa osem svetu, ko bodo naša telesa odgarala aa premogovniške ^prejšnjih letfj. »o umbVi fawltw^,i»mto» £ " deno uljudno vabilo; da ae vsi rudsrji združijo v eerkvi. I Ampak vsak rojak, ki sdrsve možgane, mora vedeti, __ kaj je bile eerkev zgrajena. Kdor je bil tukaj Ob las« sadnje ster-ke, je lahko rasumel da je na. men goepodev Oilhert in Davie, de ee poruši naša rudarska orge* niaaoija United Mine-- 0 pola. — Santa Barbara, Cel., e lično mesto ob visokih skalnih in pečinestih gorah. Kot drugod po Ksliforniji, ao tudi tn po str-minah gora epeljene rideste ceste. Meeto je oddaljeno od Los Angeleea kakih sto milj* preti se veru ia žslesns cesta* pelje ob merski obali msd pri jasnimi Iom-tijskimi ia ponekod msloiadtt-Htrijskimi mesteci. V presledkih ao peščeni,' vedno nerodovitni kraji, kjer veter raanaša drobni >k, ga saaia skapaj v velike žamete in sopet raanaša, kot se gre vihar e enegom v Oelumetu, Mich. Tem aemete viher niake tiše e enegom, da morajo mnogo trat narediti predore pri oknih, da dobe evetlobo v hišo. Tu ob morju ni kaj enakega, v pustinjah ni kil, a veter rainiia ne-ssk in nkpravlja ponekod velike žamete. Kaj takega ee vidi tudi drugod po pnitih peščenih ravninah, slaati v Mrtvi dolini v Kaliforniji. Sanu Barbara je precej agodo-vinako mesto ia tam so hranjeni vaekovrstai predmeti is indijem ake dobe, kakor tudi od prvih naseljencev—Mehikenoev in ftpan Tam kažejo imenitno iadela no indijanako kamenito strslivo, puščice, sekire, loaee sa arietje žita, tkalnice sa odeje, rscne dragocene slike, isresks is lesa — vae pristno indijanako delo. Med ▼eo to rečjo je tudi lopata, Ovita s portugalsko sestavo, kar js v ■pomin obisks portngalsksga kralja po vojai, ki je s lopeto v ob-Iferitaa starodavnem vrtu vaadif malo oljkino drevo. Teko je raa-lagaj apremljevelec, ki je rekel, de je to drevo namenoma vsajeno kot oljka stiru.,Ia oljka, ki js od itta do lete opaaujem, desi s krsljevo roko vas jena in skrbno negovaaa, reete počaei. kot bi žalovala, ker svstovasgs miru ai in ga nI. Kot sem omenil, so gore okoli 8. Barbare. Vse pokrajina je ae-kako podobne tužnemu Kraen. Z gora 04 vidi blestele morje, .posejano a ribiškimi ladjami in večji »i perobrodi. Ko aem te ope-| seval« keko živo mi je bUa pred opa- ______ Slovenec. »krm me«tu me je ssnlsul vanjski del kiUjsko-mesta kot utrdbe is & jancev. To So že stsre zgradbe In je danes polovica že v podrtinah. Todi miajonsko poalopjc je tu in vie kaže, da eo imeli tukejšnji misjonerj! hade hoje s dane. ni. kjer veš velikimi aknpinami In-dijancev. Od tam aem šel v preef j imovi-to alovenako naaelbino Wateon-ville, Cel. Tem je tndi nekaj Slo-vencev, polovica rasnih narodnosti pa jc Delmetincev, ki imajo velikanska poslopja za hr jabolk, katera tu p jih apravljajo križem sveža. Oni imajo v mestu velike trgovine ia lepe zaaebne domove kot trgov-ake hiše. Ves to jc v Uk9zvani Pajama Valley, e hribi obdani dolini, katera ima todi prece znamenite' zgodovine zs sebo_ Tsm je velika ekala, na kateri je nepis, da je tja prišel prvi beli človek lete 1769. Opazoval aem loterijo v opem kitajskem dela mesta, šege teh ljudi, njih življenje in živež, ki ga večinoma dobivajo is svoje kitajske domovine. Šel eem naprej.od njih in zapazil nad osemdeset let starega ki ima razložene rasne sti predmete, morske školjke, janske reši kamenitih ia drugih zdelkov ter rasne kitajske umetnosti. Mož au je pravil, da je» i-mel pred prohibicijo gostilno ter Imel teko-priliko marsikaj dobaviti, aedaj pa se sabava s tem, da tu ia tem potnikom kaj proda ia tudi kupi, še kdo kaj prineee. Prsvil ml je, ds se od nekdaj zanima zs starine in da ima nekje _ stsvke. V boj kot ca mož in I fSgotovljenv le peti dietrikt ru-organisacije. KoUkokrat zaetavkali rnderji v tem okra nreden ie bila priznana unije f stavke so bile brez uspeha, dokler se niso rudsrji orgsnizira-li, ne da bi avoje organizatončno delo obešali na veliki avon in ob-veščali kompanijf kaj se msd rudsrji godi Nskegs dne. eo bili rudsrji organizirani, ne da bi ae posrečilo kompanijekim vohunom H. MAJA , 1921. vsil, izpolnijo. Kakih sed.-mZl do osemde^t tisoš šlenov rr£ ske unije je pristopilo v gi.^T šen konflikt. Kakor org^] m rudsrji »o storili drugida^ ci, in sicer na podlagi obljub l •o jim jih storili, d. jih ^ »ijo k najboljšemu ^e,^?' med vojno. In vaUc viemu tem! vidimo, da so Številne obljube fi sto heosnovaae. Bile so samo k govorjene as to, da pridobijo n«, že aa v fronto v kruto, krvaro J >lj pogubonoano vojno, kar izvedeti za organiziranje rudarjev flih svet pozne. Vojna je minili Ti' in zmags rudarjev je biU izvoje- soči ameriških vojakov spijo -aa. dednje spanje aa bojnih poljih Ksmor se osremo, vidimo novo Freneije, dočim tisoči drugih mU. t moža, iadi-lšati ogromno bogato zalogo. Od njegs sem kupil zs epomin kameni«« posodico za barvo za bervanje obraza, kot so jo rabili nekdaj Indijanci, kakor rabijo današnje da-me, ki ee rade lepotišijo, a imajo atasilš in olepševalne berve ne v kamenitih posodah, pafi pa v srebru in zlatu, da se šaiinkajo ia so "lep*". O, kako je nekatera lepe; ampak če bi jo slnčsjno z ju-traj videl, prodno ee namaže, bi jo videl kot etraUlo. Pa ti pobar-m obličje in mislil bi, da ji js angel posodil obras. H Ia, Wstaonvilla eem se podal v Bapta j&ruz; mesto ob marskem za-, livu, kamor prihajsjo in adhejejo veliki perobrodi. Ob morju pološ-no stoji hrib, obdan s krasnimi 4flaa& Ob morski obaU je veli-kansko poslopje s vsakovrstnimi prostori, gostilnami, kopališči, plesnimi -in drugimi dvoranami, gledališči in kar ki ei še kdo po-žalel. u mesta Santa Cruz kot iz bližiae od tamkajšnjih pragosdov pišem kasneje. — Matija Pogo-rele. ' - v^ • »t«. Wsstmoreland Countj, Pa — Delsvci hrepenimo po boljšem in lepšem življenja aa tem sveta, ki m pa nam vedno odmika. Kaj je temu vsrok; da to boljše In lepše livljenje beli od naaf To je ugen-ka* aa katero rešitev najde človek odgovore, ako prične reamišljati njeni rešitvi, eli prave rešitve i le ne najde. Vender je pa rn-vozljanje te ugenke prav onoetav-no. Ako hofiemo delavci doseči svoj cilj, ss moraaio vsi združiti kres razlike na narodnost, polt in spol. In sicer še moramo sdružlti * strokovni ia politični delsvsld organizaciji. Ako delevee ai strokovno or-ganiziren, je kakor kaplje na veji Vedno je v nevernosti, da ga delodejalee odslovi, ako ae ne bo ravnel po delodsjalčevih željah. Da isdelemo Čvrsto strokovao organizacijo, moramo pričeti a de lom še sdaj po okrajih, v katerih ssdnja stavka ni imele mpeha. Zdaj je prilike, da pridejo zavedni delevei v dotiko a nezavedni-nI delevei, ki se v zadnji stavki niso hoteli pridružit! stavki. Zdsj ae jtih lahko resloži, kaj eo dele-i ia koliko gorja so povsročUi s svojim bresmiaelnlm poletjem. Sdaj js šae, de se sleherni neor-gamzirsn delavce pridobi sa strokovno organizacijo, ker > veš svobod« kot ob Čase stavke. Ako ss to delo opravi, bo delavstvo organizirano. ke pride bodoče štev-ka. Delevei bodo pokesali, ako to isvrše, de eo ie organizirani in da saktsvsjo priznanje organizacije 0. M. W. of A., poleg pe ne potrebujejo nikager. de jih orgenl-aire Šele v zadnji uri. Na U na-čin ee daje odpre vid dolgotrajne la nepotrebne stevke. Ispodoveti je treba aove peelovaiee sa Uko orgenisetorišno delo od orgsaisa-eije 0. M. W. of A. ker etare po elevniee aleS^veš dobre. Ako ie-sdsj organiaatorično delo la ae šekamo B njim. da sšs v vrlo. ne baz življenje. Ustanovljajo ge novi klubi, eteri se reorganizirajo, di tako pojašajo armado zavednih delavcev, Id ee bojujejo že leta in leta ss sboljšanje gospodarskih rssmer v človeški družbi. Stari bojevnik Eugene V. Debs je na govorniški turi in apodbuja delavstvo, da-se pridruži armadi, katero on zastopa. In to je eoeia-listična stranka. On je pravi borec ia vzor človeka, kateremu je človeštvo v reenici pri aren. Tako tudi Alekaander Howet. In on ie na govorniški turi med rudar ji in jih kliče, da ee organizirajo, ker pravica mora končno le srna-akoravno js dolgo čass tep-Tudi njegov namen je sbolj-rudarske orgenisaeije U. M. W. of A. On pojUOijujeAzaks, ne konča nobena stavka s jic so uiugo, k»krfo» bi mortU po končanem boju. Tudi on priporoča delavstvu, da ae mora naj. prvo organizirati, ako hoče zrna-Posebno Howatovo priporo-ilo je* da s« vsak delavec pripravi, da kadar pride do etavke, da )>o stavka trajida dalj čssa in ne eamo psr dni, akoravno že konča po nekaj dnevih s zmago zs do-lavce. Dolžnost vsakega delavce je, de ee prične pripravljati sa prihodnjo stavko takoj po končani stavki, pravi Howat. Takoj mora štediti in dati aa strsn vsaki dan, kolikor mu dopuščajo razmere, da bo pripravljen, kedar izkoriščevalci delavstva njemu vsilijo stsvko. Od vsake mezde ne; delavec položi ee j nekaj na stran da bo imel za avoje potrebe ob česu stsvke, pravi Howat. Leto 1924 ne obeta niš dobrega rudar jem. Pred rudarji je dolge stev vka ali pa popolna eužnoet. Dve leti so skoraj še pred nemi. Za to ae lahko pripravimo za stavkd, katero nhm vsilijo rudniški gnatje z namenom, da naa popolnoma zasužnjijo. Ako se pripravimo pravočasno, bomo dosegli, kar dolgo let pričakujemo^ uŽ eežemo. Za to pa kličem vam: Organizirajte se etrokovno in politično UetSnovljajte podružnice U. M. W. of A. in klube J. S. Z. Pri. ekočimo našima boriteljima na pomoč a vsemi sredstvi, s kateri mi razpolagamo, ker se v resnici borita u boljše življenske resme-Na delo, 0a bomb pripravijo tej delali s velepc ol- jo jšjjljeajev iti rane tra dela vat r§ ni. — Hskdo, Id res dela. Oary, Ind. — Zadnje sobote, dne 5. maja, se je ob peti uri popoldne ponesrečil dobroznani naš rojak med Slovenci in Hrveti, Sam Bunjevich, rodom iz vssi Lisičje Gorica, okrsj Bosiljevo na Hrvažkem. Zsposl jen je bil pri 'A. 8. T. P. Co. pri popravljanju in delal je v višini 35 čevljev, kjer mu je spodrsnilo. Padel je tako nesrešno aa trda tla, da si je pri pedcu polomil vso levo etrsn telesc. Nesavestnega so pripeljsli v okrajno bolnišnico, vendsr pa !• mejo zdravniki npsnje, de okreva. — Joseph Vuksinich. McAdam Jnnotkm, H. B. - Ko je pred loti stopile ta deiele v svetovno vojno, ni noben Človeški rstred teko spelirsl s visoko do-nečimi frazami o avobodi, kakor oni, ki js silil smeriško ljudstvo sa priatop v evropsko vojno. Taka gesls, kot, ds ae obvaruje e vetoma demokracije, de ee s vojno konše vojne in de je trebe izvo-jevati mir In svobodo svstu, kakor mnoge drugs vojns gesls še danes brne ljudstvu po ušesih. Po napovedi vojne eo bile vse prednje strsni šeeopieje nepol-njene e podtalnimi veetmi, ds je ta narod pristopil v svetovno vojno ss uničenje evtokreeije ter moj, vanje previee in evobode ljudstvom vaege aveta. Dele vet vu so pripovedoveli, de ee je ae obao-rja boljša bodočnost sa oas, ki trpijo in ds je njegs dolžaoet, da ae žrtvuje ia pomage vladi, katera potrebuje njega pomoč. U varjeni v to, kar so jim pripovsdo-vaM. so orgaabdrsni delevei širom vas delete odgovorili na veak klic. žrtvovali eo ae ia vee ao storili, kar ao upali, da bo possagalo _ do eijajaegs uspeha vojne, da m|2sMB pri dih mož, ki so bili aekoč~evet a.' menškega moštve, eo eedaj po. hebljeni zs iivljsnjs. Narod jeii vslcd ogromnih dolgov več bili. jonov dolerjev in dsvčna plačila suašajo visoke vsote densrja, ki končno odpade le na delavno ljudatvo. y Medtem ko ao ss delavci boje,! vali in umirali, kakor ao oni mi. slili za osvoboditsv sVeta od ti.] rani je in naaaja, profitarji, veliki ^ zapoaljevalci delavstva in uko. nodejelci so pa pripravljali druf napad na organizirano delavstvo te deželo. Kakor nikdar prej, jo bilo po končani vojni delavstvo nepadeno od vseh strani. Zsko. nodajoi raznih drŽav/te dežele 10 z roko v roki boljJrtkor kdaj proj r tniki, da uniči. ___- ▼ gibanju organid. ranega delavstva. Ne varajo voč delavstva s kričečim patrijotiz-mom in požrtvovalnostjo za do-movino. Delavstvo ee je znašlo v, položaju, kakoršen ga zdaj obkroža in jiri tem nimajo vplivs Isžnjiva poročila v časopisju, ki sestopa velika korporaeije. Na tisoče mož dobimo, ki so priprsv. ljeni delati, toda so brez posla in tisoči drugih, posebno nad rudarji so vrženi v nemilost. Žrtve 10 premogsrskih korporacij, ki m uprle številne rove po mnogih pokrajinah dežele in aedej po trpljenju in bojih v preteklosti; po letih žrtvovanja in boja za bolj« šo bodočnost najdemo tisoče ru-darjev, njih žena in malčkov; ter mož drugih etrok lelav. stva, živeče v lakoti, izstradane, v uboštvu iu ponižanju. Beraštvo se jim reži v obras in to v deželi svobode in v domovini pridnega judstva. To se' jim godi v »lavni n najbolj bogati deželi svets v, takimenovani evobodai Ameriki. Tieoči mož, žena in otrok delav. skega razreda stredejo — v deželi, kjer je vsege dovolj zs nas vse. — Alezander Howat. Cftj, W. Prosim društva in druge rojake, če bi kdo vedel, kje se ns^aja sobrat našega društva Matt Juree, naj bi to naznenil našemu društvu ne spodnji naalov. Šel je od dome in ni nikomur nič povedal, kam. V a-prilu t. 1. kakor tudi začetkom maja je bil nekajkrat na glsv. nem uradu S. N. P. J. Tam se js pritožil, da ga boli glavs. Naprošene ao društva in rojaki, če kdo ve, kje se nahsja, da nam nemndome sporoči.—Joaaph Maslo, tajnik društva št. 886, U Bol 46, Pursglove, V. We. VESTI IŽJIlt Slovenski dakaVaik - fašist,- Nsšim klerikelccm, ki teke rsdi; ležejo, ds so na Primorskem ni sokoli sašli med fašiste, sporočamo, da je aa kongresu fašistov v Vidmu ssstopal slovenske fsšiste is Rihemberka duhovnik Fras Koče ver. i v Napad aa vlak Na tovorni vUk ss je nevelilo 22. aprile v bližini NabreŽine 6 neznancev z očitnim namenom, da vlak oplenijo. Ker eo Uki nepadi pogoeti, spremljajo tovorne vleke vedno orožniki, 'i eo pričeli na napedaloe strasti, ki so pe odgovarjali aa njih ogenj e streli Razvila se je p"*' eeU bitke. Knege napadsles so o* rožniki kasneje aretirali En vagon je bil že (»d prt. I V Dolenji Trsbešflr je nsts^ nek neznance delavca mu naeUvil samokres ia sabtersl od njege dener. ftuligoj ae js branil, nakar ga je napadalec astre-v vrat in mu neto pobral ^ njegovo imovino V saeskn 1*° lir. Težko raajeai ftuligoj se js skušal priplasiti do vasi tods moči ao mu omsjale in oH^1 * ■cesti, kjer je skoraj bdibsil. na Ali tako rad «1 14. MAJA, 1023 9»< Nmi apravtulj a vaJrSTTSva h, M> Oecleh, 414 Hriika trgavlaa * RwJJI. trgovina I Re*je J« V državnemu depart- meiitu 1» PT0- _ ^leiki In nemlki npeh T ob-Jj. »' eovjeteko vlado ie ne-TvUk. trgovAf mtere« k ■d« »o tfčtli nspeljevati kupčijo v Ameriko* itingu T. Buabu, ki je prednik newyorike državne trgov-tbornic* in jo tadajnt voti v ^red, bodo sledi U le drugi ivni newyoriki trgovci, lilijonar Butk očividno ne mi de je eovjettkn Rusije nevar in neugodno tmerilki legitim trgovini. On poizkuia zaintere-lovjetlko vltdo v nova kri in iztočiiča aa prevažanje na bev Jp na fphem v petrograj-b lukah. N ' !>iladelfijtka družba McFaddan trguje z bombažem, je prodala ooo ovojev bombaža ruski vla-la sedaj ja zaprosila rusko Ido, nsj bi ji dovolila vatop v nijo, da tamkaj it bolj ras-»d« svojo kupčijake stike in »U loger Babeon je podal V evo-tedenskem buletinu nasled podstke: 'O Busiji le da sedaj roti aamo da j« na poti k iaboljianju. « rusko vrednostnice, ki ao jih gli ven is pariike borse, so pet vzpostavljene v kupčijo, Ts •dnostniee razdeljujejo med meoske kmete in druge male ožitelje." Američana J. C. Wint in K. D. ms sta na poti v Blagoves-nsk na Sibirskem, kjer imaU poino v obratovanju zlat rud z koncezijo sovjetske vlade nt je sporočil eemksj, da je sko delavstvo zadovoljno pot munistinim režimom in ne trp ed "vladne sužnjosti", kakor to naslikal Samuel Gompers. Hughes uganja ie nadalje "vo-protirnsko politiko, dočim je itisk od strani trgovskih intere v zs obnovo jprijatcljekih odno-z Rusijo čedslje večji in jii. Angleški Izvoz V Rusijo je naštel s 3,300,00 funtov sterlingov 4700,000 funtov tterUpgov, »čim j«, angellki uvoz iz Ruzije Angleško poskočil s 6,000,000 tov sterlingov .približno ns ,000,000 funtov sterlingov tem času, in sicer v enem letu. Ruska vlada pripravlja itir »sko vlsdne tovorno parnike, na terih bodo Ruei izvedli svoje sgo na Anglelko. Vozili bodo na Anglelko in odtam preva-| ihgleški premog na Rusko nemu parniku je ime "Kari arx\ enemu pa "Rdeča medna na trgovska unija", Babson pravi, da je videti če Ije več naklonjenosti zs knpČi in Rusijo. K temu je veliko pri mogla okupacija ncmikega Po-lrja. Po njegovem mnenju se očituje isko izboljševanje v ruskem *položenju do poljedelstvs, «voju ruskih železnic in v rusk iprsrljcnosti priznati del ztai is carskega dolga v Franciji Pridodsl pa je ae, naslednje srilo: "Kolikor se tiče bližnje bodoč-je še malo povoda, da bi bil «v«k preveč navdušen sa ruske untre. V tem hipu ie menda ni Pt, kakor se zdi, da U bila Rusi Pripravljena popustiti v svoji omunistični skrsjnosti ali eks-*mno«ti, ksr ps je bilo rtdno šestimi meeeci. "Vzrok je isksti v tem, ds se «l*i Rusiji ie ni posrečilo kljAb °lj*»m razmeram vspozUvit oje veljave po drugih deželah.' I- *"XKR0T*O POZJKDBL-I^VO VAJHUJiA DELA V •RA KEVARKOST ^takiigton, D. C. — (Feder J**) — Kakor pravi Benjamin J*. ki jc iprivni ravnate! "k'ga narodnega sveU, kerotno poljedelstvo najhujle «vaks nevarnost, "btl veliki finančni intereei. ki 1 Povzročili padanje ali deflacijo * kmečkih pridelkom, eo poiz- ' Dobrosrcni" oljni trust. Delavcem je vrgel nekaj drobtin polne mize tn potem je zatro-•> Ml na veliko trombo. Chlcago, I«. — (Fed. Preaa.) — Standard Oil kompauija v India-ni je naznanila v bombastičnem tonu v^čaeopiaib, da je povišala mezde svojim 22,000 delavcem. Družba je bahavo povedpla, da skupni letni poviie znala dva in >ol miljona dolarjev. Navidez je to velika vsota, v resnici pa predstavlja sa 22,000 dslaveev le drobtinea ki so odpadle s bogato naložene mize. Vsote po viška znaša manj kot polovico vsote dividend v gotovini, katero eo prejeli delničarji družbe v prvih treh mesecih t. L Delničarji so prejeli $6,604,541 v l fotovini kot delež profita sa prvo četrtletje. Mezdni poviiek krije manj kot dva odstotka vsote dividend v delnicah, katero je družba izpis* al a preteklem letu, namreč $107,-360,445. Delavci so -prejeli okrog pet centov poviika na uro. Doslej »o imeli navadni delavci 45'centov, mehaniki in električerji 77, naj- J'1 trikret poteptati delavstvo JTo eo poizkušali s takozvano delavnično ceno, s odpre ^H omejitev v priseljevanju 11 uničjtvija kmetov na ta na l* >o pognali blizu dva miljo lk»'~kik ljudi v meata, radnike Pfmui industrije, de W ""»gli tekmovsti i ie usts- H ila- dob« pri Iz dtlavtktga mti zurnejii delsvei pri seselkah pa K) centov na uro; odslej bodo meli pet centov več. To je zelo beraika plača, če se pomisli, kake dobičke dela oljni truat. Delavci imajo. — kakor pri vaeh družbah pod Rockefellerjevim solncem t- nekako "predatarni-štvo", oziroma kompanijsko unijo, potom katere eo prosili sa povišanje mezde. Proinjo so temeljili s tem, da cene življcnskih po-trebičin stalno rastejo. Družba ja odgovorila delavcem, da jim povita mesde ne radi naraščanja cen, marveč radi "sploine situacije v induatrijsh", to se pravi, ker mezde rastejo tudi v drugih industrijsh in oljni trat nois, da bi ili njegovi delavci drugam delom. EVOEK DEBS TEKREK PRVA* TEU SOVJETSKE RUSUE. New Vork, N. Y. — (Federated Preaa ) f- Ker ae Evgcn V. Dcba sedaj ie ne počuti fizično zadosti trdnega za dolgo pot, ja obveetll rusko vlado, da aa saaadaj ne more odzveti povabilu ruskp vlsde, ki bi rada videla ,da bi obisksl Rusijo. Ali izrecno pa je zagotovil, kakor je poaneti iz poročUa od atrani prijateljev eovjeUkt Rusije, 201 W. 13th Street, da hoče pomagati delfskemu odpo-močnemu prizadevanju za Buaije v vsakem možnem oairu. "Morda bom v etanu izpolniti to prijetno dollnoat pozneje," jt piaal predsedniku Kalininu in Kamene vu, ki sta podpisala vlsdno povabilo. "Medtem pa ste lahki uverjeni, ds bom ie nadalje nudil vazko možno pomoč atradzjočim otrokom zovjetake Rusije ter bodril vse svoje prijstelje v tej smeri." _ t (Federated Pr^p.) Krojaški deUveb v Ckieagu, spadajoči k A. C. A., to dobili po odloku reaaodilča povišanje meade, ki velja od 1. maja naprej. Tiati delavci, ki ao doalej imeli najmanj $80 na teden, je meada povišan* sa 10 odstotkov, onim ps, ki so imeli več ko $30, je povišana aa tri dolarja tedensko. Okrog 5000 atrojnikev, kova-čav, livarjev, kotlarjev, kleparjev, tesarjev, električarjev in drugih delavcev, nameščenih pri Penn ay lv antiki železniški družbi V llarritd.urgu, Pa., je dobilo povi-ianje meade za tri cente ne uro. Krnska in otroci v tekstilnih tovarnah na Vahodu bodo fta garali po 50 in več ur v tednu. Senetaka zbornica v Providjencu, R L, je odklonila predloao za 46-urni delavnik za ženake in otroke. Pred. loge je bile zavrtana iz razloga, ker bi trpel dobiček tovarnarjev, Če bi poatala zekon. Tndnztrtjpla blaginjaka komisija v Kaliforniji je končno pripo-znala zakon minimalno meade aa ženoke v pralnicah in čiatilnieah oblek. Nejniije meada po tem od* loku znala $11 tedenako. I Slavka krojačev v Sen Franeiz-eu, ki ao člani l L. O. W. U„ le vedno trije. KrojeM ao aaatavkali 5. marca t. L proti odprti ^dalav-niel. Zidankn unija v Champaignu, 111., je izvojtvale 25 centov mead-nega poviika na uro. Sedanje mezde ziderjev ja $1.50 na uro. Poloiaj ? Si Louiau. Organizirani delavci v St Louiau polago-ma zmagujejo v bitki aa viijo mezdo in aoptr odprto delavnico. Stavbinaki delava! eo v boju aa povUanje meade. Krojaii ao do-bili dva do tri dolarje poviika v tednu. Pekovaki delgvci, katerih je 1600, ao izvojevali $2 do $5 tedenskega poviika. Ognjogttei, Id ao pridruženi dtlavakim orga-nizzcijam, zahtevajo $25 moecč nega poviika; sd«j imajo $140, Cestnoželezuiiki uslužbenci, kate-rih je 6100, s^hUvajo pet csntov poviika na uro. tt neprenehoma dvigajo v viao člno ne povriju aolnca. Maae plina in drugega materijala, ki jih meče aolnee ia aebe ob čaau kuri-kanov, ao včaaih peUtokrat večja kot je nala aemlja. Opazovanje aolnčnih peg ja za nimivo delo. Največja, katero aem videl, bi lthko pogoltnUa 101 svetova, kot je nai. Pege ae obračajo, zvijajo, kipe, raaMrjajo in atikajo na vae načine. 8ilna ener-lija. Včaaih jih prtkrlžajo trakovi, prameni ali moatovi šareče tno-vi iz aoaednjih okolišev in eopet izginejo. Navadno ee prikaže največ peg vsakih enajst let. Največ peg, kar sem jik nsital istočasno, je bilo 111 Evezdoznan-d na Mt. Wilaon obaervatorju eo t pomočjo delikatnik magnetomo-trov odkrili, da ao aolučne pege obdane s elektromagnotičnlmi polj! aile. Magnetična eneržija ae razteza v nebesni prostor. To j« važen fakt v naturi. Dihamo je vrttča ae kovinaka maae na elek-tro-magnetičnem polju aile med dvtmt tečajema. Eemlja ja tudi tak dinamo: ima kovine in ae ra-pMbio auče okoli avoje osi in okoli aolnca — velike alektro-mtgnt-tičnt tile. Nsj večji misterij v moderni a-gtronomiji je ogromnost kozndč nega prostora. Najbližja tolnee mu je oddaljeno 25,500,000,< |(25 triljonov 500 biljo ) milj. In če bi bilo oddaljeno ie tno ietrtino te del jeva, bi ne imtlo vtč vpliva *na gibanja na-Uk planetov. Morda bi imelo kaj privlačnoatl pa planet Neptun in gl; potegnilo aa nekaj milj od njegove aedanje poti okoli tolnot. Drugo najbližje eelnoe jo Sirij, ki je 51 triljonov milj proč od nas. Vtge, Kanop, Arirtur, Alteir, Betelguese, Rlgel, A^tares, Ka pela, Polaris in druga gigantična solnea so ie belj in bolj vstran 20, 80, 50, 100, 1000 in 10,000 svetlobnih let Paljava skozi vea ta 8u4ovltl zbor solne as raiuna po konter v||ivnem na 150,000 avatlobnih let. Ker solne* obkrožajo vte naie itimirjt, snela premer vstmirja okrog 800,000 evetlobnih let. Svet-lobno leto je daljava, katero pre i svetlobs v 31,558,140 sekun svetloba let! 166,824 milj na Sbvsiski Narodsi Šolska stavka radi ame- elftke zastave. Denver, Oolo. — Petato višješolskih dijakov v Trinidadu je zaztzvkalo ter priredilo demon-etracijo, ker ni bilo veak dan a-meriške zastave razobešene na iolskem poslopju. Narodni načel-nik ameriške legije Alvin Owa* ley je dal povod tej stavki z na-alednjlmi beecdamit "Ca bi bil jaz na vašem mestn, bi ae obiskoval ioje, s kstere ns pUpoU razvit s zmcriikz zsstavs vsak dan." ZasUva ni vihrala tisti dsn, in dl jski so zsstsvksli. Nsslednji dsn so plspopsle smeriike zastsve s vseh lol v Trinidzdu. — Stzvka jc umestnz le tedaj, kedsr je pa-meten razlog zanjo. VOttn jezdeci ueloujejo vnrooeade. Fresno, Cel. - (Fed. Proea.li-Neznani no*ai jezdeci eo zs^lnji teden uničili vinograde dvek tu-kajinjih ranžarjev, ki nočete vstopiti v organizacijo "Kun-Maid Raiain Ooirers* Asaocia-tion". Vandali ee izmvsU trte in jik aežgsli, posekali sadno drevjs in zsžgsli fsnaarsks poslopja. Naie loltieo la dragi lolaea. Pile ^svnstelj svesdame Mt. Lotre Kaliforniji. Kale solnee js mogočna krogla, ki ima 664J9S milj v premeru (diametru). Premer zemlje znziz največ 7116 milj. To pomeni, di je premer solnea lOSkrat dal jii od Zemljinega. Oela eolnČeva ma*-ta ja take velilm, da hi is nji lthke bilo 1,802466 takih k Lawa4ala Ava« Calsasa* IS* vor, ds prt v tretji rtdo. Matarl-alna škodi pa jt pri obtk nttre-čah sslo velika. Da bi povarolUi islosničsrjl nesrečo nalaič, jt prazna govorita. Vojaška komanda jt obvettila o-ribištvo, da et nahajata v Stgu-dovou dva vojne btgunaa. Viitd tega ja odile v omenjeno vea o-rožnižke patrulji, obatoječa iz tt-dmih mož, da aretira oba begun-oe. Ko je patrulja Ukala begun- kmetov in jt navalila nt orožnike. Da ne bi tekla po ntpotreb-ntm kri, to ae orožniki umaknili. imCE IZ JII6MJL Potniki, ki ao at vtzili 28. 'aprile zjutraj iz Trtta na Dunaj ao doživeli talke trenutke. Is ie ne dovolj pojaa-njenih vzrokov je • aadel osebni vlak pred Rakekom v tovorna vagone, de je bil pet oseb rsnjenih. Potniki ao preatopill v nove vagone in ae vozili naprej. Pri Savi pa je trčil oeebni vlak zopet v tovorne vagone. Cloveiklk žrtev pa ni bile, ker je ctrojevodja ia pr*. vočasao opazil uovarnect ia je vlak zsvosil is s menjio aile v ve gone. Potniki so aopst prestopili In priili brez nadaljnlh neprilik na ovoj cilj, ieprav pravi proge- Ali rad najdelf naznanilo o smrti moje soproge MartJe Košek. Umrla je dne ll/mije 1928 ob 2 url In 10 min« popoldne. Stara ja bila 46 let Rojene ti. eprtla 1876 v Kostanjevici aa Doienjokom. V Ameriki je Uvela nad dvejeet let Pokojni-ca je bila ilanica tiakarake tmije M. 880 in druitvo Freaeteeo Ferer it ISI, S. N. P. i.9 In ved drugih orgeeiaodj. Po«reb se vr«i od doma to hiie ialoeti 2118 ^o. 50th Ourt. Cleere, lil., dne 14. maja t L ob t uri popoldne. m i. Pogreb aa ja ob 2:8P popol- ln aerodnikl. KAEgAJOLO DT SAKTALA. S tulnlm srcem naznanjam sorodnikom, znancem In prijateljem laloetno vest, da ja neljuba, smrt pretrgala nit življenja ntil ljubi hčerki ' i AMIOI OVOA X , dae 27. apriU, 1828, ob eni aju-traj, po dvodnevni mučni boleanl se devteo. Stara js bila 8 lete, dva ia in itst dni vrttl U drugi dan dne na eehtevo oblasti radi nevarne bolezni. Pogreb tt je isvrlil po tivilntSI obredu ns tuksjinjem Osk Ridge pokopališču. Nsjlepis hvala leaskemu druitvu, ksteregs Menice je bile pokojna v mladinskem oddelku ti kraani venec in enako lepa hvala tudi moikemu druitvu ze darovani kraani venec. Lepa hvala odbornioem in llani-cam druitva, ki eo bils#es laa ob strani In pomagale vtttkosi do grobe, Ur nam telile naie gorje. Eekgriljnjem se mojemu brate In njegov i soprogi, ki tU bil* vea laa bolezni in ob smrti nam ns strani in pomsgsls, Ur nss toU liU enako tudi hvsls mojemu bratrancu In njegovi soprogi Lepe kvele msUri mojs žene in njeni hitri, ki eU priili U Livlng k pogrebu. Hvsls tndl sestram s moje soprogs In svsku, Ur vsem sosedom, ki to eUriii i ker je bilo v njih močeh, de to nam olajisli naie žeUft. Zahvaljujem se rodbini Ksrm«lj, hI sU bili vsa čaa bolezni naie kierke ob njeni postelji in jo prav pe meUrinako negovali. Ds je bile naie bierks selo priljubljene, nsj sluli v doka/, ds je bilo dsrovsnih 18 krasnih vsneev ns njeni grob Deroveleem vencev mojs naj-Mkrenojle eahvela. Hvala teetri ženskega dntftva članki Preneee Petje se njeni glnljlv govor pred odhodom is hiie žalceti ns pokope Išftis. Nedelje lepe bveU pr*de norotaega odbora H. N. P. J. John Underirood u za njegov negrobnl govor. Se enhrst lepe hvsls vacm, ki sU se vdeleltli pogrebe in aU rili kerkoli nem v uteho. Tebi drage bierks. bodi tehks smeri-sem I je »počivaj mimo — kakor ai WU le ml sds, aem oetanei ss vedno v spominu, žalujoči odeli: Joseph in Anaa Ovee, rtsriis. bratec. Spriegfield, III. Vaičani pa ao jih pra$anjaU in obkolili. V Uj aiU to orožniki rabili orožje in pri tam enega kmeta ubili, enega tolko, rei pa Uh-ko ranili. Bezunoa prida U pred sodiiče in enako It vel kmttov. Tt to sadovi Hadiča^A Pripominjamo, di irtudi o Uj' atvari prinesel "Sloventt" pol no m a lainjivo poročile, kleriktlelh ptč at gre brez ialL Ki t V t H i b K LJ Id srbečice UL-^Jf-IM J l^il. KNJIGA ZA CELO aemBP mss m ŽIVLJENJE, Aaglalke alatanskl besednjak bo* aU rabil edo llvljcaje. Vsake ee- v besednjak« I satvartll ai boste velik Uk*i Iteiek, A davit v aaglalkem ta slevea- sk#vvi !#■ iku (Mfkarte) es ia Ivois la sa po EMIL KI8S BANKIR lit isssal Aeo« NEW VOUK, CITV PE08V (Dalje.) "Btara je bila dcvetnajet let. — Kakor veš, de sem človek hitrih sklepov, povedati eem ji ko-tel ie tisti dan, da mora biti moja. Zato sem pa hotel biti sam I njo. To sicer ni bilo lahko, ker naju je druitvo vedno motilo in več nego enkrat sem bil ali po kaki napitnici ali po kakem vprašanju potegnjen v obični pogovor. Naš 'stolaravnatelj', dos-lajni moj prijatelj Bavič, je akr-hel posebno, da me je vefckrat v pogovoru motil ter mi po 'oblaati' «voji naložil to ali ono. Delal je to vedno s humorjem, in nikakor nisem opazil, da ima globlji vzrok za to." "Okoli treh popoldne — mnogi udje naie podlipske mize ao bili le vinjeni — se je naila prilika, da sva odila. Bilo je v tej družbi zdaj pač mogoče. Cul sem namreč, da na travi za cerkvijo narod pleče 'kolo'. Bečem, da niaem kaj takega nikdar videl, da poznam pač nekoliko z umeteljnostjo in kulturnostjo prenarejene kolo-plese naših alovanakih soban, ne pa narodnega originala. Bila je takoj pripravljena iti z menoj gledat in mi vse radoliti." "Kolo ao plesali na dveh krajih; na vaškem po več nego po sto ljndi, deklic in mladeničev, ženskih in moških* vae zmešano. Vaak čas bi me bil tskšen prizor neizmerno zsnimsl, zdsj pa eem jako razmišljen poslušal razkladanje soje tovariiee, ki jfc bila kakor bi bil njen brat. Stala ava vaa vesela in je govorila z menoj, okoli deeet minut med drugimi kmetaklmi gledalci. Jaz niaem mogel akors) ničesar govoriti, ali njena beseda mi je bila vsaka Jjn-bs. Govorila je tu nemško s menoj, n*jbri,jfis ne bi poslušsli o-koli stoječi. Nsposled je napro* sim, naj ideva okoli eerkve, kjer je razgled prost Tam na prednjem koncu eerkvs ni tylo nikogar in ko sva bila ssms, začel »se js preoej zopet hrvstski pogovor." "Postsnevs. Ons mi s belim tvojim prstom rsskazuje okolico in • posebnim Vsaeljem krsj, kjsr i«lM. I I stoji njena rojetvena hiša, kjer je zdaj njena mamica s njeno mlajšo sestrico eama doma. Pripovedovale mi je, kako je ljubo in lepo doma pri njej, zmerom Še najljubše in bolje nego povsod po svetu, kjer je bila." "Pridite k nam t" reče s bleetečimi očmi. Prilika je fcila dana. Rečem ji, da pridem« da bo-dem prihajal z največjim vess-ljem, rsd, in mnogokrst, sli pa — da me nikdsr ne bode, da jf vss to — odvisno od nje. "Kakot me vpraša, in me pogleda s svojimi lepimi očmi, da sem v hipu izgubil pogum povedati, kar sem hotel. Vendar, mo-rsl sem, zaksj odgovora js vseks-kor hotela." "Bil sem precej okoren v tem pološsju, esto ne morem-povedati, kako sem sprsvil is sebe, da bodem prihajal aamo zaradi nje, da pa brez upanja nečem dohajati, kor čutim ie danes, da bi bilo nevarno." ' % . . "Zdaj me je razumela. Zardela «e je preko vsega lica in poveei-la obraz. Zdelo se mi je, da ae ji malo treae roka, katere .je bila ovita okoli moje rame/V • "V tem hipu začujem gisfbvs izza eerkve. Bilo jih je več is naše družbe izpod lip. Ona mi ni odgovorila. A vsekskor sem hotel 1-meti odgovor, zdsj, takoj." nj. "Ali hočem priti!" "Najini družabniki ao bili že iz-za eerkve; videli so nsju. Potrudim ee brž nabrati najmalomar-nejši obras." "Pridite!" reče ona polpglai-no. "Kako sem tli srečen to ene besede! Vendsr mogel som aamo enkrat stisniti njeno roko, in vdati ee v navadne pogovore, katere so zsčeli drugi/'' "Nssvetovsno je bilo, da plešemo tudi mi kolo. Goepe in goepo-dične so bile vse priprsvljsns in jaz sem izrekel, ds sem tudi pripravljen, ne pomislivši na prvi hip, da niti ns snam." "Naučili so me hitro, in pleaa-li smo dobro uro pod milim nebom . Kmetje so radostno in smehljajo ss gledali in tudi svoje opomnje delali, da "i gospoda pleše." Milana od početka a menoj ni več govorila, vendar, ks-dar je bila na njej vrsta, da je bila v sredi kola 'ujete\ izbrala S trikrat zapored mene, da ssm jo ■ Na krvavih poljanah* .....— i m ■ IVAN MATICIC. (Daljo.) Naglo ie potekal teden sa tednom. Bitni Droll nam je ulel in dobili amo boljšega in poštenega telefonsfega častnika, polk je priredil v Koprivi veliko veoelieo, a telovadci so nsprsvill javno telovadbo, kl ata jo vodila poročnik Ješer-šek ln Stane Drgsnc. Konjenik Pavel ps si je na-tlačil slame v rokave in uganjal vsskovrstne komedijo. V aačetku msjs meeecs so nam dnevi potekli in treba je bilo priprsviti se zopet ns boj. Pred odhodom so nas pregledali. Vssk mož je mo-rsl imeti tole t rezervno letno monduro, par rezervnega perila, tri porcije rezervnega perils, tri poreije rezervnega provijsnts, šstorko, odejo plašč, jekleno čelado, plinsko masko, puško, bajonet, bodalo, bokaar, železen korobač, lopata ali kramp, akodelo, prazno, čutaro, dvesto patronov, a v malhi pet ročnih granat namesto komlsa. Napadalne patrole ao imele poleg tega še po deset ročnih granata v nahrbtniku in za pasom, a tlo-fonako patrole namesto lopat in krampov aparate in žico. Bili smo stalni možje. Ipacapanl. r To pot je šel polk v Vlpavako dolino in za-eedel linijo od Fajtjega hriba do reke Vipave za Hpaeapani in za Mrljaki, ki jih sploh več ni bilo. Tu se nam je godilo mnogo bolje. Bovražnikovi navali uiao bili tako besni kot na Krasu, a tudi ogenj ni imel toliko aile, ker je bila zemlja mehka. Prvi in drugi bataljon «ta zajedla prvo lilijo, kl j« tekla ukrivljeno in poševno proti Biljem, a tretji drugo rezervno linijo. Lavo navzgor po Kajtjrm hribu ae je vlekla italijanska linija, ki je bila zvita kot kača. Iz tc linije »o nam gledali Italijani prav v hrbet. l«e nrkaj dni »mo imeli mir, ker le dne 12. maja ntraera »b štirih zjutraj je izbruhnil vulkan na vsej črti. Pričela so je doirta italijanska ofen- žive. lUaaajal je straien bobneč ogenj ves dan. Vaa je bilo resdejano, vso velikansko utrjevanje porušeno |r prvi dan Drugo jutro ob Atirih je le šla italijanske pehota naprej na vsej črti od Oo- ricr do morja. Visoko v zraku so se raalile rdeče raket«* — in v tistem hipu so |r pričele vae nsšc baterije eipatl zaporni ogenj Hvigalo je in žvll- galo ta nami iaaa grmovja, iz mrenjakik kotlin. urm#lo tam od Renč, od tlradišča, od I>ornberga In Hihemberga. da nas je pri vati igo velo od tal. Telefonoma «mo morali poročati artiljerijin uči- nek upornega agnja, ki je bil strahovit. Napad je bil jako trdovraten, lu in tam ao se polastili aape dalri nslib jarkov, . jih je bilo treba t napadom tr^i nazaj. Najbolj je trpel drugi bataljon na koti 94. •rešil' z običnim poljubom, kar me je delalo tako srečnega, da ti čudnege obraza zvojega prijatelja, ki mi na dvs vprašanji ni dsl niti' odgovors, nisem mogel rsz-ložiti, niti ga nisem utegnil raz-lagsti." "Bilo je že precej pozno popoldne, ko se začne društvo* rašha jati. Med prvimi jc bil goepodar Vuk a avojo — ali mojo Milano." "Jaz sem oatal z drugimi še foa gori. V leseni popovi * palači' amo bili povabljeni na kavo — ako ae more tako imenovati rja-vo-črna tekočina, brez vsega oku-ss. Tsm sem moral poslušati patri jotične govore do trde noči — dssi mi je bilo srce polno vse dru ge reči." ' "Ko smo se vozili domov, je bil prijstelj moj Ssvič strsšno malobencden. A mislil sem, da je utrjen od govorjenja, pitja ln petja." 4. Od tega dne ae je pričel najlepši Čas mojega življenja. Zahajal eem na dom gospodarja Vuka od početka vsak teden, kmalu se ni-* sem mogel zdržsti, da ne bi bil ho< dil skorsj vsak dan. Pri teh pohodih sem spoznal, da se nisem motil v deklici, o kateri sem bil tsko hitro storil dobro sodbo in s kstero sem nagel kakor ssm v vseh svojih odlokih — sklonil tako brez vseh okolišev in skorsj najodločilnejši dogovor. Sedeva la ava navadno ob lepih dnevih na vrtu in pajprootejši pogovor ž njo mi je bil milejša zabava* nego kar tem užil na sveto." "Strastno zaljubljen, sem hotel^ kar ss mi js videlo, da zadržka poleg medzebojne ljubezni ne more biti, razmero izvzeti do naravnega konca — do žsnitvs. Ds zsdrlks biti ne more, sem mislil S( tem večjim prepričsnjem, ker je biln služba moja primerna temu, kar bi bila ona dobila po oŽc-tu, rssen tegs, da sem so mogel izkazali aam z nekoliko imetjem, podedovanem po svojih umrlih stsriŠik. Tudi starec me js sprejemal vedno z enako prijaznostjo, In nisem zspazil, da bi mu bili pohodi moji neljubi sli Repo voljni." "To je trajalo tako kakšen dober mesec. Ves ta čas si samo, ene prikszni niaem mogel razločiti. Moj prijatelj Savič ni bil več ritoj prijatelj. Izogibsl i^me jo, in iko . n ■ JA Na rezervo je padlo tudi nskaj plinovjb bomb. Ena te je razpočija v našsm hudotgmiku. Ker so mi je zd^l pok Čudno votel, tem stopil ja radovednosti biišo. A že som prišel loviti sapo k krčtvltA kriliti s rokami, ves život pa te mi, jo krivil' f krčih. Jsknil sem: "Plinl" in pogrsbil masko. U vseh kotov so planili ljudje, si nagelj masko in bežsli is grape. Odigral sem na aparatu na vae etotnijo in na polk to strašno vest: "ta-ta-tit tit-ta tit-tit-Ut" in bežal sa njimi na grič. Po hudourniku so jo vlekla navzdol velikanska kepa rumenkastobeloga Žveplenega dima, ki je tiščsl k tlom in ss porszgubljsl v jsme in ja* bine. Na srečo js bil grič še nekoliko obrsstel s drevjem in grmovjem, ker če bi nss bil sspasil Italijan, bi nsm ne bilo rešitve. Potegnil sem tO žveplo ssmo enkrst vsse, a žgslo me je prav dO želodca; vendsr ta plin ni še bil od najopasnej-Ših, ker tieer bi me bil zadsvil še U dih. Sanitet-ni častnik Sfiligoj mi je dsl nekaj požirkov žganja in čes kako uro js bilo že bolje. Mnogo ljudi je ps tiste dni poginilo vsled plina. Tretji dsn ob štirih sjutraj so pričsll naska* kovati Itslijsni le višino 464 pred Fsjtjim hribom, ki so jo hoteli imeti ss vaško ceno. Od veek strsni je treskslo vsnjo, obdelsvsle so jo lsŠks in tudi nsšc bsterije tsko silno, da se nem je sde« lo, da se pogrezne ns nss. Tsko se je vršilo vet dni. Ps gors sv. Msrks pri Gorici, ta je bila strsšno sbičsns. Zvečer in ponoči smo strmeli tj« in videli dolge ognjene jezike in pismene, ki so lisall Žive ljudi. Ts gors js v nekaj dneh vOs zarjavela, Izginilo je drevje, in vse zelenje z njo. Po dvsnsjstlh dneh se js sdelo, da ofenslve ponchsvs. zsto so nss ismsnjsli. Odšli smo v Tabor na oddih. A žs naslednjo noč js morsl tretji bstsljon v slsrmsko ressrvo k Sv. Ambrožu k 88. brigadi, ki je bila reservs brsniteljev višine 464 ns ksteri je iraovs zsbcsnelo. Drugs dvs sta bi-Is pomsknjens nsprej Isvo od Temenice, kjer sts se poskrils v grmovju. Css neksj dni je morsl tjs tudi tretji, ksjti domnevsli so, ds sovrsžttik najprej prodre pri Kostanjeviei, kjer je bil vulkan tako silovit in tuljenje žrel tako strelno, do takega nismo še čuli do tedaj. Is Koimtanjevioc so pribeželi mrtvaški italijanalei ubežniki in naši ranjenci, ki so pripovedovali atrašue atvari. Tsm zs g rob) jam i ao se skrivali italijanski la naši ljudje, vsi splašeni in blasni. Tiščali so se drug k drugemu, trepctsll, jeksll, kričali, umirali, s vs-nje ao sipale smrt laške In naše baterije in s vi-ška eo spuščali bombe številni letala!. Okrog porušenih zidav ao tekali in iakali rešitve, a Iz linije ni smel nihče, ker je vsakega, kdor ni bil ranjen ali nI bil od nasprotne armade, zavrnila frontna landarmerija. V tistih nočeh ao ee godili prizori, fci ao kronali deaato ofenzivo la ki jih bo težko objavti s pisano besedo. Pa Grmade t Ta ae jo stresala t grozotah ln vaak dan menjavale goepo-darje. ki so jo zMčali do koali. Na njej ao gnili kupijnrličcv, a čeznje so n vzpenjale vedno novo in nove trume nsščuvsnih nspedaleev .. . (Daljo prihodnjič.) no, je bU kratek v rarKovom, rese*-, in ako je govor došel na Vu-kov dom in Jfilanu, se js sssmeh-nil vselej tako zaničljivo, da me js vzbojiilo in-sem ss ga torej izogibsl tudi jas. Zaksj mi js sovrs šen ts mož, ki sem ga bil epoznal za vseskozi poštenega, tega si niše m mogel razložiti. Da mi moj tekmec, to sem videl, ker razen tegs,* da js redkokdaj kil videti pri Vuku, sem vede), po drugih ljudeh, ds iau nevesto tsr da čaka aamo svojega premešČenja, da sa oženi." * Poleg Savica tudi prayoslavni stari po pni bil moj prijatelj, da-ei ava bila pila bratinatvo in me je prej poljubljal in zagotavljal vaega pijateljatvo in spoštovanja. Ali ž njim ae itak niaem do-atikrat sešel." "V drugem mesecu sem zapazil neko izpremembo na starem Vuku. Bit je suni nasproti nekako nemiren in stsre prijaznosti ni bilo več. Sosebno ob nedeljsh, kfdar je ettti pop dohajal na ob-ligetno svojo južino, sem videl čssih, kškor bi Vuk-* menoj ne bil zadovoljen. Mizlil sem, da to prihaja odtod, ker se mu za glas svoje hčere ne zdi dobrO, da zeha-jsm v hišo, ps je nisem ae rfnubil. Da ga prepričam o poštenih avo>. jih namerah, eklenem ob prvi priliki govoriti ž njim. Prej pa ssm morsl biti t deklico na čistem. Z*to rasodenem svoj name nnaj-prej njej. Ko me je šula, zardela ze je na prvi mah, potem se obrnila molče stran." "Menda vendar nimaš ničessr proti temu T" jo vprašam. Kader sva bila sama, ava sa tikala." "Ne stori še tegs, zdsj še ntrl" reče nekako nemirno. Zakaj Bet Tega nisem mogel spraviti is nje. Prvič sem odšel jsko alabovoljen od Vnkoveps doms, s sklepom, ds me dolgo ne bode nasaj." "Vendsr samo do prihodnje nedelje sem mogel držsti svoj sklsp. Doma mi ni bilo več prebiti, nsgnjenost do deklice mi jo postala strsst in imeti sem jo hotel sa vsakor ceno." "Prišedži v nedeljo popoldne k Vukovim, najdem nepričakovano' veliko družbo. Bil je tu Savič, pop in nekaj drugih moških in šenakih. V oči mi je pel, takoj ssm vttppil, velik, mlad mOž, zgled moške krepkosti in lepote, je aedel poleg Milane. Ona ja nadela eredi med Savi Čem in njem. Savič mi predatavi v mladem nesnancu svojega brata trgov«* ki so jgtdalj čaag bavil y Tnm, ki pa sdaj motana vel časa v domovini. V tem predstavlja nju je-bil čuden ton, ki me je ne kako JaUl, dati nisem ve4d za :s&=sssaB riučaj- kaj. Nejevoljen sem bil tud, ,ko HPfi* JP*^1 t^' umolknila po mojem vato- "Ker nisem mogel sesti poleg U- MAJA, i^i mize in preccj mnogo molčsl." 4t Novi prišlec, trgovec Savič, je imel toliko poela in toliko beee-di sa Milano, da me je kmalu g|rizla' neznanska .ljubosumnost, in to tembolj, ker eem preccj ss-pazil, da ve za razmero mojo k njej, zakaj večkrst me je pogle-doval preko mize in to ne posebno pri jezno." "Nekoliko kssnejc so prišli še trije novi gostje. Bila sta dvs u-radnika in neki mlad človek (nisem se brigsl zs njegov^stsliš) iz civilne Hrvstske; znanci našega kučegazde Vuka. Razen mene je bilo vze društvo odlično vezelo, preccj dolgo." (Konec prihodnjič.) KRANJSKE KLOBASE iN i DOMAČE PREKAJENO MESO. Pripravljeno po sUroltrejekl Šegi s finim okusom, niste še jedli tsko okusneca mesa ne klObaa od hirate zapustili etero domovino, kot je izdelka meso. Na stotine i vftnjjl odjemalcev le imam v tem prepričate. Jaz niaem predaleč od vaa. Stric Sam vam *ee to prinese lahko vsak dan po polti. Pošiljam po vsi Ameriki in ne manj od 10 funtov, sa nedoločen Čet plačam poitnino, eke-4>o*ljete denar v naprej. Cena prekajeno meso in klobase po 35c sa fant. •• , ■ ^ . \\ JOS. LESKOVAR, 610 — 14th St., Racina, Wia. *AD BI I2V1DIL jaavojege očeu Frank PoZj d®mi.9**™* PrilnuitS okraj Litije. Zadnje čaae se J? hajal okrog Pitttburgha, lv ? ročeti mu imam zelo važne 8t, sel bolj ne Jjsdnji konec aUrege kreje radi njfK posestva. Kojake airom M prav lepo prosim, da mi ntl njegov naslov, sli p« najiJ oglssi ns naslov t Frank P0| 376 Ifiller St., Luzerne, pa.| ____UdrJ ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v aalogi slad, hmelj, In vse drese potrebščine. PosknSuf te, da ja doma 9ti * ie in raznih loncev, ud ' FRANK OGLAR, 0401 Saporior Armmum. CUt«1««<| V JUGOSLAVIJO v » Jej« vsak lorok T.l.ki ptnOi ......45,647 fc, MAURETANIA......30.704 BEBENGAR1A.......52,022 Prijazne kabine sa tretjen reda potnike a 2, 4. 6 postelj«* na soba. Pokrite promenado n» krovje. Izvrstna krito promenad nadkrovje. Nobenih akrbi. Za eatai llatck la mmmmtm CUNARD ANCHOR LINE. 140 K Su, CfclMo, jk KNJIGE UtntKVim KATICI B. K. I. J, Književna matica Slovenske nerodne podporne jed-note je izdsle in ima v za- ' logi zledeče knjige: Itovansko-anglešha slov-nioa. Dodatek rasnih koristnih informacij^ Fina trda vezbe .Cena $2.00 s poštnino vred. Jlnmie Higgins. Spisel Upton Sinclsir, poslovenil Iven Molek. Poyest is življenje ameriškega p(V>lctari-jete sa čase veliko vojne. Tsda vežbe. Cene $1.10 s poštnino vred. Zajedald. 8plssl Ivah Molek. POvest iz doslej skritega kosa iivljenjs slovenskih delsvecv v Ameriki. Trds vesbs. Cene $1.75 s poštnino vred. Sekon • biogsnsaijs. Spisel lioward J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučne knjige, ki tolmeči mnoge netur-ne zakone in pokasuje, kako ze splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. & slikami Trde vezha. Cona $1.50 s poštnino VTOd. * Zadnji dve knjigi, naročeni akupej, dobite se tri dolarje. Vse štiri knige za šest dolarjev. Vredne Ool g mrnammmmmm f NaroČbe, s ksteriml je po-•lat i doner, sprejeme IH JI £1VH A KATIC A, Ave* m. ■tMmaMamm ;»eotoete»»ee»aeeeeee^»eooete»eeeeeae>oo&ofr^x^40< LUBASOVE HARMONIKE ► trt la iUrlvrata«. dvaVrat. trikrat la Itirtkrat agUlta«. nmlk«, fcrujik« h ' MMatilM. fc^turr tudi kfvlcki aa * Imam tudi prave STAROKRAJSKE KOSE f m t«h e«nah J« poltalaa «• tIUU; ■ naročilo« tn« J« poalati tudi deMf ► vaapMi. Ha« ko« rptmHfit rajak«, ki «o jih M MroiiU od mmm. • ' ; ALOIS SKUU, 323 EpaUon Plače, Brooklyn, N. Y. I ST nora Ud CESARIC ODHOD IN PRIHOD. . '. ^^ ___ . ■ . .. . . . t a J , . ^, ponF * wjki vračajo t aomovrnt, pa opravkah. 4Jt-»Ako rto Vi n*t onimi. M M aaoMaJonl o aUH kroj to « Va£T korlot. da eotaJH« tvrdko ZAKRAJtEK raaSOA MUM.-P. I. laSJ« a I. Sa oapo* pri»lo Ull Jucoaleraie. „a Ako aU VI aomoajoal doMti kako oooko U (terasa krak. t#daj J« «. ako Favorita no »oala. ki ao a tata v avoti. tvrdki ZAJCZAJSEli S ___* f K*w Vara a. Oaa Vaai/bo dala vao lafonaaolja. IsšAia potrtb.. lajava, sndalo karta. aoirOaia oooloia doaar aa kart% ter ha audiia Votau potnika ovoja pomot ob prihoda o Mo« Tork. POaiLJANlS DENARJA i—T^Hka /AKRartlK S CESARIC ima a«ojo hataa diraktao avooo a poŠto la aaaoaiJIviaii kaakami v ataram kraja to Jo aate v itat Mil rojakom aa aiatbo /pri poiiljooja doaarja. MJono poSUjatva pridejo toiao aa aadaja patfea ter ae Selašaaa hitra broa v »okopa odhltka. S 2&Z ir*",Url kr"J- SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK A CESARK, V , 70 — 9th At«., Now York, N. Y. TUKAJ SO! Novo prava glasno Victor Slovenske ploščo smo dobili v naio zalogo, vso so po 75c komad. Dalje irosmo Kemike in Čoeke valferje, polko, ftotilo ln marše. Imamo tudi krasne Victor glasne pristne gramofone: cena je od $25.00 do $480.00. Pišite nam šo danes po brezplsčni cenik. ; •; ■ > Al' mo boa kaj roda im.la^ J Mila P. inajdova-Franjo Potočnik Oj. U PoloniIca MIU P. inajdova-Franfr PotoCnik j Coa 72100 a v m LM 10 10.71 Lj«h'aa aaaja kaj ei at'riU Otok B laiki t Franjo Pangrae 1 Franjo Pattfrac) 72207 10 .71 Oj. u vojaiki boben FM aatoi ator fto U ia let Ivan Ribic h ) Ivan Ribich f 72200 10 .7» Mila illa ImUa Obrad Znrln 1 Obrad 2t|rin i 72210 10 .71 Oi, ata ta Vlaak. Kaplja ti Ptmd «e panoja Franjo Potočnik 1 Franjo 'Potočnik J 7222f 10 .71 Som SloTMtlu Dtklica Mila P. flnajdova) Mila P. Snajdova f 72222 10 .11 tujoroh*—Valiek Paailaiaa.M Aa^Polkc Ifra Rtaabe 1 Igra glasba ) 72221 10 .19 Taaa kjor Loolaa l Janes Gorenc 1 Janes Gorenc f 72200 10 Jf ICrtfaaTl ' AaH spoti a aeUa Aalf Franjo Potočnik 1 Franjo Potočnik J 72420 10 .TI Na alaplaaak a^aco al j« •orlico pa aaarja ploVo Mila P. Inajdora 1 MIU P. Aaajdova f 72472 10 .71 PrOU W Odpri al koairUa John Rlbick John Ribich ( 72014 10 .7» PoiovUi Anton Dol r ne-Pranje Potočnik I Hoj 4oai Anton Delene-PranJoPotoCnlk J 72227 10 Jt IVAN PAJK9 Vktor Daaler 14 MAJN STREET . CONEMAUCH, FA-