109. številka. Ljubljana, petek 12. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za a v atr o-oge r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol lota 8(;I(L sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih floiah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje dk» Cetiristopne petit-vrste B kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se jzvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—86 poleg gledališča v „zvezdi". Opra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reći, je y „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nemec Momsen v Rimu. — r. Zgodovina ima svoje zakone. In jeden izmej njih izpolnjuje se sedaj nad nemškim narodom. Ošabnost je signatura tistih perjjod zgodovinskih, v katerih se pogoltne in sne kapital, nakopičen in z varčnostjo nabran v poprejšnjih (asih. Kar se je pridelalo in spravilo v shrambe, to se počasi poj d, ali vendar ni-kdo ne misli, pridobiti si z novim delom novih zakladov. Taka neproduktivna konsumpcija je signatura ošabnosti v zgodovini človeških rodov. To je historičen zakon in moč njegova leži sedaj nad germanskimi rodovi. Imeli so strašno srečo v najnovejših dobah. Pobili so rod, ki je korakal na čelu sve-tovnej eivijizaciji, ki je stoletja poprej z zaničevanjem zrl na rodove v Evropi, ter se v ošabnosti posmehoval pred vsem rustikalnim pričetkom germanske kulture. Ali prišlo je drugače. Kapital, katerega je bil Francoskej nakupičil Napoleon I. z železnimi svojimi armadami, pozgubil se je počasi in nij ostalo druzega, kakor gola kost tiste nagnjusne ngloireu na katerej je glodal francoski narod nekaj decenij sem. In prišli so časi, ko se je pretrgalo zagrinjalo, ter se svetu prikazala gnji-loba in ostudnost, ki je bila dosedaj pokrita z drago tkanino. Ali prišel je Sedan in prišel je francoskej ošabnosti zadnji trenotek in ves svet se je zakrohotal tej neizmernej slabosti tej babjej puhlosti, katera se je bila po ne-pravici oktrojirala moralno gospodstvo nad celo Evropo. In blagor narodu, da si je vzel k srcu to lekcijo, katero mu je dala zgodovina na sedanskih ravninah; blagor mu, da si je iztrebil iz svojega srca korenino duhomorne ošabnosti, ter se prijel zdravega mišljenja in zdravega delovanja. In tu je iskati uzroka, da Listek. Jeanne d' Are, devica orleanska. (Govoril v ljubljanskoj čitalnici prof. Fr. Šuklje.) (Dalje,) Odkar so Johano obiskali svetniki in angeli, postala je deklica resna, zamišljena. Splošno gorje zadelo jo je \. 1428 tudi osobno in bojna furija je silila njeno rodbino, da je za nekoliko časa zavetja iskala v mesticu Neuchateau. Glasneje in glasneje pozivali so svetniki devico, naj spolni božjo zapoved, naj reši kralja in narod. Dolgo se je branila Joha na, zvesta si svoje slabosti, boječa so strogega očeta. Toda, koje čula žalostno novico o silnej nevarnosti, ki je grozila orleanskemu mestu, odločila se je, šla v mesto Vaucou-leurs ter se razodela ondotnemu kraljevemu poveljniku Baudricourtu. Nij je prestrašilo, da je malo galantni vojak iz začetka jo sej zaušnicami hotel domov gnati, vrnila se je ter | je narod francoski zopet pri trdnih močeh, da mu cvete blagostanje, kupčija in obrtnija, da si je zacelil rane krvave, ki mu jih je bila vsekala dolga vojna in da si je zopet rekonstruiral armade, domovino braneče; tu je iskati uzroka, da je sedaj, ko je komaj pet let prekoračilo silne bojišča, narod francoski — tedaj pobit in ugonobljen, — uže zopet zmagovalec in da je tedanji zmagovalec German sedaj bolj jednak premaganemu. Germanstvo je pilo z milijardami, katere je izsesalo iz premagane Francije strup. In zgodovina prihodnja bode pokazala, kaki peklenski blagoslov, da je prineslo to zlato v zmagovalčevo domačijo. Nij ga tistega blagostanja, nij tistih nasledkov, kateri so se pričakovali, in želje, ki so so gojile v germanskih, širokoustnih dušah, nijso se izpolnile. Ne industrija, ne kupčija, ne socijalne razmere nijso se pqbo\jšale za tem, kar je francoski frank napolnil nemške kase. Marsikatera nemška mati je še jokala po sinu, katerega kosti so zagrebene kje v francoskih kotih, in komaj so se povrnili regimenti v zaželjeno domačijo in spravili z lavorikom obvite zastave v shrambe zaprašene — uže odfrčale so tudi milijarde in kar je ostalo, to je strašna oholost germanska, katero si cel svet deva pod svojo peto in vse drugo, kar nij njene krvi, zaničuje in zasramuje. Kapital je sneden in sedaj bodo glodali kost svoje slave nekaj decenij. Ta ošabnost je dedščina dolzega in krvavega boja in za to dedščino kovalo je toliko generalov strategične naklepe, ter hetakombično žrtvovalo nemška življenja francoskim armadam. V resnici pretužna zapuščina! Ali vsakdo, kateri objektivno zre na politično življenje, ki se vrši sedaj tam v nemškem cesarstvu vsakdo mora pripoznati, da ta ošabnost se preteka s tako dolgo ponavljala prošnjo, naj jo oborožijo ter spremejo do kralja, da se je poslednjič spblnila njena goreča želja. Prebivalci vau-couleurski podarili so jej konja in orožje, odložila je rudeče kmetsko krilo ter oblekla moško nošo in spremljana od G spremljevalcev podala se je 23. febr. 1420 na pot v 50 milj oddaljeni Chinon, kjer je takrat trepetal in obupoval nevredni Kari VII. 5. marca nahajamo devico v Chinonu, toda še le 3 dni potem smela je stopiti pred kralja. V velikej sijajnej družbi sprejel jo je Karel; da bi jo skušal, stal je bolj v kotu morda manj sijajno napravljen nego okolu stoječi ple-menitaši. Brez strahu bližala se je Jolnuia, takoj jo izpoznala kralja; govorila mu je o svojem poklicu ter z novim upanjem napolnila dušo njegovo. Viri poročajo, da je Karel dolgo časa na tihem se razgovdrjaj ž njo ter da mu jo govorila o nekej skrivnej stvari, katero je bil samo bogu, v molitvi razodel. Karel je namreč dvomil nad svojem legitimnem pravu krvjo v nemških srcih, preobdaja ministra na mehkem fotelju in preobdaja umazanega postopača, kateri se va^a po umazanem tlaku berlinskem. Vse drugo, kar nij Berlin, vse drugo pravim je nič, in vse drugo jo namenjeno podvreči se germanskoj slavi ! Skoraj bi rekol, strašen dokaz, kake pogubno rasti, da je ta strupena ošabnost uže pognala, je pri-godjaj, ki se je pripetil zadnje dni. V Rimu je govoril nemški prof. Momsen, govoril je obdan od laških gostobljubnih učenjakov, govoril je torej kot gost laškega ljudstva, katero mu je ravno kar skazalo visoko čast. Ali to je možu delalo malo skrbi in v sredi gostoljubnega rodu je povzdignil svoj glas in napil Moltkeju, zmagonosnemu maršalu prusaškemu in njegovo ošabno germansko srce, polno tistega besnega, katedrskega duha, ki znači nemškega profesorja od nekedaj uže, pretrpeti nij moglo, da bi ae dalo klofute tem gostoljubom, kateri so ga a slavo in častjo sprejeli, kateri so s sveto vdanostjo zrli na njega in hoteli poslušati miroljubne besede učenosti njegove. Ali odprl je, usta in zvest germanskemu elementu, ki je u že od nekedaj povračeval dobroto z nehvaležno-stjo in z zaničevanjem, zapel je slavo german-skej vedi in učenosti, kakor jedini na svetu, kar tera je zmožna naprej orati in prinašati sadove, in zapel je mrtvaške bilje pred vsem romanski učenosti kot bolni in blizo pogina* Mož izvrsten jurist kot historik, predrzno se izreči, da jedino nemška vednost je zmožna, življenja, da vse drugo, posebno pa romansko je slabotno in nosi kali pogina v sebi; mož, ki pozna zgodovino, pozabi, da sedež in pričetek moderne jurisprudence je Italija, da sedež; moderne aritmetike, modernega naravoslovja, je Francija, da sedež moderne elokvencije js Španija, in da sedež moderne historije je An- oziraje se na grešno Življenje svoje matere ter v molitvi prosil boga, naj mu da znamenje* ako ima U v istini pravico do francoskega prestola. Johana pa ga je nagovorila kot jedinoga pravega naslednika francoske krone ter muj obljubila osvoboditi Orldans, spremljati ga v lieims, da bode tam kronan, segnati in iztirati Angleže iz dežele ter rešiti uietega vojvodo orkanskega iz njegovega zapora. Vendar se je morala Johana še zagovarjati pred posebno komisijo v Voitiersu ter dokazati, da je dobra katoličanka in da nema zveze s hudičem. Dobro, neprestrašeno odgovarjala je neizobražena kmetska deklica modrim doktorjem in bogoslovcem, ki so zastonj poskuševali, motiti jo s sofizmi in skolastičuimi bedarijami. Ko so zahtevali, naj dokaže svojo od boga prejeto nalogo z znamenji in čudeži, odgovorila jim je: peljite me v Orleans, pred sovražnike, tam bode te gledali moja čuda. Ko je nek dr. sv. pisma jej hotel nagajati z vprašanjem: kak jezik da govore njeni svetniki in an- glija, pozabi, da ta Nemčija je sesala tudi kulturo in vedo pri druzih rodovih, pozabi to vse in zaničuje spomin tistih izbornih duhov, kateri so se potili in s krv i jo spravljali na dan vedo in njene zakone, tedaj uže, ko je Nemec bil še otroče kulture, izgovorivši silovito laž, da Nemčija kakor sedaj mogočna v politiki, tako tudi prva in jedina v učenosti.. To je oholost, to je smešna oholost, katera bode še teško ležala nad nemško prihod-njostjo in katera bode nekedaj prinesla stra-gni Sedan tudi germanskim rodovom, ter podavila nemško slavo. Pričetki tega prihodnjega zagina so tu, so tu in v večjej moči kot si domišlujemo. Ošaben in puhel je deželan, ošaben in puhel je mestjan, ošaben in s u r o v je učenjak. Zgodovina ima svoje zakone, in ti zakoni se izpolnjujejo" s železno konsekvenco. Jeden teh zakonov pa terja, da po ošabnosti pride pogin in uže se zabada, kakor oster nož v meso germanskej moči. Nam pa, ki upamo na svojo prihodnjost, je to po volji in pač nikedar ne bodemo pretakali solz na groblji germanske slave. Naše ljudsko šolstvo. [Izv. dop.] I. Težavno je o raznih, šolo zadevajočih vprašanjih pisati, kajti ustreže se redkokrat večini. Temu ta trditev ne dopada, druzemu druga, — in koncem na celem spisu ne ostane ni besedica prava in dobra. A tega si tudi ne želim, da bi se vse potrdilo, to bilo bi nespametno zahtevanje. Ker je pak razcvet narodnega šolstva silne važnosti in je dolžnost vsa-cega učitelja na to delovati, da dospe ljudsko Šolstvo vrhunec svojega razvitka, — stopinjo za stopinjo, — zadostilo bode piscu tega, ako se mu bode v obče le dobra volja priznala, storiti le nekoliko v občni blagor narodnega šolstva. PriČnem tedaj z opazovanjem šol na kmetih. Stopimo v katero koli hočemo, videli bodemo jedno in isto: učitelja in — prazne klopi, v katerih sem in tja sedi kak učenec. Znam, da mi hoče kdo ugovarjati, ker si misli: v mojej Šoli nij tako. Pritrdim mu srčno rad; a — nulla regula sine exceptione. Take šole so pak redke izjeme; jaz menim pak splošno, in žalibog, da je to istina. Drugi mi bode zopet ugovarjal: „čemu so pak šol- ske postave?" A, brate! potrpi, tudi to poglavje pride na vrsto. Splošno omenim tu, da učitelj na kmetih šolskih postav sam ne more strogo izvrševati. Siromašnemu kmetu dobro došla je vsaka najmanjša pomoč pri delu njegovem, — njemu odkazana sta trud in delo, da borno odredi družino svojo. Nij se čuditi, da mu je bila in je šola deseta briga; deco pošlje v šolo kadar doma nij dela, kajti rek: kdor ne dela itd. velja iz njegovega stališča uže otroku. Se ve da pride s tem rekom s pedagogiko v kolizijo; a on se je nij učil, ne ve toraj, kaj ona ukazuje, kaj prepoveduje. Na takov način odmrje mnogo talentov, koji bi na podlogi primerne izreje, bili človeštvu v splošno korist. Mislimo si kmetskega dečka. Osoda od-kazala mu je prostor na paši, kjer naj bi varoval, da kako živinče ne zaide. A narava nadari ga z izvanrednim umom, ter mu vcepi nagib do uka v mlado srce. V staro knjigo, — materni dar, — zre ure in ure, ogleda si jo od dveh stranij, preudarjajoč, kaj bi značile te Čudne male kljukaste podobe ? Usmili se ga kako človeško bitje, ter mu pokaže po-samna znamenja. S& neumorljivim trudom stavlja zdaj deček znamenje k znamenju, stavlja besede, uči se čitati. Staršem pak to nij nikako povšeČi. „Naši pradedje se nijso s tem ukvarjali, umeli nijso ni pisati ni brati, pak so bili vendar srečni; tudi mi ne znamo tega, — a živimo ipak. Deček čas trati, a delo mu več ne diši." Ljudje čudijo se bistroumnosti dečka, a on ostane na paši. Narava, „najspretnejša učiteljica", nema na-nj nikacega vpliva. Hladnokrvno zre v višnjeve gore, njemu za njegove mladosti uže znane; malomarno tepta z nogama nežne cvetice, — vsaj vsako leto jednake prihajajo, — varuje, da kako živinče ne zaide! Iz dečka vzraste mladenič, mine ga uka-željnost. Siromaštvo starišev njegovih na je-dnej strani, njihovi predsodki in sovraštvo do vsega novega na drugej, zakrivilo je, da je zamrl o dečku morebiti izboren talent. — Da imajo mnogi učitelji mesto dece v šoli, prazne klopi, krivo je tedaj siromaštvo našega kmeta, nevednost njegova in uže stan njegov ob sebi. Deco svojo porabi za razna domača dela, kar kmetu mnogo koristi. Ko bi pak moral za vsako delo posebnega delavca najeti, — leto za letom ne bi toliko pridelal, da bi visoke davke plačal. Blagostanje splošno bi še bolj hiralo nego zdaj. Ljudsko šolstvo pak nikakor ne išče razcveta svojega v propadu narodnega blagostanja, nego razvitek narodnega šolstva, kakor oni splošnega blagostanja sta pojma, in jeden so brez druzega ne more mi si i ti. A nikakor nečem s tem ravnanje našega kmeta v šolskih stvareh odobravati. Saj šola posreduje narodni napredek, — blagostanje narodno. Mnenje moje pak je, ko se kmet premalo opozoruje na važne nasledice, koje izvirajo iz dobro ured jene šole. Treba je, da se starši pri vsakej priliki opozorijo, da škodujo sebi, če dece svoje ne pošiljajo v šolo. Povedati mora se jim, da otrok lehko pomaga domaČa dela opravljati, ko doide iz šole. Vsaj so v to svrho na kmetih vse učilne uredjene. Predsodki so jako ukoreninjeni in teško jih je iztrebiti. Zato treba staršem povedati, kaj se v šoli podučuje, da se predsodki ugonobijo. Naš kmet pazi celo se sumljivim okom kako se v šoli podučuje.*) Truditi se morajo učitelji sedanjega časa močno, da bodo sijajne vspehe si priborili, katere bode videl tudi narod in jih ne bo treba z naočniki iskati. Ko bodo pak starši videli, da njihova deca v resnici napreduje, — branili ne bodo več deci šolskega pohoda. — minolo bode sovraštvo do novočrne šole. Anikdar se to nebo doseglo z novimi šolskimi postavami, kajti čisto nasprotno šolskim interosom je, če se pojedini §§. omenjenih postav z vso ostrostjo uporabljajo. S takim ravnanjem se kmetu sigurno ne bode priljubila Šola, — ukrepi se le — upor. Da kmet ne zaupa Šoli, kriva je dosta tudi napetost mej duhovščino in učiteljstvom. Struna bila je preveč napeta, — treba odnehati. Princip obeh stanov naj bi bil: „suum cuiijue," in jaz milslim, da se prijaznost mej obema stanovoma, posebno na kmetih, kjer sta duhoven in učitelj jedina, koja se moreta izobraženim prištevati, — lehko vzdrži. Vsaj imata jeden in isti cilj in umeje se ob sebi, da učitelj ne bode v šoli nevere učil, kajti važno sredstvo, da se disciplina v šoli vzdrži, je baš to, da porabi učitelj bogaboječnost, koja je v srce doce uže vcepljena. Duhovniki naj bi se preverili in seznanali natančno *) Piscu toga znano iz osobne Bkušnjo. gelci, odrezala se je krepko možu govorečemu slaboglasno narečje limuzinsko: „Gotovo boljši jezik nego ti!" Še le po odobrenji te komisije sklenil je Karel, posluževati se čudnega dekleta. Johana je dobila bandero, kakoršnega je zahtevala: iz belega platna se svilnatimi franžami, obsejan sfe zlatimi lilijami ter s podobo Krista in s podpisom: Jesus Marija. Meč je želela dobiti iz cerkve sv. Katarine v Fierbois; na njeno željo preiskavah so cerkev ter v istino za glavnim oltarjem našli starpopolnemzarujaveli meč. Tako preskrbljena, obdana od primernega spremstva pridi užila se je Johana novej armadi, ki je marširala proti Orleansu. Kajti ime naše junakinjo bilo je uže tako znano, da so se od vseh stranij oglaševali prostovoljci, da so razna mesta skrbela za živež in denar, veselo znamenje budeče se narodne zavesti! 29. aprila je prišla Johana entusiastično sprejeta od naroda v Orleans; 4. maja še le vstopila je večina armade v oblegano trvdnjavo. Mesto Orleans leži na desnem severnem bregu reke Loire; obdano je bilo prej od lepih predmestij, toda meščani so jih sami požgali, da bi laglje se branili angležkih napadov. V razvalinah teh predmestij utaborili so se Angleži ter obdali nesrečno mesto z obsipi i tvrdnjavami; devet tacih gradov so imeli na desnem, 3 na levem loir-skem bregovji. Če je torej Johana hotela rešiti Orleans, morala je prej osvojiti si imenovane gradove. UŽe 4. maja vzela je z naskokom tvrdnjavo S. Loup, G. maja polastila se je druzih važnih pozicij. Francoski poveljniki zadovoljni s tem pridobitkom, so hoteli vrniti se v Orleans, toda Johana je nameravala napasti najbolj otrjeno angleško pozicijo na južnem bregovji, imenovano „les Tourelles". Zastonj so se ustavljali francoski vojskovodje; zastonj so se posvetovali i sklepali brez device. „Vi ste bili v vašem svetu, jaz v svojem, jutri uže bode tvrdnjava v mojej oblasti". Radi bi bili devici zabranili poveljniki izhod iz mesta, toda navdušeno zaupanje meščanov in vojakov do čudnega dekleta bilo je močneje nego povelja generalov. 7. maja napali so Francozi, na čelu jim Johana, angleške obsipo. Srdit se prične boj vsak je znal, da gre za Čast i življenje. Več francoskih navalov bilo je uže odbitih, ko Johana v prekop (graben) skoči, pogumno lestev zagrabi ter jo proti zidu opre, z namenom nanj splezati. V tem hipu jo zadene pušica, mej vratom i ramo, prereže meso ter se prikaže l/a črevlja za vratom. Johana se zgrudi, neso jo iz bojišča. Od bolečine jela je iz prvega jokati se, toda kmalu se ohrabri, potegne sama pušico iz rane, se da obvezati, se spo-veduje ter so potem vrne na bojišče. Frišla je o pravem času. Uže so trobente pozivale vojake, da odnehajo od boja, ko Ivana pri-hiti v desnej bandero, ter s krepkimi besedami svoje rojake za zopetni naskok navdušuje. To je pomagalo — Francozi so prodrli v „les Tourelles". 2 notranjo vravnavo novoerne šole in potem sigurno ne bodo sodili, ka novoernašola jebrezverska. Smoter odgoji je: izreja v duhu in predpodobi Krista; po tem potu mora vsak učitelj hoditi, naj je tudi „liberalec." Se ve da se pak naredi sprava mej učitelj stvom in duhovščino nemogoča, če jedna stran drugej vedno nasprotuje. Naj bi se opustile vsake osobnosti, — izvirajo le iz ošabnosti. Duhovščina bi baš v tej dobi koristila mnogo sebi in šoli, ker ima vedno še največ vpliva na domače ljudstvo. Da se pak odte guje šoli, škodi ne-le razvitku narodnega šolstva, nego tudi v višjem pomenu sebi in svojim interesom. Vsa napetost mej učiteljstvom in duhovščino je protinaravna. Duhovniki morajo priznati, ka so jim pustile nove šol. postave še mnogo važnih pravic o šolskih zadevah, — te porabiti. Sigurno pak spada v njihovo področje, da navdušujejo za šolo, kajti, če so v resnici narodnjaci, želeti morajo boljšega narodnega blagostanja, kar je pak tesno zvo zano z napredkom narodne šole. Če nasprotujejo šoli — nasprotujejo ter ovirajo tudi razvitek splošnega blagostanja — pokopljavajo boljšo bodočnost naroda našega — potomci naši bodo jih sodili! Jugoslovansko bojišče. Najvažnejša novica jo ta, ki nam preko Belgrada prihaja in pripoveduje, da je 30 bulgarskih vasij vstalo na orožje proti Tur kom. To vest potrjuje tudi dopisnik turško-nemške „N. Fr. Pr.M, ki se močno hud uje na Bulgare, da tudi oni začenjajo. Bulgari so miren, delaven narod, ali kadar začno, kaj imajo eneržijo in pogum. Upati je torej, da se bode vstanek tudi v Bulgariji razširil. Iz Dobrovnika se 10. t. m. brzo javlja: Črnogorski predsednik senata Petrovič je odpotoval v Berlin. Mej tukajšnjimi begunci vlada lakota, občinski zastop zahteval je pomoči Iz Zadra se 9. t. m. brzojavka: Četa Ba bičeva in Uzelčeva naleteli ste se v Vojvodinom klancu na turško vojsko. Boj je trajal tri ure; vstašev je 23 mrtvih in 15 ranjenih Turkov pak 100 mrtvih in toliko ranjenih, poginil je tudi turški komandant jeden major. Iz Sarajeva ima „Pol. Corr." dopis, da je šla velika turška vojska na vstaše, ki so v gori Motajškej. Prišlo bode torej do velike bitke. Politični razgled. Y.<*I«-. V Ljubljani 11. maja. Praška „Politik" piše : Avstrija, je jedina država v Evropi, katera se postavlja na ravnost na stran Turkov, Magjari so jedini narod, ki bi rad podpiral turško lopovsko gospodarstvo. Hvm&h-i listi v severu, kateri imajo še nekoliko poštenja, ljutijo se na Turčijo zarad umora nemškega konzula. Ali glavno glasilo naših Nemcev in nemškutarjev „N. Fr P." je gnjusno huda na nje in bi rada celo krivdo od Turkov na konzule zvrnila, posebno na amerikanskega, ker ta je rojen Slovan, Bolgar. Mnfjja>'*kt nekdanji levičarji hudo agitirajo zaper Tiszo, a nazadnja bode le večina za nagodba. Veliko vpitja pa malo volne. -.cJ.it takozvana liberalna večina poslancev je imela klubovo konferenco. Jeden govornikov je rekel: Ogerska nesreča je, da se je pri dogovoru nagodbe upognila dunajskej sili ali presiji. To je izpodkopalo avtoriteto parlamentarizma, ker mi z nagodbo nijsmo zadovoljni, a da bi Tisza odstopil tudi ne moremo želeti. Najnovejši telegram poroča res, da se je magjarska liberalna stranka udala in se 181 glasi proti 09 za novo nagodbo glasovala in s tem Tiszi zaupnico dala. Torej je le res, da Magjari veliko kriče a poguma starega ne-majo več. Ko bi Cislejtanija močnejša in složnejša bila, kmalu se jih otrese. Swb*ki „Istok" organ Ristieev piše: V Berlinu bodo obravnavali o našej koži in o revoluciji v Turškej. Dvanajsta ura je, da se podero mreže diplomatske z odločnim korakom srbskih kneževin. Kadar ide srbska in črnogorska vojska v vstajniške kraje, da povrne red, potem je za Avstrijo odveč vršiti žandar sko službo. V tem času je treba, da Srbija pokaže zobe sicer bode prekasno. Iz Klvi-linu se poroča: Ruski car pride četrtek (denes) sem, v soboto se odpelje. — Kot zastopnik Turčije pri konferenci je prišel sem Edhem-paša. On bode terjal, da neha Črna gora in Srbija pomagati vstašem. Iz MittMtuMtJe prihaja vesela vest, da je tam novo ministerstvo sestavljeno, katerega ud je tudi glava rumunske narodne stran ke Ivan Bratirano. Taje, pravijo, odločno za to, da Rumunija Srbom pomaga, ako ti v akcijo stope proti Turkom. In uže to Bratiana nam Slovanom pri poroča, ker vidimo da je nje govo ime neljubljeno pri Magiarih in Nemcih .§iifjtoškft je baje proti temu, da bi se sklicala evropska konferenca, ki bi o osodi Turčije razsodila. Tudi odgovarja Francoskej mešati se v orijertalno politiko tako kakor trojecarske sile. Fittiicn*tio republikanske stranke voditelji so sklenili glede pomiloščenjskega vprašanja glasovati z ministerstvom t. j. proti. Domače stvari. — (Tiskovna pravda.) Urednik „Slo-venskega Naroda" J. Jurčič in faktor „narodne tiskarne" M. Armič imata 2G. maja pri deželnej sodniji tukaj na priziv c. kr. državnega pravdnika zopet sodsko obravnavanje zarad prestopka tj. 10. in 11. tiskovne postave. — (Povodonj na ljubljanskem močvirji.) Piše nam prijatelj našega lista: Vtorek po polu dne sem so peljal v družbi s čolnom na močvirje, da ogledam povodonj. Ta je res tako velika, da prebivalci ne pomnijo tako ogromne uže od 1. 1833. Komaj 100 metrov od botaničnega vrta pri Kuniničanovcm kozolcu je uže vse pod vodo. Isto tako na drugej strani ves mestni gozdič in cesta, ki jo imenujejo „kravja pot". Na drugej strani je vse notri do Lavrice pod vodo, tako, da je prav lehko priti s čolnom notri do Lavrice. Ižanska ce3ta je do Trpinove hiše vsa preplavljena in koder sicer vozovi] drdrajo smo se vozili s čolnom. — Mnogo hiš je v vodi, tako, da morajo prebivalci na deskah voziti se od jedno hiše do druge. Živino so, kjer je to mogoče, spravili na višje pode, drugod pa stoji do trebuha v vodj. Pri Matevžetu gre voda tik do hišnih vrat in prav do hiše smo se s čolnom pripeljali. Najslabše pa je pri Lipah in v tako imenovanih „purgarskih delih". Pri Peruciji na Lipah voda pri oknih v hišo teče. Isto tako je Loka, Matena, Tomišelj, gornje in dolnje Gorice — vse pod vodo. Vsa setev, vse spomladansko delo, vse je potrto, uničeno. Res žalosten pogled za ljubljanske močvirske prebivalce. Prav slaba se je godila zajcem in tičem, ki so v travnikih uže gnezdili, ravno tako krtom. Zadnjih jo na tisoče potonilo; kar se jih je moglo rešiti, rešili so se na kakšne kupe, s katerih jih zdaj slabo podučeni kmet izkopava in pobija. Most na Ižanskej cesti je podrt, in mnogo majhonih mostov je voda odnesla. Škoda je tedaj neizmerno velika. Iles čuditi se pa jo, da se to more zgoditi zdaj, ko se je žrtvovalo toliko To je bila odločilna zmaga, Angleži so se umaknili, Orleans na videz uže izgubljen — bil je prost, in nevarnosti otet! Rešila ga je 17 letna deklica — to so priznavali vsi poveljniki, to je pripoznaval kralj, to je obstal tudi sovražnik, katerega je nenavadna prikazen te žene z grozo napolnila, omamila. Sedaj pozivlje Johana kralja, da nastopi pot v Reims, pod njenim varstvom ter, da se da tam kronati s čestitlivo krono svojih pradedov. Bila je pametna misel, kajti še le kronanje v Reimsu, kjer so se navadno kronali francoski kralji i maziljonje se svetim oljem, katero se jo tam hranil storilo je Karla pravega kralja v očeh nevednega ljudstva, celo v očeh našo Johane. Toda kralj se še nij upal napotiti se v oddaljeno, njemu celo protivno reimsko mesto. Pot je držal skozi pokrajine, od sovražnika obsedene, mesta od Orleansa do Reimsa pripadala so brezizjemno nasprotnej stranki in v kraljevej blagajnici imel je lehkomiselni vladar cele — 4 tolarje! Treba je bilo čakati, toda mej tem je nadaljevala Johana boj z Angleži, vzela jim Beanganci in druge tvrdnjave ter jih popolnem premagala v bitvi pri Patay u. Potem je spremila svojega vladarja v Reims. Od vseh stranij so privreli vojaki prostovoljci, da bi se bojevali pod poveljstvom od boga poslane device. Narodna zavest se je oživela; Angleži in Burgundci so se brez boja umaknili, mesta Troves, Chalonv so se udala i 17. jul. nahajamo Johano v prestol-nej cerkvi v Reimsu, stoječo zraven kralja Karla, tik oltarja, z banderom v roki; o tej zastavi je izustila: da je bila v boji in v težavi, da se torej spodobi, da se tudi udeležuje te česti." S kronanjem v lieimsu dokipela je Jo-banina sreča in slava do vrhunca; bližal se je čas propada! Kedo pa mu je bil uzrok V Dolgo se je mislilo, da je bila misija naložena Johani od njenih svetnikov v Reimsu končana, Bpplnjena, ter da jo je potem dvor tako rekoč prisilil, da je še ostala i dalje se bojevala, toda proti svojej volji i brez prejšnjega zaupanja v svojo moč. Dandenes je zgodovinsko popolnem dokazano, da je bilo ravno narobe. Johana se je z vso gorečnostjo svoje duše poprijela misli, popolnem uničiti angleško gospodarstvo na francoskej zemlji. Ljubezen do naroda, do kralja, kateri je v njenih očeh zastopal narodno idejo, prepričanje, da je božja vojja, da nadaljnje vojsko do popolne zmage, udanost v to voljo božjo — vse je Johano pozivalo v nove boje. V prvej vrsti hotela jo udariti proti Tarizu ter glavno mesto zopet pridobiti legitimnemu kralju ! Toda z začudenjem poizvedamo iz po-polnom zanesljivih virov, da je dvor nasprotoval Johani. V okuženem dvorskem ozračji Johana nij imela mnogo prijateljev. Svetovalci kraljevi, duhovni in posvetni, zlasti nadškof Regnard Chartreski i la Tremouille, so devico zavidali, ter se njenega vpliva bali j nij jim bilo po godu, da nij aristokracija teinuč borna kmetska deklica rešila Francijo. (Daljo prih.) tisocev za usuSenje, in prebivalci na močvirji trdijo, da ne bode bolje, dokler se jez pri fabriki za koce v Udmatu ne odpravi, in strug Ljubljanice črez mesto ne zniža. — (Nova .. Posto njs k a jama.") Iz Vira pri Kamniku se nam piše: „Uže dvakrat je znani kamniški padar pisaril v „Lai-bacher Tagbltt." o nekej podzemeljskej jami v bližnjem hribcu, Šuberk imenovanem, o ka-terej pripoveduje čudežne stvari, in meni, da bode ta Jama" kmalu konkurirala s Postojnsko, kar se tiče lepote in razširjenosti. Dovolite, da vam stvar malo razjasnim. Omenjena votlina je v našem kraji povsodi znana, — vsak pastir ve za njo. A cela nij večja, nego prostorna cerkev, in jednacih podzemeljskih jam imamo tu dovolj, posebno pa proti moravskej dolini in pod sv. Trojico. Kapnikov je dovolj v njej, a vsi so od bakelj, s katerimi hodijo pastirji v njo okajeni in skoro vsi odkrušeni in odbiti. Jednacih votlin je najti po Kranjskem povsodi mnogo, in za druzega gotovo nemajo nobene zanimivosti, nego za naravoslovca, ki lazi za votlin-skimi hrošči in žužki. Čudimo se pri nas le nesramnosti, s katero se trosijo take laži po svetu. Korespondent je moral močno lačen biti, ali pa boleha včasi za halukcinacijami. — (Iz Trsta) se piše „Sl.tt : Na vladin ukaz so morali iz ljudskih šol odpraviti zemljevide, na katerih so bile, poleg znanstvenih neumnosti, nekatere avstrijske dežele pripete laškemu kraljestvu! Ny čuda, da so lahoni tako nesramni, da si takih zemljevidov naročajo za ljudske šole v Avstriji; saj jih vlada radovoljno podpira in rahlo prepoveduje le to kar prav mora prepovedati, kar je preočitno izdajalsko. Če vlada tudi kaj za tržaške Slovence skrbi in če jih neče žrtvovati laškemu molohu, pokaže se kmalu, namreč iz tega, če usliši ali ne usliši prošnje, ki mu jo izroče trž. okoličani v zadevi razširjenja mesta. V ta namen namreč je imelo pol. društo „Edinost" svoj jednajsti občni zbor v rojanskej čitanici, h kateremu se je zbralo, kljubu prav slabemu vremenu, okolu 70 društvenikov pod pred-ništvom Št. Nadliška. Sklenil je zbor izročiti vladi prošnjo v obliki protesta proti sklepu tržaškega deželnega zbora, po katerem bi se imel velik del spodnje okolice utelesiti mestu. Protest torej vladi nasvetuje, naj dotičnoga sklepa dež. zbora ne predloži v potrjenje, temveč, naj se načrt izroči nazaj deželnemu zboru, da ga predrugači. Društvo „Edinost" v imenu okolice je sklenilo, naj se stara mestna meja nespremenjena obdrži in nekoliko sedanje okolice (pa ne toliko kakor je deželni zbor sklenil, da se mestu pridruži) naj se spremeni v predmestje z jednakimi davki, kakor jih ima mesto. — (Pred celjskim porotnim sodiščem) je bil 91 maja obsojen Franc Jarec na 18 let ječe zarad ropa in tatvine. Razne vesti. * (Grof Kolovratov,) ki je pri Pragi v dvoboji ustrelil mladega kneza Auersperga, šel je potem na Dunaj; tam je v krogu ple-menitašev opravičil svoje dejanje, sprejel od več „ustavovernih" kavalirjev poziv na nove dvoboje — a je bil potem na ukaz vojaške oblasti (on je oficir) v zapor dejan. * (Nov dvoboj) je bil na Dunaji mej markgroiom Palavičinijem in grofom Kaluokim, tudi zarad neke aristokratice. Palavičiui jo s sabljo hudo ranjen. IJhIujvii uiliiiiuiNfracijo: (i. p. 'p. v Spljetu. Za 10. in 11. zv. „(;. K." Dže ?4,/4. plačali 2 gl. 10 kr — Za „SI. N." ostane za III. kvartal hc gl. •„'.:;<>. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Izseljevanje. Zotai zflravnifc A. Palchel usoja se svojim p. n. pacijentom uljudno naznaniti, j hiši, v I. nadstropji Coleg Hradezkv-jevega mosta stanujo. Ordinira pa akor do sedaj od 8. do 12. iu od 2. do 5. ure. Za jedno, sč špecerijskim in železnim blagom napolneno itacuno (filijalo) na Notranjskem, sprejme se v kupčiji dobro izurjen Komis, z dobrimi izpričevali, ne premlad, zmožen slovenskega in nemškega jezika, takoj v službo. Pisma naj se najdalja do 12. maja, dopoši-Ijajo na administracijo „£>lov. Naroda", ker se tudi pogoji izved6. (118—4) Tujci. 10. maja: ■▼rop«: Folaj iz Vač. — Jalerineg iz Radovljice. Pri »Ionu: Konig iz Štajerskega. — Žagar iz Prezida. — Scbmid iz Dunaja. — Saveti iz Cerknice. — Oblak iz Gorenjskega. — Slibar iz Prezida. — ftchwars iz Dunaja. — Pogačnik iz Pod-narta. — Steiger iz Trsta. Pri viEngel iz Dunaja. — Glaser im Rateč. — Kolin iz Linca. — Entmmont iz Dunaja. — Steinherz iz Frankobroda. — Frič iz Gradca. — Polak iz Celovca. V administraciji „Slov. Naroda" prodaje se izvrstna „Vodje i junaci iz ustanka u Bosni i Hercegovini". Cena 1 gld. 20 kr. Karmelitaiiski melisovec Iz Iloncdk. 1 originalna steklonica 25 kr. Jedino pravi le pri (53-8) Gabriel Piccoli, lekarju na dunajakej cesti v Ljubljani. 3. 3 ■e. 0» IHLfil 3° s* - a •r o™ *° «3 9 Sil um!! d. j. rorrbtn oon brm unttt)tiO)nttf n !Dann)aufe 9t> fttHungtn tntfltgtngtnommtn fttr bit *otbung. bet 270fttn con Dft »trgietuiifl gcntl)inigtrn unb mit btm gtlammtcn ©taaUDtrmogtn garantlrteii Otlbiottmr Didrlbt bfHrtit aul 81,(00 Crigimll00|rn unb 43,400 »tbjtnntn. 6iimmtliđ)t OJctoinut rorrbrn mturljnlb cmigcr Vtenatt in 7 W>« tbrilungrn rnt|ct|itbrn uub bttrngtn lufammtn 7 Million 771,800 »d*«««?. Dtt £nm>tgttt>inn btttagt ct>. 375,000=218,750 !Mfirt)3iiiin f. ®u1brn i 2l>. RpeciellINtMUbitfeSottttit nod)|olgt nt>r .'tt>inn« 5 a O a 250,000 125,000 HOOOO •0,000 50,000 inooo 30,000 »OOOO S5000 •0 0(M» 15,000 7 a 18,000 11 a lO.OOO SO a OOOO 55 a 1 a 1 a too a 5 a 3 a 118 a 691 a 4000 3000 S500 »■■©O aooo 1500 1800 500 rte rte. Uteidjemavf. iiifammm «3,400 (SoDinnt. iaut nmllid)(T iMtftrUumi foflrt ein ganzes Original-Loos 9. W. 11. 3. 30 ein halbes „ „ „ „ 1.65 ein viertel „ „ ., —. 83 Orb« '-OfflrHung brlitbt man btn rni|atltnbrn »rtiag btt^uUgcn obrr btiifrlbrn utr '4Jof» nnju-<,al)lrn. oud)tannbit Hufrnburtfl prr9lad)nal)mt urr langt nt xt>t n, 611Btfttfltr rttj.i tttn fofDTt Don untrt« »ridjnrttt jjirma btt Criginnllnojt mit au»fiib,r> iittjcm ilinnc gri*u-l|t itntrr 2tnrttO Sontrolc butaj bal mit brni Sicttauf btrfrt etaattloofe tcauflragte 9anTt|an< Adolph Lilienfeld, t> urg. Steiner. (125-4) 375,000=218,750 (Miitbrn iJ. W. brtraat tt>. btx ^paubttrrffrr btt 370Ren Don b» iftfgierung |cac|mi|ttn unb garoutlrtrti fieMloiterle, tutlđie aut WI>OQ t'ootrnunb 43.40O (Stminncn brftrljt. — <6ammt* tiđjt ©rhjinne nirrbrn innrrljalb einlgtr Utonate bura) 7 3it|)ung(n cnbgUIttg aulgdooB uub be. tragra jufammcn 7 Million 771,800 ■ufjtt btm obtnangtbtnrn tO. ^auptgttoiunt tntb,ait bit Vottrrir apeciell tiorfi ^rminnr ton »ritJjemarl 1SO.OOO i*a,ooo ho.OO« •f,oo« so.ooo 40,000 S0.O00 3 30,060 J5.000 S i. 30,000 O & IS.OOO 7 k 13,000 II i f0,000 3« oooo etc. btn b«§ Ctao\ nltjaul »n Hamburg^ fi btrft&tntn Originat.Coofr ilnb trtljeilt nad) |t bff 9k|n>| an jjcbt« ItjtiUttjuttr bit um«. 114* Otminntlftr. TIr ftulbt|al)Iung btr fflr r»innt |tfo)it|t buro) bit Vnblnbutfgtu bttft* Aauftl an «Otn Vl«brn. »ti Sflrctuirung tinrr ftbes SBtlteUung wirb btr aulfUhrlidtt iBttloa. funglblan ntltr 7 ^it^ungrn araill Dtigeltgt. V« bit £itIjuna uab> brootftrlit unb |«l nodj borl)anbrat eoofguanlum gtring lfl, tocrbtn Bt (Itaungtn boi btm Idlltunigfl, itbmfaUI abt* trbtlrn 13. Mal d. J« iSieiner. (i 24—4) I D, O O. T! I (t k (t V W « B cc ca M C_ V ,. * " 9* P — o S Z. cz tf S. r- f lir, n 9 B t " I s I o < 1 S 3 W5 I N« 2, ^_ o I S Jg ft a. 3 c —tS: „<6 O" o B ttJK r» t: P. CS!< 9 SE? S 3 iti £ orl 2. *■ I 1^ 1 &r m co -j E cd a* B3y O n i i w^ s «5^ o B Z f S CD« »5*1 Jedina trgovina na Dunaji! katera jo ugodna za tako slabo čase, sklenila je ceno blaga še za 30u/, znižati in ta je Kineskega srebra fahrikna zaloga MM. Mlettelheima &~ V**, na šHinuJi, Graben 28, vis-a-vis Sothenove menjalnice (Handelsbank). ■■■■ I*rej Je vcljulo u. i>r- B&BbbI G žlic za kavo gl G navatlnih žlic „ 8.50, 6 nožev za obed „ 8.50 G vile n „ 8.50 1 vel. žlica za juho 5.— 1 _ . - ■ mleko 3.50 3.50, sedaj gl. 1.10 n 8.60 „ 2.00 „ 200 - 2.20 1.40 1 posodica za sladkor gl. 12, sedaj G.80 1 „ „ maslo „ 5, „ 1.6© l aitice za eij kr. 80, „ kr. 30 I par svečnikov gl. 9. — „ 2.80 1 k b-icice za sladkor „ 2.50 „ kr. 90 1 posotlica za osef i oljo od gl. 4 do 7.50> noz, vilice, velika žlica iuala žlica, \ seli 24 koinudov v elegantnem etuiju namesto gl. 2-1 samo 9 si. 25 kr. O