LJUBLJANSKI •a JUNIJ LETNIK 37. ŠTEVILKA 6. Vsebina junijevega zvezka: 1. Ant. Debeljak: Mladoletje.................281 2. A. Debeljak: Drevesi..................28?" 3. Alojz Kraigher: Mlada ljubezen. (Dalje.) . . . . .......283 4. Emil Leon: Cvetje v Jeseni. (Dalje.) .............290 5. Marija Kmetova: Ljubezen................299 6. Arthur Rimbaud — A. Debeljak: Spavač v kotlini.......300 7. Alojzij Gradnik: Rabindranat Tagore: Gitanjali........301 8. A. Debeljak: Modra cvetka................304 9. Jules Lemaltre — Anton Debeljak: Prvi nagib.........305 10. Ant. Debeljak: Durus Amor................308 11. Dr. Zober: Slovensko in tuje slovstvo............309 12. A. Debeljak: V malem travnu...............313 13. Dr. Ivan Prijatelj: Pesniki in občani............314 14. F. Oolar: Pesem o liščku.................321 15. Dr. Franc Derganc: Henri Bergson. (Dalje.) ..........323 16. Listek............................................328 Dr. Drag. Lončar: Ob 50letnici dr ja Ev. Kreka. — A. Debeljak : Sedanje smeri v francoski književnosti. — Kajkavske pesmi med Hrvati. — Dr. Jož. A. Glonar: O .Poberinu" in enakih starih slovenskih „bogovih". — Inž. J. Mačkovšek: Jezikovna meja od Spielfelda do Mo-noštra leta 1844. Kaj prevajamo. izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 12 K, za pol leta 6 K, za Tisk .Narodne tiskarne". Redakcija tega zvezka se je zaključila 15. junija 1917. „Ljubljanski zoon" zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 12 K, za pol leta četrt leta 3 K, za vse neavstrijske dežele po 15 K na leto. ===== Posamezni zvezki se dobivajo po 1 K 30 h. ===== Odgovorni urednik: Oton Župančič. Upravništvo v .Narodni tiskarni" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Lastnina in založba .Tiskovne zadruge" z. z o. z. v Ljubljani. Rnt. Debeljak: miaöoletje. Po koncu ko hiša strmeva breg in v solncu kot apno odseva sneg. Ob grmih pa strmih žarek-kipar pleše in kleše okenca v sneg. Skozi okence črno rumena glavica se vidi, trobentica nema se živo razvnema: Pridi, pomlad! Tokava, planjava prebela. Skoz okenca mračna skopnela dremavi se zvonček prikupno priklanja, naravi zaupno pozvanja: Vigred, pridi me gret! Iz oken temotnih okvira ozira obrazcev-plavolascev se toliko s tihimi vzdihi: Vesna prelestna, postoj še nekoliko, vesna objestna, pri meni postoj, ne zveni v samoti-sramoti mi cvet. Nekdaj je živelo lepo se, sedaj pa rodovi tepo se, tudi moj ljubi je moral na boj. A strožji postaja že božji pogled, zenica neznosna nesprosna pronica čez griče in kliče pa z bilko pretanko — pramenom — šegače zaspanko Pomlad. .Ljubljanski zvon* XXXVII. 1917. 6. 21 ^f ^ R. Debeljak : □reuesi. Srce vam mehkö je, ve smreke in hoje, sijaj vaše böje, značaj vam kovinsko je lep. Oklep vam je hrapav, limanic poln, bodice naperjene ostre za boje. A tvoje srce otrdelo je, bukev, pa gladka ti skorja. Ponočni požar — tako ti v jeseni je listje rdelo v temini jekleni jelovega morja . . . po zimi sred njega koščene si prste molela iz snega kot oni ki tone. Pomlad z rdečico razpali ti popje, razgali ti brste; razpreza se — usta v poljub zagoneten, razteza se — kelih umeten; ko solnce še v kelihu kroži en dan, vsak listek že proži mi žilnato svilnato dlan: med ustne vas jemljem, o listi, ne upam si gristi! O bukev, o smreka, dva hipa poglobil sem v vaju se v gozdnati gluši, in kakor da mislim o tajni človeka, utripa prijetno mi v duši. Rlojz Kraigher: fDlaöa ljubezen. (Dalje.) Začelo se je učenje za maturo, primanjkovalo mi je časa, — hočeš-nočeš — sem moral Miro malo zanemarjati. Ona pa se ni hotela ozirati na to in mi je očitala, da se ji odtegujem. Oblačila se je zmirom mičneje in bila venomer na cesti. Nobene promenade ni zamudila in nobene prilike, kjer je lahko razkazovala svoje dra-žesti. Sitnaril sem seveda tudi jaz, postajal ljubosumen, nadzoroval poglede in zasledoval korake njene. Če le mogoče, sem jo iznenadil kje na cesti ali sredi promenade; in jezil sem se, da je bila v moji odsotnosti morda še živahnejša in razigranejša, dostopnejša neumnostim in šalam. Večkrat sem naletel na nove znance v njeni družbi, na dijake, na visokošolce, na častnike. Zlasti zadnji so me precej vznemirjali in me navdajali z bridkostjo in sovražnostjo. A za stalno se ni nihče vrinil v družbo, in to me je pomirjevalo. Edini Mirtič, Milan Mirtič, se je priklopil in prihajal redno. Bil je mlad fantiček, nedolžen in naiven, dijak s trgovske akademije, ki se je bil zagledal v Maro in zdihoval za njo; ona pa ga je trpela poleg sebe, da je sploh imela kavalirja in ni bila več samo elefant; a bila je precej okrutna z njim, visoka in nemila. V splošnem sem zaupal Miri. Sumničiti je nisem mogel; povoda nisem imel, da bi dvomil o njeni zvestobi. Vendar sem čutil neko nesigurnost, ne ravno skrbi in ne bojazni, — a neko slutnjo, >kakor da je ne poznam do dna, ki morda čaka v njem še nerojena kal grozečih možnosti ... Ko sem prihajal nekdaj k njej in sem bil zavil iz veže po stopnicah gori, sem pred ovinkom mahoma obstal. Iz prvega nadstropja, kjer je Blejčevo skladišče, sem slišal Mirin glas, nestrpen, skoraj jezen, in glas nekoga drugega. Poznal sem pomočnika, ki sem ga največkrat srečal na stopnicah in pred skladiščem, ali ga zagledal skozi odprta vrata po hodnikih med skladovnicami blaga. Tuintam se mi je bilo že zazdelo, da se mrcina nalašč potika tod okoli in preži na nekoga. Parkrat sem bil ujel njegov pogled, pomilovalen in porogljiv, da mi je bilo neprijetno. Bil je že starejši človek z rdečkasto koničasto brado in z veliko plešo. Govoril je s strupeno zajedljivostjo: „Vas moram čakati, — ko pa ne pridete več sami k meni!" „Jaz sem vam že rekla, da si prepovedujem to nadlegovanje. In če ne bo miru, povem papanu!" „V prejšnjih časih vam nisem bil tako zelo oduren. Če se spominjam . . „Pustite me, da pridem mimo! Proč tu! Proč!" Scepetala je navzgor; za pomočnikom so zašklepetala steklena vrata pri skladišču . . . Mira mi je bila razložila stvar precej odkrito: — Že pred leti jo je bil izvabil dedec k sebi. Pripovedoval ji je novice, dovtipe in zanimivosti; prijemal jo je za brado in krog pasu, tudi na kolena si jo je posadil in prižemal k sebi, celo poljubil jo je bil tuintam. Razlagal ji je smešne anekdote ... Če se zdaj spominja, jih je bilo mnogo precej kosmatih in umazanih, ki jih takrat niti razumela ni. Nekaterim je šele pozneje uganila zmisel. Kakor bi prižgal žve-plenko in posvetil, — se ji je nenadoma zabliskala iz teme lurnpa-rija . .. Zato se je moža že dolgo časa ogibala. Tudi prej se je že zavedala, da stvar ni v redu, in je svoje obiske pri pomočniku največkrat celo prijateljici Mari zamolčala. A dekliška radovednost, njena samovoljnost, otroška razbrzdanost -— in potuha, ki jo je imela od vseh strani . . . Že^kot otrok je komandirala v družini, — saj ni bilo nikogar, ki bi jo bil vodil ali brzdal ... In sama od sebe se mi je izpovedala še o neki drugi podobni dogodivščini. — Trgovec Kolar, Magdin oče, — saj jo poznaš, ki je že kot goska koketirala z vsemi častniki garnizije, in ki so jo bili radi sestankov z njimi izključili iz šole, — stari Kolar je bil povabil Miro k sebi. Majhen je bil, obilen, že siv bradač. Bil je v sorodu z Blejčevko. Posadil si je Miro na kolena in jej začel razkazovati — neke slike. « Tiščala si je oči in ni hotela gledati. On pa jo je držal. Nekaj je seveda videla . . . ostudnosti in svinjarije ... fej! ... A ko je bila začutila njegove debele ustnice na svojem ušesu, se tnu je iztrgala in zbežala . . . Kaj praviš k temu? Niso taka doživetja za dekliško dušo, kar bacilus kuge za telo? In če veš, da je to kužno seme v njej, — sicer latentno in brezplodno, a vendar v njej —, kdo ti naj jamči, da ne vzklije nekdaj in ne razžene in ne zasmradi te deviške duše kot ugonobi bolezen tudi najpopolnejšo lepoto? . .. Danes se mi zdijo važne te stvari. Takrat sem bil mnogo bolj lehkomiseln. Morilo me je učenje za maturo, da sem komaj izhajal s časom; preveč sem bil zaljubljen, da bi dolgo premišljeval . . . Čez noč sem bil pozabil na dogodek in se nisem več brigal zanj. — Edina posledica je bila, da sem se od zdaj naprej ogibal Blejčevega skladišča, kjer smo se prej — če je bilo ravno prazno — večkrat skrivali in lovili . .. A naenkrat je bila matura tu ... in naenkrat je bilo vsega konec ... Bil je konec, četudi je sledilo še dvoje žalostnih sestankov . . . Po maturi sem bil odišel z materjo na jug na potovanje. Od Mire in njenih ljudij sem se bil poslovil površno in preprosto, kakor da se bomo drugo jutro zopet videli in si za danes samo voščimo lahko noč ... Ko sem odhajal, sem imel pravzaprav malo težko vest. Ali bi ne bila moja dolžnost, da bi se bil pred odhodom odkrito dogovoril z Blejčevimi radi Mire? — Morda! — Pa saj smo se razhajali samo za kratek čas in zmenjeni smo bili, da se snidemo ob morju, v Opatiji ali v Trstu. Z Miramarom smo se bili celo dogovorili, da obiščemo iz Trsta — pravi adrijanski Miramar... In nazadnje: — Ali je bilo razmerje med med menoj in Miro res že zrelo — za zaročitev? .. . Par razglednic sva si pisala, po eno pisemce. Mira je bila celo zasanjala o mojih „srčkanih očeh". Rada bi me zopet videla, da bi se zatopila — še enkrat je ponovila — v te moje „herzig oči"! A to je bilo vse, kar je vedela o meni; naivno in otročje, vendar „srčkano" . . . V Opatiji sem se požuril po obrežju na prostorček, ki mi ga je določila za sestanek. — Čakati sem moral dosti dolgo. Za mano je bila nizka železna ograja, onkraj ograje senčen lovorov gozdič in za gozdičem park in vila. Pred mano morje, ki se je po malem penilo in pralo skale ob obrežju. Obzorje je bilo v megli, solnce *že precej nizko, njegovi žarki so odsevali in lesketali v morskih valčkih, jekleno, sivkasto in kalnomodro. Čolni so se zibali na vodah, ladjice so plavale in jadra so žehtela od vročine. Tam daleč je plul parnik in rezal brazdo za seboj; dim je bruhal iz njega in ležal vodoravno v zraku, kakor pramen temnosivih las. — Po šetališču je mrgolelo letoviščarjev. Za ovinkom je bilo kopališče; od tam se je razlegal vrišč otrok, ki so se valjali po pesku in blatili vodo. Tuintam je prišla kaka elegantna ženska mimo . .. Vse sem videl kakor v megli; duh mi je bil odsoten in nemaren, kakor brez želja ... Sirena je zabučala. Parnik se je ustavil ob pristanu. Kakor pri ulnjaku je vrelo iz njega in pred njim . . . „Tomo, Tomo!" — me je zaklicalo nenadoma. Pred vratci konec železne ograje je stala Mira. „Servus, Tomo! Pridi hitro! Samo za trenotek sem se odtrgala." Onkraj gozdička, v majhnem, gostem parku sva sedla na železno klop. Vse se mi je zdelo nekam mrzlo, čudno hladno za to vroče morsko kopališče. Miro sem držal v naročju in jo skušal poljubljati. Ona se mi je zibala na kolenih in me gledala smehljajoče, vprašujoče . . . Nenadoma je vstala in si popravila lase: „Saj ne bo nič z nama, Tomo!" „Zakaj ne?a — Skušal sem jo zopet ujeti; tedaj se je oglasilo od vile sem: „Mira, komm doch, komm!" „Zvečer v zdraviliščnem domu, Tomo! Mi pridemo ob devetih!" Že je izginila za drevjem... in jaz sem šel po svojih potih... Duh mi je bil še bolj odsoten in še bolj nemaren, čisto brez želja . .. Zvečer je prišla Mira s precej veliko družbo. K meni se ni ozrla, morda me ni bila videla. A zapazila me je Mara in mi po-kimala. Moral sem se ji zasmiliti: — pošepetala je nekaj svoji materi in mi pomignila, naj pridem k mizi. — Mira ni bila prišla s stariši. Blejčevi so bili v nekem štajerskem kopališču. Ona pa je dosegla s svojo trmoglavostjo in samovoljnostjo, da je šla z Maro in njeno materjo sem doli ... Ali je prišla radi mene v Opatijo? Gotovo ne. Prišla je, da je skupaj z Maro, in ker si je več obetala od svetovne slave tega morskega kopališča nego od onega na Štajerskem . . . Tu so se bili takoj pridružili bogati rodbini iz Gradca, ki je * stanovala v isti vili. Sin je bil eleganten gizdavec, ne lep ne grd, a samozavesten, živahen in šaljiv. Mira je sedela poleg njega in se mu smejala z istimi bleščečimi, občudujočimi kot nekdaj meni... Pogovor je bil nemški. Parkrat sem se ironično nasmehnil, ker se je Mira zmotila v nemškem členu. A še ta ironija je bila strašno klaverna in brez moči ... Pri Mari je sedel krasen Grk; še nikdar nisem videl tako lepega človeka. A bil je najbrže bolan, neka otožnost mu je gledala iz oči. Mara pa je kar visela s pogledi na njegovem obrazu .. . Adijo, Mirainar! . . . Ko sem zjutraj vstal, sem se napravil k Miri. Ne vem, zakaj, ne vem, čemu, — a noge so me same nesle ... Ali sem hotel še dokazov, da nimam ničesar več pri nji, niti ene žilice njenega bitja? ... in da sem ji že tujec, ko da so pretekla desetletja od zadnjega poljuba in da je bil še tisti — prisiljen in zlagan ? . . . Srečal sem jo že na cesti. Peljala se je z graškim gizdalinom v majhni kočijici; on je vodil dvoje ličilih ponijev. Videla me je in se nasmehnila ter mi zaklicala besedo, ki je nisem razumel. Jaz pa sem imel občutek, da je padla k mojim nogam drobtinica z bogato obložene mize ... Za njima se je peljala v večjem vozu vsa ostala družba. Tej sem se umaknil za vogal sosednje hiše . . . Če je bil ta sestanek z Miro morda še potreben — vsaj kot zaključek najine ljubezni-neljubezni —; ne morem najti opravičbe; zakaj sem — klada brez ponosa! — še enkrat lezel k njenim nogam? ... Ali sem bil — narobe! — preponoseti, predomišljav, da bi verjel v izdajstvo svoje ljubice? — Ali sem bil upal, da bo po razočaranjih drugod naenkrat zopet skoprnela za menoj in se ini skesana vrgla v naročaj?--Kar sem mislil, kar sem upal, — vse je bilo preneumno, prebudalasto in preneslano, da bi si kedaj odpustil to ponižanje! . . . Po počitnicah je bila abiturijentska veselica. Vedel sem, da se je Miramar udeleži. Zato sem bil prvotno sklenil, da ostanem rajši doma. Odpeljal sem se celo za nekaj dni k sorodnikom na kmete. In vendar — sem bil nazadnje tam! .. . A kako nerodno in nezrelo sem bil uprizoril vso to stvar! — Vrag vedi, — ali sem bil nalašč tako napravil, ali je bil samo slučaj, da sem prispel šele zadnji dan domov, — in še to — zvečer ob polenajstih?! ... Naglo sem se preoblekel in hitel na plesišče. Strašno se tu i je mudilo. Še-le v dvorani sem si natikal rokavice ... In kakor bi bil vedel, kje je Mira, in kakor bi bil zmenjen z njo, — naravnost k njej sem jo udaril ... Z majhnim halöjem so me sprejeli. Presenečenje, — ali je bilo očaranje? — malo kislo očaranje, — ali je bilo razočaranje? — zadrega? .. . Nekaj častnikov je stalo poleg. Spoznal sem samo Praznika, ki se je kretal okoli Mare in le z očmi požiral Miro; a ta je bila čudovito lepa . . . Dobro se spominjam samo izraza v obrazu Blejčevke. Smehljala se mi je prijazno — in vendar obenem kislo, — češ: — čemu prihajaš motit?... Godba je zaigrala. Zapel sem si še zadnji gumb na rokavici in se priklonil Miri ... Plesala sva molče, zaman sem iskal besede. Ko sva prišla naokoli, je čakal tam 'poročnik, mlad in golobrad, ves zagorel. Ni ravno silil, — a Mira se mi je zahvalila in se oklenila njega ... Bil sem malo omotičen; — naenkrat je zazevala praznota v meni, duh mi je bil odsoten in nemaren, kakor brez želja . .. Čakal sem, da bi zaplesal z Maro. Kadar je prišla mimo, me je žalostno pogledala, — ko^da se ji smilim. Ali je imela ona slabo vest za Miro? — A plesal nisem z njo, vsakikrat mi jo je kdo od-vedel ... In to je bil zadnji ples pred odmorom o polnoči. Pozneje so volile ženske ... Jaz sem sedel. Plesal sem bil edino z Miro, a nje ni bilo blizu. Mara bi bila prišla pome, — že iz usmiljenja, kakor so pripovedovale njene oči; a imela je dovolj opravka, da se je odzvala vsem svojim plesalcem izpred polnoči ... In obsedel sem. Top sem bil, polomljen, — kakor ptič, ki so mu otrpnile peroti . . . Ali je bila to ljubezen, Javor? — Seveda ne, — po tvojem je bila otročarija. Po mojem bi bila lahko — ljubezen za življenje. A to je struna, ki ne odmeva v tebi. Zate je trenotek več nego večnost. In nazadnje: — morda imaš prav! Bolje: lep trenotek nego taka tožna večnost! Ali je ženska sploh ustvarjena za večnost? Roža je, diši; a — duše nima. Utrgaj jo, izžmi, — in vrzi v jarek!--V dveh mesecih, prijatelj, — v dveh mesecih je imela Mira za menoj — že tretjega čestilca! Ali je taka ženska sploh sposobna za ljubezen? — Niti za trenotek, za ljubezen v tvojem zmislu ni sposobna. Poljubljati ne zna; in ni ji za poljub. Slasti, razkošja menda ne občuti. Tako neznansko plitko je vse pri njej, površno in zunanje, da bi jo skoraj imel za jalov cvet, ki je lep samo za oko, vonjav samo za nos, — nerodovitnost je njegovo znamenje. — Njena ličeca sem bil primerjal nekdaj breskvici, oni temno-rdeči breskvici, ki ji proseva žameten karmin skozi sivkast pajčolan iz voljne dlačice. A take so tudi vrtnice. In Mira je menda vrtnica, stolista vrtnica, brez brazde in brez pestiča; namenjena zunanjemu uživanju, minljivosti brez živega nadaljevanja, brez živega spomina v plodu; brez notranje lepote, brez notranjega namena in pomena, brez žive večnolepe duše. In ker je njena lepota samo zunanja, in ker jo morejo uživati samo zunanji čuti, zato je treba, da prehaja iz roke v roko in da menjava občudovalce; saj se more le na ta način vživiti v to življenje in izživeti v tem življenju, ker si tako vsaj pomnoži spomin v sodobnikih, ko si ga ne more podaljšati v brezkončnosti potomstva . . . Ti se mi smeješ, Javor! Ti se rogaš objokavanju moje izdane in zavržene ljubezni! — Bog te ne kaznuj in ti ne plačaj — nemilo za nedrago!--Čemu sem ti pripovedoval to zgodbo? Zato da se boš še malo krčeviteje oprijel načel don-juanskega za-vojevatelja in zapeljivca ter brezobzirnega nezvestnika. In prav imaš! Dokler ti je opravka z ženskami, katerim je ljubezen boj, — z ženskami, ki si jim tudi ti samo divjačina, — in ne divjačina za dober obed, temveč za pust in suhoparen zakon, — dotlej le laži in sle-pari, varaj in izdajaj! — da pomaščuješ nas, ki smo nedolžnejša divjačina, nedolžni kakor ribe v vodi, in ki zacepetamo nevede in nehote v spolzkih mrežah zapeljivih ribaric . . . In vendar, Javor! Ko bi srečal žensko, — globoko nesebično, duhapolno; z veliko in bogato dušo! — pa bi se žrtvovala zate in bi te vzljubila s toliko ljubeznijo, da bi ne videla naprej in ne nazaj, in bi prenesla zate vse na svetu — sramoto in pogin, zločin in kazen!--Ali bi ne skoprnel za njo, moj dragi? — Ali bi ji ne daroval življenja, Javor? Ali bi se ne odrekel hudiču in njegovim angeljem, plehkoti enodnevnih ljubic, grehoti bolnih žensk, pijanosti in razuzdanosti vlačug, — za eno samo vse izpolnjujočo — veliko ljubezen?--Ne reci: ne, moj dragi! Ne reci, da se ne zarečeš! Saj mora biti tudi v tvojem življenju nekaj stopnjevanja,— in morda te privede zoper tvojo voljo do najvišjega. — Jaz pa sem ustvarjen — zdi se mi —, da hrepenim in iščem in stremim navzgor. In Čeprav doživljam razočaranje za razočaranjem, je vendar neomajna moja vera, da še najdem otok blaženih, kjer mi zapoje rajska ptica — visoko pesem!--- Tako sem se ti izpovedal, vidiš, — in izjokal. Ti pa porečeš: — Otrok si, nezrel in neučen otrok! Ko bi bil znal, kar mora znati fant od fare, bi si bil vzel, kar je fantovega! In ko bi si ne bila dala vzeti, bi jo bil zapustil in bi ji bil pokazal figo; — potem bi bila ona jokala mesto tebe! — No, — Bog te živi, dragi Javor! Resnično mi je žal, da nisem — fant od fare! Srčen pozdrav. Tvoj Tomo Žitnik. Na Dunaju, pred veliko nočjo 190—. Emil Leon: Cuetje u jeseni. (Dalje.) V. Vsak dan v tednu smo spravljali otavo. Nalagali smo jo na vo-ziče, s katerimi se je težko vozilo po slabih potih. Tu in tam smo se morali kar vsi podstaviti, da se ni voziček zavrtel po bregu. Trpeli smo in trudni smo legali spat! Z nedeljo je prišel shod na Gori. Zjutraj je bila maša in ob desetih tudi. Kdor je bil zjutraj v cerkvi, je ostal potem doma. Kar je bilo mladega, je hitelo k desetemu opravilu. Pri Presečnikovih sta najprej odrinila oče in mati s postav-nostjo, ki je last pametnih ljudi. Nato sta odšla Danijel in Liza. Že v veži sta se prepirala, in ta prepir se je vlekel ž njima, ko sta bila že daleč od hiše. Danijel je hotel, da bi mu dala Liza nekaj denarja, Liza pa se je temu z vso odločnostjo ustavljala. Do Gore je hlapčič brez dvojbe iztisnil zahtevani goldinarček iz starikastega dekleta in gotovo je tudi, da ga je potem zapil. Pred hišo sem čakal, da pride Meta. Sicer ni bilo dogovorjeno, da bodeva skupaj hodila. To pa se je samoobsebi umelo; nikomur se ni čudno zdelo, ne očetu, ne materi. Ni je hotelo biti iz gorenje hiše, kjer se je nekje — kamric in čumnat je bilo tam gori vse polno — oblačila. Kar se tiče moje osebe, sem jo bil zavil v oblačilce, času in kraju jako primerno. Posebno je bilo to oblačilce primerno kraju, ki leži — kakor veste — že pošteno visoko v hribih. Kdor lazi po hribih, mu je nositi posebno obleko, kar tudi veste. Že nekaj let sem lazil po gorah, zatorej mi v tem oziru ni primanjkovalo ničesar potrebnega. Prav nič se mi ni čudno videlo, nasprotno, zdelo se mi je edino pametno, da sem paradiral pred Presečnikovo hišo, kakor bi se odpravljal na Begunjščico ali na Kredarico. Na nogah sem rožljal z dobro zažebljanimi čevlji; meči pa sta tičali v sivih nogavicah, ki so segale do kratkih hlačič, bingljajočih mi okrog nagih kolen. Vsi ti krasoti se je pridružil še temen suknjič, zadaj narejen „na ploh". Ni mi treba še posebe povedati, da mi je čepel na glavi obrabljen in zasvaljkan klobuček in sicer s krivci, kakor hribolazcu pristoje. Živel sem v prepričanju, da sem jako pametno, jako okusno in predvsem tudi jako praktično oblečen. Ni mi prihajalo na misel, da sem podoba, kakor v teh krajih morda še nikdar nastopila ni in katere velika smešnost prebivalstvu ne bo odšla. Vtisom smeš-nosti so naši pogorci jako dostopni! Končno je Meta vendarle prilezla iz hiše. „Kje vendar tičiš?" sem se zajezil. „Na Gori se,že „ta dolga" zvoni, midva pa se še odpravila nisva." „Dosti je še časa," se je kratko odrezala, „pol ure pa bomo gori." Takrat je opazila moje do kolen segajoče nogavice — dolge nogavice jc smela v pogorju samo ženska nositi —, bingljajoče moje kratke hlačice in moj od zadaj široki deski podobni suknjič, pa se je skoraj do tal sklonila, tlesknila z rokami, in se nato začela na tak način smejati, da so ji kar solze lile po licih. „Kakšen si vendar? Vsa Gora se ti bo smejala! Kdo more s takim hoditi?" In zopet se je spustila v smeh. Nič mi ni pomagalo: v največji hitrici sem se moral preobleči in odložiti hribolazniško svojo slavo. Samo posvaljkani klobuček je dobil milost v njenih očeh, in to radi krivcev, ki so bili dekliču všeč. Na drugo stran pa ne morem zamolčati, kako se je bil ta spaček sam oblekel in napravil. Takrat v kmečkih hišah še ni gospodarila tista zoprna gospo-ščina, s "katero se danes pačijo naša dekleta. Če se v Poljanah postaviš na brv pred cerkvijo, pa ti j>rihaja]o z bluzami, in vrag , naj me vzame, če ni vsako leto več klobukov na ženski strani. Na nogah, ki se časih merijo z velikostjo čolna, pa se bleste beli ali še celo zelenkasti čeveljčki. Človek bi najrajši skočil z brvi v Lo-čilnico, da bi mu ne bilo treba gledati, kako se deklice trudijo, da postanejo v mladih letih prave grdobe. Morda nam pridejo še srečni . časi, ko bodo naša dekleta s klobukom na glavi vodo nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela žito in korenje! Meta te šege ni poznala. A vzlic temu se je bila napravila, kot je napravljen oltar pri največjih cerkvenih slavnostih. Nosila je svetlosivo kamrikasto krilce, na katerem sta se počez vlekla dva v zobce nabrana rumena trakova, da se je videlo, kadar je korakala, kakor bi se vili po kamriku dve rumeni kači. Okrog obraza je imela modro rutico, ki jo je bila pod vratom prav lahno zavezala. Pri prvem koraku ji je zdrsnila na ramena, da se je v vsi krasoti odkrila lepa glava. Svetle lase si je bila prevezala s trakom iz črnega žameta, kar se ji je prav čedno podalo, skoraj še bolj nego glavnik iz rumene kovine, ki je gledal kot žareča krona izmed plav-kastih kit. Mojo posebno pozornost je vzbujala zelenkasta surovo-svilnata ruta, katero si je bila ovila okrog vrata. Ta vrat pa je cvetel izmed nežnih belih <Špic, kakor „ženinček", ki poganja v svečanu med belim snegom! Ta svilnata ruta je bila pripeta za tilnikom, da se je ondi napravljala ljubka jamica, pripeta pa je bila tudi spodaj, kjer sta že silili na dan rožnati dve gredici, o katerih bi bila nepotrebna vsaka daljša pripomba. Kadar se je prestopala, so završala okrog Mete spodnja krila, in kadar je predaleč stopila, so se zasvetile nogavice in prikazali se čižemčki, prikladni vsaki gosposki nožici. Recite, kar hočete, bila je zala kot roža v maju! Prav zelo sva morala pospešiti svojo hojo. Dospevši k cerkvi, pa vendar nisva še prav nič mudila. Zbrana je že bila velika množica. Ta je postajala med štanti v bregu na levo od cerkve. Prodajala se je obleka, ponajveč pa sladke reči. Ali pred mašo se še ni kupovalo; še celo Veharjev Nace iz Delnic ni imel kaj posla. Stal je kakor rabelj tik klade, v katero je bila zasekana ostra sekira. Tu so se sekali štruklji. Če si mehko, pokoncu postavljeno blago z enim udarcem presekal, bilo je tvoje; čc_ se ni posrečilo, moral si plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan na Gori povzročalo največje zanimanje! Skoraj med zadnjimi sta prišla Šitnen in Luca. Ta je nosila pečo brez špic, nad obleko pa star, rjavkast „raš",- ki je bil spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila je to vroča stara obleka za stare ženske in že tedaj precej redka. Kakor dvoje plahih ščenet sta se približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar, bled kot stena, odstopil od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred Šimna. Množica je takoj postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer sta stala Kalar in Skalar. Luca je v strahu zanihala: „Za božje rane, vsaj pred cerkvijo nama daj mir!" Oni pa je razločno in glasno spregovoril: „Krivico sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti in pozabi!" Šimnu se je povesila čeljust in lovil je Kalarjevo roko: „Vse je pozabljeno, Luka, vse je pozabljeno! Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Množica je napravila prostor in roko v roki sta prekoračila prag gorske cerkve. Ves čas je Šimen ponavljal: „Vse je pozabljeno, vse je pozabljeno" Luca pa je odnekod iz obleke potegnila molek ter premikala med prsti debele njegove jagode. To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila po maši. A bila je manj ginljiva in zame nečastna. Gorska cerkev je bila že v otroških letih vrhunec mojim željam. In res, ko sem dobil prve hlačice, me je vlekla mati na Malega šmarna dan na Goro. Težko sem hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno, ko me je mati v cerkvi tik sebe imela. Veroval sem v nebesa in mislil sein, da sem tisti dan vsaj v prednebesih. Globoko me je zanimala ob strani na zidu velika freska, kjer je gonil sv. Jurij konja proti velikemu zmaju. In ta zmaj — prava peklenska prikazen — je bila zame najpomembnejša točka. Še bolj sem ga občudoval, kot devico, ki je tičala za zmajem ter kazala največjo grozo. To devico naj bi bil rešil sv. Jurij s svojim naskokom. Legenda sv. Jurija se je predstavljala torej v največji naivnosti, a vzlic temu zelo dobrodejni naivnosti. Mogočno konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša Gospa z Gore. V zidu za oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla, in kadar je solnce zasijalo, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni sodbi se sploh ni moglo na svetu kaj lepšega nahajati. Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan, da prebiva v naši sredi Bog in da bo nje-g6va mati zdaj in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi solnčnimi žarki. š Tudi danes je bila cerkvica polna. Na steni je še vedno reševal sv. Jurij svojo devico in na Čeladi je še vedno nosil velika štrucova peresa. Tudi Mati božja je kraljevala v svojem zlatu. Od oltarja so se kadile vonjave in na koru je pela Žganjarjeva (Jrša: „Ko v jasnem pasu primiglja . . Kje pa so bili moji nekdanji občutki ? Sv. Jurij se mi je videl, da je slabo slikan, in devica, katero je reševal, je imela pravzaprav obraz brez vsakega življenja. Mati božja v svojem rokoko-tronu je bila slabo izrezljana in prekričeče z barvami prevlečena. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil rumeno šipo v oknu, da se je videla luknja, ki je močno motila zlati svit okrog sv. Device. Žganjarjeva Urša pa se je časih bolj drla, nego pela. Žalibog, da ni dano človeku, da bi ostal otrok vse svoje življenje! Božjo besedo nam je tisti dan na Gori oznanjeval gospod Jakob, kaplan v Poljanah. Ko je stopil na prižnico, sem mislil, da ga ne bo nosila. Ker je bil dolg, sem se bal, da mora z glavo" ~ vzdigniti strešico nad seboj. Ali vse se je uredilo. Gospod Jakob je pričel jnnožici govoriti j?riprosto, naravno in lahko umljivo. Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal. Razložil^je kmetu, kako gospodarstvo zahteva, da se mu njivica boljšaj od leta do leta, njegov večni blagor pa zopet zahteva, da se mu boljšaj duša od dne do dne. To misel je gospod Jakob tako čedno razpredel, da se je vse lepo vjemalo. Ko f)ajejgnjkoncu poudarjal, da se nam duša silno poboljša, če iz-ženetno iz nje sovraštvo, in da si človek prisluži najlepši venec pri Bogu, če odpusti sovražniku, ki mu je delal krivico, je stal Šimen Skalar zbrani srenji pred duhom in src se je polastilo globoko gi-njenje. Doli pri vratih je na ženski strani nekaj viknilo, ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem in potlej v sredi: v hipu je bilo ženstvo v joku! Dobro si oznanjeval božjo besedo, gospod Jakob! Po opravilu sem čakal, da se je cerkvica izpraznila. Ko sem stopil na solnce, so__vj5tolj)u še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegoša in Mladega vrjia. Pri Veharju se je že sekalo in pri^žtantih je bilo že precej razprodaje. Cerkovnik je imel ta dan nekako^ divjo gostilno", kjer si dobil juhe in kruha. Kdor ni imel sredstev, da bi šel k PosevČniku, ki je imel na Malenskem vrhu boljšo in dražjo gostilno, je ostal pri cerkovniku. Na stopnicah pri mežnarju sta sedela Šimen in Luca. Med njima je stala široka in globoka posoda z juho, to se pravi, s kropom, po katerem so plavali redki cinki masti. V to posodo je drobila Luca bel kruh. Te posode bi pri sedanjem slabotnem rodu štiri glave ne premagale, ona dva pa sta jo hitro izpraznila! Luca me je zagledala in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta mi bila dolžnika, a sta vendar tako „razkošno" živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal govoriti. Sreča današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz obraz. Povem pa vam, kakor je bila grda, v tistem trenutku se mi je videla lepša od vas gosposkih žensk, in naj ste zavite v svilo in žamet! Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjetia vozari po andaluškem skalovju! Pridna^si^ßri^delu, vedno^i_vj5krbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož preveč v pivnice ne znosil, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj ostala! Te. domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane! — V bližini sta čakali Meta in Liza. „Ali boš nama kaj kupil?" je vprašala zadnja sladko. „To se ve!" Meta pa je nekako v strahu spregovorila: „Stopimo v stran, tam prihajajo Posavčevi." In res so prihajali Posavčevi iz Martinovega sela. Štebale visoko čez kolena, kamižolice ob rami, na telovnikih pa debele gumbe, kateri so se svetili, kot srebro! Trije bratje so bili: dva dve kladi, tretji pa dolga dreta. Ta je bil Urbel, ki je nekaj za Meto gledal in lazil. Imenitni razsajavci po shodih in pivnicah, za tepež pa, kakor bodete kmalu videle, zanič. Stopili smo pred njimi v stran. Najprej sem kupil vsaki ruto, da se v njo spravi, kar njima nakupim. Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške doline svoj „mali kruhek". Ponujala je iz „malega kruhka" konj^ peteline in velika srca. Največje tako_srce je ležalo v sredi in z^ujmdmm^cvetjem je bilo čezinčez prepreženo, da se je vse treslo, če si vzel v roko ta ponosni izdelek Maruše iz Selške doline. Med cvetjem je tičal bel listek, kjer so bili zapisani Jenkovi verzi: „Snoči je jokala, dan's ni vesela, 4 to bo še stokala, starca je vzela." Morda niso bili ravno Jenkovi verzi, ali nekaj takega podobnega je bilo. Omenjeno srce sem kupil Meti, manjšega brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih sladčic. Tuintam smo se smejali nad napisi, ki niso bili ravno okusni in tudi ne priporočljivi. Bili smo pri najboljšem delu, kar zahrope za mano raztrgan glas: „Lisica, lisjak sta pila tobak!" To je tulil Urbel; drugi dve kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: „Tobaka ni b'lo, sta pila vodo!" Lisica! V meni je zaledenela kri. Zadnja kaplja krvi je izginila tudi Meti s cvetočega obraza in ustni sta ji bili beli, kot vosek. Culica z mojim velikim srcem ji je zdrknila iz rok ter padla na zemljo. Urbel je še enkrat zakrulil: „Lisica, lisjak sta pila tobak!" V meni se je zbudila zver, ki tiči v vsakem človeku. Pri oli-kancu tiči sicer v temni ječi, ali gorje, če jo prebije! Meni jo je tisti dan prebila. Obrnem se ter vprašam srepo, komu velja to. „Komu?" se zasmeje Urbel. „Tebi in lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi krivce boš dal sem!" Že je stezal koščeno roko po mojem klobuku. Meni se je vlegla rdeča megla pred oči. Z vso veliko svojo močjo — tačas sem bil prvi ljubljanski telovadec — sem ga vsekal po režečem se obrazu, da je v hipu izgubil ravnotežje ter z dolgim svojim telesom treščil Maruši iz Selške doline v bogato zalogo „malega kruhka14. Nato sem bil bliskoma pri bratih, ju železno pograbil za tilnik, z glavama nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar videl, kako so se delale bule. Pri tem sta jima kastorca daleč proč odletela. Nato sem še vsakega posebej .oče vi j al /'da ju je zaneslo po bregu, kjer sta lovila svoje kamižohce in lovila z roko tudi po travi, da bi se vjela, kar se jima je končno posrečilo. Potem pa sta se spustila v beg. Tudi Urbel se je medtem izvil iz desäk in količev, popadel klobuček in kamižolico ter jo med krohotom množice popihal nizdol, kakor da bi ga sapa nosila. Bili so kričači, ali korajžo so imeli samo v hitrih nogah! Zgodilo se je torej! Doctor utriusque iuris — strokovnjak zasebne in cerkvene pravice se je stepel pri cerkveni slavnosti ter nastopil tako junaško, da mu nasprotniki še krivcev vzeti niso mogli! Večje slave v pogorju doživeti ne moreš! Ko pa sem prišel k zavesti, me je kar mraz preletaval in sram me je bilo, da si nikomur nisem upal pogledati v obraz. Končno sem pa le dvignil pogled proti njej, ki je bila pravzaprav povod vsemu pretepu. Iz njenih oči mi je žarelo nasproti največje občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: „Grozno zal se mi zdiš!" Žel sem torej največje priznanje, ker je v pogorju „grozno" ali „strašno" vrhunec, ki se sploh doseči da. Prigugal se je tudi Danijel. Z junaškim pogumom je pograbil kastorec na tleh ter ga zalučal za onimi, ki so bežali. „Da boste kaj na glavi imeli" je vpil, „kadar vas postavijo za strašilo v turščico!" Tudi Jakopin se je oglasil: „Hoj! prav, da bodo vedeli ljudi v miru puščati." Danijel pa se je obrnil še k meni, rekoč: „Dali smo jih!" Ali vse to mi ni dalo novega poguma in še vedno hudo potrt sem hodil z Gore na i^alenski vrh. Med potjo me je vprašala Meta sramežljivo: „Kaj če biti, kar je napisano na srcu?" Čmerno sem odgovoril: „Kaj če biti? Če mlada starega vzame, joka potem! Drugega biti ne more". In dodal sem: „Če mene vzameš, pa boš tudi jokala !" Vstran je obrnila obraz in ničesar ni več govorila. — Pri Posevčniku se nam je pridružil gospod Jakob. Niti z besedico ni omenjal pretepa, pač pa sva se živo spominjala časov, >^ko sva skupaj tičala na klopeh ljubljanske gimnazije. Bil je močan ^in na svojo moč ošaben. Ta ošabnost ga ni minila, ko je že mašo bral in kaplanil v Poljanah. K Sovri na Videmski brod sva hodila ter zbirala ploščaste kamniče. Potem pa sva se postavila na cesto pred Vidmom iti tekmovala, kdo dalje vrže. In plošČasti kamnički so žvižgali čez visoko cerkveno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir pa je rešil gospod Jernej, ki je prisopihal izp( m» poljanskega stolpa ter si enkrat za vselej prepovedal, da bi s sv jimi kamenčki razbijala opeko na župnišču ali pa še celo šipe pri šJcofovi_sobj. Gospod Jakob ni hotel delati nikomur zgage. Ker je vedel, da bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj suhega mesa, odšel. Plesali so na Posevčnikovem skednju. Takoj po odhodu go-* spoda kaplana je začelo škripati s tega poda. Koželjevec iz Murave se je poskušal na klarinetu, Klepač iz Četenje ravni pa je obdelaval harmoniko. K tej ne posebno prijetni godbi so vlačila dekleta svoje fante. V pogorju je namreč stara navada, da plesice silijo k plesu in da se dajo plesalci prositi. Tako sem opazil, da se Danijel ni hotel prej zasukati, dokler mu Liza ni dala za bokal vina. Jaz sem ostal zvest svoji mestni šegi: „Meta, ali greva?" Obrnila se je proti Barbi: „Mati?" „No, pa le!" je ta odgovorila. Plesal sem ž njo. Pričetkom se ni hotela k meni nasloniti, ali kmalu se je udala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, .Ljubljanski zvon. XXXVII. 1917. 6. 22 kako ji je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženstvo v pogorju plesati! Kdaj se plesanja nauči, kje se ga nauči, kdo ve? Pleše ti pa, kol da je ustvarjena za ples. Ko sva doplesala, sem peljal Meto po stari šegi k mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je namočila ustne, po vsem obrazu pa ji je gorelo. Tudi mati Barba je bila srečna i •• z velikim dopa-dajenjem je objemala hčerko. Boštjan — trezni mož, previdni mož — pa je bil videti manj zadovoljen; rekel pa ni nič. Z Meto sva še enkrat nastopila. V gosli sem vrgel tako visok znesek, da se je samoobsebi utnelo, da velja naročeni ples izključno le nama. Na poti k skednju mi je razodela željo: „Nekaj bi rada. Če plešeš, malo z nogo ob tla udari! Tako je lepo!" Ko sva plesala, je stalo ob strani vse polno gledalca. Vsi so se v duhu udeleževali plesa. Danijel je kričal: „Suči jo!" Jakopin pa: „Dobre volje, Janez!" Meti so rože cvetele po obrazu in po vratu, posebno kadar sem med plesom udaril z nogo ob tla, da se je vse zatreslo. Po tem plesu je Boštjan plačal in odšli smo. Na poti proti Jelovemu brdu je Meta spregovorila: „Strašno je bilo lepo!" r< Boštjan pa je dostavil: „Posavčevega pa zdaj že ne bo več k nam." Iz teh besed je odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadatn, katere je trezni in razsodni mož morda gojil v svojem srcu. Pri materi pa ni dobil podpore. Barba je namreč vzkliknila: „Za tako surovino ne maram pri hiši!" Njeno oko je z globoko ljubeznijo sledilo hčerki, ki je korakala ob moji strani ter zopet in zopet hitela: „Hudo je bilo lepo!" Dan pozneje sem šel nekaj iskat v gorenjo hišo. Hodeč mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. V predalu za obleko je bila razgrnila nad to kos belega papirja, in na tem papirju je ležalo moje „srce" z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila. O tnoji starosti potemtakem Presečnikovo dekle ni bilo prepričano ! . — (Dalje prihodnjič.) ^mJoW-*^ c/Cf U" Awn -fj-CAoUso & 7 ö V^-^ ^ J/j • marija Kmetoua: Ljubezen. V sobi je polumrak. Skozi poloktiice polzi solnce v dolgih črtah in trepeta na pisani preprogi v zlatih) „In ti še piše?" vpraša Olga, sedeča v naslanjaču tik klavirja. „Še mi piše in vesela sem njegovih besed," odgovori Pavla in sklene roke in se zazre v cekine. „Poglej," nadaljuje, „čuden je človek. Izpočetka so me zanimala pisma le kot pisma sama na sebi; potem sem občutila vse tisto, česar ni v besedah, ampak drhti za njimi v njegovi duši; in naposled sem se pogovarjala v poluinraku z njim in v jutrih sem pozdravljala te misli z veselim nasmehom." „Čudno — in še nikdar se nista videla. Kako moreš govoriti s takim človekom, tujcem, neznancem?" „To ni čudno, Olga. Saj človek ni tisto, kar gleda, kar ima obraz, kar ti stisne roko. Poglavitna je duša, vidiš, in dušo njegovo poznam in on mojo. Kako se ne bi mogle potem muditi misli pri njem?" „Pa dobro; razumem. Ali to inoraš vendar priznati, da bi ga rada videla nekoč iz oči v oči?" „Ne, pravzaprav ne. A časih .. ." „Časih, kaj ne?" „Da, časih ga hočem videti, videti — in si ničesar bolj ne želim kakor to," pravi Pavla in vzame rdečo, r. Jurija Kobilo? Zgodovine v obsegu Kosovega „Gradiva" sploh še nimamo in cela vrsta posamnih vprašanj je nejasna. Zgodovina posamnih mest in rodov, koliko jih je? Središče, Škofja Loka in Novo mesto so opisani, kje pa so Trst, Ljubljana, Celje, Gorica, Maribor? Zanje 4 nimamo podatkov, ne vemo za svoje grbe, za svojo izumrlo plemstvo, ne poznamo niti fragmentov o ljubljanskih meščanih in sodnikih, o kraških prekupcih in dolenjskih voznikih, o trgovcih na Reki in v^Trstu ali ... sedaj o naših y_Ameriki, ki nam še ni dala svojega slovstvenega tributa. O Gorici so nam Pregelj, Budal in Remic napisali troje zanimivih pripovesti, ali Pregelj pravzaprav roman, ki zasluži priznanje, tembolj ker so takšni zgodovinski romani trojne vrednosti; umetniški v obliki, znanstveni v snovi (saj sta na pr. Pregelj, ali Sienkjevič, ali Ebers itd. morali proučiti dokaj snovi) in končno so narodni, ker dajejo bralcu vpogled v trpljenje naroda in mu predočujejo, da je na pr. v goriškem kmečkem uporu že ležal oni narodni in socijalni moment, ki živi še danes v vsem Slovenstvu. Romani narodove preteklosti so kulturni čini prve vrste in bridko moramo objokovati rano izgubo Bogdana Veneda, ki bi bil postal slovenski Gustav Freytag, ki nam ga danes nedostaje. Značilno je, da se za Venedom in potem, ko je potekla doba sentimentalne zgodovine, češ, izgubili smo vse Pomorje in Polabsko — in razven navedenih treh Goričanov nikdo ni slovstveno bavil niti z zgodnjo našo zgodovino, niti sploh ž njo. Toda doba je realistična, v njej se odigravajo razni boji, socijalni, nacijonalni, verski, strankarski in drugi. Dobro. Toda kje so — razun Aškerca, ki so mu to nekateri zamerili, ki jim ni nič do izgubljene njegove umetniške potence — kje so pesnitve iz Trubarjeve in Hrenove dobe, kje je roman „Iluzija" iz dobe Napoleonove Ilirije in kesnejšega ilirstva, kje roman iz Bahove dobe ali drama iz našega kmečkega življenja, kje je slovenski Anzengruber, kje naš Schönherr? „Kacijanar" je ostal osamljen. (Dalje prihodnjič.) R. Debeljak: U malem traunu. Hudourniki okameneli — snegi neskopneli v grapah gore — to svetal spomin ostal od zimske mračne more! Drevje že očkuje radogledno, v živici meži nobroj očes; vrti — samosevci prti; travnik vezen pestro vse počez. Sive njive, brazde valovite, Hrane žive, vrane, nalovite gladne pa z ročico-repetnico navsezadnje prst oplojeno blagoslovite. Pogled žejen svilne zelenine sanja sred obilne ozimine: Bogato solnce z neba se podviza, bahato hleba pozlati se miza. „Ljubljanski zvon" XXXVII. 1917. 6. 23 Dr. luan Prijatelj: Pesniki in občani- h. Pomenimo se še enkrat o pesniku in občanu! 1. Pesnik je umetnik. Umetniški nagon pa je prirodna^sjla, tako skrivnostna in zagonetmMra^ sile prirode. Kdo naj ji predpisuje zakone^^o jih nosi sama v sebi od vekomaj do vekomaj, kdo naj ji določa stopinje, ko si sama eruptivno in mogočno dela pot skozi zgodovino človeštva? „Pesniki-s0_s.y0je.glave in ne marajo za celi_3Y£t, kgr-JuL&tvarjajo sami svoje svetove", čitam v starem celovškem „Glasniku" 1861. v „Domačih pomenkih" Ivana Geršaka. Koliko je bilo pri nas ljudi, ki bi bili takrat spoznali to modro besedo spodnještajerskega notarja? Da bi jih bilo več, nego jih je bilo, bi se bil razlil naš umetniški genij svobodneje in pro-stomeje po slovenski knjigi, platnu in kamenu. Spoznati bi morala ^vsaj danes to najprej kritika, ako hoče razvijati in pospeševati, ne " pa motiti, begati in zadrževati. Umetniški princip je oblast in za-,f poved prirode. Njegovi zakoni so elementarni. Ne dajo se učiti, ampak samo proučevati. Izkušajoč torej definirati — ali z našo besedo: opredeliti in popisati — to prirodno umetniško silo, smo jo analizirali ali razčlenili, sledeč globokoumnemu spoznanju Nietzschejevemu, v dva glavna sestavna elementa njena: v vizijski, oblikujoči, sintetični in harmonični, potem pa v orgiastični, razkrajajoči, analitični in dishar-monični element. Ime so dali obema že stari Grki s tem, da so ju poosebili v podobi dveh svojih bogov. Apolo in Dioniz! Prvi tok je oni, ki ustvarja lepoto, mir, harmonijo in blagodejno sorazmernost barv, tonov, svetlobe in linij, drugi umetniško resnico, gibanje, strast in kretnjo. Videz in oprijemljivost sanj na eni, pa divinacija, proroška zorkost opoja na drugi strani. Naznačili smo, kako sc ta dva življa v umetniku in v strujah raznih dob vrstita, prepletata, vzajemno borita in s tem krepita ter končno strinjata v geniju v celoto, pripravljajoč in pospešujoč na ta način prihod kraljestva lepote na zemlji. 2. Od pesnika smo se potem spustili k občanu. Iz estetike v socijologijo. In vprav ob občanu se moramo danes še enkrat po-muditi, da nam bo jasen ta tip, ki igra važno vlogo v tem, kar se imenuje — literatura. Najprej kar se tipa samega tiče! Občan ni umetnik, ni pesnik. Zato ga seveda ne navaja nobena estetika. Jaz sem ga privzel v svoja literarnozgodovinska razmišljanja zato, ker je bilo njegovo delovanje — kakor bomo videli — velikega pomena v tem, kar se imenuje vsota naše duševnosti ali kultura Slovencev. Z ozirom na njegovo ime moram pripomniti, da sem ga krstil tako jaz. Občan ni občinstvo, zato ker pride občinstvo šele za občanom. Občan je posredovalec med umetnikom in občinstvom. Pesnik je suveren, samo svojemu notranjemu demonu poslušen človek, proizvajatelj, glasnik lepote in višje resnice, porojene iz lepote. Posamezen član občinstva pa je vzprejemalec, poslušalec, gledalec. Občan je pesnikov spremljevalec in prijatelj občinstva obenem. Občan ima tanjši sluh, ostrejše oko in izčiščenejši okus nego navadni občinar. Zato je vreden pesnikove družbe, zato ima zmožnost, ustvarjati umetniku torišče, podlago, zanimanje publike: literaturo. Toda občan je ravnotoliko sočlan pesnikov, kakor je hkratu sočlan občine, družbe. Po svojih glavnih nagnenjih spada temveč docela v družabno srenjo, ne pa med umetniške izbranike. Prva njegova skrb je namreč občna korist, družabni prid in hasek. Seveda bi ga bil mogel imenovati tudi literata, a s tem bi bila označena samo ena in ne glavna njegova briga, namreč delo za literaturo, za pogoje, v katerih naj pesnik občuje z občinstvom. Najvažnejši smoter njegovega delovanja pa ni literatura, ki mu je pravzaprav samo sredstvo za povzdigo duševnega nivoja človeške družbe. Njegova skrb je občni blagor. Zato sem ga nazval občana. Tudi besedi amater ali diletant, ki mi ju je nasvetoval dober prijatelj zadnjič v domačem kraju, bi ne označili njegovega bistva, ampak samo to, da hodi rad s pesniki roko v roki. Da nam postane ta novi pojem nekoliko bolj izrazit in domač, navedimo za primer dva znamenita občana iz naše slovstvene zgodovine. Kopitarja in Stritarja! V Kopitarju ni bilo_niti trohice xuka, in vendar kakšen vogelni kamen naše lepe književnosti je 011! Da ni Kopitar zbral in strnil naše razkosane slovenščine — reliquiae reliquiarum! — ne samo jezikovno, ampak tudi etnično in narodno-politično, bogve, ali bi bil pel kedaj Prešeren svoje klasične sonete v tem jeziku. Stritar je bil sin že čisto druge dobe. Vjijegovem ' času narod in jezik nista bila več v povitku, pa£-pajepa književnost. Saj je__t>il pozabljen celo Prešeren. In zato Stritar ni bil več jeziko- . sloveč, ni bil tudi več narodni politik kakor Levstik, v katerem so fosforescirale v zanimivi zaporednosti plasti pesnika in občana, 23* ampak Stritar je bil beletrist s tem pristavkom, da mu je bila lepa knjiga sredstvo za blažitev in kulturno omiko naroda. Torej pravi, fetiniti občan. In da nismo imeli njega, bi najbrž ne imeli zvonke ^lirike Gregorčičeve ter izklesanih kipov Aškerčeve epike. Iz teh primerov se vidi, kako važno vlogo je igral v zgodovini našega umetniškega izražanja občan, organizator kulturnih tal. Pri drugih velikih narodih ta činitelj ni tako važen. Tam se kulturna podlaga ustvarja in širi prirodno, elementarno, takorekoč sama od sebe. Veliki obrat ustvarja veliko poprišče, na katerem se morejo po volji razmahovati velike umetniške potence, kadar jih slučajno dvigne iz mase prirodni val. Mi smo bili navezani na idealizem in srečno naturno nagnenje posameznih občanov. Da ni bilo teh, bi se ne bila nikdar sama od sebe tako smotreno zrahljala tla naše kulture, iz katerih so potem poganjale cvetke slovenske umetnosti. Naš kulturni obrat je premajhen. Zato lahko pušča zgodovina francoske literature v nemar svoje občane, vbadajoče se s socijalno-koristnimi nameni na polju slovstva. Naša jih mora imenovati. In ne samo to, celo podrobno popisati jih mora. Seveda ne tako kakor doslej: priznavati jim ne sme pesniških zaslug, če so se tudi sami vkvarjali s pesmijo v teoriji in praksi, zato pa jim mora pripisati tem večje literarne zasluge. In zraven mora še poudariti, da te pogosto niso nič manjše, ampak samo drugačne. 3. Poezija, pa literatura-kultura! To dvoje moramo ločiti in dali bomo vsakemu, kar mu gre. Poezija je umetnost in kot taka spada v področje estetike, kakor tvori literatura področje literarne in velik del področja kulturne zgodovine. S čim se bavi estetika? Z ugotavljanjem glavnih principov lepote, ne kakor si jih je sama izmislila, ne kakor jih ji narekuje korist družbe ali kakšne človeške ustanove, recimo: taka ali inaka morala, ampak kakor jih nahaja, čita, vidi, sliši in opazuje v delih velikih umetnikov. Oni, ki smo ga v naslovu imenovali pesnika, je glavni dobavitelj dokumentov, ki jih rabi estetik. In estetika je deskriptivna znanost kakor psihologija, ne pa norma-mativna kakor etika. Estetik hodi za umetnikom, nikoli pred njim. Najvišji njegov kriterij je lepota, razodeta v delih največjih umetniških duhov. Ti drže v rokah mero in ^ago lepote, vatlarji in fun-tarji družboslovcev in moralistov mu ne smejo posojati svojih meril. — Dotaknimo se tukaj par najvažnejših načel estetike! Rekli smo v prvem poglavju, da posnema umetnik prirodo. To se ne sme razumeti tako, kakor da bi dajal njen vnanji odtisek, njeno foto- grafijo, kakor da bi jo samo odražal v njeni pasivni pojavnosti. Umetnik posnema aktivno prirodo. On ustvarja kakor ustvarja ona. Zato ne podaja mrtvih odtiskov, ampak živa dela, oblikujoč svoje doživljaje med stvarmi, pojavi in idejami. Umetnik pomaga pri osvajanju skrivnosti, spečih in skritih v resničnosti. V dejanjskosti išče duha. Drugje ga ne more iskati, nego tam, kjer v resnici je. Vsa kultura išče duha. Ali drugače ga išče znanstvenik, drugače umetnik. Znanost sploh ne jemlje dejanjskosti v polnem njenem obsegu, ampak iztiska iz polnote pojavnosti samo najznačilnejše njene poteze, abstraktne like. Znanost razkraja snovnost v nema-terijalne prafaktorje, ki ne predstavljajo nikakih konkretnih, zlasti pa ne slikovitih vrednot. Zato abstrakni, znanstveni duh ni resnično bivajoč duh, kakor homunkulus ni človek. Duh sam na sebi eksistira samo v znanosti v svrho lažjega operiranja, dejanjsko pa duha brez snovi ni. To je največja pridobitev moderne psihologije. Umetnik gre za sledovi duha, to je za principi resničnosti. On gre za skrivnostjo, ki je v predmetih in pojavih. Vsled delovanja znanstvenikov in umetnikov stopa svet v vedno novo razmerje do resničnosti. Zato današnji pravi umetnik nikoli ne išče tako, kakor včerajšnji, ampak vedno v ztnislu današnjega razmerja sveta do resničnosti. Vir navdušenja in navdahnenja za umetnika mora ležati vedno v tem sedanjem razmerju sodobnikov in njega samega do resničnosti. Razprava umetnikovega lastnega „jaza" s sedanjo dejanjskostjo je glavno, kar daje umetninam vrednost. Kdor črpa samo iz gotovih umetnin, to je mesečnik, ki ga nosi luna, ne pa trda zemlja. Kar je pridobil, so mu dale tuje berglje, ne pa lastni boj s sirovimi silami materije. Razlika med pravo umetnino in njegovim umotvorom je taka kakor med lastnim doživljajem in tujim pripovedovanjem o 'njem. Najboljše in najdragocenejše odpada: kar je umetnik sam doživel in nazorno predstavil pri obvladovanju skrivnosti, tičečih globoko v naročaju resničnosti. Glavni pogoj umetnine je torej individualno doživetje in sa-morastlo podajanje stvari, in to potom objetja s čuvstvom takih stvari, kakor so v neposrednosti, ne pa potom spoznanja njih abstraktnih likov. Zato filozofska misel ne more biti umetnina. Vse, kar je v zvezi s filozofijo, mora biti mišljeno, kar je v zvezi z umetnostjo in hoče veljati za umetnost, mora biti čute no. Filozof hodi med pojmi, ki so splošni, umetnik med predmeti, ki so določeni. Končno seveda tudi resnični pojmi niso nič drugega kakor posneta določnost, destilirana konkretnost. Zato so tudi umetniku in znanstveniku samo pota različna, a cilj jima je eden. Kaj doživlja umetnik v nazornosti? Isto resnico v simbolih kakor filozof v pojmih. Zapomnimo si torej, da umetnik ne dela bolj ali manj dovršenih izdelkov — te izdelujejo samo obrti spretnosti: črevljarji ali mizarji itd. — umetnik ustvarja vedno nove, žive stvore, polne življenja, sklenjene v sebi, med seboj skladne, ubrane in sorazmerne, zase in za nikogar drugega živeče, odkrivajoče v kosu življenja večne resnice lepote. „Das Kunstwerk ist in sich geschlossen, eine Welt für sich. Es will nichts von der übrigen Welt ... es begnügt sich damit dazusein, erfüllt von seinem grossen stillen Leuchten. Jede Tendenz, aus sich heraus zu wirken, sprengt die Geschlossenheit und wirkt unkünstlerisch."1 4. Estetikov vsakdanji pomočnik pri ugotavljanju principov lepote s tem, da jih povzema iz umetnin velikih umetnikov, je kritik. Podajatelj dokumentov stavbeniku estetike. Kritik sodi, njegov produkt je torej sodba. Zato mora jemati kritik v roke najprej este-tično merilo. Njegova prva sodba se mora glasiti: ali ima pred sabo samo notranjemu umetniškemu nagonu — in sicer močnemu, elementarnemu nagonu! — poslušnega pesnika, ali pa samo hvalevrednega, za občni blagor vnetega občana, ki se je navadil v družbi s pesniki rabiti tudi pesniške rekvizite. Z enim kakor drugim se mora pečati kritik intenzivno in z ljubeznijo. To je njegov poklic in opravičenost njegove postojanke, ki mu je določena pod odrom dveh stavbenikov: estetika in literarnega zgodovinarja. Imajoč pred sabo pesnika, mora kritik v sodbo prekovati silo pesnikove individualnosti, z močno roko zgrabiti ter v pojme preliti kvantiteto in kvaliteto energije čuvstev, s katero prodira dani pesnik v osrčja pojavov, oblikujoč svoje doživljaje v njih; karakterizirati mora znati moč njegovo pri obvladovanju mrtve snovi in pri oživljanju njenem. Njegovo najvišje merilo mora biti umetnina, ki živi, trepeče, sije, sili, mami in vabi z neodoljivostjo silnega, krasnega živega bitja. Potem nastopi drugo njegovo delo: analiza in označba sredstev, s katerimi je ustvaril pesnik tako ali enako umetnino. Da je tega zmožen, niora biti kritik pesnikov brat, torej ž njim tesno v rodu: pesnik iz pesnitev, umetnik iz umetnin. V kritiki mora iti pisec za umetnikom od prvega dojfna, po vseh spiralah nastajanja, skozi vigenj čustev do vseh končnih dragocenosti in lepot izraza in oblike. Pri vseh zmagoslavjih pesnikovih mora vihteti klobuk in pri vseh klecanjih njegovih mora s krepko roko beležiti padec pod križem. 1 Fritz Medicus: Grundfragen der Ästhetik. Jena 1917. str. 5. Kako bi mogel tako spremljati umetnika kritik, ki nima pesniško-dojmljive duše? Kako bi mogel vlivati in kovati v pojme lepotije umetnikove forme, ako razpolaga sam z nedostatno oblikovalnostjo, s hrapavim jezikom? Kako bi mogel dati predstavo o plavnosti, melodičnosti in elanu pesnikove duše, ako se mu zatika beseda, izpodtika govorica? Od vseh strani se mu morajo — kakor pesniku! — vsiljevati in ponujati adekvatni polnovredni izrazi, da jim samo namigne in že so tu v skladnem sprevodu in redu. V izrazu kritik ne sme zaostajati za pesnikom, sicer nima pravice v caker hoditi ž njim. V tem pogledu je torej §e danes veljaven izrek starega nemškega romantika: „Poezijo more kritizirati samo poezija. Zato nima domovinske pravice v kraljestvu umetnosti umetniška sodba, ki sama ni umetnina".1 Do tod je kritik pomočnik estetikov, od tod dalje služi literarnemu in kulturnemu zgodovinarju. Kar je pri tej njegovi službi poslednjima dvema najbolj važno, je to, da služi mimogrede tudi družboslovcu in — ako prav razume svoj visoki posel — vsi sodobni družbi, neposrednemu, živemu in odzivnemu občinstvu. Silno važna naloga kritikova je to. In ker se je doslej naš slovenski kritik premalo zavedal, bi mu jo rad s posebnim povdarkom položil na srce. Pesnik vendar ni samo individualnost zase, ampak je tudi član — odličen, znamenit član! — in v gotovi meri obenem produkt družbe. Pesnikov polet v sfere Jepote je_vzvi|en, in sijajen. A tla, ki iz njih raste, ki se opira nanja, ki na njih in iž njih gradi: njegov nravni nazor, njegove religiozne, socijalne, politične, in narodne ideje so ob enem ideje družbe in vsled njih javne obravnave — obravnave od strani izbranika! — zmožne delovati zopet nazaj na družbine nrave. Zato je kritikova dolžnost, da odda potem, ko *je poslužil estetika, ocenivši estetično vrednost umetnine, svoj tribut seveda literarnemu zgodovinarju in družboslovcu, zlasti in posebno pa tudi živi masi naroda, sodobni družbi. Kakor je koval poprej lepotije umetniškega oblikovanja pesnikovega v trdne, zaokrožene pojme, tako mora sedaj pred očmi občinstva prelivati v striktne sodbe nravne in socijalne nazore, obsežene v pesnikovem umotvoru. Le takrat, ako bo družba spoznala, da tvorijo pesnikovi nravni nazori, tudi etiko njeno, dobe in. naroda, bo sodelovala s svojimi izbraniki, se povzdigovala ob njih, jih pospeševala in jih s ponosom imenovala svoje. In pesnik ne bo več list, ki ga veter nosi po zraku. Tako je postopala ruska kritika sčm od velikega Visarijona » Friedrich Schlegel, Prosaische Jugendschriften, Wien 1882, II. str 200. Bjelinskega, proglasivšega prvič umetnost za nravno socijalno velesilo. In kdo more reči, da je zaradi te „publicistične kritike" kaj trPela estetična lepota ruske poezije?1 Kakor smo 5_Kraijghe r j e m ' krenili na pot, s katere_jiam je pred dvajsetimi jeti" smrt odnesla Kersnika, tako bi moral naš kritik zaorati tam, kjer je pred več nego pol stoletjem napravil prvg^vfeodljaj^^ /Levstik ... Seveda ne sme kritik nikoli pozabiti, da mu efična ' sodba ne sme iti preko estetične. A ravno tako naj pomni, da bo šele tedaj važen socijalni faktor, kadar bo predstavil pesnika ne samo kot iskatelja lepote, ampak tudi kot socijalnega glasnika. Za to njegovo razpravljanje v poslednjem zmislu mu daje pesnik višje, občan pa — s katerim se mu je baviti bolj v socijalne nego estetične svrhe — neposredno porabljivejše, praktičnejše gradivo.-- Kakor estetične estetiku, tako podaja kritik socijalne svoje izsledke literarnemu in kulturnemu zgodovinarju. Ta dva se mu s svoje strani zopet oddolžita s tem, da mu nudita iz svoje bogate zakladnice poznamke iz literarnega in kulturnega razvoja. Zakaj brez teh si ne moremo misliti globljega kritika: šele minulost stavi sedanjost v pravo luč. Brez temeljitega poznanja preteklosti ne more kritik pravilno oceniti tega, kar se mu zdi novo na pisateljskih tipih, literarnih žanrih, umetniških strujah in smereh. 5. Literarna in kulturna zgodovina kažeta vsoto du-ševnosti narodove, prva na književnem, druga na polju umetnosti, slovstva, izobrazbe in materijalne organizacije. Literarni zgodovinar shranja v svojo zakladnico slovstvene umetnine, nadrejuje in pod-rejuje ter razlaga pogoje, iz katerih vstajajo pisci in nastajajo knjige. Ti pogoji leže v lastnostih časa, naroda, družbe in ne najmanj v duševni organizaciji pisateljev. Akoj)rei^uje^loystv^ * na_takjiačin postanek pisateljev in struj, potem je njegovo delo res genetično in pragmatično zgodovinopisje, p_otein se v njegovem delu v resnici zrcali duševna zmožnost naroda: potenca umetniškega nagona njegovih pesnikov, kakor jo je opredelil in v pojme pre-koval kritik ter inventariziral estetik, zraven pa tudi literarnoorga-nizatorični in socijalni talent občana, čigar delovanje v svrho razširjenja literarnih tal dobi šele v literarnem zgodovinarju svojega poklicanega ocenitelja, poplafnika in sodnika. 1 Prim. Arne Novak, kritika literarni. Zäsady a prakse. Praha 1916. F. Solar: Pesem o lisčku. Kot dleto v kraške skale v spomin se je zajedlo — Gora v strupenih dimih in ognju, toča železna iz črnega šuma — groß se odpira pred mano grmeči, ptič smrtonosec je kamen brenčeči — temen in divji sem kakor iz uma. In zagledal sem tebe, moj solnčni vrt — rosna pojnlad te je rožno objela z jabolčnim cvetjem, in češnja prebela drhti vsa polna čebelic in petja, in stara se hruška blesti mladoletja, kot deklica se zagrnila v snežni je prt. Lišček imel je gnezdo v grmovju nizko pri tleh, iz maha spleteno, verno gojil je v zelenem domovju 4 svoj žametni rod in ljubeče razgrinjal kožušček nad njim in se ves izpreminjal kot mavrica. Polna jih zibka je bila — v tenčico zlato povitih, kot s solnčnim bliščem oblitih. Že so jim rasla nežna krila, in očesca, zrnca črna, so se bleščala, in sapica jim je pihljala vonjave iz gloga in šmarnic ponižnih s planjave. Nad sinjim gozdnim se vencem preliva jutranja zarja kot mleko srebrno, in škrjančki so. že pred blestečimi durmi, kjer stvarnik prebiva — Vriskajo, kličejo: „Vstani, ljubi Bog, vstani in poglej, kako raste pšenica, lilijo belo poglej na poljani, ali šla je k maši naša Marica?41 Skoro bi jutro zamudil — in liščkov še nisem pozdravil, za slovo jih bom danes poljubil. Mogoče so godni, prelepo popisani, mogoče se kmalu izpeljejo — že vstajajo, na pot se napravljajo, treba se bo posloviti: zbogom liščki moji! Veseli hodite po logih in gajih in v zori namakajte kljunčke in mislite name na lepih rajih — o, dajte se vrniti! Gostoljubno vas sprejmem v najlepši grmiček, kjer je senčica hladna, in rožnat vršiček. Brez sape, brez diha sem pri gnezdu, in v njem leži v pisanem svitku mrzel gad. Dr. Franc Derganc: Henri Bergson. Kilozof moderne Krancije. (Dalje.) Pruo poglauje. \ I kompleksu vzrokov, ki so privedli do svetovne konflagracije * 1914, ne zavzema zadnjega mesta filozofija v konvencijonalnem pomenu besede. Nekateri duhovičijo celo, da vojna sploh ni nič druzega nego nadaljevanje mirovne filozofije z drugimi argumenti. Na eni strani krivijo Darwin a (evolucijonizem), Jamesa (pragmatizem) in Bergsona (antiintelektualizem), na drugi prtijo vso krivdo filozofiji Kanta (kriticizem) in Nietzsche ja (imoralizem). V zgodovini nastopa človeštvo razdeljeno na filozofske stranke, ki se resno in srdito prepirajo med seboj. Vsaka prepričano zagotavlja, da je samo njena filozofija — dragocena posoda enovečne resnice — prava, vse druge pa izrodek laži in zvijače, vsaka čuti v sebi „historično misijo", vsiliti svojo edino pravo filozofijo ostalemu človeštvu. Poglejmo v življenje: kolikor glav, toliko filozofij! Vsak človek misli in dela po svoji filozofiji, torej tako, kakor jc njegova oseba prepričana, da je prav. Ta miselna zmešnjava nam stopi posebno živo pred oči, če začnemo listati po zgodovinski knjigi filozofije: v duhu se vrstijo 4 pred nami filozofi Kine in Indije, Perzije in Babilonije, Egipta in Grčije, moderni filozofi Nemčije, Italije, Francije, Anglije in Rusije. Veliki duhovi, a polni nasprotja in sovraštva! Sleherni izmed njih sugestivno dokazuje, da je v njegovem razumu dosegla filozofija ravnokar vrhunec in dovršenost, da je njegov sistem prvi našel popolno in absolutno resnico, za katero so blodili drugi filozofi tisočletja in zaman. Trditev proti trditvi, dokaz proti dokazu. Samo par živih primerov iz novejše z-godovine filozofije! Kant govori samozavestno v svojih „Prolegomena": „ata „Prolegomena" bralca prepričajo, da je to čisto nova veda, katere se doslej nihče niti spomnil ni in o kateri doslej niti sama ideja ni bila znana . . ." Ali: „... je dotična veda tako svoje posebne vrste, da jo lahko naenkrat spravimo v celo popolnost in v tak trajen položaj, da je niti najmanje ni mogoče več dalje spraviti ali s poznejšimi odkritji niti pomnožiti niti spremeniti". A prvi mu je že Hegel izpodkopal fundament, češ, da je pred vsakim spoznavnim delom najprej treba preiskati človeško spoznavno sposobnost: „Če hočeš spoznavati, predno sploh spoznaš, je to tako nesmiselno kakor modra namera tistega sholastika, ki se je hotel naučiti plavanja, predno bi stopil v vodo". Proti obema je nastopil Schopenhauer: „Da so morale velike napake spremljati Kantove velike čine, to se da umeti že samo historično iz tega, da je povzročil največjo revolucijo v filozofiji in napravil konec sholastiki, katera je, v navedenem širšem pomenu besede, vladala celih štirinajst stoletij, ter tako resnično započel povsem novo tretjo svetovno epoho filozofije". „Kako pa je Kant pojem o bistvu razuma zmedel in potvoril, o tem sem obširno govoril v pristavku". Schopenhauer vidi „veliko napako Kanta, da ni pošteno ločil nazornega in abstraktnega spoznanja", kajti, „zaznave smemo prav primerno imenovati primarne, a pojme le sekundarne predstave. Resnično obstoji vsa resnica in vsa modrost navsezadnje v „zaznavi" (intuiciji). Prava "modrost je nekaj intuitivnega, ne abstraktnega. Zaznava ni samo vir vsega spoznanja, ampak spoznanje samo jmct Abstraktno spoznanje je proti intuitivnemu kakor senca proti istinitim predmetom". Brezobzirno je mahnil Schopenhauer proti Hegelu: „Največja predrznost v prodajanju pristne gluposti, v mazaštvu nesmiselno in besno spleteničenih besed, kakoršne so se doslej slišale samo po blaznicah, je nastopila naposled v Hegelu in je postala orodje najbolj štoraste splošne mistifikacije, ki je kdaj obstajala, z uspehom, ki se bo zanamcem zdel prava bajka in ostane spomenik nemške preproščine". Enako strupeno zameta Kanta Nietzsche in mu pravi „veliki Kitajec iz Königsberga", „najbolj zaraščena pojmovna pokveka". Proti Kantu se obrača tudi Bergson: „Kant je naše vede in našo metafiziko tako surovo osuval, da se še zdaj niso opomogle iz te omotice". Kakor v povračilo je pisal še lani o Bergsonu nemški filozof in novokantovec ,A. Messer (kritičen realist Külpejeve šole): „O teh principijalnih vprašanjih pa si Bergson ni na jasnem — kakor jasnost sploh ni njegova močna stran — in tako je postal besednik in voditelj mnogoterih nezrelo-mističnih, sanjavoromantičnih struj, ki predstavljajo neko nevarnost za našo kulturo". Zadnje nasprotje nalaga dolžnost posebnega pojasnila, katero pa vrže istočasno luč in red v vso našo zadačo. Nemška filozofija je dosegla svojo zrelost in samostojnost v Imanuelu Kantu (1724—1804). Kriticizem, njegov filozofski sistem, nam predstavlja kompromisno filozofijo, sintezo racijonalizma in empirizma s prevlado racijonalizma, tako da ga smemo imenovati tudi kritičen racionalizem. Kant je dovršil eklektično stavbo, ki sta jo začela graditi Leibniz (1646—1716) in Wolff (1679-1754). Kantov kritični racijonalizem je ostal da danes vladajoča narodna, oficijalna in šolska nemška filozofija. Kant je razvezal s svojim racijonalizmom krila filozofski fantaziji in nastopila je doba (1794—1831) velikih sistemov (Fichte, Schölling, Hegel) po deduktivni in matematični, logični in dijalek-tični metodi, katera vidi prvo podlago in dano snov spoznanja v logičnih pojmih in stavkih. V drugi dobi (1831—1870) se je dvignila proti racijonalizmu radikalna reakcija z zmago empirizma in materijalizma. Filozofija izgubi svojo samostojnost, njeno delo se razdrobi v neštevilne stroke eksaktne znanosti, tehnike in naravoslovja. Eksperiment daje signaturo času. Vir spoznanja in resnice je samo eksperiment! Fechner (1801—87), Weber (1795-1833) in Wundt (roj. 1832) ustanove celö eksperimentalno psihologijo, ki razpolaga dandanes po vsem svetu z dragocenimi laboratoriji in predstavlja z eksperimentalno pedagogiko odlično, samostojno disciplino. Tako je dobila filozofija svoje zavetišče v psihologiji, zavladal je „psihologizem" in spremenil celö logiko v posebno psihološko stroko — v psihologijo mišljenja. Tretja doba traja od 1870 do danes in znači gospodstvo materijalizma, ki skuša svojo zmago utrditi, razširiti in jo filozofsko utemeljiti s posegom v nacijonalno tradicijo Kanta, kakor je darwinizem angleški imperijalizem znanstveno opravičil s svojimi aksijomi „o boju za obstanek" (struggle for life) in „prirodnem izboru (selekciji) najjačjega". Tako se je razvil v reakciji proti praktičnemu materijalizmu in psihologizmu neokriticizem novokantovcev s prevlado empirizma in pozitivizma, z izključitvijo vsakršne metafizike. Filozofija se koncentrira v spoznavno teorijo (nočtiko, kritiko). Logika se emanci-pira in napove boj psihologizmu, logika hoče zopet absolutno zavladati v znanstvu in filozofiji, po lestvici logike hoče zopet splezati na prestol filozofije — racijonalizem (dijalektika). Prvoborilca logike sta A. Meinong (roj. 1853), ki je zasnoval posebno „predmetno teorijo" (Gegenstandstheorie) in ustanovil 1894 v Gradcu prvi avstrijski psihološki institut in filozofski seminar ter E. Hus-serl (roj. 1859, od 1916 profesor v Freiburgu). Poslednji samozavestno trdi, da je s svojo „fenomenologijo" rešil filozofijo in da jo je stoprav on obdal s suverenim sijajem eksaktne znanosti. Kakor smo že v predgovoru omenili, je nastopila začetkom 20. veka reakcija proti materijalizmu in racijonalizmu neokriticizma in sicer je prišla to pot — iz tujine v obliki mnogovrstnih struj, katere smo iz praktičnih ozirov nazvali s skupnim imenom vivizem. To živahno vrvenje v razvoju filozofije je preokrenilo našo pozornost in nam zbudilo živo zanimanje za novi, čudoviti svet — človeški misli. Kaj je torej filozofija? Ali ni samo boj za resnico? Ali ne pride čas, ko borno tudi mi prisiljeni poseči v zmagoviti boj? Ob pregledu te nestalnosti in negotovosti, tega nasprotja in sovraštva se ne bomo čudili, da odklanja večina eksaktnih izsledo-valcev vsako filozofijo kot pravljico pojmovnih fabulistov in fantastičen umotvor pojmovnih pesnikov. Slavna matematičarica Zofija Germain (1776—1831) ima filozofske sisteme za „romane mislecev". A nikoli ne utaji ta prezirna visokost naravoslovcev dejstva, da je filozofija tista usodna moč, ki odločuje o bedi in sreči našega življenja. Ne samo sila življenja, ampak tudi prirojeni spoznavni nagon nam priča o vsevažnosti filozofije, nazora o svetu in življenju. Kateri oče še ni doživel otroka med 2.—3. letom, ko se mu sproži * nova struna, pojoča večno pesem: kako in zakaj? Koga še ni spravil v obup tak mali filozof, ki ne pozna usmiljenja v neprestanem izpraševanju, ki razdene vse igrače, odvije vse vijake in ključe, ki odpre vsa vrata in predale, preleze vse luknje in kote, nevkrotno gnan po večnem „kako in zakaj"? Kako je mogel iskati Platon izvora filozofiji v „začudenju", kako Descartes v metodičnem dvomu, kako je mogel imenovati Schopenhauer kakor Buddha smrt — vodnico filozofije? Odgovornost bi bila prevelika in samo povečali bi zmešnjavo, ko bi se brez vestnega premisleka vrgli v filozofski boj in se na slepo srečo pridružili kaki stranki. Zavest miselne svobode in enakosti, torej občutek za osebno čast in dostojnost, pa nam narekuje najprej izvršitev predpogoja, priprave za boj. Pripravno delo zahteva, da najprej objektivno in desinteresno, z isto pozornostjo in ljubeznijo, sine ira et studio do zadnje podrobnosti in primerjajoče proučimo filozofske sisteme. Potem pride sama po sebi prava odločitev za boj, o katerem pravi „mračni" Efežan He raki it (535—475 pr. Kr.), da je OČe vsega -avTwv yiv —aT/'o £<7T'., tzx77 Zg. Straža (Ob. Drossen), Eisenberg, Št. Martin na Rabi, Neumarkt (Farkasdifalva), Slovenska ves (Windischdorf, Tötfalu) in v trgu Monošter (St. Gotthard)". 1 Izraz občina znači v tem času kraj aH pa katastralno občino. 2 Kako se kvarijo imena, kaže ravno Janževo. Leta 1792. piše Kindermann na svoji karti mariborskega okrožja še Janschendorf. Hlubek leta 1844. Janchen-dorf in današnje uradno ime je — Jauchendorf. Slovenski obmejni kraji. .Od Spielfelda navzdol tvorijo desni breg reke gorice, z gozdovi porašene ... Po teh prijaznih višinah ležijo slovenske kmetije in zidanice, raztresene med trto, sadnim drevjem, polji, travniki in goliča-vami. Vse te hiše, dvori in koče spadajo ... k sledečim slovenskim krajem: Cršak, Selnica, Sladki vrh in Svečane1. Tu se sveti na višini s trto porasli tudi še sredi slovenskih podložnikov grad Neuktinegg". Slovenske obmejne občine so nadalje Velka ali Marija Snežna, Dražen vrh in Rožengrunt, »s sosednjimi vasmi enakega jezika Grebenom in Nasovo ..." Zadnja dva kraja ležita že blizo ravnine, .ki je skoraj vsa z Nemci poseljena ... Le radi dveh krajev, od katerih je Nasova mešana, se vrši v nemških Apačah, kamor cerkveno spadata, služba božja vsako mlad.) nedeljo v slovenskem jeziku. Nasova je bila preje nemška, je pa prevzela zvečine slovenščino. Prebivalci se pečajo s trto in to delo razume slovenska žena bolje od nemške; radi tega in pa, ker so večkrat še kak vinograd priženili, jemljejo kmetje iz tega kraja največkrat slovenska dekleta in tako se je tekom časa potom slovenskih mater razširila tudi slovenščina. Enako kot Nasova leži tudi Plitvička gora na grebenu, ki je s trto posajen, dočim so Lešane (kraj, ki je nastal večinoma v novejšem času) na njegovem severnem vznožju, Plitvica že popolnoma v ravnini, Police inHčrcovšak pa zopet na zelenem gričevju. Po tem gričevju prebivajo večinoma viničarji, stanujoč po raztresenih", s slamo kritih, ilovnatih kočah ter obdelujejo — največkrat brez vsakega lastnega posestva — vinograde svojih gospodarjev. Njihove gorice, ki dajejo slovečo kapljico, mejijo na Radgonski grad, od katerega jih loči le bogato zasajena zaseka Fuchslucke2. Ta zaseka in cesta, ki pelje po njej, tvori prav/.aprav mejnik slovenskemu jeziku, vendar pljuskajo njegovi valovi do gradu, kajti tudi v grajskih vinogradih so sploh vsi viničarji že Slovenci. Na vzhodnem koncu zaseke . . . leži poleg mogočne Šole župna cerkev sv Petra . . .', ki .je na desnem bregu Mure najsevcrne:Ša slovenska župnija, kjer se v nemščini služba božja sploh nikdar ne opravlja. Kar je na jugu in vzhodu od tod, je vse popolnoma slovensko, izvzemši raztresene hiše skrajnega Grisa (radgonskega predmestja), kjer se oba jezika me-njujeta od rodbine do rodbine in hiše do hiše". Slovenski obmejni kraji na levem bregu Mure so: Pot r na (Laafeld), De-donjci (Dedenitz), Zenkovci (Zelting) in Gorica. Od Gorice teče jezikovna meja nekaj časa po državni ob Kučnici navzgor, dokler ne stopi pri Grlineih (Görlincz, Görhegy, Gierlsdorf)3 na ogrska tla. '.Najzapadnejši slovenski kraji v železni županiji na Ogrskem so .. . Orlinci, ki so vžupljeni k Sv. Heleni v Pertoči (Pertocsa, Peresto), ki je istotako obmejna vas kot k njej spadajoči Večeslavci (Vecseszlavecz, Vasvecsčs); nadalje Slovenski Sv. Juri (Vizlendva) z župno cerkvijo sv. Jurija in semkaj vžupljene vasi: Ro- . 1 V tem odstavku so slovenski obmejni kraji razprto tiskani. 2 Slovenskega izraza za to menda ni. .Fuchslucken" se je imenovala gostilna ob cesti, kjer so se shajali slaboglasni ljudje, ki so v nekdaj gostozaraščenem kraju pod gradom proizvajali svojo rokovnjaško obrt. 3 Madjarizacija imen se je pred kakimi 20 leti raztegnila tudi na zadnji okraj, ki se mu je še poznalo slovensko lice, na Mursko Soboto. Specijalka in generalka ima še prvotna imena, ki pričajo, čeprav v madžarski obleki, da prebivajo tod Slovenci. Novi uradni izrazi pa niti od daleč več ne spominjajo na to, da bi to utegnili biti slovenski kraji. gašovci (Rogasöcz, Szarvaslak), Nuskova (Nuszkova, Diösiak) in Srd ica (Szerd.cza, Sereghäza) ... Od Srdice se obrne meja . . . mimo .So t i ne (Szottina, Hegyszoros), Z g. Slaveče (Felsöcsalogany) do Kuzdobljanov (Kuzma), kjer je podružnica od Gradu (Felsölendva, Limbach) ... Od Kuzdobljanov gre meja slovenskega jezika mimo teh-le krajev:* Matjašovci (Szt. Mätyäs), Türke in Z g. Sani k (O. Zeming, Felsöszölnök), kjer je sedež župnije, Rit k or ovci (Ritka-häza), Verice (Permise), Sok o lovci (Eckersdorf, Szakonyfalu)". Prvi madžarski kraji, ki jih sedaj srečamo, so Zsida in Talapatka. »Med Sv. Martinom in So-kolovci ležeča vas S p. Sanik fUnt. Zeming, Alsö-Szölnök) je poseljen s Slovenci in Nemci*. — Zelo je škoda, da Hlubek svoje namere — popisati tudi jezikovno mejo na Štajerskem, kar je je zapadno od Spielfelda — ni izpolnil, kot je v prilogah obljubljal. Izrazi se pač, a le v splošnem. .Slovansko ozemlje se je v prejšnjih stoletjih skrčilo, v zapadnem delu Štajerske in sicer v porečju Sulpe in Zg. Pesnice se pa krči radi nemške politične premoči, ki se pozna posebno pri šolstvu, še vedno Kaj stičnega o vzhodnem delu Srednje Štajerske ne moremo trditi. Tu se vzdržuje Slovenec v istih mejah, ki so že stoletja stare. Vzrok najdemo najbrže v tem, da mejijo tukaj Slo/enci na Nemce v kompaktni masi, dočim so morda tamkaj že od nekdaj z Nemci pomešani in so bili tako jezikovno lažje premagani*. Inž. J. MaČkovšek Kaj prevajamo. Čast mi je naznaniti vam, da sem prevel iz francoščine: Paula Bourgeta roman ,Le Dčtnon du Midi*; Molifereovo komedijo .Le bourgeois-gentilhoinme"; Charlesa Nodicrja bajke: .Le songe d'or", .Le gčnie bonhommc", „Tresor des feves et Fleur de pois"; H. Fran^oisa povest „Pauvres gens"; Emila in Aleksandra Erckmann-Chatriana povest: .Le trčsor de vieux Leignieur". — Bajke: .La büchc enchantee", .La souris grise* in .Yvon et Finette", Fran^oisa Coppce-ja sličici: .Le parrain", .L'enfant perdu*; Eugenije Foa povestnici: .Mademoiselle Lajolais", .Les petits gäteaux*; Jeana de la Fontainea 150 bajk v vezani besedi in končno Gustava Flauberta: .Trois contes". S poslednjim prevodom prehiteli ste tne Vi, on ostane pri meni v rokopisu. Sedaj prevajam najnovejši vojni roman Adriena Bertranda .L'appel du sol". 150 La Fontainovih bajk izdam v kratkem. Iz italijanščine: Attilia Barbiere .Vita paesana"; Amelie Rossellijeve šestero socialistično navdahnjenih črtic; Francesca dali' Ongara povesti: .La pianella per-duta", .Due Madri, La rosa delle Alpi", .11 pozzo d'amore"; Grazie Deledde osem črtic iz sardskega življenja. — Ivan Hribar. Prevedel sem iz italijanščine: Salvatore Fatina: .Gospod Jaz", roman; Ni-colö Machiavelli: .Koren lečen" (Mandragola), komedija nravi; Carlo Goldoni: .La locandiera", komedija, .Le donne curiose*, komedija. Prevajam: Nicolö Machiavelli: .11 principe"; Carlo Goldoni: .11 burbero benefico"; Giovanni Boccaccio: ,11 Deca-merone*. — Dr. Vladimir Knaflič. Albin Prepeluh je prevedel: Machiavelli: ,11 Principe*. Torej zopet dve koliziji: Flaubertove .Tri povesti" in Machiavellija .11 Principe*! : Splošno kreditno društvo : r. z. z o. z. v Ljubljani. Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4 '/2% od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestno mere. Telefon St. 120. Ček-konto poštne hranilnice Št. 45.156. •^OMLADINA. Nova publikacija „OMLADINE": u alojzij gradnik: Padajoče zvezde. Cena v platno vezani knjigi K 3-50. Dobi se po knjigarnah ali „OMLADINA'1, Ljubljana, poštni predal 87. „JeDenske slike" so najboljši in najzanimivejši slovenski ilustrirani tednik. „Tedenske Slike" stanejo: celoletno 12 kron, polletno 6 kron, četrtletno 3 krone* in mesečno 1 krono. Posamezne številke se dobe po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 24 vinarjev. Naročite si .Tedenske Slike'. Zahtevajte povsod „Tedenske Slike". Priporočamo Jfaroäno knjigarno" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. priporočilo častitim naročnikom .ljubljanskega Zvona". Največja zaloga raznovrstnega papirja, kanclijskega, ovijalnega, raznih šolskih in pisarniških potrebščin. Razglednice en gros en detail. Velika knjigoveznica, v kateri se izdeluje od najpriprostejše do najfinejše vezi. Originalne platnice in vezi za razne hranilnice in posojilnice. Tisek na trakove, razne reklamne table v zlatu, aluminijumu i. t. d., passepartout v mnogovrstnih izpeljavah. Tisek na žalne (pogrebne) trakove se takoj izvrši. = Tvornica papirne in kartonažne industrije J. BONAČ SIN, Čopova ulica, Ljubljana. Vljudno priporoča Ivan Bonač. Knjigarna JL Schwentner v Ljubljani Prešernova ulica št 3. priporoča sledeča dela slovenskih pesnikov: Aleksandrov: Pesmi in romance. Broš. 3 K 50 h, eleg. vez. 5 K 50 h. Aškerc A.: Zlatorog. Planinska pravljica iz Trente. Eleg. vez. 3 K 50 h. Aškerc A.: Mučeniki. Slike iz naše protireformacije. Broš. 3 K, v platno vez. 5 K. Aškerc A.: Junaki. Epske pesnitve. Broš. 3 K, v platno vez. 5 K. Aškerc A.: Jadranski biseri. Balade in romance slovenskih ribičev. Broš. 3 K, eleg. vez. 5 K. Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Orientu. Broš. 3 K, eleg. vezano 5 K. Aškerc A.: Pesnitve. Peti zbornik. 1904 — 1910. Broš. 4 K, eleg. vez. 6 K. Cankar Ivan: Erotika. II. izdaja. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 70 h. Jeraj Vida: Pesmi. Broš. 1 K 60 h, eleg. vez. 3 K 20 h. Kette Dragotin: Poezije. Druga pomnožena in ilustro- vana izdaja. Broš. 4 K, eleg. vez. 6 K. Kette Dragotin: Poezije. Ljudska izdaja. Broš. 1 K 80 h, vez. 3 K. Poljanec Ljudmila: Poezije. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc. Drugi natisk. Pantheon-izdaja vez. 4 K. Župančič Oton: Caša opojnosti. Drugi natisk. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 80 h. Župančič Oton: Čez plan. Drugi natisk. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 80 h. Nadalje priporoča svojo bogato zalogo slovenskih in nemških knjig, ter sprejema naročila na vse leposlovne liste.