Poštnina platoa* v gotovini. Leto LXVL, št. 26$ Ljubljana, ponedeljek 20. novembra I933 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petlt vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljevm ulica it. 5 Telefon s t. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 8126 Podružnica: MARIBOR, Grajski trg St. 8. -— NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. RAZOROŽITEV BO ODGOĐENA Na včerajšnji konferenci zastopnikov velesil ni prišlo do sporazuma — Konferenca bo odgođena za nedoločen čas ženeva, 20. novembra. AA. Včeraj popoldne se je vršil pri predsedniku razorožitvene konference Hendersonu sestanek zastopnikov velesil. Henderson se je živahno zavzemal za nadaljevanje razorožitvenih pogajanj in je naglasa!, da velesile niso mnogo iz-premenile svojih stališč v razorožitvene m vprašanju. Angleški zunanji minister Simon je nato skušal opravičiti popuščajoče stališče Velike Britanije, ki išče novih osnov za pogajanja, ki pa želi, da bi razorožitvena konferenca dosegla svoj cilj v vsakem primeru. Francoski zunanji minister Paul Bon-cour je v svojem govoru izjavil, da Francija smatra, naj bi se pogajanja nadaljevala na podlagi načel, sprejetih dne 14. oktobra na predlog Velike Britanije. Glede teh načel je tedaj med zastopniki velesil zavladalo popolno soglasje. Verjetno je, da bo italijanska delegacija predlagala, naj se konferenca odgodi. Ta predlog bosta podpirali tudi Velika Britanija in Zedinjene države, vendar pod pogojem, da bo ta odgodi-tev kratka. Proti temu predlogu bo Francija, ki bo odklonila odgovornost zanj. Na njeni strani bo predsedništvo konference in zastopniki nekaterih manjših držav. Ce bo sprejet italijanski predlog, potem bo moralo predsedništvo konteren-ce odgoditi sejo splošne komisije, ki je napovedana za 4. december t. L, na prve dni januarja. V tem primeru se je tudi bati, da bo Henderson podal ostavko na svoj predsedniški položaj. Henderson bo zaradi sklepanja o teh predlogih sklical sejo predsednistva konference za torek. Ženeva, 20. novembra, r. Včerajšnjega sestanka štirih velesil so se udeležili za Anglijo zunanji nrinister Simon in njegov pomočnik Eden, za Francijo zunanji minister Paul Bon-cour, za Italijo namestnik glavnega delegata Di Sorana, in admiral Ruspoli, za Ameriko bemski poslanik \ViIson, glavni poročevalec dr. Beneš in generalni tajnik Društva Narodov Avenol z direktorjem oddelka za razorožitev Aghindesom. Po konferenci je bil izdan komunike za tisk, ki poudarja, da je predsednik razorožitvene konference Henderson podal poročilo o položaju. Razprava o njegovem poročilu se bo danes nadaljevala. Splošno pa imajo v ženevskih krogih vtis, da bo konferenca odgođena. Angleži predlagajo odgoditev do januarja, toda v krogih francoske delegacije smatrajo, da bo razorožitvena konferenca odgođena za nedoločen čas. Berlin, 20. novembra. Wolfov urad poroča: Včerajšnji sestanek zastopnikov velesil je pokazal, da se konferenca za razorožitev brez Nemčije ne more več nadaljevati ter da bo odložena ad calendas graecas. Italija izstopi iz DN? Po napovedih fašističnega tiska bo veliki fašistični svet v začetku decembra sklenil izstop Italije iz Društva narodov Pariz, 20. novembra. AA. Iz Rima poročajo, da so včeraj v vladnih krogih trdili, da mislijo na zasedanju velikega fašističnega sveta, ki se prične 5. decembra, postaviti vprašanje izstopa Italije iz Društva narodov. Z izstopom Nemčije in Japonske iz Društva narodov in s priznanjem Sovjetske Rusije s strani Zedinjenih držav je nastala takšna mednarodna situacija, da je odhod italijanskih službenih zastopnikov iz Ženeve močno aktualen. Milan, 20. novembra, r. -Corriere dela Sera« razpravlja v daljšem članku o razorožitveni konferenci in o vlogi Društva narodov ter naglasa, da je vse, kar je bilo po svetovni vojni ustvarjenega pozitivnega, plod dela izven okvirja Društva narodov. Društvo narodov ni pokazalo niti inicijative, niti sposobnosti za reševanje velikih problemov. Zaradi tega se bo v začetku decembra sestal Veliki fašistični svet, k: bo sklepal o izstopu 'talije iz Društva narodov. španske volitve Po dosedanjih poročilih je ženska volilna pravica pripomogla reakcionarjem do velike zmage Madrid, 20. februarja, r. Parlamentarne volitve, ki so se vršile včeraj po vsej Španiji, so prinesle pričakovano zmago desničarskih strank, ki so si priborile okrog 150 mandatov. Nad 120 mandatov ima ekstremno konzervativna stranka, za njo pa pridejo zmerni radikali Larouxa, konzervativni republikanci Maura in katalonski konzerva t;vci Camboa. Socialisti, ki so ime-li v zakonodajni skupščini 110 sedežev, so izgubili okrog 60 mondatov, istotolrko so izgubili tudi republikanci Azana, a rudi skupina katalonskega predsednica Mar-cia je izgubila 20 mandatov. Po poročilih notranjega ministrstva se bodo v 30 okrožjih vršile 3. decembra ožje volitve. Dočim so v Madridu potekle volitve še dokaj mirno, so Sile v provinci zelo krvave. Skoraj povsod je prišlo do krvavih izgredov in je tudi mnogo človeških žrtev. Kakor vse kaže. je ta politični preokret posledica ženske volilne pravice. Ženske so imele tokrat prvič pravico glasovanja in je zato spričo španskih razmer razumljivo, da so zmagali konzervativni elementi. Pariz, 20. novembra. AA. Po zadnjih vesteh je trajala snočna seja Španske vlade do ranega jutra. Ministri so se razšli še4e okrog pol 3. ure. Čeprav so ministri odklanjali novinarjem vsako izjavo, je gradbeni minister Guerra del Rio vendar Izjavil zastopniku Havasove agencije to-le: »O tem, da bi bila desnica dobila ogromno večino, vam ničesar ne morem reči. Nadejam se, da se bomo že pri prvem glasovanju zopet zedinili.« Havasov poročevalec pristavlja, da je minister Guerra del Rio mislil s svojo izjavo na nekdanjo republikansko socialistično republiko, ki bi se morala v novi španski skupščini boriti proti okrepiieni desnici. Na vsak način kaže, da so desničarji izvojevali na včerajšnjih volitvah znatne uspehe. Madridska policija je izdala posebne varnostne ukrepe. Po mnenju nekaterih krogov se vlada boji, da ne bi desničarski krogi vprizorili prevratnega poizkusa. Madrid, 20. novembra. AA. Desnica je zmagala po doslej znanih izidih v A vili, Pontevedri, Valenciji in Valadolidu. Kaže, da je desnica zmagala tudi v Vigu. Pariz, 20. novembra, AA. Po poročilih iz Madrida smatrajo voditelji takozvane narodne akcije, da so desničarski kandidati ixvojevali pri včerajšnjih volitvah veliko zmago. Desničarskih poslancev utegne biti v novem španskem parlamentu nad 200. Napredovanja Izjemno stanje v Inomostu Zaradi hitlerjevskih izgredov na Tirolskem so izdani v Inomostu izredno strogi ukrepi — Spor med patriotsko in stanovsko fronto Inomost, 20. novembra. Zaradi zadnjih demonstrativnih atentatov je direktor javne varnosti za Tirolsko dr. Steidie izdal odlok, po katerem bodo vsi Hitlerjevci takoj komfuiirani v koncentracijskem taborišču, cim bi se dogodil še en atentat. V Inomostu se morajo od danes naprej zapirati vezna vrata že ob 7. zvečer, prav tako pa je od 6. zvečer do 5. zjutraj prepovedana vsaka vožnja do mestnih ulicah, bilo z avtomobili, motorji ali kotesi. Mladoletni izpod 18 let po 8. zvečer ne smeio več na ulico. Med drugimi so bih" aretirani in oddani v koncentracijsko taboriSče znani avstrijski smučarsi prvaki brata Lairdt-sehner in znani skakalec Gumpold, kakor tudi lanski zmagovalec v prvenstvu Evrope Anton SeeJos, V športnih krogih so ti ukrepi avstrijske pohcije - zvali veliko ogorčenije m pripravlja *. akcija, da bi smučarji v bodoče boleti rali Avstrijo. Donat 20. oorttdbca. Prepir med Merimwehrovci in Landbundovci, ki se sklicujejo na svoj pismeni sporazum z dr. Dollfussom, zavzema vodno ostrejše oblik«. Poluradna politična »Core-sjKHidenca« objavlja komunike, ki potrjuje obstoj takega sporazuma. Toda voditelj Heimwehra knez Starhemberg nadaljuje svojo kampanjo proti land-bimdovski nacionahio stanovski fronti. VCeraj popoldne je imel na shodu flemi-wetrrovcev v Gradcu velik govor, v katerem je ostro nastopal proti nacionalno stanovski fronti in jo označil za sowažnika države ter postavil v isto vrsto s socialnimi demokrati in narodnimi socialisti, naglašajoč, da je treba tudi Landbundovce iztrebiti do zadnjega moža.. Pri tem je naglašal, da mu je dr. Dottfuss sam izjavil, da nima* nekakega dogovora z Landbundovci. Istočasno se |e vršilo tudi zborovanje krščansko socialnih delavskih zvez, na na katerem Je govorfl dr. DoHfuss. Dr. Dollfuss se je v svojem govoru i »ognil vsaki precizneje fcfev Beograd. 20. novembra. Z odlokom notranjega ministra je premeščen za politično upravnega tajnika k banski jpravi v Ljubljani Fran ZnidarŠič, doeedaj sreeki podna-Selnik v Dolnji Lendavi. — V višjo skupino 90 napredovali banski inspektor dr. Alojzij Guštin, sreski načelnik v Prevalju dr. Kari TfkavčiČ, sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah dr. Dioniz Maraž ter višja policijska nadzornika Martin Močnik v Ljubljani in Fran Canjko v Mariboru. Nemška vzhodna politika Budimpešta, 19. novembra. AA. Liberalno glasilo >Magya>r Hirlap< priobcuje uvodnik o zbližanju med Poljsko in Nemčijo, ki pomeni drugo dejanje v ustvaritvi politične fronte, ki si jo je zamislil že pokojni Rathenau. S tem zbližan jem bi bilo ustvarjeno osnjišče nemško-poljske« rumuns-ke skupnosti, ki se naj bi ji priključila še Ukrajina. S tem bi se uresničila nemška sanja o >Ostraumu«, namreč o bloku držav, ki naj bi tvorile notranjo gospodarsko enoto. Inž. \Vesthrgfiouse umrl Pariz, 20. novembra. AA. Iz VVashinsrto-na poročaio, da je tamkaj preminil v 80. letu svojega življenja znani ameriški inženjer in iznajditeli znane VVeetinghoueove zavora s stisnjenim zrakom Henri Weetin_r house. Pokojni je bil predsednik družbe, ki je izdelovala te zavore. )Jugoslavija« protestira Na včerajšnji tekmi med Primorjem in Jugoslavijo \i prišlo do burnih scen, do obračunavanja med igTači na UrriSču, v las-5 so si posegli tudi najbolj goreči gledalci, tako da je morala intervenirati policija na konjih. Pretežni drt zasluge na teh dogodkih ima popolnoma nemogoči sodnik Willer, ki sicer ni sodil pristransko, pokazal p« ni prav noben? emeftriie in je zato izgubil pri igraMh vso avtoriteto. Primorje si je s to zmago zasignrsJo obstanek v ligi, vsndar Se ni izrečena zadnja beseda. Vodjta moštva Jugoslavije g. Hamid Filipovi? je takoj po tekmi vložil na savdz brzojavni protest feS da je bila tekma Jugoslavija : Primorje rjorjotaoma neregularna. Po nas^m mišljenju bo protest odbit, kajti o neregularnosti more biti govora, k večjemu o nesposobnosti sodnika, ki te postopal proti igračem mnogo pre-mehko._ LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 1306.51 _ 2317.87, Berlin 1332.91 — 1378.71, Bruselj 7SS.02 do 801.96, Cura 1108.S5 — 1113.85, London 184.53 — 1SS.13, N«w Tork 3491.61 do 3519.87, Pariz z23.88_226.__, Pra^a 165.84 do 170.70, Trat 301.18 808.58 (premija 28.5%). AvstrtJeki šiling v privatnem ML rtngu 9_ INOZEMSKE BORZE Curlh. Pariz 20.20, London 14.08, New Tort 317.50, Bruselj 72_, MIlan 27.21, Madrid 41.90, Amsterdam 208.10, Berlin 123.15, Drmaj 57.50. Prase 16.3250. Vi m 57.90. Bakaraita 10*. Zakaj je Amerika priznala Rusijo Značilna izjava predsednika Roosevelta: gre za posebne interese Amerike Washington, 20. novembra. Včeraj je imel predsednik Roosevelt na nekem zborovanju v Savani v državi Geor^-ji govor, v katerem je pojasnil razloge, ki so napotili Ameriko do obnove diplomatskih cd-nošajev s Sovjetsko Rusijo. Predsednik Rosevelt je pri tem naglasi!, da je ta korak Amerike politično velevažen zlasti za ohranitev miru v gotovih delih sveta, risrčne zveze, s svojimi sovjetskimi kolegi pa tudi čim tesnejše družabne stike. Pariz, 20. novembra. AA. Iz Moskve poročajo, da so včerajšnji moskovski listi priobčili samo brzojavke, ki sta jih izmenjala predsednik USA Roosevelt in sovjetski komisar za zunanje zadeve Ldtvi-nov. Današnji moskovski listi komentirajo te brzojavke in naglašajo veliki diplomatski uspeh, ki ga je Litvinov dosegel v Ameriki. Vsi moskovski listi naglašajo, da pomeni priznanje Sovjetske Rusije po Zedinjenih državah eno izmed najboljših jamstev za mir in red na Daljnem vzhodu. Washington, 20. novembra, r. Za novega ruskega poslanika v \Vashingtonu po oficijelnem priznanju Sovjetske Rusije s strani Zedinjenih držav bo imenovan, kakor se zatrjuje, dosedanji ruski poslanik v Toki j u dr. Trosi novskv. Lepa svečanost v Ptuju Včeraj je Ptuj dostojno proslavil 40 - letnico svojega Muzejskega društva Ptuj, 19. novembra. Naš starodavni Ptuj, poln zgodovinskih spomenikov, ja bil v nedeljo v svečanem razpoloženju. Raz mestne hiše in starodavnega poslopja bivš?ga dominikaneega samostana, kjer je sedaj muzej in katero poslopja ima že samo na sebi bogato zgodovinsko preteklost, so plapolale državne zastav* v čast slavnostnim gostom, ki so nekateri prispeli že na predvečer svečanosti. Ž d pred napovedano uro slavnostnega zborovanja ie zavladalo v muze jek »m poslopij na križnih hodnikih in v veliki Ivo; rani slavnostno razpoloženje, kar seveda ni Čuda, ker so hoteli vsi na dostojen način proslaviti 401etnico delovanja našega Muzejskega društva. V dolgi 401etni dobi si je nase Muzejsko društvo pridobilo neprecenljive zasluge na polju zgodovin/?, kakor nam j 3 pričal tu-i!i slavnostni občni zbor, ki se ie vršil v reflektoriju muzeja in na katerega so prihiteli številni zastopniki raznih muzejskih društev, raznih 'anivera in akademskih društev iz vse države. Občnega zbora se je udeležil tudi podban g. dr. Pirkmajer, ki si je pridobil mnogo zaslug za razvoj našega muzeja, lavantinsko škofijo . je zastopal škof g. dr. Tomažič, mestno občino župan g. Jer še, kot vladni zastopnik je prišel g. dr. Bra-tina, za vojaško oblast pa adjutant poročnik g. Božič. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval predsednik Muzejskega društva gimn. ravnatelj v pok. g. dr. Komljanec, ki je v svojem nagovoru pozdravil predvsem odlične goste in orisal zgodovinski razvoj Mjzeiskega društva ter naporno delo zaslužnih mož, katerim ie izrekel toplo zahvalo. Spomnil se je v prvi vrsti tudi otuj-ske mestne občine kot dobrotnice muzeja, ki je dala v samostanu samem prostore našemu muzeju, s čimer so ohranjeni vsi umetnostni spomeniki samostana. Tajnik g. Smodič je prečital Številne pismene in br zojavne čestitke iz raznih krajev države, mnogo pa je bilo čestitk raznih muzejsko zgodovinskih drudtev in odličnih mož tudi iz inozemstva, tako i* Avstrije, CeŠke, Poljske, Bolgarske itd. V imena mesta Ptuja je pozdravil goste in čestital Muzejskemu društvu k 401etnici župan g. Jerse. Predsednik g. dr. Komljanec je v svečanem govoru opisal zasluge pod bana g. dr. Plrkmajerja in koneervatorja dr. Franceta Sfreleta, ki ju je odbor soglasno imenoval za Častna člana Muze tek ^ea društva, nato je pa govornik i_roeil podbanu g. dr. Pirkma-ferju krasno diplomo. V svojem nadaljnjem govorj se je predsednik zahvalil notarju in podpredsedniku društva g. Skrabarju za njegov trud in požrtvovalno ter neumorno delovanje, prav tako ee \* pa zahvalil tudi navzočemu e. dr. ADramiCu. Podban g. dr. PillnnajeT se je v iskrenih beeedab zahvalil za -BvoKtev za 5-etnaga člana ter poudar-iaJ, da je v^sdno z največjim veseljem vse storil za razvoj ptujskega muzeja, saj ga na Ptuj vežejo lepi 9pomini. V im^in lavan- tlneke Škofije je Muzejskemu društvu in g. podbanu eeetttal 5kof g. dr. Tom ali č. Nada-1?» eo pa čestitali dm&tvu zastopniki muzejskih in zg^ovtnakih društev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Varaždina. V imenu muzejskega društva v Splitu je čestital g. dr. Abramič, ki vedno rad sodeluje in pomaga naSemu druStvn in se je udeležil že tudi 251etniee in 30>etnice nažega društva. V imenu Zgodovinskega društva v Mariboru fe imel lep nagovor g. dr. Kovači č ter izročil krasno vezano ptujsko številko >Casopisa za zgodovino in narodopisje« v znak priznanja zaslug jjbilantu Muzejskega društva ter g. dr. Pirktnajerju, dr. Steletu in notarju Skrabarju. Za tem je imel konservator dr. Štele obširno zanimivo zgodovinsko predavanje, za katero ie žol najtoplejšo zahvalo. Po slavnostnem zborovanju so odšli gostje v hobel »Gsterbergerc k svečanemu kosilu, na katerem je bilo izrečenih več napitnic, popoldne so se pa gostje odpeljali na nas prekrasni Vurberg. Deseti brat — gledališki roman Ljubljana, 30. novembra. že skoraj 70 let ždvi Jurčičev Deseti brat med nami, a se še vedno preraja na odru ter stopa pred nas v novi luči. Kljub temu najbrž nismo se pogledali dovolj dobro v obraz Martineku S paku in še nismo dovolj dojeli njegove tragedije. Deseti brat ni anahronizem danes in še dolgo ne bo. Res ima Jurčičev roman hibe, toda v nJem je tudi jedro umetniške vrednosti, v njem je živa podoba človeka na sploh in nagega človeka. V tem pogledu cenimo Desetega brata se celo mnogo premalo, ker smo gledali na lupino mimo jedra. Tako nam je bil n. pr. všeč Krjavelj in živo očrtano kmečko okolje bolj, od ogrodja samega, zopet drugi so pa gledali na Desetega brata kot na ljubezenski roman. Toda hrbtenica romana, osrednja oseba, Je deseti brat in njegova tragika, vse drugo je draperija Zato j« seveda kaxdinalna napaka, 6e napravimo iz tragedije komedijo, če se iz dramatizi ranega romana skrotovičd burka. Iz Desetega brata lahko — in smemo le — ustvarimo samo dramo. To se nam posreči tem bolje, če ostanemo čim bolj zvesti Jurčiču. In to se je posrečilo Ferdu Delaku. Te dni je izdala založba >Naš oder« 71 strani obsegajoče knjižico v obliki osmerke z naslovom * De se ti brat, gledališki roman na besedilo Josipa Jurčiča«. Knjiga Je izdana kot rokopis. Značilno za to odrsko priredbo je predvsem, da je dejanje navezano na osrednjo osebo, na desetega brata. Deseti brat stopa močno v ospredje, da se nam še približa celo bolj kot v romanu. Zato tudi dejanje ni več raztegnjeno. Vse bistveno Je poudarjeno, kompozicija je logična, nič ni prisiljenega ter je prav za prav iz romantičnega dela postalo realistično. To je pa treba šteti priredbi v dobro. Posebno 3e odlikuje delo, da govori iz nJega predvsem Jurčič s svojim klenim, četudi preprostim. — a lepim — jezikom. Krajšave se skoraj ne poznajo, nikjer dejanje ne trpi sile. Prizor sledi prizoru v zakoniti zaporednosti, povezan drug z drugim in ne v fragmentarni razkosanosti Dialog- Je povsem Jurčičev, niti ena beseda ni tuja. I>eja_ije se razvija, s filmsko hitrostjo, dolgih dejanj s še daljšimi odmori ni. Slika sledi sliki brez mučnih presledkov, da je dejanja neraztrgana celota ter da je iluzija resničnosti močnejša. Scena se spremeni v trenutkih, ko ugasne luč in ko napoveduje diapozitiv prihodnjo sliko. Zato se drama ne odigrava le v gostilni, temveč nam stopa pred oči v pestrosti kot roman sam, ali. kot rečeno, film. Odlike Delakove odrske priredbe Desetega brata bodo nedvomno kmalu spoznali pri podeželskih odrih, čim bo šel Deseti brat z uspehom čez večje odre. Zdaj začno pripravljati (v pravem pomenu besede nov) gledališki komad v mariborskem gledališču. Iz Maribora v Ljubljano ni daleč. Zlasti v Ljubljani pogrešamo dobrih ljudskih domačih iger. če sta vstala od smrti celo >Mlinar in njegova hči*, smemo pričakovati tem bolj, da bo stopil na naš oder tudi Martinek S pak. Stran ) »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. novembra 1933 Zveza dentistov Jugoslavije ustanovljena Sklepi I. kongresa fugoslovenskih dentistov In denti< stov tehnikov Ljubljana, 20. novembra. Včeraj so zborovali v Zagrebu naši dentisti in den tisti-tehn i ki na svojem i. kongresu, združenem s I. jugoslovensko den-talno raastavo. Kongres je o tvoril v imenu akcijskega odbora g. Veljko Ugrinič. Po uvodnih formalnostih je bila poslana vdanostmi brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravni brzojavki pa predsedniku vlade dr. Sr-akiću ter ministru socialne politike in narodnega zdravja Ivanu Puclju. Predsednik Je prisrčno pozdravil delegate, posebno pa zastopnika banske uprave, podpredsednika lige dentistov Evrope Novaka in tajnika lige Ha jeka, predstavnika Udruženja češkoslovaških dentistov Urbana, predstavnika avstr. dentistov Setschenva in druge, v svojem govoru je naglašal, da sta smatrali najstarejši dentistični organizaciji v nas: državi v Ljubljani in Zagrebu za svojo dolžnost, da skleneta na kongresu v Rimskih toplicah sklicati I. kongres dentistov Jugoslavije, ki naj bi bil obenem proslava 20-letnice dela denti-stičnih organizacij in temelj solidne organizacije naših dentistov in dentistov-teh-nkov. Zakon iz leta 1930 in novela k temu zakonu z dne 25. julija 1933 bosta omogočila, da dobimo sposobne in dobre dentiste in dentiste-tehnike. Kongres je pozdravil v imenu Mge evropskih dentistov g. Novak, ki smatra ta kongres za važen faktor v življenju in delu jugoslovenskih dentistov ter mu želi obilo uspehov. Sledili so še drugi pozdravi, potem je pa poročal g. Hajek o položaju dentistov v drugih evropskih državah, a g. Sicherl o položaju dentistov-tehnikov in o delovanju njihovih organizacij. Važno je bilo njegovo poročilo o denti-stičnih zbornicah, v zakonu je predvidena dentistična zbornica tudi pri nas, in sicer skupno za vso državo s sekcijami po večjih mestih. Sedež zbornice bo najbrž v Zagrebu. Na kongresu je bila ustanovljena Zveza organizacij dentistov in denti-stov-tehnikov za vso državo. Sprejeta so bila pravila, ki določajo organizacijo Zveze po banovinah. Doslej sta obstojati udružen j i den tis to v-tehnikov za savsko In dravsko banovino in d en tis Učno udruženje za dravsko banovino. V pripravljalni od>bor Zveze o bili izvoljeni Ugrinič. Latinčič, Golob, JedJička, Ogrin, Radovan in Franki. Vsaka novo ustanovljena banovinska organizacija pošlje v ta odbor po enega člana. Končno je bila na predsednikov predlog sprejeta naslednja resolucija: 1. V interesu ureditve važnih notranjih razmer našega stanu pričakujemo, da bo v zakonu predvidena dentistično-tehnična zbornica z uredbo v smislu § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih specijalistih za ustne in sobne bolezni in o zobotehnikih z dne 4. junija 1933. po ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje v najkrajšem času ustanovljena. 2. čut humanitarnosti in državljanske enakopravnosti zahteva od vseh državnih samoupravnih in privatnih bolniških ustanov, da ne zapostavljajo in ne omalovažujejo dentističnega in dentistično tehničnega stanu, ki ima po zakonu zajamčene pravice za izvrševanje svoje prakse in ki je strokovnemu zna*iju na polju modernega zobozdravništva v polni meri usposobljen tako teoretično, kakor praktično. Zato prosimo pristojna ministrstva, da naroče vsem svojim podrejenim bolniškim blagajnam, naj se v enakopravni natečaj dopuščajo tudi dentisti in dentisti tehniki. S. Dentisti in dentisti tehniki, svesti si svoj^ velike odgovornosti v delu za blagor rfcupnosti in človeštva t*r v zvezi z legisla-tivnim potom priznano nam pravico izvrševanja našega poklica, zahtevamo, da se smatra la z zakonom z dne 18. novembra 1930 in novelo z dne 25. julija 1933 zajamčena pravica za nas in za naš bodoči naraščaj kot nedotakljivo pridobljena pravica Zavedajoč se v polni m^ri odgovornosti in stoječ na braniku s težkim trudom pridobljenih pravic, n? bomo dovolili, da se iste kršijo. Pripravljeni smo z vsemi zakonitimi sredstvi braniti te pravice v korist nas samih in našega naraščaja. „Vojna" reportaža iz Ljubljane Flngirani letalski napad je bil v soboto močno razgibal Ljubljano in spravil iz hiš mnogo radovednežev Ljubljana, 2f). novembra. V soboto opoldne. Ljudje se zbirajo v gručah na ulicah. Marijin trg }? ves zaseden Vsi se ozirajo kvišku. Toda ne občudujejo solnca. Čeprav ga niso videli že dolgo. Na cestnih križiščih stoje povsod stražniki, opremljeni z maskami, ki jih pa ša niso nataknili na obraz. Ljudje so tako nestrpni, da 6e m morejo vpf zadrževati. Nagovarjajo stražnike ter jih vprašujejo, kdaj ee bo začelo. Stražniki se drže resno in ne odgovarjajo. Tu in tam se ljudem tudi zelo mudi iz ehižb. Paziti moraš, da te kdo ne p> dre, ko dirja po trotoar ju. Nekateri se bo-ie, da bi česa ne zamudili, drugi pa trepetalo pred grozečimi strahotami. Ob 13.30. Mesto je postalo živahno kot je le nekajkrat na leto. Ljudje nestrpno pričakujejo nekaj izrednega in nestrpnost raste od trenutka do trenutka. Vs-i so menda že pozabili na stroga navodila, da se morajo poskriti, čim bodo zaslišali signal. Me-Sčani ne čakajo na signal s strahom, nego z nestrpnostio. Najbolj živshno i? na Sv. Jakoba trgu. Toda tu ie največ oficijelnih radovednežev. Stražniki stoje v kordonih ob vseh dohodih na trg. vendar trga še niso zaprli. Po trgu teka'o sanitejci. vojaštvo in civilisti. Uniforme s> mešajo, največ pozornosti vzbujajo zaščitni impregnirani plašči. Šentjakobsko šolo po zasedli samaritani in sanitejci. tu ie tjdi vojna bolnica. Vse se veselo pripravlja na dogodek. Tudi nezaposleni z nekim posebnim navdušenjem oblačijo platnene bluze, da si no bodo umazali svoje born* obleke, ko se bodo morali valjati po cesti. — Mi smo pa žrtve\ se hvalijo ne brez humorja. Okna vseh hiš na trgu so polna. Liudje se povsod zabavajo. Ob 14. Napetost ie dosegla višek. Nekateri strme nepremično proti nebu. S pridržano sapo prisluškujejo, da bi zaslišali ropot motorjev. Trenutki se jim zde strašno dolgi. Na ravnih strehah so posod zbrani meščani. Oblečeni so v domače obleke, nekateri so celo v pižamah. Z daljnogledi iščejo po nebu letala. Na Gradu je huda gneča, ljudje 5e neprestano prihajajo. Ob jurjevanju jih ni bilo toliko na Gradu. Tako imenitnega dne Ljubljančani niso imel že dolgo. Ob 14.15. Na Gradu zagrmi topovski strel. Pri Sv. Jakobu začne takoj biti plat zvona. Na ulicah nastane neznanski direndaj. To ie neke vrete panika. Toda vesela panika. Zdi se, da beže ljudje iz hiš, ne v nje, kajti težko pričakovani trenutek je tu. Tudi na Sv. Jakoba trgn je majhna zmeda in mnogo nerv ozn osti med radovedneži. Stražniki 90 stopili povsod v akcijo. Ljjdje, ki so prisiljeni skriti 6e, so si izbrali kompromis — naiveč iih je na pragih hiš. Na Sv. Jakoba trgu ljudje beže v cerkev, drugi gospodje se pa umikajo na cerkvene stopnice. Izza Golovca so se že približala Štiri letala, ki lete v obliki četverokota. Medtem so grmeli topovi. Na trgu so začele pokati ]petarde. Stražniki vlečejo ma*p na obraz. Dim na trgu je čedalje gostejši. Tu pokati neprestano petarde, kot da je zračno bro-dovje zaeulo trg z bombami. Drugod reg-ljajo strojnice in grme topovi. Cerkovnik fe menda od same vneme pozabil nehati zvoniti. Ljudje drugje po mestu niso prišli na račun. Pogumnejši silijo proti Sv. Jakobu, toda na trg ne morejo. Sest minut po signalu, da je sovražnik nad mestom, ko ljudem še brenči v ušesih od piskanja siren, žvižganja lokomotiv in pokanja petard, so že v akciji samaritani na trpu. Odna$ajo ranjence, ki so jih >zadeie< rušilne in zažigalne bombe. Medtem so letala že preletela mesto in se obrnila proti friga. >Razrušen< je karlovSki most, dolenjski kolodvor t? »▼ ognju« in tjdi v Šiški je račelo >goreti«. Toda najhui&e je na Sv. Jakoba trjfj, kjer >goric poslopje poStne di-^keije. Osem minut po signala. Na trgu še vsdno ka. Sanitelci imajo mnogo dela. Fotogn-iir manj. Na trikolesu t? pripeljal fant na herglje. čez 18 minut po signahi so na trgu že gasilci. Magirus lestva se je naglo sprožila nad Virantovo hišo. Na koncu lestve gasilec že škropi po strehi. V Trnovem pritrkavajo. Nevaniost je minila. Dim se je odkadil s trga. Gospodje se ne tišče več cerkve. Čez 17 minut po prvem signalu se letala zopet bližajo mestu skoraj v isti smeri kot prvič. 18 minut po prvem signalu zopet naznanijo topovi nevarnost. Zvonovi žalostno klen-kajo. Na Sv. Jakoba trgu zopet strahovito poka. Gasilci se skrivajo pod avtomobile. Ljudje zapirajo okna. Dim zagrinja trg. »Bombe« kar dežujejo. Nezaposleni padajo ter se onesveščajo. Okrog njih pokajo petarde in žvenketa steklo ubitih steklenic — s plinom za solzenje nas bombardirajo, toda ne, iz letal. Vojaki, kemiki, sanitejci begajo po trgu. Ugotavljajo, da je zrak zastrupljen. Postavljajo table z napisi: Pozor! Strupeni plini! — Delavci dovažajo v dvo-kotnicah klorovo apno. Samaritani odnašajo >ranjenoe«, ki so jim nadeli maske. Ob 15.45. Strelianje ni več tako živahno. Naslednjo minuto se ljudje že začno razhajati. Po cerkvah pritrkavajo. Na trgu je direndaj. Ljudje 90 malo ogl-išeli. Zmeda je še vedno precejšnja. Ljudje ee ne morejo raziti. Nekateri pravijo, da se bo napad še ponovil, zato s> zopet začno skrivati. Ko ni nič, se začno razhajati, a 5e vedno mnogi pričakujejo večjih strahot. Meščani odhajajo kot s predstave. Hvalijo in kritizirajo. Nekateri se smejejo, drugi so zamišljeni. Celo žalostne in prepadene lahko vidiš med množico. Tisti, ki niso prišli na svoj račun prej, prihajajo skoraj še pol ure na Sv. Jakoba trg. Zadovoljiti se morajo s tem, da gledajo pometače, ki pometajo ostank* petard in klorovo apno. Nekai Ljubljančanov je zvedelo šele zvečer, da ie minila nevarnost, ko 60 prišli iz kleti. Meglena nedelja Ljubljana, 20. novembra, V soboto so zagrnili Ljubljano strupeni plini ki včeraj je bila meglena, kot da se plini še niso razfcadill. Bai za soboto smo naročili lepo vreme, da se nam ni Izmuznila senzacija, sicer smo pa vedno saviti v meglo, da se nam ni treba bati ne plinskih in ne >zračnlh< napadov (lep časopisni izraz!), saj mesta ne more nihče opaziti drugje kot na zemljevidu. Taktni dnevi so pa najprimernejši za meščane, da se naspe po hudih živčnih pretresih in da se naužijejo lažje duševne hrane. Zato se nismo včeraj razburjali in ne sa nič navduševali. Niti sneg nas ni vznemirjal kot prejšnje nedelje in smučarji so zopet pozabili na smuči. Krivico bi delali seveda športnikom, Če bi ne priznali, da so v svetem ognju navdušenja manifestirali za svojo idejo z >drukanjem€. Vse druge »manifestacije« so pa bile bolj skromne. Manifestirali smo za novo vino, a ne tako zanosno, kot pred tednom, nekateri so si upali celo iz mesta ter »o prišli do Rožnika, a mnogi ao reševali gledališče iz krize. Vaak se je lahko žrtvoval ea dobro stvar, aaj so bile včeraj tri dramske predstave, aar se menda se ni zgodilo nikdar. Vprašanje je, čemu toliko tožimo nad slabim obiskom gledališča, ko je le po ena predstava na dan, dočim so bile včeraj premalo celo tri predstave. Nedavno je potožil kmet, da k raznim anketam o sanaciji gledališča nikdar ne povabijo kmetov, čeprav ni brez pomena, da zdaj kmet nima denarja niti za sol. Kmet se je vpraševal, ali naj plačuje vstopnino za gledališče z zeljnatimi glavami, če jih ne more prodati. O tem seveda ne razpravljajo na anketah. Dejal je tudi, da sami meščani ne t odo izvlekli gledališča Iz zagate. Meščani so se pa včeraj tudi zbrali ob zadnji poti Petra Grasselllja ter dostojno počastili njegov spomin. Skoraj do podvoza na šmartinski cesti so stali ljudje po vsem mestu v gostem špalirju. Mnogi so prišli od zelo daleč, da vidijo veli- časten pogreb. Izredno mnogo se jih Je »bralo zlasti na Marijinem tr*u, ki je bil povsem zaseden. S temi nedeljskimi dogodit; ao meščani zadovoljni. Prestali so zopet srečno naj-bolj kritičen dan, kakršni so najprimernejši xa meščansko bolezen _ letargijo. Zvočni kino Ideal ie danes PAST Napete scene iz industrij. Spi-jonaže. Kontrašpljonaža. Ljubezen zmaga nad denarjem. Predstave danes ob 4., 7. in 9 Vi uri zvečer Skrb za koristne ptice Ljubljana, 20. novembra. Že večkrat smo pisali, kako Društvo za varstvo in rejo ptic pevk vsestransko skrbi za koristne ptice, zlasti se pa trudi pozimi za njih hrano in zavetja. V soboto je imelo društvo valno sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki osrednjega društva in podružnice SVD ter sklepali o enotnem zakonu za varstv© ptic Vse evropske države ščitijo koristne ptice s prav strogimi zakoni, le v naši državi nimamo Se enotnega zakona, sedanji predpisi se pa izvajajo tudi samo v nekaterih banovinah, tako da ponekod zlasti ob selitvi uničijo še na stotisoče koristnih ptic Celo Italija je prepovedala loviti in moriti ptice ter jih prodajati za poslastico, zato je pa pri nas posebno v Dalmaciji vsako Jesen in zimo pomorjenih ogromne množine selilk. Društvo je že postavilo po vseh nasadih našega mesta nebroj krmil-nic in jih še postavlja, da bodo ptički imeli dosti hrane. Da pa tudi privatniki in lastniki vrtov lahko skrbe za ptice, ima društvo še do sti krmilnic, ki jih prijatelji ptic dobe pri tajniku g. Kelnariču v tovarni Bonač v Čopovi ulici št. 16 za malenkostno nabavno ceno. Ker pa prav mnogo ptic pozimi pogine zaradi neprave hrane, zlasti je pa za njih strup moker kruh, zato bo društvo uvedlo akcijo, da bodo naši otroci za malenkostno ceno lahko kupovali zavitke % pravo ptičjo krmo kar po trafikah ob največjih naših parkih in nasadih. Gotovo bodo otroci in tudi odrasli prav radi krmili ptičke, saj so naši krilati pevci pod Tivolijem in na Gradu že tako krotki, da jemljejo zrnje iz rok. če lastniki vrtov hočejo, da bodo pridelali dosti lepega sadja, morajo pomagati svojim naj-vestnejšim pomagačem pri zatiranju sadnih škodljivcev s tem, da ptičkom pomagajo preživeti hudo zimo. Filatelistični dnevi v Beogradu Ljubljana, 20. novembra. Jugoslovanska filatelistična zveza priredi pod pokroviteljstvom kr. prestolonaslednika Petra ob svojem občnem zboru 1., 2. in S. decembra v Beogradu filateli-stične dneve, ki se jih udeleže vsa filatelistična društva in zbiralci iz vse države. Za to največjo filatelistično prireditev, kar smo jih doživeli v naši državi, je dovoljena v vseh razredih železnice polovična voznina od 28. novembra do 6. decembra, legitimacije za vožnjo se pa dobe v 5 Din tudi pri Slovenskem filatelističnem društvu v Ljubljani. Tudi cene za stanovanja Je znižal hotel >RoyaU v Beogradu v Kralja Petra ulici 56, prav tako bodo pa udeleženci filatelističnih dni dobili - hrano po znižani ceni v restavraciji Claridges na Prestolonaslednikovem trgu 34, kjer bodo tudi glavne prireditve, tako da bodo plačali za kosilo 12 Din, za večerjo pa 10 Din, razen tega pa tudi v restavraciji Aquarium v Pasičevi ulici, kjer bodo dobili udeleženci kosilo že za 7 Din. Ob filatelističnih dnevih bodo zbiralci lahko kupili največje redkosti in prodali tudi vse svoje duplikate na filatelistični borzi, ki bo vsak dan dopoldne ali popoldne v restavraciji Claridges. Program filatelističnih dni je nasOednji: 1. decembra vse dopoldne filatelistična borza v dvorani restavracije Claridges, ob 9.30 plenarna seja začasnega upravnega odbora Saveza v dvorani Jugoslovenske banke v Kolar-čevi ulici 1; ob 15. sestanek članov uprave in delegatov v isti dvorani, ob 17. bo uprava Saveza dajala informacije za ustanovitev novih društev in za pristop v Savez, ob 18. filatelistično predavanje v dvorani ftt. 36 nove univerze na Kraljevem trgu 3, ob 20. družabni večer v restavraciji Claridges. V soboto 2. decembra bo popoldne ob 10.30 občni zbor Saveza v dvorani Industrijske komore v Poincare-jevoj ulici It 25, od 15. do 18. filatelistična borza, ob 18. filatelistično predavanje na univerzi, ob 20. pa banket v hotelu Srbski kralj, v nedeljo 3. decembra vse dopoldne borza, ob 9.30 pa plenarna seja novega upravnega odbora v Jugoslovenski banki, ob 15. nadaljevanje te seje, ob 19. pa sestanek v restavraciji hotela »Petro-gradc in slovo. Komaj ustanovljena jugoslavenska filatelistična Zveza, ki je bila našim filatelistom v resnici skrajno potrebna, je pričela takoj z vsestranskim delom, katerega višek pomenijo filatelistični dnevi, ki se jih udeleži gotovo tudi mnogo slovenskih zbiralcev. — Mladinski od«ek Sokola I, Ljubljana. Tabor, priredi 21. t. m. ob 20. uri v mali dvorani na Taboru roditeljski večer za starše sokolskj dece in narascaia s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor s- Tkačeve o pomenu sokolske vzgoje v telovadnici. 2. Poročilo dr. Ahčina o zdravniškem presledu dece in naraščaja. 3. Poročilo vodnikov oddelkov. 4. Naeovori. pripomba in želje «tar Sev kakor tudi vodnikov. Ker so sestanki staršev velike važnosti pri vzgoji dece in naraščaia v sokolski telovadnici, se vabijo starši, da se sestanka gotovo udeležb — Zdravo! Socialno zavarovanje v septembra Po podatkih SiZOR-a je bilo v septembru zavarovanih v nasi državi pri okrožnih uradih 542.074 delavcev in nameščencev. V primeri s prejšnjim mesecem je število zavarovancev naraslo za 3248, v primeri s septembrom lanskega leta pa padlo za 14.444. V primeri z lanskim letom kaže največje nazadovanje zaposlitve Orožni urad v Beogradu (za 12.669 članov), v Tuzli (za 5443) in v Zagrebu (za 3802). Večjo zaposlitev pa izkazujejo Okrožni urad v Beogradu (za 12.669 čla-Iju 1828 in na Sušaku za 1703. Bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu izkazuje padec za 913 članov, ostali dve blagajni pa beležita le neznaten porast. V septembru je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev z dejanskim dnevnim zaslužkom do 8 Din 65.701, z zaslužkom nad 8—24 Din 237.583, z zaslužkom od 24 do 34 Din 97.380, od* 34 do 48 Din 64.399 in z zaslužkom nad 48 Din 77.011. Povprečna zavarovana mezda je znašala 23.07 Din in je bila v primeri z lanskim letom za 1.32 Din manjša. V primeri s septembrom lanskega leta izkazujejo porast članstva (23.763) nižji mezdni razredi, v katerih so zavarovani delavci z dnevnim zaslužkom do 24 Din, dočim izkazujejo višji mezdni razredi z dnevnim zaslužkom nad 24 Din občuten padec 37.211. V septembru je bilo 197030 prijav in 191.672 odjav. Športna obleka največ štrapacira. Zato morate izbrati posebno dobre tkanine. Izberite jih pri nas in dovolite, da vam obleko izdelamo. Zadovoljni boste, a to je glavno. JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 3 Beogradu. Gostovanje bo v nedeljo zvečer. Nadaljnja repriza Verdijeve opere »Traviata« z gospo Zlato Gjunijenac, Go-stičem in Jankom v glavnih vlogah, bo v sredo 22. t. m. za red Sreda. <8e/< Prosvetni večer viškega Sokola Vič, 20. novembra. Prosvetni odbor viškega Sokola, ki na tako lep način širi ljudsko prosveto med viškim občinstvom, nam je v soboto zvečer zopet priredil lep prosvetni večer. Njegovemu vabilu se je občinstvo odzvalo v lepem številu. Prosvetni večeri viškega Sokola so se že tako udomačili med viškim občinstvom, da si sobotnega večera brez predavanj, petja, recitacij itd. sploh oe moremo misliti. Nemala zasluga agil-nega prosvetnega odbora! Sobotni prosvetni večer se je vršil pod okriljem ZKD in Kluba primorskih akademikov iz Ljubljane s predavanjem prof. dr ćermelja o Slovencih v Primorju. Po lepem in zanimivem predavanju so nam akademiki pokazali dovršeno In globoko zasnovano simbolično sliko >Glas od do-ma<, ki je zlasti z zborskiani recitacijami napravila na občinstvo globok vtis. Posebno je ugajal balet ge. Katje Delakove, ki je bil za Vič povsem nekaj novega ter je občinstvu izredno ugajal. Globok vtis je napravila na občinstvo tudi pesem >Oj Doberdob.. .c, ki so jo akademiki zapeli med recitacijami in deklamacijami. Mogočen vtis je napravila tudi OKUsna sce-nerija in pa razsvetljava z rdečimi reflektorji med recitacijami posameznih nastopajočih. Ob zaključku se je predsednik predavateljskega odseka br. Korene iskreno zahvalil predavatelju prof. dr. čerme. Iju in pa akademikom, ki so na tako lep in manifestanten način priredili prosvetni večer. Takih večerov si želimo še več, le malo več točnosti prosimo prihodnjič, da se prireditev ne zavleče pozno v noč. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 20. novembra: V agoniji. Red A. Torek, 21. novembra: Zaprto. (Pravica do greha. Gostovanje v Celju). Sreda, 22. novembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. četrtek, 23. novembra: Praznik cvetočih češenj. Red Četrtek. Petek, 24. novembra: ob 15. url Hamlet. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. * I>reW se igra v drami odlična Krle-ževa drama sodobnosti »V agoniji« za red A. Ker je to ena poslednjih vprizoritev v tej sezoni, opozarjamo nanjo neabonirano občinstvo, za katero je sedežev vseh vrst dovolj na razpolago. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po globoko znižanih cenah. V sredo 22. t. m. se vprizori po enomesečnem presledku zopet Cankarjeva farsa »Pohujšanje v lini šentflorjanski«. Za to vprizoritev ve-ljajo globoko znižane cene od 5 do 14 Din. S tem je gotovo marsikateremu ljubitelju n&še drame ustreženo. Zasedba je or^m"-jerska, režija prof Sestova. Dijaška predstava v drami. V petek dne 24. t. m. se vprizori Shakespearejev Hamlet v O. Zupančičevem prevodu kot dijaška predstava. Začetek ob 15. Za to predstavo veljajo globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Ljubljanska drama pripravlja noviteti in sicer mladinsko igro Robinzon ne sme umreti in izvirno Golievo igro Kulturna prireditev v Crni mlaki. OFESRA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 20. novembra: Zaprto. Torek, 21. novembra: Pikova dama Red C. Sreda, 22. novembra: Traviata. Red Sreda. Četrtek, 25. novembra: Havajska roža Red A. Petek, 24. novembra: Zaprto. »Pikova dama* spada med najlepša dela. kar jih je napisal slavni skladatelj Peter Iljić Čajkovski. V naši operi se ponovi v torek 21. t. m. v zasedbi: ga. Zinka Kunčeva, ga. Thierrvjeva, ga. R:bičeva, ga. Golobova, ga. Kogojeva, dalje gg. Marčec. Primožič, Janko, Marijan Rus in dnigi. Opero dirigira ravnatelj Polič, režira prof. Sest. Opozarjamo na gostovanje odlične pevke gospe Zinke Kunčeve, ki poje ta večer vlogo Lize. Gostovanje slavnega bolgarskega tenorista Rajčeva. V nedelio 26. t. m. gostuje v na§? operi »Manon« slavni bolear^ki tenorist komorni pevec Rajčev, H gostuje te dni z največjim uspehom v Zagreba in KOLEDAR Dane«: Ponedeljek,- 20. novembra: katoličani: Feliks V., Vladiboj; pravoslavni* 7. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč velise ljubezni. Kino Ideal: Past. Kino Dvor: Dve siroti. ZKD: >Sveta gora< ob 14.30 in ob 18 v kinu Matici. Kino Šiška: Pesem Za Tebe, ob 17 19 in 21. uri. Občni zbor Društva prijateljev poljske fla naroda ob 18. v prostorih Slovencu. Matice, Kongresni trg. Slovenski vokalni kvintet, koncert ob 20. v Filharmonični dvorani. Slovensko lovsko društvo: III preda vanje ob 20. pri Slamiču. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24 dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; Leustek Res' ljeva cesta 1. Bojevit ost se širi hvalevredno tudi me u nami. Dokler bomo tako vročekrvni se nam ni treba bati nobenih sklepov razoro-zitvene konference. Kar vprašajte naše ju nake noža, kola in revolverja, ali bi se d*// razorožiti pa vam kaj hitro razparalo trebuh ah prevrtajo prsa. A uf biks in mt prej obrnjen krivec za klobukom; pa gre mo na razorožitveno konferenco oznanja! mir in spravo med narodi. Zadnje čase pa dobivamo :iovo torto aufbiksarjev. Zdaj ta, zdaj oni veljak ah čuvar miru na kmetih dobi piirno, da ne bo več dolgo tlačil trave. Zgodi se tudi, da prinese tako malo razveseljivo vest iz previdnosti veter po zraku od ust do vst. Seveda ni prijetno, če ti hoče tvoj bližnji na lastne stroške preskrbeti vozni listek v krtovo deželo. Zato se nekateri takih gro žen j ustrašijo, drugi se jim pa smejejo Pametneje je gotovo smejati se jim. Toda to za nas ni važno, pač je pa važno in značilno, da prihajajo take grožnje iz ta bora, kjer oznanjajo krščansko ljubezen do bližnjega. Morda smo pa prišli v krščanskih meta.norfozah že tako daleč, da si bomo izkazovali krščansko ljubezen s koli, noži in revolverji. Tudi lo je mogoče. Slovenci v V Chicagu se je med opoldanskim odmorom igrala šolska mladina šole sv. Štefana na cesti Tedaj je pridrvel pijan avto mobilist in se zaletel v skupino otrok. Avtomobil je podrl 121etnega Kazimirja Vra-šiča, ki so ga morali z razbito lobanjo prepeljati v bolnico. Otrokovo stanje je zek> resno. — V istem mestu je avtomobii podrl tudi Antona Enčimerja. Ko se je vračal z neke seje in hotel prekoračiti ulico, ga je podrl neznan avtomooidisL Enčimer ima nevarno poškodovano desno nogo, dobil fc pa tudi hude notranje poškodbe. V Frontenacu, država Kansas, je nedav no umrl 721etni Janez Godina, doma nekje iz logaške okolice. — V Duluthu je pobrala jetika 53 let starega Janeza Ružiča. Zapustil je ženo in sina. — V Jolietu so pokopali 881etnega Petra Pecavejja, ki je bil doma iz Rožnega dola pri Semiču. V Ameriki je bival 47 let, zapustil je hčerko in sina. — V kraju Lost Creek, dr/ava We*t Virginia, je zadela srčna kap Franca Mez-geca, doma iz Materije na Primorskem. — Pokojna Marija Starčeva, ki smo o njej poročali, da so jo nosili v Clevelandu doma zadavljeno, je bila doma iz vasi Martinjak pri Cerknici- Na kulturnem polju se Slovenci v Ameriki pridno u dejstvu jejo. Številna prosvetna društva prirejajo predavanja, razne jezikovne m druge tečaje ter dramske predstave. V Mihvaukeeju so zdaj vprizorili Jurčičevega »Desetega brata«. Predstava jc dosegla velik uspeh in so jo morali večkrat ponoviti. Po vseh slovenskih naselbinah predvajajo film »Triglavske strmine«, ki je prispel iz Ljubljane. Listi so polni hvale tega prvega večjega slovenskega filmskega dela. Iz policijske kronike LJubljana, 20. novembra. 15. septembra Je bilo vlomljeno v stanovanje nekega sluge v Lipicevi ulici. Vlomilci so odneeli 3500 Din in 100 Din vreden pratan. Policija Je kmalu prijela brezposelnega delavca Venčeslava Ipavca in ga Izročila sodišču. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil pa Ipavec izpužčen. Komaj je prišel iz zapora, je pa policija zvedela, da Je pripovedoval prijateljem, da je vlomil z Jožetom Pervanjo, tudi brezposelnim delavcem. Pervanja mu Je takrat zatrjeval, da ni ničesar odnesel. Ea listov je pa Ipavec zvedel, da je bil plen razmeroma bogaL Takoj, ko &o ga izpusti li, je torej pohitel k bratu Jožeta Perva-nje in zahteval od njega, naj mu izroči delež, ki mu pripada od vloma. Bil je prepričan, da je Pervanja, ki Je bil aretiran zaradi nekega nemoralnega dejanja, bratu izročil denar. Policija je torej Ipavca znova aretirala in z^aj je priznal, da sta res s Pervanjo vlomila. On je z vetrihom odprl stanovanje in ostal zunaj na preži, ker ga je pa neka ženska opazovala, je odšel v Zvezdo, kjer je čakal na tovariša. Policija Je Ipavca zopet izročila sodiftču, Pervanja, ki Je v zaporih, bo pa zasliSan. Rua Aleksander O. Je nepoboljšljiv kleptoman. Zaradi tatvine je bil že najmanj desetkrat na policiji. 17. L m. je bila v neki gostilni na Frankopajiskl cesti uradniku Ivu Bersčaku ukradena 500 Din vredna suknja Odnesel jo Je Rus, ki ga je policija aretirala Ko so ga vprašali, čigava Je suknja, je smeje dejal: >Moja prav gotovo ne!< ♦Izročili so ga sodišču, potem bo pa najbrž izgnan. Zaradi prepovedanega povratka je bil aretiran Stanko Semič, ki Je specijalist za blagajne, zaradi beračenja pa Milan B Oba bosta izgnana iz mesta. Umetnost — Že zopet si pijan. Ravnati bi se moral po meni. Jaz ne pijem nikoli alkoholnih pijač. — Ha, ha, biti trezen ni nobena umetnost. j stev 26^ »SLOVENSKI NAROD«. dne 20. novembra 1933 Stran 3. SAMO SE DANES ^oe velike DANES PREDSTAVA SAMO OB 4. UBI POPOLDNE. Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Dnevne vesti — Iz >Siužbenih Novin<. >Službene Novine« št. 260, z dne 13. t. m. objavljajo zakon o konvenciji za ustanovitev mednarodne družbe za poljedelski hipotekami kredit, zakon o mednarodni konvenciji o tovornih progah, zakon o mednarodni konvenciji o izenačenju izkazovanja rezultatov analize človeški hrani in živinski krmi namenjenih snovi ter zakon o mednarodni konvenciji o ureditvi lova na kite. — Hrvatski obrtniki zahtevajo socijalno zavarovanje. Včeraj so zborovali v Zagrebu hrvatski obrtniki, ki so pros!avili obrtniški dan. Predsednik Zveze hrvatskih obrtnikov Milan Ramuščak je predaval o socijainem zavarovanju obrtnikov in je na koncu izjavil, da upa, da se bo ta želja obrtnikom kmalu izpolnila. _ Izredna skupščina Rdečega križa. V Beogradu je bila včeraj izredna skupščina Rdečega križa. Na dnevnem redu je bilo samo vprašanje novih pravil. Po daljši diskusiji so bila pravi?a z neznatnimi lzpremembamj sprejeta tako. kakor jih je predložil od'ior. — Obrtništvo v D. M. v Polju. Včeraj se je sestalo 72 obrtnikov iz Polja in okolice, da so si ustanovili podružnico Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino. Izvolili so odbor, v katerem je predsednik g. Tomšič Franc, mizarski mojster, podpredsednik g. Maček F., tesarski mojster, odborniki gg.: Avšič F., Požar C.. Podbevšek St., Snoj I.. Lipah F., Štele H., Gaberšek A., Bolta J. in Kre-mos I., namestniki odbornikov so gg.: Učakar, Podjed in Hromeč. Nadzornika: s?. Svetek F. in Mam A., namestnika gg ferne Angela in Gostinčar Minka, Delegati za Dobrunje gg. Jakuš in Vrečar, za Dol gg. Letnar In g. Moder. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva davčne olajšave, združenje mojstrskega in delavskega zavarovanja, predlog za ukrepe proti umazani konkurenci in šušmarjem, tajne in osebne volitve v zbornico TOI, osnovanje samostojne Obrtne zbornice in drugo. Sklenjeno je bilo prirediti 1. decembra obrtniški dan. kakor ga bo praznovalo obrtništvo v vsej Jugoslaviji. Na njem se bo poročalo o delu v korist obrtništva in o potrebah obrtnega stanu. Podružnico Moste je zastopal g. Pavčič Pavel, tesarski mujriter in predsednik DJO, podružnice Moste, osrednji odbor, pa predsednik g. Pičman s tovariši. — Pomor poplavljenrem! Trrdka Nikls-bachfr in Smrkolj. trsrovina z mlinskimi izvodi v Ljubliani, darovala 3 vreče moke za poplavlience v Strunah. — Najlepša hvala. — Vreme. Vremenska nap-oved pravi, da bo stanovitno, deloma oblačno vreme. Včeraj izjemoma ni deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 20, v Beogradu 15.7, v Mariboru 9.4, v Zagrebu 9. v Ljufl Ijani 7.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.6, temperatura je znašala 4.4. _ Nevaren vlomilec pod ključem. V T-anjaluki so aretirali v petok zvečer Aki-fa Hodziča, nevarnega vlomilca, ki ga iščejo p-olicije večine evropskih držav Dolgo je kradel po Evropi, končno so mu pa postala tla prevroča in popihal jo je v Turčijo in Egipt, od koder se je vrnil v svoje rojstno mesto Sarajevo. Iz Sarajeva jo je mahnil v Hanjaluko, tam ga je pa policija zasači'a. — Samomor v hotel n. V Skopi ju se je obesil v soboto 24-letni Bela Kacur iz Velikega Beckereka. Najel si je bil sobo v hotelu »Srpska kraljica t in brzojavil v Pančevo. da naj mu takoj pošljejo denar. Brzojavko so mu pa vrnili, češ, da v Pan-Čevu ne poznajo dotičnega, ki naj bi mu poslal denar. Kacur je zapustil več poslovilnih pisem, ki v njih pravi, da gre v smrt, ker je osta. brez službe in ker ga je zaoustila zaročenka. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravnava naravna »Franz Josefova« srrenčVa prebavo na naravnost ponolen način. TzHiSnie na klinikah ootriuiejo. da učinkuje domače zdraviienie z ^>Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če io mečpmo s tonlo vodo, izpilimo ziutrai na te*x blodeč. »F*-anz Josefova« £rr*»n*rcR se dobi v vseh lekarnah, drosreriiah in špecerijskih trgovinah. Ltafclfane —li Človek io družabno hitje. T?2a se zavedamo bol* ali manj vsi. le da vsi ne Živimo tako. kakor nhtevn prava drjžnbnost. Kjer w> lpidf* ofevee loejni med seboi. kier ni med niimi topnih družabnih vezi, ie življenje ou^to in dolp^ča^no. Pri na« je premalo dni^bnosti. To rotimo vsi in vsi bi rndi to občutno vntel rano^nili. samo nri-!Ho3 za to imamo premalo. Nnilpn&i prilika, da 9? družabno raz? i bijemo, preživimo nekai prijetnih ur v ve=Hi dmžbi in pozabimo na vsakdan ie *krbi. bnmo imeli na narodni ora7n"c 1. decembra, ko se zher?m.> zopet na oriliuhUen^m novinarskem koncertu. Vsi knr na« jp bilo na tel nafil naivečii dnižabni nrireditvi 1r*ni. nrVPanskiin in v^a Tet«, odkar nr:refa'o n-iši novinarii s-voi^ Voncerte. oo;demo tidi l^tos na narodni ^razn'k zvečer v Fnion. k?OT ho lepo m nri'etno. i* rvt-o1; tpoa. Tn ?e drugim pov>"»-mo. ka^'o ?mo ce lani dobro imeli na novi-narsk^m ^oneprtn. ozarjarr»o na koncert našega prfljpnT^enefa vokalnega kvinteta, ki nastoni drevi ob 20. v FPharmonfčn! dvorani z bosraHm sporedom Kot sofista nastonita MiTan Tu? In Tone Petrov-č!č Koncertni naston? Slovenskega vokal-neea kvinteta so v LpibMani že taVn nri-VhibVeni. da bo gotovo Mil drevi F^har-monična dvorana dobro zasedena. Vstopnica se dobe v knjigarni Glasbene Matice. _!J Peter Graaaelli na zadnji poti. Na veličasten način se je LJubljana včeraj poslovila od svojega prvega slovenskega župana Petra Grassellija. Ob 14. se je pričela zbirati pred magistratom, kamor so dopoldne v vestibul prepeljali in položili krsto s pokojnikovimi zemskimi ostanki, ogromna množica ijndi. Pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Poliča je' zapel žalostJnko, potem je pa spregovoril župan dr. Dinko Puc, ki se je v imenu mesta poslovil od pokojnika. H krsti je za njim pristopil prvi podsta-rosta SKJ br. Engelbert Gangl, ki Je v krasnem govoru omenjal pokojnikovo delo za sokolstvo, poudarjajoč, da je bil Peter Grasselii vedno vzgled iskrenega in značajnega Sokola. Zahvalil se mu je za vse. kar je storil sokolstvu dobrega in zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da se je od sokolskega debla odtorhnila zadnja najstarejša veja. Sedaj le^a veliki sokolski borec med vrste onih, ki so prvi orali in obdelovali našo njivo. Ob krst: izreka sokolstvo Petru Grasselliju spoštovanje, izpričuje mu bratsko ljubezen Slava njegovemu imenu in spominu! Nato se je razvil impozanten žalni sprevod s sokolsko konjenico ter godbo Sokola I. na čelu. Sokoli v krojih, gasilci, pevci itd. Ob mrtvaškem vozu je korakala častna straža Sokolov ter mestnih usluSben cev. Na zadnji poti so spremili Petra Grassellija najodličnejši predstavniki naše javnosti, razne organizacije, korporacije, društva itd. Na pokopališču se je od pokojnika poslovil v imenu Glasbene Matice senator dr. Ravnihar, v imenu Ljub Ijanskega Sokola pa njegov starosta br Kajzelj. Pevci so zapeli žalostinko >Bla-gor mu<, nato so pa pokojnika položili k večnemu počitku. —lj Občni abor j. a. a. d. > Jadran m bo v torek 21. t m. ob 20. uri v areni Narod-nega doma. Društvena disciplina zahteva, da se ga gotovo udeležite ve i Jadranaii! — Občni abor naj bo prava manifestacija nacionalne mladine Aleksandrove univerze. Vabljeni so tjdi vsi gg. starešine. Odbor. —lj Nafta bodoča občina. Jutri ob 19.30 bo predaval v Ljubljanskem klubu podban dr, Pirkmajer o naši bodoči občini. —lj Predavanje o patentnem pravu. Nas priznani strokovnjak za patentno pravo g. ing. Milan sukije bo predaval v sredo v predavalnici elektrotehničnega instituta na univerzi o patentnem pravu. Predavanje se prične ob 20.15. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. — Tel. 33-87 Danes poje najslavnejši tenorist JAN KIEPUKA v velefilmu PESEM ZA TEBE Predstave danes, jutri in v sredo izjemoma ob 5-, 7. in 9. zvečer —li Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo in Botanični institut univerze krnila Aleksandra I. proslavita 80-letnico profesorja Alfonza Paulina, direktorja botaničnega vrta v p., s slavnostnim zborovanjem, ki s»e vrši v soboto 25. t. m. ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Na sporedu so pozdravi posameznih korporacij in dve predavanji. Prvo predavanje bo imel dr. Fran Dolšak, banski načelnik, o prof. Paulinu kot znan-ptveniku-botaničariu, drugo pa prof. Viktor Petkovšek o prof. Paulinu kot šolniku in kulturnem delavcu. K tei proslavi prav vliudno vabimo vse člane in prijatelje društva, prav pos?bno pa še prijatelje in znance jubilanta ter vse one, ki 6e zanimajo za botaniko in našo domačo floro. Vstop prost. —lj Francoski institut v Ljubliani opozarja na zanimivo skioptično predavanje, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 21. v driStvenih prostorih. Predaval bo francoski advokat g. Andre Rosambert. in sicer o >Jugo6laviji in Loreni«. Vablieni. —lj Marlene Dietrich je ena onih žensk, ki je v nji neka i božanskega, obenem žari iz nje demonska sila ženske lepote in rafiniranosti. 0 nji in o Greti Garbo svet največ govori. Ni to samo reklama. 0 nji govore tudi oni, ki so daleč od reklame. Svet vidi v nji ustvarjajočo jmetnico, kakršne svet Še ni imel. Ona je poosebljena umetnost in živi za njo. Marlene Dietrich ie v filmu >Visoke peismi« na višku. To je njeno naj- JUTRI VELIKA PREMIERA Marlene Dietrich V VELE FILMU PO ZNAMENITEM ROMANU HERMANA SUDERMANNA Elitni kino Matica Rezervirajte vstopnice! —lj Luthrova proslava v Ljubljani. Kakor v drugih mestih Jugoslavije so tudi tukajšnji protestanti včeraj na svečan način proslavili 450 letnico rojstva velikega reformatorja Martina Luthra Proslava se je vršila snočj ob 18 v tukajšnji evangel-ski cerkvi. Slavnostni govor o Luthrovem delovanju je imel beograjski župnik dr Born; soremlja nad 40 *ki-opfi-čnih slik bomo se opozorili Sekcijski odb^r pa že sedaj vabi občinstvo na čim stevtfneiSi poset predavan ia. ki se bo vršijo v četrtek 23. t. m. ob 20 uri kakor vedno v dvorani Delavske zbornice. _li Vedno nainovsi«© športn* in «mnčar- ske sraiee ima v ralopi in izvrSiri* tndi po meri M. P TI? NA T. Sv. P*rr» ee*ta ?S. —lj Občni rbnr T>m5tva priiatelieT peli-ske?a naroda bo drevi ob 18. v prostorih »Slov. Matice«. večje delo, ustvarjeno z demonsko eilo dj-še oboževane žene. V ta film, ki j s dovršena umetnina, je položila Marlena vso svojo dušo. Kritika pravi oilo, da je to njen >la budji speve, kar pa ni točno, saj ustvarja še naprej. —li Jarmila Novotna poje samo §e danes ob 16. v Elitnem kinu Matici. Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. Opozarjamo ljubitelj* lepega petja, da je danes zad nja prilika, da sliSiio Jarmilo Novotno. —lj Sv. Gora. ZKD film, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici, je dosegel popoln uspeh. Na splošno željo s? predvaja še danes ob 18. Opozarjamo na zadnjo predstavo tega filma ter posebno na globoko znižane cene. Iz Celja —c Opereta v Narodnem domu. Žalski gledališki oder je gostoval v nedeljo 19 t. m popoldne v Celju in vprizoril v veliki dvorani Narodnega doma novo opereto učitelja Radovana Gobca >Hmeljsko princeso« Opereta, ki je vsebinsko prav posrečena in je opremljena z zelo učinko vito glasbo, je tudi v Celju us>pela. Dvo. rana je bila nabito polna. 'Igralci in komponist, ki je tudi dirigiral orkester, so bili deležni viharnih aplavzov. —c >Pravlca do grehac. Ljubljanska drama vprizori v torek 21. t m. ob 20. v Mestnem gledališču Wernerjevo uspelo veseloigro >Pravica do greha«. Predstava bo v abonmanu. Neabonenti še dobijo nekaj vstopnic v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c SK Jugoalavija : SK Atletik 1:1 (0:0). Ob prisotnosti okrog 300 gledalcev je bila v nedeljo 19. t. m. popoldne na Glaziji odigrana drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in celjskimi Atletiki. Rezultat 1:1 (0:0) odgovarja poteku igre. Tekma je bila dokaj živahna in zanimiva, četudi moštvi nista nudili učinkovite tehnične in kombi-natonie igre. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa je Jugoslavija popustila In se je znašla še!e v zadnjih desetih minutah. Eno enajstmetrovko proti Atletikom je vratar ubranil, drugo pa je Jugoalavija zastreljala. Atletiki bo ves čas zopet poskušali uspeti s sirovo igro, a je sodnik njihove nakane preprečil. V 40. in zadnji minuti drugega polčasa je izključil dva igralca Atletikov. Gol za Atletike je padel v 2., za Jugoslavijo pa v 41. mtauti drugega polčasa. Koti 7:3 za SK Jugoslavijo. Tekmo je sodil g. Ober-lintner iz Laškega strogo, točno in objektivno. _c Gostovanje ljubljanske drame. V torek dne 21. t. m. gostuje ljubljanska drama v Celju z Wernerjevo veseloigro >Pravica do greha«. Ker so se gostovanja Ljubljančanov celjskemu občinstvu izredno priljubila, pričakujemo, da bo tudi to pot gledališče dobro zasedeno. Belokranjski filmi v Beli Krajini Zanimanje za filme z Gregorjevega fotoamaterskega izleta ]e povsod vel iko Metlika, 19. novembra. Na spomladanskem Gregoričevem fo-to-amaterskem izletu v Belo Krajino, ki so se ga udeležili tudi znani nasi kinoamaterski umetniki gg. prof. Jakac, prof. Noč in dr. Moro, je bila Bela Krajina s svojim tedaj prazničnim življenjem tudi filmana. Zanimanje za te filme je bilo v nosili krajih Že spomladi veliko in je z vsakim dnem naraščalo, kar nam dokazuje rekorden obisk prvega predvajanja teh filmov. V Metliki bi morala biti prva predstava davi za okoličane, vendar pa so nepredvidene zapreke to onemogočile in je bilo prvo predavanje šele ob 13? uri v nabito polni dvorani noše čitalnice. Prvi je pokazal svoj film iz Predgrađa, Starega trga ob Kolpi in okolice prof. g. Noč. Kljub slabemu vremenu tistega dne se je film prav dobro posrečil. Mnogo domačinov je bilo morda prvič in zatinjoc rumanih. Izletniki, ki so se udeležili izleta le v en sam kraj, bodo šele na platnu videli, kaiko široko je bilo belokranjsko srce za drage prijatelje in goste. Z-lasti posnetki np^odnih noš so razločni v vseh podrobnostih, pa je ta film tudi bogat prispevek k sedanjosti in morda tudi kmalu ž« k zgodovini belokranjskih narodnih nos. Drugi film prof. g. Jakca se prične s prihodom vlaka v Novo mesto, kjer so bili že vsi izletniki zidane volje. Prelesten je pogled na sto in sto zidanic, ko se vlak pri Semiču izvije iz gorjanskega predora in se odkrije izletniku vse Bela Krajina v svoj' prelesti in mikavnosti. Zelo lepi so posnetki sprejema na črnomaljskem kolodvoru, ki je z izredno gotoljubnostjo sprejel svoje goste. Morje narodnih noš v pestrih barvah in bogatih vezeninah navdušuje, se bolj tisoči pozdravnih klicev in rdeči srčki, ki so jih brhke Crnomaljke delile izletnikom. Tudi bežne sJike v Gradacu so najlepše uspele in enako sprejem v Metliki, kjer ie množica ljudstva napolnila ves obširni pro- stor pred kolodvorom. Mogočna povorka se je razvila proti mestu, ki je bilo ie vse v cvetju in zastavah, kakor na velik narod ni praznik Pozdravi in sprejemi na kolodvoru in pred mestno hišo so se zelo dobro posrečili, enako posnetki samega našega starodavnega mesteca in njegovih znamenitosti Film nas vod' daije proti Adleši-čem, v katerih so se posnetki morda najlepše posrečili od vsen krajev. Bele noše belokranjskih ljudi so bile tu najlepše in velika preprostost ljubka in vabljiva. S kolom se je končal v#»čer v Adlešičih in kljub poznemu večeru je kolo sprejelo izletnike zopet na črnomaljskem Glavnem trgu. kjer je bil posnet tud: odlično usn^l' film g. dr. Moroja. Preveč je lepih motivov, da bi jih človek mogel opisati. Ti filmi so nam zopet dokaz, na kako visoki «topnii je naša mlada kinoamaterska umetnost. Velika živahnost filma in bogastvo posnetih narodnih noš mu omogoča uspeh tudi v drugih krajih, ker je ta film zanimiva ilustracija belokranjskega življenja. Upamo, da tja bomo v najkrajšem času videli že tudi v Ljubljani, kjer ga 700 fotoamaterjev že nestrpno pričakuje. V Metliki sta bili dve predstavi in tudi v Črnomlju dve v soboto IS. t. m., kjer je bila v nedeljo zjutraj Še kratka predstava za šolsko mladino Ako bodo ti filmi še kdaj prišli v Belo Krajino, jim je tudi tedaj zajamčen velik uspeh, morda večji od sedanjega, ko je kratek čas marsikomu onemogočil ocled filma zaradi v Čmoml ju poznih in v Metliki zgodnjih popoldanskih ur. Bela Krajina je organizatorju izleta gospodu Benu Gregoriču in kinoamaterjem prof. Jakcu, prof. Noču in dr Moroju lahko hvaležna, ker so ji s temi filmi ohranili pristno življenje, ki bo čez nekaj desetletij v sedanji obliki že prav gotovo izumrlo in bodo tedaj ti filmi živa priča preteklosti. Praznik cvetočih češenj Himna japonske nacionalne požrtvovalnosti. — Predstava ie žela mnogo toplega priznanja Lfjbljana, 20. novembra. Japonske in kitajske snovi z evropskimi avtorji nam prinašajo vselej teatrsko močne drame, zelo zanimive po svojem orijentalskem miljeju ter po svojski etiki, morali in ideinosti Romantična poezija in herojski idealizem, te gleda v pogumu in ponižnosti najvišje človeške čednosti, a v žrtvi življenja iz zvestobe najvišje dejanje Človeško, pa zbuja v naših treznih dušah najprej oočutje pravljičnost« in šele nato sočutje Iz šmtoizma, japonske nacionalne vere, je vzraslo mnogo mitov ali bajk. ki se nas dojmijo kakor starogrške, nordijske, staro-germanske in staroslovanske bajke. Bog, narava in vladarske osebnosti so zvezani v enoto, da navadni zemljan med njimi ne sme delati razlike. Japonsk' mikado je sin Boga, japonska dežela je božja m k gori Fušijami klečeč molijo kakor k živemu božanstvu. Veren Japonec ljubi in brani domovino ter se žrtvuje zanjo do vseh skrajnosti, ker ver je, da je Bog in da je mikado resnično pravi božji sin in tega sin pravi božji vnuk Veren Japonec pa tudi verje. da je Japonska domovma Boga in njegovega sina in vnuka, kdor ?ali domovino, ponižuje Boga in sina. Po japonski nacionalni veri so torej Bog. vladar in država eno in nerazločno. Iz te vere izvira čudoviti iaponski nacionalni heroizem, poln žrtev, ki strmimo nad njimi kakor otroci nad junaštvi v starih bajkah Zgodovina in leposlopje nam pripovedujeta o takih pravljično krasnih žrtvah Japoncev obeh spolov in vseh starosti. In tudi Klabundova. po japonski pesnitvi Takedija Izumija napisana igra v petero slikah z naslovom »Praznik cvetočih češenj« je v dramatski obliki zapeta himna na japonski, vseh žrtev za Boga, dinastijo in domovino sposobni nacionalizem. Le kot pesem ali kot dramatizacijo več japonskih junaških balad in romanc ter lirskih japonskih umotvorčkov moremo uživati to dramo Pesnik je pesnitev sam posadil v L 902 japonske heroične dobe in jo torej odmaknil sodobnosti Hkraru pa je postavil s svojo dramo nrav tej trezni sodobnosti vzgled- Glej, kakšen je nacionalizem, in uči se ob njem! Tako ie ta »Pra-zn^k cvetočih češenj« zlasti za nas Slovence Jugoslovane hudo aktualen — vsaj do srede 4 slike Kar sledi prizoru, ko Gemba, tiranov vazal, odnese skrinjico z glavo heroično se žrtvujoče deklice, je dramatsko šibko in, zdi se mi, tudi iz japonske miselnosti težko verjetno. Japonski Romeo ni prepričevalen. Genzo pravi, da ie Kwanov samomor »žrtev ljubezni same in da ie ta njegova žrtev bolj človeška kakor naša. ki žrtvovali smo ljudi.« Ali je to rea izvirno japonsko? Žrtvovali so le dekletce, ki je šlo hotoma pod meč, Kw«n pa je žrtvoval zanjo sebe. dinastijo, domovino in torej — Boga! Bolj »človeška« je pač njegova žrtev, a — evropsko sentimentalna. Kajpak tako misli moj evropski razum. Takisto morem sprejeti 5. sliko le kot lirsko pesem brez dramatike. Da ležita mrtva Kwan in K o taro v grobu (K o taro celo zopet s svojo glavo, ki je bila vendar no Gembi v skrinjici odnesena v daljnji Tokio tiranu mika-dn Shiheiju!) in govorita o mesecu, metuljih i. dr. je pač tako poetično, kakor Shakespeare ni hotel in ni mogel pisati— Predstava v skrbni režiji g C. De-bevca je bila inscenačno zanimiva. Oder je razdeljen v šolsko jaoonsko sobo v ozadju na vzvišenem podiju in v vrt v ospredju: obe igrišči loči zastor na japonskem okvirju. Blagega učitelja Genza. ki mora ;z ljubezni do mrkadovega sina ob«lav'ti dozdevnega učenca Kotara, je iSral s prijetno naravnostjo g. G r e g o r i n. Te/ke duševne borbe je izražal brez pretiravanja vseskoz učinkovito. Tudi za vsako japonsko igro značilni ples ie izvršil zelo zadovoljivo. Njegova žena Tonani ima nekako ulogo starogrškega zbora: izraža misli in čustva ob prizorih, a je v splošnem pasivna. Ga. Marija Vera ji je dala simpatičen izraz. Tiranov kancler. Matsuo je bil g. Ciril Debevec s fino masko in svoisko dikcijo: takisto pasivna, epična uloga zločinca skesanca. Močno epizodo Gembe, va- zala, je g. Skrbinšek z masko, jekleno govorico in satansko mimiko, zlasti i triumfalnim smehom rablja, vtisnil v spomin. Prav prisrčen in prikupen Kwan je bil g. Jan, zelo posrečen ti*p. Starci ^romarji najvišje življenjske dobe, moleči pred goro FuŠijatmo in ob grobu so bili gg. r o-tokar. Plut in Sancin. Njih simbolni prizor z mladino je bil izvrsten. Molitve pa bi jim dramaturg koristno lahko črtal vsaj do polovice dolžine. Poleg Kwana. Genza in Matsue imnata glavni ulogi ga. Vida Juvanova (Ko-turo) m ga. Saričeva (njena mati Chi-yo). To sta tudi glavni nosuteljie tragedije in čudoviti glasnici požrtvovalnega nacionalizma. Herojsko požrtvovalno materinsko ljubezen, ki vedoma privede hčer v klavnico, je izražala ga. Saričeva pretresljivo krasno. Njena maska in njen čudoviti smeh, poln solz in obupa, njeno kretanje in ves nastop so podajali strahotno veličastno sliko prave Jaoonke stare dobe. Kotaro, ki se prostovoljno žTtvuje za princa, odkrito gleda smrti v lice in smehljaje odkrije vrat, je prekrasen simbol Ja-ponke, smehljaje umirajoče za svoj cilj. »A do konca dni me v duši žgal smehljaj bo, ko je umrla!« pravi Genzo. Strašen in čudovito lep. čisto i je baje videl med otokom Vancouvre in kanadsko obalo okrog 25 m dolgega morskega gada. Njegovo izjavo potrjuje v polni meri neki Kemp, ki pripoveduje, kako je z ženo in sinom na otoku Chat ham v Georgovi ožini naenkrat zagledal na morju peneče se valove. Prvi hip je mislil, da se bliža plima. Naenkrat je pa ves prestrašen opazil v morju okrog 25 m dolgo in pol metra debelo kačo. Premikala se je v spiralah in vsak hip se je pokazal del njenega telesa nad gladino. Bila je zelenkasto modra in na solncu se je svetlikala kot aluminij. Rep je imela nazobčan in v vodi se je premikal kakor vijak parnika. Kemp pripoveduje, kako se je vseh treh polastila groza, ko je morska pošast priplavala do pečin, kjer je dvignila glavo in vrat 3 metre nad vodo. Oddaljena je bila od njih dobrih 400 m, tako da glave niso mogli dobro videti. Videlo se je samo, da je mnogo močnejša od telesa. Kmalu je pošast zopet izginila pod vodo in zapustila za seboj peneče se valove. Morskega gada sta videla v zadnjih dveh letih tudi dva kapitana v morju blizu Oak Baya. Pege na Saturnu Dr. \\ eber v Berlinu je opazil nedavno na Saturnu žarečo pego, ležečo bl-izu Saturnovesra ekvatorja. V »Na-turwissenschaften« skuša E. Schonberg pojasniti, kako nastanejo na Saturnu take pege. Prvotno so si jih zvezdo-slovci razlagali z vulkankimi erupcijami. Od Saturna vidimo samo megleno morje v njegovem ozračju, ki se v njem od časa do časa pojavljajo veliki oblaki določenih oblik. Ker pa ima ta planet samo 0.7 gostote vode, je tu težko govoriti o vulkanskih erupcijah. Schonberg opozarja na Saturnove obroče, obstoječe iz različno velikih delcev. Vsak delec zase kroži neodvisno od drugega okrog centralnega planeta. Sa turno vi obroči menjavajo svojo svetlobo. S teoretičnimi razm-išljanji o teh rz-premembah prihaja Schonbere: do zaključka, da so najdrobnejši delci na zunanji strani kroga, najdebelejši pa na notranji strani obroča. Meteoriti tega notranjega prostora so posejani razni e-roma redko in redko udarijo skupaj. Kadar pa udarijo, padajo na površino planeta, v oblake okrog njega, jih pretrgajo in napravijo svetlo pego. Ker L~i Satumov obroč v ekvatorju planeta, je s tem pojasnjena tudi lega svetle pege. za Žeparjeva žena. — Kako neki se moreš zanimati modne liste? — Rada bi dognala, kje bodo letos prišiti žepi. Nova služkinjo. — Kje je stala vaša zibelka, Marička? vpraša profesor novo služkinjo. — Zadnjih deset let na podstrešju, gospod profesor. Zagotovljena samota. Pianist: Ah, gospodična, mo)i živci so tako prenapeti! Najbolje se počutim, če sem čisto sam. — Zakaj na ne priredite koncerta? Na pravi naslov. Tujec v Parizu si je hotel ogledati muzej Carnevalet. Pa je ustavil starejšega gospoda in ga prijazno vprašal, po katerih ulicah bi prišel do muzeja. Ogo-vorjeni se je malo zamislil, zmajal z glavo in odgovoril v zadregi: — Svetujem vam obrniti se na prvega tujca, ki ga srečate. Jaz sem namreč Parižan. V hotelu »METROPOL" — MIKLIČ se oddajo solidnim osebam MESEČNE SOBE opremljene z vsem komfiortom: centralna kurjava, kopalnice,tekoča mrzla in topla voda, lift etc. — Vse informacije pri hotelskem portirju. — Smučanje je lep šport, toda.. Oeber trak in Madeo v Ker i-*6rp«jo k*Xo Ho« in Tok.. Utrujenost t«!«ee a* pre-r»*a na kolo, ki <* naj-ix>lj :nto**jv';«)4. On« a* nagrot* sn igrbaaii. Za okrepi ter teleta vri mere a teboj prcviaoC Tod« trebA je miel&t tudi n« kofeo. Todi ooa potrebo]« brao*! »Uran« krem* m tfee ta roke obr« roje ko&o Škodljivega TpHr« mrasa, to-tr* :c vlage. Kote poata-ae mettka, mladeetoo ara-£a m odporni. >Urao4 krema — naa-to* ali polmaetaa — naj bo del vaa> smufcrafce opreme. KjorkoM 5o boate «a-hte^ali, po^aod jo dobit«. Veitka &katftea IS,— d4-maderr, mala 5.— dinarjev. Parfnmerija »URANc, LJUBLJANA Službe TRGOVSKI POMOČNIK išče službo. — Temlin, Morav-ci, p. Martjanci. 4509 30 ČLOVEŠKIH RIBIC in starinske stvari proda — Hrast, Stična-Vir. 4508 KANARČKE HARCARJE prodajam. — Pohar, Dobrava-Vintgar. 4511 SO PAROV GOLOBOV (različnih pasem, čistokrvne) naprodaj po nizki ceni. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 4514 nipmmic« LEPE STAVB. PARCELE v Studencih pri Mariboru naprodaj. — Pojasnila: Kolnik, Studenci. 4510 VEČ STAVBNIH PARCEL, ugodno naprodaj. — Bernarel, Bled. 4522 ENOSTANO VANJSKO HIftO prodam. — Pobrežje pri Mariboru, Aškerčeva ulica 5. 4513 TRGOVSKA HIŠA na periferiji mesta Ljubljane, na zelo prometni točki, naprodaj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 4470 PAzrso Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESRER, LJUBI *f ANA, Sv Petra centa 14. Url Lepa in topla zimska suknja bo vaše največje veselje, ko zapade prvi sneg. Blago zanjo dobite v veliki izbiri pri znani tvrdki R. MIK L A U C (poleg Škofije) Verjemite, da je res dobro in poceni. Najboljše je, da čimprej pridete in se sami prepričate. TELEFON 2059 P R e n o « SUHA DKVA fupačnik. Bohoričev* o PO 50 PAK ENTLA.NME vezenje zaves, monogramov. »J uljana« Vosnjakova ulica (v oližinj Slamiča) is Sv. Petra c. 55 VTNO ČEZ ULICO: Namizno belo i Din T.- Portugalka nova 1 > 8.-Rizling 1 > 9.- Burgundec beli 1 > 10.-Burgundec rdeči 1 > 10.-Jabolčnik 1 > 4.- 2gan je: Tropinovec 1 Din 20.- Slivovka stara 1 > 24.- Hrusevec 1 > 28.- kakor tudi vse vrste žganja, likerjev, desertnih vin ter velika izbira sardin po izredno nizki ceni pri S. J. JEK A J, buffet in delika teaa, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 38. 4260 Stane vas, če greste zvečer z doma! Ostanite raje doma. Za par dinarjev vam posodi plošče in gramofon : „S L A G E R" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« ZIMSKA JABOLKA raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ČEBULO po Din 63.- za 100 kg razpoši- lja TJršič, Moškanjci. 4445 Pristno vrbničko vino žlahtnina z otoka Krka se toči v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska - -ca št. 3. ZNAJTI SK JE TREB.4 VTEM TEŽKEM ČASL sli nudimo vsakomur pn liko, da zasluži — tcdoi »oče delati. Uredite s) domačo pletarno. ker mi iamo vsakomur posla *> apimo gotovo plete ao blago. Prejo za plete nje dobavljamo m pose >ej bononramo pletenje xar dokazujejo mnog« zahvalnice ljudij, ki s« aa ta način našli zapo slenja in zaslužka Z za upanjem zahtevajte brez plačne prospekte od tt Domače pletarske indu atrije Josip Tomažič. Ma ribor. Krekova 16. stan0wj\ TRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vUi na Dolenjski št. 33 (pred gostilno >Pri Plan-karju«). 4278 DOPISOVALE SLABOTNI MOŠKI: Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakib pilul. tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvl Din 5.- v znamkah. — >Salus«, Zagreb, 6/SN, Savska br. 10. 83/L ZIMSKA JABOLKA skrbno odbrana, sortirana po vrstah in trpežnostl. Se vedno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Cene zmerne. 4515 PRODAM RAZNE STELA2E, pulte, stružnice, šivalni stroj itd. — Simon Gregorčičeva unca štev. 12 (prodajalna vozičkov). 4520 Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek _ Za upravo ta ing—1*"' de) usta: Oton tJnnatoi — v si v L.ju m jam