PROSVETA UHfaimt« 1» OCflee of Pufclleetioat MIT South Laamtfale Ave. Telephoae, RoekoeU 4004 Kelloggov pakt KeUoggova trdna želja j« ta, da njegova pogodba ne postane predmet strankarske politike. WashingtOn, D, C.—Hoover, gorah in nekateri demokrat je ele kovati iz Kelloggove pogod-ie kapital v predsedniški kam-anji. Kellpgg pa temu izjav-ji nasprotno, da je njegova trdil želja, da pogodba proti vojni, d je bila podpisana , v Parizu, ie postane predmet strankarske p sprejme v senatu demokra-jčno-republikanaka kombinacija. Na drug način se ne da sprejeti. Toda zdi ae, da bo impe-rijaliitično raztezanje Monroe- Kelloggov pakt morda odprt vrata sovjetom Borah pravi, da bo pakt ratificiran v senatu brez ugovora in s tem bo tudi priznana sovjetska vlada. Washington, D. C. — Senator Borah, ki. predseduje senatnemu odseku za zunanje zadeve, je rekel 12. t. m. v intervjuvu, da politike-I—Njegovs želja Je, da njega nii ne skrbi ratifikacija Kelloggovega protivojnega pakta, kadar pride na dnevni red v senatu v prihodnjem decembru. On je prepričan, da bo pakt ratificiran brez kakih pridržkov. V zvezi s paktom pride na dnevni red v senatu tudi pripo-znanje Sovjetske, unije. Borah, ki več let zahteva vzpostavitev diplomatskih stikov z Rusijo, je rekel, da odobritev pakta v senatu je po njegovem mnenju tudi formalno pripoznanje sovjetov, kajti sovjeti so podpisali pakt. On sicer upa, da ne bo nobene posebne opozicije proti paktu radi ruskega vprašanja, toda debata o tem vprašanju je neizogibna in tudi potrebna. jeve doktrine po tajnikih Knox, Borah nima nii proti pftktu> ker feughes in Kellogg obudila stran-)po njegovem mnenju ne ^^ barske strasti, ko se prične raz- z^rvienih držav v nikakršno poživljati o ratifikaciji Kellog- imnQ itrem £ -fcove pogodbe, kar spravi sprejem pogodbe v nevarnost. Ko je britski zunanji minister Austen Chamberlain sprejel Kel-bggov pakt s pismenim sporaz-unom, da si Britanija pridrži pravico do obrambne vojne v gotovih pokrajinah, je naglašal, da Sdružene države zahtevajo ravno to za zapadno polovico sveta. Izjava Chamberlaina je opom-Bila latinske vlade v latinskih republikah, da so še pod avtoriteto vvashingtoske vlade. In to |e dvignilo znova prah v Južni Imeriki. Ta izjava je dodala prtežkoče za razvijanje ameriške trgovine v republikah Argentina, Brazilija, Cile in dru-kih manjših republikah. JCel črta trgovino Američanom v la tinski Ameriki. , Zdaj pa prihaja senator Swan-»on, demokrat in član senatnega odseka za tujezemske zadeve in pravi, da bo predlagal prldr-lek, ki jasno tolmači Monroejevo doktrino. Ta predlog bo provo-ciral latinske Američane, pa naj jx» storjen nevedoma ali pa na-mt provokativno. Senator Bo-wh, republikanec, sicer dvomi, da Swanson res predlaga ta pridržek, ampak vse eno se je pripravil, da napravi iz Swansono-J« izjave kampanjsko vprašanje. Vrhtega krožijo le vesti, ds je Al Smith nasproten Kelloggovl Pogodbi. Zato je treba Smitha »dražiti, da pride na dan z eno ili drugo besedo, ki bi povedala, kako misli o Kelloggovl pogodbi Proti vojni. Kako se to zgodi? ■ogoče z opombami, ki jih na* Pr>vi senator Borah, v prihodkih tednih v teku avojih govorov. OMriati si je treba v spomi-Jf» d» hU Argentina in Mehika "j*vili formalno, da ne priznala Monroejeve doktrine, v koli-, « tiče tega, da se Monroe-doktrina tolmači tako, da F dajejo Združenim državam febni privilegije na tej polovi-r beljake oble. B"rah bo seveds porabil ta do-ffck v kampanji, da dokaže, da » dpmokratje v resnici prsvi ■Perijaliatl in ^ republikanci. »Jinnon je s svojo izjavo storil J«ko narodnost. To trdijo se-** ma*inski političarji. Pletertarji zagovarjajo Brooctwoodovo ičllišči Organizacija očiU ekaekutivi. da nI ravnala pravilno, ker j« objavila obtožbo, ne da bi dala prilike za zagovor. NOVE izssj- DBE SKOIIJO TELESSSHSTOM Svilai dalavel h marajo za aaija tekstilcev JlklsvatmiMi sapopade, ds je - njegova rešitev le v združitvi. Paterson, N. J.—Z združenjem organiziranih svilnih delavcev, ki so združeni v samostojni organizaciji, z organizacijo tekstilnih delavcev U.T.W. ne bo nič. Na glavnem shodu organizacije svilnih delavcev je bil predlog za združenje, ki ga je podpiral tajnik Fred Hoel-shejv pa A. J. Muste, fakultetni predsednik na Brookwoodovem delavskem učllišču, poražen. To pomeni; da se ta predlog ne bo vpošteval v bližnji bodočnosti.. Dolgotrajne razprave ao-dokazale, da je večina članstva nasprotna združenju, ker ne razume koristi, ki prihaja za vse delavce, zaposljene v tekstilni industriji, od združenja v močno organizacijo ene induatrije. Položaj svilnih delavcev v Pater-sonu je zdaj še slabejii, ker se delavci cepijo med seboj v avilni industriji in se radikalni člani pridružujejo odboru tekstilnih to varen. Nekega dne bodo delavci prišli do spoznanja, da so izvršili dve napaki. Prva je bila atorjena ker so svilni delavci odklonili združitev s tekstilnimi delavci, drugo a še večjo pa, ko so se pričeli cepiti v zmerne in radikalne. Tovarnarji se seveda smejejo v pest. EKSPLOZIJA NA LADJI. Pot oseb ubitih, fttlrl ranjene. s">Uh ae krega, da ni pijan. A't*ny, N. Y. — Governer Al J®ith j« v aredo objavil 2000-J*dno pismeno izjavo, v kateri d» ga nasprotniki dolže v *l*Uj<*t kampanji", da je bil JJ driavnem sejmu v 8jrračunu »vguaU t. 1. Uko pijan, da * k,,maj a tal na nogah. Smith "tovarja, da jo to grda laž in ?v*ia dokumentarne dokaze: F** ramih reporterjev, ki so »♦kleli omenjeni dan. da je bil r^slen. nAR0CITB SI KNJICII "AiiRRittn Ri/>vKNri' NESREČA NA KRIŽIŠČU. Družina sedmih oaeb ubita. Rice, Minn., 18. aept.—John Morgel, farmar, njegova žena in pet otrok, atarih od pet mesecev do sedem let, so bili včeraj ubit na križišču tri milje vzhodno od tega mesta, ko je v avtomobil, v Avtomatični tiskar ln televlsija sta jim najbolj nevarna. Chicago, III.—Cs»i so tukaj, ko nove iznajdbe tvorijo nevarnost tudi zs komercijalne brzojavne uslužbence. Mašinski brzojavni aparat ogipža življen-ske razmere brzojsvnih uslužbencev. Tega dejstvs se zavedajo voditelji atrikovne organizacije brzojavnih uslužbencev in Philadelphia, Pa.—Konvencija Ameriške federacije nogovi čarskih delavcev zahteva, da a< članom Broockwoodovega de lavskega učilišča dovoli zaslišanje, da lahko ovržejo obtožbo da so učili komunizem in dok-trine sovražne Ameriški delavski federaciji. Nogovičarski delavci obžalujejo, da ae je ekae- kutiva Ameriške delavske fede- . , .... ... ratf je prenaglila z Objavo obtož-be proti Broockwoodovemu delavskemu učilišču, ne da bi mu dala priliko za zagovor. Gustave Geiges, predsednik organizacije pleteninarskih de lavcev, je Član upravnega odbora Broockwoodovega delavskega učilišča. Alfred Hoffmsn, eden najboljših organizatorjev unije nogovičarskih delavcev, je gra-dulral na Broockwoodovem učilišču. Konvencija je sprejela več zaključkov dalekosežnega pomena. Glede poduka članov je priporočila eksekutivi, da preizkusi poduk s Kinematografič-nimi slikami. In Če se obnese, da se te vrste poduk uvede v organizaciji. Organizatorji, o-p remi j en i z malo filmsko kamero, lahko napravijo slike stavkovnih dogodkov. Delegatje ao apelirali na organizatorja Hoff-mana, ki je izvršil veliko orga nizatoričnega dela na jugu, da priredi predavanja s slikami o delavnih razmerah na jugu. Konvencija je dalg svoji ek-aefaitivi naiog, da poda sui rično poročilo o Mondovem sporazumu, ki ga je ravnokar spre jel Britski strokovni unijski kdhgres. To poročilo se naj razdeli med člani. Odborniki so izjavili, ds ima Mondov načrt namen priboriti delavstvu z odprs vo stavk obširnejše priznanje pri reševanju delavskih problemov. Ako bo unija zadovoljna z Mondovjm načrtom, tedaj bo pričela s kampanjo v Ameriki, da se sprejme sporazum v industrijah, ki ao tako razvite ln izobražene, da ga razumejo. Konvencija je sprejela tudi predlog, da ae v Pennsylvaniji nastavi poaeben organizator, da pomaga v kampanji za organi ziranje pleteninarskih delavcev povsod, kjer še niso orgsnlzi rsnl. Podvzeta je bila tudi akcija, da se poviša podpora za Iztfrte delavce v Kenoshi in Readingu. Delavska radlepcitaje trav pati vencijl, da ne zaloti brzojavnih uslužbencev nepripravljenih. idiopoataje. Avtomatični pisar je podoben i UfttfM odvija papir z valarčka, na katerega s. tlaka^ ^^ je Auguat Spieaa pred vsč kot štirideset leti Izgovoril pod vlili. brzojavka tako, deracije WCPL. Cikaška delavska federacija je izdelala ln sprejela načrte, da doseže na tiaoče farmarjev v Idahu in Coloradu. Delavci tu-cata meat ao vaak dan privili slušalo, da ao slišali delavske no- Work*Ti. je Ujavll, ,!. so ^L^Hll MpOnttM te organizacije ds Iftgstje, Izvoljeni od lojslnlh lokalni)) društev rudarske organi sacije, da se udeleže konvencije In protestirajo proti ustsnovltvl nove rudsrske organizacije. John J. VVatt, predsednik konvencije sa uatanovitov nove rudsrske organizacije, js osnsčil "pikate" ss gangeže Lewia-Faganove ma šine, kl ao bili plačani, da rasbl jejo konvencijo za ustsnovltsv novs rudsrske organizacije. Phl lip Murray, podpredsednik ru dsrske oriitntssolje, nI ostal dol žan odgovora ln js vrnil šilo ss ognjllo. Izjavil je, da novo or-gsnizacljo snujejo ljudje, kl so bili, Izključeni is rudsrske orga nlssclje zaradi grafta. Watt odgovarja, ds je to laž. Tako koljejo In sbadajajp med ssbo oni, kl ao posvsni delstl ss slogo med rudsrjl. Konvencija ae js ssrsdl pretepa preaelll| v drugo dvorano, v kateri Je nadaljevala s svojim delom. Štirje delegstje m nahajajo v bolnišničen edsn izmed njih Je težko ranjen. Vodstvo bol- nišnlee Js dobilo nslog od policije, ds se Izrodijo nji, ko okra- MiiiiHfl Med srstiranlml so Tony Mi nerlch, Freeman Thompson, An dy Plschaty ln šs mnogo drugih, ki so bili znsni kot voditelji du slnegs glbsnja. Med delogstl, kl ao prUli is Kentuckyja, lillnoias, Indlans, Zapadne Vlrgininje, Ohlja, Ms rylsnds, Ksnssaa, Colorsds, lo-we, Miasourlja In Pennsylvsnljs so delagstje, rojeni v tu Ježem stvu In v Ameriki, mladi ln sta ri. V teh ljudeh živi prepriča nje, da jih js predsednik Lewls Izdal in da Js trebs ustsnovlti novo unijo, ki ss bo znsla bojevati. To tudi povedo vaškemu, kl jih vpraša po vsroklh, zakaj ustanovljgjo novo unijo. efeaziva prati Mafiji Ogorčeni člkaAkl dnevniki sahte-vajo, da as itslljanaka gangn razoroži In lašone Is moata. katerem w m vozili, treščil vlak; Poljska ^^ Northern Pacific že lez^lce, ki jo »poru In prelom L radi Vilne. Soothport, N. C. 18. aept. — Na ladji "Shreveport" je včeraj iz neznanega vzroka nasUla eksplozija, ki je zahtevala štiri človeške žrtve, štiri osebe so pa dobile težke poškodbe. Takoj po eksploziji je nastal na ladji o-genj, rešilcem s španskega parnlka Aldecoa" otetl osUle člane mo- vozll z brzino 60 milj na uro. . Mehiški vaUii ubijajo ialaanlčsrjo. Mežico Clty, 18. aept. — Kle-rikalni vataši v Mehiki so zadnje čase spremenili taktiko. Za- «ell so napadati vlake in "TSLSL^ no piko Imajo na strojevodje in » kurjače v lokomotlvnl kabini, Navadno streljsjo iz zaaede Belgija ln Holandaka Imata zadevo gleda rake Scheldt. To Je aamo nekaj sfer, ki najbrž tudi letos ne bodo rešene. Pogajanja glade izpraznitve Po-renja so že v teku. Nemška delegacija zagotavlja Francoze In Moskva, 18. aept. Samokri tika, ki jo je dovolila komuni stična atranka v avojih Ilatih proti birokraciji in nssmoinostl izvršnih sovjstskih organov, se je ssdnjs čase selo razmahnila ln prinssla ns dsn mnogs ne-(loststke. Tako na primer so "IsVestjs" te dni objsvlls kritiko glede pre mnogih nesreč v premogovnikih v Doncu. Poročilo se glasi, da Je bilo v fiskalnem letu 1026-27 na vsakih tisoč rudarjsv 827 smrtnih nesreč Jln telesnih poškodb. V prvi polovici toga leta js bllp 178 nssrsč ns vsakih tisoč rudsrjev. Rudarji obtožujsjo rudniško administracijo, da js dobil« precej denarja za moderniziranje rovov, toda za varnostns naprave se ne briga dosti in vslod tega je bils prekršena pogodba z rudarsko unijo. Pritožba dalje glasi, da Je komlsarljst za delo dovolil čes pet milijonov rublje v za varnostne naprave v premogovnikih in drugih js-mah. toda državni trust rudnikov Je doslsj porabil aamo 40 odstotkov te vsote za premogovnike v Doncu In samo 18 odstotkov za solne Jama v Ukrajini. » • Največ nesrsč so- pripeti — pišejo "Izvostja" — vslsd pod-sutb is stropa In stan v rovih. To znači, ds so v Rusiji Še vodno v rabi primitivne rudarske me-Ms. Avstrijo in svstrijaki pre mijer Selpel pravi takiato, da Avatrija Ae ne misli na pridru- vendar pa ae je posrečilo, ^jno in ubijejo vozltelja vla-|žltev k Nemčiji ka, nakar ee mora vlak uaUvlti. Napadi ao vrše večinoma na vla- Zeleznliha drutba fttva z goreče ladje in Jih prepo- drtavne proge, ki Je last re-| mlatkt+t. Hati na varno publike In upravUs jo vlada. V New York - Vae omož*m J _- JSEf« mesecu je bilo ubitih1 namoSčenlte v piearnah železni- Porah Ing odlikovan. t* 80 strojevodij in kurjačev.! ške družbe Long I»lsnd Rallroad Wa«hinirton D C — General kar je precej dleorganiziralo ep te dni prejele pismeno obvea- John PeK Je prejel dane. promet *Tu*?jI štiri odlikovanja od tu ježem- noat v uniji železničarjev, ki za- j 81. za vdove In one. katerih mož- Mi-S t^ VIOSJN obljubil..^ j so bili Uleono poškodovani v Venezuela in Peru to kmalu prepreči. službi te družbe KI VERA POTLAČIL -f^voutr. I Izvršenih je bilo -re# aroUilj med "zarotniki", Madrid, 18. sept. — Uradno Izročilo ss glssl, da Je bila u rota proti vladi diktatorja Pri mero de Rlvora, kl se je Imela razviti v revolto proti diktatur ob petletnici njegove vlade, odkrita In Je bila že v kali zatrta Rivera pravi v svoji isjsvi da ao zaroto akovali njegov politični nasprotniki; med nji mi Js bilo izvršenih več are taclj, toda njih imens so še tajnost, Armada nI Imela nI kakih zvez s zarotniki, pač pa Je bila zarota "delo ljudi, kl na menoma provoclrajo nezadovoljnost In Izgrede mod prebivsl Poljski monarh lati ponudili krono Plloodahema. Varšava, 18, sept. — Te dni Js 1800 monarhiatov zborovalo vjatvom proti sedanji vladi," Varšavi. Sprejeli so resolucijo, da se mora republika spremeniti v kraljevino In diktator Pilaud-skl naj vzame krono. Reaoluri Jo ao takoj telegrafirall Pllauy rotOf oa t Untud Stoto« (oaeopt Ckleogo) aad 91 M, and foroigo soootrios $9M por yoa» I J.1 .s^kmhmhMMMMMMVHHOSMHI MEMBEB OF THE PEDkiEATED PREM IM Datoai v okiopojo a. pr » vaai |oo tooi Ia oa mm 00 solati MfL (Aog. 11-1928) polov voiegs ta P«» AU NI KATOLIŠKA CERKEV POVSOD ENAKA? - Po prečitanju izjav« James A. Griffina, katoliškega škofa v Springfieldu in le površnem št udi ran ju političnih dogodkov v Mehiki in v Jugoslaviji, lahko rečemo, da ni. Kadar so volitve v Jugoslaviji, se v Sloveniji vsi duhovni z redovniki in redovnicami udeleže politične kampanje ob času volitev. Javna tajnost je, da slovensko ljudsko stranko v Sloveniji vodijo duhovni in da 00 lajiki v nji le slamnati možici, ki morajo tako delati, kot se glase ukazi iz farovžov in kloitrov, ki jih zopet prejemajo iz škofije, ta pa najbrž iz Rima. Slovenskim izseljenikom je znano, da so nekdaj Avstriji grozili v spovedniei in raz prižnico z večnim pogubljenjem, kdor glasuje za kandidate socialistične ali liberalne stranke. To je bilo v onih dobrih časih v stari Avstriji, ko je katoliška cerkev uživala vse privilegije in je veljala za najmočnejši steber habsburške rodovine in skupaj seženjene države—Avstroogrske. Duhovni so kandidirali v vse politične zastope, v občinske, deželne in državne. Med čednosti pravega katoliškega vernika je spadala tudi ta, da je glasdval le za one kandidate, ki so jih "gospod" priporočili v spovedniei, raz prižnico ali pa na javnem političnem shodu. Obdržavali so se shodi slovenske ljudske stranke v Ljubljani, na katerih so sestavljali zahteve te stranke. Na te shode je prihajalo skoraj več duhovnov in mežnarjev, kot lajikov, dasiravno je vsak "gospod" prignal s sabo lepo število lajikov. Ob takih dnevih se je gnetlo v Ljubljani ljudstva z dežele. V katero gostilno je šel takrat Ljubljančan, je naletel na duhovna, ako ni bila gostilna označena kot gnezdo liberalcev ali socialistov. Tu se je jedlo, pilo in pripovedovalo, kako bodo pri bodočih volitvah štrli liberalce in socialiste. / Avstrija je padla in se razkosala. Precejšnji del Slovencev danes živi v Jugoslaviji. Sprejete so bile postave, da se cerkev ne sme vtikati v politične zadeve. Ti zakoni menda nimajo dosti moči. Dr. Korošec, minister za notranje zadeve, je rimsko katoliški duhoven. To pokazuje, da se cerkev še ravnotako vtika v politične zadeve, kot v stari in trhli AvstHji. Taktika je mogoče izpremenjena, ali stara slovenska ljudska stranka, ki prejema navodila od rimsfco-katoliške duhovščine, še živi in gcppoda^i. Dogodjti v Mehiki sicer govore, da katoliška cerkev nima več v politiki glavne besede, ampak katoliška cerkev se še vedno bojuje na razne načine za pridobitev starega vpliva v politiki. I James Griffin, katoliški škof v Springfieldu, lil, je oddal njemu podrejenim duhovnom navodilo, da se drže zunaj politike, dokler je predsedniška kampanja v zamahu. Neki odstavek te odredbe se glasi: "Katoliška cerkev modra vsled modrosti njenega božanskega infcanovitelja, se zaveda popolnoma, da kjerkoli in kadarkoli je katera cerkev vdrla v, domeno strankarske politike, so bile posledice škodljive." Ta škofova izjava |>otrdi navidezno, da katoliška cerkev ni povsod enaka. V Jugoslaviji, Avstriji in Nemčiji katoliška cerkev smatra celo za svojo dolžnost, da ae vtika v politiko. Ministrski predsednik republike Avstrije, dr. Seipel, je rimsko katoliški duhoven. V Nemčiji še po-stoji katoliški centrum v državnem parlamentu. O jugoslovanskem ministru za notranje zadeve smo že omenili, da je duhoven. 0* Vse to dokazuje, da katoliška cerkev v Jugoslaviji ne prizna glede vmešavanja katoliške cerkve v politiko tistega načela, kot katoliški škof Griffin v Springfieldu. Ta škof meni, da je škodljivo za vsako cerkev kjerkoli in kadarkoli ao vmešavati v politiko, katoliška cerkev v Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji, pa meni, da je za cerkev škodljivo, ako ae ne vmešava, v politiko. Ta dvojni obraz rimako-katoliške cerkve pomeni, da cerkev obrača plašč po vetru. Analiza tega dvojnega obraza pokazuje: Tam, kjer njeni voditelji spoznajo, da je koristno za-njo, ako ae vmešava v politiko, se to zgodi in na vernike \T\T vfkeV PV°J da ~ »,olitikl rMV*J* P« njeni Kjer je nevarno za cerkev se vmešavati v politiko, r*08v*ta tam cerkev drti roke proč od politike. Cerkev je bila taka v preteklosti in taka je še danes. S tega vidika se cerkev ni prav nič fepremenUa in ostala je dosledna v politiki, kajti dvoobrazna politika je tudi polHika. In to je politika cerkve. Mfl^MMM mgm MM^ Mm lESTI IZ MSELBM Predavanje v Wsst Parka. Clevetand. West P*fc-Kot je razvidno iz poročil, bo west-parška naselbina spet imela priliko slišati dobrega govornika oziroma predavatelja, in sicer brata Andrej Kobala, urednika Mladinskega lista, ki bo tu predaval v soboto dne 22. septembra v Jugoslovanskem delavskem domu. Kobal ostane par dni v develandu, kjer bo obdr-žaval več predavanj v različnih naselbinah te okolice. Predmet Kobalovega predavanja bo, ako se ne motim, kakšna dolžnost je turojene mladine napram staršem, ali obratno, kako morajo ataršl ravnati a svojo mladino, da jo pridobe za svoje lastne ustanove in tradicije. Kdor člta Mladinski list, ki ga dne v Dom. kajti izvrševalni odbor skupnih društev je odločil, da se jih da, slikati. k tega razloga je vstno, da pošljete svoje otroke, člane SNPJ, v Dom pravočasno, da *e slikanje izvrši jired njem. Slike imajo še v poznejših časih gotov pomen. Otroci naj pridejo v Dom ob popoldne, ker predavanje prične ob 2. Slika bo vzeta na dvorišču Doma. Vstopnina k predavanju je vsakemu prosta. Po predavanju bo v dvorani domača zabava in ples, H kateremu je določena vstopnina 26c; igral bo Bar biče v orkester. Vsestranska postrežba bo dobro preskrbljena. Ne zamudite lepe prilike! it P* sa odbor. II GROZEN UMOR SREDI GORICE. 21-letni Alejsij Bregaat satreM 18-letnega dijaka Kotfeja. — Strašna usoda morilca. — Povod umora fle Predavanje v Buffalu. Buffalo, N. Y. — Rojakom in izdaja Slovenska narodna pod. rojakinjam v Buffaln ta okolici por na jednota za svoj mladež, lahko Izprsvidi iz člankov, da ima list dobrega urednika in neumornega delavca* ki hoče na vsak način pridržati turojeno mladino v naročju staršev, da bi postali njih posnemale! ter zvesti potomci svojega naroda. Torejt mislim, da sleherni kdor čita njegovo pisano besedo, ns bo tamudU. pr|l|ke dne 22. septembra, da ga sliši tudi ustno. Vsak je dobrodošel, ne samo članstvo Slovenske narod ne podporne jednote, kajti predavanje bo za vse občinstvo. Vstopnine ni in govoV bo, kakor e že omenjeno zgoraj, v dobro->it slovenskega naroda vobče. Vsled tega apeliram na jugoslovansko občinstvo, da se tega predavanja udeleži v velikem števi-u, bratu Kobalu pa kličem: dobrodošel v našo naselbino, želeč, da bi tvoja beeeda obrodila dober sad v prid slovenskemu narodu 1 Na svidenje 22. septembra v Jugoslovanskem delavskem domu! John Krlimanšič. Konferenca JSZ v Penai 90. aept. Sygan, Ps—Prihodnja konferenca JSZ Za zapadno Penno se vrši v nedeljo dne 80. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNPJ, popoldne se bo pa vršil kampanjski shod, na katerem bo govoril angleški govornik iz Ptttsbur-gha. Naša naselbina ni ena zadnjih ■socialistični volilni kampanji, četudi bi tako bilo veliko boljše v tem oziru, če bi bilo več .agitatorjev za našo stranko, kaj-i somišljenikov imamo mnogo. Dopoldne omenjenega dne bomo meti obširen dnevni red, kakor razvidno, in klub |t. 8 JSZ pripravi zastopnikom kosilo. Po-oldne se zborovanje nadaljuje, er smo baš sedaj v volilni kampanji, bomo na konferenci razpravljali in sklepali tudi o tem vprašanju. Bitka premogarjev z operatorji nam je zgovoren dokaz, da moramo živahneje oprijeti < sla na političnem polju; mi hočemo, da dobi delavstvo vso, kar mu gre. To zahteva soc. atran-v interesu vsega delavskega ljudstva. Klubi JSZ tez društva, ki pripadajo lzobrsievalni akciji, naj preskrbe, ds bodo zastoprffcl na konferenci. Vabljeni so poaamesni aodrugi in aomišlj«-niki. Frank Umita, tajnik kluba št. 8 JSZ. naznanjam, da predava tu dne 18. septembra brat A. Kobal, u-rednik Mladinskega lista. Predavanje se vrši ob 8. zvečer na 88 Vuleonth cesti. Vabljeni so vsi jugoslovanski naseljenci v tej okolici, da pridejo na važno predavanje, kajti predmet, katerega bo predavatelj cbravnal, ae tiče direktno naa in naših otrok. O-menim naj, da je vstopnina prosta za vsakega. Predavanje prireja društvo Št. 405 Slovenske narodne podporne jednote. Na svidenje dne 18. septembra na Kobalovem predavanju! Jo* F. Kreti. . ■71 .v • j-; Predavanje v Little Falku. Little Faila, N. — V nedeljo, dne 16. septembra, predava tu v dvorani društva Združeni Slovenci št. 282 SNPJ brat A. Kobal. Vstopnina je prosta. Rojaki in rojakinje, izrabite izredno priliko in Udeležite se v velikem številu. Na avidanje 1«.-septembra! Frank Gregorin. t' ' i i! Ilf Pismo Iz 7irrtlii »29. avgusta 1928. V Selja&keih domu je pred par dnevi nastal ogenj, ki je vpe-pelil vence in tako šaro, ki je ostala po pogrebu Stjepana Radič a. Zgorela je tudi: "trnjeva krona s kroglico," ki so jo iz Ra-dičeve rane dobih. Ker hočejo rodoljubni Hrvati imeti Radičev muzej—v njem seveda vse, kar fe tiče RadiČevega življenja, zlasti ere "mučeništva"—je seveda V njih srcih strašna žalost, j Danes vse upije: "kdo je kriv fcožara?" V javnosti ae šepeče: "Koroščeva vlada," "Srbijanci," —"Režim'*; — na glas seveds Molče! VrŠI se preiskava in za-slišujejo se priče, ki pripovedujejo iz žive domišljije, da "sem videl dva elegantna mladeniča, ki sta se prad Beljačkhn domom sumljivo obnašala"—da "sem videla poseben automobil, M se je mimo peljal"—da "sam videla dva narednika—vojaka, ki sta gor gledala- In tako dalje in tako dalje—Same čenče. Vsak bi bil rad sasHšan. samo da bi v krogu sopiveev zvečer pripovedoval, kaj Js rekel in kaj al rekel .. . Vadka gospa bi rada v Mi kafekrožkn. pripovedovala, da je iz prodava v CoiUaaroods Celliaweed« O—Skupna dru-štva Slovenake narodne podporne jednote v Coll!nwoodu so sranžirala predavanje za nedeljo dne 23. ptumbrtk v Slovenskem domu na Holroea ave. v spodnji dvorani ob 2. pop. Vabimo vae članstvo vseh društev kakor tudi oatalo občinstvo tu in v okolici, da se v čim večjem Atevilu udeleži predavanja. Predaval bo brat A. Kobal. urednik Mladinskega kota. Predmet predavanja bo vaaetranako selo pomemben, tako aa starte kakor sa mladino. Kobal je dober pre davstelj In posnavaioc slovanskega naroda. Starši, kateri Imajo svoje otroke v mladinskem oddelku SNPJ. naj jih pošljejo bila priča, da je pozitivno izpovedala itd. Je to fajni in in- ^^(^flMUtt i a e Hrvatje gepadajo v avoje ata-re grehe. Flanc jim ja vso, realnost nič. Koal kija "& D K." išče pa ba-ao sa bodo** delo. V največjo zadrego jih je »pravil stari Da-videvič ta dni, ko ja izjavili 'Tudi mi srbald demokrat je smo za revizijo ustave, samo KDK naj pove kaj hoče. Danes še ae vo-mo.M Daaea sa vrši tu v Zagrebu velika konferenca poslsneev Gorica, 22. avguata. — Včeraj v poznih urah nekoliko pred pol predava-1 oočjo go se v sredini mesta od igrali krvavi dogodki, ki so vznemirili vse mesto in okolico. 21-letni Alojzij Bregant Podgore, ki se je bil prod nedav nim vrnil v domače kraje iz Li bije, kjer je služil pri vojakih je prišel ponoči v hišo št. 18 ulici Carducci (bivši Gosposki u lici) in umoril tam stanujočega 181etnega bivšega slovenskega dijaka Viktorja Kogeja iz Idrije. Ustrelil ga je v glavo in nato zbežal na dvorišče sosedne hiše. Odtod je hotel zbežati na prosto. Zastavil pa mu je pot u žitninaki uradnik Tepdor Ven tin, ki se je vračal ob isti uri do-jmov. Zagledal je Breganta in mislil, da ima opraviti s tatom Med obema se je vnel hud boj^, Ventin je kmalu podlegel ter obležal mrtev v mlaki krvi, ker se je Bregant posluiil orožja. Bregant je nato skočil na prosto ter začel bežati proti Korenjskemu trgu. Orošniki, ki so bili med tem prihiteli na Uce mesta, so ga pozvali, naj se ustavi. Odgovoril pa jim je s strelii z revol verja. Tudi orožniki so odgovorili z orožjem. Nenadoma se je pri bežečemu Bregantu nekaj za-bliskalo in eksplodiralo z veliko silo. Kakor se je pozneje izkaza lo, je imel v hlačnem žepu žela tino, kf se mu je vnela, eksplodirala in ga razmesarila. Odnesla mu je ves kolk in mu odprla trebuh, da mu je bilo videti čre-va. Prenesli so ga v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Našli so pri njem dva revolverja in nož ostrim rezilom. Ni mogoče še vedeti, kaj je dalo povod, da je Bregant napadel mladega Kogeja. V javnost se širijo najrazličnejše domneve in ugibanja. Nekateri opisu jejo dogodek kot čin ljubosnmn-ja. Govori se tudi, da je Bregant nameraval i okrasti slovensko kmečko hranilnico in posojUni-vendar pa ta domneva ni preveč verjetna. "ItaHjaneka" bazilika na Sveti gori. Dne 26. avgusta je bila slovesno otvorjena italijanska bazilika na Sveti gori. "Drugo-rodni" romarji morajo čutiti na Sveti gori moč in vpliv Italijan-stva. Sveta gora mora biti središče verske in patriotične a-trakcije. Svetišče vodi pater Serafin Inama, ki je goreč fašist, in od njega pričakuje "Pic-colo", da bo Sveta gora žarišče italijanstva ob meji. Dve smrtni nesreči z granato sta se pripetili na Banjšicah. 17 lstni Ivsn Bucik je iztaknil nekje granato, po kateri je raa^ bljal toliko časa, da se je razpok Čila. Deček je padel razmesarjen na tla. V bližini je Mle 41etns Pertotova deklica, ki je bila težko poškodovana ia ja kmalu nato umrla. Oblast je Že zdavnaj razglasila, da je vse razstrelivo pobrano, pa se dogajajo še vedno nesreče, ker je rasstreHva ponekod še polno. Jet&a v Trata.—Službeno po> ročilo o zdravstvenem stanju tr isškega mesta v prvi polovici t. 1. oznsča zdravstvene prilike na k ploh za precej zadovoljive, samo pobijanje jetike no kaže nobenega uapaha. V prvi polovici lan-nkega leta je bilo naznanjenih 466 primerov jetike, umrlo je za j etiko 234 oseb. letos je bilo prijav 486 in jetika jo pdbrala 268 oseb. Jetika se torej v Trsta Širi. Glede ns slabo prehrano in strašna stanovanja proletarske-ga ljudstva se temu nI čuditi. edini—Radič, so bili ponosni; kaj pa bo aedaj, ko morajo sa ml, je vprašanje. In prvič je KDK. Goforil som s odličnim težko: začeti misliti; še težje je: predstavnikom KDK in ga proail ..... naj ml radbži kaj hočejo. In moj znanec nfl Jo rekel "nlamo nič edini, ta bojim se, ds bomo prrmal«*nkostni in da bomo ali prevač hoteli. aH kaj takega, kar ni mogoča, aH pa premalo.**— Hrvatje atoje pred važnimi dnevihtKAcler )e »mnje mi.lil začeti delati; najtežje pa ja vztrajati pri dnevnem delu. Hrvati (inteligenca)' doaedaj niso pokazali moža pri delu: trgovino ao opravljaM pri njih žMJe. finance tudi. vladali pa ao jim tujci ... Ali ae bodo postavili na noge? Dvomim. PETEK. 14. SEPTEMBRA I vaa Melek: OPAZOVANJA Znanstveno mehurčkanje. V Glasgowu se vrši letno zborovanje znanstvenikov iz Anglije. ki so bolj rahlo organizirani kot pri nas "American As-sociatten for the Advancemeat of Science.** Na takih zborovanjih se veliko predata, izmenjavajo se mnenja in aempatjft se izreče kaka "senzacija." Ljudje| pričakujejo senzacij In marsikateri znanstvenik zelo rad u-streže. Pripomniti je treba, da "senzacija** ob 4akUi prilikah velja masi, lahkoverni publiki, ne pa znanstvenemu svetu. Znanstveni krogi niso vsjeni senzacij, pa naj pride iz njihove srede še taka nonsense. Hladna kri! Na lanskem zborovanju angleških učenjakov je takratni predsednk njihove organizacije, Sir Arthur Keith, izjavil, da je je "izven svojega polj imel Danrin prav, da ni več nobenega dvoma o razvoju človeka iz nižjih živalskih form in da on ne veruje v nobeno posmrtno življenje. Za znanstvene kroge-ni Ula to nobena senzacija. Keith je seveda izrekel svoje osebno mnenje; obenem pa je povedal mišljenje večine znanstvenikov: kajti večina znanetvenikov, ki so res znanstveniki, misli isto. To so pokazali ugovori, ki jih je dala majhna manjšina med njimi — znana manjšina. Ameriški znanstvenik MHlikan, na katerega se cerkveni kftgi radi sklicujejo, je molčal; dr. Osborn je pa rekel, da je bližje Keithu kot komu drugemu. Letos pa hna organizacija angleških znanstvenikov novega predsednika — Sir Wil!iam Bragg — ki je tudi izrekel svoje osebno mnenje, toda nasprotno Keithovemu. Bragg ima vero v Boga in dušo. Zakaj ima to vero, je njegova stvar. On že ve in pozna svoje privatne razmere bolj ko kdo drugi. Vzrokov je lahko dosti. Majhna primera: sloveči ameriški Humorist Mark Twain je v svojem življenju veljal za dobrega kristjana, ker jc večkrat pičil takrat živeče« nostika Ingersolla. Po smrti pa je prišlo na dan d« humorist spisal vae tiste nap« na Ingersolla na komando sn žene, ki je bila fanatična me distinja; on sam ni verjel 1 Takih slučajev je bilo in je stotine in stotine. Možje inu "dušo," niso pa gospodarji g, jih *Muš.": Religiozni krogi so kajr* veSeH takih znanstvenikov | je Bragg. Prijatelj Trunk bo 1 dvomno toplo komentiral njej ve besede. Zanimivo je to, dt vsak tak znanstvenik v očeh a kvenjakov "najboljši in » vplivnejši" ali vsaj "zelo vefl — in poleg tega je "na mestu v svojih mejah." Ce pa kak uu stvenik, kakršen je Keith, Nil k Tesla etc., reče kaj proti 1 in se "vtika v reči, ki jih ne n ume.** Tako vsaj rad zapise bi Trunk. Truni in drugi gospodje bi Tt vsekakor loko malo zadov< ni, če bi učenjaki-verniki poji irffl, kako si oni predstavi "neumrjočo dušo" in druge ti reči. Na prftner Oliver Lod smatra, da "duše plavajo po v mir ju in vedno iščejo stiko\ ljudmi." On je špirftist. Dr. I pin, naš "veliki Jugoslovan," i nekak panteizem: celo vsemi mu je bog. Garrett P. Servi zelo popularen ameriški ast nom, odklanja osebnega, bib skega Boga, govori pa o nek nebuloznem "višjem bitju." dison goji idejo o nekih "vit stičnih stanicah.** Nekateri rujejo v inkarnacijo, to je, da "duše** vračajo in žive ponoi v drugih oeebah. Skratka: brez malega vsi "v ni" znanstveniki, ki radi spui jo milne mehurčke na zborov; jih, se igračkajo s tolikimi r ničnimi "religijami" kolikor teh znanstvenikov; vsak ima s jega boga in svojo "dušo." A cerkvenim krogom to zsdostu je to dokaz, da postajsjo si! skromni. Iraa Molok: V Fordovem kraljestvu : f Vtisi Iz Detroita In Kanade. Pri detroitskih sodrugih in prijateljih. Na postaji sta naju čakala Peter Benedikt in Rridolf Potočnik s fordom. Pravilno! Kadar pri-trempaš' v Fordovo kraljestvo, je logično, da začneš s fordom. Detroit je poln fordov, kar je tudi pravilno — saj so tam doma. Naši detroitski rojaki, kolikor sem bil poučen, so precej bogati na fordih, daai niso radi tega drugače bogati. Avto je danes potreba, ni več luksus. Vendar pa,imajo dstroitski Slovenci — kolikor sem jih sam videl in občeval z njimi — boljše avte kot je Fordov — kar je tudi pošteno, in prav. Prijazna sodruga Potočnik in Benedikt sta naju odpeljala precej daleč na zapadno stran me- znana iz obiska v urednii! Prosvote. Prišli so drugi in čer je bil zanimiv in zabav Večer je prehitro potekel v | stoljubni Benediktovi hiši -pa bila naslednja noč toliko di ša, ko je prijatel Peter z mii vestjo žagal težke gsbrove h de .. . Benediktova hiša je še n* Sodrug je bivši KansaM Dvajset let je mož garal v 0 mogovih jamah—imel je 0 skušnje v zadružni prodajal —končno se Je naveličal šftrajkov, večnih kriz, "štaparije" in večnega poms kanja in se je preselil v l*tii z družino. Dobil je delo pri F< do, kjer dela še danes in ku si je atavbišče ter postavil hi Njegov najatarejši sin je W sta, kjsr je Benediktov dom. rFoedovo tehnološko šolo, v J teri imajo študentje malo pH od prvega dne. Benedtttoj žena je Nemka, toda naučila je alovenako in gladko gorenjsko narečje. Teko je " našel avoj kot v Detroitu. t upa na boljšo bodočnoat sv« otrok. Veselje,dajeizneWi gotovega rudarskega dela. ^ isto so drugi veseli. V Deti« je vse prfno bivših slovenj rudarjev k Kanssss-fc omenjam onih k UUnoiM, W ne, Oh i a in Penne-ki dane" < lajo pri FVirdu in v drug" nih tovarnah In si usUnsrV tamkaj svoje domove, m mladine k rudarskih —fantje In dekMa okrog najstih in dvajsetih let-kar ■ C I v Detroita in t je sa pridno tmdi)o_ spravi jo tenrtsdtaov poslujoče droštvo ^^ — Mvii rsše Ford js to daljavo hitro prevozil Vse drugače bi bilo, če bf bila midva prepuščena iskanju ia voi-nji pocestni železnici. Detroitske ulice so veliks sfinga za tujce. Začnejo se v stisnjenem južnem kotu ob vodi in potem se razširijo kot pahljača na vse strani, pri tem se pa cepijo na vse mo-^oče načina, tako da so mslone vsi detroitski bloki špttaati. Za tfedja se ns moreš orientirati. A-meriška mesta ao proeej eneko-pitna, a vsako je menda po avo-e muhasto. & Benediktovi kki, pred kar tero je naju Potočnik "izdum pal" v kratki, prijazni ulici, je bik večja družba. Zdelo se je, da so pričakovali čikaška trem-Družba pa jo še narastla. Prišel je sodrug Jože Mentoai s svojo ljubeznjivo soprogo, moj •tari prijatelj in somišljenik, ki e že dolgoleten naseljenec in rdečkar v Detroitu. Saj je njegovo ime znano tudi zunaj po deže-i. Prišel jo todi sodrug Andrej aemrov, organizator detroltske-ga sockHstlčnaga kluba in aktiven dekvec na druAtvenem po-ju-SNPJ. takisto a svojo prijazno družico, ki mi j# pa bik že je lahko Jrto. kajti bivši k Kanaaaa—m tudi 12 ^ naselbin—eo večinoma nega mišljenja. Benedikt, ki so šs stsri ^ sa dekvsko stvar, so P^H detreKski naselbini, kster. ste skokoms. (Daljo pribošs^l rtitt&ti*-. i Vesti iz Jugoslavne ir"***"^-^— -i__ RAZNO 12 JUGOSLAVIJE. Veleizdaja. . . Ljubljana, 27. avg. 1928. V slovarju burfuazije igre beseda "veleudaja" važno vlogo. Ce le z vladujočo kliko ne strinjaš, si veleizdajnfc. Vladajoči oreveč radi pozabljajo, da "vlada" ln » država" ni eno in isto. Vlada dr. Korešcs ni — država. Ce ae opozicija Hrvatov ter naprednih in kmetijskih Slovencev punta zoper postopanje — vlade v Beogradu, to ni veleizdaja, ampak pravica politične opozicije. Qa je bivši republikanec iz leta 1923 in 19, g. dr. Korošec pozabil na te pojme, se ne čudimo. Saj je kot šef policije pozabil tudi na republikanatvo in seve tudi na krščanstvo, ko eo njegovi policaji v Zagrebu in Beogradu prelivali kri. Da pa so pozabili tudi Davidovič in njegovi demokrat-je, je pa dokaz sijne politične re- I Današnji položaj ni primeren za veleizdajniške procese. Vlada v Beogradu ne ve ne ure ne dneva, kdaj ji zapoje trobenta: Me-mento mori (Spominjaj se smrti). Ne brusi sablje, da te ne bo pregloboko ranils! Heljaško - demokratsko koalicija v LjdbUshi. Dne 28. avgusta se je zbral glavni odbor te kbftttetfe v Ljubljani, da se posvetuje o političnem položaju. jNfi tem posvetovanju se je potrdilo, da so i ra dičevci i samostojni demokrat je Svetozarja Pribičevlča popolnoma solidarni v vseh ukrepih, slasti v tem, da je odšel ftaslOftec Kmjevid v Berlin na Aeje tkzv. nitcr parlamentarne uitfje v SVr-ho informacij o razmerah v beograjskem parlamentu. —- Po seji je bil banket, zvečer nekaj demonstracij, ki pa niso bile kaj prida, ker v LJubljani ai Se veliko študentov. — So pač počitnice . .! belsvfci se demonstra cij za sedaj niso udeleževati. Hudi boji v radikali ji. Beograd, 26. svg. 1928. Beograjska radikalna stranka vodi že več let cfržavno politiko in njeni vodilni člani ao poslanci, ministri in visoki radhiki. Dokler je živel pokojt)4 J« bilo v ti stranki vsev^rSŽu. — Stranka se je slepo pokoravala avtoriteti voditelja. Po njeg#Vi smrti-pa ni več avtoritete. Te dni se v javnosti začenjs boj proti bivšemu miniatrskeihu predsedniku Velji VOkičeviču. Obtožuje ga njegov drug, radl-kalski vodja g. Marko Trifkovič, kot človeka, ki je kriv vsled svoje nesposobnosti, ds ni radikalna stranka več odločilen faktor v državi in da je drtava v nazadovanju mesto v napredovanju. Pri zadnjih volitvah je Velja Vukičevič "pomagal", da je Mar Jo Trifkovič propadel. Policija "•rkotu ni pomagala. In če policija radikalom pri volitvah ne "pomaga," potem jih "narod ne Izvoli." . Prav je, če ae goapoda včssih »krega med aeboj. Ima ljudatvo »j več priložnoati ae kaj nauči- 76 strank a skrajno nehigt-jeničnimi stanovanji, 10 atrank, ki morajo spremeniti stanovanje radi težkih bolezni. 10 strank, ki nimsjo sUnov*-*ja in se prehranjujejo po gostilnah itd., 80 strank, ki stanujejo v barakah, 22 strank v kleteh, 24 atrank, ki stanujejo v skladiščih, delavnicah in šupeh, 15 sti-ank, ki ao zaposlene v Ljubljani, rodbine pa sUfcnjejo na deželi, \ 87 rodbin, ki stanujejo v pod-najemu, M strank, ki ao aicer nujrto potrebne stanovanja. Ker je torej nujnih prosTleev 859, stanovanj pa bo skupaj le okrog 40, bo mogoče med temi nujnimi upoštevati le najnujnejše — vsi drOgi pa bodo morsli počakati do novembra, ko bodo dograjena nova zasilna stSnova-ftji ni Vodovodflr čestt. Stanova daj v Lju glavnem za mala stanovanja se gre. Večja stanovnja (8, 4, 5 sob), so seve na razpolago; stanejo 1500 — 2000 — »00 dirt., njsko vprašanje je te-ibljani zelo pereče. V ikodbe. zapravljajo denar po širokem delavci ia kmetje ga tre-eljo voe doms. In domači kon-zum je najvažnejši konzum. to bi morala biti devize vsakega finančnega ministra. Draginja v LjubljanL—Valetf suše, ki je letos pritisnila na noše kraje, je postala na trgu Ljubljani velika draginja. Tako pišejo naši čaaniki. Kes je, kšr pišejo ti časopisi, da je pravi t vzrok draginje v Ljubljani auša. Ali ao še drogi vzroki in sicer glavni: naša letovišča Bled, Bohinj, Poljče, Kranjska gora in Kamnik se razvijajo. Po leti pride vse polno Hudi v te kraje in to takih, ki bolj lalilo plač jejo kot Ljubljančani in sa se pokupi vae ta boljše v Lju Ijani na trgu. Staro pravfto ae izkazuje veHko povpraševanje, podraži trg—veliko blaga pal ms lo povpraševanja gS pa poceni., Tako je v kapitaliatični družbi in nič drugače. In v Ljubljani tudi, ker se jo ne da izvzeti. Nesreča pri delu__Poni mu delavcu Franu Koboli Miklavža niže Maribora je padel t t Manjkanje stanovanj v Ljn-I Jani. Ljubljana, 27. svg. 1928. — Ljubljana se sicer zelo dobro rs-lv,Ja. Ali s porastom eUnoval-*v raste tudi potreba po eUno-*«jih.. Dosedaj so zidsli veli-<»Uina, stanovanjske zadru-fc. zlasti "Stan in Dom," poteiu ^■ojnineki zavod in ljudje aa-811 I . tos j® n. pr. prav velika **>na za aUvbno obrt. Val zi-tesarji in mtamrjl so sm»-■*nl. Vendar manjka v Ljublja-Bl *e mnogo, mnogo atanovanj. Stanovanjski odsek meatnega ■jagi»trata v Ljubljani sporoča J ; kri»lkem bo izgotovljenih ne-»Unovsnj v Nušakovl vo-ki se bodo nakazala ta->tr»nkam, čim bodo apoeob-u naselitev. Zs ta atanova-JJ ie vloženih akupaj «26 pro- , [r| lodelitvl teh stanovanj. T.nh **> vsega akupoj okrog •bo mogoče upoštevati le naj-ProsUoe. katerih >e 809 *tožiraafl| strank, - na mesec. I604H«lca kmetijske dražbe. < Ljubljena, 1. sept.— Danes smo sloveano otvorili jesensko pokrajinsko rasaUvo, ki naj al ži proslavi 160-letnega obato Kmetijske družbe za Kranjsko. Pred 160 leti ao položili temelje za kmetijsko organizacijo na Kranjskem. 160 let Že deluje stanovsko-podučna in podporna organizacija za kmečko ljudstvo. Res je, da so se posamezne kmetije povzdignile ln da vidi mo razstavljeno prekrasno so-čivje, zelo lepo sadje, žlahtna viha in grozdje ter okusen bohinjski sir, ki nič ne zaostaja za švicarskim. Posamezna gospodar stva so vzorna; če pogledamo imena—vidimo same bogate ljudi. Kaj pa mnoftiea? Oni tisoči polgruntarjev, ferkelc-gruntar-jev in bajtarjev? Napredek ao skoro ne opazi. 160 let dels ns kmetijski prebudi iti—kje jo nsš msli človek? Skoro tam, kjer jo bil. To pa zato, ker so se vsi tisti, ki so "pomagali" kmetom, pomagali le premožnim; reven |e blizu ni prišel, se ni upsl, kajti ponižnost in pohlevnoet njegova je bila prevelika. ^ Z razširitvijo demokratskih načel, treba tudi smelemu kmetu seči pod pazduho in mu razsvetliti možgane. Tega pa ne bodo napravile stare kmetijske družbe, ampak novi svet socijalizma. Amen. Finančna politika Jugoslavije. Beograd, 28. avg. 1928.—Pred dvema letoma je bedgrsjškn goapoda predstavila jugoslovanski javnosti moža strokovnjška v .i - %r__f*, . - . i,, j i- *----" fittancan. ves neogran je mreno pozdravil novega finančnega ministra dr. Bogdana Markovi ča, če«, to je MttijS, ki b0 od pri dslu v Železniški delavnici velik kos železa na tretroh ter mu prizadel težje notranje po-Rešllni voz je ponesrečenega delavca odvedel v bolnico. Smrtna kosa.—Dne ti. avg. J? umrl na klinflci v Zagrebu , v starosti 52 let tovarniški delavec Anton Markelj z Jeaenic. Pokojni, ki je bil zaposlen -pri KfD nepretrgoma celih 84 let, zapušča poleg žalujoče vdove tudi več otrok, ki pa ao večinoma prekrbljerri.—V ljubljanski splošni bdlnici je umrla v 21. letu starosti fhtrica Zavodnlk, žena delavca pri K1D. Z neznatno ranico na roki si je zastrupila kri in ao bili vsi poizkusi zdravnikov, da bi jo ohranili pri življenju, brezuspešni. Zapušča mlademu soprogu dvs mala etro-čička. Na Savi pri Jesenicah jo umrla v starosti 86 1* Antonija Wergles, mati Ivana Wer-glesa, mesarja in posestnika na Savi pri Jesenicah. UnusH so v celjski javni bol-niči: Pavel Romih, 58 letni kočar iz Dobijo; 28. S. m. Anton KroMnc, 80 letni najemnik, in Franc Pevec, 2 in pol letni ain kočarja, oba iz Lekmarjev pri Sv. Sefanu; oba ata umrla za grižo; 24. avg. Jakob Vitanc, prevžitkar is Braalovč, star 69 let; 26. avgueta MIha Stuflek, posestnik Iz Sv. Štefana pri Šmarju, star 57 lst, umri na griži in Marija Conftek, žena delov-ca iz celjske okolice, stara 42 let. -s V Hrastniku js umrla M. Krošelj, tašča unlv. prof. Hinterlechnfcrja. Huda nevihta a tofo. V noči od 28. avgusta Je razsajala po Zagorski dolini huda nevihta. Med bliakanjem in treskan^em je padala debela toča, ki je posebno Kotredežu in Bukovlu novel i ko škodo na polju In vnjekih ter opusteiila Vas, česar še ni vzelo kstAstro-falna suša. 9 VB t M 8 potys issestvs VPRAŠANJA 6BVO\Tf\t ŽIVLfcltfA. Zanimivo predavanje aa sboru angMfcOi znanstvenikov. Glasggw, Anglija. — Znanost je na pragu novega odkritja. Is-vedeti ima bistvsno raaliko mod življenjem in amKjo. O tem e-pohalnem vprašani u je U. septembra predaval profesor Frede-rick Q. Donnan na zborovanju Angleške zveze za povsdig znanosti. .. ' Donnan je rekel, da je angleški fiziolog A. V. Hill začel reševati to vprašanje in dognal je toliko, da organizirana zgradba živčnih stanic potrebuje kiaik, torej okaidacljo sa avoje Življenje. "Stroj življenja ni tak kot so navadni mehanični atroji," je rekel profesor. "Vsaka živa ata-nioa, ki aeatavlja telo, je kakor baterijo, ki se ,neprenehome izčrpava in zato potrebuje nepre- _ _ _ stano okaidacljo za svoj obatoj, To odkritje je velike važnosti. ^VJ^^^L?^^ sebno K im 'seh fioanč-Pb dveh le rešil državo SHS v nih težav nA mah tih je mož—akrehirsl. Nič ni napravil, ker itft hI knil. Kakor ao ga o hrupom pozdravili, tako so ga molče oooUvUi v kot. Na zadnji zelo kritični eeji tukajš-nje rsdikaHje so M nekateri go< vomiki obregnili ob tega Vuki-Čevega strokovnjaka, zato je te dni izdal obširen odgovor, v katerem razlaga avoje neuspehe. Finančni minister Markovič al mogel uspStl v svojem roaortu, že zsto ne, ker Je bolsa «ovok. Bolni Hudje so za senatorlj In ne zs Uko težsvno delo kot je ureditev državnih financ. Dalje nI mogel uspeti, ker je za Jugoalavijo pre-kapitall-atično orijentlran, to ae pravi: ker ne pozno vrednosti širokih slojev, ampak pozna le vrednoat kapi ta lov. Tretjič po ni mogal Bogdan Markovič uspeti, kar jo preooko zvezan a kapiulintični-mi ierabljevalri v Srbiji. * Finančnega ministra bo morila dobiti Jugoalavija, in aicer v sdravsm, jokom, nad vos krepkem možu. ki Je socijalno orijentlran v smislu modemih po- •todenje pil ■■■■ nje širokih plasti ljudstva jo^-ga prati držo vae Kapital tat i Streljal na pojoče fante; Chicago. — štirje mladi fantje — Joaeph Kosowski, Toay Skala, Frank Koss in Tony Sto-mankauski — so v sredo večer prepevali gred hišo na 44lt 0. Kilpatrick ave. Njih petje pa ni ugajolo Joaeph Csahsri, ki Stanuje v sosednem poslopju, in poslal Je svojo ženo k fantom s ukazom, ds morajo utftinlti. Pevci so ps niso zmenili sa O-kaz in so nadaljevali s petjem __,__.To po Je Czehsrs ujezilo; pe- ,Bofda" grabil jO puško in pričel Streljati nanje. Ena krogla je zadela Koaooraklja In fsnt so je sgrudil mrtev ns tla. — Misija Je aretirala Czaharo ln ge odpeljale V Prvič v zgodovini znanoatl začenjamo aamo nekoliko razumevati razliko med življenjem in smrtjo, torej pomen življenja samega. "življenje je dinamična molekularna organizacija, ki se vi-držuje in ohranjuje le a kisikom in okisovanjem (oksidaclja). Smrt je nsturni polom te orgs-nizacije; vedno je navzoča ln organizem ae Je ubrani le z akcijo okaidacljo. "Vaako živa atanica vsebuje aebi kal amrti v takozvanih "avtoliptlčnlh enzimlh," ki skušajo vaak Čas hidrolizirsti (zvo-denitl) i proteinsko zmea proto-plazme v atanlot, Dokler stanlca živi, ao ti enziml pasivni. "Živo.bitje je dinamično organiziran posameznik, čigar vsi deli delujejo harmonično v dobrobit vioga organizma. Nam n dozdeva* je celota bitja večja in bolj važna kakor vsota posameznih delov, vendar pa še nismo na jasasm, če je tako. U-vedeti moramo še, kako živčna organitatfi* spaja različne aktivnosti kompliciranega, mnogo-staničnega bitja, h katerim aps< da tudi človek. Izvedeti moramo tudi, kako razne žleze proizvajajo kemične anovi, ki regulirajo in kontrolirajo raat in delovanje poaamesnih stanic ln organov ter aktivnoetj vaega organizma." Donnan Je zaključil, da ključ do apoznanja biatvenosti življenja in amrti je proces oksldaci-je v atanicah. Kadar znanost spozna ta proce«, bo morda mogoče umetno tirati proces in s Um obnoviti življenje, ki drugače zapade Ukojšriji amrti. auvM aa flnitks IS MMI0 In — Žrtve evtov. Chicago^-V sredo je biU pet oseb ubitih na čikaških ulicah v kolizijah z avtomobili, več tfrugft) pa Je bilo ranjenih. V tem letu do dane« je poeUle še 661 oseb žrtev svtomobilakfi nesreč v okraje Cook. Chicago.—V sredo večer je kila vrženo bomba na dvorišče M-še ne 1701 ASMesi oveM M bilo Alpe v oknih la aUnovalce. Druge posebne škode eksplozija ni napravila. Chieogo. — Georgc Kastls Je kuhar v resUvrociji nekje v Dne It. t. m. sUl >red sodnikom Fr. M. Paddenom In mo potetH, ds jo bil 4. septembre v hetehi Hhermsn in nski človek, ki je rekel, ds se piše Max HabeUf, ga je poseel na kosajSo, naj aU-vi vee dvoj denar, So hoče, do bo fimith izvoljen sa prasMsnU, ps bo IsgubU. On je od nog do glave ca Afiitba, aeto je takoj po-loSM na mšso vseh avojik dsoet tisoč dolarjev. Me* Je vzel denar in takoj Izginil v maotid Policija gs zaman Išče. Res j« izgubili — Sodnik gs Je vprs-šsl, zakaj je imel toliko denar- je pri sebi. "Jsz v moj denar pri *ebl," rezal poraženi Kastls nosim Je od- Ckiootfo—T kom as Peric les, 84 let, je bil v najden s prebit« lobanjo na ali si biku CongraiM hotela. Bil js v nezavesti ki ni mogel ppvads ti. kdo ao bili njegovi napada ki Par oseb je posedalo policiji, do ao videli Perlclesa prihajati v družbi t/eh moških Iz hotela, Mer jo Ml Perides uposlen kot strežnik, ln sten Ub ga jo penil aa tla Najmdak-i so potem »begali t svtomobflu Kokor mors vse poginiti, Uko ttffi stesde, ki so nSatale is premoglo, aH ki ae bodo rasvtle v prihodnosti, ne morajo sUhrto obstati. Iipramenljh*ost ia menjava pojavov najbolj označujeta vzemitska telesa, prav tako kot vsa dogajanja na naši Zemlji. Naše Solnce bo v daljnjt bodočnosti pos|sli> otrplo ave-tovso telo; a vsemi drugimi aUl-nieami — U prej, druga posne je — bo prenehalo izžarevati svetlobo in toploto. Zato je o-trplost, noč in mraa zadnji pojav, ki Čaka nebeane zvesde, o-nemoglost in amrt pa konec koz-mičnega življenja. Poznamo dosti zvezd, ki Jsano kažejo sledove prlčenjajoče|fa ae sUrsnJa. Njth svetloba Je rrteč-kaaU, kar kaže, da je tam že zdavnaj mipila največja vročina. Naše Solnce kaže a avoj^vlšnje-vo belo evetlobo ln s svojim, vaako primero z zemeljskimi toplotnimi viri presegajoč Im že roM, da bo Ao dolgo Irtarsvslo svetlobo. A tudi to ftolneo ae ne bo (Moglo Isognltl splotaemu nilo. Za ssmsijako oblo nsstopi takrat čas, ko ne bo več dneva. V tistih časih bo seveda ia jfe-ginila vsaka sled sa Človeškim rodom, zsbrlasn bo sleherni spomin ns človeike boli In veselje, na vsa velika dela našega rodu, ker tu doli no bo več Sivega bitja, ki bi mu bilo človeštvo v zavesti |s ohranjeno. Tods konec človeškega rodu ne bo nimalo pretresel obstoja sem el j ske oble; U osUne lahko še neizmerno dolgd, kakor Jo obatojala neizmerno dobe, proden ao ae na nji pojavila organska UJtJs. v Zemeljska obla bi mogla poginiti asmo po kaki vsemireki katastrofi. Najprej po Uki, ki bi zadela Solnoe. Saj vemo, ds ss zvesds enako našemu Solneu razžare, kadar trčijo s drugimi vsemlrsklmi masami. Kaj taks-ga se v svetovju ne zgodi red-kokdsj. Kadar se dogodi v prostorih sUInlc, nas zanima aamo z znanstvenega stsllščs; to. ksr pa ae vrši med rvezdami v glo-bočinah prostora, ae nekoč tudi lahko prigodi v območju našega Solncs. V jsko dolgi dobi čaka U usoda tudi nsše obsOlnčje. Vprašanje Je vašno sa človeštvo, kajti kozmlčna katastrofa Solncs pomeni za vae človeštvo takojšen pogin. Lahko, da trči našo Solnce a takim aolncem — in rea Je mogoče, da v prostoru dve sUlnlci trčits drugs ob drugo. ps eo razdalje, ki U zve* de ločtip od nas, silno velike. Po tem, kar vemo o razdaljah v avetovnem proatoru In o giba nju našega Solnca, bi bilo treba Solneu 80,000 let, da premeri prostor do najljližnje sUlnice; to pa, merjeno t merilom a veto-sloves, nikakor nI tako dolga do-be. Solnce pa ae ne premika naravnost proti določeni stalnici, zato to trčenje lahko pomaknemo v nedoločljivo daljavo. Poleg šarečih aUInlc se v svetovnem proatoru nahajajo tudi temna telesca. To nam narsv-noat dokazujejo premlčnice, ki Jih razavetljuje samo solnce, in jih s tujega acsUva stalnic ni mogoče opaaiti. Obstoje ]>a tudi temne stalnice, take, ki ao v teku neismemih dob izgubile avojo toplino, torej tudi avetllnost. O mnogih izpremenljivih zvezdah je pokazal apektroakop, da se sučejo okrog temnega avetovne-ga telesa, ki ae nahaja v njih bllfini, druge izpremenljlve zvezde pa so bržkone že Uko blizu čaaU, ko bodo ugasnile, V vaemlrju Je torej brez dvoma mnogo temnih teles^ ki jih ne moremotvkle|i niti z našimi n«J-VOjflmVteleskopi. Kakor ao dognala raziskava-nja Homohela, a« naše Solnce z veliko hitrostjo premika akoal vsemlr, slediti pa mu morajo vse premlčnice In njih lune. V so-zvezdju llorkula je tista točka, 'kamor je namenjena U kozmlčna pot vsega solnčnega sestava. Zato rilHakor nI Izključeno, da Solnoe na svojem teku skozi prostor, pride v navzkrižje a kakim temnim telesom. Ako bi kc kaj takega zgodilo, bi se zaradi tega aolnčna materija Uko rac-žarela, da bi v nekaj mlnuUh ogenj uničil vso zemeljsko površino. ' Taka kataatrofa se seveda ne bi pripetila neopaženo; njo bli-lanje bj lahko ljudje spoznaU že več meaecev ali celo let poprej. Ko bi ae Uko Umno telo na določeno raadaljo približalo Solneu. bi ga morali kakor je isra-čunil angleški astronom Gore, opaaiti kakor kakšno premični-co, ker bi ga obaovalo Solnce. Ako bi šlo pri Um sa nebeeno telo, ki bi bilo veliko kot naše' Solnce. bi ga najprej opasili, kadar bi prišlo nekako do najakraj-nejšlh meja aolnčnega aeeUva. Več mesecev ali oelo let bi ee sa. 1 radi velike oddaljenosti od Soln-ea premikalo zelo počasi. Najprej bi ga morda opazili kot teleskopsko zveido 9. velikosti, kot zvezdo, ki bi se po tunanjoati ne razločevala dosti od drugih zvezd v njegovi svetlosti. Tods razmeroma dolgo trajajoča njegova avetloat ln lipremsmba stališča s ostrem na aoosdnje stalnice bi kmalu isdals njegov pravi značaj In bi pokassls, da ne nahaja med stalnicami, matveč v območju našega oooln-Čjs, Krsiekčss bi ga csb lahko smatrali sa oddMjeno repalleo. Ker pa bi se premikalo naravnost proti Solneu, bi bila njegova dozdevna premsna kraja na nebu samo majhna, in preiskava njegovo avetloatl a spektroskopom bi pokazala, ds to nebesno telo obaeva Solnoe enako kot svoj« planete. Posneje bi pre-rsčunjtmje njegove oddaljenosti na podlagi merjenja pora-lakse pokazalo, da ae to avetsv-no teleao nahaja v oddaljenoatl, v kateri ae kometi na Zemlji nikdar ne vidijo. (Kenes JstrM KALIFORNIJSKO GROZDJE PRIHAJA HKDAJ V CHICAGO RAZNIH VRHT DOBRE KAKOVOSTI CENA JE SEDAJ NIŽJA, KOT BO POZNKJE V JESENI VSE VRSTE GROZDJA SE DOBI NA . SLEDEČIH PROSTORIH SANTA FE TRACKS 21ST k ARCHER AV«, CHICAGO * NO. VVESTKRN R, H , CLINTON A KINZIE ROČK ISLAND TRAOKK TAYLOR A CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH 8T, A ASHLAND AVE. CHICAGO Direktne tovorne cene ao jamčene na vae kraje za t. kupce izven mesta. I aliliR dovolj za v .........."»S® -##<#»• IH piosvsrr gonja Spelova: Antol Zavitulkin ta ja zaljubil. - O tem ni bilo nobenega dvoma. Svet ae mu je zdel čudovito lep, proatran in radodaren. Na aever, na jug, na vzhod in na zahod — povsod ao vodila pota k sreči in slavi. Ni čuda: Anatolu Zavltušklnu ao zrastla ogromna krila. Ta krila so imela neskončno množino konjskih sil. Poprej mu je bilo tesno in težko na svetu. Nikogar ni bilo, ki bi bil pobožal ubogega Zavltuš-kina po licu. A njegovi laaje, skuštrani, a vendar lepi, so ae treali, če se jih je dotaknila nežna Ženska roka. Anatol Zavitulkin je še vedno študiral. Da je študiral tedaj bal pravo, ni bilo zanimivo. Zanimivejše je bilo, da ie študiral že 16 let. Najprej je študiral gimnazijo. Toda pravi talenti so se razvili v njem šele po maturi. Naš Zavltuškin ae je vpisal na filozofsko fakulteto. Filozofija je prava učilnica vsega človeškega duha in njegove nesmrtne modrosti. V Zsvituškinu so klile nove idsje. noVa odkritja, pravi1 kdo je Zavltuškin f Vitle Dodo v zakladi, ki jih je hote) položiti človeštvu v naročje. V svoji bujni fantaziji je ie videl, kako se kamenela, ker je slišala, kako ao ae vrata od hodnika naglo odprla. Namršila je obrvi in poslušala korake, ki so se bližali. Poznala je brž, da so to koraki njenega moža. Kaj naj bi to pomenilo? Ali že je vstopil v sobo njen mož in jo veselo pozdravil: "Zdravo Gena, vrnil sem se." Odložil je klobuk in rokavice, potem je primaknil stolico bliže kaminu. Genino srce je utripalo s tako silo, da ji je skoro skočilo lz prsi in jedva je mogla izdaviti: "Kaj se je pripetilo, Henri?" 'Tisti poslovni sesUnek je bil odložen," je odgovoril niirno mož. "Ali se ne veseliš, draga moja?" "Pa, da. ,« Kako bi se ne veselila. . . Samp — samo. . . Ne vem. . ." I Potem je umolknila, ker ji ni moglo nič pametnega priti na misel. "Tudi jsz se veselim," je nadaljeval on z običajnim glasom, kakor da ni opazil njene vznemirjenosti. "2e davno sem ai PETEK, 14. SBPTEMBBO nsm reč želel, da bi prebil s teboj brezskrben večer. Tisoč drsgih besed bi ti rad šepetal v ušesa." Pritisnil je svojo ženo na pral in jo poljubil. Potem jo je iz-nenada spustil in ji posedal v oči. "Ali, draga moja, ti si danes strahovito bleda. Da nisi morda bolna?" Gena se je okrenila od njega in pritisnila čelo ob dlani. "Imaš prav, boli me glava." Prvikrat v svojem življenju, ker jo je usoda vedno negovala, je občutila Gena strah. Spre letela jo je zona in zdelo ae ji je, da ji je železen obroč stisnil ček). Vendar pa je jasno spoznala, da mora za vsako ceno preprečiti prihod svojega ljubimca in srečanje, lice v lice, a svojim mo-žem. Kako? Če bi mogla samo za nekoliko minut spraviti moža iz aobe in potem brž telefonirati. Kazalec na uri se je med tem neusmiljeno premikal. Se dvajset minut in ljubimec bo tu. In tedaj... srce ji je ledenelo v prsih. "Da, glava me boli, dragi moj. Nimam pa nobenega aspirina več. Ali bi hotel stopiti v lekarno in vzeti nekaj praškov?!*-- Ali na njeno grozo ji je mož odvrnil: "Aspirina bi rada? Izborno. Jas ga imam še polno škatljico. Samo en prašek vzemi, pa ti bo odleglo." In kmalu je držal v roki čašo vode in aapirin. Jedva je popila Gena to čašo vode. V grlu jo je davilo. Samo deset minut ju je še ločilo od trenotka, ko se pojavi ljubimec, vesel in brezbrižen. "Ali ti je zdaj bolje?" jo je vprašal mož. "Da, da, bolje mi je." - "Strašno te ljubim," ji je rekel, "in če bi vedel, da te sme še kdo na svetu poljubljati in se te dotikati. . . V mojih žilah se preUka junaška kri... Najstraš nejše bi mogel zagrešiti." "Henri!" je zaklicala ona in ae iztrgala iz njegovega objema, "nikoli te nisem slišala U-ko govoriti." Henri je mirno nadaljeval: "Oprosti, draga moja. Nisem te hotel preplašiti. Slučajno mi je nekaj prišlo na misel, da sem ti to rekel. Niti sam ne vem, zakaj. Ampak midva sva vendar sklenila, da prebijeva veselo ta lepi večer, kaj ne? Kako bi bilo, da greva v gledališče?" Z Genlnih grudi se je odvalilo kakor kamen. "Da, da, v gledališče pojdiva." Henry je vzel v roko časopise, da bi videl, kaj igrajo danes v gladališčif. "Rihard HI., s tem ni nič." "Osamljeni človek." "Deseti oktober." Tudi to ni za naju. A, izborno! Našel aem. "Tat liuL-ni." "Neki moj prijatelj mit že pripovedoval o tem. Tu zu* či mož ženo z njenim ljubimcem. Ona ni bila več bleda, a Z zelena. Zobje so ji šklepetali, ko je vprašala: "Torej greva?" On ji je pogledal naravnost v oči: * "Ne, ne pojdeva. Tebi je, ks. kor vidim, še vedno slabo. Ost*, nem s teboj doma. Lahko bi se ti v gledališču poslabšalo. Pomj. sliti moraš, da je v poslednjem dejanju prizor, ko mož zaloti ie. no pri prešuštvu. On ubije njo in njenega ljubimca. To bi danes ne bik) za tvoje živce." Gena se je zgrudila onesveiče na. MM* n Prebila je strašno noč v groi-nih sanjah. Ko sU zjutraj sedela z možem pri zajtrku in so pred njima le. Žale novine, sU se njiju pogie. da srečala na Isti vesti: Smrtna nesreča varijetake» nmažatlia Znani varijetski » metnik Reginald Reit je umrl snoči ob devetih kot žrtev iV. tomobilske nezgode. Gena je prsbledels. In nehote je dvignila oči in pogledali u moža. Ali on jeNsedel mirno, ja videz ravnodušen, j Iznenada ja dvignil glivo tb nad časopisa in rekel, rahlo n* glašujoč vsako besedo: "Težko je reči, čigavo življe-nje je bflo bolj vredno, di se reši. Tvoje ali njegovo. Kajti & bi ae ne bil ponesrečil na ulici in prišel semkaj, se mi zdi, di bi bila ti mrtva." Če se deca koplje. — Mamica, ali se lahko grem kopat? — Danes ne, drago dete, trebuh te boli in lahko bi se pre hladila. . ■ — Nikar se ne boj, mamici saj znam plavati vznak. BREZPLAČNO-V ■ PUlt* aa nattevs A. STBTZ PSATSKK CO. IU PMMk Str*«, PuMk. K. J rsgeUja, prskarssislca ia trikov«. dalja, prav« glsssa Vic-traU la Vietor plošča v n* Ura, disauMte, prstosc, vari' ▼ trgavftal sad M let. Cem ivan pajk 24 Msis St. CssMsuafk« P* ]S3 lir "51 n« Dobra je mlatil. Neki gospod Je poslal dsml po poatreščku lep šopek. Poatrešček ae kmalu vrne ln goepod ga vpraša: , — Ali vas Je dama vprašala, kdo vam je dal cvetja? — Da! Vprašala me je, če me pošilja gospod g salo dolgim ln neumnim obrazom. — No, in vi ate to Sanikall? — 8e razume. Izdati vaa vendar niacm hotel. * a Sam ne ve. Tako. paglavec, eedaj pa povej. zakaj ai Ml kaznovan/* "Vidiš, papa. najprej ma pretepaš. in ftledniič niti ne ve* na Tiskarna S. N. P. \ i <7t'.rj SPREJEMA f/SA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiaka vabila za veselice in shode, vratnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, . češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene interne, unijsko delo prve vrste. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne S- N. Pa J. PRINTERY 2667-5§ Sa. Lanradale Avaaoa CHICAGO, fUL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA M •I I S nsinsr