^ Ptuj, torek, 19. septembra 2006
letnik LIX • št. 72 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993

Revolucionarne ideje no kupu. Novi molorii TSI*: veija moi, monjia porabo.	^^
MolDiji'rei'soiiaïoliovGolfu.GolfuPlu». (O^M
Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Skupna ponbit 7/1-7,41/1« km. Einliae COs MS -1» f/tm.
V
Štajerski
Ptuj • V knjižnici na ogled »stare« kuharske bukve in kuhinja
Osrednji projekt Knjižnice v letu 2006
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so 14. septembra odprli razstavo Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, ki bo na ogled do 14. decembra. Gre za osrednji projekt Knjižnice v letu 2006, v katerem so se skupaj našli Knjižnica, Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Kmetijska šola Ptuj in kmetija Krabonja iz Podgorcev. Otvoritvena slovesnost je bila nekaj posebnega, tudi zato, ker so udeleženci lahko jedila po starih receptih, ki so se znašla na kmečki, grajski in meščanski pojedini,itudi pojedli. Po starih receptih sta jih pripravili in predstavili Kmetijska šola Ptuj in kmetija Krabonja iz Podgorcev. Kulturni program pa je bil v rokah plesalcev društva Cesarsko-kraljevi Ptuj z renesančnimi plesi, zapel pa je Komorni moški zbor Ptuj.
Majda Goznik
%
Obiščite naš
prenovljen spletni porta!
www.tednik.si Šport
Nogomet • V krogu remijev neodločeno tudi na Ptuju
Stran 7
Rokomet • Odličen start Ptujčank in Ormožanov
Stran 8
ř lilt ^

T

Foto: Črtomir Goznik
Tednikov pogovor Doma in po svetu Po naših občinah Po naših občinah Reportaža
Ptuj • Katarina Ptuj • Magdalenče- Podravje •	Ptuj • Opravičil Ptuj • Med
Vovk - novo obdobje va izstopila iz stranke Ženske so vse težje se je za cestne nekdanjimi brigadirji
Ribiča	in svetniške skupine zaposljive	zastoje
Stran 3	Stran 2	Stran 5
tudi Milan Kučan Stran 5	Stran 16
Po naših občinah Majšperk • Veseli naraščanja števila rojstev
Stran 4
Po naših občinah
Žetaie • V proračun 168 milijonov državnega denarja Stran 6
Ptuj • Kaos zaradi izgradnje prometne infrastrukture
Še nekaj tednov in problemov bo konec?
Cestna izgradnja na Ptuju v tem času povzroča velike probleme, ljudem se zaradi zastojev »kravžljajo živci«. Izvajalci del obljubljajo, da jih bo kmalu konec, v MO Ptuj se opravičujejo, niso jih pričakovali, vsaj v takšnem obsegu ne, prav tako jih niso povzročili. V zaključni fazi pa so dela v Puhovi ulici, glavni cesti v industrijski coni.
Nadvoz na Zagrebški naj bi bil dokončan do konca septembra, da bi se lahko začela izgradnja pločnikov proti križišču Suha veja, kjer se bo kljub vsemu začela tudi gradnja krožišča, čeprav je dolgo kazalo, da iz tega ne bo nič. Zdaj pa se je našlo potrebnih 72 milijonov tolarjev. Tudi krožišče pri Super mestu naj bi izvajalci del zapustili konec septembra, zamuda je nastala zaradi odkupa zemljišč. Uvoz v novi trgovsko-poslov-ni center na Ormoški cesti bo zagotovo zgrajen do 26. septembra, ker se novi center odpira že dva dni kasneje. Direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl pa napoveduje, da bo krožišče ob novem centru dokončano do 30. oktobra letos. V MO Ptuj, je povedal vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo Janko Širec, so že 10. avgusta letos podpisali pogodbo za izgradnjo prehoda pri Borovem, Ferdo Veingerl je povedal, da so ponudbo za izvedbo del predali MO Ptuj v letu 2005, z njihove strani pa so jo podpisali 8. septembra letos. Dela bodo izvedli v 30 koledarskih dneh, to je do 20.
Uvodnik
oktobra; stala bodo 9 milijonov tolarjev.
Skoraj mesec dni pa je zamude na pričetku izgradnje drugega krožišča na Dornav-ski cesti, katerega izvedba bo stala okrog 166 milijonov tolarjev. MO Ptuj v tej investiciji sodeluje s 25 odstotki vrednosti investicije, ostalo zagotavlja DRSC. Tudi tu je izvajalec del Cestno podjetje Ptuj, direktor Ferdo Veingerl je 12. septembra za Štajerski tednik povedal, da so pogodbo podpisali v tem tednu in da bodo dela predvidoma začeli 25. septembra, dokončati pa jih morajo v 120 dneh po podpisu pogodbe.
Kar 610 milijonov tolarjev pa je požrla ureditev Puhove ceste v industrijski coni in povezovalne ceste med Puho-vo in Rogozniško, vključno z gradnjo oziroma razširitvijo cestišča, pločnikov, kolesarske poti in vso drugo potrebno infrastrukturo (kompletna komunalna ureditev) na območju industrijske cone. Puhova je dolga 1050 metrov, stala je 530 milijonov tolarjev, povezovalna 480 metrov, račun se je izšel v višini 80 milijonov tolarjev. K skupnemu
Samooklicani kandidat za župana
Kljub temu da se uradna volilna kampanja začenja šele konec tedna je že kar nekaj časa na vseh prireditvah čutiti bližajoče se lokalne volitve in tudi vse več je prireditev, v katerih aktivno sodelujejo županski kandidati.
Nekateri si želijo druženja z volivci in spet veselo kolesarijo po svojem volilnem območju, drugi so se lotili obnove kapele, ki stoji pred njihovo hišo itd. Skratka županskim kandidatom ne zmanjka idej za prilizova-nje volivcem.
Zanimivo je spremljati ozadje, kako poteka evidentiranje kandidatov. To so posebne procedure, v katerih si člani stranke dopovedujejo, kdo je boljši. Prejšnji teden je bilo zanimivo v eni od manjših občin na Ptujskem, kjer je zasedal izvršilni odbor stranke in kandidata za župana sploh ni bilo na sejo, ker se je »mulil« na stranko, v kateri se mu je pojavil protikandidat. Še več, z njim so celo kontaktirali po telefonu, vendar se omenjeni kandidat, nekoč župan, sploh ni hotel pogovarjati s protikandidatom in je telefon odložil. Zato so v občinskem odboru sklenili, da trije predstavniki tega kandidata, ki v zadnjih letih ne more skrivati pohlepa po pomembnosti, obiščejo doma. Po več kot uro trajajočem pogovoru jim je zagotovil, da ne bo kandidiral, zato so se v stranki odločili podpreti njegovega protikandidata. Drugi dan je v mestu - zakladnici tisočletij - potekal tabor stranke in na taboru je bil kot kandidat za župan prebran tisti, ki je prejšnji večer zagotovil, da ne bo kandidiral. Nastala je vsesplošna zmeda, za katero ne smejo izvedeti volivci, ampak vse je zanimalo, kako je to možno. Kasneje se je ugotovilo, da je kandidat, kije bil prebran, tajnik občinskega odbora in je sam, brez članstva in vodstva občinskega odbora, izpolnil potrebne obrazce in se razglasil za kandidata za župana. Kakšen bo dokončni razplet zapleta še ni znano, vsekakor pa bo zanimivo, če se bosta oba kandidata spustila v tekmo za županski stolček. Poznavalci pravijo, da kandidat, kije izvisel, še ima rezervno politično stranko ali pa bo zbral podpise. Zanimivo bo tudi, če bo izvoljen, saj volivci nikoli ne bodo izvedeli, kakšne umazane igrice je sposoben v ozadju igrati njihov priljubljen župan.
Zmago Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Izgradnja Puhove ceste je v zaključni fazi.
znesku pa je potrebno dodati še med 20 in 25 milijonov tolarjev za nakup nekaterih zemljišč. Na pozidavo v tem
trenutku čaka 25 ha komunalno opremljenih stavbnih zemljišč, na ureditev pa čaka še 40 ha zemljišč. Iz kohezij-
skih sredstev je za gradnjo Puhove MO Ptuj pridobila enkrat 280 milijonov, drugič pa še dvajset milijonov del,
preostanek so zagotovili v mestni blagajni. Izvajalec del je Komunalno podjetje Ptuj.
MG
Ptuj • Buren predvolilni čas
Ker je glasovala za umetno travo, je grešila
Na Ptuju se je predvolilni čas začel zelo burno. Najprej je iz koalicije Za drugačni Ptuj izstopil De-SUS, ne glede na izstop pa je tudi na letošnjih lokalnih volitvah njihov kandidat za župana zdajšnji župan dr. Štefan Čelan. Od prvega septembra svetnica Marija Magdalenc ni več članica svetniške skupine SD, ki jo je tudi vodila, izstopila je tudi iz stranke.
Od tega datuma dalje deluje kot svetnica posameznica. Odpovedala se je tudi sredstvom (21 tisoč tolarjem mesečno), namenjenim za delovanje svetniških skupin oziroma svetnikov posameznikov, ki bodo ostala v proračunu MO Ptuj. Ptujski mestni svet bo do konca mandata deloval s petimi svetniki posamezniki: Srečkom Šneber-gerjem (Lista KS mesta Ptuja), Petrom Letonjo (SNS), Stankom Zupaničem (SLS), Dejanom Levaničem (SD) in Marijo Magdalenc. Mestni svet MO Ptuj pa sestavljajo še svetniki iz strank LDS, SDS, Zeleni Ptuja, SMS, DeSUS in N.Si.
Marija Magdalenc je po izstopu iz SD za Štajerski
tednik povedala: »Ugotovila sem, da v okolju, kjer sem doslej delala, ne morem več delovati. Strankarski kolegi so mi očitali sodelovanje z županom in SDS-om, jaz pa sem razumela in še vedno razumem, da je potrebno, ko si enkrat član mestnega sveta, delovati v skupno dobro z vsemi strankami, ko se sprejemajo odločitve, ki so dobre za Ptuj, nenazadnje pa s(m)o Socialni demokrati še vedno tudi člani koalicije Za drugačni Ptuj, iz katere nismo nikoli izstopili. Največji moj greh je, da sem glasovala za izgradnjo igrišča z umetno travo, za projekt, za katerega je občinska uprava uspela pridobiti 82 milijonov nepovratnih sredstev, obenem pa je ta ob-
čina sprejela obvezo, da bo za je tudi zgodilo. Igrišča so v za-potrebe OŠ Mladika zagotovi- ključni fazi izgradnje.« la nadomestna igrišča, kar se	MG

Predsednik organizacijskega odbora letošnjega tabora Robert Čeh je izmenjal darilo z lanskim predsednikom OO iz Mozirja Jakobom Presečnikom.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s Katarino Vovk, nekdanjo gospodinjo v rezidenci na Brdu pri Kranju
»
Bilo je čudovito, hvala lepa, se vračamo,
«
so besede, ki jih se vedno najraje slisi.
Makolčanka Katarina Vovk je že tri leta tudi Ptujčanka. Potem ko se je v protokolu na Brdu pri Kranju končalo njeno 19-letno delo, se je nekaj časa iskala. Ptuj ji je ponudil novi iziv, kot kaže, uspešno. Ponovno je začela graditi, tokrat neko drugo pot, s katere se je sicer umaknila gospodinja z Brda, ne pa tudi dragocene izkušnje.
Po poklicu je kuharica, njena želja pa je bila vedno, da bi delala tudi z gosti, ne samo v kuhinji, da bi prihajala v stik z gostom, da bi neposredno občutila zadovoljstvo gosta. Izobraževala se je v času, ko so na Brdu iskali mladi kader. V okviru prakse je malo delala v kuhinji, malo v strežbi. Kombinacija dela kuhinja-strežba se je pri njej tako dobro prijela, da ji je odprla vrata naprej. Postala je en del vodje kot gospodinje. Gospodinja v nekem objektu pomeni »gazdarica« velike hiše, ki skrbi za vse v tej hiši, od rož naprej. Katarina je bila sedem let gospodinja v rezidenci na Brdu, kjer so skrbeli za nastanitev predsednikov. Pri nastanitvi so se ministri in predsedniki vedno ločevali, ministri so ponavadi bivali v gradu Strmol, v vili Podrožnik v Ljubljani, predsedniki pa v rezidenci na gradu Brdo. »Skrbela sem za nastanitev državnikov, za strežno osebje, kuhinjo, logistiko, skratka za vsak državniški obisk v času, ko sem delala kot gospodinja v rezidenci na Brdu.« Srečala se je z veliko državniki, ki so vselej znali pohvaliti tudi njeno delo. Katarina Vovk pravi o sebi, da je že od nekdaj oseba, ki je denar ni nagrajeval, več od tega ji pomeni dobro opravljeno delo, pozitivna ocena opravljenega dela. »Bilo je čudovito, hvala lepa, se vračamo,« to so čarobne besede, ki so ji vedno pomenile največ, še danes je tako.
Pri princu Charlesu je zatajila pipa ...
Vsak državniški obisk je bil nekaj posebnega. Na vhodu v rezidenco so vsakega predsednika vedno sprejeli gospodinja, portir in vodja gostinstva. Ob prihodu papeža so na primer morali nositi popolnoma črna oblačila, sicer so bila njihova oblačila vedno v črno-beli kombinaciji. Katarina si je še posebej zapomnila obisk princa Charlesa. Čeprav je moralo ob vseh takih obiskih teči vse kot po maslu, vsaka podrobnost dodelana do potankosti, se je zgodilo, da je ob drugi uri zjutraj zatajila pipa, ko se je hotel princ kopati. »Vedno sem bila prepričljiva, nič se ne more zgoditi, pa se je zgodilo. V takih primerih je potrebno zelo hitro reagirati. Vzdrževalna služba je bila vedno pripravljena. Predsedniški apartmaji imajo dva vhoda, iz kabineta in iz sprejemnega prostora. Princa smo povabili na kozarček, ker še ni želel spati. Medtem pa je vzdrževalec na hitro popravil pipo. Tudi v takih situacijah, čeprav do njih ne bi smelo priti, je bilo potrebno ohraniti mirno kri, vsaka histerija bi prej škodila kot koristila.«
Po 19 letih dela v protokolu si je Katarina Vovk zaželela spremembo, ker jo monotonost dela že od nekdaj ubija, ker ji takšno delo ne daje energije. Izziv ji je bil, da se vrne na Štajersko, da znanje in voljo, ki ju je dobila drugje, na nek način vnovči v novem okolju. V Makolah je začela obnavljati vi-kend.Vrnitev ni bila lahka, vrnila se je kot tujka, ki je nihče ni poznal. Ker ni imela posebnih vez, službe ni dobila. Hodila je od hotela do hotela, iskala, želela je delati kot gospodinja, ki pa je bila za večino direktorjev tujek. Prišla je tudi v Perutnino Ptuj, k sodelovanju jo je povabil direktor gostinstva Marjan Selinšek, ki je iskal kuharico, vodjo kuhinje.
Franšiza - novo odobje Ribiča
V treh letih, odkar je na Ptuju, je zamenjala nekaj gostiln, začela je v gostilni pP Gostinstvo sredi mesta kot vodja gostilne, sledile so druge, vodenje in nadzor HACCP-a, pred letom dni je samostojno gostinstvo PP uredilo svoje poslovanje s certifikatom ISO 9001/2000. Vsi ti dosežki so ji dali neka nova krila, nov elan, v franšizo je 1. marca letos prevzela gostilno Ribič. Nad njo je še vedno Gostinstvo Perutnine z nadzorom poslovanja in dela, vendar ima, kot pravi, večjo svobodo motivirati delavce,
Foto: Črtomir Goznik
Katarina Vovk je 19 let delala v protokolu na Brdu pri Kranju, od tega sedem let kot gospodinja v rezidenci, kjer so skrbeli za nastanitev predsednikov in drugih visokih gostov, med drugim je »skrbela« za papeža in princa Charlesa.
uveljaviti timsko delo in svoje zamisli. V pol leta se je v Ribiču veliko spremenilo, gostje so to takoj opazili, v velikem številu se vračajo, to ji pomeni veliko, prav tako njenim devetim sodelavcem. Delo jo osrečuje, to je prenesla tudi nanje.
Delo v gostinstvu je zahtevno, zahteva celega človeka in človeka, ki je vedno nasmejan. »Tudi meni se zgodi, da sem kakšen dan zamišljena, da katerega gosta, ko se sprehodim po terasi, ne opazim. V celoti
Črtomir Goznik
»Zadovoljna sem, da smo gostinci na Ptuju našli skupni jezik. Še vedno pa premalo informacij pride do gostov, da bi vedeli, kaj na Ptuju lahko dobijo, kaj se v najstarejšem slovenskem mestu dogaja.«
gledano pa sem zelo poziti-no usmerjena osebnost, tudi ko gre za reklamacijo gosta, jo skušam rešiti v najkrajšem času, predvsem pa v zadovoljstvo gosta. Ni mi težko, če gost tako zahteva, da prestavim mizo ali kaj podobnega. V posebno zadovoljstvo mi je, da gostu ustrežem. Za vsakega gosta obstaja zdravilo. Znam ustreči tudi gostu, ki se mu zdi cena previsoka, dobi darilni bon, povabim ga na sladico, na čokoladni fundant, sladico, ki je na Štajerskem ni.«
Vsak gostinec si želi, da bi imel lokal vedno poln, tudi najboljšim se včasih dogaja, da gostov ni. V gostilni Ribič se ob odhodu poletja že lotevajo novih zgodb, nekatere so odprli že poleti na terasi, v prihajajoči jeseni in pozimi bodo vključevali tudi prvo nadstropje, kjer se bodo dogajale zgodbe, ki jih v drugih lokalih ne poznajo. Ne bomo se ravno šli kuhinj, pravi Katarina.
Gostilna Ribič je predvsem znana po ribah, morskih in sladkovodnih, ter po piščancu, ki jo povezuje s Perutnino. Ka-tarinina velika želja je ustvariti babičino kuhinjo, kuhinjo iz preteklosti z modernim pridihom. Vsak kraj bi moral v ponudbo hrane vključiti nekaj značilnega iz svojega okolja. Doslej v Ribiču niso dajali poudarka na hišno ponudbo, čez noč sprememb ne morejo uveljaviti. »Ne moreš narediti jedilnika, ki ga potem ne moreš prodati. Gostom moram ponuditi tisto, kar iščejo, in dodati nekaj značilnega iz kraja, ki so ga obiskali. Pripravljamo novi jedilnik, v katerega bomo vključili tudi eno staro jed, smuča na ričetu, čudovito jedilo. V ponudbo ne želimo vključevati jedi, ki jih ponujajo že drugi, in takšnih, ki k nam ne pritičejo,« pravi Katarina,
ki si je s sodelavci z velikim zanimanjem ogledala razstavo Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, ki so jo prejšnji teden odprli v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, kjer je bilo moč pokusiti tudi vrsto jedil iz kmečke, meščanske in grajske kuhinje tega obdobja, ki so jih pripravili v Kmetijski šoli Ptuj in kmetiji Krabonja iz Podgorcev.
Gostinci vse bolj povezani
Do sodelavcev je zelo stroga, tega ne skriva. Že šefica na Brdu ji je dala vedeti, da je z njo zelo težko delati. Kaj to pomeni? »Malo sem drugačna, to drži. Že ob vstopu v lokal vidim, ali so stvari urejene, prti dobro zlikani, natakarji urejeni ... Mimo tega ne morem, tako me morajo sprejeti. Prinesla sem malo vetra, malo drugačnosti, malo mojega razmišljanja, vendar moram reči, da sem s sodelavci zadovoljna. Kljub moji strogosti, mislim, da smo vsi skupaj zadovoljni, da zadovoljni prihajajo na delo in odhajajo domov. Če smo vsi skupaj zadovoljni, je zadovoljen tudi gost. Zadovoljnega gosta pa si vsi skupaj najbolj želimo.«
Zadovoljna je, da se gostinci Ptuja vse bolj povezujejo, da se redno srečujejo in dogovarjajo glede jedilnikov, da bi lahko gostom ponudili najboljše, kar se da, predvsem pa se trudijo, da se jedilniki ne bi podvajali, da bi gostom ponudili različne okuse. Ob vsakem času in za vsako priložnost bodo našli gostilno, v kateri bo gost našel želeno, poudarja Katarina Vovk. Takšnega povezovanja, kot ga ima Ptuj, ni videla nikjer drugje, pravi, čeprav bi ji marsikateri Ptujčan to njeno pozitivno izkušnjo poskušal oporekati.
»Govorim iz svojih izkušenj, na povezovanju gostincev sem poskušala delati tudi v Mako-lah, gradu Štatenberg, vendar gostinci niso bili za to. Brez sodelovanja, brez povezovanja ni uspeha.« Dobro pa je tudi sodelovanje z različnimi organizatorji prireditev.
Hotelski gost potrebuje tudi portirja
Ptuj doživlja kot izredno lepo in pozitivno mesto. Človek ne more z besedami opisati večernega utripa terase Ribič, ki vrvi od gostov, občutkov sprehoda čez most za peščce, doživljanja mestnega jedra s številnimi terasami in prireditvami, ki dajejo mestu dušo. V treh letih, odkar sem na Ptuju, se je veliko naredilo, pravi, turizem se vse bolj razvija. Čeprav se na Ptuju veliko dogaja, pa do gosta pride premalo teh informacij. V novem TIC-u bo tako, vsaj upa, več priložnosti za to, da bomo imeli tudi gostinci svoj kotiček, v katerem bodo vse te informacije, da bodo gostje vedeli, kje kaj dobijo, kje se kaj dogaja. Več sodelovanja si želijo tudi s turističnimi vodniki. Katarina se tako kot drugi Ptujčani, predvsem pa delavci v turizmu, veseli novega hotela. Že sedaj, tako je prepričana, bi morali pričeti šolati kader, ki bo delal v novem hotelu. V okviru tega bi morali imeti tudi portirja, v to so jo prepričale izkušnje z Brda. Pogosto vidi, kako se pri Ribiču izkrcajo gostje, ki morajo do hotela Mitra v Prešernovi dobesedno vleči kovčke po pločnikih. Za starejše je to zelo naporno. Na nujnost portirja je odgovorne v ptujskem turizmu že večkrat opozorila, vendar pozitivnega odziva ni, kot da se ne bi vedelo, kdaj prihajajo novi gostje. Ni nujno, da je portir posebej šolan, to je lahko tudi eden od hotelskih delavcev, ki sicer opravlja druga dela, vendar mora vedeti, kaj je portirsko delo in kako se sprejme gosta.
Tudi med letošnjim dopustom v Dubaju ni mirovala, obiskala je najboljše in najdražje hotele, kjer je videla veliko stvari, na katere v slovenskem gostinstvu in turizmu sploh nismo pozorni. Na plažo so ji na primer v škafu prinesli navadno vodo s kozarcem v ledu, pa kumare za na oči, ker se je ozračje ogrelo na 50 stopinj Celzija. To so drobne pozornosti, ki jim pri našem delu ne dajemo pomena, pa bi jim morali, četudi zdaj še zanje mislimo, da so nepotrebne, a niso. Tudi pri Ribiču jih bomo postopoma uvajali, drobne pozornosti namreč, na glas razmišlja Katarina, ker to si gost zapomni.
Majda Goznik
Majšperk • Sklenili 10. občinsko praznovanje
Veseli naraščanja števila rojstev
V občini Majšperk so s sobotno osrednjo slovesnostjo v novi večnamenski dvorani sklenili krog 40 prireditev, ki so jih pripravili v počastitev 10. občinskega praznika. Županjo dr. Darinko Fakin posebej veseli naraščanje števila rojstev v občini.
Letošnje, 10. občinsko praznovanje je bilo v tej haloški občini še posebej pestro, saj so se prireditve v počastitev občinskega praznika vrstile že od 25. avgusta. Kar 40-krat so se srečali, bodisi na otvoritvah več odsekov asfaltiranih cest ali kulturnih, športnih in zabavnih prireditvah, na katerih je sodelovalo skoraj vseh 46 društev v občini.
Županja dr. Darinka Fakin se je zato na osrednji in sklepni slovesnosti v soboto, 16. septembra, posebej zahvalila vsem predsednikom in članom gradbenih odborov ter tudi predsednikom vseh društev in organizacij, ki skrbijo za izredno pestro dogajanje na različnih področjih delovanja. Ob ugodni oceni štirih lanskih osrednjih občinskih pridobitev, nove osnovne šole, vodovoda in čistilne naprave v Majšperku ter ceste na Janški Vrh, je s ponosom ugotovila, da se investicijska dejavnost v občini ni ustavila, kot so nekateri napovedali, ampak gradijo naprej. Letos bodo bogatejši za 12 km asfaltnih cest, vodovod, kupili so zemljišče za širitev industrijske cone, gradijo javno razsvetljavo, igrišče v Naraplju, nadaljujejo z izgradnjo kanalizacije, ekoloških otokov, avtobusnih postajališč, sofinancirali so nakup dveh gasilskih vozil, črpalke ter obnovo enega od
Foto: M. Ozmec
Z nastopom so posebej navdušili najmlajši iz vrtca, saj so veseli, da zadnja leta število rojstev narašča.
gasilskih domov. Za vse investicije bodo v letošnjem letu vložili prek 500 milijonov tolarjev, kar predstavlja za občino tako majhnih razsežnosti velik uspeh.
»Posebno veselje pa je pogled v statistiko rojstev v občini, saj že nekaj let uspešno naraščajo in so v lanskem letu dosegla svoj vrhunec. Če smo se pred 10 leti ukvarjali s številom rojstev med 25 in 30, smo jih zadnja leta beležili okrog 40 in v lanskem letu bili nagrajeni s kar 46 novorojenci, podatki za letošnje leto pa nas ponovno navdajajo z optimizmom. Mladi so tisti, ki prinašajo družinam veselje in otroški smeh, nam polepšajo dni, obenem pa so tudi tisti, ki predstavljajo prihodnost občine, s tem pa tudi naroda in države,« je poudari-
la županja Fakinova. Ob tem pa je dodala, da je občina lahko uspešna le, če pri njenih načrtih sodelujejo ljudje med seboj in delajo v sožitju, kar jim je uspelo že mnogokrat dokazati pri različnih investicijah, zato je vse pozvala, da ostanejo složni, da pomagajo drug drugemu in življenje jim bo naklonjeno. Pomembno je, da so ljudje kreativni, je menila, vsem zaželela veliko optimizma in pozitivnih misli ter se posebej zahvalila vsem tistim, ki so s svojimi dejanji in dobrimi nasveti pomagali soustvarjati današnjo podobo občine Majšperk.
Ob prazniku so z občinskimi priznanji nagradili tudi nekaj tistih, ki izstopajo iz povprečja. Za vsestranske zasluge na področju kulturne dejavnosti je priznanje Ob-
Foto: M. Ozmec
Dobitniki občinskih priznanj in plakete (z desne) Zlatka Lampret, Milan Tacinger, Kristina Murko, Zdenka in Zdravko Gajser ter predsednik PGD Stoperce.
čine Majšperk prejela Zlat-ka Lampret, za dosežke na področju kmetijstva Milan Tacinger, za zasluge in humanitarno delo v gasilski organizaciji Kristina Murko, za zasluge pri ohranjanju tradicije gostinske dejavnosti pa Zdenka in Zdravko Gaj-ser. Najvišje priznanje, plaketo Občine Majšperk, pa je ob 70-letnici humanega dela prejelo PGD Stoperce.
Priznanje za najlepšo urejeno hišo v občini sta prejela Brigita in Robert Korže iz Majšperka ter Angela in Branko Frangež iz Sestrž.
Nagrado za naj turistični spominek - ročno vezen prtiček z likom ptujskogorske Marije - so prejele članice ustvarjalnih klepetalnic DPD Svoboda Majšperk, člani KUD Stoperce pa za spominek "Micikino orodje za lačna usta". Priznanja za izredne dosežke na športnem področju pa so izročili državnemu reprezentantu v kolesarstvu Marku Purgu, državnima prvakoma v motokrosu bratoma Kristjanu in Petru Tadiču ter obetajočemu boksarju in zmagovalcu letošnje Zlate rokavice Denisu Jugu.
Slovesnost so z bogatim kulturnim programom obogatili najmlajši iz majšper-škega vrtca, Pihalni orkester Talum iz Kidričevega, moški pevski zbor in tamburaški orkester DPD Svoboda Maj-šperk, člani KUD Stoperce ter mešani pevski zbor sv. Miklavža iz Majšperka. V dvorani gasilskega doma so pripravili zanimivo razstavo društev in organizacij v občini, praznovanje pa so sklenili z zabavnim delom pod prireditvenim šotorom.
M. Ozmec
Ivanjkovci • Krajevna skupnost je praznovala
Proslavili napredek kraja
V KS Ivanjkovci so se tudi letos odločili svoj praznik temeljito proslaviti, zato se prireditve po različnih vaseh vrstijo že dober mesec dni. Ker so Ivanjkovci vinorodni kraj, so čas svojega praznika umestili v jesen, ko je narava do vinogradnikov najbolj prijazna, prireditve pa so namenjene povezavi prebivalcev, društev, ustanov od najmlajših do najstarejših. Osrednja slovesnost ob prazniku KS je bila minuli petek v Domu kulture.
Priznanja KS Ivanjkovci so letos prejeli Milan Fifnja, Marija Hasaj in Jože Plavec.
Pred proslavo je bila še otvoritev razstave izdelkov prebivalcev krajevne skupnosti. Največ je bilo prtičkov, nekateri so bili kvačkani, drugi umetelni našiti. Razstavili so nekaj zahtevnih Wiehlerjevih gobelinov z znanimi motivi, izdelkov iz lesa in kovine, slik s krajinskimi motivi, cvetličnih aranžmajev, zelišč, pridelkov ter izdelkov iz različnih materialov. Svoj etno kotiček so razstavili tudi učenci OŠ Ivanjkovci.
Na slovesnosti je zbrane najprej nagovorila predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh, ki je nanizala razloge, zaradi katerih so v KS Ivanjkovci lahko zadovoljni z napredkom in razvojem skupnosti. Viden napredek je kraj doživel tudi
zato, ker je imela občina posluh za njihove potrebe, je povedala Rajhova. To dokazujejo cesta na Trstenik, Pavlovski Vrh, v Lahoncih, pločnik med šolo in igriščem, načrtovana obvoznica na Svetinjah, avtobusna postaja, javna razsvetljava, poslovno-stanovanjska stavba s pošto, kjer bo kmalu opremljena tudi ambulanta, urejeno križišče, obnovljen svetinjski vrtec, sedaj pa se ureja tudi stara šola na Run-ču. Omenila je tudi ureditev igrišč v Ivanjkovcih in sedaj tudi na Runču, vodovod v Lahoncih, urejen kulturni in gasilski dom, mrliško vežico, kjer bodo kmalu asfaltirali parkirišče, nenazadnje pa tudi ureditev šolske kuhinje, kar je za šolo nedvomno ve-
lika pridobitev. Poudarila je, da imajo veliko potreb, vendar s strpnim dialogom se da v razumnem času vse urediti, za to se je zahvalila vsem, ki so pri tem združili moči, da so uspehi vidni.
Zbranim je spregovoril tudi župan Vili Trofenik, ki je povedal, da le zaradi spleta okoliščini in zamud z roki ob krajevnem prazniku niso uspeli vseh pridobitev že tudi predati namenu, gotovo pa bodo vse končane do konca leta. Po sklepu sveta KS so podelili tudi tri priznanja KS. Prejeli so jih Jože Plavec za aktivno delo v gasilskem društvu, še zlasti z mladino in za spodbujanje dobrega sodelovanja z drugimi društvi; Marija Hasaj za dolgoletno aktivno delo v društvu upokojencev in vključevanje v vse akcije v kraju ter Milan Fifnja za varovanje kulturne dediščine v Veličanah, kjer so na njegovo pobudo prenovili kapelo sv. Ane, križ in vodnjak.
V kulturnem programu so nastopili Harmonikarska skupina Holermuos, ki jo vodi Jože Barin Turica, in pevci Otroškega pevskega zbora OŠ Ivanjkovci pod vodstvom Leona Laha.
vki
Foto: vki
Ptuj • Tiskovna konferenca Območne službe
Ženske vse težje zaposljive
Na tiskovni konferenci Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, ki je bila 13. septembra, sta direktorica Vlasta Stojak in svetnik Jože Glazer predstavila nekatere aktualnosti oziroma novosti v delu službe; na prvem mestu je zaposlitveni sejem kot priložnost za delodajalce in iskalce zaposlitve, ki ga prvič organizirajo 20. septembra.
Zaposlitveni sejem, ki je v tujini že dolgo razširjena oblika neposrednega soočanja delodajalcev, ki iščejo delavce, in potencialnih iskalcev zaposlitve, v ptujski območni službi uvajajo med prvimi v Sloveniji. Delodajalci z območja ptujske službe bodo brezposelnim, tistim, ki želijo spremeniti delovno mesto, študentom in dijakom, ki končujejo šolanje in se bodo kmalu zaposlil, ponudili najmanj 100 prostih delovnih mest. Sejma naj bi se po napovedih udeležilo več kot 400 iskalcev zaposlitve.
Sicer pa je bilo po podatkih Območne službe na Ptuju konec avgusta letos prijavljenih 3774 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti je konec junija znašala 10,3 odstotka, kar je najnižje doslej. V primerjavi z avgustom 2005 se je brezposelnost zmanjšala za 12,4 odstotka.
Na novo se je v osmih mesecih letos zaposlilo 2370 oseb, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Do konca leta pa naj bi delo dobilo najmanj 3000 oseb, napoveduje direktorica
službe Vlasta Stojak. V osmih mesecih letos so delodajalci prijavili 8029 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je skoraj 26 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Največ potreb je prijavila predelovalna dejavnost, sledita gradbeništvo in trgovina.
Strukturna brezposelnost pa je na Ptujskem in v Ormožu še vedno neugodna, število brezposelnih žensk se je konec avgusta povzpelo že na 60 odstotkov, iskalcev prve zaposlitve je bilo 24,3 odstotka, v Sloveniji 21,1, iskalcev zaposlitve, starih nad 26 let, pa 24,9 odstotka, v Sloveniji 20 odstotkov. Delodajalci v upravnih enotah Ptuj in Ormož prijavljajo predvsem potrebe po težjih fizičnih delih v gradbeništvu. Z nekaterimi programi so ženske začeli usposabljati tudi za nekatere tradicionalne moške poklice: usposobili so prve voznice avtobusov, poleti so se usposabljale prve sliko-pleskarke. Spodbuden pa je podatek, da je povprečen čas brezposelnosti v okviru Območne službe za štiri mesece krajši od slovenskega, znaša
18 mesecev.
Konec junija je na območju delovanja Območne službe Ptuj republiško štipendijo prejemalo 1756 dijakov in 771 študentov, Zoisovo štipendijo pa 237 dijakov in 276 študentov. Do 6. septembra, ko je potekel razpis za republiške štipendije, so prejeli 1632 vlog ali za 13 odstotkov manj kot lani v tem času. Rok za oddajo vlog za štipendije za študente se izteče 4. oktobra, doslej so jih prejeli za 35
ke Slovenije za zaposlovanje, ampak pri pristojnem Centru za socialno delo. Dosedanji upravičenci pa zadržijo to pravico v obsegu in trajanju po prejšnjih predpisih. Po novem se bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje približal študentskim servisom, saj bo posredoval delo tudi dijakom in študentom.
Spremembe in dopolnitve
zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so prinesle tudi nekatere novosti v evidenco brezposelnih. Tako se po novem v evidenco ne morejo vpisati osebe, ki imajo status rednega ali izrednega študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let.
Iz evidence brezposelnih so v osmih mesecih letos izbrisali 927 iskalcev zaposlitve, med temi 321 žensk. Kot iskalci zaposlitve so namreč kršili obveznosti, ki so jih imeli kot brezposelne osebe - odklonili so zaposlitev, niso prišli na zaposlitvene pogovore in podobno. Vseh teh 927 oseb po izbrisu tudi ni več v nobeni evidenci - niso iskalci zaposlitve, šteje pa se, da imajo druge vire preživetja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: "Kljub ugodnim kazalcem na trgu dela primanjkujejo dela za ženske."
odstotkov več kot lani.
Izbrisali 927 iskalcev zaposlitve
Vlasta Stojak je na tiskovni konferenci predstavila tudi nekatere novosti, ki so jih prinesle spremembe in dopolnitve zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Po novem upravičenci ne morejo več uveljaviti pravice do denarne pomoči pri Zavodu Republi-
Zaposlitveni sejem prvič na Ptuju
V prostorih Hiše informacij v Krempljevi 2 na Ptuju in v Revivisu, Krempljeva ulica 1, bo v sredo, 20. septembra, od 10. do 13. ure potekal prvi zaposlitveni sejem v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Organizirajo ga, da bi povečali možnosti neposrednega srečevanja potencialnih iskalcev zaposlitev in delodajalcev, ki iščejo nove sodelavce, je na tiskovni konferenci 13. septembra povedal svetnik zavoda Jože Glazer. Gre za razširjeno obliko neposrednega soočanja delodajalcev, ki iščejo nove sodelavce, in potencialnih iskalcev zaposlitve, kije v svetu že zelo uveljavljena, kot prvi pa jo na nek način uvajajo v slovenski prostor v okviru ptujske Območne službe. Na sejmu bodo Talum, Silkem, Perutnina Ptuj, Carrera Optyl, PC Ci-mos TAM AI, Albin Promotion, IGD Holermuos, Dom upokojencev Ptuj, ILKOS, AKD, Ewi mesarski team ponujali najmanj 100 prostih delovnih mest.
Ptuj • Dr. Štefan Čelan, skupni županski kandidat treh strank in ene liste
Opravičil se je za cestne zastoje
Čeprav je svojo vnovično kandidaturo za župana MO Ptuj zdajšnji župan dr. Štefan Čelan napovedal že na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj, jo je potrdil še na tiskovni konferenci 12. septembra, na kateri so ga kot skupnega kandidata za župana predstavile stranke DeSUS, LDS in SMS ter Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuj, ker so prepričane, da je sposoben izpeljati razvojno strategijo, ki si jo je mestna občina zastavila do leta 2010.
Zgodilo se je to, kar smo napovedovali, da bodo v zadnjih dveh letih žerjavi stali na Ptuju. Čeprav so bili po dveh letih njegovega župa-novanja občani morda nekoliko razočarani, ima danes marsikaj pokazati. Prvi dve leti sta bili namenjeni pripravi dokumentov za številne projekte, ki jih sedaj izvajajo. Mnogo želja pa je ostalo neuresničenih; te so razlog in povod, da se "zopet podajamo na skupno pot," je v svoji predstavitvi med drugim povedal dr. Štefan Čelan.
Vsem osnovnim šolam so v tem obdobju zagotovili pogoje za izvajanje programa devetletne osnovne šole, ob prevzemanju mandata jih je imela le OŠ Mladika. Manjkajo le še posamezne investicije na področju športne vzgoje. Obljubili so, da bodo na Ptuj pripeljali institucije znanja; ustanovljen je bil Revivis, ki na nek način daje možnosti in priložnosti za to, da dobimo v mesto redne izobraževalne in študijske programe. Z učinkovitostjo na področju višje- in visoko-
šolskega izobraževanja pa ni zadovoljen. Šolski center kot osrednja izobraževalna institucija je uspel v pridobivanju višješolskih strokovnih programov. Na področju predšolskega izobraževanja se občina pripravlja na zagon posameznih projektov, vrtec na Bregu se je že pričel graditi, v letu 2007 pa naj bi pričeli gradnjo vrtca ob Osojnikovi ulici v okviru kompletne pozidave Osojnikove, kjer se na zdajšnjem parkirišču ob avtobusni postaji načrtuje tudi izgradnja poslovnega objekta, kamor naj bi se preselile vse državne institucije, ki so trenutno razmetane po mestu, in v katerem naj bi bil tudi sedež pokrajine. Na področju kulture je bilo izpeljanih nekaj ključnih projektov, med drugim obnova nekdanjih zaporov, svojo podobo dobiva tudi nekdanje konjušnica. Za potrebe izobraževanja se dokončuje obnova prve stavbe v nekdanjem učnem centru na Vičavi. Na Mestnem stadionu se bodo izvedle še investicije v okviru 11. in 111. faze prenove. V Čučkovi 2 so
predali namenu 16 socialnih stanovanj, na investicijo se pripravlja tudi Dom upokojencev Ptuj. Mestna občina Ptuj je tudi ena redkih, ki ji je uspelo urediti odlaganje odpadkov.
Med pomembnimi projekti je tudi projekt zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, ki ga skupaj izvaja sedem občin. Na področju prometne infrastrukture se v tem trenutku dogaja veliko, na to so v mestu ponosni, ne pa tudi na to, kako se izvaja. Toliko gneče, kot jo sedaj povzroča gradnja posameznih cestnih odsekov, si žal niso predstavljali niti zamislili, zato se občanom opravičujejo. Kljub podpisom pogodb, nekatere so podpisane šest mesecev, se izvajalci dela še niso lotili. Načrtovali so, da bodo ključne cestne povezave zgrajene do začetka novega šolskega leta.
Na račun teh velikih prometnih investicij so bile prikrajšane mestne in primestne četrti, ki jim Čelan v prihodnjem mandatu obljublja najmanj 400 milijonov tolarjev
za ureditev cest. Na področju trgovske dejavnosti se je ponudba povečala, povpraševanja pa je še zmeraj veliko. Hofer načrtuje dve investiciji - eno na Ormoški, eno na
Zagrebški; tu bo gradil tudi Jager. Na Puhovi cesti pa se bo zgradil večnamenski po-slovno-zabaviščni in trgovski center. V novem mandatu je načrtovan tudi prekop griča
Panorama, da bi se v okviru arheološko-etnološkega parka združili običaji in tradicije 140 držav sveta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci, na kateri so dr. Štefana Čelana predstavili kot skupnega kandidata za župana MO Ptuj na letošnjih lokalnih volitvah, so sodelovali: (od leve) Albin Pišek, predsednik MO DeSUS Ptuj, Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, dr. Štefan Čelan, zdajšnji župan MO Ptuj, Robert Kri-žanič, predsednik MO SMS Ptuj, in Srečko Šneberger, predstavnik liste KS mesta Ptuj.
Ptuj • Predstavitev pesmi Davida Bedrača
Pesmi iz sipe
Ob izidu Pesmi iz Sipe Davida Bedrača je UmetniSko druStvo Stara steklarska Ptuj v ponedeljek ob 11. uri v Stari steklarski delavnici pripravilo novinarsko konferenco.
Pesmi iz šipe so, kot ugotavlja Gombač, nadgradnja Bedra-čeve zadnje pesniške zbirke Poezija pomolov. David Be-drač pripada najmlajši generaciji slovenskih pesnikov, kljub temu pa ima za sabo že številne projekte. Ni le uspešen pesnik, je tudi odličen mentor v študentskih in drugih literarnih delavnicah, piše tudi za otroke in sodeluje z otroškima revijama Ciciban in Cicido. Leta 1998 je objavil zbirko pesmi Neskončnost, leta 2002 pa pesniško zbirko Poezija pomolov. Nekaj Bedračevih pesmi je doživelo tudi prevode v hrvaščino, poljščino, nemščino in španščino.
Pesniška zbirka Pesmi iz šipe, ki jo je izdalo Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj, je rezultat štiriletnega pisanja. »Zbirka je nastajala štiri leta, in to v zame zelo pestrem življenjskem obdobju. Ljudje v sodobni družbi smo oddaljeni, velikokrat nas povezujejo manj lepe stvari življenja. To se ne splača. Poskušajmo stvari
Foto: Dženana Bećirović
Borut Gombač, David Bedrač in Nevenka Dobljekar
obrniti na bolje. Take pozitivne misli so edino orožje, ki ga imamo,« je povedal Bedrač, ki sicer poučuje slovenski jezik na Osnovni šoli Ljudski vrt.
Recenzent Borut Gombač ugotavlja, da je pesniška zbirka Pesmi iz šipe nadgradnja Be-dračeve poetike v zbirki Poezija pomolov, ki jo je leta 2002 izdala Študentska založba Litera iz Maribora. »Zbirka Pesmi iz šipe je napisana v subtilnem pesniškem jeziku. Ekspresiv-
nost pesniškega izraza se kaže v natančnem prisluškovanju vsakodnevnostim in zgodbam, ki jih ljudje pišejo na tej in oni strani šipe. Pesniku je ljubezen še vedno največji čudež, je tudi slog življenja in stalna nevarnost, da njena moč in sila lahko razbijeta še tako debelo in zavarovano šipo. Šipa je tako simbol varnosti, hkrati pa je z njo povezano spoznanje, da se mora razbiti - svet skozi šipo je nevaren; stanju mirnega, ljub-
ljenega se pridruži tako stanje nesreče, grobega sveta, nasilja, vsakodnevnih tegob in stisk, ki jih videvamo na vsakem koraku, televizijskem programu, internetu ^ Pa vendar tudi zlomljena šipa ni dovolj. Lirski subjekt najde nove razsežnosti, ko se preneha spraševati, kdo mu je vendar razbil šipo, in prične živeti novo življenje z novimi pogledi in pristopi do bivanja,« piše Gombač. Poudarja, da je zbirka pomembna zaradi tematike, ki je zelo aktualna, hkrati pa po njegovem mnenju s to zbirko slovenska poezija dobiva verze, ki so do neskončnosti zavezani jeziku in njegovim strukturnim in se-miotičnim sistemom.
Tematsko je zbirka zelo raznolika, saj Bedrač problematizira pesnjenje kot dejavnost, odpira erotično in bivanjsko tematiko. Bedrač piše zgodbe vsakdanjega življenja, ob tem pa posega v bistvo tega, zakaj ljudje živimo. Gombač piše, da se Bedračevi verzi ne rojevajo v čas, ampak ga ustvarjajo, zato se njegova pesem nikoli ne začne.
Pesniško zbirko Pesmi iz šipe je uredila Nevenka Do-bljekar, jezikovni pregled je naredila Mojca Poljanšek, oblikoval Darko Ferlinc, spremno besedo pa je napisal Borut Gombač.
Dženana Bećirović
Žetale • 168 milijonov državnega denarja v proračun
Zaceli obnovo Vukove domačije
V Žetalah so bili v preteklem obdobju precej uspešni pri pridobivanju sredstev iz različnih razpisov; tako so med drugim dobili tudi 2 milijona tolarjev iz Interrega za obnovo tipične, a skoraj že podirajoče se Vukove domačije.
S temi sredstvi so v poletnih mesecih prenovili streho, pripravljen je tudi strokovni popis vseh potrebnih del za ohranitev in obnovo hiške, ki jih je pripravil Zavod za spomeniško varstvo. Zadeve so se torej po dolgotrajnih lastniških zapletih vendarle premaknile naprej, toda le za korak, saj po besedah župana Antona Butolena letos kaj več s pridobljenimi sredstvi ne morejo narediti. Ponovno pa se bo občina prijavila na razpis naslednje leto.
Svetnike, pa tudi župana, je sicer zaskrbelo, ali bodo slabi temelji in zidovje domačije zdržali letošnjo zimo: »Prejšnja leta, ko je bila streha lažja in prekrita s folijo, se sneg ni zadrževal na njej, zato je bila nevarnost porušitve veliko manjša. Letos pa je streha nova, resda močnejša,
ampak tudi težja, sneg bo ostajal, problematični pa so krhki zidovi in temelji, ki še niso obnovljeni.«
Kako bo, če bo, Vukova domačija prenesla letošnjo zimo, je ostalo odprto vprašanje. »Upamo, da se strokovnjaki, ki so zagotovili, da se ne bo nič podrlo, niso zmotili! Bomo pa za vsak primer vseeno nekoliko podprli zidovje,« je še povedal Butolen.
Sicer pa je občina Žetale skupno izposlovala v minulem letu 168 milijonov tolarjev iz državnih in evropskih skladov. Največ, kar 143, za izgradnjo vodovodnega omrežja, pri katerem bo sama dodala še okrog 60 milijonov. Sedem milijonov tolarjev so Žetale dobile iz naslova regionalnih spodbud, porabili pa jih bodo, seveda ob lastni so-financerski udeležbi, za izgrad-
Na Vukovi domačiji so letos obnovili ostrešje, še vedno pa čakajo dokaj nestabilno zidovje, temelji in notranjost.
njo kanalizacije. 18 milijonov pridobljenih državnih sredstev iz drugih razpisov pa bodo na-
menili za modernizacije cestnih odsekov.
SM
Zakaj vaš avto ne bi bil malo VGČji?
"Avtomobil kredit"
20 % gotovine
Za nove, stare, velike in male! Za registracijo in druge stroške pa vam lahko 20% vrednosti kredita nakažemo v gotovini na vaš TRR.
Tudi za nekomitente!
(((» 080 17 SÔ) www.nkbm.si
^^Nova KBMd
Recenzijski izvod
Dubravka Ugrešić Kultura laži
Ljubljana. Študentska založba, 2006 (Knjižna zbirka Beletrina)
Dubravka Ugrešić (1949) seje po letih mednarodnega nomadstva ustalila v Amsterdamu. Na pot iz domovine Hrvaške je morala stopiti v času ultra nacionalističnega oblastništva, zato se zastavlja vprašanje, koliko je še hrvaška pisateljica in koliko je svet njen ustvarjalni prostor. Označena za narodno izdajalko, ker se je kritično odzvala na ideološke manipulacije, je s svojim pisanjem postala mednarodno najbolj znana hrvaška pisateljica, prepoznavna po svojih provokativnih romanih in ironični prozi. Še v nekdanji Jugoslaviji je prejela več odmevnih nagrad. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov in zanje je prejela vrsto mednarodnih nagrad. V slovenščini je v novejšem času dostopen roman Ministrstvo za bolečino, tematika katerega je prav tako izgnanstvo, iskanje novega življenja med nostalgijo in depresijo, med žalostjo in ljubeznijo.
Knjiga esejev Kultura laži je analitično opazovanje z neposredno ironijo in ogorčenjem nad nacionalističnim kičem in populizmi ter vojnimi travmami na Hrvaškem po letu 1991. Dubravka se je rodila štiri leta po koncu druge svetovne vojne. Učila se je o Jugoslaviji, šestih republikah, o lepi deželi na hribovitem Balkanu. Odraščala je v času titoizma, ki je vseboval lažno in resnično bratstvo, v času italijanskih čevljev in hollywoodskih filmov. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja se je pričela nova vojna umiranja za domovino in ubijanja, ki je odtegnilo preteklost, sedanjost in prihodnost. Edini Jugoslovani so ostali Cigani, drugi pa begunci, brezdomci, izobčenci. Besedila v knjigi so nastala iz »globoke razžaljenosti«. So kot kratke opombe dogajanja v Evropi ob koncu dvajsetega stoletja.
Avtorica se spominja otroštva. Uči se črke: D kot domovina, B kot brat. Moški na slikah veselo delajo, žene so samo mame. Vsak ima svojo začetnico. Ne obstaja dvom v resničnost sveta. Njen narod se je izgubil kot začetnice zbledelih hrušk in jabolk. Zunaj svojih meja ga prepozna tudi v tujih oblačilih in v pretvarjanju, da ni on. Leta 1991 seje začela demontaža jugoslovanske utopije. Palin-dromska resnica se enako bere z leve proti desni, z desne proti levi. /Idu ludi / Urok oru / Car u kurac / Tirani na rit!/ Trpko farso je predvidel le palindrom. Obstajata dve obliki smeha: izvirni smeh hudiča in imitacijski smeh angela (iz knjige Milana Kundere: Knjiga smeha in pozabe). Palindromski jezik je utopična jezikovna igra. Osip Mandelštam je dejal, da je pisatelj mešanica duhovnika in papige. Identiteta jugoslovanskega pisatelja je skaljena., še berlinski zid je padel. Je identiteta Jugoslavije ženska s plastično vrečko v eni in puško v drugi roki? Jugos-lovanskipisatelj nikoli ni imel iste vloge kot ruski. Živel je kot bogat siromak, njegove knjige so bile pisane na robu Evrope. Veliki manipulatorji so ponudili pri demontaži države novo utopijo: narod. Zadnji jugoslovanski pisatelj Danilo Kiš je pobegnil v Pariz. Milorad Pavić, srbski in svetovni pisatelj, je razlagal, da so njegovi Hazari pravzaprav Židje, Hrvatom, da so Hrvati, Baskom, da so Baski. Avtorici je ob iskanju njene identitete Anglež dejal, daje Balkanka. Mnogi pisatelji se predstavljajo kot Havli. Jugoslavija ni imela emigracije inteligence, temveč izvoz črne delovne sile »gastarbajterjev«. Državni socialistični kič je (po Danilu Kišu) zamenjal nov kič lectarskega srca. Oba kiča sta populistična. Prebivalec bivše Jugoslavije še vedno pomni svoje spektakle, Titova štafeta se je spremenila v bratomorno palico. Avtorica primerja hrvaškega predsednika s Titom. Zoomorfna metafora »koklja« je postala revolver, »piščanci« metki, letalske bombe »krmače«. Beseda je postala hudičeva resnica. Avtentična posilstva v Bosni se danes na videokasetah prodajajo po Evropi in Ameriki. Beseda »čisto« je dobila svoj opozicijski par »umazano«. Potrebno je bilo napraviti inventuro: od čiščenja svojega stoletnega rodbinskega porekla do čiščenja hiš in šolskih učbenikov in stopiti na pot duhovne obnove. Pisateljica je po objavi teksta o čistem hrvaškem zraku naletela na besne napade rojakov. Narodi bivše Jugoslavije so pred leti jokali na pogrebu svoje dolgotrajne mumije. Glede na druge totalitarne države Jugoslavija skoraj ni imela intelektualnega podzemlja. Laž lahko hitro postane legitimna pravica. Edino mrtvi ne lažejo. Objekti javnih linčev so pogosto ženske. Potem se pojavijo teorije o svetovni zaroti. Ali obstaja življenje pred smrtjo? Ne, obstaja samo preživetje. Najbolj priljubljena metoda je medijski linč. Obstajajo pa tudi metode fizičnih groženj. Dubravko so razglasili za čarovnico. Pravi pa, da sije metlo zaslužila sama in na njej tudi sama leti.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Rokomet
Odličen start Ptujčank in Ormožanov
Stran 8
Rokomet
Praznik rokometa v Veliki Nedelji
Stran 8
Kolesarstvo
Kvasina srečno zmagal na Češkem
Stran 9
Tenis
Mladi upajo na presenečenje v Portorožu
Stran 9
Nogomet
Šampionska igra Zavr-ča, nesreča Stojnčanov Stran 10
Kegljanje
Za začetek visok poraz kegljačev Drave
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Krog remijev
V	devetem krogu Lige Telekom so vodilne Domžale gostovale na Ptuju. Gledalci so lahko uživali v dobri nogometni predstavi. Sama tekma je bila dokaj izenačena, tako da je končni rezultat realen. Za goste je zadel Žinko, medtem ko je Tiganjponovno zadel za Ptujčane in tako iz tekme v tekmo dokazuje, da v nogometu še ni rekel zadnje besede, čeprav so mu to mnogi napovedovali. Navdušil je še drugi »veteran« v dresu Drave Mladen Dabanovič, ki je med najbolj zaslužnimi, da je točka ostala na Ptuju. Velja še omeniti, da je bil v gostujoči ekipi zaradi protestov izključen trener Stojanovič.
V	Lendavi je gostoval Koper in iztržil že sedmi remi v tej sezoni. »Kanarčki« so sicer prevladovali večino srečanja, še posebej je bila njihova premoč izrazita v prvem polčasu, toda kaj, ko se nogomet igra za zadetke, le teh pa gostje kljub številnim priložnostim niso dosegli. Prvi so tako povedli domačini preko Ptujčana Čeha, še šesti zaporedni remi pa je Koprčanom zagotovil rezervist Drobne, ki je v igro vstopil le minuto prej.
Srečanje v Ljubljani so zaznamovali izgredi pred tekmo med ljubljanskimi (Green Dragons) in mariborskimi (Viole) navijači ter neregularne razmere za igro zaradi naliva. Kljub temu da so v prestolnico prišli oslabljeni, so vijoličasti povsem zasluženo ugnali še enkrat bledi Factor, ki vztrajno drvi nazaj v drugo ligo. Mariborčani so tako prekinili niz petih tekem brez zmage.
Severnoprimorski derbi med Ajdovci in Goričani je pokazal, da se tudi v naši ligi igra dober nogomet. Gledalci so uživali ob šestih zadetki, kopici priložnosti na obeh straneh in zaključku, kakršnega se ne bi sramoval niti slavni Hithcock. Tisti, ki venomer pljuvajo po našem klubskem nogometu, bi morali biti prisotni v Ajdovščini in tekma bi jim zagotovo dala misliti, da vse le ni tako črno, kot želijo prikazati.
Bela krajina je po presenetljivi zmagi v Novi Gorici v prejšnjem krogu tudi tokrat začela silovito, saj je že v četrti minuti zadel Agič. Nato so pobudo prevzeli Celjani in preko Gobca izenačili. Drugi polčas je potekal po črnomaljskih notah, vendar je na koncu ostalo pri pravičnem remiju glede na prikazano igro igralcev obeh moštev. Poznavalci razmer v celjskem nogometu so mnenja, da je bila to zadnja tekma Janija Žinika na klopi Publikuma.
1.	DOMŽALE
2.	PRIMORJE
3.	DRAVA
4.	HIT GORICA
5.	MARIBOR
6.	NAFTA
7.	KOPER
8.	BELA KRAJINA
9.	CMC PUBLIKUM
10.	FACTOR
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
6 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje), Saša Ranič (HIT Gorica); 5 zadetkov: Amir Agič (Bela krajina); 4 zadetki: Sead Zilič, Senad Tiganj (oba Drava), Mladen Kovačevič (HIT Gorica), Dario Zahora, Oskar Drobne (oba Koper), Ermin Rako-vič (Domžale).
16:6 17:10 16:12 16:12 12:13 10.13 11:10 13:14 11:16 6:22
23 18 14 13 11 11 10 9 7 4
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 9. krog
Na derbiju brez zmagovalca
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave in Domžal so v derbiju 9. kroga na Ptuju prikazali dobro igro, s katero so bili zadovoljni tudi gledalci: le-ti bodo zagotovo v še precej večjem številu prišli na tekmo 10. kroga, ko bo na Ptuju gostoval Maribor! Na fotografiji sta Gorazd Gorinšek (Drava, modri dres) in Ermin Rakovič (Domžale).
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 9.KROGA: Drava - Domžale 1:1 (1:1), Factor - Maribor 0:2 (0:2), Primorje - HIT Gorica 3:3 (1:1), Nafta - Koper 1:1 (0:0), Bela krajina - CMC
Publikum 1:1 (1:1)
Drava - Domžale 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Tiganj (11), 1:1 Žinko (34)
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Berko, Horvat, Drevenšek, Zečevič, Gorinšek (od 92. Pre-jac), Bošnjak (od 60. Kronave-ter), Tiganj, Zilič, Tisnikar (od 69. Kelenc). Trener: Dražen Besek.
Derbi 9. kroga je upravičil svoj naziv, saj sta tako Drava kot tudi Domžale prikazala privlačen nogomet, poln lepih akcij, dobrih zaključnih strelov in borbenosti. Obe ekipi bi lahko glede na priložnosti zmagali, tako da je točka na vsaki strani kar pravična.
Ves prvi polčas je potekal v neverjetnem ritmu, saj se je igralo zelo hitro, kombinatorno in tudi natančno. Prvi vrhunec smo videli v 7. minuti, ko se
je Tiganj nepričakovano sam znašel pred Strajnarjem, a ga je nastreljal, nato pa je bil Eisner spretnejši in hitrejši od domačega napadaica. Hitro izveden prosti strei na ievi strani Tisni-karja nekaj trenutkov kasneje je presenetii ožjo obrambo Domžal, saj je žoga prišla do dobro postavijenega Tignja, ki je preigral Iliča in iz bližine neubranijivo zadei. Takoj po zadetku je sodnik Bohinc posiai na tribuno gostujočega trenerja Stojanoviča (ta je na tiskovni konferenci izjavil, da je bil razburjen zaradi zadetka in je dejai sodniku, zakaj ni dosodii outa). Skoraj vse akcije gostov, ki so biie iepo uigrane, so v prve poi ure šie po ievi strani preko Cimirotiča, vendar je kapetan Šterbai dobro poveijevai ožji obrambi in je tudi enkrat zelo dobro posredoval pred Ra-kovičem v petmetrskem prostoru. Zeio hitro igro Domžai je
v glavnem vodil Jankovič, ki je najprej zadei prečnik, nato pa je tudi ideaino našei visokega Žinka. Ta je v 34. minuti atraktivno izenačii z giavo. Do konca poičasa je za Dravo od daieč po tieh, a za maio nenatančno, poizkusii Gorinšek, medtem ko je Horvat iz prostega strela z desne strani zvito streljal in zadei vratnico.
Močnejši naliv je poskrbel za osvežitev igraicev v uvodu drugega deia, ki je minii v manj aktivni igri, hkrati pa sta obe ekipi naredili več napak v sami igri. Domači so napadii in se branili v valovih ter so bili zelo biizu zadetku, ko sta poizkusiia Bošnjak in Kronaveter. Cimiro-tič je imei na drugi strani kar tri zreie priiožnosti, vendar je dvakrat odiično posredovai razpoioženi Dabanovič, medtem ko je deset minut pred koncem tekme zadei vratnico. Tako imenovano »match žogi-
Dražen Besek (Drava): »Čestitam svojim igralcem, saj so pokazali veliko željo po zmagi. Obe ekipi bi lahko zmagali, saj sta igrali zelo odprto in napadalno ter sta imeli veliko lepih priložnosti.«
co« za zmago je imel v zadnjih sekundah tekme Tiganj, ko je sam pobegnii po desni strani, vendar je streijai iz ugodnega poiožaja čez vrata.
Zeio zanimiva tekma se je končaia z neodiočenim izidom in obe ekipi sta iahko po eni strani zadovoijni, po drugi pa razočarani. Ne glede na izid tekme pa so iahko biii giedaici zadovoijni s prikazanim nogometom in dobro igro Drave.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Senad Tiganj (Drava, modri dres)
Pokal Hervis: Drava v Celju
V sredo, 20. 9., se bodo slovenski nogometaši merili na tekmah 3. kroga Pokala Hervis, kot se letos imenuje Pokal Slovenije. Nogometaši ptujske Drave se bodo še drugič v razmiku enega tedna na celjski Areni Petrol pomerili z domačim Publikumum; tekma se bo pričela ob 18. uri. Pretekli teden smo v Celju gledali pravo no-
gometno srhljivko s številnimi zadetki in pravičnim remijem. Če bo tokrat po 90. minutah neodločeno, bodo nogometaši odigrali podaljšek, lahko pa se zgodi, da bodo zmagovalca odločile celo enajstmetrovke.
PARI 3. KROGA: CMC Publikum - Drava (18.00), Domžale - Primorje (20.00), Bonifika - Hit Gorica, Brda - Rudar Velenje, Črenšovci - Maribor, Zagorje - Koper, Nafta - Faktor, Bela krajina - Mura 05 (vse ob 15.00) (JM)
V soboto: Drava -Maribor PL!
Zaradi velikega zanimanja za ogled sobotnega derbija med Dravo in Mariborom, si lahko vstopnice priskrbite že v pred-prodaji na sedežu NK Drava, vsak dan od 8. do 16. ure, ter v Feluka baru (od ponedeljka do sobote).
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Odličen start Ptujcank in Ormožanov, Celjani premočni za Veliko Nedeljo
Jeruzalem - Rudar 37:26 (17:12)
JERUZALEM: G. Čudič (17 obramb), Dogša (3 obrambe), Cvetko; Hebar, Halilovič 2, Bezjak 4, Bogadi, Radujković 2, Golčar 8, Sok 2, Blaževič 12 (1), Grizolt, Ivanuša 5, Turko-vić 2. Trener: Saša Prapotnik.
Ljubitelji rokometa v Ormožu (600 gledalcev) so lahko uživali v zelo dobri predstavi in zmagi jeruzalemčkov proti Rudarju. Na tekmi trener Saša Prapotnik ni mogel računati na obolelega Bojana Čudiča (vodene koze) in poškodovana Potočnjaka ter Klemenčiča.
Rudar, ki podobno kot Ormožani cilja na uvrstitev v ligo za prvaka, je začel zelo dobro in povedel s 4:2, ampak na vodstvo rudarjev so Ormožani odgovorili s serijo 5:0 (7:4). Igra Jeruzalema je bila hitra ter domiselna, v napadu je blestel Blažević (v prvem polčasu met 11/8, skupaj 19/12), ki je do odmora kar osemkrat zatresel mrežo Medveda (6 obramb) in Resmana (3 obrambe). Odlično je delovala tudi domača obramba (Grizolt-Turkovič-Iva-nuša) na čelu z vratarjem Gregorjem Čudičem (17 obramb) in vinarji so povedli celo s 13 zadetki, 32:19.
V drugem polčasu je za-blestel novinec Golčar (met 8/8). Zanimivo je, da so se pri Ormožanih med strelce vpisali vsi novinci, med njimi dva-
Rok Golčar (Jeruzalem): »S
svojo igro in z igro svojega moštva sem zelo zadovoljen, saj je za hrbet rudarjevih vratarjev padlo prav vse, kar smo metali na gol. Pred tekmo nisem pričakoval takšne zmage. Kot novinec v ekipi sem zelo zadovoljen z vzdušjem v ekipi in mislim, da upravičeno ciljamo na ligo za prvaka.«
Tadej Sok (Jeruzalem): »Igra nam je zelo dobro stekla že od samega začetka in naša zmaga je zaslužena. Zelo sem srečen, da sem že v 1. krogu dobil prvič priložnost na 1. A-ligaškem igrišču. Sedaj me čakajo nova dokazovanja.«
Jure Medved (Rudar Trbovlje): »Čestitke Ormožanom ob zasluženi zmagi. Tako visokega poraza nismo pričakovali. Ne vem, kaj se je po dobrem začetku zgodilo z nami. To ni naš prav obraz, v nadaljevanju se nadejamo boljših rezultatov.«
Utrinek s tekme Velika Nedelja - Celje PL
1. A SRL - moški
Rezultati 1. kroga: ŠD Velika Nedelja - Celje PL 23:37 (11:17), Ribnica Riko - Prevent 32:29 (14:16), Cimos Koper - Slovan 27:25 (15:11), Sviš - Gold Club 21:22 (12:12), Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje 37:26 (17:12), Trimo Trebnje - Gorenje 27:30 (17:15).
1. A SRL - ženske
Rezultati 1. kroga: Izola - Škofja Loka KSI 24:30 (12:13), Celjske mesnine - Europrodukt Brežice 35:24 (16:11), Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 34:23 (19:12), Zagorje - Krka Novo mesto 25:14 (12:9). Tekma Ina Dolgun SVIŠ - Kočevje bo v torek, Krim Mercator - Olimpija PLK pa v sredo.
krat tudi 17-letni Sok. Zadnje štiri minute so bili gledalci na nogah in so z aplavzom in velikim navdušenjem pospremili svoje ljubljence do prve letošnje zmage. Trboveljčani so na Hardeku razočarali in po prikazanem jih čaka težko delo v nadaljevanju.
Uroš Krstič
Velika Nedelja - Celje PL 23:37 (11:17)
V. NEDELJA: Kovačec (4 obrambe), Čudič (3 obrambe); Pisar 2, Poje 4, Kumer 1, Ivan-čič 4 (1), Mesarec 2, Korpar, Krabonja, Ristič 4, Mikanovič 3 (1), Hanželič, Špindler, Bračič
3.	Trener: Ivan Hrupič. CELJE PL: Podpečan (15
obramb), Rezar (13 obramb); Kokšarov 6, Natek 2, Gorenšek 6, Brumen 4, Špoljarič 1, Les-jak, Ošlak 5, Stojanović 4, Špi-ler 2, Gajič 3, Razgor, Kozlina
4.	Trener: Kasim Kamenica. Po dveh sezonah nastopov
v 1. B-ligi se je elitna slovenska
rokometna liga vrnila na velika vrata v najmanjši rokometni kraj v Sloveniji - v Veliko Nedeljo. Za začetek sezone so na premier gostovali Celjani (trenutno četrti klub Evrope!), 14-kratni državni in 12-kratni pokalni prvaki Slovenije. Enajsti obračun Velike Nedelje in Celja v zgodovini 1. A-lige so še enajstič dobili Celjani. Gledalci so lepo zapolnili dvorano v Veliki Nedelji (500 gledalcev) in so lahko uživali v dvoboju med povratnikom v ligo in branilcem naslova. Državni prvaki so nastopili brez Škofa, Harboka in Sulića, ki so si tekmo ogledali s tribun prenovljene veliko-nedeljske dvorane.
Domačini kljub visokemu porazu niso razočarali in so tekmo pričeli odlično ter držali korak s Celjani do izida 7:7. Celjani so šele v zaključku prišli do visoke zmage. Vratarja Celja Podpečan (15 obramb) in Rezar (13 obramb) sta bila najboljša posameznika srečanja, zanimivo pa je, da sta se oba pred leti kalila prav pri Veliki
Rok Golčar in Tadej Sok (oba Jeruzalem Ormož)
Ivan Hrupič (trener V. Nedelje): »Moramo biti realni in čestitati Celjanom za zmago. Zaenkrat so premočni za nas. Zadovoljen sem z igro v obrambi, v napadu nam manjkajo strelci z razdalje. V naslednjem krogu proti Trimu gremo na zmago.«
Dušan Podpečan (Celje PL): »Naša igra še ni na takšnem nivoju, kot si želimo. Ekipo je potrebno še uigrati. Veliki Nedelji, na katero me vežejo lepi spomini in kamor se rad vračam, želim veliko uspeha v nadaljevanju sezone. Naš cilj je jasen: osvojiti želimo obe lovoriki.«
Foto: Črtromir Goznik
Kristina Mihič (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je proti ekipi Žalca dobro vodila igro svoje ekipe, dosegla pa je tudi dva zadetka.
Nedelji. Trener Velike Nedelje Ivan Hrupič je dal priložnost za igro vsem igralcem.
Uroš Krstič
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 34:23 (19:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič (14 obramb), Šijanec, Prapotnik, Ciora 8, Ramšak 1, Strmšek 5, Volarevič 1, Marinček (11 obramb), Po-točnjak 1, Brumen, Murko 3, Mihič 2, Raškovič 1, Derčar 12 (3). Trener: Mišo Toplak.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 8 (3), Celeia Žalec 4 (3)
Uvodno srečanje v novem prvenstvu v 1. slovenski ženski rokometni ligi je v športno dvorano Center na Ptuj privabilo kar precejšnje število ljubiteljev rokometa. Ti so želeli videti, kaj zmore okrepljena domača ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj v dvoboju s fina-
listkami lanskoletnega tekmovanja Celeio Žalec. S prihodom reprezentančne vratarke Miše Marinček, krožne napadalke Danijele Volarevič in organizatorke igre Kristine Mihič so v ptujskem klubu dobro zapolnili vsa igralna mesta, precej so povečale tudi povprečno višino ekipe, kar se precej pozna v napadu, še posebej pa v obrambi. Domači trener Mišo Toplak je tako lahko postavil prvo ptujsko strelko in reprezentantko Mojco Derčar na desno krilo, na tem mestu igra tudi v slovenski reprezentanci, na levem zunanjem položaju je bila Raškovičeva, na desnem Ciora, v sredini pa Mihičeva.
V prvem polčasu vse do 21. minute sta bila igra in rezultat izenačena. Razen vodstva gostij iz Žalca 2:3 so vodile domače rokometašice, gostje pa so jih vedno ulovile. Nazadnje je bil rezultat izenačen na 10:10, nato pa so se domačinke razigrale. Rajišičeva je nanizala nekaj odličnih obramb, stekel je
nasprotni napad in do polčasa so si domačinke priigrale prednost sedmih zadetkov.
Začetek drugega dela tega srečanja je minil v znamenju hitrih napadov enih in drugih ter v številnih napakah. Nato pa so Ptujčanke le pričele igrati podobno kot ob koncu prvega polčasa in njihova prednost je polagoma, vendar vztrajno naraščala. Gostje sta v obup spravljali odlični domači vra-tarki, ki sta skupno nabrali kar 25 obramb. V zadnjih desetih minutah je trener ŽRK Mer-cator Tenzor Ptuj Mišo Toplak dal priložnost mlajšim roko-metašicam, ki so dobro igro nadaljevale in ohranile visoko prednost enajstih zadetkov.
Domačim rokometašicam gredo vse čestitke za pristop do igre skozi celotno tekmo. Če bodo nadaljevale v podobnem slogu, potem se za uvrstitev na prvenstveni razpredelnici in za gledalce na njihovih domačih tekmah ni bati.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MRK Drava Ptuj
Z načrtnim delom do uspehov
Moški rokometni klub Drava Ptuj ima lepo zgodovino in tradicijo, vendar se je v zadnjih letih srečeval z veliki težavami, ki so bile in so še zmeraj povezane s kadrom in financami. V 90. letih je bila Drava ugleden slovenski rokometni prvoligaš, medtem ko trenutno nastopa v 2. slovenski rokometni ligi. Že več kot deset let je predsednik kluba uspešen podjetnik Ivan Gomilšek, ki je eden redkih, ki je klubu pomagal tudi v najbolj kriznih časih. Lansko leto je bil pred skupščino kluba sklenjen dogovor o dolgoročnem spon-zorskem sodelovanjem med klubom in Merkurjem, ki je obljubil tudi finančno podporo. Proračun kluba za sezono 2006/2007 naj bi bil okrog osem milijonov tolarjev in predsednik kluba in igralci zares upajo na pomoč izvršnega direktorja kluba Slavka Očka, ki prihaja iz podjetja Merkur. Klub in sponzor sta si zadala cilj za sezono 2008/2009, ko bomo na Ptuju praznovali 70 let igranja rokometa in takrat naj bi klub prišel v 1. B moško rokometno ligo. Da v klubu zares želijo doseči zastavljene cilje, pove tudi podatek, da je vodenje oziroma treniranje članske in kadetske ekipe prevzel Marjan Valenko. Ta ima zaenkrat mlado ekipo, ki trenira kar štirikrat na teden (klub že leta dobro sodeluje s
Športnim zavodom Ptuj) in v njej so tudi trije zelo perspektivni posojeni mladi igralci iz Velike Nedelje Rudi Kokol, Aleš Kvar in David Bezjak. Ekipa je priprave na novo sezono začela 10. avgusta na Ptuju in njihov cilj v tej sezoni je sredina prvenstvene lestvice. V pripravljalnem delu so odigrali turnir v Gorišnici in po dolgem času so tudi zmagali na prijateljski tekmi proti Pomurju. Na Ptuju neodvisno od Rokometnega kluba Drava Ptuj zelo kvalitetno z otroci dela Rokometna šola Ptuj, ki jo vodi Zdravko Pe-klar in dolgoročna pot bi morala voditi k sodelovanju. Mladi perspektivni igralci bodo čez čas lahko sestavljali jedro ptujske rokometne ekipe, a le, če
bo Rokometni klub Drava Ptuj še prisoten na našem območju. Bliža se tekmovanje v 2. ligi in s tem prihajajo večni problemi pri financiranju igralcev, kadra, pri nabavi opreme ... Predsednik kluba Ivan Gomilšek napoveduje, da če klubu ne bodo pomagali sponzorji, bo tudi on nepreklicno odstopil v sredini naslednjega meseca. Liga se prične 30. septembra, ko bodo Ptujčani igrali s Šmartnim in glede na zapisano se nam na Ptuju obetajo v moškem rokometu zanimivi časi. Pri igralcih in trenerju so vidni motivi, a čas bo pokazal, ali se lahko ptujski moški rokomet kmalu pobere iz krize in se zares vrne na pota stare slave.
David Breznik
PtujCani drugi v Apačah
Rokometni klub Arcont Radgona je v športni dvorani OŠ Apače pripravil tradicionalni mednarodni rokometni turnir, IXX. memorial Mateja Klopčiča. Na tokratnem turnirju v spomin na nekdanjega odličnega vratarja so nastopile članske ekipe Drave s Ptuja, Pomurja, Arconta iz Gornje Radgone ter hrvaške Ivančice iz Ivanca, v ekshibiciji pa sta se pomerili veteranski ekipi Kroga in Radgone. Prvo mesto so osvojili gostitelji, ki so v finalu premagali Ptujčane, tretje pa je bilo Pomurje.
V dramatični in zanimivi veteranski tekmi, ko so se pomerili nekdanji soigralci pokojnega Klopčiča, je slavil Krog, za katerega so nastopili igralci, ki so v povprečju šteli 46,6 leta. Radgonski veterani so bili na dan tekme v povprečju stari 54,6 leta.
Rezultati: Pomurje - MRK Drava Ptuj 20:21 (po sedemmetrovkah), Arcont Radgona - Ivančica Ivanec 34:32; Veterani: Radgona - Krog 14:17; za 3. mesto: Pomurje - Ivančica Ivanec 29:25; finale: Arcont Radgona - MRK Drava Ptuj 28:21.	(MŠ)
Foto: UK
Kolesarstvo • Generalka za SP
Kvasina srečno zmagal po 15 »sušnih« letih
Zmagovalec nedeljske najstarejše amaterske klasike v Evropi je Matija Kvasina. 25-letni Zagrebčan je z nekoliko sreče na 262 km dolgi progi od Prage do Karlovih Vary in nazaj do češke prestolnice ugnal Čeha Lubora Tesara in Petra Bencika (PSK Whirlpool). Med najboljšimi so bili še trije kolesarji ptujske Perutnine, Hrvoje Miholjevič je bil četrti, peto mesto je osvojil Borut Božič, sedmo pa še tretji hrvaški potnik za svetovno prvenstvo Rado Rogina.
Dirka, ki se po 15 letih vrača na kolesarski koledar, še ni organizacijsko najbolj utečena, saj je vodilna sedmerica zgrešila pot v zadnjih 200 metrih. Sprint, v katerem so Ptujčani največ pričakovali od Božiča,
se je zato izjalovil, nastalo zmedo pa je izkoristil Kvasina, ki je prvi »našel« pot do cilja. »Nam je bil bolj kot končni rezultat pomembno, da preverimo formo pred svetovnim prvenstvom. Izjemno dolga proga je naredila selekcijo med kolesarji, ki so v cilj prihajali posamično ali v majhnih skupinah. Zraven tega je bila sama proga precej zahtevna, valovita, tekmovanje pa je oteževal še močan veter. S prikazano vožnjo, kot nenazadnje tudi z rezultatom, sem zelo zadovoljen,« je povedal vodja ptujske ekipe Martin Hvastija.
Dirka pa se je nekoliko manj uspešno končala za Mateja Sta-reta in Jureta Golčerja, ki sta z zaostankom dveh minut in pol dirko končala na 16. in 18. me-
Nogomet • 2. SNL
stu. »Njuna pripravljenost je na nižjem nivoju, kot smo sprva pričakovali, zato sem se odločil, da v ekipo za cestno dirko svetovnega prvenstva kot šestega kolesarja postavim Mateja Mugerlija. Mugerli je ta konec tedna nastopil na dveh težkih dirkah v Italiji, kjer je osvojil 11. in 15. mesto, pa si je zagotovil mesto v ekipi,« je dodal Hvasti-ja, ki bo ta teden »poveljeval« kolesarjem v vlogi selektorja slovenske reprezentance.
Prvenstvo pričenjajo kronometristi
Danes se s posamičnim kro-nometrom za ženske pričenja svetovno prvenstvo v avstrijskem Salzburgu. Do nedelje se
S točko povsem na začelje
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Bonifika 1:1 (0:1), Rudar Velenje - Krško 1:2 (0:0), Dravinja Duol - Mura 05 0:1 (0:1), Triglav - Tinex Šenčur 0:0, Zagorje - Livar 2:3 (2:2)
1.	LIVAR	6 5 0 1 13:8 15
2.	BONIFIKA 6 4 11 16:9 13
3.	TINEX ŠENČUR 6 3 2 1 13:5 11
4.	KRŠKO 6 3 12 11:12 10
5.	TRIGLAV 6 2 2 2 5:6 8
6.	RUDAR VELENJE 6 2 1 3 7:8 7
7.	DRAINJA DUOL 6 2 0 4 5:9 6
8.	ZAGORJE 6 1 2 3 7:9 5
9.	MURA 05 6 1 2 3 8:12 5
10.	ALUMINIJ 6 1 1 4 5:12 4
Aluminij - Bonifika
1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Radujko (33), 1:1 Veselič (53)
ALUMINIJ: Rozman, Golob, Topolovec, Krajcer, Mlinarič, Dončec, Đakovič (od 70. M. Marinič), Dugolin (od 80. Medved), Šimenko, R. Marinič (od 46. Firer), Veselič. Trener: Edin Osmanovič.
Po treh zaporednih porazih je nogometašem Aluminija
končno le uspelo osvojiti vsaj točko proti do tega kroga vodeči ekipi Bonifike, novincem v drugoligaški konkurenci. Seveda je bilo prisotnega precej strahu, saj mladi Kidričani niso želeli še enkrat igrišča zapustiti s sklonjeno glavo.
V srečanje so krenili nekoliko bolj podjetno in že v 6. minuti je imel Šimenko lepo priložnost, vendar je njegov močan strel nekoliko z desne strani zletel tik mimo levega vratnika. Koprčani so kaj hitro odgovorili; v 13. minuti so bili blizu vodstva, vendar pa je strel Rastoderja domači vratar Rozman lepo ubranil. V 33. minuti pa so Koprčani povedli. Domača obramba je pozabila na Radujka, ki je v kazenskem prostoru lepo sprejel žogo, njegov močan strel z razdalje dobrih desetih metrov je končal v levem vratniku, žoga pa se je na veselje gostov in žalost domačih nogometašev odbila v mrežo.
Nogometaši Aluminija ob re-zultatskem zaostanku res niso imeli kaj izgubiti in so v nada-
ljevanje tega srečanja krenili zelo odločno. Naredili so pritisk in imeli terensko pobudo; izenačujoč zadetek je »visel v zraku«. Zelo blizu izenačenja so bili domačini v 50. minuti, ko je po desni strani prodiral Đakovič, krenil v kazenski prostor Bonifike, na drugi strani je videl prostega Šimenka in mu podal žogo, žal pa slednji ni uspel žoge potisniti iz bližine v mrežo. Njegovo napako pa je v 53. minuti popravil Veselič, ki je najprej ukanil Begiča in nazadnje še vratarja gostov Mili-ča. Do konca srečanja so oboji poizkušali doseči še kakšen zadetek, vendar ni prišlo do spremembe.
Nogometaši Aluminija so kljub osvojeni točki pristali na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice, saj je do tega kroga zadnja Mura 05 slavila zmago v Slovenskih Konjicah in jih prehitela. V naslednjem krogu nogometaši Aluminija gostujejo ravno pri Muri 05 v Murski Soboti.
Danilo Klajnšek
bodo zvrstila tekmovanja v posamičnem kronometru in cestni dirki za ženske ter moške v kategorijah do 23 let in Elite.
Prvi je v ponedeljek na prizorišče odpotoval Gregor Gaz-voda. 24-letni Makolčan bo jutri nastopil na 50,8 km dolgi posamični vožnji na čas. Poskušal bo izboljšati svojo najboljšo uvrstitev, 25. mesto z lanskega prvenstva v Madridu. Gazvoda, ki je specialist za to kolesarsko disciplino, je blestel že v mlajših kategorijah, na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti v Belgiji je bil v kategoriji do 23 let najboljši deveti. Včeraj se je le po treh dneh počitka od španske Vuelte reprezentanci pridružil tudi naš najboljši kolesar. Janez Brajkovič bo prav tako nastopil v kronometru, nastop za nedeljsko cestno dirko pa je zaradi utrujenosti trenutno še pod vprašajem. V mlajši članski kategoriji pa že danes čaka nastop Kristjana Korena in Simona Špilaka. Selektor od obeh upravičeno pričakuje veliko, saj je bil Koren peti na letošnjem evropskem, Špilak pa na lanskem svetovnem prvenstvu.
UG
Gregor Gazvoda bo poskušal jutri izboljšati SP V Madridu.
Foto: UG
25. mesto z lanskega
Foto: Črtromir Goznik
Takole je Uroš Veselič (Aluminij, rdeči dres) premagal Bojana Miliča (Bonifika) in svoji ekipi zagotovil točko v srečanju s Koprčani.
Tenis • Pred ekipnim finalom DP
Mladi upajo na presenečenje
Od 18. do 24. septembra poteka v Portorožu ženski WTA turnir, na katerem nastopa tudi najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik. Pri TZS so se odločili, da bodo v istem terminu izvedli tudi zaključne tekme ekipnega državnega prvenstva v vseh kategorijah. Med redkimi klubi, ki imajo v Portorožu dve ekipi, je tudi TK Nes Ptuj, kar je za majhno sredino seveda velik uspeh.
Najprej bodo na igrišče stopili najmlajši, igralci do 12. leta starosti. Ptujčani se bodo v pol-finalu pomerili s prvimi favoriti za končno zmago - ekipo TK AS Litija (drugi par je ŽTK Maribor - ŠRD Max club Ljubljana). Ekipo sestavlja sedem igralcev, trije fantje in štiri dekleta: Urh Krajnc - Domiter, Aleks Mun-da, Luka Merc, Marina Baklan, Iva Mekovec, Nina Potočnik in Neja Krajnc - Domiter. Zoran
TUrnir FIN 12 v Portorožu
Na zadnjem letošnjem turnirju za igralce do 12. leta starosti v Portorožu uspešno nastopajo mladi Ptujčani. Aleks Munda se je uvrstil v 2. krog, kjer je moral priznati premoč 8. nosilca Ljubljančana Okorna. Še uspešnejši je bil Urh Krajnc - Domiter, ki se je kljub rahli poškodbi prebil do polfinala, kar mu bo zadostovalo za uvrstitev na masters - zaključni turnir najboljših osmih igralcev sezone. Zanimiv je bil predvsem če-trtfinalni dvoboj, ki ga je Urh dobil šele v 3. nizu (7:5, 6:7(4), 6:4), končal pa se je krepko čez deseto uro zvečer.
Pri dekletih sta nastopili Marina Baklan in Nina Potočnik. Prva je v 1. krogu izgubila z 8. nosilko Ulo Pogorevčnik iz Slovenj Gradca, Nina pa se je uvrstila v 2. krog; tam jo je premagala Koprčanka Dea Kepic.
Krajnc, vodja ekipe, je pred to pomembno preizkušnjo ptujskih naraščajnikov povedal naslednje: »V polfinalu se bomo pomerili s prvimi favoriti, saj imajo Litijani v svoji ekipi dva najboljša igralca v kategoriji dečkov do 12 let v Sloveniji, za zaključni turnir pa se jim je
Urh Krajnc Domiter, Aleks Munda in Luka Merc so ta teden glavni aduti ptujske ekipe na zaključnem turnirju U-12 v Portorožu.
pridružila še Nastja Kolar, ki je med deklicami nepremagljiva v tej starostni kategoriji. Kljub temu še nismo vrgli puške v koruzo, ampak bomo poskusili presenetiti. Naši igralci so že večkrat dokazali, da lahko premagajo tudi objektivno močnejše nasprotnike, saj so psihološko zelo močni. Veliko bo odvisno predvsem od fantov, ki pa so v zelo dobri formi, kar so dokazali na zadnjem turnirju letošnje serije tukaj v Portorožu.«
Precej drugačna pa je podoba pri članicah TK Ptuj Nes, ki so se v finale uvrstile celo kot prvouvrščena ekipa lige - drugo mesto so osvojile članice ŽTK Maribor. V ligaškem delu so glavno breme nastopov nosile Urška Jurič, Nina Šuvak in Mateja Horvat, ki pa jih v Portorožu ne bo, saj sta prvi na študiju v Ameriki, slednja pa v tem terminu nastopa na hrvaškem DP! Čast ptujskega tenisa bodo tako reševale Tjaša Kovač, Ines Globočnik, Nena Vukasovič in Katja Mršnik.
JM
ODBOJKA - ZMAGA PTUJCANK
M. T. D. ŽOK PTUJ - BENEDIKT 2:1 (20, -22, 22)
M. T. D. ŽOK PTUJ: Kutsaj, Cvirn, Andjelkovič, Vicman, Vidovič, Mihelač, Lešnik, Žitnik, Zupanič. Ptujske odbojkarice so priprave na novo tekmovalno sezono pričele sredi avgusta. Marljivo so trenirale, saj želijo tudi v predstoječi sezoni visoko uvrstitev. V okviru priprav so v petek igrale prijateljsko tekmo s prvoligaško ekipo iz Benedikta. Igralke obeh moštev so se trudile po najboljših močeh, na koncu pa so bile boljše in uspešnejše domače odbojkarice.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, MNZ Ptuj, 1. SML, 1. SKL
Šampionska igra Zavrča, nesreča Stojnčanov na poti na tekmo!
Ekipa Holermuosa Ormoža je v nedeljo na domačem igrišču zabeležila drugi letošnji poraz.
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 6. KROGA: Zavrč
-	Tehnostroj Veržej 6:1, MU Šentjur
-	Odranci 2:3, Šmarje pri Jelšah
-	Koroška Dravograd 3:1, Črenšovci
-	Paloma 2:2, MMalečnik - Železničar 1:1, Kovinar Štore - Pohorje 2:1. Srečanje Tišina - Stojnci ni bilo odigrano zaradi prometne nesreče nogometašev Stojncev.
1.	ZAVRČ 6	4	11	18:4	13
2.	MALEČNIK 6	4	11	13:8	13
3.	ODRANCI 6	4	0 2	16:9	12
4.	TEHNO. VERŽEJ 6	4	0 2	13:14	12
5.	KOVINAR ŠTORE 6	4	0 2	7:8	12
6.	ŠMARJE PRI J. 6	3	1 2	8:6	10
7.	POHORJE 6	2	2 2	8:7	8
8.	MU ŠENTJUR 6	2	1 3	8:9	7
9.	STOJNCI 5	2	1 2	5:7	7
10.	DRAVOGRAD	6	2	1	3 5:10	7
11.	ŽELEZNIČAR	6	1 2	3 5.7	5
12.	ČRENŠOVCI	6	1 2	3 6:12	5
13.	PALOMA	6	0 3	3 7:10	3
14.	TIŠINA	5	0 1	4 2:10	1
V šestem krogu 3. SNL
-	vzhod je ponovno prišlo do spremembe na vrhu prvenstvene razpredelnice. Tam so se po visoki zmagi nad nogometaši Veržeja ponovno znašli nogometaši iz Zavrča. Vprašanje zmagovalca v tem derbiju je bilo odločeno v prvem polčasu, ko so domačini dosegli štiri zadetke. Da pa se gledalci v drugem polčasu niso dolgočasili, so domačini zadeli še dvakrat in gostom tako nasuli pol ducata zadetkov. Ko pa ekipa doseže šest zadetkov na enem samem srečanja, je jasno, da so dobro igrali.
Nogometaši iz Stojncev pa minulo soboto niso imeli srečnega dne in niso odigrali srečanja na gostovanju pri za-dnjeuvrščeni Tišini. Na poti k svojim gostiteljem so imeli namreč prometno nesrečo, zato do srečanja sploh ni prišlo. O datumu odigravanja pa bo odločala komisija, ki vodi tekmovanje.
Sicer pa je ta krog prinesel tesne izide (razen v Zavrču), ki so naredili prvenstvo še bolj zanimivo, saj je kar šest ekip skupaj v razmaku treh točk; nekoliko so zaostali le zadnji štirje klubi, ki zaostajajo za osem točk in več.
ZAVRČ - TEHNOSTROJ VERŽEJ 6:1 (4:1)
STRELCI: 1:0 Letonja (4), 2:0 M. Golob (8), 2:1 Kavčič
(20), 3:1 Rampre (23), 4:1 Le-tonja (37), 5:1 M. Golob (75), 6:1 Poštrak (77)
ZAVRČ: D. Golob, Zdelar, Lenart, M. Kokot (od 46. Fjavž), Murko (od 80. Kupčič), Korez (od 68. Poštrak), M. Golob, Le-tonja, Gaiser, Meznarič, Ram-pre. Trener: Miran Klajderič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: Šoštanj
-	Peca 0:2, Gerečja vas Unukšped -Rogaška 2:4, Holermuos Ormož - Bistrica 1:2, Šmartno 1928 - Jurovski Dol 1:1, Mons Claudius - Oplotnica 2:0, Tehnotim Pesnica - Get Power Šampion 0:2, Zreče - Šentilj Jareni-na 2:1.
1.	ROGAŠKA 6 5 1 0 18:7 16
2.	ZREČE 6 4 1 1 14:5 13
3.	ŠMARTNO 6 2 3 1 11:8 9
4.	BISTRICA 6 2 3 1 9:8 9
5.	G. P. ŠAMPION 6 2 3 1 6:6 9
6.	HOLER. ORMOŽ 6 2 2 2 13:11 8
7.	PECA	6 2 2 2 12:11 8
8.	OPLOTNICA 6 2 2 2 9:9 8
9.	JUROVSKI DOL 6 2 2 2 9:11 8
10.	MONS CLAUD. 6 2 1 3 9:10 7
11.	GEREČJA VAS 6 2 1 3 9:11 7
12.	ŠENTILJ -JAR. 6 2 1 3 9:11 7
13.	ŠOŠTANJ 6 114 5:13 4
14.	TEH. PESNICA 6 0 1 5 6:18 1 Šesti krog v Štajerski ligi je
bil uspešen za vodeče moštvo iz Rogaške Slatine, ki je gostovalo v Gerečji vasi in doseglo pomembno zmago. Po prvem polčasu je bilo še vse odprto glede končnega zmagovalca, bilo je 2:2. V drugem polčasu pa so gostje dosegli še dva zadetka (tri minute pred koncem srečanja so zastreljali še enajstmetrovko) in tri točke so odpotovale v Rogaško Slatino. Da je bila tekma zelo borbena, pove podatek, da je sodnik podelil nogometašem obeh ekip kar dvanajst rumenih kartonov.
Ormoškim gradbenikom je ponovno spodrsnilo, tokrat proti Bistrici. Tako se vedno bolj oddaljujejo od možnosti za preboj na vrh, saj sedaj Ormo-žani za vodilnim moštvom zaostajajo že osem točk.
GEREČJA VAS UNUKŠPED
-	ROGAŠKA 2:4 (2:2)
STRELCI: 1:0 Vtič (5), 1:1 Poredski (10), 1:2 Stres (27), 2:2 Gerečnik (30), 2:3 Pored-ski (54), 2:4 Vidičak (75)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Horvat, J. Sagadin, Žgeč,
R. Sagadin, Tišma, Cvetko (od 85 D. Hertiš), Debevec (od 44. Horvat), Breg, Vtič, Gerečnik, Novak (od 25. M. Hertiš). Trener: Zvonko Pignar.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ -BISTRICA 1:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 D. Jerebič (9, avtogol), 1:1 M. Jerebič (29), 1:2 Mlinar (40)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Žerdin, Velečič, Kola-rič, Novak, Zadravec (od 80. Jambriško), B. Prapotnik, D. Jerebič, Jurčec, M. Jerebič (od 70. Zidarič), Bohinec (od 46. Kralj). Trener Bojan Cunk
Derbi moštev s področja MNZ Ptuj so dobili gostje iz Slovenske Bistrice, ki so v Ormožu vzeli tisto, kar so jim ponudili nogometaši Holermuosa. Že v 9. minuti so gostitelji doživeli hud šok. Dragoljub Jerebič je s približno 40 metrov vrnil visoko žogo svojemu vratarju Šnajderju, ki je reagiral preveč ležerno in žoga je končala v mreži: gol, ki ga redko vidimo! V nadaljevanju so si varovanci trenerja Bojana Cunka opomogli po šoku in po lepo izvedeni akciji je za izenačenje zadel 17-letni Miha Jerebič. Ko so maloštevilni gledalci (120) v Mestni grabi pričakovali prevzem vodstva Ormožanov, se je zgodilo prav obratno. Po edinem kotu na tekmi je Mlinar zadel z glavo za novo veselje Bistričanov.
V drugem polčasu pritisk Holermuosa ni obrodil sadov, čeprav sta Kralj (60. minuta) in Jurčec (72. minuta) zamudila izjemni priložnosti. Mladi Bistričani so do konca tekme z zrelo igro kljub igralcu manj (v 76. minuti je bil izključen Fre-lih) zadržali minimalno prednost, ki jih je zavihtela pod sam vrh Štajerske lige.
UK
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 4. KROGA: Gorišnica - Markovci 5:3, Videm - Cirkulane 2:3, Mark 69 Rogoznica Hajdina 1:2, Skorba - Apače 3:1, Bukovci - Pod-vinci 1:1, Dornava - Boč 2:0
1.	APAČE 4 3 0 1 12:4 9
2.	HAJDINA 4 3 0 1 9:4 9
3.	PODVINCI 4 2 2 0 5:1 8
4.	CIRKULANE 4 2 2 0 9:6 8
5.	BUKOVCI 4 2 11 9:8 7
6. SKORBA	4	2	0	2	10:8	6
7. BOČ	4	2	0	2	6:6	6
8. DORNAVA	4	2	0	2	6:7	6
9. ROGOZNICA	4	1	0	3	3:6	3
10. VIDEM	4	1	0	3	6:10	3
11. GORIŠNICA	4	1	0	3	6:14	3
12. MARKOVCI	4	0	1	3	6:13	1
DORNAVA - BOČ 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ratek (31), 2:0 Trunk (86)
BUKOVCI - PODVINCI 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Rajh (33), 1:1 Brus (60)
SKORBA - APAČE 3:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Pečnik (1), 1:1 Darjan (8), 2:1 Darjan (41), 3:1 Šmigoc (69)
GORIŠNICA - MARKOVCI 5:3 (3:2)
STRELCI: 1:0 Bakič (1), 2:0 Bakič (19), 3:0 Brec (35), 3:1 Štrafela (37), 3:2 Janžekovič (44), 3:3 Herga (70), 4:3 Horvat (77), 5:3 Petrovič (84)
VIDEM - CIRKULANE 2:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Ovčar (15), 2:0 Koprek (23. avtogol), 2:1 Jurišič (30), 2:2 Kuserbanj (68), 2:3 Jurišič (85)
MARK 69 ROGOZNICA -HAJDINA 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Pacher (72), 1:1 Štuhec (74), 1:2 Fridl (79)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 3. KROGA: Leskovec
-	Lovrenc 1:1, Zgornja Polskava
-	Pragersko 2:0, Tržec - Središče 5:2, Spodnja Polskava - Grajena 2:1, Hajdoše - Podlehnik 2:2
1.	TRŽEC	3	3 0 0 15:7	9
2.	PRAGERSKO	3	2 0 1 5:3	6
3.	LOVRENC	3	111 8:6 4
4.	ZG. POLSKAVA	3	111 5:5	4
5.	LESKOVEC	3	1 1 1 3:4	4
6.	GRAJENA	3	1 0 2	6:8 3
7.	SP. POLSKAVA	3	1 0 2	6:12	3
8.	PODLEHNIK	3	0 2 1 6:7	2
9.	HAJDOŠE	3	0 1 2	5:12	1
10.	SREDIŠČE -6 3 2 0 1 12:7 0
HAJDOŠE - PODLEHNIK 2:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Petrovič (25), 1:1 Stres (30), 1:2 Stres (67), 2:2 Glažar (90)
Športni napovednik
NOGOMET
Pokal Hervis
PARI 3. KROGA (v sredo, 20. 9.): CMC Publikum - Drava (18.00), Domžale - Primorje (20.00), Bonifika - Hit Gorica, Brda - Rudar Velenje, Črenšovci - Maribor, Zagorje - Koper, Nafta - Faktor, Bela krajina
-	Mura 05 (vse ob 15.00)
ROKOMET
Pokal Slovenije
PARI ŠESTNAJSTINE FINALA (sreda, 20. 9.): Klima Petek Maribor
-	Jeruzalem Ormož, Šmartno 99 - Termo, Ajdovščina - Sevnica, Alples Železniki - Rudaj EJV. Tekma Atom Krško - Slovan bo v torek, 19. 9.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Za začetek visok poraz kegljačev Drave
REZULTATI 1. KROGA:
Drava - Lent 1:7, Miklavž - Pivovarna Laško 6:2, Šoštanj -Rudar 5:3, Litija - Konjice 6:2, Rudnik - Konstruktor 6:2
Kegljači ptujske Drave, ki so si v lanski sezoni pridobili pravico nastopa v višjem rangu, in sicer v 2. SKL - vzhod, so v prvem krogu doživeli visok poraz na domačem kegljišču v Deta Centru na Ptuju. Vsekakor so od tega srečanja pričakovali več, vendar jim tokrat enostav-
no ni šlo tako, kot so si želeli. Tudi menjave niso prinesle želenega uspeha in tako je ostalo pri edini zmagi, ki jo je dosegel Janez Podgoršek.
DRAVA - LENT 1:7 (3012 - 3155)
DRAVA: J. Podgoršek 526, Kozoderc - Ilič 480, Arnuš - Čeh 500, Čuš 486, Dremelj 492, Zorman 528.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Pričel se je drugi del društvenih šahovskih tekmovanj
V začetku septembra so se nadaljevala šahovska tekmovanja za društveno prvenstvo za leto 2006 v hitropoteznem (pet minut na igralca za partijo) in pospešenem šahu (15 minut na igralca za partijo). Na pričetku drugega dela sezone je bila udeležba skromnejša, kar je verjetno odraz »zaspanosti« trenutnega vodstva društva, ki nikakor že nekaj časa ne uspe urediti svojih vrst. Domača tekmovanja se namreč že dolgo časa obravnavajo kot drugorazredna, vsa energija in sredstva pa se posvečajo samo »profesionalnemu« prvemu moštvu, ki zgolj teden dni v letu nastopa na tekmovanju v državni ligi, uspešen nastop na tem tekmovanju pa je edina ambicija sedanjega vodstva.
Na hitropoteznem turnirju je nastopilo enajst igralcev, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Boris Žlender in Igor Iljaž 8 točk, Martin Ske-der in Martin Majcenovič 6,5 točke, Bojan Lubaj 5,5 točke, Anton Bu-tolen 5 točk, Ivan Krajnc 4,5 točke itd. V skupnem seštevku vodi Igor Iljaž 94 točk (6 turnirjev) pred Borisom Žlendrom 78 točk (7 turnirjev) in Jankom Bohakom 65 točk (6 turnirjev) itd.
Na turnirju v pospešenem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: Viktor Napast 6 točk, Janko Bohak, Boris Žlender in Igor Iljaž 4,5 točke, Peter Bajec in Tonaž Bajec 4 točke, Martin Majcenovič in Dušan Majcenovič 3,5 točke itd. Po sedmih turnirjih vodi Martin Majcenovič, 85 točk (7 turnirjev), pred Borisom Žlendrom, 66 točk (6 turnirjev), in Igorjem Iljažem, 60 točk (7 turnirjev).
Janko Bohak
TRŽEC - SREDIŠČE 5:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Emeršič (5), 1:1 Lesjak (12), 1:2 Lesjak (48), 2:2 Skrbinšek (67), 3:2 Emeršič (76), 4:2 Emeršič (82), 5:2 Fi-deršek (90)
ZGORNJA POLSKAVA - PRAGERSKO 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Lipavic (69), 2:0 Močnik (78)
SPODNJA POLSKAVA - GRAJENA 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Jevšenak (49), 2:0 Sobotič (70), 2:1 Breg (89)
LESKOVEC - LOVRENC 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Tomanič (14), 1:1 Orlač (88. z 11 m)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 3. KROGA: Ormož
-	Markovci 0:1, Grajena	- Stojnci 2:7, Gorišnica - Tržec 5:0, Savaria Rogoznica - Leskovec 1:0
1.	STOJNCI 3 3 0 0	14:3 9
2.	GORIŠNICA 2 2 0 0	7:0 6
3.	MARKOVCI 3 2 0 1	9:2 6
4.	DORNAVA 2 2 0 0	6:1 6
5.	ORMOŽ 2 1 0 1	3:2 3
6.	TRŽEC 3 1 0 2	6:7 3
7.	ROGOZNICA 3 10 2	1:9 3
8.	LESKOVEC 3 0 0 3	2:6 0
9.	GRAJENA 3 0 0 3	2:20 0
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 3.	KROGA: Lovrenc -
Boč 1:4, Skorba	- Zgornja Polskava 3:1, Hajdina - Apače 3:1, Pragersko
-	Prepolje 1:4
1.	SKORBA 3	2 10 11:4 7
2.	BOČ 3	2 1 0 6:2 7
3.	HAJDINA 3	2 1 0 8:4 7
4.	ZG. POLSKAVA 3	111 8:6 4
5.	APAČE 2	1 0 1 5:4 3
6.	PREPOLJE 3	1 0 2 6:11 3
7.	POLSKAVA 2	0 11 1:2 1
8.	PRAGERSKO 2	0 1 1 2:5 1
9.	LOVRENC 3	0 0 3 4:13 0
Danilo Klajnšek
Foto: UK
AvtoD^M
Prihaja »pomanjšani« nissan murano
Leta 2004 predstavljena študija kompaktnega športnega terenca z dokaj neposrečenim imenom qashqai, ki je istega leta prejela nagrado za najboljši prototip, je dočakala serijsko proizvodnjo. Nissan javnosti predstavlja novega člana družine; lahko bi rekli pomanj-šanega murana. Qashqai naj bi tvoril vez med udobjem klasičnih limuzin in večnamenskimi terenci, na voljo bodo štirje pogonski agregati, avtomobil pa naj bi bil pisan na kožo tistim, ki želijo imeti v svojem vozilu združene dobre vozne zmogljivosti, kvalitetno izdelavo in atraktiven dizajn.
Po velikosti se uvršča med limuzine srednjega razreda in športne terence, predstavlja pa Nissanov odgovor na sodobne avtomobilske trende, ki nakazujejo, da se čedalje več kupcev športnih terencev odloča za tiste z bolj kompaktnimi zunanjimi merami. Namenjen je kupcem, ki želijo nekoliko bolj dinamično obliko, vendar jim ni všeč agresiven in velik izgled kompaktnih športnih terencev. Lahko zapišem, da obenem predstavlja tudi neke vrste zamenjavo za že zdavnaj zastareli model almera.
Za sodobno obliko novega nissana so poskrbeli v oblikovalskem oddelku Nissan Design Europe. Qashqai oblikovno
spominja na dinamičen avto s tekočo obliko in izstopajočo bočno linijo, na zadku zakrivljeno navzgor, podobno kot pri večjem in bolj prestižnem muranu. Spodnji del avtomobila daje videz moči in trdnosti športnega terenca po zaslugi širokih, izrazitih blatnikov in nekoliko večje višine podvozja. V notranjosti potniškega prostora so pri oblikovanju v usnje oblečenih sedežev uporabili koncept, ki ob pogledu v notranjost ustvarja občutek, da je qashqai namenjen le štirim potnikom.
Na voljo bodo štirje motorji; dva bencinska in dva dizelska. Bencinski 1,6-litr-ski agregat ponuja 115 KM, večji 2,0-litr-ski pa razvije 140 KM. Dizelska motorja s prostorninama 1,5 ter 2,0 litra ponujata 106 in 150 KM. Qashqai bo zraven ročnih menjalnikov moč kombinirati še z novim šeststopenjskim samodejnim in brezstopenjskim menjalnikom z možnostjo ročnega načina. Mali murano je zasnovan na posodobljeni platformi z oznako versa in je po želji in proti doplačilu lahko opremljen tudi s stalnim štirikolesnim pogonom, sicer avto poganja le prednji kolesni par.
Prihod na evropsko tržišče naj bi se zgodil februarju prihodnje leto, izdelovali pa ga bodo v Nissanovi tovarni v Sun-derlandu v Angliji.
Se jaguarju poda dizelski motor?
Prestižna avtomobilska znamka Jaguar v zadnjih letih preseneča svoje navdušence avtomobilov in ruši tabuje. Ko so pred nekaj let predstavili najmanjši model X-type, so kasneje v njega vgradili celo dizelski motor. Pa si tako prestižna in prefinjena znamka lahko privošči, da v njihovih izdelkih bije dizelsko srce?
Kakor koli že, v tem letu se je ostalim agregatom pridružil še 2,2-litrski turbo dizel s 155 konji največje motorne moči. Novi agregat zmore 400 Nm navora, ustreza pa strogim okoljskim standardom Euro 4. X-type so zasnovali zato, da bi razširili Jaguarjevo prodajno paleto navzdol, postavlja pa se ob bok Mercede-sovemu razredu C, BMW seriji 3 in Audi-jevemu A4. Ostali skušajo slediti.
Moje cvetje
Če res velja, da smo Slovenci tekmovalen narod, ko je govora o tem, kdo bo postavil v domačo garažo imenitnejšega jeklenega konjička, utegne takšen jaguar zanetiti medsosedski spor; kajti primernejšega avtomobila za podžiganje nevoš-čljivosti si skoraj ne bi mogli omisliti.
Kljub svojim letom ima X-type še zmeraj elegantno-športno obliko, saj so snovalci merili predvsem na mlajše kupce oziroma na poslovneže v vzponu, ki si poslovno življenje šele ustvarjajo. Je najcenejši in najmanjši v Jaguarjevi paleti modelov, zato v njem občutimo in slišimo marsikateri del iz fordov. Prtljažnik je ustrezno velik (452 litrov), a prav gotovo ni namenjen prevozu zabojev z jabolki. Vanj prej sodijo kakšne palice za igranje golfa. 2,5-litrski šestvaljnik z valji na V prek sredinske viske sklopke stalno poganja vsa štiri kolesa (v razmerju 40 proti 60 med prednjim in zadnjim kolesnim parom), motor v osnovi poznamo že iz mondea, zmore pa 196 KM. 3,0-litrski bencinski motor z 231 KM prihaja iz hišne produkcije. V Jaguarjevi ponudbi je, kot že omenjeno, tudi 2,2-li-trski turbodizel, ki se v X-type vgrajuje v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Lahko se pohvali z dobrimi zmogljivostmi in hkrati tudi uglajenim delovanjem. Zraven novega 2,2-litrskega dizelskega motorja je nekaterih sprememb, oziroma prej izboljšav, deležen tudi že znani 2,0-litrski dizel, ki naj bi prav tako ustrezal normativom Euro 4. Vse različice X-typa so serijsko opremljene s štirikolesnim pogonom, ki vozniku ponuja dodaten občutek varnosti in nezahtevnosti, še zlasti na zimskih spolzkih cestah. Vsekakor lahko zapišem, da najmanjša Jaguarjeva mačka uresniči veliko pričakovanj in želja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Služba NMP v JZ ZD Ptuj (2.)
V ambulanti za nujno medicinsko pomoč vrstni red obravnav pacienta ni zaporedje prihajanja v ambulanto ali ura prihoda, temveč je najpomembnejše zdravstveno stanje pacienta. Medicinska sestra triažira paciente na podlagi informacij, ki jih dobi o njihovem zdravstvenem stanju, z izpraševanjem in opazovanjem, iz bolnikove dokumentacije ali jih podajo spremljevalci. Pogoste so tudi situacije, ko ni mogoče nič od navedenega. Triaža v nujni medicinski pomoči je stalen proces, ki se nenehno spreminja oz. se spreminja s prihodom vsakega novega pacienta.
Pridobivanje informacij se lahko prične že pred prihodom v ambulanto za nujno medicinsko pomoč. Komunikacija poteka preko telefonov oziroma tudi po brezžičnih povezavah.
Sprejem klica o nenadnem dogodku, določanje prioritete sprejetih klicev in aktiviranje ustreznih zdravstvenih ekip je glavna naloga dispečerske službe. Od uspešnosti komunikacije med klicateljem in dispečer-jem je v veliki meri odvisna uspešnost intervencije ekip nujne medicinske pomoči. Na osnovi pridobljenih informacij se aktivira število urgentnih ekip z ustrezno opremo in kadrovsko zasedbo.
Sprejem urgentnega klica največkrat poteka preko številke 112, čemur je le-ta tudi namenjena. V praksi se vsekakor prevečkrat dogaja, da se linija 112 zaseda za naročanje sanitetnih prevozov ali celo preverjanje razporeda dela zdravnikov oziroma ambulant in podobno.
V Službi za nujno medicinsko pomoč gre za
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Panikvar Zlahtič, diplomirana medicinska sestra, specialistka informatike v zdravstvu in zdravstveni negi
izredno pestrost dela in populacije. Poleg poškodb, prometnih nesreč, interni-stičnih nujnih stanj obravnavamo tudi paciente zaradi akutnega alkoholnega opoja, brezdomce, tujce in podobno. V vrsti pred ambulanto nujne medicinske pomoči se pogosto znajdejo tudi pacienti, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne obiščejo osebnega
zdravnika.
Delo na »udarnih« oddelkih, kot je nujna medicinska pomoč, je za člane negovalnega in zdravstvenega tima pogosto stresno. Ne samo zaradi količine dela, ampak zaradi pogostega srečevanja s takimi ali drugačnimi težkimi trenutki, torej situacijami, kjer je potrebno pravilno in takojšnje reagiranje, pa naj bo to podnevi ali ponoči, na terenu in v vseh letnih časih.
Kljub navedenemuje vsaka ovira premagljiva. Naš trud je poplačan takrat, ko smo nekomu pomagali ali rešili življenje. Prav zato je delo zaposlenih v nujni medicinski pomoči lepo in ga z veseljem opravljamo.
Glavna medicinska sestra OE Osnovno zdravstveno varstvo v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj Karmen Panikvar Žlahtič, diplomirana medicinska sestra, specialistka informatike v zdravstvu in zdravstveni negi
Za nami je najlepši kos poletja
Kot kaže, je spet začetek septembra najlepši kos poletja. Upam, da ste se ga naužili bolj kakor jaz. Moram pa opozoriti, da zaradi tako lepih poletnih dni zemlja kliče po vodi. Kljub dežju med vikendom vode ni padlo veliko, zato je potrebo paziti, da je rastlinam zagotovimo dovolj.
Sobne rastline
Zdaj je zadnji čas, da jih dobro pregledamo. Poleti si zelo radi na njih najdejo nov dom tudi nekateri nezaželeni gosti - škodljivci. Vsako dodatno bleščanje na listih, pretirano odpadanje listov, predvsem starejših, je lahko znak, da je pred zimo še primerno ukrepati. To je veliko lažje storiti sedaj, ko jih lahko damo na prosto in uporabimo pripravke zunaj, kakor pozimi. Po drugi strani pa se mnogi škodljivci pričnejo hitreje razmnoževati ravno takrat, ko pričnemo stanovanja ogrevati. Daleč najbolj jim namreč odgovarja suh zrak ogrevanih stanovanj.
Foto: Miša Pušenjak
Verjetno ste v času od pomladi do sedaj tudi nabavili kakšno novo lončnico. Vse nove rastline je pred zimo zelo dobro presaditi v novo, svežo prst in običajno tudi v večje posode. Zaradi prevoza in lažjega ravnanja jih vrtnarije v cvetličarne pošljejo v zelo rahli, a večinoma šotnati zemlji. Ta pa slabo zadržuje vlago, ima pa tudi zelo malo hranil. Takšna prst bo v suhem zraku povzročala veliko težav. Težko je pravilno zalivati, saj se prst hitro izsušuje, po drugi strani pa pozimi ne smemo pogosto zalivati. Rastlin pozimi ne dognojujemo, vendar nekaj hranil kljub vsemu potrebujejo. V šotnati prsti jih ni. Spet smo v težavah. Čeprav jesen res ni čas za presajanje, je na novo kupljene rastline le bolje presaditi. Edina izjema so orhideje.
Počasi prenehamo dognojevati preostale rastline in tudi nekoliko zmanjšujemo zalivanje. Tako bomo rastline počasi pripravili na zimsko počivanje. Tega potrebujejo tudi rastline v stanovanjih.
Jesenske lepotice v koritih na balkonih
Klub temu da je letos večina balkonskih rastlin res prekrasnih, jih bodo počasi zamenjale jesenske lepotice. Že nekaj let so v koritih obvezne mačehe, zelo pogoste so tudi vrese. V današnjem času pa jih lahko kombiniramo še z mnogimi drugimi rastlinami. Omenila sem že, da v koritih pustimo bodalico, da pa so v njih zelo lepi tudi okrasni šaši. Medtem ko se listje vseh trav pozimi posuši, šaši obdržijo barvo. Včasih sicer nekoliko porjavijo, v bistvu pa se veliko ne spremeni. Povsem brez težav prezimijo in so tudi poleti lep okras gredic s trajnicami. Lepo uspevajo tudi v polsenci in senci, uporabni so tudi v vodnih motivih. Navsezadnje je šaš vodna rastlina.
Že nekaj let lahko pri nas kupimo bronasti šaš. Mnogi menijo, da gre za mrtvo rastlino, saj je prekrasna bronasta barva listov res zelo nenavadna. Njegova barva krasno zažari spomladi, ko so listi še mladi, poleti jih občudujemo v kombinaciji z enoletnicami, jeseni pa je bronasta barva tako modna zapoved, vsaj kot dodatek.
Delček moje lanske zimske zgodbe pa je bil njegov sorodnik, pisanolistni šaš. V zasaditvi, ki jo vidite na sliki, so mu družbo delale drobnocvetne povešave mačehe, ki vam jih toplo priporočam. Rastlina s temnimi listi v ospredju je vijoličnolistni skrečnik oz. Ajuga Reptans. Ta trajnica je zelo uporabna za prekrivanje tal v polsenci kasneje. Spomladi nas razveseli z modrimi cvetovi. V jeseni lepo cvetijo tudi homuljice in hermelike, ki jih brez težav vklopimo v zimsko zasaditev, kot je na sliki, kasneje pa nam krasijo skalnjake in sončne gredice. Dobrodošle so, saj nam nudijo cvetove v času, ko na vrtu ne cveti več veliko.
Miša Pušenjak
Svetinje • Pred 9. praznikom trgatve
Na Svetinjah bo spet veselo
Svetinje so uradno postale kraj nad Ivanjkovci šele pred kakšnim letom, kljub temu pa s svojimi aktivnostmi in promocijo kraja prehitevajo številne okoliške kraje. Sedaj tudi niso več najmlajši kraj, saj so nedavno uradno izpeljali tudi poimenovanje hriba med Ivanjkovci in Svetinjami tako, kot so ga domačini vedno imenovali - Trstenik.
Na Svetinje spet vabijo goste v petek, 22. septembra, ko bo v tamkajšnji cerkvi večer duhovne glasbe, namenjen vsem, ki imajo radi ritmično črnsko duhovno in ljudsko glasbo. Kot je povedal organizator, svetinjski župnik Janez Gorgner, bo večer pester in raznolik, nastopilo pa bo osem izvajalcev. Cerkev bo gostila koncert tudi 23. septembra, ko bodo nastopili MPZ Kapljica iz Ormoža z gostjama Heleno Masten, orgle, in Lucijo Pocrnja, sopran.
Osrednja prireditev bo v soboto, ko bodo na Svetinjah postavili kar dva prireditvena prostora. Na osrednjem se bodo zvrstili etno nastopi s prikazi trgatve v pesmi, besedi in plesu, zvečer pa velik koncert skupine Čuki. Za mlajšo publiko bo posebno prizorišče, kjer bo glasbo vrtel znani DJ. Med obema prostoroma pa bo potekala vinska tržnica, kjer bodo domači ponudniki predstavljali svoja vina. Seveda bodo ves dan odprte tudi vse okoliške kleti, do katerih se bo mogoče odpraviti peš, s štirikoles-
niki ali pa odpeljati tudi s kočijo. Gostje bodo avtomobile parkirali kar v Ivanjkovcih, od tam pa jih bo do prireditvenega prostora vozil brezplačen avtobus.
Anka Lesjak, direktorica podjetja IGD Holermuos, ki je glavni pokrovitelj prireditve, je povedala, da so turisti Svetinje že našli, kar se vidi na obisku v njihovi Svetinj-ski kleti. Do konca leta nameravajo urediti še objekt na Jeruzalemu, proti koncu prihodnjega leta pa naj bi pričeli preurejati svetinjsko šolo v manjši hotel.
Turizem je strateška prioriteta
Irena Meško Kukovec z Občine Ormož je pojasnila napredovanje projekta izgradnje svetinjske obvoznice. Gre za prestavitev ceste, ki jo v predračunski vrednosti ocenjujejo na 162 milijonov tolarjev. Dela bodo potekala v dveh etapah. Prva bo stala 127 milijonov tolarjev in se bo pričela takoj po trgatvi, pripravljalna dela so že stekla. Promet pa naj bi po novi obvoznici stekel konec okto-
Zaščitni znak Svetinj je tamkajšnja cerkev. Svetinje pa so se nedavno tudi razširile - sedaj h kraju sodijo tudi vse hišne številke do vključno zidanice Malek, ki je poslej tudi na Svetinjah.
bra. Poleg prestavitve ceste projekt zajema tudi izgradnjo parkirnih platojev, podpornih zidov in navezovalnih cest. Pogodbena vrednost z izvajalcem, Komunalnim podjetjem iz Ormoža, znaša 96 milijonov tolarjev, razlika pa je namenjena pripravi projektov ter odškodninam za zemljišča in kulture, ki rastejo na zemlji. Občini Ormož je uspelo za projekt pridobiti 53 milijonov tolar-
Pred 9. praznikom trgatve so organizatorji na tiskovni konferenci podali informacije o prireditvi in drugih aktivnostih, ki jih načrtujejo v kraju. Z leve Janez Gorgner, Irena Meško Kukovec, Franc Polič, Slavica Rajh in Anka Lesjak.
jev iz državnega proračuna. Drugo etapo pa načrtujejo prihodnje leto.
Predsednik TD Ivanjkovci Franc Polič je povedal, da so v skrbi za lepšo podobo krajev v društvu letos izvedli ocenjevanje urejenosti. V KS Ivanjkovci je sedaj 17 krajev in kot prvo si je laskavi naslov najlepše urejenega kraja prislužil Cerovec-Stanka Vraza. Polič je povedal, da niso želeli ocenjevati posameznih hiš ali kmetij, saj je njihov namen dvigniti splošni nivo urejenosti. Večina, ki ima svoje bivalno okolje urejeno, naj vpliva na tiste, ki kazijo podobo kraja. In menda se je že začelo premikati v pozitivno smer. Ponudili so tudi strokovno pomoč, saj pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neurejenost. Turisti bodo kmalu našli vsako poljsko cestico, zato mora biti okolje urejeno.
Ob upoštevanju naštetega imajo v KS Ivanjkovci dovolj razlogov za praznovanje svojega krajevnega praznika, ki so mu namenili več kot mesec dni in se bo zaključil s praznikom trgatve na Svetinjah, je zaključila predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh. Več informacij o prireditvi na www.td-ivanjkovci.info .
vki
Pa brez zamere
Esih flajš
Nedeljska debata
Bila je pretekla nedelja. Kazalci na uri so kazali tam nekje okoli dvanajste, ko se že pripravlja h kosilu. Mislil sem še malo postoriti po stanovanju, ko je zazvonil telefon. Bil je prijatelj, s katerim sva morala še poravnati neke račune (povsem minjljubne račune, da slučajno ne boste mislili kaj drugega). Pa je rekel, da me vabi na nedeljsko pijačo, da urediva, kar sva pač morala urediti. In ker nisem našel razloga, da bi ga zavrnil (urejanje stanovanjaje brezproblema lahko počakalo), sem na hitro skočil v kopalnico, iz omare pobral par oblačil ter se napotil do priljubljenega lokala, kjer me je čakal omenjeni prijatelj. V lokalu sem seveda našel svojega prijatelja, nič pa me tudi ni presenetilo, da sem ob mizah tam na drugi strani točilnega pozdravil znane obraze, ki so pripadali M., B. in V. Gospodje so modro sedeli vsak ob svoji nedeljski pijači ter se pomenkovali o tem in onem. No, prijatelj seje hitro poslovil, saj ga je čakalo nedeljsko kosilo, sam pa sem sklenil ostati še kak trenutek, saj se je pogovor pri barskih mizicah preko šanka začel sukati v zanimivo smer. Pravzaprav sem ga na nek način sprožil sam. Kajti izhodišče debate, kjer so se kresala različna mnenja, je bržkone bilo moje vprašanje, namenjeno B.; vprašal sem ga, kaj ima namen obedovati.
B., ki je na splošno zelo temeljit človek, mi je do potankosti objasnil, kaj ima namen pojesti za kosilo. Po izčrpnem pojasnilu, ki mi ga je namenil, sem bil mnenja, da mu moram vrniti uslugo ter ga seznaniti z mojim nedeljskim menijem. Govejo juho, pa goveje zrezke ter svaljke bom jedel, sem pojasnil zbranim gospodom. Takrat pa je v pogovor vehementno skočil V., ki je tudi drugače zelo živ možak. Da pa to ne gre, je rekel, kajti v nedeljo se lahko je samo »pohanca« in »restanca«. In pa govedina iz goveje juhe, ki se kasneje predela v »esih flajš«. »Kaj boš govoril!«, je v debato vskočil M., kije med drugim tudi brat od V. »Kolikokrat smo doma jedli tudi kuro in podobne stvari od nedeljah!'« A V. se ni dal. Še nadalje je zatrjeval, kako se ob nedeljah je samo »poha-nec« in »restanec« ter goveja juha, nato pa se naredi »esih flajš«. In pri »esih flajšu« je treba vzeti samo nemastno govedino ter jo narezati na tanke lističe, je še dodal. M. in B., pa tudi jaz, smo se s tem v veliki meri strinjali, zato je V. nadaljeval. Potrebno je vzeti tudi odlično čebulo oziroma luk, pa najboljše bučno olje ter vse skupaj za nekaj časa postaviti v hladilnik, da se fino ohladi, je še poznavalsko pristavil. Tukaj pa je spet vskočil njegov brat M. s trditvijo, da se zadeva mora čim prej pojesti in ne pacati v hladilniku, saj luk postane mehak in bolj ali manj zanič. To pa sploh ni res, je svoje mnenje v debato zalučal še B. Ce je olje dobro in ga je dovolj, se luk ne spridi in ostane odličen tudi dalj časa. V tem mnenju ga je podprl tudi V., kije še dodal, da se luk v »esih flajšu« in recimo paradižnikovi solati ne spridi enako hitro (zakaj je bil tega mnenja, sem že pozabil). To seveda ni res, se ni dal M., ki je vztrajal pri svojem mnenju, da se mora luk v »esih flajš« narezati tik preden se jed zaužije in se ni dal prepričati o nasprotnem. Seveda sta bila V. in B. v celoti proti tej, po njunem mnenju bogokletni trditvi, in sta ga (neuspešno) hotela prepričati o nasprotnem. M. pa je neomajno vztrajal pri svoji trditvi, ne glede na to, da sta ga B. in V. na vse možne načine hotela prepričati o nasprotnem. Mnenja so se kresala, strasti so bile na višku, midva s točajko pa sva se prav odlično zabavala in na skrivaj muzala.
Kar se mene tiče, odlično nedeljsko dopoldne in krasna debata. Brez politike in podobnih traparij. Gospodje, vsem trem iskrena hvala z željo, da bom še kdaj prisoten ob podobnih debatah.
Gregor Alič
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@)siol.net
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
do 22. septembra 2006 vpisujemo v izobraževalne programe:
>	PREDŠOLSKA VZGOJA
>	EKONOMSKI TEHNIK
>	GOSTINSKI TEHNIK
>	GOSTINSKA DELA
>	TRGOVEC
>	KNJIGOVODSKA DELA
>	TRGOVSKI POSLOVODJA
Naj vas prepričajo vodeno izobraževanje, prijaznost siroltovnih delavcev in izreden uspeh našili maturantov!
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
NOVO V ŠTUDIJSKEIVI LETU 2006/20071
Študijski programi EKONOMSKE FAKULTETE iz Ljubijcne:
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
dodipionnsid študij ekonomije
po boionjskenn sistemu 3+2 - študij na daljavo
PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM smer TRŽENJE
Informativni dan Visoke poslovne šole Ido v èetrtek, 21. septembra 2006, ob. 16. uri
v prostorih Ljudsl<e univerze i^J.
Mestni trg 2, Ptuj
027492150
www.lu-ptuj.si ■ Mestni trg 2, Ptuj
027492150
www.lu-ptuj.si
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • S Sabino in Riko, mladima ptujskima kreatorkama
Vsaka kreacija je zgodba zase
Že uveljavljeni ptujski kreatorki Barbari Plavec Brodnjak sta se v letošnjem finalu natečaja Slovenski kreatorji za Mis Slovenije pridružili mladi, obetajoči ptujski modni kreatorki Sabina Hameršak in Rika Zadravec. Obe sta se natečaja udeležili prvič in uspeli priti v finale.
Za študentki na NTF - oddelku za oblikovanje tekstilij in oblačil, ki sta tik pred diplomo, je to brez dvoma svojevrstna
nagrada in priznanje hkrati. Rika pravi, da je bila uvrstitev v finale tudi namen njene prijave, promocija, ki je sicer ne bi bilo,
Foto: Črtomir Goznik
Rika Zadravec in Sabina Hameršak, mladi perspektivni ptujski modni oblikovalki
Foto: Osebni arhiv
Kreacija Rike Zadravec, obleka z ročno modeliranim spodnjim delom, v katerem je 16 m svetlikajočega organdija, ki tvori poseben volumen
če pa bi ji uspelo kaj več, pa nagrada za vse delo in trud, ki ju je vložila v kreacijo. Sabina je prepričana, da vsak nekaj pričakuje, ko se stvari izvedejo boljše od pričakovanj, pa je to nagrada več. Natečaj je brez dvoma priložnost za mlade kreatorje, ki nimajo možnosti, da bi se predstavili in dokazali. V kreaciji je iskala neko pristnost, etnologija je bila njeno izhodišče, ni želela obleke, ki je že bila videna.
Tudi Rika je iskala pristnost, izvirnost. Pri izdelavi izhajaš iz sebe, pričakuješ pozitiven odmev, nagrado za to, kar delaš, da ni samo medijski dogodek, ampak da tvoje delo opazijo. Organizator natečaja je brez dvoma poskrbel za medijski dogodek,
Štajerski TEDNIK
REKA V BANATU
MESTO V ZAHODNI GANI
FRANCOSKI PISATELJ ZOLA
KRUH IZ ZADNJE MOKE, POSEVNIK
OPATIJA PRI NOVEM BEČEJU
Štajerski TEDNIK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (GEORGE)
AŠKERČEVA PESEM
CHARLES AZNAVOUR
ANTON AŽBE
NEMORALA
TIŠINA
ITALIJANSKO DIRKALIŠČE
NADALJEVANJE GESLA
HRVAŠKI SLIKAR (ŽARKO)
NEUMEN ČLOVEK
NATRIJ
TINA TURNER
EVA ČEH
OBLIKA IMENA MATJAŽ
BRANKO JANC
AMERIŠKI MIKROBIOLOG
IGRALEC HARDIN
PTIČJI GLAS
ARHITEKT MIHEVC
VZHOD
KONICA
HIŠKA ZA PSA
RIMSKA 2
OMAR URESTI
DEL KNJIGE
SPLET ŽENSKIH LAS
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SKLEDA, TRUMAN, REČANI, EM, NIT, DŽENANA, BABNICA, EVA, MI, BLAĆE, PAJEK, ROBINZONADA, ZM, RAČKA, IN EATON, ORANT, SKAVT, PANIN, KITI, VITICA, ANIĆ, ŠČITAR.
v katerem pa so bili ustvarj'alci kreacij bolj ali manj potisnjeni na stranski tir. Nanje so pozabili že med samo prireditvijo, na družabnem srečanju pa se jim niti niso utegnili posvetiti, kaj šele zahvaliti za sodelovanje. Prejeli so le zahvalo v elektronski obliki. Tudi Sabini in Riki, čeprav nista nezadovoljni z doseženim na svojem prvem finalu, ni bilo najbolj jasno, čemu je zmagala obleka, ki jo je bilo potrebno predelati v glamur, kajti na drugi strani so bile na voljo za zmago obleke z glamurjem, prave odrske obleke, saj bi po logiki izbire vsak udeleženec finala lahko še nekaj popravil, dodal. To ni bilo pošteno do tistih, ki so obleke dodelali do
Foto: Osebni arhiv
Kreacija Sabine Hameršak v obliki plastenja različnih struktur in kvalitet tkanin, obogatena z različnimi detajli, od čipke do ročno izvezenih vzorcev, ki se navdihujejo v etnologiji Slovenije
poslednjega šiva. Vsaka kreacija je bila zgodba zase, v vsaki je bila tudi izvirnost, ki je po mnenju čudno sestavljene komisije izbora manjkala glamuroznim oblekam.
Sabina in Rika bosta na podobnih natečajih še sodelovali. Sabina je bila sicer nekaj časa glede svojega sodelovanja v bodoče na slovenskih natečajih malo v dvomih, ker je za majhno Slovenijo značilno že zaradi nevoščljivosti, da moraš najprej
uspeti v tujini, da te priznajo doma.
Nekaj Barbarinega, Sabinine-ga in Rikinega glamurja bomo lahko že v kratkem občudovali na priložnostni razstavi v Mestni hiši na Ptuju. Mladi kreator-ki sta prepričani, da je dobra moda tista, ki v ljudeh vzbudi neka čustva, to pa je bilo tudi bistvo spektakla izbora obleke za mis Slovenije 2006 22. avgusta na ljubljanskem gradu.
MG
JO SKUPAJ Z NAM
PRENOVLJENATeletrgovina,Vodnikova ulica 2, PTUJ
Vabimo vas na otvoritev prenovljene Teletrgovine, ki bo 21. septembra 2006 ob 12. uri. Čakajo vas darila, posebni popusti, pogostitev in zabava.
Nastopajo:
-Vlado Kreslin, Beltinška banda in Mali bogovi - KUD Tine Rožanc
Telekom Vj
Slovenije
Prejeli smo
V četrtek točno opoldne
Župan občine Ormož Vili Trofenik je v četrtek točno opoldne objavil svojo četrto kandidaturo za župana. Kandidiral bo s podporo volivcev, neodvisen, kot je bil vedno. Tudi če je poslanec največje stranke v bivši koaliciji, zdaj seveda opoziciji. Vendar je res vsak človek neodvisen, predvsem ko misli nase.
Verjetno neodvisnost pomeni tudi, da si skregan z vsemi - od regije pa do R Slovenije. Tak način vodenja občine in sodelovanja z drugimi je pripeljal do takega razvoja, kot ga lahko vidimo sami. Če ga seveda želimo videti. Žal je tistega, za kar se bori naš župan, ostalo bore malo. Ostale so nam razrite občinske ceste, vinske ceste, po katerih se lahko pelješ le s terencem, podobno kot na safariju v Afriki. Ostale so na nevarne stavbe v centru Ormoža, s katerih odpadajo omet in štukature na cesto. Ostale so nam prazne trgovine, prazno mesto, obrtna cona, ki je skoraj ni, nerazvito kmetijstvo in turizem, zaraščene poti. Odhajajo pa mladi, ki ne vidijo prihodnosti v naših krajih.
Vendar je to le naše. In tako
naj ostane. Za to se splača boriti, pa čeprav smo že rahlo utrujeni.
Zdaj pa k pomembnim razlogom, ki so našega vizijonarja Vilija Trofenika privedle do tako pomembne odločitve.
1.	Občina Ormož se nahaja sredi procesa oblikovanja regionalnega razvoja, ki bo v prihodnjih letih občini Ormož nudil možnosti za pridobitev 6- milijonov evrov. Naš župan ga čaka že s pripravljenimi konkretnimi programi.
V Evropi smo že od maja 2005. S konkretnimi načrti je uspela občina v letu 2006 pridobiti borih 27 milijonov SIT, kar ne znaša niti 1% občinskega proračuna. Če poznamo mehanizme delitve denarja v EU, vemo, da moraš investicijo izpeljati sam z lastnimi sredstvi, Evropa pa ti vrne potem 40% porabljenih sredstev. Če gledamo proračun in sredstva, katera namenja naš župan gospodarstvu in kmetijstvu, vemo, da teh milijonov ne bo nikoli. Za kmetijstvo občina Ormož namenja borih 11 milijonov sit, za kar si ne moreš kupiti niti poštenega traktorja. V obnovo cest pa se ve, koliko vlagamo. Skoraj nič. In tako tudi Evropa ne bo dala nič - oz. skoraj nič.
2.	Po novem letu se bo sprejemala delitvena bilanca
z novima občinama, ki bo po mnenju našega župana lahko usodna za občino Ormož.
Dolgoletno vizionarsko delo našega župana je privedlo do skupne želje dveh KS, da se izločita iz občine Ormož. Če povemo bolj razumljivo: če je delo človeka povod za ločitev, kako bo potem ta človek lahko mirotvorec oz. korektno izpeljal delitveno bilanco. In to bo moral izpeljati po predpisih, drugače ne bo razvoja in škodo bodo imele poleg naše občine še občina Sv. Tomaž in občina Središče ob Dravi. Predvsem pa bodo imeli škodo ljudje, ki že sedaj prejemajo 75% plače poprečja v Sloveniji.
3. Predstoječa regionalizacija Slovenije in s tem tudi novo razmejevanje pristojnosti in odnosov med občino in regijo, občino in državo ter regijo in državo. Tu tiči, po mnenju našega župana, še hujša nevarnost kakor v dosedanji centralizaciji.
Dosedanje delo našega župana kaže, da se je uspešno skregal z območjem bivše občine Ptuj, uspešno se tudi krega z ministrstvi in vlado. Uspeh in vizija je verjetno odcepitev občine Ormož in ustanovitev podobne državice kot San Marino v Italiji. Tu nas bo seveda čakal nesluten razvoj, kot ga nam je že sedaj predstavil naš župan, ki to želi biti tudi v bodoče. Mnogo je še tega, kar še ni postoril.
In kaj ostane nam volivcem?
Predvsem to, da bomo odločali s svojo glavo in verjeli svojim očem in ušesom. Najboljša se mi zdi primerjava dolgoletnega županstva z zakonom med možem in ženo - že skoraj dvajset let. Mož seveda zaseda kavč in pogled na televizor - žena ostale delovne površine. No, in zvečer ta mož pove ženi, da bo jutri vse drugače. Pomival bo posodo, čistil in pospravljal za sabo, peljal jo bo na romantično večerjo, razvajal s cvetjem in poljubi. In žena to verjame ^ Verjetno ne.
Na srečo nismo tako močno povezani z našim županom, kot je to v zakonu, in zato so volitve. Je pa podobnost med obljubami in stanjem, ki ga vidimo sedaj in je posledica dolgoletnega vizionarskega dela našega župana, katerega je neuspešno ovirala hudobna opozicija v občinskem svetu in ljudje, ki so mislili s svojo glavo.
Upam, da nam bo uspelo premagati Potemkinove vasi našega župana, ki so na žalost le kulise, in prepričati naše občane, da Ormož potrebuje predvsem človeka, ki bo znal razumeti današnji čas, ljudi, njihove sposobnosti in ustvarjalnost. Le tako lahko popeljemo občino Ormož naprej in ustavimo ekonomsko in demografsko propadanje naših krajev.
Mag. Boštjan Štefančič
Krvodajalci
3. avgust - Slavica Čreš-njevec, Hujbar 6; Mitja Novak, Veliki Brebrovnik 44; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Vlasta Pintarič, Mihovci 10/b; Simon Vaupotič, Hum 41; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Franc Brmež, Sp. Velovlek 32/b; Miran Šic, Slatina 63; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Hermina Mur-šek, Zagrebška c. 113, Ptuj; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Damjan Bračič, Zabovci 15/a; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Franc Gajšek, Gorca 3/a; Drago Maglica, Prepolje 87, Starše; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2/a, Ptuj; Franc Gornjec, Hla-ponci 7; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Vinko Križanec, Sestrže 6; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu.
7. avgust - Milica Korpar, Podgorci 87/a; Jože Stockl, Ul. 1. maja 4, Ptuj; Marica Kodrič, Nova vas 23, Markovci; Bošt-j an Kostanjevec, Moškanjci 14/a; Bojan Kramberger, Ar-bajterjeva 5, Ptuj; Slavojka Ivanović, Gregorčičev dr., Ptuj; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Janez Malinger, Skorba 27/c; Damijan Ličina, Zamušani 12; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Jelka Jur-gec, Pot v toplice 7, Ptuj; Alojz Kikl, Skorba 6; Jerica Mlakar, Pobrežje 54/a; Branko Rojko, Grajenščak 28.
10. avgust - Janko Munda, Trnovci 18; Marjana Gojkovič, Ptujska Gora 110/a; Jasmin Alić, Formin 38; Suzana Dež-man, Kraigherjeva 27, Ptuj; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Viktor Mlakar, Tržec 31/a; Dragica Strelec, CMD 8, Ptuj; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Damir Bušljeta, Selska cesta 14, Ptuj; Franc Šarkezi, Videm pri Ptuju 31; Daniel Petrovič, Podvin-ci 124/a; Blaž Gabrovec, Pekel 30/g, Pesnica pri Mariboru, Vinko Kmetec, Ljubstava 32 Renata Širec, Slape 14; Vik tor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj Robert Majcen, Grlinci 37/a Zla tko Kosec, Moškanjci 118, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a, Sv. Tomaž; Tina Potokar, Dolenja vas 88, Cerknica; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Vanja Vičič, Ptujska Gora 94.
14. avgust - Marko Novak, Jastrebci 35; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Andrej Žuran, Mihovci 76; Albin Belšak, Koračice 22; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Ivan Meško, Go-rišnica 72; Milan Vinkler, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Simona Braj-lih, Zg. Hajdina 107/a; Danilo Niedorfer, Vrtnarska 14, Ormož; Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Željko Majcenović, Lackova 4, Ptuj.
Aerobika, badminton, balinanje, judo, l(icl(bol(s, fitness, namizni tenis, karate, konjeništvo, karting, strelstvo, baionarstvo, odbojka, golf, košarka, jadranje, tenis...{ PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND 2006 - razpored dejavnosti
Program	Opis programa	Petek, 22. september				ber Kraj in izvajalec programa	Kontaktna oseba
AEROBIKA	Aerobika - Pilates, za vse začetnike	19.30	- 20.30			Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Karate do klub Ptuj	Andrej Cafuta, 041 699 639
	Tal ji quan - kitajska tradicionalna telovadba za vse				19.30 - 20.30		
1 AIKIDO	Aikido			8.00 - 12.00		Judo Center ŠD Mladika, Čučkova ul. 8, Judo klub Drava Ptuj	Bruno Krajnct 031 478 108 1
ATLETIKA	AŠ Mirka Vindiša - dan oprtih vrat	16.30	- 18.00			Atletska steza - Mestni stadion Ptuj, Čučkova ul. 7, Ptuj	Aleš Bezjak, 040 748 269
	Conconijev test			11.00 - 12.00		Atletski klub Keor Ptuj	
1 BADMINTON	Preizkusi se v badmintonu			10.00 - 13.00	10.00 - 12.00	Telovadnica v ŠD Mladika. Badminton klub Ptuj	Aleš Bukovi 051 602 107 1
BADMINTON	Igranje badmintona na prostem				14.00 - 19.00	Pomaranča bar , Ob Dravi 3 a, ŠKP Ptuj, Bk Ptuj in Pomaranča d.o.o. Ptuj Uroš Gojkovič, 031 235 476	
1 BALINANJE	Balinanje za vse flkaeracile			10.00 - 14.00		Dom krajanov, Potrčeva c. 14^ Ptul ŠD Center Ptuj	Jože Maučec, 031 685 208
BALINANJE	Balinanje pri domu krajanov Vičava	16.00	- 19.00			Dom krajanov Vičava 46, Ptuj, ŠD Panorama Ptuj	Slavko Fajt, 041 557 239
BOKS	Boks olimpijski šport, poudarek na teoretičnem delu	17.00 -	19.00			ŠD Mladika - dvorana za boks,Čučkova ul. 7, Ptuj, Boks klub Ptuj	Slavko Dokl, 040 745 013
	Preizkus boksa v iraktičnem delu	19.00	- 21.00				
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Telovadimo skupaj - predšolski otroci in starši	17.00	- 18.00			Trim steza v Ljudskem vrt na Ptuju, Vrtec Ptuj	Štefka Kostanjevec, 031 712 229
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Jesen med vinogradi in gozdom - predšolski otroci in starši			9.00 - 13.00		Ptuj - Podlehnik -Gorca- Ptuj (avtobus izpred železniške postaje	Štefka Kostanjevec, 031 712 229
PtJ ob 9.00 ulH. Vrtec Ptul							
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Juhi spust po grajskem hribu			10.00 - 13.00		Travnik pod ptujskim gradom, Športna šola Juhuhu Ptuj	Tomi Jagarinec, 031 663 777
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Razgibajmo se - otroci od 2. do 4. razreda in starši	17.00 -	18.00			Telovadnica OŠ Mladika, OŠ Mladika Ptuj	Irena Prelog, Sonja Plajnšek, 041 284 156
FITNES FIT 2000	Predstavitev in vadba fitnesa			16.00 - 18.00	16.00 - 18.00	FIT 2000, Potrčeva 4 a, Ptuj	Romano Petek, 041 708 526
1 FITNES ŠPORT STUDIO OLIMPIC	Predstavitev in vadba fitnesa			10.00 - 12.00		Fitnes ip^rt studio Olim^c, Jadranska 7, Ptuj	Silva Čul, 031 684 912
GOLF	Spoznavanje golfa na vadbišču za golf Ptuj				16.00 - 18.00	Igrišče za golf Ptuj, Mlinska 13, Ptuj	Adam Osmančevič, 041 706 540
1 HIP-HOP	híbhob Mame nad 25 let starosti	19.30 - 20.30		14.30 - 15.30		PC Mambo, VolkmUjeva 26, Ptul PC MAMBO	Metod Peklar, 041 730 818
JADRANJE IN VESLANJE	Jadranje na deski, veslanje s kajakom, vožnja z Rancarko -	16.00	- 19.00	13.00 - 19.00	13.00 - 19.00	Ptujsko jezero - čolnarna Budina,	Emil Mesarič, 041 791 005
	za mlajše in starejše					Brodarsko društvo RANCA, K jezeru b.š., Ptuj	
JUDO	Judo	18.00 ■	- 21.00			Judo Center Drava ŠD Mladika Čučkova ul. 8, Judo klub Drava Ptuj	Robert Polajžer, 041 810 034
KARATE	Karate za osnovnošolce in rekreativce				18.30-19.30	Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Karate do klub Ptuj	Andrej Cafuta, 041 699 639
KARTING	Kartin« - preizkus vožnu z mklrdi od 11 let naprej				9.00 - 12.00	Kartodrom Hahoše- AMD Ptuj	Milan Zupaiu 771 03 liL 031 213 232
KEGLJANJE	Kegljanje za vse generacije				14.00 - 17.00	Kegljišče na Mestnem stadionu - vhod A, Čučkova ul. 7, Keg. klub Ptuj	Boris Premzl, 031 597 167
KICK BOKS	Kick boksing	19.00	- 21.00			Kick boxing Center, ŠD Mladikajfiučkova ul. 8, Klub borilnih veščin Ptuj	Vladimir Sitar, 041 755 428
KONJENIŠTVO	Predstavitev jahanja				16.00 - 20.00	Konjeniški klub Rogoznica, Cesta 8. Avgusta 16, Ptuj	Gizela Gajšek, 041 288 513,
Zlatko Kolar, 041 569 477							
KOŠARKA	Turnir v košarki			15.00 - 19.00		Pomaranča bar, Ob Dravi Va. KPŠ Ptul Pomaranča d.o.o.	Uroš Gojkovičl 031 235 476
KUNG-FU	Borilne veščine Kung-fu			11.00 - 13.00		ŠD Mladika, Čučkova ul. 8, Dvorana za boks, Kung-Fu klub Ptuj	Milan Prosenica, 041 883 791
PADALSTVO	Prikaz Bidalskih skokov			11.00 - 16.00		Letališče v Moškanjhih Aero klub Ptul Moškanjbi 95 a	Zlatko Čuš, 041 666 244
NOGOMET	Ogled nogometne tekme, 1. NŽL kadetinje			11.00		Nogometno igrišče Ljudski vrt, DTV Partizan	Ivan Čuš, 040 745 019
1 NAMIZNI TENIS_	11 aiaminski turnir Urha Straška - ackd tekme				9.00 - 15.00	ŠD Center Ptul Namiznoteniški klub Ptuj	Bojan Terbuc, 031 651 594
ODBOJKA	Dan odbojke				17.00 - 20.00	Telovadnica ŠD Mladika, Odbojkarski klub KURENT Ptuj	Martin Kureš, 041 812 345
ODBOJKA	'g|anle odbojke na prostem	15.00	- 19 00			Pomaranča bar, Ob Dravi l/a, KPŠ Ptul OK Kurent Ptuj in Pomaranča d	oo Uroš Gojbovi!, 031 235 476
ODBOJKA	Turnir v odbojki			14.00 - 20.00		ŠD Gimnazija, Volkmerjeva c. 15, ŽOK Ptuj	Štefan Vrbnjak, 041 755 871
PIKADO	Področno tekmovanj» v pikadu			8.00 - 16.00		Gostišče Rajh, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj	Zdenka Ornik, 041 233 676
POHODNIŠTVO	Orientacijska polurna hoja za vse generacije				14.00 - 17.00	Ljudski vrt Ptuj (ribnik-šola), Planinsko društvo Ptuj	Jože Dajnko, 040 754 499, 748 26 27
POHODNIŠTVO	Pohod od Ljudskega vrta do Knezovega ribnika				Ob 7.00	Ljudski vrt - pri OŠ LV, Društvo zreli vedež Ptuj	Vikt0ril■ Dab^ 772 91 7^ 031 396 105
PLES	Show dance ples od 6 do 13 let			10.00 - 12.00		Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Društvo Banibri	Anica Temovšek, 771 13 89, 041 825 849
REKREACIJA	Rekreacija za ženske od 20 let naprej			9.00 - 10.00		Ritmična dvorana Mestn^ia stadiona Ptuj, Društvo Banibri	Snica T H 771 13 89,041 825 849
RIBOLOV	Lov rib s plovcem			7.00 - 14.00		Ribnik Rogoznica, Ribiška družina Ptuj	Franc Žinko, 746 22 81, 041 442 326
ROKOMET	Rokomet za osnovnošolce in mladino			9.00 - 14.00		ŠD Center, ŠD Rokometna šola, VolkmeTivi c 19, Ptuj	Mih Žuran, 031 568 590
STRELSTVO	Vabljeni k ogledu tekmovanja prvoligaških ekip			9.00 - 13.00		Strelišče v ŠD Mladika, Čučkova ul. 8, Ptuj, Strelski klub Ptuj,	Marjan Gril, 031 664 055
(Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Lendava, Velenje)							
	Dan oprtih vrat - strelstvo za vse kategorije			13.00 - 17.00			
ŠPORTNO PLEZANJE	Športno plezanje od 7 let naprej	19.00	- 21.00			Telovadnica Osnovne šole Olge Meglič PtujL Plezalni klub 6 B Ptuj	Andm Žitnik, 031 541 603
TENIS	Tenis za vse	8.00 -	12.00	8.00 - 12.00	15.00 - 18.00	Tenis Center LUKA Žabjak, Tenis klub Luka,	Robert Merc, 041 647 177
TENIS	Rekreativno igranje tenisa za vse generacije			8.00 - 18.00	8.00 - 18.00	Teniški klub Ptuj - KIH, Pot v iBplice 10LÍTerme Ptuh	Mijo Debelak, 041 705 096
Vsi udeleženci se udeležijo športnih dejavnosti na lastno odgovornost!							
Prireditvenih
Torek, 19. september
18.00
19.00
Ormož, v avli občine, odprtje razstave Dediščina ljudske umetnosti in oblikovanja na ormoškem območju »Ljudskemu umetniku je več dovoljeno«, avtorica razstave Nevenka Korpič, razstavo si lahko ogledate do konca novembra
Maribor, SNG, Arhitektura tišine, VelDvo, za abonma Opera torek in izven
Sreda, 20. september
Ptuj, športna dvorana Center, odbojkarski turnir, vse do 25. septembra
Četrtek, 21. september
17.00 Ptuj, prostori Mestne četrti Ljudski vrt (za Mercatorjevo trgovino Rimska peč), informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga
KOLOSEJ Maribor
Torek, 19. september, ob 16.20, 19.05 in 21.45 Bela Masajka. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Moja super bivša. Ob 15.15 in 17.15 Hiša pošast. Ob 19.35 in 21.55 Podvodna deklica. Ob 16.50, 19.10 in 21.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Romanca ob jezeru. Ob 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 20.00 United 93. Ob 15.00 in 17.30 Avtomobili. Ob 19.15 in 21.30 Greva narazen. Ob 15.50 in 17.45 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 15.10 Pirati s Karibov: Mrtvačeva skrinja 15.10, 18.10 in 21.10. Ob 17.10 Kva dogaja, rokerji.
Sreda, 20. september, ob 20.00 Klik - za popolno življenje. Ob 16.20, 19.05 in 21.45 Bela Masajka. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Moja super bivša. Ob 15.15 in 17.15 Hiša pošast. Ob 19.35 in 21.55 Podvodna deklica. Ob 15.40 in 17.50 Lopov z otroškim obrazom. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Romanca ob jezeru. Ob 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 20.00 United 93. Ob 15.00 in 17.30 Avtomobili. Ob 19.15 in 21.30 Greva narazen. Ob 15.50 in 17.45 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.10 Kva dogaja, rokerji.
Mali oglasi
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20 in 30 v septembrski prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementninars-tvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 802 53 03.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO sveže mokre buč-nice z njive.Tel. 740 82 22. Oljarna Veselič, Moškanjci 90 b._
KUPIM živino za nadaljnjo rejo. Tel. 041 544 270.
PRODAM koruzo na rasti v Zamu-
šanih. Tel. 719 24 48._
PRODAM enoredni obiralec koruze, Tornado 35, tel. 719 0103, zvečer, okrog 20. ure.
PRODAM drva. Tel. 041 230 228.
PRODAM grozdje renski rizling od 1000 do 1200 kg. Tel. 758 63 41 ali 031 523 410._
PRODAM bukova drva, razkalana, metrska, z dostavo. Tel. 041 331 997.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped Tomos Alpina, še ne vožen. Telefon 776 35 01.
SEZNAM PREJEMNIKOV NAGRAD - NAGRADNA IGRA
REGISTRIRAJTE ENEGA.____ODPELJITE DVA ob 30-letnici
podjetja Dominko in 3. obletnici Tehni~nih pregledov Dominko
1.	VALERIJA ŠMIGOC, CANKARJEVA 9, 2250 PTUJ - OSEBNO VOZILO VW FOX
2.	ŠTEFAN LENART, DEŽNO 34A, 2286 PODLEHNIK - KOLO Z MOTORJEM
3.	ZDRAVKO TESKAČ, VELIKA VARNICA 27, 2285 ZG. LESKOVEC - AVTORADIO+CD PREDVAJALNIK
4.	SILVO KRAJC, MOŠKAJNCI 8, 2272 GORIŠNICA - NAHRBTNIK
5.	ZVONKO ZAMUDA, GAJEVCI 49, 2272 GORIŠNICA - NAHRBTNIK
6.	MIHAEL HAMERŠAK, STOJNCI 4/A, 2281 MARKOVCI - NAHRBTNIK
7.	MONIKA MAJER, MARKOVCI 40, 2281 MARKOVCI - NAHRBTNIK
8.	MANJA KOKOL, LASIGOVCI 10/A, 2257 POLENŠAK - NAHRBTNIK
9.	VIKTOR REBERNAK, MAJSTROVA 31, 2250PTUJ - NAHRBTNIK
10.	IVAN SVENŠEK, TRŽEC 25D, 2284 VIDEM - NAHRBTNIK
11.	ANTON BUTOLEN, ŽETALE 42, 2287 ŽETALE - NAHRBTNIK
12.	JANEZ KODRIČ, KOČICE 23, 2287 ŽETALE - NAHRBTNIK
13.	IVAN HRNČIČ, HRASTOVEC 54, 2283 ZAVRČ - NAHRBTNIK
14.	MARJAN JEZA, KAJUHOVA 11, 2325 KIDRIČEVO - ROČNO IZDELANA VAZA
15.	KRISTINA BRGLEZ, MAJŠPERK 107, 2322 MAJŠPERK - ROČNO IZDELANA VAZA
16.	VIKTOR BEZJAK, KRAIGHERJEVA 18, 2250 PTUJ - ROČNO IZDELANA VAZA
17.	JANEZ BRUMEN, ZAGORCI 4, 2256 JURŠINCI - ROČNO IZDELANA VAZA
18.	JANEZ FIJAN, ZABOVCI 11A, 2281 MARKOVCI - ROČNO IZDELANA VAZA
19.	IGOR BELŠAK, KICAR 42D, 2250 PTUJ - ROČNO IZDELANA VAZA
20.	STANISLAV KOLEDNIK, POPOVCI 24A, 2284 VIDEM - ROČNO IZDELANA VAZA
21.	ZLATKO KAMPL, ZG. HAJDINA ŠT. 57, 2288 HAJDINA - ROČNO IZDELANA VAZA
22.	ANDREJ MILOŠIČ , MALI OKIČ, 2282 CIRKULANE - ROČNO IZDELANA VAZA
23.	VALERIJA HORVAT, JIRŠOVCI 57B 2253 DESTRNIK - ROČNO IZDELANA VAZA
24.	MILENA PODGORŠEK, KAJUHOVA UL.11, 2325 KIDRIČEVO - KAPA+MAJICA
25.	BERNARDA SEDLAŠEK, DRBETINCI 14, 2255 VITOMARCI - KAPA+MAJICA
26.	PETER ROZMAN, POBREŽJE 47, 2284 VIDEM - KAPA+MAJICA
27.	VLADO ŠTUMBERGER, BUKOVCI 179, 2281 MARKOVCI - KAPA+MAJICA
28.	MARJAN POPLATNIK, GORIŠNICA 152/A, 2272 GORIŠNICA - KAPA+MAJICA
29.	IVANKA KRAJNC, VELIKI OKIČ 5A, 2285 ZG. LESKOVEC - KAPA+MAJICA
30.	JANEZ MARIN, CVETKOVCI 30A, 2273 PODGORCI - KAPA+MAJICA
31.	DUŠANKA BOMBEK, MAJŠPERK 106, 2322 MAJŠPERK - KAPA+MAJICA
32.	IVAN ZAGORANSKI, ROŠPOH 86, 2351 KAMNICA - KAPA+MAJICA
33.	BARBARA FIRBAS, CIRIL METODOV DREVORED 16, 2250 PTUJ - KAPA+MAJICA
SEZNAM PREJEMNIKOV NAGRAD IZMED OBISKOVALCEV PRIREDITVE OB 30. LETNICI PODJETJA DOMINKO
1.	IVAN GRACEJ, VELIKO TINJE 15, 2316 ZG. LOŽNICA - GORSKO KOLO MERCEDES-BENZ
2.	ANTON LJUBEC, SODNICE 9, 2251 PTUJ - JAKNA
3.	ŠTEFAN MAJCEN, RANKOVCI 32, 9251 RANKOVCI - TORBA Nagrajenci bodo o rezultatih žrebanja in načinu prevzema nagrad obveščeni pisno.
â©^©© taořa
/S

POP 7 TOP
1.	Ans. DINAMIKA - Najlepše romance
2.	Ans. RUBIN - Fantovska
3.	Ans. SLOVENSKI ŠOPEK - Polka hopsasa
4.	STRICI - Adventna pričakovanja
5.	TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
6.	Ans. JUHEJ - Pomlad je bila kriva
7.	Ans. ŠUM - Meje ljubezni
1.	TURBO ANGELS - Jaz sem za
2.	TRIS - V dolini tihi
3.	IRENA POHOREC - Ob tebi
4.	ŠTRK - Vetru dala bom srce
5.	KRAJCARJI - Ko zmanjka bencina rmx
6.	MATEJA JAN - Beil biseri
7.	IVAN HUDNIK - Zelene livade s teboj rmx
Sopek poskočnih
pop 7 top
Glasujem za: _
Ime in priimek: _
Tel. številka: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEOA MARIŒT1NO ú.o.o.,p.p. 13. 2288 Hajdina
Orfeiíkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
NEPREMIČNINE
NA PTUJU, v drugem nadstropju, prodamo dvosobno stanovanje. Telefon 041 932 238 ali 02 778 15 31.
UREJEN poslovnih prostor, 80 m2, dam v najem na Rogozniški cesti v Ptuju (nasproti ordinacije Šolman). GSM 041 81 67 67.
DELO
POTREBUJEMO večje število mesarjev za delo v Nemčiji. Vse informacije dobite na naslov eWi, d. o. o, na Postajo 31, 2250 Ptuj, telefon 02 782 0038 ali GSM 041 395 341, Angela.
RAZNO
LADIJSKI POD debeline 30 mm, umetno sušen, 200 m2, prodam. Tel. 031 241 45 ali 755 57 21._
MOŠKI, star 39 let, z dvema otrokoma, svojo hišo, zaposlen, išče žensko za skupno gospodinjstvo. Tel. 031 276 843.
UGODNO prodam 250 m2 strešne kritine Bramac, Donavski črni, primerno za gospodarsko poslopje, staro 13 let. Tel. 031 671 808.
Tam ob cesti hišica sameva, otožna, prazna, tiha se nam zdi, ko tebe, dragi brat, v njej več ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega brata, strica, nečaka in bratranca
Stanka Lebarja
IZ BRATISLAVCEV 39
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in vsem govornikom za besede slovesa, pevcem in podjetju Mir.
Bratje in sestri z družinami
www.radio-tednik.si
www.radio-ptuj.si
Ptuj • Ob 60-letnici regulacije Pesnice
Med nekdanjimi brigadirji tudi Milan Kučan
Kljub dežju se je na povabilo ptujskega Kluba brigadirjev na vseslovenskem srečanju v Ptuju zbralo okoli 350 nekdanjih brigadirk in brigadirjev. Slovesnosti, ki so jo pripravili v počastitev 60-letnice regulacije reke Pesnice, se je udeležil tudi bivši predsednik republike Milan Kučan.
Nekdanjim brigadirkam in brigadirjem iz Kopra, Sežane, Nove Gorice, Ljubljane, Škofje Loke, Celja, Laškega - Radeč, Radelj ob Dravi, Prevalj, Maribora, Murske Sobote in Ptuja, ki so se kljub visokim letom zbrali pod dežniki v amfiteatru ptujskih Term, je v imenu organizatorjev zaželel dobrodošlico predsednik ptujskega Kluba brigadirjev Stanko Lepej. Ob tem je spomnil na veliko epopejo nekdanjih mladincev, ki so sledili klicu srca in domovine, ter se od junakov borbe z golimi rokami podali med junake dela.
»Štiri leta vojne, trpljenja, lakote, prezebanja, kar naprej kri. Svoboda. Pred nami pa porušene domačije, tovarne, ceste, porušeni mostovi in srčne rane. Puško, bombo, mitraljez so zamenjali lopata, kramp, samokolnica. Gremo obnavljat domovino. In ne samo to, gremo jo gradit, ustvarjat pogoje za lepšo, človeka dostojno življenje. Tisoči mladih, tudi s Ptujskega, je odhajalo. Na delo, ki nas je gradilo in krepilo. Brčko - Ba-noviči, Šamac - Sarajevo, na
Pesnico, avtoceste, Kozjansko, Posočje, v Belo krajino, Novo Gorico, Haloze in Slovenske gorice. Pa kaj bi naštevali, naj spomini in slike iz tistih časov povedo. So najbolj pošteno pričevanje tistega obdobja. Tega se v Klubu brigadirjev Ptuj še kako zavedamo. Ponosni smo in bodimo na svoja dela,« je poudaril Lepej.
Še globlje je segel v gren-ko-sladke spomine povojne izgradnje domovine eden od tisočih slovenskih brigadirk in brigadirjev, ki so ga izbrali za slavnostnega govornika, Rudi Bregar: »Vsi tisti, ki smo se iz partizanov prelevili v povojne graditelje, smo čutili še posebno moralno obvezo do svojih mladih padlih sotova-rišev. Že v letu 1945, takoj po strašni vojni, je 800 mladink in mladincev v Bohinjskem kotu pripravljalo drva za kurjavo, da v ljubljanskih domovih ne bi zmrzovali. Več mladih je delalo na Krškem polju, mladi smo bili povsod, kjer je bilo treba pomagati, po vaseh in mestih.«
Po obujanju spominov na težke dogodke izpred 60 let
Foto: M. Ozmec
Med brigadirji v Ptuju je obujal spomine tudi nekdanji predsednik Milan Kučan; na posnetku v^pogo-voru z avtorjem razstave prof. Evgenom Titanom, desno župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan.
je bil kritičen tudi do tistih, ki danes po tolikih letih ne spoštujejo svetlih tradicij NOB: »Odločno obsojamo in zavračamo poskuse posameznih ponarejevalcev zgodovine, da bi tudi ta epohalni povoj-
Foto: M. Ozmec
Druženje pod dežniki ob amfiteatru ptujskih Term so brigadirjem popestrili tudi Štajerski frajtonarji.
Napoved vremena za Slovenijo
ni čas prikazali v izkrivljeni podobi. Kot čas mračnjaštva in nesvobode. Če bi bil res tako siv, turoben in krut, kot ga želijo nekateri prikazovati, kako je potem mogoče, da so bile prav v tem času napisane najbolj žlahtne in najlepše slovenske pesmi in pričevanja mnogih danes uglednih mojstrov besede, Zlobca, Mi-nattija, Pavčka, Krakarja, pa Maurerjeve, Koviča, Remca in drugih. Prizadevne kustosinje muzeja novejše zgodovine so pred leti sicer skromno, a ne-popačeno prikazale obdobje mladinskih delovnih akcij. Novo vodstvo, ki se hlapčevsko dobrika svojim delodajalcem, pa ga hoče stlačiti v bunker. Direktor, roke stran od pričevanj naše ustvarjalne mladosti! S svojimi dejanji in ravnanjem pljuvajo v obraz tistim generacijam, ki so z znojem in žulji ustvarjali narodovo bogastvo in temelje, na katerih smo lahko postavili svojo samostojno državo.«
Ob 60-letnici mladinske delovne akcije, na kateri je okoli 1500 tedaj mladih brigadirjev
reguliralo 1500 metrov bregov Pesnice in opravilo prek 34.000 delovnih dni prostovoljnega dela, so izročili spominsko priznanje nekdanjemu brigadirju in predsedniku republike Milanu Kučanu, udeležencu MDA Pesnica Branku Šmigocu iz Ptuja, Branki Bezeljak Glazer, ki tvorno sodeluje pri pripravi scenarijev brigadirskih in borčevskih proslav, ter podjetjema VPG Drava Ptuj in Terme Ptuj. Prijetno druženje pod dežniki so brigadirjem popestrili člani Folklorne skupine Bolnišnica, Štajerski frajtonarji iz Hajdoš, pevke Lukarice iz Dornave ter pevska skupina Spominčice. Vseslovensko srečanje brigadirjev pa so zaokrožili z ogledom spominske razstave o brigadirjih in njihovem delu, ki so jo v prostorih Term pripravili člani Filatelističnega društva Ptuj, profesor Evgen Titan in ptujski brigadirji, ob koncu pa začinili še s tradicionalnim brigadirskim golažem.
M. Ozmec
Ako je Matevž (21.) vedren, bo prijetna jesen.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekoliko več sonca bo na Primorskem. Ponekod bodo občasno še manjše, krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
V sredo in četrtek bopretež-no jasno, v sredo v notranjosti Slovenije delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Foto: M. Ozmec
Slavnostni govornik je bil eden od tisočih nekdanjih brigadirjev Rudi Bregar (desno); v pogovoru s praporščakom ptujskega Kluba brigadirjev Francem Žinkom.
Osebna kronika
Rodile so: Mar jetka Zajšek, Dobrina 62, Žetale - Lauro; Viktorija Kampl, Slovenja vas 62/a, Hajdina - Vida; Brigita Vrabl, Zg. Hajdina 36 - Vanjo; Bojana Vogla r, Pristava 40/a, Cirkulane - Majo; Karina Pintarič, Zagorci 61/
а,	Juršinci - Tilna; Darja Oletič, Kokoriči 23/a, Križevci pri Ljutomeru
-	Nejo; Saška Galun, Rogaška c. 13, Ptuj - Alena; Darja Tement, Sobetinci 39, Markovci - Klaro; Tatjana Šmid, Zlatoličje 12/k, Starše - Saro; Melita Derbuc, Kvedrova ul. 4, Ptuj - Mašo; Darja Vidovič, Lancova vas 53/a, Videm - Tilna; Nataša Krojsl, Ul. 5 Prekomorske 3, Ptuj - Ane-ja; Klavdija Mihorič, Babinci 25/b, Ljutomer
-	Lano; Maja Korban, Volkmerjeva 9, Ptuj
-	Niko; Katja Križan, Gabrnik 52, Juršinci
-	Sanjo; Biserka Behin, Pernica 48/a, Pernica
-	Lana; Anita Črnivec, Pohorje 11, Cirkulane
-	Žana; Suzana Hoj-nik, Bratislavci 52/a, Polenšak - Teja; Nada Mesarič, Stogovci 34, Ptujska Gora - Marka; Jožica Sok, Zamušani 63, Gorišnica - Domna; Katica Herček, Cankarjeva ulica 17, Rogaška Slatina - Evo; Maja Ple-sec, Moškanjci 85/d, Go-rišnica - Saro; Tetyana Bezyak, Kranjčeva ul.
б,	Lendava - dečka. Poroke - Ptuj: Tomaž Leskovar in Vesna Žega-rac, Ul. Lackovega odreda 2; Miran Kmetec, Rimska ploščad 17 Ptuj, in Vida Bajt, Zatolmin 62/a; Sašo Bela, Kopiv-nik 6, in Maja Ozvaldič, Prušnikova ul. 38, Maribor.
Poroka - Ormož: Boštjan Munda in Klavdija Gregorinčič, Senik 2. Umrli so: Jožef Vinkler, Majšperk 110, rojen 1925 - umrl 5. septembra 2006; Marija Erbus rojena Bezjak, Zabovci 32, rojena 1925 - umrla 8. septembra 2006; Veronika Weingartner, rojena Šek, Senčak pri Juršincih 6, rojena 1911
-	umrla 9. septembra 2006; Franc Polič, Zasadi 15, rojen 1922 - umrl 5. septembra 2006; Ignac Vidovič, Spodnji Leskovec 26, rojen 1942
-	umrl 11. septembra 2006; Marija Slanič, rojena Vozel, Mariborska c. 26, Ptuj, rojena 1921
-	umrla 13. septembra 2006; Franc Rižner, Gorišnica 111/a, rojen 1938 - umrl 14. septembra 2006; Ida Pulko, Žetale 97, rojena 1932
-	umrla 14. septembra 2006.