Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 1. februarja 1938 MARIBORSKI Štev. 2g. leso X!!. fXIX.) Cena 1 Din VECERNK Uredništvo (n uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in opravo 24*55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla* ■« sprejema tudi oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Grški dogodki Zadnje dni je Evropa pozorno prisluli-Ul'a Podtalnemu bobnenju, ki je imelo svoj ^'center na osrčju in periferiji Balkana: ^ g a r i j a in Grčija. " Bolgariji so se spričo bližnjih volitev, katerih je v vsej državi latentna najest, osredotočila vsa ta trenja v vrh-Jl“ Plasteh, kjer sta se spričo stališča aPram volitvam izoblikovali dve struji: . Zmernejša, bivšim strankinim vodite- ^ern naklonjena struja. 2. K avtoritarnej-se% režimu težeča skupina. Bolgarsko razburjenje se je po ostavki ^edstavitelja prve struje vojnega mini-.ra generala Lukova, ki sta mu sledila ® minister trgovine ter industrije in mi-®ster pravosodstva, kmalu polegla. Vla-J® se je preosnovala s pritegnitvijo treh ™vih ministrov — novi vojni minister je ®°stal dosedanji poveljnik kraljeve gar-;e' —, nadaljuje se »kraljeva politična ttta«, ki jo skuša cim bolj uveljaviti pred-,ednik bolgarske vlade Kjuseivanov, ki °Če po izločitvi vojaštva iz.politične po-^rnice odstraniti tudi voditelje bivših strank, na katerih mesto naj bi prišli po-Vi>etn nove ter politično neobtežene osebnosti. Ni se pa poleglo nekoliko vzburkano °'itlčno razpoloženje v tem delu Balka-(Na> kg je udarila bomba ob južni periferiji, j.Ir^5jj, kjer ni bilo od vpostavitve kra-^Jestva sem nikakšnih vstaških in punskih akcij, ki so bile preje običajen gr-»Ki fte Pojav. V svet so švignile senzacional-, , vesti o odkriti zaroti, ki je bila raz-r‘Pkana v zadnjem hipu. Kralj, prestolo-?asl*2dnik, Metaksas ter njegovi ministri ai bi bili usmrčeni, sledila naj bi splošna evolucija. Metaksas je ob razkritju te za-r°ie’ ki je bila zasnovana v zvezi s polnimi slovesnostmi ob svatbi prestolo-,aslednika Pavla, prešel k močnim sun-Izšla jc službena razglasitev grške 'Ktature, sledile so neštete aretacije, ki a|6jo slutiti dvojno izhajališče zarote. žeU ^ ar€^ranc* nahajamo namreč Veni-s' ‘Osovega naslednika, šefa republikanske ^nkc S o f u 1 i s a, ki je znan kot neznan nasprotnik sedanjega režima, ki Ijeltlaša vsem bivšim političnim vodite-neizogibno usodo — politične smrti. ■t ^ aretiranci pa zasledimo tudi drugo ^ an° osei30 ,z grške politične zgodovine 1^-. ga generalnega ravnatelja grške po-Vjil,e P o 1 i h r o n o p U1 i s a, ki je pripra-^ potrebno, da se v atenski katedrali m Casa poročnih slavnosti Izvrši uspešen n »tat. Polihronopulos, ki je bil izgnan Santos, ni začetnik v tej stroki. je .‘°vel jc pred približno štirimi leti, ko 3(ez svojega položaja takisto organiziral °f>c ’n s,'cer pro*‘ — Venizelosu, čigar isti ^0va'ec Sofulis se je sedaj znašel na zas] Prevratniški fronti z Venizelosovim ita ^ovalcem Polihronopulusom, kardo-io ?Je’ s koliko površinsko razglednost-Dojjtev vodijo v Grčiji politične borbe in |J1(-'na obračunavanja. ate ru*° pomembnejše i z h a j a 1 i š č e *hlr.s.k5 zarote pa je bilo v podzemeljskih bj| al|ščih grškega k o m u n i z m a, ki .te v Pnpmvljen. da v zmedi revolucije in Fwe’ sprožene po ljudeh Sofulisovc in le ‘liroiiopuhuove vrste, vpostavi vlado Jqri a,rskesa kova, potem ko bi bili kralj >nii • " Prestolonaslednik Pavel im vsi str.lls^ri 2 Metaksasom na čelu s silo odit y!1/eni tcr najbrže umorjeni. Metaksas vi|! ril tudi v to celico upora ter spra-tor-. VCH*ie na varno. Ta borba dikta-** Metaksasa proti grškemu komuniz-Uisf11,1 včeraj, saj je znano, da je komu- » "CtUjl nrnnn« 1.. 1 • ...... loj, Propaganda, ki pa sc ni dotikala ■altiOsti irrškega državljana do kralja, Ha ;• ‘k'»Rega arzavijana ao f •‘roko zajela predvsem delavske inno- Madžarski ekstremisti pripravljalo pohod na Pesto! BUDIMPEŠTA, 1. februarja. Legitimistični poslanec grof Anton Sigray je ‘mel senzacionelen govor, v katerem je opozarjal vlado na povečano agitacijo desničarskih ekstremistov, ki so se zopet pričeli baviti z mislijo pohoda na Budimpešto. Poziva vlado, da z energijo in socialnimi ukrepi prepreči te namene desničarskih ekstremistov. Hom\a pomita sest novih HtoiMuslUh enot PARIZ, 1. februarja. V tukajšnjih vlad-] sklep se je izvršil sporazumno z angleško nih krogih je padla odločitev, da formira I vlado. Francija šest novih mornariških enot. Ta | Hom vlada peketata ftanca ST. JAN DE LUZ, 1. februarja. Dolgo napovedana nova francova vlada je sedaj imenovana v sledeči sestavi: Predsednik general Franco, podpredsednik minister za zunanje zadeve grof in general Jordana, prosveta in šolstvo Rodriguez, narodno go- spodarstvo Suanzes, vojni general Orgaz, mornarica podadmiral Servera, letalstvo general Kindelan, javna dela general Ani-do, notranje zadeve, tisk in propaganda Suner, pravosodstvo grof Rodezno, minister brez listnice Fernaiidez Guesta. Hom (utoplia tete v Mame*4u tigta ŠANGHAJ, 1. februarja. Reuter poroča:, volk, svinja ali tiger. Novo leto je Kitajce Vojna na Daljnem vzhodu je zatekla v zelo opogumilo, ker jc nastopilo v zna-novo kitajsko leto v znamenju tigra. Vsako men ju tigra, kar si tolmačijo Kitajci tako, kitajsko leto simbolizira kakšna žival,, bo- da .se bodo v novem letu borili kakor ti-disi zmaj, kača, konj, ovca, pes, kokoš,1 gri. S/ Ua Al tudi dtutd k&SMHt&li C£ko>stwQSko>! PRAGA, 1. februarja. Nemški minister vikern nova zatrdila, ki se nanašajo ua go-praški vladi dr. Spinna je na nekem zbo- love ugodnosti, katerih bo deležna nem-rovanju svoje stranke izjavil, da bo dal ška narodna manjšina v prosveti, v želez-predsednik praške vlade dr. Ilodža v krat- ‘ niški službi, glede jezika v parlamentu itd. Ak&tdstu kM&dtot&tl iu šalk&i etaaa LONDON, I. februarja. Danes se sestane I zlasti o vprašanju bojkota japonskega bla-angleški parlament, ki bo med drugim raz- ga in o znanih grožnjah generala Maeuia. pravljal o položaju na Daljnem vzhodu, 1 hiaoaemka ne Ha nikonm davotMa (ttehada HAAG, 1. februarja. Predsednik nizozeifa- ozemlje. Nizozemska lahko v slučaju po-ske vlade jc izjavil, da hoče Nizozemska trebe organizira pol milijona vojakov, ki ostati nevtralna in da ne bo nikomur do- bodo lahko uveljavili nizozemsko željo po volila za slučaj vojne prehoda skozi njeno | miru in nevtralnosti. 11,480.000 jufcsiav. dtaavi\aMv mi od uotkdeislva ZEMUN, 1. februarja. V smislu zadevne statistike s I. januarjem 1938 živi pri nas od poljedelstva 11,180.000 oseb oziroma 4,327.000 rodbin, kar predstavlja 82 odst. vsega prebivalstva. Na področju Jugoslavije je 23,84(5.800 ha ali 11,439.180 katastrskih juter zemlje za obdelovanje. Od te- ga poseduje 95 odst. kmetskih rodbin 11 milijonov 723.521 hektarjev ali 20,387.900 katastrskih juter zemlje za obdelovanje. Na ostalih 5 odsi. rodbin pride 12,114.276 hektarjev. 1,193.5(K) kmetskih rodbin ima 49 odst. zemlje, ostalih 133.500 rodbin pa 51 odst. zemlje. žice, ki jih je pognalo v to smer samovoljno postopanje ter izrabljanje tujih kapitalistov v Grčiji. Ko pa so ob španski dr žavljanski vojni švignile iskre revolucije s pirenejskega tudi na peloponeški polotok ter so bili razkrinkanj poslednji načrti korninterne, tedaj s« je kralj Jurij odločil za reorganizacijo vsega političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja v Grčiji. Sledil je režim generala Metaksasa, ki jc z energično borbo proti komunistom, komunistični voditelji so bili pregnani na otoke, njihov tisk pa je bil zatrt. Ko pa jc zadnja zarota, ki bi v slučaju uspetja silovito razburkala evropsko politično obzorje, izkazala istost ciljev komunistične struje ter posameznih opozicijskih meščanskih političnih strank, je Metaksas udaril z določbami zakona tudi v milje meščanske opozicijske grške politike. Kcnkurz je razglašen o imovini Pavla Brezovnika, trg. pos. in gostilničarja na Podvelki. Prvi zbor upnikov bo dne 14. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru, prijavni rok do 12. marca. Poštna hranihnica [Ombard*ra kmečke terjatve. Poštna hranilnica je v zadnjem času odobrila 20 posojilnicam okoli 20 milijonov din dolgoročnega 3% posojila na podlagi terjatev pri Priv. agrarni banki. Pred tedni so namreč nekatere posojilnice vložile prošnje pri Poštni hranilnici glede na sklep, bo dala kmetijskim zadrugam dolgoročno posojilo proti zastavitvi terjatev, ki jih imajo zadruge nasproti PAB oziroma državi iz naslova izročenih kmečkih terjatev. Za 1.9 milijardo din se je povečal lani naš izvoz in dosegel vrednost 6272 milijonov dinarjev. To je največji izvoz od 1. 1930. V letu 193C smo izvozili raznega blaga v skupni vrednosti 4376 milijonov din in se je torej izvoz v letu 1937 povečal za 42%. Od glavnih izvoznih predmetov je odpadlo lani na pšemico 432 milijonov. na koruzo 699 milijonov din, na svinje 425 milijonov, na govedo 161 milijonov, na mast in slanino 149 milijonov, na surove kože 138 milijonov, na zaklano perutnino 1321 milijonov in na jajca 125 milijonov din. posojilo v višini ene milijarde d>n namerava najeti finančno ministrstvo s pomočjo državnih in podržavnih denarnih ustanov. Posojilo bodo v smislu poročil uporabili zlasti za železniške in cestne gradnje. V tej zvezi bo te dni konferenca v prometnem ministrstvu, na kateri bo določen program za gradnjo železniških prog v letošnjem letu. Uradni tečaj; za mesec iebruar 1938. Finančni minister je za .mesec februar predpisal naslednje uradne tečaje: 1 na-poleondor din 298.50, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238.—, 1 ameriški dolar 43.—, 1 kanadski dolar 42.80, 1 nemška marka 14.50, 1 zlot 8.15. 1 avstrijski šiling 8.60, 1 belg 7.40, 1 pengo S.60, 1 braziljski milreis 2.60, 1 egiptovski funt 240.—, 1 urugvajski pezos 21.50, 1 argentinski pezos 12.65, 1 čilski pezos 1.40, 1 turška papirnata lira 34.80, 100 albanskih frankov 1415.— 100 francoskih frankov 156.—, 100 švicarskih frankov 1000.—, 100 italijanskih lir 227.— 100 nizozemskih gold. 2389.— 100 bolgarskih levov 45.—, 100 romunskih lejev 32.—, 100 danskih kron 960.—, 100 švedskih kron 1108.—, 100 norveških kron 1080.—, 100 pezet 230.—, 100 drahem 39.—, 100 ceško-slov. kron 151.—, 100 finskih mark 95.—, 100 letonskih lat 810.—, 100 iranskih (perz.) rijalov din 100.—. Radi izv<>za perutnine v Italijo so se cene perutnine na domačem trgu zvišale za 3 do 5%. V teku meseca januarja smo izvozili v Italijo 19 vagonov perutnine. Italijani so plačali za kg žive perutnine 4.90 do 5 lir franco Postojna. 1,683.900 vagonov je bilo v smislu statističnih podatkov natovorjenih v 1. 1937. S tem je bila dosežena višina prometa v konjunkturnem letu 1929, ko je bilo natovorjenih okoli 1.7 mil. vagonov. Izplačevanje starih vlog Poštne hranilnice. Poštna hranilnica kraljevine Jugo-slavie poroča, da je našim bivšim vlagateljem Poštne hranilnice na Dunaju izplačala do konca preteklega leta 5.2 milijona din njihovih vlog v relaciji I dinar na-pram 4 kronam. Vprašanje izplačila vlog pri bivši Poštni hranilnici v Budimpešti še ni rešeno. Uoiielu Za katerim grmom tiči zajec »Slov. beseda« poroča v št. 5: Nasprotujoči si interesi. Nemčija in Japonska sta si postali zaveznici, — zaradi istega ideološkega stališča, kakor se to lepo reče. Zato je Nemčija v začetku s simpatijami zrla na prodiranje Japoncev na Kitajsko in skoro s škodoželjem konstatirala milijonske izgube Angležev v Šanghaju. Toda Japonci se niso ustavili v Šanghaju, prodirajo dalje in polagoma se je začelo, nemškim velikim, zlasti vojnim industrijam dozdevati, da bodo končno tudi one udeležene pri kitajskem »incidentu«. Nein čija si je namreč v Kini pridobila enega svojih najboljših odjemalcev: za ensto milijonov dolarjev je Kina letno kupila blaga od Nemčije! Izgubiti takega kupca, ni šala. In tako velika nemška podjetja, kakor so na pr. Krupp, Siemens, Junkers, Otto Wolf, Daimler-Benz in druga z veliko zaskrbljenostjo gledajo v Azijo, kar seveda vidijo tudi v Berlinu in zelo, zelo ■premišljujejo, ali bi ne kazalo nekoliko popustiti na ideologiji... Iz teh razlogov je Nemčija skušala posredovati za mir, med Japonsko in Kino, kakor znano, z negativnim uspehom. Narodna banka »Nova doba« poroča v št. 5: »Slovenija je po svoji davčni moči tudi upravičena zahtevati pravičnejše upoštevanje njenih gospodarskih interesov. Ta naša zahteva pa je podprta tudi po dejstvu, da Narodna banka ves čas našega skupnega državnega življenja ni imela v Sloveniji zaradi solidnosti in poštenosti naših gospodarskih in pridobitnih krogov nobene izgube, dočim znašajo njene izgube v drugih pokrajinah — zlasti v jugovzhodnih krajih države — od leta 1929. dalje ogromno vsoto okrog 200 milijonov din! Ce bi bili naši privatni denarni zavodi pri podeljevanju kreditov tako lahkomiselni, bi bili že davno vsi po vrsti propadli. Izgube pri Narodni banki bi morale biti prav za prav popolnoma izključene. Tako se vsaj dela v drugih državah. Radovedni smo, kaj bi rekla naša upravna in politična centrala v Beogradu, če bi se pri nas gospodarilo tako slabo z državnim denarjem. Izgube Narodne banke so namreč izgube, ki posegajo tudi v žepe naših dav koplačevalcev, ki zmanjšujejo dobiček, na katerem participira prvenstveno tudi država. Odpisi dubioznih terjatev od vsakoletnega čistega dobička Narodne banke pa mečejo neugodno luč na naš državni denarni zavod tudi v tujini.« Konkordat »Slov. beseda« št. 5 poroča: »Vzor doslednosti. Z ozirom na stare izkušnje z ljubljanskim ».Slovencem« in njegovo doslednostjo ter značajnostjo v potvarjanju in zatajevanju zgodovinskih političnih resnic, smo iz previdnosti v svoji 27. lanski številki zabeležili naslednjo »Slovenčevo« izvirno vest z dne 28. julija 1937: »Dr. Stojadinovič je sklenil, da konkordata še ne predloži senatu, ampak da počaka, kaj bo v tem vprašanju sklenil pravoslavni arhierejski sabor. S tem je predsednik vlade pokazal svojo veliko lojalnost in korektnost napram pravoslavni cerkveni hierarhiji, vprašanje pa je, kaj bo dr. Stojadinovič storil, če bi pravoslavni arhierejski sabor od njega zahteval, da gotove točke konkordata spremeni. Konkordat ne bo senatu predložen prej, nego v jesenskem zasedanju, mogoče pa še pozneje. Gotovo je, da Sv. stolica ne bo pristala na kakršnokoli spremembo določb konkordata, ki je med njo in Jugoslavijo sklenjen in podpisan. O spremembi konkordata ne more biti govora.« Te dni pa je vladno glasilo »Vreme« objavilo obširen članek pod naslovom »Država in cerkev« in piše v tem članku dobesedno sledeče: »Zares čudno izgleda, da je treba po vsem, kar je že rečenega, napisanega, objavljenega in storjenega, danes še enkrat dokazovati, da je konkordat definitivno snet z dnevnega reda. Kljub tej jasni situaciji brezvestni agitatorji (01k>! op. ur.) še nadalje razširjajo absurdne trditve, da je konkordat samo začasno in ne definitivno odložen. O tem je podal sam notranji minister g. dr. Anton Korošec kategorično in jasno izjavo na seji finančnega odbora dne 9. decembra 1937 v svojem eks Odfui toke, adfm sete Torišče dobrih studenskih src Socialno mišljenje med delavci drž. žel. — Vzorno in složno delo za dobrobit bližnjega Dne 30. januarja so se zbrali člani in prijatelji društva Rdečega križa v Studencih v dvorani deške ljudske šole, da bi slišali poročila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu in bi dobili novih pobud za nadaljevanje človekoljubnega dela v duhu pravil. Občni zbor je vodil v Studencih obče spoštovani pobornik človekoljubnih idej Rdečega križa dr. Korenčan Andrej. Sreski odbor je zastopal vpok. sreski šolski nadzornik Tomažič Ivan, ki je prinesel pozdrave sreskega odbora in obenem priznanje te prve nadrejene instance za delo studenškega Rdečega križa. Pregledno je bilo poročilo tajnika g. Kontlerja, ki je obsegalo v kronološkem redu vse važnejše momente društvenega delovanja. Poročilo je preveval duh zdravega optimizma. Odbor je imel skupaj 16 sej. Deloval je po začrtanem programu, katerega je razen ene točke (prireditev veselice in tombole) izvedel z upoštevanja vrednim gmotnim in moralnim uspehom. Med drugim je navajalo •tajniško pordčilo naslednje prireditve: Nastop «Malih harmonikarjev«, Jožefovo štetje, Družabni večer, nabiralna akcija v delavnici drž. železnic, prodaja svečk na pokopališču, božičnico, nabiralno akcijo v kraju za revno deco. Vse te prireditve so vrgle društveni blagajni 16.654.36 din dohodkov. Za ta lepi gmotni uspeh društvenega delovanja se lahko na eni strani zahvalimo agilnemu odboru, na drugi strani pa vrlim Studenčanom. ki sicer ne delijo drobtinic od bogato založenih miz. pač pa delijo po bratsko tudi zadnji košček kruha z bratom delavcem in s sestro delavko. Da so v tem pogledu Studenčanj polni zdravega socialnega čuta, je javna tajnost, vredno pa bi bilo zabeležiti, da je socialno mišljenje posebno zdravo razvito med delavci delavnice drž. železnic. Ko bodo z enako vnemo delali za dobro bližnjega vsi delavci v Studencih, kakor naši železničarji, potem bo imelo karitativno delo našega društva nezlomljivo trdne temelje. Med najpo-žrtvovalnejšimi je bil delovodja g. Meril a r. ki je prejel od odbora pismeno priznanje. Značilno je za složno delo vseh slojev v kraju, ko gre za karitativne akcije, da Studencam ne poznajo stanovskih in socialnih razlik. S posebno toploto je govorilo tajniško poročilo o naklonjenosti tovarnarja g. B ž e n a, ki ga smatra Rdeči križ za svojega odličnega prijatelja. Poročilo blagajnika g. Horvata Josipa, sodnega uradnika v pokoju, je bilo sprejeto s toplim priznanjem. Iz tega poročila posnemamo, da je imelo društvo poleg dohodkov 16.654.36 din — izdatkov 15.396.25 din. Med izdatki so posebno značilne naslednje postavke: za sanitetno službo je porabilo društvo 972.75 din, državna blagajna je prejela na taksah 217.50 din, banovinski odbor je prejel 246.0 din, za revno deco smo izdali 10.421.—.din. Poslovno leto je bilo končano s prebitkom 1258.11 din. S tem znes kom je društvena imovina v gotovini narasla na 17.321.72 din. Društveni proračun, ki ima to zanimivost, da je večji1, kakor oni od sreskega odbora, >3 bil prekoračen pri dohodkih z nad 3.000 dinarji! Nad vse agilnemu in skrbnemu blagajniku je bilo izraženo popolno priznanje. Gospodar g. Černenšek Štefan je podal poročilo o stanju inventarja, ki je v odličnem stanju in je po običajnih odpisih vreden 2.747 din. Zelo poučno in pregledno je bilo poročilo voditelja postaje za prvo pomoč g. U 11 r i c h a. Glasom tega poročila je njegova postaja nudila prvo pomoč 102 osebam. V treh letih delovanja te postaje je prejelo prvo pomoč 470 oseb. Vtis ugodnega poslovnega poročila sta še podčrtala s svojimi izvajanji dr. Korenča n in podpredsed. g. Kal o h, ki sta predlagala za požrtvovalno delo vodje sanitetskega odseka popolno priznanje. O delu PRK na obeli studenških šolah je poročal odbornik in vodja PRK na de-ški šoli učitelj g. Vrane. Poročilo je bilo zelo toplo sprejeto, ker je nudilo zanesljive dokaze, da Rdeči križ v Studencih skrbi za mladi naraščaj, ki bo nekoč nadaljeval požrtvovalno delo današnjega društvenega odbora in članov. Po podelitvi razrešnice staremu odboru so sledile nove volitve v znamenja solidarnega sodelovanja vseh slojev in strank v kraju. Izvoljen je bil večinoma stari odbor. Med novimi silami, ki jih je postavil občni zbor na čelo društvenega delovanja, je več gospodov, ki s svojo navzočnostjo jamčijo za nepristransko in složno delovanje novega odbora. Med novimi odborniki je posebno ljuba pridobitev v odbor g. Lintnerja Ruperta uradnika delavnic drž. železnic, in g. tovarnarja Bžena Stanka. V upravo so bili izvoljeni: Dr. Korenčan, predsednik, podpredsednika gg. Ka-loh in Lintner. Odborniki: Kontler, Vrane, Horvat. Pušnik, Černenšek, Rantaševa, Čehova, Kirbiš. Blažič, Bžen, Omulec, Kac in Pezdiček. Nadzorstvo je poverjeno gg. Kristoviču, Jakličevi, Mandelcu in Vošniku. Postajo za prvo pomoč vodi g. Ullrich. PRK zastopa pri odboru gospa Al to v a. Sledila je krajša razprava o društvenem proračunu za novo poslovno leto. Dohodki so proračunani v znesku 14.750 din, izdatki naj bi znašali ravno toliko. S tem proračunom je bilo obenem nakazano novo delovno področje za društveno delo. Iz tega načrta navajamo: za sanitetno službo naj se porabi 1000 din, revna deca naj dobi za Božič 5000 din, društvo naj priredi 10 predavanj higienske vsebine, za kritje je določeno 1000 D, za letovanje 10 otrok naj se porabi 3000 din. dijaška kuhinja naj prejme podporo 1000 din naj se ustanovi vzgojna knjižnica za PRK, v ta namen naj se porabi din 1000. Pozitivni izdatki — skupaj 12.000 D. Delovanje v začrtanem smislu je prav toplo pozdravil zastopnik sreskega odbora g. nadzornik Tomažič, nakar je bil proračun soglasno sprejet. Lepo uspeli občni zbor je izzvenel v želji vseli navzočih, da bi nam bilo dano uresničiti naše plemenite smotre in s tem zvesto služiti Studenčanom, ki so s svojo požrtvovalnostjo in naklonjenostjo dali dovolj garancij, da bodo načrti odbora tudi izvedeni. Odboru, ki je bil postavljen v znamenju sloge na karitativnem polju želimo tudi na tem mestu obilo us'peha! KDJ. pozeju o ministrstvu za notranje zadeve, ko je rekel o konkordatu naslednje: »Na sprejem konkordata mi sploh več ne mislimo. Moje osebno mnenje je, da starega konkordata ni mogoče ponovno prinesti in nihče med nami na to niti ne misli. Konkordat je bil ustvaril neko motno stanje in je sedaj ugašen. Stojadinovič, Korošec in Spaho ne bodo prinesli in sprejeli niti stari konkordat, niti stari korigirani, niti nov, niti sploh kakršenkoli konkordat. To bo razumel vsak, ki je le količkaj politik. Mi sedaj ne mislimo na konkordat, ker imamo dovolj nujnejših stvari, med prvimi to, da hočemo korektne, normalne in čim bolj prijateljske od-nošaje s pravoslavno cerkvijo. Da do tega ni prišlo, ni krivda na naši strani. Mi vsi delamo na tem pomirjenju, ker je to ne le v interesu cerkve, temveč tudi .vse države.« Kdo neki ima sedaj prav. Kako je že nekoč rajnki Cankar zapisal »Ali je, ki ni, da je, ker ni...« ali tako nekako...« Kaj pa to... »Del. politika« št. 8 piše: »Sklenjena poravnava. »Ljudska tiskarna d. d.« je prijavila 40 odst. poravnavo, ki so ji upniki na naroku, dne 24. t. m. pritrdili. »Slovenec«, ki že nekaj časa gloda to kost naj bi se raje zanimal za usodo tistih bank, hranilnic in zvez, ki so v rokah njihovih ljudi in naj svojim ljubim kmetom enkrat razloži, kako stoji recimo stvar s 56 milijoni dinarjev, ki so romali iz klerikalne banke v neko židovsko industrijo (proti kateri tako rad grmi), da bodo vsaj vedeli, kje je »zamrznil« njihov denar. Beg iz ruskega uiet-mštve (Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.) S prihodom Cehov smo dobili tudi god- j bo. Bili so nastanjeni tik naše sobe. Bito j je neke nedelje v februarju, ko je zopet igrala godba in smo bili zato vsi slav- j nostno razpoloženi. Okrog devete ure Pa udari med godbo močan ropot. Prihaja' je iz nadstropja. Ker je bilo za kosilo $ ; mnogo prezgodaj, nam je bilo takoj jasno, da se je moralo zgoditi nekaj izrednega. Ne da bi se obotavljal, sem skoč*‘ k vratom in pogledal po stopnicah navzgor. Zagledal sem prestrašene ujetni- j ke, kako hitijo po stopnicah navzdol, za njimi pa se vali gost dim. Planil sem 'r sobo. — Ogenj! Na moj krik je pograbil vsak svoje stvari in že smo bili na prostem, kjer . smo se oblačili, da ne zmrznemo v visokem snegu od strupenega ruskega mr? ■ za. Okna v nadstropju so bila masivno iz* delana in se niso dala razbiti, niti odpreti razen ene šipe. Navzgor so vodila štiri vrata. Ker pa so si hoteli vojak* olajšati stražo, so uporabljali za izhod !e ena vrata, ostala so zabili in stopnic® založili z drvi in slamo. To je postalo za nje usodno. Ob veliki razburjenosti >r* : zmešnjavi, ki jo je povzročil požar, so j ena vrata bila premalo, da bi se mož'1 vsi rešiti. Z velikim naporom se je sicer ujetnikom posrečilo razbiti nekaj oken. a grozno je bilo gledati nesrečnike, ko so skakali iz gorečega poslopja. Z glav« naprej in s krilečimi rokami so se spU" ščali navzdol, kjer so treščili naravnost v ognjene zublje na tleh. Le malokateremu se je posrečil skok, ne da bi pri tem odnesel kako poškodbo. Največ je obležalo nezavestnih, ki so jih takoj odprp mili v bolnišnico. Tedaj so pridrveli kozaki na konjih na pomoč. A kaj storiti in kako pomagat1' ko pa smo imeli na razpolago le bori sod vode, pripravljen za kuhinjo. Imeli, s° s seboj brizgalno, a bila je bolj podob®3 oni, ki jo uporabljajo vrtnarji za škropljenje zelenjave ali dvorišč. Visok kozaški častnik je razjahal, planil v gorečo vojašnico, odkoder je prinesel nezavestnega ujetnika ter ga vrgel v sneg. Silno razburjen se je pognal ponovno v ogenJ-a se je moral vrniti prazen. Vojak v snegu se je mahoma dvignil, divje pogledal naokrog, a k v naslednjem trenutku kakor blazen pobegnil preko zasneženih njiv. Kozaki na konjih so zdrveli za njim. ga privedli nazaj in ga odpravili v bolnišnico. Ko je ogenj pojenjal, so začeli preiskovati, koliko ujetnikov je zmanjkalo-Delo je bilo težavno, ker se ni dalo ugotoviti, koliko jih je ostalo v ognju. Medtem pa nas je mučil strašen mraz. Šel6 čez nekaj dni so dognali, da je zgorel0 112 ujetnikov, v bolnišnici pa umrlo 6< skupno torej 118 žrtev nesrečnega p°* žara, katerega nastanek je ostal nepojasnjen. Ker ni bilo več vojašnice, so nas 'J manjših oddelkih spravili drugod pod streho. Zopet so nas obiskovali ljudje 1 darovi in nam prinašali tudi perila, kaj*1 grdo smo zmrzovali in marsikateri si i6 nakopal hud prehlad. Tudi jaz sem m0' čno zbolel in sem se v pol leta komaj m3' lo pozdravil. Minila je zima in prišla je vesela P°' mlad. Todaj smo izvedeli, da nas bodo prestavili v poltavsko gubernijo. V začetku aprila nas je 100 ujetnikov zapustilo Lukajanovo. Čim dalje proti zahod1* smo se vozili, tem topleje in prijetne^ nas je obhajalo. Najbolj se mi je vtisnil spomin Harkov s prijazno okolico. Na postaji Ko bela k smo zapusti*1 vlak ter prehodili še 12 vrst do mest3 Poltave. Tukaj smo opravljali občinskj! dela, in sicer smo popravljali ulice, dela'j kanale in mostove. Ko pa se je odp* j poljsko delo, so prihajali od vseh stran, bogatejši kmetje, da si izberejo nek3* »Avstrijakov« za delo. Pri tem so nasP^' stavili v vrsto, da je gazda mogel iz**1' rati, kakor se to godi z živino na sejrfl*1' Izbrance je potem odgnal v mesto, kie nam je nakupil čevljev, perila in drug*1 potrebnih malenkosti. Na gospodarjev do*1 smo se odpeljali z vozovi. Moj gospoda si jih je izbral 24. Vozili smo se daleč & V eotstvu fmtode Nekaj o divjih ovcah (Dalje). Ge gremo v planinski svet centralne Aifflje. srečamo divjo ovco - velikanko, o- kateri poroča že potopisec Marco Polo v XIII. stol., ko pravi, da se v notranji i Aziji, vzhodno od ButiaT-e na Pamirskem * višavju (5000 m nad morjem) najdejo ze-i 'o velike ovce, katerih rogovi so zelo ve- ■ jjki; v planinskem in puščavskem svetu.! da se najde na kupe njih kosti, katere •tamkajšnji pastirji na križpotjih zlagajo v grmade, ki služijo potnikom kot dober kaižipot; najdene rogove pa da rabijo kot posodo. Ta divja ovca se imenuje Kačkar (ovis b°li); kaj več zvemo o njej šele od rus-raziskovalca Se\verzofia, ki je v 70. pret. stoletja v Tienšami odkril kar hti vrste divje ovce ter na višavju Gor. J"jryna tudi uplenil več kačkarov. "o telesnem opisu doseže dolžino do ' J11’ rep 11 cm, plečna višina 1.20 m — ®za pa 230 kg! Obseg močnih rogov rne-Pri nastavkih celih 50 cm in dolžina po lvini i.5o m; so močno nazaj in navzven ^krivljeni. Samcu pokriva vrat do 14 cm “Olga griva medtem ko hrbet pokriva do cm dolga gosta rezasta dlaka. ki jopod-ra§ča redka, a zelo mehka volna. Samec Je Pozimi prevladujoče svetlorjave ali si-Ve barve; glava je bela, Sainrca je ovnu z6k> podobna, le da ima mnogo krajše in siabše rogove. Verjetno je, da ni omejena samo na sev. Tibet, nego je razširjena Gdi po ostalih planinah osrednje Azije. Njeni življenjski predpogoji zahtevajo Vl&okogorsko lego, ki nudi poleti zadosti ^čnih zelišč: kakor gorski pelin, razne |jsaie in slana zelišča (salinaria). ki gredo tem živalim posebno v slast. Pasejo j* redno že ob zgodnjih jutranjih urah, k° Pa izide sonce, se podajo prežvekovat v varna zavetja; pri tem pa ovni leže Periferno. Ce pa se znajde skupina samih 0v^v. leže isti stisnjeno skupaj, vendar a tako, da gleda vsak v drogo smer. rže se v skupinah 5 do 10, pa tudi 26 do kosov; čredo navadno vodijo po 3 °vni. 2a severno tibetanske razmere je ugo-1 cv|je„0, da jagnji ovca v juniju —- v no-v'2mbru je prsk. Torej nosi kačkarjem °v'ca 7 mesecev! Ovni se v dobi prska ako bijejo med seboj, da novejši razisko-^’alci ne pripisujejo belih kupov lobanj in Kosti več volkovom, nego ljubezenski hrasti ovnov, ki se pretepajo za žene. Da bi izvrševal lov na kačkarje en sam 0vec, je skoroda nemogoče, ker je žival 'jr11 o trdoživa. Sewerzoff, ki je s svojimi ^2aki lovil starega ovna, je oddal nanj pst dobrih strelov in šele zadnji, ki ga •e bil pogodil naravnost v srce, mu je Dihnil luč življenja! Isti lovec pravi, da Nizozemska ie prestoionasiedni€0 Princeska Orange — Nassan -Dete je zdravo in tehta 4 kg Lippe — Blondinka! meso mladega kačkarja zelo okusno m le ^°niinja na koštrunovino in jelenovino, edteni ko ima meso starega ovna ne-rjteten okus in duh po mošusu. D tkzv. d e belo rogi ovci (ovts . ontana) je malo znanega. Vemo le, da 'lv‘ v skalnem gorovju Sev. Amerike (40° lifo; 68° sev. šir.), najde se pa tudi v Ka-je izboren plezalec, saj se drži t težkopristopnih krajev! Dorasli kozli |e *° ^o 175 kg, samice do 140 kg. Tesna dolžina do 1.90 m, plečna višina fi preko metra. Barva je zgoraj uma-pbo sivorjava, spodaj in zadaj pa bela. c. liačinu življenja se ne ločijo dosti od , Zo(ogov. Če se čutijo varne, se spuste , nižje ležeče pašnike do rek in poto-jji V' Visoko pečevje in skalne dupline pa iih ratb obilice soli; na takih kra- jih človek najlažje upleni! lot fke^(>roK* ovci & zete podobna na po-«ku Kamčatki živeča divja ovca, ki pa oči od nje po dosti šibkejših rogovih. ov kozo spominjajoča grlvasta divja Ijjca (ovis tragelaphus) živr v Sev'. Afri-■Predvsem po gorovja Atlas, v okolici m Simi v. t!v- ■» •ošmm■ v® ■ ■ v«,. Nizozemska prestolonaslednica Julijana in njen soprog princ Lippe-idesterfeldski Vsa Nizozemska vztrepetava v veselju in zadovoljstvu, ko je prestolonaslednica Julijana včeraj ob 9.59 rodila hčerko. Ta dogodek je zbudil tem večje veselje zvestih nizozemskih src, saj je bilo njeno stanje tu pa tam nekoliko nevarno. Ta radostna vest je bila takoj objavljena vsem državljanom Nizozemske. Razantnc salve so pretresle ozračje nizozemske prestolnice ter naznanile svetu rojstvo no- ve nizozemske preslolonaslednicc. V dopoldanskih urah so prihajali iz vseh strani in smeri avtomobili, motociklisti in kolesarji. da slišijo iz dvorca nove vesti o tem dogodku. Pred kraljevim dvorcem se je zbrala množica več desettisoč ljudi, ki so stali pred dvorcem mirno, nepremično, da z navdušenjem, ovacijami ler aplavzom ne motijo prestolonasledničinega zdravstvenega stanja. Mala prestolonaslednica bo dobila ime princeske Orange-Nassau-Lippe Ler ostane prestolonaslednica za slučaj, če bi sedanja prestolonaslednica Julijana ne rodila pozneje moškega otroka Stanje preslolonaslednicc Julijane je dobro, dele je zdravo. Soprog prestolonaslednice Julijane princ Bernhard je vso noč bdel v dvorcu, potem ko so mu zdravniki nasvetovali, da se more v teku noči pripetiti radoslcn dogodek. V ranih urah je prispela v dvorec tudi kraljica mati Viljemi-na, ki je ves čas poroda bila navzoča in dajala poslednje nasvete, da bi bil porod čim lažji. V kraljevi dvorec so takoj po poročilu radostnega dogodka pričele prihajati pozdravne brzojavke iz vse Nizozemske in nizozemskih kolonij, pa tudi iz ostale Evrope. Iz nizozemske Indije poročajo, da je. kolonija pozdravila radostno vest z največjim navdušenjem, da je. vso kolonijo zajelo pravo narodno veselje in da grme. topovi z utrdb in vojnih ladij v čast in slavo nove nizozemske princeske. Ob priliki rojstva male princeske izide amnestija za vojsko in mornarico, ki se nanaša na vse disciplinske kazni. Novorojena princeska tehta približno 8 funtov. Otrok je zdrav, ima plave oči in bele lase. Krst bo za pet tednov v Haagu. 6. Orožnov smuk preko Pohorja Orožnov smuk preko Pohorja te postal vsakoletna tradicionalna preizkušnja smučarskih sposobnosti onih planincev, ki tudi v zimskem času pobite v naš ravno ob tem času tako očarljivi planinski raj. Slovensko planinsko društvo ie ustanovilo v ta namen poseben častni znak, ki si ga pribori vsakdo, kdor prekrmari pot od Mariborske koče do Vuzenice v enem dnevu. Start za letošnji 6. Orožnov smuk preko Pohorja bo v nedeljo 13. februarja izpred Mariborske koče. Proga vodi mimo Ruške koče, Beigoita, koče na Klopnem vrhu. kjer je prvi počitek. Nato mimo koče na Pesku, čez Siklarico in Jezerski vrh do Seniorjevega doma, kjer je glavni odmor. Odtod vodi proga čez Črni vrh, Malo in Veliko Kopo. mimo Teisla v Vuzenico. Proga je dolga okoli 52 km, posamezni vzponi merijo 1800 m, smuka pa 2600 m. Smatra se, da je progo prevozil le oni vozač, ki se najkasneje pret odhodom mariborskega vlaka ob 19.15 prijavi v kolodvorski čakalnici v Vuzenici vodji Orožnoveka smuka g. Evaldu Korenu. I. smučarski tečaj malih Pohorcev Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru je priredil za deco in mladino v Ribnici na Pohorju 5 dnevni brezplačni smučarski tečaj v alpski kombinaciji, zadnji dan, to je v nedeljo 31. januarja pa kot zaključek še tekmo v smuku in slalomu. Dopoldne se je vršil3 tekma v smuku, popoldne pa tekma v slalomu. Od 50 dečkov, ki so se Hdeležiii tečaja, je tekmovalo 27 vin so bili rezultati Kaire in abesinskem višavju. Prvi jo je bil opisal Caius Britaoicus sredi XVI. stol., ko so mu prinesli iz Mavretanije kožo te divje ovce. Telesne alimenzije so prilično iste kakor pri debelorogi ovci, barva je rdeč-kasto-rjavkasta. Ovcam že itak ne pripisujemo posebnih duševnih zmožnosti, tej vrsti pa še celo moramo odrekati vsako inteligenco! V novejši dobi jo goje po vseh večjih evropskih živalskih vrtovih, vendar je v ujetništvu zelo klavern pojav! ^®sta proti Krcmenčuku in se ustavili v Koroški. Prvo delo smo opravljali na vrtovih, . ‘° tia njivah. Še vedno slab po prehla-•j, sem ob slabi prehrani kmalu opešal. “Variši so me pomilovali, češ, nikdar 5 ne bom videl domačega kraja, ker * b° Pre.i pobrala ruska smrt. Ob takih is'ih tue je obšla neizmerna žalost, ki e te slednjič vrgla na posteljo. Obležai 31 na praznik, ko ni bilo mogoče dobit: zdravnika. Gospodar sam mi je prinesel neke praške, ki sem jih moral na mleku popiti. Dva dni sem ležal, ne da bi se mogel ganiti z ležišča. Tretjega dne sem zbral vse moči. da sem se postavil na noge ter v spremstvu nekega domačina odšel k zdravniku. Bila pa je ženska, ki me je preiskala. Predpisala mi je najboljšo hrano, zdravila pa dobim le v primeru, če se mi ne l>o obrnilo na bolje. (Nadaljevanje prih. sredo.) naslednji; Za mladino do 16 let: (proga je bila dolga. 4.5 km s 500 m višinsko razlik iz Pisnika v Ribnico) 1. Tonček Ober-reich 8:30. 2. Ivan Radich 8:55, 3. Toni Bucher 9:8, 4. Marjan Pivc 10:13. Za deco do 10 let: (2 km dolga proga, 200 m višinske razlike) 1. Rudolf Javornik 6:2, 2. Medi Bucher 6:2.4. 3. Atilan Garb 6:5, 4. Jože Sitar 7:2. Slalom: (za vse) proga 250 m. višinska razlika 100 m: 1. Ivan Radich 2:33. 2. Tonček Oberreioh 2:43, 3. Toni Bucher 2:56, 4. Srečko Ovčar 3:1. Druga kategorija: i. Mirko Litar 0:54, 2. Rudolf Javornik 0:55. Dečki so vozili izvrstno ter so se odkrili tudi nekateri novi talenti. Njihove smučke -o enostavne, oprema zelo pomanjkljiva, kljub temu so se dosegli odlični uspehi. Po končanem tekmovanju je bila v Ptačnikovi gostilni razglasitev rezultatov in razdelitev daril. V imenu SPD Maribor je nagovoril mlade tekmovalce naš pohorski poet Ludvik Z o r z u t, ki se je zahvali! g. L a u tn e r j u za njegov trud ter vsem. ki so omogočili to prireditev, ki je odlično uspela. Zmagovalci so bili nagrajeni večinoma s predmeti za smučarsko opremo. Otroška. Deček: »Papa, kako se pa imenuje ta ...n žival? Oče: »To je tele!« Deček: »Kaj ne, papa! Teleta sc delajo iz telečjega mesa?« Spomnite se CM Dl Zeluuka Blago, ki prenese naj večjo toplot«, »e da bi se vžgalo. Moderna fizika in tehnika sta nam s svojimi dosedanjimi poizkusi demonstrirali že nešteto primerov izdelave blaga, ki prenese neverjetno visoko toploto, ne da bi ista povzročila na blagu kakršnekoli škode. Današnja tehnika omogoča izdelavo tovrstnih vrst blaga v poljubnih množinah. S pomočjo aluminijevih, magnezijevih in drugih oksidov se pridobiva kemičnim potom celo snov, ki omogoča dela pri 2—3000 stopinjah C. Morska voda — najnovejše maziliro sredstvo. Če stopimo z gumijastimi podp plati na mokro železno tračnico, lahko opazimo in občutimo povečano možnost spolzkosti. Pri neposrednem stiku kavčuka, železa in vode se ta spolzkost neverjetno poveča. Ladjedelska gradbena tehnika je to okolnost kaj hitro izrabila v svojo korist. Neka nemška tvrdka je prevlekla ležaje za vijake s plastjo kavčuka, kamor so vdelali zaporedno razvrščene vdolbine. V te vdolbine je napeljana morska voda, ki služi ob dotiku z železom in kavčukom kot najsodobnejše mazilno sredstvo. Segret zrak za vž*ganje premoga. Ze leta 1930 se je i*najditelj takozvanih »zamreženih žarnic«, ki jih uporablja sodobna radijska tehnika za opremo radijskih aparatov, berlinski tehnik dr. Valter Schottky, pečal s poizkusi vžiganja premoga z segretim zrakom. Ne s papirjem, drvi ali s kakoršnimikoli gorljivimi snovmi, temveč se bo odslej premog, ki ga rabimo v gospodinjstvu in industriji vžigal z zrakom. Dr. Schottkyju ter njegovemu pomočniku inž. Gerhardu Rehu se je ]X> večletnih poizkusih vendarle posrečilo, da sta izdelala posebno pripravo, s katero se lahko spusti v peč posebna zračna struja. Ta zračna struja ali tok se s posebnimi električnimi pripravami lahko segreje do 850 in celo 900 stopinj C. Znano je, da se kameni premog užge že pri 600", medtem ko se rjavi premog in briket užgeta že pri znatno nižji temperaturi. Premog, prepihan s tako segreto zračno strujo, se kaj rad užge. Poraba toka za tovrstno užiganje premoga je neznatna. Tovrstni užigalniki se- danes izdelujejo tudi v manjših dimenzijah, tako da jih lahko uporabljamo tudi v gospodinjstvu za pripravo ognja v sobnih pečeh ter v kuhinjskih štedilnikih. Slične naprave uporabljajo danes v Nemčiji tudi pri pečeh za centralno kurjavo, v industriji in pri železnici. Na j večje valje za stroje, ki služijo za izdelovanje papirja, je že pred leti dobavila v Francijo neka nemška tvrdka. Dva takšna valja sta merila vsak po sebi v premeru nič manj kakor 414 metrov in tehtala skupno 76.000 kg. Za njun prevoz je služilo prav posebno v ta namen izdelano vozik) na 32 kolesih. V najnovejšem času pa so Nemci ta svoj prvotni rekord celo ekosili. Izdelali so doslej majvečje valje in jih vrgli na svetovno tržišče. Valji so namenjeni za Finsko in sicer za največjo tvomico papirja na svetu. En sam valj telita 57.000 kg. in ima petmeterski premer. Za prevoz tega valja je potrebno vozilo na 38 kolesih. V Heilbronn bodo ta ogromni valj prenesli na ladjo, ki ga bo prepeljala na Finsko. Torek, 1. februarja ob 20. uri: »Gospoda Glembajevi«. Red A. Gostovanje VI. Skrbinška. Sreda, 2. februarja ob 15. uri: »Gospoda Glembajevi«. Gostovanje VI. Skrbinška. — Ob 20. uri: »Tod to goro zeleno«. Četrtek, 3. februarja ob 20. uri: »Gospoda Glembajevi«. Red B. Gostovanje VI. Skrbinška. Konec gostovanja VI. Skrbinška v pred stavi »Gospoda Glembajevi«. V četrtek za red B se nepreklicno zaključuje gostovanje VI. Shrbinška. »Noč v Ka'ruosetila dr. Mačka. Romunski zunanji minister Miccscu zapusti danes Ženevo in se bo ob vrnitvi ustavil v Beogradu, kjer se bo sestal s predsednikom j ugoslovenske vlade dr. M. Stojadinovičem. Mussolini bo nepričakovano priletel z letalom v Pešto BUDIMPEŠTA, 2. februarja. Rimski dopisnik »Uj Magyarsag« je imel s pred sednikom italijanske vlade Mussolinijem razgovor, v teku katerega je izrazil Mus solini svoje simpatije za madžarske pri- jatelje. Mussolini je sporočil madžarskim novinarjem v tej zvezi, da bo v doglednem času posetil madžarsko prestolnico in da bo nepričakovano priletel v Budimpešto z letalom. Sokolstvo Sloveniegoriški Sokoli na straži 50. občni zbor sokolskega društva Sv. Lenart Radio - Ljubljana Torek, dne 1. febr. 11.: Šolska ura: Naši gozdovi (Rafael Bačar) — 12: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Napovedi — 13.30: Radijski orkester — 14.: Napovedi — 18.: Radijski orkester — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. France Veber) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 30.: Božične pesmi, komorni zbor s spremljcvanjem radijskega orkestra (vodi dr. Fr. Kimovec) — 21.: Bach: Velika tokata in fuga v d-molu (plošče) — 21.: Radijski orkester — 22.: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz Kazine. Sreda, dne 2. febr 9: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzo-va) — 11.30: Koncert Radijskega orkestra — 13.: Napovedi, obvestila — 13.20: Plošče — 16.: Koncert Radijskega orkestra — 17.: Kmet. ura: Bodoče poslovanje kre elitnih zadrug (dr. Jože Basaj) — 17.30: Koncert Radijskega orkestra — 18.20: Da uiilo Cerar: Ženili se bomo, spevoigra s klavirjem (izvajajo člani zbora »Grafike«) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v opero — 20.: Prenos iz ljubljanske opere — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). V sredo, dne 26. januarja t. 1. zvečer se je vršil v mali dvorani Sokolskega doma pri Sv. Lenartu 30. občni zbor našega sokolskega društva. Zbor je otvoril in vodil društveni starosta br. dr. Milan Gorišek. V svojem pozdravnem govoru je prikazal vztrajno delo našega društva ter omenil, da pomeni današnji občni zbor nekak uvod v proslavo društvenega jubileja. Svoj govor je zaključil z besedami: »S ponosom in zadovoljstvom lahko ugotovimo in trdimo, da smo vseh dolgih trideset let ostali zvesti našim vzvišenim sokolskim načelom in da nismo nikoli niti za ped krenili z naše začrtane poti.« Izrazil je tudi željo, naj se po istih smernicah vodi delo tudi v bodoče; nakar je br. prosvetar prečital savezno poslanico. Sledila so skrbno sestavljena poročila posameznih društvenih funkcijonarjev, iz katerih je razvidno, da šteje društvo 195 pripadnikov, da so skozi vse leto telovadili redno v 11 oddelkh. Delo v telovadnici je vodil prednjaški zbor, ki šteje 9 članov in 4 članice. Nad vse razveselji va pa je bila ugotovitev, da so se nasi telovadni oddelki v preteklem letu pomnožili. Posebno beležijo znaten prirastek mladinski oddelki, in to kljub zapostav- ljanju naše sokolske mladine po nekaterih na ločitev zakona. vorili, da se je bavil Mr. Putinan neka) časa z idejo, kako bi ustanovil »klub ne* znanih mož slavnih žena«. Veliko presenečenje je doživel tud' eden izmed soprogov filmske zvezde Glorie Svvangson. Vedeli so, da je postala Gloria Swanson gospa markiza. Z veli* kimi svečanostmi se je v Parizu poročila z gospodom Jamesom Henryjem La Baily de la Falaise, markizom de la CoU-draye. Kablogranii so prispeli v Amerik0’ in odlična družb, je vedela, kako je fte" ba pričakati človeka s tako dolgim ime' nom, potomca ene najstarejših franc°' skih plemiških rodbin. Paramount je v enem največjili neworških gledališč P13' redil svečan sprejem in vsa noblesa ie navalila v gledališče, da občuduje slavn° filmsko zvezdo in njenega soproga številka tri. Oder so okrasili z ameriškim* in francoskimi zastavami. Ko se je zakonski par pojavil na odru, je publika vstala in je orkester intoniral marseljezo. Markiz se je počutil zelo prijetno. Tedaj P3 je prišel direktor Paramounta. prisrčno stisnil roko »dear Gloriji« in se potem obrnil k markizu z besedami: »Tudi vam želim prisrčno dobrodošlico, Mister Gl°* ria Swanson«. In markiz je ostal v cfiH fevdalni Ameriki samo kot »Mr. Swa»-son«, soprog slavne Glorie. Podoben slučaj se je pripetil filmski zvezdi Elissi LaudL Svojčas je nastal3 senzacija, ko je zahtevala ločitev zakona in to radi moževe »okrutnosti«. »Okrutnost« pa je bila ta, da je mož zahteval da zapusti filmsko kariero. Soproga namreč ni zadovoljilo, da ostane »Mister LaU-di«. Imenoval se je John Cecil Lavvranc« ter je bil priznan in spoštovan advokat-Odkar pa se je oženil, ga je svet pozna' samo kot mistra Elissa Laudi. Nazadnie mu je to presedalo in je končno pristal nadebudnih krajevnih činiteljih. Plodo-nosno je bilo delo prosvetnega odbora, ki je poleg mnogih nagovorov pred telovadnimi vrstami ter skupnimi predavanji za vse članstvo, posebno poglobil delo na dramatskem polju, kar je bilo možno radi popolnoma na novo preurejenega in opremljenega društvenega odra. Živahen promet beležijo leposlovna, znanstvena in mladinska knjižnica, ki štejejo skupaj 1945 knjig in raznih revij. V dovoljni meri se je uprava brigala tudi za zabavo svojega članstva, in sicer s družabnimi večeri in s plesno šolo. Za naraščaj in deco pa so se uvedli mladinski popoldnevi, ki obsegajo poučna in zabavna predavanja, spremljana s skioptičnimi slikami. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena skoraj celotna dosedanja uprava. V bodočem poslovnem letu bo naše delo v društvu osredočeno na urejevanje in gradnjo javnega kopališča, ki smo si ga stavili v program sokolske Petrove petletke, na priprave za X. vsesokolski zlet v Pragi, na župne tekme in na dostojno proslavo naše tridesetletnice v septembru letošnjega leta. Zagovor. Sodnik: »Vi se izgovarjate, da ste radi lakote kradli. Kako pa to, da ste odvedli kar celega teleta iz hleva?« Tat: »Zalibog nisem imel tokrat noža pri roki, da bi si ga odrezal samo kos!« V šoti. Učitelj: »Kdo ve povedati, kaj je pastir?« Vsi molče. Učitelj: »Torej poslušajte: »Recimo, da bi bili vi sami kozlički, kaj bi bil potem jaz?« Pepček; »Star kozel!« P ktoiiesivu žette Možie slavnih žena Slučaj Miss Earhartove ..Gospod in Gloria Swanson - »Okrutni" Mister Elissa Landi — Soprog Lady Astor — ime njenega soproga Franca Lotarin-škega komaj omenjajo. Pa pustimo zgodovino, čeprav naletimo na nešteto takih slučajev. Sedanjost, bližnja, in ta, ki je komaj minila, je zanimivejša. Ali vam je znano ime g. Rutmana? Da vas spomnimo. To je bil soprog Amelie Earhartove, slavne letalke, ki je nedavno na nekem poletu izginila. Miss Earhar-tova je prva žena, ki je z letalom preletela Atlantski ocean. Sicer je bila res v družbi z dvema izkušenima letalcema, vendar njeno slava datira od junija 192S. leta, ko je njeno letalo srečno pristalo v Evropi. Vsi so takrat govorili o Miss Earhartovi, in so se zelo začudili, ko je nekega dno prispe! iz Amerike neki Mister Putman, da prisostvuje slavju Miss Earhartove v Evropi. Dotlej ni nihče vedel, da je »Miss« (gospodična) Earhart prav za prav poročena žena, in sicer z gospodom Putmanom. Nihče se ni oziral nanj, in Mrs. Putman je ostala še naprej Miss Earhart. Zato je Mr. Putman tudi AMEL1JA EARHARTOVA Nedvomno mora biti užitek biti žena slavnega moža, blesteti v njegovem sijaju in moči. Drugačna stvar pa je /. možmi slavmh žena. Teh jc sicer zelo malo, igrajo pa navadno zelo bedno vlogo ob svojih slavljenih soprogah. Ko toliko govore in pišejo o umskih i ' oozneje raje videl, če ga niso slavili po-vladarskih sposobnostih Marije Terezije! leg njegove žene, in v Ameriki so go. Ime Lady Astor srečujemo večkrat v analih angleške spodnje zbornice. Motiv za pogovor v vseh prilikah in neprilikah-Kdo ve o možu, ki jo je napravil za lady-Kdo je Lord Astor? On pa preide prek0 vsega tega s pravim britskim humorjem, večkrat se je celo sam predstavljal k°* »soprog Lady Astor«. V Ameriki bi 2a že davno tudi službeno proglasili za »8°' spoda Lady Astor«, prav tako, kakor i0 nekoč napisali pod sliko gospoda in gospe Putman »zakonski par Miss Earhart«-Nedavno so časopisi objavili poroko znane črne plesalke Joseftne Bakerjeve-Nedvomno je njen mož gotovo bolj zna*1 pod označbo »mož Josefine Bakerjeve«’ kakor s svojim pravim imenom. Med vsemi državami cveto gotovo najbolj priimki in pridevniki v Amerik*-Tam pa so tudi razmere za to najprimernejše. Pri vsej svoji kruti realnosti ljubijo tam vendarle nekoliko spremembe >" romantike. Posebno ženski del. Nič nenavadnega ni, ako se dolarske milijonarke poroče z neznatnimi možmi iz ljudstva. In če se je Carolina Crittendeti-hčerka industrijca železa v Pittsburgha> omožila s preprostim in pravim covvbO” yem, ali kraljica smodnika Alicia du Pofl z nekim bednim in siromašnim kemikom' in njena sorodnica Elisabeth Francis Pont 9 siromašnim knjigovodjo nekeg3 telefonskega podjetja itd., potem je jasno, da igrajo soprogi takšnih dolarski!* prince^pra^reznatn^vloge^^^^^^ Otoke za doto V 15. stoletju so Shetlandski otoki bh^ severne obale Škotske spadali skupaj z otočjem Orkadov k danski državi. Ko s° leta 1449. za danskega kralja kronali Kristijana I., je bila Danska tako velika, d*1 se je raztezala od ustja reke Labe najbolj severnih meja sedanje Norvešk0 in od obal Severnega morja do mej Rusije. Kljub tem velikim deželam pa krm* Kristijan I. svoji hčeri, ko se je močila ® škotskim kraljem Jakobom III., ni mož® izplačati več dote kakor 2000 goldinarjev, dasi je 'spočetka obljubil hčeri celi*1 60.000 goldinarjev dote. Ker torej ni m°-gel takoj izplačati vse obljubljene dot®’ ie ženinu zastavil Shetlandske in Orkanske otoke, dokler bi ne izplačal vse note. Toda tudi pozneje danski kralj ni gel plačati obljubljene dote, zato so zastavljeni otoki ostali pri Škotski in poznej^rripadhAngliji^^^^^^^^^^ Drobne — poučne Nevarnosti pri vožnji z avtomobil0*^ so stokrat večje od nevarnosti strele,vl' liarjev in utrganja oblakov, MmUmke m MmiBIm Mmirn Radi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« v četrtek ob običajni uri. Sreska organizacija JNS Maribor desni breg sklicuje y nedeljo 6. t. m. dva sestanka in sicer v Framu ob 8. uri zjutraj v Kosovi gostilni, ob 14. uri popoldne pa v Podovi v Baumanovi gostilni. Poroča narodni poslanec Milan Mravlje. Pojasnilo glede praktičnega učiteljskega izpita. Kakor znano, se bodo 3. marca zo-Pet pričeli praktični učiteljski izpiti pred novo ustanovljeno „državno komisijo za polaganje praktičnega učiteljskega izpita". Na. to komisijo prihajajo vprašanja, ali so se z drugačno sestavo izpitnega odbora kaj spremenili tudi pogoji za praktični učiteljski izpit, oziroma zahteve, ki se stavijo na kandidate. Zalo objavljamo naslednje pojasnilo: Vsa sprememba glede jjanes na planinski ples praktičnega učiteljskega izpita jo samo zunanja. in obstoji v tem, da se bodo v vsaki banovini ti izpiti vršili odslej samo pred komisijo, ki bo za dravsko banovino v Ljubljani, in da la komisija ne bo več ^stavljena samo iz profesorjev na učiteljišču, ampak bodo kot izpraševalci fungi-raii tudi profesorji ljubljanskih srednjih Sol. Zahteve oa, ki se bodo stavile na Kino Ltai°i’ Od danes dalje muzikalni velefilm »Sinfonija ljubezni« Karin Hardt, Wa!ter Rilla. ideavstoa Dunajska vremenska napoved. Za jutr1 v sredo 2. februarja predvideva dunajska vremenska napoved sledeče vreme: V severnem alpskem območju spremenljivo za padno vreme, topleje, deloma sončno, deloma padavine. V južnem alpskem področju: Male spremembe pretežno lepega vremena. ___ Danes na jjlaninski ples Dunaj v karnevalskem veselju obiščete najceneje ob priliki izleta Putnika z luksuznim avtokarom od 19. do 21. februarja Na potu obisk Semmeringa. Na Dunaju sloviti »Karnevalfestzug«. Vožnja in vizum le Din 260.—. Izkoristite redko priložnost, prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor - Celje - Ptuj. Tombola v prid Počitniškega doma Kraljice Marije na Pohorju ne bo, kakor javljeno,-8. maja, temveč 15. maja t. 1. V slučaju slabega vremena pa 22. maja. Promocija. V petek, dne 4 .t. m. bo na ljubljanski, univerzi promoviran za dok- Pretok krvi in njega pomen Ideja, kako izkrvavelemu človeku rešiti življenje z dotokom tuje krvi, je že dokaj stara. Poskusi, .ki so jih delali v prejšnjem stoletju s prenašanjem živalske in človeške krvi, so se morali ponesrečiti, ker takrat še niso poznali tistih bioloških zakonov, na katerih temelji moderna transfuzija krvi. Kri enega človeka se pač ne sklada vedno s krvjo drugega človeka. Bilo je treba dolgega in neumornega tihega dela v laboratoriju, predno smo dospeli tja, kjer se danes nahajamo. Kri sestaja iz trdnih in iz tekočih snovi. Če pustimo kri nekaj časa v kaki posodi, se trdna ire tekoča snov kmalu ločita.’ Težka krvna telesca padejo na dno, na vrhu pa plava lažja krvna tekočina. iKako se kri dveh bitij sklada, vidimo najlepše na sledečem vzgledu: če zmešamo v eproveti rdeča krvna telesca kake živali s krvno tekočino kakega človeka, se krvna telesca najprej med seboj zlepijo, potem pa se celo razkroje. Isto se zgodi, če vbrizgamo človeku živalsko kri v žile. Živalska krvna telesca se v človeški krvni tekočini strdijo in razkroje. Oboie pa vpliva na človeški organizem zelo škod- Zahteve pa, ki se Kandidate, ostanejo povsem iste kakor do- fej. Sprememba jc samo zunanja in 5® I torja prava odvetniški pripravnik g. Dra- ISlsoTribnik, sl* profesorja Karla Tribmka, leljski izpit. Ker je začasno na učiteljiščih bivši predsednik Društva^ jugosl akade zelo mulo razredov in torej tudi zelo malo mikov v Mariboru ter odbornik ljubljan-učnih moči, so bila n. pr. lansko leto skega JAD Triglava. Mlademu doktorju, ■državna učiteljišča marsikje skoraj tretji- zavednemu nacionalnemu delavcu, iskreno šolskega lela brez pouka tako važnih I ^^stitamo! predmetov kakor so narodni jezik, zemlje- y Qejovec na mednarodne tekme v Pis, zgodovina in pedagogika s šolskim de- smugjcjj1 skokih, pri katerih sodelujejo iz- Zl kfbo lpolX"di° teh Tzpitov; brani, reprezentanti Norveške, Švice, Prizadetih več šol toda v razmeroma ne- Nemčije, Italije, Avstrije m Jugoslavije, •'•nutni meri. ker bo iz posameznih zavo- bo vozil poseben luksuzen avtokar P.ut-dov pritegnjen k njim samo po en učitelj nika v nedeljo, dne 6. februarja. Vožnja ali dva. ° in vizum le Din 120.—. Informacije in fa- ntovske novice. I. seja mestnega sve- kojšnje prijave pri Putniku Maribor, Ce bo v torek, dne 8. februarja 1938 ob|lje, Ptuj uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Poročilo predsednika mestne občine. Mestno disciplinsko sodišče I. stopnje, do-•očitev članov za 1. 1938. Volitev gradbenega odbora za 1. 1938. Poročila finančnega odseka: Proračun mestne občine za 1 1938-39. Oprostitev stanovanjskih prosto-rov v novih zgradbah kanalščine iti vodarine. Nakup stavbišča za novo realno gim-nazijo, najetje posojila din 500.000.—? Pfri mer Danes na planinski ples •• < Zakai »Obnova zato ker obnovi poceni Vaš dom. Oglejte si izložbo. F. Novak, Jurčičeva ulica 6 Tombola, ki bo senzacija Maribora. Za veliko dobrodelno tombolo Rdečega križa vlada že sedaj velikansko zanimanje ne le v mestu, marveč tudi v bližnji in daljni okolici Maribora. Posebno zanimanje vla- Fririn nmrHh narcele ob Aškerčevi da med meščani, ki so stali pri takih pri-* L iSo a ca- ?ditva„ dos.oi ob s.ra». Med gbvnhn, rinskp lrrnriniVp .dobitki bo popolnoma nov stirised>~zni „ ‘ ’ . avto »Opel« kadet in motorno kolo znam Smrtna kosa. V Trstenjakovi ulici 20 k Ngu_ TabUce ^ 2e prodajajo v pred. e umrla vdova po kletarskem mojstru . u- Lr0^ajj prj Putniku in v trafikah. IJa,na \ u>ga, stara 67 let. Žalujočim pre- gevemj sij se ponovno napoved,uje za °stalim naše toplo sočutje! L febniar. Viden bo po napovedih triglav- Sodne novice. Za sodnika sreskega so- 9jje as{r_ postaje od Ljubljane do Maribo-oišča v Brežicah je imenovan Oskar To- ra v ja^0 živih in žarečih barvali in to od tahie, pristav pri sreskem sodišču v Ma- osmjh zvečer do poznih jutranjih ur na •enbergu. |prireditvi Jadranske straže. Naj nikdo ne __ nianincbi Mtae zamudi prilike, ogledati si sijaj in razkoš. ^gR^S na pianmSKI pseai ^ »Jadranske noči«. Vstopnina samo Mariborska »Drava« v Hočah. Na Sveč- Din 15.—. Darila za nose so izlozena v tr-n|eo, 2 februarja ob 15. uri priredi moški Uvini Josipa Šraja z oznako darovalca. zbor ;>Drave, v Sokolskem domu koncert Vsi naši narodni sloji so vabljem na .o umetnih in narodnih pesmi. Po koncertu edinstveno prireditev Jadranske straže ^redi domača gasilska četa veselico v katere cisti donos je namenjen za Mladin-^ačičevi gostilni. Vljudno vabljeni tudi | sk| dom^v Bakru^ ^riborčani in okoličani. Nevsko društvo pekovskih pomočnikov ^ Mariboru priredi v soboto dne 5. febr ^38 v Gambrinovi dvorani tradicionalno V središču predpustnega zanimanja je tradicionalna gala reduta ISSK Maribora, ki se vrši letos pod devizo »POD PALMAMI« in ki bo posetnikom prinesla ceio vrsto presenečenj. Nedvomno bodo tudi tir- , 7. , . . VTSH) ntuvvuiou i edptistno veselico s zbranimi pevskimi jetos vsi yubitelji neprisiljene zabave, do- iti c 'l 111 TU 1 113" I . » • . *vi> __ 111 tamburaškimi točkami in šaljivimi na^ stopi_ Prijatelji društva se vljudno vabijo. Zdravniško društvo v Mariboru ima v Cetrtek 3. februarja t. 1. ob 20. uri pri v^rlu« v Aljaževi sobi svoj redni letni ob-ni zbor. Dramatski >dsek SK Slavije n Po-^režiu priredi 2. februarja ob 19. uri v korani g. Renčlja veseloigro »Dve ne-yesti«. tV Ruski večer v Kazini v soboto dne *2. februarja. Na koncertu sodelujejo: bre godbe in plesa v polni meri prišli na svoj račun. Gala reduta se vrši uta pustno soboto dne 26. februarja v veliki in stranskih dvoranah Uniona. Uude*3ke> tuwUe ljivo. S strojenjem krvi se utegnejo zamašiti važne žile, z razkrajanjem krvnih telesc pa nastajajo strupene snovi. Zato se človeška kri z živalsko ne more nadomestiti. Pa tudi vsaka človeška kri se ne sklada s krvjo poljubnega človeka, ker tudi v njej se rdeča krvna telesca razkroje. To dejstvo je prvi ugotovil Dunajčan Landsteirier in ga nazval izohe-molizo. Po tem, kako si kri ljudi strjuje in razkraja, če jo med seboj pomešamo, ločimo štiri vrste ljudi. Kateri krvni skupini pripada kak človek, določimo v par minutah po metodi, ki jo je iznašel Američan Moss. Človek, ki pripada eni izmed grup 1, 2, 3, 4, ostane celo življenje tisti grupi. Znanstveniki so ugotovili, da se more le kri gotovih grup med seboj mešati, če naj ne nastopi strjenje in razkroj. Preden prenesemo kri z enega človeka na drugega, moramo torej dognati, kako se njima kri sklada. Priporočati je, da si vsak človek dobro vtisne v spomin, v katero krvno skupino spada, da more v slučaju potrebe priskočiti sočloveku na pomoč. Med svetovno vojno je bil v ameriški armadi uveden običaj, da je vsak vojak dobil označko, v katero krvno skupino da spada. Če je bil kak vojak težko ranjen in so se njegovi tovariši ponudili da mu oddajajo kri, so po .označbi hitro našli primernega samaritana in krvna transfuzija se je mogla nemudoma izvršiti. Za zdravega človeka ne pomeni oddaja pol litra krvi ali celo več nikake ooasnosti. ker zdrav organizem kri hitro nadomesti. Nasprotno, dostikrat je puščanje krvi celo koristno. Načinov, kako pretočimo kri s človeka na človeka, je dvoje. Pri prvem uporabimo aparat, ki ga je izumil Nemec Oehlecker. Tisti, ki kri oddaja in tisti, ki jo sprejema, ležeta drug poleg drugega in zdravnik pretoči kri skozi cevko v dva kanala, ki vodita v žile. Drugi način se imenuie po Američanu Percyju. Po tej metodi odvedemo oddano kri v para-finiran steklen bat in jo še gorko vlijemo pacientu v žile, pri čemer ne prideta oba človeka v neposredni dotik. Obe metodi sta se dobro obnesli. S krvno transfuzijo dosežemo v bistvu sledeče: Človeka, ki je- na tem. da izkrvavi, bodisi radi kake poškodbe, bodisi radi kake bolezni, je mogoče, s prenosom primerne množine krvi rešiti smrti. Uspehi krvne transfuzije, mejijo včasih naravnost na čudežnost. Pri krvnih boleznih, ki so v zvezi z veliko anemijo in pogostim krvavljenjem. je dostikrat mogoče doseči s transfuzijo krvi izboljšanje bolnikovega stanja in celo popolno ozdravljenje. Pri mnogih boleznih pa vpliva transfuzija ugodno v tem smislu, da pridobi bolni organizem z dovedeno krvjo Nekaj o lepotičju in lepoti* čenju Narava diktira svoje zakone, toda pri tem nam in-udi možnost, da te zakone razumemo, upravljamo jn obvladamo. Vpra šanje lepotičja spravljajo ljudje radi v zvezo z naravnimi zakoni, češ, da so puder, razna barvila, fina toaletna mila in druga taka roba v nasprotju z naravo, ki je dala človeku svojo barvo in polt. Tako sodijo večinoma moški, ki nikakor ne priznavajo ženski pravice, da bi. naravne nedostatke popravila ali odstranila. Objektivno pa moramo priznati, da ni greh, ako si ženska osveži svoj obraz z epotilom in barvili, če je to potrebno. Marsikatera dama ima preveč bledo polt že po naravi ali pa kot posledico bolehnosti-odnosno starosti. Naj bo že kakorkoli, gotovo je stvar takta, da izgleda ženska veselo, če gre: v veselo družbo. — Pri lepotičju je treba paziti, da Laža ali polt ne trpi. Pnv pravilo je, ne šteditiz izdatki. Barvila in puder morajo biti naj-inejša. Cenen in slab puder ima v sebi škodljive primesi, ki razjedajo in uničujejo kožo. Kozmetika ne trpi pri lepotičju površnosti in malomarnosti. Damam daje stri-etna navodila, po katerih se morajo ravnati v lastnem interesu. Pri lepotičenju je ravnati tako-le: Najprej potegnemo s cvasto parkrat rahlo po vsem obrazu. Nato začneš lepotičiti oči, zakaj oči so najvažnejše. Najmanjša lisa pokvari ves efekt. Obrišemo si trepalnice i-n obrvi, da ne ostane puder na njih, nato vzamemo črno palčico z ostro konico tako, da se da vsaka obrv ali trepalnica posebej pobarva. Obrvi je treba barvati od znotraj na zunaj tako, kakor rastejo. Barva ne sme nikoli segati čez obrvi. Oči se pobarvajo na zgornji in spodnji trepalnici tik ob resnicah, in sicer z zelo ozkimi progami. Grdo je, če ostane med resnicami in pobarvanim delom bela proga. Plast 'barvila mora biti zelo tenka, sicer se ne da lepo razmazati. Zgoraj proti sen- Danes na planinski ples cu se lahko pobarvani del nekoliko podaljša, da dobe oči podolgovato obliko. Vendar pa je treba paziti, da ne nastane mesto lepega, pikantnega izraza karikatura ali maska. To je vedno stvar okusa in spretnost dotione dame. Ko je vse to končano, vzamemo mehko krtačico in pogladimo obrvi in trepalnice v smeri, v kateri rastejo. Zgornjo trepalnico pri za-tisnjenem očesu navzdol, spodnjo pa pri odrtem očesu navzgor. Puder mora biti naravne, ne preveč intenzivne barve. Na obrvi, oči in trepalnice puder sploh ne sme priti, ker bi bil s tem ves obraz pokvarjen. Usta pridejo na vrsto zadnja. Na zatisnjene ustnice pride samo v sredino malo intenzivno rdečega barvila, ki se potem previdno razmaže, da nikjer ni pretrgana linija ust. Ženske si zelo rade nalepotičijo usta v obliki ze-deležen. S ten je lepotičenje končano, deležen. S tem je lepotičenja končano. Pravila veljajo seveda samo za lepotičenje k večernim prireditvam, čajankam in družabnim večerom. Dan in ulica pa ne prenaša kozmetičnega preobilja. Pomožna akcija v Studencih. Občinska uprava in socialni odsek se zahvaljujeta vsem darovalcem za naklonjenost ob ................................... priliki letošnje akcije, ki je namenjena Sdč D Olideknn nrvakinja ljubljanske lobč. brezposelnim in revežem. Istočasno,.— • v.p °Pere g A iSoševski. prvak zagreb- se naprošajo vsi gg. posestniki, ki še niso i novih v vcepljeni k/v. nahajale h se be opere dr Roman Klasinc, virtuoz oddali nabiralnih pol, da jih nemudoma ljakovin Pr. krvnih ^strupljen ih ki so na klavirju Po koncertu družabni ve- oddajo zaradi evidence obč. upravi. cesto združena s poginom rd^.hl kmrf. ** Ruske pesmi p "ie h gitari g. M. Le- V studenški Ljudski univerzi predaval^ bedev, bivši član zagr. opere. Svira jazz. v četrtek 3. t. m. inz. Kukovec o zelo za- ker nadomesti s svežo, z J ) Toaleta promenadna Vstop proti pova- |nimivem potovanju v Orient. 100 skiopti- krvjo poginula krvna te Ža smeU m doita vetjo Vihar. Na morju. Ogromni valovi premetavajo ladjo kakor orehovo lupino. Poleg kapetana je stal na poveljniškem mostiču pot-nik-duhovnik. »Gospod kapitan,« jeclja prestrašeni duhovnik, ali se bo ladja potopila?« »Ne,« mu odgovori kapitan, »nismo še tako na koncu. Mornarji še vedno krepko kolnejo. To je dobro znamenje.« Vihar se spreminja v orkan; ubogi duhovnik medli strahu. »Gospod kapitan,« zavpije na ves glas. »ali še kolnejo mornarji?« »Da!« zakriči kapitan. »Hvala Bogu!« vzdihne olajšano duhovnik. Modrost v koranu. »Zakaj koran prepoveduje popivanje vina, dovoljuje pa po več žena?« »Zato, ker ve, Ja si ne bo nihče jemal več žena, dokler bo — trezen.« bilu. Začetek ob 20. uri. čnih slik. Brez vstopnine. Pridite! | speši ozdravljenje. Ne pozabi naročnine ? . teden pri fekstilani Biidefeldt, Gosposka ulica Vam omogoči posebno ugoden nakup našega kvalitetnega blaga. Prinašamo: Belo platno Platno za rjuhe e Frotirke trpežno 7‘SO 5‘50 144 cm din 16-— din 18' - 14 - MaSurel sifon Platno z« orevleke - & Krep brisače i io-- fina tkanina 9 — 8' „Schrollov" sifon ^ 82 cm širok 12'*—11’— 97 c 0 ' MT- mu l E IV za Ificvicm; _ r- ajr m *:»«c» <*_, ^ 4 UUIUU1V 176 cm din 21"— o ^5 cm šir. din 11*— platno za prevleke din 28 - ^ „Schroll" 176 cm Oglejte si izložbe, prepričajte se o zalogi, če si hočete prištediti denar, Kuhinjske brisače \<^ din 12’- 8-- 4'— Mali oglasi Hazno HOČETE LI NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE VSAKOVRSTNO POHIŠTVO, tigovske opreme, stavbena dela vsakovrstna izvršuje zajamčeno solidno mizarsko podjetje Albin Belak, Maribor, Miklošičeva 2, Slovenska ulica 31. Najnižje cene! 469 NA PRODAJ zavese (karamai). srebro, slike, pohištvo in dr. Razlagova 24. POKROMANJE, PONIKLO-VANJE wsake vrste, dobro in poccni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. 213 GOSTILNA BARIČ, TEZNO jutri družabni večer. Krvavice, pečenice itd. Dobra vina. Se priporočam. 584 Posest REDKA PRILIKA! Radi bolezni in starosti naprodaj hiša, v kateri je že 50 let trgovina s pekarno in gostilno. Vprašati Andjelovič, Varaždin. .577 i Radi premestitve v službi ! prodam zelo poceni MOŠKO KOLO Tržaška c. 54. Grebs. 579 Ugodno naprodai KAUČ kavkaški oreh, pleskan. Mizarstvo, Koroška c. 46. 582 Sobo odda Oddam OPREMLJENO SOBO Ruška c, 3. Krumpi. 574 Ugodno naprodaj HIŠI Pobrežje. Aleksandrova 30 in 36- 575 Prodam______________ Prodam BRIVSKI. FRIZERSKI SALON zaradi vojaščine. Ponudbe na upravo pod »Salon«. 581 Cankarjeva 26 MOTOR MARIBOR Telefon 28-50 Separirano, prazno, sončno SOBO takoj oddam. Studenci, Sokolska 13. 564 Stanovanie SOBO IN KUHINJO oddam. Lorbekova ul. 12, Nova vas. 580 SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Aleksandrova c. 23. Studenci. 576 GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo. Livada 5 pritličje. 572 STANOVANJA soba, kuhinja Din 360. — 2 sobi. kuhinja 450. 500. 650. — 3 sobno, kopalnica, veranda v prvem nadstropju 700 oddam Maribor, Smetanova ul. 54, gostilna -Dravograd«. 570 ekonomičen, cenen in prvovrsten mm Sprejmem SOSTANOVALKO na razpolago šivalni stroj. — Vprašati Loška 19. levo. 555 Službo išče IŠČEM SLUŽBO pri boljši rodbini. Opravljati znam vsa dela ter tudi kuhati. Nastopim lahko vsak čas. Naslov v upravi lista. 557 Službo dobi MIZARJA z nekaj gotovine iščem, imam nujno večje delo. nudim stalno zaposlenje. Mizarstvo, Gre gorčičeva 8. 583 VAJENCA takoj sprejmem. Vprašati v trgovini A. Lobnik. Nova vas 585 Naroiniki kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Vzorna prizadevnost trojičkih gasilcev V lepo okrašeni dvorani tov. predsednika Ernesta Goloba se je vršil te dni redni letni občni zbor gasilske čete pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Občni zb or je vodil tov. predsednik Ernest Golob, ki je v zbranih besedah orisal delovanje čete v preteklem letu. —- Sledila so poročila četnih funkcijonarjev, iz katerih je bilo posneti veliko in požrtvovalno delo naših vrlih gasilcev, ki so tudi v preteklem letu storili zelo mnogo na polju človekoljublja. Blagajna izkazuje koncem leta 3917.30 din prejemkov in 1491.— din izdatkov. Četna imovina je narastla na 136.875.— din. Ker je bil občni zbor na rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, visokega pokrovitelja jugoslovenskega gasilstva, je predsednik orisal veliki pomen tega praznika, saj je ime Karadjordjevič igralo v zgodovini vedno važno in odlično vlogo in prav tako tudi ime Tomislav. Živel naš Dokrovitelj! Živel Visoki kraljevski dom! Sledila je prisega dveh članov po šestmesečni preizkusni dobi. Po izčrpanem dnevraem redu se je tov. predsednik Ernest Golob prisrčno zahvalil vsem četnim funkcionarjem ter članom gasilcem za vztrajno in požrtvovalno delo ter zaključil lepo uspeli občni zbor. la Blažev sejem. Prvi letni sejem v Gor. Radgoni bo dne 3. februarja t. 1. Razparcelacija stavbišč. Na Zorzinije-vem veleposestvu je bil 28. m. m. razpar-celiran velik sadonosndk za gasilskim domom ter bodo različne parcele prodane kot stavbišča. Doslej ste prodani dve stavbišči, kjer 'bodo še to leto vzrasli dve stanovanjski hiši. Tudi občina namerava v Sodarski ulici razparcelirati travniško parcelo za razna stavbišča. Grožnja. Pepček (ki ga je oče pravkar pretepel): »Tako, ti si me zopet po nedolžnem pretepel; toda zapomni si: Strašno sc 'bom maščeval nad tvojimi lastnimi vnuki!« Tukajšnji Sokol je priredil v dvorani Narodnega doma poslovilni večer svojemu vzornemu članu in bratu Davorinu Šterfeu, ki je premeščen kot šolski nadzornik v Krško. Polnih 14 let je uspešno sodeloval pri tukajšnjem Sokolu in so spregovorili tople prisrčne poslovilne besede starosta br. dr. Š a 1 a m mn, vpok. šolski nadzornik Gorjup v imenu Glasbene matice, dr. S e n ča r za CMD, gosp. Špat v imenu SK Drave, gimn. ravn. dr. Kovačič in drugi govorniki. S tem je g. Šterku popravljena krivica, ki mu jc bila storjena pred letom dni, ko je bil iz položaja šolskega nadzornika premeščen za učitelja na ptujsko meščansko šolo. — Vzornemu šolniku in zglednemu narodnjaku želimo na novem službenem mestu čim lepših uspehov. Silovit vihar. V soboto, dne 29. t. m. je zadivjal po Ptuju in okolici strašen vihar. Odkrival je strehe, podiral plotove in razbil tudi mnogo šip na oknih. V Ptuju samem je razbil veliko izložbeno okno na posojilnici. Na Tyrševem trgu je močno poškodoval neko žensko iz dežele. Tik ob Strossovi trgovini se je podrl močan plot, ki jo je pokopal pod seboj. Mimoidoči so rešili revico izpod plota ter jo spravili k trgovcu Strossu. Ker pa je dobila precej resne poškodbe, so morali pozvati rešilni avto. da jo je odpeljal v tukajšnjo bolnišnico. Za člana banovinskega sveta za Ljutomer je imenovan g. Slavič Franc, ljutomerski župan doma iz Cvena. Tako imamo sedaj dva člana banoviskega sveta za ljutomerski srez, morda bo kateri le videl, kako škodo delajo po srezu naši manjši in večji potoki. Mura kliče po regulaciji. Upamo, da bosta na merodajnih mestih zastavila svoje sile za težnje svojega sreza. K sreskemu načelstvu v Ljutomeru je premeščena zvaničnica Marija Kovačič. K. sreskemu načelstvu v Mariboru pa 01-videl, kako škodo delajo po srezu manjši Ljutomeru. Marljivi gdč. Lekanovi želimo na njenem novem mestu uspeha. Stanovčani, ki spadajo pod poljčansko faro, so imeli te dni posebne vrste dogodek. Tamkajšnja rojaka posestnika, 78 letni Bohak Peter in njegova 70 letna žena Marija sta slavila zlato poroko. Jubilanta sta za svoja leta še prav čvrsta, čeprav sta v dolgem življenju marsikaj pretrpela. Rodila se jima je 11 otrok, od katerih živi danes še 7 in sta vse prav lepo vzgojila. Želimo jima še mnogo zdravih let tja do diamantne poroke. Močen viharni veter je razsajal preteklo soboto pri nas in v okolici ter napravil precej neprilik in škode. Posnemanja vredno- Ob priliki poroke g. učitelja Štefancioze in gdč. učiteljice Mulejeve, je bil med njima in med gosti nabran lep znesek 400 din za uboge šolarje v Studenicah pri Poljčanah. Prisrčna jim hvala. frPlTfff ,,Avstrijski vojaški koledarji1- so se ne* nadno pojavili v Marenbergu in io v 'z‘ ložbi trgovca Harlviga Schoberja. Ti koledarji so opremljeni z napisom ^Posebna izdaja za Jugoslavijo", vendar jc njih vsebina kljub rodovniku dinastije Karadjor-djevičev dokaj čudna. V koledarju najdeš vse patronc bivše avstro-ogrske monarhije, članke in slike, ki poveličujejo bivšo monarhijo. Posebno poglavje je posvečeno takozvanim „Jungschutzom'. Kakor se vse zdi, je koledar oskrbela avstrijska lc-gitimistična organizacija in je pošiljatev prispela iz Maribora. Orožništvo je vso zalogo. zaplenilo ter uvedlo strogo preiskavo. Štednja. Soprog: »Ljuba ženka! Letos pa bova morala bolj štediti kakor lansko leto.« Soproga: »Prav! Potrudila se bom, kolikor mi bo mogoče. Obleke si bom sama izdelovala —.<; Soprog: »Ljuba ženka! Ti si angelj —« Soproga: »Potem bom začela tudi sama kuhati —.« Soprog (prestrašen): »Tako hudo pa zopet nisem mislil!« Darujte za azilni sklad PTLf Ruby Sedaj, ko je nevarnost minila, sta se je polastila strah in groza. »Pojdi, hitiva, lahko >bi prišli še drugi pomagači,« js nadaljevala. Pri tem je položila svojo roko na Geof-ireyev ranjeni komolec. Nehote se je zga nil. »Kaj ti je? je vprašala boječe. »Tvoja sitknia ic mokra, saj čutim. O, Geoffrey, poglej svojo srajco, vsa krvava je! Ranjen si!« Njen obraz in njen glas sta pričala o velikem strahu, ki jo je prevzel. )Saj ni nič huefega,« je dejal Geoiirey, ki ga jc res premagovala slabost. »Preje, v razburjenju niti opazil nisem. Pojdi, greva nazaj na pristavo.« Čudim se. da me še ne sovražiš,« je kliknila vsa žalostna, ker spadam med te malopridneže.« »Tebe naj bi sovražil?« je odgovori] z zelo nežnim nasmehom. »Tebe, svojo rešiteljico, nad vse ljubljeno?« Njegove besede so jo nekoliko potolažile, vendar pa je ostala še dalje žalostna. Zahtevala je, da se nasloni nanjo, in ko je videl, kako rada bi mu pomagala, je lahno položil svojo roko na njeno ramo in tako sta se vračala domov. Ko sta stopila v vežo, jima je prišel nasproti stari gospod Sculy s pipo v roki. »'Pridita notri, otroka,« je začel veselo, a se je zdrznil, ko je zagledal Rubyn bledi obraz. »Kaj se je zgodilo?« Preplašen je gledal svojo nečakinjo, potem spet Rodneva in njegovo raztrgano suknjo ter krvavo srajco. »Kaj se je zgodilo?« »Tom Ryan,je bil,« je odgovorila počasi Ruby. »O, to je slaba vest,« je dejal starec prestrašen in žalosten. »Le kdaj se bo že to predrugačilo! Pojdite v sobo, ljubi gospod Rodney! Ne mučite se z govorjenjem, dokler ne zavtžijete kaj okrepčujo-čega. Kakšni ste!... Tn je vhisky (žganje), Ruby, in tam je steklenica z vodo... O, ti nesramni lopov! Dajte da vasi pogledam, ljubi sin... Oh, kako krvavite! Ta podli morilec!« Tako in podobno je modroval dobri mož in pomagal mlademu Angležu slačiti ostanke njegove suknje. Bolelo ga je srce, da se je moralo to zgoditi ba§ Rod-neyu. »Kaj naj storimo sedaj?« je vzkliknil obupan in potisnil Rodneya v naslanjač. »Zdravnik se je odpeljal v Carrigfoddho.« »Gospodična Ruby zna prav tako do- bro obvezati rano, « se je oglasila Biddy. ki je stala z odprtimi usti pri vratih irt je sočutno in radovedno vse opazovala. »Moja spretnost ni veliko,« je nasprotovala Ruby s povešenimi očmi, »ampak morda bi ti vendar mogla nekoliko pomagati.« Stresalo jo je ob misli na njegovo ranjeno roko in bi se rada ognila temu delu vendar se je vseeno pripravila k delu- »Pustite jo, maj poizkusi,« je dejal sta-rec v svojem mehkem irskem narečju-»saj zna vse.« »Komaj ri jo upam prositi,« je odgovoril Rodney, kolebaje med željo po pomoči in med strahom, da je pogled na ran0 preveč ne prevzame. »Morda bi te prestrašilo.« »Ne, gotovo ne,« je odgovorila Ruby odločno sedla k njemu. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.