TRBOVLJE, 11. JANUARJA 1962 LETO XV. ŠTEVILKA ZejcMki T E D NIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA TITA PPED NAMI SO ZELO POMEMONE NALOBE Predsednik republike Josip Broz-Tito je naslovil ob Novem letu na jugoslovanske državljane poslanico, v kateri med drugim pravi: -Državljani in državljanke Jugoslavije, tovariši in tovarišice! Ko se poslavljamo od jubilejnega leta 1961 in vstopamo v novo leto 1962, se moramo vprašati: ali smo v preteklem letu izpolnili naše dolžnosti socialističnih državljanov, ali smo kaj pogrešili in v čem? Takšen pregled moramo napraviti vsaj enkrat, ob zaključku leta, da bi lahko v naslednjem letu odstranili napake in se jim ognili in da bi dosegli še boljše uspehe pri notranji izgradnji naše socialistične skupnosti. V našem družbenem razvoju smo tudi v preteklem letu dosegli velike uspehe ne glede na različne objektivne težave, pa tudi subjektivne slabosti in napake, zlasti pri gospodarski dejavnosti ... Naši delovni kolektivi v industriji so dosegli v preteklem letu velike uspehe, kar potrjuje, da je v socialističnih družbenih odnosih delavsko samoupravljanje v socialistični proizvodnji najpravilnejši in najučinkovitejši sistem. V tem sistemu prihaja vsak dan ustvarjalna sa-moiniciativa vse bolj do izraza tako pri posameznikih, kot tudi pri celotnih kolektivih, kar je pomemben činitelj ne le pri premagovanju raznih težav, marveč tudi pri vse hitrejšem napredku proizvodnje v vsakem pogledu. Zdel bi poudariti, da kolikor prihaja ponekod še do določenih anomalij in napak pri posameznih, zlasti pri odgovornih vodilnih ljudeh. Imajo delovni k-lektivi pravico in možnost s takšnimi nepravilnostmi sami obračunati. Zlasti je dolžnost komunistov, da bdijo nad pravilnim odnosom do proizva- jalcev kot posameznikov in narobe ... Sistem delitve in stimulativ-nejšega nagrajevanja mora biti v prihodnjem letu predvsem skrb nas vseh, ki smo najbolj odgovorni za to, kako bi čim pravilneje uredili ta vprašanja v vseh podjetjih. Tu ne smemo oklevati, kajti tam, kjer so ta sistem že vpeljali, so tudi v preteklem letu dosegli zelo dobre uspehe, ki so koristili tako proizvajalcem kot vsej naši skupnosti. Zato imajo tudi v prihodnjem letu vodilni ljudje, delovni kolektivi in vsa naša skupnost različne, zelo pomembne naloge, ki so predvsem v tem, da posvetimo kar največjo skrb izboljšanju in realizaciji različnih ukrepov, ki bodo omogočili hitrejši napredek, odpravo vsega tistega, kar smo že prerasli, in odstranitev posameznih slabosti ter napak, ki zavirajo naš nadaljnji normalni razvoj... Navdahnjeni z globoko težnjo po miru in miroljubni aktivni koeksistenci, to je za mirno sodelovanje med državami, so naši narodi po svojih predstavnikih prispevali velik delež k naporom svetovnih sil v boju za ohranitev miru in za miroljubno urejanje vseh spornih problemov. Takšna naša aktivnost je prišla zlasti do izraza v boju proti kolonializmu v vseh njegovih oblikah in v boju za popolno razorožitev in prepoved jedrskih poizkusov. Takšna bo naša politika tudi v prihodnje v tesnem sodelovanju z vsemi neangažiranimi in miroljubnimi državami, ki postajajo čedalje močnejši činitelj v mednarodni areni. Vsem našim državljanom, delovnim kolektivom, delavcem, naši mladini in pionirjem, pripadnikom naše vojske in varnostne službe, naši ljudski inteligenci, strokovnim in' znanstvenim kadrom želim SREČNO NOVO LETO 1962!« RAZŠIRJENI PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ZAGORJU OB SAVI Pomanjkljiva obveščenost Seminar za člane šolskih odborov Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL je skupaj z delavsko univerzo v Hrastniku pripravila dvodnevni seminar za novoizvoljene člane Šolskih odborov. Na seminarju so govorili o najaktualnejših temah s področja šolstva in vloge šolskih odborov. Seminar je bil v Hrastniku In Radečah, škoda je le, da se seminarja ni udeležilo večje število novoizvoljenih članov šolskih odborov, ki jim je bil seminar z ozirom na povečano vlogo šolskih odborov tudi namenjen. ak Uslulbenski sistem izenačen $ sistemom v gospodarstvu Doslej smo imeli dve vrsti delovnih razmerij: razmerja v gospodarstvu s principom delavskega samoupravljanja In delitve dohodka, ki se je krepil vse do izvolitve prvih delavskih svetov v letu 1950 ter je dobil prav v našem novem gospodarskem sistemu, to Je sistemu samoupravne delitve čistega dohodka in razdeljevanju osebnih dohodkov, svojo materializirano modifikacijo socialističnih delovnih razmerij. Delovna razmerja v javnih službah (prosveta, zdravstvo, državna uprava, samostojni zavodi, sodstvo itd.) pa so Wla vse od začetka, to je od prvih zakonov o državnih uslužbencih v letu 1954 do poslednjih predpisov o javnih uslužbencih, urejevana administrativno z načeli direktivnosti državne oligarhije, s plačilnimi razredi In nagrajevanjem l>o letih službe ter proračunskim financiranjem vseh potreb. Dveletne razprave In skoraj de-«r' a potreba zboljšanja dclo- ve javnih služb so narekovale čin -"nje izenačenje obeh sl-ste^''iv - se pravi ukinitev usluž-brn kega sistema v javnih službah. Izdani so bili že med letom 1961 osnutki predpisov, ki bi to omogočili v državni upravi, medtem ko je zdravstvo že v marcu 1961 prešlo na nov olslcm, prosveta pa naj bi začela s 1. januarjem 19G2. Medtem so sc priprave zavlekle In prevladalo Je mišljenje, do bi sistem uveljavili šele konce 1962. leta. V LR Sloveniji so bile priprave toliko uspešne, razmere pa tako nevzdržne, da je republiški Sekretariat za občo upravo predlagal Zveznemu izvršnemu svetu, da V petek je zasedal v Zagorju ob Savi razširjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, na katerem so razpravljali o vlogi , SZDL in vseh drugih družbenih organizacij. Uvodne misli je na plenumu podal predsednik občinskega odbora SZDL Zagorja Tone Lavtar. Iz uvodnih misli in razpravo izhaja nujnost, da se na začetku novega koledarskega obdobja obračuna s staro prakso in obenem realno oceni dosežene rezultate, predvsem v gospodarskih organizacijah, v družbenih' službah, organih samoupravljanja in povsod v življenju komune. Prvenstveno pa je treba razpravljati o odločitvah zadnjih let, zlasti še s stališča, kakšne rezultate so prinesle te odločitve, ter kako so oblikovale gospodarstvo in družbene usoehe in kako so vplivale na družbeno zavest množice proizvajalcev. Čeprav še niso znani končni rezultati, je že zdaj kazno, da je bila v letu 1961 doseže;--1 občutno manjša realizacija postavljenih družbenih nalog, ki so bile določene z družbenim načrtom zagorske občine. Zato je nujno zavzeti nekaj stališč za delo vnaprej, ker namreč izkušnje preteklega leta še zlasti kažejo, da je treba odločno prenehati z dosedanjo gospodarsko politiko, zlasti z investicijsko polivko v gospodarstvu in politiko investiranja v družbeni standard. Množica začetih in nedokončanih gospodarskih invest:cii ter investicijskih vlaganj v objekte družbenega standarda de1a Zagorju precejšnjo politično škodo. Dejstvo je, da občani niso soodločali o vseh teh zadevah; če pa so, so bili o vsem slabo obveščeni in poučeni, da bi lahko bolje sklepali. Nesporna je ugotovitev, da ?- " oVari vseskozi • omaniklji-vo obveščeni, kar je eden od temeljnih vzrokov pomanjkljive gospodarske politike, ki je slonela pretežno na posojilih. Te obveznosti že danes povzročalo te/dve, v prihodnjem obdobju jih bodo pa še bolj. Zato je zadnji čas, da se nre-eha s tako prakso dela. Občani naj sami izdelajo .prioritetni red potreb iri želja. Zato jim je pa treba dati nujno na način, da realno stanje, in to na način, da bo večini občanov povsem razumljiv. Tej osnovni vsebinski nalogi bo treba prilagoditi vse delo. Pri tem zlasti izstopa vprašanje, zakaj ne znajo izkoristiti zborov občanov, ki so jih pnekod na področ- Zbori proizvajalcev ju zagorske občine opustili ali ponižali na najbolj formalni nivo. Mnogo bolje bo treba tudi reševati vprašanja glede vsebinske vloge zborov občanov. Pri tem tudi ne bo mogoče mimo krajevnih organizacij SZDL, ki naj bodo tiste tribune občanov, ki bodo organizacijsko pripravljale in izvajale te naloge v okviru širše krajevne skupnosti, pri čemer bo veljalo izkoristiti najrazličnejše oblike. Poraja se pa tudi vprašanje, kako zagotoviti zborom občanov mesto, ki jim gre in kakršnega bi tudi morali imeti. Treba si bo pa tudi prizadevati za organizacijsko učvrstitev zbo- rov občanov. Zato naj bi bilo vodstvo krajevne organizacijp SZDL tudi stalno vodstvo oziroma predsedstvo zborov občanov. Plenarno zasedanje občinskega odbora SZDL je pa sprejelo tudi priporočilo, da se naj poslovanje občinskega ljudskega odbora Zagorje prilagodi vsem tem nalogam, še posebej pa da odborniki občinskega ljudskega odbora odigrajo vlogo odbornika občinskega LO. Skrbeti bo pa treba tudi za še večje sodelovanje med odbori krajevnih organizacij SZDL, stanovanjskimi skupnostmi, stalnim vodstvom zborov občanov in občinskim ljudskim odborom. Kazno je, da je treba začeti z drugim načinom dela in ga venomer izpopolnjevati. Posebno pozornost pri tem bo pa treba posvetiti obveščanju občanov o vseh važnejših stvareh in o stanju, kakršno je v občini danes. Prav tako Telegrami TRBOVLJE — Enkrat mesečno bo Izšla v Zasavskem tedniku »Tednikova panorama« na štirih straneh sedanjega formata oziroma osmih straneh polovičnega formata Zasavskega tednika. Prva številka te priloge je Izšla v novoletni številki našega tednika. Kot je razvidno že iz prve številke »Tednikove panorame«, je le-ta namenjena zanimivemu} bran ju, novostim Iz domovine in tujine in bo nadomestila dosedanjo stran za zanimivosti. Priloga bo izšla z vsako prvo številko v mesecu. ZAGORJE OB SAVI — Občinski sindikalni svet je sklical posvetovanje s člani plenuma občinskega sindikalnega sveta, predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic ter predsedniki delavskih svetov gospodarskih organizacij, na katerem so govorili o izvedbi seminarja za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic in predsedniki delavskih svetov. TRBOVLJE — V torek je bila v kino dvorani Svobode II redna letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze »Franca Fakina«. ZAGORJE OB SAVI — Od 21. januarja dalje bodo na področju občine zbori občanov, na katerih bodo razpravljali o gradivu, ki bo objavljeno v »Informativnem biltenu« občine Zagorje, ki bo Izhajal kot priloga Zasavskega tednika. Prva številka »Informativnega biltena« izide prihodnji teden, prejele pa jo bodo brezplačno vse družine na področju občine. TRBOVLJE — V počastitev 15-Ietniee delovanja bo priredilo akademsko pevsko društvo »Toneta Tomšiča« iz Ljubljane v soboto v gledališki dvorani »Delavskega doma« slovesen koncert. Na sporedu bodo pesmi svetovnih klasikov. TRBOVLJE — Se ta teden bo seja sveta za gostinstvo In turizem, na kateri bodo razpravljali o nekaterih aktualnih problemih v zvezi z gostinstvom in turizmom na območju trboveljske občine. Poročilo bo podano na prvi seji občinskega ljudskega odbora. Obisk w trbovellski elektrarni dovoli nekaterim državnim organom poiskusno uvedbo novega sistema. Na zasedanju konec decembra je Zvezna ljudska skupščina spremenila zakon o javnih uslužbencih ln pooblastila Zvezni izvršni svet, da dovoli tistim organom, ki imajo pripravljen material (pravilnike, izvoljene svete kolektivov ter zagotovljena sredstva), da v letu 1962 poiskusno uvedejo nov uslužbenski sistem In da zanje ne uveljavijo več določila zakona o javnih uslužbencih, temveč zakon o javnih razmerjih. Med 16 občinami, ki so s prvim Januarjem prešle na ta sistem, sta tudi dve Iz Zasavja, ln sicer Trbovlje ln Zagorje ob Savi. Kaj so prvine tega sistema: v prvi vrsti se državni organi ljudskega odbora, ki so bili še vedno smatrani kot administracije LO, osamosvajajo v samostojno upravo, ki bo vse bolj postajala uprava občine, to je splošni strokovni finančno - gospodarski in administrativni servis občanov. Kot tak organ ima tudi samostojne pravice in dolžnosti — se pravi svojo samoupravo — svet delovnega kolektiva in pomožne organe. Jasno je, da Je v takem sistemu tudi potrebna sprememba načina finansiranja. Zato uprava ne bo več finansirana ln preračunana, temveč bo proračunan samo instrument, ki bo zagotavljal stalni in redni dotok sredstev za stroške uprave, in sicer za tisto njeno delo, kt ga opravlja po zakonih in predpisih. Uprava bb pa ustvarjala ludl lastne dohodke z j zaračunavanjem uslug tistim organom, organizacijam ali držav- m« 1 »Hrani' Obisk v trboveljski erleklrarni Prvi koraki so storjeni. Treba jih je še nadaljevati, tako bodo člani zborov proizvajalcev s tem, da bodo prirejali svoje seje in razgovore direktno v gospodarskih organizacijah, dosegli prav gotovo pozitivne rezultate. Zbor proizvajalcev trboveljske komune se je v petek, 7. januarja sešel v trboveljski Elektrarni. Člani zbora proizvajalcev so sl v njej ogledali proizvodni proces, prav tako v bližnji Tovarni zidakov. Namen vsega je bil, da se člani zbora proizvajalcev seznanijo s proizvodnim procesom in proizvodnim planom podjetja, z Investicijskimi načrti In drugimi problemi. Sama razprava je pokazala, da so taki sestanki in obiski zelo koristni in potrebni, ker se člani zbora proizvajalcev na ta način na samem kraju seznanijo s problemi, ki tarejo gospodarske organizacije. To jim bo koristno služilo za njihovo delo in bodo seje zborov proizvajalcev tedaj prav gotovo še bolj plodne kot doslej. S to prakso bodo še nadaljevali in bodo v teku leta skušali obiskati še ostale gospodarske organizacije na področju komune. Tako ' tesno sodelovanje zbora proizvajalcev z gospodarskimi organizacijami bo pa po drugi strani še bolj tesno povezalo komuno in zbor proizvajalcev z gospodarskimi podjetji. — ar. bo treba gradivo za zbore volivcev posredovati vsem občanom in to pravočasno, da ga bodo lahko dodobra proučili. Zato je bilo sklenjeno, da bo v Zasavskem tedniku izhajala priloga — poseben Informativni bilten (podobno kot za druge tri zasavske občine), katerega prva številka bo izšla že prihodnji četrtek in v katerem bo objavljeno gradivo, o katerem bodo razpravljali na zborih občanov, ki bodo na področju zagorske občine do konca januarja. Tako stalno in sistematično obliko obveščanja bodo obdržali kot stalno nalogo; občasno bodo pa obveščali občane še z drugimi informacijami. V razpravi na zadnjem razširjenem plenarnem zasedanju občinskega odbora SZDL v Zagorju so bila omenjena še nekatera druga vprašanja, tako decentralizacija upravljanja, nov gospodarski sistem in načela delitve čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov, vprašanja kmetijskih zemljišč, slab obisk zborov volivcev, slaba pripravljenost odbornikov občinskega ljudskega odbora za zbore volivcev in še o nekaterih drugih važnejših vprašanjih. Marijan Lipovšek ZBORI PROIZVAJALCEV V januarju bodo v trboveljski občini zbori proizvajalcev po gospodarskih organizacijah. Razpravljali bodo zlasti o gospodarskih vprašanjih v občini in podjetjih; prav tako pa tudi o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, o družbenih načrtih gospodarskih organizacij, o investicij-sko-kreditmi politiki, o perspektivah gospodarskih organizacij ter o' ostali problematiki gospodarskih organizacij. Vsekakor bo pa potrebno skrbeti, da ne bodo na teh zborih obravnavali stvari, ki so jih že obravnavali zbori volivcev v decembru. — ek PRVA KONFERENCA JE BILA V VELIKI KOSTREVNICI Na področju litijske občine so že začeli s pripravami krajevnih konferenc Socialistične zveze. V mesecu januarju jih bodo izvedli povsod. V vaških krajevnih organizacijah bodo predvsem obravnavali vprašanja kmetijstva in še druge lokalne probleme, v Litiji in Šmartnem pa bodo na njih razpravljali o delitvi dohodka v podjetjih in o delu družbenih organizacij. Prva konferenca je bila v soboto, 6. januarja, v krajevni organizaciji SZDL v Veliki Ko* strevhici. Sveti proizvodnih enot v Elektrarni Trbovlje Da se delavsko samoupravljanje čimbolj približa slehernemu članu delovnega kolektiva, so tudi v Elektrarni Trbovlje začeli z decentralizacijo delavskega samoupravljanja. V podjetju so izvolili svete proizvodnih enot, tako da bo lahko vsak član delovnega kolektiva aktivno sodeloval v delavskem upravljanju. Kam z drobnimi vrstami premega? Letošnji proizvodni plan trboveljske Elektrarne še ni definitivno določen. Ce bo ostal na lanski višini, potem v Zasavju vprašanje porabe drobnega premoga Na področju hrastniške občine zaključujejo v teh dneh s konferencami krajevnih organizacij SZDL. Prva konferenca je bila prejšnji petek v Zidanem mostu, v soboto in nedeljo so ji pa sledile še v Bobnu, Zobniku, Svib-nem. Krnicah, Hotcmežu, Podkraju in Velikem Sirju. Danes bosta konferenci krajevnih organizacij SZDL v Radečah in Vrhovem, Jutri bo konferenca KO SZDL na terenu II v Hrastniku. V nedeljo bodo pa zaključili s konferencami še v ostalih krajevnih organizacijah SZDL. Na konferencah krajevnih organizacij SZDL v hrastniški občini razpravljajo o vlogi in nalogah SZDL v komunalnem sistemu s posebnim poudarkom na probleme občinskega in krajevnega območja. Na konferencah razpravljajo tudi o predlogu organizacijske komisije pri občinskem odboru SZDL, da se zmanjša število članov odborov krajevnih organizacij in prilagodi stanju v posameznih krajevnih organizacijah SZDL. Po novem predlogu bodo šteli odbori krajevnih organizacij naiveč 21 in najmanj 7 članov. ne bo postalo akutno. V nasprotnem primeru se pa pojavlja problem — kam z drobnimi vrstami premoga, ki ga ima Rudnik Trbovlje—Hrastnik na razpolago približno 260 tisoč ton, Rudnik Zagorje približno 80 tisoč ton, prav tako še drugi slovenski premogovniki. Samo v Zasavju je dnevno na razpolago okoli 1200 ton drobnega premoga. Ce Elektrarna v TAovljah letos ne bo delala delegate za okrajno konferenco. v takem obsegu kot lani, zna priti SZDL. Skupno jih bodo izvolili do premogovne krize kakor v le-15. - ak I tu 1959/60. Zakliuiek konferenc krajevnih organizacij SZDL v Hrastniku Na konferencah pa volijo tudi Iz tega razloga je važno, da se razporedi proizvodnja električne energije, ne samo po ekonomski plati, ampak je treba planirati proizvodnjo te energije tudi glede na proizvodnjo slovenskih premogovnikov, ki Imajo razen ostalih vrst premoga na razpolago tudi precejšnjo proizvodnjo drobnih vrst. To je vprašanje, ki mu moramo že sedaj posvetiti vso pažnjo, da ne bo med letom postalo kritično. - ar. Zadnji četrtek v decembru je biia v Svobodi II v Trbovljah športno-zabavna prireditev ob 15-letnlrf Zasavskega tednika. Zapis • te prireditve objavljamo na zadnji strani Te dni po svetu Štiri mesece po HA1IMARSKJOLDOVI SMRTI Štiri mesece po skrivnostni letalski nesreči v bližini Ndolo, v kateri je tragično preminil glavni tajnik OZN Hammarskjold, je rodezijska ' federalna vlada Imenovala komisijo, ki naj razišče vzroke le nesreče. Uradno poročilo pravi, da bo preiskava javna in da jo bodo vodili najprej v Ndoli, pozneje pa v Sa.lisburyju. Komisijo sestavljajo predsednik rodezijskega federal. sodišča, predstavnik mednarodne organizacije civilnega letalstva in član britanskega visokega sodišča. Kot je znano, rodezijska vlada ni dovolila predstavnikom Združenih narodov, da bi izvršili preiskavo takoj po nesreči. Zadržala je tudi magnetofonski posnetek edinega preživelega v tej nesreči, ki je pozneje tudi naglo »preminil*. • BRITANSKO POVABILO U TANTU V sedežu Združenih narodov še ne vedo, kakšno stališče je za-vžel začasni generalni tajnik U Tant o povabilu britanske vlade, naj obišče Severno Rodezijo in na kraju samem prouči obtožbe proti Severni Rodeziji. Obveščeni krogi dvomijo, da bo U Tant sprejel britanski predlog. Začasni glavni tajnik je pred dnevi zahteval, naj bi na mejo med Rodezijo in Katango poslali opazovalce OZN, ki hi nadzorovali promet med obema deželama in ugotovili, ali Severna Rodezija posreduje Combeju najemnike in vojaški material. QUADROS KANDIDIRA ZA SENATORJA Bivši brazilski predsednik Qua-dros kandidira za senatorja v brazilski državi Paraiba. Quadro-sovo kandidaturo so objavili na sestanku političnih prvakov v tej državi. ZAPLENJENO PREMOŽENJE TRUJILA Državni svet Dominikanske republike je sporočil, da so zaplenili celotno premoženje bivšega diktatorja Trujila, njegove družine in njegovih tajnih sodelavcev. POPOLNO SOGLASJE O PRIHODNJI POLITIKI V BERLINU Ameriški predsednik Kennedy se je sešel s svojim posebnim zastopnikom v Berlinu generalom Clayem in z njim obravnaval položaj v Berlinu in Nemčiji. — Po 'Sporočilu Bele hiše, izdanem po enournem pogovoru, sta predsednik Kenncdy in general Clay go-Aierila o tem, kakšnih učinkovitih ukrepov naj bi se lotili v primeru nove krize v Berlinu, in da sta dosegla popolno soglasje o prihodnji politiki v Berlinu. P.UTISK NA IRAK Iraški premier Kasem je dejal, da jc britanska vlada nedavno z .hievala od Iraka obnovitev pogajanj o ureditvi odnosov med petrolejskimi družbami, ki izkoriščajo nafto v Iraku, in iraško vlado. Dodal je, da so bili istočasno premiki britanskih enot na Bližnjem vzhodu med drugim namenjeni izvajanju pritiska na Irak. REALNE MOŽNOSTI ZA MIR V ALŽIRIJI Al* poroča, da je bila te dni v MohameJamiji, mestu, ki leži 12 kilometrov severno od Casablance, seja začasne alžirske vlade, Po seji niso objavili nobenega uradnega sporočila. Eden izmed funkcionarjev alžirske vlade je izjavil, da so na sestanku razpravljali o izgledlh za mir v Alžiriji in dodal, da obstojajo za to »realne možnosti«. IMENOVAN GUVERNER ZAHODNEGA IRIANA Indonezijski predsednik dr. Sukamo je povedal, da jc njegova vlada imenovala guvernerja Zahodnega Iriana In da je ta že v indonezijski pokrajini, kjer opravlja naloge, ki so mu jih zaupali. Predsednik Sukamo ni povedal imena prvega guvernerja Zahodnega Iriana, niti kraja, kjer ta deluje. Indonezijskega predsednika so navdušena pozdravili na množičnem zborovanju v mestu Eontal- nu na Celebesu. Sukamo je dejal, da je od Nizozemcev odvisno, ali bo prišlo do vojne, ali pa bo vladal mir. Naglasi! je, da Indonezija ne želi vojne, pač pa je odločena uresničiti svoje pravice. Predsednik Indonezije je opozoril, da so tudi Nizozemci s krvavim bolem svoj čas Izgnali lz svoje države španske imperialiste, ki so okupirali njihovo državo. PRIVOLITEV V SEDEM TOČK SPORAZUMA Tiskovni zastopnik tako Imenovanega Uatanškega parlamenta je povedal, da je zunanjepoll Učna komisija Combe.jevcfia parlamenta obravnavala kitonsiU sporazum med Combejem In Aduio In sklenila predlog .tl skupščini, naj sprejme od osiklh točk sporazuma sedim, med drugim tudi točko, ki govori o obveznosti Ratinge, da sprejme kungoško usta. SOCIALISTIČNA ZVEZA PRED VAŽNIMI NALOGAMI DOGODKI TEH DNI Prejšpji četrte* je bila v Ljubljani seja Sekretariata izvršnega cdbora Glavnega odbora SZDL. Slovenije, na kateri so govorili p nekaterih organizacijskih problemih Socialistične zveze ob izdelavi občinskih statutov, razpravah o novi ustavi in snovanju družbenih načrtov komun. Sekretariat je bil mnenja, da je bila dejavnost Socialistične zveze v preteklem letu zelo razgibana, pisana in v večji meri usmerjena na proučevanje problemov komune. Organizaciji SZDL je z novimi oblikami dela uspelo pritegniti v dejavnost na raznih področjih mnogo širši krog ljudi kot kdaj koli prej. V organizacijah Socialistične zveze se je pa še vedno moč srečati, kakor so ugotovili na seji sekretariata, tudi s starimi pogledi na vlogo SZDL. Ponekod občinske in krajevne organizacije še niso dovolj organizacijsko utrjene, da bi bile sposobne prevzemati vedno nove In čedalje zahtevnejše naloge. Zato je organizacijska utrditev Socialistične zveze važna naloga sedaj in v prihodnje, ne le za- radi bližnjih nalog v zvezi z ustavo, občinskimi statuti in družbenimi piani komun, ampak predvsem zaradi vloge, ki jo SZDL že ima in ki bo uzakonjena tudi z novo ustavo. Organizacijsko utrjevanje mora biti toircj proces, v katerem bo SZDL rastla in se krepila kot družbeno-politična in samoupravna organizacija, ki spodbuja in organizira najširšo dejavnost in interes občanov za rcševanle vseh vprašanj v družbenem življenju. OKREPILA SE JE POLITIČNO-DEMOKRATIČNA VLOGA SINDIKATOV Na petem občnem zboru republiškega Sveta sindikatov Slovenije. ki je bil pretekli petek v Ljubljani, je predsednik Stane Kavčič podal uvodno poročilo o delu republiškega sveta in neposrednih družbeno-političnih nalogah sindikatov. — V razpravi po poročilu je govorilo več delegatov, v razpravo pa sta posegla tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko in podpredsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Paško Komac. V uvodnem poročilu je tovariš Kavčič med drugim dejal: »Spreminja se družbena podoba delavca, da ta čedalje bolj zapušča svoje mezdne pozicije ne samo v odnosu do svojega zaslužka, ampak tudi v odnosu do družbe nasploh ter do dela in države 8e posebej. Iz tega pa izhaja logičen zaključek, da se hkrati z njim spreminja tudi družbena podoba delavskega razreda. Zraščanje manueinega In intelektualnega dela se ne dogaja samo v tehnično-crganizacij-skem pogledu in tudi ne samo v ekonomskem, ampak tudi v moralno-političnem pogledu.* — Enostavno rečeno, na osnovi prakse in vsakodnevnega dinamičnega življenja tako v gospodarskih kakor tudi v negospodarskih kolektivih raste zavest o neposredni povezanosti, odvisnosti in koristnosti. Pred našimi očmi nastaja nova podoba, podoba socialističnega proizvajalca in upravljavca. Kolikor bolj se delavski razred staplja v enotno skupnost proizvajalcev in upravljavcev, toliko bolj se povezuje tudi v svoje ožje komunalne skupnosti in predvsem v njih in preko njih uravnava čedalje več svojih vsakodnevnih, bodisi materialnih ali duhovnih potreb, želja in načrtov. Samoupravljanje v komunah je čedalje bolj odločujoč činitelj za splošmo-družbeni in materialni položaj proizvajalca.« NOVOSADSKO POSVETOVANJE O STATUTIH KOMUN V ponedeljek se je začelo v Novem Sadu posvetovanje o statutih komun. Referat je imel državni podsekretar v ZIS Anton Vratuša, ki je zlasti poudaril, da naj pri nas preko občinskih statutov raste in se uveljavlja nov način urejanja odnosov med ljudmi, pogojem s procesom ©Amiranja države, pa tudi samega klasičnega prava. Namesto pravnih norm s sankcijami za izpolnjevanje, za katerim je pripravljen aparat prisilnosti, se bo tu postonomai oblikovala svojevrstna listina, svoboden dogovor med enakopravnimi državljani v pogojih osvobojenega dela, kjer bo imel moralni faktor, faktor moralnih obveznosti, čedalje večjo vlogo. Poživitev dela sekcij Zadnje dni minulega leta je bila na terenu Trbovlje—Zasavje konferenca krajevne organizacije SZDL, na kateri so obravnavali x*pr&šanje dela sekcij Socialistične zveze, vsebinsko delo stanovanjske skupnosti, vprašanje hitrega in vsestranskega obveščanja državljanov, delo DPD Svobode in knjižnice na tem področju ter delo poravnalnega sveta. Širših problemov občine pa niso obravnavali. Da je konferenca uspela, je vsekakor zasluga temeljitih organizacijskih priprav. Zal pa je bilo na njej opaziti premalo mladih ljudi. Do neke mere je to razumljivo, ker se mladi povečani sde v zgornji del Trbovelj. Konferenca je presegla okvir zbora volivcev. Člani SZDL na tem področju so izrazili željo, da bi čimprej zaživelo delo v stanovanjski skupnosti, v katero svrho so potrebni primerni prostori, zadostna finančna sredstva in tndi pritegnitev širšega kroga občanov. Glede dela sekcij organizacije SZDL so navzoči želeli, da bi bolje delala sekcija za vprašanja zunanje politike. O kopferenci lahko rečemo, da je bila na nivoju splošne politične in ostale razgledanosti občanov. — ek Zagotovljen nadaljnji razvoj Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje v letu 1961 so odborniki poslušali poročilo strokovne komisije za pregled pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Komisija je do konca leta pregledala skupno 35 pravilnikov ter dala k njim svoja priporočila. bili pravilniki večinoma sprejeti šele v decembru, nekateri pa celo Prispevek za Tribuno mladih pred VII. kongresom LMS Aktualne naloge idejno vzgojnega dela O pravilnikih so razpravljali na sejah komisije, ki so se jih udeležili tudi zastopniki gospodarskih organizacij in predstavniki občinskega sindikalnega sveta. Pravilnike so vsestransko proučili, to izhaja tudi iz priporočil, ki so bila dana k pravilnikom. Komisija je trem gospodarskim organizacijam predlagala, da naj temeljito spremenijo pravilnike o delitvi čistega dohodka, ker niso bile v njih nakazane osnove in merila za ugotavljanje čistega dohodka in za nadaljnjo delitev na sklade in za osebne dohodke. Nekaj priporočil je pa bilo dano tu- Kadar govorimo o vzgoji mladih kadrov, se moramo najprej vprašati: kdo pravzaprav vzgaja te mlade upravljavce, ki se vključujejo v razne samoupravne or- ga moramo tudi idejno izobraževati. Pri sistematični vzgoji oziroma pri idejnem delu pa dostikrat naletimo na razne probleme, kot nerazumevanje, pomanjkanje finančnih sredstev, kvalitetnih ideologov in še vrsto drugih vprašanj, kar ovira hitrejše izobraževanje. Vse druge institucije, ki se mimo Ljudske mladine ukvarjajo z izobraževalnim delom, so v tem pogledu že pred njo, ker imajo zagotovljena sredstva, medtem ko je pri Ljudski mladini to vprašanje vedno v ozadju: »če bo kaj ostalo«. Nemalokrat pa ugotavljamo, da je organizacija LMS tista, ki vzgaja, pripravlja in vedno bolj uveljavlja mladega človeka za sodelovanje v samoupravljanju in v družbeno - političnem življenju. Sporedno s tem pa želim opozoriti na pomanjkljivost pri ObLO. Dobro pripravljene novoletne prireditve V Hrastniku so bile novoletne prireditve dobro pripravljene po vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Odbori, ki so jih imenovale krajevne organizacije SZDL v sodelovanju s šolami, organizacijami in društvi so pripravili za najmlajše Hrastničane prijetno novoletno praznovanje. Delovni kolektivi, ki imajo patronate nad šolami, so pripravili kolektivna darila za vse šole v občini. Darila bodo služila za svobodno dejavnost pa tudi pri pouku. ak za čas od 11. jan. do 18. Jan. Obeta sc še neznatna ohladitev z vmesnimi padavinami. V prvi polovici prihodnjega tedna razjasnitve ln dvig temperature. -ZASAVSKI TEDNIK«: Tiska CV »Gorenjaki tisk« v Kranju -Uredništvo ln uprava: Trbovlje, Trg revolucije II/H; tel, 88-101, p, predal 81, Tek. rač, pri Komunalni banki Trbovlje 600-18-11.148 - Letna naročnina 720 dinarjev I* dostavnlno), mesečna 60 din (prav tako z dostavnlno) - Nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo di k pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, ker ti niso vsebovali kriterijev, po katerih naj bi se delil osebni dohodek na posameznike ali so bila pa določena le okvirna merila. V precej primerih je bilo ugotovljeno, da pravilniki niso vsebovali določil, kako se deli čisti dohodek na sredstva za osebni dohodek in sklade oziroma koliko čistega dohodka gre lahko za osebne dohodke. Komisija še ni mogla izdelati ustreznih analiz, iz katerih bi bilo mogoče razvidno gibanje osebnih dohodkov v primerjavi z letom 1960. Največ zategadelj, ker so kadar se dodeljujejo sredstva za delo te ali one organizacije. Kljub nekaterim občinskim komitejem LMS, ki si prizadevajo vzgojiti širši krog mladih ljudi — je to neizvedljivo ravno zaradi pomanjkanja sredstev. Ideološko izobraže- so se razvile večerne mladinske politične šole skoraj v vseh občinah. Nastaja pa problem, kako in na kakšen način usposobiti večerne mladinske politične šole. Vgi vemo, kolikšnega pomena sta za nadaljnjo rast naše organizacije izobraževanje in vzgoja kadrov. Na tem področju pa zadnjih nekaj let nismo storili dovolj. Priročnik za idejno-vzgojno delo zelo podrobno obravnava izobraževanje kadrov, zlasti še delo mladinskih političnih šol. Predvsem pa moramo upoštevati program politične šole, ki ga sprejmemo, ne glede, ali smo enotni za program. Dosedanji programi se bistveno razlikujejo od letošnjega, ki postavlja v ospredje osnovo za spoznavanje gospodarskega kot družbeno-političnega dogajanja. Vendar se pa poraja vprašanje enotnega programa za vse mladinske politične šole. Tako si za sedaj vsak po svoje prizadeva, da Čim bolj prilagodi razmeram in potrebam v občini. Mislim, da bo eno izmed osnovnih vprašanj na VII. kongresu LMS vprašanje fiadaljnjega izobraževanja mladih ljudi, predvsem pa vprašanje večernih političnih šol kot glavne oblike izobraževanja mladine, Nande Strnad, predsednik ObK LMS Hrastnik (Nadaljevanje e 1. strani) ljanom, ki prosijo za uslugo, pa le-ta ni v direktni pristojnosti uprave. Spveda se s tem spreminja tudi plačilni sistem. Analogno celotnemu novemu sistemu edino ustreza sistem delitve dohodka. Osebni dohodek bo odvisen od vrednosti delovnega mesta (oceni se analitično) In uspeha dela dela uslužbenca. Rodni osebni dohodek sestavljata stalni in variabilni del, za sedaj v razmerju 80180, Splošni nivo osebnih dohodkov se bo povečal za 15 odstotkov, pri tem se bodo nekoliko več povišati dohodki uslužbencev, ki ao Imeli sedaj nižje plače (strojepiske, pisarniški uslužbenci). vlnaačnJ načrt, Id ga Je sprejel samo v osnutku. Zato bo pa naloga občinskega ljudskega odbora in občinskega sindikalnega sveta, da stalno zasledujeta delitev čistega dohodka v okviru postavljenih načel. V pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov je bilo opaziti precejšnja nesorazmerja med postavljanjem osnov za enaka delovna mesta oziroma poklice. V gospodarskih organizacijah so tako dokaj različno ocenjevali razne delovne poklice. Take ožigoma podobne primere je pa mogoče opaziti tudi pri drugih poklicih. Komisija ni podrobneje obravnavala ocenjevanje delovnih mest, ker to ni bilo mogoče razbrati iz pravilnikov. Zraven tega pa ni bilo mogoče tudi točneje ugotavljati višine osebnih dohodkov, ker so le-ti marsikje odvisni tudi od različnih dodatkov. Točnejši prikazi bodo razvidni šele iz poročil, ki jih bodo gospodarske organizacije mesečno dostavljale občinskemu ljudskemu odboru. V večini primerov je pa bilo opaziti težnje, da so pravilniki sestavljeni tako, da osnove in merila za notranjo delitev trajno zagotavljajo sredstva za nadaljnji razvoj podjetja kot celote, upočte-vaje načela kar najboljše delitve sredstev, namenjenih za osebne dohodke. Da bi pa bilo mogoče ta načela dosledno uresničiti, je z decentralizacijo delavskega samoupravljanja in gospodarskih organizacij na enote omogočeno slehernemu proizvajalcu aktivno soodločati pri upravljanju posameznih enot in podjetja kot celote. ek Proizvodne naloge STT so bile v letu 1961 uspešno izvršene in že spet teče nova Mika za proizvodnjo v letošnjem letu. Ena izmed osnovnih nalog je povečanje proizvodne zmogljivosti tovarne e tam, da se v njej v že obstoječih tovarniških prostorih dopolnil strojni park in s tem poveča proizvodnja za 6225 Izdelkov letno. Zc sam porast proizvodnje v lanskem letu je to dokazal. Vse kaže, da bo I. faza rekonstrukcije tovarne zaključena še letos — do leta 1965 pa predvideva program Strojne tovarne II. fazo rekonstrukcije in z njo še znatno povečanje proizvodne zmogljivosti za voč kot 10.000 ton letno. S tem pa povečanje še ne bo končano, kajti obstaja tudi pre- svet delovnega kolektiva Uprava ObLO Zagorje, predvideva 63 milijonov din dohodkov, od tega 51,8 milijonov poslovnega sklada, 3,6 milijona rezervnega hi 7.6 milijona sklada skupne porabe. Po tem načrtu so osebni dohodki razporejeni med najvlšjlmi 63 tisoč din ln 11.850 din (razpon 1 :3.59) povprečna plača pa znaša 34.370 din, proti 30.350 din v letu 1961. Izenačenje uslužbenskega sistema s sistemom, ki je že dalj časa v veljavi v gospodarstvu, lio praktično prav gotovo pozitivno vplivalo na zboljšanje dela javnih služb, kar pa jc v interesu vseh občanov, Antek MAHKOVEC, tajnik ObLO Zagorje ob Savi Večkrat se postavlja v ospredje vprašanje idejno-vzgojnega dela. Ugotavljamo pa, da je tega še povsod odločno premalo. Vse dosedanje oblike idejno-vzgojnega dela moramo zato še bolj izoblikovati in prirediti potrebam in pa zanimanju mladine. Vse bolj in bolj se moramo približevati z idejno-vzgojnlm delom mladini v aktivih in skupno z njo pripravljati programe dela, ki so v zadnjem času postati dobri in zajemajo širši del družbcno-ckonomske in etične vzgoje, ki je mladina v šoli ne dobi dovolj. Po posameznih občinah so s tem namenom začeli ustanavljati mladinske politične šole, ki naj bi pripomogle k širši razgledanosti mladine in k boljšemu poznanju sistema družbene ureditve. Seveda je pa treba pri tem paziti, da bodo programi teh šol sestavljeni dovolj skrbno ter da so aktualni. Tako ima na primer mladinska politična šola v Zagorju na programu tudi obisk seje delavskega sxreta in seje obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Na ta način bodo mladi aktivisti dobro spoznali delo organov samouprave. '-tir , Prav tako bo treba razvijati tudi vse ostale oblike idejno-vzgojne »a dela. Stare oblike moramo prilagoditi sedanjim pogojem, če hočemo, da bodo aktualne. Menim, da jc na primer klub mladih proizvajalcev oblika, ki je že preživela svoj namen in ne zadostuje potrebam sedanjega časa, ko klubi mladih proizvajalcev dejansko nimajo pogojev za delo, in to predvsem zaradi sistema cko- gram za III. fazo rekonstrukcije tovarne, ki naj bi do leta 1970 povečala njeno proizvodno zmogljivost za okoli 15.700 ton, in to predvsem rudarske opreme. Z realizacijo vseh treh faz rekonstrukcije njenih objektov bo Strojna tovarna v Trbovljah med najmočnejšimi proizvajalci v komuni. Vrednost njenega letnega produkta bo znašala tedaj okoli 16 milijard dinarjev, medtem ko je znašala vrednost njenih bruto Občni zbor ZVVI Ob koncu decembra je imela občni zbor osnovna organizacija ZVVI Kisovec - Loke, ki jo bil obiskan v lepem številu. Iz poročil sledi, da šteje osnovna organizacija ZVVI Kisovec -Loke 91 članov. Posebno skrb je posvetil odbor članom in jim pomagal, kadar je bilo potrebno. Izvedli so tudi izlet, kt je povsem uspel, razvili društveno zastavo in organizirali ob dnevu mrtvih komemoracijo pri spomeniku neznanega partizana nad Lokami, itd. Sprejeli sklepi obetajo, da bo dejavnost osnovne organizacije ZVVI Kisovec-Loke tudi v prihodnje tako uspešna, kakor Jc bila v preteklem letu. - I. O. V Zidanem mostu v klubu televizor Ob Novem letu no v Zidanem mostu kupili televizijski sprejemnik. Tako ima zdaj klub v Svobodi vsak dan dosti obiskovalcev. Nakup televizorja so podprle nekatere organizacije in deloxml ko lektiv, nekaj denarja si jc pa Svoboda izposodila in upa, da bo lahko posojilo kmalu vrnila. Vsi, zlasti še mladina, so srečni, da je zdaj v kraju televizijski sprejemnik. - Mišo B, nemških enot. Klube mladih proizvajalcev zdaj v zadostni meri nadomeščajo mladinske proizvodne konference, na katerih mladina obravnava in rešuje probleme podjetja, ki pa dostikrat niso samo mladinski, temveč družbeni, širšega značaja, in je nujno, da jih zato mladina obravnava skupno z vsemi ostalimi subjektivnimi silami v podjetju. VIL kongres Ljudske mladine Slovenije nam bo prinesel nekatere nove smernice v idejno-v-zgnjnem delu med mladino. Seveda pa kaže že zdaj vse sedanje oblike prilagoditi novim potrebam. Pri tem se pa dostikrat poraja vprašanje materialnih • in finančnih sredstev pri občinskem komiteju LMS, ker so za idejnopolitično vzgojo le potrebna sredstva, ki jih je pa izredno težko dobiti. In rezultat tega je včasih tudi nedelavnost, za katero je pa tudi premajhna konkretnost in neelastično«* nas samih pri sestavljanju programov. Ce bi znati temeljiteje izkoristiti vse mogoče oblike idejno-vzgojnega dela, ne bi slišati več zatrjevanj, da mladina nima zanimanja za idejno-politično izobraževanje. Zbori mladih občanov, razne mladinske tribune in še drugo naj bi seznanjalo mladino z aktualnimi dogodki v komuni. Sicer Je bilo o tem že precej razprav, precej jih pa še bo. Pri tem pa ne smemo ostati sami in biti preveč samo »mladinski«. Tone DRNOVŠEK predsednik ObK LMS Zagorje nalogam produktov v letu 1961 3,3 milijarde dinarjev. Naloge tovarne so velike, vendar ne neizvedljive. S pomočjo celotnega tovarniškega kolektiva in vseh ostalih zainteresiranih čini tel jev bodo v Strojni tovarni uspeli, da izvrše vse tri predvidene faze rekonstrukcije objektov do predvidenega roka, do 1. 1970. SPREJEM V HRASTNIKU Ob zaključku proslav ob 20-let-nicl vstaje sta občinski odbor Socialistične zveze in občinski ljudski odbor Hrastnik priredila sprejem za kulturne, telesno-v^gojne in športne delavce s področja hrastniške občine. Predstavniki občinskih političnih vodstev in občinskega ljudskega odbora so se jim zahvalili za aktivno sodelovanje pri proslavah, ki so bile preko leta v počastitev 20-letnlce revolucije, krajevnih praznikov v Hrastniku ln Radečah, v počastitev 29. novembra in dneva JLA. Zastopnika občinskih svetov Svobod in zveze za telesno vzgojo sta se zahvalila za priznanje in zaželela, da bi se tako srečanje še kdaj ponovilo. Ker je bil pripravljen sprejem na pragu Novega leta, je vsem navzočim in preko njih vsem članom društev in organizacij voščil srečno novo leto, z željo, da bi bili še vnaprej tako delavni kot doslej. - ak DA SE ORUDIJO SPOMINI Na pobudo komisije za obujanje spominov iz NOV pri občinskem odboru Zveze borcev NOV v Zagorju ob Savi _ obiskujejo osnovne šole na področju zagorske občine prvoborci in pripovedujejo spomine na partizanske čase. Tl obiski bodo trajali vse do konca marca lete*. Prispevek za Tribuno mladih pred VII. kongresom LMS Vzgoja mladih - eno od osnovnih vprašanj gane, organe družbenega upravljanja, v vrsto družbeno-političnih delavcev itd. Pri vzgoji kadrov je j vanje pa zajema tako široko popa treba upoštevati idejnost, se *dročje, da je nemogoče misliti na pravi, če hočemo imeti kvalitet- i brezperspektivnost ali nezaintere-nega proizvajalca in upravljavca, siranost miadih ljudi. — Kot ena 1 izmed važnih oblik idejne vzgoje Uslužbenski sistem izenaien * sistemom ¥ gospodarstvu STROJNA TOVARNA V TRBOVLJAH V letu 1962 novim nasproti DOSLEJ NAJVEČJA PROIZVODNJA NA RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK Kar 1,108.000 ton premoga v lanskem letu Pomemben uspeh rudarjev z Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik — V lanskem letu je bila dosežena največja proizvodnja v vsem času obstoja rudnika — Obrat Dol daje vse več premoga — Prepotrebna je nova separacija — Premoga je dovolj še za najmanj 60 let Številke o proizvodnji premoga na trboveljsko-hrastniškem rudniku so zadnje d ni v starem letu pričale, da bo dosežena v tem letu rekordna proizvodnja premoga. In res: do 31. decembra so v tem rudniku nakopali kar 1,108.0001 premoga. Tako je bil dosežen pomemben uspeh, kliub temu, da so se morali rudarji ubadati s prene-katerimi težavami (slabe jamske prilike, slabi stropi, vdori vode, prece;šnie število nezgod in bolezenskih izostankov in tesno grlo — seoaracija). Milijon in še več ton premoga pa so trboveljsko — hrastniški rudarji nakopali že 1960. leta. Ta pomemben uspeh so pa dosegli in presegli — kakor smo omenili — tudi lani. V primerjavi z letom 1960 se je dnevna proizvodnja premora povečala od 3.520 ton na 3.600 ton. Na obratu Trbovlje so lani nakopali 538.330 ton premoga ali 4.340 ton več kakor v letu 1960 (533.996 ton). Na obratu Hrastnik, kjer so bile jamske prilike nekoliko slabše (vdori vode in drugo), se je zmanjšala proizvodnja za 14.480 ton ali na 439.590 ton. Zato se je pa proizvodnja znatno zvišala v obratu Novi Dol. Ta je dal v letu 1960 35.260 ton premoga, lani pa že 67,130 ton. Na dnevnem kopu v Trbovljah so lani nakopali 52.390 ton premoga ali 760 ton več, kakor v letu 1960. Na površinskem kopu v Hrastniku so pa delali le do novembra in so v tem času nakopali le 10.560 ton premoga ali 4.490 ton manj kakor v letu 1960. Na površinskem kopu v Hrastniku so v novembru prešli na jamsko odkopavanje zaradi izkoriščanja zalog premoga. Čeprav je bila proizvodnja na Rudniku Trbovlje — Hrastnik v letu 1961 večja od proizvodnje v letu 1960, pa je finančni rezultat poslovanja lanskega leta nekoliko slabši, predvsem zaradi zmanjša- nja debelejših vrst premoga. Sicer pa velja priznati, da pomeni dosežena rekordna proizvodnja veliko delovno zmago, zlasti zaradi težavnejših odkopov v zadnjih mesecih leta, ko so odkopavali premo" v močno porušenih delih stojišč. Večina zaposlenih ic svoj redni letni dopust izkoristila kljub temu, da ie bilo v lanskem letu znatno več nezvod in bolezenskih izostankov kakor prejšnja leta, •-'asti še v proizvodnih obratih, kjer je b;,o večkrat odsotnih z dela čez 20% zaposlenih. V lanskem letu ie na trboveljsko — hrastniškem rudniku od-koona storitev nekoliko padla (od 6,36 na 6,17 tone na šiht). se je pa povečala jamska storitev od 1,96 na 2 01 tone na šiht. Ta povečana 'amska storitev izhaja predvsem iz večje koncentracije pridobival-nih in pripravljalnih del. Povečala se je pa tudi rudniška storitev, in sicer od 1,40 na 1,45 tone na šiht, in to zaradi povečane proizvodnje in povečanih jamskih storitev na proizvodnih obratih. Čeprav ie proizvodnja premoga porastla. se poraba lesa istočasno ni povečala in je ostala na ravni iz leta 1960, ko se ie na 1.000 fon nremoga porabilo 33 kubikov lesa. Poraba lesa se ni povečala na iveč zaradi vse večjega uvajanja jamskega podporja na čelih. Na razvoj proizvodnje premoga po kvaliteti in količini ter na produktivnost ie pa v precejšnji meri vplivala tudi zastarela separacija, ki jo bo treba rekonstruirati, če se bo proizvodnja še povečala. Zaprošeni kredit za rekonstrukcijo še ni odobren, glede na razvoj proizvodnje premoga je pa treba z rekonstrukcijo čimprei začeti.. Precej se je že govorilo o zelo kratki življenjski dobi Rudnika Trbovlje — Hrastnik. Temu pa ni tako. Raziskovanja v lanskem letu na doslej še neraziskanih področjih in stojiščih so dala odlične re- Učitelji so se sestali Ob koncu lanskega leta so se sestali v Litiji učitelji z vseh šol v litijski občini. Na sestanku so med drugim govorili tudi o izdelavi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov.' Ugotovljeno je namreč, da so osebni dohodki učiteljev mnogo nižji od osebnih dohodkov zaposlenih v gospodar- stvu. Tako stanje pa kvarno vpliva na učiteljstvo in zato ni čudno, če odhajajo učitelji iz svojega poklica. Med učitelje je pa prišel tudi predsednik litijskega ObLO In ostal med njimi dalj časa v prijetnem razgovoru. — BI. V. zultate. Tako je bilo samo v lanskem letu ugotovljeno na novo zalog za okrog 5 milijonov ton premoga. Z vrtinami na Bmici in Terezija polju II znašajo doslej ugotovljene zaloge premoga na Rudniku Trbovlje — Hrastnik 68,700.000 ton. Z raziskavami pa še nadaljujejo, predvsem še na levi strani potoka Brnica. Rekordna proizvodnja premoga v zadnjih dveh letih in precejšnje zaloge premoga terjajo gradnjo nove prepotrebne separacije, da bodo tako lahko rudarji Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik še vrsto let kopali rekordne količine premoga in tako razvijali delovno zavest pri izpolnjevanju proizvodnih nalog. — Stane Šuštar Rudarji pri delu RAZGOVOR Z DELEGATI IZ ZASAVJA PRED VII. KONG RESOM LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE NA TEMO SODELOVANJA V soboto smo se pomenkovali z delegati iz vseh štirih zasavskih občin za VII. kongres Ljudske mladine Slovenije o nekaterih problemih in nalogah, ki čakajo mladinsko organizacijo in ne samo mladinsko organizacijo v prihodnjem obdobju. Posebno pozornost so delegati posvetili vprašanju sodelovanja in smo se zato odločili, da objavimo nekaj mnenj in zapažanj okrog sodelovanja, ki so jih povedali delegati na sobotnem razgovoru, ki ga je pripravilo naše uredništvo. V ospredju razgovora je bila misel, da je treba pri sodelovanju izhajati iz dejstva, da niso problemi mladine samo njeni problemi, ampak družbeni problemi. To v zadnje mčasu tudi vse bolj razumejo in zato ni čudno, če se je znatno izboljšalo sodelovanje med občinskimi odbori SZDL, občinskimi komiteji ZK, občinskimi ljudskimi odbori in drugimi z občinskimi komiteji LMS pri reševanju nalog in problemov. V Trbovljah se tako večkrat postajajo in skupno razpravljajo o posameznih vprašanjih, v kratkem pa bodo skupaj z občinskim odborom SZDL, občinskim komitejem ZKS in občinskim sindikalnim svetom pregledali kadrovska vprašanja. Tudi v Litiji je bil dosežen v tem oziru določen napredek. Na plenumu občinskega komiteja ZK so razpravljali o problemih mladine in njene organizacije (sklenjeno je bilo, da ne sme iti sprejem mladih v članstvo ZK mimo mladinske organizacije in da je treba posvetiti več skrbi vzgoji mladih Družbena aktivnost V času konferenc ln občnih zborov, kakršen je zdaj. Je vprašanje družbene aktivnosti občanov tudi v zasavskih občinah v ospredju vseh razprav. Nedvomno Je, da je to vprašanje riasti pomembno v organizacijah Zveze komunistov. V hrastniški občini so se lotili vprašanja družbene aktivnosti komunistov in vloge osnovnih organizacij Zveze komunistov na zelo originalen način. V okviru programa politične šole, so dobili slušatelji nalogo analizirati dogajanje v osnovnih organizacijah ZK, • čimer Je bila hkrati preizkušena njihova sposobnost samostojnega ocenjevanja dogajanja, ln zbrano Je bilo gradivo za obširnejšo ln poglobljeno razpravo na seji občinskega komiteja ZK. Razprava o analizah, ki so jih pripravili slušatelji politične šole, je pokazala, da so njihova zapa-žanja zadela bistvo problemov in nakazala še niz podrobnosti, o katerih bo potrebno še pozorneje razpravljati. V osnovi so si vsi edini, da je idejnost komunistov v glavnem nižja, kot pa jo od njih zahteva trenutno družbeno dogajanje. Tega mnenja je bilo občinsko politično vodstvo že prej, zato je tudi organizirana politična šola, ki bo postala stalna oblika idejno politične vzgoje članov. Uveden je sistem informativnih konferenc itd. Tudi v drugih zasavskih občinah ugotavljajo isto in iščejo oblike poglabljanja idejnosti v osnovnih organizacijah in v delu slehernega komunista. Posledica šibkosti v idejni pripravi lenosti za delo v družbenem dogajanju je nedvomno ta, da v osnovnih organizacijah komunisti še vedno preveč govorijo o ljudeh, a premalo delajo med ljudmi. Ponekod je zapaženo tudi to, da se v razpravah o resnejših problemih marsikateri komunist nc oglaša ali pa premalo kritično, čeprav se različni negativni pojavi dnevno vrstijo in zahtevajo posredovanja ljudi, ki imaio jasen pogled v prihodnost. kar je osnovna odlika slehernega revolucionarja. Pojavenekrif,čnosti se pridružujejo tudi pojavi neodgovornosti do lastne organizacije, in sicer med ljudmi, ki so si ustvarili v - 'ne materialne pogoje za življenje, tik oh teh pa so opaženi pojavi karierizma, iz česar nastajajo tendence grupiranja in dvoličnosti. Ob dejstvu, da so marsikateri tovariši še vedno preobremenjeni s " -’-:ijami, pa se vrstijo primeri takšnih, ki sptoh ne delujejo v družbi in sc omejujejo zgolj na plačevanje članarine. Ponekod je to posledica šibkosti v kriterijih v sprejemanju članov, kajti dogaja se, da je edini resen pogoj za sprejem v članstvo ZK zgolj pridnost na delovnem mestu, kot se dogaja tudi to, da je nekdo, ki je na odgovornejšem mestu, že zaradi tega avtomatično sprejet v članstvo ZK. Za take primere velja misel: »V danih pogojih ne potrebujemo članov samo zaradi plačevanja članarine!« (Marinko) in »En birokrat predlaga, drugi pa sprejme, pridobimo pa ničesar« (Kimovec). Ugotovitve, da polovica komunistov deluje družbeno tako, kot organizacija od njih pričakuje, polovica pa s svojim delom ne zadovoljuje, in da komunisti iz podjetij ne delujejo aktivno tudi na terenu, upravičujejo i razprave o vprašanju družbene aktivnosti i povečano zahtevnost občinskega vodstva do osnovnih organizacij. Zapažanja s konferenc osnovnih organizacij ZK, konferenc krajevnih organizacij SZDL in občnih zborov društev in organizacij še podkrepljujejo potrebo po poglabljanju idejne pripravljenosti vseh, ki se družbeno udejstvujejo .zlasti pa komunistov. To kl jub temu, da sicer sestav članstva ZK v Zasavju ni takšen, da bi očitoval večja nagnjenja v malomeščansko miselnost, saj je s 70,7 % v prid delavcev v hrastniški občini in nekoliko manjši procent v občini Zagorje, s čimer se ti dve občini uvrščata med najboljše v ljubljanskem okraju in zelo visoko v Sloveniji. Da pa kljub temu občinska vodstva ZK zelo budno spremljajo prav aktivnost komunistov v družbenem dogajanju, potrjuje samo zapažanje krepitve organizacije na- sploh in povsod. Nedvomno je, da bo posledica tega ta, da te zahtevnosti organizacije marsikateri član ne bo vzdržal in bo kot tak odpadel, bodo po odkriti mnogi novi prizadevni občani, ki si bodo z jasnimi stališči m delavnostjo zaslutiti sprejem v članstvo ZK. Vsekakor pa bo posledica večjih razprav, analiz, zaključkov in ukrepanja, ki od tod izhaja, še znatno povečanje družbene aktivnosti nasploh. — Viktor SIREC članov ZK), prizadevali si pa bodo, da bi o teh vprašanjih razpravljali tudi na plenarnih zasedanjih občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Sodelovanje gre na bolje tudi v Zagorju in v Hrastniku. Tam so zadnje čase čutiti potrebo po večjem sodelovanju z občinskim ljudskim odborom in so predlagali ,da naj ObLO vabi tri mladince na seje občinskega ljudskega odbora. Na ObLO so ta predlog z veseljem sprejeti in so ga že tudi začeti uresničevati. Medtem ko se v zadnjem času — kot vse kaže — znatno izboljšuje sodelovanje občinskih komitejev LMS v Zasavju z drugimi občinskimi vodstvi družbeno političnih organizacij, je pa še vedno opaziti, da tega sodelovanja med mladinskimi aktivi in sindikalnimi podružnicami, osnovnimi organizacijami ZK in krajevnimi organizacijami SZDL skoraj ni, vendar pa te stvari ni mogoče posploševati, ker so n. pr. v Trbovljah ugotovili, da si pa v nekaterih gospodarskih organizacijah ali na terenu le prizadevajo, da bi našli oblike za konkretnejše in uspešnejše sodelovanje. Kljub temu si pa mladi želijo, da bi na osnovnih organizacijah ZK in odborih sindikalnih podružnic večkrat razpravljali o organizaciji LMS in njenih problemih. V Trbovljah so šli v teh prizadevanjih še dlje. Zatrjujejo, da ni akcije, v kateri ne bi sodelovala tudi mladina. Zdaj so sklicati zbor mladih volivcev, na katerem hočejo prikazati mladincem in mladinkam pomen in vlogo zborov volivcev oziroma zborov občanov, ker želijo, da hi bito na teh zborih v prihodnje opaziti tudi večjo udeležbo mladine. Tudi v Hrastniku ugotavljajo, da so se načrtneje lotili reševati nekatere probleme okrog gborov volivcev. Tako so n. pr. pri zadnjih zborih volivcev že našli skupno pot. Pred zbori volivcev so z mladimi razpravljali o vseh vprašanjih o katerih so pozneje govorili na zborih volivcev. Zal pa moramo ugotoviti, da je pa sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi znatno slabše ali ga pa sploh ni. V Zagorju ugotavljajo, da dobro sodelujejo le s Partizanom, sodelovanje s Proletarcem da pa je nemogoče (za Praznik mladosti so organizirali mladi nekaj prireditev, žal pa pri Proletarcu niso pokazali volje, da bi strokovno voditi tekmovanja in pomagali pri njihovi izvedbi). Nič bolje ni v Litiji, kjer bo delo Partizana kmalu zamrlo, ker dajejo prednost nogometašem. Z drugimi organizacijami in društvi bi pa bilo lahko sodelovanje boljše, če bi bila vodstva mlajša (ne po starosti!). Slabost je tudi v tem, da posamezniki samovoljno oblikujejo sklepe. Najprej je pa treba opraviti s hišnicami po domovih, ker si lete prilaščajo vse pravice in dolžnosti; sicer se je o tem že nekajkrat sklepalo, do konkretnih akcij pa ni prišlo. V Trbovljah pa ugotavljajo,' da so v večini društev precej statični pri vključevanju mladine v društva, prav tako pa društva premalo skrbijo za pestrost in privlačnost oblik dela. V Svobodi II je precej mladine, dosti jo je tudi v Rudarju, kjer bo letos zaživel tudi mladinski aktiv. Podobno kot v Trbovljah je tudi v Hrastniku. Na občnih zborih društev in ob drugih priložnostih ugotavljajo, da mladine v društvih ni, ugotovljeno je pa, da dela mladina v društvih, da pa njeno še večje sodelovanje ovirajo nekatera nerešena kadrovska in materialna vprašanja. Samo v dveh Partizanih je nad 650 mladih, bilo bi jih pa še več, če bi bile za to možnosti. Zato je razumljivo, da se telesna vzgoja razvija samoiniciativno tudi v aktivih. Dejstvo je pa tudi, da se včasih vse preveč navajajo samo problemi, pri tem se pa kaj rado pozablja na iskanje načina, kako bi probleme rešili. V nekaterih krajevnih organizacijah SZDL grajajo mlade, ki so jih vključili v vodstva, na potem ne prihajajo na sestanke, pri tem pa tudi dostikrat pozabljajo, da je večina sestankov takih, ki mlade ne privlači, amptik celo odbija. Nov oddelek gostinskega šolskega centra v Zagorju Z Novim letom je bil v Zagorju ustanovljen s sklepom ObLO oddelek Gostinskega šolskega centra, istočasno je pa bila ukinjena tudi Gospodinjska šola. Občinski ljudski odbor Zagorje je prenesel vse pravice in dolžnosti ustanovitelja centra na Gostinsko zbornico ter bo sklenil z njo posebno pogodbo. Da je pa prišlo do ustanovitve Centra, se je moral zagorski ObLO obvezati, da bo zagotovil centru v prostorih bivše IRS primerne prostore, to je dve učilnici, predavalnico, gar- derobe, šolske jedilnice, kabinetni prostor in pisarniške prostore. Za praktični pouk bo pa treba dograditi in urediti restavracijske prostore v Stolpnici in jih opremiti tako, da bodo izpolnjevali pogoje učne delavnice za kuharstvo in strežbo na sodobnem nivoju. Te delavnice bi poslovale kot učni obrat ter hi nudile hrano abonentom po prosto formiranih cenah s tem, da bi obrat nudil tudi vse gostinske usluge in usluge v pripravi hrane za odnašanje na dom. KAJ SO POKAZALI ZBORI VOLIVCEV V TRBOVLJAH Pot za sodelovanje ie odprta Zbori volivcev v trboveljski občimi so bili v preteklem decembru. Kakor je razvidno iz poročil, so Mil zbori dobro obiskani im eo na njih jedrnato razpravljali o raznih družbenih vprašanjih. Na zborih volivcev so obravnavati družbeni plan, nadalje 5-odstotni proračunski prispevek (kar je 1,13 odstotka od čistih osebnih dohodkov), razpravljali so o gospodarski in komunalni dejavnosti v minulem letu, prav tako je bUa na dnevnem reda izvolitev sodnikov-porot-nikorv in še draga aktualna vprašanja. Kot smo poudariti, so vsi zbori volivcev uspeti, kar je zasluga krajevnih odborov SZDL in Obč. ljudskega odbora, saj so se vseh zborov mimo občanskih odbornikov udeležiti tudi člani zbora proizvajalcev, nadalje toda, da je občimriki ljudski odbor pred zbori volivcev seznanil občjtne v našem tedniku o svojem delu, uspehih in problemih, prav tako, kako je gospodaril z družbenimi sredstvi. Volivci so vsepovsod z razumevanjem sprejeli na znanje, da nekaterih njihovih predlogov im želj v preteklem letu ni bilo mogoče izpolniti zaradi pomanjkanja finančnih sre«Mev — spet drugi predlogi pa so take narave, da določeni* vprašanj ni mogoče rešiti v enem letu. Nujno potrebno pa je seveda, da vse gospodarske in ostale organizacije uvidijo, da eo za neizpolnitev raznih sklepov na zborih volivcev pred občani prav tako odgovorne kot občinski ljudski odbor. Vsekakor je pozdraviti tudi to, da so volivci prenehali s prakso, da obravnavajo le probleme svoje ožje enote, pač pa da razpravljajo o pro- j biemdh celotne komune, kar pti-1 ča, da se zavedajo svojih dolžnosti im da jim je trebe dati pravočasen in zadovoljiv odgovor, če se ta ali oni sklep zborov volivcev ni izvedel. Važno je tudi to, da se vse gospodarske organizacije zavedajo, da v svoji dejavnosti rriso odgovorne samo svojim kolektivom, temveč tudi vsem občanom. Razveseljivo je med drugim dejstvo, da so volivci mimo komunalnih problemov načenjali tudi delo im politiko samoupravnih organov gospodarskih organizacij in prinesli tudi konkretne predloge za zboljšanje. Nujno potrebno je nadalje, da se vse bolj okrope neposredni stiki z volivci, da občimški odborniki večkrat prihajajo med volivce in jih seznanijo s celotno problematiko komune, da z njimi analizirajo vsa vprašanja in da le-ta in pa sklepe in zaključke prenesejo pred občieriki ljudski odbor, ki naj nato prouči težnje volivcev in možnost izvršitve nujnih predlogov in želj. Ob vsem tem pa naj še poudarimo, da je žal zelo pogosto opaziti, da se zborov volivcev no udctožmg^jio prav tidti, ln ha lahko s svojimi predlogi in nasveti pripomogli h kvaliteti razprav o važnih vprašanjih. Vsekakor je želja vseh organov upravnega aparata občine, da naveže č$m tesnejše stike z občani in volivca. Da se to doseže, je pa mimo omenjenega sodelovanja potrebno, da se po proučitvi celotnega komunalnega gospodarstva in njegovih problemov večkrat skličejo posamezni zbori volivcev za ureditev tega ali onega vprašanja, zlasti še. da pridejo na zbore volivcev tisti problemi, ki eo za določeno votivno enoto najbolj pereči in aktualni. Teh zborov pa naj bi se vsekakor udeleževali tudi predstavniki raznih gospodarskih panog, tako na primer zastopniki podjetij, trgovine, gostinstva itd., ki so pristojni za pojasnila o tem ali onem vprašanju, da volivcem obrazi ože stanje, da se na zborih sprejmejo predlogi in sklepi za nadaljnje delo oziroma za rešitev tega ali onega problema. Nujno je pa seveda, da pristojni činitelji, kadar določen predlog volivcev ni izvedljiv, le-tem obrazlože, zakaj to ni mogoče, ali iz finančnih in še drugih razlogov. Vsakokrat je pa potrebno, da se sklepi in predlogi zborov volivcev, če so izvedljivi in koristni, upoštevajo in izvrše, zlasti kadar so občega pomena, bilo sl v gospodarskih organizacijah, gostinstvu, trgovini in še v drugih 'dejavnostih. Pozitivno se je odrazilo tudi to, da so bili zbori volivcev po terenih in ne po gospodarskih organizacijah. V razpravah in proučevanjih raznih vprašanj je sodelovalo več občanov in so se razprave sprostile. Na dobro in skrbno pripravljenih zborih volivcev se pokaže tudi pomen tiska in njegovih tolmačenj, kar pripomore do dobrih in koristnih sklepov. Tisk pomaga pogosto prvim kot drugim, pripomore e svojimi pojrsnili k zbdižamju raznih gledišč, kadar so na dnevnem redu aktualna vprašanja komune. Pokazalo se je tudi, da je nujno potrebno, da so zbori volivcev na terenu vedno v enem in istem lokalu, kajti njegova menjava kvarno vpliva na udeležbo zborov. Pa še nekaj: za neizvrsene sklepe zborov volivcev ni odgovoren samo občinSki ljudski odk bor, ampak vse gospodarske ni ostale organizacije. Le s ekupntiS sodelovanjem in čutom za oage» varnost bo mogoče rešiti številna vprašanja, ki so na dnevnem iw* du. — In če to: odgovorni organi pri občinskem ljudskem odbora morajo stanovanjskim in krajevnim skupnostim pojasniti, zakaj tega ati onega vprašanja ni mogoče rešiti ter želje volivcev izpolniti. Treba je nadalje, da pristojni organi ObLO napravijo tudi analize zborov volivcev. Vsekakor pa lahko trdimo: pot ek* Skupnega sodelovanja v blaginjo vseh občanov je odprta. iz naših krajev — iz naših krajev — iz naših krajev — iz naših krajev — iz naših krajev Prestopili sms prag novega Seta Uvod v letošnje novoletno praznovanje so bili po vsem Zasavu prihodi dedka Mraza, ki je razveselil in obdaril naše najmlajše državljane. Kljub slabemu vremenu so otroci vsepovsod pričakali, pa bodisi v pravljičnih vrtovih ali pa V dvoranah, dedka Mraza. Naše zasavske Svobode so pripravile razne programe, s katerimi so malčke, pa tudi odrasle popeljale v svet pravljic in domišljije — tako je bilo v Jevnici in na Dolah, pa tudi po vseh ostalih krajih Zasavja. Zlasti pravo vzdušje in veselje so imeli malčki iz okolice Litije, kjer jih ic dedek Mraz prvkrat obiskal in jih kolektivno obdaril. Medtem ko so imeli naši naj-mlajšp svoje veselje pred Novim letom, so ga starejši pričakali v slovesno okrašenih dvoranah in gostiščih, pa tudi kar doma. Celotno Zasavje je bilo v dneh pred Novim letom podobno |ivi košnici kjer ie vsakdo gledal in se trudit, da bi vfaj z majhnimi 'darilci razveselil svoje najdražje. Najbolj slavnostno pa je bito v nedeljo zvečer, ko je večina Zasavčanov pričakala Novo leto v veselem razpoloženju. V Litiji so silvestrovali v sindikalni dvorani na Stavbah, v domu Partizana v Šmartnem, v Kresnicah, Jevnici, Gabrovki in drugod, nadalje v planinski postojanki na Jančah. Zagorjani pa so se zbrali v Delavskem domu, v hotelu Kum — mnogo pa jih je odšlo silvestrovat na Zasavsko goro, Čemšeniško planino in na Partizanski vrh. Trboveljčani so se spet zbrali v Delavskem domu, v obeh ostalih domovih Svobode, po raznih gostiščih, pa tudi na Kumu in Mrzlici. V hrastniški občini so pričakali novo leto v dvoranah Svobod, na Dolu, Zidanem mostu in Radečah ter na planinskih postojankah Kal in Gore. Medtem ko so bili vsi tisti, ki so se zbrali v dolini, zadovoljni, so bili Ostali, ki so odrinili v planine, malo razočarani, ker se jim je sneg izneverit. Za veselo novoletno razpoloženje pa so povsod poskrbeli ve-seli godci, ponekod gramofoni in magnetofoni — tisti pa, ki so čakali novo leto doma, v krogu dru- žine, so se pa veselili in vrteli po zvokih veselih melodij radia. Zadovoljstvo je prevzemalo prebivalce Zasavja, ko so se ozirali nazaj v minulo leto, ko so videli, kaj vse so naredili in dosevli, zraven pa ie delali načrte, kaj vse marajo napraviti v letošnjem letu.. Novo leto je dan, ko smo začeli z novim delom, in vsi smo si zaželeli obilo uspehov in zdravja, predvsem pa miru v svetu v novem letu. 3 milIRma za borce in Invalide NOV Na zadnji seji komisije za var- I podatkih občinskega odbora sivo borcev in invalidov NOV pri NOV Zagorje je namreč na pod- občiiiskem ljudskem odboru v Zagorju so govorili tudi o zaključkih seje predsednikov občinskih komisij pri OLO v Ljubljani, še posebej o prenesti nekaterih priznavalnin iz republik in okraja na občinske ljudske odbore, pri tem sc pa poraja še večja in odgovornejša naloga pred občinskimi komisijami za varstvo borcev in invalidov NOV, Na seji so med drugim ugotovili, da je na področju iageralie občine še nekaj borcev V NOV, ki priznavalnine ne prejemajo, čeprav jim pripada. Zato bodo zdaj s pomočjo osnovnih orgzn'-isaeil In Občinskega odbora ZB NOV ugotovili take primere in jih potem na sejah kcm'sije proučili. Siror so pa ugotovili, da bi potrebovali v letošnjem letu za priznavalnine 3 milijone din. Po roč ju občine 1600 članov Zveze borcev NOV. Stalno priznavalnino prejema 21 oseb, enkratno priznavalnino naj bi pa predvideno dobilo 6 oseb. Začasno pomoč v obliki priznavalnine bodo pa nudili Ustim udeležencem NOV, ki so onemogli ali bolni in nimajo dovolj delovne dobe. Ta pomoč bi trajala tako dolgo, dokler ne bo izveden' postopek za upokojitev po 89. ril 73. čleati Zakona o pokojninskem zavarovanju. Bo 30. dec. leni so v Zdravstvenem domu v Zaeorju pregledali že 269 hercev NOV. s pregledi bodo pa letos če nadaljevali. Na sc"i komisje za varstvo borcev in invalidov NOV pri Na vseh šolah v Zasavja so pionirji slovesno proslavili prihod dedka Mraza. Slika prikazuje sprejem dedka Mraza na šoli Alojza Holikrauta v Trbovljah IZ ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V TRBOVLJAH Prekvalifikacij le problem Zavod za zaposlovanje delavcev v Trbovljah je bil ustanovljen v jeseni leta 1330, na samostojno finansiranje je pa prešel 1, janu- ObLO v Zcgcria so pa med dni- arj6 i9cL Osnovna dejavnost za-gim še sklenili, naj se ugotovi. VoJa se bistveno razlikuje od koliko borčev NOV prosi za stanovanje. Tovariš Pouh v Jevnici Kdo od partizanov ne pozna tovariša Poti ha. poznanega intendanta, če ne osebno, pa vsaj po imenu. V »Borcu« smo neštetokrat brali o niem. Nedavni petek — takole okoli desete ure — je potrkalo na šolska vrata. Pred učilnico sta stala kresnički šolski upravitelj in zraven njega slok možakar. Bal mi je roko in dejal: »Pouh«. Pogledal sem ga zvedavo ih zadovoljen, da sem ga spoznal. Predstavil sem ga svojim učencem: »Otroci, pred vami stoji povsod med voino poznani intendant Pouh, ki je moral velikokrat mnogo več obljubiti, kot pa dati. On je prvoborec. Boril sa je že leta 1941 na Tisju. Sedaj vam bo lahko rrmogo več povedal o tej bitki kot jaz.« Prisluhnili smo. Popeljal nas je v duhu v leto 1941 — prav na Tišje. Na tablo je risal gospodarska poslopja, ki so takrat stala tamkaj. Povedal nam je, kako je prišel litijski župan Pusctimann na Tišje. Imeli So namen, zajeti vso druščino, ko se bo krepčala v hiši, ki je stala nekako sredi Tišja. Pa je na koncu Tišja zagledal precej razhojen sneg in ucvrli so jo nazaj. Cisto se je razživel, ko nam je risal in razlagal, kako je potekala borba. Otroci sO prisluhnili, pa tudi sami učitelji smo bili zadovoljni, da smo toliko novega zvedeli. Ob koncu pa nam je tovariš Pouh še dejal: »Ce Želite, bom še enkrat prišel in vam povedal o borbah na Jančah, ko so se Nemci morali umakniti s krvavimi bulicami.« — Takoj smo se dogovorili. Spomladi se bo pomenilo več sosednih šol, pa jo bomo mahnili na Jariče. Tam nas bo popeljal Problemi šolstva na Primskovem kmetijske zadruge. Na zboru volivcev So govorili tudi o problemih žolatVa iti so pri tem Ugotovili, da je treba v kraju dograditi še en razred, ker je nemogoče poučevati 76 učencev v tako majhnih podstrešnih Učilnicah, kot je to primer sedaj. Zategadelj so imeti ovali tudi petčlanski gradbeni odbor, ki bo vodil akcijo za zbiranje potrebnih tov. Jcsip Draksler - Pouh na takratno bojišča in nam vsem razložil potek borbe. Se odrasle bomo povabili e seboj, Prionirji bodo že prej pripravili jepo žalno komemoracijo za padle žrtve pri spomeniku. Torej spomladi — pa še d-uge odrasle bomo povabili s seboj. Veseli smo, da prihajajo med nas naši prvoborci in nas seznanjajo z našo novejše zgodovino, da bodo otroci bolje spoznali, s kakšnimi žrtvami smo ei priborili Zlato svobodo. — Miha Vtihcn prejšnjih posredovalnic za delo, ki eo v glavnem skrbele le za sprejemanje delavcev in vodile evidenco o nezaposlenih. Naloge zavoda so: zaposlovanje delavcev brez službe, pregled potreb kadrov v gospodarskih organizacijah in javnih službah, nadalje predlaganje Ukrepov Za razdelitev investicij, za popolno izkoriščanje zmogljivosti gospodarskih' organizacij, odpiranje novih obratov za javna in komunalna dela. Prav tako skrbi zavod za zaposlitev ljudi gloda na njihovo šol'k o izobrazbo, fizično meč in epcsebntst za opravljanje določene službe. Enako pomaga zavod mladini in tudi odrzoMm pri izbiri poklica, in to V skladu s potrebami gospodarstva. Dejavnost zavoda je obsežna, vendar je njegova osrednja skrb zaposlitev mladine in delovnih invalidov Oziroma ekrb za prekvalifikacijo slednjih. Po ustanovitvi tega zavoda v letu 1969 je bila imenovana posebna komisija, ki je po gospodarskih organizacijah pregledala delovna mesta, ki bi bila primerna za zaposlitev delovnih invali-do. Toda komisija je nezadovoljivo opravila svoje delo in je pri tem tudi ostalo. Mimo tegta so nekatere gospod artfke organizacije negativno odgovorile glede zaposlitve delovnih invalidov. Zato bo potrebno pregledati to delo in imenovati nove člane v komisijo, ki naj pregleda vsa delovna mesta v gospodarskih organizacijah, ustrezna za invalide. Ta komisija bi morala biti strokovna. Posebno pozornost pa bi ta komisija morala posvetiti pregledu delovnih mest v kovinski industriji. Že lani je zavod v sodelovanju s TS9 iz Trbovelj sklenil, da bo dal del potrebnega denarja za Po uspešnem delu v zaslužen pokol Pred Novim letom je prenehal z' daljnji elektrifikaciji V Sloveniji je Na zadnjem zboru volivcev na Primskovem so volivci z zanimanjem sledili poročilu o delu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Litija v preteklem letu, V razpravi so volivci izrekli nezadovoljstvo nad Kmetijsko zadrugo Litijo, ki zahteva poravnavo pogodbenih obveznosti navzlic temu, da so bilo s kmetijsko zadrugo Velika Kcslrevnica sklenjene pogodbe za poravnavo obveznosti v treh letih, končno so pa sklenili, da naj bi litijska kmetijska zadruga sklicala poseben sestanek, na katerem bi se pogovorili o teh vprašanjih s predstavniki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiimBniiiiiiMiiiiuiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiinnmnHmminiiiiB aktivnim delom v trboveljski Elektrarni mojster in strokovnjak FRANC POKORN. Tovariš Franc Pokorn je leta 1913 pričel z del(/m, V Elektrarni Trbovlje pa je opravljal svojo službo od leta 1938. Bil je med redkimi tehniki in strokovnjaki, ki je Vse svoje znanje in prosti čas posvetil napredku In razvoju elektrogospodarstva pri nas v Sloveniji. Med prvo svetovno vojno je bil zaposlen pri gradnji Elektrarne v Žirovnici, in sicer pri projektiranju, nadziranju in montaži razdelilnih in strojnih naprav. Od leta 19l9 dalje je bil v službi Kranjskih deželnih elektrarn kot vodilni mojster. Uredil je elektrifikacijo Bohinja, pri čemer je aktlviziral na pol porušeno vojaško elektrarno. Po sredstev. Volivci so pa Še sklenili, i šestih letih službe v Bohinju je nadet bodo zbrali potrebna sredstva daljcVal t delom v Elektrarni Zi-za nakup televizijskega sprejem- rOvniCa, kjer je Zraven Bohinja nika, ki bo služil šoli In vnem prevzel še obratovanje distribucije, drugim organizacijam v kraju. projektiranje in novogradnje Vj r.1-— (a) I jonu Jesenice—Bled—Kranj. Pn na- prevZel nalogo izgradnje raznih daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postal, pri čemer ie sam Izdelal vse priprave in konstrukcije ter organiziral gradnje. Leta 1932 je uvedel norme za daljnovode, transformatorske postaje in omrežja, po katerih se deloma še danes gradi. Več let je vodil konstrukcijski oddelek, Moderni daljnovod SO kV Velenje—Črnuče, razdelilna postaja Črnuče—Kranj, delavnice v Črnučah (sedanji JamborJ So njegovo delo. Leta 1938 je prišel tovariš Pokorn v trboveljsko Elektrarno, ki se jt pričeta na novo zgrajcvatl in preurejati, katere razvojni proces sc danes ni končan. Leta po drug! svetovni vojni .so bila zelo težavna. Vrsto del, ki bi jih morali opravljati inozemski strojni in clektro-strokovnjaki, je prevzel sani in pri tem vzgajal domači strokovni kader. Vrsta novih strojev in naprav je bila potrebna. Sam jih je izdelal in si omislil več stvari. Tako je med Franc Slapnik: Madžarska danes Da bi ugotovil možnosti prodaje izdelkov Strojne tovarne v Trbovljah v Madžarski, sem pred mesecem dni odpotoval v našo sosedno državo. Potoval sem v glavno mesto Budimpešto iz Beograda preko Subotice in prispel na cilj zvečer ob enaj+b. Ker sem večji del poti do Budimpešte in nazaj potoval ponoči, žal nisem mogel pobliie spoznati madžarskih pokrajin, njenih ravnin in pust. Spoznal sem pa tamkajšnje ljudstvo, njegovo izredno gostoljubnost in naklonjenost, njegovo skromnost, način življenja in delo in tudi madžarsko glavno, mesto. Ljudje so mi razktzali svojo industrijo, mi omogočili obisk rudnikov in strojnih tovarn, kar bom v opisovanju navedel kasneje. Povsod so me vodilni Hudie sprejeli zelo lepo. Bil sem nad njihovo pozornost;j presenečen, ker sem — skoraj bi dejal za gotovo — dvomil v njihovo naklonjenost. Ker sem ie prej spoznal n-Kstere vzhodnoevropske države, vk*učno Sivic'sko zvezo, nisem pričakoval, da bi me sprejeli topleje, kot sem b'l navaden ob svoiih vzhodnoevropskih srečanjih. Našo domovino in našo politiko cenim visoko. Pripovedovali Lurgi* naprave, vznožni ventil pri velikih črpalkah, transport in avtomatično sito v tovarni zidakov, itd. Sodeloval je pri vseh projektih, nadzoroval gradnje in vodil konstrukcijski oddelek, kjer je bilo večkrat zaposleno več tehnikov in inženirjev. Vse to je zahtevalo veliko znanje in sposobnost ter je bil tako rekoč inženir clektro in strojne stroke. Za svoje delo in zasluge it bil leta 1949 odlikovan z Redom dela tretje stopnje in proglašen za raeto-nalizatorja in novatorja. Po 47-letnem skupnem delu in 23-letnem službovanju v Elektrarni Trbovlje je pred nedavnim odšel v pokoj in v svoiem poslovilnem pismu izjavili *Ce mi boste še kdaj poverili kakšno nalogo, jo bom vedno rad sprejel oziroma vam bom na razpolago,* Tovariš Franc Vohom scaaj živi pri svojem sinu v Mlinšah nad Zgagarjem. Kolektiv Elektrarne Trbovlje, kakor tudi vsi, ki so ga poznali in cenili njegove zasluge, mn žele še obilo zdravih in zadovoljnih let. ureditev delavnic, TSS se je pe Obvezala, da bo pomagala pri prekvalifikaciji delovnih invalidov v petih poklicih: strugar j jih, ključavničarjih, varilcih, previjale! H elektromotorjev in skob-ljarjih. Že ta mesec bodo po pesi-hotehničnem pregledu začeli e prekvalifikacijo desetih invalidov. V primeru, da bo na razpolago dovolj finančnih sredstev, bodo omenjeno delavnico razširili. Za poklice oziroma za prekvalifikacijo je določen časovni termin. — Najdaljši je leto dni in pol. V zavodu žele, da bi Rudnik Trbovlje—Hrastnik še v nadalje sodeloval tako kot doslej, bodisi s sredstvi ali pa pomočjo pri zaposlitvi invalidov. V podjetju »Tika« bi tudi lahko zaposlili nekvalificirane invalide, toda žal je podjetje prostorni neko pretesno. Velike težave ima zavod glede financ, namreč precej denarnih izdatkov. Doslej je bil vpeljan sistem priUčovarija, toda po uvedbi ekonomskih enot se bo vsaka enota branila imeti v svojem delovnem območju delovnega invalida, Zaradi tega postaja prekvalifikacija invalidov množična, ker ni na razpolago finančnih sredstev. Tu bi moral Zavod za socialno zavarovanje pokazati več razumevanja. Dcrflej so že doseženi določeni sporazumi in je upati na boljše sodelovanje na tem področju. Pri prejšnji Posredovalnici za delo je nekaj časa delovala tudi poklicna posvetovalnica. Zavod za delo se ukvarja tudi s tem problemom, kjer se pa poraja vprašanje namestitve poklicnega psihologa. To vprašanje načenjajo zlasti šole, kor je vsako leto veliko mladine, ki zapušča šolske klopi, a se sama ne zna odločiti za ustrezen p-klic. Taka posvetovalnica bi lahko služila tudi odraslim. Drug problem, s katerim se ubada z.avod, je zaposlovanje ženske mladine, ki rima ustrezne šolske izobrazbe, Tako je samo čakalni povprečni staž ženr.ke mladine zn zaposlitev okoli osem mesecev. Da ec reši to pereče vprašanje, je po mnenju zavoda potrebno kompleksno reševanje. Prav tako je za celotno delovanje zavoda važno tudi koordiniranje njegovih nalog z družbenim planom občine, s SZDL in Občinskim sindikalnim svetom. Potrebno bo najti še stik 6 sindikaln'mi podružnicami, da se bodo tako lahko laže rešila določena vprašanja v zvezi z zaposlovanjem in prekvalifikacijo invalidnih ljudi. Zavod se trudi, da bi uspešno reševal vse probleme, toda v njegovem prizadevanju bi mu morale bed j pomagati razne družbene organizacije, ker le s skupnim delom bo mogoče uspešno rešiti razna pereča vprašanja na tem področju. — ek Skrb za delovnega človeka Ena izmed osnovnih nalog. Iti si Jih je za letošnje leto zadal kolektiv litijske Predilnice je, povečati skrb za zaposlene. V tovarni namreč še ni zadovoljivo rešeno vprašanje dnevnih prostorov, v katerih naj bi prebivale delavke po končanem delu. Zato bodo v podjetju *c letne začeli graditi nov samski dom, ki bo moderno urejen in bo ustrezal potrebaftl delovnega človeka. To bo ena izmed glavnih nalog, ki jo nameravajo v Predlinlel leloT-njc leto Izvršiti. Pa ne samo to. Kolektiv tovarne si tudi drugače vel žele. prizadeva, kako M delovnemu Človeku pripimogel po delu do prijetnega razvedrila. Zato so sc v tovarni odločili, da bodo za ureditev litijskega kinematografa prispevali 5 milijonov dinarjev za nakup nove filmske aparature. Kino v kraju Je namreč zastarel in se sedaj obnavlja. Tako bo s pomočjo kolektiva Predilnice in ostalih delovnih kolektivov prišla Litija do modernega klneinnfii grafa, ki je za delovne ljudi res potreben In si ga V Zagorju ustanovljen strokovno izobraževalni center Na eni od sej v letu 19G1 je ob-insici ljudski odbor Zagorje ob Savi imenoval posebno komisijo z nalogo, da v skladu z resolucijo o strokovnem šolstvu izdela predlog o reorganizaciji Industrijske rudarske šole. o katerem so razpravljali ob koncu decembra tudi na seji sveta za prosveto pri ObLO Zagorje. Tedaj je bilo sklenjeno, da se priporoči občinskemu ljudskemu odboru: (g Industirjska rudarska šola Zagorje, katere ustanovitelj je bil OLO, ki je pozneje prenesel ustanoviteljske pravice in obveznosti na občinski ljudski odbor, s svojo dejavnostjo ne izpolnjuje nalog splošno izobraževalnega centra na področju strokovnega šolstva. Naloge strokovnega izobraževanja' so tako prerasle meje, ki jih je imela Industrijska rudarska šola v ‘ Zagorju. Zato je komisija predlagala ukinitev IKS z 31. 12. 1961 in ustanovitev Strokdvrto izobraževalnega centra s sedežem v Zagorju. @ V Strokovno izobraževalnem centru naj bi so prvenstveno šolali in strokovno usposabljali kadri za Rudnik rjavega premoga Zagorje, »Varnost« Zagorje in Elektro-Trbovlje. Ta podjetja nastopajo skupaj z zagorskim občinskim ljudskim odborom tudi kot soustanovitelji Strokovno izobraževalnega centra. Soustanoviteljem pa se lahko pozneje pridružijo tudi druge gospodarske Organizacije, če se v SIC izobra- žujejo štirje ali več učencev. Strokovno izobraževalni center v Zagorju se ustanovi kot samostojna prosvetna ustanova z nalogo, da izobražuje strokovne kadre v mejah profilov, kot jih v Soglasju s svetom za šolstvo pri ObLO določijo ustanovitelji. Opravlja pa tudi drugo splošno izobraževalno dejavnost. @ Praktično se učenci in drugi kadri usposabljajo na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ustanoviteljev. Dosedanji učenci 1RS se izšolajo v Strokovno izobraževalnem centru, s 1. januarjem so pa prešli v stalež gospodarskih organizacij in zavodov, ki jim morajo v mejah sedanjega šolanja zagotoviti redno nadaljevanje šolanja in izšolanje. ® V okviru SIC je delavnica, Revizifa iasomlh normativov V trboveljski Strojni tovarni so v zadnjih mesecih lanskega leta razpravljali tudi o reviziji časovnih normativov na ta način, da so dosedanje statistično ugotovljene presežke časovnih normativov nad 100 odstotkov postavili nazaj na 100. Na novo postavljeni časovni normativi so se glede serijske proizvodnje tovarne sporočili tudi Birojuza plan za zasedbo kapacitet za leto 1962. V ta namen so osvojili novo lestvico za vse skupine del. V osmih skupinah del so se vse stare grupe enako povečale za 28,5%. Prav tako je v novi razpredelnici ostal isti razpon kot pri stari. Ta razpredelnica hkrati, zagotavlja nespremenjeno lastno ceho. Da se bo revizija časovnih normativov pravilno razvijala so zbori ekonomskih enot v tovarni izvolili na sestankih tričlanske komisije, ki bodo stalno nadzorovale revizijo časovnih normativov. V Iz Litiie in okolice Tudi po obrobnih vaseh litijske I čina, podpolkovnika v rez. Antona občine eo slovesno in dostojno ' Goden ie recitirala mladinka Fani proslavili občinski praznik. V Hotiču je bila proslava občinskega praznika zvezana z odkritjem spominske plošče padlim borcem NOV. Po pozdravu je zaigrala litijska godba na pihala himno. Zatem je govoril domačin Ivan Pavliha ml. Nato so odkrili spominsko ploščo In jo izročili domačim pionirjem v varstvo. Sledilo je nekaj recitacij. Recitirali so domači pionirji. Zapel je tudi moški pevski zbor iz Litije. Na koncu je zaigrala spet godba. V Kresnicah so pripravili v počastitev praznika velik kres. Ob njem so se zbrali vsi domači in priredili primerni program. Tudi v Jevnici so proslavili Občinski praznik. Slovesnost jc bila povezana z razvitjem zastave ZB NOV Jevnica. Po pozdravu doma- Godea je recitirala mladinka Fani Kisovec. Zatem je zapel mešani pevski zbor, nato pa je imel govor o pomenu tega praznika naš ljudski poslanec Gačnik. On je tudi razvil zastavo in jo izročil zastavonoši. V naslednjem je sledil v polni dvorani drugi del slovesnosti, in to prizor »Ob tabornem ognju«. Ljudje eo tiho sledili temu enotirnemu prizoru, ki je imel namen, prikazati resnični taborni ogenj v gozdu. Sodelovali so ženski, moški in mešani zbor, jevniški »Skorčki« s pevskimi točkami, z baletom in folklornimi točkami — vsi člani domačega KUD. — Ljudstvo je program sprejelo Z velikim veseljem, saj so fnftogi v mislih pohiteli nazaj v vojna leta in se spominjali tedanjih težkih dni. M. V. primerih, da vrednosti dela v delavnicah ne bodo reklamirane', se vpišejo v »kodeks vrednosti dela-', k! ga potrdi delavski sVet podjetja. Ako pride do reklamacij, se o njih napravi zapisnik, o čemer nato razpravlja in odloči delavski svet. Ta stalna vrednost dela se nanaša na vrednost dela za tipsko in serijsko proizvodnjo. Značilno pri tem je, da se vrednost dela ne sme menjati v krajšem času kot v 12 mesecih, razen če gre Za kakšno računsko pomoto ali pa če se spremenijo tehnološki proces ali pa proizvodni pogoji. Morebitne korekture stalnih vrednosti dela se torej lahko izvrše tudi prej, v kolikor jih bo narekovala sprememba proizvodnih pogojev ali tehnološkega postopka. v kjer se praktično izučujejo učenci prvega letnika elektro in kovinarske stroke. Delavnica posluje kot samostojna organizacijska enota SIC. Razmerje med delavnico in SIC se uredi s posebno pogodbo, ki jo bo potrdil svet za šolstvo pri ObLO. © Vse pravice in dolžnosti e področja izobraževanja in nadzora nad zakonitostjo poslovanja SIC naj bi v imenu soustanoviteljev opravljal OtiLO Zagorje. Občinski ljudski odbor Zagorje je na zadnji seji v letu 1961 predloge posebne komisije osvojil, hkrati pa še sklenil, da se z 31. decembrom 1961 Dom IRš Zagorje ukine in s 1. 1. 1962 ustanovi Dom učencev v gospodarstvu, ki bo posloval na ekonomski osnovi. Oskrbne stroške bodo plačevale gospodarske organizacije in zavodi. ZBOR VOLIVCEV V LITIJI Iz igre »Najlepša roža«, ki so jo uprizorili trboveljski gledališčniki v dneh pred Novim letom in so z njo gostovali tudi v Zagorju Razprava o stanovanjski skupnosti 29. decembra p. 1. je bil v Litiji zbor volivcev, na katerem so razpravljali o poročilu o delu občinskega ljudskega odbora Litija v letu 1961 in o bodočih nalogah ter ti poročilu o delu litijske stanovanjske skupnosti. Zlasti je bila živahna razprava po poročilu o delu litijske stanovanjske skupnosti ter so prisotni Razgreva o razvodu kmetijstva Ob koncu decembra je bilo v Litiji posvetovanje s predstavniki kmetijskih zadrug, okrajne Zveze za kmetijstvo Ljubljana in občinskega ljudskega odbora Litija, na katerem so razpravljali o smeri razvoja kmetijstva in o planskih nalogah kmetijskih zadrug Za letošnje leto. Iz razprave izhaja, da bo Kmetijska zadruga Litija letos arondirala 60 ha zemljišč, Kmetijska zadruga Dole — Gabrovka pa 100 ha površin. Družbeni sektor kmetijstva bosta pa kmetijski zadrugi Litija in Dole — Gabrovka krepili z nakupom primernih kmetijskih zemljišč. Na področju Gabrovke bodo izvedli še nekatera hidromelioracij- Kurivopromet Zagorje prenehal s poslovanjem Po sklepu zadnje seje ObLO Zagorje ob Savi je v kraju prenehalo s poslovanjem podjetje Ku-rivOpromet, ker je začelo s prodajo p -moga in drv tudi trgovsko pox tjc Potrošnja v novi poslovalnici z železnino v Toplicah. maisai špbrtni priclii eka dela ter zgradili hleve za 200 glav goveje živine. Kmetijski zadrugi bosta pa tudi v kratkem izdelali osnovne načrte za izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Na posvetovanju eo pa govorili tudi o akciji za škropljenje sadnega drevja in o tuberkudindzaciji govedi, — (a) volivci dali precej pobud in predlogov za delo stanovanjske skupnosti v prihodnje. Tako eo tudi predlagali, da naj bi začela stanovanjska skupnost z akcijo za ureditev otroškega vrtca na desnem bregu Save, ker je sedanji vrtec na levem bregu Save v Litiji premajhen. Prav tako so predlagali, da si naj stanovanjska skupnost prizadeva, da se uredijo potrebni prestari, kjer naj bi se zbirala šolska mladina in o katerih je bilo že precej razpav. Člani šolskega odbora osnovne šole v Litiji 60 pa načeli problem šolskih prostorov in ogrevanja učilnic. Predlagali so, naj bi se uredila centralna kurjava ali pa sedanje izrabljene peči zamenjale z novimi. Na zboru volivcev so razpravljali tudi o čuvanju parkov, ki so bili urejeni v lanskem letu in za ureditev katerih je bilo treba dati precej sredstev. Vse pa kaže, da se nekateri ne zavedajo odgovornosti za čuvanje čistoče in lepega lica nasadov. Domenjeno je bilo, da naj vsi pazijo na podobo nasadov, nevestneže pa bodo predlagali za kaznovanje. Volivci so V razpravi načeli tudi vprašanje dokončne ureditve otroškega Igrišča v Litiji. Igrišče je sicer urejeno, potrebno bi ga pa bilo še razširiti. Se eno otroško igrišče bi pa kazalo urediti tudi na desnem bregu Save v Litiji. Na zboru volivcev so pa če predlagali, naj bi se uredila železniška postaja in čakalnica v Litiji; potrebno bi bilo pa dvigniti prvi tir za lažje in varnejše vstopanje in izstopanje na vlak in z vlaka. — (a) Vrsta nesreč ob novem letu SKAZA V REPUBLIŠKI REPREZENTANCI V nedeljo 7. januarja je bila v študijski telovadnici v Ljubljani zadnja preizkušnja slovenskih telovadcev zveznega razreda v obveznih vajah, s katerimi bodo tekmovali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi. — V republi- ško reprezentanco se je mimo Slovenije. znanih slovenskih telovadcev uvrstil tudi Hrastničan Skaza, ki je dosegel tretje mesto s 50,8 točke. ek KOSOV MEMORIAL 11. februarja bo na smučarskih terenih na Mrzlici Kosov memorial v veleslalomu, na katerem bo nastopilo več deset smučarjev iz vSe - ek mil]!lli;i!l!!lll!lllllll lllllll!lll||||||l|||l!lll!l!lll!!llllllllllllllllllllllllll!llll!lllllllllllllllll!llllllillllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllil:^_ i Prvo veliko 1 nagrsdoie irsbamFe Trgovsko podjetje »Prvl Junij« v Trbovljah je pripravilo vsem svojim odjemalcem ob Novem ietu prijetno presenečenje z velikim novoletnim žrebanjem, v katerem so sodelovali vsi tisti _ = potrošniki, ki »o v napovedanem času od 15. do 31. decembra || i v določenih poslovalnicah nakupili blaga v vrednosti 1000 dinar- || § jev. Vsak, ki je kupil najmanj za 1090 din blaga, Je dobil ob § E nakupu poseben blok s tekočo številko, lil so se nato žrebale. || 1 V petek 3. januarja se je že ekrog 3. ure popoldne zbralo g § Pri Veleblagovnici približno sto potrošnikov, čeprav se Je Žreba- g e nje pričelo šele ob 4. uri popoldne. Ko jc komisija za žrebanje j S začela z delom, je bilo na prodoru pred Veleblagovnico na Trgu || g revolucije te okrog šest sto ljudi, ki so nestrpno mečkali svoje g f§ bloke In čakali na srečo. H Vseh dobitkov jc 67, celotna vrednost pa približno 490.090 din. = ~ Vrednost posameznih dobitkov pa se suče od 1.009 do 19.000 din. 3 IZŽREBANE ŠTEVILKE: | Veleblagovnica: oddelek 3/B, manufaktura: blok št. 01825, g 01137, 01298, 02586, 02019, 02247, 01663, 00743. 1 Oddelek 4 B: blok št. 05970, 09161, 09077, 06009, 06383, 06429, 3 06405, 06201, 06654, 05352, 05200, 05576, 06384, 05450, 03894. * Oddelek 3/B: blok št. 10466, 10193, 10481. Oddelek 6 B: blpk št. 12671, 12667, 14517. Oddelek 8 B: blok št. 15292, 15151, 15831, 15087, 15899, 15024, a 15694. Oddelek 9/Bt blok št. 22038, 21143, 21098, 22048. Poslovalnica »Pohištvo«: blok št. 32775, 32993, 32634, 32737, s 32947, 32907, 32831, 32752, 32709, 32893, 33079. Poslovalnica »Tkanina«: blok it. 27004, 29289, 27990, 27561, 29255. 3 Poslovalnica »Elita«; blok št. 30677, 30292, 30399, 30746, 30423. j Poslovalnica »Moda«; blok št. 22852, 22828, 22747, 22936, 22827, |g 22715. , Nekateri potrošniki, ki so se udeležil^ žrebanja, so po njem 2 zadovoljni odšli po dobitke. Med temi srečneži so tudi naslednje . | tovarišice ln tovariši Iz Trbovelj: Ema Hauptman, Ivan Albreht, M Maks Blažič, Mlrorinvn Kastelic, Msrlja Sterle, Ljudmila Brezni- a kar, Štefka Simončič, Milka Trošt, Berta Žlnk ln Jožica Florijan. q Vse poslovalnice, ki so dale določene dobitke za žrebanje, J Imajo v svojih Izložbenih, oknih seznam Izžrebanih številk. Vsak, j ki Ima blok s kakšno številko, ki Je bila* Izžrebana, naj se oglasi s v POSLOVODSKI PISARNI nl.ACOVNICE, kjer bo dobil napot- g nlco, s katero bo lahko vzel dobitek v določeni poslovalnici. g Tisti, ki do 31. januarja 1962 ne bodo prilil po dobitke, Jim i bo veljavnost Izžrebanega bloka zapadla. Vsem srečnim dobitnikom želi uprava Trgovskega podjetja 3 »Prvi junij« v Trbovljah obilo zadovoljstva pri uporabi raznih , izžrebanih dobitkov. iiHiinMuiiiiiuiitiiiitiiiiiiinuuiuiuiiuiinimiitiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiuimniimummuiiiiiiiiiiuiummiau Vecko v Senti Štirinajst najbolj nadarjenih namiznoteniških igralcev in igralk iz Jugoslavije bo obiskalo dvotedensko šolo, ki bo v času od 15. do 30. januarja v Senti. Mimo ostalih znanih jugoslovanskih namiznoteniških igralcev je povabljen tudi znani zasavski igralec Vecko. SKOKI V KISOVCU 11. februarja bo na skakalnici v Kisovcu prvenstvo LR Slovenije v skokih za člane. — ek Namizni tenis TVD Partizan v Zidanem mostu se pripravlja Pri Partizanu v Zidanem mostu je sedaj nekaj Zelo dobrih igralcev namiznega tenisa in se zato nameravajo registrirati v NTZ Slovenije. Zal jim je pa, da fte obstaja zasavska liga. Večje težave »o pa z žensko ekipo, ki ne treelira v zadostni meri In ni zato upanja, da bi v tekmovanju med ekipami Želi kaj uspehov. Vseeno pa bodo večkrat organizirali ogledna prvenstva in povabili nanje močnejše igralce iz Zasavja. — Mišo B. Hrastniško šahovsko prvenstvo Ob koncu decembra se je začelo v Hrastniku prvenstvo posameznikov v šahu, na katerem igrajo člani Svobode I in Svobode II. Prva kola Lodo odigrali v klubskih prostorih Svobode I, naslednja pa v prostorih Steklarne. Rezultat!: 1. kolo: Gojgič : Šuštar 0:1; Ojstr-šelt ; O. Kranjc 1:0; Peršič : Per-cel (neodlgfano); Milenkovič : M. Kratijo prekinjeno; Zavrašek : Kušar : Marinko 1:0; M. Kranjc : 2. kolo: Šuštar : Žveplan 1:0; Kušar : Marinko l:0s M. Kranjc : Zavrašek 1:0; Percel ; Milenkovič 0:1; o. Kranjc : Peršič 0:1; Gojgič : Ojstršek 1:0. 3. kolo: Ojstršek : Šuštar 0:1; Peršič : Gojgič 1:0; Milenkovič : O. Kranjc 0:1; Zavrašek : Percel 0:1; Marinko : M. Kranjc 0:1; Žveplan : Kušar 0:1. Presenečenje je bila zmaga 4-ka-tegornika O. Kranjca, ki je po lepi igri premagal drupokategorni-ka Milenkoviča, - A. K. Povozil ga je za vlak V petek, 29. decembra, je vlak povozil Franca Godca nekje pri Litiji. Godec je v petek zvečer sedel na ljubljanski železniški postaji na vlak, ki je odpeljal na Štajersko, namesto na vlak, ki vozi na Dolenjsko. Ko je Godec med Jevnico in Litijo spoznal, da je sedel v napačni vlak, je v Litiji izstopil in odšel po progi proti Ljubljani, kjer ga je vlak povozil do smrti. Zagonetna smrt Na Novega leta dan zjutraj so našli v naraslem potoku Kandr-ščica truplo Slavka Razborška, starega 34 let, rudarja iz Mlinš nad Izlakami. Pokojni se je z ženo udeležil silvestrovanja v zadružnem domu v Mllnšah. Nazadnje so ga videli okrog dveh ponbči. Nekaj ur zatem ga je pa našla žena v potoku, približno 503 metrbv od njegove hiše. — Pokojni je zapustil tri otroke, stare od 2 do 4 let. Komisija je na podlagi obdukcije trupla pokojnega Razborška in drugih sumljivih okoliščin prišla do zaključka, da je vmes tuja krivda. Zaradi suma1 uboja so minuli teden prijeti Branka Rožiča, starega 24 let, doma iz okollcd Novega mesta. Preiskava je v teku. Utopil se je v potoku V torek, 2. januarja, ee je vračal iz bližnje vasi proti Domu onemoglih v Črnem potoku pri Litiji petdesetletni Franc Poljanšek. Bil I je močno vinjen. Ko je šel ob potoku, mu je spodrsnilo in je padel v potok ter utonil. Izgubil obe nogi Na Novega leta dan so na železniški progi Ljubljana—Polje našli tridesetletnega železničarja Franca Gruma iz Smartna pri Litiji. Vlak mu je odrezal obe nogi pod kolenom. — Vzroka nesreče še niso ugotovili. Trčila sta tovorna vlaka V noči na Novo leto je prišlo ha železniški postaji v Zidanem mostu do trčenja dveh tovornih vlakov. Neki tovorni vi&k se je zaletel v drug tovorni vlak, ki je stal pri uvoznem signalu. Več vagonov se je iztirilo, huje pa je poškodovan vlakovodja Anton Strah. Materialno škodo cenijo na približno 5 milijonov din. — Do nesreče je prišlo zaradi pozabljivosti vlakovnega odpravnika Srečka Groznika. Ves promet proti Zagrebu je bil zaprt za nekaj ur. VLOM V GOSTISCE DELAVSKI DOM NA TEREZIJI Neznani storilec je v noči med 3. in 4. januarjem vlomil v gostišče Delavski dom v Trbovljah, od koder je odnesel 149 zavitkov cigaret »Zeta« in 200 zavitkov drugih cigaret ter nekaj denarja. — Komisija še ni ugotovila, kako jo storilec prišel v lokal, ker dvojna vrata niso niti najmanj poškodovana, tako da ni opaziti nobenega znaka nasilja. Poirfarence pssosnlh ftrgamagi] SZDL v Zidanem mostu Na zadnji konferenci krajevne organizacije SZDL v Zidanem mostu so govorili o delu organizacije in o delovanju njehih članov v drugih družbeno-političnih organizacijah. S posebno kritičnostjo so govorili o delu nedelavnih članov in pohvalili peščico marljivih aktivistov. Največ uspehov so imeli med organizacijami in društvi aktiv LMS, Svoboda in Partizan. Aktiv LMS je bil v stalni povezavi s I krajevno organizacijo SZDL. Ker je uspeh odvisen od dela ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI V TRBOVLJAH SO ZBOROVALI Nove naloge in obveze (Ce voziš z nafto ln bencinom, kraji, še posebno si želi tesnejše no pij žganja in ne vina!) V nedeljo so se zbrali v domu SD »Rudarja« šoferji in avtomehaniki k obračunu dela svojega društva. Razen članov organizacije eo ee letne skupščine udeležili tudi zastopnik republiškega Združenja, zastopniki društva iz Hrastnika in Radeč, predstavnik LM Trbovlje in predstavnik SZDL občine Trbovlje ter častni člafl društva Franc Guček. Sama poročila, ki so bila podana na občnem zboru društva, ao pokazala, d* je trboveljsko združenje šoferjev in avtomehanikov preteklo leto »dobro delovalo, kljub trnu, da ni imelo dovolj pomoči od ostalih organizacij. Združenje je posvetilo vso skrb vzgoji svojega članstva ter reševanju vrsti problemov, tičočih so cestnega prometa. Tudi lansko leto »o šoferji lepo proslavili svoj praznik 13. julij. Sama razprava na skupščini je pokazala, da Je treba temu združenju nuditi več pomoči, kajti naloge, ki ee postavljajo pred združenje šoferjev in avtomehanikov, so tako velike in odgovorne, da celotna družba ne more iti pasivno mimo njih. V bodoče bo združenje prav tako najtesneje sodelovalo z ostalimi povezave z AMD Trbovlje, katere je bilo do sedaj vse premalo, in pa pomoči delavske ulnverzo pri vzgoji in izobraževanju svojega članstva. aktivistov, bo naloga odbora, da delo enakomerno porazdeli na člane odbora. Ker tega doslej ni bilo in ker se je med nekaterimi člani pojavilo malodušje, tudi uspehi niso tolikšni, kakor bi sicer lahko bili. To se je opazilo zlasti pri delu sčkeij, saj je bila delavna le sekcija za komunalna vprašanja. Pri tem pa velja zapisati besede predsednika krajevne organizacije SZDL: »Razvoj našega kraja in nove pridobitve so odvisne predvsem in najprej od nas samih. Samoprispevek velja mr.ogo več, kot vsaka tuja pomoč ali dotacija!« Konference se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora SZDL Hrastnik Franc Grešak, ki jc govoril uvodoma tudi o vlogi in pomenu SZDL po sprejetju nove ustave. Za delegata za okrajno konferenco SZDL so pa izvolili Dano Krajnc,, predsednika aktiva LMS in tako dali še enkrat priznanje mladini za uspešno delo v preteklem letu. — Mišo B. IZ O ' to s JC S ►Z ju ^ n < N ■ E E « w c*3 >0 ••—• O ~ i—< >(/) ro o Z Om s 7) 03 E .'I .5 .g g rit is bilo zvečer v domu Svobode v E gornjih Trbovljah živahneje kot - »1959. leta sem nastopil tudi v Trbovljah. Z nastopom sem bil zadovoljen, saj sem dosegel drugi rezultat tistega leta v Evropi. Hkrati sem pa tedaj tudi spoznal, da ima atletika v Trbovljah številne in dobre pristaše...« Juška Podlesnik je prejela v trajno last pokal Zasavskega tednika, kot najboljša izbrana športnica Zasavja v letu 1961 enemu najboljšemu športniku Zasavja, smo po novem letu v uredništvu žrebali srečnega dobitnika. Tokrat se je sreča nasmehnila najboljšemu strelcu v SCL, nogometašu trboveljskega Rudarja, Dragu Knavsu, ki ga prosimo, da se zglasi v uredništvu, da prejme nakaznico. Prav tako pa prosimo, da se zglasijo v uredništvu po darila še Alojz Vajdič, Drago Tru-gar in Karl Brvar. Po končani prireditvi smo naprosili Juško Podlesnikovo, Edija Vecka, Zdravka Ačkuna in Hinka Jazbeca ml., da so nam odgovorili na nekaj vprašanj. Juška PODLESNIK: »S tekmovanjem sem začela s štirinajstim letom. Zmogljivosti še niso izkoriščene. Sicer bom pa plavala le še toliko časa, kolikor bom obiskovala Gimnazijo v Trbovljah.« Edi VECKO: »Kot je znano, sem pred časom prestopil k Odredu, Tam se počutim prav tako dobro kot v Hrastniku pri Kemičarju. Zdi se mi, da sem dosegel svoj največji uspeh na nedavnem neuradnem tekmovanju za svetovno prvenstvo v Nemčiji.« Zdravko AČKUN: »Rokometaši Rudarja smo slabo startali v tekmovanju H. zvezne lige. Treniramo premalo, težava pri tem je, ker je precej vozačev, ki ne morejo redno obiskovati treningov. Glede na boljše pogoje za študij in na večje možnosti razvoja bom po vsej verjetnosti spomladi prestopil k Odredu.« Hinko JAZBEC, ml.: »Kot kandidat .imam v novem letu precej načrtov.« Pogovarjali pa smo se tudi o našem listu. Skaro vsi so želeli, da bi list še več pisal o športu, in to najrazličnejše oblike novinarskega pisanja. — eik »bičajno. Pa kaj tudi ne bi bilo, nj je bila napovedana športno-za->avna prireditev, združena z raz-'lasitvijo rezultatov natečaja, ki ;a je razpisalo uredništvo našega sednika za izbiro 10 najboljših športnikov Zasavja. Kakor smo že zapisali, prehaja Zasavski tednik, glasilo SZDL zasavskih občin, v 15. leto izhajanja. Prireditev v domu Svobode II je bila uvod v vrsto drugih, ki jih pripravlja uredništvo lista, da bi svoja snovanja ni načrte še bolj približalo našim delovnim ljudem. Akademskih zamud smo že navajeni in ne bi bilo napak, če bi na naši prireditvi to »tradicijo« opustili. Pa tudi če je bilo kaj nejevolje zaradi tega, je ta kaj hitro izginila ob uvodnih zvokih »Veselih rudarjev«, ki so s svojimi instrumentalnimi in vokalnimi solisti izpopolnjevali program večera. Z; uvodoma smo poskrbeli za majhno presenečenje. V Trbovlje smo namreč povabili Stanka Lorgerja. ki se je vabilu rad odzval in tako sodeloval na prireditvi. Ko je začel pripovedovati 8-krat-ni najboljši slovenski športnik in 2-kratni najboljši jugoslovanski športnik Stanko Lorger, je dvorana umolknila. Vrstili so se spomini ... .... Bilo je 1956. leta, ko smo potovali na olimpijske-igre v Avstraliji. Na letališču v Melbournu nas je pričakalo okrog 150P do 2000 Slovencev. Niso nas pozdravili, kot je običaj »Pozdravljeni«, pač pa je bilo slišati vprašanja: »Ali imate s seboj kaj slovenske zemlje.. .!« »Boljše rezultate sem 9osegel izven meja naše republike. Sicer je vseno, kje človek nastopa. Nastopati pred domačo publiko je pa doživetje za sebe ...« »...Bilo je 1953. leta... Na tekmovanju v Zahodni Nemčiji je postal Steines svetovni študentski prvak v teku na 110 metrov z ovirami. Sam sem se poškodoval in sem moral med tekmovanjem odstopiti Cez štirinajst dni je bilo tekmovanje v Zagrebu. Na njem je nastopil tudi Steines. Na tekmovanju pa sem nastopil tudi sam, vodil sem od prve do zadnje ovire in zmagal... Steines mi je čestital šele potem, ko je bila razglasitev rezultatov... Z zavestjo se da namreč doseči več, kakor pa človek pričakuje sam!« Stanku Lorgerju pa smo zastavili še vprašanje, kaj meni o atletiki v Trbovljah. Takole je odgovoril: »Ohrabrujoči so uspehi, ki so jih dosegle mladinske ekipe v A programu zveznega tekmovanja. Treba bo še več vaditi. Ce je pa dosti volje, je tudi perspektiva svetla!« Prireditev sama je potekala v prisrčnem vzdušju. Juška Podles-nikova je prejela v dar lep pokal, ki ga je izdelal kolektiv hrastni-ške Steklarne, vseh deset izbranih najbojlših športnikov Zasavja je pa prejelo praktična darila, ki so jih prispevali delovni kolektivi iz Trbovelj, Zagorja in Ljubljane. Ker smo po končani prireditvi, v petek, sprejeli sporočilo upravnega odbora Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, da je dodelil 10 dni brezplačnega letovanja v enem od počitniških domov |Ukleti partizan) S Vrhovi planin so se vrasli v temne oblake Veter je prinašal E §§ slapove dežja, ki je napajal zemljo in dajal novo moč potekom y E in rekam. Zemlja se je tresla od razplamtele bitke. Ljudje so g g ee tresli od mraza in utrujenosti. Planina je bila željna pomladi E E in sonca, ki je že dolgo dajalo pokrajini toploto in zelenje. E s Na Magliču in Volu jaku so bili še snežni zameti. Tudi po E H Vlasulji so bile razmetane snežene krpe. E E Na strmini, ki se je spuščala proti Modri steni, je ležalo E = petdeset mož. Med njimi so ee bliskali plameni eksplozij. E 1 Za kamnom, M je štrlel iz zemlje, je ležal partizanski = = komandir Komnen. Njegov pogled je begal od borca do borca, g E od eksplozije do eksplozije, ter od strmine v dolino, od koder g g so prihajali Nemci. Globoko v ozadju oči pa ga je premagoval 2 g spanec. y g Iz oblakov ee je prikazalo pet lahkih bombarderjev, ki so E E napravili okoli planine krog. Nemci so metali rakete proti g = Modri steni in strmini, kjer je bila Komnenova četa. Avioni || E so se obrnili -in drug za drugim napadali petdeseterico utruje- E g nih borcev. E E Kamenje je začelo leteti v zrak. Zemlja se je močneje g E stresla... g §§ Topovske granate so utihnile. Nemški vojaki v pisanih umi- g| = formah in pod jeklenimi čeladami so začeli hiteti v hrib. Podob- s = ni so bili čudnim lutkam, Iti se čudno premikajo, počepajo, se g § presnavljajo, hite. . . Lajež njihovih mitraljezov in pušk so pre- || g vpile avianske im topovske salve. g Oblaki nad Maglioem so se razpodili in sonce je obsijalo s S planino. g = — Komandir, Puniša je padel! je zavpil borec, ki se je skril y g za nekim drevesnim panjem. g g Komnen, ki so ga morile druge skrbi, je samo zamahnil g= 1 z roko. V zaklonišču pod skalo je čepel puškomjiitraljezeč Obren. g g Komandir mu je dal znamenje, naj se povzpne na rob strmine. E g Mitraljezec se je leno pomaknil in kakih dvajset metrov dalje g E legel. Naravnal je orožje in se obrnil, da bi videl, če je prišel j= g pomočnik z rezervno municijo. g g — Začni! je nervozno vzkliknil Komnen. g Nemci so bili oddaljeni kakih trideset metrov. Partizani so g E streljali s hitrim ognjem, toda sovražnik se je vseeno bližal. g g Prihajal je trenutek, ki je odločilen za izid borbe. Komnen je g g opazil, kako se neki borec umika. Poznal ie Miraša in je krepko = g zaklel. Ali je mogel v tem trenutku misliti na posameznega E 3 borca? Odločiti se je moral, ali naj sovražnika napadalca pri- g g čaka ali ga pa napade. Izbira ni bila lahka, kajti bil je močan g E nemški bataljon. jg g — Bombe! je odločil in pirvi ee je pomaknil naprej. Kaikih deset borcev je odhitelo za njim, ki so kakor črne g E hruške zdrknili po strmini. Nemci so se vznemirili in prejšnje vzorne vrste so ee raz- g E bile. Na posameznih mestih so se spet pričeli zbirati. Obren je g g poiskal najbolj goste vrste. Ostalih sedem puškomitraljezcev je E g soglasno užgalo s kratkimi, rajali. Nemški mitraljezi so požirali E E dolge vrste nabojev, ki so jih požrešno goltali. Deset nemSkih vojakov je planilo na jaso in ee spoprijelo E 2 s partizani, ki so prihajali izza zaklonišč. Tudi Komnen je vstal = g in sklonjen pohitel naprej. g 3 — Juriš, tovariši!... Juriš! g Trideset borcev je planilo za njim. Ta trenutek so napadli g ¥ t.udi estali. Prvi hip ni bilo mogoče vedeti, kdo bo izgubil bitko. Toda = ki bi moralo Stanko Lorger z i i- tedaj je napadlo vseh osem puškomitraljezcev, i S ščititi četo. Streljali so kar v teku. g g Nemški bataljon se je vznemiril. Najprej posamezniki, po- g j§ tem je pa cela četa odhitela po strmini k hosti, iz katere so g E odšli v napad. E !§ — Nazaj v zaklonišča! je zavpil Jagoš, namestnik koman- g g damta. , g E opazil je, da ee je Komnen spustil k potoku, kjer je bilo = g veliko nemških vojakov. Prevzel je komando. Cez nekaj časa « |f se je Komnen vrnil in brez besed legel za kamen. g jj Komisar čete se je splazil do Komnena. g — Dobro smo se držali, je rekel, samo da bi začel pogovor, h E - Videl sem — zopet Miraš, je dodal Rado. g — Kaj misliš? vpraša komandir. g — Izgnati ga je treba... je zamišljeno odgovoril komisar, g g — To je isto kakor smrt. .. g — Za marsikoga je še teže — za Miraša nagrada. E g - Misliš? g - Zakaj ne? Saj tako vedno beži ... Izženem ga, pa je = g »legalen dezerter«. g — Potreben je efekt! — Besede so premalo, kadar je tako. s g Umolknila sta. Rado je premikal ustnice, premišljajoč nekaj g j§ zase. Visok, ozkih ramen, bledcsiv v obraz, sklonjen im zbit ter g g zamišljen je bi 1 videti žalosten. g §} — V zadnjih štirih dneh smo povprečno zgubili po pet ljudi, g g je dejal, ko so eksplozije granat ponehavale. g g - In ti delaš račun, ki nam ne obeta nič dobrega? g ' — Pra vim samo... — Vem, vem. Se deset takih dni, pa ne bo ostalo od čete j g ničesar več — ne Komnena ne Rada, niti boga očeta! se Je g g nervozno in prepirljivo zadrl komandant. _ rt (Nadaljevanje sledi) g našim novinarjem J. Savškom pred mikrofonom !tii^pwiiwMMMBMmMaaamMIIBniH«WUIII!WnwmnilHWiniimninHiHimnullinilHiriWHii,|'i-»,-:t,>im>;1tllllllUHIIII~ Querjeam mu je podrobno opisal Moraiesa in Carmen. — Odlično! Taka dva pa res ni težko spoznati. Se to noč bosta naša. - Upam. — Ko ju najdemo, ali naj ju primemo ali parno opazujemo? - Le sledite jima, mene pa takoj obvestite, ko ju najdete. — In kje vas bomo lahko našli? — Na koncu te ulice, v kočiji. — Zadosti vem. Takoj bom dal našim fantom potrebna navodila. Baudrille je kmalu nato poslal sedem lopovov na iskanje. Ko pa je osmemu začel razlagati, kaj in kako, se mu je razjasnil obraz. Hitro sc je vrnil k baron*. — No? ga je vprašal Querjcan. — Lahko ste srečni, mojster David! Lov se je končal, še preden se je začel. - Ciganko ste našli? - Verjetno bo tako. Rigard, eden od naših fantov, jo je videl pred dobro uro. — Itje? — V neki igralnici, pravzaprav v razbojniškem brlogu, v gostilni »Pri botru«, v ulici Gregoire de Tours. - Dobro. Baudrille, vzemite tole in hvala! Ali me boste sprem- ljali do tiste krčme? Kmalu sta izstopila in se počasi odpravila do gostilne. Vstopila sta. Za veliko, okroglo mizo v nekem kotu je sedelo kakih petnajst strastnih kvartopircev. — No, mojster David, ali sta tu vaša dva cigana? — Sta. Cigan ravno kvarta. Tamle je. — Baron mu je pokazal Moraiesa, ki je ravnokar delil karte, čelo pa se mu je svetilo v potu. Carmen je Igro samo opazovala. Baron se ji je približal in ji tiho povedal svoje ime. Ciganka se ga je takoj spomnila. Nato je dejal Moralesu: — Pojdite, gremo v vaše stanovanje. Tu ni mesto za nase pomenke. Cigan se je popraskal za ušesom. — Najino stanovanje? je zamrmral. Hm, hm. - O, le kar brez rtrahu, je spregovoril barom. Vajin dolg Je že poravnan. — Poravnan? Kdo pa ga je plačal? - Kmalu vam bom tudi to pojasnil, toda najprej zapustimo ta brlog. Baron Moralcs In Carmen so se kmalu nato ustavili pred njuno krčmo. Nekaj časa je baron moral fk„iJ »<* vratih, »reden je zaspani gostilničar godrnjaje odpri. XAVIER DE MONTEPIN 12 Maščevanje in ljubezen POROŠTVO Ko so v$i trije prispeli v najeto sobo, je barom zapahnil vrata še z notranje strani, sedel na stol in začel: - Gospodična, ali sc še spominjate, da vam je vedeževalka dejala, da boste postali bogati in močni? — Da, to mi je obljubila, a verjetno le zaradi tega, da bi se z mano ponorčevala. — Da se njeno prerokovanje uresniči, je odvisno le od vas, gospodična. Toda tudi jaz vam lahko pomagam, da se vam vaše želje izpolnijo. — In kako bi mi lahko pomagali? - Ali ml boste odkritosrčno odgovorili na nekaj vprašanj? — Prosim, vprašajte! — Vi hrepenite za bogastvom in sijajem? - Da, koprnim za obojim. Želela bi uživati vse sladkosti in radosti, ki nam jih lahko nudi življenje. — In kaj ste pripravljeni dati, da to dosežete? - Kaj da bi dala? Ali sploh lahko kaj dam? Sicer pa sami veste, da bi bila pripravljena na vse, samo da bi se mi izpolnila moja želja. - Toda, če bi balo tisto, na kar mislim, morda. — Ali mislite mogoče na zločin? — Da, prav to sem hotel reči. Carmen je malomarno skomignila z rameni. — Zelo hvaležen bi vam bil. če izpolnite neki pogoj. — Preden boste začeli delati zame. morate vedeti vse. Od tega je namreč odvisna uresničitev moje zamisli. Povrnite se v svojo preteklost, morda je tam pogoj, ki je potreben. — Oh, gospod baron, saj niti sami ne veste, kako dobro ste povedali, je rekla Cartmen pomenljivo. Morales, ki si je ravnokar hotel natočiti vina, je pri zadnjih besedah svoje sestre prebledel In spustil steklenico na tla. - Nesrečnica! je zašepetal. Na kaj sl mislila? Ati bi naju rada ugonobila? Niti besedice več! - Bojazljivec! je zavpila nad njim. Cc se bojiš. lahko takoj greš. Jaz bom govorila, pa čeprav bi bil gospod baron minister licije. Morales ni rekel ničesar. Molče sl je natočil kozarce. In Carmen je rekla: — Od mene zahtevate orožje, gospod baron. Preskrbela vam ga bom, da ga boste lahko po mili volji izbirali. — Sem otrok greha, a verjemite, otrok spoštovanega rodu. Mo.a mati je bila nekoč nadzornica v gostilni »Pri zlatem kozarcu- v Reimsu, kamor so zahajali veseli plemiči. Jaz sem postiva zakonita ::cna francoskega plemiča, pomorskega oficirja. Moj mož je bil chevatier Tancredo de Najo. Se ko je bil živ moj pni mož, sem se pod lažnim imenom poročila z dedičem ogromnega premoženja, z drugim možem Oliverom LevaiUantom, lastnikom ladij Iz Le Kavra. Povedati vam moram, da me je sodišče v Nantesu obsodilo pred tremi meseci na smrt zaradi bigamije in umora. Danes bi bila že mrtva, če mi ne bt bil pomagal pobegniti neki revež, ki se je blazno zaljubil v mene. Morales, moj brat, je vdani tovariš mojih pustolovščin. — Ali želite zvedeti še kaj več o mojem pustolovskem življenju? , „ , Baron je z zanimanjem poslušal njeno pripovedovalce. Z glavo je pokimal, da bi rad vedel še ostalo o njunem pustolovskem, goljufivem življenju. Carmen je baronu brez sramu povedala vse o sebi, pravila mu je tudi, kako sla z bratom prispela v Pariz, kjer sta se preživljala z igranjem in petjem. Denar jima Je kar letel v mandolino, toda zadnje čase se je Morales udal kvarlanju. Takšno življenje ji je začelo presedati In nekega večera je vzela zadnji cekin ter od la z njim k vcdežcvalki. — Povedala sem vam vse, sedaj pa. Se vi povejte, kako in kaj« - Kako in kaj - postali bosie kraljica noči! — Kaj? Spet ta skrivnostna beseda! — Da spet, ker jo moja ponudba resna. Zagotavljam vam, da je ponudba resna. i - Kraljica noči! je ponovila Carmen. — Preden bodo miniti trije dnevi, sc boste Imenovati Izidora In boste edinka vojvode in vojvodinje de Simcuse. Za mesec dn> boste žena barona de Querjeana in kraljica noči. To je sijaju« bodočnost, ki vam jo je napovedala vedeževalka. — Zdi se mi, da sanjam... — Nc, ne sanja se vam, oziroma sanjate sanje, ki bodo postal«’ resnica. . „ — Nič več ne bom razmišljevala, toda povedati mi morate, kak" sc bo zgodil ta čudež? Baron ji je nato razložil svojo zamisel. Ko ti je vse objasni’-so vsi trije odšli k vcdežcvalki. 1’erina jih je sprejela z mask5 na obrazu. — Kaj je novega? jc vprašala barona. Qucrjcan sc je približal ciganki in Ji snel ruto, ld JI J* zagrinjala obraz. , (Dalje prihodnjič)