V Ljubljani, dne 10. septembra 1919.
GLASILO ,JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
List izhaja enkrat oa mesec, in sicer 10. vsakega meseca, ter stane do konca leta 1919. 8 K, posamezna Številka velja 1 K.
Inserati po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 11.
OBRTNIKI!	OBRTNIKU
Vsi na shod obrtnikov, somišljenikov V. L. S,, ki se vrši v nedeljo 21. septembra v Ljubljani v Rokodelskem domu, Ko-menskega uL 12. Udeležbo je priglasiti na: Obrtno tajništvo V. L. S., Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
morajo zenačiti. Enotnost zakonodaje je naša zahteva.
Potrebno je, da se snidemo na sestanek obrtniki iz vseh pokrajin naše mlade države, da tsdi piri sestanku izmenjamo! svoje misli, povemo) svoje težnje in najdemo sredstva, kako jim odporoioči.
Obrtne zveze, skličite takoj seje in določite zastopnike, katere odpošljete na shod v Ljubljano.
Obrtniki! 21. september je naš dan.
P. n. naročnike prosimo, da nam poravnajo naročnino po položnicah, ki smo jih priložili prejšnjim številkam. Kdor ne misli lista naročiti, naj nam ga vrne, da zamoremo z njim postreči drugim naročnikom.
Obrtniki — na shod!
Jugoslovanska obrtna zveza sklicuje svoje somišljenike na1 obrtni shod, ki ga priredi v nedeljo dne 21. septembra t. ji. v dvorani Rokodelskega doma v Ljiibljani, Komenskega ulica 12,
Namen shodu je, konsolidirati vrste obrtnikov, ki pripadajo V. L. S. in urediti t enotno obrtno organizacijo. Združiti hočemo vse doslej ustanovljene Obrtne zveze V močno središče. Jugoslovansko obrtno zvezo. Smernice hočemo določita našemu obrtnemu gibanju in dati pravec 'političnemu delu obrtnikov v stranki.
Zadnji čas je, da se tudi obrtnika, združimo v močno politično organizacijo, kakor se združujejo kmetje v Kmečkih zvezah in delavci v Jugoslovanski strokovni zvezi. Obrtniki nočemo biti zadnji, pri delu za javni blagor.
Notranja uredba naše države še zdavnaj ni izvršena. Mlinski kamni naše vlade počasi meljejo in nesagurno. Vsa znamenja pa kažejo, da se bližamo volitvam v kon-stituanto, v ustavodajno narodno skupščino. Posvetiti moramo tudi obrtniki vso pažnjo, dia se brez nas ne bodo sklepale postave, 'ki bodlo tvorile temelj državi. Obrtni stan mora dobiti zastopstvo v vseh javnih korporacijah, zlasti pa mora biti dvojemu številu in pomenu primemo zastopan v narodnem predstavniivu. Brez nas ne bodo siklepaili novih postav, ki bodo tudi za obrtnike življenskega pomena1. Vsa naša zakonodaja se bo morala urediti. Bivši avstrijski in srbski zakoni se
Ribniške domače obrti.
Vsied italijanske okupacije krajev, kamor so hodili naši lončarji s svojim blagom, trpi tudi naše lončarstvo, vendar si je to hitro opomoglo in prodaja sedaj svoje blago večinoma v soseščini. Zmanjšala se je deloma tudi produkcija.
So naše ribniške domače obrti zmožne napredka? — V polni meri! Nikjer ni toliko hvaležnega polja za organizatorja, prijatelja ljudstva, kakor ravno med naf-šim ljudstvom. — Na eni strani skrajno primitivna produkcija in politične zunanje razmere, ki prete domačo, zlasti lesno obrt uničiti, na drugi strani veselje in želja obrtnikov po napredku! Treba je računati z duhom naroda.
Na vsak način mora ostati naša obrt domača obrt. Vsak obrtnik mora imeti priliko, da izdeluje svoje blago doma. Ako naš domači obrtnik ne bo mogel več v svet kot krošnjar, naj se ustanove po glavnih krajih obrti zadruge, ki bodo preskrbele domačemu obrtniku možnost prodaje njegovega izdelka. — Na tržiščih bo nastopila zadruga, ki bo opravljala trgovski posel in prejemala naročila in jih' porazdeljevala med svoje člane. Zadrugi bo odprto gotovo široko — da, širše polje kakor posameznikom. — Ker se bo pri urejenih razmerah najbrže obdelovanje naše zemlje še slabše rentiralo kakor pred vojsko, moramo gledati na vsak način, da pomnožimo obrtno«t ribniškega okraja.
Z rastočimi naročili bo treba zadrugi gledati, da povzdigne naše domače obrti
Jugoslovanske obrtne zveza,
ki se vrši dne 21. septembra dopoldne ob pol 10. uri v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12.
Pnetnl rad:
1. Otvoritev shoda in poročilo predsednika obrtne zveze ▼ Ljubljani.
2. Obrtna organizacija. Poroča g. stavbenik Ivan Ogrin.
3. Jugoslovanski Obrtnik. Poroča dr. Ivan Stanovnik.
4. Ustanovitev Jugoslovanske' obrtne zveze.
5. Slučajnosti
Naše obrtnike prosimo, da se za shod tako|j prijavijo po dopisnici na naslov: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani, Sodna ulica it 11. — Kdor reflektira na skupno kosilo, naj to na priglasilu pripomni. Obrtne zveze naj takoj dotočijo za shod svoje delegate in jih priglasijo, Pri-glašenci dobijo vstopnico na shod pred otvoritvijo v Rokodelskem domu.
Obrtniki, agitirajte za obilno udeležbo, da boste iz vseh krajev častno zastopani Gremo na resno delo in hočemo politično organizacijo obrtnikov VLS. dosledno in raotno izpeljati.
tudi obrtno-tehničnO. Marsikaj bi se pri naših domačih obrtih! lahkot izdelalo stojnim potom. Naj omenjam le obode, škafarstvo itd. Ustanovile naj bi se strojne zadruge,,,vse prilike in pogoji zanje so tukaj. V nekaterih vaseh je po 30 in še več samostojnih obrtnikov skupaj. 30 članov pri taki zadrugi je najlepše število; goto?o bi dobro uspevala, seveda treba je medsebojnega zaupanja in prijateljstva. No — in med našim ljudstvom ni bogvekaj nevoščljivcev. Vse te razne strojne zadruge bi bile nekake podružnice glavne zadruge, ki bi preskrbljala glavno trgovske posle, kakor omenjam zgoraj.
Surovine in gotove izdelke, ki jih potrebujemo pril naših obrtih, naj bi se naročilo samo zadružnim potom. Blago bi bilo cenejše, vrhutega pa, ker se kupi v večjih množinah, tudi boljše. Omenjam naj žico za rešeta, medenino, žimnato blago itd,, pri lončarstvu bi bfilo glavno zasigu-ranje gline, ki jo, kakor znano, dobivamo sedaj' povečini iz Kočevja. Zadruga bi stopila v zvezo z drugimi poljedelskimi organizacijami po naši državi. Omenjam naj sitarsko zadrugo v Stražišču pri Kranju, ki je bila takoj pripravljena stopiti1 v ožji stik z našo zadrugo, ki se je hotela osnovati. Dobava od njene , f strani naši zadrugi ni bila dosti ugodnejša kot ona od trgovcev-prekupcev, ki zahtevajo od1 naših obrtnikov naravnost gorostasne cene in profiite. Za blago, ki jih je stalo 16 vin. v celem, so zahtevali okoli Božiča po 4 K in še več,
Ker je nekaterim večkrat potreben hidi kredit, pomagala bi jim domača zadruga v zvezi z našimi hranilnicami. Zadruga bi osvobodila obrtnika od prekup-ca, ki je do sedaj rad posojal našemu človeku denar, da je le od njega jemal tudi blago na kredit. Bil je celo tako uslužen, da je za njim pošiljal obode, rešeta in vse, kar je potreboval. Ako bi bil naš obrtnik, ko se je vrnil, napravil točen obračun, takoj bi bil uvidel, koliko se je pravzaprav potil zunaj v svetu s težko krošnjo na hrbtu samo za trgovca-prekupca. Ko se je govorilo o zadružni organizaciji naših obrtnikov, so bili ti ljudje prvi, ki so napeli vse sile, da uničijo misel skupnosti med našim domačim obrtništvom.
Z obrtno-tehnično povzdigo naših domačih obrti pa treba odgovoriti še na mnogo drugih vprašanj. Strojne zadruge bi omogočale, da se naši ljudje začno pečati še z drugimi lesenimi izdelki Omenjam iaj strugarstvo, ki bi bilo gotovo do-bičkanosno. Napravila bi se lahko skupna obratovališča s staro domačo obrtjo. Mlajši svet bi se gotova z veseljem popri-
jel te misli. Rezbarstvo, lesene otročje igrače itd. — vse to bi prav prišlo na zunanjih trgih. — Gotova stvar je, da dobimo obrtno šolo v lesnih obrtih v naš kraj. Kako lepo polje se ji odpiral Pri nas je mnogo ukaželjne mladine, šoli je zasigu-ran golov uspeh, seveda, ako bo malo drugače poslovala kakor ona nekdaj v Kočevju, ki je ostala našemu ljudstvu docela nepoznana. Šola mora iti korakoma z našo domačo obrtjo. Ustanovi haj se vzorna delavnica, kjer se bodo učenci navajali na praktično delo. Ker bo zadruga upravljala trgovsko delo, bo našim ljudem ostalo več časa za produkcijo. Šola naj gleda, da razširi med naše ljudstvo nove panoge lesne obrti. Starejši se bodo pač še pečali z našo staro rešetarijo, mlajši pa že lahko začnejo kaj novega. In nekaj' novega bo treba na vsak način začeti, ker na krošnjarstvo ni bogvekako veliko več upati.
Pred vojsko je hodilo po svetu kroš-njarit z našimi lesenimi izdelki najmanj 700 krošnjarjev, ki so ostali povprečno po štiri mesece zunaj. Računajmo, da je tak krošnjar moral zaslužiti dnevno razen onega, za kar je prodal svoje blago, po današnji vrednosti denarja najmanj 15 K, in dobimo okrogli znesek
1,300.000	K, ki so ga naši ljudje zaslužili samo s krošnjarstvom. Ker je krošnjaril, je prodal svoje blago nekoliko dražje, vrhutega je pa tudi popravljal brez lastnih stroškov st^ro blago, kar mu je po zatrdilu starih rešetarjev Vedno največ neslo. Sedaj bo krošnjarstvo ustavljeno. Odkod pokriti veliki izpad? — Začnejo! naj se novi obrti! Lesna obrtna šola naj da naši mladini inicijativo za kaj novega, ki se proizvaja doma in ni treba v svet, kjer je moral velikokrat krošnjar celo stradati, ako je hotel prinesti denar domov. — Male obrti, združene v zadruge, bodo proizvajale s pomočjo obrtno-tehničnih pripomočkov veliko več, tako da bo bogato pokrit ves izpad.
Računam’, da se bo iz naše domače obrti sčasoma razvila tudi redna obrt. In tedaj se bo morala razširiti misel našega obrtnega zadružništva, ako nočemo, da pride veliki kapital, ki naprav, iz naših samostojnih obrtnikov tovarniške delavce,
—	Obrtna naša zadrdga bo združevala na eni strani pajhne moči, tako da nastane iz mnogih malih ena velika, na drugi strani pa bo močno vpHvala tudi na mišljenje našega ljudstva. Le na ta način se bomo mogli z uspehom boriti proti raznim soci-jalističnSm blodnjam, ki jih je prinesel sedanji čas,	(	i
Menda se dela nov učni načrt tudi za
ljudske šole. Po mojem mnenju je bila paša šola veliko premalo praktična. Zfasti imam v miših oni dve poslednji leti po? navljalne šole. Kaj so se tukaj učenci učili?
— Kako visok je Kilimandžaro, koliko je kitajskega plemena itd., namesto da bi mladim fantom povedali, kako se gospodari, popisali jim domači kraj, njega rodovitnost, orisali mu umno kmetijstvo in očrtali ‘koristi domače obrti. Kar je v okraju, to naj bi se zadnji dve leti učilo v ponavljalni šoli, a ne stvari, ki jih itak v dveh dneh po šoli pozabiš.
Ker sem se večinoma držal v svojih izvajanjih naše lesne domače obrti, naj omenim1 še par stavkov posebej o lončarstvu.
V	Ljubljani obstoja obrtno pospeševalni zavod. Menda obstoja že precej let. Na zadnjem katoliškem shodu je predsednik tega zavoda obetal nam v naše kraje modemoj lončarsko peč. (Zgradila naj bi se z državnimi sredstvi. Lepo! Tedaj so bili načrti že tukaj in mojster je bil pri roki, vendar se je tako dolgo premišljevalo, da je vse zaspalo. Naši lončarji so ostali brez moderne peči in drugod menda tudi.
— Za obstoj našega lončarstva je neob-hodno potrebna nova moderna peč. Dve naj bi se postavili! Pri današnji draginji drv bi se gotovo rentirali. Postavi naj se jih z državnimi sredstvi. V oskrbo in upravo naj se jih izroči že obstoječi lončarski zadrugi, ki se zaveže plačevati letno obresti in amortizacijo investiranega kapitala. Ker so naši lončarji precej konservativni ljudje, jih je treba postaviti pred gotovo dejstvo. — Kar bo fiskus na eni strani izdal, bo dobil sčasoma gotovo nazaj v obilni meri.
Treba bo misliti, da se mladina priuči drugačni izdelavi lončene robe, kakor znajo to njihovi očetje.
Misliti bo treba, kako priučiti naše ljudi modernega pečarstva in lončarstva.
V	Znajmu na Češkem je lončarska šola. Morda bi mogli poslati tja par naših fantov v šolo. Tudi lončarji so za napredek vneti, Z državno pomočjo bi šlo prav lahko. — Ker so dani za to, obrt vsi predpogoji, naj se skuša dobiti par mojstrov, ko se postavi moderno lončarsko peč in zraven vzorno obratovalnico, ki naj bi učili naše ljudi umnejšega lončarstva, To ne bo težko! Ko bodo ljudje videli prve uspehe, se bodo sami radi' lotili napredka. Seveda, vsak začetek je težak. Mojstre bi morda dobili iz Češke. Od tam bi se morda dobili tudi potrebni strop.
Po ribniški dolini je za prijatelja obrt-ništva* in domačih krajev obilo posla. Vse je še nerazorana ledina, ki čaka pridnih
rok, delavčevih. Malo truda, tnalo znoja, malo ljubezni do dela — in vse bo z obilitn uspehom poplačano! — S povzdigo naših obrti bi se omejilo izseljevanje, ki je bilo do sedaj ena najhujših ran na našem narodnem telesu., Vse najboljše moči smo dali v novi svet, da se nam zdelani in izmozgani vrnejo po obilem trpljenju. — Naša domovina ima dosti kruha doma, samo poišči si ga!
Josip Ilc.
Kar je kmetovalcem, pripadajočim V. L. S., »Domoljub«, bodi našim obrtnikom »Jugoslovanski Obrtnik«. Obrtniki, zbirajte se na sestankih in shodih, širite svoje glasilo in dopisujte vanj! čim več sotrudnikov, tein popolnejši bo list. Z no-
vim letom postane tednik.
Elektrika
v mlinih, na žagah in v podobnih obrtih.
4. Za napeljavo pod milim nebom, takozvane proste vode, se da sicer uporabljati ž e l e zna žica, a biti mora bistveno debelejša od bakrene. Tudi 'aluminijeva žica je izvrstna za proste vode; biti mora sicer nekoliko debelejša od bakrene, a mnogo tanjša od železne. Ker bo baker menda še precej časa močno slan v ceni in imamo na drugi strani v Dalmaciji mogočne sklade aluminijeve rude, zato bi bilo le dobro, da posvetimo aluminiju v svrho električne napeljave pod milim nebom kar največ pozornosti v Jugoslaviji.
5. Majhne električne naprave, ki služijo v prvi vrsti za razsvetljavo, lahko izročimo kar izkušenemu inštalaterju v izvršitev, Svetovali bi pa vsakemu, da da izvršeno napravo pregledati in preizkusiti še posebnemu strokovnjaku, preden jo prevzame in plača. Električna razsvetljava je zlasti pri uporabi istosmemega toka z napetostjo 110 ali tudi 220 vOltov popolnoma brez nevarnosti, ako je izvršena natančno po tehničnih načelih in predpisih. Nikoli pa se ne daj zapeljati komadnosti svoji ali pa svojega elektrikarja, ki se izraža v besedicah: »Saj bot tako tudi dobro!« Taka premajhna skrbnost je porvzročila že mar-sikak požar, in te strahote nas posebno danes obvaruj mili Bog! —
Dočim je v Nemčiji od 6,130.000 konjskih sil izrabljenih do danes 610.000 konjskih sil, to je, 10 odstotkov, je izrabila Švica od svojega poldrugega milijona konjskih sil že celih 500.000, to je 33 odstotkov. Vsa nekdanja avstro-ogrska monarhija je imel«! nat razpolago 6,200.000 konjskih sil
v vodah, več nego polovica je baje pripadla v dedščino Nemški Avstriji, kil pa ima izrabljenih komaj 8 odstotkov.
Koliko znaša moč vodnih sil Jugoslavije, ne vem — kamor pogledam, povsod pogrešam neobhodno potrebnih statističnih podatkov — a skrite imamo tudi mi orjaške zaklade belih demantov, Če pomislimo, da nas napravi vsaka izrabljena konjska sila bolj neodvisne od premoga, ki se tako lahko proda ali porabi v drugačne namene in da daje voda naši bodoči industriji na razpolago skoro zastonj obilico gonilne sile, potem znamo toliko bolj preceniti, kako veliko škodo imamo od tod, ker smo zamudili že v miru izkoristiti te darove narave. Zato pa zastavimo sedaj vse sile, da popravimo zamujeno; tudi kaplja vode naj ne odteče v dolino, ne dla bi storila svojo dolžnost nam v korist.
Tehnika proizvajanja turbin je visoko razvita in to je za izkoriščanje vodnih sil življenjskega pomena. Zato pa urno na delo! 'Dvakrat stori., kdor hitro stori.
V	naših jugoslovanskih, zlasti pa slovenskih deželah je mnogo manjših voda, ki bi se dale s pomočjo kolesa ali turbine izrabiti brez večjih stroškov, Žal pa moram ravno glede manjših vodnih naprav opozoriti na to, da se v mnogih slučajih dragocena vodna moč izrablja zelo zanikamo, da ne rečem — naravnost zapravljivo.
Naprava, ki daje s pomočjo vodnega kolesa le 3—4 k1, s., se lahko ojači z napravo turbine, na 10—12 k. s. Ne, da bi ravno turbina sama na sebi delovala toliko izborneje — imamo tudi dobre vrste vodnih koles, ki zaostajajo v efektu le malo za turbino — toda pri vodnem kolesu je napeljava vode v gornjem in spodnjem jarku zelo pomanjkljiva, tako da gre samo vsled tega dostikrat do 40% strmca v zgubo, pri turbini pa se strmec popolnoma izrabi.
Še besedico o gospodarski vrednosti vodne sile!
Če bi hoteli proizvajati 10 k, s, s pomočjo parnega stroja, bi morali požgati skozi celo leto 17 A vagonov premoga. Pri ceni okrog 150 K za tono premoga, kot je danes, bi znašalo to vsoto 26.250 fK; posestnik majhne vodne sile (10 k. s. sta 2 dobra mlinska tečaja) bi si torej v enem samem letu prihranil to veliko vsoto, Iz tega jasno vidimo, kakšno bogastvo skrivajo v sebi naše številne brzo tekoče vode.
Vzemimo le Savo. j S kakšno težavo si pridobiva bela Ljubljana potrebnega premoga za plinarno, za elektrarno, za vodovodno napravo v Klečah itd. S kakšnim hrepenenjem! gleda bližnja in daljna ljubljanska kmetiška okolica na elektrarne,
kot jih imajo v Št. Vidu, Domžalah, Mengšu, v šmiarci, v Radomljah, in še mnoge manjše električne naprave. Med tem ko-prnenjem mestno-ljubljanskega in številnega okoličanskega ljudstva po dobri, lepi luči, po delovni sili, po toploti, kar vse je zmožna dobavljati močna vodna sila, pa dere mimo nas mogočna hči gorenjskih planin s svojima dvema tisočema (2000) konjskih sil brez najmanjšega haska, V Medvodah je napravljen že jez, ki glasno kliče: Zdramite se zaspanci! Zagrabite s polnim pergiščem belih demantov, ki vam jih ponujam že toliko časa, pa se nihče ne zmeni zanje! Meščan, kmetovalec, obrtnik, stopite skupaj in zastavice možato besedo: V bližini Ljubljane h o če m ovelikopodeželno električno centralo, ki je v interesu vse Slovenije, posebno pa njene presto-lice! Država podpiraj na vso moč to napravo, ki bo res socijalna, občnokoristna naprava, ne samo molzna krava posameznega kapitalista.
Kolika škdda je, da se napravljajo ne- ‘ številne male električne centralice tam, kjer je edino na mestu ena, a ta mogočna, impozantna elektrarna, ki bo v neizmerno korist Ljubljani in njeni okolici. Po gorenjem računu .predstavlja Sava na vsakem mestu, kjer se da napraviti 2000 konjska električna naprava, vrednost kakih 5 milijonov (200X25.000 K) v obliki prihranka na premogu po njegovi sedanji ceni (150 K za tono).
Poživljamo vse domoljubne zastopnike ljubljanskega mesta, zastopnike obrtnega stanu, kmečke zveze, da pretresajo precej to v ažnovprašan j e na svojih shodih in poživljajo svoje stanovske tovariše, kakor tudi pokrajinsko in osrednjo vlado, da se zavzamejo vsi za čim prejšnjo realizacijo tega projekta/ Prosimo, naj bi se oglasili zlatsti strokovnjaki in nam osvetlili to vprašanje od raznih strani, z gospodarskega, tehničnega, družabnega, estetskega, higijeničnega itd. stališča. Če je stvar izvedljiva, potem s pogumom in nesebično ljubeznijo za dobro stvar na delo, če se nam pa dokaže kaj drugačnega, bomo vsaj vedeli, pri čem da smo.
Posavski '
Obrtniki! Snujte »Obrtne zveze« in zahtevajte pravila pri Obrtnem tajništvu V. L. S. v Ljubljani, Sodna ulica it. it, kjer je tudi upravništvo in uredništvo našega lista.
Trgovske in obrtne zbornice v Sloveniji.
Deželna vlada za Slovenijo fe že koncem januarja t. lij. izdala! naredbo radi razširitve Kranjske trgovske in obrtne zbornice na celo < ozemlje Slovenije. Zadeva naj bi se uredila na ta način, da se za enkrat kooptira Se novih 24 članov iz razširjenega ozemlja. Podobno kat za trgovsko Jn obrtno zbornico se je tudi odredilo za obrtno pospeševalni urad. Za obe instituciji Se je potem iskalo stika' s prizadetimi opravičenci, da se zadeva uredi in se kooptacija članov izvrši, Vidi se pa, da1 do danes brez uspeha. Kje da je iskati pravega vzroka, v to služi sle-> ‘deČe pojasnilo.
V	zastopih, kjer je gotovim gospodom od obrtno trgovske organizacije J. D, S. prav, se vedno povdarja, da so vse te institucije nadstrankarske ter. dal se v to nimajo umešaVati politične stranke. Zahtevajo vedno, da v te zastope ne pride noben somišljenik Kake druge stranke. Da položaj presodimo, nam je bilo to v prvi vrsti pribiti. Kakor poroča Obrtni Vestnik s 15. avgusta/ se je v Celju vršil tozadevni sestanek spodnještajerskih organizacij, kateri sklepi naj bi bili potem merodajni. Iz tega poročila1 tudi čitamo, da fe g» profesor Remec od V. t. S, — pa ne na tem sestanku — stavil famozni predlog. da naf .24 novih članov odpade na J, D./S, 12 članov, na V. L\ S. 8 članov in na JSDS pa 4 člane, češ, da! bi po tem dosedanji' konstelaciji zaistopstva v zbornici popolnoma odgovarjalo, Jclar je tudi po vsem resnično.
Proti taki rešitvi je Zveza, Kakor poročilo navaja, odločno nasprotna. Sosebno se pa še profcivi, da bi bili zastopani socialni demokrati, Češ, dal so največji! nasprotniki male obrti.
Logike ni najti iz tega sklepa omenjene skupščine. Kajti,,Če Se gospodom gre zares le za stanovska zastopstva, potem jim mora' pač vseeno biti, če sede med njimi tudi ljudje, ki so mogoče Nemci1, socialisti ali kateregakoli drugega naziranja I tn ne izraziti liberalci,
Čudno od teh1 gospodov, Zveze kranjskih ali1 štajerskih zadrug pa je tudi to, da se za kako podobno rešitev pri imenovanju članov v Obrtno pospeševalni urad ne ogrevajo,, ki bi se imela tudi istočasno izvršiti, pač pa so proti vsaki reorganizaciji vložili protest v Belgrad, v katerem navajajo, da ni prav, da bi imel zavod tudi sosvet ali Ikuratoriij, ter da tudi na prav, če malo, večji obrtnik plača bagatelni' pri-
spevek za nižjega obrtnika. Iz vseh izvajanj je samo videti, diai se gre gotovim ljudem le za nadvlado,
Mi smo mnenja, da je avtonomno za-stO{.8'vo v trgovski obrtni zbornici, vsaj še danes, stvor stanovsko političen, in to danes bolj kot kedaj, ko se vse stranke intenzivneje orgaiuzujejo, in bode tudi iz tega vidika možno zadevo najbolje urediti. Če pa tega ne, naj se takoj izvrže nove volitve v zbornico. Nismo pa še nič povdarjali, da je zastopstvo zbornice stvor-jeno iz različnih kurij, kakor veleindustrija, veletrgovina, mala in srednja trgovina, in obrt ter montanistika. Sem spadajo tudi vsa prometna, zadružna in bančna podjetja. Glede teritorija še nismo na jasnem, Pri tem zborovanju gotovo ni bila zastopana Koroška in tudi ne Prekmurje, in ravno za te ljudi je treba sosebno na položaj danes misliti in nekaj ukreniti. Korošci So popolnoma odrezani od prejšnjega njenega središča Celovca. Da ne govorim o Prekmurju, ki so še na slabšem v tem oziru. Kakor nam je znano, je naša višja obrtna oblast za Slovenijo o vlogi prej omenjene Zveze, ki se je sklenila v Celju, vprašala za mnenje tukajšnjo zbornico, ki je v seji združenih odsekov o tem sklepala. Člani V. L. S, v zbornici so bili za to, da naj naša deželna vlada, sporazumno s strankami zadevo reši. Člani J, D. S. pa so predlagali, da naj se reši v smislu celjskih sklepov, kjer je bilo za oba predloga enako glasov, ima1 odločati višja Obrtna oblast Med časom pia, ko je naša deželna vlada izdala prej omenjeni^ ukaz, da se zbornica razširi, pa je kar naenkrat izginilo poverjeništvo za obrt, in sedaj so vse obrtne zadeve v rokah centralne vlade. Ni torej jasno, kdo da naj potrdi od zbornice predlaganih 24 novih članov. Iz vsega tega pa se jasno vidi, da hi se povsem lahko izognili vsem komplikacijam, ko bi zbornica takoj1 tedaj predlagala 24 novih članov, in to bi sc storilo v sporazumu s strankami, saj se vendar ne more trditi, da na razširjenem ozemlju ni političnih strank. Omeniti pa seveda tudi moramo, da je zavlačevanje izviralo tudi iz tega, ker hočejo nekateri za Štajersko svojo lastno zbornico. Z ozirom na' to, 'dia bodo v bodoče izginile prejšnje deželne meje, in če se trgovska obrtna zbornica kolikor toliko loči, v trgovsko, obrtno in industrijsko, bi vendar bil okoliš za dve zbornici premajhen. Verujemo, da je prej bila opravičena ta' zahteva za Štajerce, in je to njih stara želja, a danes bi to povsem ne držalo.
Svetujemo torej, da naj se zadeva reši po prvotnem načinu ali ključu.
O carini na tiskarske potrebščine.
Društvo tiskamarjev v Sloveniji j« poslalo, kakor poroča »Slovenec« od 17. junija, finančnemu ministru dr. M. Ninči-ču spomenico, v kateri opozarja na pogubne posledice neznansko visoke carine na razne tiskarske potrebščine za domačo obrt. Že doslej so bile vse tiskarske potrebščine krog 1500% dražje kot pred vojno, z aprilom letošnjega leta vpeljana carina pa podraži vse to še za okroglo 1000 odstotkov! Na ta način bo carina onemogočila ljudstvu potrebno čtivo, šolarjem potrebne knjige, zamašila bo ljudstvu najvažnejši vir izobraževanja, kar bo seveda največja škoda za celokupno državo.
Čujte, kako brezumna je naša carina!
Vagon barve je stal pred vojno franko Ljubljana 10.000 K, carina znaša sedaj
54.000 K! Vagon valjčne mase je stal
25.000 K, carina je 27.000 K; vagon črk
24.000 K, carina 84.000 K; vagon rotacijskega papirja 2800 K, carina 8400 K; vagon časopisnega papirja v polah 3000 K, carina 8400 K; vagon kancelijskega papirja 4500 K, carina 42.000 K; vagon kartona 5000 K, carina 8400 K; vagon chromo-kar-toca 8000 K, carina 14.000 K; vagon zavitkov 7000 K, carina 63.000 K; vagon pismenega papirja v mapah 10.000 K, carina 63.000—126.000 K.	____
Seveda bi lahko rekel gospod finančni minister: »Izdelujte vse te reči sami, pa! boste imeli sami ves zaslužek!« A vsakdo ve, da je trenotno to lažje rečeno nego storjeno. Gotovo je, da moramo napeti vse sile svojega uma in podjetne marljivosti, da se čimpreje emancipiramo {oprostimo) odvisnosti od inozemstva. Dokler pa to ni mogoče, je popolnoma narobe svet, ubijati s tako carino domačo industrijo, kolikor je je.
Zona sramu in jeze nas obhaja, ko slišimo, da naroča naš Belgrad uradne tiskovine na kletem Dunaju pri zagrizeni nemški tvrdki Holzhausen!! In da morejo ofe-rirati,češke tiskarne razne tiskovine za polovico ceneje od jugoslovanskih, kdo je temu kriv? Ali ne blazno-visoka carina, ki ščiti vražje tujce, domačine pa mori?!
Naj se le vpelje carina na tuje izdelke, magari še tako visoka, a ne dotlej, dokler še ni domače industrije, ali je'šele v povojih, ampak ko bo že ustaljena.
Tu imamo podoben slučaj kot je bil oni pri gorostasnem povišanju voznine na južni železnici za 200 %, dočim so na Avstrijskem zvišali voznino edinole pri L razredu za 100% , pri III. razredu pa samo za
'	t
\	^	,	’	’	v‘l
I
50% in s takim progresivnim postopanjem dokazali, da; imajo čut za ljudstvo in demokracijo. Ali' imamo res v Belgradu samo °lrake in narodmo-gospiodarske idijote na odločilnih mestih?
Kako pa je s carino za druge obrtne surovine, ozir. izdelke, ki jih ne proizvaja domovina sama? Obrtniki, poročajte, Povzdignite svoj glas, da ga slišijo na pristojnem mestu!
Tuji obrtniki in delavci v naših krajih.
V	zadnjem času so se po naših časopisih obravnala že vsa mogoča vprašanja. Precej dolgo zasledujem po političnih kakor tudi mnogih gospodarskih listih doma in pri bratih na jugu, se Ii kdo spomni tu-j Hh Obrtnikov n obrtnih delavcev, ki so ho-! dili k nam iz tujine pred vojsko na delo. i Večina ®0 bili to Italijani, ki so si iskali v i naših krajih kruh, kot zidarji, opekani, ogljairji itd.
Vojna je zidarsko in opekarsko obrt Pritisnila k tlom, oglje pa so izdelovali tudi sami ljudje brez italijanskih ogljarjev.
Po vojski bodo italijanska obrtniki in delavci gotovo še v večji meri silili v naše kraje, Amerika bo kakor za nas tudi zanje Štiri leta zaprta. Doma v Italiji bodlo reveži. Država bo preko mej zadolžena. Sami ne bodo mogli bogvekaj ustvarjati. Ko popravijo po vojski razbite kraje, bo ostajala brezposelnih delavcev, ki jih bodo Skušali importirati v naše kraje,
Vsled italijanskih zidarjev je v veliki nevarnosti naša zidarska obrt Pred vojsko so se bili italijanski zidarji ralzlezli že prekio cele naše domovine in so delali večkrat nedopustno konkurenco našim ljudem — našim zidarjem. Naš obrtnik je plačeval davščino, a je moral mimo gledati. kako mu je italijanski zidar v letu preko šest mesecev odjedal najboljši kruh. Vse pritožbe v tem oziru niso bogvekaj zalegle. Stare avstrijske oblasti so italijanske delavce s čudno ljubeznijo podpirale. Nimam statistike pri rokah, a zdi se mi, da se v naših krajih ravno vsled teh italijanskih zidarjev ni mogla razviti lepa zidarska obrt. — Treba' bo storiti vse, da ' ne doživimo kakor pred vojsko, ko smo mirno gledali, kako se je pri vseh zgradbah šopiril obrtnik-zidar Italijan, med tem ko je moral naš človek opravljati le delo druge in tretje vrste —- bil je le težak-trpin, — Precej zidarskih mojstrov in stavbenikov imamo. V njih lastnem interesu 'bi bilo, da si vzgoje delavce, radarje domačine, S tem si pridobe zanesljive) in
BS
stalne moči, da ne bodo zavisni samo od italijanske dobre volje. Tudi naš človek, ki je v vsakem oziru umnejši kot Italijan, si bo pridobil iste sposobnosti kakor Italijan. — Po domovini se snujejo najrazličnejše šole. Naj bi sc ustanovila tudi kaka zidarska šola, Hrvatje imajo dve — eno v Lupoglavu in drugo, v Cirkvenici. To so šole za navadne zidarje. V teh krajih je na Hrvatskem največ zidarjev. Obrtnikom hoditi v šolo v Ljubljano je težko,
V	začetku bo po mojem mnenju težko šlo brez laških zidarjev. Na vseh koncih in krajih bo treba staviti nove zgradbe, saj vidimo, da so mesta natlačena ljudi. Pozneje, ko bo prva potreba zamašena, se pa smotreno vse doseže.
Isto 'kakor z zidarji je z opekarji. Na-, še tovarne in opekarne mislijo, da brez Italijanov ne gr p. Tukaj je večina krivde na posestnikih opekarn, ki nočejo plačevati našemu delavstvu onih cen, ki so primerile delu. Opeka' je tako silno dragas da imajo naši ljudje popolnoma prav, da nočejo polniti nikdar site'bisage raznih družb in kapitalistov, — Akni bi opekarne primerno uredile’ cene delu, sem uverjen, da bi še marsikaj doseglo z domačimi delavci,
OgLjarji so pred vojsko delali med našim ljudstvom dobro trgovino. Kupovali so cele bukove gozde, jih izsekali in delali oglje. Po večini so bili til podjetniki Italijani, Upajmo, da bo s socijalizacijo veleposestniških gozdov ta italijanski posel popolnoma prenehal, Ta zaslužek našemu ljudstvu ne bi škodil! — Ustanovile naj bi se lesne zadruge, ki prevzamejo v svoj delokrog tudi izdelavo oglja!
H 'koncu še nekaj! Med1 obrtniki, ki bodo prihajali k nam, jih bo mnogo iz naše neodrešene domovine — solnčne Goriške in kršnega Krasa. Pojdimo tem našim bratom vedno in povsod na roko! Ko bodo 'iskali med nami kruha, vpoštevajmo naj-pttvo tel 'Veliko je izmed njih dobrih zidarjev. našli se bodo pa tudi drugi delavci, ki jih naša domovina potrebuje.
Periklejeva doba.
Tako je naslov polemike, ki se vrši med zadrugo zidarskih mojstrov v Sloveniji in pa nekim neznanim piscem gospodarskih vesti v »Slovenskem Narodu«, iz katerih je razvideti, da je neki slovenski tehnik ali vsaj prijatelj takega. Dopisnik ugovarja proti temu, da bi se v mestu Ljubljani naseljevali kmečki zidarski mojstri z dežele, ampak da je za Ljubljano potrebno, da se naseljujejo le arhitekti in stavbeniki Na vsak način smo
opravičeni, da branimo interese zidarskih mojstrov ali nje zadruge, seveda če so razlogi zato dani. Znana nam je potreba, da je stavbenik ali zidarski mojster, ki vrši svojo obrt v Ljubljani ali v kakem.večjem mestu sploh, za to tudi kvalificiran, saj tu ima opravitij z večjimi' zgradbami, Id. so v statičnega' kakor tudi v estetičnem zmi-slu čestokrat upoštevanja vredne. Znano pa nam je tudi, da je potrebno stavbenim obrtnikom, da smejo samostojno obratovati v teh mestih, imeti za to dovoljenje. Gotovo je oblast tu, da skrbi za to. Naravno je, da se vedno doseljujejo ljudje z dežele v mesta in da je vsako mesto odvisno od prirastka z dežele. Ni čuda torej, da se danes po tej dolgotrajni vojni, v kateri smo tudi Slovenci dosegli zaželjeno prostost, marsikdo upravičeno želi zavzeti mesto, katerega je prej zavzemal tujec. Žalostna! istina pa je, da so ravno v mestu Ljubljani, če ne govorim o drugih večjih slovenskih mestih, zavzemali veliko večino teh obrtnikov tujci ali vsaj njih bližnji potomci. Ves masten zaslužek je šel v žepe nam neprijaznih ljudi. Da se je to posebno v Ljubljani godilo, je vzroki deloma bivša avstrijska vlada, ki nas je smatrala za ljudi druge vrste ter naše ljudi vsestransko preganjala in ni skrbela zadostno za potrebno šolstvo, da bij se dovolj naših sinov izobraževalo za ta posel. Deloma je pa je tudi bila kriva naša nezavednost, Id je te ljudi podpirala. — Razmere glede stavbenih obrtnikov-tujcev se še do danes niso prav nič izpremenile ter so Še vedno vsi v Ljubljani. Med 15 stavbenimi podjetniki je 5 Nemcev, 5 Slovencev in sedaj 3 Čehi Čudno torej, da je »Slovenski Narod« dal kotiček na razpolago, kjer naj se neopravičeno debatira in maloovažuje naše ljudi ter se dela reklama za tujce, četudi Slovane. Gotovo ni umestno importirati tujih ljudi, če se domači nimajo posla. Neokusnost kakor tudi namen pisatelja gospodarskega Članka je posebno značilen, kjer se hoče preriniti na površje. Na eni strani poudarja estetika stavbene predpise, visoke naslove kot arhitektonske stavbenike in podobno. Ponižuje kmečke zidarje, mojstre-skaze, udriha po nezakonitosti deželne vlade, pO-nižuje z obupom mestni stavbeni urad, odjeda mati zaslužek našim domačim tehnikom, sploh vse naše naprave. Kdor Ljubljano pozna in stavbarstvo tu, mu je takoj jasno, da je taka pisava samo reklama za import tujega elementa, proti kateremu se bodemo z vsemi' sredstvi branih, pa naj je ta z juga ah1 s severa. Imamo sedaj svojo najvišjo tehniško šolo, imamo višjo in nižjo stavbenoobrtno šolo; četudi
imamo še sedaj kak primanjkljaj domačih moči, bode v kratkem temu odpomagano.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje; Naročil sem pri neki du-najski tvrdki mlinske kamne in poslal na njeno zahtevo 1000 K naprej- Toliko je imelo blago stati. Zdaj pa hoče tvrdka še 500 K, Bojim sc pa, da če še to pošljem, Vse skupaj izgubim. Kaj mi je storiti? — Pripravljen sem sicer še doplačati, a ne naravnost v dunajsko žrelo, ampak bodisi doplačati po poštnem povzetju, ko dobim blago, ali pa deponirati denar pri kakem domačem denarnem zavodu v Lubljani.
Kaj mi svetujete? Ali je mogoče, da bi me tvrdka, ki inserira na debelo v nemških mlinarskih listih, kar meni nič tebi nič potegnila za 1000 K, ki jih ne v trpim tako lahko kot ona? Ali se smem ob priliki osebno obrniti do obrtne pisarne radi nasveta?
Odgovor; V Ljubljani je »Urad za pospeševanje obrti« na Dunajski cesti št, 22. Ta urad posreduje' obrtnikom, za razno ■nakupljeno1 blago, stroje, surovine itd. Obrnite se s pismeno vlogo na ta naslov ali pa se zglasite v uradnih prostorih tega urada osebno, kadar pridete v Ljubljano. Gotovo se bo urad zavzel tudi za Vaš slučaj in Vam pomagal, da pridete do naročenega mlinskega kamna ali pa, da se Vam že vposlam znesek 1000 K vrne. Denar, katerega ste poslali, nikakor ni izgubljen, shranite le dobro poštno potrdilo, da imate v rokah dokaz, da ste denar res odposlali. Ako hočete tozadevno še kakšne podrobnejše informacije, blagovolite se zglasiti v naši pisarni
Vprašanje, Že pred vojno sem pomagal pri zidarjih. Marsičesa sem se že naučil v tej praktični šoli. Večkrat pa mi je hodila na misel: ko bi imel človek priliko obiskovati, hecimo porimi, vsaj par-mesečen zidairski tečaj !ald| [ko bi imel vsaj kako slovensko knjigo o zidarstvu, koliko lažje in hitreje bi prišel v vso stvar? Prosim, ali je kaka knjiga, kak »Slovenski zidar« na svetu ali ne? Kako srčnp bi ga pozdravili jaz in' -t menoj tisoči.
Odgovor: Praktični tečaji za zidarje so bili pred Vojna na Obrtni šoli v Ljubljani in se bodo morali seveda v kakršnikoli obliki obnoviti danes ali jutri. V interesu naše države in ljudstva je, da bomo 'znali sami biti ne le mešalci malte in do-nzušaldi! ctfpeke podaijači, ampak (izvr-^ pevati vsa! v stavbeno stroko spadajoča (dela, od najpreprostejšega pa do najfin«j Šega, ki ga zahteva moderni čas. Pred
vojno smo .morali z žalostjo opazovati, kako jze bilo vse boljše delo le v tujih rokah, n. pr. Kranjska stavbinska družba. Dočim so naši zidarji dobivali po 3, 4 K na dan, je služil laški pritepenec po 6, 8, do, po 10 K dobrega denarja na dan.
Razno.
Naročajte naš list! Vedno bolj sc slišijo pritožbe, k^ko razni namišljeni nadstrankarji delajo1 reklamo za »Obrtni Vestn|k«, ' Ičeš, -'/(obrtniki f tmoramal imeti svoje glasilo. Na občnih zborih raznih obrtnih zadrug se sklepa o obligatnem naročevanju »Obrtnega Vestnika«. Ni prav, da se tudi naši obrtniki dajo, zapeljati takim vabam. Popolno nasilstvo na mišljenje posameznega člana je, če se na tak način vsiljuje list, ni pa popolnoma nič obvezen tak sklep za nobenega posameznega člana. Zadruga lahko sklepa o bremenih in stroških, ki se jih ji nalaga, a zato je treba dvetretjinske večine, ki je pa ni navadno pri teh zborovanjih. Seveda bi bili to jako čudni izdatki zadruge, da bi ta za vsakega svojih članov naročila list. Tudi obrtna oblast bi gotovo takega sklepa ne odobrila.
Povsem neopravičeno in nedopustno pa je, da se pri teh zborovanjih sklepa: člani zadružniki ste primorani naročati ta ali ta list. Če gospodje od »Obrtnega; »Vestnika« tako malo respektirajb svobodo mišljenja našega obrtništva, va® pač obžalujemo. Našim somišljenikom, ki ste včlanjeni v raznih obrtnih zadrugah, nasvetujemo, da taka sklepanja, ki jih forsirajo takozvani nadstrankarji, odločno' pobijate ter si nikakor ne puščate kratiti svobodo mišljenja in čtiva. Kot protest pa naročajte »Jugoslovanskega Obrtnika«. To je naš pravi list, ki se nikakor ne skriva za plotom nadstrankarstva.
Prijava socijalnih in podpornih uredb. Minister za socijalno politiko je izdal na-redbo z dne 13. junija 1919, št. 3283, o prijavi socijalnih zavarovalnih in podpornih uredb, objavljeno v tukajšnjem uradnem listu št. CX. Nanjo Qpozarjamo zlasti vsa manjša zavarovalna in podporna 'društva, pa tudi vse stanovske in strokovne organizacije kmetov, obrtnikov, delavcev, uradnikov in podjetnikov, ki dajejo svojim članom redne podpore za slučaj bolezni, iznemoglosti, starosti, doživetja ali brezposelnosti, zlasti pa vse podjetnike, ki imajo svoje nameščence zavarovane z nadomestno pogodbo ali pri nadomestnih zavodih pokojninskega zavarovanja. Točna izvedba prijave je v interesu članov in podjetnikov samih, ker bo služila kot podlaga za razne panoge bodočega sodjalnega zavarovanja, pa tudi za varstvo pravic v inozemstvu zavarovanih nameščencev.
Krojaška obrt. Medi obrti, ki je zelo trpela med vojno, prištevamo krojaško obrt,- Večina krojačev je zapustila svoje delavnice ter oblekla vojaška suknjo. Tudi ti, ki so ostali doma, so domala počivali, saj nii bilo dobiti ne, sukna, ne podloge, ne gumbov, ne sukanca. Imeli pa smo polno vojaških delavnic, kjer se je tudi za
civilne ljudi izdelovalo oblačilo. Pri nas tudi pred vojno nii bogsivedi kako uspe-vala naša krojaška obrt. Na eni strani hu-da konkurenca od strani konfekcijonarjev, na drugi pa se je mnogo izgubilo pri tako-zvanih pufarjih. Par pufarjev se je v letu zastonj obleklo, pa je bil ves dobiček pri kraju. Vsak krojač ima gotovo še spravljeno žalostno knjigo, kjer so zabeležene tirjalve, ki nikdar ne dospejo v plačilo. Pri nakupu blaga pa smo seveda bili popolnoma odvisni od trgovca. Tudi zat nas se danes gradi nova država, tudi mi moramo zavzeti svoje stališče, Predvsem si moramo preskrbeti središče za nakup in prodajo.
Konfekcija, ki je prej prihajala v naše kraje, je bila večinoma iz Dunaja in iz Češke, Bati se je, če nismo oprezni, da se dobijo zopet ljudje, ki niso ne naše gore listi in tudi ne stanovski nam tovariši,' da s*e tu vgnezdijo ter nadaljujejo pri nas svoje delo. Kar je prišlo iz tujega, to bo tem slabše, ker nam pobero še naše pomočnike; Preskrbeti je treba nakupno, to je surovinsko centralo, da ne bomo odvisni že za nakup par vitlov sukanca. Na drugi strani pa rabimo skupno prodajalno ali konfekcijsko zalogo. To bi bila ena naših najnujnejših zadev. Kajti proti velekapitalu sc moramo danes boriti edino le z velekapitalom. To pa se da dane« doseči edinole z združenimi miočmi. Kar zmore mi velekapitalist, mogoče še povrhu žid, to zmoremo tudi mi, če se združimo. Kako se da tudi korendna večja dela prevzemati, nam je posebno pokazal! Obrtttopospeševalni urad, ki je v času vojne prevzel velike dobave naše strokej ter jih porazdelil med manjše obrtnike. Polja imamo dovolj. Velika je Jugoslavija, povpraševanje po naših izdelkih bo gotovo obilo. Samo ne zamudimo* prilike, da ne pridemo prekasno. Ker že imamo Zvezo krojaških zadrug, ali ne bi kazalo, da ta prime v roke celo zadevo? Ne pustimo so takoj zasužnjiti po kakih židih, ki se nam v obližju vsiljujejo! Naša organizacija pa naj nam služi tudi za gospodarski naš napredek. Naš dobrobit je gospodarski naš napredek,
Obrtniki-begunci. Marsikak' samostojen obrtnik iz zasedenega ozemlja je primoran danes ostati še tu in se ne more povrniti v svoj domači kraj. Lahko, da je imel prej cvetočo obrt, a danes se mora potikati po svetu brez pravega stojaKšča. Nima ne svojega doma, ne lastne delavnice, vse mu je uničeno. Ni misliti! kmalu, da se čazmere zanj spremene. Zaraditega je potreba, da se tem ljudem vseskozi gre na roke ter se jim pomaga. Od' naših oblasti pričakujemo, da jim spregledajo, kol'i-kor mogoče, saj marsikdo še ne m or C niti izkazati o prejšnji samostojnosti kjet so mu vsi dokumenti uničeni. Težko je pri obrtih, kjer so vezane na kraje, kot je to posebna pri nekaterih stavbpih omejenih koncesijah, kot za zidarje, tesatje ifl kamnoseke. Tem p vetu jemo, da se naselijo* v občinah, kjer teh vrst obrtnikov pri-! manjkupe, ker se je drugače težko zagovarjati napram predpisom sedanjih zakonitih , določb.	.	|,!.
Skrb z* obrtnike-begunce. V našem Uredništvu se je oglasil zidarski mojster z Goriškega, ki živi kot begunec s svojo dru-žino, ženo in petimi nepreskrbljenimi otrobi na Gorenjskem, Vložil je prošnjo za koncesijo izvrševanja zidarske obrti v ljubljanski okolici na’ okrajno glavarstvo. Pro-*nia je bila odposlana z vsemi potrebnimi izpričevali in priporočilom urada za agrarne operacije, kjer je dotični zidarski mojster izvrševal različne stavbe, hleve, vodovode, gnojne jame itd., na trgovsko in obrtno zbornico v rešitev'. Trgovska in obrtna zbornica je njegovo prošnjo zavrnila. — To so suha dejstva, ki nam jih je navedel obrtnik-foegunec. Čudimo se, da. imajo naši uradi in oblastni je toliko smisla *a sprejemanje Nemcev, v službe k uradom v naši državi in da se vse mogoče prošnje in pritožbe tujih državljanov pri ifaših go-sposkah upoštevajo in se jim na vse mogoče načine pomaga, kadar pa prosi naš domačin, revež z Goriškega, ki je izgubil s Pregnanstvom vsie svoje imetje za kako državljansko pravico in dokaže svojoi uspo-'•obljenost, se njegova prošnja kratkomalo Ja vrne. Kdor zaničuje se sam... Velik čas je našel pri naših oblastnijah majhne ljudi. Nočemo pisati jeremijad, samo kot kronisti registriramo ta slučaj. Naši vladi pa Svetujemo, da se malo bolj pobriga za na-ie rojake, o katerih zmiraj pišemo, da se najbolj čvrsti in najbolj agilni del našega naroda, ker od samih slavospevov naši Goričani ne morejo živeti.
Vsem obrtnikom na znanje. V samostojni Jugoslaviji, kjer nam je treba v prvi vrsti gledati na to, da se industrija zgradi, je posebno še dolžnost vseh obrtnikov, da po možnosti preprečijo uničenje že obstoječih industrijskih podjetij. .*
V Savinjski dolini se,nahaja tovarna, 140 m dolga, 14 m široka, okrog 10 m vi-skoa, zraven srednja vodna moč ter okrog treh oral zemljišča, vse skupaj ceni gospodar na 200.000 K, Tovarna se nahaja v dobrem stanu tik državne ceste, poldrugo uro od kolodvora, Tu bi se lahko napravila kaka industrija, n. pr. stolarstvo, mizarstvo, predilnica ali kaj podobnega.
V interesu obrtnikov je, da se zanimajo za to podjetje, ker drugače bi se tovarna podrla, ker gospodar hoče stavbeno gradivo po neizmerno visokih cenah prodati. Industrije ne smemo uničevati, pač pa jo gojiti in pospeševati; vsled tega pozivam vse interesente, kateri se za stvar zanimajo, da se obrnejo na podpisanega, pri katerem dobijo vsa nadaljnja pojasnita
—	Dragotin Korošec, zidarski mojster, Braslovče.
Izraba rodnih si) ▼ Hercegovini in lužni Dalmaciji. Še pred vedsko se je neka francoska družba bavila z na&tom osušiti Posovo polje v Hercegovini, Vodo bi bili napeljali preko Ošlja v strugo Bistrine, ki bi padala v Bistrino kakih 200 m visoko, Ta vodopad bi se izrabil. Dajal bi večjo silo kakor oni na Gubavici in Krki v Dal-niaciji, Ta francoska družba pa pod staro Avstrijo ^ za svoj načrt ni dobila dovoljenja ^iade, ki je hotela spravita na jug nemški Capital in nemško družbo. Po prevratu se začela francoska družba za svoj načrt
zopet zanimati in 19, junija t. 1. se je vršila v Stonu skupščina, kjer so sklenili pokupiti ob Bistrini posestva privatnikov in začeti z delom. S francoskim kapitalom sodeluje zajedno jugoslovanski, med drugimi »Zadružni savez u Splitu«. Postavile se bodo razne tovarne cementa, karbida, umetnih gnojil in druge. Istotako bi se dalo izrabiti tudi reki-panikvarici Trebdnjžica in Ljuta v Hercegovini, kar bi značilo tudi za te kraške kraje naše države izvor bogastva. (Po »Obzoru« J. I.)
Iz trgovsko-obrtne zbornice.
V	seji združenih odsekov trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo dne 6, avgusta t. 1. so naši člani stavili naslednji predlog:
1. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo naj se preustroji v trgovsko zbornico, obrtniška zbornica iv industrijsko ibomico. Ako bi pa radi uprave bolje kazalo, pa v posebne tozadevne oddelke, ki naj bi vsak imel lastnega načelnika.
2. Volilna pravica naj se razširi, kolikor toliko demokratizira ter se odpravi vsak cenrus, tako da ima vsak, tudi najmanjši davkoplačevalec volilno pravico.
3. Ženske naj dobijo direktno volilno pravico,
4. Volitve naj se vršijo po proporcu.
Predloga je dobila večino, kljub temu
predsednik ni dovolil o nji razpravljati. Navzoč pa je bil tudii vladni zastopnik. Tako vlada sedaj vsaj ve, kaj ima storiti.
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
3Lefmisha posoplalea ■T LjmMfa&i
v lastnem doma - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon 100.000 kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
i©(
Utrni miti
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Sodna ulica it. 11
sprejema naročila za vsa stavbena in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
□	□
HHSSS1II
□
□
n
□
□
□on
r. z, z n. z. v Ljubljani, Sodna ulica St. 11
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
n n
'Jugoslovanski Obrtnik, 10. septembra 1919,
Delniška glavnica: K 30,000.000
posluje zopet od 8—12 in 3—5 ure
v Sodni ulici 15, prilllij«!
Jadranska banka 1
Podružnica Uubliana	i
f	,	i	♦
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro A
račun proti najugodnejšemu obrestovanju.	X
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne pa- ▼ pirje itd.	▼
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. X
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in ♦ inozemska mesta.	♦
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago,
ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite J pod najugodnejšimi pogoji.	X
Ekspozitura:	Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant- m
Kranj.	neje.	^
Tršico (stekaduro)
nar— ima v zalogi po zelo »m nizkih cenah
Obrtna centrala v Ljubljani
Sodna ulica St. 11.
Centrala
Trst.
Podružnice: Dubrovnik, Dana j, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
Obrtniki-sonušljeniki! Agitirajte za naš list, širite ga med prijatelji in znanci!
—	Naj ne bo slovenske kavarne ali gostilne, ki bi ne bila naročena na naš list.
Telefon St. 257.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
f v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna,
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in proračune.
Delo solidno, po primemo nizkih cenah. Bi
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
w GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg.zadr. z omej. zav.
Stalna saloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznlc, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega '	blaga	ter	poljskih	pridelkov.	.
Zaloga' pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t d.
W Lastna Izdelovalnica in prekajevalnica klobas. "M
k	Lastna	zeljarna.	A
za kovače, ključavničarje, mizarje, inštalaterje, zidarje, tesarje je naprodaj pri „Obrtnl centrali" v Ljubljani, Sodna ulica 11 Prijave je pošiljati na ta naslov. Oziralo se bo v prvi vrsti na obrtnike-invalide.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
1 kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.