AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 22, 1963 SLOVGNIAN HORNING N€W6PAP€A STE V. LXI — VOL. LXI Reuiher za odločnejši natri civilnih pravic Znani delavski vodnik Walter Reuther se je pred kongresnim odborom zavzel za jasnejši in ostrejši predlog uzakonitve civilnih pravic. WASHINGTON, D.C. — Glavni predsednik AFL - CIO George Meany je pred kongresno odborom podprl vladin predlog uzakonitve civilnih pravic, Pa pri tem-opozoril, naj ne bi škodoval splošno veljavnim delavskim pravicam, posebno oni 0 prednostih na temelju dobe zaposlitve pri kaikem podjetju (seniority). Walter R e u t her, podpredsednik AFL-CIO, je dejal Domovemu pododboru za civilne pravice, da je vladin predlog premil, premalo jasen, da so potrebne jasnejše in odločnejše določbe za uspešen boj Proti segregaciji in zapostavljanju črncev. W. Reuther se je posebno zavzemal za odločnejše določbe Pri vpisovanju v volivne imeni-ke v južnih državah. V ta na-men naj bi bili postavljeni posebni zvezni registrarji, 'ki bi Vpisovali v volivne imenike lam, kjer bi krajevne oblasti loga posla ne vršile nepristransko in dovolj širokogrudno. Poudaril je tudi potrebo po hitrejši integraciji šol in uvedbi ena-1-e možnosti pri sprejemanju v službe. t Ml ne moremo braniti svobode v Berlinu, dokler jo zani-kavamo v Birminghamu. Nihče nas ne more jemati resno!” je dejal Reuther kongresnikom. fejfald le uvidevajo tottjRosf integracije PRINCETOWN, N. J. — Gallupov zavod je spraševal južnja-'ke> kaj mislijo o bodočnosti in-Icgracije, odnosno boja proti njej- še pred šestimi leti je mi-sblo ie 45^ južnjakov, da bo integracija zmagala nad segre-pcijo, danes jih je teh misli ze 83%. Kdaj bo integracija gagala in na kakšen način, o c,rn so južnjaki različnih misli. ° 49% jih misld, da bo boj za integracijo končan že v petih °lih, ostali cenijo dobo na 10 0 20 let. Ali bo boj proti se-^egaeiji potekal mirno? Le ^ % jih je tako optimističnih, ^pričakujejo miren razvoj, pa računa z večjimi ali anjšimi trenji, toda z nobeni-^ večjimi nemiri. . številke postavljajo seda-■P boj proti segregaciji v dru-^acn° luč, kot nam jo nudi 0^evrio časopisje. Dejansko ni . upalo nad segregacijo samo akll> 17%. Jedro te manjši-2° dvorijo nestrpneži, ki ise dajo .^Peljati v nepremišljene akci-v. P° raznih demagogih. Manj-GnV)bSt°ji seveC'PredSKlnikU Nix°™. « složno nastopile pri obravnava-Ikon, ki bo dovoljeval to igro v nju spora z Izraelom, to pa je na|i prestolici. V senatu ga bo bilo že pred več kot 10 leti. Tudi indijski komunisti razcepljeni v dve skupini NEW DELHI, Ind. — Med indijskimi komunisti ni bilo že več let prave sloge, eni so vlekli z Moskvo, drugi s Peipin-gom, Sedaj je spor bruhnil v javnost. Obe struji se javno napadata, pri čemur ne varčuj eta z ostrimi besedami. Blatita druga drugo v časopisju, letakih in brošurah. Zanimivo pa je, imata obe dosti denarja za med sebojno obračunavanje. pa podprl senator Lee Metcaf, ki se tudi vneto peča s tem športom. Upata, da v Kongresu ne bo njun predlog naletel na odpor. Predsednik ga bo seveda gladko podpisal. -------o------- Norvežan poveljnik čet ZN v Kongu ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik Tant je objavil, da je Imenoval norveškega generala Charlesa R. Kaldager-ja za novega glavnega povelj-da nika čet Združenih narodov v Kongu. Svoje dolžnosti bo prevzel 1. avgusta. se jcot navaden turist in nima nobenih u-radnih stikov s komurkoli. Ljudje so ga pa na ulicah, kjer se je sprehajal, hitro prepoznali, ga začeli pozdravljati in ogovarjati, ponujati cigarete in prositi za podpis. Tu pa tam so se celo spustili v pogovor z njim. Policija s tem ni računala in prvi trenutek ni vedela, kaj naj napravi. Začela je ljudi razganjati, toda njenih navodil ni nihče vpošteval. Sile pa ni rabila, čeprav je vse skupaj nerodna stvar za madžarski komunistični režim. niki Sovjetske zveze opustili iz predloga o končanju preskusov, kot so ga prvič predložili zahodnima silama 28. nov. 1961, zahtevo, da se vse tri atomske sile obvežejo, da ne bodo vršile preskusov pod zemljo, dokler ne bo dosežen sporazum o mednarodnem nadziranju, ter zahtevo, da se razgovorom o končanju preskusov in podpisu dogovora priključi tudi Francija. Sedanje besedilo dogovora obvezuje podpisnike, da se bodo trudili, da pridobe tudi druge države za dogovor. Pred vsem gre seveda za Francijo in rdečo Kitajsko. De Gaulle je povedal jasno, da od svojega načrta o ustvaritvi lastne francoske atomske sile ne misli odstopiti, Kitajska pa je menda tudi odločena v najkrajšem času eksplodirati svojo prvo atomsko bombo. Kennedy želi naglo odobritev WASHINGTON, D.C. — Predsednik J. F. Kennedy je obvestil vodnike demokratske večine v senatu o doseženem sporazumu o končanju preskušanja a-tomskega orožja in jih pozval, naj ukrenejo vse potrebno, da bo dogovor senat čim preje in s čim večjo večino odobril. V vladnih krogih tu ne pričakujejo več nobene ovire za podpis dogovora v Moskvi. Ameriški in angleški pooblaščenec imata pravico dogovor podpisati. Edina možna ovira bi bila nenadna spremenitev sovjetskega stališča, na katero pa ne računajo. Zastopniki Amerike in Anglije so se razgovarjali z zastopni- Predsednik Kennedy ni za “mirno sožitje” s Castrom CLEVELAND, O. — Predsednik Kennedy je na svoji zadnji tiskovni konferenci v sredo med drugim izjavil, da ne more poznati “mirnega sožitja” s Castrom, dokler se bo ta obnašal kot ruski isatelit. Predsednikova izjava je padla baš takrat, ko so se v Moskvi komaj začeli na drobno pogovarjati o prepovedi preskušanja atomskega in vodikovega streliva in se nikomur niti sanjati ni moglo, kakšen bo konec pogajanj. Izjava je bila bolj odgovor na republikanske napade, da Kennedy ni dosti odločen v svoji politiki do Kube, kot pa obrobna pripomba k moskovskim pogajanjem. Ako bi jo namreč smatrali kot obroben komentar k moskovskim pogajanjem, bi morali staviti par vprašanj, ki bi Kenendyja lahko spravila v za- pogajanja v Moskvi ravno ta merika dvojno vrsto satelitov, drego. namen, da podkrepijo vse mož- Izjava najprvo ugotavlja, da nosti za mirno sožitje na celi Kennedy sicer pozdravlja nače- črti Hruščev je preveč prebri-lo “mirnega sožitja” kot edino san, da ne bi takoj Videl tudi alternativo na nevarnost atom- svojo korist v Kennedyjevi iz-ske vojne, da ne pripisuje nače- javi. Kaj, ko bi jo hotel izrabiti lu splošnega pomena in velja- do dna? ve. Po njegovem dopušča nače lo tudi izjeme. Ako je Kennedy take, ki zanje ne velja načelo mirnega sožitja, to je Kuba, in take, ki zanje velja, to so vsi evropski sateliti. Z drugimi besedami: za Ameriko je Kuba veliko bolj važna kot zasužnjeni del Evrope. Dejansko je to res, toda Amerika tega doslej še ni nikoli talko jasno povedala. Kennedyjeva izjava pravi dalje, da ne more biti mirnega za mirno sožitje s Hruščevim, 'sožitja s Castrom, ker je “mo- mu ni treba biti s Castrom. Tojskovski satelit’*. Moskva pa ima I ^ Kennedyjeva iajava pravico si lahko pridrži', toda,se celo vrsto drugih satelitov,I. ,v računati mora s tem, da si bo'ali naj Amerika ne pozna mir- j6 'P*oc* arneriške domače poii-Hruščev hotel pridržati enako,nega sožitja tudi od njih? To je|^ke> nanaša se pa na zunanjo, pravico. Ako je na primer Kennedy napravil eno izjemo, zakaj ne bi Hruščev napravil več izjem, na primer za Berlin, za Vzhodno Nemčijo itd. Izjeme bi lahko talko hudo preluknjale načelo samo, da bi od njega ne ostalo dosti. In vendar imajo vprašanje, ki ga bodo naši di-,Je lep primer, kako nevarno je plomatje dobili v evropskih sa- vezati ob vsaki priliki domačo telitskih prestolicah. Kaj naj in zunanjo ipoliti,ko. Upajmo, da nanj odgovorijo. Ibo ostalo samo pri primeru in Dvomimo, da je Kennedyje-i va izjava spravila evropske sa- Kenne(fy ne bo imel radi nje telite v dobro voljo. Iz izjave nobenih sitnosti v svoji zunanji lahko zaključijo, da pozna A- politiki. , sanj ih, ki zadevajo njihove medsebojne odnose. Del teh razgovorov je bil posvečen iskanju načina preprečenja nenadnih napadov, nemškemu vprašanju in posebej vprašanju Berlina. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Vladni napori za rešitev železniškega štrajka niso uspeli. Predsednik Kennedy bo tako danes podal Kongresu poročilo G-članske komisije s svojimi predlogi, ki naj preprečijo štrajk, ko poteče 29. julija doslej dogovorjeni rok za odložitev uvedbe novih delovnih pravil in s tem seveda tudi splošnega železniškega štrajka. NEW ORLEANS, La. — Katoliški duhovnik, star 45 let, je plaval 7 milj do brega jezera Pontchartrain, ko se je prevrnil čoln, v katerem so bili on, njegov duhovski tovariš, župnijska tajnica, njen 3 leta stari otrok in varovalka otroka, neka 14 let stara deklica. V dobrih sedmih urah se je rev. J. Savageau-ju posrečilo doseči breg, nakar je moral še dve uri peš, da je prišel do oblasti in jih obvestil o nesreči. Tem se je šele včeraj, po več kot 24 urah posrečilo pripeljati na varno ostale ponesrečence. TOKIO, Jap. — Komunistična Kitajska je slovesno sprejela svojo delegacijo, ki se je vrnila z razgovorov v Moskvi. Na letališču je bil celo sam Mao-Tzetung. Glavno glasilo Kitajske komunistične partije “Ljudski dnevnnik” je objavilo poročilo o zaključku razgovorov pretekli petek in o sporazumu, da se naj ti kasneje enkrat nadaljujejo. Istočasno je ostro zavrnilo zadnje sovjetske trditve na račun rdeče Kitajske in Hruščeva obdolžilo, da hoče spraviti Mao-Tzetunga z vodstva rdeče Kitajske, kar sc seveda ne bo nikdar zgodilo. Svetovidski karneval končan— Vreme je bilo ves čas dosti ugodno, zato je bila udeležba na karnevalu prav povoljna. Avto Buick je dobil J. Stim-pihar, 6813 Bonna A v e., $1,000 Mary K. Černe, 847 E. 207 St., $500 pa B. Bittner, 29529 Cresthaven, Willowick. Odbor se vsem delavcem in udeležencem prav lepo zahvaljuje za njih trud in naklonjenost. Seja— Klub upokojencev v New-burghu ima 24. julija ob dveh pop. sejo v SDD na Prince Ave. Očala so bila najdena— Ženska ali otroška očala z roženim okvirjem so bila najdena v četrtek na St. Clair Ave. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi v čevljarski delavnici Seršen na 7208Vz St. Clair Ave. Piknik upokojencev— Na piknik upokojencev iz Collinwooda (Holmes Ave.) v sredo pri F. Kavšku so vabljeni tudi člani ostalih klubov upokojencev. Pogreb— Mrs. Mary Debevc, žena Antona Debevca iz Madisona, O., ki je umrla pretekli petek zjutraj, je bila rojena Ger-mack v Strahomirju pri Igu. Dočakala je 69 let. Pogreb bo danes ob 9.30 dopoldne iz Behmovega pogreb, zavoda v cerkev Brezmadečnega Spočetja v Madison, nato na tamkajšnje pokopališče. K molitvi— Članstvo Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmiih) v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mathewa Tekancica. Vodniki vojaškega upora v Siriji ustreljeni DAMASK, Sir. — Gen. Amin Hafez, poveljnik oboroženih sil, je objavil ob koncu vojaškega upora pretekli petek, da je bilo po naglem postopku obsojenih na smrt in ustreljenih 20 vodilnih upornikov, !ki so prišli I vladnim četam v roke. Kongr. Reuss se bojuje proti pralnim praškom WASHINGTON, D.C. — Skoraj vsak senator in kongresnik ima svojega “konjička”, ki ga jaše na 'kongresnih hodnikih. R e p u b 1 i k a n s ki kongresnik Reuss si je izbral pralne praške, ki jih preganja že dolgo vrsto let. Je seveda proti njim vsem in trdi, da več škodujejo kot koristijo, ne samo perilu in obleki, ampak tudi ljudskemu zdravju. Mož ima deloma prav. Precej držav je namreč že prepovedalo proizvodnjo pralnih praškov. Sedaj se jim je pridružila celo Zahodna Nemčija. Nemški kemiki spadajo med najsposobnejše na svetu; ako so oni proti pralnim praškom, to nekaj pomeni. Reussu je prepoved uporabe pralnih praškov v Nemčiji dala poguma za novo akcijo v predstavniškem domu. Uspeha pa ne bo imel. Industrija pralnih praškov je v naši deželi tako močna, da bo preprečila vsako občutnejšo zakonodajo o pralnih praških. Kako samozavestna je, se vidi po tem, da troši letno samo za propagando nad $260,000,000. Reuss se bori posebno proti kemičnemu sredstvu, znanemu pod imenom A.B.S., ki nemški zakon izrecno prepoveduje njegovo uporabo; mi ga moramo pa vsak dan piti z našo pitno vodo. A.B.S. je namreč tisto sredstvo, ki naredi vodo sivo-motno, kadarkoli jo natočimo v kozarec. ytMERI^KA DOIIOVIIVA HtTi ■ ■ 1111.■ ■■■rr en^t Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto Ekvadorska revolucija ima torej nekaj posebnih znakov. Vojaški diktatorji ne spadajo med reakcijonarne konservativce; vedo, da bodočnost pripada svobodnim političnim sistemom; so prepričani o potrebi gospodarskih in socijalnih reform. Komunisti niso pri revoluciji igrali nobene vloge, njihovo aktivnost moti njihov spor za in proti Moskvi, odnosno za in proti Peipingu. Naša administracija ne jaha več na načelnih vidikih, prizna začasno udi diktatorski režim, ako je ta vnet za gospodarske in avne reforme in ne misli dolgo ostati na krmilu države. Edino, kar se žal ni spremenilo, je stanje ekvador- skih političnih Strank. Te Še dolgo niso tako zelo spregle- kovnjaka Henrya Adama, za- obcms e, o rajne, repu is e m dale kot vojaški krogi. Ker ima v Ekvadorju bodočnost po-jstopnika Ohio Bell, da bo po- zvezne zas ope, v vsej 1 'itična svoboda, imajo bodočnost tudi stranke. Vprašanje ,*kazal in razlaSal ta velezanimi"!s avnos no razpo oženje. o- SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 138 Mon., July 22, 1963 Revolucija v Ekvadorju Na zunaj ni zadnja revolucija v Ekvadorju prav nič zanimiva. Se je odvijala tako kot že nešteto drugih pred njo v Latinski Ameriki. Edino, kar bi se dalo pripomniti, je dejstvo, da Latinska Amerika ni imela zadnjih 18 mesecev toliko revolucij, kot bi jih človek pričakoval v tako dolgi dobi. Samo; v Argentini, republiki Peru in sedaj v Ekvadorju. , Revolucija se je začela z običajno nezadovoljnostjo v vojaških krogih. Posebno ekvadorska armada se je jezila nad bivšim predsednikom Arosemeno. Že 1. 1961 je bila proti njemu, toda takrat ga je vojno letalstvo spravilo na oblast, ki je ni bil vreden. Kar je reform obljubil, jih ni izvedel, proti komunistom je bil njegov režim zelo popustljiv, Arosemeno sam pa je bil stalno pijan in nesposoben za vsako delo. Zadnje čase ni imel nobenega prijatelja, zadnji dan so ga zapustili celo njegovi najožji sodelavci. Prevrat je bil izvršen v par urah. Štirje vojaški poveljniki so prevzeli oblast; takoj so izjavili, da nočejo stalne vojaške diktature, da bodo razpisali volitve za novo ustavotvorno skupščino, potem pa volitve za predsednika. Obljubili so svobodo tiska, reforme na gospodarskem in socijalnem polju in pa boj komunizmu. Tako so postopale tudi vojaške diktature v republiki'Peru in Argentini, pa vendar je na znotraj ekvadorska revolucija v marsikaterem pogledu nekaj novega. Najpreje so vojaški uporniki drugačni od navadnih Običajno delajo v Latinski Ameriki revolucije generali ki pripadajo vladajočim bogatim plastem. V Ekvadorju so po svojem poreklu pripadniki srednjega stanu, v kolikor se o njem more v Ekvadorju sploh govoriti. So na levi strani bogate družbe, ki odloča o ekvadorski politiki. Povrhu so se pa šolali v ameriških vojaških akademijah. Ostalo jim je precej “ameriške” vzgoje, čeprav živijo v razmerah, ki niso nič podobne ameriškim. Zato trdijo vsi politični opazovalci, da sedanji vojaški oblastniki nimajo nobene že- lje, da bi postali nasledniki takih diktatorjev, kot so bili Batista, Jimenez ali Peron. Novo je tudi to, da vojaški krogi niso spremenili režima proti volji ekvadorskih političnih strank. Vse stran ke so bile za spremembo, odobravajo korak ekvadorske narodne obrambe. Nekaj politikov ima menda celo namero, da vstopijo v vojaški kabinet. Kar jih moti, so sedanje ne preveč jasne izjave novih oblastnikov, kdaj mislijo na nove volitve in civilno vlado. Zaenkrat se politične stranke in vojaški krogi prenašajo, torej svojevrstno politično “mirno sožitje”. Spremenilo se je stališče naše administacije. Še preč letom dni je naša diplomacija ostro nastopila proti vojaški diktaturi v republiki Peru. Ni hotela načelno priznati nove vojaške diktature, ker je ubila politično svobodo. Danes pa v državnem tajništvu mislijo že drugače. Pred očmi imajo program Zveze za napredek, ki si je postavil za cil ne samo varstvo političnih pravic, ampak v prvi vrsti gospodarske in socijalne reforme. Kaj pomagajo ljudem po litične svobode, ako morajo pri tem stradati! Zato hoče naša administracija najpreje zvedeti od no ve ekvadorske diktature, kaj misli o gospodarskih in soci jalnih reformah. To vprašanje je postavljeno na prvo me sto. Bivši diktator Arosemena je tudi imel lep načrt, kako bo svojo deželo gospodarsko reformiral, napravil pa ni nič To daje naši administraciji pravico, da zahteva od nove ekvadorske vlade točne obveze, kaj in kako bo reformirala deželo. V ekvadorski prestolici Quito dobro razumejo sta lišče naše zunanje politike in mu ne bodo nasprotovali Naša dežela je namreč obljubila Ekvadorju $70,000,000 podpore za agrarno in socijalne reforme. Od te vsote je za enkrat porabljenih samo kakih $20 milijonov. Ekvadorska diktatura je torej močno zainteresirana, da se ne spre z Washingtonom, kajti $50 milijonov je prevelik znesek, da bi se mu Ekvador mogel odpovedati. Ta znesek bo dosti vplival ne samo na naše odnose do Ekvadorja, ampak tudi na politiko nove diktatorske vlade. Nove ekvadorske revo^ lucije ne moremo torej smatrati kot udarec po Zvezi za napredek. Posebno poglavje so tudi ekvadroski levičarji, ki jih vodijo komunisti. Bivši diktator Arosemena jih je sicer preganjal, toda ne preveč. Kar jih je polovil, jih je večino ma po kratkem času zopet spustil na svobodo. Novi voja ški režim je v tem pogledu začel nastopati odločnejše. Ta koj prvi dan je dal zapreti nekaj znanih levičarjev. Pri tem pa nima lahkega posla. Ekvadorski komunisti so namreč tako kot drugod razbiti na dve struji: kitajsko in rusko. Ruska struja je zmernejša, ne sili z glavo skozi zid, zato ne mara simpatizerjev s Peipingom in jih je precej že izključila iz stranke. Ekvadorska policija lovi sedaj največ tiste komuniste, ki so na kitajski strani, kar pa ni zmeraj lahko dognati. Pojavila se je torej svojevrstna težava, ki nanjo še pred kratkim ni nihče mislil. Ogromne antene, ki so jih gradili v Andower, Maine, priprave na Cap Canaveral, izstrelitev satelita v podnebje in prve telefonske in televizijske prenose iz Evrope v Ameriko, — vse to bomo gledali v tem filmu prihodnjo sredo v Baragovem domu. 1.4 :l%l Udeležba pri volitvalh stva za gradnjo na razpolago, Po poročilih ljubljanskega ča- S A V A, društvo slovenskih sopisja je bilo na dneve volitev visokošolcev, je povabilo stro-'V maju in juniju, ko so volili )a je, ali so zanjo že dozorele. To je tisto, kar moti danes tolitičen položaj v Ekvadorju. Nihče ne ve, ali bodo Strance v doglednem času dorastle svojim nalogam. Na njihove sesede pa nihče ne da veliko, so jih že velikokrat prelomile. Skupni piknik dveh slovenskih far Bridgeport, Conn. — Ob At-antiku ista dve slovenski fari, ki sta hkrati najtesneje povezani: župnija sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku ter župnija sv. Križa v Bridgeportu, Conn. faranov. Log je na 333 Unquo-wa Road. Nič ni lažjega, kot v ta Log priti, kajti leži neposredno ob velecesti New England točno sredi med izhodoma 21 in 22; razdalja med Logom in velecesto Pr.av gotovo ni večja kakor sto metrov. Vsem izletnikom priporoča- vi film. Predavanje in filmska j vprečno se je volitev v ofočin-predstava se začne ob osmih ske z as top e udeležilo 89.7% vo-zvečer. Na najkrajši in najlažji livnih upravičencev: v okraju način, kar med zabavo, bomo Celje 89.5, v okraju Koper 92.7, dobili znanje, ki je sedanjemu v okraju Ljubljana 88.5 in v o-človeku nujno. jkraju Maribor 90.2. Kot smo že SAVA vabi vse, posebno pa nekaj krati sporočili, so v Slove-mlade, da ne zamude te izred- niji od letos samo še štirje o-no zanimive in poučne prilož-:kraji: Ljubljana, Koper (z Go-nosti. Vstopnine ni. Na svidenje rico), Celje in Maribor. Tovarna avtomobilov v Mariboru se trudi kvišku Tovarna avtomobilov v Mariboru je nastala po vojni iz le- v sredo, 24. julija, ob osmih nastanilo največ svetokrizkih ’ zvečer y Baragovem domu. Prva je mati druge. V new- mo, naj se pripeljejo na piknik yorsko cerkev so zahajali brid-'po New England Thruway. Naj geportski Slovenci k spovedi, se poslužijo izhoda 21, ki je o-dokler niso imeli v domačem značen kot Exit 21, Mill Plain mestu svojega duhovnika in Road. Gostje, ki se pripeljejo svoje cerkve; iz New Yorka je iz New Yorka, naj se takoj po joslal pred 51 leti Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M., v Bridgeport č. g. Mihaela Goloba z naročilom, naj poskrbi za dušno pastirstvo med tamkajšnjimi panonskimi Slovenci. To je oil začetek fare sv. Križa v Bridgeportu, ki letos vsa vesela obhaja zlati jubilej. Newyor-šlka slovenska fara je torej nje mati, bridgeportska nje edino-rojena hčerka. Obe fari sta zato povezani z zgodovinskimi vezmi, obe sta prav tako tesno povezani zemljepisno. Nova velecesta, ki nosi ponosno ime New England Thruway in oznako Interstate 95, teče prav za stolpom sv. Križa; ko bo dograjena še edina obstoječa vrzel na Bruckner Boulevardu, bo možno prebrze-ti 60 milj razdalje od Osme ceste do Bridgeporta v eni sami uri. Fara v New Yorku je izključno slovenska, tak je značaj treh nedeljskih maš. Fara v Bridgeportu je slovenska le pretežno; od treh nedeljskih maš sta dve s slovensko pridigo. Nemara pa obe fari prvačita v Združenih državah po svojem slovenskem značaju. Tudi to nas druži. Prav zaradi tega smo se odločili letos, za 50-letnico sveto-križke fare ter za 1100-letnico svetih solunskih bratov, da pričnemo- obstoječe bratovske vezi še bolj krepiti — naravnost po programu! Prvi dogodek, ki naj nas poveže, je skupni piknik obeh fara. Nastavljen je za zadnjo nedeljo meseca julija, ko je bil svetokrižlki piknik leto za letom po tradiciji. Letos bo nemara udeležba od strani svetokrizkih faranov manjša kot prejšnja leta, ker komaj par dni poprej odrine izpod stolpa sv. Križa na obisk v Evropo kar 45 izletnikov v skupini, ki jo je fara letos zopet organizirala. Toda to število bo v potrojeni meri nadomeščeno z obiskom iz New Yorka; trije avtobusi so že sko-ro v celoti zasedeni z izletniki, ki se odpeljejo z Osme ceste po zadnji maši v cerkvi sv. Cirila — in cela vrsta zasebnih avtomobilov jim bo sledila. Prepričani smo, da se bodo župljanom obeh slovenskih fara pridružili še številni drugi rojaki, ki so raztreseni po drugih krajih na vzhodu Združenih dri Odbor SAVE izhodu obrnejo na desno za eden blok, kakor hitro se pripeljejo do železnice, naj se pred podvozom obrnejo na levo — zopet samo eden blok; nato naj se za železniško postajo na Un-quowa Road še enkrat obrnejo na levo — zopet samo za eden blok. Torej izhod 21, enkrat na desno, dvakrat na levo — vedno le po en blok. Kaj je lažjega kot to? Obiskovalci, ki ise pripeljejo s severa proti jugu, pa se bodo seveda takj pri izhodu o-brnili na levo pod velecesto; za nje velja pravilo: po izhodu trikrat na levo, vedno po en blok. Ni treba poudarjati, da bo poskrbljeno za v'se: za jedačo in pijačo — in še za “vrtačo”, saj je na zeleni jasi srenji Loga velik pod, na katerem bo svirala poljska godba Michael Piorek-a evropske in amerikanske poskočnice za plesalce in gledalce; s seboj bo pripeljala prevozne Hammondove orgle, tako da jo bo mogoče čuti po vsem Logu. Piknik se vrši ob vsakem vremenu! ičle nas v nedeljo preseneti dež pred piknikom ali ploha med piknikom, se bo prireditev vršila v novi prostorni dvorani, ki so si jo Kolumbovi vitezi zgradili prav v istem Logu. V vsakem vremenu in v vsakem primeru bo torej veselica v Logu Kolumbovih vitezov — ali pod milim nebom ali pod streho. Če bo vroče, se bodo gostje hladili v senci pod košatimi borovci; če se bo nebo solzilo, se bodo plesalci potili v dvorani. Toda pustimo šalo. Prav zares želimo, naj nas ta skupna prireditev dveh slovenskih fara združi in poveže; prav zares vabiva oba podpisana župnika vse naše rojake od blizu in od daleč z besedami: Na 'svidenje! In že zdaj vse pozdravljava z besedami: Dobrodošli! Rev. Dr. Andrej Farkaš Rev. Richard Rogan, OFM. ---------o------ Teter -šudo moderne tehnike da ni večjih sprememb v načrtih in da bodo pripravljalna dela nadaljevali ter se skoro lotili gradnje same. Ljubljana dobila stolico za novinarstvo Pri visoki šoli za politične vede v Ljubljani iso ustanovili posebno stolico za novinarstvo in publicistiko. Novi oddelek bo začel redno delovati letošnjo jesen. Študij bo trajal štiri leta in slušatelji bodo za pridobitev praktične strani hodili delat v uredništva ljubljanskih listov. Prevozi — največji problem Promet v Kopru se je razvil izredno, saj je že do 9. maja Kraljičeva iz Elk Riverja se oglaša Elk River, Minn. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za bodoče leto. Naj se Vam obenem oglaisim s par vrsticami. Čas tako beži in vse leto sem bila namenjena, da bom napisala malo za list, pa kar ni bilo časa. Mi, tukaj v Elk River, se imamo kar po navadi. Sedaj v počitnicah, ko ni šole, imam vse otroke doma. Včasih je kar preveč hrupa. Po večini se igrajo z žogo ali pa čitajo knjige. Ko se bo šola zopet začela, bom imela samo najmlajša dva še doma. Najstarejši sin je dovršil prvo leto višje šole pri Očetih križarjih. Je bil zelo zadovoljen, saj je to izvrstna šola, stroga disciplina in veliko učenja. Saj to je, kar mladina rabi, ne samo zabavo in “good time”, kot mnogi starši želijo. Upam, da ga bomo mogli še za naprej poslati v šolo in vse o-stale fantiče, kar vsi želijo. Vprašanje je le, če bomo finančno zmogli, kar stane precej pri tolikšni družini. Toda upam, da bo z božjo pomočjo vse šlo. Mi se držimo kar doma, saj je doma najbolj prijetno. Jaz bi zelo rada obiskala slovenski Cleveland, pa ne vem, kdaj in če bo to mogoče. Atek pravi, če bova dosti dolgo živela, bo prišlo tudi to na vrsto in takrat se bomo videli. Naj bo dovolj za danes, se bom drugič še kaj oglasila. Lepo pozdravljam vse naročnike A.D. in vse pri uredništvu in upravi. Mrs. M. Kraljič ------o------ talske tovarne, Iki so jo v Mari-(dosegel 176,000 ton ali toliko boru zgradili Nemci. Postopno kot 1. 1961 vse leto. Po planu se je razvijala in napredovala.'naj bi letos imela luka prometa Tako je leta 1947 izdelala le 27 do okoli 340,000 ton, sodijo pa, tovornjakov vrste “Pionir”, de- da bo to številko veliko preee-set let kasneje pa že 2,300. Na- gla. Do 13. junija je imelo pri-predek je dosegla tudi s tem, da stanišče skupno že 269,000 ton vigraja v svoje avtomobile iz-iprometa. ključno dele, ki so izdelani do- Največja ovira prometu tega ma. V evropskem merilu je tovarna zastarela, zastareli tudi pristanišča je pomanjkanje železniške zveze z zaledjem. Bla- in iz pristanišča s tovornjaki do okoli 20 km oddaljene železni- njeni izdelki. Tovarniško vod- go morajo voziti v pristanišče stvo se tega zaveda in išče potov in sredstev, ki ji naj pomagajo v pogledu obrata in izdel-|ške postaje Kozina. Gradnja že-kov na evropsko raven in ji s leznice je očitno potrebna, totem olajšajo prodor na tuji trg. da se ne gane z mesta. Med tem V ta namen je ustanovila po-1 ko imajo denar za gradnjo sebni znan stveno-raziskovalni stotin in stotin km želez-inštitut, Iki naj kot del podjetja j niške proge od Sarajeva do pri-samega izpopolnjuje motorje injstanišča Ploče in od pristanišča pripravlja načrte za nove, mo-j Bar v notranjost Srbije, ni de-dernejše in popolnejše izdelke, j nar j a za dva ducata km želez- V tovarni je sedaj zaposle-1 niške proge do Kopra. To zavla-nih preko 4,500 delavcev, med čevanje je vzbudilo v javnosti njimi le 30 inženirjev. Svojo Slovenije ostro kritiko. produkcijo bi lahko povečala za vsaj eno petino, če ne bi imela toliko težav v dobavami surovin in raznih delov, ki jih izdelujejo drugod, pa jih ne pošljejo v Maribor o pravem času. Računajo, da bo letos TAM izdelala okoli 3,700 vozil v skupni vrednosti 27 milijard dinarja ' I 1:! ‘ ||]f Lani 104,000 novih stanovanj “Kadar razpravjamo o stano- Cleveland, O. — Telstar imenujemo najnovejši film, ki ga je izdelalo telefon sko podjetje Ohio Bell v Clevelandu. Rude na pacifiškem dnu Na dnu Tihega oceana je vsaj 50 milijard ton železa, izjavljajo člani sovjetske znanstvene odprave, ki je z ladjo “Vitjaz” proučevala pacifiške vode. A-kademik Dmitrij ščerbakov je dejal, da pokriva oceansko dno na tisoče ognjenikov; iz njih je železna ruda privrela na površino morskega dna, kjer bi jo bilo kdaj mogoče izkoriščati. Strokovnjaki z ladje “Vitjaz” so na področju zbranih podat' kov in posnetkov sestavili tektonski zemljevid evrazijske celine in morij, ki obdajajo ta del sveta. ------o----- Gozdna semena Pred leti je glasilo švedske zveze gozdarjev “Skogen” opisalo poskus, ki je zdaj že preizkušen v praksi: posebna na- prava obda vsako seme gozdne- Fiilm kaže v barvah vse dogodke, ki so v zvezi z nastan-Jga drevja z zaščitno prevleko, žav, tako da si bodo stari znan-|kom aparata, prenosnika glasu j tako da je vse skupaj — v tej ci po dolgih letih lahko zopet,in slike, “v ozvezdju”. V filmu prevleki je med drugim tudi stisnili roke — nemara Preveč češenj in graha! Letos je bila izredno dobra letina češenj in graha. Po časopisju so pisali, da ne vedo kam z bogatim pridelkom. K temu se je oglasil 14. junija v “Delu” Janez Trbovc iz Ljubljane in povedal, da češenj in graha ni preveč, da so previsoke le cene. Če bi cene primerno znižali, bi ljudje ves pridelek naglo pokupili. Trdi, da trgovski mreži ni do tega, da bi češnje in grah vanjski graditvi, upravičeno u-;prodajala po nižjih cenah in do-gotavljamo, da gradimo še ved-1segla isti dobiček z večjo mno-no premalo stanovanj, vendar žino. Le čemu več dela, če lah-smo v zadnjih letih na tem ko isto zaslužijo tudi z manj področju zelo napredovali...” napora? piše ljubljansko Delo. Pri tem j Taka miselnost vsekakor ni v navaja, da je bilo leta 1957 Jsoglasju s socializmom, vendar zgrajenih v Sloveniji 3,937 sta-j ni v neposrednem nasprotju s novanj, 1. 1962 pa 9,207. V vsej pisanimi določili in ta so za bi-Jugoslaviji je bilo 1. 1957 zgra-'rokrate važnejša od ljudske ko-jenih 44,700 novih stanovanj,'risti! lani pa 104,000. Jugoslovanski vojaki v Jemcnu Na prošnjo glavnega tajnika železniških vagonov manjka Pomanjkanje železniških tovornih vagonov je postalo tako, ZN Tanta je Jugoslavija posla-'da je zvezna vlada določila, da la v Jemen nadzirat mejo med imajo pri prevozu po železnici njim in Saudsko Arabijo 110'prednost žito in umetna gnoji-vojakov in starešin v okviru po- la. Ta odredba je povzročila zasebne opazovalne komisije stanek pri prevozu premoga in Združenih narodov. V Jemen še v večji meri ostalega blaga, je odšel jugoslovanski oddelek Stiski se skušajo izogniti s tem, s Sinajskega polotoka, kamor so' da so začeli vagone nakladati poslali nato drugega iz Jugosla-jin razkladati tudi ponoči in ob vije. nedeljah. Nov hotel Slavi ja j Pri takem pomanjkanju to- V Mariboru ivornih vagonov pa menda to- V Mariboru bodo, če pojde varna tovornih vagonov v Bro-vse po sreči, še ta mesec odprli (du ni niti v polnem obratu. De-nov hotel SLAVIJA, veliko mo-'la baje največ le za naročni-derno stavbo z devet nadstrop- ke izven Jugoslavije, ki plača-ji, v kateri bo 146 hotelskih jo v devizah, seb, restavracija za okoli 200 V Podgorici pri Ljubljani gostov, snack-bar dn drugi pro- bodo gradili atomski reaktor stori. Zgradili so ga največ za-' V Podgorici pri Ljubljani bo-radi velikega pomanjkanja tuj- do v kratkem začeli graditi a-skih sob. ’ j tomski reaktor s 60 kw, tki bo Priprave za novo bolnico v,sluzil v glavnem znanstvenim Ljubljani SO v teku (namenom. Vse področje 500 Ljubljana potrebuje novo bol- metrov od središča ozemlja, ki nico, potrebovala jo je že pred je določeno za zgradbo reaktor-drugo svetovno vojno in tedaj ja, je proglašeno za zavarova- — ------, . -------- . . r------- ___* so ponovno razpravljali o tem no zemljišče, na katerem ni do- s solza-j vidimo predprirave, raziskava-j glina — tolikšna kot grah. j vprašanju. Sedaj so končno 'iz-| voljeno postaviti nobene stavbe mi v očeh. Vsi, prav vsi naj bo- nja in preizkušanja, izdelavo,! Tako je mogoče zagotoviti, da delali za njo načrte in začeli s razen teh, ki spadajo k atom- do s tem na prireditev najpri- sestavo in končno pošiljanje a-j pride v vsako jamico res samo pripravljalnimi deli. V javnost skemu reaktorju in z njim zve- srčneje povabljeni! [parata “pod nebo”. Film kaže, po eno seme, razen tega pa lah- je prišla vest, da so načrte ispre- zanimi napravami. Piknik se bo vršil v Logu Ko-/kako ta satelit sprejema z zem- ko prevleki primešajo umetna menili in da bo gradnja bolniš- --------o-------- lumbovih vitezov v Fairfieldu Ije sporočila v besedah in sli-'gnojila, potrebna za začetno nice zopet odložena. Zastopni-! — Republika Italija ima oko- — v kraju, ki se Bridgeporta kaJh in kako jih prenaša na dru-'rast mladih sadik gozdnega ki oblasti in zdravstvenih usta- li 119,800 kv. milj površine, pa neposredno drži in kjer se je gi kraj zemeljske oble. drevja. nov so nato objavili, da so sred- okoli 50 milijonov prebivalcev. DR. FR. DETELA: Vest in zakon PRVO POGLAVJE. Gospod Avgust Skobec, Policijski nadsvetnik v pokoli se je bil spomladi po pre-Vl’atu z Dunaja v Ljubljano Preselil. Vso svojo moško do-*J0 je prebil v tujini, v Trstu, Gradcu, na Dunaju. Proti koncu vojne pa je zašel v ne-2godo, ki ga je v pokoj spra-y*la in mu zagrenila staro življenje. Klicali so se že naj starejši letniki v vojake. Nesreče na bojiščih in rastoča lakota so vzbujale nezadovoljnost med ljudmi in netile nervozno sumljivost v vladajočih kro-glh, ki so na vseh koncih in krajih videli samo upornost li izdajstvo. Vestnega in izkušenega Skobca so poslali z Dunaja v Gradec. bako je sedel nekega veče-ra Skobec s tovarišem detek-tivom na vrtu gostilne pri kolodvoru. Moža se med seboj Plata veliko menila, pozorno Pu sta poslušala, kaj da drugi govore. Ljudi je bilo mnogo, a govorili so tiho, oprezno, kor so bili oplašeni. Prišla je ^užba najetih ljudi, ki so Ziičeli na vse grlo cesarsko pe-fePi peti in so se med petjem 'Zzivalno ozirali po gostih. Gostje so seveda vztajali, dobro vedoč, da bodo, če ob-Sede, v imenu domoljubja Pretepeni ali še huje kaznovani. Gasi je bil Skobec najvest-Pojši uradnik in vdan državi, P111 je vendar kot poštenjaku Vse to strašno presedalo. Vs-Gd je, omenil tovarišu, da ga Puiči glavobol in da se gre sprehodit pred kolodvor. V Pjegovi odsotnosti je prišlo na vrt nekaj vojakov. Ti so Pu začeli glasneje govoriti. Kili so Slovenci in nespamet-Puga mnenja, da v nemškem Gradcu slovenskega jezika Pihče ne razume. Skobčev to-vpriš, ki je ostal na vrtu in je bukisto znal slovenski kakor Pl'emnogo drugih graških Policajev, je takoj nastavil Pšesa. Vojaki so zabavljali in Pp j starejši med njimi se je GdG, da bi bilo vojne hitro 'onec, če bi bili tovariši njegovih misli. Ge je gospodar prestar,” je ejal, “izroči gospodai’stvo s>uu in si izgovori kot in kos {ri*ha. Oe pa cesar ni toliko Pprneten, da bi vedel, koliko Je star, naj mu drugi povedo.” Potektiv si je zabeležil nes-lccne besede, hitro skočil z Vrta na trg in razodel Skobcu Vos vesel, kaj je slišal. “Ve-eizdaja, ali ne?” Skobec je bil slabe volje, stavil se je za hip, kratko Popiislii in vprašal, ali je sli-natančno? Go pičice tako, gospod ‘Vojnik. Kaj naj ukrenem?” . Prisegli ste, I’avnajte po Za ■mnu,” je velel' svetnik ne-Pazmišljeno in takoj do- rl , ‘ uJaz grem domov, ni mi uobro.” P1 sta se razšla. v tem hipu je prikorakala mžno kolodvora vojaška lola. Detektiv se je izka-d'tl ^ Policijski uradnik in Prijeti neprevidnega voja- ^ ^kobec domov grede niti Ppiislil ni več na to službeno ^l( °vo. Občutil je naenkrat, bj!.je službe, ki jo je s toliko b.!'s° vr®H let, sit do grla. ^“Zniere so bile take, da so rale biti vsakemu razsod-človeku odveč. °koj, pokoj!” je mrmral, k Ke slačil. V postelji je O'ln*1' natrt *n točno določil ‘ n> kdaj zaprosi za umiro-vlJepje, Vojaka so postavili pred vojno sodišče. Skobec je dobil tudi povabilo k obravnavi. Ko je prebral ime vojakovo in zvedel, da se piše France Klemen iz Gorenje Dobrave na Dolenjskem, da ima ženo in dva otroka, je prebledel, planil kvišku kot bi treščilo vanj. Z razprtimi očmi je zrl na list, ki je trepetal v njegovih rokah. “Moj Bog,” je vzkliknil in se sesedel na stol, “moje sestre sin!” Kakor v mračni temi je posedel nekaj hipov, nato skočil k telefonu. “Takoj pokličem detektiva. Ne, ne, to ne sme biti!” Prijel je za slušalo, pa ni pozvonil. Predenj je stopil zakon in se mu režal v lice: “Za žlahto naj ne bo zakonov?” Skobcu se je roka povesila, slušalo je obesil na kljukico in omahovaje šel k mizi. “Ne pojdem k razpravi. Saj nič ne vem. Zoper sorodnika ne bom pričal.” “Ali nisi ti dal povelja za aretacijo?” “Po prisegi in zakonu sem rekel, nič drugega,” se je branil Skobec. “Mar sem vedel, kdo je?” “Tako torej,” se je oglasila sedaj vest, “ali ni vsak vojak tudi človek? Ali nisi ti sam, ko tičiš na varnem, že sit tega življenja? Ali naj ga bodo veseli družinski očetjld po strelskih jarkih?” Skobec je klonil na mizo in se zamislil. Nekaj ga je priganjalo: Reši ga! Pa je planil spet kvišku in kriknil: Kako, le kako naj ga obrnem?” Hodil je po sobi. Misli so se mu snovale: “Zakaj sem tako tja v en dan dal tako naročilo detektivu? Pa kaj naj bi bil rekel drugega? Zakon je zakon, prisega prisega, za vse, tudi za moje sorodnike.” Toda budilo se je vnovič v njem: “Otmi ga! Povej, da je tvoj sorodnik. Pokaži jim svojo štiridesetletno zvestobo, ki naj bo dokaz, da ne more biti izdajstva med tvojimi.” “Haha, le povej, sedaj tik pred pokojem! Sorodnik ve-leizdajalčev! Lepo priporočilo si zvariš!” “Milosti izprosim zanj.” “Prositi za veleizdajalca se pravi izdajati domovino. Lep čuvar zakonov si!” Spet je hodil in razmišljal in spet ga je vleklo k telefonu, da bi poklical detektiva. In vnovič mu je zakon grozil: “Ali res nameravaš zavajati h krivemu pričevanju? Taka je tvoja zvestoba dani prisegi?” Skobec je bil strt. Slušalo mu je zdrsnilo iz rok. Sedel je k mizi in brez dela preždel uradne ure in prebil vso noč brez spanja. Ko je drugo jutro šel proti sodišču, so mu kolena klecala. Tolažil se je: Dobil bo samo zapor. Tem bolje, vsaj ne bo padel na bojišču. Ko je stopil pred vojaške sodnike, ki so z bobnečimi besedami, s strastjo in zagrizenostjo sodili, je pa takoj spoznal, kaj se bo zgodilo. Detektiv je z vso ogorčenostjo opisaval usodne besede, vojak se je izgovarjal s popolno pijanostjo, Skobec je moral molčati in samo priznati, da mu je detektiv res tako poročal pred kolodvorom, kot ima zapisano. Ko se je Skobec ozrl v Klemena in videl tiste rjave sestrine oči in smrtno grozo v lijih, ga je pretreslo, da je še (enkrat kriknilo v njem: “Reši ga! Povej, da je tvoj sorod- JULIJ [SalERti ni li2 1314 [ft Si s '7|8' 9110,111 12 13 |14;|15| 16117118 19 & Ep: M29 L23124125 3013111 '1 i26 i_j 27 ..j KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 28.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik. 11. —Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K. J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne. 18. —Slovenska telovadna zveza ima telovadni nastop na Slovenski pristavi- 25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik- SEPTEMBER 8.—Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi. 16.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani. 22.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo. Začetek ob šestih. 28. —Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 29. —Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 12. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19. —Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19.—Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slo- obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER 2. —Društvo upokojencev Scn-klerskega okrožja priredi v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. večerjo. 3. —Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 3.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. bazar. DECEMBER 1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. --------------n------ Maroške kralj ne mara pclštišne opozicije RABAT, Mar. — Maroški kralj Husejin II. se rad' postavlja s svojo demokracijo. Pred par meseci je celo razpisal volitve v parlament, ki ne pomeni dosti, kajti po ustavi ima kralj zadnjo besedo v vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Parlament mu je pravzaprav le svetovalec in nič več. Vkljub temu so se za 144 mest Nikita pojde v avgustu v Jugoslavijo k Brozu MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hruščev, predsednik sovjetske vlade, je objavil, da bo prihodnji mesec, verjetno 20., odšel na obisk v Jugoslavijo. Obisk bo vrnitev Brozove poti v Sovjetsko zvezo v preteklem decembru. Odločitev in objava obiska Hruščeva pri Titu v Jugoslaviji je brez dvoma nova klofuta Kitajcem v času razgovorov med obema partijama v Moskvi. Kitajci Tita in jugoslovansko Komunistično partijo že dolgo napadajo kot “hlapce kapitalizma”, ki so izdali komunistično stvar. Kongresnik Wilson pre- Kki Britaniji. Leta 1940 so modele in potrebne stroje preselili v Indijo, kjer so postopno izdelali 19 milijonov tolarjev, ki so tam še vedno v obtoku. Po drugi svetovni vojni se je povpraševanje zelo spreminjalo. Velika Britanija je skovala le še nekaj milijonov teh talarjev. Ko se je iztekla pogodba z Rimom, je avstrijska vlada poskrbela, da je spet dobila monopol. Britanci so pristali pod pogojem, da bodo Avstrijci izdelali zanje toliko tolarjev, kot jih bodo v prihodnje potrebovali na Bližnjem in srednjem vzhodu. gleduje račune v Pentagonu WASHINGTON, D.C. — Republikanski kongresnik Wilson zelo rad preiskuje, kako drago plačuje Pentagon posamezne vrste blaga. Dognal je na primer, da je znana kompanija Radio Corp. of America (RCA) prodala vojaštvu prenosne radijske postaje po $2,278 za komad. Ko je zvedela, da bo postaje ponudila tudi konkurenca, je znižala ceno na $843! O tem seveda ni poročal nihče, tudi ne radiopostaje. RCA ni namreč samo lastnica znane televizijske mreže NBC, spada tudi med vodilne vojne industrije, ki kontrolirajo toliko radijskih in televizijskih mrež, da nimamo niti prave predstave o tem. Prav je imel bivši predsednik Eisenhower, ko je v svojem poslovilnem govoru na naslov naše dežele potožil, da je poveza-|nost narodne obrambe in vojne industrije že postala prava nevarnost za Ameriko. ------O------ Kubanski begunci bodo prenesli vojaške akcije v Nikaragvo MIAMI, Fla. — Voditelji kubanskih begunskih organizacij so sklenili, da bodo prenesli Narod naj odloči! MOSKVA, ZSSR. — Tekom svečanega isprejema, v Kremlju v čast madžarskega vodnika Ja-noša Kadarja je Nikita Hruščev ponovno omenil boj med Moskvo in Peipingom. Med drugim je pozval komunistične vodnike Kitajske, naj svoj spor s Komunistično partijo Sovjetske zveze prepuste v odločitev ljudstvu. “Onim, ki bi nas radi vrgli, izjavljam: Pozivam vas gentle-mani, tovariši, izberimo katerokoli tovarno ali kolektivno farmo. Vi predložite vaš program in mi bomo našega. Pustite, naj svoje vojaške akcije proti Ca-Ijudstvo odloči! Lahko žago tov- stru v Nikaragvo. Naše oblasti Ijeni počivate, ne boste potre-'j™ namreč zadnje čase preveč bovali ne oklepov ne blazin za SledaJ0 na prste in ne dovolju-zaščito. Oni vas bodo poslušali | JeJ°! da 'bi kdo organiziral vo-in rekli: Izginite od tod!” Tako jaa:ke vpade na Kubo ali pa tja je izzival Hruščev tovariše v pošiljal orožje in oborožene u- Proti tatvinam knjig Neka pariška založniška hiša napoveduje za letos knjige z električno zaščito. Ljubitelji knjig bodo lahko dragocene primerke iz svojih knjižnic zavarovali na ta način, da jih bodo opremili z električnimi napravami, katerih sunek bo čutil vsakdo, kdor se jih bo dotaknil. Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo mizarja, zanesljivega, izkušen v izdelavi kuhinjskih omar. Plača od ure. 14305 Caine Ave. (141) Peipingu in jim dokazoval trdnost svojega stališča v sporu. Proizvodnja zlata propada WASHINGTON, D.C. — Naša proizvodnja zlata, ki je bila . nekdaj merodajna za ves svet, j °Ja hitro propada. Leta 1940 smo pridobili še 4.8 milijone unč zlata, povprečje zadnjih pet let pa znaša komaj 1.6 milijona. Rudniki zlat^. ^pirajo vrata pomike. S prenosom bodo začeli že v nekaj tednih, a,ko smemo kaj verjeti njihovim izjavam. Vlada v Nikaragvi baje nima ničesar proti temu, .ako begunci u-stvarijo tam svoje vojaške po- Delo za moške 20 mizarjev sprejmejo takoj za delo na zgradbi na 27800 Euclid Ave. Kličite delovodje Vili Pogačnik UT 1-0248 ali pa Milana Jager 944-6755 ali 261- 2088. (HQ) v parlamentu potegovale kar tri drug za drugim. Stroški so stranke: kraljeva, desničarska namreč tako narastli, da ne in levičarska. Kraljeva je ime- shajajo z uradno ceno $35 za la vso zaslombo pri vladarju, toda ni dosegla absolutne ve- unčo. To ceno je določil pred 30 leti pokojni Roosevelt in mi- venski del. dvorani na 10814 carska in desničarska, imata Prince Ave. Začetek ob šestih, par glasov večine. 20.—Pevsko društvo “Slavček” Najmanjša je levičarska priredi Jesenski koncert ob stranka, ki uradno zagovarja čine. Opozicijski stranki, levi- Bill, da je s tem privezal dolar na zlato, kar je seveda samo privid. Kupna moč dolarja se ni prav 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega nik! Poskusi...” Toda pogled na zbor sodnikov je vzbujal tudi v njem strah, ki je tedaj vezal tolikim ljudem jezik, in ni mogel ziniti besedice. Vojaka so ustrelili, kakor toliko drugih; človeško življenje je bilo tedaj najcenejše blago. Skobcu pa ni šel sorodnik več iz spomina. ■■■P socijalizem in republiko. Ni nič ozirala na uradno ceno zlata, padala kar naprej in še pa- ra vno preveč revolucij onamo da. Rudniki so se sedaj obrnili navdahnjena, pa jo je kralj vendarle začel preganjati. Na njeni listi je bilo izvpljenih le Okoli 25 poslancev, štiri je dal kralj zapreti kmalu po volitvah, ostalih 21 pa sedaj. Policija jih je pobrala na nekem sestanku v Casablanci, ko so ravno sklenili, da ©e ne bo njihova stran- za pomoč na senatorje svojih držav, ti pa zahtevajo od administracije, naj odkupuje zlato po $105 za unčo. šele pri tej ceni je namreč proizvodnja zlata rentabilna. Finančni tajnik Dillon se protivi tej zahtevi in trdi, da bi vsako povišanje cene za zlato ka udeležila občinskih volitev, pomenilo nevarnost za stabil-ker jih smatrajo le za politično j nost naše valute. Administra-parado. S poslanci vred je poli- ciji najbrže ne bo preostalo dru- cija zaprla še okoli 100 vidnih strankinih pristašev. V parlamentu bodo torej lahko oponirali samo desničarji, ako bodo imeli potreben pogum. Občinske volitve bodo 29. julija. Vladni ikandidatje bodo seveda zmagali, tako mislijo opazovalci. gega Ikot da na drug račun podpre rudnike zlata, ako noče, da bi dežela postala popolnoma od- Čudna pot cesarskih tolarjev V obdobju 1936-61 je britanska državna kovnica v Londonu izdelala med drugim tudi nad 20 milijonov tolarjev s sliko Marije Terezije. Nedavno so jih nehali izdelovati na prošnjo avstrijske vlade, s čimer se je zaključilo eno izmed zanimivih Obdobij v zgodovini valute in plačilnih sredstev. V več deželah Srednjega vzhoda, katerih arabsko prebivalstvo ne zaupa papirnatim bankovcem, so tolarji Marije Terezije z letnico 1718 še vedno naj zanesljivejše plačilno sred stvo. Kovanec vsebuje 83 od stoikov srebra, njegova cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja, na splošno pa je vreden okoli enega dolarja, kakor se pač giblje cena srebra na svetovnem trgu. Leta 1935 je potreboval Mussolini velike množine teh tolarjev, s katerimi je finansiral svoj fašistični napad na Etiopijo; avstrijska vlada mu je na pritisk odstopila za 25 let pra- V najem Oddamo 5 sob pošteni družini. Najemnina zmerna. V Col-inwoodu blizu šole in Eaton Axle tovarne. Kličite 531-4863. (140) visna od proizvodnje zlata v vico do izdelave kovancev. Ker Južni Afriki in Sovjetski Rusi- je to pomenilo konec avstrij-ji. Tako bodo zopet davkoplače-J skega monopola, so začeli tolar-valci morali nositi posledice je s podobo Marije Terezije na zgrešene valutarne politike na-j eni in z dvoglavnim orlom na še federalne uprave. (drugi strani kovati tudi v Ve- MALI OGLASI V najem 4 sobe oddamo zgoraj, na novo dekorirane, na 1156 E. 68 St. Kličite 881-8999. — (138) ’osestvo v Sloveniji naprodaj V Ločah pri Poljčanah blizu šole, cerkve in postaje, se prodaja hiša z 2 spalnicama, hektar zemlje okrog, vinograd 1.500 trt in klet. Cena $2,200. Podrobne informacije: Anton Babic, 149 Landsdowne Ave., Winnipeg 4, Man., Canada. (138) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Sobe in lokal se odda—— 5 sob zgoraj in lokal za trgovino, primeren za brivnico, frizerski salon ali kak urad na 1167 E. 74 St. se odda v najem. Za podrobnosti kličite 442-4751. (139) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION N ^ riair Ave. & (?8th St.. EN 1-421? Prodaja lastnik V Maple Heightsu, bungalov s 3 spalnicami, izgotovl.je-n o zgoraj, zajtrkovalnica, sežigalnik, lep ograjen vrt, 1 Va garaže, polna klet, izolirana streha, zadosti vgrajenih omar. Cena $17,500. 15909 Raymond St. Tel. MO 2-2264. NEVARNA IGRA Slika kaže skupino angleških jel' lovskih letal pri izvajanju akrobatskih vaj. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 V najem Oddamo 5 sob spodaj, v larisv. Vida. Kličite odvetnika Nosana — L1 1-1447. (142) HBNRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI č- “Ostanemo tu, da se odpočijemo in okrepčamo,” je rekla gospa. “Zasukaj se urno, ker smo lačni.” Meščani so bili že odšli, sedaj pa sta se tudi oba domača plemiča z Matkom iz Bogda-njca in mladim Zbiškom vnovič poklonila in nameravala zapustiti izbo, ker nista hotela biti dvoru napoti. Toda kneginja ju je zadržala. “Plemiča sta, ne bosta nam napoti. Seznanita se z dvor-niki. Od kod vaju je bog prinesel?” Ona pa sta takoj začela naštevati svoja imena, grbe, gesla in vasi, po katerih sta se pisala, čim je gospa zaslišala od Matka, od kod se vrača, je tlesknila z rokama in rekla: “Kakor nalašč! Pripovedujte nam o Vilnu, o mojem bratu in sestri. Ali pride knez Vitold sem k porodu in na krst?” “Rad bi, pa ne ve, ali bo utegnil, zato je po duhovnikih in boljarih že naprej poslal kraljici srebrno zibelko v dar. S to zibelko sva prišla tudi midva z nečakom, stražila sva jo na poti.” “Ali je zibelka tu? Rada bi jo videla. Vsa iz srebra?” “Da, pa je ni tu. Odpeljali so jo v Krakov.” “Kaj pa delata v Tinjcu?” “Pomudila sva se pri samostanskem prokuratorju, našem sorodniku, da bi izročila v varstvo samostana, kar sva na vojni pridobila in kar nama je knez daroval.” CHICAGO, ILL. MOBILE HOME FOR SALE ‘58 GENERAL 10X50. 3 Bedrooms, Washer, Excellent condition. Reasonable. Phone 299-3955. (139) REAL ESTATE FOR SALE BENSENVILLE — Brentwood Terrace. Moving East. Will sac. 3 bedrm. Bilev. Face brk. Lge. sun pch. Beau, landscpd. 2 car gar. Crptg. Alum. S/S. Fin. rec. rm. Call owner PO 6-2571. (140) PARK RIDGE — By owner, beau. Indscpd. 3 bdrm. brk. Cape Cod, w/encl. breezewy., 2 car att. brk. gar., Ibi tile ba., w/w cptg., fin. bsmt. with bar. 1 blk. to pub. and parochial sch. and shpg. $29,500. For appt. call TA 5-6570. 1324 S. Fairview. (139) CICERO — 2-flat brk. 5 and 6 rms. Full bsmt., gas ht., fine loc. By owner. $24,500 or reas. offer. OL 2-7593. (141; PROSPECT HEIGHTS — BY OWNER — 6 rm. brk. ranch, breezeway, gar., 2 baths, cptd., Alum. S/S Many de luxe bilt-ins, other extras. Gracious 7 yr. old home on Indscpd % A. Mid $30s. For immed. occupancy. CL 5-4470. (141) RESORT PROPERTY COUNTRY ESTATE-270 ACRES New 6 rm. brick ranch home, every city convenience, overlooking approx 2,000 ft. lake frtg. Gas ht.; crab orchard firepl.; paneled family rm.; full bsmt.; ceramic tile kitchen, bath, many more de luxe features; 2 car gar.; boathse.; 3 rm guest house., 6 rm. tenant house with complete set farm bldgs, (not on lake). Must be seen to appreciate. Less than 4 hours drive fm. Chicago. $20,000 down. Owner. Mrs. J. Lundquist, R.R. No. 1, Oxford, Wise. — Ph. 608-296-2196 (140) “Torej vama je bog dal srečo. Ali je bil plen bogat? Toda povejte, zakaj se brat obotavlja priti?” “Ker se pripravlja pohod na Tatare.” “Znano mi je o tem; le skrbi me, ker kraljica ni prerokovala srečnega konca tega pohoda, a kar ona prerokuje, se vedno uresniči.” Matko se je nasmehnil: “Ej, sveta je že naša gospa, kdo bi o tem dvomil, toda s knezom Vitoldom pojde sila našega viteštva, dobrih junakov, ki se jim je težko postaviti po robu.” “A vi ne poj dete?” “Ker sem bil z drugimi vred poslan z zibelko in že pet let nisem odložil oklepa,” je odgovoril Matko, kazaje na brazde, ki jih je vtisnil oklep na lososovem suknjiču, “toda brž ko se odpočijem, pojdem, a če bi sam ne utegnil, oddam tegale nečaka Zbiška gospodu Spitku iz Melština, saj pod njegovim poveljem pojdejo vsi naši vitezi.” Kneginja Danuta se je ozrla na čedno Zbiškovo postavo, a nadaljni razgovor je pretrgal prihod redovnika iz samostana, ki je pozdravil kneginjo in ji jel pokorno očitati, zakaj ni poslala sla z naznanilom o prihodu in zakaj se ni ustavila v samostanu, marveč v navadni krčmi, njenemu dostojanstvu neprimerni. Saj v samostanu ne manjka poslopij in CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER — GROCERY STORE Must sacrifice due to illness. Good location. Will sacrifice. VI 2-9334 between 8 a.m. and 9 p.m. (138) ROOMING HOUSE WITH TAVERN Fully equipped, ex. location. Priced for quick sale. 63rd-Ashland, phone 925-9057 (140) RESTAURANT GOOD ESTAB. BUSINESS 1313 W. 103rd St. BE 3-9898 (139) REAL ESTATE FOR SALE PALATINE — BY OWNER 3 bdrm. tri-level. All alum, exterior, storms/screens. Wall-wall crp., baths, pan. rec. rm. Blt.-in oven and range. Gar., Y2 acre lot. $26,500. FL 8-3487 (138) EV. PK. — BY OWNER Brk. bung. 3 lge bdrms. Cor. lot 66x125. 2 car. gar. Full bsmt. Oil ht. 2 baths., crptg. $24,300. 2656 W. 97th Place, phone GA 4-6450. (138) _DELUXE _" 2 bdrm. cor. craftsman home. N.W. sec. of Blue Island. Att. gar., too many extras to list. Close to everything. Lndscpd. land. Stms. & Sens, full bsmt. Don’t miss this one. By OWNER, appt. only. FU 5-4741. (138) HOMETOWN 3 bdrms. plus fam. rm., gar., side dr., w.w. carptg., strms. & serns. bargain at $15,200. Owner 735-8055 138) EVERGREEN PK. — NR. EVERYTHING 2720 W. 87th pi., 6 rms., 3 bdrms., sidr dr., attch. ovsz. gar., lge. attic, gas ht., w.w. carptg., storms, serns, awnings. Immed. poss. By owner. Appt. 422-7060. (140) sob, kjer najde celo preprost človek gostoljubno streho, kaj šele dostojanstvenik, zlasti pa žena, od čigar prednikov in sorodnikov je opatija prejela toliko dobrot. Toda kneginja je veselo odgovorila: “Sem smo vstopili samo, da se odpočijemo, a zjutraj rano moramo v Krakov. Naspali smo se podnevi in potujemo ponoči zaradi hlada, a ker so že petelini peli, nisem hotela buditi pobožnih redovnikov, zlasti ne s tako družbo, ki misli bolj na petje in ples kakor na počitek.” Ker pa je redovnik nenehno silil, je dodala: “Ne. Sedaj že ostanemo tu. čas nam urno mine ob poslušanju posvetnih pesmi, a k jutranjici pridemo v samostan, da začnemo dan z Gospodom.” “Brala se bo maša za blagor milostljivega kneza in milostljive kneginje,” je dejal redovnik. “Moj mož pride šele čez štiri ali pet dni.” “Gospod Bog lahko tudi od daleč podeli srečo, a medtem bodi nam ubogim redovnikom dovoljeno, da prinesemo vsaj vina iz samostana.” “Zelo vam bomo hvaležni,” je rekla kneginja. Ko je redovnik odšel, je Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik John J. Polž. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak pi’vi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. I>K SV. LOVRENCA ŠT. «3 K K JO Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kordam Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. .Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment G5c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan let dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Iiov-renca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 .1; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop- •i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, .astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Sejo so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. začela klicati: “Hej, Danuša! Danuša! Zlezi na klop in razveseli nam srce s pesmijo, ki si jo pela v Zatoru.” Po teh besedah so dvorniki takoj postavili sredi sobe klop. Trubadurja sta sedla vsak na en konec klopi, med njima pa se je postavila tista mlada deklica, ki je nosila za kneginjo z medenimi žebljički okrašeno lutnjo. Na glavi je imela venček, lase razpuščene po ramah, višnjevo obleko in rdeče čeveljčke z dolgimi rilci. Stoječ na klopi se je zdela kakor dete, a čudovito lepo dete, kakor podobica iz cerkve ali jaslic. Očividno ni bilo prvič, da je tako stala in prepevala kneginji, ker nisi opazil na njej najmanjše zadrege. “Začni, Danuša, začni!” so klicale dvorske gospodične. Deklica je vzela predse lutnjo, dvignila glavo kot ptiček, ki hoče zapeti, zamižala z očesci in začela s srebrnim glasom: “če bi kakor goska krila ti imela, tja na šlonzk za Jaškom naglo bi zletela.” (Dalje prihodniič) -------o------- — V državi New Mexico je skupno preko 20 milijonov a-krov gozdne površine. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 16S KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Mary Schmoltz. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsed. Josephine Weiss, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1129 Addison Road, Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzorniki: Josephine Weiss, Anna Palčič, Joseph Lach. — Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intiha, Helen Troha; poročevalka: Helen Troha. —- Zdravnik: dr. Anthony Skur. — Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsed. Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wick-liffe, O., tel. 944-6718; blag. Jean Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, John. Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube in Ray- mond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrick Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Tončka Repič, nadzornici: Amalia Novak in Mary Matoh; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Mary Okicki, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja. 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisn •carica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Čebulja, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zv PODRUŽNICA ŠT. J5 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, ‘ Antonia Stokar in Angela Stražar. Zi-stavonošinja Angela Stražar. Redite'jica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Stella Koporc, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša, reddteljica Molly Deželan. Nadz. odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, oredsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. ti SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Market, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., cel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Mary Jenovic, Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastopnice za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic, Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake' Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Matt Schneller ml., Ivan Babnik. Upravitelj: Frank Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 23, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Štete in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM. ŠT. fi SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E, 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Julia Julyla. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angeli Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Rudolph Pintar; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: ! Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. II SDZ Predsednica .fosephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich. 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, pod- predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, IV U 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wiranit, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhi-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. COLUNWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertru-de Bokal. Zastovonošinja Mrs. MarV Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. UR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettle Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szondel-tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: Henry Pervanja, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ava- MM Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj sc zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 UT 1-4234 MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa IIE 1-0965. SREDI CVETOČE NARAVE — Vse je v cvetju in ovce se mimo pasejo poleg starih varilnih peči za pivo v Paddock Woodu v Kentu na Angleškem.