f/CAtAToM/y f TOO vae* src lKTO-YBA* TPf PROSVETA CLASILO &OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I. ura. _____g— - -->• , < ^ ^tembri> (St'P 24K 1932' tm S»<1U* at ■p«shl imls of pwty prrtl«! k fasadUu M* Act af Ost I. tHT, sstkoris«! o« JlSS 14. iST Sub.crli.tlun *».00 STKV.—NUMBER 226 NOVE MANIP razkrite prfavni pravilnik* 8wiznaenjjb-javil listo investorjev, katerim ye jnMulIova korporaclja prodajala delnico po polovični ccni Chicago, 23. sept. — Liga in-veotorjev, katerim je padli eiek-trarski magnat Samuel Inaull dal priliko do nakiffia navadnih delnic Inaull Utility Invest-ments, Inc., po polovico nižji tržni ceni, je bila včeraj objavljena Da 11 so ti Inaullovi izvoljenci izrabili priliko v svojo korist in napravili pri tem velike profite, državni pravdnik Swanson, ki je objavil listo, ne pove. •1 Na podlagi dogovora, ki je bil gklenjen med Insullom na eni itrani in 206 izvoljenci na drugi v januarju 1929, je Inaull dovolil tem inveatorjem nakup 260 delnic inaull Invesfements, Inc. Za te delnice ao plačali tri milijone dolarjev, za vsako delnico $12. Rekordi čikflške delniške borze pokazujejo, da ao bile delnice par tednov po sklenjenem dogovoru ponudene javnoeti v nakup po $27 delnica, kar je pomenilo za investorje $16 profita na vsako delnico. Kasneje so cene delnicam poskočile. Tržna vrednost delnice je bila $14, predno je prišlo do poloma na borzi v oktobru 1929. Sedaj, ko je Inaull Invest-ments, Inc., v konkurzu, je cena delnici padla na 20 centov. P Ti investorjl so bili povečini upravitelji Insullovih kom| odvetniki Ih nStrttrfjcl, £ rimi je imel Insull tesne stike. Dogovor je vseboval klavzulo, ki je zahtevala, da ae vaak inve-stor obveže, da ne bo prodal kupljenih delnic v prihodnjih dveh in pol letih. To pomeni, da ni nihče teh izvoljencev napravil profita in so bili prav tako opeharjeni kot na tiaoče drugih }n-vestorjev. Največje število delnic je pokupila Halsey, Stuart 4 Co., či-kaška in newyorška investicijska firma. Ta jih. je imela 4,-000. Owen D. Young, načelnik General Electric Co., promlnent-ni demokrat ln Hooverjev ave-tovalec o problemih brezposelnosti, je kupil 4,000 delnic. Druge poznane osebnosti, med temi Rosa Ram, operne pevka, ao pokupili manjše število delnic. KonveadjaJMraiM lift Delavske unije In brateke organizacije povabljene, naj pošljejo svoje representante zborovanje Nen York. — (FP) — Dne 27. septembra se tukaj otvori konvencija Zadružne lige; ki bo trajala tri dni. Kako razširiti zadružno gibanje v Ameriki ln Kanadi, bo glavni predmet dia- kuzijam. "V zadnjih treh letih ne mo-remo pokazati velikega napred-ka, pite glasilo Zadružne lige. "T<> »<> bila leta masnega trpljenj", zato ne smemo gledati aa-^J. t« mveč naprej. Depresija ne t"> V' dno trsjsls in situacija se <"> ohrnila na bolje. Zadružno gibanje mora izrabiti vaako pri-«lw». da |K)veča svojo eilo." 1'ficakuje ae, da ae bo konvencije udeležilo nad štirieto de-*I»tov. Zadružna lige ima 422 Podruinic, ki bodo poalale svoje jMtopnlke. Liga je povabila tudi d. iHv*ke unije, brateke organizacije in ft|i|M grupe, naj poš-'Jejo »voje repreaentanto. New Vork. — 19 velikih družb 1 feritnimi trgovinami je v nv-r,,lu dotlvelo največje naaado-1**» v prometa. Padec je zna-7 I«'«, poreCa MWall Street rournal", I Amerika hoče imeti dik-tatorj> w Liberiji Njen načrt je bil predložen Ligi narodov, kjer je izzval opozicijo ___ Ženeva, 23. sept. — Nov ameriški načrt, kl zahteva imenovanje diktatorja za zamorsko republiko Liberija v Afriki, kateri naj bi izvedel rehabilitacijo republike, je bil včeraj predložen Ligi narodov. Predložil ga je Samuel Reben, reprezentant Združenih drŽav. Doznalo se je, da reprezentan-ti evropskih držav nasprotujejo načrtu, ker bi morali zavreči avojo skemo za ureditev političnega položaja v Liberiji, katera je bila sestavljena lansko leto. Opozicija uradno bazira na temelju, da je amerižld načrt imperialističen. Amerika hoče, da bi Liga narodov imenovala svetovalca liberijski vladi, kateremu naj bi ae podelila oblast, da bi lahko izvajal svoje ukrepe tudi v slučaju opozicije atrani liberijske vlade. ZaatopnikL evropskih drŽav dolžijo ameriško vlado, da hoče razveljaviti določbe sporazuma, ki je bil sprftj^ lansko leto. Ta sporazum določa, da Liga narodov postavi nevtralnega svetovalca, dočim ameriška vlads sedaj zahteva, da to pozicijo dobi Američan. - Zaposlaaast v OMs is NADALJNJE ČETE POSLANE PROTI Peabody Coal namerava obnoviti obrat v premogovnikih. Šerif prepovedal piketiranje Taylorville, Ill„ 28. sept.-^Od delek konjenice, oborožen i strojnimi puškami, je snoči prispel v Taylorville ter ee-pridružil d vem kompanljam narodne garde, ki se nahajata tu že od prošle nedelje, z namenom, da prepreči nemire na premogovnem polju. Peabody Coal Co. je namreč sklenila obnoviti obrat v svojih premogovnikih pri Langleyvillu. Miličniki bodo zastražili te rove in zatrli vae poskuse intervencije s strani rudarskih stavkar jev. Pričakuje se, da se bo miličnikom pridružila tudi držav P«swyMNi Mila »la- , posojilo Denar potrebuje za naaičevanje hresposelnih WashUigton, D. L 23. sept.-Država Pennsylvania je dobilr posojilo *2,&00,000 is sklada re konatrukoljake finančne korpo racije, katerega potrebuje za o lajšanje bede med brezposelni ml. » Atlee Pomerene, načelnik od bora vladne korporacije, je ol tej priliki odgovoril govemerji Pinchotu, ki je nedavno kritizira poatopanje odbora in ga obdolžil da namenoma zadržuje posojil« Pennsylvanljl. "Da pomoč n prej prišla, je krivda governer ja ln legislature, ker nista hote la kooperirati s vladno korpora cijo." ; Pred nekaj tedni je korpora cija odklonila poaojilo na podla gi argumenta, da Pennsylvanii še ni Izčrpala vaeh virov, iz ka terih bi lahko dobila denar zi nasičevanje bednih. Kaaneje j' DBSTRUKCIJA NA |RAZ0R02ITVENI| ■konferenci Reprezentantii Velike Britanije In Francije blokirali diskual-je o razorožitvi. — Nemški zunanji minister prispel v ženevo na policija. _ v. . naaičevanje oeasin. «v»bhcjc j- Kompanijski uradniki pravijo, plnchot ^kl]cal lsredno zaseda da se bo reprečila diakualjo o problemu azorožltve. Ko je prlžlo vprašanje razoroži t ve na dnevni red, je Simon »redlagal, naj ae diakuzlja ome-11 na tehnične probleme, katere le treba najprej proučiti. Fran-soekl vojni minlatar je prišel kimonu na pomoč alzjavo, v ka->ri je poudarjal, da vprašanja, ^^ Baron Konatantin von( Neu eath, nemški zunanji minieter, le anoči prispel v ženevo, da ae idelešl seje Lige narodov, Na-»ram poročevalcem je Izjavil, la ae ne bo ude^Žll raaorožltve-le Vw>feNfflce, zastopniki ffl"* rije In Velike Britanije pa aeda conferirajo o vprašanju, kako >i pridobili Nemčijo na revidiranje njenega atallšča. I 22 novih socialističnih klsbov Chicago. — Prejšnji teden je bilo glavnemu atanu socfcallatlčne itranke prijavljenih tt novih klubov v desetih državah. Bku' laj v tem letu 392 novih Hlubov. » Smithovi pristaši proti RooMViita Glasovali kodo as Thomsaa vsled jeee, ker nI bil nominlran njih ljubljenec lwaahlngton. — (FP) — Iz raznih vahodnlh držav prihaja-o v glavno meato Amerike gla-eovi o naraščajoči nezadovoljnosti med Smithovlmi demokrati napram Rooeeveltovl mašinl, ki ja preprečila Al Smithovo nominacijo. Poročila pravijo, da bodo elementi glaaovali aa Norman Thomaaa kot protest proti Roo-aeveltu. Gibanje baje dobiva veliko prt-etašev. Najmočnejše je v Mas-sachusettsu. Iz tega sklepajo nekateri politični opaaovalei, da bo Thomaa dobil štiri milijone glaaov. Za to napoved jim alužl tudi veliko žtevllo aocialiaUčnih glasov v Malnu. de celo med katoličani je opažati večji aentlment aa aociall-atlčnega kandidata. V vahodnlh državah kroži med njimi pam-flet, katerega je spisal neki pro-minentnl katoličan ln v katerem argumentira, da pripadnik Rima ne greši, če glaauje za Thomaaa. Nekateri katoliki in Bmlthovl pripadnikov Waahlngtonu pravijo, da bpdo glaaovali ia Tho-maaa ia 4veh razlogov: kot prl-ananje Thomasu aa njegove epo-aobnoatl, človekoljubje In priaa-devanje aa vladno podporo brea-poaelnim in drugič valad protesta proti 'iligranju Smltha" na demokratski koilvencijl v Chicagu. Tudi komunlati bodo pri prihodnjih volitvah dobili veliko več glaaov kot zadnjič, priana-ajo v glavnih kampanjskih ^ nih obeklitarih stranka - HIHfsn kasMIra i« psss v Nas Vsrka LA OUARMA ZA REFORHMUUE SODIŠČ Predložil bo uatavnl smendinent, kl na) bi odpravil sedanje hI-ba. Škandali pri nastavljanju sodnih upraviteljev San Franciseo. — Ob zaključku kongresne preiskave nekaterih aveanlh sodišč je kongree-nlk LaGuardia la New Yorka poudaril potrebo za temeljite reforme aveanlh sodišč. Rekel je, da bo njegov odaak najbrž priporočal amendiranje zvezne u-stave aa kompletno reorganlal-ranje eodnega sistema. Zvaanl aodnlki ao aedaj imenovani aa življenje. Odatavi ae jih lahko le potom uepešne ob-tošbe/če jih kongres apoena krivim. Ta prooedura je aelo neokretna ln počaana, povsem v prilog sodnikom. V agodovini dežele Je bilo le par aveanlh sodnikov odstavljenih. ' LaGuardia pravi, da bi morali biti aveanl aodnlki imenovani le aa neko dobo ln na za šlvljen-je In na drugačen način kot aedaj, Potrebna ja tudi lažja prooedura aa odpoklic. "Vaako meato, kl jo Imelo priliko opaaovatl prelskavb aveanlh sodišč, lahko prizna, da je amendiranje uatave abaolutna potreba," Ja rekel LaGuardia. "Sedaj je Uradno teško odstaviti sodnika, čeprav je aplošno znano, da je nevvodan avoja službe." Največji škandali v področju teh sodišč ae dogajajo v aveal | a naatavljenjem sodnih uprtri-teljev za bankrotirana Ratvllo aa Ja v pravo Stvo, Sodniki, kl imnil a teHTpOšlom, ao navadno v zaroti » ošjim krožkom naakrupu-loanlh odvetnikov in politikov, kl molaejo bankrotirana podjatja v svojo korlat. Eden teh In najbolj notorlč-nih sodnikov Ja » Louderback v Cal delo Je prelakoval lotja. sodnik I, čigar ardijav Akcija aa braapeeetoestao zsvs-rovanje v Msrylsnds Baltlmore. — Municipalna komisija za atslibilizirsnje zapo-slenostl, kateri načeluje liberalni rabin* Edward L. Urael, je naznanila, da bo prihodnji legi-slaturi predložile osnutek za pri silno zavarovanje delavcev proti brezpoeemeeti. Komisija ni zaenkrat še objavila detsjlfv zskonskegs osnutka. V izjavi pravi, da bo "baai-rsn na prlfOnem zavarovanju, ker je komlaljo mnenja, da ae Je nemogoče agnašati na prosto-voljno." LagUlstura prične za-eedanje v januarju. Inssllsvi ri delsičsrjl $WO.OOO.(K>« izgubili Chicago,». sept. - Dva nsJ večja Inaullovs lnvesticijsks trusts — I*UU Investments. Inc.. in Cofporatlon Securitles Co — sta bankrotirsns. To je razvidno ia odloka, ksterags js včeraj podal zvezni sodnik wal- ter C. Lindle*. Odlok jesoo pove. ds je vssko upanje, da M delnlčsrji. kl v lotili svoj denar vlnsuUovs podjetja, ksj dobili. Izgubljene vssto snašs nsd tristo milijonov dolsrjev. morsnrn lepa Is velike vojno. >imo nepotrebnih kreapesrinlh delavcev, kl kodo vedno radi umirajo ... tsgs ss Iskko kmeMmot Prodsms gs drug drugs- IsiperisMsi Politik: la smrti Ns ts Hsi svo>» tUdI tO. (Nsrissl Jerger.) New Vork.—Nowyorški soci-al lati ao nomlniraU Morrlfta HUI-qulta aa šukanškogk kandidaU pri izrednih Volitvah maeeaa no* vembra. HIHqult je predaednlk socialistične etranke In promi-nenten delavski odvetnik. V u* nljakam in aoelallatlčnem gibanju Ja aktiven od mladih let,* Zadeva glede Izrednih županskih volitev Je sedaj pred sodiščem. Župan McKee, ki Je prevzel meeto, katerega je bil prUlljon zapustiti bivši župan Walker radi ko rti pc i je, akuža preprečiti redne volitve potom sodišča. Njegovo atallšča Je, da ao te volitve nelegalne in da Je on upravičen županovatl skozi nepotekli termin bivžega župana Walker-a. V tam proceau Je Intervenira* a tudi socialistična stranka, fiitlauit la WaWman sta vložila [mtieljo, v kateri v Imenu stran-ce,zahtevata pravico do konte-stlranja županove akcije. r tečaj — Rand Sehool of mesa, socialistična I New Yorku, bo le-toa pričela » novim izvenšolsklm tečajem. Vodila bo tečaje o socializmu po rasnih mestih dežele, kjer ae organizirajo skupine v svrho študija U socialne vede. Za ustanovitev take skupine je do 26 oseb. Izmed načelnika, ki bo material la _______7 K IS at, kjer se dobe informacije o tem tečsju. Rudarji ee~vrSurna *e!o Athena, O. — Na podlagi dogovora, katerega jim je vsilil governer Whlte In kateri določa $8 2t ns dan, ae je mnogo rudarjev, kl ao stavkali več mo-seeev, vrnilo na delo. Rudarji ao ae dolgo borili proti operst4»rJem, guvernerju, miličnikom In šerifom. Stavka ee jk vršila v znamenju spopadov, v katerih je bilo več rudarjev ubitih In ranjenih. odsek. Louderbaaka je Imenoval bivši predsednik Coolldge na priporočilo zveanaga senatorja Shortridges, kl ja bU poražen pri aadnjlh primarnih volitvah. Za protlualugo Je aodnlk Louderback dajal sejiatorjevemu sinu mastne službe sodnega upravitelja oziroma ja bil eden lamad sodnikovih prijateljtv, kl so ko-vAll bogastvo lg llkvldiranja bankrotiranih podjetij. Senator Shortridge ae je pred UGuardlavem odaekom opravičeval, da nI on odgovoren za Louderbackovo Imenovanja. Pri- S!ai ga Ja predaadnlku Coo-u le "na priporočilo več ato krljanov' Ih uglednih odvetnikov." flik Norman Thomas ko govoril m "Vork I StU ucijk v godal San Franclsco. — Dne 7. oktobra med Iti46 In ltSO pol-dne (zapadnl standardni čaa) bo National Broadcaeting Co. oddala Norman Thomasov govor po avojem omrežju na aapadu. Govor bo oddan a postsje KOO. V tem omrežju so uključene država v Skalnatem gorovju In na zapadnl obali. . Za ustanovitev iaa< potrebno pd I do 26 sebe el Izberejo neč dobival navodila In Wlnnipsg, Kanada, 28. aept. — John H. Machray, blvžl upravitelj premoionja univerze v Manitobi In angllčanake cerkve, je bil včeraj obsojen.na sedem let za|M>ra. ker je poneveril 1660/NK) iz blafajne Uh inetl-tuclj. Washlngton. — Zveani trgo-vlnakl d*pertment je bil Infor-miren od svojega zastopnika, ds je repuMika Kolombia v Južni Ameriki sprejela sklep aa penai-oniranjr telezničarjev, kl ao 20 let v službi In stari M ali več lit. Maksimalna pokojnina znaša |9ft na meeea. 1 - PPPPV" FR08VETA THE bmlightenmbft Of LAiTimiA iLOVKKBHI MABOOMK fOOTOn «B JEDKO« vin mi ki Glasovi iz naselbin rKOSVET* rmmm Zanimive PBO0VETA MI7 » M* UnMi C >IM iMt«.*- r*-" {nf-žffrT^ ar gaagaiAg^» s trruff ~ Progresivizem odhaja? Poročtio^jhodd Clevelaad, 0.1 ki je bil na govorniški tiHJ je priiel tudi v CleveloB* fW alala ga je Jugoslovan** oeda-llstična zveza. Govoril je dne 18. aopteirira v SKD ind a ve., 1B. aept. pa v »MM I terlooroad. Udeležilo se j« I v SDD nad 260 ljudi, dočii jih pričakovali 30 (tridjpset). Ra-di tega smo najeli malo (Jruštve-do dvoaano, pozneje, ko je pri-ftlo take veliko število udelcften-cev, smo se pa morali aellti v drugo večjo dvorano. Pri tem je bil« tudi zaaluga direktorjev in [l oskrbnika, dm smo *e tako hitrodo osebe ln politične firme. » Kam pojdejo zdaj progresivni volilci v Wia-consinu? Ali se obesijo demokratom ta krajce? Ne bodo nič izbrali. Vidimo, kako progresivni voditelji v drugih krajih koketirajo g demokrati in se nsvduftujejo za Roosevelta. Na primer senator Norria v Nebraakl ln Ae par drugih. Ampak progreelvn! voditelji ne štejejo nič, ker večinoma nimajo organizacije. Farmarji in delavci v Wisconsinu, ki so zaman upali na pomoč od ;»rogrealvcev in ao se sdaj razkačeni odvrnili od njih, bodo čet dve leti prav tako razočarani, če mlalijo, da Jim bodo republikanci ali demokratje pomagali. Pomoči ne bo. Farmarji in delavci v Wlsconalnu, ki so še zaupali progreaivcem in ao ostali v manjšini— komu bodo liAos dali svoje glasove? Progresivizem, ki vlai na robu kapitalističnih strank in ne ve. kam spada in kaj hoče, je velika cokla v ameriški politiki. To je nekak po-anetek angleškega, manehesterskega liberalizma, ki je že davno preživel svojo dobo. Zato je čas, da likvidira in izgine, kamor apada. Današnja kriza je potegnila ostro črto. Pokazala je vsem. ki ša niao dokraja slepi, kam spadajo. Kapital lati — finančni, induatrijaki. trgovski in farmski—apadsjo skupaj, mezdni delavki, mali farmarji in bankrotirani mali bualneasmanl pa akupaj. To Je logična ekonomska in socialna raadelltev ameriško družbe. Te črte bi ae morala držati tudi politična raadelltev—in najmanjšega dvoma ne bl bilo, kako bl izpadle novemberake volitve neglede, koliko milijonov dolarjev trošijo kapitallati, da ko-rumplrajo volilne ln pokupijo mandate. Ce bl ae volilci delili politično tako kot se dele ekonomsko, l>| bili v Ameriki samo dvsuitrankl— reakcionarna kapital letina In radikalna delav-V«aka druga je oaputrebna. iMsislIgnali i sedali Da ne pozabim povedati 'o "pi avli} Jerne, ner, John Telisman, Kar tanjih," ki ao ji| stavil* Jernej tanj Hafi Trinastič in še ngkaj drugih hr vatslrih komunistov. Zadnja dva sta bila na mesta. Držala sta se potovanju v Clevelan je naetopila Olga Vehar, članica mladinskega odseka kluba št. 27 Mnogi so se čudili mla4i . . druglnTkl j« govorila nad 15 reda ln stavila samo vprašanj^, minut Pozivala je starše, naj Kar »e pa Jerneja in Telismana So svoje otroke pridobivati "če, bi se pa lahto malo naučila, v socialistično strank* ln naj da bi znala to*: ko stavita nlkarne pozabijo voliti Norman vprašanja, dane bosta še potem ~ . " a n/n nastonfl Jo- »araa nanj a odgovarjala. Onadva "n. ^VSBt £ jUvpila kot da je debata pn in pol, dosti jih je bilo, ki b| ga kakšnem društvu med socialist, bil/poslušali še eno uro. Joška b! in komunisti. Pošebno TaHarAn človek primerjal nagemu Petru bi moral malo več * V" Wlttu, samo da je Pitt za "pivo Na* stavi vprašaje, kaj je Koto ^toza Al Srni tha, sodrug «ter delal v vojrtem času, je bil Oven kot socialist je pa za kruh odgovor da ln "peršuto" ln za Normana Tho- Prodajal Pa je iz azil druže^Te-masa. Kar pa se tiče tega, da se lijman, da je to laž. In venfcr poslušalci pri njima ne dolgo- « ^oricer", komunis ičn. časijo - v tem sta sienaka. Uat, z dne 16. avgusta (št. 196) Jožko Je pričel pri republika- * "J? in ' skem čirkusu v Chlcsgu, ki se je I bila Fosterjeva napaka da se vršil v obliki konvencije. Demo- mora sedaj na tej točki podat. kraU pa so ponovili isto igro I socialistom, in da on tega ne za-ln to ne da bi volilci videli kakšno toliko med klovni obeh strank. Dejal Je, da si je Chicago najbolj "spufsno" mesto v Ameriki, republikanci in demokratje naa pa le rac^ obiščejo. Tukaj bom citiral nekaj njego vega govora: Sedanji alstem je podoben mrhl v starem kraju, ki se Ji je naredila bula. Mazali so tisto "bulo z različnimi domačimi sdravili, pa je Istfinila. Komaj je izginila, pa se ja pojavila dru- nika. Tukaj pa pride človek, ki enkrat pravi, da je progresivec. drugič pa da je "sve," nazadnje pa je komunista. Pa trdi, da je laž zato, ker nič ne ve o tej zadevi. Kaj hočemo! Takih komunistov je 90 procentov. Najbolj Je razumen Foster sam, pa pn že ve zakaj.—Frank Barbič. , Z domača zabave >< Barberton, O. — Nič čudnega ni, da skoro sleherni dopisnik gaj tudi to so zdravili Ko je ko-1 menja sedanjo krizo, ki je pah-blla ozdravela, ja nekega dne po~ nlla v propast milijone delavcev-ginlla. Pa so rekli: "Zdaj je po-1 trpinov. Da pa ne viamern pne- glnlla, saj Je bila zdjrava." Ravr no tako je s kapitalizmom. Mn-žejo ga, skušajo ga ozdraviti, ampak crknil bo, ker mu je pogin namenjen. , Ko je bila kriza nekaj mesecev, je dajal Hoover, da je naj-alabšp še odšlo. Komaj je to ip> več prostora, zaenkrat ne bom pisal o krizi, ampak se bom mejil le na kratkox poročilo o prijazni domaČi'zabavi, ki s? je vrlila dne 18. septemba. Tega dn* oziroma večera sta dve družini skupno obhajali rojstni dan vsi zadovoljni. Udeiefciio se je mnogo povabljenih. Anton Stritar ja pridno igral plesalce, John Garbor, član zbora "Javor- nik," pa je zapel "Ni evenka ne žvenka, pa bati se nič!" Pel je lepo ter žel aplavz. Take zabave so redke, posebno v teh slabih časih, niso ps odveč, kajti potrebno je, ds se čjpvek vsaj parkrat aa leto malo poraz-veaeli v družbi prijaznih in ve-aelih ljudi—Ptort»čwa*ec. Odaekajmo gadu glavo! Mihraukee, Wiarj*e samo do-l>er mesec čaaa jerdo splošnih volita^, ki se bodo vršile dne 8. novembra. Na ta dan bomo imeli priliko, da odstavimo vse k tare poli tika rje, ker drugega vredni niso, ker so le zvesti hlapci kapitalizma in' delavski krvosesi. Na ta dgn bomo imeli tudi tako veliko moč, da bomo zdoblli in zrušili vse Hoovrove hotele in podzemske dupline ter luknja, v katerih sedaj domu jejo brezposelni delavci in gladu-jejo. Zgradili pa bomo tako moderna stanovanja in bivališča,' kot jih nudi najmodernejši arhitektura 20. stoletja. Ta ! azstrelba, če jo bomo zanetili r. glasovnicami pod debelimi betonskimi stenami kapitalistične tinkture, ki se ponaša' tudi s i looVjrovmi hoteli, bo zdrobila ves sedanji sistem, ki sloni na nili podlagi—na izkoriščanju in i/.žemanju za sveti profit. To hc mora odpraviti prej ali slej. Sedanji sistem, ki je krivičen in gnil do mozga, moramo nadomestiti s- socialističnim slstč-mom, ki je pravičen in zdrav v seskozi. Na ta način, s tem novim modernim sistemom, k l)o nadomestil starega, bo dana prilika vsem ljudem, delavcem raznih strok, do poštenega živ ljenja in poštenega plačila—do poštenega obstoja. • Odpravila bo vsa sedanja zla: glad in be do, stradanje in prosjačenje, ra ketij-stvo in izkoriščanje itd. Na razvalinah preperelega kapitali itičnaga aistema bo zrastla nova stavba, ki bo dala zavetja vaemu ljudstvu enako. V novi družbi ne bo nobenega pogoja, da bi se ponavljale de presije kakršna je sedaj, ko na milijone ljudi strada ln trpi pomanjkanjem najbolj pa aeveda delavci in njih družine ter kmetje 4n mali trgovci. Ti »lo;! so najbolj prizadeti. Vsi ti sloji pa imajo moč, da odpravijo depresije in vsfr druga zla. Toda skupaj se morajo strniti in skupaj nastopiti, tako da bo kaj zaleglo. Dokler ne bo splošno delovno ljudstvo skupno nastopalo za svoje skupne interese, do takrat ne bo zmage, kajti kapitalistični sistem, četudi je gnil, se zna držati na površju s pomočjo nevednih mas. Kakor hi tro paJ>odo te mase spoznale, da _red«r«toS Pienrn- Ben Kerr, poštni uradnik. SOBOTA, 24. SEPTEMBRA, * 1 Reke, celine in oceani Majhne kapljice dolbejo mogočne skale in odnašajo največja gorovja, trhnoče rastlinstvo se sklada v silovita premogovna j, lj; mikroskopske koralne živali gradijo velike otoke. ~To večap spreminjanja zemeljske površin« nam postane še bolj bčitno, če pomislimo, d* m v zemeljski zgodovini izginili že celi konti-ninti v morje kakor pravljična Atlantida, nekdanji most med Stari« in Novim svetom, v današnji srednji in zapadni Evropi ao postale nekoč velike dežele morja, a kjer a* dvigajo dane« velemesta, središča, evropske kulture, »o mtmeli nekoč mprski valovi. Odnašanje kop. nlne pod vplivom vode in vetra dviga morsko površino neprestano. Izračunali ao, da t* bodo vsi kontinentu v teku 20,000 let znižali povprečno za meter. Kar je pa površina morij neprimerno večja, bo trajalo okroglo 80,000 let, da se bo morska gladina dvignila za isti iznos. Reke odnašajo zemljo polagoma v morje. Istočasno razdira tudi morje bregove in »e zajeda v kopnine. To mpra sčasoma popolnoma spremeniti današnji obraz zemlje. Stevenson je izračunal, da znaša pritisk valov na skalno obalo gfc,000 k« na kvadratni meter. A kar se tiče odnašanja zemlje po rokah v morje, je kil Heine izračunal naslednje čase, v katerih bo ie izgubil službo, ker je zahteval določena reka odnesla ozemlje, ki ga namaka, vojažki bonus; je bil ponovno 1 za povprečno višino 1 m: za reko Pad 3600 namaVPait* Unija Poštnih nameščencev se je potegnila zanj in je zmatfala. ; ^ V limo vsi za Norman Thomasa in1 James Maurerja ter za vse ostale socialistične kandidate. Joseph Ule. sekale glavo, da jih ne bo več zastrupljal. . / 9 Iz Vsega tega sledi, da moramo porabiti letošnjo priljko dne 8. novembra ln oddati naše glasove delavskim kandidatom. Vo- svojega člana in pa imendan no-ustll. pa sta bila dva milijona de* I vorojenčka. Vršilo se je pri Hi-lavoev na cesti Ce* poTlata fe tljevih. Svoj 23 letni rojstni frn ponovil "the worat is over.w Zo- j« obhajal Kari Strukel ml k pet par milijonov brezposelnih, J« detetu kumoval s svojo izvo^"držcfatU na svojih, prsih, M^bOr ki so se pridružili prvim. In to Ijonko. f di tAoj vrgle ob tla in mu od- se ponkvlja. Sedaj j« okrog 18 Ob^tej priliki, td slavje, je milijonov bretpoaeilnih. Pa Je goapodlnja Hltijeva aranžirala dšjal Curtis na nekem banke- kae prav izborhd, pri tem pa so tu: "We hava the most practlcaJ JI pomagale sosede In seveda tu and the best government ln the 1 dl njen mol, tako da so bili vsi world." Pomislite! Najboljši si-1 gostje Imenitno postfežimi ter stem vladanja, pa IS milijonov] delavcev hodi okrog brat hrane, stanovanja, obleke in čevljev. Da. za kapitaliste je to najboljši sistem vlade. AH se spominjate tistih čaaov, ko so šli naši fantje v Evropo, da obesijo kajzerja? Kako so bili opevani, poatrešeni, kar ao šil v boj za demokracijo. In ksj aa je prlp^tlo tistim vojakom pred nekaj tedni v Waahlnfto-nu? Moi, ki je bil aajvečjl dobrotnik ta čaaa vojne in je nasi-čevat belgijske otroke, je dal u-kaa drugim mladim \ <>jakom in ti ao istirall raaoapane in aestra-dane brezdomovinske veterana z bajoneti bombami za solianje ln tanki To Je bik> njih plntilo, ker so aa bojevali aa domovino In demokracijo. Kaj ser pa le ša zmerom drva žaga in vle*e dlvl-denda pri ratnlh kapitalističnih družbah. 1 Pa pravijo nekateri, da bl pričeli revolucijo? 8 *em sa pa bomo bojevali? t burki jami In metlami ali t junaškim srcem? Vlada ln kapitaliatična družba last ujeta kamftie in atrojne puške. Kaj bo tvoje junaštvo! Drrrr — la atrone puške ln stotin« jih bo letalo. Saj vidimo kaj Je dogodilo v llllnoisu mogarji Okoli etrojoUaml ja tlsoc i precepu t i je v s ^v beg 15 premogarjev. Treba nam Je prej moči t glaao\ nico. Ck>-! Mra. vek. ki ne xna rabiti g1u*o\nlce, planov n pedalnin. UJmjlč jtnal rabiti |>u*ke Mi m o- XH00 čevljgljHuWWAj ramo dobiti prej moč na vladi ktna hčerka. Komunistični shod in drugo Yukon, Pa.—Tukaj se je dne 13. sept. vršil komunistični shod na ulici. Pol ure sem jih poslušal. Najprej se je govornik znesel nad Norman Thomasom in seveda tudi nad soc. tednikom "The New Leader," ki izhaja v New Yorku. Dalje je svetoval navzočim, naj zahtevajo relif ter da naj korakajo v glavno mesto Penne Harrisburg in tudi v Washington. Amerika Je bogata, ima vsega dovolj. Kjer delamo, naj zahtevamo večje plače, če ne dajo, pa moramo zastavkati. Moje mnenje glede stavk je, dane bo uspeha z njimi, dokler ne bomo imeli svojih governerjev in drugih javnih predstavnikov iz delavskih vrst, ki bodo delali za delavske interese. Vedeti moramo, da so republikanski in demokratski šerifi in governerji na strani podjetnikov, pa pošljejo vojake in pobojnike nad uboge delavce. 5otem pa je stavka izgubljena. Na cesti sem srečal Tomaža, ki mi je povedal, da so komunisti več storili v sedmih letih kot socialisti v štiridesetih. On je mnenja, da so komunisti izpo* slovali, da dobimo moko in drugi relif. Well, pa naj ima fant o veselje. Razredno zavedni delavci pa bodo oddali svoje glasove soc. kandidatom dne 8. novembra, ker vedo, da morajo ta-vt Vojna—bolezen prvaMea v skakanju iz aero-I H 11 letala na tla v vtšla t njo vred na sliki je njena ntšri Holsteinski zdravnik dr. Emil Flusser je izdal zanimivo knjigo, ki ji je napisal predgovor slavnj fizik prof. Einstein in ki razlaga vojno kot bolezen. "Vojno smatram za posledico bolezensko spremenjene človeške razsodnosti," pravi Flusser v tej knjigi in nato svojo trditev tudi dokazuje. V nekem poglavju navaja primer mladega Richarda Wagnerjar ki je med julijsko revolucijo v Lipskem zašel v množico plenilcev in že je ž njimi plenil od hiše do hiše. Naslednji dan se ni vsega skilpaj skoraj niti spominjal in'hi ni vedel razložiti, kaj ga je gnalo do takšnega ravnanja. Začudeno je opazoval razbit koa pohištva, ki ga je bil prejšnji dan kot plen prinesel domov. V podobnem razpoloženju je moral biti bojevnik v svetovni vojni. Delil je to, kar so delali drugi, šel je, kamor so šli drUgi in je nudil sliko obolenja na vojni psihozi. Znaki tega obolenja so bili na različnih osebah različni, kakršna je bi'a pač posamezna duŠevnost. O tem nas nazorno poučujejo literarna dela, ki se bavijo s svetovno vojno. Njih junaki niso izmišljeni, ampak doživljeni. Te osebnosti so pravi spomeniki v6jne ztflai-nosti in vsak Jih danes občuti kot takšne. 2al pa so se bavili s temi pojavi samo pisatelji, ki ko v prvi vrsti umetniki in so morali stlMii-rafci s često podzavednim ozirom na bfalca. 'Znanstvenega opisa od njih ne moremo zahtevati, zdravniki pa so vse to zamudili, ker jih je same zajela psihoza in niso stali nad položajem. Sedaj po poldrugem desetletju jim je težko tt-konstrui^ati vse tiste bolezenske pojave, kii w lahko rabili v naučne svrha. A tudi to, ksr fotfoča nezdravnlika literatura o duševnem ve-d en ju vojnih udeležencev zadostuje, da nas prepriča o tem, za kar gre: namreč o item, da J« bito vse človeško početje v vojni tako bolno, da bi potrebovalo organizirane zdravniške Pomoči, če bl ae moralo Še enkrat ponovit. Bitie in življenjske nevarnosti so znaten del moi«» skoraj izključno tistega tipa. ki ga Kretschner označuje za astenlčno-atletakega, spravljale svojevrstno opojno stanje. Romanopisec ^ ter Blttm opisuje to stanje, ko govori o boj niku, ki je čital v ognju granat neko sia strastno prešernost in ki se sredi trupelinr» vajin, med blaznim kričanjem ranjence^ umirajočih sploh ni zavedal življenjske nosti. V ognju je čutil le slast, rsdost in popolno varnost. lačni radarji Invadirall PittMburgh Pittaburgh, Pa. — Več sto rudarjev, njihovih žen in otrok iz okraja Allegheny je invadi-fralo mesto ln zahtevalo pet dolarjev tedenske podpore od o-krajnih komisarjev. Komisarji ao apraiali člane delegacija, toda ko jih eden nazval za graf tarja, ao pozvali policijo, delegacijo zapodila lz urada Rudarji ao potem sklicali več shodpv v delavskih distriktih. I Rastlina, ld . d. bi ns otoku CJlonu vne »ile hidrokotti«. Pred Jec trdil. d. je u&ikal W> »»K » ,J to rastline In tudi r»t» .Ionov, moi In njefovo ^ .... od t« rastline. Nrtl francoski kem.^ J, pretakal njen. Itato. Je UjsvA. ^ v njih anov, ki učinkuje UpM" ^^ na motene Baltski rail.kovSIc, , odkrili, koliko J« resnic na »a« lltKno knnfuwj«ci Ah, OkltM ........10118 Huntaasra A v«., Ote POROTNI ODflREt b rti•»#«•♦•»• W» lil PU SIgROVICU. CKAR, pno ikNtltiiUi>)lf Mi m., anr» »kcoii«.......nas k. i t rt tj« okroija« «.,..•« •«*•«*§»*»< 'KOVU'H, šatrto okroftj«........ fl<\ pat« ekMŠje..»V.,.»Ur Rt. MAMOftNl OOMKKi , prediedtdk..........»HI cnROTA, Vefti s Primorskega aa irUv f nege -r-.il« »O karabi- viKl°r Mesesnel, Kin« Uni meseca aprua so _ ^ ^ ^^ ^^ ^ Pred sodiščem v Ajdovščini ao bili sojeni Stanko, Bernard in Viktor Mesesnel, Rihard, Bogo- ;m ed ke, H nensdoma aretirali n4M» 2 .lutačtg. Iv« Meneča Igorja pri St. Petru na Kr* l^tsd^nič je star aedaj okrog ita v Zagorju. Bil je zaposlen v £*>vi trgovini in ***** imel ne časa na volje, da bi ^ s kukršnimitoU protiza-nUhni in protirežimekimi. za-S Karabinjerji pa ao ga, da bi mu sporočili vzroke avo-L postopanja odvedli s doma Napore. Kmalu p* ga je redno JJ® izučilo preiskovalnemu ddelku fašističnega poeebnega JL* M zaščito države in javnosti. Obtožili ao ga, da je Iniral v koriat neke sovražne ^ve in izdal njenim agentom neke italijansko vojaške „te ns Pivki. V preiskovalnem iporu je bil nearelBi Marinčič ta in dan. In vea ta čaa.m« ni* , m01?li dokazati najmanjlo rivde. Ko pa je bilo že vse prepevanje in nasilno zasliševanje unan. so ga poatavili pred po-»bni fašistični »odni sbor. Proces, ki se jo vršil že pra4 je bil tajen. Telesno in rievno že strtega slovenskega mta je sodišče kijub pomanj-iju vsakega poštenega olifašistična zarota na Pivki Nekako pred mesecem dni, ko se pod Snežnikom in Javorni-m vršile velike vojne vaje ita-nske pehote in artiljerije, ao nanci nenadoma pričeli širiti italijanskim vojaštvom le-v katerih so jih pozivali, se upro fašističnemu reži-|ki se že krha in ki mora v atkem propasti. Karabinjerji kmalu iztaknili letake in obe-an dognali, da je imela vaa pro-išistična akcija le lokalen zna-|Letake so našli v St. Potru irasu, v Baču, v Trnovem in raki Bistrici ter drugod. Uvedli so preiakavo ter po Piv-pretaknili nebroj hiš. Končno aretirali vinakega trgovca rcandela, rodom iz Milj, ki pa a v Ilirski Matrici,"tapetnika ienčiča iz Vipave in brata Jota in Antona Primca,^! ao ata-fvali v Trnovem, posestniškega na Kranja Znideršiča iz Dobre-ja, šoferja Hrovatina, po do-iče Kovačevega Toneta in nega Bobka. Oaumili lo jih, da oni delili letake. Obtožili ao zarote protifašističnemu re-■u in hujskanja redne vojske *ti javnemu redu v državi. Is-so jih sodnim oblastem, pškovalna komlalja jih je že ičela zasliševati. Sodeč po ob-|bah, bodo vseh oaem aretl-ic«v izročili fašističnemu po-bnemu sodišču za zaščito dr-ive in javne varnoati. [Ptocch protlj SpričoH ih ra/.mer in nezmanjšanega Mja fašističnih valpetov ln rahinjerjev, zapuščajo popre no novi ljudje avoje kiaje in * v »vet. Večinoma ao to mla-kntje, ki odhajajo čez mejo večinoma zaradi tega, "" Jim oblasti ne izatavljo pojmih potnih listov ali pa tudi H1 ra, ker ne premorejo de-n* /a stroške. Karabinjerji ptrajno vlagajo ovadbe proti juncem in tako imajo zlaati «t« ra sodišča v Julijaki kra ' tudi 7. begunci dovolj dela. F« Keki j« bil zaradi poekule- bega iti mejo pogojno ob-na:: mesece zapora ln 2000 denarne kazni 21-letni Anton Nolovič a Vodnjana. v Gorici sU bili v kontuma-j' M>jena 19-letni Bernard Ku-r m pasa in SMetnl An-11 ?ig»»n iz Renč. Prvi je bil H*n ni« '1 mesece ječe in tOOO d<"nrne kszni. drugI na 15 " 74Pora in .V)00 lir denarne Fni aomenski karabinjerji pa f goriškemu sodišču zaradi be- * y m,jo prijavili le 28-kt-7" v- « Plrca in l«-letneg*a B2UJ'<>n:' rt*b Vojščice pri TJK njih letih opustil službo učitelja' ter postal rajši gostilničar. Težave na Kroau. — KraAovci obupujejo aaradl izredno slabe letine. Suša zadnjega nwaeea je uničita mnogo in vsem. Tudi po- i sa pretrga veriga pokolao^ V središču vseh naukov o postanku vrat in nauka o ^dedovanju atoji vprašanje o postanku nove dodae lastnosti. O po- vedno težjih gospodar-mer in nezmanjlanegs berga. Prva dva in poslednja ao bili oprolčeni. Viktor Mesesnel je bil obsojen na 4 mesece zapora in 3100 lir denarne kasni, brata Ličen pa na ječo po Z meseca in denarno kazen po 9000 Ur. Druge obtožence, in sieer Ignacija Štranoarja jz Planine, lva-na Cernigoja U Sturij in Rudolfa Stoklja od Sv. Križa bodo izr rotili pristojnim aodiUem ua Reki, v Postojni in Idriji. Dve aretaciji V Podkraju ao karabinjerji a-r»tirali 28-k tne^a Jo*4pa Žaklja in 27-letaega Franceta 'Sireo, ker sta iosela pri sebi nože, kakršne smatrajo v Italiji za o-roije. l. • , Petindvajaet mlekaric prfd gori-« ^ Hki#, aodUčem Gorilko "Sodišče j^ aodilo te dni $B mlekaric iz raznih aloven-akih krajev, ki so bile obtožene, da so prodajale slabo mleko. Obsojene ao bile skupno na 9600 lir (Jenarne kazni, objavo obsodbe v listih in plačilo vseh sodnih ln odaretajttuh stroškov. Huda moreča zaradi granate V bližini Kobarida je našlo te dni pet otrok staro granato. Pri čeli 80 jo razbijati, tako da je |dno ekaplodital*. Vseh pet otrok, 3-1«tiil Stanko Skok. 11 letni Janko Lenki«, UMetnl Loj zejt Borjančič, 18-letni Nikolaj Simac in 12-letni Josip Bakar je t|fo hudo ranjenih. Prepeljali ao JUi v čedadsko bolnico. Velik požar v C,radiju pri ■ V. Vipavi • - / Pred dnevi je ponoči nenadoma nastal požar v dvepadstropnl. hiši Ivana Duma. Ljudje «p alarmirali karabinjerje, gasilce in vojaštvo, a še preden je prišla pomoč, se jo ogenj raaširil na vso stavbo ln celo na sosednjo hišo Antona Durna. Hiša Ivana Duma je pogorela do tal, aoae-dovo poalopje pa je bilo huočasi jim lasejo teku tisočletij in milljonletij la grunti tepod rok. V čaai ao ljudje preprostih bitij zamotane rast a Krasa s'lahkoto dobili službe i nne in živali, bi bilo nad vse va v Trstu, zdaj tega ni. Prihajali l ino vedeti, kako prav za prav so včasih Tržačani na Krna na nastaja kakšna nova dedna la poletni oddih, zdaj Trst menda j atnoat. ■ ne premore takih ljudi. In Italija sama podpira gospodarsko krizo na Krasu, ker hoče ta Ii* volj zatreti. — Dne 6. septembra Gojiteljl vedo la dolgo lz is-kulnje, da so ia čistokrvne pasme. teko rekoč popolnoma ne. motivirano, porodi oden ali ve* ____individuov, ki so v kalknem sna* je minilo dve leti, kar šo milič-1 ku drugačni ost na lič bradavuar ima >, da dral po člen-| klh aprednjih nog. V zgšči le na teh mestih ima fož< odebeltoo. Za mls4i« prefl koža. Ta lastnost, obljena, se ie s ča-ila, tako da bi ime- j som podedovala, tako 11 tu primer sa navedeno domne* | vo. Toda ta dompeva Je iH>polno-ma nedokazana in lahko je mo-1 goče, da so bile roženine |>rej tu.1 A vendar »i lo težko predstav, ljamo razvoj bitij brea podedo-t vanja pridobljenih iaetnbeti, posebno če se oziroma na milijon^ Ifetno zemeljsko zgodovino, I f samo na kratko dobo člov^ikegtl eksperimentiranja. * Videli s Franceta, ki je trgovec, -r Dalje so umrli: v Stahovici pri Kamniku Alojzija Proloanlk, na Lavi pri Celju 60 letni niča Josipina Kruftjčeva posest-4' V St. tk. Pavlu pri Preboldu 86 letna Marija Vederi^kova, v Zagrebu ravnatelj ljubljanske podriižni-ce Jadranske zavarovalni druž-r>e inž. Erast ftuberslri, V Wub-Jani 73 letna upokojena učiteljica Marija Serceva, v Mariboru Uroš Volavšek, v celjski bolnici služkinja Jera Oblakova, v ptnj-akl bolnici 89 letna posostniea Marija Kospl is Bodrin^oka/ Rudarji in Sokobkl dom v U-HH^ Ljubjansko '^utro" približno 000 mutant, ki so jih gojili kot "člšto pleme" dalje. Računajo, da pride na prilično 40,000 muh nova mutanta. Razločujejo se od izhodne oblike po najrasllčnejlih znakih, po rdečih, belih, rumenih o«eh, po jas-bečarakih noticah, po okrnjenih krilih itd. Tudi pri drugih živalih sa pojavljajo izrazite mutante, tako pri 0 nuUh ^ taPlle v neki normalni ovčji čredi Su iTTeSi^iMs prav nenadoma in ao jih utegni- vpsz •»Mf^isTi.at01 v Laškem sklenili, da bodo od-1 lu.^nafl Ja ~ nuW W la stopili 10% svojo plače ea ta dom, prav tako ao sklonili privatni nameščenci v rudniku Laško—Huda jama. Najboj pa je ginjeno "Jutro," da je okrog 100 rudarjev prikor^ 28 jvgu-, ,ahko ^^ dft j# pf! mU. sta na parcelo, kjer bo ^•" taclji ni določenem mestu sta-sokglski dom, ter nstok kopati Jč ^ kJer je ^ snaka, nastala W požrtvovalnosti Toda^rudarje Jo tvorlm dednlh HUbstano. V ne-na to -prost^oljno ' Mo ngu* klh lmerlh imo doznali, da se mdniški ravnatelj inž. Kloe. T«- je ftt€vi|o hr(>mc«omov, ki Je sa mu ukazu pa se rudsrji niso u- ||vj(|i||0 |n rg((t,iniUo vr pali upreti, saj jim že Uko ln -t0 doU){tno> podvojilo in ao m tako vaak dan groci brespoael-1 pojavUc 0blike velikan noet "Jutro pravi, da^ae Je,^ NftjbolJ iha|l| priwer tt u marsikomu "porostlo oko, ko je J# ,ufin(k Vzrok, u naiUjanJe gledal nidarje, ki gredo» na delo muU||t ^ mmn ^ netnšni sa sokolskl dom. Patriotična gi- A mutlM.ija do,|«j «dini pro-njenoat in žurnaliatične laži — ki MJT1 ^ nastopanje no- pa, da ao mutanU edini način za nastanek novih dedtiH lastnost ln če si saoatrimo >ogled za ne. znatne rasllk«. bi bilo mogoč« odkriti v kakšni kulturi to] majhne neizrazite mutante, ne ssmo tako očitnih,|ikrlnc so jacbečgfske noge |n thopsne glave. In sicer bi bile te neznatne mutante veljko pogostejše, nego smo prej i-okU. Na" tem mea^u se nauk b mutaciji srečuje l*Dar-wltjovfm natlranjem. Darwln vehdar pravi, da se isbor sa II vljenjako borbo naboje oprem Jjenih bitij IivrH v variaciji o- Vpralall se bomo sodaj sove da: Kako in iz katerih vzrokov nastanejo takšne nove lastnosti 7 Povedati tvorimo takoj, da ne vemo o tem skoraj ničesar. Si- to so posebne cvetke. , Velik napredek % — No, kako pa tvoja hči napreduje? — Imenitno. Včeraj Je igrala štiri ročno s svojim nčiteljdm In slišal sem, kako jI je dejal: — Gospodična, vi ste že tri takte pred menoj. ve dedne lastnosti. Kako bi s tem predstavljali razvoj v kraljestva bitij f Ne moremo ai ml sUti, da so nastal« po takšnih čl ste neusmerjono nastopajočih mutantah vse izrazite prilagoditve, ki jtfi občudujemo v naravi Število mutant je v bistvu tako majhno, da za razvoj bitij ne računa t J ž njim. VVsabington I • železniški fll lave i, ki So ljajtju lokomotiv ln v ■r&sr MlJ. ne podedujejo po.ebno.tl, Prvtt M Jlmj»te V n-ji bolw dobimo n. pr. m.d P«d p«r l.tt i potometvom vetlke (n m«Jhttebo-| uro. dru«U od o»» do dv»i»J«t b«. Co poUMomo nojveijo In Jih j^jfh tC.^KTvSno i Zodov« j. prod ovomo p-redo-1.U roriik. n.«d v.liti i„ ^Jlml v^o komloUo. kokor pri »torlih. Odkor po po- T»J toUwlcL kotoro kontro-ttnomo mutooU In vomo, do »i Uro BlocirlB Bohd ond Umi«, ut M iimo veliki Ii grobi, mo * Dorwlnov ^ nr ■ • Vf"71 ""s o ^ 'M morda Uko, du nadomslč^o mu-1 darjev Am Erl lo vladna ekonomije" odredila, da mol in Iona ne moreta biti v vladni sluftbl, Je mnogo parov skušalo uiti skusi luknjo; pričeli io živeti sioaratno, Tt dni pa j« komisija odredila, da to ne tado-je za bhranitev službe obeh *očencev tn dft si morajo Is-filsliti boljši alibi. Rasporoks Je edina luknja, ki 'jim preoataja. mutanta ... _...T. ___ nauk raaumeti|ne korporac^^In eden od vla- tante Darwinqve variacije H Posrečilo ae nam Je tudi, da smo dosegll mutaeije na umeten način, n. pr. pri rosnih muhah z uporabo ekstremitih tempera-tur in Roentgenovlji larkov. Toda mutanje, ki so i»J tam paie, so bile čisto to se pravi, da nI bilo mo v naprej povedati, kaklne bodo. Rekli smo le, da ima mutaeije tudi pri človeku veliko ulogo. Možno Je, da je le vlllko drugih lastnosti, ne samo bolnih, kato-rš smo omenili, rije. Tako lahko vo las ter barvo kože sa fni te. Precej gotovo Je, da je Zahtova New Vorr^ottlttilpi Snatje ne bodo zvišal! pUČ »a t>% v bližnji bodočnosti, bodo Imeli na rokah ItaVko za »tftV-ko,JereW rraižls Oorman, podpredsednik Unlt^a-l^rtiJi Workers unije na njlhl kdoven-cljl, To svilanje Jo pujna potreba , Pointu, N. C,v ker al oh sadan-ledina m»*ta- jih pi*čah ne morajo naredili ramo rasno in bftf' utan- UMg, la muiaclja pfi ratvojju bitij odločilno ulogo. A ta edino znfinl In v svojjh vzrokih Še čisto ne raziskani način spreminjaš dedniM lastnosti n« inore atovati jtopdlnoma za po/a preoblikovanj naravi, ki Jih • riffcj mmmk mrt ■ eksistence. Nova revija za New York L|ga sa indu rse gra4vo je posvečeno umu problemu, toaposeln Jo lahko naroče v s v it o prodale pri L, I. D., m E. 8t., Kew Vork Posamezni Ujtls stane pet cen. tov In ae prodaja pd deset con tov. Cena je ntaka vsied bret-pla^nlhkftntribuelj Boj maš rrUnlrr < la Chicago. ment J^fij čnl s r«d| U "Atnerjca I cal kontrov dovolil soelalUtl-. drugega ra/. Janja tednika In s tem kon ApUkacUal departmon nlm II "politično vm sedem tednov, kar so socia-llstl^ smatrali Orga»ta*tfJe elj^k deiavcov Long Boach, Cal. — Rasne pije spadajoč k Ameriški deiav ški fsd^racUi so pričale z mili ■ I a» orgaiUaira-v tej dru vi rganUator fe laejr V teku so Hhell 011 C+ tedni uvedla i*t >orl tudi o Jkomparjo m VVsahington. - Da se Isog-najo dekretu svetne civll servl-> komisije, ki je kot potiodioa Chicago. — Asoclsdjs mizarskih iMHljetnlkov v Um mtstu e te dni naznanila, da so vsi člani podpisali sporatum, aa bodo sa naprej operirali tovarne na baii odprte delavce. Tb-Vame lo sedaj večinoma »apr-U, kar ao podjetniki !ambMi aa snilanje metde aa 15 osntov na ro. Tej draetičnl redakciji se i linija uprla, kar sa podjetniki iarablH* aa vojno napoved u-nijl. •• H '' DruIbe umaknila takaljs ta no«-t naga prometa ' Oakland, Cal. — Valed stavke voznikov taksijev In neredov, Id ao sledili etaivkl, katero Jo povaročlla družba vsltd redukcije, Je slednja videla potrebo, da jf prekinila vaa nočni promet, okler st sltuaalja ne liboUla. AMJCpiKANU V UHMMM' * ^^ ^ «xyu t 404 **iaJ fo%u ki jih Je nabral dr-rtmsnt, pokazujejti, Amtrlkaneev živi v Inozemstvu. Odkar se Je aačtda aadania dapreafla, st Jt litvllo Amarlkancv, stalno naiUnjanih inozemstvu, povečalo aa 000. Razvidno jt, da so st mnogi Artitriksncl podali v inoatm-ske dtltle, kjer lahko živijo bolj poceni. lamod posameznih inoaemakih držav Ima Kanada 224,000 a me-rllkih državlianov, Francija, kjer živ! kolonija amerilkih u-metnlkov. deje zatočišče 28,910 Ameriker«<4, na Portugalskem llvl 17,000 Amerikanoev (to lo večinoma neturellalranl eg*fl-aki Mavljsni la Asor). V Italiji llvl 12,000 smer. drUvlta-nov^ne Angleškem TftOO, v Os-akjji 7400, v Jugoslaviji na Nemškem 4100, v Runa Poljakom 1710. na UiO, Norveškem $40, Mg Itd. 514.700 Ame- __ Uvi v Jm MMtt OMO na Kitajtkeml. 30J0t v ■ Imliji, I7J00 v MoMkl. 12^00 v Južni Ameriki in Nalašš m to urejen« pottne karti-ce (Form 21-8) aa, dobe m eahtevo od pošte bresplatno. Pošljite ono teh kart in vaš NOVI naalov mn vašim dopisovalcem, t senikom. banka«, drn-štvenim tajnikom, ki u bo« in popra-vite vaše tiskovine a pravim NOVIM svoje hotdl«. Stare buržuazije ni več, plemstva tudi ne; vsi ti sloji so danea mrtvi. A nekdo je tu, ki pije, pleše in veseljači na naše stroške. Delavec ni, dni po potrdilo, da ima pravico do stanovanja. 2enaka pride ob določeni uri, toda eodnec tajnice, mlade židov-ke, o imenu!" Po štirih letih trdega dela in mnogih lovskih prigod Je imel Matevž obdelanega že lep košček sveta, v leseni staji je mukala lepa krava in r> dvoje konj in Matevž je bil s tem uspe-prav zadovoljen; kraju in ljudem ee je Ml tudi že privadil in če ze je še kdaj spomnil Tlnicc, ga ni več bolelo; čaa in nova okolica si| mu zacelila nekoč žgoče zrčne rane! Samo všeaih se mu je nejasno zazdelo, da je nekoč V davni, davni davnini izgubil nekaj neskončno dfpgega, toda vse je bilo zavito v neprozorni glSgU kot davno aanjan boleč zen, ki ga Je bil ddsenjal v megleni davnini. Dom in domače je ves čas popolnoma zanemarjal, prva leta na-plenoma zaradi bolečih spominov, ki jih je hotel ^moriti, pozneje pa je izgubil zanimanje za-rijs. Ker nI nikdar nikomur pisal, v domači niso vedeli, kje šivi in alf je ^ploh še živ. ivft je bil zanje mrtev, ker je tako hotel, mnogo let pozneje je plzal sestri, Janezovi tri, drugače faht ne bl bil nikdar videl svo-strlea. . . Ijačl pa se Matevž ni nikdar odpovedal, Težko prlsluženi dolarji, ki Jih Je skupil za drva in kože, so Šli za žganje. Njegovi zosedje niso bili boljši od njega v tem pogledu. Sicer nihče, niti Metevž, ni popival dan sa dnem, , ampak vsake kvatre enkrat se je bilo treba po-peti v višje sfere alkoholne omotice, ki potegne človeku Iz koetl utrujenost, da za nekaj kratkih ur posebi svoje trpljenje in teževe ter pogleda na pisani svet skozi rožnsta očala pijanosti. V četrtem letu kmetovanja se je Matevž oženil. Mlada vdova, Nemka, ki ji je prejžnje leto ubilo v gosdu moža, je sečela obsipati Matevža, ki je bil edini samec v naselbini, s toplimi ln vae najlepše obetajočimi pogledi, ki so spomnili Matevža na rek iz hebrejzke mitologije: Človeku nI dobro biti aamemu! Sosedje, ki so brž opazili, kaj ss plete med dvema srcema, in ker so želeli dobro obenutf, vdovi Amaliji in samcu Matevžu, so previdno e vneto začeli pri* . govarjatl obema, češ, vzemite se, bo najbolje sa vaju; Matevž bo dobil ljubečo ženo in skrbno gospodinjo, ona pa moža, ki bo skrbel zanjo in otroka ter jih branil pre^ nevarnostmi življenja. To prigovarjanje pa je bilo kar odveč; .Matevž in Amaiija, ki Je bila čedna ženaka, bi se bila tudi brez tega lepo sporazumela v svoje in splošno zadovoljatvo. Nekega dne se je Amalija z otrokoma preselila k Matevžu. Ker ni bilo v bližini nobene cerkve in ker nihče v naselbini, najmanj pa Matevž in Amalija, ni bil v tem oziru preveč natančen ali nestrpen, se je izvršila poroka brez kakšnega cerkvenega ali posvetnega predstavnika. "Poročila svf se pod krivo jelko!" je Matevž zaupal Janezu. Dejstvo, da je bila mlada vdova Nemka, mati dveh otrok in vrh tega še proteetantovske veroizpovedi, dočim je bil Matevž vzgojen kot katoličan, ni Matevše prav nič motilo tedaj, ko se je odločil za ženitev; niti ni to dejstvo delalo skrbi Amaliji, Nemščina ni delala prehudih preglavic Matevžu, da se je lahko zgovoril vse potrebno in nepotrebno s svojo ženko, ki M kregajo med seboj in drugI na vrat. Po svojih špicljih izve, drugemu grenijo življenje. Po- da imam zopet nekaj blaga, od-vsod imajo skupne kuhinje in kar so bili zadnjič pri meni — skupne pralnice, v katerih je in to so tisti sovjetski špiclji, večen prepir med ženskami.Uci nič ne delajo in vseeno žro KomforU ni nobenega. Take — pa pridejo in mi vse zaple-hiše iimtfo samo eden zahod, ki nijo. Puste mi le orodje, kopita, je seveda vedno okupiran. Za- ženo in otroka. Pa ae še ponor-hod je navadno brez okna in čujejo iz mene. Pravijo: luči in — prestati tamkaj deset boš priapeval za petletko! Zdaj minut Je huda kazen. mi pravijo, da potrebujejo Med stanovanjskimi upravi- prostor za 'kontro' in jaz se telji Je mnogo sebičnežev, ki I moram seliti. Kam se naj se-iščejo le svojih koristi in poskr-Hm, ni njihova skrb. A vidite, be za svoje stranke na škodo da je proetor majhen in vsi tri-drngilu i« živimo v tej luknji, kuhamo V nekem slučaju je »pravi- in spimo in jaz delam. (Proetor telj, mlad Jud, hotel iztirati je okrog 20 čevljev dolg in 15 žensko iz njene zobe na željo širok.) Vode niti stranišča ni v svoje ljubice, ki je hotela imeti tem stanovanju. Kuhamo na še eno sobo. Ima že tri eobe v primus a petrolejem. Bedno ži-istem nadstropju; v dveh stanu- vim in še mi ne puste živeti, a je z možem in dvema otrokoma, tudi iz Rusije me ne puste. Po-v eni Je pa njena elužkinja* U- mislite pa to — jaz živim go-pravitelj ni hotel vzeti stanari- spodsko napram kmetu. Ko bi ne od ženske in dal ji Je poziv- vi šli pogledat na kmete, med nico, da se mora zglasiti zaradi naše dobre mužike! Ti umirajo sobe pred sodiščem. gladu. Vse Jim poberejo — ži- Rusinja Je vedela, da izgubi vino, kokoši, orodje in pridelke. jim pa daje vlada kakor vsem delavcem. V komuni stane par čevljev 30, 80 do 100 rubljev. Ako pa hoče delavka imeti boljše čevlje, mora delati pet mesecev za nje." ■Tako mi je pripovedoval čevljarski delavec In meni je bilo hudo. Izvedel sem Še razne druge podrobnosti iz Življenja teh delavcev. Videl sem jih pri deki v tovarni, videl sem jih na mu. Spoznal sem njihove razmere, kakršne so danes. Ko sem vse to videl in slišal — sem izgubil veselje In voljo za delo v Rusiji. Cisto vseeno mi je bilo, če dobim dovoljenje iz Moskve za delo v Rusiji ali V svojo zadovoljno«!t nisem .»dam, predvKm p.iroejduiu in hudiiu, • , . d ^bj«,. do kravo, atarega konja in me- ki Ju J. M.Uvi Mk uat.vJeji aU; pod- | {^^Se v S^l rico aemena: alo. .daj p. delaj. krepitev svojih izvajenj; otroka sta bila pridna, Matevža sta klicala "papa" ter ga rada ubogala; zaradi različnih verzkih pripadnosti tudi ni prišlo do najmenjšega razdora, kajti v bližinf ni bilo nikakih cerkva, ne katoliških niti protestantovskih, in ker ni bilo cerkva, ni bilo tudi duhovnih pastirjev, in kjer ni teh dveh člniteljev, tam tudi ne more priti do rezdori v družini zaradi verzkih vprašanj! Sploh pa je verzko vprašanje igralo v njunem življenju prav takšno vlogo kekor pri njuni "poroki"; tako neznatno, da ni vredno omembe. V boga sta sicer oba verovala, moliti ga pa niata utegnile. Tri leta sta Matevž in Amalija živela složno skupaj in njuno zakonsko življenje, čeprav ni bilo sankcionirano ne po cerkvi niti po državi, Je mirno in gladko ter brez posebnih neviht drselo svojo pot. Matevž Je bil zadovoljen z njo, ker hiu je bila skrbna in dobra žena, ona tudi ni imela doati pritoževati čez njega; ne. pričakal dovoljenja. Nobenega odgovora ni bilo, dasi sem v Odesi čakal čez mesec dni. Prav! Saj ga ni treba — sem si mislil. Gremo pa nazaj, odkoder smo prišli. Med svojimi obiski raznih institucij in delavskih stanovanj, med posečanjem slavnega Tonksina in opazovanjem življenja na ulicah aem hodil tudi pravi malo manj kot biti obeo-jmužik! In mužik dela, strada jen na smrt. Drugega ne dobi in ustvarja iz nič. *os hodi in nikdar, še nima denarja, da ga I na zadnjici nosi koe Žakljevine. kupi. Tem ljudem pravijo komunisti Pričo je dobila, upravitelja I kulald ali kinoteki buriuji. Mno-neke tovarne, ki Je komunist. I go teh siromakov se je uprlo; Taka priča nekaj šteje. ^Slišču nočejo več obdelavati kmetij, je v tem slučaju predsedovala Prišli so v mesta in špekulira-ženska, Rusinja. Tovarniški u- jo. Prenašajo vreče s krompir-pravitelj, ki je pričal za orne- jem, moko in kašo iz vasi j me-njeno stanovalko, je rekel, da je ste in prodajajo. Življenje to sirota, ki dela v njegovi tovarni ni. To je mučna borba za košček že dolgo Časa. Dobro Jo pozna, kruha. Naš mužik je dober, poni prevratnica in Živi mizerno. nižen in preveč pokoren. Take-Predaednica jo vpraša, koliko ga je naredil car, ki ni pozna oseb stanuje v njeni sobi. 2en- usmiljenja . . . Danes imamo ska ji pove, da eamo ona in nje- Rusiji nove privilegirane*. Kdo ne stera mati. Stvar je bila vi- popiva in pleše pozno v noč po deti v redu in predsednica so- najdražjih hotelih? Tujci niso, dišča ji reče, naj pride čez tri | ker teh ni dosti in zahajajo v SOBOTA,&ggPTEMR»i v kopališče. Skoraj ^Jg , sem ae kopal v Črnem J? Kopaločega občinstva i. ksu dosti in VSi ao kowUi * 2enake kakor molki, odraS kakor otroci. Seveda .T? tudi jaz nag v vodo. & J kopalno oblačilo, bi obudil pozornost in vse bi me ^ J? ^-J^^^tačlov^J tako Sramežljivo skriva. Tik pa ae ni nihče zmeni zam« T prav mi je bilo vsaj od jako nerodno. Ali kmalu privadil in vse je bilo du ,. . (Daljo prihodnji.) SE MORA TAKOJ PRODATI! Bogata rezidenčna, rabljeni i K) dni parlor set oprava, stala je 1860, se žrtvuje za $34; gmj. ne sobe oprava *50; jedilne so. be oprava $60; importiran o* jentalni, mali orijentalni $14. Wilton rug, baby grand piana lounge stol $14; radio $20; gV«. tilke, zajutrkova oprava; plača, no prevožnjo, 6258 Washingtoa Austin 3888.—(Adv.) ^ VAŽNO NAZNANILO! Važno naznanilo sa spremembo ve. šess naslova.. Pošta namenjena aa vaš analov sahteva eedaj dvojno ps-etrešbo ia se kaj lahko pripeti, da ae bo točno dostavljena, kakor bi ae to siedilo, ako M imsttfaš pravi aaal Vi lahko omogoate točnojše po-etrešbo vešeca pšfsa»weše e tem, de daste NOVI naelovaiem vašim dopi eovslcem in čssniksrjom, na katerih vso drago ko- jinem mnenju lahko oproetljiva. Je Matevž vaako pot Obljubil, da se Je napil zadnjikrat In Amalija mu je verjela, ali ae vsaj delala, da verjame, in v hiši Je.bil mir. Nu. pa ona je bila temu vajena že izza mlada; oče ni bil drugačen ln prvi mož prav tako ne. Matetaev zakon ni bil brez otroškega blagoslova; drugo leto skupnega življenja mu je Amalija podarila hčerke, katero je Matevž krstil s skodelico vode iz potočka pod gričem na ime Amalija. Matevž se je tedaj počutil tako srečnega, da bi se ne bil maral menjati z nikomur na svetu. Tsko zadovoljen je bil Metevž s svojo usodo tiste čase, da se nI prav nič razburjal, ko mu je tlzte spomladi zgorela na postaji velika zaloga drv, katere Je v teku zime z velikim trudom spravil tja in Je upal dobiti sanje per stotakov, ki bi mu ne bili v napotje. "Bom pa druge nepravil!" je dejal ženi. "Kožuhovlna ml je vrgla čedno vsotico. da bomo lahko prebili čoe leto." Ko je bilo mell Amaliji poldrugo leto, je njena mati dobila obveatilo, da ji je mati doma v Nemčiji nevarno zbolela in da naj pride k njeni bolniški postelji. (DeUe prfhodnjM.) stine, ki se tičejo takih zadev. Petdeset strank čaka že dve uri. Nekdo jim reče, naj pridejo čez dva dni. 1 Dva dneva potečeta, a zopet ni frklje v uradu. Pra- kajti on zasluži največ osem rubljev dnevno in ne more v hotele, kjer etane obed za eno osebo 15 rubljev, buteljka piva 2.5#l mineralna voda 1.50 in vijo, da Je bolna. Uradne liatine I sladoled z pecivom $et rubljev. Je odnesla domov — in vse je To je naša nova buržueaija! Ta v redu. Ljudje se jeze in čaka- Ima avoje sluge in služkinje ke-i jo, ali pomagati si ne morejo, kor prej bogatini in aristokrat-Tsko Je hišni upravitelj s po- je; plačujejo, jim po 20 rubljev močjo tajnice zagodel neljubi]mesečno in hrano, stanovanje | stanovalki! Privatne Obrtnike zelo pre-1 SLOVENSKA NARODNA POD-ganjajo.. Neki mlad čevljar ima PORNA JEDNOTA že sive laze samo radi velikih"I izdaja eveje publikacije in še akrbi glede stanovanja. Dela poeebno list Prosveta sa koristi, ima dovolj — več kot ga more | ter potrebno agitacijo ovojih Iz Amerike v sovjetsko Rusijo in nauj , Piše Martin Judnič, Waukegan, III, ' XI Stanova«Jaka kriza In potrata v klubih. Težka borba dela v. cev za kruh In cape Opieujem slučaje, ki sem jih sam videl In ki so ml prišli ns ušesa od delavcev samih v Odesi. Ves čas svojega bivanja v Odesi sem se največ gibal med delavci. To, ker vem opisujem, so vsakdanje malenkosti. V časopisih Uga ni — najbrž sate ne, ker to ni nič novega ali pa ker se to ne sme poročati. Toda zame Je to vaŠno. Vsakdanje malenkoati sestavljajo sliko splošnega življenja. Prej sem poznal novo Rualjo le iz 6a soplsov in U Rusija mi je bila zelo idealna. Zato ml je jako težko, da moram danes svojo prejšno idealno sliko tamenjati s temi neprijetnostmi in nele-plml reslnostml. Zopet moram omeniti stanovanjsko krizo, ki je v Rusiji ras velika. To ss prevlt v mestih kot so Leningrad, Moekva in O-desa. Ta večna borba, pomešana s korupcijo, se eobe Je nekaj silnega in težko pojmljivega za deželo, ki hoče biti vzor delavske država In ki zahteve od dela v. atva vaega svete, de JI sledi. Po mojem skromnem mnenju bi morali sovjeti najprej poskrbeti. drtot vsaj delavd ln Kmetje Imeli dovolj jesti, dovolj oble- sto sob — ln tudi več —r najpotrebnejšim delavskim družinam sa stanovanja. Prav teko jemljejo razne re-ata v racije preveč prostora. Saj pravijo, da delavci obedujejo v tovarniških reetavracijah ali doma. Te delavake palače radi pokažejo turistom; zelo se ponašajo z njimi. Ali ne vidijo, da turist nI alep ln lahko opazi razkošje na eni strani in pomanjkanje stanovanj na drugi T Ni kakor ni pravično, da Je toliko teh prostorov komunističnim milijarde rubljev za tovarne organizacijam na razpolago, do-ir* , Čim se morajo tri ali štiri dru- ke in dovolj stanovanj. To troje Je elementerno, najpotreb-nejle za ekaistenco Človeka. Ce Uga ni — vse neha ln Življenje ni več življenje. Muka Je. Po mojem mnenju so Šil boljševiki predaleč s svojo petletko. V Um osiru eo imeli deenlčnrjl (Rikov, Buharin, Radek) prav ko so svarili pred prenaglo industrializacijo in kolektlvlzad-jo. Boljševiki so zabili milijone in druge ogromnfe naprave, ki ne bodo izgotovljene v petih letih ; ne vae. Med tem pa se aa-nemdrili najpotrebnejše potrebščine se delavce in kmeU. SIcer še zidajo nove sUno-vanjske hiše, aH vse premalo. Ampak aUnovanjaka krize bl bila lahko le davno vaaj nekoliko omiljena. Videl sem v Leningradu, Moekvi in Odesi tri in štirinadstropne palače — n dence nekdanjih bogatinov In plemišev —. ki ao danea delavski klubi. Vae U palače ao last države in pod absolutno kontrolo komunistične atranks, ki Jih porablja za avoje seje, priredi- *dor ee Jim tve ln središča propagande. Eno samo nadstropje Uh palač čez sto sob — in vas U eobe eo prazne, oairmna ao okupirane le ob gotovih urah. Ce bi organizacije vnele polovico prostora sveje potrebe, bl lahko dale par izvršiti pet čevljarjev. Pogledam čevlje, ki so stale izgotovljene na mizi. Fino delo. "Zakaj ne delate za^zadrugo?" ga vprašam. "Ne pletejo," mi odgovori. "S petimi rubljl na dan ne izhajam. Toliko plačajo v zadrugi. Jez, žene in otrok dobimo le funt kruha na dan. Ako b\ delal kot mašina, da bi me rei^ glasili za udarnika, tedaj bi dobil dva funta črnega kruha, ki stane v zadružni prodajalni dem kopejk funt. Ker pe ni dovolj kruha, moram Iti na bezer In Um moram plečeti ze dve kili črnega kruha 14 rubljev, beli kruh pa stene 18 rubljev. In ob semme kruhu tudi ne morem ftiveti. Jes ne gledem,' de bl moral biti bogat. De bi le lačen ne bil — de bi imel le boršč (neka Juha) In dovolj kaše — in da bl aame cape ne visele od mene, žene in otroka! To je vse, želim. K vragu pjati-letkal Lačni ljudje ne morejo delati ... In stanarine ter davka plačam 10,000 rubljev leto — in še Jim ni dovolj." "Koliko rešunaU sa per čev ljevr ■ "Za moške čevlje 200 do 800 rubljev. sa ženske 175 do 250 rubljev." 'To Je strašno drago/' pravim. "Ni drago, šs upoštevam svoje izdatke. Usnje je zelo drago In največkrat ga ne moram dobiti. Takega uanja, ki bl ga jes rad Imel, ^leh ne morem dobiti. Kupim le to, kar ml špeku- društev te članstva In se prope-gande evojih Idej. Nikakor pi ne se propagando dragih pod pornlh organizacij. Vaaka or ganizacija ime obMnjno eveje glasilo. Torej egitelerfeOdo^l organizacij In njih društev naj ee pošiljajo Iletn Prosveta. V JUGOSLAVIJO Prako H»»r« Na Hitrem Elnpresnem Parnik« ILEDEFRANCE 1. OKTOBRA—opolnoči 1 20. OKTOBRA CHAMPLA1N 4. OKTOBRA—NOVEMBRA PARIŠ 8. OKTOBRA—U. NOVEMBRA ZsBsss eeas v vse krs|i v JiknM| Ss ia Bfito« Hrt« vpraiaju M*Ul6ftn« unu cfreoeh. J&ie 80« K. MICHIGAN AVE., CHICAGO 188 S. Thlrd St., Minnespolii, Min, Ime ~ PBOSVBTA, SNPJ, UST ga. Lewniale Ave* Cblcsfe. DL Friklmi pomije m naročnino sa Bel Piepvsšs vesta i. ■. -- • Nov asročnlk. Uetavite t b ga priptšiU k meji ROCKWELL TELEFON 4904 v tiskarsko obrt spadajoča dela na šine stlakati v enem ca mera stanovanju. To sem zapisal se radi tega, ker komunisti tako redi pometajo povsod — le pred svojim pragom nočejo. Velika nadloga so tudi stanovanjski upravitelji. Prati tem je največ pritožb — morda več kot proti privatnim špekulantom s živili. Hišni upravitelji so asčinoma — vsaj v Odesi — mladi Judje. Službe dobe zato, ker so energični komunisti. Tem ljudem so stanovski izročeni na •llost aH nemiloet In gorje mu, seri. Siromašne I lanti na skrivnem prodajo Jn to rtenovalee največkrat pošenejo sleno plačam. Imam dovolj de-v obup. Kadar koga isšensjo Iz la, čeprav dn«o računam. Vel tfanovanja, mu navadno ne pre- umetniki ls glilsfli in *»be drugega. j In val bolj« eKulranl sloji, ki Kot rešeno, velike sUnovenJ- imejo^demr, pridejo k meni. A ake hiše v Odesi so kskor čebel-1 ko bl le smel deteti, pe ml ne nI panji, natlačene z ljudmi, ki P**te. Komune mi redno skače VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SLN-PJ , DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Saje vodstva unijeko delo prve viete S. N. P. J. PRINTERY MS7-M So. UwwUb Atcbm CHICAGO, ILU TAM B DOBI NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASKtLA