PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Tel. (040) 764832 (4 linije)
pnmorste
______ ■        ■" r-5. ' —
_  . .      ^ • MA -l.i-l 4 r, W T>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLH. št. 242 (12.567)
Trst, torek, 14. oktobra 19
Lepotilna pobuda zaradi zadrege evropskih zaveznikov in ameriških notranjepoliti
Reaganova administracija skuša zmanjšati razsežnosti neuspeha reykjaviškega vrha
Shultz uradno že prepričal zaveznike -
S tem pa se ne strinja opozicija v ZDA in v Zahodni Evropi
Zamujena
priložnost
VOJKO COLJA
Še nikoli prej nista bili velesili v teh težkih povojnih letih tako blizu stvarnemu razorožitvenemu sporazumu kot v teh dveh dneh reykjaviš-kega srečanja med Reaganom in Gorbačovom. Prav zato je neuspeh toliko bolj boleč, razočaranje splošno, da ne morejo lepotilne pobude Reaganove administracije spremeniti dejstva, da je bila v Reykjaviku zamujena enkratna priložnost.
Ko torej analiziramo vzroke in posledice reykjaviškega vrha, ne moremo mimo dejstva, da je svet morda vse preveč upal, si želel uresničenja svojih nad in ni trezno presodil realnih razsežnosti blokovske konfrontacije, predvsem pa ne ameriške politično-gospodarske stvarnosti
V dneh pred vrhom so se širile govorice, da sta državnika obeh velikih sil »obsojena na uspeh«, da si neuspeha ne moreta privoščiti. Danes pa moramo po izjalovitvi vseh teh nad trpko ugotavljati, da se je večina motila, da je danes prepad širši kot pred Reykjavikom. Kdo je torej kriv tega neuspeha? Še pred vrhom smo zapisali, da je Reagan v bistvu talec ameriškega vojno-industrijskega lobbyja in kot tak ne more svobodno odločati. Ta njegova odvisnost pa je dosegla višek prav v Reykjaviku.
Ko je v bistvu že imel v rokah »zgodovinski razorožitveni sporazum«, se ga je moral odreči, ker je Gorbačov zahteval desetletno spoštovanje sporazuma o prepovedi protibalističnih obrambnih sistemov ABM. ZDA bi se morale namreč sprijazniti z laboratorijsko zamrznitvijo melagomanskega načrta Strateške obrambne pobude (SDI), kot v Washingtonu evfemistično imenujejo militarizacijo vesolja.
Še nikoli prej ni bila Sovjetska zveza pripravljena dati takih koncesij kot ob tem vprašanju. Gorbačov je predlagal popolno odstranitev raket srednjega dometa z evropskih tal, da bi velesili ohranili le 100 takih raket, in sicer na ameriškem in sovjetsko-azijskem ozemlju. Prav tako vabeč je bil predlog o 50-od-stotnem zmanjšanju medcelinskih strateških raket in postopnem uničenju vsega strateškega jedrskega orožja do konca stoletja. Gorbačov je celo popustil glede moratorija o podzemeljskih jedrskih poskusih, če bi bili ti v bodoče omejeni. Pripravljen je bil vzeti v pretres in reševati vse regionalne krize od afganistanske do kampučijske, v pretres bi vzel celo tabu temo o spoštovanju človekovih pravic, če bi se Reagan odpovedal SDI.
Tega pa Reagan ni smel in ni mogel napraviti. Militarizacija vesolja je vredna tisoč milijard dolarjev, to Pa je znesek, za katerega je ameriški vojno-industrijski aparat pripravljen storiti vse.
Tu torej tiči glavni vzrok neuspeha, ki je za Gorbačova precej bolj boleč kot za Reagana, saj je pokazal vse preveč popustljivosti. Dialog med velesilama pa se bo kljub temu nadaljeval, a v prihodnjih dveh letih ne moremo čakati bistvenih premikov. Sovjetska zveza bo morala počakati na novega ameriškega predsednika. Do tedaj pa je pahnjena v oboroževalno tekmo, ki bo odvzela Prepotrebna sredstva zamisli Gorbačova o veliki reformi in preobrazbi sovjetskega gospodarstva. Prav ta pa je bila glavni razlog za tako neobičajno sovjetsko popustljivost. Gorbačov bomoral sedaj voditi račun tudi o silah,ki v SZ nasprotujejo dogovarjanju.
BRUSELJ — Dan po neuspelem koncu reykjaviške]ga vrha med Reaganom in Gorbačovom se je Reaganova administracija odločila za »zdramati-zacijo neuspeha«, za postrojitev razočaranih zavezniških vrst. Predsinočnjo »globoko'razočaranje« ameriškega državnega tajnika Shultza se je prelevilo v »velik uspeh«, saj se bodo na idejah iznošenih v Reykjaviku nadaljevala pogajanja. Shultz je tudi ponosen nad Reaganovo »hrabrostjo«, s katero je ameriški predsednik odgovoril na Gorbačovov poskus izničenja vesoljskega obrambnega ščita.
Ameriški državni tajnik se je torej v Bruslju vsestransko zavzel, da bi zmanjšal razsežnosti neuspeha in da bi zaveznike prepričal, kako je neuspeha kriv le Gorbačov. Od 16 zunanjih ministrov ga je včeraj v Bruslju poslušalo le 6, zakaj ni bilo drugih, ko so bili novembra po ženevskem vrhu vsi prisotni, ni še povsem jasno. Šesterica ga je vsaj uradno podprla in osvojila novo lepotilno tezo Reaganove administracije. Vsi se namreč dobro zavedajo, da je poleg vsega človeštva od neuspeha v Reykjaviku še najbolj izgubila Evropa. Vztrajati torej na trdit-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Neuspeh v Reykjaviku
REVKJAVIK — Dvodnevni sestanek ameriškega predsednika Reagana in sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova se je končal z neuspehom, saj nista dosegla nobenega razorožitvenega sporazuma, prav tako pa se nista zmenila o datumu novega srečanja na vrhu.
Voditelja in njuni sodelavci, so po popolnem informativnem mrku v nedeljo »odprli svoje srce sedmi sili« in krivili drugo stran, da se niso uresničile od vsega človeštva pričakovane nade.
Ameriški predsednik Ronald Reagan je v govoru ameriškim vojakom na reykjaviškem letališču in bazi NATO Keflavik poudaril, da je Gorbačov odbil njegovo ponudbo, ki bi omogočila najboljše nadzorstvo nad oborožitvijo. Za deset let je bil pri-
pravljen počakati na uresničitev Strateške obrambne pobude (SDI), ni pa pristal na sovjetsko zahtevo, da bi raziskave o vesoljskem ščitu omejili samo na laboratorije. Tak pogoj bi po Reaganovih besedah za vedno zapečatil uresničitev SDI, ZDA pa prikrajšal za obrambni sistem, ki bi v bistvu izničil nevarnost jedrskega orožja in je Sovjetsko zvezo prisilil za pogajalsko mizo.
Mihail Gorbačov pa je na tiskovni konferenci brez slepomišenja navedel, kako je Reagan prispel v Rey-kjavik »praznih rok«. Prav zato so po njegovih besedah pogovori propadli prav v trenutku, ko je bil na dosegu »zgodovinski rezultat«. Ker pa je Reaganova administracija prepričana, da bo s tehnološko premočjo vojne zvezd dosegla tudi vojaško premoč,
so v bistvu propadli že doseženi sporazumi, ki bi jih morali kasneje podpisati na washingtonskem vrhu.
Tako Reagan kot Gorbačov pa nista zaloputnila vrat nadaljnjemu dogovarjanju. Za ameriškega predsednika so bili pogovori težki, a koristni za bodočnost. Tudi Gorbačov je navedel, da ne obupujejo, da čakajo na ameriški in zahodni premislek. Pogajanja z Reaganom so mogoča, kljub dejstvu, da je jetnik ameriškega vojaško-industrijskega aparata in nezmožen odločanja.
Dialog se bo torej nadaljeval, a v precej težjih pogojih, upanje vzbuja le prepričanje, da hoče SZ odigrati vlogo edinega resničnega borca za mir in bi zato lahko uresničila vsaj sporazum o evroizstrelkih, da bi požela podporo Evrope.
V nedeljo se je sestal z Enotno slovensko delegacijo
Podtajnik Amato za globalni zaščitni zakon vendar omejen izključno na zaščito kulture
Uspel »Kraški sprehod«
TRST — Podtajnik pri predsedstvu vlade Giuliano Amato je v nedeljo popoldne sprejel v Vidmu Enotno slovensko delegacijo, o globalnem zaščitnem zakonu pa je že prej med dopoldanskim delom obiska govoril na tiskovni konferenci in se je o njem pogovarjal z načelniki svetovalskih skupin deželnega sveta.
Enotna slovenska delegacija je podtajniku izčrpno in dokumentirano obrazložila položaj Slovencev v Italiji, ki zahtevajo izpolnitev ustavnega načela o zaščiti. Obžalovala je zavlačevanje, do katerega je prišlo v parlamentu in poudarila, da vlada ni izpolnila svojih obvez. Iter v senatu je ustavljen, nekatere ustanove manjšine pa so v resnih težavah. Omenjeno je bilo Slovensko stalno gledališče, ki mu grozi resna kriza in je njegov obstoj v nevarnosti. V tej zvezi je opozorila na državni finančni zakon, ki predvideva 35 milijard lir za potrebe Slovencev v Italiji. Končno je enotna delegacija zahtevala trajno posvetovanje z vlado in s predsedstvom vlade.
Podtajnik Amato je v uvodu ponovil osnovne obveze vlade in dejal, da je treba Slovencem priznati vse pravice, ki izhajajo iz ustavnih določil o zaščiti. Govoril je tudi o dolgem zgodovinskem ozadju tega vprašanja. Vlada v resnici ni izpolnila vseh obveznosti zaradi nasprotovanj in težav. Načelno je namreč treba zavračati številčno načelo pri obravnavanju manjšin, saj ima manjšina kot taka vso pravico do zaščite in o tem ne more biti dvomov. Vendar pa se v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italija in Francija bosta skupaj zatirali terorizem
PARIZ — Italijanski notranji minister Scalfaro in njegov francoski kolega Pasgua šta včeraj podpisala sporazum o tesnem sodelovanju v boju proti velikemu kriminalu, nezakonitemu trgovanju z mamili in terorizmu. Spo-razum predvideva redno izmenjavanje podrobnih in neprenehoma ažurnih informacij o dejavnostih na vseh treh omenjenih področjih zločinstva ter ga je mogoče istovetiti s pravo »politično obvezo«, kakor je naglasil sam Scalfaro med tiskovno konferenco po podpisu listine. Tako italijanska kot francoska vlada se dobro zavedata, da kaže sporazum strogo spoštovati, saj se v nasprotnem primeru utegneta znajti naenkrat povsem odrezani od hudo važnih informacijskih kanalov, je pripomnil minister Scalfaro in v isti sapi izrecno poudaril, da politične volje Francije po sodelovanju ne gre pripisovati morda posledicam zadnjih te-
rorističnih atentatov na njenih tleh, kajti Pariz se je za formalen dvostranski korak potegoval še pred septembrskimi tragičnimi dogodki. V istem smislu si je tudi Rim že dolgo prizadeval. Scalfaro je še dejal, da bo sporazum nedvomno spodbuda za vso zahodnoevropsko skupnost v naporih za zatrtje »napadov na mir«. Tudi zato, ker se je dvanajsterica EGS v Londonu obvezala, da se sploh ne bo pogajala s teroristi.
Listina o sodelovanju predvideva ustanovitev posebnega mešanega odbora, ki mu bosta načelovala sama notranja ministra (ali njuna zastopnika) in se bo sestajal enkrat letno. Scalfaro in Pasgua sta izrazila zaskrbljenost vpričo očitnih znamenj, da sta »notranji evropski« in bližnjevzhodni terorizem povezana, saj si sicer ne bi bilo mogoče razlagati atentatov, kot je bil tisti na letališču Fiumicino v Rimu.
Še nasilje ob nogometnih igriščih
Spet nasilje ob nogometnih igriščih! To je refren, ki se žal prepogosto ponavlja, refren, ki ga ljudje že sprejemajo avtomatično, kot neko nujno zlo, ki je vedno in bo še naprej obstajalo, kot nekaj, ki sodi v pravila igre.
Nedeljska poročila so zastrašujoča. Neredi v Firencah, v Vidmu, v Cremoni, v Bologni, v Lecceju in še marsikje drugje. Za las ni bilo smrtne žrtve. Čisto po naključju. Nasilje, ki je samo sebi namen. In vsi se sprašujemo o vzrokih. Mladinska brezposelnost, padec moralnih vrednot, življenje brez perspektiv, ki sprošča kolektivne nagone nasilja, frustracije vseh vrst in podobne. prazne fraze. V tem bo prav gotovo nekaj resnice, vendar pa je določene krivde (in krivce) najlažje zatreti (in si tako oprati vest), s tem, da o tem govoriš, a nič ne ukreneš. V vsakem dejanju, ki se ciklično ponavlja, obstaja vzročnost, in seveda tudi pri vzgibih, ki povzročajo masovno nasilje ob športnih igriščih. Pri tem pa sociologe res ne kaže iskati, raje ekonomiste...
Dejstvo je namreč, da se okrog nogometa vrti neverjeten kapital, ki seveda potrebuje svoje »podpihovalce«, če hoče stalno ohranjati svoj mehanizem na najvišjem nivoju učinkovitosti. Torej tudi napetost mora biti na »nivoju«, stalno na višku, vloga časopisov, televizije itd., pa je, da to napetost ohranijo vedno živo. Ljudje pa nasedajo... Tudi ministri. Pred časom se je med tako provokator-sko oddajo, ki dejansko neti nasilje, proti kateremu se nato besedno zaganja (II processo del lunedi), minister Evangelisti v klasičnem »gostilniškem« prepiru zaganjal proti igralcu Di Bartolomeiju, ki je »izdal« Romo in se prodal Milanu. V naslednji tekmi Roma - Milan je Graziani mahnil »izdajalca« po obrazu, po koncu tekme pa so se nasprotne navijaške skupine obdelovale med seboj. Izid je bil nekaj ranjenih na vsaki strani...
• Reaganova administracija zmanjšuje razsežnosti neuspeha
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vah o popolnem polomu, bi bilo torej skrajno nevarno, saj bi vzbujalo prepričanje, da je nevarnega zastoja kriva prav Reaganova vojna zvezd, kar že poudarja vsa evropska opozicija. Še najglasnejši so zahodnonemški socialdemokrati, ki zahtevajo odločen poseg Evrope.
Ta lepotilni manever pa bo Reaganovi administraciji le s težavo uspel celo v ZDA. Z izjemo najbolj konservativnega dela večina ameriških politikov obsoja Reaganovo zamujeno priložnost. Za demokratskega senatorja Harta je Reykjavik dokazal, da je za Reagana vojna zvezd pomembnejša od sporazuma o nadzorstvu nad oboroževalno tekmo. Edward Kennedy pa je poudaril, da je Reagan zamudil en-
kratno priložnost na »negotovem oltarju vojne zvezd«. Konservativci pozdravljajo Reaganov sklep, a mu obenem očitajo, da vsega tega ni bilo treba, da bo vse to negativno vplivalo na vmesne volitve in bržkone pogojevalo tudi prihodnje predsedniške volitve.
Danes bo v Bukarešti sovjetski zunanji minister Ševardnadze poročal o Reykjaviku predstavnikom varšavskega pakta. Sodeč po dosedanjih izjavah Gorbačova in agencije TASS bodo obtožbe o ameriški krivdi umirjene, saj novo sovjetsko vodstvo zaupa v očitna dejstva, ki naj bi dokazovala, čigava je krivda za neuspeh.
Ob tem je zanimiv komentar kitajske agencije Xinhua, ki ne vali krivde na nikogar, a ugotavlja, da bi dosegel v sedanjem ravnotežju jedrskega te-
rorja premoč tisti, ki bi uspel uresničiti vesoljski obrambni sistem in bi s tem imel možnost nekaznovanega prvega jedrskega udara.
Razočaranje v Italiji
Italija je upravičeno razočarana nad neuspehom sovjetsko-ameriškega vrha v Islandiji, istočasno pa upa, da se bo dialog med velesilama, kljub zastoju, vseeno nadaljeval ter prej ali slej obrodil pozitivne sadove. Zaskrbljenost nad usodo razorožitvenih pogajanj so izrekli predstavniki vseh demokratičnih strank, ministrski predsednik Cra-xi pa je za danes dopoldne sklical izredno sejo vladnega kabinetnega sveta, na kateri bo o dogodkih v Reykja-viku poročal zunanji minister Andreotti. Šef italijanske diplomacije je vsekakor že včeraj v Bruslju, v polemiki s pisanjem nekaterih časopisov, precej jasno podčrtal, da neuspeha ne gre dramatizirati in preveč črno obarvati, tudi zato, ker je bilo srečanje neformalno ter precej površno in na hitro pripravljeno. O preveliki hitrici pri pripravah vrha in o prenatrpanosti dnevnega reda pogovorov govori tudi obrambni minister Spadolini, podobne kritike pa prihajajo tudi iz liberalnih ter iz socialdemokratskih vrst.
Andreotti niti tokrat ni pesimist. Iz Belgije, kjer se je udeležil srečanja zunanjih ministrov pakta NATO z načelnikom ameriške diplomacije, je dal vedeti, da so si stališča ZDA in ŠZ glede "evroraket" precej blizu ter da je zato treba na vsak način nadaljevati ženevska pogajanja o tem vprašanju. Andreotti, ki ni hotel oceniti Reaganovega brezkompromisnega stališča o vesoljskem ščitu, je izrazil vsekakor upanje, da bo Zahodna Evropa, kljub težkemu trenutku, znala sedaj kolikor toliko enotno oceniti islandski vrh in izdelati skupne predloge za izhod iz sedanje precej temne ulice. Osebno ne izključujem, je pristavil zunanji minister, da se bosta Reagan in Gorbačov kljub vsemu srečala na načrtovanem vrhu v ZDA, morda celo v roku nekaj mesecev.
Bolj pesimist kot Andreotti pa je komunistični »zunanji minister« Giorgio Napolitano, ki je mnenja, da sta Gorbačov in Reagan zapravila edinstveno priložnost v prizadevanjih za razorožitev. Treba bo sedaj odkrito in poglobljeno oceniti predloge in načrte obeh strani, čeprav je že sedaj vsem jasno, da je glavna ovira militarizacija vesolja, za katero se ogreva Bela hiša. Človeštvo ne more na noben način sprejeti zastoja v pogajanjih med velesilama, pravi predstavnik KPI, ki poziva Evropo, naj ne stoji križem rok, italijansko vlado pa, naj takoj zavzame stvarna in pogumna stališča.
Da bo neuspeh srečanj v Reykjaviku prizadel v prvi vrsti Evropo, je mnenja tudi Valdo Spini, načelnik zunanjepo-
litične komisije Craxijeve stranke. Reagan in Gorbačov si bosta sedaj izmenjala obtožbe o tem, kdo je pravzaprav odgovoren za propad pogovorov. To sodi v načrtovano propagando, nadaljuje Spini, ki jo je treba čimprej premostiti in nato stvarno preveriti, kako sedaj naprej in kako zaceliti boleče rane iz Islandije.
Zaskrbljenost nad neugodnimi rezultati sovjetsko-ameriškega vrha je izrazil tudi minister za znanstveno raziskovanje, demokristjan Granelli. Evropo čaka sedaj zelo težka naloga, pravi minister, to se pravi preprečiti, da bi se ta neuspeh izrodil v polom, ki bi pogubno vplival na človeštvo in postavljal v dvom mir v svetu. Oglasila se je tudi proletarska demokracija, ki poziva vlado, naj se sama odpove jedrskemu orožju.
Ameriški državni tajnik Shultz je včeraj v Bruslju obrazložil rezultate rey-kjaviškega vrha zunanjim ministrom atlantskega zavezništva in jih skušal prepričati o pravilnosti ameriških odločitev glede vesoljskega ščita in nadaljnjega dogovarjanja s Sovjetsko zvezo s pozicij sile, ki je po Shultzovih trditvah v bistvu omogočila sedanjo neobičajno razpoložljivost Gorbačova za koncesije. Zavezniki so pojasnila ameriškega državnega tajnika podprli, ker jim zaradi notranjepolitičnih razlogov ni preostajalo drugega, opozicija v posameznih državah NATO je namreč že napovedala oster boj ameriški mili-tarizaciji vesolja	(Telefoto AP)
• Amato z Enotno slovensko delegacijo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
praksi problem števila postavlja. Ko neki pripadnik manjšine zahteva v nekem uradu, da govori v svojem jeziku, je to njegova nesporna pravica, vendar pa se urade lahko na različne načine opremi, če je na primer na dotičnem ozemlju polovica prebivalcev drugačne narodnosti, ali če je ta odstotek občutno nižji. Zaradi tega je treba - po njegovem mnenju - ta vprašanja realistično obravnavati.
Že dopoldne je na tiskovni konferenci Amato govoril o »najmanjšem skupnem imenovalcu«, popoldne pa je ta termin podrobneje opredelil, ko je govoril o kulturnih dejavnostih, s čimer naj bi se pričel postopni proces reševanja raznih odprtih vprašanj. S tem pa bi po njegovem mnenju tudi rešili sredstva, ki so predvidena v finančnem zakonu in za katere obstoja nevarnost, da zapadejo in se jih torej izgubi.
Amato je mnenja, da mora vlada sporočiti parlamentu pozitivni signal, pa čeprav se pri tem omeji samo na nekatera vprašanja, ne da bi s tem izključila tudi druga in da bi na tak način ustvarila pot, da se stvarno prične z razpravo na osnovi soglasja. V nadaljevanju razprave pa se lahko obravnavajo tudi druge stvari in se postopno rešujejo. Glede vsebinskih vprašanj pa je Amato omenil kulturno bogastvo, gledališča, šole in podobno.
V nadaljevanju izredno kratke razprave je bil še govor o nekaterih nujnih rešitvah, kot je na primer položaj Slovenskega stalnega gledališča in o možnosti preventivnega razgovora z ministrom za dežele Vizzinijem.
Pogovor na sedežu deželnega sveta
TRST — V nedeljo je bil dopoldne v Trstu, popoldne pa v Vidmu podtajnik predsedstva vlade Gi-uliano Amato. Dopoldne se je sestal s predsednikom deželne vlade Adrianom Biasuttijem in nekaterimi člani deželnega odbora. Po tiskovni konferenci pa je imel na sedežu deželnega sveta sestanek z načelniki skupin.
V središču razprav je bil mednarodni položaj dežele Furlanije-Julijske krajine, saj je dežela dobila obmejni značaj. Vendar se ponovno vrača njena mednarodna vloga v skladu z italijansko odprto politiko in ustvarjanjem dobrih odnosov ter krepitvijo sodelovanja z Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi državami.
Amato je nato obravnaval nekatera konkretna vprašanja in predvsem izvajanje tržaško-goriškega paketa, ki mora ostati omejen na ti dve pokrajini, ker bi drugače izgubil svoj pomen. Zavzel se je za čimprejšnjo odobritev zakona o obmejnem sodelovanju, obvezal pa se je, da bo organiziral v Rimu sestanek vseh zainteresiranih ministrov, poslancev in predstavnikov dežele.
Na sliki: Amato v pogovoru s predsednikom Biasuttijem.
Danes pogajanja z zdravniki
RIM — Danes se bodo pričela pogajanja za obnovo delovne pogodbe uslužbencev zdravstva in zdravnikov. Minister za zdravstvo Donat Cattin, ki je rahlo bolan, je obljubil, da bo popoldne zagotovo sedel za pogajalsko mizo in da bo prinesel s seboj besedilo o staležu zdravnikov. Pogajanja se bodo pričela ob 10. uri, najprej s sindikati CGIL, CISL, UIL, popoldne pa se nadaljevala z delegacijo kar enajstih avtonomnih sindikatov.
Vsi pogajalci so si edini, da bo zelo težko doseči sporazum. Minister za javne zadeve Gaspari je včeraj izjavil, da se ne boji sedeti med dvema ognjema, ker je na to že navajen. Moja naloga ni le zbližati obe sprti strani, je dejal, ampak tudi ugotoviti, kdo ima prav in kdo ne. Na zahtevo nekoga, naj bi pogajanjem prisostvoval tudi predsednik vlade, je minister odgovoril, da predsednik vlade vodi seje vlade. On, minister, pa je na pogovoru s predsednikom vlade dobil nalogo, naj na pogajanjih zagovarja stališča, ki jih je izdelala vlada.
Problem nove lire od jutri v senatu
RIM — Jutri začne finančna komisija v senatu obravnavati zakonski osnutek o uvedbi nove (težke) lire. Osnutek, ki ga je podpisal zakladni minister Goria, v bistvu deli sedanjo liro s tisoč: današnjih 1.000 lir bo veljalo eno novo liro, 100.000 lir pa jih bo veljalo 100, a nove denarne enote bodo 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1.000 lir. Vlada je predložila osnutek junija, utemeljuje pa ga med drugim tudi s tezo, da bo nova lira poenostavila računovodstvo in operacije na menjalnih borzah. Sedanji denar se bo dalo vrniti bankam v teku 10 let, ko naj bi ga dokončno umaknili iz obtoka.
Toda usoda zakonskega osnutka je vse prej kot znana, kajti z uvedbo težke lire marsikdo ne soglaša, in to ne le v vrstah opozicije. Če komunistični senator Pollastrelli zatrjuje, da zdaj ni najbolj primeren čas za takšno operacijo, ker se gospodarstvo kljub vsemu ne razvija tako kakor bi bilo treba, in če misovec Pistolese pribija, da bo nova lira dodatno obremenila državno blagajno, povrh pa še izzvala porast cen, pa demokristjan Carollo pripisuje vsej zadevi zgolj nekakšen folklorni pomen.
Republikanski senator Venanzetti svari pred vsakim em-fatičnim pristopom k problemu, da ne bi v javnosti ustvarili napačnega vtisa o tovrstni lirski kirurgiji, dodaja pa, da pogoji zanjo vendarle so, pa čeprav minimalni: inflacija pada, a gospodarstvu gre na bolje. Socialist Castiglione, ki je tudi podpredsednik senatne komisije za proračun, poudarja, da bo nova lira pomagala italijanskemu denarju do večjega ugleda v svetu in da tudi sicer odraža smisel vladnega gospodarskega manevra, po katerem naj se s pomočjo novega finančnega zakona notranji bruto proizvod poveča za 3,5 odstotka. Mnogi senatorji so prepričani da utegne nova lira postati resničnost celo že v začetku novega leta.
Aretacije v Avellinu zaradi sleparij v KZE
AVELLINO — Škandal okoli sleparij v zdravstvu, ki ga je odkril osrednji računalnik v ministrstvu za zdravstvo na podlagi primerjav stroškov v posameznih deželah (južne dežele so izkazovale znatno višje stroške!) je vse prej kot razkrit. Po preiskavi, ki jo je odredil državni pravdnik Antonio Gagliardi, naj bi kvestor Amato Barile odkril osebe, ki so ukazale zažgati arhiv v kletnih prostorih KZE v Ul. Imbimbo, kjer je bilo na stotine fasciklov o nekajletni farmacevtski pomoči. Iz dokumentov, ki so jih rešili pred požarom, so ugotovili, da so bila številna potrdila brez odrezkov. To pomeni, da so jih ponovno poslali v obtok. Sodnik Amato Barile, ki vodi preiskavo, sedaj pregleduje enomesečne prihodke lekarn. Na podlagi odkritij bo marsikaj postalo jasnejše in bodo lahko prišli do zanimivih zaključkov. Sicer pa je vse odeto v najstrožji molk. Preiskovalci so povedali samo to, da morajo pregledati na tisoče fasciklov. Gre za gradivo, ki so se ga komaj dotaknili in bo pomagalo razvozlati marsikakšen vozel.
Iz vrst preiskovalcev je prišla novica, da so dogajanja, ki jih napovedujejo za danes in za naslednje dneve, v tesni povezavi z izjavami, ki so jih dale tri priprte ženske. Njihova imena so našli na zdravniških receptih, odrezkih in drugih dokumentih, zaplenjenih v hiši sestre farmacevta 60-let-nega Salvatora Piciocchija. Lekarnar je v hišnem priporu, zdravnik, 62-letni Antonio Napolitano, bivši socialdemokratski župan v kraju Ouadrelle pa je na začasni svobodi. Lekarnarja in zdravnika so priprli prejšnji četrtek.
Izjave žensk, ki so jih soočili z nekaterimi osebami, kakor tudi novi izsledki kriminalističnega oddelka kvesture, utegnejo še danes omogočiti aretacijo treh osumljenih oseb.
Skrb za integracijo posameznikov in družin beguncev iz Albanije
PRIŠTINA — Kot poroča Vjesnik na Kosovu prebivajo trenutno 803 albanski begunci, od tega 337 beguncev s priznanim statusom, 186 mladoletnih otrok s statusom beguncev po starših, otrok, ki so s polnoletnostjo presegli ta status, pa je 280. Poleg tega je na Kosovu tudi 416 otrok iz mešanih zakonov z jugoslovanskimi državljani, ki so s tem pridobili jugoslovansko državljanstvo.
Te podatke je zvezni sekretariat za notranje zadeve poslal skupščini SFRJ kot odgovor na delegatsko vprašanje Dragomira Djuriča na julijski seji zveznega zbora. Djurič je zahteval tudi pojasnilo, kako so begunci pridobili premoženje in kako so bila v ta namen zagotovljena sredstva.
V zadnjih letih je bil zvezni SNZ zelo restriktiven glede priznavanja statusa beguncev. Od leta 1975 do 1985 je v Jugoslavijo prišlo 311 albanskih beguncev, status beguncev je dobilo 35 ljudi, 37 so jih vrnili v Albanijo, s posredovanjem predstavnika visokega komisarja za begunce se jih je 239 preselilo v zahodne države. Sredstva za denarno pomoč in zdravstveno zavarovanje teh ljudi se zagotavljajo iz proračuna federacije. Do leta
1986 so za materialno preskrbo teh beguncev skrbeli občinski organi za notranje zadeve, nato pa so skrb prevzeli občinski organi za socialno varstvo. Lani je denarno pomoč prejelo 237 oseb.
V	letu 1986 so pričeli z integracijo beguncev, da bi jih usposobili za samostojno gospodarjenje in vzdrževanje. Integracija je bila omogočena z nakupom kmetijskih zemljišč, stanovanjskih hiš, orodja za obdelovanje. Od leta 1968 do 1971 so v ta namen porabili 12 milijonov dinarjev, polovico je zagotovila federacija, polovico pa visoki komisariat za begunce. Federacija je leta 1980 naknadno izdvojila še 20 milijonov dinarjev. Integracija je zajela 230 družin in dva samca, praktično vse albanske begunce.
V	odgovoru ZSNZ je rečeno, da so si močno prizadevali za zaposlitev 150 beguncev in da stalno skrbijo, da ne pride do negativnega vpliva zaposlenih beguncev, zlasti v prosveti. Od leta 1981 do danes je bilo kaznovanih zaradi sovražne aktivnosti 21 beguncev iz Albanije. Večina beguncev je imela pozitiven odnos do jugoslovanskega družbenopolitičnega sistema.
Ravnatelj sklada za mednarodno pomoč na obisku v naši deželi
VIDEM Te dni je deželo Furlanijo - Julijsko krajino obiskal veleposlanik Claudio Moreno, direktor Sklada za mednarodno pomoč (FAI) Tretjemu svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve. Na obisku po potresnem področju ga je spremljal podpredsednik deželnega izvršnega sveta Renzulli.
Ugledni gost si je ogledal najprej Humin in njegovo okolico in preveril stanje montažnih hiš, ki so jih prebivalci rabili takoj po potresu pred desetimi leti. Te hiše bi lahko sedaj oddali revnemu prebivalstvu v Etiopiji
Pisatelj Tomizza v Sovjetski zvezi
TRST — Tudi na kulturnem področju postajajo stiki med Italijo in Sovjetsko zvezo tesnejši. V te stike se vključuje tudi tržaški pisatelj Fulvio Tomizza. Včeraj je namreč prišla vest, da je Tomizza med člani delegacije italijanskih pisateljev, ki bo v Moskvi sodelovala na mednarodnem simpoziju o literaturi.
Srečanje v Moskvi bo tudi priložnost za vzpostavitev trdnejših stikov in pregled možnosti prevajanja nekaterih italijanskih romanov v ruščino. Kaže, da je velik interes tudi za To-mizzova dela.
Italijanska delegacija bo na obisku tudi v drugih deželah SZ in povsod bo imela razgovore o založniškem sodelovanju.
in Burkini Faso. Furlanija-Julijska krajina je namreč med prvimi deželami v Italiji, ki se konkretno zanima za pomoč ljudstvu Tretjega sveta s številnimi pobudami in materialno podporo.
Naslednji obisk veleposlanika Morena je bil namenjen Vidmu, kjer se je srečal z mestnimi upravitelji in predstavniki tamkajšnjega Centra prostovoljcev, ki se zavzema zlasti za zdravniško pomoč narodom Tretjega sveta. Moreno je članom Centra in predstavnikom Industrijskega združenja, ki so se srečanja udeležili, podrobno orisal-stanje v Srednji Afriki, kjer še številna ljudstva živijo v popolnem pomanjkanju. Odbornik Renzulli je s svoje stra-
ni podčrtal zanimanje Dežele in raznih organizacij za tovrstne situacije in dodal, da bo skušala deželna uprava v najkrajšem času sestaviti poseben sporazum s Skladom za mednarodno pomoč, po katerem naj bi se v omenjene afriške države redno iztekala pomoč iz naših krajev.
Veleposlanik Moreno je v nadaljevanju svojega poročila navedel podrobnejše podatke o vsestranski pomoči, ki jo je sklad FAI v teku letošnjega leta že uresničil. Furlanski podjetniki pa so se pozitivno izrazili glede predlogov, ki naj bi jih uresničili v bližnji prihodnosti. Problema narodov Srednje Afrike ni mogoče rešiti le z dobavljanjem zdravil, hrane in oblačil, temveč s primerno tehnološko izobrazbo, ki bo zagotovila pridobivanje obdelovalnih površin in seveda tudi hrane. Odbornik Renzulli je ob zaključku srečanja zagotovil, da bo s strani Dežele čimprej stekla tudi tovrstna pomoč.
Odbor za kulturo SKGZ razpravljal o položaju v kulturnih ustanovah
Odbor za kulturo SKGZ je v četrtek razpravljal o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadevajo življenje in učinkovitost delovanja nekaterih naših osrednjih kulturnih ustanov. V prvi vrsti je tekla razprava o Kulturnem domu v Gorici in o kulturni prisotnosti Slovencev v središču mesta. Različna stališča v zvezi z upravljanjem Doma in oblikovanjem splošnih kulturnih programov v Gorici narekujejo poglobljeno analizo dejanskega stanja in sklic širšega javnega posveta med kulturnimi in družbenopolitičnimi delavci. Odbor je prevzel pobudo za sklic in vodenje posveta.
V zvezi z uresničitvijo projekta o slovenski galeriji v Trstu je odbor razpravljal o pobudah v tej zvezi, ki so bile sad razprave že v prejšnjih letih. Potreba po galeriji ali kultur-noumetniškem centru v Trstu postaja iz dneva v dan večja tudi z ozirom na postopno obubožanje našega
likovno-umetniškega bogastva, ki ubira svoja pota po bolj ali manj privatnih linijah izven našega bivanjskega in bitnostnega prostora. V tej zvezi se odbor zavzema za uresničitev vseh starih in novih pobud ter za koordinacijo med njimi.
Odbor podpira vsa prizadevanja za rešitev hude finančne krize SSG in z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v ta namen politično zavzela enotna delegacija slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V pričakovanju pozitivnega odziva s strani italijanske države je odbor preložil poglobljeno razpravo o položaju naše osrednje kulturno-umetniške ustanove na eno prihodnjih sej. Vsekakor je prišla do izraza potreba, da gledališki delavci lahko nemoteno opravljajo svoje delo, zlasti kar zadeva ustvarjalni proces pri oblikovanju in uresničevanju gledališkega umetniškega programa.
Odbor je z zaskrbljenostjo ugotovil, da v zadnjih časih prihaja do zastojev in velikih težav na meji med Italijo in Jugoslavijo v zvezi s prenašanjem in zamenjavi kulturnih dobrin. Prišlo je namreč že večkrat do neljubih dogodkov, ko so obmejne carinske službe zadržale posamezne kulturne delavce, tako Slovence kot Italijane, ki so legalno prinašali književno gradivo, filme in različne razstavne eksponate, namenjene kulturnim srečanjem in raznim kulturnim manifestacijam na obeh straneh meje. Odbor poziva zato podpisnike mednarodnih pogodb tako v krajevnem merilu (Videmski sporazum) kot v vsedržavnem in širšem obsegu (Kulturna pogodba med SFRJ in Italijo, Helsinška listina o miru in sodelovanju v Evropi), da spoštujejo sprejete obveznosti in omogočajo svoboden pretok kulturnih dobrin preko meje.
Odbor za kulturo SKGZ
Zagotovila avstrijskega kanclerja Vranitzkega
Brez mnenja Slovencev se šolstvo ne bo spremenilo
CELOVEC Prejšnji petek je bil kancler Vra-nitzky na uradnem obisku na Koroškem, kjer se je najprej na deželni vladi menil o novi »državni pogodbi« med zvezo in deželo, ki bo med drugim obsegala vprašanja izgradnje zveznih in deželnih cest (predvsem drugi predor na avtocesti čez Ture), rešitev podržavljenega podjetja BBU ter vprašanje javne podpore podjetjem, ki se hočejo naseliti na Koroškem. V okviru tiskovne konference pa se je izjavil zvezni kancler tudi o manjšinskem vprašanju.
»Brez privoljenja prizadete manjšine se šolska ureditev ne bo spremenila«, je izjavil kancler na tiskovni konferenci, po koncu katere pa je v pogovoru z našim listom dodal tudi še to, da se popolnoma identificira z mnenjem in stališčem zveznega ministra za pouk Moritza, ki je bil med drugim v dveh pogovorih s Slovenskim vestnikom izrazil, da nasprotuje vsakršni obliki ločitve otrok. Vranitzky pa je zdaj tudi dodal, da v tem smislu odklanja model koroške deželne pedagoške komisije in da hoče v pogajanjih uveljaviti spoznanja zvezne pedagoške komisije.
S to izjavo pa si nikakor ni pridobil simpatij deželne SPO, saj je Wagner že kar pri tiskovni konfe-
renci skušal omiliti kanclerjeve izjave, dan navrh pa je deželna SPO že ostro napadala ORF, katerega urednik si je »drznil« poročati v televiiziji, da je Vranitzky podprl Moritzevo stališče v zadevi manjšinskega šolstva. Kaže torej, da koroška SPO vztraja na tristrankarskem sporazumu, se pravi na proti-manjšinskih stališčih, ki jih je že leta 1976 diktirala FP kot najmanjši skupni imenovalec. Prav zaradi
tega, ker smo koroški Slovenci že dostikrat bridko spoznali, kako ta »koroška klima« vpliva tudi na zvezne stranke in kako se zna uveljavljati, ostaja tudi ob teh kanclerjevih izjavah skrb, v koliko bi koroški Slovenci ob tem primeru res lahko pričakovali pozitivno presenečenje, in izpolnitev od kanclerja dane obljube - še povrhu tik pred volitvami.
(Po Slovenskem vestniku)
Gostja iz Walesa v Nabrežini
V okviru stikov med devinsko-nabrežinsko občino in južno waleško občino Llantwit Major, kjer ima sedež Atlantski zavod združenega sveta (dvojnik devinskega zavoda), je v teh dneh gost devinsko-nabrežinske občine gospa Janett Pearce, že župan omenjene občine. Stiki med občinama so se začeli leta 1984 z uradnim obiskom gospe Pearce, ki je bila takrat župan Llantwit Majorja, v občini Devin-Nabrežina. Devinsko balinarsko združenje je letos
organiziralo obisk waleškega mesteca, katerega se je udeležila skupina Devinčanov v spremstvu župana Brezigarja.
V programu je sedaj obisk občanov Llantwit Majorja v devinsko-nabrežinski občini, ki naj bi se vršil prihodnjo pomlad. Poleg tega je prihodnjega marca predvidena turneja pevskega zbora Atlantskega zavoda združenega sveta po Evropi, ki bo nastopal tudi v devinsko-nabrežinski občini.
Po naročilu tamkajšnjega notranjega ministrstva
Cimosova specialna vozila za Alžirijo
KOPER V koprskem Cimosu te dni intenzivno »obdelujejo« 80 citroe-novih kombijev »C 35 E«, ki jih bodo predelali v specialna vozila za potrebe ministrstva za notranje zadeve v Alžiriji. Gre za kombinirana vozila, ki bodo hkrati služila za potrebe milice, gasilske in sanitetne oziroma reševalne službe.
Vozila s šestimi sedeži za specialne ekipe in dvemi ležišči za ranjene, bodo imela vso osnovno opremo za razne intervencije, med drugim tudi specialne varilne aparate za razrez pločevine. S temi aparati bo, denimo, moč ljudi vkleščene v avtomobilsko pločevino reševati brez nevarnosti novih poškodb.
Prva od osemdesetih vozil bodo iz Cimosa v Alžirijo poslali že oktobra, vsa pa naj bi dobavili do konca novembra. Posel, ki ga je Cimos sklenil z Alžirci, je vreden 3 milijone dolarjev, Koprčani pa so ga na licitaciji dobili v konkurenci z Japonci in Zahodnimi Nemci. Upajo tudi, da bodo prihodnje
leto povečali izvoz tovrstnih vozil in ne samo v Alžirijo, pač pa tudi v druge dežele, kamor so z »vzorci« že prodrli. Cimos namreč specialna vozila izvaža že v 12 držav, letos pa bodo
naredili vsega okrog tisoč teh vozil. Pred dnevi so 12 specialnih intervencijskih vozil predali tudi republiškemu sekretariatu za notranje zadeve.
Dušan Grča
Revija zborov v Vidmu
VIDEM — V nedeljo se je v videmskem Avditoriju Zanon zaključila zborovska revija, ki so se je udeležili tudi nekateri slovenski pevski zbori. Kot smo že pisali v sobotni številki, se ta revija nekoliko razlikuje od ostalih, saj je bil prvi pogoj, ki so ga postavili prireditelji ta, da prijavljeni zbori predstavijo svoj repertoar pesmi, ki morajo biti vezane na neko umetniško celoto.
Zborovska revija sicer ni bila tekmovalnega značaja, vendar je posebna strokovna komisija ocenjevala posamezne pevske zbore. Na koncu so najboljšim podelili posebno diplomo, ki sta je bila deležna zbor iz Ronk in Arta Terme.
Letošnje prve revije so se udeležili pevski zbor M. Pertot iz Barkovelj, zbor Sveti Jernej z Opčin, ženski zbor Vesna iz Križa, Tržaški oktet in zbor Tabor z Opčin. O poteku pevske revije, ki sta jo priredila Združenje zborov Seghizzi in zveza USCI, bomo v prihodnjih dneh še poročali na kulturni strani.
w
Čistilna naprava v Gradolah je velika pridobitev za krajane
KOPER V Gradolah v hrvaški Istri je pričela poskusno obratovati nova čistilna naprava, s katero bo to pomembno vodno zajetje v Istri sposobno v omrežje poslati tudi do tisoč litrov očiščene vode v sekundi. Čistilna naprava je pomembna pridobitev tudi za rižanski vodovod, saj iz Gradol v hrvaški Istri priteka v omrežje rižanskega vodovoda skoraj polovica vode, ki jo trenutno porabijo potrošniki na obali. Ob vsakem močnejšem deževju se je voda na izviru v Gradolah skalila do te mere, da ni bila uporabna in to so občutili tudi potrošniki na obali.
Po novem težav zaradi dežja ne bi smelo biti več. Čistilna naprava je stala okrog 500 milijonov, delež rižanskega vodovoda pri tem pa je znašal okrog 140 mlijonov dinarjev.
Dodajmo še, da so dobave vode iz Gradol omejene in si zato na obali močno prizadevajo, da bi odkrili nove vodne vire. Med drugim so strokovnjaki ugotovili, da bo bržčas prav na izviru Rižane oziroma v zaledju izvira moč načrpati še najmanj 400 litrov vode v sekundi. Zato so 9. septembra letos pričeli s črpalnim preizkusom, ki je žal, namesto 168 ur trajal le 30 ur. Deževje 10. septembra je namreč »nasulo« toliko vode, da bi bili podatki zbrani ob enotedenskem črpal-nem preizkusu nerealni.
Strokovnjaki geološkega zavoda iz Ljubljane so se zato odločili, da bodo poskus ponovili kasneje, ko bodo razmere boljše (izdatnost vodnih virov torej slabša), verjetno prihodnje leto. Neglede na to, da so črpalni preizkus prekinili, pa so ugotovili, da je pretočnost vode v velikem, največjem od treh vodnjakov, ki so jih izvrtali, zelo velika, voda v podzemlju z izvirom Rižane potuje s »hitrostjo« 1300 metrov na uro.
Dušan Grča
Philipp Vandenberg
Hetera
Kserks si je dal postaviti šotor na skalnatem izpustu gričevnatega zemljišča, in že od daleč se je videl njegov z zlatom obloženi prenosni prestol pod baldahinom v sprednjem prostoru — tam je bil pač zato, da bi imel dober Pregled nad pričakovano bitko. Obdajali so ga državni velikaši, egipčanski sužnji so mu z velikimi pahljačami ustvarjali prijetno svežino, jonske igralke na citre na obeh straneh baldahina so izvabljale iz svojih instrumentov nežne zvoke.
Helenski sel je stopil pogumno pred velikega kralja in se vrgel na tla, še preden ga je k temu prisilil hiliarh, ker fo tako pač zahteval perzijski običaj. Ko je spet vstal, je Vrgel pogled na žensko ob njegovi desni in ostrmel: Dafne. Dafne na strani velikega kralja!
Zdaj ga je tudi hetera spoznala. Njuni pogledi so se srečali, in videti je bilo, da ga Dafne prosi: »Sikinos, odpelji me od tod!« Nobeden pa ni spregovoril besede, le nemo,
nemočno sta se gledala. Kako, pri vseh bogovih, bi mogel pomagati Dafne?
Visoki glas kralja je presekal pričakujočo tišino: »Kdo te pošilja, tujec, povej!«
Sikinos je pogledal Kserksa in odločno rekel: »Gospod in kralj vseh dežel! Pošilja me Temistokles, najvišji vojskovodja Atencev. Na vaši strani je in želi, da bi vaša stvar zmagala. Zato vam svetuje takojšen napad, ker se Grki nameravajo razkropiti na vse strani.«
»Perzijski jezik govoriš kot eden naših,« mu je odgovoril veliki kralj, ne da bi odgovoril na besede odposlanca. Sikinos pa je povedal, da je bil njegov oče Jonec. On, Sikinois, je po bitki pri Maratonu padel v helensko ujetništvo, kjer so ga prodali za sužnja. Temistokles, njegov gospodar, mu je nazadnje podaril svobodo.
»Potem spadaš k nam!« je začel rohneti Kserkses, »noben Grk se ne pregreši nekaznovano proti komu izmed nas.«
»Grk sem,« je mirno rekel Sikinos, »Grk sem in spadam na stran Helenov.«
»Saj veš, kaj so Grki naredili z našimi odposlanci, ko je veliki kralj zahteval vode in zemlje kot znak njihove podložnosti?«
Sikinos je pokimal.
»V vodnjak so vrgli naše sle!« je vzkliknil veliki kralj, skočil s prestola in stopil čisto blizu k Sikinu: »Ali se nič ne bojiš, da bi te doletela enaka usoda?«
Sikinos ni vedel, od kod je v tem trenutku vzel pogum. Misli so ga prehitevale, v njegovi glavi je dozorel načrt, ob katerem je skoraj pozabil na brezizhodnost svojega položaja. »Gospod in kralj vseh dežel,« je mirno rekel, »sem odposlanec Atencev, Atenci pa imajo v rokah sinove tvoje sestre Sandake. Ko bo sonce zašlo, moram biti spet na Salamini. Drugače je življenje tvojih nečakov izgubljeno.«
Jasne besede sla so presenetile Kserksa in državne velikaše. Sikinos je potegnil na dan zapestnico nečakov in jo dal kralju. Ta jo je za hip pogledal in priznal, da je poražen: »Pogumni možje so ti Atenci!« je vedno znova ponavljal, »pogumni možje!« in majal z glavo.
Zdaj je prišel za Sikina trenutek, ko je moral staviti na vse ali nič. Misel, ki ga je mučila, odkar je zagledal Dafne, je moral zdaj spremeniti v dejanje. »Zvestoba Atencev,« je začel dolgovezno, »ti bo prinesla neprecenljivo prednost; ta zvestoba pa ima seveda svojo ceno.«
Državni velikaši so ga nestrpno gledali, Kserks pa je spet sedel na prestol, kakor da bi pričakoval neprijetno zahtevo.
»Atene,« je nadaljeval glasnik, »dajejo več kot polovico grškega ladjevja, njihove konjenice se vsi bojijo zaradi njene spretnosti, atenski hopliti pa so bili tisti, ki so perzijsko vojsko v močvirju pri Maratonu pognali na ladje. Če si želiš pridobiti njihovo zvestobo, postavlja vojskovodja Temistokles samo eno zahtevo — to žensko!« Sikinos je iztegnil roko in pokazal na Dafne.
Popoln uspeh ”Kraškega sprehoda“ in zborovanja pri Suhem kalu pri Bazovici
Udeležencem sprehoda sta spregovorila domačin Mirjan Žagar in predstavnik WWF Dario Predonzan (levo)
Številna množica se je v nedeljo lahko osebno prepričala, kako je izbira pristojnih oblasti glede lokacije sinhrotronskega svetlobnega generatorja povsem nesmotrna. Po sedanjem načrtu naj bi ga namestili, kot je že vsem znano, v neposredni bližini Bazovice, na lepi zeleni in obdelani površini, potem ko je bila zavrnjena možnost njegove izgradnje znotraj Raziskovalnega centra, na povsem opustošenem in golem kraš-kem zemljišču, ki pa bi ga lahko z namestitvijo te strukture zavarovali pred nadaljnjim propadanjem.
To razliko med možnima lokacijama, če gledamo izključno z vidika zaščite teritorija in okolja, so videli vsi tisti, ki so se udeležili nedeljskega protestnega »kraškega sprehoda«, ki se je pričel v dopoldanskih urah na glavnem bazovskem trgu in nato nadaljeval svojo pot po gozdnih poteh mimo obeh možnih lokacij in se zaključil na področju, kjer sedaj nameravajo namestiti ta svetlobni generator.
»Današnji sprehod je v bistvu kategoričen odklon namestitve sin-hrotrona v neposredni bližini naše vasi ter simbolično odraža zahteve krajevne skupnosti za pravično upravljanje in izkoriščanje zemlje, na kateri živi in dela«, je na travniku, kjer se je zaključil sprehod, v uvodnem delu svojega posega poudaril Mirjan žagar, ki je kot domačin v
tudi transparenti ob trasi sprehoda, o razsežnosti teh razlastitev v preteklih letih, ki so se v nekaterih primerih izkazale kot neupravičene ali celo škodljive za naravno okolje in celotno skupnost, še posebej pa za tu živečo slovensko narodnostno skupnost, je podrobneje govoril tudi Mirjan Žagar; predvsem pa se je zaustavil ob problemu sinhrotrona in njegove lokacije ter ustanovitve Raziskovalnega centra v prepričanju, da bo ta uresničitev resnično utemeljena le če bo v njem zgrajen svetlobni generator. Stvari pa so se pozneje zasukale drugače.
Po kronološkem pregledu razvoja dogodkov je predstavnik Bazovice in organizatorjev med drugim dejal, da iz vsega tega izstopa žalostna ugotovitev, kako površno je bil obravnavan ta važen problem s strani odgovornih organov, in s tem v zvezi izrazil celo vrsto pomislekov na njihovo delovanje. Ob zaključku svojega posega je Žagar še enkrat podčrtal, da tukajšnje prebivalstvo in njegove organizacije gledajo na Center za znanstveno in tehnološko raziskovanje ter na svetlobni generator še vedno kot na možnost za razvoj mesta in celotne pokrajine ter ga obenem imajo za pomemben prispevek k ovrednotenju mednarodne vloge Trsta. Izražajo pa odločno nasprotovanje novi lokaciji sinhrotrona pri Bazovici ter še enkrat pozivajo od-
govorne organe in oblasti, da bi postavili sinhrotron v notranjost območja za znanstvene in tehnološke raziskave, kot je bilo prvotno predvideno.
V italijanskem jeziku je spregovoril predstavnik Svetovnega sklada za naravo (poleg te organizacije so sprehod organizirali še Kmečka zveza, Združenje Arniči della Terra, Koordinacijsko združenje vzhodnokraš-kih vasi, Deželni odbor za zaščito kraških pojavov, Slovensko planinsko društvo in Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev, k njemu pa so pristopili še Krožek Julia, Taborniki Rodu modrega vala. Združenje Arniči del Tram de Opicina) Dario Predonzan. V svojem govoru je navedel dva razloga, zaradi katerih se je treba postaviti po robu taki izbiri odgovornih organov za lokacijo sinhrotrona. Predsem je treba zavrniti metodo o postopku, ki so jo ubrale oblasti za izbiro načrta, pri čimer je potrebno še posebej ožigosati, da ni bilo posvetovanja s prebivalstvom, kateremu se sedaj skuša vsiliti ta načrt. Drugi razlog nasprotovanja pa je treba iskati v izbiri lokacije, ki je po njegovem med najmanj primernimi iz raznih razlogov. Predstavnik Svetovnega sklada za varstvo narave je bil tudi mnenja, da je treba končno izdelati zakonski instrument za zaščito kraškega teritorija, sicer se bodo taki primeri še ponavljali.
Naj za kroniko dodamo, da je na začetku sprehoda na bazovskem trgu udeležence pozdravil Miro Križman-čič, Lucijan Malalan pa je razloge manifestacije na kratko obrazložil med samim sprehodom.
»Kraški sprehod? Da, hvala«
Na bazovski zmenek s Krasom, za Kras, proti vsiljevanju lokacije pri Bazovici, skratka na nedeljski »kraški sprehod« so nekateri »prismučali« z rolkami, drugi so se raje prepustili šoferjem ACT, eni so jo do zbirališča mahnili kar peš, drugi so prikolesarili. Kdor je imel noge res prekratke je blagovolil, da so ga starši nosili vseh 10 kilometrov sprehoda štuporamo. In teh je bilo res veliko.
Raznolike udeležence »kraškega sprehoda« si lahko ločil od običajnih uporabnikov kraških stezic po zele-noplavi nalepki z dvojezičnim motom manifestacije »Kras, da hvala - Carso, si grazie«, ki so ga delile prijazne članice koordinacijskega odbora. Poleg nalepke z drevesom, za katerim vzhaja živorumeno sonce, so za karakterizacijo shoda poskrbeli tudi svetlopla-vi volneni puloverji članov Planinskega društva. Tudi teh je bilo veliko.
Raznobarvna tisočglava množica, ki se je zbrala v Bazovici, je po svoji sestavi morda bolj kot katerikoli retorični govor izražala skupno misel vseh, ki jim je draga slovenska zemlja. Sprehoda so se namreč udeležili številni starejši krajani. Njim pomeni sinhrotron pri Bazovici nekaj, kar jim bo vzelo zemljo, ki jim je ožuljila roke. Udeležili so se ga slovenski dijaki, ki ne bodo nikoli obdelovali te zemlje, to pa še ne pomeni, da so nanjo manj navezani. In starši, ki so za-
Del udeležencev med zborovanjem na travniku pri Suhem kalu
vestno stopili v sprevod in se razumejo na »AR 1« in »T 8«. Ti so svojim otrokom sicer prizanesli s podrobnim orisom politične valence »kraškega sprehoda« in so pustili raje besedo 80 zgovornim risbam kraških osnovnošolcev. Prav te ljubke risbe, s katerimi so prireditelji zaznamovali traso sprehoda, so vzbudile ničkoliko zanimanja ne le med najmlajšimi udeleženci manifestacije, temveč tudi med odraslimi. Treba je priznati, da je grafična izvedba »kraško-ekološke tragedije«, s soncem, ki se joče, ker so mu odvzeli trato in ga obkrožili s sivimi dimniki (delo mladega umetnika OŠ Primož Trubar), bolj zgovorna kot dvojezični transparent, ki je pričakal udeležence shoda pred »vhodom« v raziskovalno območje.
Z naravoslovno poanto otroškega gledanja na problem lokacije sinhrotrona so se strinjali tudi predstavniki vseh italijanskih ekoloških organizacij, ki so soglasno podprle bazovski shod, čeprav jih med udeleženci ni bilo posebno veliko.
Medtem ko je vseh tisoč in več ljudi prehodilo prvo polovico načrtovane poti, so se na čudovitem terenu pri Bazovici (kjer naj bi po zamisli Tržaške občine postavili železobetonske temelje sinhrotrona) pripravljali na končni del nedeljske manifestacije. Prireditelji so postavljali »bife« (drugi je bil v Trebčah) za vse utrujene in upehane ljubitelje Krasa. Pripravljali so sendviče z mortadelo in salamo, razporejali so velike plastične smetnjake in lesene mizice za zbiranje podpisov proti lokaciji TE na premog v Miljski občini. Proseška godba na pihala se je pripravljala na minikon-cert. Na vprašanje kronista, koliko truda stane priprava takega »sprehoda«, so člani organizacijskega odbora s številko 9 pod nalepko (»9 pomeni, da si odgovoren za bife«) odgovorili »veliko«. Pa si jim bral v očeh, da so v imenu vseh 120 članov organizacijskega odbora sami presenečeni nad uspehom »kraškega sprehoda«. Bo »veliko« vloženega truda obrodilo tudi »veliko« sadov?
(ef)
imenu Bazovice in drugih vzhodnok-raških vasi ter organizatorjev pozdravil udeležence manifestacije, ki je presegla vsa predvidevanja. Levji delež so za njen uspeh nosili domači organizatorji, med sprehodniki pa je bilo slišati pretežno slovensko besedo, kljub temu, da so jo podprle tudi nekatere druge italijanske organizacije.
Med množico so bili številni vodilni predstavniki slovenskih ustanov in organizacij ter slovenski izvoljeni predstavniki strank, za katere se običajno opredeljujejo Slovenci.
Sprehod je torej izzvenel kot odločen protest vsakršnemu poskusu zaseganja novih površin kraške zemlje, ki je v tržaški pokrajini že itak izrazito okrnjena. Tako so potrjevali
Uprava občine Dolina sporoča, da so napovedana dela podjetja ENEL v zvezi z obnavljanjem električne napeljave na središčni vaški cesti v Borštu preložena za nedoločen čas.
Ob dokaj meglenem stališču nove petstrankarske koalicije
Tržaški občinski svet bo danes sklepal o termocentrali
Po dolgem odlašanju se bo moral danes tržaški občinski svet izreči o dokaj pomembnem vprašanju morebitne gradnje termocentrale na premog na ozemlju tržaške pokrajine. Vprašanje je sicer že dolgo na dnevnem redu, že zdavnaj je tudi zapadel rok, ko bi morala Občina sporočiti deželni upravi svoje stališče, deljenost mnenj med večinskimi strankami pa je narekovalo,da je bilo vprašanje puščeno ob strani, da ne bi še bolj kompromitirali žetako težavnih odnosov med partnerji nove petstrankarske koalicije.
Očitno pa različnost mnenj med zavezniki še obstaja. Sicer sam okvirni sporazum, na osnovi katerega so rešili upravno-politično krizo, vsebuje odstavek o vprašanju termocentrale, ki pa je dokaj meglen ter ne vsebuje jasnih stališč in obvez. V njem je namreč samo rečeno, da je stari načrt ENEL, kot je vsem že zdavnaj jasno, neustrezen, ter da bo treba šele "preveriti oportunost", da bi centralo zgradili v naši pokrajini, tudi v luči zaključkov skorajšnje vsedržavne konference o energiji. Odstavek še dodaja,
da bi morebitni novi načrt moral vsekakor spoštovati tako napotke tako imenovane komisije Brambati, kot tudi normativ EGS.
In to stališče, ki pravzaprav sploh ni stališče, bi moralo biti osnova za današnjo razpravo v občinskem svetu. Novi občinski odbor je namreč pripravil predlog sklepa, ki pa enostavno ponavlja, da je stari načrt ENEL nesprejemljiv, ter napoveduje "ponovno preučitev problema", seveda ob upoštevanju sklepov energetske konference in raznih ekoloških predpisov.
Prav na to megleno stališče se v svoji tiskovni noti sklicujedeželni odbornik Gianfranco Carbone, socialist, ki uvodoma poudarja, da se je Tržaška občina leta 1984 že izrekla v korist centrale, da pa se je kasneje usmeritev spremenila, kar kaže na določeno politično zavest o pomembnosti problema, kot tudi na pozornost, s katero javno mnenje sledi temu vprašanju. Carbone pa se kritično obregne prav ob dve točki sporazuma: najprej poudarja, da stari načrt
ENEL ne obstaja več, saj ga je sama Dežela že zavrnila, pa tudi sam ENEL je že sprejel novi ' načrt za okolje", s katerim je stari načrt termocentrale ne-skladljiv. Glede sklicevanja na vsedržavno konferenco o energiji pa Carbone opozarja, da bo v prvi vrsta obravnavala probleme jedrske energije in da torej od nje ni pričakovati posebnih napotkov glede drugih virov energije. Vsekakor deželni odbornik optimistično zaključuje svojo noto, da je sedanji zastoj v odločanju dokaz, da glede tako delikatnega vprašanja ni bilo vsiljenih sklepov, pač pa da obstaja volja, da bi prišli do dokončnega sklepa na osnovi čim bolj resnih razmišljanj in ocen.
Tržaški občinski svet se bo vsekakor, kot rečeno, danes izrekel. Pričakovati je, da bodo med razpravo prišla jasno do izraza različna in nasprotna stališča, nedvomno bo govor tudi o zahtevi, naj se izvede referendum med prebivalstvom. Ni dvoma, da bo drevišnja razprava dokaj živahna, tudi glede na dejstvo, da so nekatere ekološke skupine že napovedale svojo prisotnost na seji.
Film »Mejna črta« snemajo tudi v zavodu »J. Stefan«
V Trstu nadaljujejo s snemanjem televizijskega filma »Linea di confine« (Mejna črta) s tehniko izredne ostrine. Operaterji so prizorišče filmskega dogajanja prenesli v prostore državnega poklicnega zavoda »J. Stefan«, kjer so včeraj pričeli snemati nove kadre. Kamero bodo vključili v eni od učilnic, na hodniku ter v posebej za ta namen postavljeni montažni hišici za šolskim poslopjem. Kot zanimivost povejmo še, da so pred štirimi leti v poslopju poklicnega zavoda snemali nekatere kadre znanega filma »La ragazza di Trieste«.
Po še nepotrjenih vesteh bo italijanska radiotelevizija v bližnji prihodnosti posnela film »I promessi sposi« (Zaročenca) po istoimenskem romanu Alessan-dra Manzonija. Film naj bi v celoti posneli v Sloveniji.
Letošnji jubilejni Zdravniški dnevi bodo posvečeni problematiki prehrane
Mogoče nam ni vedno jasno, da je prehrana izredno pomembna za naše zdravje in dobro počutje. Na zdravnikove nasvete večkrat radi pozabimo, predvsem ko se znajdemo pred dobrim golažem ali s smetano prelito torto. Večkrat se torej hranimo narobe enostavno zato, ker nam je »prepovedana« hrana všeč, ali zato, ker smo napačno razumeli in zaupali nasvetom raznih časopisov, prijateljev in improviziranih dietologov. Zlasti kadar skušamo odpraviti odvečne kilograme, se zatečemo v lekarno in sežemo po naj-novejših farmacevtskih proizvodih, ki so čestokrat toliko bolj škodljivi, kolikor bolj so reklamizirani.
»Aktualnosti v klinični prehrani -prehrana in dietetika« je naslov 40. tržaškim zdravniškim dnevom, ki jih prirejata Združenje tržaških zdravnikov in Italijansko združenje za človeško prehrano in ki so jih včeraj predstavili na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku. Združenje tržaških zdravnikov slavi letos 40. obletnico obstoja in je letošnje Zdravniške dneve posvetilo nrav aktualnemu proble-
mu prehrane, s katerim se vsak človek, bolnik in ne, vsakodnevno spoprijema. Naše prehrambene navade so se po drugi svetovni vojni, z rastočim bogastvom, korenito spremenile, predvsem na Zahodu. Večina prebivalstva je nadhranjena, kar pa v bistvu ne pomeni, da z večjo količino hrane užijemo tudi vse potrebne snovi za pravilno rast in razvoj organizma in za dobro počutje. Hrana, ki jo uživamo, je preveč rafinirana, po drugi strani pa prihaja večkrat iz nezdravega okolja (pomislimo le na stopnjo okuženosti okolja, v katerem živimo, ali na posledice černobilske katastrofe). Po drugi strani pa je zdravstveno stanje odraslega človeka odvisno od prehrane, ki jo je bil deležen v mladosti. V ZDA so raziskave pokazale, da 30 od sto mladostnikov pod 15. letom že boleha za sladkorno boleznijo, visokim pritiskom in debelostjo. Prav v otroštvu in puberteti pa se izoblikujejo naše navade in postavljamo osnove za naše bodoče zdravstveno stanje. Zato je zelo pomembna prehrambena vzgoja v šoli in družini.
V zadnjih letih so raziskave na področju fiziologije, biokemije, diagnostike in terapije s prehrano zelo napovedovale in dokazale, da je nekatere bolezni (rak na prsih ali v želodcu, ledvične bolezni, idr.) mogoče preprečiti ali olajšati s pravilno prehrano, predvsem z omejevanjem beljakovin in maščob. Na simpoziju, ki se ga bodo udeležili najbolj znani italijanski in' tuji strokovanjaki - zabeležimo naj prisotnost zagrebškega raziskovalca in predsednika Mednarodnega združenja za znanost prehrane, Buzino - bo govor o prehrani in športu, o dietetiki, klinični prehrani, umetni prehrani, itd. Zdravniški dnevi bodo trajali od 16. do 18. oktobra in se bodo odvijali v Kongresnem središču Pomorske postaje. Ob tržaškem simpoziju, bo v koprskem muzeju, potekalo tudi enodnevno srečanje »Prehrana in zdravje«, ki so ga prireditelji posvetili 350-letnici smrti Santoria Santoria, enega izmed prvih raziskovalcev, ki je eksperimentalno preučeval človeški metabolizem-
Gostje so si včeraj ogledali tržaško pristanišče
Delegacija Sabora SR Hrvaške na prijateljskem obisku v FJK
Včeraj dopoldne je prispela na dvodnevni uradni obisk v deželo FJK delegacija Sabora SR Hrvaške, ki jo vodi predsednik Andelko Rujnič, v njej pa so še predsednik Sveta združenega dela Milan Januš, predsednik odbora za zunanjo politiko in stike s tujino Ivica Pekete, predstavnik socio-političnega odbora Ivica Kisak in sekretar Ladislav Torti.
Delegacija se je že v dopoldanskih urah sestala s predstavniki tržaške univerze ter si ogledala tudi tržaško pristanišče.
V imenu vodstva tržaške univerze je visoke goste SR Hrvaške sprejel in pozdravil prof. Giampaolo de Ferra, ki je poudaril pomen tesnih stikov med tržaško in zagrebško univerzo ter še posebej med medicinskima fakultetama in fakultetama za fiziko, ki medsebojno zelo dobro sodelujejo.
Kasneje je delegacijo iz republike Hrvaške sprejel podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel, ki ji je tudi izrekel dobrodošlico.
Nato si je delegacija v spremstvu deželnega svetovalca Giannija Giuri-cina ogledala tržaško pristanišče, kjer jo je sprejel in pozdravil direktor ustanove za tržaško pristanišče Luigi Ro-velli. Le-ta je gostom obrazložil razna dela, ki so v načrtu, ali pa so že v delu za okrepitev in razširitev dejavnosti tržaške pristaniške ustanove. Pri tem je omenil povečanje sedmega pomola, ki je namenjen predvsem prometu s
kontejnerji, gradnjo novega terminala ro-ro za trajekte in nov terminal, ki bo povezoval pristanišče z železniško postajo.
Andelko Rujnič, ki je sicer tudi dekan ekonomske fakultete na zagrebški univerzi, je pokazal veliko zanimanje za vse te načrte, ki bi - je dejal - okrepili dejavnost tržaškega pristanišča in torej tudi njegovo povezavo s pristaniškimi ustanovami v Kopru in na Reki.
Proti večeru so gostje v spremstvu deželnega podpredsednika Tonela in
jugoslovanskega konzula Marjana Banka obiskali tržaško občino, kjer jih je sprejel in pozdravil župan Giulio Staffieri. Tudi tu je stekel razgovor o problemih, ki vežejo republiko Hrvaško z našo deželo in torej tudi s tržaško občino.
Danes dopoldne bodo na sedežu deželnega sveta v Trstu uradni razgovori s predsednikom Paolom Solimbergom, katerega gost je hrvaška delegacija, ki jo bo nato sprejel tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biastutti.
Prireja ga Narodna in študijska knjižnica v Trstu
Od danes knjižničarski tečaj
Danes se v Gregorčičevi dvorani v Trstu pričenja knjižničarski tečaj, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica.
O tečaju in njegovem pomenu smo v našem dnevniku že pisali. Tokrat bi samo našteli naslove posameznih predavanj, ki jih bo skupno 14 in bodo na programu ob torkih, sredah in četrtkih od 14. do 18. ure, kot tudi imena predavateljev.
Danes bosta na programu dve predavanji: Slovenska narodna knjižnica in Zgodovina pisave in knjige; v sredo: Slovenska literatura in Zaščita knjižničnega gradiva,- v četrtek: Abecedna imenska katalogacija in Knjižnično gradivo. V torek, 21. t. m., bosta zopet dve predavanji: Klasifikacija in Nabavna politika, v sredo: Bibliografija na Primorskem in Centralni katalogi; v četrtek, 23. t. m.: Knjižničarske strokovne organizacije in Slovenska bibliografija; v torek, 28. t. m., pa zaključni predavanji: Italijanska bibliografija in Italijanske knjižnice.
Predavatelji bodo: Tomo Martelanc, Jaro Dolar, Miha Glavan, Majda Ar-meni, Tatjana Banič, Miša Sepe, Jože Kokole, Lidija Wagner in Martina Šircelj.
Razprava o vlogi laiko-socialistov
Sodelovanje med štirimi strankami tako imenovanega 'laično-socialističnega pola" je z nedavno rešitvijo upravno-politične krize na Tr-
žaškem zadobilo hud udarec, saj sta dve stranki - PSI in PRI - vstopili v nova odbora, drugi dve - PSDI in PLI -pa sta raje ostali zunaj. Vendar je to sodelovanje še vedno dragoceno in ga kaže krepiti, so poudarili udeleženci včerajšnje okrogle mize v Krožku Sal-vemini, in sicer socialist Pittoni, socialdemokrat Berce, republikanec Rossi in liberalec Trauner. O poteku okrogle mize bomo poročali jutri.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Oskar Švara
Pogreb bo jutri, v sredo, 15. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje.
Žalujoči: žena Marija, brata Vito in Silvester z družinama ter drugo sorodstvo.
Ricmanje, 14. oktobra 1986
Pred porotnim sodiščem agenti, ki so marca lani ubili avtonomista
Proces Greco se je začel v napetem vzdušju
Reči, da je nadzorstvo v sodni palači, kjer se je pred porotnim sodiščem začel včeraj proces o umoru padov-skega avtonomista Pietra Greca, poostreno, je prav gotovo premilo. Karabinjerjev in policijskih agentov ( v uniformi in brez nje) je bilo včeraj zjutraj kot listja in trave, morda celo več od tistih 40-50 ljudi, ki jim je bilo dovoljeno vstopiti v sodno dvorano. Številčnost občinstva je bila namreč omejena iz varnostnih razlogov in marsikdo je ostal na pločniku, ki je sicer krog in krog sodne palače ograjen, prepoved parkiranja pa velja za Ulico Coroneo, Ulico Fabio Severo (pri sodni palači) in Trg Ulpiano. Ob vstopu je vsakdo moral izročiti osebne dokumente, nato pa se je zvrstila serija osebnih pregledov. Še posebno precizna je bila kontrola z metal-detektorjem. V ta varnostni koncept gre verjetno vključiti tudi sklep predsednika porotnega sodišča, da fotografom in televizijskim operaterjem ne dovoli snemanja.
V veliki dvorani porotnega sodišča je bilo ozračje naelektreno. Na eni strani napetost med avtonomisti (manjša skupina je prišla tudi iz Padove in Bologne) in možmi postave, na drugi pa besedni boj med odvetniki, ki se potegujejo za različne interese: eni branijo obtožene agente, drugi pa zagovarjajo pravice Grecovih sorodni-
Sprevod
avtonomistov
Proces proti štirim agentom ni ostal le v sodni dvorani. Več desetin avtonomistov se je popoldne v sprevodu podalo v Ulico Giulia 39, na kraj kjer je 9. marca 1985 padel pod streli policije Pietro Greco "Pedro". Tam so prebrali dokument, ki so ga niedtem razdeljevali po mestu in sredstvom javnega obveščanja. V njem Odbor za protipreiskavo o Grecovi smrti piše, da skušajo obtoženci, obramba in sodniki "oprati umazane cunje doma" in ga čimbolj prikriti javnosti. Nadalje trdijo, da je "proces le farsa, saj se je celo javni tožilec pridružil obrambi, ko je hotela izključiti Grecovo zaročenko kot prizadeto stranko, zagovorniki Pa so izjavljali polno solidarnost s predsednikom sodišča Brencljem, ki je že enkrat, kot predsednik Razsodišča svobode, rešil njihove varovance pred zaporom". Avtonimisti so ostro obsodili tudi "brutalni na-Pad", ki so ga nad njimi izvedli v sodni dvorani "kolegi obtožencev" *n spomnili na vest, ki so jo svojčas °bjavili časopisi, češ da se je z Gre-c°m skrival v Ulici Giulia 39 tudi avtonomist Claudio Latino. Kar je nemogoče, trdijo, ker je Latino od 18- septembra 1984 v zaporu. Da je niarsikomu omenjeni odbor trn v Peti, dokazuje dejstvo, pišejo še na koncu, da je sodstvo iz Veneta dalo Pred nekaj meseci aretirati pet nje-9ovih članov (med njimi je bila tudi Grecova zaročenka), Razsodišče svobode pa jih je po petih dneh popolnoma oprostilo.
kov. Da ima potek obravnave odmev v vsedržavnem merilu, zgovorno priča tudi prisotnost posebnih dopisnikov vseh največjih italijanskih dnevnikov. Proces Greco vidi namreč med obtoženci štiri pripadnike policije, ki so ubili neoboroženega človeka, obenem pa je na sodni tehtnici tudi vprašanje, če se še da zagovarjati protiteroristične zakone, ki so podelili varnostnim organom posebne svoboščine, čeprav na škodo demokratičnega odnosa med javnimi inštitucijami in državljani.
V	pavzi, ko se je sodni zbor umaknil v posvetovalno dvorano, je včeraj prišlo tudi do incidenta. Nunziu Romanu, agentu tajne službe Sisde, je namreč nekdo med občinstvom zaklical: 'Ne skrivaj obraza, morilec." Nanj so takoj navalili bližnji karabinjerji in agenti, drugi avtonomisti so reagirali, nastalo je splošno prerivanje, med katerim se ni razumelo, kaj se pravzaprav dogaja. Nekateri agenti v civilu so stiskali k zidu mlajšega fanta, ki se je otepal, drugi so nekoga vlekli za lase, medtem ko so ga njegovi somišljeniki skušali osvoboditi, dvignilo se je vpitje, karabinjerji, ki so stražili v predelu, namenjenemu sodnemu zboru, so preskočili leseno pregrado, ki loči sodnij-ski del dvorane od publike, in se vrgli nad protestirajoče, javni tožilec Coas-sin pa je v odsotnosti predsednika sodišča klical, naj izpraznijo dvorano. Čez čas se je razburjenost, sicer precej nasilno, umirila in drugih incidentov ni bilo.
V	takem vzdušju se je torej začela včerajšnja obravnava, ki bo gotovo ostala ena od najmanj pomembnih. Potem ko se je umestil sodni zbor (predsednik Brenči, stranski sodnik Trampuš, šest porotnikov, javni tožilec Coassin), je predsednik preveril sklicane stranke. Agente,38-letnega Maria Passanisija, 34-letnega Nunzia Romana, 34-letnega Maurizia Bensa (obtože-
Pri Banih in na Opčinah je včeraj žalostno odjeknila vest o tragični smrti 79-letnega Marija Vidalija od Banov, ki ga je v nedeljo zvečer na Tr-biški cesti do smrti zbil alfasud. Vidali se je v nedeljo, kot običajno, odpravil popoldne peš od Banov do Opčin, kjer je prebil nekaj uric v družbi prijateljev. Pot je vedno prehodil peš, ker je
ni so nepremišljenega umora) in 26-letnega podinšpektorja Giuseppa Gui-dija (on sicer ni streljal, ker pa je tako neprimerno vodil svoje podrejene, je obtožen nenamernega umora) branijo odvetniki D Onofrio, Borean, Morgera in Civello. Kot zasebna stranka so se predstavili Grecova mati, brat Dome-nico z ženo in Grecova zaročenka Gabriella D Affara (včeraj sta bila prisotna brat in zaročenka). Zastopajo jih odvetniki Maniacco, Berti in Calliga-ris. Za civilno odgovornost je poklicano notranje ministrstvo, ki ga zastopa odvetnik Galletto.
Včerajšnja obravnava se je sukala okrog ugovorov. Obramba je namreč sprožila vprašanje, če se Grecova zaročenka in njegova svakinja lahko predstavita kot prizadeta stranka in pa za formalne nepravilnosti pri predstavitvi mnenj izvedencev, ki so jih odvetniki Grecovih sorodnikov predložili. Sodišče je pilatovsko odločilo, da sprejme le enega od dveh predloženih strokovnih mnenj, glede sestave
menil, da je vožnja z avtobusom za starejše osebe prenevarna. Ob povratku proti domu, bilo je malo pred 20. uro, je prišlo do tragedije. Moškega je med prečkanjem Trbiške ceste zbil alfasud, ki ga je v smeri od Opčin proti mestu upravljala 38-letna Alfia Bosco Bozzai iz Ul. Gramsci 5 in v katerem
civilne stranke pa si je pridržalo pravico, da se izreče ob koncu procesa. Zagovorniki Grecovih sorodnikov so dvignili čisto drugo vprašanje, bolj etične narave. Ko je državni tožilec vložil na Razsodišče svobode priziv, češ da bi obtoženi agenti morali biti v zaporu in ne na svobodi, ga je predsednik razsodišča Brenči odbil, s pripombo, da "ni dvomov, da policija nima dovoljenja za ubijanje, ampak obnašanje teh agentov je treba presoditi v vsakem posameznem primeru, kajti agenti so v zadnjih letih pustili za sabo dolgo krvavosled." Odvetnik Berti se je včeraj vprašal, če je Brenči resnično objektiven in če je prav, da predseduje tudi procesu. Ne bi bilo bolj umestno, da bi se Brenči odpovedal nalogi? Očitno sodni zbor s predsednikom Brencljem na čelu ni bil tega mnenja in je odvetnikov predlog zavrnil, češ da ni utemeljen.
Proces se bo nadaljeval ves teden, razsodba pa je predvidena za prihodnji torek ali sredo.
sta se peljala še njen mož Stojan in 11-letni sin Alessandro. Pešca je najprej vrglo v vetrobran avtomobila in nato na asfalt, kjer je obležal. Zanj ni bilo več pomoči.
Nedeljska nesreča je pretresla Bane in Opčine, kjer so Vidalija dobro poznali. Pokojnik je bil zaveden Slovenec; s svojo življenjsko družico, znano aktivistko Tončko, je skupno prebrodil prenekatere trde trenutke. Že kot otrok se je po očetovi smrti zaposlil za zidarja in ta poklic opravljal vse svoje življenje do upokojitve.
Njegova tragična smrt postavlja spet v ospredje vprašanje varnosti na cestah, ki vodijo v Bane: tako na odcepu s Trbiške ceste, kot tudi na samem nadvozu namreč ni pločnika ali posebnega obcestnega pasu za pešce. Cesti sta zato, ob pomanjkljivi razsvetljavi, predvsem v nočnih urah nevarni za pešce.
Na Opčinah aretirali Tunizijca
Agenti obmejne policije so včeraj na openski železniški postaji aretirali 22-letnega tunizijskega državljana Akarija Mehreza Ben Mohameda. Policisti so med pregledom njegovih osebnih dokumentov ugotovili, da je Akari na spisku ljudi, proti katerim so italijanske sodne oblasti izdale zaporni nalog. Akari, ki ima bivališče v Palermu, bi se moral namreč dvakrat tedensko javiti tamkajšnjim policijskim oblastem, da bi tako spoštoval razsodbo sodišča. Poleg tega bi moral tudi prisilno prebivati v sicilskem glavnem mestu. Potem ko je pred nekaj meseci protizakonito zapustil Palermo, je tamkajšnje prizivno sodišče izdalo proti njemu zaporni nalog. Njegov "beg" se je včeraj, kot rečeno, končal na Opčinah, v prijemu policijskih agentov.
Pregledi pred sodno palačo so bili včeraj res temeljiti
Avto zbil Banovca do smrti
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Virgilio Volpi
Pogreb bo jutri, v sredo, 15. t. m., ob 12. uri iz hiše žalosti (Ul. Forlanini 12) v cerkev na Katinari.
Žalujoči: žena, hči Klelja z Dari-om, sinova Oskar in Vili z ženama ter vnuki Helena, Kristjan in Anton.
Trst, 14. oktobra 1986
Ob težki izgubi dragega moža, očeta in nonota Virgilia Volpija izrekajo družinam Volpi globoko sožalje Janko, Miran in Danilo Hrovatin z družinami.
Z Oskarjem in družino Volpi iskreno sočustvujeta Vlasta in Gior-gio.
Zapustila nas je naša draga
I mama in nona
Angela Maslo vd. Piščanc
Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčerki Silvana in Pavla, zet Lucio, vnuk Maksi in drugo sorodstvo.
Trst, 14. oktobra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Štefanije Gojče vd. Kralj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
SVOJCI
Gropada, 14. oktobra 1986
Ob nenadni smrti Marija Vidalija izraža globoko sožalje ženi Tončki in svojcem Zadruga Ban.
Ob tragični izgubi Marija Vidalija izreka globoko sožalje tov. Tončki sinovom in svojcem sekcija KPI Opčine-Bani.
Prvi gost društva je bila prof. Marinka Pertot
S predavanjem o Krasu je KD Grbec iz Skednja pričelo svojo novo sezono
»Flora in vegetacija na Krasu« je bil naslov predavanju, s katerim je KD Ivan Grbec iz Skednja začelo v petek zvečer letošnjo delovno sezono.
Predavala je prof. Marinka Pertot, ki je temo svojega predavanja o rastlinah, drevju in o vsem, kar raste na našem lepem Krasu, razvila na prijeten in zanimiv način in ga obogatila z vrsto izredno lepih diapozitivov. Med predavateljico in številnimi udeleženci je nato stekelprijeten in zanimiv razgovor, ki je pokazal, da so bile prikazane cvetice, pa drevesa, grmičevje in druge posebnosti Krasa, s svojimi dolinami, vrtačami, stenami, ki strmo padajo k morju, pa s svojimi ruji, bori, hrastovimi gozdovi, že kar precej poznani udeležencem večera, da pa jih je izredno zanimalo vse, kar so o bogati flori in vegetaciji na Krasu še izvedeli in tako obogatili svoje znanje.
la sama in vanje ujela toliko kraške lepote, ki jo oko navadnega izletnika večkrat ne ujame. Pokazala je tudi primerke cvetja, grmov in drugih rastlin, ki jih je mogoče najti samo tu pri nas, na primer v območju od Barkovelj do Devina, ali pa na gornjem delu Krasa, tja čez mejo.
Občinstvu, ki je zavzeto sledilo predavanju, je predavateljico predstavila predsednica domačega društva Devana Černič, ki je med drugim povedala, da je prof. Pertotova sodelovala s svojim bogatim poznavanjem Krasa tudi na vseh dosedanjih raziskovalnih taborih mladih, ki so bili tako na Tržašdkem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini.
Po predavanju, ki mu je sledila še razprava, smo odbornice domačega
društva zaprosili za nekaj podatkov o bodočem delovanju društva in načrtih.
Povedale so nam, da že pridno vadita obe pevski skupini: tako ženski oktet, ki ga vodi Marta Werk-Volk, kot ženski pevski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič. Dvakrat tedensko imajo telovadbo za ženske, ki jo vodi Lucio Brazzani. V decembru bo 20. obletnica smrti domačina - glasbenika Ivana Grbca, po katerem nosi društvo tudi ime. To obletnico želi društvo primerno proslaviti s sodelovanjem otrok domače šole in Doma Jakob Ukmar v Skednju. Priprave na to proslavo, ki bo obsegala več prireditev, so že stekle.
Društvo bo, kot vsako leto, pripravilo martinovanje, za svoje najmlajše tudi miklavževanje. Obnoviti namerava tudi popoldneve, namenjene pravljicam, likovni ustvarjalnosti in animaciji za otroke. Tudi v tej sezoni bodo pripravili Prešernovo proslavo, ženski zbor pa bo sodeloval na reviji pevskih zborov »Primorska poje«. Do konca leta bodo skušale pripraviti šest novih pesmi, nekaj ljudskih in umetnih in eno latinsko. Seveda upajo tudi na vabila za gostovanja.
Ker smo videli, da imajo predavanja pri nas uspeh, so nam še povedale, bomo s takšnimi večeri nadaljevali. Vključili bomo seveda še filmski večer, pa glasbene večere, priredili bomo tudi kakšno razstavo; predvsem pa bomo skušali vzpostaviti stike še s tistimi skupinami ali društvi, s katerimi še nismo sodelovali.
Načrtov je torej veliko; dobre volje tudi ne manjka. Tako se KD Ivan Grbec v Skednju obeta dobra sezona.
(N. L.)
gledališča
CANKARJEV DOM
DNEVI KULTURE BELORUSKE SSR
V	SLOVENIJI (18. oktobra 1986)
Velika dvorana
V	torek, 21. t. m., ob 20. uri: IZREDNI KONCERT Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
Okrogla dvorana
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri: Henrik Ibsen, HEDDA GABLER - premiera. Absolventska predstava študentov AGRFT. Ponovitev v ponedeljek, 20. oktobra.
Mala dvorana
Jutri, 15. t. m., ob 20.30: KONCERT v okviru simpozija SOOBSTOJ AVANTGARD.
V	četrtek in petek bo filmska projekcija.
Srednja dvorana
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20.30: CURLEW - avantgardni jazz ali ' hip new mušic".
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Dnevi beloruske kulture v Sloveniji
Danes, 14. t. m., ob 20.15: Komorni orkester iz Minska v veliki dvorani Kulturnega doma - Nova Gorica.
Jutri, 15. t. m., ob 20.15: Akademski pevski zbor iz Minska v Kulturnem domu Branik.
V	petek, 17. t. m., ob 20.15: ZAGREBŠKI SOLISTI. Koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma - Nova Gorica.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	četrtek, 16. t. m„ ob 20. uri v Solkanu: Georg Biichner LEONCE IN LENA.
Predstava bo za red S - četrtek in izven.
razne prireditve
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, prireja tudi letos tečaj slovenskega jezika. Interesente vabimo na sestanek, ki bo jutri, 15. L m., ob 18. uri v društvenih prostorih. Vse podrobne informacije dobite po telefonu jutri, 13. t. m., od 18. do 20. ure na št. 827256.
KD Lipa - Bazovica vabi v soboto, 18. t. m., ob 20. uri v Bazovski dom na predvajanje filma Bazovica. Posneli so ga učenci OŠ P. Trubar. Nastopil bo tudi pevski zbor Lipa.
KD F. Prešeren - Boljunec obvešča, da se prične danes, 14. t. m. od 17. do 18. ure v prostorih gledališča F. Prešeren vpisovanje v plesno šolo.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja slikar DEZIDERIJ ŠVARA.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 30. novembra od 17.00 do 19.30 na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 17. t. m. je odprta razstava grafik ZORE KOREN - ŠKERK. Umik: ob delavnikih od 17. do 19. ure, danes od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
V	umetnostni galeriji Studio Bassa-nese na Trgu Giotti 8/1 bodo v danes, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo japonskega slikarja SHUSAKU ARAKAVVA.
V	galeriji Cartesius bo do 24. t. m. odprta razstava tržaškega slikarja ALDA FAMAJA.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -16.00, 22.00 Camera con vista, dram., VB 1986, 105'; r. James Ivory, i. Helena Bonham-Carter, Julian Sands.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.00 Aliens -scontro finale, fant., ZDA 1986, 135’; r. James Cameron; i. Sigourney VVeaver, Stan Winston.
EXCELSIOR II - 16.45, 22.00 Su e giu per Beverly Hilis, kom., ZDA 1986, 105"; r. Paul Mazursky, i. Nick Nolte, Bette Midler.
PENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Affari di cuore, kom., ZDA 1986, 100'; r. Mike Nichols; i. Meryl Streep, Jack Nichol-son.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Codice Magnum, dram., ZDA 1986, 105'; r. John Irvin; i. Arnold Schwarzenegger, Kathryn Harold.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Prigione modello, kom., ZDA 1986, 100'; r. G. Mendeluk; i. J. Altman, D. Young.
EDEN - 15.30, 22.10 La calda notte di Linda, pom., □ □
MIGNON - 15.00, 22.15 11 segreto della spada, risanka
CAPITOL - 16.00, 21.30 La mia Africa,
dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pol-lack; i. Meryl Streep, Robert Redford. ALCIONE - 15.30, 22.10 La storia infini-ta, fant., ZRN 1984, 95'; r. Wolfang Pe-tersen; i. Barret Oliver, Noah Hatha-way.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr./Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Akira Tereao. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La bestia, er./dram., r. VValerian Borowsz-cyk.D □
RADIO - 15.30, 21.30 Diamond baby
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
KD F. PREŠEREN IZ BOLJUNCA
vabi na
predavanje z diapozitivi na temo
Karakorum ’86
na katerem bo DUŠAN JELINČIČ prikazal svoje izkušnje ob osvojitvi osemtisočaka BREAD PEAK.
Predavanje bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Vabljeni!
čestitke
Ob 70-lelnici MARIA MAGAJNE mu kliče še na mnoga leta ŠD Vesna.
Ob življenjskem jubileju voščimo prijatelju MARIU MAGAJNI še na mnoga leta družini Sergio Pangerc in Petaros.
koncerti
Societž del concerti - Tržaško koncertno društvo. Otvoritev koncertne sezone v ponedeljek, 27. oktobra, z nastopom skupine I SOLISTI AOUILANI, solist Bernard SOUSTROT - trobenta. Dirigent V. Antonellini.
razna obvestila
Radi bi opozorili starše otrok, ki so
letovali v Tolminu, da je pri Tržaški kreditni banki odprt tekoči račun št. 4410/38 "namesto cvetja Sergiju Krevati-nu" in sicer do 31. 10. 1986. Nato bomo vsoto izročili družini.
Od danes, 14. t. m. dalje se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja "Tržaška ljudska univerza". Vpisovanje, ki se vrši vsak torek in petek, od 19. do 20.30 v šolskih prostorih, se nepreklicno zaključi 28. t. m. Vpisnina znaša 30.000 lir za vsak tečaj.
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kontovel vabi na veseloigro ŠAGRA, ki bo v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 14. oktobra
KALIST
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 11.02 - Luna vzide ob 16.16 in zatone ob 2.13.
Jutri, SREDA, 15. oktobra
TEREZIJA
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.02 najnižje -43 cm, ob 7.43 najvišje 46 cm, ob 13.57 najnižje -30 cm, ob 19.36 najvišje 28 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1027,9 mb raste, veter 20 km na uro severovzhodnik s sunki burje do 46 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo skoraj jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Ličen, Silvia Pagani, Sebastiano Gangemi, Alessio Ceccolini, Michael Rumer, Mathias Lodi.
UMRLI SO: 76-letna Lieta Ferrara, 77-letni Francesco Katalan, 79-letni Pietro Perin, 91-letna Pia Nigri, 94-letni Francesco Di Piazza, 58-letni Oscar Švara, 74-letni Renato Lenardon, 81-letna Erminia Barone, 91-letna Elvezia Giudici, 87-let-na Giuseppina Devide, 75-letna Narcisa Venturin, 81-letni Carlo Sorini, 65-letni Mario Lunanova, 74-letni Lorenzo Fac-chinello.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. oktobra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
.SLOVENSKO v TRSTU

vas vabi v sredo, 15. t. m., ob 18. uri na okroglo mizo
CANKAR DANES
Sodelujejo: Andrej Inkret, Janko Kos, Tone Partljič, Dimitrij Rupel in Ciril Zlobec.
Otvoritvena predstava sezone 1986/87
Ivan Cankar
ZA NARODOV BLAGOR
Režija:	Dušan Jovanovič
Premiera v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE
V	soboto, 18. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po
premieri
V	nedeljo, 19. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po
premieri
V	sredo, 22. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED H — mladinski ob 20.30 —
ABONMA RED D — mladinski v sredo
V	soboto, 25. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota po
premieri
V	nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED G — popoldan na dan
praznika
V	četrtek, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 —
ABONMA RED E — mladinski v četrtek
Nadaljuje se vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 14. ure ter od 18. do 20. ure. Prosimo abonente, da dvignejo abonmajske izkaznice.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 14. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
ODPRTO TRIBUNO
Kako strežemo v slovenščini (po življenju)?
Vodi prof. Bojan PAVLETIČ
Glasbena matica čestita in vošči vse najboljše
MARIU MAGAJNI
ob visokem življenjskem jubileju
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
obvešča,
da je začetek deželnega knjižničarskega tečaja
danes, 14. t. m., ob 14. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Udeležencem priporočamo točnost!
Dragi
MARIO
ob tvoji 70-letnici ti želimo, da bi še mnoga leta gledali skozi tvoj objektiv
KD F. Venturini
šolske vesti
Sindikat slovenske šole vabi učitelje, ki so se vpisali na Pedagoško akademijo (oddelek v Kopru) za nadaljevanje študija ob delu, naj se zberejo jutri, 15. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, kjer se bodo s predstavniki pedagoške akademije dokončno domenili za vse, kar zadeva potek tečaja v Trstu. Kdor ni še predstavil dokumentacije, naj to nujno stori te dni. Otvoritev akademskega leta je predvidena za zadnji teden oktobra
prispevki
Našemu pevcu Egonu in soprogi čestita ob rojstvu drugorojenčka
MATEJA
moški pevski zbor V. Mirk Prosek - Kontovel.
Ob 4. obletnici smrti Dušana Kodriča daruje Mario Suber z družino 10.000 lir za KD Primorsko in 10.000 lir za Zvezo žena Mačkolje.
Ob obletnici zlate poroke (11. 10. 1936 — 11. 10. 1986) pok. staršev Santi-ne in Željka Prodana daruje hči 30.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Kriški mladinski krožek čestita k velikemu uspehu, ki so si ga
DEKLETA KRIŠKEGA DEKLIŠKEGA ZBORA
priborile na tekmovanju v Vidmu "Rassegna corale CORO VIVO"
mali oglasi
Ob rojstvu prvorojenke
MAJE SMOTLAK
čestita Robiju in Neviji
uprava in kolektiv konzorcija Grmada
Darujte v sklad
Mitje Čuka
PRODAM avto peugeot 305, letnik 1980 v zelo dobrem stanju. Tel. 040/280175 po 17. uri.
PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, štiri sobe, tri terase, dvoje sanitarij in garaža. Tel. od 14. ure dalje na št. 200144 ali 200671.
STAREJŠI samski moški išče hišno pomočnico. Javite se na tel. št. 731482.
IŠČEM v najem ali kupim vilo ali veliko hišo na Krasu. Tel. 040/228390.
PRODAM dirkalno kolo za otroka od 6. do 12. leta starosti. Tel. 040/228390.
LJUBITELJU SLIK prodam originalni indijski batik (dim. 120x85 cm) uokvirjen, zasteklen. Tel. ob večernih urah na št. 812353.
GOSTILNA NA KRASU išče izkušeno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica".
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 13. 10. 1986
Ameriški dolar............ 1360.—
Nemška marka ............. 689.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint......... 610.—
Belgijski frank.............. 32.50
Funt šterling............. 1940.
Irski šterling............ 1860.—
Danska krona.............. 180. -
Grška drahma ................. 9.70
Kanadski dolar ........... 975.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8.40 844,-
Avstrijski šiling		97.80
Norveška krona 		185,
Švedska krona		198.-
Portugalski eskudo		9,—
Španska peseta		10,—
Avstralski dolar 		820,-
Debeli dinar		2.70
Drobni dinar		2.70
brll/b BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 D^JIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
široka izbira nogavic iz najlona in lameja ter intimnega ženskega perila s čipkami.
OliZK
col kllits
rvaibrum
slike, ki niso le spomin
aldo rupcl
Zedinjeni Slovenci in skupni kulturni prostor na taboru v Šempasu pred 120 leti
Prihajali so peš, na konjih in na vozovih. Oblečeni so bili v praznične, v narodne noše in okrašeni so bili s slovenskimi zastavami. Godba je spadala zraven. Govornik je segreval že prepričana srca. Na tisoče se jih je zbralo v Ljutomeru, Žalcu, Šempasu, Sevnici, Vižmarjih, Ormožu, Tolminu, Sežgni, Bistrici pri Pliberku, Vipavi in še kje. Tri leta so sveže in prodorno zahtevali zedinjeno Slovenijo, posvetno in cerkveno uradovanje v slovenščini, slovenščino v ljudskih šolah, ustanavljanje strokovnih šol in univerze, soočali so se z gospodarskimi vprašanji. Presegali so pokrajinsko zaprtost, da bi prepričali narodne veljake, naj tudi v deželnih zborih spregovorijo o ljudskih zahtevah, o zedinjenju.
Na posnetku je prizor s tabora v Šempasu 18. oktobra 1868. Kaj se je spremenilo? Zasnovo o zedinjeni Sloveniji smo nadomestili z enotnim kulturnim prostorom, to je upravnozem-Ijepisni pojem smo zamenjali z nečim neoprijemljivejšim.- Uradovanje v slovenščini je še vedno na spisku neuresničenih želja, prav tako ljudske šole (v videmski pokrajini). Imamo morda vse strokovne šole, ki jih potrebuje neka skupnost? Odgovarjajo nam, da nas je itak premalo že za šole s katerimi razpolagamo. Kaj pa če je eden od razlogov šibkosti ravno dejstvo, da smo cela desetletja smeli študirati staro grščino in latinščino in nič ekonomije in elektronike? Univerze ne sprašujemo, niti slavistične fakultete. Z gospodarskimi vprašanji se še vedno soočamo. Pokrajinske zaprtosti ne presegamo: na tako opevani številki dnevnika ob prvem dnevu šole najdemo razpredelnice samo tržaških šol. Narodnih veljakov v takratni miselni podmeni nimamo več in to je dobro. Imamo pa centre odločanja, ki so nad in izven dogovorjenih struktur. In? Nič! Zakaj bi morala vsaka »slika, ki ni samo spomin« imeti na koncu poduk, kot ga imajo basni? Bralci ne samo berejo, tudi razmišljajo.
R. A.
LA STRADA - Cesta, Italija, 1954. Režija: Federico Fellini. Igrajo: Giulietta Mašina, Anthony Quinn, Richard Basehart. RAI 1, ob 16.00.
Nežno in nebogljeno Gelsomino »prodajo« nasilnemu in klateškemu Zampa-noju. Ta jo izkorišča kot asistentko pri svojih akrobatskih nastopih, grobo ravna z njo in jo muči s težkimi deli.
Gelsomina spozna Norčka in se kmalu naveže na tega dobrosrčnega in nežnega čudaka, ki precej spominja na junake Kosmačevih zgodb. Grobi Zampano Norčka iz ljubosumja ubije in zapusti Gelsomino. To je atipičen fellinijevski film, kjer pride do izraza, pred estetsko analizo sodobnega kiča in vulgarnosti, močan etični naboj, ki temelji na krščanski metaforiki in na eksistencialnem razmišljanju o sodobnem človeku.
LTNVASIONE DEGLI ULTRACORPI - »Invasion of the body Snatchers«. Napad vesoljcev, ZDA, 1956. Režija: Don Siegel. Igrajo: Kevin McCarthy, Dana Wynter, Carolyn Jones. RAI 2, ob 0.40.
Eden najznamenitejših in najboljših ZF filmov petdesetih let! Režiser D. Siegel, ki je star lisjak hollywoodskih studiov, ne uporablja »posebnih efektov«, a vseeno pričara gledalcu neverjetno tesnobno vzdušje groze in suspenza.
V značilnem ameriškem mestecu Santa Miri, se skrivno izkrcajo bitja iz vesolja, ki imajo obliko podolgovatih buč. Te vesoljske »buče« dobivajo po skrivnostnem kemičnem procesu človeške poteze, na ta način hočejo zavzeti svet. Zdravnik Miles Dennel razkrinka naklepe napadalcev iz vesolja in skuša o tem obvestiti oblasti...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Uvodi so »večno« težavni... Na lestvici je bilo precej obratov, seveda ne mislim na 33 oz. 45, dve pravi novosti, predvsem pa sprememba na vrhu... Gremo k stvari:
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
9	6	1.	Madonna - Papa don’t preach
12	1	2.	Gu Gu - Ljubil bi se
14	4	3.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
3	7	4.	Eurythmics - Thorn in my side
2	10	5.	Steve Winwood - Higher love
—	—	6.	Samatha Fox - Touch me
6	9	7.	Level 42 - Lessons in love
3	5	8.	Rod Stevvart - Every beat of my heart
—	—	9.	Prince & Revolution - Under the cherry
			moon
5	2	10.	Steve Winwood - Back in the high life again
Madonna, Očka ne sme več pridigati! Madonna torej na prvem mestu po devetih tednih prisotnosti, s skokom kar za pet mest. Gu Gu so verjetno zadovoljni tudi z drugo stopničko, Martin Krpan pa še kar kljubujejo tujim hitom. Eurythmics so z odličnim komadom četrti, Steve Winwood pa prodira k vrhu še s svojim drugim hitom na naši lestvici... Novost na šestem mestu s prikupno (da ne rečem kaj drugega) Samantho Fox, ki svoje čare s pridom uporablja, kar je moč opaziti tudi po naslovu komada... Tudi za »Lekcije v ljubezni« ste še kar navdušeni, mesto pod »nivojem« je Rod Stewart, srce mu menda še bije, na lestvici pa imamo tudi kombinacijo Princa, kot predstavnika aristokracije, in Revolucije, kot nosilke nove kvalitete, le ta se imenuje Under the cherry moon in je novost na lestvici. Zaključuje Steve Winwood... Pišite kaj...
Z nagradami sodelujejo še:
Zolozbo L A Zolotnlttvo Upa Kapar ^----------trzotkaga
Iskra TOZD Elsktroakustlka
Satana
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:........ ......................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
	ii	v		
			■■■■i	
				
današnji televizijski in radijski sporedi
»
I

10.30	Nadalj.: La donna di guadri
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Fronto... chi
gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Zabavni spored: Fronto... chi gioca?, 2. del
14.15	Risanka: Remi
15.00	Aktualnosti: Cronache italiane
15.30	Dokumentarec: I robot italiani
16.00	Film: La strada (dram., It. 1954; r. F. Fellini)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: La strada (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Parola mia - vodi L. Rispoli
20.00	Dnevnik
20.30	Speciale Fantastico, vodi Pippo Baudo
22.15	Dnevnik
22.25	2. Premio internazionale della strada, vodita P. Pilchard in L. Toffolo
23.10	Dokumentarec: Soldati 23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dokumentarec: Ruote di fuoco
11.25	Nadaljevanka: Una storia vien-nese (zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nagradno tekmovanje: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografie
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: L’ago della bilancia
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Naniz.: II commissario Kdster
19.40 Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963; r. John Sturges; i. Steve McOueen, James Garner)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Film: La grande fuga (2. del)
23.30	Dnevnik. Trentatre 0.20 Filmske novosti
0.30 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 0.40 Film: LTnvasione degli ultracor-pi (fant., ZDA 1956; r. Donald Siegel; i. Kevin McCarthy, Dana Wynter)
13.00	Nadaljevanka: I grandi camale-onti
14.00	Dokumentarec: Animali da sal-vare
14.25	Tečaj francoskega jezika
14.55	Simfonični koncert
16.00	Informativna oddaja: Schede -Arte
16.30	Dokumentarec: Dal gioco all in-formatica
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.25	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Kulturna oddaja: L'altra faccia di...
20.30	Izobraževalna oddaja: Louvre - II pili grande museo del mondo
21.25	Grandi feste nella Roma baroc-ca: sopranistka Cecilia Gasdia
22.45	Dnevnik
23.20	Glasbena oddaja: leri e oggi, Festival
. 9.55 TV mozaik: Otrok in šola - Učenec in učitelj
10.25	Poklici: Poklici v železniškem gospodarstvu
10.55	Oktober v Kraljevu, prenos
16.25	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: MPF Celje '85
18.00	Periskop
18.45	Risanka
19.00	Danes - Gorenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	TV drama: Lazar (V. Stevanovič)
21.35	Integrali 22.50 Dnevnik
Dolina Edena je na sporedu po Canale 5 ob 21.30
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke
18.00	Nadaljevanka: Tra 1'amore e il potere
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
GORICA — o gradnji slovenskega šolskega centra
TRST — začetek koncertne sezone Glasbene matice
TRST — Koroški dnevi v Društvu slovenskih izobražencev TRST — o Baletni šoli — prip. Barbara Gruden
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Oggi la citta
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: Silenzio: si uccide (krim., r. G. Zurli; i. L. Rivelli, R. Mark)
22.10	TVD Vse danes
22.20	Nadaljevanka: Melodramma
23.30	Košarka: Italijansko prvenstvo Al in A2 lige
ifg| CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una famig-
lia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vi vere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumen.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: La valle dellEden (2. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf 0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: Telefonata a tre mogli (dram., ZDA 1952; r. J. Negulesco; i. B. Davis, G. Merrill)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L -incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Ho sposato una strega (kom., ZDA 1942; r. Rene Clair; i. V. Lake, F. March)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviz: Cest la vie, 18.45 Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Film: Scherzo del de-stino in agguato dietro 1'angolo come un bri-gante da strada (kom., It. 1983; r. Lina Wer-tmuller; i. U. Tognazzi, P. Degli Esposti)
22.40 Film: Intereiors (dram., ZDA 1978; r. Woody Allen; i. Diane Keaton, Kristin Griffith)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.10 Switch
[^j> ITALIA 1_____________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	CandidCamera
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo
20.15	Snorky
20.30	Film: Vai alla grande (kom., It. 1983; r. S. Sampieri; i. L.Wendel, M. Ciavarro)
22.15	Nanizanka:	Mike
Hammer
23.15	Športna oddaja: Foot-ball
0.30 Nanizanki: A-Team,
1.30	Kazinsky
rj[U][??M TELEPADOVA
11.00	Nadaljevanki: Uneta difficile, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanke: Pagine della vita, 15.00 Seno-
rita Andrea, 15.45 La famiglia Holvak
16.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Carta che vince, carta che perde (kom., 1967, r. I. Kershner, i. G. Scott, S. Lyon)
22.30	Nanizanka: Ruote
23.30	Znanstvena oddaja: II Leonardo
24.00	Film
^ TELEFRIULI
13.00	E' tempo di artigiana-to
13.30	Nadaljevanka
14.30	Košarkarska tekma: Bancoroma - Fantoni
16.00	Glasbena oddaja
18.15 Nanizanka: Arrivano
le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una famiglia intraprendente
20.40 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
23.00	Rubrika: Realta eco-nomica
23.00 II salotto di Franca
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert; 11.30 -
13.00	Pisani listi: sestanek ob 12.00, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Razmišljanja o vsakdanjih stvareh; 16.20 Glasbene skice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Kar ostane od ljubezni; 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije;
13.45	Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio;
18.00	Sotočja; 18.45 Glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra;
22.00	Našim po svetu; 22.30 Zabavna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Vodomet melodij; 24.05 - 4.30 Nočni program
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa RL; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Fantje po polj' gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola in otroštvo; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti in knjižna rubrika; 11.15 Perfetta armo-nia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Eccete-ra; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski spored; 15.00 Šola in otroštvo; 15.45 - 18.30 Sintonizzatissi-mi; 16.00 Country mušic; 16.15 Glasba;
17.00	Bubbling; 17.33 Folk glasba;
18.00	Radijska igra; 18.33 Slovenski solisti; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Inf. oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba; 20.30 Pogovor z odvetnikom - vodi odv. B. Berdon;
21.00	Oddaja za ital. poslušalce - Ostali Trst, L'altra Trieste, vodi P. Parovel.
Republikanci v Gradežu so hoteli nove volitve
Politični spori v Gradežu in Tržiču ovirajo normalno poslovanje občin
Goriška pokrajina je vendarle maj- polaga le z desetimi od dvajsetih sve- kot komunisti. Slednji hočejo ohraniti
Goriška pokrajina je vendarle majhna, ima komaj 25 občin, nekaj nad 140.000 prebivalcev. Pa je v njenem političnem življenju vedno kaj narobe. Prihaja do prepirov in kriz, ki jim ni videti konca.
V Tržiču je ozračje že več mesecev naelektreno. V nedeljo so demokristjani imeli njihov strankin kongres, kjer so dosedanjega tajnika Porcianija, ki je medtem postal župan, zamenjali z Gian Giuseppe Tomarellijem. Na kongres so prišli zastopniki vseh strank, razen socialistov. Odnosi med KD in PSI v tem kraju niso najboljši. Oboji bi hoteli, da bi prišlo do sodelovanja socialistov v sedanjem odboru. Vendar KD hoče odbor le razširiti, socialisti pa zahtevjo popolno prenovo. Dosedanja pogajanja so se izjalovila, v zadnjih dneh sta skušala stvar rešiti deželna tajnika KD Longo in PSI Trom-betta, ki sta oba iz Tržiča.
Celo hujši in bolj zapleten je položaj v Gradežu. Kot je znano je tam že več kot leto dni odbor sestavljen iz republikancev, komunistov, socialdemokratov in zelenih. Ta odbor pa raz-
polaga le z desetimi od dvajsetih svetovalcev in ne zmore torej upravljati, oziroma sploh ne more zahtevati posojil za razna javna dela.
Tudi zaradi tega je prišlo v zadnjem času do razširitve odbora, saj je v večino vstopil edini socialistični svetovalec. KD pa je s svojimi devetimi svetovalci ostala v manjšini.
Istočasno so se pokvarili odnosi med zastopnikom zelenih in ostalimi partnerji koalicije. Razlog tiči v različnih gledanjih na varovanje okolja. Zaradi tega so se prejšnji teden zeleni odpovedali sodelovanju v večinski koaliciji. Republikanci in socialdemokrati so medtem izrazili željo odstopiti. Pravzaprav odstopil naj bi ves občinski svet, prišlo naj bi do novih volitev.
Republikanci so očitno prepričani, da bi na predčasnih volitvah, tudi s pomočjo odbora za ohranitev bolnišnice, dobili še več glasov. Svojo namero so prejšnji teden sporočili tudi goriš-kemu prefektu. Vendar pa se razpustu občinskega sveta in predčasnim volitvam zoperstavljajo tako demokristjani
kot komunisti. Slednji hočejo ohraniti sedanjo koalicijo in so baje konec tedna že dosegli sporazum z zelenimi, da ti ostanejo v koaliciji. Danes zvečer naj bi bila seja občinskega sveta, na katerem bo brez dvoma govor tudi o teh stvareh.
Sicer pa so republikanci iz Gradeža tudi v sporu s svojo stranko. Kot je znano so svojčas postavili lastno kandidatno listo za volitve v skupščino KZE. Uspelo jim je izvoliti njihovega zastopnika, župana Zanettija. Vodstvo stranke pa je vse štiri občinske svetovalce prijavilo razsodišču. Proti pokrajinskim in deželnim organom PRI niso le republikanci v Gradežu marveč tudi številni drugi v Tržiču in še kje. Pokrajinskemu in deželnemu vodstvu očitajo arogantnost. V zvezi s tem pride tudi do zamenjave v sestavi republikanske svetovalske skupine. Odvetnik De Grassi, ki je tudi pokrajinski odbornik, je dal ostavko na mesto občinskega svetovalca v Gradežu, ker bi bilo to, kot je sam izjavil, v nasprotju s koalicijo v pokrajinski upravi.
Goriškemu muzeju iz Kromberka novi prostori tudi v Solkanu
Goriški muzej, ki je doslej večino svojih zbirk imel v gradu Kromberk, je prevzel v upravljanje oziroma uporabo tako imenovano Bartolomejevo graščino v Solkanu. Gre za znano zgradbo z bogato arhitekturo in preteklostjo v kateri so daljše obdobje imeli svoje urade organi notranjih zadev. Po preselitvi slednjih v novo poslopje je Občinska skupščina graščino dodelila Goriškemu muzeju za njegove dejavnosti. Zdaj vanjo selijo oddelek za zgodovino narodnoosvobodilnega boja na Goriškem in urejajo tudi druge prostore v graščini, da bi lahko služili muzejskim namenom in dejavnostim.
V nekdanji graščini bi postopno razvili tudi znanstveni oddelek, ki bi sistematično preučeval zlasti preteklost območja, ki zajema Goriško v njenih zgodovinskih mejah. Čimprej pa naj bi iz graščine premestili oziroma preselili tudi zapore za obsojene osebe, ki še zavzemajo del prostorov. (m. d.)
Stavka ■ manj letov iz Ronk v Rim
Kdor v teh dneh potuje v Rim ne bo mogel uporabiti leta, ki prihaja iz Rima na letališče v Ronke ob 10.15 ter vzleti iz Ronk, v smeri Rima, ob 11. uri. To zaradi stavke skupine usluž-
Doberdobski nižješolci v novem šolskem poslopju
Čeprav z rahlo nekajdnevno zamudo po začetku šolskega leta, so se dijaki doberdobske podružnice nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice vselili v novo poslopje, za katerega je poskrbela Doberdobska šolska uprava. Naš fotograf je v svoj aparat ujel dijakinje in dijake 3. razreda te šole, torej tiste, ki bodo v tej šoli samo eno leto. Na tej doberdobski paralelki imajo še en prvi razred in dva druga razreda. Ker ni bilo predvideno, da bo v tej prvi fazi toliko otrok,so prostore za ravnateljstvo spremenili v začasno učilnico in to bodo seveda ponovili tudi v prihodnjem šolskem letu.
V	novem šolskem poslopju, ki je zelo moderno opremljeno so torej prostori za učilnice, ravnateljstvo, profesorsko sobo ter razne kabinete. Vse to v prvem in drugem nadstropju stavbe.
V	pritličju pa bodo kmalu uredili občinsko knjižnico. Vhod v knjižnico bo s ceste, bo torej ločena od prostorov namenjenih šoli. Vendar pa bo knjižnica brez dvoma v koristno pomoč dijakom in profesorjem te šole in brez dvoma bo od sodelovanja med vodstvom knjižnice ter profesorskim zborom odvisno tudi kako se bo knjižnica razvijala.
Seveda je med starši doberdobskih otrok, ki obiskujejo to šolo, veliko zadovoljstva, da ni več treba njihovim sinovom na dolgo in zamudno pot vsak dan z avtobusom v Gorico.
Sodelovanje Trgovinske zbornice na sejmih doma in v tujini
Na svoji zadnji seji je odbor goriške Trgovinske zbornice razpravljal o celi vrsti vprašanj. Po dovoljenju vlade je odbor lahko razpisal natečaje za kritje nekaterih mest v zborničnem organi-ku, ki so jih funkcionarji in uslužbenci zapustili že pred časom zaradi upokojitve. Podrobnosti v zvezi z natečaji, ki predvidevajo sprejem dveh višjih fun-cionarjev z univerzitetno izobrazbo ter šestih uslužbencev, bodo objavili naknadno.
Na seji je bil govor tudi o promocijskih pobudah, med katere sodi sodelovanje na pomladanskem celovškem sejmu Gast. Zbornica bo prisotna s svojim paviljonom, pri katerem naj bi sodelovali tudi posamezni goriški gospodarski in trgovski operaterji. V bliž-
JAVNA DRAŽBA PRI ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Na sedežu zastavljalnice zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia v Ul. Carducci se bo v četrtek, 16. oktobra 1986, z začetkom ob 10. uri, vršila javna dražba.
Predmeti, ki bodo na dražbi, bodo razstavljeni javnosti pred dražbo v prostorih agencije št. 1 v Ulici Carducci.
Bataljon Fulmine jo je pošteno izkupil na Trnovem
Preživelim masovcem tokrat ni bilo treba bežati pred slovenskimi partizani
Le z nekaj vrsticami v nedeljski številki Piccola so goriško javnost obvestili, da se bodo v nedeljo zbrali na Trgu Battisti. Nedolžna vestička, ki nam pove, da se bodo v Gorici zbrali pripadniki bataljona Fulmine, ki je pripadal vojaški enoti X. MAS, ni vzbudila v zaspani javnosti lepega nedeljskega dopoldneva veliko zanimanja. Kdo sploh v letu 1986 ve kaj je bil ta bataljon Fulmine? Koga sploh stvar zanima, ko vendarle misli kam bo šel na izlet izkoriščajoč ta prelep jesenski dan?
Novinarska radovednost pa nas je privabila na Trg Battisti. Radovedni smo seveda bili, koga in koliko ljudi bomo tam videli.
Naš odgovor je zelo enostaven. Skupno z družinskimi člani, ženami ter kakim sinom ali celo vnučkom, je bilo na trgu kakih sto ljudi. Nekateri so imeli na glavi čepico, baško X. MAS, drugi alpinske klobuke, tretji spet letalske čepice. Na prsih nekaterih, teh že starejših ljudi, je bilo pritrjenih po nekaj vojaških medalj. Le dva "galjardeta"sta bila sredi te skupinice. Na avtu s pordenonsko evidenčno tablico sta bila postavljena dva zvočnika, iz katerih se je razlegala bojna pesem. Prišlo je tudi dostavno vozilo iz Trevisa, na katerem je bilo napisano, da gre za vozilo neke tamkajšnje sekcije padalcev. Bilo pa je na trgu seveda kakih trideset osebnih vozil z najrazličnejšimi registraci-
jami severnoitalijanskih mest. Pa še avtobus s tržaško registracijo je bil tu poleg, ki je pobral tiste bivše masov-ce, ki so noč prespali v goriškem hotelu na Korzu, kjer je potem vsa ta druščina imela svoje kosilo, ali kot temu pravijo v vojaškem žargonu »rancio«.
Zanimivo pa je bilo videti, kako so bili ti ljudje osamljeni. Kot da bi bila stvar naročena so bila vsa okna palače vojaške komande na Trgu Battisti zaprta. Nobenega vojaka ni bilo na spregled. K sreči se ni k tem ljudem približal noben goriški predstavnik, pa čeprav bi si najbrž marsikdo želel »pozdraviti« te ljudi, ki so se svojčas na svojstven način borili v naših krajih.
Starejši ljudje na italijanskem in slovenskem podeželju masovce dobro poznajo. Nekdanjo edinico mornariške pešadije in desantske oddelke mornarice je namreč pod eno streho zbral takoj po 8. septembru 1943 oficir princ Valerio Borghese. Kot samostojna enota fašistične socialne republike in v tesnem sodelovanju z nacisti so potem operirali v vsej severni Italiji do zloma konec aprila 1945.
Na jesen 1944 je Borghese poslal nekaj oddelkov tudi v Gorico, seveda da bi ti pred slovenskimi partizani branili »svete italijanske meje« v Podbrdu in pri Postojni. Kot drugod v Italiji so se tudi pri nas masovci oveko-
večili s svojo krutostjo. Italijanski zgodovinarji trdijo, da je bila to najbolj krvoločna skupina Mussolinijeve salojske republike.
Slovenski partizani pa so masovcem dali pošteno in zasluženo lekcijo, kakršne niso dobili ne prej ne potem nikjer drugje. Na Trnovem so jih pošteno pretepli. Bataljon Fulmine je bil tam uničen in le nekaj desetin njegovih pripadnikov se je rešilo iz obroča ter potem v Gorici povedalo, kako hudo je bilo na slovenskih tleh. Kmalu po tem porazu so Nemci masovce izgnali iz Gorice. Ugotovili so, da se ni moč zanašati na njihovo »vojaško veščino in sposobnost«.
Takrat, v letih 1944 in 1945, so bile v Gorici še nekatere druge edinice salojske vojske, od policije ter orožnikov pa do že omenjenih masovcev, alpincev in bersaljerjev. Vse te skupine so jih v bojih s partizani pošteno skupile. Ker so ranjence zdravili v se-meniški stavbi v Ulici Alviano, so tam po vojni postavili dve spominski plošči. Potem so jim odkrili dva spomenika na goriškem pokopališču.
V nedeljo tisti, ki jim je uspelo zbežati s Trnovega, so s te strani meje brez dvoma pogledali na slovenske vrhove onkraj državne meje. Brez dvoma so se spomnili, kako so takrat, kot zajci, brez medalj in zastav, bežali pred slovenskimi partizani. (mw)
nji prihodnosti (od 3. do 7. novembra) bo zbornica v sodelovanju z Inštitutom za zunanjo trgovino predstavila v Bruslju in Amsterdamu goriška vina iz zaščitnih območij Collio in Isonzo.
Odbor je tudi odobril dolžnostni sklep o zamenjavi bivšega predsednika Delia Lupierija z novim, dr. Enzom Bevilacguo, v upravnem odboru IN-DUSVI. Odbor za upravljanje Goriškega sklada je odobril obračun za leto 1985, v katerega so vpisali 3 milijarde 981 milijonov prihodkov in 4 milijarde 583 milijonov izdatkov. Lanskoletni obračun proste cone dosega 730 milijonov tako prihodkov kot izdatkov.
KPI za razpravo o Goriškem skladu
Komunistični občinski svetovalci hočejo, da bi prišlo do javne razprave, v sodelovanju med Občino in Pokrajino, o dosedanjem upravljanju sredstev Goriškega sklada kot tudi o bodočih možnostih. V Goriški sklad, ki ga upravlja razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice, se namreč dotekajo sredstva prelevmanov na carine proste proizvode proste cone, ki jih plačujemo vsi. Pred letom dni pa je bilo z zakonom določeno, da bodo v ta sklad dotekali tudi državni prispevki, upoštevajoč zakon o paketu Trst-Gorica.
Občinski svetovalci KPI (Battello, Ardit, Bucovini, Busolini, Lamberti in Salomoni) menijo, da bi bilo treba na tej javni razpravi ugotoviti, kako so bila sredstva uporabljena dosedaj in kako bo v bodoče. Tudi o tem je namreč potrebna beseda politikov, ne pa samo tehničnih organov, ki jim je prepuščena operativa.
Z motornim kolesom oplazil avtomobil
Včeraj okrog 15. ure se je pripetila pri tekstilni tovarni v Sovodnjah prometna nesreča, v kateri je bil lažje ranjen 17-letni Mitja Juren iz Štradalte. Iz še neznanih vzrokov je Mitja s svojim motornim kolesom med prehitevanjem trčil v avtomobil in izgubil nadzorstvo nad motornim kolesom. Z re-šilcem Zelenega križa so mladeniča takoj prepeljali v goriško splošno bolnišnico kjer so mu ugotovili zvin levega gležnja ter številne udarce po levi roki in nogi. Okreval bo v tednu dni.
Visoka hitrost in neprevidnost sta verjetno botrovali prometni nesreči, ki se je pripetila v noči med nedeljo in ponedeljkom v Moši. 23-letni Renzo Bradacchia iz Gorice, Ul. Svevo 4, se je vozil s svojim avtomobilom simca 1100 iz Šlovrenca proti Gorici in se je na nekem ovinku v vasi zaletel v vrsto parkiranih avtomobilov. Fantu so v nevrološkem oddelku goriške bolnišnice ugotovili pretres možganov, močan udarec v levo koleno in levo ramo, zaradi katerih se bo moral zdraviti 7 dni. Materialna škoda pa je velika, saj je Renzo Bradacchia povsem uničil svojo simco in hudo poškodoval več drugih parkiranih avtomobilov.
POGREBI
V ponedeljek ob 11. uri Giuseppe Di Nolfo iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturn in na glavno pokopališče; ob 12.30 Ludmilla Sirtori por. Ouerin iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
bencev letališč v vsej državi. Zaradi tega sta bili družbi Alitalia in Ati primorani začasno odpraviti kar 37 poletov v vsej Italiji. Pri nas so odpravili enega. To od včeraj do 20. oktobra, ko se bo stavka zaključila.
Novo vodstvo Rdečega križa
Na svojem sedežu v Ulici Codelli se je te dni sestal izvršni svet pokrajinskega odbora Rdečega križa, kateremu je načeloval novi predsednik goriške sekcije dr. Antonio Tullio Comi-nardi. Na sestanku so bili potrjeni, tudi v svojih nalogah, vsi dosedanji člani izvršnega sveta pokrajinskega odbora Rdečega križa, ki bo tudi odslej tako sestavljen: Catullo Giannata-sio (podpredsednik), Ubaldo Agati, Antonio Bisiach, Lino Bregant, Pierlui-gi Ferrari in Bruno Leon.
Na sestanku sta bili prisotni tudi nova predsednica ženske sekcije Rdečega križa, prefektova soproga Veha Barcaroli Garsia in pokrajinska nadzornica prostovoljnih bolničark Rdečega križa Wally Mc Dowall.
SLOVENSKO ■STALNO^, GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA V GORICI 1986-87
Vpisovanje abonentov do 17. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure v Kulturnem domu v Ul. Brass 20, tel. 33-288.
Interesenti se za abonma lahko obrnejo tudi do:
Anke Kuzmin_ v Sovodnjah, Marte Zorn v Štandrežu, Rezane Lavrenčič v Doberdobu, gostilne Dvor v Števerjanu, Mitje Rupla (šole Ul. Alviano), Livija Volčiča (trgovska šola v Ul. Ris-mondo), Vide Gravner in Ane Primožič za Oslavje in Pevmo.
razstave
V	palači Attems v Gorici sta odprti razstavi osebnih razglednic goriškega umetnika in arhitekta Maxa Fabianija, ter risb priznanega avstrijskega slikarja Alfreda Kubina.
V	prostorih Pokrajinskega muzeja na
goriškem gradu je odprta razstava dokumentov o prvi zasedbi Gorice s strani italijanskih čet v prvi svetovni vojni.
V	galeriji R. Debenjaka v Kanalu je do konca oktobra odprta razstava slik likovnega umetnika Jožeta Krambergerja.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavlja kipe in risbe umetnik Erik Lovko.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo
danes, ob 20.15, koncert Komornega orkestra iz Minska. Gre za otvoritveni koncert rdečega abonmaja in sodi v okvir Dnevov beloruske kulture v Sloveniji.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO 17.00-22.00 »Aliens«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le professioniste del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Jrzic
COMUNALE 18.00-22.00 »A 30 secondi dalla fine«.
EXCELSIOR 17.00-22.00 »Hanna e le sue sorelle«. W. Allen in M. Farrow.
Nova Gorica in okolica
SOČA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Oaza — dolina smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. 24 maggio 94, tel. 73328.
razna obvestila
Športno društvo Sovodnje prireja rekreacijsko telovadbo ob sredah od 21. do 22. ure v telovadnici v Sovodnjah. Prijave pri Lucijanu Fajtu (tel. 882081) in Zlatki Tomšič (tel.882032).
KD Oton Župančič prireja plesni tečaj v prostorih Doma Andrej Budal v Štandrežu. Tečaj se prične v ponedeljek, 13. t. m., ob 19.30. Informacije pri Eriku Bensi (tel. 882444 ob uri kosila).
Občinska uprava v Sovodnjah priredi v torek, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah vaški posvet o predlogu razširitve industrijske cone.
Kmečka zveza obvešča, da so njeni uradi v Gorici ponovno odprti od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Istočasno opozarja, da 12. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za dopolnilne odškodnine (indennita compensative) za gorata področja.
Mestno podjetje za elektriko, vodo, metan in avtobuse javlja, da bo odslej pisarna z blagajno odprta za publiko ob delavnikih med 8.30 in 12. uro.
V pokalu JSancy Evans naše namiznoteniške igralke po pričakovanju izgubile na Madžarskem
Že osvojena točka lep uspeh za krasovke
Kanizse Butorgyar — Kras Globtrade 5:1
Bizso - Doljak 2:0 (21:19, 21:13); Mausz - Bernardič 1:2 (21:19, 14:21, 21:14); Gazsi - Milič 2:0 (21:11, 21:9); Bizso - Bernardič 2:1 (21:18, 11:21, 21:19); Gazsi - Doljak 2:0 (21:12, 21:10); Mausz - Milič 2:1 (21:14, 19:21, 21:9).
V drugem kolu evropskega tekmovanja za pokal Nancy Ewans je Kras Globtrade, edini italijanski predstavnik, ki je še ostal v tem tekmovanju, gostoval na Madžarskem. Naše igralke so se v soboto v Nagykaniszeju pomerili s tamkajšnjo ekipo Kanizse Bu-torgyar.
Krasovke so v petek zvečer dopotovale v prijazno madžarsko mestece po osemurni vožnji s kombijem. Predstavniki gostujoče ekipe so v soboto zjutraj pokazali središče mesta, ker ni bilo časa za ogled nekaterih zanimivosti, saj je bila tekma na programu že ob 15. uri.
Srečanje se je odvijalo v mali dvorani, kjer njihove igralke vadijo pred približno 150 gledalci, ki so pazljivo in športno sledili vsem dvobojem. Kras Globtrade je doživel predviden poraz, vendar moramo takoj pristaviti, da je s svojo igro pustil pri nasprotnicah dober vtis. Naše igralke so zaigrale samozavestno in popravile medel nastop na državnem prvenstvu. Rezultati nam jasno kažejo, da so se Bernardičeva in tovarišice trdoživo upirale močnejšemu nasprotniku. Če bi se jim sreča na-
smehnila, bi lahko bil končni rezultat celo 5:3. Pravična nagrada za trud in igro, ki so jo pokazale.
Tokrat je prijetno presenetila Dolja-kova (Sedmakova je ostala doma zaradi osebnih obveznosti), ki se postopoma vrača v formo in predvsem v začetnem setu je bila enakovredna nasprotnica Bizsovi. Tudi Miličeva je zaigrala sproščeno in priča smo bili res lepim napadalnim udarcem s topspi-nom, kar je večkrat spravilo v zadrego svojo nasprotnico Mauzsovo, kateri je odvzela celo set. Bernardičeva je osvojila častno točko za "elo-rdeče "in bila enakovreden nasprotnik madžarskim igralkam. S svojo obrambno igro jih je večkrat spravila iz tira in vsi smo že bili gotovi, da bo Jasna osvojila drugo točko srečanja, ko je v tretjem setu proti Bizsovi že vodila z 18:12 in nato prepustila pobudo nasprotnici, ki je bila prisebnejša in potrpežljivo izkoristila vsako njeno napako. Madžarske pingpongašice so predvajale napadalno igro s hitrimi in močnimi 'topspini udarci" po že ustaličenih shemah znane madžarske šole, ki je pri ženskah najboljša v Evropi. Predvsem njihova
Jasna Bernardič
igralka Gazsi, ki je peta na madžarskih lestvicah, je odraz te šole in ji je zelo težko priti do živega. Pogoji, v katerih dela to društvo pa so čisto drugačni od naših, zato je tudi tehnični razkorak tako velik. Igralke trenirajo namreč šest ur dnevno in so v glavnem študentke. Trideset igralk, kolikor jih razpolaga društvo, vadita dva profesionalna trenerja. Najbolj pa nas je presenetilo, da niti ena igralka prve ekipe ni domačinka. Vse so namreč iz raznih krajev države in igrajo za ta klub, ker so tu boljši pogoji. Ekipa iz Nagyikanizseja je bila v lanski sezoni šesta v državi in že vrsto let nastopa v evropskem pokalu sejemskih mest. Proti takim nasprotnicam je bilo težko zmagati in že osvojitev točke pomeni uspeh.
V	Krasovem taboru so bili z nastopom zadovoljni, saj sta prikazana igra in borbenost dokaz, da ob sproščenem vzdušju lahko predvajajo tehnično dovršeno igro, s katero bi morale dosegati boljše rezultate v ekipnem prvenstvu. Po tekmi so gostje priredili sprejem našim igralkam v lepem društvenem sedežu ob idiličnem umetnem jezeru. Predsednik društva Czuppon je v nagovoru pozdravil slovenske igralke in jim čestital za nastop, saj je priznal, da niso pričakovali takega odpora in take igre s strani Krasa. Ob koncu je povabil naše igralke, da bi se še vrnile na Madžarsko na poletne priprave k njihovemu klubu. Predtavnik našega društva se je v zdravici zahvalil gostom za topel in prisrčen sprejem in izrazil željo, da bi prihodnje leto ta ekipa natopala na kraškem pokalu.
Tako so bili vzpostavljeni stiki med obema društvoma in upamo, da bodo obrodili zaželjene sadove. Svoj pozdrav in spominsko plaketo pa je prinesla tudi Tamara Blažina v imenu občine Zgonik, ki je poudarila pomen športa pri navezovanju stikov z drugimi narodi, za kar se še posebej zavzemamo kot narodnostna skupnost, ki živi ob meji med Italijo in Jugoslavijo.
V	drugem kolu se je žalostno končala tudi pot ostalih slovenskih predstavnikov v tem_ pokalu. Kemičar iz Hrastnika je na Češkem zabeležil poraz s 5:2, isto tako pa je moška postava Olimpije iz Ljubljane zapustila igrišče v Avstriji s porazom 5:2.
(Z. Simoneta)
Evropsko prvenstvo under 21
Jutri prvi finale Italija - Španija
RIM — V Rimu bo jutri prva finalna tekma evropskega nogometnega prvenstva under 21 med Italijo in Španijo. V italijanskem taboru vlada precejšnji optimizem. »Azzurre« bo vodil Azeglio Vicini, ki je trener članske reprezentance. Naj omenimo, da bosta v vrstah Španije igrala tudi Eloy in Caldere.
Mladinsko nogometno EP
»Azzurri« v finalu
BAČKA TOPOLA — Italijanska nogometna reprezentanca se je uvrstila v finale mladinskega evropskega prvenstva. »Azzurri« so včeraj v polfinalu premagali Škotsko z 1:0 (0:0). Italijani se bodo v finalu pomerili z NDR, ki je premagala ZRN z 1:0 (1:0). Izida tolažilne skupine: Jugoslavija - Romunija 5:0 (1:0), Bolgarija - Belgija 1:0 (1:0).
Američan Ken Johnson bo igral za Stefanel
Kaže, da je tržaški Stefanel le rešil vprašanje drugega ameriškega košarkarja. Tržaško košarkarsko društvo je namreč najelo 204 cm visokega Američana Kena Johnsona, ki je igral v Portlandu. Stefanel bo tako odslovil poprečnega Wenzla, ki je bil med drugim v nedeljo izključen.
Formula 1: boj se šele začenja
Tudi VN Mehike ni razrešila vprašanja, kdo bo nov svetovni prvak v formuli ena. Počakati bo treba prav na zadnjo dirko, VN Avstralije (26. oktobra), ki bo kajpak izredno razburljiva. V boju za končno prvo mesto na lestvici pilotov so še vedno Mansell, Prost in Piguet. Francoz je z nedeljskim drugim mestom (zmagal je Berger na benetto-nu) prehitel Pigueta in se vodilnemu Mansellu približal na samih šest točk. V Avstraliji bosta morala tako Mansell kot Prost odbiti nekaj točk, saj sta v dosedanjih 15 dirkah že enajstič pristala na enem prvih šest mest, Piguet pa bo lahko vnovčil vse točke. Skratka, Prost jih lahko zbere še osem (odbil je že točko iz VN Belgije, eno ima še iz VN ZRN), Mansell ne več kot sedem (odbil je nedeljski, dve točki ima še iz VN v Detroitu), Piguet pa v primeru zmage vseh devet. Čeprav ima torej Mansell dirko pred koncem še šest točk prednosti pred Proštom in sedem pred Piguetom, še zdaleč ni na varnem. Če bi na primer Piguet zmagal v Avstraliji, bi moral Mansell nujno osvojiti drugo mesto, s
tretjim bi imel isto število točk od Brazilca (72), četrto bi zanj pomenilo polom. Tudi Prost lahko postane svetovni prvak le če v Avstraliji zmaga, z drugim mestom bi Mansel-la niti ne dohitel, tudi če bi Britanec ostal na zadnji dirki povsem praznih rok.
Vrstni red VN Mehike
1. Berger (Av. - benetton) 1.33'18 "700 s povprečno hitrostjo 193,306 km na uro; 2. Prost (Fr. - mclaren) po 25 "438; 3. Senna (Br. - lotus) po 52"’513; 4. Piguet (Br. - williams) po 1 krogu; 5. Mansell (VB - williams) po 1 krogu; 6. Alliot (Fr. -ligier) po 1 krogu; 7. Boutsen; 8. De Cesaris; 9. Danner; 10. Palmer; 11. Brundle; 12. Johansson; 13. Patrese; 14. Nannini; 15. Arnoux.
Lestvica pilotov
Mansell 70, Prost 64, Piguet 63, Senna 55, Rosberg, 22, Johansson 19, Berger 17, Laffitte, Alboreto in Arnoux 14, Brundle 5, Jones 4.
Po 5. kolu v prvi italijanski nogometni ligi
Skoraj dve milijardi za... showmana
Nedeljsko kolo italijanskega nogometnega prvenstva je bilo med najbolj medlimi doslej. Rezultati so bili namreč že vnaprej predvidljivi, zato ni čudno, da so prišli na svoj račun stavci na športno napoved, ki so imeli edino zadoščenje, da so zadeli trinajstico, saj so dobitki izredno skromni.
V	črno pa je brez dvoma zadel blagajnik Milana. Naštel je kar milijardo, tej pa pridružil še kakih sedemsto milijonov, tako da bo Berlusconi lahko najel kakega showmana za svoje varieteje. Lahko bi bil to kar Milanov napad, ki bi igral prizorčke o sterilnosti, saj ne doseže gola niti za stavo. Derbi v lombardski metropoli ni pokazal prav ničesar, kar bi bilo zanimivo za res izredno množico, ki je napolnila milanski tempelj. Ob igri Interja in Milana je najbrž še Craxi pomislil, da ima v svojem ministrskem moštvu boljše ljudi, ki sicer večinoma streljajo mimo vrat, a vsaj streljajo.
V	nedeljo si na žalost nismo ogledali tekme Udineseja, zato naj bo tokratni zapis bolj priložnostne narave, nekoliko odmaknjen, manj neposreden. V tekmah z Verono je na prizorišču stadiona Friuli vedno veliko golov. Spominjamo se lepe tekme, ko je padlo pred dvema letoma kar osem golov, pet v mrežo Udineseja. Tokrat sta si moštvi bratsko porazdelili breme, za
Romano k Napoliju
NEAPELJ — Prvoligaš Napoli je najel nogometaša Triestine Francesca Romana. Romano je star 26 let in je iz kampanjskega mesteca Saviana. Igral je pri Reggiani, štiri leta pri Milanu in zadnja tri leta pri Triestini, kjer je bil gotovo eden najboljših.
kar gre zasluga dvema izkušenima lisjakoma kot sta Graziani in Verza, ki sta po dvakrat zadela mrežo, kot se temu reče. Tudi Rossi je enkrat poskušal, a mu sodnik gola ni priznal in s tem napravil slavnemu napadalcu španskega mundiala uslugo, drugače bi Rossi tvegal, da potolče svoj lanskoletni rekord, ko je dal v dresu Milana kar dva gola v vsem prvenstvu.
Da je jugoslovanski nogomet v krizi, o tem ni dvoma. V krizi so tudi trenerji, ki »garajo« na tujem. Boškov je namreč s svojo Sampdorio dosegel še tretji poraz, a najbrž je s tem hotel razveseliti za nogomet fanatično mesto: Napoli je z zmago v Genovi dohitel Juventus na prvem mestu lestvice. Zgodovinski dogodek torej, do katerega pa ni prišlo v Firencah, kjer bo naj-
brž režiser Zeffirelli dobil čir na želodcu. Fiorentina namreč ni zmagala proti zdesetkanemu Juventusu, pri katerem so manjkali Cabrini, Serena, La-udrup in Platini. Slednji komaj čaka na vzlet osebnega letala proti Italiji, kjer se je černobilski oblak že razpršil, v soboto pa je močno prizadel nogometno Francijo. Petelinčki se v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo sploh niso približali sovjetskim vratom in so tako ostali praznih želodcev.
Kaj se bo v italijanskem prvenstvu zgodilo v prihodnjem kolu? Že danes natanko vse vemo, a skrivnosti ne izdamo. Bralcem bomo resnico zapisali prihodnji torek... (M. Čuk)
IZIDI 5. KOLA: Atalanta - Ascoli 0:0; Avellino - Como 1:1; Fiorentina -Juventus 1:1; Milan - Inter 0:0; Roma -Brescia 2:1; Sampdoria - Napoli 1:2; Torino - Empoli 1:0; Udinese - Verona 2:2.
LESTVICA: Juventus in Napoli 8; Como 7; Inter, Avellino in Roma 6; Ascoli, Verona in Torino 5; Empoli, Fiorentina in Milan 4; Atalanta in Sampdoria 3; Brescia 1; Udinese -4.
PRIHODNJE KOLO (19. 10.): Ascoli - Juventus; Brescia - Udinese; Como -Fiorentina; Empoli - Milan; Inter -Sampdoria; Napoli - Atalanta; Torino -Roma; Verona - Avellino.
Ni več nepremagane ekipe Rečani nadigrali Zagrebčane
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V	jugoslovanski nogometni ligi ni več nepremaganega moštva. Kot zadnji je klonil zagrebški Dinamo. Skoblarjeva Rijeka je s tremi goli napolnila zagrebško mrežo ter tako dokazala, da se na Kantridi spet rojeva moštvo, ki bo čez leto ali dve bržkone igralo tako vlogo kot tedaj, ko so zanjo še igrali Desnica, Pegic, Lukič, Gračan in drugi.
Dinamov trener Miroslav Blaževič je na Reki svojim igralcem zaukazal juriš in igro na zmago. In tako je tudi bilo, Zagrebčani so napadali in nizali priložnosti, Rečani pa so v nasprotnih napadih dajali gole. Strelci za reško moštvo so bili Jankovič, Radmanovič in Kotur. Beograjski derbi med Partizanom in Crveno zvezdo si je ogledalo več kot 50 tisoč gledalcev, ki so videli solidno igro, dva gola, zastre-Ijeno enajstmetrovko ter popolno premoč Partizana, ki je zlahka dobil derbi. Strelca sta bila Smajič in M. Dju-rovski, slednji je mrežo svojega nekdanjega kluba zadel z bele točke, pred tem pa to ni uspelo Vokrriju. Ljubljančan Srečko Katanec je bil najboljši mož derbija, solidno pa je pri poražencih igral tudi Marko Elsner, čeprav je zakrivil 11-metrovko.
Najbolj vroče pa je bilo v Subotici, kjer je splitski Hajduk izbojeval najtesnejšo zmago. Toda nanjo imajo v taboru Spartaka veliko pripomb, menijo, da jih je sodnik močno oškodoval, še najbolj tedaj, ko je po domnevnem prekršku nad Deveričem dosodil 11-metrovko, zatem pa izključil še enega izmed domačih igralcev. Zanimivo je, da je Spartak takšno krivico doživel prav tedaj, ko je na njegovo krmilo sedel dr. Aca Obradovič, najznamenitejši jugoslovanski nogometni menežer.
V	2. ligi je Maribor v gosteh nezasluženo izgubil z 0:1 s Famosom, poročevalci iz tekme pa poročajo, da so bili vijoličasti ne le enakovredni, ampak celo boljši od domačega moštva.
Prvenstvo v slovenski nogometni ligi postaja vse bolj zanimivo, na derbijih se zbira po več tisoč gledalcev. Tokrat je bil naj razburljivejši derbi Primorcev v Novi Gorici, kjer si je Koper z zmago nad Vozili z 2:1 zagotovil šele štiri minute pred koncem. Domači navijači so bili ob nekaterih krivicah tako ogorčeni, da je morala milica sodnika po koncu tekme spremljati vse do Ljubljane. V Novi Gorici se je zbralo kar 3.500 gledalcev, takšnega obiska pa na Goriškem ne pomnijo.
IZIDI 10. KOLA 1. ZNL: Spartak -Hajduk 0:1 (0:0); Velež - Radnički 2:1 (2:1); Sarajevo - Vardar 1:0 (1:0); Dinamo (V) - Sutjeska 1:1 (1:0); Partizan -Crvena zvezda 2:0 (0:0); Budučnost -Priština 2:1 (IjO); Sloboda - Osijek 0:1 (0:0); Čelik - Željezničar 2:1 (0:0); Rijeka - Dinamo (Z) 3:0 (1:0).
LESTVICA: Vardar 11; Dinamo (Z) in Hajduk 10; Velež, Radnički in Osijek 9; Partizan in Dinamo (V) 8; Budučnost, Spartak 7; Sutjeska, Sloboda 6; Rijeka 5; Željezničar, Crvena zvezda 4; Čelik 3; Sarajevo, Priština 2.
PRIHODNJE KOLO (19. t. m.): Dinamo (Z) - Spartak; Željezničar - Rijeka; Osijek - Čelik; Priština - Sloboda; C. zvezda - Budučnost; Sutjeska - Partizan; Vardar - Dinamo (V); Radnički -Sarajevo; Hajduk - Velež.
IZIDI10. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Proleter - Šibenik 2:0 (1:0); Leotar - Ki-kinda 4:0 (2:0); Famos - Maribor 1:0 (1:0); Dinamo - Rudar 1:0 (1:0); Vojvodina - Novi Sad 1:0 (0:0); Jedinstvo -Split 5:3 (2:1); Sloga - Vrbas 1:1 (0:1); Gošk Jug - Borac 3:2 (1:0); Mladost -Iskra 1:0 (1:0).
LESTVICA: Vojvodina 16; Novi Sad 14; Iskra 13; Leotar, Proleter, Kikinda 12; Dinamo 11; Gošk Jug, Jedinstvo 10; Šibenik, Vrbas, Famos, Mladost, Borac, Rudar 9; Maribor 7; Split 5; Sloga 4.
PRIHODNJE KOLO (19. t. m.): Iskra
-	Proleter, Borac - Mladost, Vrbas -Gošk Jug, Split - Sloga, Novi Sad -Jedinstvo, Rudar - Vojvodina,^Maribor
-	Dinamo, Kikinda - Famos, Šibenik -Leotar.
Triestina: razočaran tudi trener Ferrari
totip	
1. — 1. Dakuseira	2
2. Dinastia	2
2. — 1. Drualma	X
2. Descomps	1
3. — 1. Guarcino	2
2. Cavrato	1
4. — 1. Casareccio	X
2. Beiriccetto	1
5. — 1. Aforisma	2
2. Ankogel	X
6. — 1. Charlie	1
2. Sir Grane	X
KVOTE
12 (15 dobitnikov)	36.267.000 lir
H (428 dobitnikov)	1.236.000	lir
10 (4.680 dobitnikov)	110.000 lir
Atalanta - Ascoli	X
Avellino - Como	X
Fiorentina - Juventus	X
Milan - inter	X
Roma - Brescia	1
Sampdoria - Napoli Torino - Empoli	2 1
Udinesae - Verona	X
Lecce - Bari	1
Vicenza - Genoa	X
Parma - Messina	1
Spal - Legnano	1
Venezia - Treviso	X
KVOTE
13 (3.479 dobitnikov)	2.589.000 lir
12 (63.460 dobitnikov) 141.000 lir
Bologna — Triestina 1:0
(0:0)
STRELEC: Pradella v 41. minuti.
BOLOGNA: Cavalieri, Luppi, Gal-vani, Stringara, (Sorbi od 87. min.), Ot-toni, Nicolini, Marocchino (Musella od 85. min.), Pecci, Pradella, Marocchi, Marronaro.
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Cos-tantini, Orlando (Di Giovanni od 80. min.), Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Scaglia (Dal Pra od 60. min.), Romano, Cinello.
Iskanje neodločenega izida brez golov je bilo za Triestino usodno. Precej poceni ponujene priložnosti, napadalec Bologne Pradella, že v prvem polčasu ni zamudil, nakar Tržačani niso bili zmožni prevzeti pobude. Vratar Cavalieri je ostal brez dela, kar pove vse o napadalnih akcijah Tržačanov.
Nad nastopom igralcev je bil po tekmi razočaran sam trener Ferrari.
Po tem porazu se je vrh lestvice krepko oddaljil. Možnosti za obstanek (edini pravi cilj Triestine) ostajajo nespremenjene, saj se nekaterim drugim ekipam (Taranto in Campobasso sta ob treh porazih še brez zmage) res slabo piše.
V nedeljo je bilo ob igriščih tudi dosti nasilja. V Bologni sta se spopadli skupini domačih navijačev in Tržačanov, policija pa je posegla, ko se je nered že polegel. V Cremoni je prišlo tudi do nekaterih aretacij lacijskih vandalov, ki so napadli trgovino. V Lecceju, kjer je bil na sporedu derbi med Leccejem in Barijem, so se pretepači obeh taborov obmetali s kamenjem. Sedem agentov je bilo ranjenih. 66-letnega gledalca je po golu doma-
čega asa Pascullija zadel infarkt. Umrl je med prevozom v bolnišnico.
IZIDI 5. KOLA: Arezzo - Campobasso 1:0, Bologna - Triestina 1:0, Catania
-	Modena 0:0, Cremonese - Lazio 0:0, Vicenza - Genoa 1:1, Lecce - Bari 1:0, Parma - Messina 1:0, Piša - Cesena 1:0, Sambenedettese - Cagliari 1:1, Pescara
-	Taranto 3:0.
LESTVICA: Cremonese 9, Parma in Vicneza 7, Messina, Bari, Genoa, Arezzo, modena in Lecce 6, Pescara in Piša 5, Cagliari, Bologna in Sambenedettese 4, Cesena 3, Campobasso in Taranto 2, Triestina 1. Cagliari -3, Lazio -4.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Triestina; Bologna - Vicenza; Cagliari - Cremonese; Genoa - Campobasso; Lazio -Catania; Messina - Cesena; Modena -Arezzo; Piša - Sambenedettese; Taranto - Parma; Pescara - Lecce.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (19. 10. 86): Ascoli - Juventus: Brescia -Udinese; Como - Fiorentina; Empoli - Milan; Inter - Sampdoria; Napoli -Atalanta; Torino - Roma; Verona - Avellino; Bari - Triestina; Bologna -Vicenza; Cagliari - Cremonese; Piacenza - Monza; Siracusa - Nissa.
Po sobotnem domačem porazu naših košarkarjev v drugoligaškem italijanskem prvenstvu
Jadran: s tako obrambo je težko pričakovati zmago
Jadranov pomožni trener Stojan Kafol je bil po sobotnem porazu proti Virtusa iz Murana kar besen: »S tako obrambo gotovo nismo mogli zmagati. Fantje so v bistvu igrali le zadnjih pet minut. Bilo pa je prepozno, da bi lahko nadoknadili zamujeno. Tudi ostali v Jadranovem taboru še dolgo časa po tekmi se niso mogli pomiriti. Poraz je bil očitno pekoč. Tudi gledalci, ki smo jih po tekmi srečali, so majali z glavami. »Kaj se je zgodilo našim fantom, v obrambi so samo gledali.«
Če je torej bil v soboto v Vicenzi na »zatožni klopi« napad, so tokrat jadra-novci odpovedali v obrambi. In to nas, resnici na ljubo, kar čudi. Naši fantje so namreč telesno dobro pripravljeni. To smo že večkrat podčrtali. Tudi v Vicenzi, kjer so nerodno izgubili, smo zapisali, da so se jadranovci potrudili. Veliko so sicer grešili, igrali pa so po-žrtvovalno.V soboto pa so jadranovci igrali brez prave motivacije, brez volje do zmage. Verjetno so tudi nekoliko podcenjevali nasprotnika, ki pa je v Trstu dokaj ugodno presenetil.
»Če smo izgubili, pa ne smemo tudi pozabiti, da smo imeli nasproti dobrega nasprotnika. Košarkarji Murana so nedvomno pokazali več od Vicenze,« je še dodal Stojan Kafol.
In res: košarkarji iz Murana so zelo ugodno presenetili. To je mlada ekipa, ki pa je med srečanjem (razen nekaj minut proti koncu tekme) pokazala tudi zvrhano mero taktične zrelosti. Mladi Costantini, Gavagnin in Valen-tinuzzi so bili za naše praktično neustavljivi.
Kaj pa meni trener Virtusa Murana Guido Vaccher o tem srečanju: »Upam si reči, da smo igrali zelo dobro in da
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: Čuk 8:12; Lokar 4:7; Gulič 0:4; Sosič 0:2; Štoka 0:2: Rauber 1:2; Ban 5:10; Daneu 2:7. 3 TOČKE: Lokar 1:7; Gulič 5:11; Ban 3:5. SKOKI: Čuk 2 v obrambi, 1 v napadu; Gulič 1, 1; Rauber 2, 2; Ban 4, 2; Daneu 3, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 2, 3; Lokar 1, 1; Gulič 1, 1; Sosič 1, 2; Štoka 1, 3; Rauber 2, 2; Ban 0, 2; Daneu 1, 1. BLOKADE: Štoka 1; Rauber 1. ASISTENCE: Ban 1.
M	■		■	11	tako	■	prvenstvu b lige		■	lil	n
IZIDI 3. KOLA	LESTVICA
smo zato tudi zmagali. V obrambi smo-dobro zapirali prostore, dobro smo krili tudi najboljšega Jadranovega košarkarja Marka Bana, tako da je Jadran imel velike težave v napadu.
• Mislimo pa, da je Jadran izgubil srečanje predvsem v obrambi, saj ste po volji uhajali proti košu ...
»Moram priznati, da smo zlahka zadevali koše. Mislim pa, da je bil Jadran v težavah tudi zato, ker smo takoj povedli. Jadranovci verjetno niso mogli tako uveljaviti svoje taktike. Pa tudi nisem razumel, zakaj so vaši košarkarji stalno iskali mete za tri točke. Res je, da je Jadran dosegel nekaj točk s temi meti, veliko pa je bilo tudi zgrešenih metov, tako da smo pod košem imeli olajšano nalogo.«
Vaccher pa je še, nekoliko ponosno, dodal: »Čemu bi iskali napake pri Jadranovem moštvu. Če je Jadran izgubil, je verjetno tudi naša zasluga. Igrali smo dobro.«
Naše košarkarje čaka sedaj zelo težka naloga, gostovanje v Imoli. Upajmo, da bodo naši fantje takoj regirali in že v nedeljo pokazali kaj znajo.
(B. Lakovič)
Caveja Forli - Costa Im.	67:91
Icot Forli - Stefanel TV	77:76
Spinea - Virtus PD	83:76
JADRAN - Virtus M.	79:89
Montebelluna - Ferrara	91:87
Petrarca PD - Vicenza	86:77
San Doni - Castelfranco	95:91
Moto Malaguti - Oderzo	69:64
PRIHODNJE KOLO (18. 10): Costa Imola - JADRAN (19. 10 ob 17.30); Casteliranco - Oderzo; Icot Forli - Petrarca PD; Stefanel - Spi-nea; Vicenza - San Dona; Ferrara -Caveja; Montebelluna - Moto Mala-guti; Virtus PD - Virtus Murano
Moto Malaguti	3	3	0	225:189	6
Costa Imola	3	2	1	255:221	4
Virtus Murano	3	2	1	277:264	4
Ferrara	3	2	1	236:228	4
San Dond	3	2	1	266:259	4
Oderzo	3	2	1	227:221	4
Montebelluna	3	2	1	269:264	4
Spinea	3	2	1	232:229	4
Icot Forli	3	2	1	224:234	4
Castelfranco	3	1	2	229:228	2
Petrarca PD	3	1	2	261:267	2
Vicenza	3	1	2	226:233	2
JADRAN	3	1	2	241:250	2
Stefanel TV	3	1	2	223:237	2
Virtus PD	3	0	3	232:255	0
Caveja FO	3	0	3	232:274	0
Jadranovi strelci
Čuk 68, Ban 52, Gulič 41, Lokar 37, Daneu 20, Rauber 12, Sosič 6, Štoka 5.
Deželna košarkarska A-2 Ugaša s spremenljivo srečo
Goričani blizu vrha lestvice, Stefanel na dnu
Segafredo - Filanto 82:80 (43:48)
SEGAFREDO: Gilardi 2, Ardessi 7,
5.	Mitchell 17, Bullara 24, C. Mitchell 15, Marušič 11, Sala 2, Lorenzi 4, Borsi. Stramaglia ni igral.
FLEMING: Ceccarelli 12, De Ange-lis 6, Valenti 3, Hackett 22, Sappletton 30, Pratesi 5, Lovatti 2, Pettorissi, Za-rotti. Schiavi ni igral.
Slab odstotek v metih in dobra obramba gostov sta dalj časa pestila Goričane, ki so nasprotnika stalno »lovili« in ga prehiteli le na koncu. V prvem polčasu je dobro igral predvsem Jordan Marušič, toda pravi protagonist Segafreda je bil Bullara, ki je v začetku drugega polčasa z desetimi zaporednimi točkami povedal svoje moštvo v vodstvo s 55:51. Omeniti je treba tudi dober nastop ameriškega centra Carla Mitchella, ki beleži petnajst uspešnih skokov in zelo dober odstotek v metih. Fleming bi lahko na koncu izsilil podaljšek, saj so Goričani 14 sekund pred koncem izgubili žogo, a Sappleton je zgrešil zadnji met.
Annabella - Stefanel 89:74 (38:37)
ANNABELLA: Giroldi 17, Ponzoni
6,	Hordges 15, Anconetani, Falerni 2, Orange 20, Boesso 4, Ženo 25.
STEFANEL: Bobicchio 21, Persico 2, Gatto 8, Favero, Wenzel 4, Riva 10, Jones 16, Bertolotti 9, Tasso 4.
Končni izid ne sme varati. Poraz Stefanela je zopet pekoč, vendar so se Tržačani dobršen del srečanja enakovredno upirali domačinom in bili tudi v vodstvu. A kaj, ko sta manjkala Fis-chetto in Vitez, Američan Wenzel (po državljanstvu, ne po sposobnostih) pa je igral manj kot šest minut, zadel dvakrat, zgrešil večkrat, storil dve osebni napaki, dobil povrhu še tehnično osebno napako. Ko je moral v drugem polčasu na klop zaradi petih
osebnih napak še dotlej solidni, a ne izredni Jones, Bobicchiu (štiri bombe) pa je zmanjkalo moči, je bilo za Tanje-vičevo vrsto konec vseh upanj. V tem tednu bo v Trst prišel novi Američan. Končno!
IZIDI 4. KOLA: Viola Reggio Calab-ria - Benetton Treviso 61:62; Napoli -Pepper Mestre 88:82; Annabella Pavia
-	Stefanel Trst 89:74; Segafredo Gorica
-	Fleming porto San Giorgio 82:80; Jolly Forli - Corsta Tris Rieti 82:67; Citrosil Verona - Liberti Firence 72:74; Spondilatte Cremona - Fabriano 87:74; Facar Pescara - Filanto Desio 80:87.
LESTVICA: Filanto 8, Benetton, Spondilatte, Liberti, Facar in Segafredo 6, Pepper, Viola, Annabella, Fleming, Jolly in Napoli 4, Citrosil 2, Corsta Tris in Stefanel 0, Fabriano -1.
PRIHODNJE KOLO: Stefanel - Viola; Benetton - Jolly; Filanto - Annabella; Corsta Tris - Segafredo; Fabriano -Napoli; Liberti - Fleming; Pepper -Citrosil; Facar - Spondilatte.
A-1 LIGA
IZIDI 4. KOLA: Tracer Milan - Ber-loni Turin 94:96; Arexons Cantu -Yoga Bologna 73:77; Bancoroma Rim -Fantoni Videm 107:92; Scavolini Pesa-ro - Hamby Rimini 79:76; Dietor Bologna - Divarese Varese 86:85; Riunite Reggio Emilia - Mobilgirgi Caserta 86:83; Allibert Livorno - Enichem Livorno 67:93; Giomo Venezia - Ocean Brescia 102:86.
LESTVICA: Enichem, Bancoroma, Riunite, Scavolini in Dietor 6, Divarese, Mobilgirigi, Tracer, Giomo, Ocean, Yoga in Allibert 4, Berloni, Arexons in Fantoni 2, Hamby 0.
PRIHODNJE KOLO: Mobilgirgi -Scavolini; Divarese - Riunite; Hamby -Dietor; Bancoroma - Allibert; Ocean -Tracer; Enichem - Giomo; Yoga - Berloni; Fantoni - Arexons.
Košarka: jugoslovanska 1. B liga
Smelt Olimpija na vrhu lestvice
Že v nedeljski številki našega dnevnika smo poročali o velikem uspehu slovenskih ekip v 1. B jugoslovanski košarkarski ligi. Ljubljanska- Smelt Olimpija je v Osijeku popolnoma pregazila domačine in jih premagali s 123:83. Najboljša strelca za Ljubljančane sta bila Tovornik (34 točk) in Vilfan (33 točk). Mariborski Tima MTT je s težavo strl odpor Borova, junak srečanja s 34 točkami pa je bil Potisk. Ljubljanski Slovan se ima za gladko zmago proti Mihajlu zahvaliti predvsem doprinosu Muhe (19 točk), Ličana (17) in Brodnika (14).
IZIDI 2. KOLA: Borac - Famos 97:80; Kvarner - Novi Zagreb 79:77; Monting - Spartak 71:76; Mineral Slovan - Ser-vo Mihajl 103:86; Slavonka Osijek -Smelt Olimpija 83:123; Tima MTT -Borovo Startas 85:79.; Željezničar -Vojvodina 86:88.
LESTVICA: Smelt Olimpija, Spartak, Vojvodina in Kvarner 4, Novi Zagreb, Borac, Borovo, Mineral Slovan, Tima Maribor, in Slavonka 2, Monting, Mihajl, Famos in Željezničar 0.
PRIHODNJE KOLO: Smelt Olimpija - Borac; Vojvodina - Slavonka; Spartak - Željezničar; Borovo - Monting; Mihajl - Toima MTT; Novi Zagreb -Mineral Slovan; Famos - Kvarner.
Bianchini zaupa mladim silam
Zvezni selektor italijanske košarkarske reprezentance Valerio Bianchini je v moštvo, ki bo v sredo, 22. oktobra v Caserti odigralo prijateljsko tekmo z Izraelom, vključil kar sedem novih mladih igralcev. V seznamu so:
Binelli, Brunamonti in Sbaragli (Dietor Bologna), Bosa in Riva (Arexons Cantu), Carera in Tonut (Enichem Livorno), Costa in Magnifico (Scavolini Pesa-ro), Gentile (Mobilgirgi Caserta), lacopini (Benetton Treviso), Morandotti (Berloni). Rezerve: Gilardi (Segafredo Gorica), Montecchi (Riunite Reggio Emilia) in Pessina (Berloni Turin).
Kot je razvidno vsebuje seznam več presenečenj. Sicer med rezervami je bil izbran tudi član Segafreda Angelo Gilardi, priložnost pa bodo dobili tudi mladi Gentile, Carera in lacopini. Za to srečanje se je Bianchini odpovedal nekaterim velikim kalibrom, kot so Marzorati, Villalta, Premier, Polesello, Gilardi, Sacchet-ti in Dell Agnello. Verjetno pa vseh vendarle ni dokončno odslovil.
V finalu za 3. mesto na miljskem turnirju
Bor Radenska pregazil Polet
Andrej Vremec, najboljši igralec turnirja
Bor Radenska - Polet 103:57
(52:33)
BOR RADENSKA: Korošec 7, Slavec 2, Furlan 4 (0:2), Klobas 18 (2:2), Pieri 31 (3:3), Pregare 15 (1:3), Kneipp 6 (0:2), S. Semen 6, A. Semen 6 (0:1), Kovačič 8.
POLET: Sosič, Fabi 2, Kerpan 6 (6:11), R. Taučer 9 (3:3), Persi 2 (0:1), Malalan 1 (1:2), Vremec 21 (3:5), Grani-er 4, Grgič 8 (0:5), Vecchiet 4.
Kot že izidi zgovorno povedo, so borovci na košarkarskem turnirju v Miljah v finalu za tretje mesto v slovenskem derbiju pregazili poletovce. Openci so igrali neprimerno slabše kot dan prej proti Intermuggi, poleg tega pa je bilo v njihovih vrstah bele-
žiti pomembni odsotnosti Ferluge in Pisanija.
Po drugi strani so borovci igrali res dobro, požrtvovalno in dinamično. V drugem polčasu so s hitrimi protinapadi povsem potolkli opensko ekipo, izkazala pa sta se zlasti nezgrešljiva Pieri in Klobas. Kar se tiče poletovcev, je dobro igral le Rudi Taučer, vsi ostali pa so naleteli na res črn dan.
Miljski turnir je osvojila Alabarda, ki je v finalu za prvo mesto premagala Intermuggio z 96:86.
Za najboljša igralca turnirja sta bila ex aeguo izbrana Vremec (Polet) in Mancini (Intermuggia). Najboljši strelec turnirja je bil Angeli (Alabarda), ki je v dveh tekmah dosegel 60 točk.
(S. T.)
^Odbojkarski memorial Peter Špacapan
Čedajcem prvo mesto
Ekipa ASFJR iz Čedada je zmagovalec 12. odbojkarskega memoriala Peter Špacapan, ki ga je v sovodenjski občinski telovadnici pripravilo jjoriš-ko Športno združenje 01ympia. Cedaj-ci so v finalnem krogu odpravili še-sterko 01ympie Terpin in postavo Laca iz kraja San Giovanni al Natisone.
Srečanja v Sovodnjah so bila na zadovoljivi ravni, če povemo, da so ob mreži igrale postave, ki nastopajo v C-l oziroma C-2 ligi.
Najzanimivejše je bilo prav gotovo zadnje srečanje med Čedajci in La-com, ko smo v nekaterih trenutkih prisostvovali lepim in borbenim akcijam.
Kar zadeva 01ympio, lahko povemo, da šesterka, ki jo trenira Metko Tušar, ni še v najboljši formi, čeprav je proti
bolj močnim nasprotnikom pokazala enakovredno igro.
Ob koncu turnirja, ki sta ga omogočila tudi Kmečka banka in Goriška hranilnica, so nagradili najboljše ekipe, posebno priznanje pa so izročili predstavniku pokrajinske odbojkarske federacije za trud pri uveljavljanu te športne panoge.
IZIDI
01ympia Elektro Terpin - Lac 0:2 (11:15, 15:17); OIympia Elektro Terpin - ASFJR 0:2 (6:15,9:15); ASFJR -Lac 2:0 (18:16, 15:8)
LESTVICA
ASFJR 4 točke, Lac 2 točki, 01ym-pia 0.
OLYMPIA: M., Š. in I. Cotič, S. in D. Terpin, Špacapan, Batistič, Dornik, Košič, Komjanc, Marassi.
ŠD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA vabi vse fante letnikov od 1975 do 1979 vključno, ki bi radi gojili minibasket, da se javijo v dolinski občinski telovadnici vsako sredo ob 16.30.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 19. t. m., neocenje-valni orientacijski pohod od Praprota do Repentabra. Zbirališče v Praprotu (pri gostilni Suban), odhod od 8.30 do 10. ure skupinsko ali posamezno. Vpisnina 2.500 lir na osebo (vključen je topel obrok hrane in čaj med pohodom). Hoje je približno 4 ure in pol. Za nadaljnje informacije se lahko telefonsko zglasite pri odbornikih SK Devin. Pohod bo ob vsakem vremenu.
ŠZ DOM
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so novi urniki treningov v telovadnici Kulturnega doma v Gorici naslednji: »propaganda« ob ponedeljkih (17.30 - 19.00) in sredah (15.00. -
16.00)	; minibasket ob torkih (15.00 -
16.00)	in petkih (15.00 - 16.00).
TKP SIRENA
sporoča članom, ki želijo čez zimo pospraviti lastne čolne na betonsko ploščad, naj se zejlasijo ob sobotah in nedeljah na sedežu pri Fabiu Plisci.
ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD BREG vabi deklice letnikov 1975/76/77 na začetniške treninge, ki bodo ob torkih od
18.00 do 19.00 in ob četrtkih od 16.30 do 18.30. Sekcija nadalje obvešča, da so treningi za začetnice letnikov 1973/74 ob torkih, četrtkih in petkih od 15.00 do 16.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča vse, ki so se prijavili za akrobatiko, rekreativno ritmiko in plesno gimnastiko, naj se zberejo ob 17. uri v Borovem športnem centru za dogovor o urniku vadbe.
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo treningi v namiznem tenisu v občinskem rekrea-toriju v Križu ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 19.30.
ŠD MLADINA
sporoča, da se bo tečaj telovadbe vršil v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku ob sredah in petkih od 20. do 21. ure. Pričetek tečaja jutri, 15. t. m. Interesenti naj se čim prej javijo pri odbornikih ali v baru Doma »A. Sirk« v Križu - telefon: 220505.
ŠD SOKOL - KOŠARKARSKI ODSEK sporoča, da so treningi minibasketa vsako sredo in vsak petek od 14.30 do 16.00, treningi dečkov pa vsak torek in četrtek od 14.30 do 16.00.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK prireja tečaj na plastiki za otroke. Interesenti naj se zglasijo na sedežu društva jutri, 15. t. m., ob 20.30.
Finalni del prvenstev v B in C kategoriji
Poletovi balinarji za las ob pokrajinski naslov
Balinarji openskega Poleta so si v nedeljo na pokritem balinišču pri Brišči-kih dobesedno zapravili naslov pokrajinskih prvakov v B kategoriji in so se morali zadovoljiti s sicer prav tako dobrim drugim mestom.
Četverka, ki so jo sestavljali Daneu, Sara, Giraldi in Gulič je bila namreč po prikazani igri boljša od ostalih treh tekmecev, v odločilnih trenutkih pa ji je zmanjkalo malo prisebnosti in tudi športna sreča je našim obrnila hrbet.
Odločitev je dejansko padla že v prvi jutranji tekmi, ko se je Polet soočil s poznejšim zmagovalcem Istrio. Vasja Gulič in tovariši so po prvovrstni balinarski predstavi tekmece na začetku povsem nadigrali in povedli kar z 8:0 in nato z 11:8. V predzadnjem krogu, ko so imeli Poletovci že 12. točko "na tleh" in še pet krogel na razpolago, da si priigrajo še odločilno 13. točko, so zaradi zgrešene tehnične izbire celo "prodali" točko in Istria je nato po prikazani igri nezasluženo slavila s 13:11.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v drugem nastopu, ko je Polet vodil proti Triestini z 12:7, nato pa je zgubil z 12:13. Ker pa so Poletovci v zadnji tekmi gladko odpravili četverko Poldo Edi Mobili s 13:6 so si zaradi boljše razlike v točkah zagotovili častno drugo mesto.
KONČNA LESTVICA: 1. Istria, 2. Polet, 3. Triestina, 4. Poldo Edi Mobili.
V konkurenci C kategorije je zmagala Ponzianina, ki je v odločilnem dvoboju odpravila balinarje Ente Porto s 13:8.	(B. S.)
Meddeželno nogometno prvenstvo
Gorizii le točka
Gorizia - Russi	0:0
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan, Giacomin, Maculia, De Marco, Sierro, Lazzara (Pez od 53. min.), Voljč, Giacometti, Grop.
Tudi po četretm kolu so goriški nogometaši še brez zmage. Imeli so sicer terensko premoč, a priložnosti niso znali izkoristiti bodisi po lastni krivdi bodisi zaradi dobre obrambe gostov, ki doslej v prvenstvu še niso prejeli niti enega gola. Najboljšo priložnost je že v 14. minuti imel Voljč. Njegov močan strel je vratar instinktivno ubranil. Voljč je izvedel tudi nekaj lepih podaj, ki pa jih njegovi tovariši niso znali izkoristiti.
LESTVICA: Riccione 8, Clodia 6, Santarcangelo, Russi in San Marino 5, Gorizia, Opitergina, San Lazzaro, San Dona in Fontanafredda 4, Contarina, Rovigo in Miranese 3, Conegliano, Cervignano in Vittorio Venelo 2.
PRIHODNJE KOLO: Gorizia - Opitergina.
Rekordna udeležba na regati za Jesenski pokal
Nekaj dobrih uvrstitev naših jadralcev
Na rallyju Sanremo
Zanussi (peugeot) tesno v vodstvu
SANREMO — Prva etapa avtomobilskega rallyja Sanremo se je zaključila prej kot je bilo predvideno: žirija je menila, da je na zadnji posebni preizkušnji preveč ljudi ob progi in jo je razveljavila. Avtomobilske hiše, zlasti Lancia, so ostro protestirale, vendar je žirija ostala pri svoji odločitvi.
Na skupni lestvici vodi dvojica Zanussi - Amati ( It. - peugeot 205 T 16) pred Sabyjem in Fauchillom (Fr. - peugeot 205 T 16) ter Biasionom in Sivi-erom (It. - lancia delta S 4). Alen in Kivimaki (Fin. - lancia delta S 4) sta na sedmem mestu po ril".
Rally »faraonov«
KAIRO - - Italijanski motociklist De Petri je dosegel najboljši čas med prvo posebno preizkušnjo rallyja »faraonov«, ki se odvija v Egiptu. De Petri nastopa z novim modelom cagive v okviru priprav za nastop na prestiž-nejšem rallyju od Pariza do Dakarja.
Messner pod Lhotsejem
KATMANDU — Z razumljivo zamudo je prišla vest, da sta južnotirolska alpinista Reinhold Messner in Hans Kammerlander dosegla bazno taborišče Lhotseja (8501 m). Alpinista sta bazni tabor postavila 10. oktobra in bosta v naslednjem tednu verjetno skušala osvojiti vrh.
Tudi letos je regata za Jesenski pokal odlično uspela.
K uspehu je botrovala bodisi rekordna udeležba, kar 630 posadk, kot pa tudi nepričakovana burja. Burja je bila zelo močna, a kljub temu so se najbolj bojevite posadke iz obeh obal Jadrana upale napeti največja jadra, ki so jih imela na razpolago, da bi se le povzpela na prva mesta. Večkrat pa se je zgodilo, da jadrnice niso vzdržale prevelikega napora, tako da so bili mno-gokateri primorani marsikatero jadro žrtvovati bogu Neptunu. Tako se je zgodilo tudi na orjaškemu 20 metrov dolgemu enojamborniku »Moro di Ve-nezia«, čigar posadka je bila primorana odrezati uzde svojega več milijonov vrednega spinnakerja, ki se je zavozlal ob napone, da bi preprečili skoraj gotovo prevrnitev. Takih hrabrih posadk je bilo tudi na manjših jadrnicah.
Odlična varnostna služba, ki jo je priskrbel odganizacijski odbor društva SVBG je privedla do tega, da je marsikdo preizkusil maritimne sposobnosti svoje jadrnice ter maksimalno izkoristil vzdržljivost opreme. To je privedlo do tega, da se je ena jadrnica skoraj potopila in skoraj povlekla na dno enega od članov posadke, ki je bil na njej privezan z varnostnim pasom.
Desetim jadrnicam se je razbil jambor. Med temi je bila tudi Bavconova Tanja, ki je tekmovala za barve Čupe. Med najbolj številnimi havarijami pa so bila seveda raztrgana jadra. Poleg Tanje je zastopalo slovensko jadralno društvo iz Sesljana še drugih petnajst jadrnic, kar pomeni kar 2 odst. vseh udeležencev. Tudi med člani Čupe je bilo mnogo takih, ki je ciljalo na prestižno uvrstitev. Med temi naj omenimo Aleksija Bezina, ki je na krmilu jadrnice Ippodromo di Montebello prispel na cilj 17. Ta podvig pa ga je
America’s Cup:
FREMANTLE — Osmi dan regat za kvalifikacijski del "America's Cup" je prinesel zmago jadrnici "Italia", medtem ko je "Azzurra" utrpela novporaz. "Italia" je za samo 1'38" prehitela francosko jadrnico "Challenge of France", ki doslej še ni zmagala. Obe posadki sta že pred startom izobesili zastavo, ki je najavljala protest. "Azzurra" je gladko podlegla jadrnici "New Zea-land" za cele 4'55".
V ostalih regatah so bili doseženi
stal precej drago, saj se mu je pri prvi boji raztrgal 130 kv. metrov širok spin-naker. Odlična tudi 27. absolutna uvrstitev Aleksandra Pertota. Med ostalimi posadkami Čupe so se še izkazali Dario Faggin, Egidij Martelanc, Darko Malalan in Dario Bensi, ki so s svojo izurjenostjo uspeli prehiteti marsikatero jadrnico višjega razreda.
Naj omenimo še nastop Sireninega predstavnika Ščuke, ki je v zelo ostri konkurenci osvojil solidno meto na sredini lestvice. (K.C.)
nov uspeh Italie
naslednji izidi:"White Crusader" pred "Heart of America" za 3’21"; "Canada 2" pred "Courageous" za 3’53"; "America 2" pred "Starš and Stripes" za 33"; "USA" pred "Eagle" za 2’24".
Danes vadba za upokojenke
Športno združenje Bor tudi letos prireja popoldansko vadbo za upokojenke, ki se bo začela danes ob 17. uri v Borovem športnem centru.
V 2. nogometni AL polovičen uspeh naših
Vesna - San Sergio 2:1 (1:0)
STRELCI: Kostnapfel v 29. min., Perlitz v 75. min., Bruno v 82. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Pichi-erri, Verbich, Coccoluto, Pipan, R. Candotti, Potasso, Kostnapfel, Petag-na, Bruno.
Z dobro igro se da priti tudi do zmage. To je v nedeljo dokazala kriška Vesna, ki je z učinkovito predstavo proti solidni ekipi San Sergio pospravila prvi par prvenstvenih točk. Domačini so začeli zelo sproščeno in urejeno in že v 5. minuti so imeli veliko priložnost, da povedejo. V prvem polčasu so namreč Križani vsilili svoj tempo igre, tako da Tržačani niso uspeli resno zaposliti Savarina, sami pa so s številnimi streli stalno ogrožali nasprotna vrata.
V drugem polčasu se je stanje precej spremenilo, saj so se »plavi« nerazumljivo zaprli v obrambo in to je omogočilo Tržačanom, da so prevzeli pobudo na sredini. Položaj je za Križane postajal zaskrbljujoč, saj so le s težavo napadalcem nudili kakšno uporabno žogo, tako da je imel San Sergio čas za nastavljanje svojih akcij, ki pa na srečo niso bile posebno učinkovite. Kot pa se običajno dogaja, prejme ekipa, ki se predčasno zapre v obrambo, prej ali slej zadetek in to se je tudi zgodilo Vesni, tako da se je morala za dokončno zmago še naprej zagrizeno biriti. Osem minut pred koncem se je zmagoviti zadetek po seriji poskusov kriške napadalne vrste posrečil Gian-francu Brunu, ki je z lepim diagonalnim strelom zapečatil izid in svoji ekipi priboril prvo prvenstveno zmago,
za katero pa gre zasluga prav gotovo vsem igralcem, ki so se tokrat lepo izkazali. (A. Kostnapfel)
L’Architrave ■ Kras 0:2 (0:0)
STRELCI: Granata v 57. min. (11-metrovka), Mosetti v 59. min.
KRAS: Mezzavilla, Indrigo (v 73. min. Filipaz), Purič, Martini, Škabar, Gnezda, Granata, Battaini, Mosetti, Vidah, Legisa (v 75. min. Demeglio)
Krasovi nogometaši so tokrat prijetno presenetili ter se z gostovanja vrnili s celotnim izkupičkom. V prvi polovici srečanja je bila igra precej zmedena, saj napak na eni in drugi strani ni manjkalo. Domačini so predvajali precej počasen nogomet, kar je pogojevalo tudi rdeče-bele. V 15. minuti je imel Kras edinstveno priložnost, da bi prišel v vodstvo, ko se je Mosetti povsem sam predstavil pred vratarjem: namesto da bi streljal na vrata, je, povrhu še slabo, podal soigralcu in priložnost je splahnela po vodi. Tudi vratar Mezzavilla se je v dveh primerih res izkazal in rešil mrežo pred izredno nevarnima streloma.
Odličen pa je bil drugi polčas kra-sovcev, ki so predvajali svojo običajno hitro igrOj kateri starejši gostje niso bili kos. Že v 12. minuti je Granata uspešno izvedel 11-metrovko, ki jo je sodnik upravičeno dosodil zaradi očitnega prekrška nad Mosettijem. Krasen je bil drugi gol, ki je padel le dve minuti kasneje: Legisa je nezadržno prodrl po levi strani, se otresel kopice branilcev, po njegovipodaji v sredino kazenskega prostora pa je Mosetti, ki se ob takih priložnostih vedno znajde
na pravem mestu, zapečatil usodo domačinov. Tudi po visokem vodstvu se rdeče-beli niso zaprli v obrambo, temveč so še dvakrat resno ogrozili nasprotnikova vrata. V 76. minuti, torej samo minuto potem ko je stopil na igrišče, si je zlomil gleženj Krasov napadalec Demeglio in verjetno ga nekaj mesecev spet ne bo na igrišču. (Z. S.)
Zaule - Zarja	3:1 (0:0)
STRELCI: Millo v 48. min., Borelli v 55. min. (avtogol), Grgič v 66. min., Zu-rini v 85. min. .
ZARJA: Del Bello, Grgič, Schillani, Kalc, Borelli, Gotti (od 78. min. A. Ra-žem),_F. Ražem (od 73. min. Castelli), Bon, Žagar, Sulcich, Franza.
SODNIK: Selva iz Gorice
Bazovska Zarja je morala prvič v letošnjem prvenstvu poražena z igrišča, čeprav si poraza po prikazani igri ni zaslužila. Povedati moramo tudi, da so Bazovci nastopili brez Racmana, Tog-nettija in Franca, ki so poškodovani, tako da je obramba slonela predvsem na mladih igralcih, ki pa so bilizares odlični.
V prvem polčasu so zarjani sicer slabo igrali, tako da so domačini že v prvih minutah tekme resno zaposlili Del Bella. Toda kmalu so se Bazovci zbrali in s protinapadi poskušali presenetiti domačine. Proti koncu polčasa se je igra ustalila na sredini. V drugem delu tekmepa so domačini že po nekaj minutah povedli z Mihom. Ba-zovce je gol precej potrl in v 55. min. so domačini podvojili. Vse je zgledalo, da bodo Žaveljčani z lahkoto prišli do obeh točk, ko so začeli Bazovci silovi-
to napadati ter v 66. min. zmanjšali razliko z Grgičem. Gol je dal Bazov-cem še večjega poleta, tako da so bili nekajkrat zelo blizu izenačenja. Najlepša priložnost se je ponudila Fabiu Ražmu, njegov strel pa je branilec zaustavil z roko. Za sodnika je bilo vse regularno. Malo pred koncem so domačini z lepo akcijo dosegli še tretji zadetek. (Big)
Giarizzole - Primorje 2:1 (0:1)
STRELEC: Maranzina v 12. min.
PRIMORJE: Negrini, Husu, Rojaz, Milani, Samese, Livan, Pascon, Di Be-nedetto, Starc, Maranzina, Olivo.
Mikuševi varovanci so tekmo zelo nerodno izgubili prav v zadnjih minutah, potem ko so prvi prišli v vodstvo v 12. minuti s krasnim golom Maranzina z razdalje kakih 15 metrov. Rdeče-rumeni so bili zelo aktivni na sredini ter so s streli od daleč skušali prednost še povečati. Livan je v 32. minuti imel izredno priložnost v protinapadu: sam se je predstavil pred vratarjem, ta je žogo odbil na prečko, od koder je znova odletela na igrišče in pri tem je vratar, ki se je je hotel polastiti, zrušil Livana, ki je bil prav ob usnju. Za sodnika je bila akcija povsem regularna, brez prekrška.
Do polovice drugega polčasa sta si bili ekipi enakovredni. Tedaj pa je sodnik pokazal rdeči karton Pasconu in domačini so to na najboljši način izkoristili. Imeli so nekaj dobrih priložnosti in so v dveh akcijah tudi premagali Negrinija. Tako je bilo med razočaranjem naših in slavjem Tržačanov tekme konec. (M. Š.)
V 3. nogometni A ligi naši v ospredju
Aurisina - Primorec
0:4 (0:2)
73. in 80. min.,
STRELCI: Husu v 30.,
L Milkovič v 32. min.
PRIMOREC: Serra, lannarelli (F. Čuk), V. Milkovič, Florean, M. Kralj, B- Kralj, Canziani, Bacchia, I. Milkovič, Husu, Facchin (A. Kralj)
Izgubo dveh točk iz prejšnjega kola so Trebenci nadomestili z zvenečo zmago proti ekipi Aurisine. Resnici na ljubo je bil nasprotnik neenakovreden in trebenski napadalci so z lahkoto Prodirali pred njegova vrata. Rezultat bi bil za Primorca lahko ugodnejši, vendar se igralci na nekoliko manjšem igrišču niso znašli optimalno in so zapravili nekaj ugodnih priložnosti.
Grandi Motori - Gaja 0:4 (0:2)
STRELCI: v 23. min. Branko Grgič, v 33. min. Vrše, v 65. min. avtogol Rebec, v 80. min. Aversa.
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Stranščak, Viviani, Gabrielli, Marco Rismondo, Branko Grgič (od 65. min. d. p. Pečar), Alfieri, Aversa, Bortolotti, vrše.
Po pekočem porazu v prvem kolu na domačem igrišču so tokrat Rozinovi varovanci igrali trezno, umirjeno in na trenutke kar dopadljivo. Nič jih ni motila zgodnja ura. Nasprotnik se jim le v začetku skušal nekoliko upirati, dokler ni v 23. min. Branko Grgič načel njegove mreže.
Odtlej je bila premoč Gajinih predstavnikov vidna, goli so padali skoraj v enakem zaporedju. V 33. min. je Podvojil vezni igralec Vrše, v drugem
V nedeljskem 2. kolu 3. amaterske nogometne lige so Brežani (na sliki med letošnjim uvodnim srečanjem proti GMT, ko so igrali neodločeno 1:1) skupaj z doberdobsko Mladostjo počivali
polčasu je takoj po zamenjavi Branka Grgiča s Pečarjem slednji še tretjič zatresel mrežo po zelo učinkovitem strelu s kota in vratarju ni preostalo drugega, kot da žogo potisne v lastno mrežo. Četrti in zadnji zadetek je dosegel Aversa po lepo izpeljani akciji celotnega napada, ko je bil nasprotnik že povsem razorožen.
V nedeljo bo na Padričah gostovalo moštvo Brega. Obeta se zanimiv in zagrizen derbi, upati je, da bo prevladovala razsodnost in da bo imel prvo besedo - nogomet.
Brazzanese - Juventina1:3 (1:2)
STRELCI za Juventino: Medeot (11-metrovka), Bastiani in Del Negro.
JUVENTINA: Marušič, Braini, Tra-vagin, Costa, Krpan, Medeot, Sermino, Cingerli (Russo), Bastiani (Nanut), Lauri, Del Negro.
Štandreška Juventina je v nedeljo poskrbela za prvovrstno presenečenje, saj je zmagala v Bračanu proti ekipi, ki je veljala za najresnejšega kandidata za napredovanje. Čeprav niso Grio-novi varovanci še najboljše uigrani, so tudi v nedeljo pokazali, da razpolaga-
jo z dokaj kakovostno ekipo, ki bo svojim navijačem znala pripraviti marsikatero presenečenje.
Srečanje so Štandrežci začeli dokaj oprezno, saj so računali na vehementen napad Brazzaneseja. Ko so uvideli, da napada na Marušičeva vrata ne bo, so sami prevzeli vajeti igre jv roke in spravili domačine v težave. Štandrežci so tako prvi povedli, vendar je prednost malo trajala, saj je Brazzanese nadoknadil razliko. Odločna igra pa je Juventini prinesla še drugi gol, zatem pa je s tretjim zadetkom postavila rezultat na varno.
Tokrat gre pohvaliti vse igralce, še zlasti pa Laurija, ki je bil enkraten v režijski vlogi.
Poggio - Sovodnje 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomažič, Bicciato, Marson (E. Petejan), Čevdek, Sambo, M. Fajt, Butkovič, Černigoj, A. Fajt (Grillo).
Če bi tudi nogometne tekme, kot boks, ocenjevali s točkami, bi Marso-novi varovanci zmagali z veliko razliko. Sovodenjci so namreč na srečanju v Zdravščini bili v očitni premoči, športna sreča pa se je nasmehnila domačinom.
Poggio je prednostni gol dosegel v uvodnih minutah. Odtlej pa so se razigrali gostje, ki so zamudili nešteto priložnosti. Večkrat je žoga zadela kole in vratnico, več strelov je ubranil vratar oziroma so sovodenjski napadalci streljali za las mimo gola.
Premoč je bila še bolj očitna v drugem polčasu, ko so domačini igrali pretežno v lastnem kazenskem prostoru in postavili živo barikado pred vratarjem.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 3. KOLA
Vesna - San Giorgio Olimpia - C. E. Prisco Stock - Muggesana Op. Supercaffe - Staranzano
Zaule - Zarja
S. Luigi Vivai Bus& - Opicina
L’Architrave - Kras Giarizzole - Primorje
Zaule Opicina San Sergio Kras
Supercaffe
Muggesana
Staranzano
Vesna
Giarizzole
Vivai Busž
L’Architrave
Zarja
Primorje
Stock
Olimpia
C. E. Prisco
LESTVICA 3	3	0	0
3	2	10
3	2	0	1
3	2	0	1
3	111
3	0	3	0
3	111
3	111
3	111
3	10	2
3	0	2	1
3	0	2	1
3	10	2
3	0	2	1
3	0	2	1
3	0	2	1
2:1
0:0
1:1
2:2
3:1
0:1
0:2
2:1
8:2 6 3:1 5 5:5 4 6:3 4 6:6 3 4:4 3 3:5 3 3:3 3 4:6 3 2:3 2 2:4 2 1:3 2 3:4 2 2:3 2 0:1 2 3:5 2
PRIHODNJE KOLO (19. 10.) Staranzano - Giarizzole, Primorje -L'Architrave, Opicina - Olimpia, Muggesana - Opicina Supercaffe, Zarja - Stock, C. E. Prisco - San Luigi Vivai Busa, San Sergio - Zaule, Kras - Vesna.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 2.KOLA
Piedimonte - Moraro					2:0	
Torriana ■	- San Lorenzo				0:0	
Brazzanese - Juventina					1:3	
Fossalon -	Isonzo				0:0	
Pro Farra	- Medea				3:4	
Azzurra -	Sagrado				0:1	
Poggio - Sovodnje					1:0	
	LESTVICA					
Piedimonte	2	2	0	0	3:0	4
Juventina	2	1	1	0	4:2	3
Fossalon	2	1	1	0	1:0	3
Isonzo	2	1	1	0	1:0	3
Azzurra	2	1	0	1	2:1	2
Brazzanese	2	1	0	1	3:3	2
Torriana	2	0	2	0	1:1	2
Medea	2	1	0	1	4:4	2
Sagrado	2	1	0	1	1:2	2
Poggio	2	1	0	1	1:1	2
Sovodnje	2	0	1	1	1:2	1
Pro Farra	2	0	1	1	4:5	1
San Lorenzo	2	0	1	1	0:2	1
Moraro	2	0	0	2	0:3	0
PRIHODNJE KOLO (19. 10.) Medea - Torriana, Isonzo - Azzurra, Moraro - Poggio, Juventina - Piedi-monte, Sagrado - Fossalon, Sovodnje - Brazzanese, San Lorenzo - Pro Far-ra.
Skupina L
IZIDI 2. KOLA
Don Bosco - Roianese	3:5
Domio - S. Anna Rizzotti	0:1
CGS - Domus Arredamenti
1:0
CUS - Rabuiese	i;2
San Vito - Union	2:2
GMT - Gaja	0:4
Počitek: Breg LESTVICA
S. Anna	2	2	0	0	6:0	4
San Vito	2	1	1	0	4:3	3
Rabuiese	2	1	1	0	3:2	3
CGS	2	1	1	0	2:1	3
Domus Arr.	2	1	0	1	2:2	2
Gaja	2	1	0	1	5:2	2
Roianese	1	1	0	0	5:3	2
CUS	2	1	0	1	3:3	2
Breg	1	0	1	0	1:1	1
GMT	2	0	1	1	1:5	1
Union	2	0	1	1	3:4	1
Domio	2	0	0	2	1:3	0
Don Bosco	2	0	0	2	3:10	0
PRIHODNJE KOLO (19. 10.)
Gaja - Breg, Union - GMT, Rabuiese - San Vito, Domus Arredamenti -CUS, SanFAnna - CGS, Roianese -Domio, počitek: Don Bosco.
Skupina M
IZIDI 2. KOLA
Hermada - Campanelle	0:2
Arrigosport - CGS Carsia
3:0
Fincantieri - San Marco	1:1
Aurisina - Primorec	0:4
San Nazario - SanFAndrea
2:0
Chiarbola - Romana	2:1
Počitek: Mladost LESTVICA
San Nazario	2	2	0	0	6:0	4
San Marco	2	1	1	0	4:1	3
Fincantieri	2	1	1	0	2:1	3
CGS Carsia	2	1	0	1	3:4	2
Mladost	1	1	0	0	3:1	2
Primorec	2	1	0	1	4:1	2
Chiarbola	2	1	0	1	3:4	2
Arrigosport	2	1	0	1	3:3	2
Campanelle	1	1	0	0	2:0	2
SanFAndrea	2	0	1	1	0:2	1
Aurisina	2	0	1	1	0:4	1
Hermada	2	0	0	2	1:5	0
Romana	2	0	0	2	1:6	0
PRIHODNJE KOLO (19. 10.) Romana - Mladost, SanFAndrea -Chiarbola, Primorec - San Nazario, San Marco Sistiana - Aurisina, CGS Carsia - Fincantieri, Campanelle -Arrigosport, počitek: Hermada.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
|jjjj
Član italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG
14. oktobra 1986
Številne odprte rane po katastrofalnem potresu v Srednji Ameriki
Iz vseh krajev sveta pomoč Salvadorju izčrpanemu zaradi državljanske vojne
SAN SALVADOR Petkov potres je po uradnih podatkih doslej zahteval 890 smrtnih žrtev, okoli 10.000 ranjenih, 200.000 ljudem pa je uničil streho nad glavo. Po prvih cenitvah znaša škoda okoli dve milijardi lir. V posebnem skladu, ki ga bo po volji vlade upravljala skupina zasebnikov, (da ne bi vlado obtoževali kraje!) so doslej zbrali v domačem denarju nekaj manj kot dva milijona lir. Ker je potres poškodoval vodovode in bolnišnice, ker primanjkuje hrana in ker se je po potresu nad mestom razdivjala huda nevihta, je stanje zares kritično in se že opažajo primeri črevesnih bolezni in infekcij zaradi neraz-kuženih ran.
Po izjavah reševalcev, ki pod ruševinami iščejo preživele, je potres povzročil tudi do 2.000 mrtvih. Izpod ruševin trgovskega centra, najvišje zgradbe v mestu, se je po dveh dneh sama rešila šestletna deklica: bila je nepoškodovana. Doslej so izpod zgradbe Ruben Dario potegnili 15 živih oseb.
V porušeno glavno mesto Salvadorja prihaja pomoč z vseh koncev sveta. EGS je poslala najnujnejše potrebščine v vrednosti 250.000 dolarjev, britanski Rdeči križ je z letalom pripeljal 500 šotorov, zdravila in bolničarje. Iz Italije je prišlo 130 šotorov, iz ZRN pa potrebščine za hitro pomoč. Na ruševinah delajo reševalne ekipe iz Italije, Francije, Belgije, Švice, Gvatemale, Mehike, ZDA in Japonske.
Predsednik Duarte, ki skuša potres izkoristiti za utrditev svojega omajanega ugleda, je obsodil gverilce in zagovarjal vlado, ki je v zadnjih letih uporabila svoja sredstva za boj proti oboroženi opoziciji. Šef oboroženih sil general Adolfo Blandon pa je zanikal trditve gverilcev, da so oklicali premirje. Pozval jih je, da naredijo najboljše dejanje, če položijo orožje.
Narava in ljudje Salvadorju, »palčku« v Srednji Ameriki, pišejo hude čase. Po glavnih cestah San Salvadorja, kjer so še do petka demonstrirali delavci in opozicija, da bi režim sprejel ponujeni mir osvobodilnih sil, se te dni vrstijo prizori nepopisne človeške stiske. Na temelju tajnih pogovorov v Mexicu, kjer so se pogajali, da bi sedanji režim delil oblast z osvobodilnimi silami, so upali na konec državljanske vojne v tej srednjeameriški državici. Neuspešnost pogovorov je pahnila državo v hudo krizo. Državljanska vojna je doslej zahtevala 60.000 žrtev, ki so onesrečile vsaj 2 milijona oseb. Velik del prebivalstva živi v terorju pred režimsko vojsko in eskadrila-mi smrti. Milijon oseb si je mir in varnost poiskalo v Mehiki, ZDA in drugih državah. Sedaj kapital beži iz države, gospodarstvo je v razsulu in za mnoge Salvadorce je bila lakota že pred potresom del vsakdanjika.
Bolivija v rokah baronov kokaina
LA PAZ — Trgovci z mamili so sestavili takšno mrežo, da preko nje že upravljajo gospodarske in družbene dejavnosti Bolivije ter postajajo vplivna sila v državi. Ta trditev je zaobjeta v parlamentarnem poročilu o umoru znanstvenika Noela Kempfa Mercada v začetku septembra v džungli blizu brazilske meje. Mercada je tja odletel v družbi španskega znanstvenika Vicenata Castella. Kakor hitro sta pristala (namenjena sta bila v park pregledovat živali in rastline) so neznanci nanju streljali in ubili Mercada. Španca je po naključju naslednji dan rešil pilot nekega manjšega letala. Kot se je izkazalo, so letalsko stezo uporabljali pridelovalci kokaina, ki so imeli v bližini tovarno za izdelavo mamila.
Po uradnih statistikah so baroni mamil lani zaslužili 3800 milijonov dolarjev, šestkrat toliko kot je znašal uradni izvoz. Vse kaže, da trgovci z mamili uporabljajo velika bolivijska podjetja za spuščanje »kokadolarjev« v obtok. Samo lani se je promet s kokainom povečal za 50 odstotkov. Od tod odločitev ZDA, naj večjega uvoznika tega mamila, da z orožjem preganja njegove pridelovalce, odločitev, ki nima primere v zgodovini. »Če se mora vojna proti kokainu nadaljevati, morajo druge države pomagati bolivijskemu gospodarstvu,« pravijo v La Pazu.
Uspeh »zelenih« in padec SPD na Bavarskem
BONN — Kancler Kohl je uspeh krščansko-socialne unije (CSU) Franza Josefa Straussa na nedeljskih deželnih volitvah na Bavarskem označil kot pozitivno znamenje v pričakovanju zveznih volitev, ki bodo 25. januarja. CSU je, kot znano, le bavarsko krilo Kohlove krščansko-demokratske unije (CDU), na volitvah pa si je zagotovila 128 sedežev v deželnem parlamentu od razpoložljivih 204, kar sicer pomeni, da jih je 5 izgubila.
Predsednik socialdemokratske SPD, ki je izgubila 10 sedežev (zdaj jih ima 61), s Kohlom ne soglaša, tako tudi ne Johannes Rau, ki bo na listi SPD kandidiral za kanclerja in ki trdi, da izid volitev ni uspeh CSU kot take, ampak predvsem osebni uspeh Straussa.
Pravi zmagovalci bavarskih volitev so vsekakor »zeleni«, ki v deželnem parlamentu niso imeli nobenega predstavnika, a imajo sedaj v njem kar 15 sedežev.
Članica zveznega vodstva te stranke Jutta Ditfurth je to ocenila kot delen odraz ljudskega odpora proti uresničitvi obrata za resiklažo jedrskih goriv v VVackersdorfu in »tajni koaliciji« CDU-SPD na področju zvezne energetske politike.
Nobel za medicino pojde Italijanki in Američanu
STOCKHOLM - Letošnja Nobelova nagrajenca za medicino sta Italijanka Rita Levi-Montalcini in Američan Stanley Cohen. Razsodišče ju je izbralo med 200 kandidati zaradi odkritja »faktorjev rasti«, ki je »bistvenega pomena za razumevanje mehanizmov, ki urejajo rast celic in vlaken«, kakor piše v utemeljitvi. Priznanje, s katerim je povezana tudi denarna nagrada 2 milijonov švedskih kron (400 milijonov lir), bosta ugledna raziskovalca prejela 10. decembra v stockholmski Koncertni dvorani.
Montalcinijeva in Cohen sta odkrila dva faktorja, ki urejata rast celic živčnega sistema in kože. To bo omogočilo boljše razumevanje številnih ano-malnih pojavov, kot so telesne hibe, degenerativne bolezni senilnosti, zamude v celitvi ran in rakasta obolenja. Predsednik Nobelove komisije Robert Ringertz je dejal, da bo odkritje faktorjev rasti močno pospešilo raziskave na področju rakastih obolenj, čeprav ne bo neposredno omogočilo terapij za njihovo zdravljenje.
Prof. Stanley Čohen se je rodil 17. 11. 1922 v New Yorku. Doktor medicine je postal leta 1948 na univerzi v Michiganu, je oženjen in ima tri otro-
Rita Levi-Montalcini (AP)
ke ter poučuje biokemijo pri ustanovi za raziskovanje raka American Cancer Society. Prof. Rita Levi-Montalcini pa je bila rojena 22. 4. 1909 v Turinu, kjer je leta 1947 doktorirala iz medicine in kirurgije. Od leta 1969 vodi Laboratorij celične biologije, ki ga je CNR ustanovil prav zanjo, sicer pa dela v Ameriki.
90, rojstni dan »primadone« nemega filma
Legenda, ki ji pravimo Lillian
Ko je prvič stopila na odrske deske in odigrala stransko vlogo v melodrami In Convinct Stripes je, na začetku tega stoletja, pravkar praznovala svoj 5. rojstni dan. Od tistega daljnega dne je Lillian Diana Gish, »Baby Lillian«, kot so jo takrat ljubkovalno imenovali, ostala zvesta gledališču in Ulmu. Vse do danes, ko Lillian Cisti, rojena konec prejšnjega stoletja v Springfieldu, Ohio, praznuje svoj 90. rojstni dan. Marsikateri igralki je uspelo, da je praznovala tako pomemben jubilej (spominjam se na rojstni dan Gigette Morano, ki je pred dnevi, 99-Ietna, umrla v Turinu), zaenkrat pa ga je samo Lillian Gish praznovala na snemanju novega Ulma The Wha-les of August. Če me podatki ne varajo je to njen 143. Ulm v 74 letih filmske kariere.
Lillian Gish je kmalu zaslovela, skupaj z eno leto mlajšo, a ravno tako ljubko, sestro Dorothy, kot talentirana gledališka igralka. V gledališču je spoznala tudi Mary Pickford in preko nje »očeta filma« Davida Warka Grif-fitha. Pionir ameriškega filma je na prigovarjanje Picklordove pripravil za Lillian in Dorothy posebno pogodbo in jima poveril glavni vlogi v filmu An Unseen Enemy. Tako so se leta 1912 mladi Lillian odprla bleščeča
vrata najmočnejše ameriške industrije nemega filma.
Njena lepota, ekspresivnost njenega pogleda, njeni svileni kodri, njen nasmeh spremljajo od takrat dalje razvoj zlate dobe nemega filma, saj se pojavijo v delih The Birth of a Na-tion, Intolerance, Broken Blossoms, Orphans in the Storm. Iz Ulma v film, iz uspeha v uspeh je Lillian Gish postala »The First Lady of the Silent Screen«. In to je ostala tudi, ko je v letih 1923/24 koproducirala svoje filme (iz tega obdobja sta tudi oba klasika The White Sisters in Romola), ali ko je pristopila k produkciji MGM, privabila v ZDA Victorja Sjbstrbma in z njim realizirala dve mojstrovini The Scarlett Letter in The Wind. Silent-nema »primadona« je ostala tudi v Altmanovem filmu A Wedding, kjer 72-letna Lillian, z razpuščenimi lasmi, ki se bleščijo na blazinah njene kinematografske smrtne postelje, prekaša celo brezhibno igro Geraldine Chaplin.
Tiha, »premalo sexy« (tako so vsaj trdili v Hollywoodu v petdesetih letih), drobna, Lillian Gish je v resnici trdoživa ženska, ki se še danes v prvi osebi bori za razvoj filmske umetnos-
Lillian Gish v Griffithovem iilmu »Orphans in the Storm« leta 1922
ti, za priznavanje mladih avtorjev, za ohranjevanje klasikov iz nemega obdobja. Prav njej gre namreč dobršen del zasluge, da je Thames Silent, restavriral Siostromove ameriške mojstrovine, da so ponatisnili Napoleona, da so izvajali originalno glasbeno spremljavo (»s kitajskimi gongi«) Ulma Broken Blossoms. Kako ji ne voščiti še na mnoga leta?	(e.l.)
MIKI MUSTER !
17. f
Slovenski video v Turinu na festivalu Cinema Giovani
TURIN Ta teden je v teku v Turinu (od 19. t. m.) 4. mednarodni festival »Cinema Giovani«. To ni zgolj po imenu, marveč tudi po vsebini predstavljenega materiala res »mlada« in »odprta« filmska prireditev, ki si je v zadnjih letih pridobila ugled in precejšnjo odmevnost na mednarodni ravni.
Izrecno opozarjamo na ta festival, ker je letos v svoji tradicionalni polig-lotski zasnovi (na sporedu so dela iz Japonske, Kitajske, Hong Konga, Tajvana, Avstralije, Izraela, Čila, Mehike itd.) namenil posebno pozornost tudi slovenski »mladi ustvarjalnosti«!
Namreč te dni (v torek in sredo) je na ogled v piemontskem mestu, v festivalskih prostorih v slikoviti Mole Antonelliana, izbor iz najnovejše slovenske video ustvarjalnosti. Video produkcije, ki smo jih že videli na januarskem 1. Film Video Monitorju v Gorici, bodo sedaj predstavljene v posebnem retrospektivnem sporedu v okviru sekcije Špazio aperto, nekatere od teh bodo celo nastopale v tekmovalnem sporedu...
Odgovorni selektor pri turinskem festivalu za video dejavnost, Gabriele Polo, je pravzaprav prišel do zamisli, da bi predstavil slovenski video v Turinu, prav na podlagi odmevov v italijanskem vsedržavnem tisku za goriško manifestacijo. Zato je stopil v stik z organizatorjem »Monitorja«, goriškim Kinoateljejem.
Zamejsko filmsko društvo, ki mu je eden glavnih smotrov prav uveljavljanje in spoznavanje slovenske (odnosno jugoslovanske) avdiovizualne dejavnosti v čim širšem kontekstu, je seveda osvojilo Polovo pobudo. Dalo mu je na razpolago ves potrebni material, ga seznanilo z vsemi umetniki, ki se ukvarjajo s tem medijem in sodelovalo pri zasnovi pregleda.
Tako bo izbor, ki ima na seznamu dela Mareta Kovačiča, Alena Ožbolta, Radmile Pavlovič, Andreja Zupinca, Mihe Vipotnika, Sreča in Nuše Dea-gan, kar se da celovit in bo predstavljal, upamo, vse segmente slovenske video scene: na eni strani »drugačno« in alternativno mladinsko usvtarjal-nost okrog ŠKUC, na drugi pa iskanje ostalih slovenskih videašov, ki se izražajo s tem medijem, prej iz estetskih in formalnih razlogov, kot pa z družbenokritičnimi in angažiranimi namerami.
Od ostalih sporedov, ki se odvijajo te dni na turinskem »Cinema Giovani«, opozarjamo še na veliko retrospektivo posvečeno ameriškemu neodvisnemu filmu šestdesetih let. Po velikem uspehu francoskega novega vala izpred dveh let, si obetamo mnogo zanimivosti in pozabljenih biserčkov tudi v pričujočem preseku tako važnega obdobja in žanra (oziroma oblike proizvajanja) v ameriškem filmu.
DAVORIN DEVETAK