Posamezna štev. 60 vin. PoStnšna plačana v gotovini*
Slev. Ti	v LiuDilaDi, v torek, m 30. marca \m.
Leto XLVE
3H5T Uredništvo je t Kopitarjevi ulici štev. 6/UL Rokopisi M na vračajo; nefrenkIrana plgmc se m sprejema]«. Urada, telel. šiv. 50, oprava. Str. 328.
Sprava ]e t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštna hran. 'lubljanske it. 650 za naročnino In it 349 za oglase, w«tr. ln češke 24.797, ojr. 23.511, bosn.-hero. 7563.
»SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavije ia v LJubljani: n oalo leto naprej. 1100*— za pol leta „ .. „ 55-— za četrt lata * .. „ 30-— za cn mesec . >, n 10'—
Za inozemstvo celoletno K140--
s Sobotna Izdaja: =
Za oelo leto.....K 20--
sa inozemstvo. . . . .. 25 —
g Inserati: a m
Enostolpna petltvrata (M nun ilroka In 3 mm visoka ali nje
prostor) ■a enkrat ... po K iradnl razglasi, poslana itd.....po K 3-80.
Tri večjem naročilu popust
Najmanjši oglas 5 9/9 mm K tO.
uhaja vsak dan izvzemši ponedeljek In dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
Shod zaupisfltois ¥l£.
Shod zaupnikov VLS se vrši 7. aprila ob pol 10. ari dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju.
2.	Politične naloge stranke v bližnji bodočnosti.
3.	Gospodarske naloge stranke.
4.	Organizacija stranke,
5.	Resolucije zbora delegatov.
6.	Volitev načelnika in I. podnačelni-fca stranke.
Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki složi kot legitimacija.
Popoldne ob štirih ima Jugoslovanska kmetska zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister Roškar in poverjenik Jan.
Isti dan in ob isti uri imata tudi Jug. obrtna zveza in Delavska zveza svoj občni zbor.
Na preddan shoda bodo posvetovanja delegatov posameznih organizacij V. L, S. V treh odsekih — v programatičnem, socialno-političnem in organizatoričnem -— bodo delegatje pripravil tvarino, ki se predloži zboru zaupnikov.
6. aprila ob 8. uri zvečer bo seja vodstva VLS, pri kateri se izvoli novo načelstvo VLS.
Tajništvo je že pričelo razpošiljati vabila,
Tajništvo VLS.
Socializem m pohodu.
Zadnje dni se je zgodil na videz majhen in nevažen dogodek, ki pa bliskoma osvetljuje mišljenje milijonov ljudi. Sene-galski vojaki so poslali francoski socialistični stranki spomenico, v kateri so razložili položaj svojega naroda-proletarca, ki ga iz-žema Francija — kapitalist; prosili so stranko za podporo pri svoj?h stremljenjih. Na Japonskem, kjor so tisoč; žena in otrok zaposleni v industriji,v južni Afriki in na otokih Tihega Oceana se množice oprijemlje-"0 socializma. To dejstvo postavi človeka nehote pred vprašanje; AH ti neizobraženi, v najpriprostejših razmerah živeči ljudje vedo, kaj hoče socializem? Se li oni opri-jemljejo Karla Marxa in njegovega do dna nemškega nauka, — ali pa je njih klic samo izbruh njih bede, Iti išče opore kjerkoli?
Dobrega pol stoletja ima za seboj socialna demokracija in priznati mora, da v najvažnejših in najtemnejših točkah svojega programa ni šla niti za korak naprej. So-cialnodemokratična birokracija — strokovni tajniki, uredniki strankinih glasil, uradniki bolniških blagajn — so neprestano podžigali množice z mislijo o svetovni so-
cialni revoluciji. Kaj bo tisti 4=tn po revoluciji, kaj bo proletarijat s*oril, ko bo imel vso moč v rokah, — tega ni nihče povedal. Pač, Kari Kautsky je izdal drobno brošu-rico o tem, ko se ie boril proti zmerni strufi v svoji stranki, to je vse, a nikakor ne zado55a. Če bi pa bila socialna demo-kracia resno in trezno presodila vse, bi bila uvidela, da socializem ne sme bita absoluten cilj, ampak mora biti le sredstvo, da se dvigne blagostanje množic.. In potem bi bila upoštevala bistvene črto človeške. duše in ne bi bila gradila svo.iega sistema na materializmu, ki razkraia družbo, mesto da bi jo spajal. Da, tu ie ravno točka, ki bo od ločila usodo marksizma. Naloga socializma je spajati, organizirati razbito družbo, organizirati koristim in produkcijo. Če ho- j češ spojiti ljudi v enoto, moraš spojiti niih duše, iztrgati moraš iz duš egoizem, ki tvori strašne prepade med ljudmi in st.?novi. Podlaga marksizma je pa materi jalizem, mehanično pojmovanje človeka, z eno besedo: čisti egoizem. V sedanji družbi stoji človek poleg človeka kot fižoli v merniku, brez vseke nujne notranje zveze. Naloga socializma pa je, spraviti te posamezne dele v skladno enoto, v organizem, v katerem bo izvrševal vsak člen svojo določeno nalogo. Tako resnično socialno družbo more pa spajati le sila svetovnega nazora, ki sc bori proti materijalizmu t. j. proti čisti sebičnosti, ki jo zagovarja marksizem. In taka sila je v najpopolnejši meri krščanstvo s svojim altruističnim naukom.
Če bi bila sociail, demokracija šla v dolgih letih svojega obstoja le za korak naprej, bi bila spoznaila to temeljno resnico.
Po tej resnično socialni družbi, po tej pravični organizaciji gospodarstva kličejo bedne množice od vzhoda pa do zapada. To je silni val, ki ga je s proroškim duhom oznanjeval Mahnič pred tridesetimi leti, ko je rekel, da bo po razbrzdanem razdirajo-čem delu gospodarskega liberalizma prišla do zmage socialna misel. Gre samo za to, <t\f Vk> socialna misel zavzela divje oblike, aJi še bu uveljavljala s strojnimi puškam), sovjeti in popolno propastjo vsega gospodarstva — ali bo. uresničena v mirnem razvoju, s tem da prepoji socialna zavest in nravnost ljudske množice, ki bodo potem potom zakonodaje organizirale novo družbo.
Marksizem in njegovo kričavo dete, komunizem, nista računala z realiteto sebične človeške duše; a računala nista tudi ne z osnovnim načelom narodnega gospodarstva: Da je prva naloga današnje dobe, dvigniti produkcijo. Če se to nc zgodi, propade vsaka družba, naj bo že kapitalistična, socialistična, marksistična ali komunistična, vsled bede in nezadovoljstva. Druga
naio&!, ki mm jo nalaga beda kmetskih in
delavskih množic je, da pravično izenačimo ■posest in s tem zajamčimo vsakomur človek a vredno ek^stenco. Te naloge ni mogoče reši« s podržavljenem obratov in s podobnim. Le finančna zakonodaja more režita to zapleteno vprašanje, s tem da obdavči velika premoženja, ogromne dohodke, razkošja in velike dedščine. Na drugi stranj pa mora zvišati eksistenčni davka-prosti minimum, tako da revnemu ljudstvu ne bo potreba hoditi v posojilnico po denar, ko bo plačevalo davke.
Socialna misel je na pohodu. Tiste ljudi, ki niso ne mrzli ne mlačni, bo novi čas izplp.mil. Vse stranke in strančice, ki so izgubile izpred oči socialno idejo, bodo izginile tudi pri nas, tako kot drugod. Ostali bosta dve mogočni idejni skupini: Krščan-sko-socialna, ki hoče s svojim svetovnim nazorom spojiti družbo, iztrgati iz nje etfo-izem in z nje zgraditi rovo, socialno gospodarstvo, in materialistični marksizem, ki, v bistvu nesocialen, grozi izpremen;ti vso družbo in vse gospodarstvo v brezobličen kaos.	V.
Br. Koroš&c proti i©-
Beligrad. 25, marca.
Železniški minister dr. Anton Korošec je prevzel železnice v najslabšem stanju. Dva ali tri mesece nnj bi bil še ostal stari šlendrijan in železniški promet bi bil popolnoma odpovedaJ, Tako so nam zatrjevali veščaki. Ministrstvo samo je bilo des-organizirano; za izboljšanje in ureditev železniškega prometa ni bilo nobenega pravega programa. Železničarji sami so težko gledali to razoranost železnic in obupavali Tisti del uradništva pa, ki je korumpiran, je novega ministra deloma sprejel hladno, ker je šel pred njim glas, da je kot minister za prehrano neusmiljeno postopal zoper vsako korupcijo; uradništvo v ministrstvu je mislilo, da bo imelo z novim ministrom lahek opravek, češ kaj razume pop o železnicah.
Dr, Korošec se je oprijel svoje naloge z železno energijo in njemu lastno brezobzirnostjo na vse strani, kadar gre za splošni blagor. Načelnik v ministrstvu je pokazal popolno strokovno nezmožnost in ga je minister zato takoj odstavil ter na njegovo mesto poklical priznanega veščaka. Referenti so se kmalu prepričali, da »zna pop vse drugače« kakor njegovi predniki v ministrstvu. Za vse se briga in kjer opazi nered in površnost, kliče na odgovor. Kako brezbrižnost in strokovno nevednost ie ponekod našel, je naravnost neverjetno. Da se prepriča, če se nered odpravlja, je šel oseb-
no nenapovedan v razne kraje nadzorovat Krepka roka ministrova se je v najkrajšem času poznala na vseh progah, kjer je bil nered.
Da so ustvari predpogoj za normalni železnii:.', promet, je z raznimi državami sklenil pogodbe, po katerih bo tekom treh mesecev popravljenih štiristo strojev. Hkrati jc dal izdelati načrt za izenačenje službeno pragmatike za celo državo.
Kaka korupcija je ponekod gospodarila, dokazuje kot tipičen slučaj ravnateljstvo liške železnice. Njegova naloga je bila, da dogradi liško progo od Gračaca do deželne meje. V ravnateljstvu je bilo veliko več osobja, nego bi bilo treba in se je denar naravnost trosil. Namesto z gradnjo železnice je uradništvo državni kredit, namenjen za gradnjo, uporabljalo za trgovino in druge svrhe. Ravnateljstvo je zahtevalo kredite brez vsakih dokumentov in proračunov. Ravnatelj in njegov zastopnik, ki ga je sam imenoval, sta pogostoma brez predhodnega odobrenja potovala na državne stroške. Delo je pa takorekoč stalo. Minister dr. Korošec je to čudno ravnateljstvo takoj razpustil in dodelil negovo kompeten-co zagrebškemu ravnateljstvu, ki bo gradnjo liške železnice pospešilo.
Zgodilo se je tudi, da kljubpomanjka-nju lokomotiv niso imeli povsod vseh v evidenci in jih je še-le minister iztaknil na podlagi aktov, O kaki Statistiki sploh ni bilo govora. Tekom treh mesecev bo dovolj strojev in vagonov in v teku pol leta bo železniški promet normalen kakor pred vojno, da nas bodo vse sosedne države brez izjeme lahko zavidale. Najbolj se pozna izboljšanje železniškega prometa v Srbiji; vojna je železnice uničila in z železnicami tudi njihovo upravno organizacijo. Tu je bila največja in rajnujnejša potreba. Srbijan-ski poslanec je povedal zanimiv dogodek: V Nišu je na nekem sestanku dejol neki se-ljak: »Bog nam je dal popa, ki bo uredil naše železnice. Hvala Bogu i temu popu.« Vsi so ž njim soglašali in zatrjevali, da vse vojne posledice radi prenašajo, samo da so začeli vlaki redno vozili. Tu priznava vse zasluge novega železniškega ministra, ki je v najkrajšem časti storil več nego vsi njegovi predniki od prevrata sem, le v Sloveniji se dobi še demokratski modrijan Mahne, ki jc blebetal na celjskem shodu, kar so mu iz demagoških strankarskih nagibov narekovali prej demokratski mogotci. Tem ljudem, ki so se s svojimi ministri v prejšnjih vladah popolnoma diskvalificirali, je na umu samo vpitje in proslaško zabavljanje zoper vse, kar ni zraslo na njihovi njivi; tam pa je dosedaj vzklilo še malo kaj pametnega in dobrega.
LISTE
Spomini star©®® dek&sta.
Francoski spisal Renč Bazin Prevel F. P. Hrast, (Dalje.)
»Prav imaš. Moram ti pomagati.*
Ženska je odšla.
Eno uro kasneje, po večerji, ko so odšli hlapci iz sobe in ko se je Mariettc spravila, da pomije posodo v kuhinji, so začeli govoriti Julij, Anton in Toussaint, naslonjeni na gorenjem koncu mize na komolcu in osvetljeni od blizu od svetilke, v koje luči so žarele njihove zelene oči, o gospodarskih stvareh, kakor so imeli navado. Toda oče, ki se je bil pomaknil k ognju in ki je prišel sedaj nazaj in sedel na stran najstarejšega sina, je dal znamenje, da naj molče. Povedal jim je o obisku, ki ga je bil dobil in kako je bil obljubil svojo pomoč vdovi na Faguiničre. Dostavil je:
»Kateri izmed vas, fantje moji, bo držal mojo obljubo? Nobenega ne bi pustil iti raje, ne enega ne drugega. Kdor bo dejal da, tega bom pustil iti.«
Pogledal je Julija, potem Antona, nato Toussainta. Toda vsi trije so bili obrnili glavo v stran, kakor ljudje, ki nočejo, da bi jih kdo silil govoriti. V sobi jc bil — kar je bilo čisto nenavadno -t« tak molk, da se ie
natančno čulo cvilenje okenc, ki jih je premikal veter.
Starčku, ki je imel dolg in gladko obrit obraz, se je prikazalo na robu ustnic nekaj kakor majhno veselje, da so sinovi tako molčali. Toda glas se ni omehčal, skoro je še otrdel, ko je povzel:
»Ker torej nihče izmed Vas noče iti, moram torej enega določiti sam,«
Pogledal je še enkrat vse tri in sklenil.
»Ti, Anton moj dragi, pojdeš jutri na Faguiniere in ostaneš tam tako dolgo, dokler te bo potrebovala moja nečakinja.«
Niti ta, ki ie bil določen, niti druga dva nista odgovorila: ampak vsi so vstali in odšli v noč, ki je bila hladna.
Drugega dne, malo pred poldnem jc vzel Anton, ko se je bil že poslovil od vsakega na pristavi, svoje stvari pod levo pazduho, svoj bič v desno roko in poiskal očeta, ki je blodil po šupah in hlevih, se skrival in jokal. Našel ga je pri sadni stiskalnici. Starče se je obrnil. Sin jc pozdravil in rekel:
»Oče, jaz vendar nc morem biti sam na Faguinieri.«
»Jaz pa, dragi moj fant. tudi nc morem pogrešiti še drugega sina.«
»Ne, dovolite, da vzamem seboi dvoje naših črnih volov; ta mi bosta delala družbo. Kupim jih za pristavo tam doli.«
In odšlo jih je troje z Visokega: dvoje volov in veliki rdeči fant, ki jih je gnal.
Preteklo je osemnajst mesecev. Anton
sc ni prikazal niti enkrat samkrat na Visokem, »Čutim, da je to silnejše od mene,« je dejal; »če bi prišel nazaj, bi ostal tam.« Videl je tupatam očeta ali brata na vaškem trgu, o krčmi ali na cesti, kadar je peljal žito v isti mlin in tudi oni so ga obiskali včasi na Faguinieri. Bila je to pristava sredi pobočja in njive in travniki so se raztezali proti vzhodu. Vse je bil dejal zopet v red. Skazal se je kot dober delavec, dober kosec, dober ekonom, dober gospodar, ma- i lo grčav sicer kakor oče, ampak na dnu j srca dobra duša in pameten v strogosti. Sosedje so govorili: »To je mož, ki se razume; ampak nc govori pa ne mnogo.« Govoril je malo, ker ni imel v duhu drugega kot eno samo misel, in ta ni bila vesela: tožilo se mu jc po Visokem. Niti zima, niti poletje, niti dobra žetev, niti spoštovanje, ki je rastlp okoli njega, ni zmanjšalo njegove boli. Skoro vsak večer, ko je dal znamenje, da naj končajo z delom, je počakal, da so cdšli hlapci z živino, dninarji in oba otroka, ki sta že začenjala brskati po zemlji, in ostal sam, sredi njiv. Tedaj jc opazoval, z zahodne strani, ravnino, ki jo je bolj slutil in uganil kot videl, ki ni bila večja kot grah, in nad njo oblake, ki so bili vedno rdeči, kakor kri mladega srca.
Koncem drugega leta, nekega vročega popoldneva, je pil stari gospodar na Visokem v sobi na svoji pristavi kozarec jabo!-čnika Ravno je bil spal na senu in na ovrat- j niku sraice se ie držalo še nekai mrva Na- 1
enkrat so se zasenčila hišna vrata. Obrnil se je:
»Za Boga svetega.,« je dejal, »to je Anton! Mariettc, prinesi še en kozarec! Kaj pa je, fant, da si prišel nazaj?«
Ko se je bil mladi mož vsedel. je odvrnil:
»To jc, da ne morem ostati več.«
; Moja nečakinja te pošilja nazaj?«
»Ne.«
»Torej ti je zmanjkalo koravje? Nc bi d bil mislil kaj takega o svojih fantih.«
Oni ni odgovoril takoj. Trebalo je dobre četrt tire, predno se je odločil reči:
»Korajžc mi nc manjka; ampak vaša nečakinja je vedno za menoj, češ, da naj bi sc vzela.«
: Ali se ti orna nc dopade?«
»Nič manj kot kaka druga.*
»No, fant moj, treba se bo ženiti; pri-, stava je dobra, ženska tudi.«
Deset minut kasneje sta stopila v safoo Julij in Toussaint, ki ;;h je bil poklical oče. Ko sta izvedela, kaj se je zgodilo, sta se začela natihoma smejati, vsak s svoje strani.
»Zakaj se smeješ, ti, stari?« je vprašal starček.
Julij se jc dal prositi, potem jc pa priznal, smehljajoč sc le napol:
»Oče. ne bil bi storil tega, gotovo ne, dokler je bilo videti, da ostanemo vsi trije na Visokem; sedaj pa, ko nas zapušča Anton. da nc pride več nazaj. Vas zapuščam
Iz naroda za narod! To geslo si je bila postavila v letih pred vojsko liberalna akademska mladina in mislili smo, da bo s tem konec reševanja »mile« slovenske domovine ob čaši vina, konec liberalne buržoazije, mislili smo, da so treznejši elementi uvideli, da je le v splošni demokraciji rešitev potapljajoče se barke. To je bila le naša misel, do vere nam je manjkalo še mnogo, zelo mnogo. Le predobro smo poznali ozadje, na katerega so se naslanjali novi preroki starega liberalizma.
Toda vsako geslo in vsaka ideja, pa naj si bo še tako slaba in v korenini napačna, se mora v dejanskem življenju nujno poizkusiti in preživeti posredno ali neposredno in pokazati svojo notranjo ja-kost, oziroma plitvost ali slabost, da jo ljudje do dobra spoznajo.
Slučaj, ali bolje: slučajna politična konstelacija je hotela, da so prišli preroki te blesteče politične veroizpoved; na krmilo državne ladje. Ljudstvo jih ni postavilo na ta mesta, saj ljudstva nikdar niso za seboj. Mi, ki vemo, da je politika in politična moč samo zunanje uporabljanje notranjih, na kulturnem polju pridobljenih sil, torej otrok ali nujna posledica vseh kulturnih pravic, smo vedeli: Ta prehodna doba vlade in državne oblasti je preizkušnja za življenje ali smrt. V njej pade liberalizem končnoveljavno ali pa se prerodi in utre novo pot v bodočnost.
In videli smo, in bilo nam je v zadoščenje, ker je vsako uro, vsak dan preveč jasno dokazal, kako smo imeli prav, ko smo pisali in govorili o poslednji uri liberalizma. Iz kavarn so reševali valufno vprašanje, gradili pristranski volilni red, se navduševali za »mili« jugoslovanski narod, z diktatorskega stola so se nasmihali izmozganim obrazom sestradanega delavstva, spletali mrežo preko cele Slovenije, ki naj bi v svoji zaslepljenosti pomagala par izvozničarjem in fabrikantom spletati še hujši bič kot je padal do sedaj po naših hrbtih. In če si spomnil dr. Žerjava, boga mladega liberalnega brezprogramnega meščanstva na ljudstvo, tedaj je zamahnil z roko, in mir besedi! Kaj narod, kaj ljudstvo in njegova volja! Kadar se Žerjavu zljubi, tedaj odstavi občinski odbor, tedaj pošlje žandarja! Ljudstvo je brezpa-metno, nezavedno. Pri okrajnih glavarjih se začne šele pamet, zato mirna Bosna, če dela ta, kar hoče. In rezervoar za pamet okrajnih glavarjev so možgani liberalnih diktatorjev.
Tako je šlo šest mesecev, ljudstvo je pa strmelo in izgubljalo vero v moč države. Mi pa smo se končnoveljavno prepričali, da je bil program mladoliberalcev oni stare vsebine, samo nove platnice in moderna oblika je zakrivala njegovo neznansko notranjo plitvost in gnilobo. Zadnji poizkus je bil to! Liberalizem jc zadel ob trdno morsko pečino demokracije in se razbil in razpršil v pene in kapljice.
Tako mirnim srcem lahko rečemo, da je bila to zadnja pomembnejša epizoda v 301etnem boju z breznačelnim protiljud-skim liberalizmom. Še bo dvignil v tej ali oni obliki glavo, še mu bodo skušale banke in izvozničarji zravnati polomljeno hrbtenico, a v jedru ljudstva ne bo našel več opore. In to bo za zdravo politično življenje na Slovenskem velika pridobitev.

i f.


Na sobotni seji narodnega predstavništva je poslanec Miletič vprašal finančnega ministra, ali je finančna komisija za pregled in popis predmetov az izvozno carino dovršila svoje poročilo in ali bo minister to poročilo, ako obstaja« predložil narodni skupščini ali ne.
Fin. minister dr. Jankovič je nato odgovoril: Gospod poslanec je imel prav, da mi je stavil to vprašanje, ker sem na seji obljubil, da bom objavil nekatere odstavke iz tega poročila komisije, ki sem jo sestavil tanrat, ko sem nastopil svoje mesto. Evo, sedaj izročam javnosti to poročilo. To storim vsled tega, ker so mi rekli, da ne verujejo mojemu govoru brez te£a poročila. Dve taki poročili sta: Prvo M 2. marca, ki so ga podpisi gg, dr. Miksr, Sfojadinovič, bivši generalni ravnatelj državnega računovodstva, Vasa DimUrtjevič. i.ičelnik odseka carinskega rnvna teijstva in Dušph Lctica, načelnik odseka davčnega ravnateljstva ter MihaiJo Jovanovič, načelnik proračunskega odseka. V tem poročilu se npbaiajo nastopne ugotovitve:
Na strani poročila je stavek, ki se glarr'.: ontralna uprava je MivosiJa s^roo preko bcJgrajske finančne i'prave predmete. ~a katere ni bilo plačanih 15 milijonov dinarjev carine, (Vzkliki: Au!) na strani 16 istega poročila sc glasijo drug: in nadaljnji odstavki: Bilo ;e b'ago, za katero se >e plačala izvozna carina po t?rifi a d valorem (od 17. oktobra 1919] ir po novi tarifi, ki velja dan?s, vendar pa; ]". to blago sploh oproščeno vsakršne carin?. Poudarjati se mora, da ne gre S2rr>o za majhne vsote, marveč za več trilijonov. Opraščal je carinc finančni irJnist^r preko ravnatelja carine. Šlo je Tri tem tudi za blago, katerega izvoz je bi! p> »"inisfrpkeri nklept«. striktno zabronjen, Vendar pa se tako b'ago ni sar^o izvažalo, temveč [z bilo oproščeno vsake carine. Tako je n. pr, ccntralna uprava izvozila privatno blago (100 vagonov jajec Brače Mihajlovič) ter je poskušala tudi izvoziti 400 vagonov drv za kurjavo Mrritzu Drachu, ne da bi bil plačal carino. To poročilo so podpisali vsi člani komisije, katere sem prej irr.pmval.
Pazeo tega pa obstaja tudi drugo uradno poročilo, katero je podpisal rav-n^lcli carinske uprave g Sava Kukič. To poročilo ie od 5. marca 1929. Na strani 36 se čita: Centralna uprava in trgovsko ministrstvo je šlo na -roko izigravanju vsake vrste, ne samo, da se niso ozirali na odredbe sklepa ministrskega sveta z dne 5. novembra, temveč so celo v večini primerov postopali proti tem odredbam. Dopuščali so n. pr. tudi izvoz prepovedanih predmetov, n. pr. jajce brači Mihailovi-čem, medtem ko drugim izvoza niso dopustili, n. pr. Raji Popo^iču. Dolga bi morala bdi ta lista, da bi izčrpala vse čudne primere postopanja trgovinskega ministra. Stran 4 tega poročila se glasi: iMore se reči, da so bila vsa izdaianja, ki so se tikala izvršitve kompenzacijskih pogodb in sklepa ministrskega sveta od 5. oktobra 1919, naraerjena v izigravanje ministrskega sveta in na olajšanje izvoza v Mažarsko in Avstrijo. Posamezni odseki trgovinskega ministrstva, pokrajinske vlade in njeni odseki so dajali obširna dovoljenja ~a izvoz in oprostitve od carine, vršili so tudi sami nekake pogodbe in sporazumevanja. (Klici: To je navadna plenitev.) Posamezni ministri, celo nepristojni (g. Kristan) so izdajali odredbe, da se propušča gotovo blago, in sicer brez carine, in dajali obširne obljube v tem pogledu. Ministrstvo pre-
hrane ni zaostajalo za trgovinskim ministrstvom. Ono jc dajalo dovoljenja za izvoz manjših količin poedjncem — ki v stvari sami niso bih majhni — glede vseh vrst potrebščin brez odra na to, ali je bil kontingent izčrpan, aii ne, ali je prepovedan izvoz dotičnega ptedmeta, ali ne, ip sicer brez carine in brez zavarovanja valute. To je pomenjalo: omogočiti po gotovih potih izvoz na škodo državne blagajne in va-lutne situacije v državi.
iisfti
LDU. Rim, 28. marca. (DKU.) Agenzia Štefani poroča: Odgovarjajoč na izvajanja govornikov, ki so se prijavili k besedi, jc rekel ministrski predsednik Nitti, da zahteva jasno, določno in razločno zaupnico, da ne bn nespor?.7iimljenj. Ko se je parlamentarno delo zopet začelo, je ministrski prscWJn?k obljubil, da se bo posvetil trem nalogam: preosnovi davkarstva, agrarni politiki in zastopstvu d<flavc«>v v preosno-vanih delavskih svetili, Govoreč o zunanji politiki pravi Nitti, da je srečen, ko more poudarjali, da večina poslancev vseh strank odobrava politično smcrnice vlade. Glede jadranskega vprašanja je Nitti izjavil: Nikdar n»sem smatral Jugoslovanov za cr.vražen narod. Obžalujem nevarno vojno časepieja, ki bi utegnilo izzvati nezaupanje v odnoSajih do Jugoslovanov. (Odobra. vanje.) Upi m, da bomo dosegli sporazum, ako nadaljujemo dosedanjo lojalnost in odkritost. V jadranskem vprašanju se nam nudijo tri rešitve. Najenostavnejša bi bila, ako bi se dosegel prijateljski soorazum tr?d Italijo in Jugoslavijo. Želim, da bi se to poizkusilo. Druga rešitev bi bila, da zahtevamo izvršitev londonske pogodbe. Tudi v tem pogledu mor?, biti izključeno vsako ne^porazumljenje. Prosil sem Francijo in Anglijo, da bi priznali, da bi bila njuna dolžno?1:, temu pritrditi, ako bi zahtevali izvršitev londonske pogodbe. Francija in Anglija sta odgovorili, da tega ne moreta odreči in da se smatrata vezani s pogodbo. Ako bi bila italijanska vlada prisiljena, da zahteva izvršitev, bo to storil v polni meri. Nitti omenja nato pogodbene določbe in poudarja, da se mora, ker pogodba vsebuje obale od Voloskega do severne dalmatinske ožine, zahtevati polna izvršitev pogod he, ne da bi bila Reka v tem zapopadena. Nitti izjavlja: Ako se zahteva izvršitev londonske pogodbe, se mora zahtevati taka, kakršna je. Vsled tega sem na londonski konferenci izjavil, da bi mi dovolili Dalmaciji tudi avtonomijo, ako bi zahtevali izvršitev londonske pogodbe. Ta izjava je napravila na vse, tudi na Jugoslovane in celo na Dalmatince, najboljši vtis. Tretja rešitev obstaja v tem, da bi se s primernimi predrugačbami sprejel predlog z dne 9. decembra 1919, ki so ga podpirale Zedinjene države, Anglija in Francija. Zadnja rešitev bi obstajala v tem, da bi prišli do svobodnega dogovora z Jugoslovani. (Odobravanje in medklici.)
Glede Rusije izjavlja ministrski predsednik, da smatra za koristno, ako bi se dovolilo zastopnikom delavcev, da gredo v Rusijo in proučavajo tamošnji položaj. Glede Turčije je za to, da ostanejo Turki v Carigradu in da se spoštuje kalifat. Italija si ne želi pridobiti ozemlja v Turčiji ali Mali Aziji, vendar pa se mora udeleževati kontrole morskih ožin in odkritja maloazijskih bogastev. Nato je govoril o italijanskih preskrbovalnih težkočah, posebno glede železa in premoga. Pravi, da jc notranji položaj države utrjen in apelira
na vse stranke, da bi mecl delavci :rili propagando za intenzivnejše d<io in da bi se zmanjšal konzura. (Odobravanje v vsej zbornici, izvzemši ekstremne socialiste.)
LDU Belgrad, 29. marca. Finančni minister je v mnogo ostrejši obliki ponovil naredbo o izvozu srebrnega kovinskega denarja iz države. Izvoz'je absolutno prepovedan. Kdor bi ravnal nasprotno, temu se vzame denar ob meji na korist državne blagajne in razen tega bo vsak izvoznik kaznovan po členu 100 finančnega zakona za leto 1919.
LDU Belgrad, 29. marca. Po ratifikaciji nov^ kompenzacijske pogodbe z Madžarsko je oddana ta pogodba centralni upravi za izvrševanje.
LDU Belgrad, 29. marca. Nj. VtS. prestolonaslednik regont, Aleksander je ugodil prošnji jugoslovenske sarajevske zadruge, da bo pokrovitelj temu društvu in da sme zadruga slaviti njegov rojstni dan kot svojo končno 3lavo (hišni praznik).,""
LDU Belgrad, 29. marca. Kriininali-stika je poslednji čas spoznala, da imajo kinematografi mnogo slabega vpliva na duševni razvoj otrok. Zato je po vsem kulturnem svetu uvedena cenzura filmov. Kadar strokovnjaki ugotovijo, da film nima slabih posledic za otroke, je predstava filma dovoljena. Tako komisijo za presojo filmov bodo sedaj ustanovili tudi v Belgradu. Sestavljena bo iz dveh učiteljev, in enega policijskega organa. Odslej se bo cenzuriral vsak film.
češka«
LDUPraga, 29. marca. (CTU) 2, včerajšnjem dnem je potekel rok za vložitev kandidatnih listin za volitve v državni zbor. V prvem praškem volilnem okraja je skupno priglašenih 12 strank za volitve in sicer nacionalni demokrati z agrarno opozicijo, čehoslovaška socialistična stranka, čehoslovaška ljudska stranka, združene židovske stranke, čehoslovaška stranka delavskega ljudstva (Modračkova stranka), čehoslovaška socialnodemokratska delavska stranka, nemška socialnodemokratska stranka, stranka malih kmetov, in obrtnikov, čehoslovaška obrtna in trgovska stranka srednjega stanu, čehoslovaška agrarna stranka, nemška svobodomiselna stranka in narodnosocialistična stranka (Chocova skupina). Od koalicijskih strank kandidirajo v poslansko zbornico v prvem praškem volilnem okraju čehoslovaška socialistična stranka na prvem mestu ministra dr. Beneša, na drugem mestu poslanca Jurija Stribrnega, čehoslovaška socialnodemokratska stranka/na prvem mestu ministrskega predsednika Tnsarja, na drugem mestu Antona Nemca, čehoslovaška agrarna stranka na prvem mestu ministra Švehlo, na drugem mestu Frana Ma-sato. Na včerajšnjem posvetovanju volil-nookrožne komisje so se kandidatne listine odobrile, medtem ko je bila Chocova stranka pozvana, naj svojo listo popravi, ker nosi isti naslov kakor čehosjovaška socialistična stranka.
LDU Berlin, 29. marca,. (DunKU) Na današnji seji narodne skupščine je državni kancelar Miiller predstavil novo vlado. Imel je daljši govor v katerem je med drugim izvajal, da tvorijo vlado iste stranke kakor prejšnjo in ista koalicija, ki ve-
tudi jaz: oženim se z dekletom na sabloški pristavi.«
»Tudi to je lepo posestvo,« je odvrnil starček; »toda povej mi, Julij, ali ti je prišlo to na misel, ko si stopil v sobo?«
»Oh ne, oče, šest let je že, kar se pogovarjava. Toda brez Antona ne bi bilo iz tega nič.«
»In ti, Toussaint, kaj misliš pa ti?«
Najmlajši je bil, najživejši. Odvrnil je brez obotavljanja:
»Jaz, očka, pravim zopet le to, kar sem pravil zmerom: da bom za Vami gospodaril jaz na Visokem.«
13. Biser.
Deževalo je neprestano ud jutra, morda že od začetka zadnje noči, in po pariških ulicah je bilo polno blata, ki je bil rjav kakor mlečna kava. Capljala sem kakor fija-kar po dveh ali treh okrajih na levem bregu, gredoč od zavetišča do najdnišnice, obiskujoč bogate prijateljice in jim priporoče-vala moje uboge prijateljice, ko sem se proti koncu popoldneva odločila, da se vrnem domov. Bila sem trudna. Doma sem nekaj korakov onostran Elyseeja. Čutila sem težo svojega krila, zraka, nasičenega z meglo in dimom, pa tudi težo bede, ki sem jo videla in razumela. Zdravniki, lovci in vojaki poznajo neplodno sanjarenje po takih izpre-hodih po dežju. Ko sem šla mirno trgovine zlatarja Mičge, mi je prišla na misel nagla ideja, ki mi ie raziasnila lice: »Če bi kupila dragulj?«
Načrt je bil star že nekaj mesecev, toda manikalo mi je vedno časa in dobre volje, ki je je bilo treba, da ga uresničim. Moje prijateljice so mi ponavljale,- »Saj vendar niste nuna, ampak staro dekle, ki živi med svetom, ki potrebuje svet in ki deli miloščino med ubožce, ki jih ljubi nad vse. Da nosite le temno obleko, da prihajate na di-nerje in soireje, kjer smo me dekoletirane, v stezniku, to že še gre, ampak, draga moja, denite nase vsaj kako zapestnico ali col-lier ali medaljon na verižici ali pa vsaj kako broško, da, kako staro broško, če hočete, da bi videli, kadar prihajate, da ste dve minuti predno ste odšli z doma, mislili na nas!« Misel je bila! pametna, ali vsaj zdela sc mi je. Dobro je že, da sem se bila odločila. Odprla sem torej vrata pri Mižgeu in zvonec je pozvonil,
»Želela bi videti collierje, ramo cizeli-rano zlato.«
»Dobro, milostiva.«
Dvoje mladih žensk se jc dvignilo. Sedeli sta bili za mizo na desni in po načinu, kako so izginile njune oči med trepalnicami in opazovale moj klobuk, moje krilo in moje blatne čevlje, po malem nasmehu, ki je bil pri obeh isti in jako fin in ki jc spremljal ogledovanje, sem spoznala, da sta me dejali v kategorijo malih klijentov. za katere sc ni treba kdovekaj brigati. Sklonil sta se z afektirano brezbrižnostjo in mi ponudili, sedaj naenkrat resno in hladno, kot da se začenja službena dolžnost v tem l določenem trenotku, dvoie draguljev, ki sta
| naredila name vtbk, da se imenuje eden, Durand, drugi pa Martin: videla sem jih bila že sto in stokrat.
»To se nosi mnogo,« je rekla ena prodajalka. Druga je riskirala neko varijanto. Rekla sem naravnost:
»To je nekaj navadnega. Prišla sem sem, da najdem kaj boljega.«
Pojavil se je zopet tisti fini nasmeh, toda ni bil namerjen več meni. Obrnila sem se malo z glavo in zagledala na koncu trgo-vnie v poltemi velik obrit obraz, ki je izražal najhujši skepticizem in še nekaj več. Te žive in presunljive oči, te močne ustnice, ki jih je navada ironije v kotih po-besila in ki so mu daiale neki trpki izraz, so rekle gotovo: -^Mislite si, da ima ta kli-jent okus! Prosite mi, naj pustim ta stolček ,kjer premišljam neki nov načrt? Pojdite, pojdite! Dela se važno, kakor druge! Hoče se pokazati sitno in pravkar bo izbrala ne kak collier, ampak kako verižico za uro. gospodična, ali pa kako vratno verižico z obeskom, kakor jih delamo na du-catc! Ne poznate šc okusa srednje klijen-telc. Zjokati se je! Pustite me torej pri miru!« Toda prodajalki sta vztrajali. Njun pogled je govoril prav trfko jasno: »Gospod Mičge dobro bi bilo, če bi prišli.«
In zmagali sla. Diskretno, počasno in vzravnani, kakor je bila tudi njuna navada, sta se izgubili na desno in na levo, rekoč: »Poiščeva kaj drugega!« In izza mize je pričel gospod Miege sam v svoji osebi.
Bil je natanko tako velik kot jaz. In od
blizu sem zapazila njegov nepregledni skepticizem umetnika. Tudi glas nikakor ni omilil impertinence njegove fiziognomije.
»Rabite kaj za darilo, kaj cenenega? Za kako svečanost morda ali za god?«
»Ne, gospod, kupujem zase.«
»Torej nekaj z ozirom na ceno?«
»Ni treba; na stil, to zadostuje.«
Gospod Miege je izgubil malo svoje za-ničljivosti.
»Ta mala tanka verižica,« je dejal, »z zlatim robom in okroglimi ametisti, italijanski model, kaj mislite o tem, mliost-ljiva?«
»Lepo. Le premlado zame. Prosim Vas za kaj klasičnega, gospod Mičge, Za dragulj, ki ne kriči, in ki bi se mu zlasti videlo, da noče konkurirati z drugimi in ki ga vidi človek rad tudi za vratom kake sosede.«
Šiloma je odprl eno omaro, potem drugo in tretjo in mi prinesel z neko nežnostjo v gesti in neko samozavestjo stvaritelja, ki kaže svoje delo, dvajsetero čudovitih col-licrjev in o njih natančno razložil načrt, duha, umetniško sorodnost, učene, harmonije. Pravil je o svojih cizelirjih, o času, ki jih jc bil zavrnil in vedno ponavljal kot refrdn: ker ljubite torej lepo delo, poglejte samo kako živ jc ta bršljanov list in ta dva otroka, ki držita medaljon in te cmaj:?, k'rr jc rdeče in zeleno k c t brezdno da bi se človek rokal nad n';,r'...«
Ija v nemški politiki za edino uspešno. Ves narod je s svojo eksistenco in s svojo bodočnostjo interesiran na tem, da se obdrži ta politika. Prva dolžnost nove vlade bo, da do volitev še bolj utrdi demokracijo. Kdor se druži s Kappom in upornimi deli državne brambe, mora izginiti. Demokratizacija uprave, razpust nezvestih vo-jaSkih formacij in ustanovitev nove vojske, ki bo morala biti prava narodna bramba, ne da bi bil od nje izključen Itak sloj, mora biti naša velika naloga, ki jo bomo izvedli brezobzirno. Demokracija brez demokratizacije bi bila zunanja in notranja politična nevarnost. Gospodarsko demokratizacijo moramo izvesti do konca. One gospodarske panoge, ki so za to godne, moramo staviti pod javno kontrolo. Prvi najugodnejši korak je, da državna vlada prevzame premogovni in kalijski sindikat. Naš smoter je lojalna izvršitev mirovne pogodbe in ustvaritev pimosfere zaupanja. Glede Millerandovih i^v?.janj pripominja državni kancelar. da « nemška vlada prizadeva izpolniti vse, k?.r jc sp'ob v njeni moči. Gospodarske sodelovanje s Francijo je neobhodno potrebno. Vlada se je pogajala z entento, da bi v po '.ribi za kratko dobo smela poslati v ogr-ižere kraje nekoliko več čet Francija hoče dovoliti to samo, ako bi ona mogla zasesti ; Frankfurt, Darmstadt in druge kraje. To j je vlada, odklonila, ker hoče vendar samo vzpostaviti mir v ruhrskem okrožju, in da bi mogla dobaviti Franciji obljubljeni premog. V okviru nemške republike ni mesta za diktaturo. Vcleizdajalci se bodo kaznovali brez ozira na prigovarjanje s strani, ki so edino odgovorne, Kappova pot je tudi pot desnice (obrnjen proti desnici). Narod bo sodil med njimi in nami. Krivdo prevrata stranke desnice ne morejo odvaliti od sebe. Obtožujem jih v imenu večine našega naroda, da so za Nemčijo vojno drugič izgubile in da so edine krive krvi in razvalin, ki danes zopet potvarja-jo Nemčijo. Državni kancelar govori nato o ranah, ki jih je prizadejala Nemčiji splošna stavka in pravi: Še se ni pomirila vsa dežela. Anarhija desnice se je v rensko-westfalskem industrijskem okrožju pre-vrgla v anarhijo levice. Pred Vezlo stoje vojaške tolpe, proti katerim morajo nastopati ustavi zveste čete. To so razmere, ki ph ne smemo dalje trpeti. Anarhiste na levici moramo meriti z isto mero, kakor anarhiste na desnici. Z boljševizmom nas ne bodo prestrašili. Storili bomo vse, da v Nemčiji ne bo pridobil tal, najbližja nevarnost pa prihaja od desnice. (Ugovarjanje na desnici.) Ne dvomim niti trenotek, da bi jih naš narod ne obsodil pravično. (Živahno odobravanje pri večinskih strankah. Sikanje na desnici.) Na predlog predsednika. Fehrenbacha se debata o vladni izjavi preloži in seja odgodi do trinajstih.
LDU Berlin, 27. marca. (DKU) Kabinet je bil sestavljen tako-le: Državni kancelar: Miiller, ki ostane začasno minister za zunanje stvari; v poslih zunanjega urada ga bo, kadar bo zadržan, zastopal državni podtajnik von Haniel; namestnik državnega kancelarja in državni minister za notranje stvari: Koch; državni finančni minister: Wirth; državni brambni minister: Gessler; državni pravosodni minister: Blunck; državni gospodarski minister: Schmidt; državni delavski minister: Schlicke; državni minister pošte: Gies-berts; državni zakladni minister: Bauer; državni prometni minister: Bell; državni minister za prehrano: Hermes; državni minister brez portfelja: David; državno ministrstvo za obnovo zemlje se bo podelilo te dni. Novi kabinet se bo v ponedeljek predstavil narodni skupščini.
LDU Berlin, 29. marca. (Dun. KU — Wolff.) Državna vlada je izdala na upornike v rensko-westfalskem premogovnem okolišu razglas, v katerem jim daje še zadnji rok, preden nastopi z orožjem. Vlada zahteva, da se do 30. t. m. ob 12. uri sprejmejo nastopni pogoji: 1, Neomejeno priznanje zakonite državne avtoritete, 2. v postava državne uprave in varnostnih oblasti, 3. takojšnji razpust rdeče armade, 4. popolna razorožitev vsega prebivalsva z brambo prebivalstva vred pod nadzorstvom zakonitih državnih oblasti. Način, kako se bo razorožitev izvršila, bo določil imetnik izvtšilne oblasti, 5. Takojšnji izpust ujetnikov. — Ako se ti pogoji sprejmejo, državna vlada ne bo izvršila napada, ako pa ne, dobi imetnik izvršilne oblasti prosto roko, da vzpostavi popolnoma zakonito stanje.
LDU Berlin, 29. marca. (Dun. KIJ) »Vossische Zeitung« poroča iz Frankfurla: F osebni poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« Javlja iz Essena: Dasiravno voditelji neodvisnih socialistov in komunistov porabljajo ves svoj vpliv, da bi ustavili kr-voprelitvje pri Vezli, se dosedaj r>i posrečilo. končati bojevanja. Vojaški poveljniki menijo, da se mora boj bojevali dalje in da bo odločilo samo orožje. vodstva bojev pa so pripravljena za pogajanje tudi med bojevanjem. Delavska fronta pa zahteva preko bielefeldskega dogovora, da se državna bramba popolnoma razoroži in razpusti ter. da se osnuje naroda bramba de-.
lavcev, kateri se mora izročiti vse orožje. Ako bi pogajanja ostala brezuspešna, bo v Nemčiji nanovo izbruhnila splošna stavka.
LDU Pariz, 27. marca. (DunKU — Havas.) Zbornica je končala razpravo o vprašanjih glede zunanje politike in je sprejela s 518 proti 70 glasovi dnevni red, ki izraža zaupanje da bo vlada v sporazumu z zavezniki zagotovila natančno izvedbo versailleske mirovne pogodbe.
LDU Dunaj, 29. marca. (Di-KU) — Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Varšave: Senator King je v ameriškem senatu predložil nastopne resolucije: Sen?.t Zedi-njenih držav sklene, da ji cjegcva velja, da vlada Zedinjenih držav de fa.cto prizna obstoj samostojnih vlad Estonske, Lclon-ske, Litve in Ukrajine 7*>časv.o do časa, dokler se "e bodo uredili odnošaji teh dežel do Rusije ali drugih delov Rusije v vseruski ustanovni narodni skupščini, ali potom Evtoritete federativne republikanske vlade; ki bi se ustanovila ■"so Ru-
"'°'lDU Pariz, 27. larca. (DunKU) Kakor javlja »Temps« iz Washingtooa, ?o na nerodajnih mestih razširjere vesti, da bo predsednik Wilson zadržal mirovno pogodbo z Avstrijo, dckler se ne razbistri položaj v Nemčiji,
LDU Bukarešta, 27. marca. (DunKlJ — Damian.) Po desetdnevnem odmoru, ki ga je odredil kralj, se je zbornica včeraj zopet sestala. Seja jc bila zelo burna, ker je dosedanji večinski blok nastopil proti vladi. Ministrski predsednik Avevescu ie nato prečital dekret, ki razpušča parlament. >
^Srovrai
LDU Rim, 27, marca. (DunKU — Ste • fani.) Načelniki zavezniških vlad so se domenili, da se mirovna konferenca 10. ali 11. aprila sestane v San Remu.
LDU Lyon, 28. marca. (Brezžično.) Mirovna konferenca v Londonu sc je v petek, bavila z armenskim vprašanjem. — »Petit Parisien« meni, da bo Armenija dob^a dostop na Črno morje. »Echo de Pariš« poroča, da je odsek za zunanje stvari ameriškega senata predložil ugodno poročilo o rešitvi armenskega vprašanja. Odsek priporoča, naj se armenski vojski pošlje orožje, da se more braniti. Priporočal je tudi, naj Amerika pošlje vojne ladje in kopne čete v Črno morje, da ščitijo žei^znisko zvezo z Batumom.
LDU Lyon, 28. marca, (Brezžično) »Matin« javlja iz Londona, da bo mirovna pogodba s Turčijo izgotovljena v ponedeljek. — Isti list poroča, da odpotuic. mirovna konferenca še pred prazniki v San Remo,

+ Komunističen shod. Sinoči se je vršil pred Mestnim domom shod komunistov. Udeležilo se ga je do 2000 oseb. Bivši urednik »Napreja« Golouh je kot glavni govornik naglašal zmago marksizma nad svetovno buržoazijo in svetovnim kapitalizmom. Proletarijat bo zmagal in končno uvedel pravi družabni red, kjer ne bo več zatiranih in tlačenih. Žigosal jc delovanje socialpatrijotov (katerim je kot urednik »Napreja« slavo pel) v prejšnji vladi, žigosal je tudi sedanjo vlado ter dal vsem meščanskim strankam svojo nezaupnico. — Največjo napako je zakrivil socialist Buk-šeg, ker je šel v ministrstvo, posebno pa še raditega, ker je prevzel prehrano, najtežavnejšo rnalogo, katere niti najspret-nejši človek ne more urediti. O ubožni akciji se je Golouh izrazil, da je bila to največja bedarija ministra Bugšeka, pri kateri se je delalo z milijoni, a od tega nima delavstvo nič. Razne klerikalne zadruge pošiljajo svojim članom moko, sladkor itd. cenejše, kot pa se dobi pri ubožni akciji. — Zahteval je takojšnje volitve, pri katerih naj pridejo najširše plasti proletarcev do svojih pravic in volitve bodo pokazale, kaj hočejo proletarci. Na Hrvatskem so zavzeli vse važne občine komunisti, tako se bo zgodilo tudi v Srbiji in tako tudi v Sloveniji. Našemu narodu, ki je v varstvu karabinerjev v zasedenem ozemlju, ni tako hudo, (g, Golouhu gotovo ne!), kot je ravno sedaj pri nas, pod trhlo in razsulo buržoazijo. S klicem na tretjo internacijo-nalo je zaključil svoj govor. Nato se je prebrala resolucija, v kateri protestira shod proti sedanjemu krivičnemu redu. — Par udeležencev je kliknilo pozdrav Lje-ninu, sovjetski republiki in podobnim prikaznim. Utis celega shoda je bil: Za sedanjost popolne negacije vsega obstoječega, za prihoclnjost par meglenih fraz. Temu nrimerno sc ie večina občinstva.
ki je sestojala iz radovednežev, razšla z občutkom, kot da je videla novo senzacijo, senzacijo.
' + Liberalci v boju proti služkinjam,
»Domovina«, napredno glasilo naprednega dr. Žerjava prinaša članek »Duhovščina hujska posle«. Ta pisarija je tako dragocen dokument liberalnega mišljenja, da ga deloma nudim bralcem, predvsem našim gospodinjam v presojo.
Ljubljana, 29. marca.. Zadnji čas opažamo, da sc je pri nas vrgla katoliška duhovščina na posie ter jih začela hujskati proti gospodarjem. Na deželi je duhovščina v tem oziru sicer še precej previdna in prikrita, v Ljubljani je pa že ustanovila takozvano orgaanizacijo služkinj in kuharic, katere glavni namen je, pregovarjati ženske za boj proti gospodinjam in gospodarjem. Pod pretvezo stanovske razredne organizacije zbirajo mladi kaplani — tudi kak župnik je vmes — posle, jim obetajo tnelV.-ie postelj?, za brano pečenko in bel kruh, razni te^p. pa jim ubijajo v glavo, j da sc nespametne, če ne zahtevajo večje-i plačila. Duhovščina terja od poslov, da ns; gospodarju ne dela na dan več ket zr-cin ur, kjer pa že to ni mogoče, p-i nr.j zalueva najmanj devet ur počitka. Ljubljansko organizacijo poslov nameravajo raztegniti tudi po deželi. — Pošlem ugaja družba mladih duhovnikov, ki so vsi »fejst« «;>nt;e, zlasti ker jim obetajo nebesa že na tem svetu.«
Daije apelira Žerjavov list na može: »Bodite previdni, da vam ne bodo misijonarji, kaplani in fajmoštri zmešali žensk in poslov sploh.'- Ta »sploh« ;e posebno dragocer, ker dokazuje, da si liberalec j pod vsako žensko predstavlja kuharico, ki | naj bi v javnem življenju ne smela imeti i besede. Javnosti v pojasnilo povemo, da 1 eo se služkinje organizirale samo zato, da j ščitijo one bistvene pravice, ki jih jim prizna vsak misleč človek in ki jih priznava tudi večina gospodinj. Pisati pa » o mehkih posteljah, pečenki, belem kruhu« danes, je gnusno zaničevanje služkinj, ki ga zmore samo liberalec brez vsakega socialnega čuta. Poznam izmed služkinj najmanj sto deklet, ki stoje duševno tako visoko, da liberalni žurnalist kljub svojim avstrijskim odlikovanjem ni vreden, da bi jim črevlje osnažil. — F. L.
-j- Z moko v volilni boj. »Jugoslavija« je za hip pozabila, v čegavih rokah je jugoslovanski kreditni zavod in se bori proti JDS s sledečo ostro sulico: »Posebno pozornost pa vzbuja v novejšem času lov za političnimi pristaši z moko. V Ribnico je v ta namen dospelo več vagonov moke. Kdor se vpiše v JDS in postane naročnik »Domovine« in obljubi, da bo pri volitvah volil z jugoslovansko demokratsko stranko, dobi 13 kg lepe bele moke po 7 kron kg, dočim stane v Ribnici moka za ccnejšo prehrano (ubožna akcija) 9 kron in sicer pride na osebo samo en četrt kg bele in pol kg črne moke. Kar je značajnih in poštenih ljudi, ki ne nosiio svojega političnega prepričanja na prodaj, to demoralizujo-če in celi narod ponižuioče postooanje najstrožje obsojajo.« — To priznanje je zanimivo in bliskoma razjasni, zakaj se je tekom sedemmesečne soeialistično-demo-kratske vlade razsula vsa prehrana. Voli z nami, — ali pa umri! to je bilo vodilno geslo političnega boja teh dveh strank. Tudi to jih ne bo rešilo, kakor jih niso volilni gulaži.
-j- »Jugoslavija« in nrsšiči. »Jugoslavija« jc napadla vlado, češ da jc dopustila, da izvozi socialnodemokratska »Nakupovalna zadruga« te dni 18 vagonov preši-čev v Italijo. V »Napreju« priobčtije sedaj »Nakupovalna zadruga« sledeče pojasnilo: »Kakor smo že imeli svoječasno priliko pojasniti, je dobila naša zadruga svoječasno dovoljenje za izvoz večjega števila prešičev kot kompenzacijsko blago za uvožen sladkor in drugo špecerijsko blago. Na račun tega skoraj izčrpanega kontingenta je prišla v preteklem tednu partija prešičev, o kateri so bile obveščene vso inštance. Izvoz je bil dovoljen ne samo zato, ker je bila cela zadeva v redu, temveč tudi zato, ker se jo ljubljanski gospod župan, kateremu je bila dana partija na razpolago, izjavil, da je potreba trga krita.« Pripomniti moramo Se, da je vlada ustavila transport in ponudila prešiče prehranjevalnemu uradu, ki jih je odklonil. Če je kaj krivde na tem in če je kdo kriv, nosi radi gornje izjave krivdo liberalna mestna občina. »Jugoslavija« bo pa še nadalje tožila za prešiči in g. Deržič z njo.
Parscški nuncij na n^šem dvoru, insgr. Cherufoini je dospel v Beligrad ter sc narlanil v Grand hotelu. Msgr. Chcru-bini je posetil namestnika ministra za zu nanje posle dr. Spahjkoviča.
Kmetski shodi v Bosni, Dne 28. t. m. sc jc vršil v Sarajevu shod kmetskih organizacij sarajevskega okraja, na katerem so razpravljali o vprašanju agrarne reforme. Prisotnih je bilo okoli 2500 kmetov. Shod je sprejel resolucijo, ki pozdravlja naredbo o begih z dne 14. februarja. Po shodu so zborovalci šli v sprevodu po mestu in vzklikali »Zivio kralj Peter! Ži-vio prestolonaslednik regent Aleksander!
Doli begi!« — Slično resolucijo je sprejel shod kmetskih organizacij iz mostarskega okraja, na katerem je bilo zbranih okoli 2000 kmetov. — Tudi iz drugih krajev Bosne in Hercegovine se javljajo shodi kmetskih organizacij.
y ii i
—	Predsednik deželne vlade za Slovenijo g. dr. Brejc se jc v nedeljo vrnil iz Bclgrada v Ljubljano. V četrtek, 25. t. m. je bil na dvoru zaprisežen, potem pa sprejet v polurni avdijenci od Nj. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra, ki se je živo zanimal za razmere v Sloveniji, o pa-terih mu je g. predsednik poročal. Od Nj. Visočanstva je pooblaščen objaviti, da se bodo v najkrajšem času rešile prošnje za sprejem bivših avstro-ogrskih častnikov v Jugoslovansko armado, in naglašati, da v edinstveni jugoslovanski armadi niti pri častnikih, niti pri moštvu ne sme biti nobene razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci,
—	Umrl je včeraj 29. t. m. g. Anton Pogačar, čevljarski mojster v Kamniku. Pred 14 dnevi mu je umrla žena na porodu. Zapušča dvoje nespreskrbljenib otrok. Naj počiva v miru!
—	Promocija. Na živinozdravniški visoki šoli v Brnu je promoviral te dni diplomiranim živinozdravnikom g. Rafko I p a v c c iz Idrije.
—	Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani izreka jugoslovanskim ženam in dekletom v Chikagi za poslana zdravila in obvezila najprisrsrčnejšo zahvalo, kakor tudi gg. spremljevalcem in razdeljevalcem.
—	Murska Sobota. Tudi pri nas se je 21. morca 1920 vršil prav impozanten ma-nifestacijski shod v prilog naših bratov v Primorju in v prilog ustanovitve Jugoslovanske Matice. Shod se je vršil v parku grada grofa Saparija. Na pozdravni govor g. ravnatelja Šlrcklja jc povzel besedo domačin g. Kuhar, ki je zbranemu narodu v poljudni obliki raztolmačil pomen shoda in »Jugoslovanske Matice«. V tem zmislu so zbranemu narodu v vznesenih besedah govorili tudi gg. dr. Zavrnik, Španzer, Er-kvenik, Koder. Po g. Kodru predlagana resolucija se je soglasno sprejela. Shoda se je udeležilo gotovo do 800 ljudi. — Pred shodom, med istim, kakor tudi po shodu je zapel pevski zbor primerno pesem, kar je posebno ugajalo narodu, ki je morda prvič slišal lepo našo pesem. — Zaključil se je shod z »Lepo našo domovino«. — Prekmurci so z zanimanjem sledili navdušenim besedam govornikov. — Vrle naše narodne ženske pa so pred in po zborovanju pridno prodajale cvetke in nabrale za »Jugoslovansko Matico« do 1700 K. — K »Jugoslovanski Matici« je pristopilo do 50 članov. Prvo to večje zborovanje je v Murski Soboti uspelo nad vse lepo in častno!
—	V Pragi se je ustanovilo »Podporno društvo jugoslavenskih akademikov«, ki ima dolžnost, da podpira revne jugosla-venske dijake v Pragi. Odbor društva prosi vse prijatelje omladine za izdatnejšo pomoč. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na »Srpsko banko v Zagrebu« ali na »Prvu hrvatsku štedionicu u Zagrebu«.
—	Izvoznice tudi dijakom niso dovoljene. Dr. Brejc je posredoval v Belgradu glede izvoznic za živila za dijake, toda načelnik carinskega urada je brez umevanja dijaškega položaja odklonil prošnjo s smešno motivacijo, naj dijaki doma študirajo. Tudi jc omenil, c!a dobe dijaki podporo, da si nakupijo živila, a ni pomislil, da je v tujih mestih nemogoče dobiti živila. Dr. Korošec bo v tem oziru parlamentarno posredoval.
—	Ovaduhi iz Kranjske gore so naznanili pri vojaški policiji, državnem pravdni-štvu in bogve katerih oblasteh še domačega župnika Kra ča in zidarja Iiemersama ter Schrithviererja, da so ukindli iz mostu čez Pišenco 4 traverze, Danes se e pri deželnem sodišču vršila proti tem trem kazenska obravnava, ki je dognala tole: Župnik Krajec je prihranke svo'ega 30 letnega službovanja porabil za nakup neke hiše, ki jo je dal pregraditi v društveni dom in ta dom sam namenil domači cerkvi. Za gleda« liško dvorano pa r.i bilo dohiti traverz. Zidarski mojster Hemersam je slučajno izvedel, da so v neporabnem nekdanjem vojaškem mostu čez Pišenco 4 traverze, ki bi sc lahko brez škode iz mostu vzele in pa-rabile za stavbo. Nasvctoval je župniku, naj bi se le traverze vzele. Župnik ga je nakazal na edino pristojnega gerer.ta Lavtižar-ja, češ, če on dovoli, potem se lahko traverze vzamejo. Kemr-rsamu je j:cretit Lavti-žar dejal: »To ni slaba ideja, le kar vzemite liste traverze, jaz bom pa to naznanil de-mobilizacijski komisiji.« Hemersam ie potem v družbi s Schrilt\vieserjem 4 traverze izloči! iz mostu, jih pri belem dnevu zapeljal v Kranjsko goro, iih odložil ob državni cesti, kjer so ležale več kot 3 tedne, pred-no so se zazidale. Godilo se jc torej vse javno in z vednostjo cclc občine, pa pridejo kranjskogorski liberalni ovaduhi in pravijo Hemersam in Schrittvvieser sta kradla, župnik jih ie pa učil Kot priča zaslišan vodia
demobilizacijske komisije, inženir Ruech ie izpovedal, da ie bil župan upravičen tako dovoljenje dati, da je župnik sam naznanil, da je vrel traverze in da jih je plačal, kakor so mu bile zaračunjene, z zneskom po 1920 K. Razprava, ki je bila mestoma zelo živahna in zanimiva, je končala z oprostitvijo vseh obtoženih. Predsednik senata, nadsvetnik Vedernjak je v oprostilni sodbi izrekel, da sc je sodišče prepričalo, da nobenemu izmed obtoženih niti na misel ni prišlo, da se vtegne to smatrati kot tatvina.
—	Videm pri Krškem. Za občinske volitve se pridno pripravljajo vse tri stranke. Soc. dem. so sklicali shod pri Bahču, ki se je pa izjalovil. Kmetje niso za osem-urni delavnik, ki ga priporoča sladkorni verižnik in volovski barantač — bivši študent. Samostojni vsako nedeljo pred cerkvijo krilijo z rokami, ker bi vsak rad postal župan. Radi bi v kalnem ribarili, kor so mnogi izmed naših proti staremu odboru, a ne morejo vode napeljat: na svoj antiklerilcalni mlin. V Krškem ps s* Sokoli ujedajo, ker dr. Damnik ni več starosta.
—	Velike tatvine v Do«n*»!eh, T"di pri nas v Domžalah nam tatovi ne voščijo mirnega spanja. ^>ne IS. t m. so tatovi ukradli monterju Mari-n" Mačku z Vrhnike obleko, 3 srajce, ovratnik in drugo perilo. Maček ima škode 3165 krm. Okra-Sena sita bila ravno v tej nočž tudi Avguštin Fik in Marija Rrojan.
—	Strašna pridiga. (Resročen do*o-0ek.) V pivnici je sedelo več mladih redno oblečenih ljudi. Naenkrat p* odpre vrsta capin krmežljavih oči, vsr raztrgan in zanemarjen. Proseč se ie oziral na pivce. Ti nm naroče kozarec žganja, se vstopijo okoli njega, se norčujejo iz njega in ga nagovarjajo, naj jim napravi kak govor. Canin izprazni kozarec, ozre se r»o pivcih in spregovori: »Gospodje, ko gledam vas in s»ebe in obupu primerjam, zdi se mi, kakor da. bj pred menoj v duhu vstajala možu mladost jn v njenem spremstvu moi? sereča. Ta moi zabuhel obraz bil je nekdai enako mlad in lep kakor so Vaši. To telo, ki se reda? vpo-jgiblje in trese ,bilo je ravno in ponosno kakor so Vaša telesa, bil sem mož sredi mož. Imel sem službo, prijatelje in dom. Ženo sem imel in bila je lepa kakor umetnikov sen, toda vrgel sem biser njene časti v kupo in videl sem kakor Kleopatra kako se je biser raztopil, jaz oa sem ga izpil T enim požirkom. Otročiče sem ime' nedolžne in lepe, kakor pomladno cvetovje, pa veneli so, odpadli, umrli v zs strupijajočero prekletstvu svojega pijači udanega očeta. Imel sem dom, kjer je ljubezen na ognjišču užigala ogenj in ga netila, a jaz sem pogasil ogenj in tema in razdejanje sta zavladala v mojem domu. Sedai sem mož brez žene, oče brez otrok, potepuh brez doma, človek, v katerem je zatrt vsak klic k dobremu. Umiram na pijančevan:u.« Nesrečnež je prenehal, kozarec mu je nadel iz tresoče roke na tla in se razdrobil v stotere kosce.
—n Zvišanje prodajne cene denarnih ovitkov. Poštno ravnateljstvo objavlja: Prodajna cena denarnih ovitkov se zviša od trideset na šestdeset vinarjev. Nova cena stopi prvega aprila t. 1. v veljavo.
.— Sokolske manire. Jeseniški Orel je priredil na praznik sv. Jožefa komerz na čast gostom, udeležencem telovadnega tečaja. Komerz je izpadel nad pričnkova-nje ugodno. Proslavilo pa se je ta dan posebno jeseniško sokolstvo po nekaterih svojih članih. Prišlo jih je nekaj p i j a -n i h. Ti so motili najprej govornike s svojimi neslanostmi. Polern pa, ko so videli, da s tem ne pridejo do veljave, so izrabili šaljivo pošto za žalitev voditelja godbe. Želi so zato vihar, ki si ga pač zapomnijo za vedno. Le vplivu treznih naših fantov se imajo zahvaliti, da so odnesli zdrave kože, oziroma smeli celo ostali v dvorani. Napad je imel za posledico, da se je komerz razvil v manifestacijo katoliške misii posebno, ker je eden pijanih Sokolov imel pogum, norčevati se javno iz besede »nebesa«, — Vemo, da so mnogi tudi iz so-kolstva to surovost obžalovali, vendar je značilno, kake elemente držijo v svojih vrstah in jim celo izročajo častna mesta. Javnost naj tudi ve, da se je naše društvo z največjo skrbnostjo izogibalo vsemu, kar bi moglo zanesti na Jesenicc stare boje. Mi nismo začeli!
—	Šahovski turnir na Bledu. V Zagrebu, kjer je največ interesa za šahovsko igro v naši državi, se živo brigajo za blejsko prireditev. Tamkajšnji šahovski klub opozarja svoje krajane in vlado na dolžnosti, da se gmotni in moralni del prireditve izvršita častno. Pojav je velevažen, skupen in v interesu osvobojene države. Pričal bo svetu o naši življcnski sili in 6mislu za kulturo.
—	Gospodarski in socialni kongres. LDU Beligrad, 28. marca. Sporazumno z zvezo poljedelskih zadrug se bo vršil v Zagrebu velik kongres, na katerem se bedo razpravljala gospodarska in socialna vprašanja.
—	Prepoved v Čikagu izhajajočega lista »Znanje«. Po odlcku kr. mir.ishr-tva za pošto in brzojav jc uvoz v Cikagu izba
jajočega lista »Znanje« v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev prepovedan.
— Preprečena milijonska tatvina. Sin državnega uradnika in sin hišnega posestnika sta v soboto ponoči poizkušala vlo-miti v glavno blagajno finančnega poslopja v Gradcu. Redarjem se je posrečilo, na licu mesta zasačiti vlomilca, ki sta prišla do glavne blagajne, kjer so bili shranjeni milijoni.
ia«
Grozna, nemogoča se nam je zdela misel začasa vojne: nekateri bodo morali čez zimo prebiti v vagonih! Danes — kakor vse kaže — so se gotovi ljudje »privadili« tej misli. Nekateri, le da tisti ne, ki morajo šc danes »vagonirati«. Kaj se nravi pojmiti zavest pomanjkanja stanovanja, vedo tudi tisti, k: so primorani »rv.ŠJtU pod streho a.'i se ctifV..rti pri strankah. Najbrž pa ne pojmujejo tega tisti krogi, ki imajo dollcocl na to misliti, sicer bi ne bilo čedalje vc'č pritožb in stokanja tozadevno PC rzzisll, časopisih. Mogoče bodo enkrat tudi t?, s lokanj*, v časopisih utihnila — na gotov piiLisk, e imamo malo upanja, bo tislikrat v/,rok molku odpomoč stanovanjski mizerijl. Gotove kapacitete bodo rac-rda rekle: kritizirati jc lahko. Mi pa reierco: zamudilo se je še lažje in — prav mnogo. Vprašamo tudi: Kaj je s posvetovanji enket. itd? Porta-vili ste par »provizoričnih« kuiniko,- pri prisilni delavnici, pa še ti ni>cr gotovi, dr/si ste ji»-Vrzogradbeno« začeli še lansko jesen. S stan, komisijo ni nič, škoda ca prostore, ki jih zaseda in ctroške. Reklo ce bo: to danes zaenkrač preveč stan*., Ampak c-. ni storilo tudi takrat nič, ko i p bi'o ce;n;o.. nasprotno, še tistih par vojaških barak, k; bi bile za por.-bo, r.o podrli! Ne r-ehairo c? za barake, a re vseeno bi b'i® boljše, kot pa vagoni in stanovanja * zač,*rn*j.«, *-asiIc* itd. Lotite se fe enkrat vc-sno in uspešnega dela, •— predlogov rd strani izvedencev jc bilo dovolj Kmalu bo poletje naokrog. Za. njim — zima. Z;ma r.aibrž ne bo več tako mila kot letošnja. In p»ed to nas je strah!! Vam ne, a nam se mudi. Mi hočemo že enkrat sigurnosti. Ia pa; enkrat je treba nekaj storiti, tako ne mori. več dalje. Na gradbenem materi j a lu Jugoslavija pač ne trpi pomanjkanja. Prerešetavali in odlašali ste to važno vprašanje itak predolgo, pregrešno dolgo, zato vprašamo: Ali kaj mislite in — kai čakate, boljših časov, cenejših delavcev, odhod Italijanov ali kaj?! Stane vanj čez noč ne bo dovolj, še manj preveč., in/še manj z večno opozicijo in brezdel-nostjo. Torej na delo! Brezstanovanjec.
lj Slomškova zveza. Sestanek jutri popoldne ob 3. uri v Mostah. Važne zadeve.
lj Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu (Tivoli) bo odprta drugi teden vsak dan od 10. do 12. in od 14 do 17, Vstopnina za dijake 2 K, za vse druge 4 K.	_	(k)
lj Manire v Vnovčevalnici za živino m mast. Nekateri v javnih podjetjih name-ščeni ljudje se še danes ne mor£;o otresti staroavstrijskega mišljenja, in menijo, da je občinstvo radi njih tukaj, ne pa oni radi ljudstva. Teh nazorov so mendi tudi nekateri nameščenci pri tukajšnji »Vnovčevalnici za živino in mast« v Stritarjevi ulici. Uljudnost in postrežljivost je najmanj, kar je upravičeno zahtevati o vsaki v iav-m službi stoječi osebi. Način oi, kakor se v »Vnovčevalnici« prodaja blag'\ biie pa temu postulatu naravnost v obraz, in izziva utemeljeno ogorčenje med kupovalci, kakor tudi vpije po javni graji. Mesto prijazne postrežbe ne slišiš družeča kot roh-nu jc in zadiranje, s katerim prodaialci dajejo svoji v permanenci oo;to;eči čmer-nocli in slabovoljnosti duška in izraza. In če b1' se delilo blago brezplačno beračem, bi se kaj takega ne smelo dogajati. Opo-za,'iiiiT,c kempetentne faktnr-e na te razmere, in pričakujemo takojšnje oclpomoči, lj uradne ure pri sodišču. Od 1. aprila t. 1. dalje so pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 15. do 18. ure ure popoldne, Radi preobilega dela sc sprejemajo stranke le dopoldne, izvzeti so le najnujnejši slučaji. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 25. marca 1920, lj Umrli so v Ljubljani: Anton Schwei-ger, zobotehnik, 68 let. — Matevž Pečnik, kantiner, 30 let. — Ema Jurca, hči pekovskega pomočnika, 28 mesecev. — Josip Dolinar, sin godbenika, 2 meseca, — Frančiška Škrajnar, zasebnica, 76 let. — Ivan Hribar, invalid, 23 let. — Jakob Rici, pre-mogar, 38 let. — Andrej Krpan, zidar, 44 let. — Frančiška Zajec, hiralka, 67 let. — Mihael Stare, delavčev sin, 4 mesece. — Ivan Pičulin, sin begunke, 1 dan. — Ivan Slokovec, begunec, 15 let. — Alojzija Pek, delavka, 27 let. — Ivana Oven, delavka, 57 let. — Mihael Solibir, tovarniški delavec, 71 let.^— Marija Perdan, posestnica, 62 let. — Leopoldina Metschnig, posest-nica, 73 let.
lj Pcvcslom 25 lctnicc obstoja tvrdke Fr. Stupica. veletrgovina z železnino, sta
g. Franc Stupica in njegova soproga Irma Stupica naklonila »Glasbeni Matici« v Ljubljani znatno vsoto s posebnim namenom, da jo je porabiti v prid Jugoslovanskemu konservatoriju. Naj bi darovalca našla obilo posnemalcev. Obstoj konser-vatorija je v rosni nevarnosti, ako ne dobi izredne pomoči, škoda bi bilo za procvita-joči zavod, ako bi se ga moralo opustiti po komaj enoletni dobi svojega obstanka. Naša dolžnost je, da podpremo našo glasbeno visoko šojo, ker sicer nam bodo upravičeno očitali, da ob nastanku naše mlade države nismo bili imeli smisla za njene najvitalnejše kulturne potrebe.
lj Uradne ure po 14. uri je zahteval na Novem Žabjeku Ignac Ravnik iz Izla-kov dne 27. t. m. Ker «o na sodišču uradne ure od 8. do 14., mu je to vratar pojasnil, k?r pa Ravniku ni bilo všeč in se je začel z vratarjem prepirati in razsajati; nato jc oriše! državni varnostni stražnik, kateri je Ravnika odvede! na policijsko ravnatelj-j ntve, toda Ravnik je kričal, se valjal po tleh i.r zabavljal v veliko zabavo Ljubljančanov in Ljubljančank, kateri so z naiveč io pokornostjo zasledovali, kako se je Ravnik na cvetno soboto guncal proti policijam« ravnateljstvu. Ker je Ravnik spil n« cvetno soboto dopoldne sedem li-trov, ga je poslujoči uradnik Jelene obsodil v desetdnevni policijski zapor, ker se je pregrešil proti določilom postave glede pijančevanja,
jj »Kaj S2 bom pritožil, če sem pa kriv!«, pravi okrajnemu sodniku g. Avsecu zadovoljno rmehljajoč se Ijuhlianski izvo-šček Frcnre Šventner, kateri je obsojen na 30 krer. ker je, ko je pil pri Vosper-oiku c-'— kavo, pustil konja stati pred kavarne. »Ali c boste pritožili?« vpraša g. Avc-ec šventnerju, kateri odgovori, kakor povr. nadpis: »O, fijakarji, kadar pridejo pred sodnijo, ne taje, kar so storili!« pri-pcv.n; sodnik.
lj KoK črno ple-kano, tvrdke »Kinta«, prostega teka, z navzgor obrnjene bilanco, vredno 2000 kron, ;e bilo ukradeno Alojziju An/uri".?, delavcu z Zadobrave.
lj Poskusen« vlom. V hišo Pred škofijo št. 18 se je že večkrat poskušalo vlomili skozi podstrešje. Tudi v noči na 29. t. m. so poskušali vlomilci vlomiti v podstrešje, toda so jih prepodili,
lj »Zadnjič ste mi brata ubili, zdaj bi pa še mene radi!« pravi Anton Vokal, kateri je obtožen, da je v usodni noči dne 15. februarja, ko je bil med pretepom v Srednji vasi pred gostilno Babškove ubit njegov brat Alojz, z nožem ranil Jožeta Modica in Jakoba Remžgarja. Anton Vokal zanikava, da je z nožem ranil Remžgarja in pravi: »Nisem ga vrezal z nožem; vse to delate nalašč: zadnjič ste mi brata ubili, zdaj bi pa še mene radi. Priče imam, da ste vpili (mislil je fante s Havptmance): Auf, biks! Kdor ga ubije, namreč mene, ne bo zaprt, marveč dobi še 500 kron nagrade.« Priči Remžgar in Modic pravita^ On je povzročil ves pertep: jopič je slekel potegnil nož, mahal z njim okoli in kričal: Jaz sem tu za starega fanta! Potrdila sta oba, da ju je ranil z nožem, nakar jc bil Vokal obsojen na deset dni zapora.
Radovljica, Naš orlovski odsek je 25. marca priredil eno najlepših Meškovih del, njegovo dramo Mati. Tendenca drame je vzbuditi ljubezen do domovine, pokazati, kako je tujec znal zastrupljevati našo inteligenco in s tem ubijati družinsko srečo po naših domovih. Težka je ta igra, polna dialogov; dejanje se mirno razvija brez običajnih afektih prizorov, brez pisane scenerije. Predstavo smo pričakovali s strahom, a s priznanjem in občudovanjem smo se vračali! Igralci so izredno dobro izvršili svojo nalogo; a vse je nadkrilje-vala pač Silva! Odsek naj bi to lepo dramo ponovil na Belo nedeljo popoldan, da pritegne k predstavi tudi okolico. Radovljiški Orel veliko dela: telovadba, petje, tam-buranje, predstave so na dnevnem redu Krivoprisežnik, Spoštuj očeta, Divji lovec, Lumpacij vagabund, Vestalka, Zaklad, Junaške Blejke, Naša kri, Mlini pod zemljo, Kovačev študent in sedaj Mati so igre, pomočjo jeseniškega Orla in godbe. Nastop kliškega odseka — krona vsemu razvoju je bila pa javna telovadba 18. januarja s pomočjo jesniškega Orla in godbe. Nastop nas je presenetil in razveselil. Vsa ta orisana moč Orla obstoji v samostojnem vodstvu in v lepi harmoniji z duhovščino Želeli bi pač več fantovskih večerov radi toliko potrebne načelne izobrazbe. Bog živi!
1
„ »V r-, fuKSfil?«
PAVLOVIČ EKSPONENT DEMOKRATOV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 29. marca. Predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič je zadnji čas pokazal, da jc navaden eksponent demokratov. Ko je vlada zahtev la, da sc seje narodnega predstavništva od-
godijo do 19. aprila, se je Pavlovič temu upiral, Vsa st\ar izgleda, da hoče Pavlovič dogovorno z demokrati pustiti zastopnike vlade v nejasnosti.
Belgrad, 29. marca. Po zadnji seji narodnega predstavništva stoji vsa javnost pod vtisom izjave ministra dr. Spalajko-viča o zunanjem položaju in finančnega ministra Jankoviča o korupciji demokratov.
NESOGLASJE MED NAŠIMI MIROVNIMI DELEGATI?
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 29. marca. V političnih krogih kroži vest, da naši delegati na mirovni konferenci ne soglašajo med seboj.
OBČINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zlatar, 29, marca. Pri občinskih volitvah je zmagala ljudska stranka.
Krašič, 29. marca. Pri občinskih volitvah ;e' dobila ljudska stranka vse mandate
Podčetrtek, 29. marca. V Poljani oh Sotli jc pri občinskih volitvah zmagala ljudska stranka. Dobila je vse mandate.
BORZNA OOROČILA.
LDU. Zagreb, 29. marca. Borza. Devize: Berlin 228—232, Bukarešta 270—290, Italija 910—920, London —, New York Pariz 1200—1300. Praga 208—212, Sofija —, Švica -—, Dunaj 67—69. Valute: Dolarjf 16000—16300, avstrijske« krone 68—70, levi 200-^215, rublji 215—220, čehoslovaške krone 190—2CfO, 20 kronski zlati (1 komad) —, angleški funti 600—0, francoski franki 1100—1270, drahme —, napoleondorji 635 —645, marke 250—260, leji 270—280, so-vereign —, švicarski franki —, lire 0—980 turške lire v zlatu (1 komad) 680 -725.
LORD ROBERT CECIL O FRANCOZIH.
LDU. Amsterdam, 29, marca. (DunKU) Kakor poročajo angleški listi, je lord Robert Cecil v petkovi seii poslanske zbornice govoril o položaju v Srednji Evropi. Med drugim je omenjal, da so Francozi najbrž pozabili, da jim preti nevarnost, ako bodo vztrajali prj tem, naj jim Nemčija vso odškodnino takoj plača, da ne dobe splot ničesar,
POSLANIKA KONFERENCA.
LDU Pariz, 29. marca. (DunKU) Agen-ce Havas javlja: Pqslaniška konferenca je nadalje proučevala odgovor na opazke adžarske mirovne dclegacije glede mi-i vne pogodbe, nato pa vprašanje evakuacije nekaterih krajev v Južni Rusiji, ki jih ogrožajo boljševiki. Nato je odobrila noto glede brezžičnih postaj in končno sklenila, da so prebivalci ozemelj, v katerih se bo vršilo ljudsko glasovanje, izključeni od volitev v nemški državni zbor in za nemškega državnega predsednika.
MIROVNA POGODBA S TURČIJO.
LDU Pariz, 29. marca. (DunKU — Brezžično.) »Matin« javlja iz Londona, da bo mirovna pogodba s Turčijo gotova dne 2. aprila, v San Remu bodo mirovno pogodbo še enkrat pregledali; predložena bo tudi maršalu Focliu, kateri ima končno sodbo glede vojaških določb.
Družbe gv. Mohorja-
Ljudje, ki so si dobri, si podarjajo za Veliko noč piruh ali pisanko, v znamenje prijaznosti, prijateljstva, ljubezni. Tudi Mohorjeva cfružba pričakuje pisianko za Veliko noč. Saj je bratovščina, ki šteje bratov in sester v oteti in neoteti Jugoslaviji gotovo stotisoč. Ti so' ji dobri in zvesti v bratovski ljubezni; zato se Družba upravičeno sme nadejati, da bo prejela od njih aa Veliko noč pisanko, kakor ji gre:
članarino 10 kron.
Prijazno vabimo in prosimo, priglasite se, v kolikor se še niste, vsaj ob velikonočnem času s pristopom in prispevkom. Nujno potrebujemo udnino, dn moremo kupovati blago ter izplačevati zaslužek delavcem.
Knjige smo začeli že prirejati zia tekoče družbeno leto; da ne bomo natiskovali jih premalo ali preveč, moramo prejkoprej znati število družbenikov.
V dobi 60 letnega obstanka še Družba nikdar ni bila v večji bojazni in skrbi za nadaljni obstanek, nego sedai ob času pre-draginje.
Z zahtevo 10 kron letninc stopa Družba na plan! A. še ta znesek si šteje preskromen; boji se, da ne bo mogla zmagali ž njim bremena prevelikih troškov. Sa, je ob sedanji malcvrednosti denarja 10 K komaj pol krone predvojne vrednosti.
Lc sami računajte, dragi Mohorjani, koliko stane danes isto, kar ste prodali ali kupili za 2 kroni prej, ko je bila udnina še po 2 kroni. Ali ne najmanj 40 in še več krcn? Tolika nekaka bi morala biti sedanja letrnna Mohorjeve družbe! Tudi srebrna vrednost krone je tolika; 20 do 25 papirnih za ene rebrno!
Mohorjev., ružba pa hoče še posku-
siti s pičlo polovico ene prejšnje srebrnioe r 10 kronami. Prosimo le: Ne zapustite svoje vseslovenske bratovščine, ostanite ii zvesti, še ji pristopajte!
Nasproti ponuja Družba sv. Moboria »vojo pisanko: duhovne dobrote- ki jih na-počitavajo postave:
1.	a) Popolni odpustek za dan vstopa
v bratovščino, ako se skesano spove in vredno prejme sv Reš-Telo.
b) Popolni odpustek na smrtno uro vsakomur, ako se skesano spove in vredno prejme sv, Rešnie lelo, ali pa če tega s.onti ne more, skesano izpre.^ovv ri p-«-sladko ime »Jezus«, ali pa v srcu pobožna vzdihne. c) Popolni odpustek na dan sv. Mohorja proti običajnim pogojem.
2.	Vsak dan se daruje t?
za družbene ude in sicer živi un družabnike.
Razun duhovnih dobrot dobi vs*V družbenik še petero knjig — ako DUsti draginja:
1.	Dr. Anton Bon, Jeglič: »Ne n-ge v sveti boj!« Druga knjiga: »V joj krčanske resnice in čednosti!«
2.	Dr. Jan. Ev. Zord: »Življenje svetnikov«. 2. zvezka drugi del.
3.	Dr. Herm. Vedenik: »Kako si «';ra-nimo ljubo zdravje?« 3. snopič.
4.	»Slovenskih Večernic« 74 zvezek.
5.	»Koledar Družbe sv. Mohorja« za 1. 1921.
1.	Leta 1918. je Družba izdala prevzvi-senega pisatelja prvo knjigo: »V boj za temelje krščanske vere!« Druga knjiga nas bode pozivala v sveti boj za krščanske res-aice in čednosti. Kako pa je času primeren in potreben ta bojni poziv, žal, tudi v Jugoslaviji, pač čutimo le preveč. Prevzviše-nerau knezu in škofu ni dovolj, da so se bili postavili nam na čelo v boju za politično Jugoslavijo, njim je še mnogo večjega pomena, da nas vodijo v boju za verno in čednostno, torej srečno in blagoslovljeno Jugoslavijo. Vodijo nas v boju za kraljestvo resnice, ljubezni in pravičnosti v sve ti Cerkvi, v >ateri na; žnimc svojemu najvišjemu, večnemu namenu v nebesih. Na noge torej v sveti boj tudi z nabavo goreče pisane lepe knjige!
2.	Le polovico sečna meseca (februarja) je pisatelj g. dr. Zore pri obilnem svojem delu utegnil spisati, a tudi Družba bi ne mogla več izdati zavoljo predraginje. Drugo polovico »Življenja svenikov« prejmemo zdaj v drugem snopiču drugega zvezka. »Besede mičejo — vzgledi vlečejo«, bodi sad tega bogoljubnega čtiva.
3.	S tem snopičem bode s prejšnjim dvema g. dr. Vedenik podal prvo v"' knjigo Slovencem, ki jih uči, kako se paziti, kako si ohraniti ljubo zdravje. Lani smo obečali dobiček stotakov, isočakov, ki jih ponuja leošnji 2. snopič. Pazljiv čitatelj bode našel in dvignil obečani zaklad. Prihodnji zadnji snopič bode učil, kako se ohraniti nekaterih najbolj navadnih bolezni ter bode razodel neko veliko zdravniško skrivnost. Naposled bode obravnaval one bolezni, katerim se izpostavljiajo grešniki in grešnice zoper šesto zapoved. To grozno gorje posameznega človeka, družin, naroda in človešva splob opominja na edino korenito protipomoč: neomadeževano čistost in čisti zakon.
4.	V »Večernicah« bode prišel do besede zlasti priljubljeni pisatelj dr. Detela s svojim živim, naravnim in poučnim pripovedovanjem. Če še kdo in v koliko, bodo odločile razmere.
5.	Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1921. Letošnje leto bode več ali manj gradiva dala zgodovina časa; ogledalo časa bode. Ravnati
se bode moral seveda po obsegu, kolikor ga bo dopuščala denarna moč. Želeli bi zanj drobnejših koristnih navodil za gospodarstvo in gospodinjstvi. Zlasti bi ugajale tudi smešnice in uganke. Pa dogodbice (epizode) iz zgodovine koroških bojev za osvoboditev Slovencev.
Darilo takšnih dvojih pisiank bodi krepka vez, ki naj utrjuje in vzdržuje bra-tovsko in sestrsko razmerje med Družbo ter njenimi člani in članicami.
i v
^rosveea.
pr Naša pota. II--Uvod v krščansko
sociologijo. Spisal dr. Aleš Ušeničnik, Založila in izdala Slovenska krščansko-so-cialna zveza. Ljubljana. 1920. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Str. 146. Cena 8 K brez poštnine. Pravkar ie izšla ta potrebna knjiga, ki uvaja bralca v socialni štud;j. Socialno vprašanje je tako grozeče, da se ie bati najhujšega, ako se za časa ne izvedo velike socialne reforme: agrarna reforma, notranja kolonizacija, socialna kontrola velike industrije, socialno zavarovanje itd. Le velike socialne reforme morejo šc preprečiti ta popoln zlom družabnega reda. Za reforme je pa potreba študija: poznali moramo zlo in vzroke zla; vstvariti in udejstviti moramo v dejanskih razmerah naboljši način. Vsakemu inteli-
gentu je tu potreba vpoznavanja. Temu namenu pa služi pričujoča knjižica, ki se deli v 4 poglavja. Prvo poglavje govori o sociologiji kot metafizični vedi; drugo obravnava o osebnosti in socialnosti, o zakonu dela in lastninski pravici; tretje o napačnih sistemih in četrto o zgodovinskem razvoju socialnega vprašanja. — Iz te knjige raz-vidiš, cenjeni čitatelj, kako važno je socialno vprašanje in kako nujno potrebno, da se poučiš vsaj o njegovih bistvenih točkah. Zato sezi nemudoma po tej lepi knjigi!
pr »Čas«, znanstveno glasilo Leonove družbe, začne po daljšem presledku, ki ga je povzročil tiskarski štrajk, zopet izhajati; prvi 2 štev. izideta sredi aprila t. 1. Obseg bo več ali manj dosedanji; osnovna smer lista ostane tudi ista. Glasom resolucije zadnjega občnega zbora Leonove družbe bo prinašal poleg slovenskih tudi hrvaške članke. Vsebina se bo o?irala na vse kulturno življenjs sedanjega časa, reve s po«ebnim orirom r.?. n^.še ržje in širše razmere celokupne JuJicslavije. »Gojili književnost v prosp^u krščanske kulture« je vodilna misel prenovljene Leono* e družbe od 1. 1914. dalj?, zat^ bo velik del vsebine kot dosedaj obs?*M načelno po globitev našega svetovnega nabiranja . o-tom razprav versko-znanstvenega značaja najširšem in najaktualnejšem smislu te besede. Poleg tega bo skušal času primerno orientirati v socialno- in gospodarsko - političnih vprašanjih ter literarnih in umetniških. V času, ko se ne preurejajo samo zunar.jc oblike družabnega reda na svetu, ampak tudi celo duševno življenje, ki ga je treba prilagoditi novim, potom več ali mani nasilnih prekucij mate-rielnega duše. r.cga ravnovesja nastalim razmeram, je obr ej takeča li«ta neprecenljive važnosti. Vabimo tem potom na naročbo vse naše somišljenike in jih prosimo, da nam kmalu dopošljejo naročnino oz. članarino, ker nam s tem zelo olajšajo stališče. Posebno pa je to "ažno z orirom na književni dar družbe, s katerim bomo mogli v polni meri ustreči le on*m članom, ki poravnajo članarino do konca maja 1. 1920. Naročnina »Časa« (obenem članarina L. D.) znaša za leto 1920 25 K, za dijake 15 K, če naroče skupaj naj manj 15 izvodov, dijak-poverjenik dobi en izvod zastonj.	Tajnik L D.
pr Književni dar »Leonove družbe« za 1. 1919. in 1920. je dotiskan in bo v kratkem razposlan. Dobe ga samo oni člani, ki so plačali članarino, zato opo zarjamo vse tiste, ki dolgujejo članarino za 1919, da jo čim prej dopošljejo; isto-tako želimo, da novi člani čjm prej plačajo članarino za 1920, ker moremo za književni dar garantirati le onim, ki plačajo najkasneje do konca maja t. 1. — Radi jasnosti opozarjamo še enkrat, da znaša članarina (vštevši draginjsko doklado) za 1. 1919. 10 K, za 1. 1920. pa 25 K. Knji-ževni dar za 1. 1919. je P. Škrabca, Jezikoslovni spisi, I. zv. 4 sn. (obsega 12 pol), za leto 1920. pa Baarova povest »Zadnja pravda«. Ker je ta zadnja knjiga že do-iiskana v gotovem številu iztisov, opozarjamo člane, da jo dobe gotovo le tisti, ki plačajo članarino za leto 1920. vsaj do kcnca maja t. 1.; tisti, ki bodo plačali pozneje, se bodo morali zadovoljiti even-tuelno s kako drugo knjigo iz naše stare zaloge. — Tajnik L. D.
pr Druga operna vprizoritev. Človek bi bil skoraj pripravljen, žrtvovati vse v gledališču do sedaj prestane mulce, da nam je ob večerih, ko se poje Bajazzo, dano poslušati glasbo, kakor si jo vselej žalimo. Bili smo skoraj že pozabili na oni občutek, ki ga po navadi glasba zbudi pri paznem poslušanju, ko nas zataplja vase in istočasno opazimo, da se iz nje zrcali naš lastni obraz, da se ie iz nje vse čisto izluščilo notranje življenje naše duše. Za nas, ki smo po svojem značaju in sveži duševnosti nekoliko bližje južnemu solncu, je to prava dobrota. Tega redkega dogodka smo zato tembolj veseli. Proizvajanje, že pri prvi predstavi dobro, je postajalo od predstave do predstave bolje, tako da je tretja vprizoritev v vsakem oziru kar moč zadovoljila. Orkester je izvrstno podal godbo, pevci so svoje vloge dobro igrali in še bolje peli. Pevci, ki pri prvi vprizoritvi še niso funkcionirali dobro, so se znatno zboljšali. Režija je bila mestoma celo prav dobra, vsaj glede razsvetljave ob ljubezenskem sestanku v prvem dejanju, pa tudi še marsikje, kakor n. pr, nemirno razburjenje in cepetanje pred začetkom »komedije« itd. Omenjeni nemir občinstva, predno se začne »komedija« pa je med komedijo le malo namestil. Komični motiv bi, če ga že ravno režiser hoče uvesti, moral biti izmišljen tako, da ostane glavno zanimanje vendar le obrn eno na »komedijo«. G. L c v a r je že v prologu doživel veliko odobravanje od strani navdušenega občinstva in ga je v resnici tudi zaslužil. Njegova intonacija ie bila neprimerno čistejša od običajnega, kjer je tone tako zelo forsiral. V pesmih o ptičkah je gdč. Z i k o v a položila toliko nežnosti, da si lepšega petja zaenkrat niti ne želimo. Kako ie zape'a oba trilerja, je čudovito. Tudi g. Drvota je svojo vlogo odpel in pogodil bolje kakor sicer. Zdi se, da mu je figura prikladna, V tel misli mo potrjuje že to.
da je bil dober tudi v operi »Rlgolctto«. Njegov letošnji nastop »Bajazzo« kaže, da bi pod strogim kapelnikom bil dobro vpo-raben pevec, dasi bi dirigent nanj posebno moral paziti. G, Š t a m c a r je začetkoma dajal tonom prevelik volumen in je izgovarjal tako soglasnike- kakor samoglasnike preveč zabrisano. Pri tretji predstavi se je bil že popravil skoro do cela. G. Kovač je v komediji zapel podoknico Harlekina. Vprizoritev »Bajazzfc« je bila poleg opere »Mignon« muzikalno najboljše od vsega, kar smo do sedaj imeli priliko slišati na našem odru. G. kapelniku Brczovšku moramo topot res čestitati. Marij Kogoj,
pr Bob za mladi zob. Pesmi za mladino, zbral Cvetko Golar, Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Cena z drag. doklado 12 K. Priznanja vredno je, da je izdala Jugoslovanska knjigarna to lično knjižico mladinskih pesmi, ko nam tako manjka dobrega mladinskega slovstva. Obširneje bomo o knjigi še spregovorili.
pr Tekmovalne vaje za I. slovanski orlovski taher v Mariboru 1920. Knjižica s tem naslovom ie izšla kakor 2. zvezek tehničnega dela Orlovske knjižnice v prav lični opremi. Njena vsebina nam priča s kakšno pridnostjo in vztrajnostjo se razvija orlovska organ-cija tudi na tehničnem polju. Vaditeljriri zbor O. Z. gotovo ni imel ravno lahkega dela Pri sestavi te kmižice. Narcč-> rri Orlovski rvezi v Ljubljani.
pr Vpisi v zemljiško knjigo. Oktav format. 53 strani. Spisal in založ;l A 3pende, ravnatelj zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani. Poljudno pisana knjiga, pripravna in potrebna ne le za sodnijsko osobje, temveč tudi za notarske in odvetniške pisnrne, denarne zavode itd Cena po pošti 10 K. Plača se lahko po položnici, ki bo pridejana ali pa vnaprej po nakaznici. Naročba potom dopisnice na imenovanega,
E. H.
(Konec.)
I
Med publikacijo z dne 24. in 25. t. m. so pomotoma izostali sledeči podatki:
5. Premog za živilske vlake.
K porabi po železnicah se mora vse-kakoi prišteti premog, oddan posebnim živilskim vlakom, ki vozijo živila za Slovenijo ponaiveč iz Bačke. V to svrho se je porabilo v letu 1919. skupno 8220 ton premoga iz trboveljskih rudnikov; največ v mesecu decembru, namreč 1250 ton, najmanj v mesccu oktobru, to jc 380 ton.
Sedaj imamo celoten pregled o oddaji premoga iz lanske produkcije vsem železnicam. Ta oddaja je sledeča:
1. srbskim železnicam 57.6375 ton; 2. hrvatskim železnicam 123.350-6 ton; 3. drž. železnicam v Sloveniji 90.691-6 ton; 4. južni železnici 219.286'7 ton; 5. živilskim vlakom 8.220-— ton, .skupaj 499.186-4 ton.
Primerja je to število z celotno produkcijo 1919 -- 977.097 ton — pomeni to 51% le - te ali imačiino dejstvo, da so železnice prejele in porabile dobro polovico vsega pridelka Slovenije na premogu; specijelno trboveljskega premoga pa 44G.765'0 ton ali 63-37% celotne Ciste produkcije iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja.
Premog za industrijo.
Za zgled, koliko premoga porabi letno eno samo industrijsko podjetje — sicer največje v Sloveniji — vzamemo Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. Pri tej hočemo detajlirano navesti vsakomesečni prejem; vsa druga industrijska podjetja pa pod skupnim imenom »industrija«.
6. Kranjska industrijska družba je prejela za svoje obrate v mesecih:
Januar 4796-—- ton, februar 30S4-— ton, marec 4478-9 ton, april 5585'4 ton, maj 4927-6 ton, junij 2133-1 ton, julij 2386'1 ton, avgust 2482-4 ton, september 3948-8 ton, oktober 31G0'5 ton, november 2873-3 ton in december 36G8-2 ton, skupaj 34.470-3 ton premoga.
Od te množine jc bilo 38.201'5 ton premoga trboveljske provenijence, to je iz rudnikov Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, kar pomeni 5'43 % njihove celoletne produkcijo. Pri polnem obratu bi porabila ta družba v vseh njej lastnih tovarnah letno ca. 60.000 do 70.000 ton; prejela je samo pičle ■U svoje potrebščine, ker je vedno primanjkovalo premoga; v tem ji zvesto dru-žuje vsa ostala industrija v Sloveniji, ki
je bila deloma v že slabšem položaju. • • •
(Nadaljevanje iz zadnje Številke.)
Kdor je pazno motril v predstoječih | izvajanjih navedeno številke, je moral za-: paziti, da so se dajatve Srbiji in Hrvatski I od maja pr. 1. daljo podvojile. To ima svoj izvor v sledečem: Do meseca majnika je Slovenija prostovoljno oddajala premog Srbiji in Hrvatski; znano je bilo, da vlada tam veliko pomanjkanje premoga in Slovenija jc temu odpomogla, kolikor je za-mogla. Sicer bi lahko ves v Sloveniji pri-
delan premog ostai doma in še bi ga bilo premalo za domače potrebe tako železnic kakor industrije. Ker pa Slovenci nismo toliki egoisti, kakor smo razupiti, smo oddali ob lastnem pomanjkanju premoga za potrebe Srbije in Hrvatske od januarja do konca aprila 1919 čedno svoto 62.417 ton ali 6242 vagonov. To smo sebi odtrgali od ust ter dali našim bratom. Meseca majnika lanskega leta je pa prišel nenadoma ukaz od centralne vlade, da se mora poslati iz trboveljskih rudnikov d n e v n o 1100 ton, to je 110 vagonov za Srbijo in Hrvatsko. Ker je znašala, kakor v začetku dokazano, lanska produkcija v Trbovljah, Hrastniku ln Zagorju skupaj 2352 ton, smo na ta način zgubili skoraj polovico našega najboljšega premoga ali natanko 46-7%. Do meseca majnika je bilo dnevno poslanih v Ze-mun in Zagreb 624 ton ali 62 vagonov; od maja dalje pa dnevno 110 vagonov.
V številkah oddaje posameznim kon-zumentom se to dejstvo takoj spozna. Produkcija premoga je šla sicer kvišku, oddaja premoga našim železnicam in industriji pa nV.dol. To se v tukaj navedenih podatkih takoj spozna, n. pr. za zgled pri Kranjski industrijski družbi Jesenice, katera je odslpj od maja dalje prejemala ravno polovico manj premoga kot prej. Ostali industriji se ni godilo nič bolje: do maja je prejemala od svoje redne potrebščine 66-33 procentov, od maja dalje pa le 47-2%. To se da s številkami natanko dokazati; če se to tukaj opusti, se to zgodi le vsled tega, da se razprava ne zavleče preveč. To dejstvo je neizpodbitno in našo industrijo je rešilo katastrofe le to, da je z vsemi silami pritiska na zvišanje produkcije ter privatno porabo trboveljskega premoga omejujejo na ničlo. V času, ko se pri nas za vzdržanje železniškega prometa in influ-striji na korist omejuje brezobzirno domača poraba premoga, se pa v prosti trgovini prodaja naš trboveljski premog v Zagrebu. In danes se v Zagrebu kuri in kuha z trboveljskim premogom, medtem, ko so v Ljubljani v ta namen dobi le kočevski ali velenjski premog in to le na karte. To je posledica kontingentiranja našega premoga; ta sistem kontingentiranja pa ne velja ne za premog iz Bosne., ne za premog iz Hrvatske, ki sama pridela dnevno 1000 ton, to je 100 vagonov premoga, čegar eksistenca sc pa vedno zatajuje in zmanjšuje.
Kot pendant k temu se mora navesti sledeči fakt. Naša država ima od maja pr, leta pogodbo s Čehoslovaško o mesečni dobavi 1600 vagonov češkega premoga in koksa. S tem premogom in koksom razpolaga ministrstvo za promet v Belgradu. Kljub temu, da ima Slovenija najbolj razvito industrijo in kljub temu, da zamore rabiti v nekaterih obratih le črni premog, to je češki — in ker tega ni, stoje ti obrati ali delujejo le na pol, — ni dobila Slovenija do danes niti kilogram premoga ali koksa iz čehoslovaškili dobav. Vse tozadevne prošnjo in vsa pota so bila zaman. Res je, da ne prihaja češki premog iu koks redno v našo državo; res je tudi, da nc prihaja v polni pogodbeni množini - vendar se s tem ne more opravičiti dejstvo, da se Slovenijo popolnoma odrine od teh dobav.
Kakor že poudarjeno potrebujejo nekateri naši obrati brezpogojno črni premog in koks, n. pr. jeklarne, železarne, livarne, plinarne, kemične tovarne itd. Na razpolago so podatki, po katerih je Slovenija uvozila leta 1913.: 50.000 ton črnega premoga, 600 ton kovaškega premoga. 3000 ton rujavega češkega premoga in 10.000 ton koksa; leta 1914. pa 44.000 ton črnega premoga, 3000 ton češkega rujavega premoga. 600 ton kovaškega premoga in 8100 ton koksa. Te številke veljajo samo za industrijo; kar so železnice prejele češkega in angleškega premoga, ni v teh številkah za-popadeno.
Danes pa, ko je vsak zasebni uvoz tako češkega kakor angleškega premoga nemogoč, se Slovenija popolnoma prezre pri edino mogoči dobavi črnega premoga in koksa, to je pri dobavi potom centralne vlade.
Večmesečnim moledovanjem in prošnjam se je sicer posrečilo, da je iz Belgra-da prišlo v tekočem mesecu naznanilo, da se za Slovenijo določi 10 % koksa iz čeho-slovaškega kontingenta; ker je mesečna kvota za koks 1000 ton, pomeni to 100 ton ali 10 vagonov mesečno. S tem se je nekako priznalo, da Slovenija tudi obstoja; vendar je ta kvota 10 % popolnoma nezadostna in po moči naše industrije nepravilna, ker danes rabi Slovenija mesečno najmanj 70 vagonov koksa. Po pravilnem ključu in ta more biti lešteviloinka-paciteta industrijskih obratov, bi morala dobiti Slovenija najmanj eno tretjino uvoženo množine koksa in črnega premoga; kako se upošteva naša industrija, na katero bi morali biti pravzaprav ponosni, iluminira dejstvo, da ni bilo za nas dosedaj niti kilogram češkega premoga ali koksa na razpolago.-
Pri tej priliki ne sme ostati neomenjeno že neko drugo, zelo važno dejstvo.
Kakor znano, primanjkuje pri nas zelo občutno železniških voz.
Prernogokopi ne dobe nekatere dni po cele ure, da celo po 10 ur na dan, nobenega vagona za nakladanje premoga. Znano je, da se pri lokalnih razmerah v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku premog ne more deponirati; ko pride iz jame, gre direktno na separacijo in od te na železniško vozove. Če teh ni, je ves obrat v rudnikih oviran in produkcija zmanjšana. Tako je moralo n. pr. dne 19. t. m., ki je v rudnikih delavni dan, počivati v Trbovljah in Hrastniku vse delo, ker je bilo vagonov komaj za Zagorje; vsled tega je izpadlo samo tega dne 2000 ton premoga, katere bi inače producirali.
Pomanjkanje vagonov je na dnevnem redu; število v državi se nahajajočih vagonov je menda zadostno, le dotok iz Hrvatske in nižje, je nezadosten. Ker se odda na Hrvatsko in v Srbijo dnevno 1100 ton, za kar se potrebuje okroglo 70 do 80. to je deloma 10, 15 in 20 tonskih voz, se lahko izračuna, kedaj pride n. pr. vagon iz Belgra-da nazaj v Trbovlje. Za pot tja in nazaj rabi 3 tedne in očividno je, da je to zelo neekonomična izraba voznega materijala, ker en voz v treh tednih prepelje samo 10, 15 ali 20 ton namesto normalno 7 krat toliko. Že samo iz tega vidika je jasno, kako neracijonelno je pošiljati premog iz Trbovelj v Belgrad; z ozirom na obče pomanjkanje vagonov je pa to naravnost škodljivo. Neglede na to, da je premog iz Bosne bližji za Srhijo in ne glede na to, da je v Srbiji dovolj in boljšega premoga, moramo iz gospodarskih razlogov protestirati proti takim transportom, kjer samo tovornina več stane kakor je premog vreden. Daljnji transport prenese pač češki premog ali koks, ki je visokovreden; premog iz Trbovelj za železnice v Srbijo prevažati, je gospodarski nonsens. Akcijski radij trboveljskih rudnikov bi smel segati samo do Zagreba; nižje Zagreba pride bosanski premog v poštev, za Bačko, Baranjo itd. pre mog iz Pečuha, za Srbijo pa domači premog iz Bosne. Če niso komunikacije po tem, — časa je bilo dovolj, da bi se vsaj nekaj storilo v tem oziru. Tako smo pa danes tam kot pred poldrugim letom; Bosna je odrezana od Hrvatske in Srbije v prometnem oziru skoro popolnoma; namesto, da bi premog iz te dežele zalagal sosednjo Hrvatsko in Srbijo, vidimo, da se v Bosni mora omejiti produkcija premoga, ker ne vedo kam ž njim, — premog iz Slovenije pa drdra na stotine kilometrov daleč, da pride na svoj nenaravni cilj. Neekonomično pri tem ni samo slabo izrabljanje železniških voz in preveliki stroški za tovornino, ampak tudi dejstvo, da se med potom mnogo tega premoga redno izgubi. Po urgencah iz Belgrada soditi, dospe tja včasih komaj dve tretjini resnično poslanega premoga; nekatere mesece ga je med potjo izginilo do 2000 ton in tudi več, to je mesečno nad 200 vagonov. Tukaj si premog takorekoč odU-gamo od ust, skoro na kilogram pa tehtamo, predno ga komu namenimo, — tam se pa premog kar v stotinah vagonov izgublja. Pri današnjem pomanjkanju premoga je to neopravičljivo gospodarstvo s premogom; tu ne pomaga druzega, kakor nova orijentacija in pa nekaj več dela v pasivnih krajih. Akcijski radij našib rudnikov naj sega do Zagreba; kar gre dalje, je neracijonelno iz gospodarskih in prometnih vidikov. Bosna preskrbuj pokrajine nižje Zagreba, Pečuh Baranjo in Bačko; Srbija pa pri lastnem delu ni navezana na drugi premog in če je delo doli v rudnikih še nemogoče, pridi le Bosna kot najbližnja soseda vpoštev. Na razpolago je cenena vedno pot; transport po železnici tudi ni nič nemogočega, če je resna in dobra volja tu, ki hoče delati. Težave so res ogromne; toda težave se dado premagati in se morajo premagati. Samo govoriti o težavah in nič storiti, še ni nikoli premagalo ovir; pri nas se v splošnem o težavah preveč govori in premalo dela. Vsaka težava ali ovira je že nekak izgovor, da se stvari sploh lotiti ni treba in tako ostane vse, kakor je bilo in bo menda še dolgo.
V naši državi se pridela sedaj letno Čisto gotovo najmanj 3 milijone ton premoga (Slovenija 1,000.000, Bosna 1,000.000, Hrvatska 300.000, Pečuh 700.000, Srbija 120.000 ton), v Nemški Avstrija n. pr. niti 200.000 ton; kljub temu imamo zelo slab promet, v Sloveniji čisto gotovo z vsakim dnem slabšega — in to zbog pomanjkanja premoga! Od teh 3,000.000 ton se en del neekonomično raztresa od enega konca države do drugega — to je premog iz Slovenije, katerega je pri tem sistemu potem doma in drugod premalo; ostali premog pa deloma vsled slabih, zvez ne more priti glavnim konzumentom, to je železnicam v prid, deloma se čisto gotovo potroša in raz-gublja. Za zgled racijonelncga gospodarstva s premogom bi imenovali Slovenijo, ki ima v sedanjih razmerah v naši državi gotovo prvo mesto v tem pogledu, pa tudi s tujino se lahko kosa glede reda.
Gospodarstvo a premogom v naši državi kriči po novi orijentaciji; pasivnost n-ko. i Tih pokrajin se mora odpraviti z de-lom v rudnikih; oko je potem še potrebno, da se od posameznih pokrajin zahtevajo
dajatve za skupnost, naj se te dajatve raz-dele po istem ključu na vse produktivne pokrajine. Krivično je, samo en del obremeniti z dajatvami za skupnost, druge dele pa v tem očitno protežirati, kar se še danes dogaja. Te vrste imajo namen, spraviti premogovno vprašanje v diskuzijo; kajti pravice in dolžnosti morajo biti za vse enake.
* * *
g Shodi posavskih kmetov dne 25.
sušca 1920 v Zakotu, Dobovi in Krškivasi, na katerih se je govorilo o ustanovitvi sladkorne tovarne v Posavju so se prav dobro obnesli. G. Fran Malasek, strokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu, je prav poljudno popisoval, kako so bile tudi na Češkem klaverne razmere, predno se je vpeljala sladkorna industrija in kako so si potem s sejanjem sladkorne pese pomagali češki kmetje in kako se je razširilo vsled sladkorne industrije blagostanje po celi deželi. Pojasnjeval je podrobno vse koristi, katere ima kmet vsled sejanja sladkorne pese in iz sladkorne tovarne. Končno je poučil kmete, kako je ravnati s sladkorno peso. Kmetje so bili gospodu predavatelju zelo hvaležni za njegovo predavanje ter so sklenili ne-le, da bodo sami se poprijeli sejanja sladkorne pess, marveč tudi, da bodo svoje sosede pridobili za to. Mnogi kmetovalci so naročili že letos seme sladkorne pese in si bodo mogli v jeseni napraviti za svoje domače potrebe nadomestek za sladkor — svoj domači sirup. Poučni in stvarr.i govor strokovnega učitelja g. Fran Malasek-a priobčimo v kratkem ter na željo mnogih kmetov tudi recept, kako se dela iz sladkorne pese sirup.
g Za vinogradcike. Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo galica zelo draga, moramo gledati, da se preskrbimo s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico. Tako nadomestilo je bakrena pasta Bosna ali Bosnapasta, to je sredstvo, ki je nc katerim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem, že znano. Bosnapasta je gosta, zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorida, razkisanega z apnom. Ako razmešamo 1 kg te maže v 100 litrih čiste vode, dobimo enodstotno, pol-drugodstotno, 2 kg dvoodstotno škropilno zmes, brez vsacega druzega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker, učinkuje proti peronospori ali paležu na trti ravno-tako dobro, kakor modra (bakrena) galica. Bosnapasta je glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To je p»e. skusil poleg mnogih drugih tudi podpisani sam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je radi tega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi Bosnapa-sto. Pred modro galico ima Bosnapasta pa še naslednje prednosti: 1. Odmerjena množina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v par minutah pripravljeno 2. Apna ni treba škropivu dodati, ker je sredstvo tako sestavljeno, da trte nikoli ne opali, 3, Škropivo je sluz. nato, brez peska in smeti, zato ne zamaši škropilnic in drži na trti bolje nego galica. 4. Pripravljeno škropivo se n c kvari, tudi če stoji več mesecev, medtem ko je pripravljeno galično škropivo že po preteku enega dneva brez vrednosti. 5. Sredstvo je ceneje kot galica. Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tudi pri nas poslužujemo. Poskrbljeno je, da se bode sredstvo v zadostni množini pri nas dobilo. Kje, se bode izvedelo med oglasi v listih. Višji vinarski nadzornik B. Skalicky.
Celje, 29. marca.
Jutri bo sodilo okrožno sodišče v Celju v tožbi proti Sebastijanu Celinšku, Gregorju Weithauserju, Francu Zupančiču, Martinu Hovnikarju in Antonu Fideju zaradi dogodkov, kateri so se godila lani med rudarji v Velenju. V Velenju je dne 7. maja 1919 izgledalo, kakor da je nastal pravi upor, tekom katerega so rudarji oplenili tudi obratno blagajno. Približno ob
2. uri ponoči se je v rudniku govorilo, da se bliža sovražna nemško-avstrijska vojska Velenju in da se pripravljajo domačini že na beg, tudi rudniško bagajno nameravajo odpeljati. Rudarji so se nato vsuli iz rova. Delavstvo je skrbelo, kaj bo z vojno doklado v znesku 220.000 kron, katera se zaradi nepojasnjene krivde mero-dajnih činiteljev ni izplačala 1. majnika 1919, kaor bi se bila morala; rudarji so se zato bali, da ne ugrabi sovražnik blagajne in so šli precej v rudniško pisarno, kjer so pa v svoje veliko razočaranje dobili blagajno odprto in prazno; le 92 kron je bilo še v njej gotovine. Blagajnik Josip Skaza in inženir Ivan Kralj, katera je razkačeno delavstvo precej poiskalo, obkolilo in vzelo pod nasajene bajonete, sta povzročila le Še večjo zmedo, ker sta izjavila, da je denar na šahtu in da sta za njega onadva osebno odgovorna, odposlanci delavstva so pa še v isti noči našli
70.000 kron gotovine na stanovanju Josipa Skaza, katerega rodbina je neposredno prej pobegnila. Ker je bilo delavstvo prepričano, da gre za vojne doklade in ker se je šele pozneje razložilo, da sta šla uradnik Kurnik in delegat Valenčak v Ljubljano po doklade, se je do skrajnosti razburjena množica pomirila, njen voditelj Boštjan Celinšek je pa doslovno rekel: »Gospod Skaza, Vi dajte denar zopet v blagajno, en ključ obdržite Vi, drugega pa prevzame v varstvo rudar Rožič!«
Medtem, ko se je iskal denar, je nastavil Franc Zupančič svojo karabinko na prsi Ivana Kralja, kakor pravi Kralj, so preprečili drugi, da ga ni ustrelil in da je rekel: »Ustrelimo tega inženirja!« Jasno je, da je nameraval Zupančič očividno zaradi blagajne resno prestrašiti Ivana Kralja. — Ni se še polegel prvi vihar, se je pričel odigravati že drugi bolj resen in obžalovanja vreden prizor.
Sorodniki Josipa Skaze so namreč dobili medtem stik s praporščakom Jankom Košenina, kateri je prišel z jugoslovanskim trenom s koroške fronte v Velenje. Naprosili so ga, naj jim pomaga rešiti sina, oziroma brata, kateri je v smrtni nevarnosti na rudniku, Košenina je res za-jahal na lastno pest konja in vzel seboj Franca Gantarja; Janko Košenina je imel takrat v roki bombo in je opasal samokres; v takem položaju je naletel na silno razburjeno delavstvo, katero je komaj takrat šele izvedelo, kaj je z blagajno. Jasno je, da je bilo skrajno neprevidno tako nastopati zoper rudarji in jim groziti. Rudarji so tudi precej zavzeli svoje stališče in sta Boštjan Celinšek in Gregor Weithauser streljala na praporščaka in ga podrla na tla: sreča je bila, ker je bil Košenina ranjen le v tilnik. To se je zgodilo ob 5. uri zjutraj. Gregor Weithauser je odpeljal nato Košeninovega konja, katerega je, kakor pravi, nameraval vrniti; vjelo ga je nazaj vojaštvo.
Ko so Košenino v rudniku za silo obvezali in mu postregli z vodo, se je raznesla vest, da je že sovražni »Panzerzug« tu, kar je povzročilo splošno paniko. Rudarjem so dali precej na razpolago ves denar iz blagajne ponajveč proti pobotnicam, nekaj se ga je pa izgubilo. Zunaj je začela pokati strojnica; vse se je hotelo rešiti: rudarji so bežali s tako naglico skozi gozde, da so se kar v drevesa zaletavali. Na pozorišče je namreč prišlo zaradi praporščaka Košenine naše vojaštvo, toda do resnejšega nastopa ni prišlo in so šli rudarji zopet mirno na delo, ker se je dosegel sporazum, da vzame v roko zadevo orožništvo.
Ko sta pa orožnika Peter Gornjak in Peter Krepel nameravala aretirati dne 10. majnika Sebastijana Celinška, sta onemogočila aretacijo Martin Hovnika- in Anton Fidej; po Golinška sta prišla orožnika ob 14. uri popoldne, ko so sc rudarji zbirali, da nastopijo delo: poklicala sta k sebi Celinška, kateri je tudi šel nekaj korakov z orožnikoma, n?to se je ustavil in rekel: »D ■ tu grem dalje pa ne, če mi 'mate kaj povedati, i.> povejte tu!« Kot odposlanca zbranega delavstva sta stopila pred orožnika Martin Hovnikar in Anton Fidej rekoč: »Če imate Celinšku kaj povedati, mu povejte tu; če ga pa vzamete seboj, izpustimo cel rudnik v zrak. Mi se zavzemamo za njega!« Orožnika sta precej izprevidela, da ni misliti na aretacijo Celinška in tudi ne na Hovnikarja in sta odšla domov, ne da bi bila mogla svojo službo izvršiti. Šele 16, majnika sta zalotila Celinška pred hišo njegove ljubice v Skalah in tisti dan sta tudi prijela na njegovem domu v Pesjem Martina Hovnikarja.
Iz dejstva, da so prihajale alarmne vesti o prodiranju sovražnika ponoči dne 7. majnika 1919 in da se je našla rudniška blagajma odprta in prazna, se da sicer marsikaj razbrati med vrsticami o tistih osebah, katere so bile odgovorne za bla-dajno in še prav posebno, ker 6e je ugotovil pri prvi reviziji že dne 1. majnika 1919 primanjkljaj 23.603 K 34 vin. Razburjenost množice in posameznikov tolmači marsikatero dejanje, ne opravičuje pa nobenega. V znani veliki porotni razpravi je bil 24. septembra 1919 Sebastijan Celinšek obsojen zaradi hudodelstva ropa in tatvine v osemletno težko ječo.
O izidu razprave bomo poročali.
Prav posebno skrb za gotovo stran Ljubljane je pokazal bivši deželni predsednik dr. Žerjav s tem, da je z izredno vnemo in naglico skušal rešiti vprašanje zazidave trga »Tabor«, in tako dati najlepši pečat svoji »vsestranski« pristranosti.
Posestniki ob trgu »Tabor«-u so vložili proti Zerjavovemu ukrepu naslednjo nadzorstveno pritožbo:
Deželna vlada (poverjeništvo za notranje zadeve) je zavrnila pritožbo lastnikov hiš ob trgu »Tabor« in v dotiCni pritožbi podpisanih meŠCanov v okrožju trga »Tabor« — z dne 10. januarja 1020 — proti sklepu občinskega sveta ljubljanskega z dne 30. decembra 1910, v koii seji je ta sklenil a) spremembo rogulačnega načrta za Imenovani del mesta, odnosno tega trga; b) prodajo znatnega in glavuega dela trga »Tabor« v zasebne namene, — Proti odločbi povarjenigtva notranjih zadev vlagamo
podpisani imenom drugih — v prvotni pritožbi sopodpisanih posestnikov in občanov nastop no nadzorstveno pritožbo iz formalnih kakoi tudi stvarnih razlogov.
Predvsem iz formalnih. Odločba poverjo. nistva notranjih zadev z dne 12. februar j* 1920, Stev. 3223. je nakratko neveljavna vsled pomanjkljivega postopanja, ker sc ni niti občinski svet, niti mestni magistrat, pa tudi n« deželna vlada ozirala na sedaj še vedno veljavne določba 8 3. stavbnega reda za mesto Ljubljana (zakona z dne 25. maja 1896, dež, zak. Stev. 26).
S tem, da se je ta postavna določba glede razgrnitve črteža vsled bistvene spremembe re* gulačnega načrta tekom predpisane SeBtte-denske dobe na vpogled, enostavno prezrla ali pa ne upoštevala, je že samoposebi dana ničnost in je odločbo dežolpe vlade ipso facta smatrati za neveljavno. — Vsled tega prosimo podpisani in predlagamo: Prodsedništvo dež, vlade blagovoli z ozirom na to, da danes ni instance, ki bi bila poklicana razsojati o postav-nosti sklepov in predmetnjh odločb, uradoma razveljaviti navedeno odločbo poverjenifitva notranjih zadev kot v zakonu neutemeljeno ln vsled pomanjkljivega postopanja, ter izvršitev izpodbijanega sklepa občinskega sveta z dna 30. decembra ustaviti.
K pomanjkljivemu postopanju pa je vs»> kako prištevati poleg kršitve navedenih po. stavnih določil tudi nastopne okolnosti, na ko« je se bodisi namenoma ali pa vsled nepazna-nja razmer, ni oziral niti magistrat z občinskim svetom vred, niti se ni oziralo poverjeništvo za notranje zadeve deželno vlade. —> Predvsem menimo dejstvo, da jo imela dežela« vlada že v prejšnjih letih (1912—1914) priliko meritorno razsojati v isti zadevi. V enem slučaju je bil predmet pritožbi sklep občinskega sveta (po predlogu obč. svetnika Antona Bon-čarja), da se trg »Tabor« sploh parcelira ln ta* zida in v to svrho prepusti zasebni špekulaciji. V drugem slučaju je šlo za zgradbo javne mrtvašnice (»Todtenhalle«) na dotičnem prostoru. če so vsi tozadevni sklepi padli v vodo, in če so bila takrat oblastva prepričana, kaka velikanska krivica bi se godila šetvilnemu prebivalstvu več nogo četrtine Ljubljane, kaj naj rečemo sedaj k naziranju sedaj odločujočih činiteljev?
In na vse tiste pravomočne odločbe ln raa« sodbe so oblast sedaj ni ozirala! Kam pa prt-demo, če bo smol vsak naslednik v oblastvenih pravicah poljubno postavljati na glavo vsa prejšnje pravomočne sklepe, odločbe in razsodbo? Zato vidimo pomanjkljivo postopanje tudi v tem, da se zadnja oblast ni niti ozirala na to okolnost. Ni se pa ozirala zlasti na dejstvo, in se ji ni zdelo potrebno vsaj vprašati za mnenje, med drugimi knezoškofijski ordi-narijat, ki bi bil lahko izjavil, da jo prodalo škofijstvo dotičnl svet Izključno le v javne namene po izredno nizki ceni. A tu govori zopet pritožnikom v prilog zadnji odstavek g G. preje navedenega stavbnega reda.
Če so bili javno-pravni razlogi m&rodajni vsoskoz, da jo ostal vkljub vsem poskusom trg »Tabor« do danes vendar-le ohranjen za prvotno določeni namen, in da se ni porabil niti za javne namene (mrtvagnico), koliko bolj bi bilo od javnih funkcionarjev pričakovati in zahte. vati, da ga ne izroče zasebnim namenom.
Tu govore za nas le javni interesi; a n« zasebno interese se po vsem naSem pričakovanju oblastva vendar ne smejo ozirati!
Pripominjamo le šo, da bi bilo najmanj, kar se je smelo pričakovati, vendar treba imeti pred očmi namen nakupa sveta edino le za Javen prostor, trg ali park; zato zbrati ves tozadevni spisovni materijal od počotka in od kupne pogodbe nadalje do zadnjih obravnav v letu 1914., kar se očividno ni zgodilo, ker bi bila sicer odločba, kakršna so je izdala, naravnost nemogoča. — Zakaj se ni zaslišal med drugimi tudi bivši župan Ivan Hribar?
Povsem irelevantno je, v kakšne namena se hoče porabiti in zazidati trg »Tabor«, ker gremo izključno le s stališča v interesa Javnosti, da se zazidati sploh ne sme. — Zato se mora s takimi in enakimi eksperimenti enkrat za vselej definitivno končati.
Ker je že v pomanjkljivem postopanju dan razlog za razveljavljenje na podlagi ničnosti, bi lahko odpadlo vsako nadaljnje utemeljevanje. .— Če se spuščamo vzlic temu v meritum odločbe, storimo to za to, da se nam ne bo mor glo očitati, da nismo zopet in zopet upoštevali strogo stvarnih razlogov, ki govore proti zazida vi »Tabora«.
Ne bomo raziskavah razlogov in strokov* nih izjav poverjeništva za javna dela in zdravstvenega odseka, četudi se ne motimo, ako-ravno tega sicer ne moremo in ne smemo trditi, da za prvega ni bila merodajna izključno tehnična stran, in da zdrastveni odsek ni upošteval zadostno možnosti, da utegne postatj »plot«, ki se namerava prirediti za nekak park ali igrišče (v nezadostni izmeri!), prav primeren prostor za odlagališče razne nesnage in zavetiSče za pasjo družbo. Kje naj bo sicer prostor za javno stranišče, tudi ne vemo. Morda baS pred cerkvijo? Apelirati moramo pač na estetičen okus morodajnih činiteljev, v katerih sicer nočemo trditi, da so gledali na trg »Ta* bor« od daleč — z zavezanimi očmi.
Če se naj zazida od celotne ploskve v izmeri 10.800 m' 2600 m' in porabi ca. 4000 m' i* ograjeno telovadiSče, kaj pa se more sploh le zgraditi z ostalimi 4200 m* okrog nameravano zgradbe in okrog nameravane ograje?
In ta Siva meja?
Arhitektontčna slika, ki bi se dobila na ti način, mestu prav gotovo ne bi bila v kras. — Da danes trg sam ne nudi očem in okusu tega, kar se sme zahtevati, so krivi oni krogi, ki ali niso hoteli ali pa ne mogli izvršiti onega, kaj je bilo že davno pravomočno sklenjeno.
Ne, zraka in luči v zadostni množini bi ra« ne manjkalo. Ne gre za zrak in luč! Gre za načelo gre za izvršitev davnih pravomočno sklenjenih del. Če je trg — trg, mora tudi trg ostati, in to hočemo doseči ter imeti. Ničesar drugega.
Če se je v zadnjih letih glede na gradb« kaj grešilo, to prav zares ni naSa krivda, ampak stvar stavbnega oblstva. Da bi se pa to še bolj kvarilo, tega pa gotovo ne smemo pu'-stlti. — Z odprtim stavbnim sistemom je ondi v skladju le javen prostor — in nič drugega.
Izgubila se je v soboto na Vodniko« vem trgu srebrna ženska ura. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Kdo ve kaj o Edvardu Pucu, ki je 13 let star, pristojen v občino Col nad Vipavo in ki je izginil od tam približno 3 mesece pred koncem vojne. Kdor ve kaj o njem naj sporoči to pismeno na dopisnic Edvardu Pucu, Cof št, 27. Aa4 Vipava
Za dvakratno ob'avo v tednu so računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA ►Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
DRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljubi), javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor, ul. 13.
~NaročailETsieveiica"i
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese vam Felleriev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali 2 veliki špccijalni steklenici 36 K.	. , . „ ..
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerievimi Elza kraljicami, 6 ikatljic 18 K. — Želodec okrepčuio-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Sttlbi-ea donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
Priporočalo m Sedeže domaČe tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit, ul 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Oiup Josip, Pod Trančo. Schw?b & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARME »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritp-jeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GOPp.ENIH AVTOMATOV Rps^erger A., Sodna ulica 5,
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV, z URAMI IN ZT *TNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
(Za livnKratno obiavo v tetino se računa 8 kron.)
TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN.
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
ZOBOTEHNIKI »Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin. 1 ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
SSužDe v froišfu
gre tudi za dekl". Nns'ov pove uprav* j lista pod št, 1257.
Naprodaj Je ks ro-ega iepega
K'! _
Dnrlnnia zdrava, poštena se sprejme rCMUuJO k2 leti stan dcklici. Prednost Ima zmožna več jezi ko v, tudi. n emš!< ega. Poizve se v Ljubljani, Poljanska c. 65.
PesMfl-soDfliiCfl,
k 2 deklicama za takoj. Plača 120 K. Naslov pove uprava lista pod št. 1260.
vešča slovenskega
„_______________J, in nemškega jezika
dobi takoj mesto pri »Metallum« d. d ta promet željeza, kovina i tehničkih proizvoda, Zagreb, llica 112 in 134.
Išče se za clanflVRniP in hrano }z gospodično ijiU(!U V UlljCf vso oskrbo pri boliši družini. Plača postranska stvar. Ponudbe pod strogo nadzorstvo na upravo Slovenca.
Drnria co tak°j Papni $tr°i še v riullu JU obratu, popolnoma kompleten, z visoko stoječim stabilnim kotlom, 8 m visok, 90 om debel 15 konjskih sil ter do 7»/, atmosfer. Na slov pove upr. tega lista pod St 1215.
Več dobrih
gozdnih tesačev
sprejme takoj za celoletno dobo proti dobri plači Franc Pust tesarski moj-ster Ljubljana.
Novoustanovljena tovarna lesenth teb t jo v išče pod dobrimi pogoji
zmožna vo-y eliti obrat,
lprvomoč
4	delavce,
5	delavk.
Ozira se samo na osebe, ki so So de
la>i v enaki stroki Ponudbe z podal ki pod »Zanesljiv« na anončno ekspedietjo Al. ftlateiii, Ljubljana.
»J
NasW pove uprave !i«*n ped 5t.l256. Večjo množino, sveže '-.b-ane
"V
m
Preklic!
Oh*p*'j'en. dn s"m T.-mirca t. 1. obdolžili Malina	posestnika a Grosupljem, v svoji gret li>l, da je vzel in lio-v l vciiici mojega noža Franceta L ~ rvnli. i''1 so"i storila v ne preml»,.i°nosti iTi pomotoma.
Na Grosupljem, 26. marca 1920.
debelost od We»n^1M1|eB| OVlOID^t
Lipove S)'oils, prej po '.možnosti suhe, 1
kuni Peccc & ČOf.p. Ljubljana, &o-ioi'vor*fca nI. <t 31.	1264 (3)
afl IrT mnrlii trčai, zajamčeno pri-•JV mm sten, pajboljše kakovosti proda se po ugodni ceni. Juri Derbucb, Smarjeta-riiboi.;, Koroško.
UiTCl/i cnrti se prodajo in sicer 5 k I lili)tli OUU: 700 1 do 780 I, 4 d 3C0 1, 1 & 200 1. Poizve se pri Anončnem zavodu Drago Beseljak, Ljubljp««, Cankarjevo nabr. 5.	1263
je naprodaj po nizki ceni. Več se poizve pri g. Ivan Perboiar, Struge 7, p. V dem-Dobrepolje.
Posojila
140C0 K išče neka trgovka za dobo leta 1920. proti dobri odškodnini, i ismene ponud. na upravo lista pod št. 1261.
fsišiii Mrica fSK
stu ali na deželi; gro tudi k gg. orožnikom. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod »dobra kuharica«.	1-67 (2)
se odda kg po kron 2-50. Nn o^led je na Vodnikovem tigu 5 na.dvorišču v Ljubi,ani. samo osebna kupčija.
Čebnlčel
praborc it gra*i?
se dob! najcene e 'n naj- i bolje v trgovini s semeni
SEVER & Komp., Ljubljana!
Wolfova ulica štev. 12.
prispevajle za sklad V. L. S.
Vsem "hodnikom, ptliate-l;arrs m -u^cem naznanjamo, da je Vsemogočni
MarimiK) Bulovec
poklical 24. rroT.». po dolgiHn mu in i bolezni k Sebi v boljše iivlieme.
Priporočamo jo v.btagspo-min ii' molitev.
Smokuč, 27. marca 1920,
ialnjoil in'91',
Brez posebnega obvestila.
Marija Rchvvaiger n^znanla v svojem, in v trhenn svojih otrok Antona in Mar ance in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen srčnoljubijeni, predobri soprog, oče, stric in svak. gospod
Anton Schwif@er
zoboiehnk
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj ob ti. uri zjutraj mirno v Gospodu za-pal.
rogreb nepozabnega bo v lorek dne 30 sušca ob poli. uri iz hiše žalosti Gorjupova ul. st. 3, na pokopališče k Sv Križu.
Sv. ma^e zadušnice bodo darovane v razuih cerkvah.
Bodi mu časten spomin.
Ljubljana, dne 28.sušca 1920.
Me«tni pogrebni zavod v Ljubljani.
Brez posebnega obvestila.
a	Mar:ta Orti^tar na/nanja v svojem in v imenu
svoiih sestra iuiuo vest, da je ljubljena sestra, y	svaKinja in teta, jjospa
Leopoldina Metschnig
vdova v šjega poš nega olicijala
včeraj, dne 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer mirno v Gospodu
zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek ob 5. uri
popoldne iz hiše žalosti Ulica Stare pravde št. 6. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 29. marca 1920.
Žalujoči ostalL
ž	Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
BHSSfrSH!
imožua popolnoma .nemškega in slovenskega jenika. se spre,me takoj. Ponudbe s sliko in naveubo že jene plače pod N. A U. na anončno euspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 1. nadstropje.
Izvežbana
kontoristka
zmožna strojepiska se takoj sprejme. Ponudbe pod ,,Jogo" na anončno eks-pedicijo Al. uiateuč, L ubljana.
Oskrbn
se opekarno blizu Ljubljane se takoj aprejme. Penzijonisti imajo f rednost. — Ponudbe na stavbeno podjetje G. TOonles, L,ubljana.
Sprejme še
•ženska
vajena vsega dela na poliu in pri živini. Naslov pove uprava „Slovenca„ ppd štev 1225.
Prodam dva lepa, visoka,
bela konja
lipicanca. Naslov prodajalca pove uprava „Slovenea" pod št. 1226.
Hlapsc
pošten, vaien vsega kmetskega dela »rezan in r.nnenliiv riohi stalno službo blizu Ljubl ane. On', ki razume, ali Ima ve-ielje do vrtnarskega delu, nna pred-aoat. Vsa oskrba v h ši. — Naslov v upravi teta lista ood št. 122S.
V glob ki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem da je naS nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Huelovernlg
posestalis v Radovljici in Beljaku
danes po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 00. letu siarosti mirno v Gospodu zaspnl.
Pogreb pokojnika bo v torek 30. marca popoldne ob pol5 uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše se bodo braie v župni ceikvi v Radovljici. ppHo nika priporočamo v prijazen spomin.
Radovljica, 28. marca 1920.
Samosfalnega kmmovodlo
izvežbano starejšo moč, veščo korespondenco, iSJe za takoj veliko trgovsko podjetje.
Istotam se sprejme in sicer takoj
psrfsktna samostojna korespopJeiitrnja
vešča stenografije in strojepisja.
Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava lista pod št. 1191.
NA DEBE,
Zagreb, Gunduliiuva ulica
Telefon 21-28.
14.
Večja zavarovalna družba sprejme
©
V tej stroki izvežbani imajo prednost. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja ter z navedbo zahtevkov je nasloviti na poštni predal 4, Ljubljana.
Agn. Hudovernig roj. Millonig,
soproga.
Mici. Nina, Fines,
hčere.
Pr^ško0vvinnskkror,rvca MilKa Kosova ln Kvas v mt
(biv^a pivovarna) priporoča svojo bogato izbiro najraznovrstnejših
S a '	sa«	zlasti modernih damskih v vsaki
Pf	S^S^f	množini. — Nadrobna prodaia
SSŽm^ f 5 v Ljubljani, ilirska ulica št. 29, t nadstropje. — Islotam se spreje najo v pre'iavljanje stari slamniki
in klobuki.
Največja zaloga raznovrstnih finih moških oblek
Prve domače oblačilne industrije
usic & Maček v Ljubljani.
Eleganten k^ojI Prodaja na debelo:	Solidno delo!
Gosposka ulica št. 7.
Nadrobna prodaja pri tvrdki:
w
TSr^lOUJr rn-1___________
• ilR	n^KSaiiurOVa Les,
rt S-f* "«»»
CL SlOt O t


dobro^nlen OlfOŠKŠ V0Z'G8K.
Ponudbe na uprav > »Slovenca1' pod S. E.
nHi liri in V
m 1siS1S||
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba tmpes v LJubljani, Krekov trg 10.
Kemična tovarna na Vrhniki razpisuje mizarska dela i. s. približno 150 oken in 50 vrat. Natančni pogoji se izvedo pri družbi »Impes« v Ljubljani, kjer so na razpolago načrti.
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja 1. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti
(gumi)
p Sladkorni bolezni, a bolezni jeter in ledv<?, oteklini žetortca in čreres, kroničnemu katarju že'odca in čreve*, žfilčnemu kamenu, hemoroidom in bciera* mehurja, putiki ?n debelosti, ie najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
Slatina
Ljubljana.
Iščemo
»	v
granita, porfirja, bazaita, serpentina itd. ali tem podobnega pisanega kamenja, v čim manjših kosih in plačamo najvišje cene.
" Industrija umetnega kamna d. d. v Samoboru.
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrotherapija. inhalstorij, gimnastika za zdravljenje, kopali! * ov-lll-kovo kislino, solne, smreč ie, parne, zračno, aclnčoe kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Voieška godba rta mož ra<"l istimi absolvlrant koservatori.«ti). — Za vsakovrstne /abeve je ukrojeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. ('Jmetnižki koncerti, tombole, plesni venčki. gledališke predstave, kino, izle'.i i. t. d.
W Serija od 1. maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo.

plačuje po najviSjih cenah FH, STUPiG A, trgovina z železnino v Ljubljani.
Prodajamo velike množine
v Cirkvenici
Davi CP z zgradbo in nakupom vil in stavbiSč v I1U V i J|j Primorju in Gorskem okraju.
J • ■ '<"
projekte in troškovnike. ilain strokovna mnenja v vseh vprašanjih grad-UUjb beno-tehniške smeri.
Posreduje pri vseh gornjih transakcij.
636
(vlite). Vprašanje na poštni predal 31, Ljubljani.
Be dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. aOPACU v Lijubl aa GOSPOSVET3KA C£STA številka 90.
S a bosanske
v zabojih po 15 kilogr.
10 % belo banaško, letnik 1918 8'5°/u belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10'5°/0 črno dalmatinsko vino, zelo fino, volnega, prijetnega okusa. 8-5% belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7*5% belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
vinski oddelek v sp. siski. Gospodarska Zveza.
Kavo Caj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
! jiijiioo, Prešernovo ulica 54,

.ji proti srbečici, garjam, II | lišaju, kožn. izpuščajem
" • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, biaz duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Sušnik »pri zlatem jelenu« IV„ Marijin trg.
Hočete obdržati svojo le:ioto ? Hočete .meti nakor oar/un mehno kožo? Noceto srxncn'h peg mozoliev in ogrcev?
Uporabljajte Fellerievo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Za-vidani! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hoče e imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina po^ mada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo I 1 lonček » K. No. III12 K. K temu močno terovo rpilo za umivanjeglaveSK. Šam-pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-- K.
Mučijo Vas kurfa očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 4•— K, velika škatlja 6-— K. — Želite Se kaj? Fellerjeve Elza umivalue pastilje (Koloujska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, l škatlja 6 K. — Fellerjev mentolnl črtnlk zoper c;Ipvc- in zobob^l 1 škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fluid lj dvojnatih ali 2 v°.liki s+iklenicl špeciialni 3a K. — Najboliši parfum z najfinejšim dnhom od 8 K nai.rej. Najfinejši Hega-puder Pr. Kluger, bel, roza lu rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 I< in 22 K. — Omot tn poštnina posebej a najceneje..— Engen V. FELLER, lekarnar. Stubica Donja, Elza trg 134.
ZAGREB, Mm tri štev. i
nudi trgovcem samo na debelo
moško perilo
kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov.
n:ooovoi oddelek
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
monnlaKlurneoa blaga
kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd.
se
Sveče
mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah
Dumič, Gjivic & Pitarevič,
Zagreb, Zrinjevac 15.
Podruinlca: Zemun.	In«, tel. 22—69.
Največja zaloga v Jugoslaviji!
Bogata izbira po najnovejših krojih izgotovljenih modnih oblek, žaketov, smokingov, površnikov z volneno podlago. Deške oblekce in kostumi (morn., športni itd.)	n . . . .	v.,. ,
v vseh velikostih.
Ljubljana Schwab & Bizjak
Dvorni trg 3.
Pod Narodno kavarno.


m
Lastni izdelek!