Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 9, aprila 19S6 Štev. 82. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK IhtdllHtvo in uptava: Maribor, Gosposka ul. tl / Talaton uredništva 2440, uprave 246t Ishaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poitni čekovni račun 5L 11.409 99 JUTRA 99 V sodobnem vojskovauju je petrolej odločilne važnosti. Zgodovina zadnjih de setletij pozna precej primerov napete diplomatske, pa tudi dejanske borbe za Petrolejska področja. Za temi ozadji so mnoge zanimive stvari, ki kažejo, da je marsikaj, kar se je zgodilo pod plaščem oajraznovrstnejših gesel, bilo dejansko v •^vezi s petrolejem. Sodobna vojna tehnika, tanki, letala, kamioni, avtomobili in celo del vojne mornarice, vse to je vezano na petrolej. Ni je velesile ali države, ki bi si ne znala zasigurati področij, ki krijejo v sebi dragocene petrolejske vrelce. Največje skrbi pa zadaje to vprašanje nedvomno Italiji, ki je v tem oziru najmanj preskrbljena in najbolj siromašna. Dobro je še v spominu mosulska afera, ko je Italija silovito nasedla angleški Pasti. Bilo je leta 1925, ko je vladalo med Anglijo in Turčijo trajno napeto razmerje radi posesti petrolejskega teritd-nja v Mosulu na meji med Turčijo in Irakom. Bil ni nihče drugi kakor tedanji bri lanski zunanji minister Chamberlain, ki Je kakor zli Mefisto prigovarjal Mussoliniju. da sc poda v Malo Azijo in da zasede Mosul. Mussolini je tedaj nasedel. Sledil je Mussolinijev demonstrativni izlet v Tripolis. Tedaj se je pokazala past, ki jo je bil Chamberlain nastavil Mussoliniju. Turčija je pozvala Anglijo, da se Polasti mosulskega petroleja, predno se zažge. Le Italija ni smela Mosula dobiti! Anglija pa je pohitela in sklenila s Turčijo pogodbo za dobo 10 let. s katero iamči Anglija Turčiji, da ne bo napadena. Nehote se človek spominja te sijajno »spele igre britanske diplomacije, ko je sedaj v aktualnem zorenju vprašanje Petrolejsko bogate Abesinije. Bogve, kdo ie bil Mefisto, ki je Italijo napotil na ta drugi Mosul? Britanija menda to pot ni ■niela vmes svojih prstov. Pokazalo pa se je kmalu, da je Italija radi petroleja v »ndi stiski, saj potrebuje Italija letno 1.800.000 ton petrpleja in ga komaj 13.000 l°n pridobiva na lastnih tleh,' predvsem v Abrucih, Umbriji in Siciliji. Italija si je v zagati morala pomagati na vse načine. Najprej se je osnovala posebna ustanova, ki ima nalogo, da misli na domačo odkritje petrolejskih vrelcev in ustvarjanje najrazličnejših možnosti za preskrbo s Petrolejem. Ta ustanova je podrejena korporacijskemu ministru. V tej smeri deluje tudi polslužbena petrolejska družba »Agenzia Generale Italiana Petroli MGIP), kateri kapital se je zvišal od na 300 milijonov lir in ki je soudeležena tudi pri nekaterih koncesijah romunske Prahove in mosulske petrolejske družbe. , SPoredno je šla akcija za pridobivanje Petroleja v Albaniji. V to svrho sc je hi-o osnovala »Agenzia Italiana Petroli Al-banesi«, ki upa. da bo lahko dobavljala »lesečno okoli 15.000 ton petroleja, letno J80.000 ton. dočim more računati Italija trenutno na komaj 60.000 ton letno alban skega petroleja. A stiski se forsira tudi produkcija pu-r°*eja in sorodnih pogonskih sredstev s »Pniočjo kemičnih in drugih postopkov. renutno dejstvo pa je: Italija potrebuje ,®Pes letno 2 milijona ton petroleja. Ra-z romunskimi, severoameriškimi, »Uni y 1 sNimi, iraškimi, columbijskimi in vene-šku vrc'ci 80 v vojnih in sankcij-!0lh časih varavi. Tudi albanskih 180.000 J1'.bo veliko pomagalo. Zija vpraša-c- Kje je ostalih več stotisoč ton... 1 Vroči predvelikonočni dnevi v Ženevi Eden stopa Italijanom prebko na prste Flandin: uveljavili bomo vojaške sankcije PARIZ, 9. aprila. »Petit Journal« poroča iz Ženeve: Eden je v abesinskem vprašanju nepopustljiv in zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti v vzhodni Afriki. V vprašanju Porenja pa je popustljivejši in zavzema kolebajočo taktiko. Za slučaj odklonitve njegove zahteve od strani italijanske vlade, bo vztrajal na poostritvi sankcij potom petrolejskega embarga. Vse to bi moglo položaj le še bolj komplicirati. Ženeva je pred vročo diplomatsko borbo, katere dalekosežnosti še ni mogoče presoditi. Isti časopis prinaša izjavo zunanjega ministra Flandina, ki je dejal, da bi postavitev utrdb v remilitarizira-aem Porenju pomenila novo kršitev versajske pogodbe, ki je Francija ne bo več tako prijateljsko sprejela, kakor je sprejela zasedbo porenske cone po nemški vojski. Francija se v tem slučaju ne bo ustrašila vojaških sankcij proti Nemčiji. V Ženevi sc smatra ta Flandinova izjava kot grožnja na naslov Berlina. Frandfa požgita Brtandovo evropsko un^o ŽENEVA, 9. aprila. Francoska delegacija je kot odgovor na 1. aprilski nemški odgovor objavila spomenico na angleško, belgijsko in italijansko vlado. V spomenici se objavlja mirovni načrt, ki obstoja iz 25 členov in ki predstavlja poživitev znanega Briandovega načrta o ustvaritvi evropske unije. Angleži posredujejo LONDON, 9. aprila. Uradni krogi v Downing Streetu odklanjajo vsak komentar k francoskemu mirovnemu predlogu. Angleška vlada bo v Berlinu kar najbolj prijateljsko intervenirala v tej smeri, da se za časa visečih pogajanj opustijo utrjevanja v Porenju, da sc pogajanja ne razbijejo. Nemški komentarji: francoski načrt je ne- spreiemiiiv BERLIN, 9. aprila. Nemško časopisje ugotavlja v zvezi z mirovnim načrtom in evropsko unijo, ki jo predlaga francoska vlada, da ta načrt ne vsebuje nobenih praktičnih predlogov in da se ponavljajo zastarele formule. Če se upošteva, kaj je Nemčija nudila v svojem konstruktivnem načrtu, potem je treba, kakor navaja nemško časopisje, izjaviti, da je francoski načrt popolnoma nesprejemljiv P-ffPMjhti- k&šg&ki Angie k komentarji: franro*id nač t praktičen e ne- LONDON. 9. aprila. Angleško časopisje zavzema k francoskemu mirovnemu načrtu negativno stališče. »New Chronicle« piše, da ni mogoče občudovati diplomacije, ki odgovarja na načrt z novim načrtom. ; Daily Tele-graph povdarja, da je francoski načrt nepraktičen in da more obstoječe težave le še povečati. Francoski načrt potrjuje le voljo Francije za obvladovanje Evrope. V francoskem načrtu predvidena evropska komisija, stoji popolnoma pod vplivom Francije ter njenih zaveznikov, ki imajo v njej dvetretjin-sko večino. Sauchez Homan — Hartžnez Barrso — Beiteiro MADRID, 9. aprila. Havas poroča: V političnih krogih mislijo, da bo ministrski predsednik Azaua formalno predložil začasnemu predsedniku republike Martinezu Barriu ostavko svoje vlade. V smislu ustave sc imajo volitve predsednika izvršiti v roku petih tednov z občim izglasovanjem 73 delegatov, ki nato volijo predsednika. Verjetno je, da ustavno sodišče ne bo sprejelo pritožbe Zamore. Glede njegovega naslednika prevladuje mnenje, da ima največ šans kot kandidat za prezidenta španske republike Sanehz Roman, prvak nacionalne republikanske stranke, razen tega pa se v kandidatnih ugibanjih omenjata še pristaš republikanske zveze in začasni predsednik republike Martincz Barrio ter umerjeni socialist Besteiro. Slednji Abesinec pod orožfem A DDIS ABEBA, 9. aprila. Negtiš je izdal proklainacijo, v kateri poziva pod orožje vse moške, ki morejo nositi puško, da branijo svojo domovino. Ta zadnja vojska naj bi preprečila pohod Italijanov proti Addis Abebi. RIM, 9. aprila. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da je že vpostavljen stik med negušem in italijansko vlado ter da so se preliminarna pogajanja že pričela. Vse je Jse odvisno samo od sklepov odbora trinajsterice, na katerega polaga lieguš še nekaj upanja. Italijanska vojska prodira v dveh pravcih Debra Markos in Dcssie. ADDIS ABEBA, 9. aprila. Reuter poroča, da gredo najnovejši italijanski uspehi v Abesiniji na rovaš nekega posebnega plina, ki deluje strahovito in proti kateremu so vse maske brez pomena. Važni državni posli: Gdmbds duellra z Eckhardtom BUDIMPEŠTA, 9. aprila. Za včeraj zjutraj napovedani duel med ministrskim predsednikom Gbmhnsom in voditeljem stranke malih kmetov, Tibor-jem Eckhardtom se je dejansko vršil v brane Jožefovi konjeniški vojašnici. I>0g°j j0 bil enkratni strel iz samokresa. Nobeden od duelantov ni bil ranjen. Kakor znano, je dvoboj na Madžarskem prepovedan. Od grofa Tisza scin je to prvi slučaj, da 9e je aktivni minister udeležil dvoboja. VOLITVE V KOPLJARI. Pri nedeljskih volitvah v Kopljari pri Arandjolovcu je dobila lista združene opozicije 168 glasov, lista JNS 162, lista JRŽ pa 52 glasov. SOCIALIST DIVAC O POLITIKI. Dolgoletni predsednik Profesorksega društva in socialistični ideolog Nedeljko Divac je na zboru izvenparlamentarne o-pozicije v Sremski Mitroviči dejal, da je treba najprej reševati socialna, ekonomska. kmetska in delavska vprašanja, ne pa srbohrvatskega in slovenskega vprašanja, ki sta v nacionalnem pogledu že rešena zadeva. MIŠA IN NJEGOVI. V Meljaku so imeli politično zborovanje radikalski prvaki in je Miša Trifunovič prečita! pismo, ki ga je Aca Stanojevič poslal radikalom v tem kraju. Razen tega so še govorili Miloš Bovič, Stojan Špadi-jer in dr. Milutin Kopša. Aci Stanojeviču se je poslal brzojavni pozdrav. V SKRBEH . . . V »Delavski politiki« od 8. t. m. beremo: »Naše klerikalce očitno zelo skrbi, kam se bodo zatekli, če pride do sporazuma med srbskimi radikali, Mačkovci in demokrati.« »JAZ OSTANEM Z DR. MAČKOM«. Beograjsko »Vreme« prinaša izjavo, ki jo je dal dr. Dragoljub Jovanovič dopisniku tega lista v Zaječaru. Izjava se glasi: »Nočem napadati, pa ne morem tudi odobriti stvari. Opaža se, da se vsi opozicijski prvaki izjavljajo o tem, samo dr. .Maček in jaz ne izjavljava. To, kar Srbijo najbolj zanima, ni vprašanje državne ureditve in političnih svoboščin, marveč reševanje gospodarske krize in borba proti korupciji. Mar dajejo Laza Markovič ter njemu podobni v udruženi opoziciji jamstvo. da se bo zatirala korupcija? Vseeno se bo izvršilo pregrupiranje struj in strank po sličnosti in složnosti. Vsakdo bo našel svoje društvo. Kdor je komu podoben, ta pojde tjakaj. Jaz grem in ostanem z dr. Mačkom.« ZBEGANI. »Delavska politika« prinaša v št. 29. od 8. t. m.: »Tudi hrvatski klerikalci so . zbegani. Hrvatski klerikalci se doslej skrivajo za Mačkovim hrbtom. Če pa pride do sporazuma v opoziciji, pa ne vedo, čfc bodo mogli še kje ribariti v kalnem. Da, tudi za naše Gil Roblesovee se bo kolo sreče nevarno zasuknilo.« deotoe od vsepovsod Češki sokolski savez se še ni končno odločil za sodelovanje na berlinski olimpijadi. Končna odločitev bo na konferenci slovanskih sokolskih savezov in gimnastičnih savezov Francije in Belgije. Hitler je odredil, da se odvzame pokojnina vdovi Stresemana, ker je ta podpisal locarnski sporazum. Prav tako je odvzeta pokojnina vdovi prvega predsednika nemške republike Eberta. V Bolgariji je letos prvič začela poslovati državna razredna loterija. Zanimanje za loterijo je bilo tako veliko, da so bile prve srečke takoj razprodane. Vagon orožja so zaplenile avstrijske oblasti v Linzu. Vagon, ki je prišel s Finske in bil namenjen za Budimpešto, je bil napačno deklariran in je vseboval cevi za puške ter razne sestavne dele za puške. Menijo, da ie bila pošiljka namenjena komunistični stranki na Madžarskem. r n I tr« Jutra siaAUmnraBHMHH mUVfKKSV 'r**JU09WW'; - *tm ¥ Pragi 65,000 Sokolov Zanimiv je razmah sokolske misli v vsej bratski češkoslovaški državi, zlasti pa v sami Veliki Pragi. Velika Praga šteje trenutno nič manj kakor 53 lokalnih sokolskih društev. 29% čeških dijakov v Pragi do 14. leta vežba v sokolskih telovadnicah in telovadiščih, praških čeških dijakinj pa celo 32.5%. Odraslih Sokolov je v veliki Pragi več kakor 27.000, odraslih Sokolic pa 13.000. Mladih Sokolov od 14. do 18. leta je skoro 5.000, pri čemer je približno enako število dečkov in deklic. Skupno šteje danes velika Praga okoli 65.000 članov Sokolov. V veliki Pragi je preko 70 telovadnic, od katerih je polovica in še več last sokolskih društev. Razen tega je v veliki Pragi 37 sokolskih vežbališč, 2 plavarni, 26 drsališč. Telovadcev prednjakov je v praškem so- kolstvu 801, prednjakinj pa 643. Celokupno število sokolskih pripadnikov na Češkem je 463.000. V zadnjih 4 letih se je število Sokolov na Češkem pomnožilo za več kakor ,58.000. to je za 14%. Tečaj za vodnike dece. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev je priredil od 30. marca do 7. t. m. tečaj za vodnike dece. Tečaj je obiskovalo 31 bratov in sester članov (ic) mariborskih društev, vodil ga je pa načelnik meddruštvenega odbora br. Ciril Hočevar. Predavali so v tečaju poleg vodje še br. Lavrenčič. Petrovič, Ledinek in Stopar. Tečajniki so se predvsem seznanili prak lično z vso snovjo, ki jo bodo lahko prak tično uporabili pri vadbi oddelkov. Tečaj je uspel zelo dobro. fosgedatsiie m Odbor za uvoz Na predlog Narodne banke in na osnovi čl. 9 zakona o pogodbi med državo in Narodno banko za izvedbo zakona o denarju od 11. maja 1931, je g. finančni minister izdal tale sklep: 1. Za ureditev plačilnega prometa s tujino se ustanovi pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije odbor za uvoz. Dolžnost odbora je, določiti seznani blaga, ki ga bo moči uvažati šele po poprejšnjem dovoljenju Narodne banke glede plačila. V odboru so poleg zastopnika Narodne banke zastopnik finančnega ministrstva in dva zastopnika ministrstva za trgovino in industrijo. 2. Na podlagi sklepov uvoznega odbora predloži Narodna banka finančnemu ministru seznam blaga, ki bo njegov uvoz odvisen od poprejšnjega pooblastila Narodne banke glede plačila v smislu točke 1 tega sklepa. Uvozniki so dolžni za uvoz gotovega blaga zahtevati poprejšnje pooblastilo Narodne banke glede plačila 10 dni po objavi zadevnega blagovnega seznama v Službenih novi-nah. Na predlog Narodne banke je g. finančni minister sklenil: 1 Zaradi nadzorstva nad plačilom obvez in uvoza blaga iz posameznih dežel so uvozniki dolžni izročiti pristojni carinarnici pri carinjenju v duplikatu izjavo o plačilnem načinu na obrazcih, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Izjavo morajo uvozniki izročiti carinarnici za vsako pošiljatev iz tujine, ki ji vrednost presega 2000 Din. Po en izvod teh izjav obdr-že carinarnice in jih koncem vsakih 10 dni pošljejo Narodni banki, drugi izvori pa vrhejo uvozniku, ki ga pri opravičilu ‘zroči pooblaščenemu zavodu zaradi dostave Narodni banki. 2. Uvoznik je dolžan plačati uvoženo blago v roku, ki ga je v svoji izjavi ozna čil in na način, ki ga določajo devizni predpisi in plačilni sporazumi s posamez uimi deželami. 3. Do nadaljne ureditve so uvozniki dolžni izročiti carinarnicam pri carinjenju izjavo po uvozu ali poreklu blaga iz Francije in Nemčije. Od tega je izvzeta prtljaga potnikov v smislu okrožnice carinskega oddelka št. 28.724-1925. Ta sklep stopi v veljavo 21. aprila 1936, ko nastane dolžnost uvoznikov izročati carinarnici poprejšnje izjave. Do 20. aprila t. 1. pa morajo vsi uvozniki blaga, uvoženega ali po poreklu iz Francije in Nemčije prijaviti Narodni banki stanje dolgov dne 20. aprila 1936. IC spremembam invalidskega zakona Ministrstvo za socialno politiko in na- rodno zdravje sporoča: S čl. 112, točka 2 finančnega zakona za leto 1936-37 se odobri uredba o iz-premembah in dopolnitvah invalidskega zakona z drie 4. julija 1929 z njegovimi izpremembanii in dopolnitvami z dne 4. decembra 1929, št. 3450 z dne 17. ja- nuarja 1936, tako da stopi v veljavo 1. aprila 1936. S to uredbo se vrne mnogim osebam pravica do invalidnine, invalidske podpore in denarne podpore, pravica, ki jo je tem osebam priznal invalid- ski zakon iz leta 1925. a jo je invalidski1 zakon iz leta 1929 ukinil. Vse tiste osebe, ki žele, da se te pravice priznajo, so dolžne v roku 6 mesecev po 1. aprilu t. 1. pristojnemu invalidskemu sodišču pri štabu oblastne divizijske komande izročiti prošnjo za ponovno prisojo. V omenjenem roku imajo te osebe prositi: po čl. 32 invalidskega zakona, ki je veljal do l. aprila t. 1., vdove rezervnih Častnikov, ki ne prejemajo pokojnine po posebnih zakonih, pa so dobivale 4 odst. invalidnino ustrezajočega čina, oziroma zvanja. Z novo uredbo se izenačijo te vdove v višini odstotka invalidske pod- pore x vdovami rezervnih častnikov, ki dobivajo pokojnino, to je vdova brez otrok ima pravico do 60 odst., z enim otrokom do 75 odst., z dvema otrokoma do 85 odst., s tremi ali več otroki invalidnine vojnega invalida 4. skupine ustrezajočega . čina, oziroma zvanja. Vse tiste osebe, ki So bile dolžne, da se po čl. 104 invalidskega zakona iz leta 1929 v svrho priznanja pravice do invalidskih prejemkov ali priznanja drugih vrst zaščite in pomoči, naštetih v čl. 6 invalidskega zakona iz leta 1929 prijavijo invalidskim sodiščem do 31. decembra 1929, a so ta rok zamudile — lahko zdaj v roku 6 mesecev od 1. aprila t. 1« dalje naknadno vlože prijavo pristojnemu invalidskemu sodišču pri štabu oblastne divizijske komande za priznanje teh pravic, če zamude ta rok, jim zastara vsaka pravica po invalidskem zakonu. To velja tudi za tiste vojne invalide, ki so zaradi rane bili priznani za take po invalidskem zakonu iz leta 1925 in so po istem zakonu dobili odkupnine in invalidnine, a se niso prijavili pristojnemu sodišču, da jim prizna pravico do protez in drugih ortopedskih pomožnih sredstev, za brezplačno zdravljenje m brezplačno vožnjo. EC eBekfr f,kacili Draufmfske doline Kakor znano, namerava elektrarna Fala izvesti splošno elektrifikacijo Dravinjske doline in to tudi v krajih, kjer že danes obstojajo lokalne elektrarne. Da se izmenjajo misli in proučijo ugovori prizadetih na licu mesta, sta bila za 7. aprila razpisana od banske uprave v Po 1 j č a n a h komisijski ogled in obravnava. Sestanek je bil v občinski pisarni. Komisija je vzela na znanje pritožbe in ugovore predvsem obstoječih elektr. podjetij tako g. Pavšerja iz Loč, g. Wagnerja iz Oplotnice in g. Vezjaka iz 'Poljčan, kakor tudi ostalih interesentov. Komisija bo ugovore v najkrajšem času proučila, nakar bo padla dokončna odločba glede elektrifikacije Dravinjske doline, kar bo seveda za razvoj gospo- darstva v teh krajih velikega pomena. Kakor je razvidno ig projekta je projektirana gradba elektrovoda visoke napetosti iz Konjic proti Poljčanam in Makolam z odcepi v Zreče, Oplotnico, Tepanje in Žiče z napetostjo 10.000 V. V to svrho se nameravajo poleg ojačitve trau sformatorja v Konjicah zgraditi transformatorji od 10 kWA do 100 kWat, še 11 transformatorjev in to v krajih: Zreče, Tepanje. Dobriška vas, Oplotnica, Žiče, Loče. Zbelovo, Poljčane, Studenice in Makole. Dogradila se bodo tudi pripadajoča krajevna omrežja. Pričakovati je na ta način, da bo v ugodnem primeru falska razsvetljava v Dravinjski dolin1 že to jesen pod streho. Naraščajska akademija. V nedeljo dne 5. r. m. je priredil agilni naraščaj svojo letno akademijo z zelo pestrim . spoire-dom. Ženski naraščaj je nastopil z gimnastičnimi vajami, plesnimi prostimi vajah in vrsto na bradlji. Moški naraščaj je nastopil s prostimi vajami za leto 1936, s »Šestko« vaja boksa s preskoki preko koze. Prva vrsta pa je nastopila na drogu. Prav dobro so igrali odrastli naraščajniki »Tri ptičke«. Pevski zbor je zapel sokolsko in dve narodni. Deklamacija »Anka« je bila prav posrečena. Med odmori pa je pridno sviral naraščajski or kester. Ves nastop je bil prav dober, kar priča, da so se naraščajniki in naraščaj-nice resno pripravljali na nastop, kakor tudi, d,a društvo skrbi za redno in pravilno vzgojo naraščaja. Uluisfa Gori! V Gerečji vasi pri Ptuju so imeli v dveh dneh dva požara. Prvi požar je objel gospodarsko poslopje posestnika Štefan Rozmana, kateremu je zgorela žit niča, živinski hlev. Skedenj in kolarnica. Žrtev požara je vse gospodarsko orodje, večja količina sena in repe, ter veliko število perutnine. Škoda znaša okrog 30.000 Din. Ogenj se je razširil še na gospodarsko poslopje posestnika Janeza Kaiserzbergerja, vendar se je domačim gasilcem posrečilo pri Kaiserzbergerju o-genj še pravočasno udušiti in ima škode le okrog 5.000 Din. Drugi požar je izbruhni! v ponedeljek 6. t. m. pri posestni- ku Juriju Brglezu. Temu so zgoreli vsi gospodarski objekti z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Domačim gasilcem in gasilcem iz Ptuja ter Hajdine se je zahvaliti, da se ogenj ni raz širil na sosedna poslopja. Škoda je okoli 30.000 Din. Vzrok požara v prvem primeru še ni pojasnjen,v drugem primeru pa je najbrž podtaknjen od zlobne rok-. Aretiran je bil neki Rudolf K. iz Hajdine, ki tudi prizna, da je s svojim pajdašem prenočil v skednju pogorelega Brgleza. Svojega pajdaša pa noče izdati in pravi, da gane pozna. Jtoane i/esU Dr. Aljehin v Osijehu. Simultanka dr. Aljehina v Osijeku se je končala z naslednjimi rezultati: dr. Aljehin je tri partije izgubil, tri so končali remis. 34 partij pa je dobil. V Alpah je zapadlo mnogo snega in temperatura ponekod zelo padla. Bojkot. Ker mestna občina v Sisku ni sprejela predlogov Gospodarske sloge, da se ukinejo vse mestne davščine m* kmečke pridelke, je sreska organizacij3 Gospodarske sloge sklenila, da bojkotira trg v Sisku. Obvezni zdravniški pregled za ženin6 in neveste. Z odlokom ministra za social* no politiko se zopet uveljavljajo one določbe zakona o pobijanju spolne bolezim ki predvidevajo obvezen pregled ženinov in nevest pred sklenitvijo zakonov. Brez zdravniškega spričevala se v bodoče mladi pari ne bodo smeli več por0' čiti. Te določbe so se svoječasno razveljavile, sedaj pa se znova uvajajo. m—» 111 i"t~: v/ JuMiUkl Verdijev „kequ!em u. Verdijev Requieiu. — O delu samem, ki je poleg istoimenskih skladb Berlioza, Cherubinija in Mozairta obdržalo svojo slavo, smo včeraj nekoliko pokramljali. Danes naj povemo svoje misli o izvedbi. Dirigent Glasbene matice Marjan Kozina je poleg odličnih solistov: sopranistke Zlate Gjungjenac-Gavallove, altistke Fra nje Bernot-Golobove, tenorista Jožeta Gostiča, ki so vsi člani ljubljanske opere 111 Marjana Rusa, basista zagrebške opere, posttvil na koncertni oder združeno mešana zbora Glasbene matice in »Mari bora« ter matični orkester, pomnožen z v o j a š k i m i godbeniki. Sodelovalo je vsega okoli dvesto ljudi. — O solistih ugotavljamo, da jc vsak izmed njih doumel in dojel svojo vlogo z občudovanja vredno globino in jo je tako tudi izvedel. Zlata G j u n g j e n a c - G a v e 1-iova je sopranistka bleščeče glasovne kakovosti. Glas se ji brez napora z nezmanjšano silo vzpenja v lege visokega C, kar smo občudovali zlasti v sedmem stavku (Libera me, Domine). V solističnih dvo-, tro- in četverospevih se z drugimi glasovi čudovito zliva. — Altistka Franja Be r n o t - G o 1 o b o v a je odlična pevka. Ta vloga je pisana za mezzosopran, pa jo altistka kljub napornim visokim mestom vendar sijajno obvlada. Poje mirno, poduhovljeno z izrednim občutkom. Odlikovala se je s svojim prijetnim glasom posebno v samospevu Liber sciptus. — Jože G o s t i č vstopi v tej skladbi prvi med solisti. Njegov tenor ima izdatno širino, kljub temu pa je vedno poln toplote in prisrčnega doživljanja. Njegov Inge-misco zveni tako iskreno proseče, da nam ne pojde zlepa iz spomina. Basist Marjan Rus ima svoj izredno šolan glas v popolni oblasti. Prilegajo se mu zlasti mesta s temnejšim razpoloženjem (Mors stupebit) im samospevi, kjer se razvije do sijajnega dramatičnega poleta (Confuta-tis). V solističnih kvartetih tvori njegov probojen bas krasno podlago. — Poleg navedenih odlik diči soliste še fin čut za medsebojno prilagoditev na večglasnih solističnih mestih (Quid sum miser. Re-cordarc, Lacrimosa, Offertorium, Agnus Dei, Lux aeterna). Umetniška četvorica nam bo vedno draga in dobrodošla. — Oba zbora sta sc pri številnih skupnih vajah kar dobro vpela in sta tvorila prijetno celoto, ki je svojo vlogo prav zadovoljivo rešila. Omenimo naj mogočen Te decet hymnus (brez orkestra), gromovit Dies irae, silen Rex tremendae, proseč Lacrimosa, sijajen Sanctus, kjer sta v dveh obveznih zborih ločeno nastopila Glasbena matica in »Maribor«, miren Agnus Dei in široko fugirano zasnovan 1 Libera me. Zbor je razne dinamične like in agogična sredstva poslušno in sciplinirano upošteval. Kljub svoji števil* riosti pa je zbor ponekod v eleinentar)'1 poplavi pihal skoraj tonil, čeprav je Ui*' vdušeno pel iz polnih pljuč. — Orkesb1 je bil na mestu in je igral z malimi izle' mami dosti čisto, na mnogih težkih me' stih je pokazal lepe tehnične vr * ne, pač pa je tudi bil tu in preglasen na škodo zboru. Sijajen .K °°' mislek ponazoritve poziva pred sodbo, ki ga iz galerije sipljeta dve trombi. Celokupen sodelujoč aparat .ie vodil varno roko inteligentni dirigent Kozina, ki je v pripravo in izvedbo ^ mogočne tvorbe vložil mnogo časa i11.1’* pora. Njegovemu zanesljivemu, PrfPrljL6 valnemu vodstvu sta pazno sledili d^. stotini na odru in sta mu skladbo izx[e. oum lil 111U 1! O lil resno in dostojno. Dirigent je/ u*pe“ ka lahko zadovoljen. To naj mu l>° ’ poslovalnica odprta od 8.—13. in od 14,—16. ure. Na Ve-'koiiočno nedeljo in pondeljek bo pisarna aprta. Ekspozitura in menjalnica na glav em kolodvoru pa bo poslovala tudi med *»razniki. Voznj red vlakov o Veliki noči na Jad- '?!1, Putnik nam sporoča, da bosta izlet-,'ška vlaka za Jadran odšla iz Zagreba s edečim voznim redom: Zagreb - Sušak lv- ob 0.12. Zagreb - Split 11. 4. ob •10. Priključek iz Maribora v Zagreb je i splitskem vlakiu z boo vlakom. FILM »GRAD HUBERTUS«, ki ga bo predvajal Grajski kino za velikonočne praznike presega vse dosedanje filme in bodo obiskovalci nad krasotami te filmske umetnosti presenečeni. Preskrbite si vstopnice pravočasno. Velikonočni izlet z avtokarom priredi Putnik 12. in 13. aprila na Bled. Odhod iz Maribora 12. aprila ob 6. uri. Cena Din 230. Razen tega priredi Putnik dne 12. aprila tudi izlet z avtokarom v Graz. odhod iz Maribora izpred hotela »Ore!< ob 8.30. Vse tozadevne informacije pri Putniku. Maribor. Cena tia in nazaj Din SO.—. Obvezno predavanje za rezervne oficirje bo jutri v četrtek 9, t. m. ob 4. popoldne v dvorani bivšega kina Apolo. — Predaval bo mestni poveljnik o zanimivi vojaško strokovni snovi. Temu predavanju morajo prisostvovati vsi aktivni, rezervni in upokojeni .oficirji: Uprava mariborsk. pododbora UROIR vabi vse svoje člane na 10. redno letno skupščino, ki se vrši v četrtek dne 23. IV. 1936. ob 20. uri v dvorani restavracije »Novi svet« (Povodnik), Maribor, Jurčičeva ul. 7. REPERTOAR. Četrtek, 9. aprila: Zaprto. Nedelja, 12. aprila ob 15. uri: »Siromakovo jagnje«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zabubljenih patron«. Premiera. Izven. Ponedeljek. 13. aprila ob 15. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Mariborsko gledališče o Veliki noči. Velikonočna nedelja: Popoldne ob 15. uri ponove Zvveigovo dramo »Siromakovo jagnje«, eno najboljših del sodobne nemške dramske književnosti, ki je s svoio izredno učinkovito odrsko obdelavo ter z zanimivim si'žejem (nastopata tudi Napoleon tor Fouche) dosegla pri marib. občinstvu popoln uspeh. — Zvečer bo z velikim zanimanjem pričakovana premiera češke ljudske operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, danes že povsod popularnega in priljubljenega Beneševega dela. Delo. pisano na revijsko-operetui način, prinaša v glasbenem delu mnogo folklore. po drugi strani pa prav toliko >šla-gerjev«. Vsebina skrbi v polni meri za smeli. Režija in koreografija je Harasto-vioeva, glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Gorinškova, Sancin, Gorinšek, Harastovič in Verdonik. Nove damske toalete je izvršila tukajšnja tvrdka Mastek. pri premieri ne veljajo bloki. Prva ponovitev te operete bo na velikonočni ponedeljek zvečer. > 0 t&H Ut OMtH mmmmmmmmmmmmmmmmsm 93. rojstni dan praznuje danes ugledna gospa Marija Basletič, mama uglednega mariborskega irestavraterja g. Grge Bas-lettča. Visoki zftvJienskj jubilej obhaja čila j PMiika ic tuiud! Tri dni bo velikonočna številka našega lista, ki izide v povečanj nakladi in pomnoženem obsegu, v rokah abonentov in čitateljev. Vsi, trgovci, gostilničarji in obrtniki imajo najugodnejšo insercij-sko priliko, da potoni velikih in tnalih malih oglasov opozorijo najširše plasti odjemalcev: Trgovci na bogato izbiro in zalogo blaga po nizkih cenah. Obrtniki na solidno izvršitev svojih izdelkov. Gostilničarji na sloves svoie kuhinje in kleti. P! 90600 91617 99384 17020 29833 47802 Din 1000: 1633 4123 8272 10442 11711 12759 J286I 15937 20970 25158 29386 30104 32946 33485 3,3653 36644 45139 45450 50515 52859 5.3015 54179 66413 72144 79789 93101 S>6622 98100 11860 12597. Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Velikonočni trg se jo vršil danes in je bil precej bogato založen, pač pa so Slanina rji pripeljali samo 3 voze svinjine in slanine, 3 voze kurilnih drv 6 vozov jabolk in 2 voja lesene ter lončene robe. — Cene so bile zmirne, pač pa so pri jajcih in mleku znatno poskočile. — Cene šobile piščancem 12—15. kokošini 25—35, racam 15—25. gosem in puranom 30—50 za komad, krompirju 0.75—1. Čebulj 2.50—3, česnu 9—10 za kg, ohrovtu 1—1.50. glavnati solat; 0.50—1, zeljnatim glavam 0.50 —3. jajcem 0.35—0.60 za komad, nega roka, mora plačati od tega dne pa do dne plačila 6 odst. letne zamudne obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi z izvršilnimi stroški. Davčna uprava razglaša: V mislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v II. četrtletju 1936 v plačilo: dne 1. aprila .1936 II. četrtletni obroki zgradarine. pridobninc. rentuine, družbenega davka, davka r$JsJ5 Aa&rtitžo W * yWIPfiWV Dunajski nosometaši v Mariboru V okviru nogometnega turnirja, ki bo za velikonočire praznike v Mariboru, bo sodeloval tudi amaterski klub z Dunaja, in sicer Wiedner Sportfreunde. Omenjeni klub igra v avstrijskem amaterskem nogometu odlično vlogo ter je eden najboljših dunajskih amaterskih klubov. Odveč bi bilo opozarjati na nivo dunajskega nogometa, saj je znano, da je ravno dunajski nogomet najbolj kultiviran. Dunajčani bodo v nedeljo nastopili proti SK Železničarju. Kot drugi par se bosta srečala v nedeljo stara rivala 1SSK Maribor in SK Rapid, tako da bo razpored velikonočnih nogometnih tekem zares zanimiv ter privlačen. Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek in sicer se bosta najpreje srečala premaganca, nato pa zmagovalca prvega dne. Kdo bo v nedeljo zmagovalec in kdo premaganec, ni mogoče reči, ker bodo gotovo vsi nasprotniki zastavili vse sile, da bodo dosegli čim ugodnejši .rezultat.— Turnir se bo odigral na stadionu SK Železničarja in se bo oba dni pričel ob pol 15. uri. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. 'h m sveta TRAGIČNA USODA MAHARADŽE. Eden najbogatejših indijskih maharadžev, ki živi že nekaj let v Londonu, je dobil čudno bolezen nespanja. Vsi napori zdravnikov, da bi mu vrnili spanec, so zaman. Zato se je maharadža udal svoji tragični usodi in čaka samo še r*a smrt. Tudi je obljubil zdravniku, ki bi ga ozdravil, naravnost kraljevsko nagrado. PLAČA ANGLEŠKEGA MINISTRA. Za ministra angleške obrane je bil imenovan sir Thomas Inskip, bivši vrhovni državni odvetnik. Njegova letna plača je odmerjena na 5000 funtov. Kot vrhovni državni odvetnik pa je Thomas Inskip zaslužil mesečno do 4500 funtov. Vendar je kot minister zemeljske obrane popolnoma zadovoljen s svojo plačo. PESEM POLJSKIH NEMCEV. Te dni so poljske oblasti aretirale večje število Nemcev, ker so prepevali no- Razno PRISTNI HOLANDSKI MLEČNI KRLH priporoča pekarna Rakuša, prej Robaus, Koroška c. 24, tel. 22-44. 1 b&2 HALO PRIJATELJ! .,jiu gremo danes? V Kostihv> Vis«, Mlinska ul. 'h kjer dobimo najboljše dalmatinsko vino in sveže morske ribe. ______ 1714_________________ BRZOJAVKA! Prispele so morske ribe in je ; tun za postne dni preskrbljeno. Z znanim ViceJuo-v,rn šampanjcem jili bomo T,a zalili. Za postne dni vsi k Vicelnu na Rntovžki trK 8. 1727 BUČNO OLJE priporoča tovarna bučnega olja I. Hochmiillor, Taborska ul. 7. Maribor, 1703 PIRC RADIVOJ, i>ri\tki mojster v Cvetlični ul-.;: ima v svojem paviljonu zaposlene satno prvovrstne meči. Radi tega sc najtopleje priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk. Obenem Vam telim zdrave in vesele veliko nočne praznike. Z odličnim spoštovanjem Radivoj Pirc b'ivski mojster, Maribor. 1722 , VELIKONOČNI KRUH pince, potice, šarteljne in dru go pecivo, najboljše kvalitete kupite ali naročite po želji v pekarni Čebokli. 1694 NAJLEPŠE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE dobite pri F. Novaku, Gosposka 9. 1531 Sobo odda OPREMLJENO SOBO. po možnosti z vso oskrbo išče s 1. majem boljši gospod. Ponudbe pod »Soliden« na upravo »Večcrnika*. 1713 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam v Studencih, Slonusko 9. 1707 „Večernik‘ lokal Potkam fTlaribor, Gosposka ulica 9 Telefon Z5-80 Hfl DROBNO! vo iredentistično pesem, ki se začne takole: »Vstanite Nemci na Poljskem, kmalu vam bo napočil svobode čas« in ki se konča: »Hitler, o Hitler, mi te čakamo, osvobodi nas!« Poljski listi ugotavljajo, da Nemci na Poljskem niso pre- nehali s svojo iredentistično propagando vkljub nemško-poljski pogodbi. rokavice damsko perilo v veliki izbiri in solidni ka-gl kovosti po konkurenčnih ce-i2 nah si nabavite pri tvrdki Mara Kumše Maribor, Stolna ulica 1 Maribor Glavni trg 11 Modna trgovina l583 Jos. Karničnik T uristovski kr is h Glavna zaloga: feiertag, betnavska 43 TELEFON 28-24 Podružnica: JOSiP SKAZA preje Sirk Glavni trg Podružnica: NOVA VAS PODRUŽNICA: ULICA 10. OKTOBRA 5 Moj najbolj znani črni tutist. rženi kruh je zelo okusen in ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in užiten Tužnim srcem naznanjamo ivsem sorodninom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je v sredo, dne 8. aprila 1936. oo dolcji in mučni boiezni preminul gospod OTMAR ARNUŠ TIPOGRAF IN METER MARIBORSKE TISKARNE Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne '10. aprila 1936- ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. masa zadušnica se bo braia, dne 14, aprila ob 6. uri v magdalenski cerkvi. MARIBOR, dne 9. aprila 1936. Izdeloualnica likerjev, desertnih uin, sirupou in žganjarna. Rum, konjak, liker, sliuouka, brinjevec, droženka, klekauač. SPEdlRLITETR: grenčak in uermut. Hfi DEBELO! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za iuseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborsko lekarna d. d-Pr stavnik STANKO DETELA* vsj v Mariboru. EVGCNIJ SABANOV: fitofesafa Maja ROMAN Ko sta priletela dr. Servacij Evarist in profesor Kabaj nad Padovo in se spustila nižje, da bi lažje opazovala razdejanje, se je zagnala jata ujed tudi v njuno letalo, toda Evaristovi zavračevalni žarki so jih zadržali in naglo odgnali. Morda so orjaške ptice po tem celo spoznale, da sedita v letalu tista dva moža, M sta jih ustvarila ... Med rušenjem Padove so se Benečani v smrtnem strahu vsipali na parnike, jadrnice, čolne in motorne čolna ter zapuščali svoje lagurasko mesto na kraških koleli. Bežali so v južnovzhodni smeri na Jadransko morje, kakor nekoč mornarji mogočnih držav, ko so hodili osvajat krvatsko Dalmacijo. Sedai to niso bile legije Serenissime, bile so množice do smrti preplašenih ljudi, zapuščajoč domovino, da bi našli rešitev golega življenja v tujini. Toda marsikateri čoln je ob napadu letečih pošasti izginil za vselej pod sinjo gladino Jadranskega morja. Severnozahodnj rob Italije je bil uničen. Nobena vas, nobena trška in mestna naselbina ni bila več cela; nič več se ni- so dvigali proti nebu stolpi prej mogočnih cerkva in stolpiči renesančnih palač, v katerih so sto in stoletja dolgo gnezdili golobi in so lastovice gradile svoja gnezda. Povsod so bile same razvaline in pod njimi trupla mrtvih ljudi. Bilo jih je na tisoče, desettisoče, stotisoče ... Opustošena so bila prej tako lepa in plodna furlanska polja, pa tudi benečan-ska, vse tja doli do Adiže in še čez. Velikanske živali so popasle nasade, in celo drevje je stalo večinoma golo sredi samote, kakor da bi bila zima in ne topla pomlad. Samo po kleteh pod porušenimi hišami se je skrivalo še nekaj napol blaznih in sestradanih ljudi, ki se niso upali iz svojih, vsaj za silo varnih skrivališč. — Vse doli do zeleneAdiže je razpostirala smrt svoja temna krila nad vsem, kar je nekoč bilo, pa je izginilo kakor bi trenil. A vse uničujoči plaz se je pomikal še dalje in dalje doli proti mogočnemu Padu, za katerim so čakale čete najmodernejše oborožene vojske na odločilni spopad s pošastmi, o katerih je bila vsa I Italija še vedno prepričana, da jih je poslala nad njo sovražna Francija. Cez to mejo si tudi nobeno letalo ni več upalo. Samo dr. Servacij Evarist in profesor Hilarij Kabaj sta nemoteno smerila svoje letalo nad benečanskim o-pustošenjem in opazovala iz varnega zaslona divjanje razbesnelih pošasti. Sa-mio onadva sta tudi vedela, da njuna vojska ni le plaz brez razuma, ampak orodje preudarnega voditelja v podobi orjaškega zmaja, v katerega lobanji delujejo in snujejo človeški možgani. Zadovoljno sta si mela roke. Vedela sta, da njuna vojska zmaguje in tudi verjela, da bo zmagala enako naglo in sijajno ob spopadu s človeško vojsko na bregu reke Pada XV. Bilo je dan pred izpustitvijo najstrašnejših pošasti iz tajnih Evaristovih vzre-jevališč. Nad Maklenom je sijalo solnce in lilo svoje tople žarke na grad, vrt, park in gozdove, ki so se širili naokoli v nedogled. Listnato drevje je morilo prijetno senco, v kateri so cvele najrazličnejše gozdne cvetice. Ptice so razpelja-vale svoje čivkajoče mladiče, gori v višavah so pa leno krožili jastrebi. Ob malem, žuborečem potočku sredi gozda je sedela na travi Apolonija Kabajeva in povijala v šopek cvetice, ki jih je bila spotoma nabrala. Njen obraz je izražal globoko, skoraj žalostno razmišljanje. — Potekali so tedni, meseci, bližalo se je že leto, poti za pobeg z maklenske ječe v zlato svobodo mlade ljubezni pa še našla ne inženjer Gal ne ona. Bilo je vse zaman, kakor da bi se bila nebo in zemlja zaklela proti njima. »Veruj in čakaj!« ji je govoril Atanarii Gal. . ' Verjela je in čakala, a s čakanjem je vera kopnela. Bilo je je vedno manj. »Iz te ječe ni rešitve,« si je zatrjevala. »Kako naj pobegneva, ko je stražar norec??. Tudi tedaj, ko je ob žuborečem potočku vezala šopek za svojega dragega, je mislila samo na to. Upanje, da bi njen oče m dr. Servacij Evarist privolila v njuno zvezo, je že davno zavrgla. Vedela je, da kujeta peklenske načrte proti •človeštvu in sta zato slepa za usodo posameznikov, tudi ako so ti posamezniki njuni najbližji sorodniki. Zato je legala na njene misli senca obupa, ki se je pričel polagoma spreminjati že v resignacijo. Čutila je razločno neko vedno bolj trudno, otopelost in trepetala ob misli, da bi nekega dne utegnilo ugasniti v njej vse lepo in zanosno. Kaj bi bilo potem? Kako prazno in brezpomembno bi postalo življenje. Ne bi ji bilo žal. če bi ji ga vzeli. (Dalje sledi ’