t
Leto XIV., štev. 70
L]abl]ana, četrtek 23. marca 19»
Cena J.- Dir
Cprovmatvu; UjuOljacui K.natljeva
ulica i. - i eieton St 3122. 3123. 3124 3125 3126. Lnserami oddelek: LJubljana. Selen-bunjoTa uL 3 - IeL 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka oii-ca 4te*. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje; K.ocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Račun« pri pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11 S42 Praga čislo 78.180. \V.,-t, St 10S ?41
Od Wei3t3a?Ja
do Potsdama
Otipljiva simbolika dejstva, da se je prva seja nemškega državnega zbora Hitlerjeve ere vršila na zgodovinskih tleh, je Nemcem samim nekoliko neprijetna. Zato se glasila nekdanjih demokratskih strank krčevito izmotavajo, češ da Potsdam in VVeimar nikoli nista bila v antitezi in da inozemstvo ne pozna nemške zgodovine, ako vidi v novem obratu stvarni korak nazaj v razvoju politične zgodovine Nemčije. Sicer pa, da so bili doslej med Nemci samimi pogledi na potsdamsko zgodovinsko fazo močno različni in da je bil potsdamski duh cesto po krivici omalovaževan in grajan. V teh besedah o nekdanji razliki pogledov na posamezna obdobja nemške politike se zrcali vsa krotkost sedanje opozicije, obenem pa stopa v ospredje jasen razlog te pohlevnosti: 5. marec in dogodki, ki so mu sledili z vrtoglavo naglico. Ako bi bilo inozemstvo res premalo poučeno o nemški zgodovini, dasi črpa svojo znanost v tem pogledu iz prvih del najodličnejših nemških zgodovinarjev, potem bi bile razne imponde-rabilije potsdamske prireditve prav ^zadostne, da si javnost izven Nemčije kljub temu napravi pravo sliko o reakciji, ki je danes v Nemčiji na zmagovitem pohodu. Slavnostno trganje zastave še obstoječe republike, uvedba kljukastega križa kot državnega znaka, prisotnost bivšega prestolonaslednika pri državnem aktu v garnizijski cerkvi in mnogo drugih podrobnosti prezgovorno pričajo o umirajoči republiki in o nastopajočem somraku tretjega carstva z vsemi pritiklinami predvojne Viljemove Nemčije.
Že ob izridu volitev, ko so se culi glasovi, da novo izvoljeni parlament morda niti ne bo sklican k zasedanju, smo i;srazili slutnjo, da sd Hitler ne bo dal vzeti prilike, da pokaže svojim nasprotnikom", vsemu narodu in zunanjemu svetu, kdo je gospodar položaja v Nemčiji. P ovsem pnrodno je, £a je nekdanji agitator hotel do dna izprazniti čašo zmagoslavja, ko kot kancelar in vodja naroda tudi formalno prevzema, vso oblast v državi. Akt otvoritve je povsod na božjem .•<?•„u prav prav gela formalnost, Ki pa je vedno združena z večjim ali manjšim sijajem, vendar ie treba naglasiti, da so bile potsdamske slav-nosti po svoji pompoznosli uprav edinstvene. Prošii torek je bil pravi triumf Hitlerja, pri katerem ni manjkalo niti premaganih in ujetih sovražnikov. To vlogo so prevzeli socialisti in centrum, komuniste pa moramo smatrati za oni del sovražne vojske, ki je obležala že na bojnem polju.
Sodobna tehnika omogoča vladam ne-sluteno oblast nad dušami državljanov, ako se vladajočim zdi potrebno, da se je poslužijo. Hitlerjevci, katerih politična taktika in propaganda obstoji — vsaj dosedaj — po večjem delu iz teatralnih nastopov, bučnih prireditev in paradnih pohodov, so tudi otvoritev parlamenta porabili za strankarsko manifestacijo največjega stila. Spretni minister za propagando dr. Gobbels je prekosil vse stične aranžerje, radio pa je raznesel slavo dne do zadnje nemške vasice. Nemci imajo v obilni meri razvit smisel za vojaške in druge parade in pri znani sposobnosti tega naroda za organizacijo in red je slavnostni dan potekel natanko po sestavljenem programu.
Medtem ko se je na posvečenih — tako pravijo nemški listi — potsdamskih tieh vršil formalni triumf kancelar ja Hitlerja, pa je bilo že sestavljeno pooblastilo Hitlerjevi vladi, ki za bodoča štiri leta prenaša na kancelarjevo osebo vso zakonodajno moč, pooblastilo, kakršnega ne pczna parlamentarna zgodovina Nemčije. Po odglasovanju tega obširnega pooblastila v parlamentu bo kancelar mimo parlamenta in mimo državnega predsednika lahko izdajal državne zakone, pri čemer je znamenito še to, da ie ta izjemna polnomoč dovoljena samo sedanji Hitlerjevi vladi.
Po ustavi ima državni predsednik med drugimi naslednje pravice: zunanje zastopstvo države, imenovanje in odstavljanje uradništva, vrhovno poveljstvo nad vojsko, proglasitev izjemnega stanja, eksekutiva proti upornim zveznim deželam, imenovanje in odpuščanje ministrov, vpliv na zakonodajo z odložitvijo ali z razpisom plebiscita in Končno pravico, da sklenjeni zakon šele z njegovim podpisom dobiva zakonsko silo. Brž ko bo nova poslanska zbornica od-giasovala pooblastilo in ga bo potrdil državni predsednik, bo zakone izdajal lahko tud; sam kancelar. brez vsakega sodelovanja parlamenta ali državnega predsednika. Pooblastilo sicer ne govori izrecno tudi o izpremembah ustavnih določb, pač na dopušča njihovo modifikacijo z edino omejitvijo, da morajo ostati nedotaknjene določbe o državnem zboru in državnem svetu, ki v Nemčiji nadomešča senat.
Državni svet, državni zbor in državni predsednik bodo izvrševali svoje 'pravice edino še pri odglasovanju in pod-
Naročmna *na£a oic^ccnc L»u> 25 — Za m«wem»tvo thr 40.—.
Uredništvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka uhca 11. Telefon št 2440
Celje. Strossmajrerjeva ul. 1. Tel. «5.
Rokopisi m no vračajo. — Oglasi po tarifa
Režim Izjemnih sodišč v Nemčiji
Amnestija vseh hitlerjevskih morilcev — Za zaščito vlade se uvedejo po fašističnem vzgledu izjemni
tribunali
Berlin. 22. marca. r. Predsednik republike je danes podpisal novo zasilno uredbo o amnestiji, ki naj zaključi prvo dobo nacionalne revolucije. Amnestija je bila izdana na izrecno zahtevo Hitlerja, ki smatra, da je dosegla sedaj nacionalna revolucija z otvoritv jo nacionalističnega državnega zbora svoj prvi vidni zaključek ter da je zaradi tega logična posledica, da se pomiloste vsi oni. ki so se pregrešili v borbi za dosego tega cilja- Uredba določa, da se vse take kazni, ki so že v izvrševanju, oproste. vsa kazenska postopanja zaradi takih dejanj pa ustavijo. Na ta način bodo izpuščeni iz zaporov tudi vsi oni narodni socialisti, ki so se posluževali v politični borbi največjega terorja in se niso strašili niti umorov. Dva lista, ki sta kritizirala pomilostitev morilcev, sta bila zaplenjena in do nadaljnjega ustavljena.
Poleg že izdanih zasilnih naredb za zaščito države in naroda je predsednik republike podpisa! danes še novo zasilno na-redbo za zaščito vlade. Naredba se uradno naziva »Uredba za obrambo zoper zahrbtne napade na vlado nacionalnega upora« ter vsebuje naslednje glavne določbe:
1.	Kdor brez upravičenosti nosi uniformo kake vojaške organizacije, ne da bi bil član te organizacije — mišljeni so predvsem napadalni oddelki Hitleria — se kaznuje z robijo do dveh let. Kdor nosi uniformo ali znak kake nacionalne organizacije, ne da bi bil njen član. se kaznuje z ječo ne izpod enega meseca. (S tem hoče Hitler svojim organom omogočit', da že na zunaj točno razlikuje med njegovimi pristaši, ki morajo uživati vse ugodnosti in med ostalimi državljani, zoper katere napoveduje najostrej-šo borbo.)
2.	Kdor zagreši kaznivo dejanje nad osebami ali tujo lastnino in se pri tem zaloti v uniformi organizacij, ki jim ne pripada, ali no«i njihove znake, se kaznuje z robijo. pri olajševalnih okolnostili z ječo. ne izpod šest mesecev. Če je dotičnik izvršil «voie dejanje z namenom, izzvati upor ali širiti strah ali pa povzročiti Nemčiji zunanjepolitične težkoče. kazen ne sme biti manjša od treh let robiie. a prisodi se lahko dosmrtni robija. pri ohteževalnib okoliščinah pa tudi smrtna kazen.
3.	Kdor namenoma širi neresnične ali tendenciozno zavite trditve, ki bi mogle škodovati državi, deželi, ugtedu vlade ali pa vladnim strankam in njihovim organizacijam, se kaznuje, v kolikor ni predvidena strožja kazen, v ječo do dveh let. Če pa se take vesti širiio javno, kazen ne sme biti manjša od treh mesecev, če je « tem povzročena državi nli deželi večia škoda. «e lahko obsodijo krivci tudi na robijo.
4.	Za presojo takih dejanj se osnujejo posebna iziemna sodišča.
v Hitierfsvsm tafe^ra
Berlin, 22- marca g. Dejstvo, da Je bil včeraj izvoljen za prvega podpredsednika državnega zbora član katoliškega centru-ma, danes pa prav tako tudi v pruskem deželnem zboru, dočim je centrum v poslovnem odboru državnega zbora danes gla soval dosledno skupno s hitlerjevci. smatrajo v političnih krogih za dokaz, da je med Hitlerjem in centrumom že prišlo do načelnega sporazuma ter da gre samo še za ureditev nekaterih podrobnosti. Danes je imel Hitler ponovno dolg sestanek s predsednikom bavarsKe ljudske stranke prela-tom Leichtom. O vsebini razgovorov čuvajo tako v vladnih krogih, kakor pri centrumn zaenkrat še najstrožjo tajnost. Vsa javnost je opazila, da so ceDtrumaši skoro preko noči spremenili svoj kurz ter da zadnje dni na vse pretege hvalijo Hitlerja in njegov režim V političnih krogih dokaj ironično komentirajo preobrat pri centrumu in vidijo v njem popolno kapitulacijo pred Hitlerjem
Sprememba državno-zborskega poslovnika
Berlin, 22. marca. s. Danes se je sestal odbor za poslovnik državnega zbora. Za rednega predsednika odbora je bil določen
socialno demokratski poslanec Hogener, ker imajo socialni demokrati po turnusu pravico na to mesto Odbor je najprvo zavrnil zahtevo po izpustitvi zaprtih social-nodemokratskih poslancev, nato pa se je bavil s predlogi vladnih strank glede izpremembo poslovnika. Soglasno je bila sprejeta ukinitev institucije starostnega predsednika. Nadaljnja izprememba poslovnika določa, da je udeležba poslancev pri .sejah državnega zbora dolžnost. V primerih neopravičene odsotnosti se lahko izključijo poslanci do 60 sej. Sprememba je bila sprejeta z glasovi narodnih socialistov, centTuma in bavarske ljudske stranke proti glasovom socialnih demokratov, istota-ko je bila sprejeta določba, po kateri se bo o članih, ki so bili izključeni, smatralo, da so prisotni. Narodno socialistični poslanec dr. Franck je pri tem med drugim izjavil: »Poudarjam, da nam daje uspela nacionalna revolucija pravico, odločati, kaj bo v bodoče v Nemčiji veljalo za pravo.«
Zakaj Hitler ni sel v cerkev
Berlin, 22. marca, d- Danes je bilo zda-no uradno poročilo, zakaj se Hife-r vče-naj n: udeležil službe božje v kato''ški cerkvi. Paročilo pravi:
Katoliški škof.ie Nemčije so še nejavno v cei vrsti izjav, po katerih se je ravnala vsci rimskokatoliška duhovščina, proglasili voditelja in člane Hitlerjeve stranke za odpadnike katoliške ccrkve, ki ne smejo več prejemati cerkvenih zakramentov. Ta izjava do danes še ni biia preklicana Zaradi tega je bil kancelar Hitler žal ptri -'ljen izosrati od katoliške službe 'božje v Pots-damu. Kancelar je med oficielno službo božjo skupno s propagandnim ministrom dr. Gobbelsom, za katerega enako velja to izobčenje, po netil grobove umor.enih članov napadalnih oddelkov ter položil na njihove grobove venec z napisom: »Svoiim mrtvim tovarišem — Adolf Hitler.«
Centralizem na vsej črti
Augsburg. 22. marca. AA. Finančni minister bavarske vlade Sibert je iziavil, da bodo razne nemške pokrajine lahko še naprej delovale za svoj-' nok-ajinsko bitnost. da pa nova politična ucoa ne bo več dopustila posebne pruske, saške m bavarske politike.
Samomor nemškega parlamentarizma
London. 22. marca. AA. »Times« komentira dogodke v Nemčiji in pravi: Divjaštvo nemškega preporoda se je doslej skoraj izključno obračalo samo zoper Nemce. Toda, kadar bi prišle podobne metode na vrsto tudi nasproti tujim državljanom, bi mogle postati predmet skrbi in pozornosti drugih držav.
»Daily Telegraph« pa pravi: Otvoritev parlamenta v Potsdamu pomeni proslavitev konca demokracije, državljanskih pravic in ideje miru s strani večine volilske-ga kadra. Nemški državni zbor je bil zato sklican, da bo izglasoval svoj samomor.
Krst tretjega cesarstva
Pariz, 22. marca č Francoski listi se obširno bavijo z včeraišnjo otvoritvijo nemškega državnega zbora ter ugotavljajo, da So se vršile včerajšnje svečanosti v Potsdamu in Berlinu v znamenju povratka Hohenzollerncev. V stari zgodovinski garni-zijssi cerkvi je bilo včeraj krščeno tretje carstvo >Echo de Pariš« ugotavlja, da je postavil Hitler tri botre, Friderika Velikega, Bismanta in Hindenburga. Obnovila se je stara imperialistična Nemčija, senci starca Hindenburga in mladega Hitlerja pa sta postali vez med preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo. »Matin« ironično pripominja, da se ljudski tribun Hitler dan za dnem levi v večjega državnika.
Izzivanje v Posaarju
Saarbrucken. 22. marca. č. Včeraj so izobesili na mnogih h šah v raznih posaar-skih krajih rdeče-belo-črne zastave in prapore s kljukastim križem. Na intervencijo policije so zastave odstranili. Posaarski narodni socialisti pa so zaradi tega poslali protest v Berlin ter zahtevali od kancelarja Hitlerja, da posreduje v tej zadevi.
pisu pooblastila, nakar preide vsa oblast na vlado, oziroma na osebo kancelarja Hitlerja. Težko si je zamisliti, kaj bi zbornica še delala po sprejetem pooblastilu, zato bo najbrž odgodena za dolgo dobo. Kancelar ju Hitlerju se bo tako izpolnila davna želja, da po zakonitem potu zdi uža vso oblast v svoiih rokah.
Pri razpravi o pooblastilu, ki je zanj v parlamentu potrebna dvotretjinska večina, bo nedvomno zanimiva vloga dosedanje opozicije. Socialisti bodo v danih okoliščinah pokazali mnogo možatosti, ako bodo strnjeno glasovali proti vladnemu predlogu. S tem bi za gladili marsikako svojo krivdo v preteklosti, a rešitve zanje ni v nobenem primeru. Ne-minovnemu razvoju so prišli pod kolesa in z glasovanjem proti pooblastilu lahko samo še čaetno propadejo. Druga je s centrumom, ki se obupno zvija v precepu. Se tik pred volitvami je prelat Kaas stavil vladni stranki devet ultima-tivnih vprašanj, na katere Hitler ni smatral potrebno, da odgovori. Po izločitvi komunistov pa so se šanse cent ruma znatne poslabšale. Odločitev ni več v
njihovih rokah, kajf..i narodnim socialistom je treba razveljaviti le še nekoliko socialističnih mandatov in centrum postane nepotreben za kvalificirano večino. Nemški centrum, ki je bil vedno potreben za vsako koalicijsko vlado preteklih desetletij in se je s tem položajem tudi izdatno okoriščal, je prišel naenkrat do vloge onega znamenitega zamorca, ki mora iti, bržko je opravil svojo dolžnost, t. j. ko je odglasoval kan-celarju pooblastilo za vlado brez državnega sveta in brez parlamenta.
Razna znaki kažejo, da se je centrum že odločil za ta usodni korak. Zlasti se v tem pravcu tolmači dejstvo, da je bil njegov poslanec Esser izvoljen za prvega podpredsednika novega parlamenta. Res pogajanja med Hitlerjem in centrumom formalno še niso zaključena, vendar o njihovem izidu ne more biti dvoma Nekdaj vsemogočni katoliški centrum bo glasoval za diktatorska pooblastila kancelarju Hitlerju, nad katerim še vedno visi anatema nemškega episkopata in ki je zate demonstrativno izostal od slovesne otvoritvene maše v katoliški cerkvi.
Ozadje Macdonaldovih
načrtov
Z osnovanjem bloka velesil ob sodelovanju Nemčije bi Macdonald rad zmanjšal prestiž Francije v Evropi Razumljiva rezerviranost v Parizu
Angleška vlada je bila že deii faa« ▼ skrbeh zaradi položaja v Evropi. Zato je razmišljala o tem. kaj naj se stori, da se
London, 22. marca, d. Davi sta se mini-9trsii predsednik Macdonald m zunanji minister S;mon vrniia iz Pariza. Opoldne se je vršila seja vlade, na kateri je Macdonald poročal o svojih razgovorih.
Današnji listi posvečajo Macdonaldovim razgovorom v Rimu ra Parizu največjo pozornost in objavljajo razne podrobnosti, ki v gotovi meri vzbujajo te*n večjo senzacijo, ker jih Macdonald ni niti potrd i, še manj pa demantiral.
.Posebno pozornost so vzbudile informacije »Daily Heralda«, ki objavlja daljše porodilo svojega diplomatskega dopisnika v Parii/:u. Po vesteh iz najbolj zanesljivega vira, si Macdonald na vse načine prizadeva, da udejstvj svojo zamisel osnovanja novega bloka velesil ter je pr pravljen v ta namen tudi na žrtve. Njemu je predvsem na tem, da pridobi za sodelovanje Nemčijo in Italijo, ker mu je očividno največ ležeče na tem. da ustvari protiutež Franciji, na koje dominantno vlogo v Evropi Anglija že doigo gleda zelo ljubosumno. Zaradi tega je Macdonald po informacijah »Daiiy Heralda« izjavil, da b; bila Anglija pripravljena vrniti Nemčiji več bivših nemških kolonij, ako pristane Hitler na rimski načrt. Položaj in vpliv Nemčije bi se na ta način zelo pojačil ter bi se s tem na eni strani še bolj podčrtala enakopravnost Nemčije ,na drugi strani pa daia Nemčiji prilika in možnost odločilno sodelovati ne samo v velikih mednarodnih problemih evropske, temveč tudi izven-ovropske politike.
List pa izrecno naglasa, da se Macdo-naldu ni posrečilo pridobiti za ta načrt francos&h državnikov. Daladier je v razgovorih v Paruu sicer nanašal, da je Francija pripravljena resno in objektivno proučiti Macdonaldove in Mussolinijeve predloge, zilastn tudi one, ki se nanašajo na revizijo mirovnih pogodb, da pa slej ko prej vztraja na tem, da se zajamči varnost in da se najde način, ki bo zas gural tudi manjšim državam, predvsem pa Mali an-tanti jn Poljski, ki se morata obe smatrati za volesili, sodelovanje in soodločanje. Franciji je odločno proti temu, da bi se nameravani blok velesil osnoval izven Društva narodov, ker bi pomenilo to veliko oslabitev te najvšje mednarodne institucijo in bi bila na ta način evropska politika zopet izročena izključno kabinetom veles 1, kar bi mogio izzvati enako katastrofo, kakor jo je Evropa doživela leta 1914.
Italijanski komentarji
Rim, 22. marca. s. Stališče, ki ga je francoska vlada zavzela napram Mussolinije-vemsj načrtu za organizacijo mira v Evropi, pozdravljajo italijanski večerni listi kot velik korak naprej. V zavesti svoje odgovornosti pred svetom in svojim narodom so francoski državniki obljubili v načelu svoja izdelovanje pri delu za pomir-jenje Evrope. Čuditi pa se ne smemo, pravi oficiozni »Giornale d' Italia«, ako se v Franciji in v državah Male antante čujejo pos/tmezni glasovi proti načrtu. Ne sme se pozabiti na politične tendence gotovih francoskih krogov in na to, da gre Mali antanti za prestiž. List se obrača nato na nasdov Male antante. ki mora imeti zaupanje v čut odgovornosti štirih zapadnih velesil in v reelno funkcioniranje Mnssolini-jevega načrta.
Macdonald o pariških razgovorih
London, 22. marca. AA. Pred svojim odhodom iz Pariza je Macdonald dal novinarjem izjavo, v kateri ooudaria med drugim:
ustvarijo boljše razmere in prijftznejše ozračje Razgovori, ki so se vršili v Rimu in Parizu, so dovedli do tega, da se zdaj sestavlja načrt kako zbližati evropske države. Načrti o zbližanju evropskih držav so naletel' tudi v Zedinjenih državah na dober odmev. Evropske države sicer ne morejo računati z Zedmjenimi državami in z njihovim sodelovanjem, toda Zedinjene države spremljajo te napore s simpatijami.
Francoski ministri so pokazali veliko razumevanje za te načrte, ki se vsi gibljejo v okvira dej Drusrva narodov. Štiri za-padne države, ki bodo imele glavno besedo. imajo v svetu Društva norodov stalna mesta in rosijo posebno odgovornost ra smer in stalnost politike Društva narodov.
Francoski uradni komunike
Pariz, 22. marca A A. Vlada je izdala o razigovorih med franeoskmi m angleškimi ministri naslednji komunike:
Britanski premier in državni tajnik za zunanje zadeve sta se ustavila v Parizu na povratku iz Rima. da obvestita predsednika francoske vlade in zunanjega ministra o značaju svojih razgovorov z Mussoliri-jem. Angleški in francoski ministri so v dolgih razgovorih izmenjali svoje misli. Francoski ministri so se zahvalili svojima angleškima tovarišema za informacije, ki sta jim jih prinesla in ki jim bodo omogočile podrobno proučitev predlogov. Ministri obeh držav ai bodo v kratkem ^pet sporočili, kakšno stališče so zavzeli. Francoski ministri so izjavili, da žele. naj bi se v in+eresu evropskega miru do'eglo v okviru Društva narodov zaupno sodelovanje med štirimi evropskimi velesilami in stalnimi člani Društva narodov.
Mussolini in poljski koridor
Pariz, 22. marca. d. V zvezi z Mossolini jevimi predlogi m Macdonaldovimi razgovori se v tukašnjih političnih in diplomatskih krogih zlasti komentirajo izjave, ki jih je podal Macdor:s!du Murasolini glede poljskega koridorja Po njegovem mnenju je pripisovati Scsmo dejstvu, da je bila Nemčija dosedaj neoborožena, da še ni prišlo do vojne na nemški vzhodni meii. če se Mussolini kljub temu upira ojačen.ru nemške oborožitve, je to samo posledica italijanskega optimizma, ker je Mussolini prepričan, da se bo dalo v okviru smijoče-ga se bloka velesil mirno likvidirati tudi vprašane tega koridorja. Dalija je prepričana. da bodo mogle velesile v vsakem primeru preprečiti vojno med Poljsko in Nemčijo.
Francija se posvetuje z Malo antanto
Pariz. 22. marca. g. Francoski delegat pri razorožitveni konferenci M as s igli je danes prispel v Žene\r>, kjer bo konferiral z zastopniki Male antante o angleško-fran-coskih pogajanjih v Parizu. V io si-rfto je prišel v Pariz tudi rumunski zunanji minister Titulescu, da dobi informacije od francoskega zunanjega ministra Koncour-ja. Nadaljnja izmenjava misli štirih velesil z ostalimi državami o načrtu, ki je bil izdelan v Rimu, s»e bo vršila diplomatskim potom.
Pariz, 22. marca. s. Zunanje politična komisija zbornice, se je danes bavila z ita-' lijansko-angileškim načrtom ter sklenila pred debato slišati še ministrskega predsednika Daladierja, odnosno zunanjega ministra Paula Boncourja. Komisija bo prihodnji teden nadaljevala razpravo o tem.
Roosevelt bo načel vprašanje vojnih dolgov
Zadevo bo proučil poseben odbor senata in zbornice -Črtanje dolgov je izključeno, znižanje mogoče
VV&shington, 22. marca AA. Vse kaže, da bo Roosevelt zahteval od kongresa, naj imenuje poseben posvetovalni odbor treh članov senata in treh članov zbornice, ki bo vzed vprašanje vojnih dolgov v svoje roke. Roosevelt ne bo zahtevaj izrednih pooblastil, ker je vprašanje vojnih dolgov tesno povezano z notranjo politiko in ker javnosit proti izrednemu postopku, če se bo notranji finančni položaj izboljšal. To se je pokazalo že pri razpravi zakona o kmetijski zaščiti.
Rooseveltova dkoMca pravi, da predsecL nik USA bo zahten/ai od parlamenta pooblastila, da se vojni dolgovi črtajo, ker se demokratski program upira črtanju. Pač pa niso izključena znižanja vojnih dolgov proti primoranim gospodarslkim koncesi-
jam. To stališče sedaj proučuje zunanje ministrstvo, ki bo stopilo v sitike z vsakim dolžnikom posebej. Verjetno je, da bodo glavni obrisa ameriške politike na svetovni gospodarski konferenci in pri pogajanjih o vojnih dolgovih znani že ta teden. O tem bo spregovoril ameriški delegat Norman Daviš, čim bo prispel v Evropo.
Pariz, 22. marca AA. Popoldne je zunanji odobor zbornice razpravljal o pred. logu postenca Richarda, naj Francija se-daj plača Zedinjenim državam decembrski obrok svojega vojnega dolga. Odbor bo zahteval od vlade pojasnila o pogajanjih, ki so se o tem vprašanju vršila med predsednikom francoske vlade in angleškimi ministri.
.Jaoonci pred Pekingom
To^io. 22. marca. d. Prednje straže japonske konjenice so se že pojavile v okolici Pekinga Japonska konjenica poskuša razorožiti kitajske čete in preprečiti razstrelilen mostov, da bi mogla japonska \>ojska naglo napredovati.
m t v« •	vv «|
Nemčija popušča:
Praga, 22. marca. AA. Nemški poslanik Koch je obvestil češkoslovaško vlado, da predlaga nemška vlada pogajanja o likvidaciji transfernega spora.
Smrt češkega učenjaka
Praga, 22. marca. AA. Tu je umrl star 75 let znameniti filolog ln folklorist Jurij Polivka. Pokojnik se je med drugim bavil z zbiranjem ln tolmačenjem narodnih pripovedk slovanskih narodov tn je bil profesor na Karlovi univerzi v Pragi. Bil je tudi član mnogih inozemskih znanstvenih korporacij, tako med drugim dopisni član petrograjske znanostne akademije. Beograjske kraljevske znanostne akademije, jugoslovanske akademije v Zagrebu, bolgarske znanostne akademije v Sofiji
Geodetska stroka v na3i državi
Analiza novega proračuna
Iz govora posL Ivana Mohoriča v proračunski razpravi v Narodni skupščini — Neskladnosti v proračunskih postavkah — Preveliki izdatki za penzife
Ko je bil t Narodni skupščim na razpravi proračun finančnega ministrstva, ie med drug im poslanci govoril tudi poslanec g Ivan Mohor č. V svojoh uvajanjih se ni omejil samo na postavke v o/jem proračunu finančnega ministrstva, marveč je porabil to priliko, da je celotni državni proračun in i njim vred finančno politiko podrobno analiziral in pri tem tudi stvarno kritiziral. Glavne misli iz njegovega govora smo objavili že v svojem telefonskem poročilu. Naknadno prinašamo po steno-grafskem zapisniku še nekatere podrobnosti. ker bodo izvajanja tako odi čnega go-f,x>darskega strokovnjaka, kakor je po*ia-nec Ivan Mohorič, brez dvoma zanimala tudi širšo javnost.
G. poslanec je v prvem delu svojega govora podrobno :n Kritično razčlenil sestavo novega proračuna in med drug.m rekel:
Ožji državni proračun, proračun državne adm nistracije je znižan za 5S5 nnhjo-bov dinarjev ali 7.73 odst. Na ža.ost znižanje v resnici ne bo tako veliko, ker dajejo določbe finančnega zakona posameznim resornim ministrom pooblastila, ki bodo zahtevala izdatke preko predloženega nam proračuna.
Ako pogledamo, za katere panoge državne uprave so bdi izdatki znižani, vidimo, da odpadeta skoro dve tretjini znižani«, okrog' 371 milij-ona. na znižanje postavke za državne dolgove. Nadaljnj h 130 milijonov odpade na znižanje proračuna za vojsko in mornarico, a na vseh ostalih 13 oddelkov proračuna odpadejo ie 83 milijoni znižanja. To je z o žirom na naše gospodarsko stanje vsekakor premalo. Vrhu tega vidimo, da pet proračunskih oddelkov ne le n: bilo zmanjšanih, marveč so bili celo povečana Predvsem so tu p-en-zije, ki so v primeri s tekočim proračunom povišane za 42.6 milijona; dalje so povišani izdatki 7<t preme* za 26.8 milijona. za vrhovno državno upravo za 2 3 milijona, za kmetijstvo za 6.9 ir. za telesno vzgojo za 32 milijona dinarjev. Skupno torej za 82 milijonov. To kaže, da ni bila uporabljena enaka mera za vse panoge državne uprave.
Ako pr merjamo odstotno zmanjšanje proračuna n i h izdatkov pri posameznih panogah javne uprave, vidimo, da se giblje to zmanjšanje med 3 23 in 23 83 odst. Pro-centno zvišan ie pri prej naštetih oddelkih pa se giblje med 1.52 do 27 6J odst., tako da je nesorazmerje tukaj še večje.
Povprečno znižanje proračuna znaŠ3 7.73 odst. Pod rem povprečjem so zn žani proračuni notranjega ministrstva (3.25 odstotka), prosvetnega ministrstva (1 375). f;nančnega ministrstva (4.67), vojnega ministrstva (6.12) in ministrstva zi socialno pol tiko (5.99) odst Nad povprečjem so znižani izdatki iin ministrstvu pravde (S.03), pri trgovinskem ministrstvu (10.47), pri zunanjem ministrstvu (12.17). pri gradbenem ministrstvu (16.85) ir; pri rezervnih kred'tih (16.67) odst.
Ta pregled nam kaže. da je znižanje najmanjše ravno pri onih proračunskih postavkah. h jih je treba z ozirom na današnje težke razmere in na minmalno gospodarsko aktivnost označiti za hiper-trofne. Ti oddelki iumj v pravem orinn«u z ostalimi resori. zlasti ne z gospodarsk mi. in uiti ne v odnosu s predvojnim niv<>je.tn teh proračunov v kraljevini Srbiji. Poseb-
no velja to za prosvetno io notranje ministrstvo. V kraljevini Srbiji je znašal leta 1911 proračun za prosveto 7.2 milijona dinarjev, za politično upravo 22 milijona, za finančno mojstrstvo 2-5, za zunanjo službo 2.8 za zdravstvo 2.2, za pravdo 2.66, a za gospodarstvo 3.7 milijona Din Izdatki gospodarskih resorov so bili torej znatno večji kakor izdatki za finančno službo, za polit uno upravo ali za zdravstvo; znašali so preko 50 odst. izda fcrn za prosveto. Danes pa vidimo, da znašajo izdatki za narodno gospodarstvo, to je za kmetijsko in za trgovinsko ministrstvo, manj od ene sedmine izdatkov za prosvetno m nistrstvo. manj od ene petine izdat kov za politično upravo in eno tretjino izdatkov za finarcnčo ministrstvo. To dejstvo nam kaže karakter stično tenden-co v strukturnem razvoju naših proračunov, tendenco, ki je napačna in škodljiva.
Posebno značilen je preračun za penzi-je. Po zaključnem računu za lete 1926/27 je bilo izdanih za penzije 626 milijonov dinarjev, po zaključnem računu za leto 1930/31 pa že 1015 milijonov Din, torej pol milijarde ah 90 odst. več, kar predstavlja povprečno letno povišanje okrog 100 milijonov. V novem proračunu znaša postavka za penzije 915 milijonov Din, »orej za okrog 50 odst. več, kakor v letu 1926/27 To povišanje izdatkov za penzije mora vzbudti našo pozornost, zlasti ako pomislimo, da so izdatki za invalidnine bili v tem času znatno zmanjšani. Naša dolžnost je, da stvarno preiščemo, kie so vzroki in da najden,o remedure temu nevzdržnemu stanju. Pred vojno so v kraljevin- Srbijii znašale penzije 4.8 milijona dinarjev. kar je predstavljalo 4 odsit. skupnega proračuna, v znesku 125 milijonov Danes tvorijo penzije 13 odst. proračuna. Nujno je potrebno, da se izvrši točna revizija, kdo vse prejema v naši državi pen-zijo in na kak način je prše! do nje, saj vemo, da imajo penzije tudi >sebe. ki niso bile v državni službi niti leto dni.
V enak' meri zasiužii našo pažmjo proračun državnih dolgov Po zaključnem računu za leto 1926/27 so znašali izdatki za službo državnih dolgov 584 milnjone dinarjev, naslednje leto 663 m lijone, za leto 1930/31 1096 milijonov, v lanskem proračunu pa že 1558 milijonov ali preko 20 odst. skupnega državnega proračuna. Ta veliki porast nikakor ni v skladu z raz-vitkom našega gospodarstva v razdobju od leta 1926 do danes. V novem proračunu je številka zmanjšana za 370 milijonov ali 23 odst., kar pa ne odgovarja našemu pr-čakovanju in tudi ne stvarnemu efektu aranžmanov, ki so bili že doseženi ali pa jih moremo še pričakovati
Ako tako analiziramo proračun državne uprave, moramo konstatirati, da so se izdatki od leta 1926, ko je bilo naše gospodarstvo doseglo gotovo stabilnost, narasli do višine, ki je za današnje razmere neznatna. Zato je dolžnost naš vseh, zastaviti vse moči. da se primernimi ukrep- in z boljšo organizacijo vseh panog urorave proračun zopet znižamo na 'ivo, ki bo v skladu z današnjimi gospodarskimi razmerami v državi.
Nekatere druge važne in zanimive podrobnosti iz govora poslanca Ivana Moho-riči bomo objavili še v prihodnjih številkah.
odltev razorožitvene
Zaradi pogajanj med velesilami je nastal popoln zastoj in bo razprava o Masdonaldovem razorožitve-nem predlogu odgodesta do po veliki noči
Samozavest Poljske
Poljska se hoče rešiti gospodarske krize z lastno močjo — Pooblastilni zakon daje predsedniku republike možnost nujnih gospodarskih ukrepov
Ženeva, 22. marca. d. Macdonaldova akcija, ki je dovedla do razgovorov v Rimu in Parizu, je izzvala v Ženevi r,ema!.r. pozornost Ne more se reči. da bi jo bili pozdravili s prevelikim navdušenjem. z!a-st- zaradi tega. ker je na prvi pogled vzbudila vtis. kakor da hoče Macdonild z osnovanjem novega bloka štirih velesili izolirati Društvo narodov in mu dati le podrejeno vlogo, ki naj bi na zunaj vsaj formalno omogočila manjšim državam iktivno sodelovanje v mednarodni politiki, doč'm bi bila vsaka od'oč:tev v resnici odvisna ■zgoili cd teea bloka velesil. Vsekakor je ustvarila Macdonaldova akcija, ojačeiia s predlogi Mussolinija, po sodbi ženevskih krogov dcce'a nov položaj, ki onemogoča za enkrat vsako nadaljnjo razpravo o najaktualnejših mednarodnih problemih, pred ■vsem pa o razorožitvi. Zaradi tega zavladal tudi na razorožitveni konferenci, ki b imela jutri pričeti generalno razpravo o Macdonaldovem razorožitvenem predlogu, popoln zastoj. Danes se ie vršilo posvetovanje med predsednikom razorožitvene konference Hender«>onoin ter med getreml-nim talnikom Društva narodov Drummon-dom, na katerem sta se dogovorila, da bo Jutri Henderson predlaga! na seji glavnega odbora razorožitvene konference, takolšnlo odgoditev razprav do po Veliki noči Hen-derson upa. da bo po-ložaj dotlej že toliko razjasnjen, da bo mog'a razorožitvena konferenca nadaljevati svoje de^lo. O tem je bil danes izdan tudi kratek komunike, ki pravi, da se bo razprava o angleškem razorožitvenem načrtu odgodila. dokler ne bodo končani razeovori med velesilami, ki imajo za cilj poglobitev medsebojnega sodelovanja.
Sklep o odgod-itvi konference nj izzval po-sebnega iznenaderaja. dasiravno se izraža mnenie. da bi se mora'3 razorožitvena konferenca nadaljevati neodvisno od po-lit;cn;.h nogaiani. ki 'zvira'0 iz najmoveiš;h Mussoliniievih in M a cd o<n a kina-i h predlogov ■v noe-iechi neve ureditve sodelovanja med
Ženeva, 22 marca C. Vest o odgodPvi razorožitvene Konference do po Veliki noči je izzvala v konferenčnih krosih zelo živahne komentarje. Pravijo, da jc dala inicija-
tivo za odgoditev angleška delegacija, ker sta angleška državnika na svojih sestankih v Rimu in Parizu ugotovila, da se da izvršiti izmenjava misli z direktnimi stiki mnogo bolie. nego v okviru razorožitvene konference Vse kaže, da ni izključeno, da se bo mesto konference vršil sestanek zastopnikov štirih velesil v Kakem švicarskem ali italijanskem mestu. Pričakujejo, da bo na jutrišnji seji glavni odbor sprejel angleški predlog, ne da bi mu odgovarjali zastopniki manjših držav. Nemški deiegat Nadolny je danes dopoldne posetil predsednika konference Hcndersona in se z njim razgovarjal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z oJgoditvijo konference.
Nemčija stoji na stališču, da bi se odgoditev ne smela sprejeti, če bi izzvala negativne posledice Nemška vlada tudi ni za to. da bi dogovor med zastopniki štirih velesil nadomestil razorožitveno konferenco, marveč bi se moral smatrati le kot priprava za nadaljnje delo v Ženevi, če se bo tako utemeljila odgoditev konference, se ji nemška delegacija ne bo proti vil a Vsesa-kor pa bo zahtevala, da se določi za nadaljevanje konference točen datum V ostalem ie gotovo, da se bo glavni odbor razorožitvene konference sestal po Veliki noči, bržkone že 26. aprila.
Poglobitev balkanskega sodelovanja
Sofija, 22. marca. AA. Na svojem včerajšnjem sestanku sta grška ln bolgarska nacionalna skupina za balkansko konferenco sklenili, da bosta delali za zbližanje med balkanskimi narodi in da bosta povabili tudi ostale nacionalne skupine, naj čimprej sklenejo medbalkanski gospodarski in politični dogovor, ki bi ublažil sedanje gospodarske težkoče. Tako naj bi se med drugim uvedle medbalkanske preferenčne carinske tarife, opustile naj bi se formalnosti pri potnih listinah itd. Razen tega sta si obe skupini edini, da je potrebno sodelovanje zunanjih ministrstev vseb balkanskih držav, da se izvede ta program.
Teorija in praksa
London, 22. marca AA. Pri razpravi o proračunu ministrstva za narodno obram-bo je parlament odklonil predlog delavske stranke, naj bi se z ozirom na Macdonal-dov predlog vojaški efekti znižali. Poslan, gka zbornica je z dviganjem rok odobrila kredite za narodno obrambo.
Ljubljana, 22. marca.
V veliki dvorani hotela Metropol ee je v nedeljo vršila glavna letna skupščina Udru-ženja geodetov in geometrov. Zastopane so bile vse sekcije po delegatih, prišlo Je tndi prav lepo število ostalih članov. Predsednik narodni poslanec Milan Mravlje je vse prisrčno pozdravil, posebno še delegata beo grajske sekcije načelnika oddelka za Kataster in državna dobra dr. Krala. Prečitane so bile pozdravne brzojavke šefa vojno-geografskega instituta generala St Boško-viča in generala Djordjeviča, naknr so b splošnim odobravanjem bile odposlane vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ter rt>-zdravni brzojavki ministru financ dr. Djor-djeviču in generalu St. Boškoviču. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika glavne uprave o dosedanjem delu in o uspehih, ki jih je glavna uprava dosegla, nadalje poročilo blagajnika. nakar je nadzorni odbor predlagal absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Pri volitvah je bil enodušno sp^jet predlog, da ostane dosedanja uprava še nadalje v rokah ljudi. Ki so si s spletnim vodstvom in izredno delavaostjo upravičeno pridobili zaupanje ogromne vsčiue članov. Izvoljeni so bili vsi dosedanji člani glavne uprave, le za Ii. podpredsednika je bil namesto geodeta Vujičiča -'zvoljen višji finančni tajnik pri oddelku za kataster in državna dobra Stanko Brinšek.
Na skupščini so se obravnavala važna strokovna in eksistenčna vprašanja geometrov in geodetov, številni govorniki so z markantnimi primeri, podali sliko o razmerah v katerih se nahajajo osobito geo-metri pri novi izmeri naše države. Z ostro toda stvarno kritiko so razgalili bedno stanje naših geometrov, ki tvegajo zdravje in življenje, boreč se z ogromnimi terenskimi težavami, ustvarjajoč podlago za pravično obremenitev našega kmeta, od katerega je bistveno odvisen prospeh vsake agrarne države. Sprejeta je bila resolucija. r kateri je izraženo vse o čemer se je na tej impozantni skupščini razpravljalo:
Ugotavlja se žalostno dejstvo, da Je zdravstveno stanje geometrov. ki delujejo pri novi izmeri, zaradi prenapornega dela in težkih življenjskih pogojev postalo civ> najvažnejših vprašanj geometrskega osob-ja. Drž. geometer mora na vse kraje naše države, ne glede pri tem na večjo ali manjšo zmožnost prilagoditve njegovega zdravja in telesne konstitucije klimatičnim razmeram posameznih krajev. Zdravje in telesna kon-stitucija geometra sta pri merodajnih krogih podrejene važnosti. Način ravnanja z drž geometri zgovorno priča, da za mero-dajne kroge vobče ne obstojata po'ma zdravje in delazmožnost, ki sta norazdru A-Ijivo zvezana med seboj. Naglaša se nujna potreba uninitve pavšaliranja za terensko delo, kajti tak sistem je škodljiv državi in staležu ter zaradi nesolidne konkurence resno ograža kakovost dela, posehuo pa škoduje zdravju. Dovršena dela naj se po tem plačilnem sistemu obračunajo v smislu pravilnika. Delovni čas za terenska dela od zore do mraka kakor tudi dnevno in nočno pisarniško delo naj se ukine, ter naj se predpiše običajni delovni čas. kakor veMa za vse druge državne urade. Vsi predpisi zasonov, uredb in pravilnikov, ki regulirajo odnošaje državnih uslužbencev do države, naj se upoštevajo tudi za državne Stolne tre.
Na skupščini eo bile iznoš?ne tudi naslednje ugotovitve: Potreben je enoten komasacijski zakon za celo državo s sodelovanjem Udruženja geometrov in geodetov Predpiše naj se tarifa niminalnih nagrad za dela poobl. civilnih geometrov, karier vrše strokovna dela na poziv oblastev. Dopolniti je člen »O ovliiščenju za izvedbo Javnih geodetsko-geoinetrskih del<, v tem smislu, da se od diplomiranih inžsnjerjev pripustijo k geometrskim izpitom samo inž*>njerii-geodeti in da se čas prakse tako za iuž. geodete, geodete in geometre določi na tri leta Dovoli naj se jim polaganje izpita v času aktivne državne službe. Pravilnik o izdajanju Katastrskih del privatnim podjetnikom Je dopolniti v tem smislu, da se taka dela ne smejo oddajati podjetjem, katerega člani nimajo geometrske kvaiifiki-cije, tudi v takem primeru ne, če ima:o geometra za poslovodjo. Ministrstvo prometa naj se naprosi za znižano voznino civilnim gemetrom. ki so člani udruženja Nujno Je potrebno, da se poveča število katastrskega osobja pri dravski in savski finančni direkciji. Velika brezposelnost v vrstah geodetov in geometrov nujno zabte-va, da ae sprejmejo v državno službo vsi diplomirani geodeti in geometri. ki so za sprejem vložili prošnjo, vse nekvalificirano in nestrokovno osobje pa odstrani Ker zaradi nezadostnega poznavanja stroke ruši ugled geodetskega 6taleža in države same Geodetom naj bo dana možnost napredovanja do vključno IV. položajne skupine. Do danes se je visokošolski značai študija popolnoma prezrl. Geodeti so postavljeni v isto vrsto z maturanti, čeprav govori zakon o uradnikih o takozvanih višjih strokovnih šolah. Glavni upravi se nujno naroča, da se z vso energijo in z uporabo vseh nadaljnjih sredstev zavzame, da se bodo gornje zahteve ugodno rešile in tako odpravile dezolatne razmare, v katerih je geodet ska stroka v naši državi.
Skupščina Je bila ob pol 13. prekinjena ter se je nadaljevala ob 15. Kot delegat za mednarodno federacijo. Katere prihodnje zasedanje bo v Rimu. je bil izbran načelnik oddelka za kataster in državna dobra dr Kral. Prihodnja glavna skupščina bo v Splitu. V ponedeljek ob 8. je veliko šte vilo udelžencev krenilo z avtobusi na Bled. kjer jih je z znano ljubeznivostjo sprejel g. Kenda v svojem Park-hotelu in jim po do bro pripravljeni zakuski razkazal in pojasnil zanimivosti svojega hotela Gosti so bili zelo navdušeni nad lepoto naših krajev, ki jim bodo ostali neizbrisno v spominu. Ob IS. se je skupščina nadaljevala pod vodstvom višjega kat. in-šp. Bydla. Zahvalil be je vsem udeležencem za obilno udeležbo ter pozval vse prisotne k čim tesnejšemu sodelovanju.
Plaz zasul 14 drvarjev
Pariz. 22. marca s. V departemenitu S a. vois je plaz odnesel dve baraki, v katerih je prebivalo 14 drvarjev zapisi enih s pri. pravijanjem drv. Doošlej s potegnili izpod razvalin 5 mrtvih tn 9 ranjenih, žrtve so baje po večini Italijani in Jugosloveni. Ostali delavci ki so tud* zaposleni tamkaj, še vedno kopliejo. da bi rešili ponesrečene tovariše Izpod snega
Pariz, 22. marca AA. Iz Saint-Jeana de Morien poročajo, da je v strahovitem vi. harju. ki je tam besnel, našlo smrt 7 ljudi. 9 jih je pa ranjenih. Izsmed smrtnih žrtev so 4 Italijani in en Jugosioven.
Varšava, 22. marca. AA. Pat poroča: V razpravi o zakonskem načrtu, ki daje predsedniku republike posebna pooblastila, je imel predsednik ministrskega sveta Pri-stor daijši ekspoze- Dejal ie, da so mnoge države še ved.no izpostavljene močnim gospodarskim stiskam, ki bi se dale ublažiti le z mednarodno akcijo. Ker pa na gotovih mestih v inozemstvu ni za take akcije dovolj razmnevarnja, mora Poljska zaupati v lastna sredstva, da prekorači sedanje stiske. Vlada ne bo odredila posebnih ukrepov, marveč za-upa v koristno uporabo prirodnih gospodarskih virov. Vlada je v zadnjem času olajšala finančna bremena in dovolila kmetijstvu in industriji razne druge olajšave. Industriji so bile znižane socialne obveznosti in znižane cene srro-vin. Zaradi tega je vlada mogla premagati odpor nekih industrijskih panog in kartelov ter doseči znižanje cen nekaterim industrijskim proizvodom.
Vlada bo skušala znižat: število brezposelnih. V tem oziru bo dobrodošlo dejstvo, da so padle cene industrijskih proizvodov in da se je na ta način izravnalo nesoglasje med industrijskimi m kmetijskimi cena-
Izgredi na Dunaja
Dunaj, 22. marca. AA. Zaradi oprostitve članov socialističnega Schutzbunda, ki so bili obtoženi zaradi nedavnih izgredov v Slmmerlngu, kjer sta bila ubita ava nacionalna socialista in en redar, so bili danes hudi dijaški izgredi na dunajskih visokih šolah. Spopadli so se pristaši Hitlerja in socialno demokratske stranke. Ponekod je morala intervenirati policija. Klerikalna »Reichspost« zahteva razpust Schutzbunda.
Tudi v Ameriki poostrena davčna praksa
Newyork, 22. marca. AA. Bivši predsednik velikega denarnega zavoda »National City Bank« Charles Mitchell je bil aretiran, ker se je izkazalo, da je kršil zakon o davčnih prijavah. Kasneje so ga Izpustili na začasno prostost proti kavciji 10.000 dolarjev. Državni tožilec Commlngs je izjavil, da je bil predsednik Roosevelt obveščen o aretaciji in da ukrep popolnoma odobrava. Državni tožilec očita Mitchellu. da se je hotel izogniti plačilu 657.152 dolarjev dohodninskega davka od dohodka 2,823.400 dolarjev, ki ga je imel leta 1929.
Konec prohibidje v Ameriki
Washington, 22. marca s. Reprezentanc, na zbornica je sprejela zakonski načrt gleda izdelovanja in prodaje piva ia vina s 3.2 odstotka alikchola.
Neprijeten odmev proti židovskih izgredov v Nemčiji
TVashington, 22. marca AA. Zunanje ministrstvo je prosilo poslaništvo v Berlinu, naj mu predloži podrobno poročilo o pro. tižidovskih izgredih v Nemčiji. Informacije so zunanjemu ministrstvu potrebne v zvezi s protesti, ki so jih proti dogodlkom v Nemčiji priredile židovske organizacije in posamezne veroizpovedi v Zedinjenih dr_ žavah.
»Zeppelinov« poset v Rimu
Berlin, 22 marca AA Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo začetkom maja odplul v Rim. To bo prvič, da pristane v Italiji.
nri. Predvideni so nadalje ukrepi glede železniških °rif, ukrepi o znižanju državnega in občinskih proračunov, ki naj se pri-lagode stopnji dohodkov. Nato >e predsednik omenil položaj dolžnikov, ki ga je treba olajšati. V interesu gospodarstva je. da se ohrani solventnost
Predsednik vlade je v tej zvezi opozori' na porast hranilnih vlog v denarn.h zavodih, kar dokazuje, da se je Polnska znala ubraniti nek"h finančnih pojavov, k' pretresajo velko večje države. Sedanje gospodarsko --tanje bo trajalo še nekaj časa. Zato je tr^ba usmeriti gospodarsko delovanje tako, da bo pripravljalo normalno življenje. Vse naj bo uravnano tako. da bo pripravljalo boljšo bodočnost
Neodvisno od tega pa pripravlja v.ada niz javnih produktivnih del, da zaposli čim večje število brezposelnih delavcev Akcija ne bo odvisna samo od vlade, tein-več predvsem od podpore s strani združenega naroda. Vlada ne vidi dogodkov ki bi mogli spremeniti mjene sklepe in irje-ne načrte, po drugi strani pa se tudi ne bo dala zapečati od gospodarskih oo:re-«ov. ki se pojavljajo v drugih državah.
Beograd zopet v snegu
Beograd, 22. marca. p. Po zadnjih sulnč-nih dneh se je vreme včeraj popolnoma izprevrglo Zjutraj je začelo hudo deževati popoldne pa je temperatura naglo padla in je proti večeru začelo snežiti kakor sredi najhujše zime. Do večera je žo precej debel sneg pokrival ulice.
Nov polet v stratosfero
Pariz, 22. marca č. »Chicago Tribune« poroča, da namerava belgijski profesor Pic-eard letos organizirata nov pode t v stratosfero. Polet naj bi se izvršil v Beigiji in v Ardenih. Piccard sam se bo dvignil z nn_ vadinim balonom ter bo kontroliraj polet stratosfernega balona, na katerem bosta njegov dosedanji asistent Coessin in neki belgijski študent po imenu Braie. Oba balona bosta med seboj v telefonski zvezi.
Raziskovanje Himalaje
London, 22. marca AA. Člani angleške himalajske odprave so prispeli v Tibet. Iz Kambe Jong bodo opremo odprave prenesli 150 milj dalje v gorovje do samostana v Ronglmiikiu. Prebivalstvo kaže za odpravo ogromno zanimanje.
Strahovito neurje v Ameriki
Auc^land, 22. marca AA. V Taumarn-nauiju v Južnem Aucklandu so divjaie silne nevihte z velikim viharjem, škoda je zelo velika. Dve sto hiš so morali izprazniti. Vse zveze so pretrgane.
Vreroemka na^ved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Nekoliko oblačno in spremenljivo; ponekod vetrovno, hladno. — Situarija vferajlnjega dne: Depresija prodira proti vzhodu, z zapada pa prehaia na kontingent visoki pritisk, zaradi katereea se je vreme zjasn;lo in so padle temperature Nad Jadranom prevladuje minimum V naši državi je pritisk narasel za 5.5 do 12.5 mm. posebno na severu in vzhodu, manj na jugu. Temperature so padle za 1 do 9 stopinj, najbolj na vzhodu, najmanj na severu.
Dunajska vremenska napoved ra četrtek: Ponekod oblačno, večinoma pa jasno, zjutraj slana. Mrzlo vreme ne bo trajalo dolgo.
Sestanek pruske zbornice
Odgoditev volitve pruskega ministrskega predsednika — Odkritje nesoglasij v vladi — Razočarani
nemški naeionalci
Berlin, 22. marca. g. V enakem vojaškem tempu ,kakor včeraj državni zbor, je danes tudi pruski deželni zbor izvolil svoje predsedstvo. Za predsednika je bil zopet izvolaen dosedanji predsednik narodni socialist Kerrt, za prvega podpredsednika nemški nacionalec Kriss, za drugega podpredsednika član centruma Baumhoi io za tretjega podipredsednika narodni socialist Hacke. Komunisti so bili tudi cd te seje izključeni. Socialni demokratje so zasedli skrajno letvico. Takoj po konstituiranju se •je deželni zbor odgodil do 2. maja. Volitev pruskega ministrskega predsednika je bila torej odgodena, ker se giede osebe še n.; dosegel sporazum.
Odigoditev te volitve je politična senzacija današnjega dne. Kakor znano, je bil za to mesto določen podkancelar Papen. Vzrok za odgoditev je po zanesljivih informacijah ta, da obstoji med Papenom in narodnimi socialisti že več dni velika napetost. ki je imela za po-sledico, da velik del narodno socialističnih deželnih poslancev noče dati svojih glasov Papenn.
Vzrok za ta konflikt leži v prenapetem nastopu Goringa. Kakor znano, je Papen komisarski ministrski prediseduiik Prusije, dočim je Goring dobil le notranje nrnistr-stvo- Kljub temu je Goring nastopa! kot neomejen« gospodar Prusije ter je brez vednosti Papena izdal celo vrsto naredb. ki hi prav za prav spadale v delokrog ministrskega predsednika. To je povzročilo oster Papenov protest, ku ga pa Hitler sploh ni vpoštevaJ.
Protestu Papena se je pridružil tudi Hu-genberg, ki prihaja vedno bolj do spoznanja, da je njegov vpiiv kljub dogovorom ob priidki in?eiiovanija Hitlerjeve državne vlade samo na papirju in da narodni socialisti tudi v gospodarskih zadevah delajo to, kar jim je po giodu. Veliko nerazpolo-ženje je v krogih nemških nacionalcev in tudi pri Stahlfieknu povzročilo dajje dejstvo, da so bila vsa važnejša mesta zasedena z narodnimi socialisti. Dosedaj so bile vse pozicije v upravi kakor tadi v pravosodju z izjemo diveh mani važnih mest zasedene z narodnimi socialisti. Noben dr-
žavni kororsar .nebesi kotmsarski državni predsedn k, vrhovi* župaa ali policijski predsednik ni « vrst pristašev Paperia, Htigeruberga ali Stah'Jhehna.
Na ta način je v resnici vsa oblast t Nemčiji združena v rokah aarodnii socra-Mstov. Db pričeifkm tedma je Papen zaradi teh stvari govori! s Hindenburgom, vendar pa je bila tudi intervencija državnega predsednika pri Hitlerju brez uspeha. Hit'er je izjavil da ne more izpremeniti izrvršecfh dejstev.
V poMtiičnfh krogh pričakujejo r vcHkrv napetostjo razvoj konflikta v desnici- Vendar so si na jasnem, da se bo konflikt končan s porazom »upornikov« ter b; m-ogel končno imeti Z3 posledico popolno izločitev Papena in Hugenberga. V r a rodno socialističnih krogih že odikrito groze, da se ne bodo obotavljali v gotovih okoliščinah, ako bi to zahtevali interesi države, aretirati t- ii Fapena in Hiigerberga-
Za združitev z Avstrijo
Berlin, 22. marca s. Na današnji prvi soji pruskega deželnega zbora je predsednik narodne socifJlisti<5ne frakcije poslanec KuPe s posebnim veseljem pozdravil osem zastopnikov narodnih socialistov iz Avstrije, ki so prisostvovali seji. Kot voditelj narodne socialistične politike v tej zbornici in po nalogu državnega kancelarja Hitlerja, je dejal Kube, želim baš kot Prus izraziti, da so Prusi Velenemci in da bodo to tu ni ostali. Dosegli bomo svoj cilj šele tedaj, kadar bosta Nemčija in Avstrija združeni v eno velike državo, ki bo mogla izvršiti svetovno misijo germanstva. Menim, da lahKO izjavim v imenu velike večine te zbornice, da pomenita ljudski sodbi od 5. in 12. marca preokret v metodah od 9. ikv vembra 191S.
Keil Kaiser!
Voditelj nemško nacionalne deželnosbor-Hke frakcije poslanec dr. Winterfeld Je dejal: Prepričani smo, da je sedaj prišel prokret za prusko Nemčijo. Ako smo sestali danes, na rojstni dan našega starega junaškega cesarja, smemo v duhu na.šega starega stališča tudi reči, da upamo, da bo prišel čas. ko bo nad prusko Nemčijo zopet vladala h-ohonzollernska krona.
Maši krafi in ljudje
Preiskava sleparij z vložnimi knjižicami
Potreben je pregled vseh vložnih knjižic — Glavni sleparski trik so bila posojila na vloge — Bogataši čez noč
Zagreb, 22. marca.
Afera bivšega odvetnika Ribolija ima to dobro stran, da so oblasti v Zagrebu posvetile zaradi nje vso pozornost organizaciji sleparjev z vložnimi knjižicami Razne agencije, poslovalnice m posamezniki, ki so si izbrali za svoje žrtve lastnike vložnih knjižic, so se poiavili takoj, ko je prišla Praštediona pod zaščito. Polnih osem mesecev se je v Zagrebu javno vršilo brezmejno izkoriščanje vseh. k' so prišli v stike, ker niso mogli dvigniti svojih prihrankov. Dosedanje preiskave so ugotovile, da so imeli mnogoštevilni sleparji ■z vložnimi knjižicami že od avgusta lanskega leta pravo organizacijo, ki je uvedla tudi tečaje hranilnih vlog. katere je po svoji volji pustila dvigati in padati Takoj, ko je Praštediona prišla pod zaščito, so si mnogi vlagatelji skušali pomagati na ta način, da so kupovali vsakovrstno blago pri onih trgovcih, ki so zadolženi pri Pra-.štedioni, in ki so zaradi tega sprejemali viožne knjižice namesto gotovine za prodano blago. To pa seveda ni dosti zaleglo v veliki denarni stiski, katero so začeli sleparji takoj izkoriščati po svojem programu Policija je preiskala in zapečatila že precej »agencij«, za izsleditev in odpravo vseh sleparij pa je treba še mnogo dela ki truda
Glavne sleparije so se vršile po naslednjem. dokaj preprostem načinu: V listih izšle objave, da se delijo posojila na vložne knjižice. Velikodušni pomočniki v denarni stiski so ponujali 40 odstotkov posojila na vloge Posojilo pa je bilo zvezano s pogojem, da ima posojilodajalec v teku šestih mesecev pravico, zastavljeno vložno knjižico prodati komu drugemu in da bo najemnik posojila, ko bo denar vrnil, dobil nazaj kako drugo vložno knjižico na enako denarno vsoto. Ljudje, ki so bili v veliki stiski, se niso ustrašili takega pogoja in so podpisali pri agencijah in posameznih posredovalcih tudi pogodbe, da se strinjajo s stavljenim pogojem in da plačajo posojilodajalcu tudi zahtevane obresti Ni jim bilo dosti mar, kaj bodo ^rosredovalci med tem počenjali z zastavljeno vložno knjigo, glavno jim je pač bilo, da dobijo potem, ko vrnejo posojilo, vložno knjižico vrnjeno v enaki denarni

Oanes ob 4., V48. in 9. Vi zvečer premiera
najrazkošnejše operete te se-
zijel: Najboljši film:
V tem filmu gostuje tudi sloviti pevski ženski jazz-zbor
SlftgiHg Babies
Kot dopolnilo nov >Ufin« zvočni
tednik!!
Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—12. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
višini. Da bo vsta stvar jasna, j« recimo nekdo 1. januarja zastavil agentu vložno knjižico, glasečo se na 100.000 Din. Na njo je dobil takoj 40.000 Din posojila, od katerega pa mu je agent odtegnil 6000 D;n kot obresti za pol leta. Klient je dobil tako za svojo vložno knjižico po odbitku obresti in poslovnih stroškov največ 30.000 Din. Po šestih mesecih je revež spravil skupaj 40 000 Din in prinesel denar nazaj, zahtevajoč vložno knjižico na 100.000 Din. Nekaj dni je moral počakati, da je agent od drugega reveža kupil vložno knjižico na 100.000 Din in sicer po veliko nižjem tečaju kakor pa je pred šestimi meseci prodal zastavljeno vložno knjižico na enako vsoto. Posredovalec je prodal zastavljeno vložno knjižico za 60000 Din, novo vložno knjižico pa je kupil za 35.000 Din in je tako zaslužil čistih 25.000 Din in še 10.000 Din na obrestih in poslovnih stroških Njegov klient pa lahko sedaj proda tujo vložno knižico v naboljšem primeru za 35 odstotkov in mu je tako od prihranka, ki ga je zbiral 10. 20 in še več let, ostalo komaj četrtina. Tako je z onimi, ki vrnejo kratkoročno posojilo; mnogi drugi, ki se jim to ni posrečilo, pa imajo seveda še veliko večje izgube. Organizacija sleparjev skrb za to, da se tečaji vložnih knjižic stalno znižujejo in da pridejo vse kupčije z viožnimi knjižicami v njihove roke.
Po ugotovitvah policije je vodja sleparske organizacije neki diskvalificirani odvetnik, njegova desna roka pa neki skra-hirani lesni trgovec. Za agencije in posredovalce ni bilo izdano niti eno obrtno dovolilo, razvila pa se je vedarle tako cvetoča obrt, da vzbuja splošno pozornost mnogo njenih članov, ki so lani še zanemarjeni postopali po ulicah ter pri znancih prosjačili za kako »zeto«, letos pa so pijani od zore do mraka ter ne vedo kam z denarjem, ki so si ga pridobili na škodo varčevalcev — žrtev denarne krize. _ Ves obseg mnogoštevilnih in zamotanih izko-riščevanj te vrste se bo dal ugotoviti šele tedaj, ko bodo s pomočjo samih denarnih zavodov izvedeni pregledi vseh vložnih knjižic, ki hodijo sedaj iz roke v roko Na zastavljenih in izmenjanih vložnih knjižicah so sleparski posredniki gotovo tudi izvedli mnogo sleparij.__
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjen je trebuha, pritisk (v možgane) krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, anije, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po če-trtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Jose-fove« grenčioe po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Hram slave
Načrt arhitekta Plečnika o preureditvi okolice Sv. Krištofa
Ljubljana, 22. marca.
V	zvezi s rvojim načrtom o regulaciji svetokriškega okraja je mojster Plečnik dovršil tudi podrobni načrt o preureditvi pokopališča pri Sv. Krištofu. Del tega starega ljubljanskega pokopališča bo po njegovi zamisli porabljen za novo cesto, ki se bo vzporedno z Linhartovo ulico vila od Dunajske ceste na polje in proti Sv. Križu. Ža trasiranje te nove ceste bo porabljenih 5000 m2 starega pokopališča.
Plečnikov načrt je zelo širokopotezen. V zvezi s celotno regulacijo predvideva predvsem celo vrsto gradbenih preureditev. Po njegovi zamisli naj bi se stara cerkev pr' Sv. Krištofu povečala in naj bi e prezi-dala v nekakšen mavzolej — v Hram slave. V tem hramu naj bi bile predvsem ohranjene kosti naših velikih mož, ki počivajo iua tem pokopališču, tako Vodnik, Kopitarr, Čop, Levstik, Jurčič. Poleg stare naj bi se po Plečnikovem načrtu zgradila nova cerkev — bodoča farna cerkev župnije Sv. Krištofa. Okrog cerkve predvideva načrt ureditev modernega parka in seveda tudi stavbo župnišča. Razen tega si je arhitekt Plečnik v tej okolici zamisli! gradbo pritličnih stavb za trgovine.
V	umetniškem pogledu je ves načrt izraz žive harmoniie. kakor so pač vsa Plečnikova dela. Razširjanje Ljubljane na sve-
LTUHN1PREGLED
O „Samsonu in Dalili"
Drevi bo v ljubljanski operi premiera Saint-Saensove opere »Samson in Dalila«.
Sain-Saens je bil kot operni komponist učenec Halevyja. S svojim mojstrom deli to usodo, da je samo z enim delom imel trajen uspeh: s »Samsonom in Dalilo«, prav kakor Halevy z »Židinjo«. Učenec in JČi-teli imata še to skupno potezo, da sta šla oba mimo Wagnerja in njegovega dela. Meyerbeerov vpliv je bil pri obeh tako močan, da skoro ne verujemo letnici prve uprizoritve »Samsona«: 1877, leto. ko so Nemci že imeli »Holandca«. »Tanhauserja«. »Lohen-erina«. »Moistre pevce« in »Tristana«. Tako malo sledov VVagnerja. kakor pri teh dveh komponist h. ne naidemo niti pri ruskih komponistih te dobe. Sieer je pa to že tradicija Francozov. Njih nacionalno občutje je bilo močnejše kot zunanji vplivi: od LullT-ja (pole" Gliickal do Debussyja (pole« R. Straussa) in še naprej do Millhauda) m dr. (pole" P HindemithaV. vedno kaže francoska glasba svojo samobitnost, svoj nacionalni značaj.	„ ...	. <
Opera »Samson in Dalila« se formelno naslanja na Meyerbeera in Verdija. Prvotno je bila zasnovana kot oratorij. zato spominja posebno v prvem dejanju po svojih zborih, recitativih in še prav posebno po »n-
etrumentacijskih domielekih (trompete v arijo Abimeleka) na Handlove oratorije. V dejanju pa je toliko dramatike, da je ta kar sama zahtevala operno formo, čemur se je skladatelj dolgo up ral. Morda bi se bil po neuspehu s svojo prvo opero (»La princesse jaune«) sploh odvrnil od opere, če mu ne bi Liszt toliko prigovarjal in mu zatrdno obljubil uprizoritve »Samsona« v operni obliki. Pariz je sprejel »Samsona« v repertoar šele po Weimarju in Dunaji. Delo ima toliko izvrstnih mest. da ie še danes na repertoarju vseh večjih opernih gledališč in na repertoarju gotovo vseh — mezosoprani-stinj.
V prvem dejanju je jako lep začetni zbor z ostinantnim motivom v orkestru in veličastno fugo — tožbe zasužnjenih Hebrejcev. Potem: Ariozni recitati (Samson in njegov poziv na upor. arija Velikega svečenika, v kateri prekolne Samsona, pa ples filistej-skih deklet z interesantnim. skrajno zmernim ritmom in dinamiko (brez gradacije), pa kot trio v plesu zmanaE-dur arija Aalile. Da ne pozabim omeniti še terceta: Dalila, Samson, stari Hebrejec. ki ie muzikalno gotovo najlepši del vse opere.
Drugo dejanje vsebije tri scene: 1. Duet svečenika in Dalile. ki se začenja z recita-tivom in arijo svečenika (v orkestru izpeljan motiv v sinkopiranem ritmu). Isti motiv uporablja komponist v varijanti za na-
tokriško m bežigrajsko stran nezadrža»-o
napreduje in tako bo tudi preureditev starega Sv. Krištofa v duhu modernega gradbenega razvoja prej ali slej postala pereča potreba. Od tempa, v katerem se bodo normalizirale gospodarske m življenjske razmere, zavisi, kako kmalu b misel mojstra Plečnika postala dejstvo. Nobenega dvoma pa ni, da bi Ljubljana od relizaci-je tega načrta na svoji umetniški lepoti mnogo pridobila.
Teden Jadranske straže
Ljubljana. 22. marca.
Kakor je »Jutro« že najavilo, se bo letošnja oblastna skupščina Jadranske straže vršila 2. aprila ob 10.30 v Sokolskem domu v Nov^m mes u. Krajevni odbor JS v Novem mestu je za svoj jadranski teden določil naslednji spored: 26.3 Otvoritev jadranske razstave v pros:orih tvrdke M^dio na Trgu kraljeviča Petra. — 27. IL1 Šolska proslava Jadranske straže v vsem sre-zu. — 28. III. Skioptično predavanje »Od Sušaka do Boiane« v Prosvetnem domu, predava prof. Fr, Rojšek ob 20. uri. — 30. III.: »Vzdolž Jadranske obale«, skioptično predavanje Viktorja Pirnata v Sokolskem domu ob 15. uri za šolsko mladino, i.b 20. uri za ostalo občinstvo. — 1. IV.: Akademija Jadranske straže v veliki dvorani Sokolskega doma, nato prosta zabava. Pri akademiji sodelujejo vsi pomladki JS v Novem mestu s petiem, orkestrom in telovadnim nastopom. Dve soli zapoje gospod Likovič iz Ljubljane in predava dr. Ivo Rubič iz Splita — Dne 2. aprila ob 9.45 bo sprejemi gostov na kolodvoru. Na trgu kraljeviča Petra pozdrav, pevorka v Sokolski dom, kjer se bo vršila oblastna skupščina.
Spored je torej tako mnogovrsten, da je dolžnost vsakega zavednega člana in prijatelja Jadranske straže, da poveča proslavo Jadranskega morja s svojo prisotnostjo in da se vsaj oblastne skupščine Jadranske straže v Novem mestu zanesljivo udeleži. Za člane Jadranske straže, ki se udeležijo oblastne skupščine, je že'ez-niška uprava odobrila popust voznih cen, ki velja od 29. marca do 6. aprila. Člani JS prejmejo na zahtevo od oblastnega odbora JS v Ljubljani posebno legitimacijo, s katero kupijo na podlagi svoje članske legitimacije s fotografijo oelo vozno karto, ob povratku pa samo polovično karto. Gostje izven Novega mesta, ki se želijo udeležiti že akademije 1. aprila, naj pravočasno sporoče krajevnemu odboru v Novem mestu svoje želje glede prenočišča. Krajevni odbori Jadranske straže m po-verjeništva prejmejo navodila neposredno od oblastnega odbora. Vabimo vso javnost, da se te manifestacije za naše sinje morje udeleži v častnem številu.
Šahovske borbe Bogoljubova v Ljubljani
LJubljana, 22. marca
Glede na netočne vesti, ki so jih razen »Jutra« objavili v zvezi z Bogoljubovim gostovanjem v Ljubljani nekateri dnevniki, je načelstvo tehničnega odseka Ljubljanskega šahovskega kluba primorano v izogib nejasnosti in nesporazumov objaviti ponoven točen spored tega gostovanja. Velemojster Bogoljubov je v torek v Mariboru dobil 27 partij, eno izgubil, tri pa remiziral. V petek 24. t m. prispe preko Celovca m Beljaka v Ljubljano, kjer priredi ob 20. v kavarni Evropi svoj prvi ljubljanski nastop: »mon^tre^imultanko z neomejenim številom igralcev. K simultanki bo pripuščen vsak šahist, ki se prijavi med 19 in 20. uro v kavarni tehničnemu vodstvu LSK in plača prijavnino 20 Din zaradi pravočasne razporedbe sedežev opozarja prireditveno vodstvo vse ša-histe ki žele igrati na tej simultanki, da se po 20. uri ne bo sprejemalo nobenih prijav več Vsak igralec naj prinese šahovnico s seboj, ker turnirsko vodstvo zaradi pričakovanega navala ne more jamčiti za razpoložljive klubove in kavarniške šahovnice. K tej simultanki so prav tako najvljudneje vabljeni vsi šahisti in prijatelji šaha, ki žele spremljati kot gledalci potek te za Ljubljano gotovo edinstvene šahovske borbe. Zanje je določena skromna vstopnina 5 Din za osebo. Vstopnina za dijake z izkaznico je polovična.
V soboto se bo vršil drugi nastop Bogoljubova v igralni sobi kavarne Evrope. — Tam bo nastopil velemojster v šahovskem brzoturnirju proti ekipi 20 najjačjih ljubljanskih šahovskih amaterjev. Zatradi določitve postave naj s« zglase vsi ljubljanski šahisti, ki bi želeli igrati z Bogoljubovim na tem brzoturnirju, že v petek 24. t. m. ob 16. uri v kavarni Evropi pri dežurnem odborniku LSK, ki bo v sporazumu s
sledn jo povest Dalile. Scena^ se konča s ka-noniziran;m duetom mogočne dramatične sile — up na ugonobi t ev Samsona.. Po odhodu svečenika sledi arija maščevanja Dalile mnogo znana s koncertnih podijev. >0 Bog, ti izvrši osveto«: k tej je navezan nastop Samsona.
Duet Samsona in Dal le nas spominja po svoji dolžini in gradaciji VVagnerjevih due-tov. Gotovo si noben francoski ali italijanski komponist pred »Holandcem« ne bi b i upal postaviti v opero duela take dimenzije kot je ta. Izrazito francoska romantična metodika. da mu ne daje svežost, ki izbriše to dolžino. Živahno razgibanem j duetu sledi kot srednji del prekrasna, mnogo peta arija »Srce odpira se, ko je culo tvorj glas.« e katero Dalila že premaga Samsonov odpor. Sledi zadnji del dueta, v katerem hoče Dalila izsiliti iz Samsona, da ji pove, v čem je skrivnost njegove moči. Borba med strastjo in dolžnostjo pri aSmsonu ter med igrano ljubeznijo in zvijačnostjo pri Dalili. daje komponistu dovolj prilike za mogočno stopnjevano linijo, ki rase do trenutka, ko Samson omasra in sledi Dalili v njeno hišo. Scena se konča z naskokom filistejskih vojakov na Samsona.
Tretje dejanje ima dve sceni: Samson je ujet im goni mlinsko kolo. Ta scena je popolnoma oratorijska in vzbuja tožbo oslepljenega Samsona, ki mu odgovarja tožba ostalih ujetih Hebrejcev. Druga scena: Sve-t:šče. Dagona. boga Filistejcev. Jitropozma-ei nad Samsonom. Mešani zbor. Zasvita ee dan. Prihod svečenika ia Samsona, katerega
TrUiko-
palm iro • irulo'
je Ahozu, ut <bhxyzL pa^ji/niA/mcr ur zakadi
tecja, dobte (kleče do-<zxbdrxj£^CL oStankcu
MiKPiM,w^jiiuii'iji,ii;iiui.iiMiiii.iijjii!:.'aaiiii;»irjn
prireditvenim vodstvom izbral najjačje igralce in določil tekmovalce. Vsak tekmovalec, ki bo nastopil na sobotnem brzo-turnirja, plača kot pri.avnino 25 Din. Igrali se bosta predvidoma po dve partiji, čas razmišljanju se bo sporazumno še določil (7 do 10 sekund za potezo) in bo čas signaliziran. K tej (sobotni) prireditvi so prav tako vljudno vabljeni gledalci, prijatelji šaha in šahisti. Zanje je določena istotako skromna vstopnina 5 Din po osebi (dijaki polovico).	Mirko Kragelj
V prepadu nad Krškim
Krško, 22. marca.
V soboto zvečer se je na strmih pečinah nad Krškim zgodila nenavadna smrtna nesreča, ki sliči pravi planinski nezgodi in je zahtevala življenje Marije Božičkove, uslužbene pri trgovcu g. Ivanu Radanoviču v Krškem.
Preko dneva je bila Božičkova po opravku v vinogradu v Trški gori, odkoder se je vračala v mraku. V svojo nesrečo si je izbrala bližnjo pot skozi tako zvani »kotel«, stezo, ki se vije nad strmimi pečinami in je še pri belem dnevu izkušenim dovolj nevarna. Ker je zvečer ni bilo domov, so jo šli naslednje jutio iskat in so jo res našli mrtvo na strmini nad mestom. Zdrsnila je na nevarnem mestu, padla na glavo in dalje v globino svojih 70 metrov. Ker je med padcem udarjala z glavo ob skale, je dobila hude zunanje in notranje poškodbe, katerim je gotovo takoj podlegla. Pokopana j« bila na krškem pokopališču. — Vsekakor je potrebno to stezo na nekaterih mestih primemo razširiti, da bo hoja po njej vsaj kolikorioliko varna.
Tast je ustrelil zeta
Ptuj, 22. marca.
Danes je posetil posestnik Jože Murniek iz Gorenjskega vrha v Halozah svojega tasta Blaža Prandiča, posestnika na Turškem vrhu. Med njima je prišlo okrog 13. do prepira, med katerim je Prandič segel po samokresu in ga sprožil. Smrtno zadet se je Mumlek zgrudil, na tleh ležečega je pa Prandič sunil še z nožem. Po krvavem dejanju se je sam javil orožnikom v Za-vrou, ki so ga aretiraii. Na kraj zločina so odšli orožniki, da ugotove dejanski stan obenem so o dogodku obvestili ptujsko 9odišče. Jutri odide na kraj zločina sodna komisija. Truplo pokojnika so prepe-liali v mrtvašnico v Za vrču. Podrobnosti tega krvavega zločina še niso znane.
Grenčica Hunyadl Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
V jezi sta se izdala požigalca
Novo mesto, 22. marca.
Lani je bilo v podgorjanskih vaseh precej požarov, o katerih pa ni bilo mogoče razjasniti, kako so nastali. Požar je bil tudi v nedeljo 23. oktobra ob 4. zjutraj nad vasjo Mali Orebek v lepo urejeni zidanici posestnika Alojzija Vidica iz Zajčjega vrba. Plameni, ki so se začeli dvigati z veliko močjo iz zidanice, so kmalu zajeli tudi hišo in zidanico posestnice Marije 5e-gove in so domalega uničili vsa tori poslopja. Le veliki požrtvovalnosti stopiških gasilcev se je bilo treba zahvaliti, da se ni ogenj razširil tudi na širšo okolico. Orožniki so tedaj uvedli preiskavo proti samemu posestniku Vidicu in njegovemu svaku, ker sta bila oba od raznih strani osumljena požiga. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bila preiskava kmalu ustavljena.
Sedaj pa sta se Alojzij Vidic in njegov svak Josip Lojk skregala zaradi denarja m v jezi sta izdala tudi skrivnost lanskega zagonetnega požara. Lojk je bil Vidiku dolžan 3000 Din, Vidic pa je dolgoval svoji tašči, preužitkarici Mariji Mežnarjevi okrog 8000 Din. Ker je tašča zahtevala svoj denar, je Vidic terjal Lojka in ga naposled tudi tožiL Tožba se je vlekla že od januarja in ko je bil Lojk včeraj spet klican na sodišče, kjer je doznal, da bo moral denar
Dalila m zbor zasmehujeta. Vmes globoko občjtena tožba Samsona in prošnja, naj mu Jehova zopet vrne vid in moč. Sledeči zbor zasmehovanja je v kontrapunktičnem pogledu min aturna umetnina. Stiriglasna polifonija z imitacijami, kanoni in kompliciranimi ritmi.
Nato 9e vrsti velika baletna scena, ki je Saint-Saensu vsaj med Francozi najbolj pripomogla k uspehu Ln popularnosti. Traja skoraj četrt ure, je zgrajena na orijentalnih motivih in izvrstno instrumentirana. Zahvalna molitev Dagonu se začenja s kanonom zboru, končuje pa z mogočn;m slavospevom. po katerem bi moral tudi Samson darovati bogu svojih sovražnikov. Jehova pa mu vrne inoč in Samson poruši stebrovje svetišča. Ta prizor je scenično izredno težak, a se je našemu izvrstnemu inscenatorju g. Ulianišče-vu in višjemu rež:serju prof. Sestu jako posrečil.
Opera »Samson in Dalila« ni bila v Ljjb-ljani že skoraj četrt stoletja na repertoarju, zato bo ta svetovnoznana velika opera pri večini občinstva učinkovala kot novost in bo nedvomno našla ustrezajoči odz v.
Dr. Danilo Švara.
takoj vrniti in plačati še precejšnje stroške, se je tako ujezil, da je takoj začel pripovedovati, da ga je Vidic najel za požig svoje zidanice. Trdil je. da si je hotel Vidic pomagati iz zadreg z zavarovalnino, za pomoč pri požigu pa mu je baje obljubil spregled dolga, zaradi katerega ga sedaj toži Lojk je tudi pripovedoval, kako sta si s svakom oskrbela bencin in sc dogovorila glede obnašanja po izbruhu ognja. Oba sta pozneje res kazala veliko skrb in vnemo pri gašenju Seveda so t»-koj zaprli Lojka in Vidica.
Tragičen konec neprostovoljnega zapora
Ptuj, 22. marca.
Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je odigrala žalostna drama. Kakor pripoveduje posestnikov sin Jakob Kacijan, je slišal ponoči na dvorišču ropot, ki ga je prebudil iz spanja. Ko se je podal na dvorišče gledat kaj se godi. je opazil dve moški postavi, ki sta zbežali na cesto. Ker je sumil, da so bili tatovi na delu, je stopil v hišo po luč, pogledal po dvorišču in opazil, da so vrata svinjskega hleva odpeta. Ko je posvetil v notranjost, je ugledal Janeza Baumana, posestniškega sina od Sv. Lovrenca, kako je tiščal k sebi kokoš. Od-vedel ga je nato v kravji hlev ter ga zaprl, sam pa ostal na straži, da mu ne uide. Bauman je v hlevu klical na pomoč nekega Franca in res sta se dva neznana moška, nekaj po polnoči vrnila na dvorišče, vendar sta kmalu pobegnila.
Kacijan je nato odj>eljal proti jutru svojega jetnika v klet, sam pa stopil po neko vrv, s katero je hotel jetnika zveza ti, da ga preda orožnikom. Med tem časom pa je Bauman porušil vrata in hotel pobegniti. Navalil je na Kacijana s sekiro, ki jo je našel v bližini. Kacijan pa mu je sekiro izvil iz rok ter petkrat udaril ž njo Baumana po glavi. En udarec mu je zadal preko levega lica, da mu je uho presekal enega nad tilnikom, enega nad temenom, tri pa po glavi. Bauman je ves krvav obležal, nakar so ga naglo odpravili v ptujsko bolnico. Tu se je osvestil in izpovedal, da je bil ponoči, ko se je vračal domo<, napaden pred Kacijanovo hišo, nakar so ga zaprli v hlev, nato pa v klet, a zjutraj ko je hotel pobegniti, ga je Kacjan napadel s sekiro. Zadevo preiskuje sodišče.
Študija o sodobni demokraciji
Mladi slovenski znanstvenik dT. Gorazd K u š e j ie pravkar izdal v založbi »Sfinksc knjigo »Sodobna demokracija. Njene teoretične osnove in praktične oblike« Spis je prav tehten prispevek k problematiki seda-
Dobra gospodinja
Ljubljana, 22. marca.
Pri neki Frančiški na Tvrševi cesti, se je pred tedni naselil podnajemnik Ivan. Pe-čal se je s prodajo vina na debelo in pa z dobavo drugih alkoholnih pijač raznim gostilničarjem. Blago je dobival iz okolice Ormoža, a svojo zalogo je imei izven mestnega območja. Ker je hotel zaslužiti čim več, je vino kakor tudri žganje skušal vtihotapi ja tii v mesto, ne da bi plačal mit-nino in druge takse. Zaradi tega so končno vendarle postali nanj pozorni mitni.ški pazniki in so mu nedavno na mitnici v L i bar to vi ulioi zaplenili večjo količino žganja. Pri vsem tem je Ivan vendarle zbral počasi lepo vsoto, ki jo je nosil s seboj v listnici, to pa je spravljal ponoči pod zglavje, kamor je položil navadno tudri samokres.
Gospodinja Francka je za Ivanov« navade prav dobro vedela, ker pa je že izki»-šena, se je slednjič odločila k temu, da je izrbila Ivanovo trdno spanje. Ponooi se je priplazila v sobo ter mu izmaknila listnico in še samokres povrhu. Okradenec je takoj naslednje jutro osumil gospodinjo, da mu je odnesla nad 2000 Din. Francko so prijeli šele čez par dni v mestu in je povedala na stražnici, da se je pravkar vrnila iz Novega mesta. Nadaljnja poizvedovanja so tudi imela uspeh in tako so na policiji izvedeli, da si je Francka privoščila z ukradenim denarjem lepo potovanje do Novega mesta, kar z avtomobilom ter je plačala za vožnjo 600 Din.
njega časa in ga bo vsak razumnik s pridom prečital. Na 70 straneh je pisec obdelal zgoščeno, vendar pa dovolj pregledno in jasno vs»e temeljne teorije sodobne demokracije in z njihovega zornega kota premo-tril krizo, v katero je zašla praktična demokracija.
Smoter svoje študije je avtor določil tako-1, e:
»Namera mu je pokazati v tefsnem obeeeu načelne probleme demokracije. Ne gre nm za polemiko in ne za dajanje novih smernic na podlagi obravnavanega predmeta; tudi ne za sodbo, ali je demokracija edino opravičljiva oblika državne in družbene ureditve, temveč le za to. da pokaže, katera na-ziranja o človeka in družbi so osnova sodobni demokraciji. Pri tem pa se ne bo spuščal v razmotrivania o pravilnosti ali nepravilnosti teh naziranj. Posebno zanimiva in značilna za pojem demokracije bo v njem samem ležeča napetost med individualnim .n kolektivnim načelom. Ta napetost je hkrati temeljni problem v družbi živečega človeka. Njena kakovost pa daje značaj različnim oblikam demokracije od individualno - liberalne do kolektivno nacionalne, oziroma kolektivno - razredne, kakor ju danes oživotvarjata posebno nazorno italijanski sindikalistično usmerjeni fašizem in ruski komunizem, zgrajen po sovjetskem sistemu.«
V svoji študiji avtor predvsem proučuje napetost med individualističnim in kolekti-vističnim načelom. Nasprotje med obema je bilo tako rekoč položeno že v temelje de-
OPOZARJAMO
da prihodnjo nedeljo »Jutro« ne bo izšlo, zato p« bo izšlo »Jutroc na praznik, v soboto v obsegu in nakladi nedeljske številke.
Naročnike malih oglasov in inseratov prosimo, da naročijo svoje oglase za sobotno številko „Jutra" že danes, najkasneje pa tekom jutrišnjega dneva,
OGLASNI ODDELEK „JUTRA"
ce vesti
♦	Banovina za pogorelce. Gospod b:m dr Drago Marušič je naklonii pogorelce on v Borštu pri Rakitni kot prvo pomcč bano-\insko podpor« v znesku 10,000 Din
*	Zveza kulturnih društev. Mariborska ZKD bo imela občni zbor v nedel.io ob 10, v gornji dvoran: hotela »Orel«. Na vsakih 50 članov Daj se odpošljejo po 3 delegati. Polovična vožnja v Maribor in na-y,ij je dovoljena. — Predavanja pod okriljem ljubljanske ZKD -o naslednja: v St. Vidu nad Ljubljano bo drevi ob 20. govoril dr. Stojan Bajič o sodobni Nemčiji; v Mostah bc g Buča'- jutri govoril o potovanju po Dalmaciji in Južni Srbiji; v Velikih Laščah bo inž. Gombač drevi razpravljal o plinski vojni. V nedeljo bodo naslednja predavanja: na Laverci ob 11. r.-of Stepišnik o povojni politiki Evrope, na Zidanem mostu ob pol 10. dr. Mihelak o sodobni gosipodareki krizi, ob 15.30 pa bo Isti govornik predaval v Rajhenburgu <-. oodobni gr>s»rtodarsCci vojni.
v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za
vsakega naročnika „Ji3t;ra"
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«.	Vi še niste naročnik?
■> Uspeh naše umetnice. Dunajski listi Z"'o pohvalno pišejo o nedavnem koncert-nem nastopu naše operne pevke ge. Vere -Vlajdičeve ki na Dunaju izpopolnjuje svojo umetaiŠKO vzgojo pri znani profesorici petja gospč Rado-Danielijevi. Kritika zlasti hsaali arijo Nedde in Turandote, v katerih je briljiral izrazito dramatski, prekrasni sopran Vere Majdičove.
*	Za strojna inženjerja sta bila diplomirana na tehniški fakulteti v Zagrebu z odličnim uspehom Triglavana Boris Exel iz Celja ia Kocijančič Boris iz Maribora. Mladima inženjerjema iskreno čestitamo!
*	izlet subotiških dijakov v Slovenijo. Absolventi trgovske akademije v Snbotici prirede prihodnji m<-sec pod vodstvom rav-nataija Tosipa Putnika in treh profesorjev izlet v Slovenijo, kjer se bodo zlasti mudili -v Ljubljani in na Bledu. V naših krajih ostanejo od 19. do 2*2. aprila.
*	Za izlet Jadranske straže po Sredozemskem morju je že toliko prijav, da je izlet povsem zagotovljen. Sarno iz območja ljubljanskega odbora Jadranske straže se je do-5'< j pri a vilo okrog 70 udeležencev Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu je dostavil ljubljanskemu odboru vsa nadaljnja navodila. osobito pa številke kabin za vse Soseda} prijavljene. Ljubljanski odbor zato obvešča vse prijavljence, da morejo vpogle-dati seznam kabin v društveni pisarni. Gledališka ulica 8 vsak dan med 18. in 19. uro. Izvenl.iubljanssim udeležencem pa bo odbor sporoči! številke kabin, kakor hitro prejme tudi etikete za kovčege, ki jih mora vsak udeleženec izpolniti pred nastonom potovanja. 24. t. m se prijave definitivno zaključijo. Glede znižanih pristojbin za pot-
*.7vGČnl kino Ideal"
ne liste in ?lede pribave valut izvršni odbor še ni prejel rešitve.
♦	Tujsko prometni odsek SPD v Konjicah opozarja vse obiskovalce gospodarskih dnevov kakor tudi vinske razstave in vinskega sejma v dneh 25 do 27. t. m da se z dopisnico zglasijo zaradi udobnega in cenenega prenočišča pri tujskoprometnem odseku v Konjicah.
Od/uapzao&fl^
♦	Postrvji zavod. Kr. banska n prava
uprava razglaša: Posestniki samosvojih in zakupniki zakupnih ribarskih j kraje v se opozarjajo, da so po uredbi o ribarstvu od-nosno po ribarskem zakonu do;žii redno vlagati ribji zarod v svoje vode. Oparijo se je, da ribarski upravičenci v večini ne posvečajo dovolj pažnje gospodarskemu napredku postrvjih voda s pomočjo vlaganja, in se zato nujno pozivajo, da naroče «arod najkasneje do 30 t. m pri banovinskem ri-bogojnem zavodu v Bohinjski Bistrici, ud-nosno sporoče kraljevski banski upravi, kje so zarod naročili Kr banska uprava bo o sistematičnem vlaganju vodila evidenco in bo proti onim, ki dolžnostim glede vlaganja ne bodo zadostili, ravnala po zakonitih določilih.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 23. letošnji številki: norme za sirovo strešno lepenko; norme za strešno lepenko in plošče za izolacijo ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
♦	Sneg v Beogradu. Na prvi pomladni dan je v Beogradu pošteno snežilo. Termometer, ki je prejšnji dan beleži] +27 stopinj R., je 21. marca padel na ničlo. Po desetdnevnem lepem in toplem vremenu je bilo mesto po novem snegu videti Kakor da se je zima šele pričela.
Bel i zobje r Ch lorodon t
Kot dopolnilo nov »Foxov« zvočni tednik 7. in 9. url zvečer

♦	Stari spomeniki iz rimske dobe. Iz Ku-
manova poročajo, da so nedavno v okolici izkopali več starin iz rimske dobe. Tako so v januarju odkrili ruševine cerkve iz tretjega stoletja po Kristusu, posvečene Mitri bogu svetlosti in pravice. Te dni pa je neki seljak izKopal spomenik iz marmorja z napisom iz leta 212. Domneva se, da je na kraju, kjer se danes nahaja Kumanovo, bila v starodavnih časih rimska carinska postaja Lam ud.
♦	Dediči milijonov se ne oglase. V Beli cerkvi pri Novem Sadu je leta 1904 umrla vdova Julijana Schmitzova, brez oporoke. Njena zapuščina se je tedaj cenila na 33 milijonov kron. TasoJ po njeni smrti se je oglasilo na stotine dedičev in sodišče je imelo mnogo opravka, preden je odredilo, da je sedem dedičev po materinem in pet po očetovem sorodstvu. Nekateri dediči pa se niso mogli izslediti, tako da je sodišče po novinah moralo pozvati dediče, naj se pri-glase, Slednjič bo to zadevo moralo rešiti apelacijsko sodišče v Novem Sadu.
♦	Neznanec dvignil tujih 300.000 Din. V Banjaluki je bila te dni izvršena originalna goljufija z agrarnimi obveznicami. Neka oseba je dvignila znesek 300.000 Din na ime Šalih bega Ibrahimbegoviča, ki se je pred leti izseli! v Turčijo, ni pa še likvidiral svojih posestev, ki se nahajajo v Bosni in so nekatera prišla pod udar agrarne reforme. Ibraliimbegovič je bil o nakazilu denarja obveščen ter je prišel iz Bruse, kjer stalno prebiva, na njegovo veliko začudenje pa so mu povedali, da je nekdo že dvignil denar Oblast je uvedla preiskavo, da se pride zvitemu goljufu na sled.
♦	Sava je naplavila utopljenca. Iz Krškega nam poročajo: V ponedeljek popoldae so šolski otroci v bližini Spodnjega PLjav-škega, na desnem bregu Save opazili ▼ vodi truplo neznanega utopljenca, kar so takoj javili pristojni oblasti v Krškem, ki je dala truplo prepeljati v krško mrtvašnico. Utopljenec je 50 do 60 let star, 175 cm visok, OKroglega obraza, obrit, i kostanjevimi pristriženimi brki in plešast Na sebi je imel modro letno obleko z dolgimi hlačami, črn sviter in rjavkasto srajco, na nogah pa samo rjave nogavice. Bil je brez vsakih dokumentov.
Ka] imaš, za zlomfca, ▼ mislih, da obraz se ti kar sveti? »To, kar mi je najbolj v člsffli: vino Slamičeve kleti!«
♦ Tragedija rodbine Aseo se že drugič obravnava pred sodiščem v Solunu Bogatega podjetnika Moisa Asea'je septembra lani ▼ nesem solunskem hotelu zabodel njegov 17 letni sin Semtov t Jezi in razburjen u, ker se je hotel oče zaradi mlade beograjske lepotice '^ele Salevičeve ločiti od mateTe .n rodbine. Sprva je bila tudi mati obtožena sokrivde uboja, na prvi razpravi lani v začetku decembra pa je biia obtožba proti njej umaknjena in odgovarja sedaj zaradi uboja očeta samo sin. V obtožnici se tudi ne navaja več, da bi bil njegov zločin izvršen s prevdarkom in v namenu. Kot priče so pozvani na razpravo mnogi člani bogate židovske rodbine Aseo iz Skoplja in Soluna.
Ekspresii® kavo
za Din 1.50, specialitete v aspilen, maslenem testu, sendvičih in slaščicah Vam nudi
BAB BUFFET — KOŠAR — SLAŠČIČARNA
Prešernova ulica
3967

Oa
•	Če so Vaši čevlji potrebni popravila, zahtevajte od čevljarja, da Vam jih popravi s Palma gumi usnjem in Palma potpetni-kom. S tem boste izdatke za popravo čevljev zmanjšali.
•	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Damski plašči zadisj novosti
Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po t	najnižjih cenah pri	3782
„NOBLESSE"
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št- 4
Iz LpMfa&e
u_ Ekspozitura oglasnega oddelka >Ju-
tra^ Bežigrad, Tyrševa c. 37., trgovina Rau-nacher. Izpolnjena je že stara želja čitate-ljev »Jutra* severnega dela Ljubljane, zlasti pa Bežigrada, ki se tako naglo širi, z ustanovitvijo nove ekspoziture oglasnega oddelka »Jutra*;, ki začne svje poslovanje z današnjim dnem. Cenjeni čitatelji, zlasti pa oni, ki se poslužujejo »Jutrovega* malega oglasnika v svoje posredovalne namene, lahko od danes naprej dobe naslove malih oglasov in vse druge informacije v novi ekspozituri, kjer lahko tudi naročajo oglase, male oglase, smrtna in druga oznanila, kakor tudi vse društvene objave. S tem smo številnim naročnikom oglasov in drugim interesentom severnega dela Ljubljane prihranili pota v središče mesta. Nova ekspozitura daje vse informacije in naslove oglasov brezplačno, oglasi pa se bodo sprejemali po veljavni tarifi, kakor v vseh ostalih podružnicah »Jutra«. Vabimo čitatelje, da se kar najbolj poslužujejo nove ekspoziture in črpajo mnoge koristi iz »Ju-trovega< malega oglasnika in iz oglasov sploh.
Zaloga najlepših damskih plaščev v Ljubljani
A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5.
u_ Angleško-Jugoslovensko društvo v
Ljubljani bo otvorilo začetkom aprila otroški vrtec pod vodstvom gdč. Ruše Zidarjeve. Vršil se bo dvakrat na teden od 10. do 12. ure. Plačalo se bo za vsakega otroka 100 Din mesečno Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu, Rožna ulica 41, vsas torek in petek od 5 do 7. ure.
u_ Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi svoje četrto strokovno predavanje jutri ob 18 na diž moškem učiteljišču (Resljeva cesta) v fizikalni dvorani v drugem nadstropju Predaval bo g. prof. Srečko Brodar o alpskem paleolitiku. Obdelal bo današnje stanje tega precej zamotanega problema in pri tc-m vpletel tudi pomen Potočke zijalke za vsa ta vprašanja. To predavanje bo zanimivo tudi za arheologe in zgodovinarje, dasi bo obravnavalo v prvi vrsti splošna vprašanja stare kameDe dobe v Alpah. Vabljeni so vsi člani in prijatelji sekcije. Vstop prost
u_ Namesto cvetja na krsto pokojnega
gospe Franje Piškove je daroval g. .irof Anton iuovše 100 Din za mestne uboge.
Pri odebelelosti, težkočah dihanja, pro-tinu, revmatizmu in boleznih krvnih posod je Saxlehnerjeva naravna gren-čica »HUNYADI JANOS« naiideame.]še sredstvo za pospešenje presnove, obtoka krvi in črevesnih funkcij. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!
SENZACIJA LJUBLJANE je gostovanje slovitega ženskega pevskega
jazz-zbora:
SING2NG BABIES
DANES: ^ELITNI KINO MATICA"
u_ Pod okriljem Društva prijateljev
poljskega naroda se je vršilo v sredo zvečer v dvorani Delavske zbornice izredno zanimivo predavanje nadzornika g. L. Sti-asnega o planinskih turah na Visoke Tatre. žal, da se naši planinci to pot niso odzvali valilu društva v zadovoljivem številu in je v dvorani sevala praznina. Večer je otvoril predsednik društva g dr. Rudolf Mole, ki je pozdravil pičlo število udeležencev in naglasil v uvodu, da društvo proslavi s tem tudi poljski narodni praznik zaradi goiu poljskega voditelja maršala Josipa Pilsudskega. Nato je predstavil sivolasega, navzlic 70 letom še vedno krepkega predavatelja, ki je splošno znan planinec in izboren poznavalec kraljestva Visokih Ta-ter G Predavatelj je spočetka podal zanimiv opis gorovja v ČeŠKOsiovaski in Poljski ter prešel na posamezne ture -Izvajanjem so poslušalci sledili z vsem zanimanjem in predavatelja nagradili s toplo pohvalo.
u_ CeskoslovenskA Obec v Lublani po-
fada v patek dne 24. brezna v restauraci »Zvezda« »Vzpominkovy večer«. Začltek presne o 20 V4 h. Krajanč zučastnčtč se v hojnem počtu.
u_ Na prosvetno-družabnem večeru >Kr-ke« v petek 24. t. m pri Mikliču bodo posebna atrakcija barvaste skioptične slike k Cervantesovem Don Kihotu, o katerem bo predaval g. Poabevšek Zatem skioptične slike k Mitrovem svetišču onstran Gorjancev. Končno godba Obeta se zopet prav lep večer. Brez vstopnine.
u_ V društvu cTabor» predava drevi ob
20. načelnik Ernest Vargazon o temi »Sodelovanje Slovencev pri pripravah za osvo-bojenje 1. 191 S«. Predavanje bo v predsobi telovadnice na realki v Vegovi ulici. Pridite vsi!
u_ Centralno akademsko podporno društvo (Kolodvorska nI. 22.), vljudno prosi vse uprave menz. hotelirje in gostilničarje, ki bi mogli odstopiti kakemu revnemu akademiku brezplačno hrano, da to javijo 'me-novanemu društvu Z isto prošnjo k obrača tudi na vse privatnike, ki sc morejo vkljub vsem težkim razmeram pon-agari mladini, da to store preko imenovanega društva. Upamo na naklonjenost in uvidevnost naših imovitejših slojev in prosimo blagohotnega odziva.
u_ Sentjakobsko-trnovsKa ženska podružnica ima svoj občni zbor v ponedeljek 27 t. m ob pol 5. popoldne v družbeni pisarni. Beethovnova ulica 2
u— Razlastitev zemljišč za letališče. Na prošnjo občine D. M. v Polju je razpisana razlastitvena razprava za razlastitev zemljišč, potrebnih v gornji namen Komisi -ska razprava bo v sredo, dne 5 aprila, s sestankom komisije ob devetih dopoldne pri železniški čuvajnici št 629 Seznamek zahtevanih zemljišč z imeni razlaščencev in dotični načrt sta v občinah Devica Marija v Polju in Moste do 4 aprila razgrnjena v občinskem uradu omenjenih dveh občin. kjer ju morejo udeleženci med uradnimi urami v pogledati Do 3 aprila lahko vloži vsak udeleženec pri STeskem načelstvu v Ljubljani usten ali pismen ugovor zoper zahtevano razlastitev.
u_ Rožna dolina napreduje. Dočim &o v
spodnjem delu Rožne doline, v bližini železniške proge, že lani dobili kanalizacijo, so morali stanovalci hiš v zgornjem delo rtod rožnikom tedaj še potrpeti Letos pa so tudi zgoraj pričeli širiti kanalizacijsko mrežo Na mnogih novih cestah kopljejo številni delavci jarke, ponekod pa urejajo tu in tam še precej zanemarjene ulice. Z ureditvijo cest bo mična Rožna dolina še mnogo pridobila na svoji lepoti.
u_ Ben H ur. Od jutri dalje bo predvajala
ZKD v Elitnem kinu Matici monumantal-ni filmski umotvor, največji zvočni film sedanjosti »Ben Hur<. V glavni vlosi priljubljeni Ramon Novarro. Zadnja prilika, da si ogledate to gigantsko filmsko delo. Posebno pa opozarjamo, da se predstava v petek zaradi ogromne dolžine filina (3700 m) prične točno ob pol 14. uri.
u— Krajevna organizacija JRKD za sodni okraj bo im^Ia 23. t. m ob 20. sestanek v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Poročali oodo: dr. Oton Fettich o mestnem proračunu in gospodarstvu, dr. Josip Mihelak o gospodarskih vprašanjih in za sreski odbor dr Josip Cepuder; Vabljeni vsi člani k polnoštevilni udeležbi.
u_ Bivši mornarji vojne in trgovske mornarice. Pravilnik mornarske sekcije Jadranske straže je odobren. Sestanek vseh mornarjev bo 24. t. m. ob 20. pri >Sokolu<. Udeležite se vsi!
u_ Preporodcvcil Danes bo ob popoldne članski sestanek. Udeležba strogo obvezna za one, ki se nameravajo udeležiti pokrajinskega zbora v Mariboru.
u_ Uaruženje jugoslovenskih inženjerjev
in arhitektov sekcija Ljubljana naznanja, da ima svoj redni občni zbor jutri ob po! 8. zvečer v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1-1 (poslopje Kazine).
u_ Občni zber Gospodarskega in izobraževalnega društva za Dvorski okraj bo danes ob 20 v gostilni »Pod lipo« na Borštnikovem trgu. Vsi člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
u_ Javno telefonsko govorilnico t veti
glavne pošte so pred dnevi prestavili, od-nosno: postavili so novo kabino za notranjimi vrati, nasproti blagovne poŠte. Nova kabina je precej večja kakor je bila stara in tudi ličneje tapecirana. Telefonski aparat v stari kabini je bil večkrat i>okvarjen, ker so ga pač pokvarili v mnogih primerih mladi zaljubljenci. Ki niso premogli dinarja, pa bi se vendarle radi pogovarjali z izvo-Ijenko svojega srca ali narobe, pa so metali v aparat le 25 parske kovance. Tu pa tam so si skušali pomagati z vžigalicami, posledice takih eksperimentov so pa bile, da se aparata niso mogli poslužiti niti ljudje, ki so hoteli voditi resnejše pogovore.
najprlpravnejše, moderno te solidno oblačilo za gospode, že od Din 450.— naprej. Velika izbera površnikov in oblek po merL
F. LUKIČ, Stritarjeva
u_ Zjutraj sneg, potem sonce. Zgodnji
vstajači so si včeraj zjutraj, čim so »topili na ulico, v strašnem začudenju roeli oči. Torek je bil jasen sončen dan, kakor se tudi spodobi, saj je pravkar stopila Vesna ofi-cie!no na zemljo. Včeraj pa je bilo nebo za-rana popolnoma oblačno, pihala je zdaj toplejša, zdaj spet mrzla sapa. To pa 6e ni zadostovalo. Zračni vrtinci so prinesli s seboj na zemljo celo sneg Nekaj časa je res kar medlo. Snežinke pa so bile drobne in nekam utrujene, menda je burja pobrala snežni prah kar na planinah in bližnjih hribih ter ga prinesla nad Ljubljano, že osrog 8. pa se je pričelo nebo jasnitl, prevladal je sever in spet smo dobili najkras-nejše vreme, čeprav je Se vetrovno. Klad jc še nekam občuten, a to ni čudno: planine so vse v snegu, sveža plast snega pa je obležala tudi na Krimu, Rakitni, na pol-hovgraskem pogorju in vseh višjih hribih ljubljanske okolice.
u_ Dela ob trimostju ee nadaljujejo. Za
izpopolnitev t.rimostja je ob Ljubljanici, zlasti na Marijinem trgu potrebnih tudi še nekaj tlakovalnih del. Včeraj so delavci na Marijinem trgu ob prehoau s trga na desni most vlivali tlak, ki bo napravljen ii •''veh betonskih plošč, med njima pa bo položena asfaltna lepenka.
u_ Vrvenje na trgu. Včerajšnji živilski
trg je bil spet prav živahen. Prodajalci so pripravili ogromne zaloge »očivja in zelenjave. Posebno veliko Je bilo na ponudbo motoviica in regrata, celi koši cvetač. slad-sih koreninic, belušev in slične robe. Prodajalci sadja so se komaj zvrstili. Jabolka najtrdnejše vrste: gambovce, rožmarinčke. mošančke si bomo lahko privoščili morda še kaka dva meseca, vsaj tako trdijo prodajalci.
u_ Avto povozil konja, omoči ob 19. se
Je pred šolo v Sent Vidu zaletel neki tovorni avto s tako silo v rpreženega konja mesarja Antona Debeljaka it Dravelj, da mu je dobesedno odtrgal celo lev0 stran trebuha. Konja so morali na mestu ubiti, tovorni avto pa je nespoznan zdrvel dalje. Orožniki poizvedujejo za njim. tembolj ker je mesar Debeljak zaradi umikanja pred njim domala povozil dve ljubljanski dami, ki sta stopali po cestnem pločniku.

.vino »ljubljanski dvor«
Telefon 2730 Danes ob 4., 1. Ig S. tiri
n
Po A. D um asovem romanu! DOUGLAS F AIR BANKS
Najnižje cene Din 2.—, 4.—, C.—
mokrarije. je torej vključeno v njo samo. 1'emokracija je po svojem jedro spoznanje, oa je državna oblast in sila le narodova last in dn si morajo ljudje urediti svoie družbeno ^ožitie r>o nekih umstveno ustvar-emb race! h Družbena pogodba, contrat eoeial (i>o 1'ousseauiu) ie osnova vsake demokra-c <e i>.oobnn demokracija pa se 'e razvila f fazno z racionalizmom in liberalizmom in ie sprejela vase tudi doktrino o indivi-n-inini svobodi, o osebnosti. Kot rion ie morala obenem prevzeti skrb za •sKunno^tne interese. Posameznik se ie skj-?nt v demokraciji fini boli otresti skupno-stnih vezi in demokratska praksa mu je morala pr; tem pomagati, hkrati pa ie morala drmok-^e ij, kot vlada večine rwsameznika omeievati Ta razpor ie ustv.inl napetost že v sf.ineiTi idejnem razvoju Je oikracija.
bHj r>n v nieni praksi. Napetost	5u-
t'im os^bn"1 evob.rdo in potreba ckupnost: je povzrr>č:!s krize demokracije: oitoi >e de-mokra«".*:: presit v nove obl:k? »p«cdbe-urejenega sc5itja. kakor jrh kažeta laži-fd^na in konn'n!«»:?!n» država Pisas torej vidi v teb dveh. demokracijo na videz zani-kvjo?ih državnih, odnosno družbenih oblikah samo dva nova izrastka na i&tem demokratičnem deblu.	..
Dr Kušej zasledile v svoji študiji s pro-dirn'tn teoretično dobro podprtim, prvenstveno iz dreavoslovja izhajajočim pogledom najširše linije zapletenega reSevama osnovnega demokratskem problema: urav-t,ovešen je posameznikove svobode e ?ku£ »četnimi interesi države in družbe. Kaže
nam, kakšne teoretične in praktične težko-ee so nastale na stopnji tako zvane liberalne demokracije (z liberalizmom prežete »družbene pogodbe<). ki ji je bilo najvišje načelo svoboda posameznika in ki je to pogodbo prilagoievala poedincu v škodo skupnosti. Zanimiva le med drugim ugotovitev, da šele danes razumemo v polnem obsegu one točke v Rousseaujevem »Contrat social*. ki so jih demokratsko - liberalni ideologi 19 stoletja označevali kot samovoljne in nelogične. Za razliko od Montesqjiea, ki je presojal demokracijo liberalno - individualistično. ie Rousseau že tedaj gledal na njene probleme s skupnostnega (kolektivietič-nega) vidika.
Razvoj demokratskih idej se iz faze individualistične. liberalne demokracije pomika v skupnostno demokracijo, ki ec svetovnonazorsko loči v nacionalno (fašizem 1) in razredno (komunizem!). Družbena pogodba kot osnova gledanja na državo in družbo pa ostaja slej ko prej in ž njo tudi demokracija: razlike so se zaostrile pri tolmačenju te pogodbe V medsebojni borbi liberalnega. nacionalnega in razrednega tolmači-nja družbene pogodbe se razvija današnja izredno težka in potresna doba.
Pisec sklepa: »Vsa dognanja pa kažejo na to. da leži povollna rešitev problema osebnosti kot sodobne 1 etične i politične zahteve samo v smeri polačanega skupnost-nega čuta poedincev. ne pav anarhični težnj: čim večje osebne avtonomije- Tu se razkriva življenjski pomen iimstvene državljanske ter politične vzgoje i ca poedinca i za državno
skupnost. Kot edi-no zdrava podlaga take skupnosti se razkriva nacionalna, torej jezikovna in kulturna zajednica. ki mora imeti določeno mero socialne izravnanosti, ki ne dopušča ostrih razredn b razlik.«
Demokracija je piscu kot ideja in teorija o državnem ustroju popolna, v svoji realni obliki in funkciji pa kaže vse tibte hibe. Ki jih je deležno vsako omejeno človeško početje. Tudi v nji bodo oni, ki so močni, vedno vladali nad tistimi, ki sn slabi.
Študiji dr. G. Kušeja je dostavljen ob kon-cj obsežen resumč v francoskem jeziku.
—o.
»Delavsko in namešfensko pravoc dr. Stojan« Bajiča. Naša pravna književnost je bogatejša za novo. pomembno delo. Te dni bo izšla knjiga dt. Stojana Bajiča »Delavsko t, r.arr.fičei^ko pravo«. Ob-avnavala bo na kakih 360 straneh v obliki komen^na k novemu obrtnemu zakonu (seveda samo glede določb o pomožnem osobju) vw na^e delovno pravo. To bo prvo delo te vrste v slovenskem jeziku in poleg tega največje samostojno delo v slovenščini e področja civilnega prava. Knjiga bo vsebovala vse naše sesalno pravo, upoštevala vso jugoslo vensko literaturo, pa tudi vso našo judika-tiro s tega področja. Poleg komentarjev k omenjenim določbam se delo ozira na vso našo zaščitno zakonodajo in socialno zavarovanje. Avtor le začel pisati svoje delo lani. ko je stud ral v Leipzigu in se v ondotnem »Institut fflr Arbeitsrecht« posebno bavil z delovnim pravom. Knjiga bo enako dobro
rabila delodajalcem kakor delojemalcem, o«obito juristom vseh poklicev in vsem. ki jih zanima jugoslovanska socialna zakonodaja. Izšla bo v založbi Delavske zbornice in se bo dobivala tudi pri »Tiskovni zadrugi«.
Razstava »Zoograf« v Beogradu. V beograjskem Umetnostnem! paviljonu se je otvorila razstava umetniške skupine »Zoo_ graf«. Ta skupina zastopa v jugoslovanski likovni umetnosti izra žito nacionalno smer v duhu srbskih tradicij. Ima svojo ideologijo, ki sega v čase mladega nacionalističnega gibanja L% pred vojno. Zahteva, da naj umetnost, ki jo zastopajo njeni pristaši, izraža tesno naklonjenost na narod, na srbrike tradicije, na ono svojstven os t, ki bo tako pojmovani umetnosti določila pc_ sebno mesto v svetovni umetnosti. Njihovi vzori so v arhitekturi srednjeveških mo-nastiriev. v freskah sredinievešfkifo slikarjev in v miniaturah starih evangelijev. Medtem ko je vsa osita^ umetnost pod vpMvom zapadnih straj. črpa umetnost »Zocgrafa« iz bizamteko-srb^kega duhov, nega vzdušja. Predistavitelji te posebne skupine v jugoslovanski umetnosti so živorad Nastasijevic Vasa Pomorišac in Zdravko Sekulič. ki dajejo ton tud isedanji razstavi v Umetnostnem paviljonu.
Dve mladinski reviji. Šesta številka »Našega roda« je priobčila pesmi M Klopči. ča. A. Perica in Utve, pripovedno prozo Oskarja Hudalesa. Franceta Bevka. Ivana Primožiča, Eca de Opderosa, Marije Kme-
tove L dr. Antoin Podbevšek prikazuje ŽK'_ ljc-nje in delo slikarja Božidarja Jak ca, dn-. Oskar Reya pa pripoveduje o Spatzbergib in meji večnega ledu. Ilustratorja sta Ja-kac in Tine Kos. — Druera številka *Raz-orov« ie ob-'?vila naoaijevanj-e zgodovinske povesti like Vaštetove »Zakilad v Emo. ni«, članek I Matičiča o črni umetnosti, V. MazHa potopis »V paradižu švicarskih Al,m, Terezije Dokler »Samaritaine*. praktično poučme prispevke Boža Račiča^ Drag. HunJka in cfcHo drugega poučnega gradiva.
Knnt Ilamsnn, Viktorija. Zgodba n lj'j-bezni. Poslovenil Ludvik Mrzel. (Izdala založba »Prijatelj« v Ljubljani). — Knut Ham-sjn že zavzema v slovenski prevodni književnosti mesto, ki mu gre po njegovem slovesu v sodobni svetovni literaturi. Opaža viden vpliv velikega norveškega romanopisca na naše mlade pripovednike. Prevodi njegovih spisov sod'jo med najbolj čitane j knjige pri nas. Doslej smo dobili knjige: ; »Glad«. »Blagoslov zeml;e«. ^Pana* in »Po-} tepuhe« sedaj se je pridružila se nežna j bezenska povest »Viktorija« Ne dvomimo, ; da bo tudi ta knjiga ogrela 5tevlne častilce Hamsuna in pridobila še novih Prevod <'e lep. sočen; Mrzel ga je opravil z razumevanjem in ljubeznijo, saj ima sam v Hamsn-novem slogu enega svojih literarnih vzorov. Založba »Prijateli« je poskrbela za lično opremo. Knfga je izšla v zbirki valite, kjer so za letos napovedani še spisi Emila Ludwiga, Farr^rea in Uptona Sir.clairja.
Iz Celja
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek zvečer je predavaj v risainici meščanske šole g. inž. Janko čuček o industriji sladkorja v Jugoslaviji Predavatelj, ki je bil nameščen v veliki sladkorni tovarni na državnem posestvu Belje, je razložil ves postopek pri pridobivanju sladkorja iz pese cd trenutka, ko pripeljejo peso v tovarno pa vse do prevzema sladkorja po finančnih organih Predavanje. Iti so ga spremljaje ranoge skioptične slise, je bilo temeljito in ziaimivo, a je bilo za.ia«li naliva slabo obi-#«ano in se bo zalo o priimi ponovilo.
e— število brezposelnih pacia. Iz zadnjih statistik ekspoziture bojze deia je razvid-s.o. da brezposelnost v zadnjih tednih poje-i juje. Dočim je bilo pri celjski ekspozituri '0. t. m. prijavljenih še 1306 brezposelnih C1138 moških in 168 žensk), je števlio do 10 t. m. oadlo na 1270 (1133 moških in 137 žensk). Od 10 do 20. t. m. se je na novo 7-r i javilo 73 brezposelnih (.67 moških in 12 Ž^nsk), posredovanj pa je bilo izvršenih SG v/.a 68 moških in 18 žensk).
e— Prošnje za rekrutovanje v Celju. Mestno načelstvo opozarja one mladeniče, ki niso piiitojni v občine na ozemlja celj-fckega vojaškega okrožja, a stanujejo v Ce-l.u in žele biti tu pregledani, da vložijo zato, v ne s 5 Din kolkovane prošnje do 15. i-r-rila na mestnem načelstvu.
e_ Nesreča re kruta. Med rekruti, ki so
prispeli v n"d"'jo v Celje zaradi odsiuženja
V	adrskega roka. je bil tudi 21 ietni Viktor flrilc, sin trgovca iz Vač pri Litiji. Grilc je imel smolo, da mu je padel kovčeg na J-to nogo in mu občutno poškodoval gole-nico.
e_ Pisarna pokojnega dr. Božiča. Odbor
r.dvokatske zbornice v Ljubljani je postavil «ir. Karla Laznika, odvetnika v Celju, za "'Tevzemnika pisarne pokojnega dr. Antona Božiča
e_ Reklama v avtobusih. Celjski mestni
».vtobus namerava oddati v svojih vozovih jrestor ob stenah in ob galerijah na strehi rtklamne svrhe. Priglase zbira do konca marca pisarna avtobusa v magistratnem poslopju, kjer se dobijo tudi potrebne informacije.
e_ Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju sklicuje svoj redni občni zbor, ti se bo vršil danes ob 20.30 v restavracijskih prostorih Nabavljalne zadruge v Celju z običajnim dnevnim redom.
e_ EH+ni kino Union. Danes ob pol 17.
:a po! 21 zvočna opereta >Dva srečna c':u-vat: in tri zvočne predigre.
Iz Mc?ibora
a— Zanimiva »imu!ta.nka velemojstra
Bogol jub&\a. v torek živeče r je odigral svetovni šahovski mojster Bogoljubov v veliki restavracijski dvorani hotela : Orel« v Mariboru simultan ko preti 31 mariborskim šahistom Zanimanje za igro, ki je trajala 3 in pol ure, je bilo v v?ej mariborski javnosti ogromno ter je prostorna dvorana neprestano polna r nVutišenih. ikdbicev«. Prvo igro je dobil I":ogoljubov okrog 10. ure zvečer po treh urah igranja pa je imel že 15 zmag. Končni rezultat scrmsltanke je bil nasled-r.ji: dobil je Bogoljubov 27 iger, izgubil je 3 (proti ravnatelju g. Pcljancu. dijaku £r. Gujzniku m šoferju g. Radoliču, dočim je pr^ti g. Savli ju remiziral.
a— Važna socialna ustanova. V okviru ekspoziture OUZD v Mariboru eo ustanovili* delojemalci in delodajalci postajo za s-ocialno skrb rekonvaiescentnih delavcev 3-.ot poseben oddelek ekspoziture, ki ima r-ačaj pcpK^icsra samostojnega sklada. Ta skrbstvena postaja bo pričela poslovati že 1. aprila t. L Nedvomno je to v sedanjih časih najpotrebnejša ustanova. Kuralorii te postaje vodi agilni društve-r; in humanitarni delavec, višji državni t;2ilec g dr. Jančič.
a_ Društvo odvetniških in notarskih
uradnikom v Mariboru vabi članstvo na strokovno zborovanje skupno z Društvom zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, ki se bo vršil jutri v dvorani T Savske zbornice palače OUZD II. nadstropje. Poročali bodo delegati Zveze dru-š»v privatnih nameščencev. Pokojninskega zavoda, Bolniške blagajne, Delavske zbornice itd. iz Ljubljane. Celja in Maribora. Polnoštevilna udeležba je obvezna Odbor a— Ljudska univerza. Jutri bo preda, vanje g. dr. Reyc, docenta ljubljanske univerze, o njegovih afriških turah po v sokem' Atlasu. Z zanimivimi skioptični-mi slikami. V soboto 25. t. m. ob 11. dopoldne pa bo pod okriljem »Ljudske univerze« otvoritev razstave slovenske mo. derne umetnosti v veliki kazinski dvora-j Svoja dela bodo razstavili prvi zastop-gio^,7wn«ikee:a modernega slikarstva, 1 narstva in grafike. K otvoritvi bo pri-rnel tudi senior slovenskih upodabljajo. ( h umetnikov g. PJhard Jakopič.
a_ Nesreča pri delu. Pri montiranju »troja v neki Glavnici je prišel predvče-li^njlm popoldne z desno roko v stroj Z j letni monter Andrej VVahleig iz btutt-rarta Stroj mu je zmečkal dva prsta m fo ga morali poklicani reševalci prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
a_ Triperesna deteljica gre P° svetu.
V	ponedeljek so potegnili s svojih domov in se podali nezzia^okam po svetu 17 letna Justina Koglerjcva, 16 letna Mimika Lovčeva in neki 17 letni čevljarski pomočnik vsi trije doma v Studencih pn Mariboru Kei neizkuš-ni Ahasverji niso vzeli na pot nobene prtljage ali sredstev, najlbrže ne bodo pri*Ji daieč. Komur je o beguncih kaj znanega, naj to sporoči orožniški postaji v Studencih..
a_ ova domača kulturna zvočna filma
se bosta predvajala oanes popoldne v C-ajskem kinu ob 15 uri za novinarje, zastopnike oblasti in tukajšnje industrij-ce-interesente. Predvajala se bostA »Beia Ljubljana« in »Jesenice KID«.
Gospodarstvo
Ameriška bančna kriza fe premagana
V izredno kratkem času se je v svojih glavnih osnovah pomirila ameriška bančna kriza, ki je trajala dobre tri tedne in zanašala v ameriško gospodarstvo panično razpoloženje. Ni še sicer v-^eh slabosti konec, ali premišljeni ukrepi ameriške vlade, ki so bili doslei zelo uspešni, bodo tudi v bodoče učinkoviti. Razen nekaj zavodov, ki pri taki katastrofi morajo postati žrtve, poslujejo zdaj že vse banke pretežno normalno
Obenem z rešitvijo bančne krize so v glavnem minile tudi nevarnosti za dolar. Devizni promet je sicer še omejen in nadzorovan. Ti in podobni ukrepi pa očividno ne gredo toliko za tem, da bi se oviral izvoz tujih valut, kar bi za Ameriko bilo še znosljivo. nego hočejo preprečiti beg ameriškega kapitala Ta strah je pa tudi vedno manjši Kako učinkovita je valutna politika ameriške vlade, nam zlasti kaže primer vladnega nastopa proti onim, ki začeli kupičiti doma zlato. Z grožnjami drakonskih kazni se je doseglo, da so ljudje zopet oddali za okrog 400 milijonov dolarjev zlatih kovancev, to je okroglo toliko. kolikor jih je prebivalstvo dvignilo od nastopa krize pri Federalnih reservnih bankah in pri zakladnem uradu Posebno jasen dokaz vračajočesja se zaupanja v ameriško valuto pa je dejstvo, da je dolar prkazal ob zopetni oficielni uvedbi notira-nja čvrsto tendenco.
Zopetna otvoritev nevvvorške borze sredi preteklega tedna se je tudi začela z ugodnimi pogoji in so efekti močno poskočili Promet je bil tako obsežen, kakor ga že davno ni zabeležila newyorška borza. Nekateri industrijski papirji so se dvignili prvega borznega dne za preko 20 odst. nad notice zadnjega dneva pred zatvorit-vijo borze. Naslednje dni je sicer naraščanje tečajev v glavnem prenehalo, vendar do kakšnih znatnejših padcev ni prišlo. Porast industrijskih vrednot je znašal ob koncu tedna povprečno 18 odst.. a železniških 13 odst nasproti stanju pred za-tvoritvijo borze.
se bodo udeležili zastopniki Bolgarije, Estonije, Jugoslavije, Poljske, Rmrnin je, Madžarske m Češkoslovaške. V glavnem se bo na konferenci razpravlja'o o nasvetih konference v Stresi Vsa ta vprašanja, zlesti preferenčni sistem, a? ak'uakia tudi zaradi tega, ker obstaja namera, da bi jih spravil- v razpravo tudi na londonski svetovni gospodarski konferenci
= Amerika za pogajanja z dunavskim« državami glede omej tve žitne produkcije. Ameriška vlada se želi po vesti iz New Yorka glede svojih načrtov za omejitev svetovne žitne produkcije že pred svetovno konferenco pogajata s srednjeevropskimi in dunavskimi žitorodnimr državami. Zedinjenim državam gre za to, da bi v te»n vprašanju na svetovna gospodarski konferenci skupno postopale z omenjenimi državami.
—	češkoslovaška industrija Jn 40 nrnl delovni teden. Iz Prage poročajo: Na glavni skupščini zapadmočeške Skupine Zveze induKtrijcev je govoril predsednik VVeissiberger o" položaju industrije in se zavzemal za uivedlbc 40 urnega delovnega tedna z istočPt^iim znižanjem delavnih mezd. Pri dotedanjem stanju tehnike je po Weis®bevgerjevem mnenju nemogoče, celo v dobi konjunkture zaposliti vse brezposelne, zaradi česar je edini izhod iz tega kritičnega stanja krajšanje delovnega časa.
—	Nemški izvoz se bori z naraščajočimi težkočarai. Tako čitamo v raznih nemških K stih. Zlasti je hud konkurenčni boj nemškega blaga z angleškim, ki izpodriva svojega tekmeca na svetovnem trgu. Konkurenčna sposobnost angleškega blaga je zlasti pridobila s padcem funta šterlinga. Spočetka se je mislilo, da bo prednost, ki so ije bili deležni angleški izvozniki zaradi oslabitve funta, kmalu mnila z dvigom angleških cen. Toda angleške cene se niso dvignile. V novejšem času si pa Nemčija sama s svojo avtarkično gospodarsko politiko, ki duši uvoz kmetijskega blaga, zapira izvoz svoje industrijske produkc -je v agrarne države.
= cešKosjovaško . nemški devizni konflikt. CeSkosSovaSka vOada je obvestila
N IVE A- K R E M:
Tako vreme
škoduje Vaši kozi l
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo» Nadr^nite si temeljito vsak večei pa tudi podnevu, preden greste na prosto, roke ln obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino in svežost. ki jo vsi tako ljubimo pri mladini.
Sami dobro veste: nobene druge kreme ni. ta bi vsebovala eucerii In zalo se Ni ve a-krema ne da nadomestiti.
V	dozah od Din. 6.—, 12.—. 25.—
V	tubah oa Din. 12. - in Din. 17 —
Gospodarske vesti
= Sosvet Mestne hranilnice ljubljanske.
Ban dravske banovine g. dr. Drago Maru-šič je postavil z odilokom i dne 23. februarja za gerenta Mestni hranilnici ljubljanski senatorja Ivana Hribarja in imenoval z odlokom z dne 17. t m. v ožji sosvet gg. trgovca in posestnika Josipa O?upa, upokojenega profesorja dr- Pavla Pestutnika, lekarnarja in posestnika mg. Riharda Suš-nika, podjetnika in posestnika Josipa Turka in trgovca in posestnika Miroslava Ur-basa. — Razen tega je g. ban imeno\al tudi širši sosvet v katerem so poleg navedenih še gg.: ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, posestnik Ivan Dachs, upokojeni uradnik i.n posestnik Ivan Frelih, upokojeni tioiesor Evgen Jarc, odvetnik dr. Rido-it Krivic, trgovec in posestnik Evgen Lovšin, upokojeni veliki župan dr. Miroslav Lukan, trgovec in posestnik Fran Medic, trgovski poslovodja 2ane Miklavc, upokojeni gimnazijski ravnatelj dir. Josip Pipen-bache-r, predsednik apelacipskega sodišča v poko-jiu dr. Anton Rogina, trgovec in po sestnik Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik A''bin Smer k olj, trgovec in posestnik Josip Veriič. trgovec in posestnik Stane Vidmar, vsi v Ljubljani
~ AuKeta tarifnega »dbora v Zagrebu, ki je obravnavala tarife za kmetijske pridelke in predeiike. je med drugim sklenila naslednje predloge: sa krompir naj ostane sedanja tarifa; za orehe naj se zniža tarifa na prejšnjo postavko za notranji promet, a za izvoz naj bo posebna tarifa; tarifa za seno in slamo naj se diferencira in zniža, a ooenem je potrebna izvozna tarifa za seno (glede na izvoz v Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko). Pri slama je treba tarifo za notranja promet znižati na 50% tarife za seno; tarifa za mleko naj se zniža izpod dosedanje postavke zaradi znižanja cene mleka; za oljno semenje se zahteva najnižja postavka. Postavke za sadje in živino se niso pretresale ker na bilo prisotnih zastopnikov za te proizvode.
= Na plenarni Seji /agn-bš'^ Trgovin, sko-industrijske zbornice, ki se je vršila 20. t. m. se je stavil tudi predlog, naj se v današnjih hudih časih naienergičneje zatre vsak poizkus, ki bd šel za nadaljnjim cepljenjem gospodarstva z ustanavljanjem novih zbornic in organizacij. Za predlog so glasovali vsi zbornični svetniki razen zastopukov industrije, ki so se glasovanju odtegnili. Od prejšnje skupne zagrebške zbornice so se kakor znano obrtniki že izločili in ustanovili svojo zbornico, kar se je na seja tudi obravnavalo glede na razmeno delitev imovine in obveznosti prejšnje skupne Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Na seji so se dalje obravnavala nova pravila in se je sklenila likvidacija zborničnega zavoda za pospeševanje obrti, ker nova Obrtna zbornica ni vollna. prevzeti ta zavod.
— Konferenca kmefjskib držav v Bukarešti. Dne 28 aprila se bo vršila v Bukarešti vsakoletna konferenca kmetijskih držav Srednje in Vzhodne Evrope, katere
zastopnika nemSkega poslaništva v Pragi, da je v načelu pripravljena za podajanja z Nemdijo. Ker pa se nemško povabilo nanaša samo na pogajanja o ureditvi plačilnega prometa in ni o blagovnem prometa v povabilu mkakega govora, si je Češkoslovaška še pridržala staMšče, ki ga naj zavzame k povabim. Vlada ee bo še posvetovala z gosjpodarskimi korporaei-jami in Je pričakovati, da bo naposled sprejela povabilo in da se v naslednjih dneh napoti v Berlin za pogajanja določena deSegacija.
= Pričetek avstrijsko - fceškoslovaških gospodarskih pogajanj. Včeraj je prispela na Dunaj češkoslovaška delegacija pod vodstvom pooboščene-ga ministra dr. Fried-manna, da nadaljuje pred ča^om prek n jena gospodarska pogajanja.
—	D°voz parkljevcev v jugoslovansko cono v Solunu je zopet dovoljen, ker v coni ni več slinavke in parkljevke. Nakladalne postaje smejo zoper sprejemati živino za našo cono v Solunu.
—	Konkurz je razglašen o zapuščini po Jelačinu Ivanu starejšem, trgovcu v Ljubljani (prvi zbor upo kov pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba 140., 24 t m ob 9. dopoldne: ogiasritven. rok do 22. a^riia; ugotovitveni narok 29. aprila ob 9. dopoldne)
—	Odpravljen je konkurz o Repatcu Francu, mesarju v Marenbergu, ker je bila razdeljena vsa masa.
—	Posebni ugotovitveni narok je odrejen
v zadev tvrdke Kuhar in Horvat v Mariboru na dan 30 t. m. ob 11. pri okrožnem sodlišču v Mariboru, in sicer za preizkušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še ne prijavljenih terjatev
= Dobava. Prometno-komercia^m oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 28. t. m ponudbe glede dobave 100 kg žične vtvi. 500 kg žgane žiice, 300 kg žičnikov in 30 kg kositra. Pogoji so na vpogled pri oddelku.
Borze
22. marca.
Na ljubljanski borzi so popustile devize na Amsterdam, Brjselj, London in Pariz, a krepkejši so Berlin, Newyork, Praga m Trst Curih neizprsmenjen. Avstrijski šiling 6e je zaključil v privatnem kliringu po a Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda ni zabeležila znatnejših tzprememb. Isto velja za ostati e državne vrednote. Za kaso se je zakfjučik Vojna škoda po 131.50 in 183 Daloe so zabeležili zaključke: 7 odst. Blair po 35, 8 odst. Blair tv 37.50 in 7 odst. pofiojirlo Državne hipotekarne po 40. Od industrijskih vrednot 'ma zaključek 5eče-rana Osijek po 90, od bančnih pa Privilegirana agrarna po 223 in 226. Ta vrednota je bila zopet čvrf.ejša. — V Beogradu se je ponujal avstrijski šiling po 8.50, gršk" boni pa so notirali 37 do 38.
fVrize
Ljubljana. Amsterdam 2314.86 _ 23-26.21, Berlin 1365.14 - 1375.94. Bruselj SOI.91 -805.85, Curih 1108.35 — 1113.85. T^ondon 19^.36 — 197.96, Newyork ček 5723.53 -5751.79, — Pariz 228 54 — 226.66. Praga 170.67 — 171.53, Trst 295.4« — 287^8.
Zagreb. Amsterdam 2314.29 — 2325.65. Berlin 1365.14 — 1375.94. Bruselj 801.91 do 805.85. London 196.35 - 197.95, Milan 293.06 — 295-46, Newyork kabel 5723.53 do 5731.79, ček 5701.53 — 5729.79, Pariz 225.54 do 226.66. Praga 170.67 _ 171.53, Curih 1108.35 — 1113.85.
Curih. Pariz 20.3525, London 17.72, New-vork 518.375, Bruselj 72.375, Milan 26.70, "Madrid 43.90, Amsterdam 208.75, Berlin 123.35, Dunaj 72.91 (58.30), Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 5S, Atene 2.96, Bukarešta 3.0S.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 182 — 184, 7•/• investicijsko 43 — 44, 8V» Blarr 37.50 do 39.50, 7*/o Blair 35 — 37, Trbovlje 140—150.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 181—183, za april 178—181, 7 odstotno investicijsko 43 denar, 4 odst agrarne 23—24.25, 7 odst. Blair 34—35, 8 odst. Biair 37—39, 7 odst- posojilo Državne hipotekarne 39.50—42, 6 odst beg3ušlke 30 denar; industrijske vrednote: krspeks 55 denar, Šečerana Osijek 90—95, Trbovlje 125—130; bančne vrednote: Narodna 3600 blago. Privilegirana agrarna 221—223.
Beograd. Vojna škoda prorrop-tma 182 in 179 zaključka, 7 odst investicijsko 42.5(3 in 43 zaključka, 6 odst. begluške 31.50 zaključek, 4 odst agrarne 23.50 blago. 7 odst posojilo Državne hipotekarne 42 blago. Narodna 3345 iin 3340 zaključka. Privilegirana agrarna 193 in 191 zakliučka.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.10. Staats-e:eenbahnses. 13.55. Trboveljska 15.30, Al-pine-Montan. 11.70. Sečerana 16.75.
Borzna tržišča
ŽIT«
+ Chicago (22. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 51.25, za julij 5175, za september 52.75; turščica: za maj 27.75, za julij 29.75. za september 31.625; oves: za maj 18: rž: za maj 36.625.
+ W«nnipeg (22. t. m.). Začeta tečaji: pšenica: za maj 49375, za judij 51, za oktober 52 625
4- Ljubljanska borza (22. t m.) Tendenca za žito neizpremenjena. Nadijo se: pšenifa (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dm'): baška 76 ke 275 — 27750; banatska. 77 ka 277.50 - 2R0: hiršfira (m!fv voznina. slov. poetaja. plačilo 30 dni): času orimerno suha. promptna 115 — 117.50: »a marc 120 — 122.50. moka (mieveka voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška >0, 450 — 455; banatska. >0g« 4'iO do 465
+ Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 33 vagonov. Pšenica: baška. okolira Novi Sad, okolica Sombor. eornjpbaška. baška potiska, sremska 217.50—220; banatska 215—217.50. Turščica: baška. sremska garant. 62 —64; za april, maj, iunij 68—70; banatska garant. 61_63 Ječmen: baški in sremski, 64'Co ktz. 102.50—107.50; pomladni. 66/67 ka 107.50 do 112.50. Oves: baški in sremski 98. — 102. 110—115; pomladni. 66/67 kg 117 50 do 122.50 Ov«*: baški in sremski 33—102 Moka; baška in banatska, »Og« in »Ogg« 350 — 865; >2< 330—345: 310—325; »6r 295 — 295; >7« 190 - 200: »8c 72.50 — 75. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vre čah 62.50—65. banatski, v jutaetib vrečah 60 — 62.50 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 107.50 — 110.
Repertoarji
DRAKA
Začetek ob 20. Četrtek, 23.: Dame z zelenimi klobuki. B. Petek, 24.: Zaprto.	—
Sobota, 25.: Krog « kredo. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. Četrtek, 23.: Samson in Daiila. Premiera. D. Petek, 24.: Zaorto.
Sobota, 25. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Proslava materinskega dne. Izven.
Nedelja, 26.: Erika. Izven. Znižane een«. ★
Iz dram«. Abonenti reda B imajo dramsko predstavo danes, ne kakor je bilo prvotno javljeno. Uprizori ee izvrstna francoska komedija »Dame z zelenimi klobuki«. — Premiera »Hamleta« je preložena na sredo prihodnjega tedna. — ^Krog s kredo«, izvrstna drama pesnika Klabunda, ki je bila pred dvema eezonoma z izrednim uspehom igrana na našem odru, pride v repertoar na praznik 25. t. m.
Premiera ©pere »Samson in Daiila« bo drevi. Dalilo poje ga. ThierrJjeva, Samsona g. Marčec. Veliki duhoven Dagona je g. Primožič, starega Hebrejca poje g. Betetto, satrapa Abimeleha g. Rus Marijan. V ostalih ulosah nastopijo gg. Rus Jo<iip, Drmota in Driga. Popolnoma nove dekoracije^ so napravljene po osnutkih scenografa g- Ulja-niščeva v gledališki sl karni pod vodstvom g. Skružnega, deloma novi kostumi pa pod vod6tvom g. Polaka v gledališki krojačnici. Muzikalno stran opere je naštudiral kapel-nik dr. Švara. režija je prof Šestova. Dejanje se vrši v Palestini leta 1550. pred Kristusovim rojstvom. »Samson in Daiila« je najbolj znana in najbolj israna Saint-Saen-sova opera. Na repertoarju jo imajo vsa gledališča vse Srednje Evrope. Premiera ja za red D.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Sobota, 25.: Študentje smo.
Nedelja, 26.: Študentje smo.
★
jtštndentjc smo...« To velezabavno opereto Metke in Danila Bučarja bo iprizorilo Šentjakobsko gledal šče prvič v tej sezoni v soboto, dne 25. marca. Šentjakobčani so opereto nanovo naštudirali. g. Danilo Bučar pa je muziko izponomil z novimi vložki in io priredil za večji jazz - orkester. Pri predstavi je zaposlen skorn ves igralski an-sambl. sodelujejo pa še člani »Zvonovega« okteta, jazz-orkester Sokola I. in mešan zbor. Dirigira g. Danilo Bučar. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek predstave točno ob 20.15 ter med izvaianjeni vstop v dvorano ne bo dovoljen. Vstopnice bodo na razpolago od petka dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Mestnem domu. V nedeljo se opereta ponovi-M4KtH"K«Kl> (»LEDALISCE Četrtek. 23.: Zaprto. Petek. 24.: Zaprto. (Generalka).
Sobota. 25.: Orfej v podzemlju. Premiera. +
»Orfeja v podzemlju« bodo uprizorili prvič v soboto. 25. t. m. Ta burleskna opereta v štirih 6lilcah spada med najboljša dela plo dovitega skladatelja J Gffenbacha ter se odlikuje po melodiozni klasični muziki ter I zabavni, na današnjo dobo prikrojeni vsebi-
ni. Režira J. Povhe kot gost dirigira kapel-nik Herzog. Zasedba: Evndika — Udovič-*-va, Diana — Gorinškova, javno mnenje — Barbičeva, Juno — Zakrajškova. Ven as — Starčeva, Cupido — Savinova, hišnica — Dragutinovičeva, Aristeus in Pluto — San-ein, Jupiter — Kovič P., Orfej — Medven, Styx — Rasberger, Mars — Gorinšek. Merkur — Harastovid in Morfej — Skrbinšek Ker je to zadnja glasbena premiera letošnje sezone, opozarjamo na to ziasti lastnike blokov.
Dogodki za mejo
Tudi slovenski radio prepovedan
Povsod po naši deželi poslušajo ljudje sila radi ljubljansko radijsko postajo že za_ radi tega, ker jim je skoraj edini vir novic, saj so vsi časopisi in knjige prepovedane ali zaplenjene posebno pa še zaradi tega, ker čujejo tako SKoraj nemoteno našo besedo in slovenske prestoolnice. Faši_ stične oblasti sc imele zaradi radija in slovenskega prenosa silno mnogo opravka in skrbi. Naročnikom radija so zaničevale, da ne smejo pod nobenim pogojem poshršari ljubijan^ke postaje. Potrebna dovoljenja so dajale Ie ljudem, ki so se jim zdeli že do-voodj »poi taii janč en i« toda biilo je v£e zaman. V slehekrni boljši podeželski gostikii so si ljudje nabavili aparate iti poslušali ljubljansko postajo, kadarkoli je bila pri_ lika in ni bilo v bližini kakega fašističnega ovaduha. Zaradi tega so ponekod dosedaj razni radiotelegrafisti v svojem delokrogu, kolikor je biio mogoče, moto-ii ljubijansKi val, marsikateremu gostilničarju pa so ka-rabinjerji kratkom-alo zaplenili aparat.
Na Tolminskem so ljudje s posebnim veseljem poslušali ljubljansko postajo, ki se je v totoiiniskih hribih izredno dobro čula. Te dni pa so, kakor znano, instalirali na tolminski pciiciji. ki ima svoje prostore v Tir&rdcvi hiši, oddajno radiopostajo, za katero se je komisar Bicehi že nekaj mesecev vneto potegoval. RaiOJotelegrafiar. je sproti točno ob^^eščen o ljubljanskih pre_ nosih ter ima naiogo, da v čim večji meri moti vsa poročila, predavanja in sploh vso razen go9e glasbe. In zares se v poslednjih dneh v Tolminu in okolici čuje v času, ko oddaja ljubljanska postaja svoja poročila, samo piskanje in Škripanje. Za TofLmlnee je to nov hud udarec, ki ga bedo le s težavo prenesli.
Vojaške gradnje in lov sa vohsm
Ni se še dobro »taja! srreg. ko so po Tolminskem sipet z vso naglico pričeli nadaljevati vcjaSke gradnje. Pri novih vojašnicah in utrdbah okrog Tolmina, pa tudi na PoUjancah pri Sv. Luciji je delo že v polnem teku. V pcljubinsko vojašnico do_ važajo teden za tednom nove topove, t" ko da jih je v tamošnjem skladišču sedaj že 36. Neprestane gradnje, utrjevanja in vojaška cestna deia silno razburjajo ljudstvo, med katerim se vedno znova pojavljajo govorice o bližnji vojni. Skrbi pa so toliko večje, ker se ljudje zavedajo, da bodo baš kraji v neposredni bližini mejs najhuje prizadeti. Tudi okrog črnega vrha nad Idrijo so pričeli s veHko naglico graditi kaveme. Po vseh bližnjih hribih pokajo mirne. Pri delih so zaposleni izikliučoo le Italijani, s katerimi domačini ne .smejo imeti nikak h stikov. Kaveme stražijo cel« oddelki kara-binjerjev, ki ne dovolijo niti prizadetim posestnikom, da bi se približali gradnjam, pa čeprav imajo tam okrog svoje gozdove ki posestva.
PoJeg tega se je varnostna gSuZba v za<d_ njem času silno povečala, ker se oblasti boje vcjaSkih vohunov. Tafni policijski agenti, karabinjerji in fašistični miličarji vršijo skoraj vsak teden po celin okraj:h stroge h:&ne preiskave. Takšne preiskave so bile pred tednom dni v Volčah. Čiginj*\ Kozmericab in diugod. Policijski orga>ii niso aretirali nikogar toda nenadne racije in preiskave so postale velika nad^osra za ljudi ki žive tudi zaradi tega v strahu in Skrbeh
Asimilacija v Doberdoba
Tržiški odbor italijanske šolske družbe »Umanitaria« je na pobudo in s podporo prosvetnega ministrstva organiziral v Do_ berdobu tromesečm šolski tečaj za odrasle Jtujerodce«. V tečaju so poučevali italijanščino in novejšo italijansko zgodovino ter prirejali predavanja o fašizmu. Do-ber-dclbski fašisti so prisilili ljudi iz vse vasi in tudi iz sosednih krajev, da so se obvezali, redno obiskovati tečaj. E>ejansko pa ga je obiskovalo le 26 eseb. med njimi 10 žena in deklet. Te dni se je tečaj zaključil. Ljudje so morali polagati izpite, pri katerih sta dva kandidata padla.
Nov dolg tržaške občine
Zaradi nekaterih javnih del, ki jih na. merava izvršiti tržaška občina, kakor je predvideno v njenem proračunu za tekoče leto, je občinska uprava v Trstu te dni najela posojilo v znesku 3 milijonov lir pri zavodu »Banca di Roma«. Garancijo za ta kredit Je tvrdka Trezza, koncesionirano podjetje za pobiranje občinskega konzum-nega devka. Denar bo občina porabila de_ loma za nevi železniški mest čez barkov-Ijansko ceetc ter za nekatere druge investicije.
Iz življenja in sveta
Angleški ministrski predsednik ▼ Rimu
• * v. >;:,.»*•'t'«'-....

V soboto se je pripeljal angleški ministrski predsednik Mac Donald z letalom v Rim, kjer se ie razgovarjal z Mussolinijem o mednarodni politiki. Slika kaže sprejem Mac Donalda na rimskem letališču. Vštric z angleškim državnikom koraka Mussolini,
za njima gre letalski minister Bal bo
Teneri£a, Tasmanija in Novi Zeland
Vodna površina se težje segreje, a tudi težje ohladi nego kcpna površina. To dejstvo ustvarja v deželah ob morju, zlasti otokih neko izenačenost v temperaturi, ki je v zvezi s pomanjkanjem pnahu zdravju zeuo koristna.
Takšnih klimatičndh rajev, dežel bolj ali manj izrazite večne pom/ladi je na zemlji dovolj, žal pa so od naših krajev precej oddaljeni. Znan je n. pr. angleški otok VVight v Rokavskem prelivu, za ka_ terega bi bilo sicer pretirano trditi, da %-Lada ca njem večna pomlad, vendar je med njegovim milim in zdravim podnebjem sosednih angleških ter kontinentalnih ozemeilj raulika kakor dan in noč.
Najsevernejše ozemlje, ki kaže podobne lastnosti, je otok Vancouver ob zapad-ni obali Kanade. Pokrajina je čisto se_ vemjaška toda podnebje je milo, zrak izredno čist. tako da bolezni dihal, tuberkuloze in podobnih bolezni tam sploh i.e poznajo. Otok je kakor nalašč ustvarjen za bolnike te vrste in za živčne bolnike, prebivalstvo dosega povprečno izredno visoko starost
Med deželami rečne pomladi na severni polobli bi bilo imenovati še celo vrsto otokov, zlasti pa zasluži ta naziv največji izmed kanarskih otokov Tenerifa, kjer
vlada vse leto isto vreme Skoraj brez vsakih raalik. Viharji, mraz, megla so otočanom znani samo po imenu, posebno ugodno pa je to, da dofljiš tu skoraj vse zemeljske formacije, ki so mogoče. Clo. vek lahko izbira med obmorsko pokrajino, med globokimi dolinama ali visokimi planinami, ki se dvigajo v višino 3700 m. Tudi v tej srečni deželi so boleani, ki pobirajo v Evropi vsako leto tisoče ln stoti soče ljudi, neznane
Na južni polobli konkurirata s Teneri-fo in jo deloma prekašata avstralska otoka Tasmanija in Novi Zeland, ki sta tudi neprimerno večja. Zlasti Novi Zeland je dežela, ki jo je narava obdarila z vsemi srečami. Tu se raziprostira na sto kilometrov daileč čudovito peščeno obredje, tam padajo obrežja štreno in raatrgano v morje, da se človek spomni na dežel« fjordov, Norveško. V sredini molijo v nebo mogočni gorski velikani z zasneženimi in zafledenelimi vrhovi, v dolinah pa puha iz zemilije vsepovsod para in ji izvirajo vroči vrelci z vsemi zdravilnimi lastnostmi. Človeku ni treba drugega, nego da si izbere v tem raju svojemu temperamentu in svojim potrebam ustrezajoče bi. vališče. Kako skromna in bedna je v primeri s to večno pomladjo naša pooof.ad!
Potresno razdejanje v Kaliforniji
Tako je zadnji potres v kaliforniškem ozemlju razdejal poslopje gasilske straže v
znanem kopališču Long Beachu
Smrt na električnem stolu
Italijana Zangaro. ki je izvršil atentat na ameriškega predsednika Roosevelta m chieaškega župana čermaka, so usmrtili na električnem stolu. V nasprotju z drugimi deželami, kjer se usmrtitve vršijo v jutranjih urah. ob prvih žarkih sonca umirajo ameriški zločinci sredi noči. Le v tem času. ko drugi stroji stoje, deluje ameriški morilni električni stroj zanesljivo.
Ralph Stulger. newyorSki reporter, opi. suje usmrtitev morilca Francisa Crowle-ga na električnem tftolii ki je tipična za vse takSne usmrtitve.
Ravnatelj Slng-Sin.ga, zloglasne new. jorške jetnišnice. Lawis Lewis ga je sprejel v svojem uradu, kier je bilo že tucat drugih ljudi, ki so kadiiM in kramljali. Nekaj trjeg? m nedoločnega je bilo v tej sobi. pogovor je bil morda glasnejši nego običajno, preskakoval je brez zveze s predmeta na predmet, nihče ni cigarete do konca pokadil, ko je že prižigal druge cigareto
Cez nekaj časa so se odprla stranska vrata in nek: glas je velel: »Vstopite po. samič!« Dru? za drugim so vstopali ns-vzoči v stranski prostor ob vratih so morali dvigniti roke kvišku, dva uradni ka sta jim preisMla žepe. tajnik 1etmš niče je prebra, njih imena, nakar so sedli v polkrogu okcli električnega stola, ki se je dvigal mrko ln preteče sredi prežarko
razsvetljene sobe. Neka vrata so se neslišno odprla čez prag je stopil obsoje. nec, prost, brez verig. Stopal je proti usodnemu stolu z nepremičnim obrazom, ne da bd dvignil oči, ne da bi za trenutek ustavil korak. Sledil mu je duhovnik, za njim je še! mož v belem plašču — krvnik.
Obsojenec je sedel s strahotnim mirom na stol in že so mu oklenili roke ln noge jekleni okovi, dc rame gola desna roka je ležala pritisnjena na naslon iz bele kovine. Mož v belem plašču ie izginil. Neki glas je vprašal: »Pripravljeno0« Iz drugega prostora je odgovoril drug glas: »Da. pripravljeno!«
V tem trenutku je padla nekakšna kapa na obsojenčevo glavo, slišati je bilo suh prasket žarnice so za drhtele, električni tok je šel obsojencu skozi telo. Nje. gove prsi so se dvignile, mišice na rratu in rokah so se napele, za trenutek se je zdelo, da se hoče Francis Crov.-iey dvijr niti kakor ko'o in se upreti človeški ju-stici. Globoka tišina je sV^ila temu straš. nemoi boju. Nov sunek toka mu je šel skozi telo. nato še tretji — smrt Nekoliko sekund pozneje je steni! iz sosedne sobe mož v belem plašču in ljudje so se sun. koma dvignili.
Zaw?ara je. bil normslen
Iz Raiforda v Ameriki poročajo da so anatomi pregledali možgane U'm-čen«*gfl italijanskega atentatorja Zangare ter ugotovila. da so bi'! moJuflii' novsem normalni. iz česar sr kbko sklepa, da je bi! atentator pri zdrav- pamet:, ko ie stresal na Roosevelta in usmrtil Čermaka.
Kobrin strup proti raku
Na sostamku parile /^dravsJveme Ats-demaoe je te dni poročal Kirurg prof. Goe-set o rezultatih dva in pol Jetuih poskusov nekega pariškega m nekt^a ameriškega zdravnika na znam ki' oiju Salpateriere. Oba vešcaka sta zdravila raka s strupom kobre. Z vbrizganjem tega strupa so se mnoge rakaste otekline ustavne, bolečine pa so se ublažile. Po poročilu kirurga Gofi-seta je stopil na govorniški oder profesor Calmette, ki «e je izjavil za nadaljevanje poskusov v započeti smeri. Povedaj je tudi, da ga je pred 32 leti pičila kobra in da je po tistem piku zapadla njegova roka najprej v anas>tezijo, ne da bi pri tem kazala kakšne znake ohromitve.
Balet v televizorju
Prvič v zgodovini še mladega gledanja na daljavo se je zjgodiilo v Londonu, da se je plesalka Adelina Genee poslovila od svojega občinstva po televizorju V ndkem študiju na Broadcastngu je plesalka s svojim spremljevalcem DolViom plesaia nekaj svocjnh najboljših točk. Nepremično oko televizorja je sprejelo kretnje plesalcev vase, jih preobrazilo v električne nihljaje ter jih reprodueiralo svoj m naročnkom. Na sličen način so v Angliji že lansko eto oddajal; prizore z derbvja v Epsonu, pred nekaj tedni p« so se v enako svrho prodiuci-rale manekinke. Adelina Genče je mof;s<tT-ska plesalka starega angleškega baleta in je v svojem ž> vi j en ju mnogo plesala pred knezi in kralji.
Prijateljstvo nalaga
ef^ffeosti
ti^ii-'
Jeanne Kornelija Nouteau nekdanja žena bretonskega bankirja, pozneje prijateljica pokojnega francoskega državnika Aristida Brianda, zahteva od pokojnikovih dedičev primerno odpravnino, ker ji ni Briand v oporoki ničesar zapustil
V slučajih zastrupi jen.ja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« srenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizku-šena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Abruški vojvoda
Ludovik Amadej Savojski svak italijanskega kralja, ki je te dni umrl v italijanski Somaliji, je prvi splezal na vršac Mount St. Elias na > Jaški in se je udeležil kot raziskovalec tudi neke polarne odprave
Nemtko-francoska nogometna tekma v Bertbnf
OBLEKE
za gospode, površnike in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Drago Sshwab, Ljubljana
Dediščina Pija IX.
Pape-ž Pij IX. je oetavil oporoko, po kateri naj bi se njegovo imetje razdelilo med njegove sorodnike šele 50 let po njegovi smrtih Ko je minilo teh 50 let. se je javil kot dedič	Mario Palomba, ki
so ga pa razkrinkali kot sleparja. Ta afe_ ra je imela vendarle za posledico, da se je za papeževo določbo, na katero je bil med tem že pozabil svet začel zanimati in kmalu potem so se oglasili lz Brazilije trije italijanski priseljenci, ki trdijo, da so sinovi papeževe seotre in kot takšni njegovi dedič;. Tc so bratje Ferettiji. ki jm je b;la v ž'vljenju sreča sploh naklonjena. Kot popolni revež: so prišla nekoč v Brazilijo in so si tam s trdim delom prislužili toliko, da so si lahko kupili majhno zemljišče Tu so našli z zlatom na,polnjen sod. med voi-o ri so si s pro. dajo starih tračnic podvojiti imetje. Sedaj dobe še imetje svojega ujca, ki gotovo ni majhno.
V nedeljo sta se na stadionu v Grunewaldu pri Berlinu spoprijeli nemško in francosko nogometno moštvo pred 60.000 gledalci. Nemci so menili, da bodo premagali Francoze, a uspeh tekme je bil 3:3. Sodil je angleški sodnik
Mokro veselje v Ameriki
bo ojačilo tudi finance Zedinjenih držav
Listi so te dni poročali, da je ameriški parlament dovolil proizvajanje in uvoz piva To demo razveljavljenje prohibicij-Skega zakona mora potrditi sicer še se. nat, vendar ni dvoma, da bo tudi ta sprejel sklep poslanske zbornice in da bodo polagoma padle še druge omejitve glede uživanja in točenja alkohola.
Med tem je zavladalo po vsej Ameriki veliko veselje in vse se pripravlja, da primerno proslavi dan, ko bo legla prohibi-cija na mrtvaško posteljo. Stare pivovar. ne, ki so v zadnjih 12 letih bedno životarile s proizvajanjem omejene količine »polovičnega piva«, polnijo časnike z zago. tovili, da svoje stare umetnosti še -niso pozabile in da so sposobne dobaviti v 24 urah po odpravi prepovedi res dobro pivo, »neomamljivo* in 3.2 odstotno, kakor to predpisuje novi zakon. Na tisoče to-
čilnic zopet odpira vrata, sodarji delajo noč in dan nove sode, tiskarne pripravljajo milijone napisnih listkov za steklenice. Povsod je videti, da bo režim novega zakona pospešil delavnost v vseh strokah in pomagal znatno omiliti gospodarsko krizo in brezposelnost.
V Ameriki je danes ostalo še kakšnih 200 pivovarn od nekdanjih 1S00 in treba bo investirati najmanj 300 milijonov dolarjev. da se opuščene naprave obnovijo. Domača produkcija bo znašala začasno okrog 25 milijonov ton piva, potrebo pa cenijo na 65 milijonov ton, tako da bo tudi uvoz ogromen. Na tuje pivo pa bo država naložila visoko carino, tako da br> imela od tega letno do 120 milijonov dc. larjev novih dohodkov. Ta denar so v letih prohihioije pobrali tihotapci in prekupčevalci pod roko.
Razstava moške mode v Londonu
V Loodonu so ofcvorili te dni razstavo, ki kaže srpreniamlbe moškega oblačila v zadnjih sto letih. Razstava prikazuje prav naaoroo vse poskuse, ki so jih napravili v tem času vsakovrstni modni fičfiri<*fi in krojači, da bi dalii tudi moški obleki tisto živost in nestalnost, ki karakterizira žensko obleko, a obenem dokazuje, da so
bili ti poskusi večinoma zaman. Moški so v svoji obleki neprimerno bolj reakciocar-ni nego ženske in zlasti se ne morejo spri. jazniti z živimi barvami. Sika nam ka it današnji moški mehki Mofcuk (v sredi) f primeri s pokrivalom iz L 18S0 (nale-v?) ia iz L 1912. (na desni).
Nazaj k ročnemu delu
Madžarski mesti M ako in Szenrt.es <feu-šata na originalen način rešiti vprašanje brezposelnosti med svojim kmetskim pre. bivaistvom. Male podpore in zasilna dela ne zaJežejo dosti, pa sta se odilečili za to, da bosta med brezposelne razidelili velike komplekse s konopljo posejanih polj. Interesenti se morajo le obvezati, da bedo letino spredii doma z rečnim delom.
Japonski »kralj čaja*
V Komakuri na Japonskem je um rt 94 letni »kralj japonske trgovine s ča_ jem« Kahei Otani. RodiH se je v obubožani rodbini in si je r veliko pridnostjo in vztrajnostjo pridobil vodilno ulogo v trgovni s čajem na Vzhodu. Njegova tvrdka ima celo brodovje trgovinskih ladij in ogromne plantaže čaja. Bil je poleg te«ga predsednik ene največjih japonskih zavarovalnih družb.
Testament čuffaške«ra samca
V Cas^agne ju (Ttalija) je umrl neki st«-ri.kavi samec, bi je zapustil svojo hišo 'n vse svo'e imetie starim devicam. Te Vrnejo do«toi v hišo in drjge objekte, dokler same že!;io in z mvmi rovna io ve« čas bivanja kakor s povab'jenima gosti.
Malo	ctatlsflfre
Rritan«-V* fi'ms>ka dručba O«umont v^o-tflvlia. d* «0 An<*'e?i Vini 'rdali 7«. obisk K^TSPmatogT^ov 41 m:!ijonov funtov. Od te ^ote je dobila davnča urirav« 7 mi.l'i'-onov funtov. N«ivrv ljudi si je og,p,d''lo Cha.n-linov f;,m »Vel^m^ne ^ičn«	da
<m°l t«? trflk	no^eVikov.
Slfvle*"' dv? na Mvc«pšn»,:,šf) Mma s+a ameriška trnka »Tack the bov« in »R«me Ext>ress«, po\iprečoo z 11 milijoni gledalcev
Smrt junaka skagerraške bitke
V Londonu )e te dn.i umrl 75 letni upokojeni admiral Thomas Martin Jcrram. p<> veljnik drugega angleJkega brodovja v bi» ki pri Skagerraku.
ANEKDOTA
>Kdo je bil prvi človek n«. vpraša učitelj v neki ameriški šoli nekega učenca. »Oeorge Washington.< odgovori ta. Učitelj pravi, da je ta odg-ovor ne_ umnost, kajti v svetem nismu vendar stoji. da gre prvenstvo Adamu. »Seveda č® govorite o inostrancih,« meni učenec malo prezirljivo.
Vsak dan ena
Natrkani h&rfinist igra sonato o luninem svitu
R T
Na delo, vztrajno na delo!
Osiješka Slavija pride v nedeljo v Ljubljano
Letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu je nenavadno zanimivo. Se m kodi doslej niso biL rezultata tekem povprečno takv. »na res„sm<s k<ik<>T jih kaže letošnja prvenstvena ta bi« ca Od nedelje do nedeije se vrste za tisoče športnih optimistov presenečenja, ki znova dokazujejo. da je izbrana tekmovalna enajstorioa na>boi.jših klubov države na splošno zelo izravna na Dolgoletno preizkušeno rutin«, tehnično popolnost in raznovrstnih tr.kov polno taktiko — ta veliki p:us med športniki splošno znane šestonee klubov iz Zagreba. Beograda in Splita nadomeščajo tako zvaru novinci z mnogo VJtje do image, polne skraine požrtvovar>ost- in borbenosti. V te) situaciji bodo računi »kanonov« še bndke prekrižani zaninanje za ves ar«DŽman ->e bo stopnjevalo iu še preden se bodo tekme izživele do polovice vse!etn»»-ga programa, bodo prijatelji nogometa prisostvoval: še marsikateri nesiuteni zmagi aii porazu.
Prvenstveno stanje po tretjem kolu je s'mo potrdilo več gornjim trditvam Saj na? trenutna razli'ka točk med gornjo in spodnjo hišo ne sme preveč presenečati. »Gornja so svoj plus v točkah pobrali večinoma na domačih tleh, z dragoceno podporo svojega občnstva. »spodnji« pa so morali po točke na nevarna tuja tla. V tei zvezi je tudi trenutni pla^m-an našega predstavnik«, z BSK 'n Conoordio na zadnji! h treh mestih razumljiv, saj ima ASK Primorje za seboj dve morda najtežji tekmi na tujih tleh. Z igrišča Gradjam-ke-ga in vročih tal splitskega Hajduka bo do jesen odšei še marsikateri tekmec z nepo-voljn m rezultatom.
Primorjanska enajstori-ca bo v prvi polovici tekmovanj do poletnega odmora mo- ^ rala razen dveh tekem doma preizkusiti ^ svoje vrste na tujih tleh. Po zadnjem go-srovanju prvaka Concordie bo nastopil prihodnjo nedeljo v Ljubljani zmagovalec BSK. moštvo osiješke Slavije, ki bo ASK Pnmorju gotovo prav trd oreh Treba bo srinogo volje, mnogo vsestranskega napora, da si v mrzlični izmeni točk tudi naš predstavnik zagotovi nov uspeh, ki naj b' moštvu vlit čim več poguma v nadaljnji težki borbi na igriščih Sarajeva, Beograda. Zagreba in Novega Sada
Prisostvovali bomo to Te i v nedeljo zanimivi b^rbi Naše želje k čim lepšemu uspehu silo venske enajstorice pa spremlja vse opravičujoča zahteva, da bi ASK Primorje čim bolj izpopolnil vse one tehnične vrzeli, ki so nujen po<ioj za končni uspeh. Kritika dosedanjih mstopov je poleg vseh vrl n ookazaža tudi nekatere pomanjkljivosti .ki jih je v interesu vsega slovenskega nogometa nujno treba spopotniti. Zato na delo. vztrajno na delo, trud ne bo za-rrvin. podpora v-sc-g-a res športno čutečega občinstva ne bo izostala'
pa trud potem bogato poplačan. V tem tečaju se nudi prilika neizkušenim smučarjem. da izpopolnijo svoje znanje tako v tehnično-praktičnem smučanju, obenecn pa spozoajo vi<sok i>gorski svet pod Trigavom, kjer vladajo idealne snežne prilike do prvih dni poletja. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani.
Akademski smučarski izlet ▼ Bohinj. Jugoslovenska akademika smučarska organizacija priredb v petek, 24. t. m trodnev-nj smučarski izlet v Boh.nj Ekskurzija, ko jo vodi tov CerniČ. se bo delila v dve skupini: prva gre na plan no na Kraju, druga pa na Sedmera jezera Odhod ekskurzije v petek ob 7.15, povratek pa v nedeljo zvečer Vožnja četrtinska.
prvenstvo Jugoslavije v cr©ss-country teku v Mariboru. Razumevajoč ogromno važnost te prireditve za Maribor, je pokroviteljstvo prevzel mestni župan g. dr Fra-njo Lipoid. mestna občina pa je odobrila denarno podporo. Tek se bo vršil 2 april*: ob 11 na novem prostem SK Ze^zničarja na Tržaški cest- pod vodstvom peverje-ništva JLAS.
Sodniki nedeljskih prvenstvenih tekem. V Ljubljani: Primorje—Slavi ja (O) g. Mikuličič (namestnik g. Willer); v Beogradu: BSK—Hašk g. Focht (g. Deržaj); v Sarajevu: Slavi ja (S) — Jugoslavija g. Poduibsk* (g Knifer); v Splitu: Hajduk— BASK g. Fabris (g. Kap); v Zagrebu: Concordia—Vojvodina g. D. Petkovič (g. Ružič)
SK Ilirija (haženska sekcije). Od danes dalje vsi treningi na igrišču. Današnji trening začne ob 17.45 Zaradi predstCtie-čih prvenstvenih tekem ie udeležba za vse igralke obvezna. — (Smučarska sekcija ) Danes ob 18 članek- sestanek Polno^tevl-no. — (Table tenis sekcija). Danes ob 19.
Vojaške smučarske tekme f SSK Maribora
V nedeljo je priredil ISSK Maribor pri Senjorjevem domu na Pohorju svojo prvo smucarsiko tekmo za svoje mnogoštevilne č;ane iz vojsiKe mariborske garniizije. že v soboto zjutraj se je ob zelo dvomljivem vremenu odpeljala 73 smučarjev broječa ekipa iz Maribora v Brezno, od tam peš do Ribnice m po kratkem odmoru prtko Pismka proti vrhovom Pohorja. Ob prvem vzponu je začelo rositi. malo za Pisniikcxm pa" je oplazil pohorske vrhove hud vihaar. Najprej dež pozneje mešanica dežja in snega, potem sam oster sneg, gnan od silnega viharja, ki je povzročil, da je karavana prispela vsa oledeneia k Senjorjeve-mu domu. Neurje pa se tudi pozneje ni ho. telo poleči Okrog polnoči pa se je vreme nepričakovano izpremeniio, nebo se je zjasnilo in tekmovalci so vstali v ranem jutru v najiopšam sonca. Sneg Je bii izvrsten. Vsa smučarska družba je uživala krasen razgled z Jezerskega in Malega Črnega vrha, od koder je v daijavi ugledala smje obrise Julijskih Alp in Visokih Tur.
Tekma se je začela ob 8.30. V kategoriji že Lzvežbanin smučarjev na 12 km je etar_ talo 19. v kategoriji letošnjih novincev na 6 km pa 3C častnikov in podčastnikov.
Na progi 12 km so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Anton Novak, poročnik, 1:2:18, 2. Jovan Todorovič, podmaredmik, 1:9:35, 3. Pavle Mihalič, podnarednik, 1:14:12, 4. Blaž Bmeršič, narednik, 1:18:13. Prvi trije bodo dobili kiuibova darila. Izven klubske konkurence si je pridobil gar-nizijsko nagrado dijak_kaplar Henrik See-bacher v času 5*:58. kolajno kluba pa je dobU dijak-Kapiar Josip J oš t v času 55:28. Izven vsake konkurence je dosegel najboljši čas na tej progi Fran Ivič (MSK) z 49:26, za njim pa Karel Fanedl (Sokol Maribor m.) s 50:25.
Na progi 6 km so bili rezultati: 1. Mio-drag Lauševič podporočnik, 26:7, 2. Dj. Trbcjevič. narednik. 27:46. 3. Uroš Stamen. kovič, podporočnik. 29:20, 4. Zdravko Se-ručar. kapetan n. razreda. 29:50 in 5. Peter Jestrcvč narednik. 30:1. Prvi bo dobil gamizijsko. naslednji trije pa klubska darila. Nagrade bodo razdeljene v tekočem tednu.
Po obedu je razglasil rezultate predse, dujoči častnik, orožniški major in poveljnik mariborske orožniške čete g Gerovac, ki je imel na navzoče lep nagovor Za njim sla govorita še predsednik MZSP g. Fto-glič 'n 'rod j a vojaške ekipe poročnik g. No. vak Nato se je vsa družba vrnila v Ribnico. kjer jo je sprejela s koračnico ribniška godba Kmalu ie godba zaigrala _ poskočno »kolo« in smučarji so zaplesali po trgu Še kratek odmor. In pot je vodila na vlak v Brezno odkoder se je ekipa vrnila v veselem razpoloženju v Maribor.
Turni smu^rukl tečaj v Triglavskem pogorju od 2. do 9 aprila Udeležba v tečaju nudi nriliko. da posetijo Triglavsko pogorje s smučmi tu d- oni. kateri drugače nima jo orilike in zaupnega snremstva za tako turo Ve? «1 mani i" na žetia vsakega smučark oraživet' rv-tnVadi nekai lepih. br®«-plc-bnih dn? va =močeh visoko na planinah. pr^vpf je lf»irh doživetij nr«»kTasnih oogle-dor m naravnih prgod da bi mogel smučar vse to viden Iti ▼ «momin Tak vi*oko-enr*ki izlet pust* -mu čar i u V prelep opomin nani ir neutešeno <WmtižtP no niem Tako ie pomlad: na »moških turah na planinah S cer je pot do tj« mak« dolgi, je
seja •akcijskega načele".t* v kavam* Evropa.
Službeno iz sekcije ZNS. Nadaljevanje
sodniškega tečaja za podsavazne sodnike drev ob 18.30 pn »Slonu*.
Kazenski odbor LNP. (Službeno.) Člani odbora se obveščajo, da odpade današnja redna seja.
ASK Pnmorje (nogometna sdkoija). Danes obvezen trening za vse nogometaše, b včeraj niso bii na treningu. V a in točno ob 15.30.
2SK Hermes Drevi točno ob 20. seja centralnega odbora p« Beliču. — (Nogometna sekcija). Danes od 14. naprej strogo obvezen trening vseh igralcev. 1. grupa igra ob 16.30 6 Triglavom Ob 19. izredna seja zaradi zunanje tekme n razno.
TSK Slovan Drevi ob 19.30 v lovski sobi članski sestanek I. id rezervnega moštva Določil, se bosta postavi moštev za prvenstveno tekmo prot. Jadrenu za tre-mng-takmo v soboto proti Korotanu. Mar-chiotta Stanko naj se pripelje v nedeljo v Ljubljano za nastop protii Jadranu. Ob 21 redna sejj centralnega odbora. Zelo važno!
SK Grafika. Člani nogometne sekcije se opozarjajo na sestanek vseh igralcev v petek ob 19 v društvenih prostorih. Posebno se opozarjajo igralci Trpin, Mihelič, Mekina, Ploh. Bežan. Kmetič. Stup ca. šorn, Katavič, Štrukelj, Potrato, Strohmajer. Verčnik, Trobevšek. Verbek. Sestanek se vrši v svrbo sestave moštva za predtekmo tekme za državno prvenstvo.
TKD Atena (hazemska sekcija). V soboto trening ob 10. na igrišču, obvezen za vse igralke. Istočasno se sprejemalo nove Danice.
Vremensko poročilo SPD VeHka P?a-
nkia, 18. marca: —6, sneiži, snega zapadlo eetrt metra, severnovzhodni veter Kakor izgleda bo smuka idealna! — Dem na Krvavcu. 19 marca: —5. sevemoza.padn veter, 20 cm pršiča, smuka idealna. Kofce. 21. marca: —4, na trdi podlagi 15 do 20 cm pršioa, solnčno, amuka prav dobra.
[i življenja na deželi
DOBRNA. V nedeljo 19. t. m. dopoldne »e je vršil v narodna šoli na Dobrni 4ek> dobro obiskan shod JRKD, na katerem je poročal narodni poslanec g. Ivan P rekor-šeik. Shoda se je udeležik) 280 zborovalcev, za na&e razmere res lepo število. Gospod poslanec je izčrpno poročal o političnem in gospodarskem stanju države. Njegov miren in odločen nastop je napravil n« vse zborovaloe najboljši vtis, oelo tisti, ki niso fcia.ni naše krajevne organizacije JRKD, so njegova izvajanja z odobravanjem vzeli na znanae. Splošna želja nas vseh je: g, poslanec naj st pri nas še večkrat oglasi.
DRAVOGRAD Te dm nas je zapustil dodgoietni komandir, žandarmerijski narednik g. Giavan Alojz, ki je bil prestavljen na novo odgovorno službeno meato v Studence pri Mariboru. Ker je bil v službi sicer strog, a vedno pravičen nasproti podrejenim prijateljska n v družbi družaben, je uživa! splošne simpatije prebivalstva. Tudi vsa noša društva ga bodo zelo pogrešala, podpiral jih je vneto. 2elimo mu na novem mestu obilo uspeha!
5MARJETA OB PESNICI. 2. januarja je bil pri nas otvorjen kmet jsko-gospo-dLnjfllci tečaj, rt« katerem so Marječani že več let mislili, saj eo dovolj prepričani, da dobra gospodinja fcri ogle niši podpra Koliko zak'adov leža v naših kmetsfcih pridelkih, ki jih pa često nt *namo odkriti, ■zrabiti, ker pogrešamo praktičnih gospodinj! Ne le gospodarji, tudi gospodinje raj gredo skozi šole, tečaje itd Dobre, kmetske gospodinje so zidarke sicer pri-prostih, a prijetnih, zdravih in zadovoljnih kmetskih domov. Vse to je navdajalo one čin i tel je. ki so se trudili za osnovanje tega tečaja in mi jih omilodušlo nebroj težkoč in tudi ne nerazumevanje in nenaklonjenost ljudi, ki si o pomenu takih ustanov še niso na lasnem. Tečaj je posečalo 16 deklet, nekaj od teh nad dve uri dalsč, medtem ko se žal več prav bližnjih deklet ni moglo odločiti za udeležbo V soboto 25. t. m bo tečaj zaključen z razstavo raznih izdelkov K oglelu so vabljeni rsi bliž-njii rn daljni okoličana, zlasti tudi vse žene in dekleta, da v<=ai v malem merilu vdiin in ocenijo v?e prizadevanje požrtvova'nih učiteljic ter navdušenih udeleženk tečaja!
Iz Ks-anfa
r-— Občni zbor Tujsko-prometnega društva v Kranju se bo vršil drevi ob pol 20.
v restavracijskih prostorih Narodnega doma in ne v kii'jnžw'čni dvorarn, kakor je bilo pomotoma objavljeno. K polnoštevilni udeležbi vab odbor vse interesente.
Is Kamnika
ka— Pogreb gospe Doroteje Zerovniko-
ve, Petrov« mame. se je vršil v ponedeljek popoldne v največjem nalivu. Številna udeležba občinstva od blizu in daleč je dokazala, kako spoštovana in pri lj.ubl jen a je bila pokojnica pri vseh. k; so jo poznali. Pogreba se je udeležila poleg številnih predstavnikov društev in korporacij tudi »Lira«, ki je pela žalostinke. Blagi pokojnic bo ohranjen med nami '.raien spomin.
ka_ Nov občinski odbornik. Namesto
umrlega občinskega odbornika trgovca M akta Žargija je bil imenovan na njegovo mesto plenarni mojster g. Tomo Homar, ikii je bil že zaprisežen. Novi občmiski odbornik g. Homar je že prej dolgo vrsto let deloval v občinskem odboru.
ka— Strelska družina je bila ustanovljena v nedeljo v Stranjah. C a nov je dozdaj pristopilo že 49 Za predsednika je bi", izvoljen učitelj Maks Koman. Družina že pr pravlja lepo strelišče v Bistrički in bo pričela takoj z delovanjem, najbrž pa prej kot kamniška.
Iz Litije
i— Za propagando lepot Zasavja. Litijski Fotoklub je en i najbolj delavnih organizacij v Zasavju, ki deluje tudi na tutisko-prometnem poprišču Lani je priredil nad vse uspelo razstavo krasnih pokrajinskih posnetkov, dela domačih in ostalih foto-amaterjev. Zdaj po si je nadel nalogo, da izdela serijo diapozitivov vseh zasavsk h zanimivosti. V ta namen ima že bogat arhiv negativov Odsek, ki ureja zbirko zani-m vo9ti, pa hoče še nekatere posnetke, ki vsekakor spadajo v zaokroženo celoto naših krajev V bližnji prihodnosti bo Fotoklub po9nel kraje, ki zanimajo literarno publiko ter zgodovinarje Saj štejemo Zasav-ci mnogo odličn kov na vseh poljih V Stangi se je rodil pred 100 leti Josip Marn. znamenit jezikoslovec, na Vačah škof Matevž Ravnikar. Prešernov vrstnik n navdušen pristaš iilirizme Litija je zadnje domovanje ustanovitelja CMD pesnika »n pisatelja, notar i« Luke Svetca. Bogenšperk je v najtesnejši zvez z VaJvazorj<m Vrsta slavnih zasavskih mož pa s tem še ni izčrpana V soboto, na p razna k bodo pohiteli naši fotoamaterji k rojstni hiši barona Jurija Vege v Zagorico nad železniško postajo Laze. Do hiše. kjer je zagledal luč sveta slavn' matemafk m topniški strokovnjak. je s postaje dve pičli uri Zagorica leži prav na meii litijskega sreza v soseski Vrha pri Sv Trojici -n med Sv. Miklavžem. Idealna in rodoljubna prizadevanja naših fotoamateriev zaslužijo vse priznanje javnosti V tem letu so pohiteli že na več sikupnih pohodov, tako na Javorje. Jan če. St Jurij. Sv Goro. povsod so pridno smemali in bogatili svoi srhiv. K sobotnemu pravniškemu izletu pa vabimo vse, ki že'e skurno obiskati prenrosto rojstno hišo učenjake svetovnega glasu, k" ima spnmenik celo na nebu. med zvezdami, kjer nosi ena izmed njih ;me. Vega.
Iz Ptuja
J— Leseni most oe>: Dravo na Borlu bodo vendar -ačeli popravljati s 3. aprilom. Most, ki veže naše lepe Haloze, je popravila že nujno potreben, saj bi se lahko lepega dne sesul. Popravila bodo trajala najmanj dva meseca in bo most ta čas zaprt za težji promet. Z lahkimi kmečkimi vozili se bo še smelo voziti po navodilih voditelja popravil. Kmečki vozniki iz bližnje okolice naj torej opravijo še pred začetkom popravil vse glavne vožnje preko mostu. Težki tovori in avtomobili se izognejo mosta na ta način, da vozijo po državni cesti na Ormož in tam preko mosta v smeri na Varaždin ali obratno; oni vozniki, ki hočejo voziti na Višnico ali obratno, pa naj vozijo po banovinski cesti Barbara-Leskovec-Ptuj.
j— Popravila cest »o v polnem razmahu. Na banovinskih in občinskih cestah je zadnje čase zelo oživelo. Popravila opravljajo siromašni kmetski ljudje na račun kredita, ki ga je dala banska uprava De-lavci dobivajo dnevno po 12 Din. deloma v denarju, deloma v naturalijah. Ker bodo nekatere sedanje ceste prenesene, bo v to.
rek 21. t. m. komisija za razlastitev zemljišča v občinah Stojnci - OslušovcL
j— SKP sklicuje za jutri občni zbor v Društvenem domu ob 20. uri.
Iz Ljutomera
Ij— Obrtniški dan. Na Jožefcrvo se je zbralo nad 100 zavednih mojstrov in mojstric v Strasserjevn dvorani. Na soglasno željo zborovalcev je g. Horvat vodil sestanek. Prečita! je pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku iu ministru trgovine. V slednjih 9e je obrtništvo zopet odločno izjavilo za skupno zbornico. Predsednik jte nato poudarjal starost in častitljivost obrtniških organizacij ter že tudi staro borbo zoper šušmar-stvo Nato je prečital referat o položaju obrtništva, organizacijskih vprašanjih in o davčnem vprašanju, o katerem zahtevajo obrtniki določitv eksistenčnega minima in progresivno obdavčenje. G. Pečar je nato referiTal o šušmarstvu, ki se je povsod zelo razpaslo, ter pozval obrtnike, naj vsakega šušmarja prijavijo združenjem Poudarjal je rudi škodljivost umazane medsebojne konkurence. G. Kaiser iz Ljubljane je izčrpno predaval o bolniškem in nezgodnem zavarovanju ter navedel podatke, ki kažejo škodljivost centralizacije. Obrtniki so soglasno izrazili zahtevo, naj dobi vsaka banovina svoj avtonomna zavod za zavarovanje delavcev. V tem smislu se bodo organizacije obrnile tudi do narodnih poslancev in senatorjev. Vodja obrtne nadaljevalne šole g. Banka rt, je poročal o določbah obrtnega zakona glede obrtnega šolstva ter poudarjal veliki pomen večje strokovne in splošne izobrazbe obrtniškega naraščaja. Nato so zborovalo »oglasuo odobrili resolucije, ki streme za olajšanjem položaja ter za večjim uveljavijenjem obrtnikov v javnem in gospodarskem življenju.
Ij— Zbor panonskih K>voev. Panonski lovci, združeni v podružnici SLD za sreze Ljutomer Murska Sobota ta Dolnja Lendava so zborovali pred kratkim v Ljuto_ meru. Udeležba članstva ki ga je skoro 300, bi bila lahko boljša. Občnemu zboru je predsedoval g dr Marko Stajmko, ki je v svojem poročilu navajal proslavo 25-let-nice centrale ter avdijesnoo lovskih zastopnikov na Bledu Tajnik g C. Reich je v svojem poročilu pozivali vse lovce, naj se organizirajo v svojem društvu, poročilo bla_ gajnika pa je petkazalo da je gmotni položaj podružnice ugoden Sklenilo se je, da pristopi podružnica k nedavne ustanovljenemu streisikemu odseku ter da z njim uredi skupno strelišče. Pri volitvah je bil soglasno tovoijen stari odbor, se blagajno je prevzeti g. Lovro Kuharic (Ljutomer). Na predflog notarja g. Kodira je zbor imenovali za častnega člana sreskega načelni, ka g. dr. Farčniika. G Koder je nadalje čestital predsedniku na visokem odlikovanju, skaterlim je bila počaščena vsa panonska lovska družina. Kabinetni pdsarni je bila poslana pozdravna in zahvalna brzojavka. Nato je bilo sklenjeno, da se bo vršil na pomlad v Dolnji Lendavi levsfki sestanek. Zborovanju je pozdravil posmeno tudi predsednik SL.D g. dr. Lovrenčič.
o k o 1
V SokoPkem doma v Radovljici »e je pojavila lesna goba in skozi več let povzročala občutno Škodo na lesenih delih zgradbe posebno v podu Vsi poskusi zajezitve njenega uničevanja so bili zaman, tako da bi ravno v letošnjem zimskem času morali prenehati z društvenim delovanjem. Vendar pa »e je društvena uprava vkljub slabemu finančnemu stanju društva odločila na temeljito popravilo, ki se je tudi uspe.5".!o dokončalo v decembru. Stroški popravila so presegali 100.000 Din. Ni nam jib žal, ker sedaj imamo res lepo in higienično urejeni Sokolski dom. Veiiko breme je podvojilo vse delo v odsekih. "Ravno sedaj pripravlja gledališki, pevski in godbeni odsek dobro znano opereto »Pri treh mladenkah«, ki bo šla v soboto 25. t. m. ob 20. tn v nedeljo 26. L m. ob pol 16. čez naš oder. Zasedba je prav posrečena, nastopa poteg starih znanih pevcev več novih izbornih pevskih moči. Orkester pod vodstvom br. Cermaka je znatno pomnožen in bo vsekakor kos svoji nalogi. Mimogrede bodi povedano, da nastopijo tudi baletke v dveh točkah, kar se je drugod opustilo. Scenerija je popolnoma nova izpod čopiča br. Puntarja. Za nedeljsko predstavo so zveze vlakov mogoče na vse strani, keir bo pričetek točno ob pol 16. Občinstvo prosJmo, da pravočasno pride, ker zakasejeni prihod zelo moti prireditev. Upamo, da bo občinstvo nagradilo trud sokolskih delavcev z obilnim obiskom Vkljub velikim stroškom je vstopnina običajna.
Sokolska ž upa Kranj ima svojo redno glavno skupščino v nedeljo dne 26. t. m. v sokolski telovadnici v Kranju.
MINILA JE KRIZA
za slikarje, mizarje, pleskarje in hišne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, fir-neža ter hišnih potrebščin najbolj ugodno pri
DRAGO FRANZ, Ljubljana
Stari trg 11.	3972
Na zahtevo pošilja se tudi na dom.
Radio
Četrtek. 23. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina — 19: Korist rastlinstva. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Cas, poročila, plošče. Petek, 24 marca. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Na meji treh držav (Viktor Pirnat). _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: V zapadnočeških kopališčih. — 19: Francoščina — 19.30: Starost zemlje in geološke letnice. — 20: Prenos iz Varšave.
—	22: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: \Volfove pesmi.
—	20.15: Prenos iz Varšave. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Instrumentalna glasba. _ 17: Godalni trio. — 20.15: Koncert ii Varšave. — PRAGA 19.25: Kmečka godba.
—	20: Prenos koncerta Češke filharmonije.
—	BRNO 19.26: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Prage. - VARŠAVA 17: Godba na pihala. _ 18.25: Lahka glasba. - 20.15: Simfoničen koncert — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.30: Mladinski koncert.
—	16.45: Pregled sodobne avstrijske glasbe. _ 19.30: Godba na pihala. — 21: Moderna avstrijska glasba. — 22.35: Godba za ples.
—	BERLIN 20: Orkestralen koncert — 21.15: Brahmsove klavirske skladbe. — Zabaven program. - KONIGSBERG 20-06: Orkestralen in pevski koncert — 21.20: Literaren program. — MCIILACKER 19.30: Neapelske pesmi. — 2fl: Slušna igra. — 21: Orkester. _ Stara pL-sna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Operetna muzika. - 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Godba za plea.
—	RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Mešan glasbeni program. —
21.20: Duparcove skladbe. — 22: Plesna glasba.	_
Kupim 150 do 200 m rabljenih, dobro ohranjenih
REBRASTIH CEVI
(Rippenrohre) 70 mm notranjega premera, Ponudbe z označbo količine je poslati na Tovarno usnja Aleks Podvinec, Karlovac. 39^5
EAU DE COLOGNE
in parfum v vseh dišavah točimo na litre ozir. dkg. Damam priporočamo za negovanje lica Zoraida kremo, Zoralda milo in Zoraida puder.
PARFUMERIJA URAN
Mestni trs 1L	3971
10.000 Din plačam, ako Vam tinktura
„KAYUS"
ne odstrani popolnoma kurjih očes ali trde kože.
H*1

cenak
- MA©*«5"*
■vrste


S07®
OGLEJTE SI CENE. OGLEJTE SI ZALOGO!
CLARA
svetovno znana Igralka Foxfllma, more vsaki ženi služiti kot vzor dovršeno negovane lepote, zato rabite tudi Vi PorenaJ-Cold-Creme, ki zaradi svojih koži sorodnih najfinejših sestavin pronikne v samo kožno staničje in direktno čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se v najkrajšem času opazi prednost te plemenite Kreme. Porenal-Cold-Creme se uporablja navadno ponoči ali za jako suho lice, dočim se za preveč mastno lice priporoča Porenal-Creme (suha). Ta krema varuje obenem obraz pred kvarnimi vplivi vremena, a ie najboljša podloga Porenal-pudru, ki Je ne samo zajamčeno povsem neškodljiv, temveč zaradi svojih prekrasnih mnogoštevilnih barv potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladeniški, negovan in v tstini dovršeno lep izgled. Porenal-Creme (Cold aH suha > po Din 18.— ter puder po Din 24.— se dobiva v vseh boljših trgovinah te stroke ali jo pošilja po pošti Nobilior-parfu-merija, Zagreb, Eica 34, Jelačičev trg 15.


5\e ^ ^
< ^ s


Ne verjemite govoricam, ki pravijo, da postanejo zobje od narave rumeni in počrneli; to je prava zabloda. Nehajte z nekoristnim krta-čenjem, Id draAi, in vzemite en centimeter KOL,YNOSA na suhi ščetkid in po treh dneh bodo Vaši zobje za tri stopinje bolj beli, Vaša usta ozdravljena, vaš dih vonjiv.
KOLYNOS
antiseptično sredstvo,
•»JMatnejfo sr*-4«i.v*> h a aj* M*. Ea Motimetac ladoeMtj«.
W. MECKAUER:
21
Hana išče poti
Roman.
Oglasila se je pri sestri voditeljici. »Nisem sorodnica doktorja Schroterja,« je dejala, ko je stala v njeni sobici in ji gledala v oči, »a dobra sva si zelo, in mislim, da imam pravico vedeti, kako je z njim. Ali mora doktor Schroter umreti?€
Sestra voditeljica je živahno zmajala z glavo. »Danes ni več govora o tem. Res pa je, da je bilo zelo hudo. A neposredna nevarnost je že kak teden dni popolnoma odstranjena. Zdaj je na poti okrevanja. To bo seveda še dolgo trajalo, ali, če ne nastopijo kake nepričakovane komplikacije--«
»Hvala vam.« je rekla Hana; komaj se je premagala, da ni poljubila sestri roke. »Doktor Schroter je bil danes mojega obiska zelo vesel. A morda ga je vendarle nekoliko vznemiril. Kaj mislite, ali je dobro, da se jutri spet oglasim?«
»Pridite brez skrbi. Veselje mu ne more škoditi. In sčasoma se vendar mora spet privaditi ljudi. Zdaj je kar preveč sam.«
Hana se je odpeljala domov. »Pomisli, Liza,« je zaklicala, ko je stopila v sestrino stanovanje, »doktor Schroter me je prosil, na i še pridem; govorila sem z njim. Prav nič ni hud name.«
»Zakaj nai bi bil hud? Meni se zdi tvoje zanimanje ganljivo. Ali si mogla utrpeti čas, da si ga obiskala? Kar sredi poslovnih ur?«
Glava me je zelo bolela m slabo mi je bilo. pa me je Marjana Drewitzova poslala domov, rekoč, da me bo opravičila pri vodstvu.«
»Da si le ne bi nakopala kakih sitnosti,« je menila Liza. »Imej
glavo na pravem mesta In ne stori ničesar, se da bi prej premislila. Škoda bi bilo dobre službe.«
»Poklicala bom Uršulo in jo naprosila, da me opraviči pri
svojem zaročencu.«
»To bi bilo popolnoma napačno, dete; sama se moraš opravičiti. Od nobene prijateljice ne moreš pričakovati, da bi se zaradi tebe vtikala v poslovne zadeve svojega moža.«
»Kje pa je danes Wolfgang? Pošteno pridigo nra moram napraviti,« je zdajci vzkliknila Hana.
»Pridigo? Zakaj? Mojemu možu? Ti, ti! Zdao se vtikaš celo že v moje zadeve,« se je pošalila Liza in ji zagrozila s prstom. »Samo jaz imam pravico, da delam svojemu možu pridige. A kaj se je zgodilo? Kje ga je že spet polomil?«
»Prav nič prijazen ni,« se je Hana otresla vprašanja. Dela je noge navzkriž in si prižgala cigareto.
Zelo vesela in brezskrbna je bila videti, m nihče ne bi bil verjel, da je morala pred nekaj urami zaradi slabosti oditi iz urada.
Liza je to opazila in pripomnila: »Človek ne bi dejal, da si bolna.«
»Kaj ne, da ne?« se je zasmeiala Hana. »Ce to ni smešna bolezen! Zdajle se čutim res mnogo boljšo.«
In mahoma se je vrgla sestri okoli vratu ter jo jela poljubljati.
Liza je ostala mirna in zamišljena. Njene oči so jo modro opazovale. Vzela si je Hanine roke izza vratu in z lahnim posmehom dejala: »Nu, če je tvoj doktor Schroter tudi tako bolan kakor ti, si lahko kar čestita.«
Hani se je to užalilo. Proti komu naj bi izlila močno čuvstvo, ki je kipelo v njej? Komu naj bi zaupala svojo radost, ako ne Lizi? In ta se ji je posmehovala. To ni bilo lepo od nje.
»Zakaj si tako razdražena, Liza? Saj ti nisem ničesar storila.«
Lizine oči so jo predirale. »Prav nič nisem razdražena, le čudim »e ti. Bogme ne vem, kaj naj si mislim. Vedeš se, kakor da bi
bila še mlada goska.«
Hana se je vzravnala. Stopila je k sestri, ki je pravkar nalivala sveže vode v akvarij. Liza je obrnila glavo proti njej. Tako sta gledali druga drugi iz oči v oči.
»Čeprav si starejša. Liza,« je zaprosila Hana. »vendar ne bodi tako stroga z menoj v tej reči. Saj veš, da rada poslušam tvoj svet, in slovesno ti obljubim, da ne bom delala nobenih neumnosti in storila ničesar odločilnega, ne da bi te prej vprašala. Ni tako, kakor misliš, ne, motiš se.«
»Prav ničesar si ne mislim, svojo pot hodim, to je vse. A kar je res, je res: po vsakem svidenju z doktorjem Schroterjem se mi zdiš popolnoma izpremenjena.«
»Ti imaš seveda starejše pravice do njega, zato sem tudi skromna in se udržujem. A danes je vendarle nekaj drugega; danes sem vsa vesela, da sem bila pri njem. Pomisli, na smrt je bil bolan, in živa duša se ni zmenila zanj.«
»Na smrt je bil bolan? Tak vendar. Da. to je seveda druga reč. Ce bi bila to vedela, bi se bila tudi že davno zanimala zanj.«
»Na kirurgičnem oddelku leži. torej je moral prebiti težko operacijo. Sestra voditeljica, ki sem jo vprašala — zakaj sam je še tako bolan, da sme le malo govoriti — mi je povedala, da je bil nekaj časa v veliki nevarnosti.«
»Kaj mu je bilo?«
»Ne vem.«
Liza jo je začudeno pogledala. »Tega ne veš? Ali, Hanica, to je bilo prvo, kar bi bila morala vprašati.«
Cene malim oglašam
Zenitve in dopisvvanfa. vsaka Ocsedm Uut	ter trikratna pri-
vo jblna ta iitro ali ta d njun Je naslova Lha i-> Oglas! trgovskega tn rekianrnega enačaja: vsaka beseda Eton l,—s Po Om l.— ta besedo trn taručunaio nuditi ie vs> oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, .Auto-mnto* »Kapit«, »V najem*. .Posest* »Jjokali«, »Sta movanja txldn* »Strftfi*. »Vrednotec, »informacije«. m^i valim, mObrtm tn »l^esm tet pod rubrikama »Trgovski potniku tn »Zašlo-tek«, č« trn » oglasom nudi tasluiek, oziroma, če te t&ča potnika Kdor st pn pod tema rubrikama tiče rasluika ali tinihn. plač-.a na
Za odgovor
v znamkah
*•*ako besedo 50 pm Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po LHn L— ga besedo, te zaračuna enkratna pristolblna Dm 5.— ta tifro && ta dajanje naslov* Vsi oxtoll oglasi tocialneg.it cnačtja se računafo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina z* hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 5C par za vs&ko
besedo tnaia Ota 3.— NaJtnanfB znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—.
oglasih po 1 D*» ta besedo pa fhn 15.—. Vae pristojbine te male oglase fe plačati prt predaji naročita, oz*-roma tih le vposlati v pismu obenem * naročilom.
oglasen
se dobe odslej daljo tudi v
ekspozituri „ Jutra" Bežigrad
Tvrševa cesta 37. Prodajalna, KaunacheB,
ki sprejema tndi naročila za male oglase, inserate
in druge zasebne in društvene objave.
K(V« liče mast« ptrt »ika. p!ač» a m!;« bftut-Ao 50 t«ar; da .je a?.s!<r.TQ »h ia Šifro S D». — &d>.r potnike, !> 'a V-SMIO »o ! Din;
*» dajanje naslona ab za S' 'rn 1« 5 Din. (51
Dva zastopnika
%X Ljubi jam) a »koli«« ■prejme takoj upeljana zavarovalnica proti p.ači nn proraoiji- Gospodje i te-pim nastop.™ .d obširnim poznanstvom naj pošljejo »voje ponudb* e kratv:m currioahiJE v.,:ae na og.as.
<m!-letet »Jutra« p»f! ^fro »Eoerg-.ja«.	86U8-5
Zastopstvo
za Osijek
i* okolico iščem. Cenjene porm»dbe na nasiov: Armm St-ge. agentumo komisio-na.ae mdnja. Osijek I — L.rtjta ulica lis. §776-5
Potnik-avtovozač
vpeljan v dravski i d sav-»k- banovini. šee mest« potnika pr; kakem večjwn pod' et j u ali tov a rim. P>-oudb* ao osr: a«!'. o<M«tek »Jutra« pod »A^iiem.
S840-5
K l»w 1 S ft e ta^luika. plača ta vsakr be«rdo 50 par; ta oas'.-trv Šifro S Din. — Kdor n n d 1 tasluiet. pa ta Tsako bosed.i 1 Din. ta. dajanje na^lo^a aii M. Šifro o» 5 Dia. (3)
Izurjeno pletiljo
sp-oime Parter. TrDOTsti pniRtan 14.	8830-1
Šoferja
t n-ekii kavčij-e. sprejmmi k	eTKi«mi0*buu.
Nrtf>'<ot pri podruž. »Jutra« v Celi-u.	SS30J
Frizerko
mlajšo, d-o-bre delavko. ves«čo vodn-e ondu.lacij« —
brivskega pomočnika ptsrfeikt.nega ondunerja ia
vajenko
^pr^jmeim takoj. Naslov t osriaenem oddelku »Jutra« 8825-1
Postrežnico
ta hi^n-a dela sprejmem v Levft-ikovi ulica št. 2o'UI dct^nio.	8S3S-1
Slamnike
Tim-bovreme bonie. šivam na stroj. Mn.ii>tiiijam popust. Popravila t«6no ia poceni. Salon Mia. Plor-;ar*ka 6.	83S3-3
Vajenko
sa etektrotehn-itoo tr^or;-bo aprejm;-m '.akoj. Po mnia osti veš^o oemiJint. Ponudbe na	>ddelek
»Jutra« pod »Elektrika«.
8663-44
Vsaka oeetfda 5" par u daianie n;i«lova »li «» iifro p« S Din (T
Kuharico
k' sna dobro kuhati, f-taro SO—io iet. sprejme s 1. aprilom žand,-?"-mcr-.jtka fta niča Marenberg. 8761-1
Kuhinjsko
blag ' xarko
venrirano. taneslji.vo V) Jdn-o in samoMo.no. z naj-boijšinai priporoSiJi. išče boljša restavracij* v Ia srrebu. Lastnoročno pi«ane jx>nu.ibe t»d br. K -2151 na Lnt^rrekiam. Zajreb
Masarvkova
S617
Dekle
vajeno vsega ?^r>o<iir,.-tke-pa dela .m »t.rok. ki bi morala	wdi na po-
S.j-n. *pr»jmem "ak-o-j. Na s^o^v v oglasnem oddekn
^Juira«.	3™"1
Perfektno kuharica
S čem ta	h-ot-e! na
Bledn. m e«1^ «eri>o- — Ponudbe o* >fa«. o-dd«iek »J litra« pod »Navedbam*_
Raznašalko
i?čem ta mr^ičarno ScJ»*
T Frar>č;?kan^
■ Vsaka btwda 50 par. » dajenj« na«!ov» ali Šifro m S Din. (21
Boljša uharica
srednjih tet. ki opravijo vie gospoiiinjete posle — želi premeoit-i slažbo s 15. apri o-m ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Na vedba plače«.	8774-2
Pekovski pomočnik
trezen, zaneeljmv in polten, spodoben za v?«ko delo, če treba bi raznašai tudi km,h, išče s-l-utbo. Naslov-. Vaupotdč, Ha,pdct-Ormož.
8763-2
Prodajalka
'sučeria v Plešami trgovini. zm*>?.n« nekoliko n^m&krga jezika, išče siužbo. Pyma ga.a bi tudi v kuhinji. — Ponudbe ne ogias. oddelek »Jutra« p<>d ši-fro »Pridna poštena 23«.	8778-2
V Trbovljah
®če>m s-lužbo v boljši b®! za vea del« Kuiham dobro. Pred-ovmk Marija. Trbovlje. Bevško 41.	8807-2
Mlada natakarica
išče frl-už-bo l/zven Ljra.blja-ne. PcmidV na oglasni oddelos »Jutra« pod šifro »Najfa.;^ letovišče«,
S810-2
Natakarica
čedne zuina,nj>osti. pni ja zna in poštena. :»če »tožbo. — Ponudbe n« podirui Jutra v Mariboru pod šifro »Ne kaj kavcije«.	8826-2
Skladiščnik
išče kjerkoli m»-s,to skladiščnika aii wg. oi »močnika ponudbo n» >gias,nj oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten«.	8841 2
irg. tnačaja p> 1 I>i» boseda; ta da janj* oasiova ali ta šifro 5 Din. — Ogla* *ocialne?a tnačaja vaa ka beseda 50 pa-r; ta dajanje oa^lcrra aii ta šifm S Din. (61
Norveško ribje olje
najfinejše. «veže. vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli. tvrševa Duna.ska) cest« štev 6.
68-6
llllCr 8. 8755-1
Otroški voziček
globok, ponikljan. dooro >hranjen naprodaj. Nas'.<yv v o^ as,nem »ddelto Jn-tra 88S4-«
Smyrna volno
prodam. Naslov v ogae. >ddelkn »Jutra«. 8817-6
Betonske ograje
is vrtne gredice, kakor tudi drugi oemen,tini izdelki po ugodni ceni pri »Cemeo.tnirie«. Rožna dolina V^26. telefon 2679 in 29711.	8015-6
Razprodaja
sadnega drevja
Večje število vieok od ebel-nih in pritličniih jabian ter hrušk, prvovrstne po 10 Di-n, drugovrs-tme po 5 Din. Po železnici najmanj 20 komadov, oddaja Kmetijska družba v Ljubljani — Novi trg 3.	8780-6
Otroški voziček
športni — dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogla6. oddelku »Jutra«. 8773-6
Barometer!
Gospod Belša-k Josip, Ptuj piše: »Ker mi barometer, ki ste mi ga poslali zelo ugaja. Vas prosim pošljite mr še enega.« Ne zamudite še danes naročiti K> korietno na-pravo m pošljite ta oglas in Din 3.50 v znamkah na naslov: Barometer. Ljubljana I. poštni predal št. 18.	8169-6
Decimalna tehtnica
in škripec (Flaschenzug) naprodaj v M aii vasi 18. pošta Ježi ca.	87S0-0
Na javni dražbi
n.god®o naprodaj 1500 1 vina. več sodov, deske ii> s vin, jo 25. marca ob 14. v Partinju 51. p. Sv. Jurbj v Slov. goricah. 8S3S-6
Ugorfno naprodaj
10 m' smrekovih lat, 20 m' hrastoviih de«k. 10 m' javorjevega, jesonovega i'n brestovega lesa, 4 m' ore hoviii <iesk. Kupci naj javijo naslove Sreskenru so-dišču Konjice pod opr. št. E-1429/3Ž.	8S37-6
|	ogiaai ug. iuiaij* jut j
j	1 pia ix»t?da; La ita j
t	.anj« dj.a^j u j 5 Dio. — 0gi*»i
\	<txnalrwi?a inxčxj« vsa.
j	ka beseda 50 par: ta
]	iajanje tuuslov« aii ra
j	šifro t» 8 Din. (?)
Og:."c
rtamemo ta umetno gnojilo. Potrebujemo več »to vagonov. Cas dobave v mesecih od maja do no vembra t. 1. Bukovo oglje mora tehtati 1 m» najmanj 200 kg n ne več kot 250 kg. Totema so io 6 % vlage. Io 3 % pepela, io ogijevega prahu. Ponudb- pos,at; Tvorni ci za iuf.it Ruše.	8760-7
Žei^zno b1a?airo
majTino. stoječo, kupi Špedicija Tnxk v Lju,bi:ani.
87S9-7
V tlaka betM-ito 1 Diiij i« dajanj«	aii
n Šifro pa S Din. (10)
Avtomobili
in motoclkli
malo rabljen: naprodaj po najnižjih cenah. — Avto-tvrdka £u-£ek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. 8S60-10
Osebni avto
Uhry»!er, limuzina 5 ležeof (e^ 6). 4 vrata, v prav iobroim stanju, bruch h »cbw»i»*frai. na prodaj. — Sprejmem tnd* vloine knjižice kake hranilnice. Vprašanja oa M Starn. Ljubljana. Puharjevs nli-6a 14/1.	8350-10
Limuzino
amentanskega izvora, malo vožefto, prodam ali zamenjam za špecerijsko blago. oziroma vi,no. — Ponudbe na >g!a«^ni oddelek »Jutra« pod šifro »Polovična cena«	8184-10
Motorno kolo BSA
najmovejSi model, 2200 km.
najboljšem s.tan;ai prodamo proti goitovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	873540
Autotaksi
s koncee-ijo. dobro ohra-
o-jom in vpeljain, naprodaj. Na.s'.ov v og'«snem oddelku »Ju.tra c.	8785-10
in. i
aH I
80 i
Vsaka tkeseda 1 Din. n da janj« oa^Urva u «fr« pa 5 Din (30
Prodam v mestu
najprijazinejSi in gosto naseljeni okolici na mo doni eeeti. i« 100 m od tramvajske postaje odda ljen. 1000 m' obsežen io viorno kultiviran vrt — primeren ta kakršnokoli s.tavbo. Dve tretjini kuip-nin^ Midi v knijžioah ljub janskih zavodov. — Po nudbe na oglasrvi oddelek »Jutra« pod »Vrtnica«.
8260-20
Dvostanovani. hišo
Ljtobl.ja.nd. kttpran proti mesečnemu odp^čevanju. Ponudbe s pogoji ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno plačilo«. 8632-20
Hranilne vloge
kupite in prodaste najbolje pr. Komand, družbi M Jaiikole. LJublia-na. Selenbu/gova ulica 6. n. nads< r Telefon 30-52.	8603-16
Gospa
ki posodi 5000 Dim. doM raiz-e-n obresti še predlis-ks-rl;o na svoj račun. Samo resine osebne ponudbe takoj: Z rime. Lju.blja.na. Dunajska 33.	8767-16
Zelo ugoden n3knp
Prodam lepo večjo trgovsko hišo t vso zalogo v :epem .ndustrijekem kraju Gorenjske. Cen j. ponudbe na oglasn-i oddelek Jutra pod »Sreča 1933«. 8196-20
Prod?m posestvo
t 2 V. ora'a; pripravno ra trgovino, v dobrem toku že več let, zaradi starosti. Oddaljeno 5 mimi.t od okr. ceste in pol ure od cerkve. Ceno in driuga pojasnila izveste v Ledineku št. 24. Sv. An* v S'ov. goricah.	8779-20
Posestva — hiše
od 35.000 Dito naprej, ter
gostilne in graščine
prodaj* Posredovalnica v Mariboru — Frančiškanska ulica 31.	8766-20
Hranilne knjige
Ljub'lanske kreditne banke in občinske hra,milnice v Krškem prodam pod naj-pogoji. — Ponudbe n« oglasni oddejek »Jintra« pod značko »Najugodnejše«.	8814-16
Privatniki
■ntik« s,vw>j denar aS knjižice dena-ranih zavodov t*-vamjeio s posoijilom na pmo mesto, proti dobrim obrestim in zavarovanju valute. Rudolf Zore. Ljnub liana, Gtedalilska ulica 12 8808-16
Posojila
Vam nreskrbim
na knijEžice Mestne hranilnice ljiubl.ia.nwke. Ljubj. kreditno banke in Prašte-diion«. proti 8% obrestmi. Zato ne prodajte knjiži«, kor so vred>ne 100 %. — Rudolf Zore, Ljublja-na, GledaiiSka ulic* štev. 12.
8809-l<3
Za nakup hiše
v Ljubljani ižč^m 80.000 Din posojila proti vknjdi-bi, event. dam tudi »ta-novamje in os.krbo. Dopise na oglasmi oddelek Jutra v Ljubljani po-d šifro »Hiša v Ljubljani«. 8328-16
Špeoeril. trgovina
dobro vpeljana, v večjem kraju Sioveaije Da telo promet« točki takoj ogod »o naprodaj. Naelov v »giaenem oddeiku »Jutra« 8340-19
Lokal
za brivnico x inventarjem,
ali z* drugo obrt takoj Jemkova 3. 8771-19
za
odda Kotnik,
Renomiran bufiet
v sredini Zagreba, dobro idoč. radi naglega odpo-tovanja ogodno naprodaj. Naslov v oglasno® oddelku »Jutra«.	8764-19
Vaaka beseda 1 Din, xa lajanj« naslova «21
ta tifro pa S Dio. (161
Bukove hlode
la. sveie aečnje, tranko sakladaloa postaja kupuje Ivan OgoreJe« & Co., Zale«.	8868-15
Gozd
ave&aa. bukev, smreka ln braet, za posekati, in več vagonov bukovih m smrekovih hlodov imam naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gozd na panju«. 8758-15
Pridelki
Vsaka Dnseda 1 Dm aa dajanje naslova aM
>a Hfro pa 5 Di«. (33)
Prima sladko seno
p r e S a n o, ©ca 40.000 kg najceneje proda Sehuller. Sloven.jgrade«. 8615-33
Parcele
ob Dunajski eesti io neposredni bližini Beiigrsda prodamo. American Mo tiors, Tvrševa 9. 8734-20
jS> nosila 1 Din sa lajanje naslova al . t* **fro na 5 Din. (35' (
)in. i
al !
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Vsa.K» »t*wla ) 01 JI j
ta lajanje naslova ali u Šifro p» 5 Din.
Posojila podeluje
»Zadrusa«. Ljubljana, poštni predal 307. Sprejme poverjenike.	75-16
Hranilno knjižico
RrinHuice Dravske bano vi,ne. ' vlogo 16.000 Din prodam. — Naslov pri t>o-družnioi »Jutra« v Celju.
8737-16
Družabnika
event. s sodelovanjem išče rentabilno mdustr podjetje. Kot družabna v.oga se sprejme tudi vložna knjižica Celjste posojilnice v polni vrednosti. Informacijska pisarna Maribor, Jurčičeva a'ica štev 8.
8676-16
Hranilno knjižico
Mesto« hranilnice ljubljanske. z vlogo 16.000 Din kupim. Ponudbe t zadnjo ceno na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj gotovina«.	8303-16
Vsem, k! se zanimajo za Jutrove male oglase, sporočamo, da »Jutro« v nedeljo ne bo izšlo. V nedeljskem obsegu ln nakladi bo izšla zato sobotna številka »Jutra«. Oglase naročite še danes, najkasneje pa tekom jutrišnjega dneva!
Dvosob. stanovanje
v visokem pritličju oddam Ponudbe na oglas, oddeltk »Jutra« pod »Maj 19ii3«.
8812-21
Stanovanja
Stanovanje
i 1 gobo in kabinetom ali dvosobno iščfju na Mir ju aii na Prulah. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Dv-e osobu za apri.1«.
8832-21/a
Enosob. stanovanje
v bližini artiljerijske vo-jaSnice ižčem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Marth sin«. 8804-21/a
Stanovanje
2 eob im kuhinje, ali sobe, kabineta ln kuhinje, iščeta z majem zakonca brea otrok. Ponudb;- na oglasni oddeJek »Jutra« pod šifro »Točavo plačam«. 8822-31/a
Sobe išče
Vsaka beseda SO par: m dajanj« naslova ali a Sit™ g Din.
Opremljeno sobico
snažno, solnčno in mirno, v centru mesta ali v bližini ižče • 1 aprilom mirna ifl *olidna gospodična, ki plača 200—250 D,n. — Dopise n* ogiasm oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo solidma«.	8716-23/a
Miren fjospod
privatot uradnik. iSče maj bao in {»sto sobo. ne drago v Zeleni jami ah »kolači pri bolj® lruiiot. — Ponudbe na >g:as izdelek »Jutra« pod Šifro »Mlajši«.
8204 23/a
Opremljeno sobo
s plinom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra •fina oseba«. 8799-23/a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ter tw\o aii dvwna posteljama f«3ceTii oddam pri mitnici bliiu sramvaja v Spodnji Šiški, Cemetova štev. 91.
8811-23
Na Erjavčevi cesti
samo za stalcio oddam ssrogo separirano sobo t elektriko to parketom. — Naslov pove oglas-ni oddelek »Jutra«.	8816-23
Sobo
z aov-lm pohiRtvom. oddam 2 osebama. Nasov pov« oglasnr od«3Wek »Jutra«.
8S18-28
Sobico
« posebnim vbodom in ko-pa.uico oddam v ce<ntru mesta t vso oskrbo. Na eiov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8S19-23
Sostanovalko
sprejmem v lepo sobo — Naslov v oglas-n.1® oddelka »Jutra«.	&S31-23

Vsaka t>e*e<ls I Din. ta dajanje oaVova in t« Šifro ps 5 Dia. (56
Kontrabas
dober, preigran, kuif« Sokol na Vrhnikt. 8705-26
Gramolon
prvovrsten, t močnim rvo kom. največja kovčeg. še popiHnom*. nov. ter 30 io bro ohranjenih plošč -ako; prodam. Nas.lov v odd«iku »Jutra«. 8SV3-26
V*aka £)•»-.<* i DiD ta dajanje oaalova aii šifre pa 5 Din. (S4
y
Mož
ki sr» a»oda k-uto pr"ffa-nja., ieli stioznari zenko, ki ima odkrit značaj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Tiha sreča 49«.	8768-24
V sika btM—ja 1 1>uj. J j 'a lajanje naslova ai! I 'a Šifro oa i Din. (29" J
Pletilni stroj
»»—št. 10. kupim vzamem v najem. — P«v-n,.i*ibe na nas.lov: Irma B«-te«c, Rogatec. 8769-2S
Mizarski stroji
v na;bo3i£em r,' r, rrjm naprodaj za poloVčoo N:>.v v o^r..vsneui oddei-ka »Jmtra«.	8..19G-29
VsaKa Oeseda 1 Dn »s dajanje n»tvlova a)" ta Šifro o» 5 Din. (27
	uH
	
za	ua.siov» aJč
ta šifro (>» 5 Din. (S7
Psico z mladiči
bi rad. Kdor odstopi r.a j piošlje nas.io-v na og-l.isni oddelek »Jutra« pod šrfro »Mladiči«.	S7S3-2f7
Psa
čistokrvne plime, d^-brepa čuvar«. kuip:m. Ponudbe t navedbo pasme, siaroHti iin cene na naslov: Dr. R. Kanba. Kamnik. 87&2-?7
g.

ioblte v »Jutrovem< malem oglasniku.
Originalna
dvokolssa
WaS£enrad STEYB
in specialna dv©k©lesa KOSMCS
Zaloga in zastopstvo:
TRIBUNA F. BAT JE L, LJUBLJANA
KABLOVŠKA CESTA 4.
3S5J
pod značko »1
Vsaka O«M-<1A I Dm. ta lajanje »jalova aH
v> Jifro i« 5 Din (17"*
Semenski krompir
gorenjski, bWi »Oneida« in ig.dnji »Rožnik« dobavila pn ugodjr. ceni Km-ijjska okrajna zadj-uga v Kranju 8762-33
Trgovino
z mešanim bla-gom. v lepem kraju na Gorenjskrm oddam takoj v najem. Potrebe« kapital 25—30.000 Din. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna bodočnost«.
9685-17
Gostilno
oddam n* račun nataiaai-ci, zimožni 1500 Din kavcij«. Na;'ov pove ogasni •jddelek »Jutra«. 8787-17
Lokali
VmIu ot»e<l» i Din, j ta dajanje oaslova ali
ta Šifro pa 6 Din. 09'
Lep obcestni lokai
na Miklošičevi cesti takoj odda irogerija »Hermt-s«. Miklošičeva 30. 8725-19
Pisarniške prostore
tri sobe s predsobo, vis-a-vis pošte takoj oddam. — Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«.	8732-19
Vsasa »eseoa 1 DVn. a dajanje oaMova ali
ts Sifrv p* 5 Dn, (31)
Pristopajte
k Društvu stanovanj, na-iemm«ko«v. Vegova ulica 8.
373-21
Stanovanje
2 velikih sob io kabineta, s vsemi pntiklvnami oddam z aprilom ali majem na Vrtači št. 4. 8790-21
Trisob. stanovanje
s pritikltnami, v visokem pritličju, pm pravno za pisarniške prostore, ob Miklošičevi cestr oddam z* termin maj. Naslov pove oglasni oddelek »Jufl-a«. S	8796-21
Sobo
• separat. vbod- .m. eSek-trično raoevetljavo in par-ketooi, oa Kongresnem trgu oddam s i. aprilom. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.	8643 23
Sobo
strog« separkaiDO, s kopa.: nieo in klosetom. vse pod e>nim ključem, v novi biši. M ločna lega. oddam ta koj mirni osebi. Vprašati v Dvofakovi ulici št 12 — prrtJičje desno. 8607-23
Onremijeno sobo
z lepim razredom — i«n sobico
oddam takoj blizu sodišča Naslo-v v og abnem oddelku »Jutra«.	8784-23
III
VOTLA NOSILNA OPEKA |
Celiske opekarne 1
i
Moderni, bitri, ekonomični | način zidanja! Toplo! Suho! §
prospekte ln ponudbe pri zastopstvu:
D. Z O. Z. BAZNI STAVBNI VIATERIJAL
LJUBLJANA, Marijin trg štsv. S
Telefon 2971

Stanovanje
sobe. kuhinj« i® drvarnice oddam ivema zakonoema z apriWn ali maijem. D. RovTŠek. Kolodvorska SS/I 8836 ?!
Opremljeno sobo
z elektriko in po^ebrrm rhodnm .>ddam s 1. aprilom Pred škofijo 20/T1I.
8775-23
Zračen kabinet
Jist-o omremSjen. na Taboru ugodno oddam »oJidni osebi. Naslov pove fgias. oddolek »Jutra«. 87»l-23
Opremljeno sobo
čisto io eolnftno. s parketom. elektriko io posebnim vhodom oddam takoj ali c aprilom boJišt-mu gospodu ali dami. Sprejnu-m pa tudi sos^mno va. ko — event. z oskrbo. Stari trg št. 26/m levo. 8788 23
Opremljeno sobo
eepa."i.ra no — 8 eentral-no ku.rjavo io elektriko, v vili' ob Tivoliju oddam za 2.V) Din. Skrabčeva ui-tea U. 7._8800 23
Lepo sobo
> bopaVniioo oddam v centru mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8836-23
	
	
	
	jk-.
	\ i -.-;
	C •V
	
	,X"v
	
	
	• V.-; .'/V.
	•J.''
	"i: 1 '
	■ ■ V
	' i'-
	
	
	.'i
vsem, ki so o priliki prerane in nenadne smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Ignacija Kovačeviča
kakorkoli izkazali sočutje z bridko prizadetimi ostalimi.
Posebna zahvala gg. zdravnikom, zlasti g. dr. špor-nu, ki je s pravo človekoljubnostjo lajšal pokojniku težke poslednje ure in ljubim sosedom, ki so mi bili v veliko pripomoč.
Zahvaljeni naj bodo tudi vsi številni prijatelji in znanci rajnikovi in vsi drugi, ki so se udeležlii pogreba in poklonili mnogo vencev in cvetja, zlasti pa še pokojnikovim kolegom in Zadrugi brivcev, godbi ».Zarje« in gg. pevcem društva »Cankar« za prelepe žalostinke.
Vsem še enkrat najlepša hvala in Bog povrni!
V LJubljani, dne 23. marca 1933.
Agneza vdova Kovačevic,
3950
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.