53. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. marca 1905. XXXVIII. leto Iihaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele zz vse leto 26 K, zz pol leta 13 K, zz četrt leta 6 K 60 h, za en mesec S K 30 h. Zz LJubljano ■ pošiljanjem na dom zz tm »to 24 K, za >ol |Ieta'[12; K,* «a" četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — N* naročbe brez^ istodobne vpošiHatve" naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati. fc — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Uspeh denuncijantstva. Neverjetno kruta sodba, ki jo je izrekel kasacijski dvor v zadevi dvoboja Triller-Lavtar je obudila v Ljubljani splošno ogorčenje. ZlsBti veliko je ogorčenje v pravniških krogih, saj je pa način, kako je kasacijski dvor pomešal pojma »tat frage« in »rechtefrsge« res tak, da morajo ljudje zdrave pameti kar —• strmeti. Postopanje državnega pravdni-štva ljubljanskega in kasaoijskega dvora v slučaju Triller-Lavtar je sam na sebi dogodek, ki postavlja justioo v res bengalično luč. Samo po sebi se razume, da bomo ta slučaj še po sebe osvetlili tako s splošnega stališča posebno t primeri s postopanjem justice v dvoboju dr. Pavliček-dr. Konrad VoduŠek, kakor tudi s pravnega stališča. Ca bo posledica tega krvavo kompromitiranje justice — naj si prizadeli krogi sami sebi zarežejo na rovaš. Pri sedanjih razmerah nimamo mi nobenega interesa več na tem, utrjevati med prebivalstvom zaupanje v justico. Danes smo se namenili pribiti v večen spomin neko drugo okolnost tega dvoboJDega slučaja. Dvoboj je po veljavnih zakonih prepovedan, ali socijalno je marsikdo prisiljen, sprejeti poziv na dvoboj, četudi tega ne stori rad. Tudi po vojaških zakonih je dvoboj prepovedan, a vendar je tisti oficir, ki dvoboj odkloni, takoj izgubljen in ga pahnejo iz armade, če pa sprejme dvoboj in torej greši proti veljavnemu zakonu, se mu ničesar ne zgodi. Tudi civilist je po socijalnih razmerah — in te so dosti močnejše, kakor vsi pisani zskoni — dostikrat primoran, sprejeti dvoboj, zakaj če ga ne sprejme, ga proglase za nekako brezčastnega človeka, ki ni več zmožen, dati zadoščenja in to je taka eventuvalnosti d* se ji neče skoro nihče izpostaviti, nego rajše krši pisani zakon. Te okolnosti se povsod uvaŽu jejo. Lahko se reče, da ga ni dneva, da bi se v naši državni polovici ne izvojeval kak dvoboj — ali ne sliši se skoro nikdar nič o tem, kvečjemu, če je eden dvobojevnikov obležal mrtev na licu mesta. Spodobni listi molče o dvobojih, prav ker računajo s tem, da so socijalne razmere močnejše od pisanega zakona To postopanje spodobnega časopisja je velikega pomena za udeležene osebe. Državni organi namreč radi ignorirajo dvoboje, če nimajo posebnih, izjemnih nagibov, da proti komu nastopijo. Državni organi pač tudi sami spoznavajo, da pri obstoječih razmerah ne kaže uporabljati zakona z vso strogostjo in dokler jim ni uradoma nič znano o kakem dvoboju ali dokler o njem molče časopisi, dotlej se državni organi ne ganejo, tudi če so v kavarni ali v gostilni slučajno kaj izvedeli. Ko je svoj čas sedanji sodni tajnik v Novem mestu dr. Abazhizh imel dvoboj, ga je tedanji državni pravdnik ljubljanski vsak dan videl z obvezano roko hoditi po mestu in je natančno vedel, kaj se je zgodilo, a vendar ni storil nobenega koraka proti njemu, ker mu uradoma ni bilo o tem dogodku nič znano, časopisje pa je molčalo. In podobnih slučajev bi lahko navedli še več. Tudi v dvoboju jurista Trillerja z artiljerijskim nadporcčnikom Lav-tarjem bi državno pravdništvo ne bilo ničesar izvedelo in bi ne bilo moglo ničesar storiti, da ni u m a -| zanc glasile ljubljanskega škofatega dvoboja denunciralo. »Slovenec« se posveča ođ nekdaj s posebno ljubeznijo d e -nuncijantstvu. Vtem je mojster, v tem je naravnost nedosegljiv. Če že denuncira političnega nasprotnika, ki mu je na poti, je to sicer grdo, ali vsaj razumljivo. Nerazui ljivo pa je, da denuncira di- jake, da skuša dijakom, ki mu tudi pri najboljši volji ne morejo škodovati, uničiti eksistenco. To je že največja podlost, ki jo more kak človek storiti. V slučaju Triller-Lavtar je imela »Slovenčeva« denuncijacija popoln uspeh. Dognano je in dokazano je, da je dala »Slovenčeva« notica državnemu pravdni-štvu povod,da je začelo postopati proti udeleženim dijakom in »Slovenčeva« je torej zasluga, da so bili ti slovenski dijaki sedaj tako kruto obsojeni in da jim je bila uničena eksistenca. Blagoslovljeni oznanjevalci evangelija ljubezni so se s tem izkazali kot prave utelešene hudobe, ki imajo veselje in užitek na tem, da de-nuncirajo in uničujejo dijake, čiovek, ki ima na takem početju svoje veselje, mora biti vseskoz podla duša. Se Nemci so o tem dvoboju molčali, samo slovenski duhovniki okrog »Slovenca« so hiteli, da spravijo tri slovenske dijake v ječo in jim uničijo prihodnost Fej tej tolpi vtalarjih. Der gidsste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant. Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva. Spisal ing. chem. J. T ur k. vra. Kar se posebno kalija tiče, omeniti je, da ga rabijo ♦ nekatere rastline jako mnogo. Posebno veliko kalija rabijo detelje, sočivje in okopavine. Manjše potrebe na kalija kažejo bilence (žita in trave), vendar pa so tudi one jako sprejemljive za kalij. — S kalijem pa moramo veliko previdnejše ravnati, nego s fosforovo kislino, ker se kalij jako lahko premice v zemlji in se vsled tega rado pripeti, da se potopi v spodnje plasti zemlje ter tako poizgubi kot živež rastlinam. Zato ne kaže preobla-gati zemlje s kalijem. Tadi je bolj potrebno poznati množino kalija v zen'ji, nego pa ono fosforove kisline, da se ve določiti mera kalijevih gnojil, s katero se ima gnojiti. — Kalija rabijo rastline 'navadno več nego fosforove kisline, in zato ga je potrebno trositi več, nego se ga trosi pri nas. Za srednje gnojenje na normalnih tleh treba je 40 do 120 kilogramov kalija. Množina kalija, s katero se ima gnojiti, zavisi od rastlinskih potreb. Pesa, sočivje in detelje rabijo primeroma največ kalija. Manj rabi kalija krompir, in primeroma najmanj ga rabijo bilence. Tudi dušika rabijo vse rastline, ene več druge manj. Vendar pa ni potrebno z dušikom gnojiti vse rastline, ker ga nekatere dobivajo dovolj iz zraka, kakor detelje in sočivje. Žito, krompir, peso, repo i. t. d. pa je neobhodno potrebne gnojiti z dušikom. — Glede množine dušika, s katero nam je gnojiti, mi je omeniti, da je najboljše, ako se držimo tu bolj, nego pri gnojenju s fosforovimi in kalijevimi gnojili, zlatega središča, ker tako bo-demo zadeli še najprej pravo mero in se nam ne bode bati, da smo nepravilno in zapravljivo ravnali z najdragocenejšo izmed vseh rastlinskih hranilnih snovi. S 15 do 30 kilogrami dušika na hektar bode ustreženo z malimi izjemami vsem in torej tudi po dušiku jako poželjivim rastlinam. Nikdar pa ni potrebno gnojiti z dušikom detelj in socivja, ker ga ne dobivajo dovolj samo iz zraka, ampak ga celo množe v zemlji. Ker smo ravno pri dušiku, zdi se mi vredno na nekaj posebno opozoriti naše kmetovalce. Tožilo se mi je namreč od raznih strani, da gnojenje na travnikih s fosforovimi in kalijevimi gnojili ne kaže uspehov, katerih bi se imelo pričakovati. Pravili so mi, da je krma po gnojenju s kalijem in fosforovo kislino pač mnogo boljša, toda nje množina je premala. Vprašal sem tožitelje, je-li se poslužujejo pri gnojenju travnikov tudi dušikovih gnojil ali pa gnoj- nice, in dobil sem za odgovor, da nej Odgovor mi je zadostoval, da sem lahko pojasnil zadevo. Ako gnojimo namreč travnike samo s fosforovo kislino in kalijem, pospešujemo rast detelj, ki zboljšnjejo krmo; bilence (trave) pa, ki množe krmo, zaostajajo vsled tega v svoji rasti, ker rabijo mnogo dušika in si ga iz zraka ne morejo dovolj osvojiti. Ako hočemo doseči, da bode uspeh gnojenja na travnikih popoln, da bo-demo torej pridelali mnogo dobre krme, gnojiti moramo razen s kalijem in fosforovo kislino tudi z dušikom. Trositi moramo torej tudi na travnike nekoliko čilskega solitarja ali pa žveplenokislega amonijaka. Kdor pa ima dovolj gnojnice, poškropi naj z njo — poleg gnojenje s fosforovo kislino in kalijem — vsako drugo leto svoje travnike, in pridelal bode v svojo zadovoljnost mnogo najboljše krme. Vojna na Daljnem Vztokn. Lažnive vesti. Včerajšnji nemški listi so prinesli alarmujoče vesti z bojišč?, kakor da bi bila ruska armada v Mandžuriji popolnoma poražena. Radi ku-rioznosti hočemo priobčit'* te vesti, da čitatelji rarvidij:, kake budaloeti se lahko natvezijo nerazsodnemu občinstvu. »Berliner Tagblatt« poroča »it Petrograda«: Carjev reskript naslovljen na ministra notranjih zadev, s katerim obljublja car, da bo dal neredu pravico, se udeleževati zako-nodajst^a, so pevirečile vznemirjajoče vesti z M.ndžurije. Včeraj ob 7. uri avečer j? došla šifrovan? brzojavka generala Kuro-patkina, da je 260000 Japoncev predrlo rusko levo krilo in je odrezalo od ostale armade. Ob 10. uri zvečtT je došla druga Kuropatkinova brzojavka, ki pravi: »Jiposci prodirajo nt?v darski organiiactji. Ali si more kdo misliti večjih sleparstev, kakor jih je uganjala ljubljanska »Gospodarski zveza«? I a ta stokrat kot sleparsko podjetje stigmatizirana zveza dobiva državno podporo in je dobila rt*vnij-sko pravico. Zdaj se je to isto zgodilo s posestrimo te zveze z »Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev«. To je škandal, a naj se tema nihče ne čudi, kajti v poljedelskem ministrstvu delajo take reči vsak dan. — Kaplanska nesramnost. „Slovenec", škofov list, je priobčil tole infamijo: LoŠkenaprednejare „f raj le" so ta predpust v svojem elementu. Ah je mar bila katera tako srečna, da je po dolgem, dolgem čakanju vendar le dobila Ženina ? Tega ne, ker gre predpust leto za letom v tem oziru mimo njih, kakor, da bi jih sploh ne bilo več na svetu, pravijo, da jim je ženina že Herod umoril. A sicer pa si ne morejo kaj več Želeti, saj je ples na ples, bal na bal. Pravi dirindaj je bil pa v nedeljo večer. Ples je bil doma, ples na Fari v tempelju Fortunovega Petra. Ker je tam plesalk tako primanjkovalo, da bi z domaČimi močmi sploh ne bil bal mogoč, naenkrat poči glas, da bo župan Jožek s Fare vse plesalke in ples iz mesta zastonj prevažal z vozmi iz me statje in nazaj. In res! Vse, kar liberal nega leze in gre, vse je bilo na m in na vozeh, ravno in kruljevo ter krmežljavo, posebno jare „frajle~ ■ tiščale na voz, da bi katera vsaj ne zaostala za vozom. Škofjeloške dekleta so bile v . veucu* pravpoštenookrcane! Prej kot ne zato, ker se nobena noče pečati s tistim smrdljivim kaplanČetom, ki je v govorn stoječo „loško novico" doposlal škoio vemu listu. Morda se pa vendar dobi kak loški fant, ki bode „SlovenČeveuin" dopisniku zrahljal žegnana čreva tako, da bode tonzurirani fantalin v bodoče pri miru puščal poštene Ženske V P«w res, v škof ji Loki si farji že vse upajo! — Občinski odbor na Jesenicah je sklenil v svoji seji z dne 5. t. m. med dragimi točkami tudi sledeče: 1.) Stoji slovenska veČina radi gole odločno na istem stališču kakor v zadnji seji ter zahteva, da se sezida skupna Šest eveut. osemrazredna slovenska ljudska Šola na Jesenicah, ki naj bi se svojeČasno spopolnila v meščansko Šolo. 2.) Protestira odbor zoper atentat preskrbeti na kolodvorih in postajah bohinjske železnice, v kolikor pelje skozi slovensko ozemlje, samo nemške napise, ter sklene vlogo na C. kr. Železniško ministrstvo, v kateri želi in zahteva, da se vpeljejo sploh po železnicah, ki peljejo po Gorenjskem, bodisi na kolodvorih in postajah, bodisi v vagonih ali na vožnjih listkih dvojezični napisi. 3.) Sklene odbor, da se da podružnici Slov. plan. društva za kranjskogorski okraj na Jesenicah za opremo koce na Golici podporo 200 K. 4.) Da pokaže odbor svojo vdanost in zvestobo do slovenskega naroda, sklenilo je vseh 19 slovenskih odbornikov soglasno, da se imenujejo sledeči gospodje za častne občane, ker so si pridobili bodisi v narodnem, bodisi v gospodarskem oziru zasluge za slovenski narod in s tem posredno ali neposredno za občino Jesenice: Imenovani so bili torej za častne občane gospodje: Jakob Aljaž, Župnik na Dovjem, Juri Auer, pivovarnar v Ljubljani, Fran Budine k, trgovec v Kranjski gori, dr. Vinko Gregoric, primarij v Ljubljani, Ivan Hribar, župan stolnega mesta Ljubljane, Josip Pogačnik, državni in deželni poslanec v Podnartu, Fran Ran t, nad-učitelj v Radečah pri Zidanem mostu, Rihard Schrev, c. kr. poštar v Lescah, Avguštin binkovec, mest. župnik v Škofji Loki, Ludovik žtri-e e 1 j, načelnik požarne brambe v Ljub Ijani, dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani, Anton Treun, trgovec na Savi pri Jesenicah, dr. Janko Vilfan, odvetnik in Župan v Radovljici. — Prasec v tafarju. O nedavno v Celju n* p o 1 d r u g o 1 e t n o ječo obsojenem kaplanu L o v r u Sohlambergerja smo dobili iz Pjšec. iz Žet&l in u drugod po njegovi obsodbi take dopise, da se nam jezijo lasje. Koliko pohujšanja in gorja je ta biagoslovljenec provzro čl v šestih farah, kjer je kapUnoval v deset.h letih, tega ne popravi vsa »versko - nravna« vzgoja v 50 letih. Kar nam v teh dopisih pripovedu jejo obupani očetje oskrunjenih de klic, seveda ne moremo izročati ja^G nest i. Kmetje v prizadetih farah kolnejo ter se rctijo, da ne puste v bc-doče nobenega popa niti v hlev, kjer imajo krave in svinje, nikar pa v hiše. Iq prav imajc, ker tercijaiskih mater nič ne izuči. Pripovedujojo se nam slučaji, ko je Sohlamberger naj prej omamil matere, ki so mu potem pošiljale svoje mladoletne hčerke v ksplanijo. Kakor nam priča dopis iz Rbnice na Pohorju, je Sohlamberger že prvo leto svojtga kaplanovanja cneč&ščal svoje učenke. Marsikateri slučaj je oatal prikrit, tisti atarši pa, ki bo za kaplanovo početje vedeli, bo :z sramu pred javnostjo molčali, pač pa naznanili škcfijatvu v Maribor. Skof je tedaj vedel, kako kugo širi Schlamberger, a kaj je ssoril? Odpoklical ga je za nekaj ttdoov ter ga poslal v tako-£?ano »duhovsko poboljševalnico«, t. j. v frančiškanski samostan, kjer se va?k tak prasec le dobro spita ter s: »nabere novih moči«. Tako je bilo tudi pri SchlambergerjU; ki ga je škof kma!u poslal k Sv. Štefanu pri Sfnarju. Da je svoje svinjarije nadaljeval, je j^ano, dasi sa ja oglasila le <;draBla deklic*, kateri je moral plačevati za otroka. In tako je grma-d 1 hudobijo na hudobijo; dokler ni prišel kaplanovat na Bizeljsko. Tukaj pa je svinjsril tako očitno, da je bil i'■■■f zopet primoran ga odpoklicati. Liki mrjasec je naskakoval pri be-lfm dnevu omožene kmetice. One Čuskil je celo vrsto svojih učenk, deloma po soii, deloma po spovedi, d na pa tudi na paši domov gredejod spovedovanja. In za njegove svinjarije je zopet zvedel &kof, toda kaj je storil ? Ni ga izročil pristojni oblasti, temuč poslal ga je lepo ovčice past v sakrknjeno hri boveko faro Žatale, češ, tam so ljudje še tako primitivno pobožni in v du hovnike zatelebani, da bodo molčali. In res je postal Sohlamberger tukaj, če je sploh mogoče, še hujši svinjar. Redke so menda deklice med 10 in 14 letom v tej fari, ki bi jih ta človek ne bil onečastil, dasi se je menda le št srečna nevest* ga pu»ti kuharica oditi. V tem se vrnejo Koruza, Kremen in Milka in zdaj pride v jako komičnem prizoru vsa zmota na dan. Kuharica omedli, tat, ki je v pijanosti ležal v sosedni sobi, Be našemi in zbeži in ko klic** Koruza ljudi skozi okno naj ga primejo, vlove nedolžnega Jožeta Polička. To izborno snov je pisatelj srečno obdelal. Igra je polna komičnih prizorov in dobrih de-vtipov. Vsi značaji sa ostro karakterizirani. Treba je le, da se Nančina povest o kravi v začetku nekoliko skrajša in da se začetek prizora s tatovi nekoliko verojetnejše napravi — kar je delo desetih minut — in priznati se bo moralo, da je igra mojstersko delo. Predstava je bila vobče jako dobra, čeprav bi se dalo v nekaterih vlogah tuintam nekaj več napraviti. Gospod Verovšek je bil prav originalen in resnično komičen koruza, gospa Danilova je igrala Nančo z vervo in hu morjem. Pohvaliti je tudi gospodično S p urno, prav posebno g. N u čiča ter gg. Boleško, Danila in Grade ša. Prepričani smo, da se bo igra igrala z največjim uspehom po vseh diletantskih odrih na Slovenskem. Občinstvo je g. pisatelju pri sobotni predstavi prirejalo burne ovacije, a ga ni moglo priklicati na oder. Po »Bratu Sokolu" se je igrala znana igra „V Ljubljano jo dajmo" in sta se v nji posebno odlikovala g. Danilova in g. Verovšek. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da se je pri založnikih družbenih vžigalic gg. bratih Per d a n v Ljubljani in pri založništvu družbenega pralnega mila izvršila najstrožja revizija, ki je uverila družbeno vodstvo, da so le te založniške tvrdke oddajale ▼se po pogodbi naši družbi pripadajoče prispevke vestno tudi naši družbi. Ob tej priliki opozarjamo vse cenjene slovenske roduljubkinje in rodoljube, da rabijo izključno le družbene vžigalice in družbeno pralno milo. S tem se zagotavljajo družbi stalni dohodki, in rabijo obenem le najboljši izielki. Kako nizke da so oene družbenim vžigalicam, o tem se lahko vsakdo prepriča, ako prebere inserat v danainiem listu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Lovski ples, ki se je vr šil v sob >to v renomirani restavraciji g. Avguština Zajca se e vseskoz imenitno obnesel. Udeležba je bila mnogobrojna in zab&wa jako snimana. — Deželna vinska klet. Vstrezaje želji iivkateruisov, ne bo prihodnje vinske pokušnje kakor navadno v sredo, marveč v soboto dne 11. t. m. od 7.—9 ure zvečer. — Iz moravske doline Be nam piše: N&Š dekan sla rad po meta smeti po občinskih odborih. Ker se že tako rad peča 8 takimi ročnu ga blagovoljno opozorimo, da čaka streha podružnice sv. Lovrenca v Spodniih Kosezah že tri leta po pravila. Škoda se godi pri oervenem poslopja, pri lesu, ki leži na prostem na dotični zerai i! — Umrl je v Gorici v starosti 88 let g. Fran P i t a m i c, bivši okr. predstojnik in potem od leta 1876 do 1889. nrtar v Sežani. — Izpred tusodnega porotnega sodišča. Bogomil Ober-man, ki je sedel v soboto pred tu k. porotniki in o katerem smo poročali že v sobotni številki, je bil oproščen hudodelstva nasilnosti, ker so psihiatri izjavili, da je storil svoje dejanje v duševni nezmožnosti pod vplivom epi-leptičnega napada. — Pri drugi sobotni obravnavi je sedel na zatožni klopi Bude Lončar, 20 let star, iz Brinja na Hrvaškem doma, slednjič mizar na Boh. Beli. Ta je dne 7. svečana t. 1. popival v Zupančičevi gostilni. Ko je šel domu, sešel se je okoli 2. ure popoldne pred Kobetovo barako z Miho Žubrom, ko je ta ravno iz nje stopil. Ne da bi se kaj prepirala, udaril ga je Lončar tako močno preko ušes, da se je Žuber zvrnil v sneg. Na tleh ležečega je suval z nogo, ga tolkel s pestmi po glavi in kamor je priletelo, tako da je bil Žuber vos omoten. Ko se je ta vzklonil pokonci, da bi vstal, sunil ga je Lončar z nogo v obraz. Žuber se je pobral in tekel pred na padalcem, a Bude Lončar ga je kmalu dohitel, zopet vrgel na tla in zopet tepel in suval z roko in nogo, dokler niso končno došli delavci napravili mir. Zdravnik;, sta izrekla, da je zadobil Miha Žuber na levem očesu težko telesno poškodbo, ki je provzroČila izgubo očesa. Bude Lončar dejanje deloma priznava. Izgovarja se le, da ga je jel Žuber psovati in da ga je za to po glavi udaril, da je padel. Nadalje pravi, da je potem Žuber vstal in ga s pestjo sunil v prsa, ko ga je pa hotel še enkrat po obrazu udariti, se je pa Žuber zganil, in njegova roka je le slučajno zadela njegovo oko. Odločno pa taji, da bi ga bil na tleh ležečega z nogo suval. Ker pa vse priče enoglasno potrjuje dogodek, kakor je prej opisan, mu tudi njegovo tajenje ni pomagalo. Porotniki so bili za krivdorek obtoženca in sodišče ga jo na l1 /a leta težke ječe obsodilo. S tem je to porotno zasedanje končano. — Priče se iščejo! Včeraj, ▼ nedeljo popoldno je šla neka d ama skozi »Zvezdo«, ima^Ča v svojem spremstvu precej velikega p6* f x terrierju, bele barve, z rumenim* ušesi in šiljasto (atiohelhsang) dlako Ta pea je napad*! nekega drugega psa. Gospodar slednjega je obe živali raz-druži), pri tem pa mu je prišla na roko slina onega 1 xterrierja, in sioer na rrst, kjer ima gospod neko maj hno r..no. Ker se j< ta rana sedaj malo izpremenila, je nujno potrebno, da se dožene, Čigav je omenjeni fcx» terrier, ker ga mora mestni ž vino-zdravnik preiskati. Okrog grizočih se psov se je sbrala velika množina občinstva in se vsakdo, kdor ve čigav je osumljeni pes, prosi, da t> nemu doma naznani mestni policiji. Najbolje bi pa bilo, da se lastnik, oziroma lastnica tega psa, da se izogne vulkanski odgovornosti, sam zglabi in pripelje psa na policijo. — Brezsrčni klepar. Kle parski pomočnik Simon ŠušteršiČ, stanujoč na Trnovskem pristanu št 8, je dne 27 pr. m. ukradel v delavniei g Avgusta Tttza domačega zajca. V stojo sabavo je SuHeršiČ porezal ubogi živali Živi ušesa in s po močjo svojega prijatelja Avgusta Vi dmarja ga na rasne načine trpinčil in končno sta mu brusila še noge. Le škoda, da so tudi sa take slučaje odpravljene šibe. — Priporočljiv „Zimmer-herr". Fotografski pomočnik Fran S. je nekaj časa stanoval pri gosp Ivanu Gussiju. Nekega dne pa, ko Gussija ni bilo doma in ko je S. imel že na hrani 9 K dolg«, je pokradel za 15 K obleke in jo neznano kam popihat, čudno bode pa pogledal, ko bode moral nekoč iti v »senci bsjo neta« v »brezplačno stanovanje«. — In Se se vrtimo. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo v Ljubljani 49 plesnih venčkov. Skupno v tem predpustu smo jih imeli 329 Pripomniti pa je, da so ta dva dni skoraj vsi sloji »rojili« in da se baje politi)* selo veseli letošnje predpustne ne deije, ker je imela opraviti le z ne znatnim Številom navadnih »nočnih već d « — Poštnohranilnično knjižico ukradel. Pretečeni mesec je neki po imenu neznani tat ukradel Antonu Fioreseju poštnohranilnično knjižico št 2 900 322 in z njo dvignil pri poštnem uradu v Šiški in na fili jalki po 30 K Tat je do 40 let star, oblečen kakor kak zidarski polir in govori laško. Ker je na knjižici še 80 K, se je bati, da jih Lah ne bode skušal dvigniti še pri drugih peštnih uradih. — Delavsko gibanje. Včeraj Be je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 16 Hrvatov, v Hab 70, na Jesenice pa 25. — 60 Macedonoev je prišlo is Hrtišice. — V soboto se \» odpeljalo na Prusko 42 Hrvatov, 16 jih je šlo v Selško dolino, 4 pa v Hrušioo. — Iz HruŠice je prišlo 8 Macedonoev in 12 Hrvatov. — 4 Dom žalčanke so se odpeljale v Budim pešto slamnike šivbt. — Hrvaške novice. Cene mesa v novi mestni mesnici v Zagrebu so po 80 h, 1 K, 1 K 28 do 1 K 80 h. Občinstvo kar oblega mesnico. — Obravnava proti dr. Potočnjaku traja danes že čc trti dan ter se nocoj najbrž završi. — Posredovalnico za delo in službe ustanavlja po ljubljanskem vzoru zagrebški župan dr Amruš. * Najnovejše novice. — Velikanske sleparije z oprostitvami mladeničev vojaške službe so razkrili na Ogrskem. Sleparije so se godile že 16 let ter je bilo najmanj 10.000 mladeničev oproščenih vojaške službe. V sleparije so zapleteni državni uradniki, notarji, občinski predstojniki, duhovniki itd. Ponarejali so namreč krstne listine, pa tudi mrtvaške liste so pošiljali vojaški oblasti o mladeničih, ki bi bili morali nastopiti vojaško službo. Sleparji so poskusili v preiskovalnega komisarja najprvo podkupiti s 30.000 K, a ker se jim to ni posrečilo, hoteli so ga celo zastrupiti. Vsi sleparji so obtoženi ponarejanja javnih listin, mladeniči pa, ki so se na ta način odtegnili vojaški službi, bodo za kazen uvrščeni v vojake na pet let. — Obstrukcija italijanskih ž e 1 e z n i č a r j e v je končana. — Afera Montignoso. Saksonski kralj je naročil svojemu pravnemu zastopniku Kornerju, naj opusti na-daljne korake zoper grofico Montignoso. — Velika nesreča seje pripetila na železnici Cleveland—Pittsburg. Dva posebna vlaka, ki sta peljala goste k slavnostim v Washington (Rossevelt zasede drugič predsedniško stolico), sta trčila ter je bilo 10 oseb ubitih, 8 pa ranjenih. — Dve ladji sta trčili pri otokih Bermuda. Obe ladji sta se potopili, ž njima pa tudi 41 mož posadke. — 43 novih senatorjev je imenoval italijanski kralj. — Poroka nemškega prestolonaslednika bo meseca junija t. 1. — Morilko Klein so proglasili psihijatri za duševno popolnoma zdravo. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Stev 9 Vsebina: Celjska gimnazija — Žalostna znamenja. — Naš denarni zavod. — Trne in osat. — Pokojnina istrskega učtteljstva. — V ofenzivi. — Is naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestoik — Uradni razpisi učiteljskih služb. Inserati. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6. marca. Ekspedicija proračunskega odseka v Trst v svrho, da si ogleda pristan, je določena za Veliko noč. Obenem pojde v Trst tudi oni pododbor, ki študira vprašanje o izseljevanju. C u naj & marca. Včeraj so bili pri cesarju grof Ferdinand Zichy, baron Desider Banffy in dr. Maks F al k. Banffy je bil po avdijenci precej razburjen. Pripovedoval je, da je cesarju naravnost rekel: Če ne privoli v naci-jonalne koncesije tako na gospodarskem polju, kakor pri armadi, je vsaka stabilna vlada na Ogrskem izključena. Falk pravi, da je treba najprej določiti program za koali-rano večino, potem se more šele sestaviti ministrstvo, ki bo ta program izvedlo. Rusko-japonska vojna, Petrograd 6. marca. Kuropatkin poroča z dne 5. t. m., da je napadla japonska garda ruske pozicije na desnem krilu, a je bila po ljutem boju z velikimi izgubami odbita. Takisto je bil odbit tudi napad na prelaz Gutulin. Sinoči ob 11. uri so Japonci navalili P u tilo vski grič, a so bili takisto odbiti. Tekom noči sta bila odbita še dva napada na Gutulin. Petrograd 6. marca Rusi so pregnali Japonce iz Sinmin-tina Japonci so morali popustiti več topov in so imeli znatne izgube Japonski manevri proti ruskemu desnemu krilu so bi ustavljeni, japonski naskoki na prehod Gutulin pa odbiti. London 6. marci. Iz Sangaja se poroča, da sestavijo Japonci še peto armado, ki bo baje štela 140.000 mož in bo razdeljena v 8 divizij. Tri divizije te armade se v najkrajšem času izkrcajo :v severni Koreji in bodo prodirale proti Vladivostoku. Japonci so se baje odločili takoj pričeti z obleganjem te trdnjave. London 6 marca. Reuterjev biro trdi, da pade Mukden že v kratkem. Nogiju se je baje posrečilo štiri ruske stotnije s 26 topovi ločiti od ruske armade in jih prisilit*', da so se umaknile v Tienlm. Tudi drugi ruski oddelki so bili baje poraženi. Rusi neki v Mukdenu že sežgajo, kar imajo v skladiščih, ter se pripravljajo, da zapuste Mukden. London tf. marca. Japonci trde, da so onkraj Hunha dve ruski diviziji porazili in Rusom vzeli mnoge strelnega materijala. London 6. marca. Japonci nadaljujejo prizadevanje, obiti obe ruski flanki. Japonska linija sega vzhodno do Kušana, zapadno do leve strani pri Mukdenu. Japonci hočejo svojo linijo vedno bolj zožiti Kuropatkin se trudi na vso moč, da to prepreči in da prebije japonski centrum. London 6. marci. Kuropatkin je sporočil v Petrograd, da je naskočil japonski centrum in upa, da se situvacija na bojiščn spremeni na korist Rusom. London 6. marca Reuterjev biro poroča: K u r o ki bombardira neprenehoma levo rusko krilo in sodi, da mu Rusi v svojih utrdbah ne bodo megli dolgo kljubovati. London 6. marca. Oyama javlja, da je 15 milj jugovzhodno od Kušana Ruse vrgel iz njih pozicij, na desnem bregu Hunha pa da je prodrl skozi rusko linijo. Rusi so imeli znatne izgube. Japonci so jim vzeli tudi skladišče oblek. Berolin 6. marca. Nemška ladja „Nubia" je sto milj od Honkonga srečala na morju dve japonski brodovji. Bratje Sokoli! Kdor ne izleti! v Novo Panonijo v primerni novo-panonski obleki, pridi v društveni opravi! Nazdar! Odbor. Pri kroničnih^ katarjih v jabolku in sapniku Crogaški ,Styria-vrelec' izvrstno obnesel kot voda za grgranje. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrsi dim. bone 4. marca 1906. Kii'inbt ni papirji. Denar Blago *Vie/i P"* °BT- bip* b*n*. 4°/v majeva renta ..... 4°/0 srebrna renta..... 4°/, avstr. kronska renta . . 4% „ alata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4»/0 . »lata „ . . . 4% posojilo dežele KranUke . 4l a° 0 posojilo mesta SplJet . *Vi°/o * » Zadar . ♦Vi'/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/o » » „ i. o. . 4Vs°/o P48111* 8*1« *» WP- b-41/1°/0 pežt. kom. k. o. b. 10°/0 pr......• *'/■*/• Bast* Pismm IQner8t. hr. 9 „ ogrske cen. dež. hr. *lf*°U obL ogr' lok**11**1 *e" leznio d. dr..... 4f/s°/o od1* fošk® Danke • *•/• Prior- Trst-PoreS lok. ŽeL 4°/0 prior. doL žel..... t»/fl „ J«*- KeL knp. »/iVt • 41/,°/o avst. pos. sa žel. p. o. . Srečke. Srečke od L 18601/, .... r ,18^..... tizske ...... zem kred. I. emisije . » n. „ . ogr. bip. banke . . srbske a trs. 100 — turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ . . . . Inomoške » • • • • Krakovske * • . . • Ljubljanske » . . • • Avst rud. križa „ . . . . Ogr. „ ■ • . • • • Rudolfove » . . • • Salcbnrske » .... Dunajske kom. m • • • • Delaiee. Južne železnice . . . . • Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske - n ... Živnostenske „ ... Premogokop v Mosta (Brni) . Alpinske montan..... Praške žel. in dr. dr..... Sima-Muranyi...... Trbovlj ske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valut«. C. kr. eekin ....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns ....... Marke......... Laški bankovci ...... Rublji......... Dolarji......... 100-30 10025 100-25 iso- 98- 10 118-90 99- 50 100 50 100- - 101- 30 100 15 10015 101-40 107 65 100-10 100*50 100-45 100*45 120*20 9830 11910 101*— 101*50 100-102-30 10065 100- 50 101- 90 108-65 101-— 100*50 101*20 100*10 101— 100-— 100-75 99*— 99-60 318 75 10130 18750 277-— 171 25 308-— 301-50 276 — 102 — 139 50 22-75 476 — 79-88-67-— 65 — 34 — 65-— 76 — 53'2 — 50 50 60 92 655 164.S 676 789 250-662 520 2560 539 302-576 173- 11-33 1907 23*47 23*9-2 117-15 95 35 253 — 4-84 50 75 50 101-— 101*75 100-— 320 75 1C2 30 189-50 283 — 173 25 318*— 313 — 280 50 106 50 140 24 487 83 92 71 67 36 69 81 642 — 93 50 656- - 1654 — 677-50 790 50 260-75 668'— 621 — 2570 — 540-— 304-50 580 — 174 50 11-37 19-10 23 53 24'— 117-35 9555 263-37 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 6. marca 1906. Termin. Peenica za april . . . . za 100 kg. K 1988 Pšenica „ maj . . . . „ 100 „ Pšenica r oktober . . . „ 100 „ Rž „ april . . . . „ 100 „ Koruza „ maj . . . . „ 100 „ Oves „ april . . . . B 100 „ Efeklhr. Vzdržno. Meteorologično poročilo Vliina nad morjem 306-2 Srednji zračni tlak 7i&'Q mm 1966 17-36 15-74 1526 14-52 Marec Čas opazo vanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 4. 9. zv. 732 7 20 brezvetr. dež 5. a 7. 7j. 2 pop. 7342 734 2 42 58 si. Bvzhod al. jug oblačno oblačno • 9. zv 735 4 34 ar. sever oblačno 6. 7. zj a. -pop. I ?S61 | 736 7 21 53 al. svzh. si. svzh. oblačno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje: 2 3 in 4 5-, rormale: 18° in 19\ Mokrina v 24 urah: 5 5 mm in 0 0 mm. Izjava. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za kakršnikoli dolg svojega zeta Franca Vončina. 731-1 V Idriji, 4. marca 1905. Ivana Serjun. že rabljena oprava za špecerijsko triom Ponudbe pod „Trgovina" poštno ležeče Ljubljana. 655-3 V najem se da ali proda v Ljubljani hiša z gostilno in gostilniškim vrtom, zraven še hlev za živino in nekaj zemljišča. Vse to je pri glavni cesti, 50 korakov od dolenjskega kolodvora. Pripravno je tudi za druge obrtnike ali 'etoviščarje ali za kake penzijoniste. Proda se zaradi odpotovanja. Pogoji so zelo ugodni. Poizve se pri lastniku na Dolenjski cesti št. 40 v Ljubljani. 717—2 *■* *wm *■* "ir* *i* *■* *■* *■* *■* *■* *■* *■* "v* "z* Ženitna ponudba. NaduČitelj, star 27 let, se želi seznaniti z mladenko primerne izobrazbe v starosti od 17—24 let, ki bi imela tudi nekaj premoženja. Ponudbe, Če mogoče s slika, ki se takoj vrne, naj se pošljejo Bub „Sreča" do 10. marca na apravništvo „Slov. Naroda". 653-4 •Mm «f« *A» *M» «IU «Z« »Ms JU tli *J* **# m*m *Mu »M» Varuj žeool Za vaako rodovino važno Itlustrovano knjigo o premno-" [gem blagoslovu z otroki » [ polil j a s prepisi več tisoče?, zahvalnih pisem tajno zm/ 1 co h » «atr. ■TiBiw1r*B goip*/ A. Kil fA Btrlin B. W. IAiitutna« 60. Otvoritveno naznanilo. U80Jamo si vljudno naznaniti, da otvorim© z današnjim dnem še eno prodajalno v Prešernovih ulicah št. 50 i kjer bemo imeli v zalogi posebno bogato izbiro hišne, kuhinjske in gospodinjske oprave in vabimo tudi obenem slavno občinstvo k prostemu ogledu popolnoma urejene vzorne kuhinje. Našo dosedanjo trgovino na Valvazorjevem trgu st 6 bodemo nadaljevali neizpremenjeno in znamenjamo z odličnim spoštovanjem Ernest Hammerschmidta nasledniki j MADILE, VVUTSCHER & Ko. V Ljubljani, dne 6. marca 1905. 729—1 Gorki se imenuje najnovejša ruska jopica za.......gld. 12 oblika spenzer................,.6 plašči (Gehrick Brunnenmantei), črni in v vseh barvah. . „ 7 Največja izbira zadnjih novosti za spomladansko sezono. Originalno angleško blago iz posebno lepega desina z apartnim veleelegantnim krojem za obleke in svršnike Telovniki iz angleškega pikeja, svile ali žameta najnovejše mode brez konkurence. Naročila po meri za gospode in dame se izvršujejo iz najfinejšega francoskega in angleškega blaga po čudovito nizkih cenah. Oroslav Bernatović. 701—2 „Angleško skladišče oblek". Išče se takoj vestna prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo pisavo, stara 20—30 let Prednost imajo one z dežele. Plamene ponudbe na: poštni predal št. 51, Ljubljana. 584—6 7a vsak slučaj ribje tatvine v Malem grabnu v mesecih marcu in aprilu plača okrajni ribarski odbor za Kranjsko v Ljubljani 10 (deset) kron nagrade takoj tistemu, ki tatvino sodniji naznani in izpriča. Za odbor: 72« c. kr. notar v Ljubljani. Adijo, pa" zdrava ostani, _ 776-3 Podaj mi še enkrat roko T Na Cvekovpa brinovc nezabi, 'Će druz'ga kdo silil ti bo!_ Na Cvepoidne osobni vlpi v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Se* Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Moi.akovo, Ljubno, cez K\ Reifling v Steyr, Line, Budej2vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, I direktni voz I. in II. razr.;, Lipsko, na Donaj čes Amstetten. — Ob 10. uri ponoći o vlak v Trbtf. Beljak, F ranzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni \oz t in l razreda). - PROGA 7 NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m' sjutn i Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zveC r i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 2 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograu. Line, Stejr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. ra&) -Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11, uri 10 m dopoldne osobni vlak z Ih« naja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in IT. razreda), Francove vare, Karlove var:.j Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregeno, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4.^ 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Lk>-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-ReiflinL', iz Si Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskeea. — PROG \ ;~ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta i Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 ari zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri \o ra samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. EZ KAMNIKA. Mešani1 vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 1*0 m z Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihod.; 11 je označen po srednjeevropskem času, ki ^"e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani Sprejema zavarovanja Clovef^ga ftv-1 jenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ngodnimi pogdfi, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjaujočimi Be vplačili. Vsak član ima po preteku petih tet pravico do dividende. ^•za5emtt.a, zavarovalna banka v Pragi, Rez. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačan* odškodnine in kapitalija: 78,324.623-172. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Generalni za w *««»iik»zl ilfivniiiiho• narodno upravo. Vs» pojasnil« dtkjt: stop v Ljubljani! eegar pisarne bo v lastne) bančne) hiši €»ospo