PoStnina plačana v gotovim Leto LV, V Ljubljani, v soboto, dne 9. julija 1927 St. 151. Posamezna Številka 2 Din Naročnina pnevafl lidojn za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska izdalo celoletno v Jugoslaviji SO Din, zo inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I »tolp. pelll-VTSlA mali oglasi po 130 ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, vellld po 3 In 4 Din, v urednitkem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem □ narožllu popuaf Izide ob 4 zjutraj rosen pondeljKo In dneva po praznIKu Urednlšlvo /c v Kopltarfevt ulici šl. 6 111 Kokoplstl »e ne vrata/o, netranklrana platna se ne sprefemalo * Uredništva telefon šl. 2050, upravnlšlva št. 2328 Poli/ičeu list sza slovenslki narodi Uprava le vKopllarlevt ul.it.6 y Čekovni raCun: Club/Jana štev. I0.6S0 ln 10.340 za tnserate, Šaralevo41.7363, Zarjreb šl. 39.011. Praga ln Vtuna! št. 24.797 Gospodarski problem Primerja.- Rim, 6. julija 1927. Ves italijanski tisk piše o hudi krizi, ki jo preživlja italijansko poljedelstvo; skoro dnevno se vršijo sestanki med zastopniki italijanskega poljedelstva in vlado, vršijo se posvetovanja, kako bi se dalo kmetu pomagati iz krize, ki se predvsem pripisuje nepričakovanemu zboljšanju lire. Posvetovanja rodijo vedno te-le zaključke: pospešiti je treba podeljevanje poljedelskega kredita, treba je mižati produkcijske stroške, predvsem ceno umetnih gnojil, olajšati zemljiški in hišni davek, eliminirati verižništvo in postaviti producenta v direkten stik s konsumentom. Pri vseh teh posvetovanjih se slovanski gospodarski krogi popolnoma ignorirajo. V Rimu ni žive duše, ki bi se mogla potegniti za primorskega kmeta, čigar gospodarski položaj je v resnici obupen. Italijanski poljedelci, ki so po ogromni večini velekapitaiisti in razpolagajo z velikimi denarnimi rezervami, bodo sedanjo krizo z večjo ali manjšo lahkoto prenesli. Ne tako primorski kme-tič. Na Primorskem ne gre samo za krizo, ki jo je povzročila revalutaeija lire; revalutacija lire je le poostrila že obstoječo gospodarsko krizo. Najhujše je pač to, da je ta nova kriza, ki se pripisuje eboljšanju lire, našla slovenskega kmeta gospodarsko že popolnoma izčrpanega. Naj omenimo tu le na kratko glavne vzroke, M so dovedli primorskega kmeta v današnji položaj. Najbogatejši in najbolj obljudeni del dežele je uničila vojna vihra, prebivalstvo je moralo v begunstvo, vrnilo se je shirano in deeimirano. V teku dveh let je Goriška zopet zazelenela; še danes nam je uganka, kje je slovenski kmet našel vso tisto energijo, da je mogel iz te bojne groblje priklicati novo življenje. Tu vladno časopisje rado navaja vojno odškodnino, ki jo je plačala država. Ne odrekamo dobrega namena prejšnjih vlad, voj-noodškodninski zakon je naravnost idealen; a žali-bog, da moramo soditi po rezultatih. In tu moramo navesti mnenje gospodarskih strokovnjakov, da je treba prav v poglavju o vojni odškodnini iskati enega izmed glavnih vzrokov strašne krize, v katero je zašel goriški kmet. V podrobnosti se ne moremo spuščati, zadeva je preobširna. Temeljni vojnoodškodnmski zakon, na katerega so vsi oškodovanci gradili svoje gospodarstvo, je bil popolnoma pogažen. Odškodnina za zemljišča je smešno iluzoraa, za premičnine se ne izplačuje odškodnina niti po predvojnih cenah, medtem, ko je zakon določal, da se ima izplačati po današnjih cenah, vojno odškodnino za hišo so navadno pojedla sleparska zidarska podjetja ali mešetarji. Vojna odškodnina se od L 1023. dalje plJSuje v takozvanih benečijskih obligacijah, ki imajo tečaj okoli 00 za 100; sročen je oni, ki jih more sploh oddati. Oškodovanec zgubi tako 40 odeto! domenjeno odškodnine. Najhujšo konfuzijo je povzročil zakon o rekvizicijah, s katerim skuša Italija vreči vso škodo na Avstrijo. Gotovo je, da bi se danes kmet srečnejšega počutil v lesenih bajtah, ki bi si jih sam postavil, kakor v belih hišah, ki danes niso več njegove. S priključitvijo k Italiji je bila Primorska odrezana od naravnega zaledja; iz južme avstrijske pokrajine, ki je zalagala ozadje z južnimi pridelki, ja postala severna italijanska, ki niti zdaleč ne more konikurirati z drugimi italijanskimi deželami. Najhujše čutijo to vinorejcl Prav radi tega 6e nahaja nekdaj tako bogata Vipavska dolina v najhujši gospodarski stiski. Ljudje se kar trumo-ma selijo, med tem ko prej Vipavska izseljencev sploh poznala ni. Z izmenjavo denarja po ključu 60 lir za 100 kron se je vsa vrednost primorskega kmeta avtomatično znižala za 40 odslot. Kadi kratkega roka jo ostalo ogromno denarja neizmenjanega. Zakasnitev izmenjave denarja zadružnih zavodov je povzročila občutno škodo zavodom samim in kmetom. Uvedba italijanske uprave je etala Primorsko deželo tudi veliko denarja. Dežela moTa vzdrževati še danes dvojne urade. Odpravo deželne in občinske avtonomije lahko prištevamo tudi v gospodarskem pogledu k eni izmed največjih nesreč za Primorsko. Kako naj zahtevamo od ljudi, ki še nikdar niso videli slovenskega kmeta, da bodo razumeli njegove potrebe? V nobeni deželi po-deštati, vladni občinski načelniki, ne razsipljejo tako občinskega denarja kakor v tej, ki jo radi imenujejo deveto deželo. Navedli smo le nekaj glavnih momentov, da pokažemo, da je gospodarska stiska primorskega kmeta nepopisno večja kakor ona italijanskih poljedelcev, da so vzroki današnjega slabega gospodarskega stanja na Primorskem povsem različni in specialni, da so potrebna za gospodarsko ozdravljenje primorskega kmeta poleg spiošnih zdravil, ki so namenjena vsemu poljedelstvu v Italiji, še posebna. Prav radi tega Za kompromis med viado in glavnim odborom radikalne stranke. r Bolgrad, 8. julija. (Izv.) V radikalnih vrstah se delajo poslednji poskusi, da bi se našel nekak izhod iz današnjega položaja. Te poskuse vodi Aca Stanojevič, ki se na vse načine trudi, da bi obvaroval kompaktnost radikalnih sil. Drugi pašičevci pa so zelo rezervirani, nekateri' celo bojevito razpoloženi. Aca Stanojevič je v ta namen danes ponovno obiskal predsednika vlade Veljo Vu-kičeviča. Pašičevci gledajo na ta ponovni Sta-nojevičev obisk zelo pesimistično. Po njihovem mnenju nikakor ne gre, da bi tak avtoritativen član radikalne stranke obiskoval predsednika vlade. V tem vidijo ponovno kapitulacijo. Sploh pa se misli, da bo Stanoje-vičev poskus ostal brez vidnega rezultata, vsaj kar se tiče pašičevcev. Kompaktnost radikalne stranke se bo sicer rešila, vendar pod pogoji, ki jih postavlja vlada po predsedniku Vukičeviču. Ti pogoji so znani. Predvsem se tičejo oseb v pašičevskem taboru, za katere se ne želi, da bi ponovno prišle v skupščino. Gotovo je, da se bo ta želja in zahteva Vuki-čeviča izvršila. S tem se bo v bodoče kompaktnost in enotnost radikalne stranke zasi-gurala, četudi morda na manjše število v škodo radikalov. Pašičevci s svoje strani zatrjujejo, da je Stanojevič Vukičeviču formuliral zahteve glavnega odbora v tej obliki: Vsi kandidati vladnih radikalov, v kolikor so se že postavili, se imajo revidirati. Končno odločitev o njih ima glavni odbor. V glavnem odboru se da 5 mest Vukičeviču, oz. njegovim prijateljem, tako da bo imel skupno s oentrumasi v glavnem odboru 8 članov od 25. Vladni radikali morajo pripo-znati zakonitost delovanja glavnega odbora kljub nedavno izvršeni izpopolnitvi. Vendar se iz vladnih krogov zatrjuje, da so te zahteve take, da ne pridejo vpoštev pri končni ureditvi razmer med vlado in glavnim odborom in da bo glavni odbor moral na prihodnji seji tozadevno javno priznati polno upravičenost delovanja radikalnih članov vlade. r Belgrod, 8. jul. (Izv.) Aca Stanojevič je bil dopoldne od 9.—11. pri Velji Vukičeviču. Ta obisk je v zvezi s poslednjo sejo glavnega odbora. Na tem obisku se je govorilo o možnosti lojalnega medsebojnega sodelovanja med vlado in glavnim odborom. Ministri ki so se sestali v predsedstvu z Vukičevičem, so izjavili, da je potekel razgovor med Vukiče-vfčem in Stanojevičem v prijateljskem duhu. Istotako je tudi Vukičevič potrdil časnikarjem, da sta se popolnoma prijateljsko raz-govarjaLa. Vukičevič na avdifenco h kralju. r Bele^ad, 8. Julija. (Izv.) Noooj ob 11 je predsednik vlado Vukičevič odpotoval v Zagreb, odkoder se bo z avtomobilom odpeljal na Bled, kjer ga bo kralj sprejel v avdienci. Se!a državnega odbora. r Belgrad, 8. julija. (Izv.) Danes je imel državni odbor sejo, na kateri so razpravljali samo o razdelitvi volišč v Vojvodini. V glavnem so se sprejeli predlogi velikih županov, vendar so se sprejele spremembe tudi v tem smislu, da se je postavilo več novih volišč. Prihodnja seja državnega odbora bo v ponedeljek. v Boi za volivno reformo v Franciji. VELEBURNA NOČNA SEJA V ZBORNICI. — VLADA ZAHTEVALA ZAUPNICO IN JO DOBILA S 415 : 142 GLASOVOM. - OSTER '0INCAREJEV NASTOP PROTI KOMUNISTOM. - SEJA V PERMANENCL v Parii, 8. julija. (Izv.) Dolgotrajna nočna seja poslanske zbornice je potekla med neprestanim nemirom in spopadi. 4 protipredlogi proti vladnemu predlogu o volitvah po aron-dissementih so bili pri vsakem glasovanju odklonjeni z vedno večjo večino. Ko je koloni-jalrui minister Perrler odgovarjal na komunistično interpelacijo, je nastal v zbornici silen vihar in poslancem se je le s težavo posrečilo, da so preprečili dejanski spopad. Poincare je vznemirjen vstal s svojega sedeža in kli-oal: >Vlada hoče jasnosti; če hočejo nekateri strmoglaviti vlado, dobro: vlada je na demisi-jo pripravljena. Zahtevam pa, da se poprej izvrši glasovanje in stavljam vprašanje zaupnice.« Med velikim nemirom se je vršilo glasovanje in je vlada dobila zaupnico s 415 proti 142 glasovom. Trije poslanci iz Alzacije so stavili interpelacijo o šolski in jezikovni politiki v Alziaciji in Loreni. Zahtevali so po-miloščenje kaznovanih uradnikov. Poincare je obljubil rešiti to vprašanje do 15. julija. Komunisti so ravnotako zahtevali pomiloščenje obsojenih sodrugov. To zahtevo je podpiral tudi socialist Leon Blum. Poincare je hotel poslanca Bluma poklicati k redu, ker je rabil izraz »zločinec«. Prišlo je do burnega prepiranja med Poincareom in komunisti, med katerim je Poincare za klical komunistom, da bodo tudi dnigi komunisti prišli še v zapor, takoj ko bo končalo zasedanje skupščine. Vprašali so ga, ali je to stališče celokupne vlade in ali s tean soglaša tudi Herriot. Poincare je izjavil, da govori v imenu vse vlade. Ko je na to hotel govoriti notranji minister proti 4 predlogom opozicije, sploh ni prišel do besede vsled neprestanih medklicev in je moral čez nekaj časa zapustita tribuno brez uspeha. Noben govornik ni mogel več govoriti in sejo so morali nato prekiniti. Ko so čez nekaj časa sejo zopet ©tvorili, se je nemir zopet pričel. Med neprestanim razburjenjem se je končno vršilo glasovanje in so bili protipredlogi opozicije odklonjeni s 336 proti 203 glasovom. Levičarji so na to predlagali, naj se skupščinska seja proglasi za permanentno. Bilo je to ob petih zjutraj. je bilo pričakovati da bo rimska vlada pri posvetovanjih S poljedelskimi zastopniki znsliSn]« tni-di slovenske, kar se, žal, nI zgodilo. Zaenkrat hočemo javnost opozoriti na kritičen položaj slovenskega kmetskega prebivalstva v Italiji. v Pariz, 8. julija. (Izv.) Kljub dolgotrajni seji poslanske zbornice, ka se je vršila do 7. ure zjutraj, je opozicija vztrajala pri svojem obstruiranju do zadnjega. Opozicija je še vedno upala, da bo utrudila vladne poslance in dosegla zase večino. Toda vztrajnost levičarjev je bila večja kot vsa prizadevanja desničarjev. Pri nobenem glasovanju ni manjkal niti en poslanec levice in so bili vsi predlogi opozicije vedno odklonjeni. Danes popoldne so se razprave nadaljevale. Potem, ko so bili odklonjeni vsi predlogi opozicije, je zbornica prešla k debati v posameznih členih načrta o volivni reformi. Desničarji so ponovno stavili več protip red logov in spreminjevalnih predlogov in hoteli s tem zavlačevati sejo. Alarmantne vesti o padcu še niso ponehale, vendar vlada prepričanje, da vladi od zbornice ne preti nobena nevarnost in da nikako rni pričakovati demisije vlade. v Pariz, 8. julija. (Izv.) Senat je včeraj sprejel na seji predlog o socialni reformi z 209 proti 2 glasovom. Ta načrt so 4 leta obravnavali v komisijah. Sprejetih je bilo mnogo sprememb in zakon bo moral še enkrat priti pred poslansko zbornico. ZLATA VALUTA. v Newyork, 8. julija. (Izv.) »Ne\vyork Times« javljajo, da so na washingtonski konferenci obravnavali kot glavno vprašanje utrditev francoskega franka s tem, da se postavi na zlato valuto. Pričakovati je, da se bo to zgodilo tekom nekaj tednov. Spremembo valute bo izvršila državna banka s tem, da bo 100 papirnatih frankov zamenjala za en zlat frank. Kraljica Marija v Romuniji, v Bukarešt, S. julija. (Izv.) Jugoslovanska kraljica Marija pride v soboto na Sinajo, ker se je zdrastveno stanje romunskega kralja zadnje dni zopet zelo poslabšalo. (Ta vest, ki smo jo že včeraj prejeli z Bleda, se tedaj potrjuje.) v Bukarešt, 8. julija. (Izv.) Danes pričakujejo v Bukarešti prihoda jugoslovanske kraljice Marije. Vesti, ki so se raznesle o poslab- Sar,!,. Trpoliftvf r,. *Hrfi.aj. Polet je samo poskusni polet /a Dronghina, ki je bil izbran za pilota na poletu nazaj v Ameriko. Nocoj bosta Levine in Dronghun podpisala pogodbo za eno leto. v London, 8. julija. (Izv.) »Columbia« je danes pristala na londonskem letališču, v Berlin, 8. julija. (Izv.) Porenski letalec Mejo namerava v kratkem času poleteti čez Ocean v Ameriko brez prestanka z nemškim trimotornim letalom. POLOŽAJ NA KITAJSKEM. v London, 8. julija, (Izv.) Po poročilih >Exachange Telegramm« so v Čingtavu dobile oblast revolucionarne čete Vladi zveste severne čete se pripravljajo protinapade. Občinske volitve v Ljubljani 2. oktobra. Belgrad, 8. julija. (Izv.) Ministrski predsednik g. Velja Vukičevič je na predlog velikega župana ljubljanskega razpisal volitve v mestni zaslop v Ljubljani za dne 2. oktrobra 1927. Občinske volitve v Ljubljani so se razpi- sale na željo obeh strank, ki sedaj sodelujeta v upravi mestne občine, SLS in NRS. — Obe stranki sta po svojih zastopnikih opetovano posredovali pri merodajnili činitoljih za razpis občinskih volitev. V tej zadevi je večkrat posredoval tudi dr. Korošec osebno. K razpisu občinskih volitev v Ljubljani. Poročilo o razpisu občinskih volitev v Ljubljaui je »Narode zasolil s pikanterijo, da se jo razpis izvršil na posredovanje in zahtevo SDS! Posebno pikantna! postane ta pripomba, če se spomnimo, kako sta »Jutro« in »Slovenski narod« divjala proti dr. Natlačenu, češ da je posredoval pri velikem županu, da se volitve vrše jeseni. Dr. Natlačen je tozadevni svoj razgovor z velikim županom priznal in tudi potrdil in utemeljil, zakaj naj se po njegovem mnenju vrše volitve po počitnicah. Takrat namreč začne v mestu zopet redno življenje, ker so vsd volivci zopet doma in se bo-, do mogli polnoštevilno volitev udeležiti. Tako nekako je izjavljal dr. Natačen tedaj časnikarjem. »Jutro« in »Narod« 6t atej njegovi izjavi verjela ravnotako, kakor mi, in sta ga radi tega divje napadala. Sedaj pa, ko se je izvršilo to, kar je bilo tedaj predmet razgovora mod dr. Natlačenom in dr. Vodopivcem, pa reklamira »Naroil« izvršitev tistega razgovora kot uspeli SDS! Pa recite če ni to pikantno. Ob razpisu volitev moramo ponovno ugotoviti sledeča dejstva: SDS je razpustila dvakrat občinski svet ljubljanski. SDS jo trikrat odstavila pokojnega dr. Ljudevita Perica kot župana in legitimnega zastopnika avtonomne mestne občine ljubljanske. SDS je uvedla na magistratu režim komisarjev in gerentov. SDS je prstom velikih županov in ministrov onemogočala mirno delo zadnjega mest- nega občinskega sveta in onemogočala razpis občinskih volitev v zakonitem roku po razpustu. Zato je sedanje pisanje SDSarskih listov za volitve grdo hinavstvo in laž. Ravnotako lažnjive so vse vesti tega tiska, da SLS misli na magistratu postaviti svojega človeka za gerenta, oziroma komisarja. Točno smo informirani in lahko povsem zanesljivo poročamo, da SLS po tej neprijetni funkciji nima nobenega apetita. SLS vpošteva, da vodi mestno občino ljubljansko v sodelovanju z NRS. To sodelovanje so odobrili ljubljanski meščani in izkazalo se je, da je sporazumno delo koalicije SLS in NRS prineslo mestni občini ljubljanski v teh kratkih mesecih neprecenljive koristi. Zato SLS pri vsakem svojem koraku in odločitvi vpošteva mišljenje in želje NRS. Kot lojalna in poštena stranka bo SLS tako delala in če bi kedaj imela razlog, da sodelovanje prekine, bo to moško in javno povedala in svoje ravnanje tudi utemeljila. Tako ravna SLS, ki ji je moška beseda, poštenost in lojalnost sveta. Intrige, o kakoršnih sanjarijo listi SDS, so nam popolnoma tuje. Volitve v Ljubljani se vrše proti volji SDS. Če bi ta stranka bila v vladi, bi še danes gospodarila na rotovžu gerentska trojica m bi o volitvah ne bilo govora. Pod 6edanjo vlado SDS sploh ni nikoli posredovala za razpis volitev v Ljubljani. Ljubljansko meščanstvo, ki je leta in leta moralo prenašati po-licajsko zatiranje naše prestelice, bo imelo 2. oktobra priložnost, da vrne SDS milo za drago. Č Odkrito povedano, do zadnjega časa nismo vedeli, kaj bi pisali o tem členu fin. zakona, ki je tako kruto udaril mnoge občine in ceslne odbore. Nasprotniki so ta člen zlorabljali proti nam. Mi smo vedeli, da so se naši poslanci že prejšnja leta z vsem vplivom borili proti takim poizkusom, a kako je letos to določilo prišlo v finaučni zakon, tega nismo vedeli in si nismo mogli misliti. Tajnost je razkril šele dr. Korošec, ko je dejal: »V tihotapstvu nismo strokovnjaki«. Danes znova ugotavljamo, da se o členu 82. fin. zakona ni ne razpravljalo nc glasovalo v finančnem odboru, da ta člen ni bil predložen ministrskemu svetu, da zanj Jugoslovanski klub ni vedel niti med razpravo in med glasovanjem o celotnem finančnem zakonu Zato Jugoslovanski klub ne nosi za ta člen nobene o Igovornosti ali krivde in bo edina njegova skrb, da to določilo fimpreje izgine. Ponovno pa pozivamo gg. narodne poslance Kolemino, Ivana Puclja in dr. Gregorja Žerjava, da javno povedo, ali so oni vedeli, da ta člen v načrtu finančnega zakona obstoji ali ne? Pozivamo že drugič! princi. V svoji veliki ljubezni države hujska es-deesarsko časopisje še nadalje proti SLS radi odškodnine članom bivše črnogorske vladarske rodbine. Mi smo ugotovili, da to hujskanje gre v škodo države in tudi naše dinastije, pa SDS je tudi tukaj neobčutljiva. Zato moramo pač o stvari tudi mi ponovno pisati in jo razlagati. Najprej je treba vedeti, da tu ne gre za kako darilo »lenim princem«, ampak za vsaj delno odškodnino za ogromno premoženje rodbino Petrovič-Njegoš, ki ga jo naša država konHscirula. To premoženje je bile zasebna last omenjene rodbine Petrovičev in so člani te rodbine z uspehom po vsem svetu označevali konfiskacijo premoženja kot navadno tatvino. Iz to zadeve je grozil, da nastane velik Škandal in je zato vlada bila prisiljena, da stvar uredi. Ker je za nas še vedno bolje,*, da ostane promoženje bivših črnogorskih princev naša last, se je določila odkupnina. Ta odkupnina se pa šo ni Uplnčala in doslej princi na ta račun niso dobili od naše državo še nobenega holiča. Zato je najostudnejša laž, če »Jutro« trdi, d« so telezničarji ali katerikoli dru*i stan radi te odškodnine prikrajšani v svojih prejemkih in pravicah. Zapodite lažnjivce in hujskače, ker se jeze snino radi tega, ker pri tej odškodnini niso mogli zaradi ti! Nemška kandidatna lista. Kakor poroča »Cillier Zeitung'', je »Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji« na zboru zaupnikov 3. julija sklenilo, da vloži za volitve v narodno skupščino v vo-Uvacm okrožju Maribor lastno kandidatno listo ter da poveri nosilstvo te liste dr. Lotar Mtihleisenu, advokata v Mariboru. Ne pride nam na misel, da bi Nemcem oporekali pravico do lastne kandidatne liste. Kar je pravo vsake politične stranke, to sme storiti tudi nemška politična stranica. To je izven vsake diskusije. Diskutirati pa bi se dalo o razlogih, zakaj hočejo Nemci vložiti lastno kandidatno listo, in o cilju, ki ga imajo pred očmi. Namen, in sicer naravnost namen vsake kandidatne liste je: pridobiti kandidatu kot strankinemu zaupniku toliko volilnih glasov, da bi kandidat bil izvoljen ter bi zastopal načela in koristi stranke v parlamentu. Tega namena Nemci nimajo, ker so uverjeni, da bo njihov kandidat pri teh volitvah propadel, kakor je propadel pri volitvah 1. 1925. Zakaj in čemu postavijo Nemci svojega kandidata z laslno kandidatno listo? Nemški zaupniki so na navedenem zboru 3. julija določili ta razlog: »Doprinesti hočejo zopet dokaz o obstoju nemškega manjšinskega vprašanja v Sloveniji, ki se bori za svojo kulturno samoupravo.« K temu bi se dalo pripomniti, da prinaša uradni dokaz o obstoju narodne manjšine ljudsko štetje ter da je tak dokaz veliko popifnejši nego volitve, pri katerih igrajo gospodarski razlogi dostikrat važnejšo vlogo nego narodno-politični. Kar se pa tiče kulturne samouprave, bi bilo dobro in primerno, da obrnemo svoj pogled na koroške Slovence, ki so pod oblastjo avstrijske republike. Ti Slovenci nimajo niti ene slovenske šole. To obžalovanja vredno dejstvo je treba imeti pred očmi, ko se govori o narodni manjšini, ki se bori za kulturno samoupravo. A Kandidatna lista SLS za mariborsko-celjsko okrožje je potrjena kot prva in zato bo SLS imela v celem okrožju. 1. skrinjico. A Za umik smatra N, D. naš odgovor ha njegove napade. Mi nismo napadali, zato nam tudi ni treba se umikati; umikati se more le tisti, ki je napadal, in to je N. D. Tako so nam povedali tudi uvidevni ljudje cd NRS. A Na moško besedo se sklicuje SDS, ko joka in tarna, zakaj radičevci niso sprejeli dr. Žerjava za nosilca skupne liste. Nam sta SDS in SKS približno enako pri srcu, vendar moramo ugotoviti, da vsaj o slovenskih radičevci h še ne vemo, da bi kdaj snedli javno dano besedo, da pft je to storila SDS, je znana in dognana stvar. A Zastava nacionalizma je bila vselej umazana, kadar jo je vzela v roke SDS. 150 milijonov, ki so jih duševni sorodniki SDS po Jadranski tanki spravili v fašistovsko malho, najlepše dokazuje, kako drži SDS to zastavo. Sedanje pisanje o črnogorskih princih pa je najnovejši izraz SDSarskega nacionalizma. Gorje državi, če bi jo ta nacionalizem vladal. Delila bi usrdo Jfindranske banke. A Komisarji v Ljubljani so bili do zadnjega sami pristaši SDS. Kot laki so se izkazali klerikalce — pravi ■•Jutro«. A PftšiČrvski oiSitki. V belgrajskih listih se javljajo s svojimi izjavami posamezni paši-čevski voditelji z dežele ter ofenzivno nastopajo proti vladnim kandidaturam. Narodni po- slanec Krsta Maric, radikal iz Bosne, ostro kritizira, kako so se postavljale vladne karidi-dature v Bosni. Naj navedemo le par odstavkov: »Sejo (v Bjelini) je otvoril Jovan Tana-6ič, ki je dal besedo okrajnemu glavarju Sremčeviču, ki je po dolgem govoru predložil za nosilca liste ministra Andriča, a za okr. kandidata ministra Milosavljeviča. Pri tem, ko jo omenil slednjega, je ljudstvo enodiišno klicalo: »Ne poznamo ga! Nismo ga videli!« In protestirali so ljudje, da se jim vsiljujejo neznani ljudje. Videč to razpoloženje, je okr. glavar odložil sejo za jutri, da na njo pridejo le vabljeni...« In v tem tonu gre stvar dalje. — Podobno izjavo beremo v »Pravdi« od pa-šičevskega poslanca Jovana Aleksiča, kako je v kumanovskom okrožju postavljal kandidate poštni minister Vlajko Kocič — v kavami za mizo, c-1 rog katere so sedeli veliki župan iz Vranje, okrajni glavar iz Prešena, predsednik obl. cdbora iz Kumanova in en sodnik iz Ku-manova. Te izjave omenjamo zato, da se vsaj malo spozna situacija med radikali. Iz teh izjav je vidno, da med pašičevci na deželi vlada bolj bojno razpoloženje kot pa med onimi v Belgradu. Zato bo nadaljnji razvoj dogodkov toliko zanimivejši. A Razcep radikalov v kosovskem okrožju. Iz Prištine poročajo, da bosta v kosovskem okrožju dve radikalni listi. Eno bo nosil minister zdravja dr. Savič, drugo pa dosedanji poslanec Toma Popovič. > A »Balkanski dnevnik«. Mesto nekdanjega »Balkana« in Cicvaričevega »Dnevnika« je Cicvarič začel pred tednom dni izdajati »Balkanski dnevnik«. Ime pove, kakšen bo duh in ton tega lista napram prečanoan. V zadnjd številki napada vojno ministrstvo, ker baja pretežka prečansko oficirje prod 6rbijanski. mi. Taiko prostaško o častnikih naše vojske nd še pisal noben list v državi. Pri celi stvari je dobro le to, da bodo ljudje na ta last ravno tako malo važnosti polagali kakor so je malo polagali na »Balkan« in »Dnevnik«, ko sta vo. žila v takih vodah kakor omenjeni članek. Muslimani se cepijo. g Mostar, 8. julija. (Izv.) Šalih Preoo pripravlja posebno akcijo v Hercegovini. Kot nosilec liste, ki jo namerava vložiti, se imenuje dr. Ragjonovic, bivši tajnik JMO. Ta akcija, kakor izgleda, nima mnogo upanja na uspeh vendaT je pa značilna za razpoloženje me/ muslimani. Nove stranke. g Sarajevo, 8. julija. (Izv.) Nezadovoljstvo s kandidati HSS se izraža med hrvatskimi masami na najrazličnejše načine. Kakor izgleda, .■e bodo Hrvati v Sarajevu volitev vzdržali. Tudi v travniškem okrožju je za Radičevce položaj resen. Tam se je ustanovila nova Hrvatska težačka stranka za Bosno. Med ustanovitelju so prof. Jaoikovič, Stjepan Subašič, Budimirovič, dr. Filipovič in dr. g Subotica, 8. julija. (Iziv.) Dr. Luka Ple-skovič, dosedanji demokratska poslanec v Subotici, je dal izjavo, da izstopa iz DS in da ustanavlja novo stranko pod iunenom opo-zicionalna stranka. Pleskovič je pomadjaren Bunjevec. Iz DS je izstopil zato, ker da ni dovolj zaščitila interesov madjarskih volivcev. Izid volitev v Romuniji. VLADNA STRANKA DOBILA 290 MANDATOV, NARODNA KMETSKA STRANKA DO 70. - JORGA, CUZA, AVERESCU, SOCIALISTI IN KOMUNISTI SO OSTALI SPLOH BREZ MANDATA. v Bukarešt, 7. julija. (Izv.) Do opoldne so bili znani približni rezultati iz vse države. Liberalna stranka je povsod močno narastla. Po posameznih pokrajinah je dobila liberalna stranka sledeče število glasov: v stari kraljevini 70, v Besarabiji 60—70, v Bukovini 50, na Sedmograškem 30—40 odstotkov oddanih glasov. V vsej državi je dobila liberalna stranka 60 do 75 odstotkov glasov. Narodno-kmetska stranka je dobila 20—25 cdstokov. Po teh re> mentu 290 poslancev, kmetska stranka pa 60 roltatih bi dobila liberalna stranka v parla-do 70. Drugi mandati bodo razdeljeni med manjšinske stranke, ki so po posameznih okrajih dobile absolutno večino. Jorga, Cuza, Ave-rescu, socialisti in komunisti niso dobili niti 2 odstotkov oddanih glasov in ostanejo brez mandata. Posebno težko je poražen Averescu, ki je v svojem najmočnejšem okrožju Turnu-Severin dobil samo 350 glasov, dočim so libe- ralci dobili 20.000 glasov. Vsi voditelji kmetske stranke so ponovno izvoljeni. Dosedaj poročil o kakih spopadih in motenju miru ni bilo. v Bukarešt, 8. julija. (Izv.) Vesti nekaterih listov, po katerih bo Bratianu v kratkem podal demisijo in sestavil nato koalicijsko vlado s kmetsko stranko, se s strani kmetske stranke dementirajo. Kmetska stranka izjavlja, da je nemogoče sodelovanje z liberalno stranko, ki je pri volitvah izvajala najhujši teror nad volivci. v Budimpešta, 8. julija. (Izv.) Iz Fogarasa na Sedmcgraškem javljajo, da so se včeraj pri romunskih volitvah vršili težki spopadi. Oblasti so. volivce kmetske stranke ovirali pri glasovanju. Volivci so nato vdrli v poslopje in demolirali pohištvo. Vojaštvo je zopet napfa-viiLo red. Podrobnosti še niso znane in se še ne ve, ali je bilo tudi kaj smrtnih žrtev. Za pomirjene med Anglijo in Rusijo. v London, 8. julija. (Izv.) Birkenhead je izjavil v nekem gevoru, da je podana možnost, da se zopet obnove gospodarski in politični stiki z Rusijo, ako bo ta tekom časa doprinesla dokaze, da heče opustiti svojo propagandno agitacijo v Angliji in lx> mirovala tudi v ostalih državah. Anglija ni tako nespametna, da bi hotela dalj časa vzdržati neprijateljsko Tazmerje iproti tako velikemu narodu. v London, 8. julija. (Izv.) Voditelj železničarjev Thomas je pozval na nekem strokovnem zborovanju angleško vlado, da preneha s svojimi grožnjami proti Sovjetski Uniji Rusija po mora ravnoiako uvideti, da pomeni podpiranje male komunistične skupine v Angliji zapravljanje denarja. Misel na kako revolucijo v Angliji v ruskem smislu je popolnoma zgrešena in naravnost absurdna. Patek o zbližaniu med Poljsko m Rusijo. POGAJANJA ZA GARANCIJSKI PAKT IN TRGOV. POGODBO UGODNO POTEKAJO. v Varšava, 8. julija (Izv.) Poljski poslanik v Moskvi Patek, ki se že več dni mudi tu, je izjavil časnikarjem, da so izgledi na skorajšnje izboljšanje razmerja z Rusijo optimistični. Likvidacija spora radi Vojkova se bo v najkrajšem času ugodno izvršila. Pogajanja o sklenitvi garancijskega pakta in kre- ditne pogodbe potekajo ugodno. Poslanik je izjavil, da je ruska vlada takoj po umoru Vojkova ukrenila vso potrebno, da se preprečijo neprijetnosti na poljskem poslaništvu ter je prepovedala vse demonstracije. Policija je za-stražila poslaniško poslopje. Kemal paša ne pride v v Atene, 8. julija. (Izv.) Iz diplomatskih kregov javljajo, da angorska vlada zanika vesti, da bo Kemal paša prišel v Belgrad, da S&lene turško-jugoslovanslco vojaško in prijateljsko pogodbo. Visoka šo!a za ssoSiticne znanosti v Pragi. v Praga, 8. julija. (Izv.) Pri sestavljanju proračuna za 1. 1928 je bila določena tudi vsota 750.000 kron kot prvi obrok za ustanovitev visoke šole za politične znanosti. Najprej se bo ustanovil oddelek za časnikarstvo. SoJska avtonomija m Slovaškem. v Praga, 8. julija. (Izv.) Prosvetni minister Hodža objavlja v »Bohemijis:, da se bo začel načrt o šolski avtonomiji izvajati v jeseni. Najprej se bo izpeljal ta načrt v Slovaškem, nato pa v historičnih deželah. Obseg teh avtonomij šc ni natančno določen. v Varšava, S. julija. (Izv.) V državni Miioduišnici v Remberhmi je nastf.la silna eksplozija, pri kateri sta bila ubita en delavec in ena dclavla. 6 oseb je težko ranjenih. Pomilostitve v Albaniji. v Rim, 8. julija. (Izv.) Listi javljajo, da so je vrnil v svojo domovino prejšnji albanski vojni minister Cassel. Bil je prej vrhovni poveljnik v Albaniji in je sodeloval pri izgonu Ahmed beg Zoguja. Pribežal je v Italijo, sedaj pa bo zopet dobil mesto orožniškega polkovnika v Albaniji. Tudi drugim Albancem bo dovoljena zopetna vrnitev. Zračni promet v ASbaniji. v Rim, 8. julija. (Izv.) Rimska agencija objavlja podatke o zračnem prometu v Albaniji, ki ga vzdTžuje Jadranski Aero-Lloyd. Vzdržujejo se zveze med Tirano, Skadroan, Kcirico in Valono. Največji je promet med Tirano in Korico. Letala so prevozila progo 36.000 km in 800 oseb. Ker so cesto v Albaniji zelo slabe, ZTačni promet zelo uspeva. Poprej »o rabili za pot iz Tirane v Korioo štiri dni, sedaj pa je mogoče z letalom premeriti to razdaljo v eni uri. LETALSKE ZVEZE MED AVSTRIJO IN~~ ITALIJO. v Dunaj, 8. julija. (Izv.) Danes popoldno je prispel iz Berlina na Dunaj italijanski pod tajnik » zrakoplovstvo Balbo z letalom, ki ga vodi sam. Vcdil b0 razgovore o zrakoplovskeui prometu med Avstrijo dn Italijo. Katoliški dan na Mirni v dekaniji Trebnje 10. lulija 1927. SPOBED: 9. julija zvečer: Gore kresovi po celi trebanjski dekanijL — Slovesno potrkavanje. 10. julija dopoldne: 1. Sv. maša ob 5 uri na Mirni. — 2. Sprejem gostov iz mirensko-šentpeterske doline na meji župnije ob pol 9. uri. — Sprevod gre na kolodvor k sprejemu gostov, ki se pripeljajo z vlakom ob 9. uri. — 4. Po pozdravu manifestacijski obhod po Mirni. — 5. Sv. maša pred cerkvijo, pri kateri pojo združeni pevski zbori in igra novomeško godbeno društvo. Mašuje g. dekan Josip Plantarič, govori g. stolni kanonik dr. Tomaž Kli-nar o Kristusu Kralju. — 6. po maši slavnostno zborovanje pred cerkvi jot a) pozdrav predsednika pripravljalnega odbora; b) govor o cirilometodij-eld ideji; c) govor o sodobnih socialnih dolžnostih katoličanov. (Govorniki pridejo iz Ljubljane); d) resolucije katoliškega dnerva; e) navzoči zapojo himno »Povsod Boga«, nakar se razidejo h kosilu. 10. julija popoldne: 1. ob pol 3. uri pete litanije Srca Jezusovega. Posvetitev Kristusu Kralju. — 2. Po cerkvenem opravihi koncert novomeške godbe in pevskih zborov na vrtu g. Antona Šularja pri kolodvoru. — 3. Odhod na vlak proti Ljubljani ob 6.50. jKoj se gočli doma Samoumor 76 letnega moža pod vlakom. ~ Njegov brat iz žalosti skočiš v Ljubljanico. K včerajšnjemu poročilu o tem samoumoru med ljubljanskimi novicami smo iz Brežic prejeli sledeče, povsem nasprotno poročilo: Ze v sredo popoldne so delavci in stanovalci ob progi pri kolodvoru Brežice videli hoditi po progi neznanega, že starejšega, vendar dokaj trdnega tujca, ki se je sumljivo gibal ob progi Progovni delavci so ga celo vprašali, če se misli vreči pod vlak. Neznanec je temu pritrdil, vendar ljudje tega niso vzeli resno. V četrtek zjutraj je tujec zopet hodil ob progi. Ko je privozil pred 6. uro iz Zagreba brzo-vlak, se je neznanec s silo vrgel pod vlak, ki mu je odrezal tudi pol glave. Nesrečnež je bil na me- Zopet smrtna žrtev Drave V četrtek popoldne je zahtevala Drava v Mariboru zopet smrtno žrtev. Na peščeni sipini v Melju se je kopala deca, med njimi 14 letna Roza Novak Deklica ni znala plavati, pa je zašla v deroč tok. Voda jo je izpodnesla ter nosila proti sredini. Na obupne klice so prihiteli ljudje, nekdo je celo pomolil deklici dolg drog, toda bila je preveč zmedena in izmučena ter se ga ni oprijela. Izginila je v valovih in ko so jo čez nekaj Časa vendarle potegnili na suho, je bila že mrtva. Najdene kosti. Pred približno šestdesetimi leti je živel v šetarjevi v okraju Št. Lenart v Slov. goricah posestnik Ješovnik, ki je imel tudi mlin v Lormanju ob Pesnici. Ta mlin je sedaj last Franca Šalamun. Ješovnik je bil na slabem glasu, zbirali so se pri njem razni sunvljivi ljudje. Govorilo se je javuo, da ima mlinar Ješovuik na vesti razna hudodelstva. Ljudje so se bali bližine Ješovnikovega mlina, da so šli v noči rajši daleč na okrog, samo da ni bilo treba iti mimo. Pravih dokazov za njegovo krivdo tedaj ni bilo in je res ušel roki pravice. Dne 6. julija L L je začel zgoraj omenjeni sedanji lastnik mlina popravljati razne nedostatke na jezu. V svrho odhoda Pesnice je napravil tik za mlinom rov. Pri tej priliki so zadeli delavci na kup kamenja, ki je bilo skrbno zloženo in sicer tako, da je tvorilo celo plast. Izpod tega kamenja so izkopali človeške koeti, posebno delo rok, le glave ni bilo najti. Očividno je bil tu pred leti in leti pokopan človek, ki je moral umreti nasilne smrti v Ješovnikovem mliniu. Najdeno truplo. V Gornji Bistrici v Preltmurju v Muri so našli truplo neznanega utopljenca moškega spola. Truplo je bilo v vodi 20—30 dni in je že močno razpadlo. Po zunanjosti soditi, je utopljenec delavskega stanu. Neznanca so pokopali v Gornji Bistrici in sedaj poizveduje žandarmerija po njegovi identiteti stu mrtev. Iz pisem in listin so ugotovili, da je pokojnik 76 letni J. Žargi iz Ljubljane ter da je bržkone vsled bede sklenil, vzeti si življenje. Truplo so prepeljali na pokopališče v Brežice. Pokojni Žargi ima v Ljubljani brata Ferdinanda, ki j- mestni delavec. Tega je bratova nesrečna smrt tako užalostila, da je snočl okoli 7. ure pri nekdanji Marijini kopeli skočil v Ljubljanico. Ko so Žargija potegnili iz vode, je bil že nezavesten. Z umetnim dihanjem so ga pa spravili k zavesti, nakar ga je rešilni avto, ki je bil v par minutah na mestu, prepeljal v bolnico. Tatinska družba prijeta. Kakor smo že poročali, sta zadnj( ' -i ' ■.■iila po Ljubljani dva mlada moška, ki si. najemala sobe in pri tem porabljala priliko za tatvine. Dne 7. t. m. zvečer je službujočega stražnika na Starem trgu neki mladenič opozoril na dva tujca in ju označil, da sta osumljena neke tatvine. Stražnik je osumljenca odpeljal na policijo. Med potjo pa je eden pobegnil dočim je drugega obdržal. — Aretirancu je ime Hilmo Bukovac, 26 let star, doma iz Hercegovine, po poklicu šofer in bolničar, kateri je bil zadnji čas v službi v umobolnici v Stenjevcu. Njegov tovariš je Palič Nazif, po poklicu brivec, ki je tudi dospel istočasno iz Zagreba. Oba sta imela znance na ljubljanskem velesejmu, ki so se sukali okoli »čevab-čičev«, kot bi bili tamkaj stalno zaposleni. Policija je tudi te tičke polovila in vtaknila v zapor, ker se našlo pri njih ljubljanskim strankam ukradeno blago, katero jim je donašal njihov dober znanec. Bukovac in njegov tovariš sta ukradla Frančiški Lapajne v Hrenovi ulici 17 gotovine 480 Din, Jožefi Zupančič na Masarykovi cesti več moškega perila, last njenega pri vojakih se nahajajočega sina, in uradnici Mariji Ajdišek na Poljanski cesti srebrno damsko uro iz ročne torbice, ki jo je imela v pisarni. Če bi jih policija ne bila tako hitro izsledila in vtaknila pod ključ, bi bil še marsikateri Ljubljančan okraden. Pri strankah so nastopali pod raznimi tujimi priimkL Ekspozitura »SLOVENČEVE« uprave na ljublj. velesejmu Slovenci v Italiji posluje vsak dan dopoldne in popoldne in sprejema naročila na oglase ter naročnino za lisia »Slovenec« in »Domoljub« Italla Redenta in Lesa Nazlonale. Fašisti 90 po parlertni praksi uvideli, da z asimilacijo sedanjega rodu na Primorskem absolutno ne pojde. V teku zadnjih let so se zrušile še tiste njihove organizacije med Slovenci, ki so jih z velikim trudom spravili na noge v času skva-drizma. Tudi sindikalna organizacija ne bo imela več sreče. Slovenskih industrijskih središč ni in še kar so fašisti spravili na noge v Idriji, v Anhovem in Ajdovščini, sloni na »moraš«, sicer si ob službo. Kmet pa do danes ne potrebuje sindikalnih organizacij; še na Krasu se poskusi niso obnesli in v Istri napenja poslanec Mrach zaman vse sile, da bi polom monopoliziranja podeljevanja kmečkih posojil v italijanskih rokah zasužnil kmeta. Spričo tega ni čudno, da stavi fašizem ves svoj up v bodoči slovarski rod, v nedolžno deoo. Tu pa dela že nekaj let sem po čisto določenem načrtu. Minister Gentile je odpravil slovenščino kot učni jezik v ljudski šoli, njegov naslednik Fe-dele je odpravil sploh pouk materinščine ter odpustil polovico slovenskega učiieljstva. V zadnjem času se na vseh šolah forsira ustanovitev fašistov-skih mladinskih Tgardzacij »Balilla« in »Piccole Italiano«. šola pa je preveč oficielna, otrok se uradne šole boji, boji se italijanskega učitelja iin se mu težko približa; po šoli gre domov v slovensko družino, lcjor mu polagoma spuhti vse, kar mu je italijanski učitelj utepel v glavo. Radi taga je treba odtegniti otroka vplivu staršev, vzeti ga je treba družini, pa naj predstavlja to dejanje tudi najhujši zločin, ki ga pozna moderna civilizacija. Tudi za to je danes žalibog preskrbljeno v veliki meri na Primorskem. Kar fez noč so vstali skoro v vsaki vasi otroški vrtci društev »Italia Redenta« (Odrejena Italija) in »Lega Nazionale«. Niti najhujši pesimist ne bi mislil, da pojde delo tako hitro od rok. Društvi naravnost tekmujeta med seboj, katero bo več vrtcev otvorilo. »Italia Reden tac je bila ustanovljena takoj po vojni, medtem ko je Lega Nazionale«, ki je pod Avstrijo vzdrževala italijanske šole in se je imela razpustiti ob razipadu Avstrije, ko se je njena naloga izčrpala, menjala svoj pr^crram in preosnovala svoje vrtce v raznarodovalnice slovenske družine. »Italia Redenta« je vzela v svoje okrilje predvsem Južni Tirol, a se je polagoma vrinila tudi na Primorsko, ki si ga usvaja tržaška Lega Nazio-nale. V zadniom času sta prišli društvi skoro v odprt spor, ki je zašel deloma v časopisje. Trža-čani so ponosni na svojo Lego, ki ji hočejo ohraniti zasedeni kos slovenske zemlje pred tekmecem, ki ga smatrajo skoro za tujca. Pobudo za Italijo Redento so namreč dali regnikoli. V zadnjem času so menda v teku pogajanja za sporazum, na podi Iftgi katerega naj bi 6e oddelilo Legi ozemlje čisto ob meji, medtem ko bi »Italia Redenta« obdržala ozadje. Spor je nastal gotovo tudi radi denarja. Dasiravno da država tudi Legi ogromnega denarja na razpolago, uživa v vladnih krogih v tem oziru »Italia Redenta« prednost Notranji ustroj teh društev je različen. Lega ima skoro v vsakem večjem italijanskem me3tu svoje pododbore, ki imajo predvsem nalogo, da nabavijo Legi potom javnih prireditev (plesov) in zbirk denarja. »Italia Redenta« vsega tega nima in tudi ne potrebuje, kajti stoji pod okriljem nadvojvodinje D'Aosta, ki ji s svojim vplivom pomaga. Društvo se vzdržuje z državnim denarjem in edino z državnim denarjem mu je bilo mogoče tako razviti svojo akcijo. Italia Redenta oskrbuje na Južnem Tirolskem 158 otroških vrtcev, 48 na Primorskem in 3 v Dalmaciji; v začetku prihodnjega šolskega leta se »tvorijo dva nova na Primorskem in eden v Dalmaciji. Če dodamo še 73 otroških vrtcev, ki jih vzdržuje na Primorskem Lega Nazionale, potem si lahko predstavljamo, s kakšno silo so se Italijani vrgli na slovensko in hrvaSko deoo. Kako se zvabljajo otroci v otročke vrtce, je snano: hrana, lepa oblekca, Italia Redenta deli zastonj tudi ribje oJje in pošilja pozimi otroke v kuro v leok) in Salsomaggiore. Ob drugi priliki smo že poročali, da se delni stroški za vzdrža-vanje vrtcev nalagajo občinam samim, kar je danes silno lahko, ker upravljajo občine vladni načelniki Namen otroških vrtcev? Neki italijanski list piše: »Lega izvršuje pravo poslanstvo italijanstva. Otročiči pridejo v šolo popolnoma nevešči našega jezika: v njihovih družinah se govori samo trdo orientalsko narečje, Skoro neverjetno se zdi, da jih učiteljica v otroških vrtcih s potrpežljivostjo in voljo v enem sameon letu naučijo italijansko.« Drugi italijanski list je definiral otroške vrtce ta-ko-le: »Vrtci društva »Italia Redenta« so žareči ognji, ki svetijo v črni temini: razsvetljujejo vso Južno Tirolsko in Primorsko.« Morske in alpske kolonije. Iz Gorice je te dni odšlo 150 olrok v GradeS na letovišče ali kakor se to oficielno pravi, v »morske kolonije«. Otroci ne plačajo nič za ves čas, kar ost;inejo v kopelih; vpisani pa morajo biti v fašistovsko mladinsko organizacijo »Balilla«, oziroma deklice v »Piocole ltaliane«. Akcijo je organizirala fnšistovska stranka in goriški lašistov-ski tajnik je o odhodu otrok obvestil brzojavno glavnega tajnika fašistovske stranke Turatija. — V sredo je odšlo iz Trsta 120 dečkov v »alpsko kolonijo« Vittorio Emanuelle III.« v Dutovljah. V. kratkem odide iz Trata druga partija. Ena skupina ostane v Dutovljah 30 dni, druga pridnejših in ubožne^ih šolarčkov pa 00 dni. — Samo po sebi umevno je, da mora v današnjih slabih zdravstvenih in gospodarskih razmerah vsakdo pozdraviti človekoljubno akcijo, ki stremi za tem, da Be javno zdravje dvigne. Vse drugo pa je, ako ima taka akcija čisto političen namen, in to prav lahko z vso gotovostjo trdimo o prvi. Od goriških otrok se zahteva, da se morajo vpisati v »Balilloc. Spričo današnje hude gospodarske krize so to najuspešnejša agitacijska sredstva. Kakor s slaščicami, lepo obleko lahko zvabiš otroka v otroški vrtec »Lege Nazionale« ali »Italia Redenta«, tako se bo otrok rad vpisal v »Balillo«, ako mu obljubiš, da pojde za en mesec v »morsko kolonijo« v Gradež ali v Isolo. Ob tej priliki moramo tudi obžalovati, da so politična oblastva pred leti preprečila podobno slovensko akcijo v Trstu, ki se je v prejšnjih letih tako lepo obnesla. Otroci iz zasebne slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu so se med počitnicami odposlali na deželo in sicer prav h kmetom. Vsak kmet je vzel po enega; otroci so pri kmetih delali po svoji moči in si krepili zdravje. Skupnih »morskih in alpskih kolonij« Slovenci niso mogli postaviti, ker je treba za to kapitalov. Dve leti je s tem še šlo, tretje leto pa je policija to preprečila, ker je videla tudi v tem »politiko«. Naslovi na pismih. Iz nekega urada v Trstu je bilo poslano v Materiji v Istri pismo s temle naslovom: P. n. K. J. Rosizze No____p. Matteria. Pismo je poštni uradnik v Materiji vrnil s pripombo: Naslov se piše v italijanskem jeziku. Kaj je bilo na tem naslovu slovenskega? Pošta je bila označena v italijanksem jeziku, kraj tudi, uradni seznam sploh nima italijanske označbe za »Rožice«. Radi tega je odpošiljntelj nalašč napisal kraj v italijanskem pravopisu, da bi pošta ne delala sitnosti Kljub temu je bilo pismo vrnjeno. Po dolgem premišljevanju je odpošiljatelj vendar prišel na pravo: uradnik v Materiji je vrnil pismo, ker nosi priimek K. črko »ž«, ki ima kljukol V Itailji ne obstoji zakonita določba, po kateri bi bilo treba tudi priimke nn pismih pisati v italijanskem pravopisu; tako daleč ni šel in gotovo tudi ne pojde fašistovski režim, da bi izdajal tako nekulturne zakone. Pač pa italijanska pošta zahteva, da se pošta in kraj označita z italijanskim uradnim imenom, poleg katerega ne sme stati slovensko, hrvaško ali nemško. V interesu kredita italijanske pošto je, da napravi poštno ravnateljstvo v Materiji red. Poštni uradnik v Materiji ima še dosti drugih takih grehov na vesti. Plzensko pismo. Cbamberl in. iin Levme sta bila tu zadovoljna. Dobila sta pravega »p rimo od čepu«, a plzensko meščanstvo ju je spremljalo s tiho željo, da se fcuha njuna domovina vpostavi v prejšnji stan. 1842. leta so pri ustanovitvi pivovarne vplačali po 100 zlatnikov, ki danes nosijo kakih 105.000 Din letnih obresti, a predvojni dohodek na hišo je bil 18.000 K, desetkratna vrednostna razlika sedaj bi morala torej biti 180.000 Kč ali nekaj čez 300 tisoč dinarjev. Da temu ni tako, je kriva le suha Amerika. — Se eno razliko pozna mesrto plzenskega piva, namreč to, da je sicer doseženih 86 odstotkov predvojne produkcije, da pa ekspert teh odstotkov ne dosega, torej se je konsum doma znatno povečal. »Prazdroju« je Nemčija napovedala bojkot, podpira pa plzensko pivovarno »akciono«, ker je tu — nemški kapital. In tako nivelira tudi — Skodovka. Med vojno je zaposlovala do 40.000 ljudi, današnji obrat daje v celoti kakim 15.000 ljudem kruha, med njimi tudi številnim Jugoslovanom. Kot Krupp v Nemčiji, se je tudi Skoda moral posvetiti produkciji kulturnejših strojev. Tre-notno ne ve, alj živi v krizi, ali pa ostane to stanje normalno. »Vzodo stanovale ves čas v zavodu. Pogoji se izvedo pri vodstvu zavoda. ic Osebne novice z ljubljanske podružnice poštne hranilnico. Uradnica II. kat. Valerija Pliveličeva je pomaknjena iz 4. skupine v 3. skupino. Za uradnika II. kategorije 4. Hkmpine sta imenovana Nada Kristanova in Milan Šporn. Pripravnice III. kategorije 4. skupine: Amalija Pečnikova, Terezija Arharjeva, Vera Grudnova, Albina Magajnova, Marija Štefanova, Modesta Vidmarjeva, Albina Pipanova in Avgusta Zupančeva so imenovane za računovedkinje in pomaluijeme v 3. sku-pliio III. kategorije. ic Vsem Kupnini uradom lavant. škofije. Da ustrežemn želji mnogih Štajercev, bomo priredili romanje na Brezje v prvih dneh avgusta, najbrže 1. in 2. avgusta. Izkaznice bomo ta teden razposlali, da jih bo od 27. julija dalje lahko dobil vsak v župnlšču. Prosimo, da bd to vernikom oznanili 1 —. Odbor.. it Proračunsko težave splitske oblasti. Finančno ministrstvo je zavrnilo proračun splitske oblastne skupščine z utemeljitvijo, da država v nobenem slučaju ne bo odstopila pokrajinskih doklad, na račun katerih je v proračunu postavka pet milijonov dinarjev. Tudi drugače je ministrstvo svetovalo, naj so omilijo postavke med dohodki. Oblastni odbor je nato gornjih pet milijonov črtal in znižal naklado na karbid za 50 odstotkov. Proračun, ki je prvotno znašal 14,317.320 Din se je s tem znižal na šest in pol milijona dinarjev. it Fašistovska izzivanja. Iz Splita poročajo: Te dni je bil v Šibenik priplul kuter »Alala«, na katerem je bilo več častnikov italijanske fašistične milice. Častniki so se v svoji uniformi in s fašističnim znakom sprehajali po mestu. V prostorih italijanske kolonije, ki je docela neznatna, so miličniki priredili sestanek, na katerem so imeli skrajno izzivajoče govore. Eden izmed častnikov je rekel, da mati Italija ne bo pozabila »neosvo-bojenega morja« in da bodo topovi italijansko vojne mornarice v kratkem razjasnili lice »italijanskega Jadrana«, šibeniško prebivalstvo je na ta izzivanja odločno reagiralo, nakar so Italijani odpluli v Split, kjer se še vedno nntde, vendar se drže zelo rezervirano. Skušali so izkrcati en motor brez carine, kar je pa naša carinska oblast zapazila iu motor zaplenila. •k Planincem! Osrednji odbor SPD v Ljubljani sporoča vsem planincem, da so koče v vseh planinah Slovenije otvorjene, peta popravljena, markacije obnovljene, koče dobro oskrbovane, t?ko da se lahko napoti v planine vsak turist brez hrane. Nadalje dobi vsak planinec, ki je že dve leti član SPD, trikratno polovično vožnjo za vse ture. Specielno za gorenjske ture vozijo ob sobotah in nedeljah ter na dan pred prazniki in na praznike posebni turistovski vlaki, za katere se plača samo polovična cena. Ker prihajajo letos zlasti v Julijske Alpe in na Karavanke inozemski alpinisti, priporočamo vsem našim članom, da se drže točno hišnega reda po naših kočah. Le disciplina in točen red v vsem bo najboljše naše priporočilo tujim gostom za naše kraje. ic Požar. Na Primskovem pri Kraniu je v noči od 5. do 6. t. m. pred polnočjo zgorela le-ena koča, p. d. pri Primožu. Vsa družina je bila edsetna. Koča je bila na samem. Kako je ogenj ncslnl, je neznano. Gre ».a čin slaboumnega. >Slcvenec« je že poročal, kako je zabodel v Črni finančni pripravnik Ivojič župana G. Brumena, ki je na posledicah zabodljaja tudi umrl v bolnici v j Slovenjgradcu. Orožniki so Kcjiča aretirali in ! ga prepeljali v Maribor ter ga oddali v jet- ! ndšnico okrožnega sodišča. Ko je stal orožnik v sprejemnici jetnišnice z nasajenim bajonetom, je skočil Kojič proti puški, hotel iztrgati i bajonet in zabesti orožnika. Le s težavo so ! aretiranega pomirili in odvedli v zaporno ce- j lico. Sedaj se obnaša Kojič v preiskavi mirno, a njegovi nasilni nastopi kažejo, da ni pri pameti. | it Služba cerkvenika in organista na Mirni se razpisuje. Nastopi se 25. julija 1927. ic Opozarjamo na današnji cglas graverja g. Ant. Černe. it Če bi kdo kaj vedel o Lovrcncu Mesa-riču, roj. 1883, kateri se pogreša cd 4. septembra 1914 pri Gredeku v Galiciji, se prosi, naj to naznani proti povrnitvi vseh stroškov Magdaleni Mesarič v Jelovcu pri Makolah. ic Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahi-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je izborno pomožno sredstvo odvajanje na črevo, kar se doseže z vporafoo naravne i Franz-Josek-grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s :>Franz-Josof«-vedo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. ic Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. ic Aškerčeva klet, nasproti tehnične srednjo šole, se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mrzla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo vain žal, ako se o tem sami prepričate. 4760 ic Mariborska koča na Pohorju 1080 m jo najmirnejše in najcenejše letovišče za počitka potrebne. Leži sredi gozdov na solnčni strani. Krasen razgled, razgledni stolp, solnčne ko-pelji senčni sprehodi, 10 m odd. slap, igrišče za otroke. Na razpolago 23 lepo opremljenih sob s 50 posteljami, kopelj v hiši. Izvrstna kuhinja. Najugodnejši dostop s postaje Hoče 2 uri in pol. Dnevni penrion 45 do 55 Din. Natančne informacijo dajo oskrbnik Makso Reš v Mariboru, poštni predal 68. KtJBAKOVIČA ICALODONT najboljša pasta za zobe ic Čudežne zdravilne uspehe uusežeie pri revmatizinu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčale in pomladite, ako so zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pj;i Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 80. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. ic Opozarjamo vse strojne pblilnice na brezkonkurenčni stroj, najnovejše iznajdbe, ki je letos prvič razstavljen na velesejmu v paviljonu »F« tvrdke Fran Kos. ic Rogaška Slatina. Gospod M. Pejčino-vič, zobozdravnik iz Belgrada, je dospel v Rogaško Slatino, kjer otvori zobni atelje. Or-diniral bo skozi celo dobo kopališke sezone. Kadar Ti je najbolj vroče je dobro, da se spomniš, da si icniti nekoliko sam kriv. Oblcci se v lahno poletno obleko, ki jo'dobiš ali pa kupiš blago za mal denar pri tvrdki - Lj 'P 13 5.3 O Z ljubljanske univerze. Na tehnični fakulteti je napravil diplomski izpit za gradbenega inženerja gospod Karel Barborič iz Novega mesta. © Vladni komisar g. dr. Meiicigner sprejema stranke v poletnih mesecih samo ob četrtkih od 10. do 1. ure. Prošnje za službe in stanovanja se naj vlagajo le pismeno pri predsedstvenemu tajništvu oziroma pri tozadevnih referatih. © Izletniki k Sv. Joštu. V nedeljo, dne 10. julija 1927, s turistovskim vlakom ob 5.23 do postaje Kranj. Ob desetih sv. maša, pri kateri poje cerkveni pevski zbor župnije Trnovo iz Ljubljane. Ljubljančani pohitite, da se boste ob lepi pesmi zopet naužili gorenjskega zraka in veselja. Izlet ob vsakem vremenu. Vožnja polovična. Prihod v Ljubljano ob 21.03 zvečer. © Christcfov učni zavod vpisuje le še tekoči mesec na Domobranski cesti 7-1. © Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v novembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek, 14. t. m., ob 3 popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici. © Kisovo esenco pil. Snoči, ob sedmih zvečer, je prinesla služkinja stavbenika Ogri-na na Prulah iz trgovine domov osminko kiso-ve esence. Predno je stopila v hišo, je postavila steklenico z esenco na tla pred hišo ter se za trenotek odstranila. To pa je opazil brezposelni potepuh Franc H., ki je hitro hlastnil po steklenici ter napravil iz nje — v prepričanju seve, da je to najizvrstnejše žganje, — par krepkih požirkov. Takoj nato se je pričel zvijati in tuliti od bolečin, ki mu jih je esenca napravila v želodcu. Zastrupljenca je rešilna postaja prepeljala črez nekaj ininut v bolnico, kjer so mu izprali želodec, vendar pa ni izključeno, da H. podleže zastrupljenju. © Oglejte si krasoto Ljubljane v foto-sli-kah v izložbah tvrdke M. T i č a r. Slike so po zmernih cenah na prodaj. © Izgubljeni in najdeni predmeti. Ljubljanski pcliciji je prijavljenih zopet cel kup izgubljenih predmetov. Izgubljenega denarja je prijavljenega približno 1400 Din, dalje je Izgubljenih več dragocenosti in manjših predmetov, najdenih pa je okrog 15 dežnikov in palic, dalje več kosov obleke iu okrog 150 Din gotovine. © Tatvine. Pleskarskemu mojstru Brun-čiču je bilo včeraj, ob poldevetih dopoldne ukradeno izpred Severjeve trgovine v Wolfovi ulici 1500 Din vredno kolo, znamke »Esko«. — Prijavljeni sta tatvini dveh srebrnih ur in 40 Din gotovine. — Sladoledarju Francu Pe-netu je njegov uslužbenec poneveril 110 Din inikasiranega denar.a. © Špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg. Priporoča sc delikatesna In speeerijska mestnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega vodovoda, mestne klavnice mestne plinarne, mestnega vodovoda, mestnega električnega podjetja, mestnega pogrebnega zavoda, zgradbenega sklada in ustanov tei inventar teh zakladov sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni in sicer od 11. do 24. julija t. 1. javno občanom v vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. □ Izlet mariborskih magislratnih uslužbencev v Ljubljano. Danes ob 1.20 popoldne se odpelje v Ljubljano 74 magistratnih uslužbencev iz Maribora. Med potjo se jim priključijo še tovariši iz Ptuja in Celja. V Ljubljani polože mariborski magistralni uslužbenci lo-vorjev venec na Prešernov spomenik. Jutri prisostvujejo kongresu magistratnih nastav-ljencev slovenskih mest ter si ogledajo velesejem. Povratek nazaj v Maribor je v nedeljo zvečer. □ Promenadni koncert v parku se bo vršil danes zvečer ob 19. uri v prid sklada za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. □ Zadeva »defravdantov« nikakor ne da miru demokratom in socijalistom. Da pa ne bo javnost napačno poučena, objavljamo, da je g. B., ki ni bil naš pristaš, bil nastavljen od mestnega sveta in so glasovali zanj tudi demokrati, tako dr. Lipold etc., ker se je pač vsem enako smilil, ko je bil odpuščen iz prejšnje službe, pa ima večjo družino. Zupan dr. Lcskovar je po tisti seji še izrečno naročil takratnemu ravnatelju B., naj ga dodeli drugemu oddelku kot pa se je to pozneje dejansko izvršilo. — Ako pa je potem kdo nezanesljiv v službi, nikakor ne gre dolžiti le ene skupine v mestnem svetu, da je ona tega kriva. — Glede slučajev pa, da je nekdo od sedanjih uslužbencev stal pred poroto, je to resnica, a je tudi resnica, da je bil oproščen, torej nekriv. Tako stvar potem izrabljati v strankarske namene, je zelo nečlovekoljubno, napram stranki pa, ki ne odgovarja za čine posameznih, krivično. □ Umrl na posledicah padca. Pred tedni smo poročali, da je padel otrok sodarskega mojstra Tišlerja iz Krčevine pri železniškem viaduktu v Lajteršbergu zelo globoko in se nevarno poškodoval. Skraja jo bilo upanje, da bo 6 letni Wolfgang še okreval, a je v petek zjutraj umrl in to radi notranjih poškodb, katere mu je povzročil globoki padec. □ Poskusna vožnja z novim mostnim avtobusom. Z Dunaja je dobila mariborska mestna občina nov Saurer avtoomnibus za 25 oseb. Avtoomnibus so preizkusili na progi Maribor—Celje v petek predpoldne. O izidu vožnje bomo poročali jutri. Veliki mestni avtoomnibus, ki je ponesrečil in se močno poškodoval pri Zgornji Polskavi, bo popolnoma popravljen ter izročen prometu čez dober mesec. □ Policijski drobiž. Policija je aretirala iu izročila v zapore okrožnega sodišča Stanislava B. iz Most radi tatvine, Elizabeto S., ki je pokradla v Trubarjevi ulici raznih vrednosti v znesku 6000 Din in Antona L. radi poneverbe. gflBasnanBBtsvHBgRiPssgiaaaB Detevskc-miadmskš tabor na SVETI PLANINI NAD TRBOVLJAMI bo priredila »Krekova mladina« v nedeljo, sine 17. iuiifa. Z jutranjimi vlaki prihod v Trbovlje, kjer ! bo zbirališče ob sedmih pred Društvenim domom, nakar odhod na goro. Tam bo ob desetih pridiga in sv. maša, pri kateri poje mešani pevski zbor. — Po sv. maši tabor. Govorilo bo več naših delavskih voditeljev. Po taboru v skupinah izleti v naravo. Vabljeni vsi! KREKOVA MLADINA. Anton Verbič, Ljubljana, Stritarjeva ulica, kralj, dvorni dobavitelj. Marmor □ Opr/zarjamo na grandiozne viseče letake v Gosposki ulici, na Kralja Petra trgu in Slovenski ulici, ki vabijo Mariborčane dne .10. julija t. 1. v vojašnico Kralja Petra I- (Kadetnica), kjer prireja Olepševalno društvo za magdalensko predmestje veliko ljudsko veselico z najraznovrstnezšim sporedom. □ Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev podružnica Maribor priredi v nedeljo dne 14. avgusta t. 1. dobrodelno veselico v Gambrinovem vrtu. Prosimo vsa druga društva, da so ozirajo na našo humanitarno prireditev in na ta dan opuslo morebitne nameravane svojo prireditve. □ Občni zbor Mariborske Glasbene Matice za poslovno leto 1926-27 bo prihodnji petek, dne 15. t. m. ob polosmih zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so običajna poročila o delovanju v preteklem poslovnem letu ter volitev novega odbora. □ Računski sklepi mestnih podjetij. V smislu § 70. občinskega reda za mesto Maribor se javno uazuanja, da so računski sklepi & Spremembo v programu. Pripravljalni odbor za orlovsko prireditev, ki so vrši v nedeljo, dno 10. julija, t. j. jutri, v Celju* jo prišel zadnje dni v prijetno zadrego. Zadnje dni so jo namreč prijavilo toliko tclo-vadeov in telovadkinj, da jih prvotno določeno tolovadišče v mestni šoli niti do polovice no bi objelo. Ker bi moglo biti to dejstvo katastrofalno za dobro razpoloženje tloSlih telovadcev, so jo moral pripravlja odbor ozreti za večjim telovadnim prostorom. Vsled velikodušnega razumevanja in naklonjenosti tovarnarja g. "VVcstena ter odvetnika g. Riebln so mu jo posrečilo pridobiti idealni prostor za bivšo Pertinačcvo tovarno. Ta prostor omogočujo nomoten nastop vsem prijavljenim telovadcem in nudi tudi občinstvu več možnosti za kretanjo. Vhod na telovadiščo je nasproti tovarni g. Vehovarja. Telovadiščo samo so nahaja onstran poslopja bivšo Pcrtinafove tovarno. Vsled to spremembo (elovadišča jo pripravljalni odbor spremenil tudi popoidnnski spored v toliko, da odpado koncert železni-čarsko godbo na vrtu hotela »Evrope« in so mesto tega vrši po končani telovadbi na tefo-vadišču samem prosta zabava ob sodelovanju godln^ & Prebivalstvu mesta Celja! Jutri pose-tijo Celje čete Orlov in Orlic iz ozemlja mariborske oblasti. Prepričani smo, da bodo Celjani pokazali naši kmetski in delavski mladini, ki v pretežni večini tvori vrste našega Orlovstva, vse simpatije. Vabimo zato predvsem vse hišne posestnike, da že nocoj, ko prispejo prvo orlovske edinice v Celje, okrase svoja poslopja z narodnimi in državnimi zastavami. Vse Celjane pa vabimo, da spremljajo jutrišnjo manifestacijo katoliške mladine z veselo pozornostjo, s cvetjem in navdušenimi pozdravi. Po svoji prijaznosti znano Celje naj na ta orlovski praznik pokaže, da mu je naša mladina iskreno dobrodošla in da želi, da ostane mesto Celje tej mladini v prijelnem spominu. Novo mesto VOLITEV ŽUPANA. Proti volitvam izvrženim dne 19. 6. t. 1., so se bili pritožili pristaši stranke reda in dela. To pritožbo pa so umaknili, zato je bila dne 6. t. m. občinska seja z dnevnim redom: volitev župana in občinskega starešinstva. Kot zastopnik okrajnega glavarstva se je volitev udeležil vodja glavarstva, vladni tajnik g. Krajšek. Za župana je bil izvoljen s 13 glasovi dosedanji župan dr. Josip Reže k. Župana jo torej izvolila dosedanja koalicija demokratov in radikalov. Pri voltivi župana je bilo oddanih 10 glasovnic praznih. Za županovega namestnika je bil izvoljen demokrat Filip Ogrič, za občinske svetovalce pa demokratje Omar Skale, Josip Povli, Josip Pavčič in Edmund Kaste-lic, pristaša SLS Franc Kovači8 in Jurij Picek ter radikal Anton Petrič. Župan in novoizvoljeno starešinstvo je takoj napravilo zaobljubo, ker so vsi občinski odborniki izjavili, da se proti izvršenim volitvam ne bodo pritožili. Po izvrše-Tih volitvah je obč. odbornik g. prof. Amb rožič v imenu kluba SLS podal naslednjo izjavo: »Odborniki SLS smo prišli sem v zavesti odgovornosti nnpram volivcem, nikakor pa ne, kakor se je že neopravičeno očitalo bivšim zastopnikom SLS, delo v mestni hiši sabotrat. Sodelovali bomo pri reševanju vseh vprašanj mestnega gospodarstva ter skušali strankin socialno-gospodarski program uveljavljati. Ohranimo si pa proste roke za vse posamezne slučaje in naše sodelovanje bo odvisno od uvaževanja naših predlogov od strani večin«. Ta izjava je bila potrebna zato, ker so ravno demokratje v volivni agitaciji proti naši stranki agitirali, da so odborniki SLS v prejšnjem občinskem zastopu delo sabotirali. To pa ni resnica. Da pokažejo novoizvoljeni občinski odborniki SLS, da jim ni zato, so sprejeli ponudbo demokratske stranke, da sprejmejo ponudeni dve mesti obč. svetovalcev, da bodo sodelovali z večino, ako bo upoštevala njihove predloge in da bedo pri svojem delu skušali udejstviti strankin program. Vendar so slovesno tudi izjavili, da s tem nočejo vezati rok, temveč so si izgovoi' : za vse zadeve proste roke. »Jutrov« dopisnik seveda te izjave ni razumel, temveč poročal, da je načelnik kluba SLS podal lojalno izjavo, da se stranka z izvolitvijo fn konstituiranjem strinja. Kdor prečita gori priob-čeno izjavo, bo moral pritrditi, da » Jutro vo« poročilo ne odgovarja resnici. Dopisi Jesenice r,q ar v iinonii r Vse prijatelje planšarstva opozarjamo, da se bo v nedeljo, dne 10. t. m. od 10. do 11. ure blagoslovila in otvorila nova planšarska koča in hlev na jeseniški planini »Rožicam. Po blagoslovu, pozdravu in slikanju udeležencev bo na razpolago na ražnju pečen janec ter druga okrepčila. Za zaključek skupni pohod na vrh Rožice. Vsi iskreno vabljeni. IrJ^ovlje & Shod p. dr. Gosarja. Ponovno opozarjamo rudarje in drugo prebivalstvo na shod g. dr. Gosarja, ki se vrši v nedeljo, 10. julija, ob 8. u^ dopoldne v Društvenem domu. Polna dvorana poslušalcev naj mu bo v zadoščenje za njegov trud ob času poslanstva in dvomesečnega ministrovanja pri socialni politiki, kjer je dokazal s svojim delom čut prijateljstva do nižjih slojev. Personalni odssk občinskega odbora ima v pondeljek popoldan sejo, na kateri se bo razpravljala službena pragmatika in nekatere pritožbe. Tudi drugi leden tri dni prosto. Iz zanesljivega vira izvemo, da se bo tudi drugi teden praznovalo tri dni (z nedeljo štiri), t. j. v četrtek (na dan birme), v petek in soboto. Praznovanje je bilo od TPD narekovano že te dni s pripombo, da se še ne objavi, ker se zna še spremeniti Za dan birme bodo na razpolago mnogoštevilnim gostom v Društvenem domu vsi prostori, kot dve gostilniški sobi, velika in mala dvorana in še drugi stranski lokali. Gotovo sc bodo botri v teh lepih prostorih dobro počutili. Društveni dom leži v neposredni bližini cerkve in so za zbirališče botrov ti prostori najprimernejši. Hrastnik Birma. Kakor znano, bo prihodnji teden birma na Dolu in v Trbovljah. V Hrastniku, bo iporal marsikateri otrok ostati brez birme, ker več ubogih starišev ne more otrokom kupiti obleke. Dolska občina je več otrokom kupila birmanske obleke. Tudi v trboveljski občini se je v javni seji obljubilo našemu odborniku Arnšku, da bo tudi trboveljska občina dala nekaj v ta namen. Zdaj stojimo tik pred birmo, pa se še ni sklicala seja. Želeti bi bilo, da se to zgodi. $lovensl£€M Mrafin€k Nova maša v Turnišču. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., služi g. Štefan Bakan prvo sveto mašo. Pridigal mu bo g. Ivan Jerič, kaplan v M. Soboti in urednik »Novin«. — G. novomašniku želimo k bodočemu delu mnogo božjega blagoslova. Mišja nadloga. Na več krajih so se poljske miši tako zaplodile, da so prava nesreča za okolico. Največ škode so napravile v okolici Bellinec Uničile so nekod skoro 75% žita. Mnogo je gospodarjev, ki so naželi na enem oralu le po dva, tri križe, nekateri pa le po par snopov. Miši pa niso uničile le žita, marveč so se spravilo že nad krompir. Mnogo miši je tudi v liplanski in turniški okolici. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost, ker bo vprašanje prehrane zelo težavno. Nova avtoiuobilna zveza. Kakor doznavamo, se vpelje med M. Soboto in Rogačevci avtomobilni poštni promet. Ker so Rogačevci zelo oddaljeni od M. Sobote, se je že mnogo govorilo o neugodnih poštnih razmerah. Ako se avtomobilni promet v resnici vpelje, bodo to neugodnosti takoj odstranjene. Kupujte srečke Martinišča! Žrebanje bo v jeseni. Dobijo se pri ravnateljstvu v M. Soboti. Jeiiea. Jutri, v nedeljo popoldne ob 4. uri se vrši v Društvenem domu zaupniški zbor SLS. Dnevni red: 1. Poročilo g. poslanca Smodeja; 2. postavitev kandidatov za občinski odbor; 3. slučajnosti. — Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj se ob pričetku oglasi pri reditelju. — Volilni odbor SLS. S Suhorja nam poročajo: Kar ni tukaj več orožniške postaje, so postali kradljivci silno predrzni. Ljudje so v vednem strahu pred njimi. Saj so pa tudi lahko, ker so preklicani uzmoviči v nočni temini obiskali že toliko zidanic, pokradli iz staj že več ovac, da iz hleva že konja in celo par volov To je že od sile, kaj vse so ljudem pokradli. Zadnji vlom priča, da segajo radi tudi po gotovem denarju. Orožniškn postaja mora priti, nazaj na Suhor, da se preprečijo ali vsaj omeje Številne tatvine. — Po zidanicah še ne pojo vsi sodi in 6C dobi dobra vinska kapljica po 4 do 5 dinarjev. — Doslej se nam obeta dobra letina. Sadja bo tudi obilo, posebno se bodo obnesli orehi, če ne bo kake rtesreče. — Pred leti smo bili z ostalim svetom zvezani z vozno pošto, danes pa prenaša pošto s Suhorja v Metliko in nazaj poštni sel. Ker smo od metliškega mesta oddaljeni do malega dve uri, pogrešamo poštni voz. V Avstriji in v Nemški republiki skrbi poštna uprava za povzdigo tujskega prometa s porabo raznih vozil, zlasti avtomobilov. Posnemanja vredno. Prasveia SLOVENSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA NA DUNAJU. Dunaj, 6. julija 1927. K zadnjim poročilom o razstavi ljubljanskega »Slov. umetn. društva« pri Hagenbundu (glej »Slovenec« 22. junija 1927), katera se je dne 29. junija zatvoriln, imamo še dodati, da jo je omenil »Koroški Slovenec«, 29. junija 1927, in pa poročilo v lip-skem umetnostnem časopisu *Cicerone■r, Juni 1927, Heft 12. Pod naslovom »Wiener Kunstausstellun-gen« piše Poglayen-Neuwall o naših mojstrih sledeče: »lin Hagenbund ist vor allem die Schau der Laibacher slowenischen Kiinstlervereinigung, die Beachtung fordert. Erdverwurzelte, dumpfe Natu-ren von starker Triebkraft und verhaltenem Kraft-gefiihl. Kralj Fran in Tone (der veichere der bei-den) Fiihrer der Jungen. In Malerei umgesetzte Plastik von Meštrovič. Bei Tone Anklange an den Bauernbreughel. Vidmar Drago und Vidmar Nan-de Mittler der neuen Sachlichkeit. Ein Portratist von nicht gewohnlicher Ausdriickskraft ist Jakac Božidar. Pilon hat von den italienisehen Veristen angenommen, vvahrend der modisehe Kos Gojmir die Bindung mit dem Impressionismus herstellt. Dafi neben diesem so durchaus anders gearteten Meistern die lieimischen Ktinstler vielfach an In-terosse einblifien, ist kein Wunder.« — Po tem poročilu ne dvomim niti za hin več, da bi bil P. — N. pridejal tudi kako reprodukcijo po fotografiji, kot mi je dejal, če bi namreč kaka fotografija tedaj — bila na razpolago. Rajko Ložar. K.nfi®e in revije Vigrcd. Te dni je izšla 7. številka tega priljubljenega dekliškega lista, ki ga s pridom vzame v roko preprosto kmečko dekle, pa tudi izbirčna mestna gospodična. Obe namreč najdeta v njem vsega, kar zahteva dekliško srce. Tudi ta številka nas je povsem zadovoljila. Umestno je, da se v uvodnem članku spominja Ane — iz davnine, iz dni dopolnjenja in iz naših dni. Razgovor pri gospej Eli so to pot bavi z aktualnim vprašanjem, ki ga je naše ženstvo že pred meseci načelo. Želeti bi bilo v tem oziru več načelne jasnosti tudi od drugod. Obe nadaljujoči se povesti se prav zanimivo razpletata in je radovednost Čitateljic: »Kako bo, kakšen bo konec?« čisto umljiva. Članek o slikarstvu pri prastarih in starih narodih je zelo zanimiv in poučen. Z napetostjo pričakujemo nadaljevanja. Pe-soince so tu pot vse usmerjene na poletni večer. Članek »Šli bomo romat« hoče biti praktična uporaba dosedanjih poučnih člankov o umetnosti. Dekle na božji poti ima odprte oči tudi za lepoto domače zemlje in za lepoto domače umetnosti. V kotičku gospe Selme so to pot prav praktični razgovori in nasveti ter je prav unitjivo, da se dekleta tako rade obračajo tu sem ,ponje. V članku »Gospodinjstvo — del ženske izobrazben pisateljica prav temeljito razpravlja vprašanje ženske izobrazbo v gosno-dinjstvu. Zelo na mestu so navodila za pripravljanje sadnih odcedkov in brezalkoholnih pijač. Prisrčno je slovo sestri Mari in s plastično realistiko je pisana črtica »V podstrešju«. Tudi snov iz organizacije in uredništva kaže v mnogem podrobnem delu, ki ga list vrši. »Vigred« iz' aja 1. vsakega mcseca in stane za vse leto Din 25.—, članice or-liške organizacije pa imajo list plačan s članarino. Za inozemstvo stane list Din 32.—. List ima tudi mesečno prilogo za ročna dela, ki pa jo je treba posebej naročiti. — Oboje se naroča pri upravi v Ljubljani, Ljudski dom. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Novosti: Baur, Beseligendc Beicbt 230 strani, vez Din 42-Bichlmair G , Okkultismus und Seelsorge. 12& str., ne vez. Din 33. Brentano M. R., Wie Gott inich rief. 340 str., vez. Din 100. Der lebendige Tag. — Joseph Kilhnel Gedanken. 100 str., vez. Din 20. Haggeney C., Der gottliche Brautigam. 238 str., vez Din 73. Hoffnuuin P., Die hI. Theresia v. Kinde Jesu. 124 strani, vez. Din 42. Knackfuss L., In der Sehule der ewigen Weisheit. Betrachtungen ttber die Nachfolge Christi f. Ordensleute. 254 str., vez. Din 86. Kawa E., Besinnliches aus stillen Stunden 176 str., vez. Din 54. Morganti P., Der Heiland und sein Priester. I-II. del, 592 str., nevez. Din 157; vez Din 235. Morgenlob und Abendsecren im Geiste der Kirche. 114 str., vez. Din 31.50 Muravvski Dr F., Christus und der Mann. 200 str., vez. Din 56. Mut D. W., Leiden hat E\vigkeitswert. 93 str., nevez. Din 17. Rose h A„ Geist und Leben. VVege und Weiser zum Aufstieg. 221 str., vez. Din 75. Sfhneeberg Dr. C., Weg und Licht. 64 str., vez. Din 62 Schott, Messbuch der heiligen Kirche. 1084 str., vez. z rdečo obrezo Din 90; z zlato obrezo i Din 104, \V6himtll1er B., Das kfinigliche Gebot. 411 str., vez. Din 94. obro iutro polepša R/as f w ELI DA CREME DE (p CHAOUE HEURE neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj upija. Osvežuje in daje koži barvo' alabastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. Krema medlo prirodne barve naročnikov! Orel Raka pri Krškem. Fantje orlovskega odseka na Raki uprizore dne 10. julija ob 3. uri popoldne v škocjanu pri Mokronogu v društveni dvorani Pavla ob priliki prvega sv. obhajila. Med odmori dramatično igro »Sv. Vid«, katero so s prav lepim uspehom igrali žo doma na praznik sv. Petra in sodeluje tamburaški zbor iz Rake. Zadnje sceno bodo spremljane s sviranjem violine in harmonija. Vabimo k obilni udeležbi! ' Turisiilca Sv. maša »a turiste. Jutri v nedeljo, dne 10. julija bo v Kamniški Bistrici sv. maša ob pol 5. uri zjutraj. Slovensko planinsko društvo naznanja da priredi Srbsko planinsko društvo v Belgradu začetkom avgusta 10 dnevni izlet na Šar-plauino in Ko-rab. To je najbolj interesanlna pa tudi najtežja partija na področju Srbskega plan. društva in priporočljiva le izvežbanim turistom. Odhod iz Bel-grada 30. julija. Vabimo turiste, ki se za to partijo zanimajo, da se radi podrobnosti obrnejo sami \ na Sekretarijat Srbskega planinskega društva, Bel- j grad, Dobračina br. 3. Erjavčeva koča na Vršiču (1523 m) in Robičje. V idilično lepem kraju, obdana od mogočnih slen Prisanka in Mojstrovke, leži ena najlepših postojank SPD — Erjavčeva koča na Vršiču. Dasi v višini 1523 m, je dostop izvanredno lahak, saj vodi tik do nje avtomobilska cesla. Vodi pa do nje tudi dobro nadelana in markirana bližnjica, tako da jo doseže lahko vsakdo v pičlih 2 urah. Koča sloji na malem gričku, na vzhodni strani kipe proti nebu mogočne stene Prisanka, na zahodni strani pa stene Mojstrovke; proti severu vidimo mogočno skupino Škrlatice in Špika. Kcča je popolnoma nanovo preslikana, ima 6 sob z 11 posteljami tor 2 veliki skupni ležišči, lako da v koči lahko prenoči preko 30 ljudi. Tudi za jedila in pijače je v tako cbilni meri preskrbljeno, na turistu ni potreba ničesar seboj vzeti. Tudi cene so zmerne. Dasi tvori že Vršič sam na sebi lepo izletno točko, ima turist tudi na razpolago krajše in daljše izlete in ture. Od koče je približno 20 minut do laške meje, odkoder sla lahko pristopni Mojstrovka in Prisank s svojim znamenitim Oknom. Vendar se opozarjajo turisti, kateri nameravajo iti preko meje, da vzamejo s seboj za vsak slučaj pravilni polni list, dasi pustijo italijanski finančni stražniki velikokrat lu-riste brez ovire na Mojstrovko in Prisank. Za prestop meje do italijanske koče pa jo na vsak način potrebna legitimacija SPD. Ako se nam ne ljubi prekoračiti mejo, se po-pnemo iz Erjavčeve koče na Robičje (1942 m). V pičli poldrugi uri pridemo čez Rupe na lahko pristopni vrh, ki leži popolnoma na našem ozemlju in ni nikake nepriilke s prestopanjem državne meje Robičje ima isti razgled, kakor Mojstrovka, pc.sebno lep pa je še pogled na čislo v bližini dvi-gajočo se raztrgano severno steno Mojstrovke. Vidi i se dalje Trenta, Prisank, skupino Škrlelice, Ponce, preko Karavank na Koroško itd. Krasen izlet tvori i dalje prehod preko Slemena v romantično Planico s svojim Jalovccm. Spori NAJHITREJŠI TEKAČI SVETA. Sedaj, ko je lahka atletika v polnem razmahu, podamo kratek pregled uspehov na 100 m, 200 ni in 400 m. Yardi niso upoštevani, a si sami lahko izračunimo. 225 y je približno 200 m, 440 yardov približno 400 m. 1 y = 91.44 cm. Na 100 y ima svetovni rekord Paddock z 9.5 sek.; ta rekord jo bil že večkrat izenačen. Brali smo, da je tekel indijski dijak Mulerdži 100 y celo v 9 srkundah, a o ofici-elni ugotovitvi nismo še nič slišali. Svetovni rekord na 100 m ima Amerikaaec Paddock z 10.4 sek.; tudi ta rekord je bil že večkrat izenačen. 200 ima Paddock z 20.8| 400 m Anolrž T.idol! i 47.G sek. Olimpijski rekordi so: 100 m Lippincott in Abra-hams 10.6, 200 m Scholz 21.5, 400 m Lidell 47.6. Na 100 m omenimo še, kar je pod 11 sekun-rlami: Nemec Kcirnig 10.4, Amerikanec Borah 10.8, Argentiuec Alba 10.8. Šved Petersson 10.8, Francoz Degrelle 10.6, Oger Fluck 10.8 Norvežan Andersen 10.8, Belgijec Brochart 10.8, Finec Helle 10.8. — Na 200 m, kr je pod 22 sekund: Kornig 21.6, Amerikanec Sharkey 21.4, Anglež Butler 21.8, Argentinec Alba 21.8. Na 400 m pa, kar je pod 50 sekund: Nemec Peltzer 49, Amerikanec Kenuedy 48.4, Anglež Rinkel '19.6, Šved Fosselius 49.8, Francoz Gal-tier 49.8, Oger Barsi 48.9, Nemec Braun 48.3 itd. Brauu je tekei ta čas že pred svetovno vojsko, in vidimo, da se je svetovni rekord od tedaj do danes lo malo zboljšal. Saj se tudi ne more, če smo žo prav blizu meje. Zadnji uspehi v Ameriki in tudi drugod nam pa pravijo, da so kljub skrajnim dosedanjim mejam obetajo žo letos spremembe v gornjem seznamu, kaj šele v bodočem letu, v letu olimpiade! ARSENAL NA DUNAJU. Prejšnji četrtek js igral Arsenal iz Kai>e drugič na Dunaju, proti Hakoahi. To pot z boljšim uspehom, 4:4.. Hakoah je bilo prvo avstrijsko moštvo, ki je igralo v Egiptu, in je povedalo doma, da tudi tam doli igrajo nogomet, drugačen kot v Avstriji, a vendar zanimiv. Nato so igrali Egipčani na olimpiadi in so se prav dobro odrezali, saj go premagali celo Ogre. ln ko je Rapid na zadnjem svojem potovanju po Egiptu igral tu in tam, ni zmeraj zmagal. Zato ni čudno, da so pričakovali Evropci Arsenalov prihod prav radovedno; niso pričakovali senzacij, a lepih iger. Iu vemo, kako jo bilo. Egipčani so igrali včasih dober nogomet, a biti so slabi aranžerji, potovali so s popolnoma ne izenačen i m moštvom; najboljši igravci so nastopali skupaj s najslabšimi. In vemo tudi, kako so nekateri potovali sem* in tja ter prišli zmeraj prepozno, v prvi vrsti njih vratar. Tudi to je bilo znak pomanjkljivega organizacijskega talenta. Pa tudi, če je bil pravi vratar zraven, ni bilo tako, kot bi bilo moralo biti. Spomnimo so na boje v Pragi, Zagrebu iu na Dunaju. Na Dunaju so imeli najslabšega nasprotnika, ki si ga moro nogometaš želeti, Rapida. Ta ne razume, nobeno šalo, je ljubezniv, a v igri ne pozna pardona, pa najsi se bori z Dunajčnni ali s komurkoli. 2:9 jo bil rezultat za Egipčane. Zbudili so pa vseeno zanimanje, tako po svoji barvi kot tudi po igravskih lastn 'Silil. Nato je šel Arsenal v Švico, in tam se je obrnilo. V Ženevi je igral neodločeno proti Servette, v Bernu je premagal tamošnjo Young Fellows. Zakaj tako? Na podnebje Evrope se je bil navadil in nove igravce iz Egipta si je bil naročil, prav prvovrstne. Od tedaj naprej Arsenal ni odpovedal, švicarsko časopisje je pisalo samo dobro o njem. In ko so igrali prejšnji četrtek drugič na Dunaju, jo opozarjalo dunajsko časopisje že naprej ,da bo morala Hakoah dobro igrati, če bo hotela zmagati in da Arsenal ni več tisti kot jo bil par tednov prej in iz katerega so se tudi Parižani norčevali. Smo pisali pred par dnevi o tem. Rezultat 4:4 je za Egipčane prav časten. Zlasti sta se odlikovala zunanja napadalca Manzur in Mahran. Hakoah ni mogla nastopiti z vsemi dobrimi igravci, najboljši so šo v Ameriki, morala je vstaviti veliko namestnikov. Vsekakor so zapustili Egipčani s to igro veliko boljši vtis kot s prvo. Karofajte ,SSoyeEua4! Loterija društva »Trgovska akademija«. Dno 31. oktobra 1927 so neprellfeno vrši žrebanje loterije društva -Trgovska akademije- v Ljubljani. Ta loterija je gotovo enn najugodnejših. To dokazuje dejstvo, da je cena poedini srečki 10 Din, dočim jo dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. Radi izredno ugodnih šrns za velik dobitek pri malenkostni ceni srečke vlada med občinstvom tudi veliko zanimanje za to loterijo. Srečk je razposlanih ž o toliko, da jih ima društvo le šo malo število v zalogi. Kdor si želi preskrbeti srečko te loterije, naj jih zato nemudoma naroči pri Društvu »Trgovska akademija« v Ljubljani. Obenem opozarjamo one, ki so srečko prevzeli, pa še niso nakazali kupnine, da to nemudoma store, ali pa sit. ko vrnejo, da jih moremo poslati d ruti m na-, rožnikom, Velik govor Ljapčeva v sobranju. NOTRANJI POLOŽAJ RAZČIŠČEN. - GOSPODARSTVO POTREBUJE INOZEMSKEGA KAPITALA. — KOMUNISTIČNE DIREKTIVE IZ MOSKVE. - VLADA ODKLANJA NOVO AMNESTIJO, ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE OSTANE V VELJAVI. _ ZA POLITIKO IZ- POLNITVE MIROVNIH POGODB. v Sofija, 8. julija. (Izv.) V sobranju je zaključil Ljapčev debato o prestolnem govoru z govorom, ki je trajal 4 ure in pol. Ugotovil je, da so se zadnje volitve izvršile popolnoma v miru, kar je tem bolj razveseljivo, ker je vladala v državi velika vznemirjenost Ministrski predsednik je ugotovil, da bi tudi pri drugačnem vollvnem sistemu slika položaja ostala ista in bi se razmerje mandatov nič ne spremenilo. Odločno je zavrnil obdolžitve, da je pri volitvah vladal teror. V finančnem položaju države se je pokazal v zadnjem letu precejšen napredek. Gospodarstvo Bolgarije, ki je staro komaj 50 let, je doseglo zelo lepe uspehe. Za izgraditev bolgarskega gospodarstva bo v bodoče potreben inozemski kapital. Vlada je pripravljena stopiti v pogajanja, ako se bodo nudili ugodni predpogoji. Bolgarija si je v zadnjih letih dobila toliko ugleda, da jo smatrajo vredno kredita. V poročilu o notranjepolitičnem položaju je apeliral na kmetsko stranko, naj preneha s političnimi zločini in nemiri. Komunistična nevarnost še ni minila. Navajal je dokaze, da dobivajo komunisti direktive za svojo taktiko iz Moskve. Iz tega razloga mora vlada odklanjati zahteve po politični amnestiji. Skupno število političnih kaznjencev znaša sedaj le 350. To so ali voditelji nemirov ali pa prosta-ški zločinci. Od onih, ki so bili svojčas amne-stirani, je večina zopet pričela takoj po izpustitvi s svojim prevratnim delom. Novi pomi-loščenci bi se gotovo ravnotako ravnali po tem vzgledu. Tudi bi zavladalo prepričanje, da se vsi politični zločini takoj pozabijo in odpuste. Odklonil je tudi zahtevo po ukinitvi zakona o zaščiti države, ker čas za to še ni prišel in je treba državo še vedno varovati pred boljševizmom. O zunanji politiki min. predsednik ni govoril, ker bo podal ekspoze še danes zunanji minister sam. Ministrski predsednik je končal, da je mogoče doseči olajšave v »•>> -nti politiki samo z zvestim izpolnjevanjem mirovnih pogodb. Ukraima za avSonomSfo. v Moskva, 8. julija. (Izv.) Ukrajinska vlada je izdala novo naredbo o enakopravnosti vseh jezikov v Ukrajini. Ukrajinski jezik se smatra kot jezik večine. Ukrajinščina mora biti glavni jezik v šolah, vendar se morata povsod učiti ukrajinščina in ruščina'. Uradni jezik pri upravi, sodiščih in v šolah je ukra-jinščina. Pohorska razorolitvena konferenca. v Ženeva, 8. julija. (Izv.) Pomorska raz-orožitvena konferenca treh velesil prehaja polagoma v odločilen stadij. Jutri se bo pričela plenarna seja konference, ki bo odločila o do-sedan'ih uspehih pogajanj. Za potek razprav je značilno, da se Anglija vedno bolj nahaja v obrambnem položaju. Minister Bridgemann je izjavil danes časnikarjem, da Anglija smatra varnost svojih pomorskih zvez kot življenjsko vprašanje in ta v tem oziru ne bo mogla popustiti prav ničesar. Angleško-e*iIptovska zveza. v London, 8. julija. (Izv.) Egiptovski ministrski predsednik Sarvald paša je izjavil, da upa, da bo prišlo do zavezniške pogodbe med Anglijo in Egiptom, ki bo trajno rešila zadovoljivo vsa medsebojna sporna vprašanja. o širnem svetu praktična moča kapitalistom več nesla, bo vse kričanje in kritiziranje zastonj. Pittsburški katoliški ordinariat je to drušvo tudi katoličanom priporočil. Najmočnejša kat. organizacija ■ je menda ameriški Holy Name, društvo Najsvetejšega imena, katerega članstvo presega milijen. Vsaka župnija, če ni posebno majhna in zapuščena, ima svoje župnijsko društvo. Vsak zavedni katoliški mož in mladenič je član tega društva. Njegov glavni namen je navajati moštvo k spoštovanju Najsvetejšega Imena, s tem, da se varujejo kletve in umazanega govorjenja. Da bi ne samo po kakem zunanjem pritisku, ampak iz notranjega prepričanja dajali čast temu Imenu, so v moči društvenih pravil vsaj štirikrat na leto dolžni prejeti sv. zakramente. Sicer se jih pa k temu mesečno spedbuja in veliko jih je, ki se radi odzivajo. Da bi se bolj navdušili za svoje društvene vzore, imajo vsako leto skupne krajevne in škofijske manifestacije in cerkvene slovesnosti, pri katerih nastopajo najboljši govorniki. Chicaški kardinal jih je letos pozval v Mundelein, na proslavo obletnice evharistič-nega kongresa. Tisoči so se radostno odzvali. Vseh, ki so prihiteli na obletnico tega največjega evharističnega kongresa je bilo sto tisoč. Procesijo presv. Rešnjega Telesa je vodil kardinal sam. Draštveniki njujorške nad-škofije pa so se 22. maja zbrali v ogromnem Yenke stadiju. Armada 75.000 samih mož in mladeničev je manifestirala pred Najsvetejšim in po blagoslovu skupno zaorila: Holy God we praise Thy name — Hvala bed Gospod Bogu! Prj takih slovesnostih, ki iz tolikih src in grl privre mogočno, enoglasno versko navdušenje, ni treba veliko govoriti. Sugestija mas potegne tudi takega za seboj, ki mu morda samo še ena verska iskra tli v kakem kotu njegovega srca. Lindberghov sprejem doma Dne 17. junija popoldne se je Lindbergh * svojim aeroplanom >The Špirit of St. Louis« — »Duh sv. Ludvika«, vrnil na svoj dom v St. Louis, Mo. Na tamkajšnjem aerodromu ga je pričakovalo nad 30.000 ljudi. Nad milijon dragih iz mesta in okolice se je nestrpno oziralo kvišku in vleklo na uho, kdaj bo ujelo prvo brnenje aeroplana. Ko je priplul nad mesto, so zatulile sirene vseh parnikov na Mississippi in parne piščali vseh tovarn. Ljudstvo je kar poskakovalo veselja, kakor bi se mu hotelo dvigniti naproti. Ob 3.37 se je elegantno spustil na aerodrom. Da bi veselja pijana množica ne začela pleniti letala, ga je takoj vojaštvo obkolilo in vaelo v varstvo. Izsto-pivšega junaka je najprej pozdravil mestni župan, ob roki vodeč njegovo mater. Nato je kakor iz vulkana butilo, da se je ozračje treslo: Hurah Lindy! Slavljenec je prijel svojo mater za roko in se podal v vilo predsednika aerodroma. Oficielni sprejem je bil dragi dan. Od strani centralne vlade ga je pozdravil vojni tajnik Daviš. V imenu države pa guverner Dubilej iovanjskega vseučilišča. £*/etovnoznano katoliško vseučilišče v Lo-vaniju (Belgija), praznuje letos svoj petsto-letni jubilej. Prav za prav bi ga moralo pra-jjznovati že pred dvemi leti. Kajti 9. dec. 1425. lje bilo po papežu Martinu V. ustanovljeno. 'Naslednje leto pa je bilo po Ivanu IV., bra-mantskem vojvodi otvorjeno. Da so jubilej v letošnje leto preložili, je bil vzrok ta, ker nova vseučiliška knjižnica, za katero je Amerika prevzela stroške, še ni bila dograjena. Zdaj je dovršena in bo ob tej priliki slovesno blagoslovljena Vseučilišče je mednarodno. Slušatelji 43. narodov so prošlo študijsko leto obiskovali predavanja. Cela vrsta slavnih učenjakov in iznajditeljev je v teku stoletij tu predavalo. Naj omenimo le nekatere: Humanist Erazem Roterdamski, znani bojevnik zoper Lutra in vendar njegov predhodnik, filolog in zgodovinar Justus Lipsius, pozneje tudi luteranec, naravoslovec Andrej Vesanus, fizik Minkelers, ki je odkril premogov plin, nevrolog Van Gehuchten in v našem času sloviti neosholastik, poznejši kardinal Mercier. Prohihicija madež ameriške ustave. To je javno pribilo ameriško episkopalno (protestantsko) »Cerkveno temperenčno društvo«. Ze dolgo prej, predno je v moči osemnajstega dostavka k ustavi cela Amerika avtomatično postala suha, vsaj na papirju, je to društvo propagiralo zmernost. A delo je šlo sorazmerno prav tako po polževo od rok, kakor pri nas in povsod. Zato so ti apostoli zmernosti ustavno uvedeno prohibicijo spočetka z velikim veseljem pozdravili misleč, da bo pravi predhodnik za njih evangelij. V teku suhih let so pa vedno bolj spoznavali, da je bilo njih veselje preuranjeno. Dolgo niso hoteli moliti svojega Confiteor. Nazadnje jim pa le ni kazal odrugega. Konec maja je vrhovno vodstvo imenovanega društva na svojem sestanku v Newyorku očitno priznalo, da je postavni dostavek o suši omadeževal ameriško ustavo in ravno nasprotno dosegel, kakor je nameraval: pijančevanje, kakršnega prej ni bilo, zaničevanje še drugih vitalnih ameriških postav ter politično korupcijo. Po tej ugotovitvi je odbor naznanil, da bo znova začel z narodno propagando prave zmernosti na versko-moralni podlagi. Med mnogimi drugimi točkami javne izjave je sledeča posebno značilna: »Cerkveno temperenčno društvo nima namena zagovarjati ne »mokrih«, ne »suhih«. Enako se noče vtikati v boj za in proti uživanju alkohola. Pač pa je po zgodovini in po opazovanlu prepričano, da je prohibicija tako posameznim, kakor vladi škodljiva. Zmernostnega gibanja ni pospeševala, temveč ga zavirala. Ni v skladu niti s sv. pismom, niti z nauki in tradicijo cerkve. Vrhu tega je udi nasprotna ameriškemu duhu in ustavi ter zajamčenemu osebnemu pravu.« — O tem so vsi pametno misleči prepričani. A dokler bo oficielna suša in e celim svojim štabom. Mestni župan mu je izročil odlikovanje. Potem se je vršila osem milj dolga parada po mestu. V avtomobilu je poleg slavljenca sedela njegova matj. Glavna, orjaška parada pa se je vršila šele naslednjo nedeljo v Forest parku. Pri tej priliki je po lažnih pozdravih govoril tudi Lindbergh sam. Njegovim besedam je na radio prisluškovala cela Amerika. Spomenik Sherlocku Holmesu. Znameniti angleški pisatelj Conan Doyle je postal slaven s 6vojimi detektivskimi povestmi, v katerih igra glavno vlogo detektiv Sherlock Holmes. Pred par tedni je Doyle izdal poslednji zvezek svoje zbirke, ki končuje s smrtjo slavnega detektiva. Občinstvo, ki se je desetletja divilo bistroumnostim Hol-mesovim, se noče za vedno ločiti od priljubljenega, četudi namišljenega junaka. Conan Doyle dobiva dnevno po tisoče pisem, v katerih ga njegovi čitatelji prosijo; da svojega junaka reši iz prepada, kamor ga je vrgel. Toda Conan Doyle se je sedaj pričel pečati z dragimi problemi in ne namerava nesmrtnega Holmesa več oživeti. Ta Doylejeva rav-nodušnost nasproti prošnjam njegovih bralcev je ganila slovitega pisatelja Chestertona. Zavzel se je za slovitega pokojnika Holmesa. V londonskih časopisih predlaga, da se Sherlocku Holmesu zgradi spomenik. On dokazuje, da ni pravične, da se postavljajo spomeniki samo ljudem, ki so v resnici živeli, ampak da naj si tudi junaki iz romanov ohranijo trajno svoje ime. Po Chestertonovem mnenju uživa Holmes večjo priljubljenost, nego marsikateri londonski župan, ki pa ima kljub temu svoj spomenik. Cheslertonov poziv in predlog ni ostal brez uspeha. Takoj S© J© sestavil odbor, ki zbira prispevke in ki je izdelal načrt Takoj prvi teden je zbral več tisoč funtov šterlingov za spomenik temu junaku v romanih, ki jih tudi Slovenci dobro poznamo. Za londonsko občinstvo je sedaj najzanimivejše vprašanje. ali bo občina dovolila, da se spomenih postavi • • • -j- Lindbergh- in Chsmberlin - klobuki. Modni kralji hitro izrabijo vse znamenite može in krstijo z njih imeni svoje izdelke. Pariški modni kralj Poiret je te dni spravil v modni svet nove, sedaj moderne klobuke, ki jih ime. nuje po Lindberghu in Chamberlinu. Na klo-bukih so kot okraski uvezene, všite, natisnjene in posnete skice letala v najrazličnejših legah, barvah in velikostih. -j- Dihanje. Človek vdiha dnevno 900 gramov ogljenčeve kisline, v kateri je prilično četrt kilograma premoga. VII. ljubljanski vzorčni velesejem. Sedmi dan. Od nekaterih trgovcev v Ljubljani ču-jemo dosti pritožb proti velesejmu, češ, da jim odvzema marsikak posel. Jeze se zato na velesejem in jim ni prav, da je sploh še velesejem; če bi bilo namreč po njihovem, sejma sploh ne bi smelo biti. Taki trgovci niso trgovci, nimajo pa tudi nobenega širšega obzorja. Velesejem je narodno-gospodarska prireditev, ki je za Ljubljano in celo Slovenijo postala že eksistenčna potreba. Koristi, ki jih ima Ljubljana od velesejma so ogromne. Kako si moremo zamisliti, da bomo privabili v Ljubljano toliko tujcev, kot jih privabi samo velesejem. Vsi ti tisoči obiskovalcev gotovo puste v Ljubljani več kot kakih par dinarjev, saj ostanejo tu par dni; gotovo nekaj potrošijo in seveda tudi nakupijo. Poleg tega pride iz okolice in sploh iz cele Slovenije toliko ljudi na sejem kot ob nobeni drugi prilki. Če bi jih recimo n. pr. prišlo toliko skupaj, ti ne bi dali toliko zaslužiti kot isto število posetnikov velesejma. Korist od tega imajo gostilničarji, iz-voščki, taksametri, razne prireditve. Mnogo teh posetnikov, da ne rečem resnico — večina! kupi gotovo tudi kaj v ljubljanskih trgovinah, gotovo pa več kot bi bile oškodovane trgovine s kako detajlno trgovino na sejmu. Ne moremo si misliti Ljubljane brez velesejma in dolžnost vsakega Ljubljančana je podpirati velesejem, ne pa godrnjati proti njemu. Hvala-bogu, da je takih bolj malo. Šesti dan je bilo število posetnikov še celo nekoliko večje kakor peti dan. Popoldne so prišli vojaki tukajšnje garnizije: pešaki, topničarji, bolničarji in kolesarji; par stotin jih je prišlo na velesejem. Pozdravljamo to, ker je obisk velesejma zanje gotovo vzgojnega pomena, ker so med njimi v ogromni večini ljudje, ki še nikoli niso videli sejma. Prevladovali pa so med posetniki resni trgovski interesenti, kajti ljubljanski velesejem ima letos pravi značaj velesejma, ne pa sejma. Zanimanje je vsesplošno in prišlo je tudi danes do večjih zaključkov. Po dosedanjih rezultatih sodeč je uspeh letošnjega velesejma zasiguran, ne glede na 3 dni, ki nas še ločijo od zaključka. Ker je velesejma zadnji dan v ponedeljek, je pričakovati, da bo marsikateri razstavljalec že v nedeljo, zlasti popoldne poskusil prodati vzorce, da mu jih ne bo treba prevažati nazaj. V soboto bo igrala na sejmišču popoldne od pol 6. do pol 7. ure godba, ravnotako tudi v nedeljo dopoldne od pol 11. do 12. ter proti večera od pol 6. do pol 7. V nedeljo je pričakovati velikega poseta, ker je predzadnji dan velesejma in kdor še ni imel prilike, da si ogleda velesejem, naj to stori v svojem lastnem interesu. Saj ima zato še tri dni ugodno priliko. INTARZIJE ZA POHIŠTVO. 2e dalje Časa so v mizarski stroki pogrešali intarzije in so povsod iskali pravih virov za nabavo istih. Letos je naš velesejm tudi temu od-pomogel in razstavlja tvrdka G. W81fel, umetni zavod v Stuttgartu, eno največjih tovrstnih podjetij v Evropi, intarzije. Razstavljeni vzorci vzbujajo največje zanimanje in to ne samo pri mizarjih, temveč se obiskovalci splošno zanimajo. VloIKi (intarzije) 9D tako precizno Izdelani,-da skoro ni mogoče verjeti, da so v resnici iz raznih fornirjev vloženi. Tvrdka izdeluje tudi slike po naravi iz vloženega fornirja in so res pravo umetniško delo. ERMAN & ARHAR, MIZARSTVO, ŠT. VID nad Ljubljano. Med izdelki naše domače obrti vzbuja pozor« nost velesejma izložba luksuznega pohištva Erma-na in Arharja iz Št. Vida. Letos sta razstavila spalnico iz dragocene kanadske breze ter knjižno omaro iz ebenovine. Mnogi inozemci se ustavijo oh teh predmetih ter ne štedijo s priznaniem, češ, da ti ^izdelki vsled svoje enostavnosti in elegance v ničemur ne zaostajajo za tovrstnimi dunajskimi in pariškimi izdelki. Mizarska obrt v Št. Vidu je na splošno Izredno dobro razvita, kakor še ni bila. Val interesentov za pohištvo iz cele države se je obrnil v Št. Vid ter so. šentviški izdelki postali znani kot tehnično solidni in konkurenčni v ceni Gospodarstvo Trgovske zveze z Mehiko. Ljubljana, 8. julija. Danes dopoldne se je v zborničnih prostorih vršilo zanimivo predavanje o mehikanskem gospodarstvu, ki ga je imel meh. trg. ataše v Rimu g. Salvador Prieto, v katerega poslovno področje spada tudi naša država. Predavanje je pokazalo našim gospodarskim krogom, kaj pomenijo direktne zveze v svetovni trgovini. Izognivši se dragemu posredništvu Hamburga iu drugih trg. središč bi lahko uvažali sirovine iz Mehike, ki bi jih potrebovali, po znatno nižjih cenah in bi seveda lahko pocenili naše produkte; na drugi strani pa je Mehika važna tudi za naše izseljence, ki sedaj ne morejo v Kanado in pač iščejo zaslužka vsepovsod; v Mehiki pa bi zaslužili kot poljski delavci ali samostojni kmetje. Predavatelja je pozdravil v imenu zbornice in prisotnih tajnik g; dr. I. Pless, ki je v svojem govoru navedel par zanimivih podatkov o naši trgovini z Mehiko, ki je pa le malenkostna ter lepo očrtal važnost gosp. stikov. Nato je ataše v nad eno uro trajajočem predavanju v francoščini orisal gospodarski položaj Mehike. V prvi vrsti prihaja Mehika v poštev za nas kot izvoznica petroleja, saj stoji v svet. produkciji na 2. mestu. Zelo je razvito v Mehiki rudarstvo, ki daje velik del svetovne produkcije zlata, srebra, svinca, bakra in cinka. Industrija je v Mehiki srednje razvita. Za izvoz iz Mehike k nam pa pride v prvi vrsti v poštev: razne vrste lesa (mahagonl), ki ga sedaj uvažamo skozi Hamburg, potem pa razni rastlinski proizvodi, ki se potrebujejo za izdelovanje krtač, nadalje bombaž, kakao, kava, banane in vanilija. Za poglobitev gospodarskih stikov bi bilo treba urediti denarni in blagovni promet. Ladijske zveze z Mehiko so jirav ugpdnA. Predavatelju se je v slov. in tranc. jeziku zahvalil g. dr. Pless. Po predavanju so si interesenti ogledali zbirko vzorcev met. produktov, zlasti so se zanimali za mahagoni ter produkte za izdelavo krtač, metel, čopičev itd. Ugotovljeno je bilo, da posredovanje podraži blago za 40—100 odstotkov predno pride k nam. Mi bi lahko uvažali skozi Sužak, ne pa skozi Hamburg. Seveda je v prvi vrsti tudi potrebno, da se sklene z Mehiko trg. pogodba, kar bi bilo lahko in bi prineslo obema državama a velike koristi Interes je bil tudi za vprašanje izseljevanja v Mehiko, ki je kakor vse ameriške države važno za to. Upati je, da bo predavanje rodilo praktične uspehe za naše gospodarske zveze z Mehiko, ki so sedaj malenkostne, saj smo l 1925. uvozili iz Mehike za 819.000 Din blaga, izvozili pa tja cementa 720.000 kg. Poravnava Slovenske banke je stopila sedal v svoj definitivni Stadij. Dne 4. t. m. se je vršil plenarni sestanek upnikov Slovenske banke, na katerem sta člana revizijskega odbora gg. Pole in Premrou na podlagi izvršene podrobne revizije podala izčrpno poročilo o sedanjem imovinskem stanju Slovenske banke, predložila obenem podroben načrt za poravnavo upnikov in sanacijo Slovenske banke, s posebnim ozirom na do sedaj v tem pogledu ukrenjene korake, ki naj omogočijo mirno izpeljavo poravnave. Maji vlagatelji s terjatvami do največ 10.000 Din dobe na podlagi tega načrta polno izplačilo, ostali upniki s terjatvami preko 10.000 Din dobe pa 70% terjatev. Plačila se bodo izvržsvala predvidoma do najkasneje 81 julija 1928. Obresti od 1. julija 1926 dalje se ne računajo. Ta sanacijski načrt, ki je bil že odobren na zadnjem občnem zboru delničarjev Slovenske banke, o katerem smo že svojčas poročali, je bil sedaj sprejet v polnem obsegu tudi od plenarnega sestanka upnikov. Upniki so soglasno izvolili gg. ravn. Polca in Premroua za svoja generalna pooblaščenca. Njima izroči banka vsa svoja dosedanja aktiva v svrho realizacije in porazdelitve upnikom v amifcU* naravnalnega ta. Generalna poobla- gčenca bosta pod stalnim nadzorstvom sosveta upnikov, v katerega so bili izvoljeni gg. Ivan ROger, ravnatelj zav. dr. >Sava<\ kot predsednik, kot člani pa: Ciril Dolenc, ravnatelj Obrtne banke, dr. Stanislav Lapajne. odv. koncip. in dr. Josip Regali, odv. koncip. ter Dr. Erik Zeschko, trgovec, vsi v Ljubljani. Ker je pa med vlagatelji že nekaj in-teresetov, katerih naslov ni znan, iste pozivamo, da se zglase s svojimi hranilnimi knjižicami čim-preje v Slovenski banki v Ljubljani, Stritarjeva ulica 9. Za povzdicjo tujskega promela. Trg. ministrstvo je poslalo vsem uradom za tujski promet, vsem policijskim oblastem in občinam razpis, v katerem opozarja na kvarne posledice izkoriščanja tujcev z visokimi cenami in da naj oblasti proti temu izkoriščanju tujcev nastopijo. Podatki za plačilno bilanco. Finančno ministrstvo zbira podatke o naši plačilni bilanci. Posebno bodo zbirali podatke o udejBtvovanju tujega kapitala pri nas. Te podatke zbira trgovinsko ministrstvo, bančni oddelek. Inozemska posojila v Uniji. Po zadnji statistiki trg. ministrstva je bilo v 2. četrtletju plasi-ranih na ameriškem denarnem trgu za 411 milijonov dolarjev inozemskih vrednostnih papirjev. — Skupno ima sedaj Unija za 12.8 milijarde vrednostnih papirjev. Izprememba v deviznem pravilniku. Ljubljanska borza je prejela iz Belgtada od ministrstva financ odlok o spremembi dev. pravilnika. Z odlokom št. 13.165 z dne 2. t. m. se čl 8 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami izpremeni v toliko, da morejo pooblaščene banke nakazila, ki dospevajo iz inozemstva v čekih, akreditivih, izplačilih itd. od naših izseljencev in drugače ter ne služijo za zavarovanje valute ali pa za ustvarjanje svobodnih dinarjev, izplačati po želji koristnika tudi v efektivnih tujih novčanicah. Stanje hmelja o Savinjski dolini. V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmelj-skih nasadov. Žalec, 8. t. m. — Kljub najlepšemu poletnemu vremenu in pri zadostni zemeljski vlagi so naš golding hmelj, ki sedaj cvete, ni še iznebil svoje prirojene vitkosti. On je poln boha-tega listja in krepkih trt, vendar so na njem stranske panogo redke, kratke in koničaste. Iz navedenega se lahko sklepa, da letošnjega pridelka ne ho preobilno. V predprodaji se zaman ponuja po 70 Din za 1 kg. — Društveno vodstvo. !&®raza Dne 8. julija. DENAR. Lira je bila danes zopet slabejša. Iz Curiha Je javljen kurz 28.2b5 napram 28.41 včeraj. Primerno je padla tudi v Zagrebu in Ljubljani. Zaključki v devizi Trst so bili po 309.25 včeraj pa po 311.50. V ostalih devizah ni bilo izprememb. — Narodna banka je dajala devize: Curih, Praga, London, Dunaj in Newyork. Najznatnejši jo bil promet v Curihu (85.000 frankov) ter v Pragi. Povpraševanje, še bolj pa ponudba, se je gibalo-v ozldh mejah. — Danes je bila tudi na borzi jav-ljena vest o izpremembi deviznega pravilnika, o kateri poročamo na drugem meslu. Ljubljana Devize: Ams'erdam 22.82 den. (22.82), Berlin 13.480-13 510 (13.485-13.510), Budimpešta 9.93 bi., Curih 10.935-10.905 (10.935 do 10.905), Dunij 7.9975—8.0275 (7.9975—8.0275), London 275.90—276.70 (275.92—276.72), Newyork 56.70 do 56.90 (56.70—56.90), Pariz 228.25 dtn„ Praga 168.20-169 (168.20-169), Trst 308.25-310.% (310.50-312.50); zaklj.: Berlin 13.495 (13.495), Curih 10.95 (10.95), Dunaj 8.0125 (8.0125), London 276.30 (276.30), Newyork 56.80 (56.80), Praga 168.60 (168.60), Trst 309.25 (311.50). Valute: am. dolar. 56.15 den, Kč 165 60—166.40. zaklj. Kč. 166. Zagreb. Berlin 13.485—13.515, Italija 308.17 310.17, London 275.90—276.70, Newyork 56.70—56.90 Pariz 222-224, Praga 168.20-169. Dunaj 7.995 do 8.026, Curih 10.935—10.965 Curih. Belgrad 9.135 (9.135), Pešta 90.50 (90.50), Berlin 123.11 (123.15), Italija 28.255 (28.41), London 25.2275 (25.225), Ne\vyork 519.75 (519.50), Pariz 20.345 (20.345), Praga 15.38o (15.39), Dunaj 73.10 (73.12), Bukarest 3.20 den. (3.26), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58), Amsterdam 208.20 (20&175), Madrid 88.88 (88.55). VREDNOSTNI PAPIRJI. ~ Zagreb. 7 odst. invest. posoj. 83.75—84, agran 48—50, vojna odškodnina 342—348, julij 342—344, avg. 344—346.50, Hrv. esk. 94 zaklj., Hipobanka 57.50—58, Jugobanka 91—92, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150, Sečerana 475 zaklj-, Slavonija 15-18, Trbovlje 460-480. Ljubljana, Danes je bila Merkantilna zaključena po 98. 7 odst. invest. posoj. 83.50 den., Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—98. zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 138 den.. Stavbna 55—63, šešir 104 den., vojna odškodnina 342 den. BLAGO: Ljubljana. Les: trami merk. monte fko vag. nakl. postaja 205—205, 2 vag. zaklj. 205; trami (fileri) po kupčevi noti fko vag. nakl postaja 250 do 250 zaklj. 1 vag. 250; tendenca za les neizpre-menjena. — Dež. pridelki: pšenica nov« 76 ltg, slov. p. brez doplačila ml. tar prompt 30 dni 325—327 50 pšenica nova 76 kg brez dopl. slov. p. ml. tar. jul. avg. po izbiri kupca 30 dni 327.50 do 330, pšenica stara 75-76 kg, slov. p. prompt 30 dni 335- 337.50, koruza ban. slov. p 30 dni 220.50 do 222.50. ničlarica bačka iz stare pšenice fko Ljubljana plač. po preejmu vag. odjem 505 den. Zaklj. 3 vag. pšenice nove. Tendenca za koruzo zelo čvrsta, za pšenico čvrsta, malenkostne ponudbe. Novi Sad. Pšenica bačka nova 23 vag. 270, 2 vag. 78 kg 2 odst. 275, stara 2 vag. 75,76 kg, 2 odst. 275; ječmne sremski novi 67 kg 195, 1 vag. 67—68 kg 200; koruza bačka 3 vag. 170—173, bačka par. Indjija, relacija Zagreb 10 vag. 170, par. Indjija, dobava 27. t. m. 11 vag. 171 50: moka Og bačka 1 vag. 425, ban. Og 1 vag. 415. bačka št. 2. 4 vag. 395, bačka St. 5 1 vag. 855, bačka št. 6 30 vag. 316—320; otrobi bački v novih juta vrečah 10, 11, 13 2 vag. 140, v novih iuta vrečah 11, 12, 8 vag. 140. Promet 77.5 vag. — Vino: Iz Banata poročajo, da stoje vinogradi v okolici Vršca in Bele Cerkve ugodno. Peronospora se ni pojavila. Cene so narasle, ker je izvoz ponehal. Do 10 odst. vina se nudijo po 4—4.175 Din. Ta tendenca bo trajala še do trgatve. Split. Zaloge vina od lah! znašajo okoli 30.000 hI. Največ jih je' v okolici Šibenika, potem na otokih. Cene so narasle V sev. Dalmaciji so 6—8 Din v ostalih krajih po gradu belo 48—54 Din, črno pa 52 Din. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas S »li 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprasauja brez znamke ne odgovarjamo. S/užbe /ščejo Kolarski pomočnik zdrav in priden išče dela pri kolarskem mojstru za takojšen nastop. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5279. £££S '»eatujod uuoisod ui Bjqog« pod E3uaA0|§ jppppo iusb|3o bu tsojd oqpnuod "(ua^ •ijjs^bajj.j ui a0[§ i[3d od oao^jj s ulueuz o^ouui buij -3)aui -pa-id. •)6jaoj[esa oinlajdg eisaiu sgoz ejqoQ SOLNČEVO strojno pletenje izdeluje vse vrste moder, blaga iz najfinejše "olne, kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekec, šal-garniture, čopiče itd. Najtočnejša postrežba — nobeno sejmsko blagol Separat naročila sc sprejemajo dnevno. Ljubljana, Pogačarjev trg, trgovina »PRI SOLNCU«. Hemična pralnica in barvanje oblek v najraz- | ličnejšili barvati izvršuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah PRODAM enonadstr. hišo s 3 stanovanji, vinsko kletjo, živinskim hlevom, delavnico itd. Za raznovrstni obrt pripravna; na prijaznem prostoru sredi mesta! Pismena vprašanja na lastn. Karola Grebene, Novomesto, Sv. Florijana trg št. 123. 5300 Anton Bog Šclcnburgova ulica tiI. Tovarna Vle-Gllnco . Prodam dobro ohranjene vinske sode od 250 do 800 litrov. Ponudbe na Vinko Ambro-žič, Logatec. 5292 KNJIGOVODKINJO- BLAGAJNICARKO povsem izvežbano, samostojno, kavcije zmožno moč, sprejmem za lesno trgovino v Varaždinu. Ponudbe na Ilija Predo-vič, trgovec, Fram 122 pri Mariboru. 5329 »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daie ravnateljstvo. 2959 of Vremensko poročilo .deteorološki zavod v Ljubljani, dne 8. julija 1927. Višina baronielra 308-8 m Opazovanja Baro-melei toploto T C Kel. vlapo Veter in brzino i m Oblačnost Vrsto padavin nj Ir ® S s M || urni frr 0—tn ot> opazovanju »umiti 11> 7 758-7 19-2 81 mirno 7 dež 2-6 29-2 15-3 Ljubljana (dvorec) 14 755-2 28-8 51 W 2 S 21 755-0 23-9 61 W 2 7 Maribor 757-9 20-0 97 SE 4 3 dež 20 28 !5 Zagreb 758-5 22-0 78 SSW 2 0 34 18 Belgrad 8 758-8 27 0 48 mirno 0 31 18 Sara|evo 759-1 24-0 45 mirno 0 35 14 Skopl|e 76(1-8 25-0 53 mirno 0 33 J 3 Dubrovnik 759-4 24-0 63 mirno 0 27 17 Split 758-6 28-0 42 E 8 0 33 25 Praga 7 757-3 19'0 mirno 8 29 17 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 9. julija: lepo in vroče, jugo-vzhodni vetrovi. UČENCA sprejmem v svojo špecerijsko trgov., kateri mora imeti 2 razr. srednje šole šolske izobrazbe in vso prehrano pri svojih sta-riših. I. Krivic, Ljubljana. Nogavice VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svi-jlene trakove, čevljarske NEMŠKA DETELJA stoječa, sc proda. Zelena jama It. 110. 53-11 Na zalogi pristni MALINOVEC iz domačih gorskih malin, brez saharina. Lastni izdelek. — Lovro Rogelj, Vrhnika. IZ LASTNIH GORIC v steklenicah prodaja A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška c. 2L TrapSst - sir po 22 Din kg. — Našim cenj. odjemalcem na znanje in priporočilo. — »Zvezda«, mlekar, podjetje, Jarkovac (Banal). FRERA-motorji najnovejšega tipa po zelo znižani ceni. Preje 19.000, sedaj 8500 Din. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska c. 4. Oglejte si paviljon F 257—275. UČENKA s primer, šolsko izobrazbo se takoj sprejme. Franjo GRABJEC, fotogr. umet. zavod, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev, 6. Išče se gospodična kot prodajaika ▼ trafiko. Plača po dogovoru, z oskrbo v hiši ali brtz nje. Reflektira sc na resne, modre in poštene gospodične. Naslov pove uprava pod štuvflko 5350, • potrebščine, krtače, mo-| tvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC Ljubljana, Pred škoiijo 15. Išče se prvovrstna samostojna kuharica Nastop takoj. Mesečna plača. 800 Din. Ponudha poslati na: Ana RISTIČ, Bled L, vilo »Ana«. Čevljarski pomočnik starejši, v vsakem delu dobro izvežban — in en VAJENEC se takoj sprejme. JOSIP POGAČAR, pos. in čevljar, Radomlje. Čevljarski vajenec se sprejme. Vladislav Za-kotnik, Dunajska 6, dvor. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Debele luskinaste otrobe kupite najcrncjc pri Ivrdki A. VOELH. Lluftilana Resljeva cesta 21. Kupim tovarniška okna in vrata Ponudbe z navedbo velikosti in cene na upravo lista pod: »Okna« 5336. mnaumMi inserirajte v Slovencu"! f* Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo ggltzner, adler in phčnix Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u u uubuani ob vodi blizu Prešernovega spomenika Boleče noge? WfZ3rd Zdravljenje je mogoče 1 Wizard orlopedist se bo brezplačno posvetoval in kazal W i z a r d vložke v dneh 11., 12. in 13. julija od 9—12 in od 14—17 ure vs^m, kt trpe na bolečih nogah, v trgoviui s čevlji in izdelovalnici po meri F. Srantner, Ljubljana SelenburgoTa ulic* št. 1. lši€it€¥ a h|€| podaljšan Cojzov graben nasproti Tehnične srednje šole KRASNO VILO poleg 5 oralov zemlje — prodam ali zamenjam tudi izven Jugoslavije. ANT. IVANC, Ptujska gora. jUjiČA 15 minut od ko-"IOH lodvora, sc proda. — Stanovanje takoj prosto. - DOLINAR, Ga-berje št. 23, Dolgo polje, p. Celje. izborna naravna ljutomerska, haložka, bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu nudi se Vam hvaležen užitek. — Prvovrstna mrzlji kuhinja. Za obisk se najtopleje priporoča. Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. 13 — Puši, — mi reče, — prosim te, to pipo, jaz pa bom otroka pestovala. Na ta način smo se pričeli shajati nad morjem. Gospa je vselej vzela otroka, jaz pa sem zaspal. Včasih mi je pričela pripovedovati, češ da so jo... tako rekoč prisilili v njenem kraju vzeti mojega gospoda, da je imela... hudobno mačeho in tako rekoč... nikoli ni mogla vzljubiti svojega moža. Onega drugega ... tega častnika, ki je konje kupoval ali ka-li... je pravila, da ljubi. Tožila je, da ga ne bi mogla zapustiti, če bi tudi hotela, češ, da mu je tako... vdana. »Kajti moj mož je bil, kakor sam veš, — mi je pravila, — postopač in kvartaČ. Oni drugi pa- da ima tako lepe ... kako se že to pravi? ... menda brčice ali kaj, saj ne vem, prcklicano! Tudi se vselej čedno obleče In me, pravi, ima zelo rad. A kljub vsemu temu, mi je rekla, vendar ne morem biti srečna, ker se ini smili moje dete. Zdaj pa, je dejala, sva oba prišla v ta kraj in se nastanila pri nekem njegovem prijatelju, a živim v velikem strahu, da ne bi moj mož zvedel. Kmalu pa bova odšla, pa bom zopet trpela zavoljo deteta.!; — No, — sem rekel, — kaj se hoče! Če si žo prelomila zakon in vero in se izneverila svoji obljubi, potem moraš tudi trpeti. A gospa je vedno pričela plakati in vsak dan se je jokala vedno bolj in vedno bolj žalostno. Presedale so mi že njene tožbe. Potem mi je pričela — meni nič, tebi nič — obljubovati denar. Končno pa je prišia k nam zadnjič, za slovo, in mi rekla: — Čuj, Ivan (ludi moje ime je že poznala) čuj, kar ti bom rekla. Danes pride sem k nam o n sam. Jaz sem vprašal: — Kdo pa? Ona mi odgovori: — Tisti častnik. Jaz pravim: — No, kaj pa to mene briga? Gospa mi je pripovedovala, da je priigral nocoj pri kvartanju strašno dosti denarja in rekel, tla mi hoče dati njej na ljubo tisoč rubljev. To se pravi, dal mi bi jih za to, da bi njej izročil hčerko. — No, tisto že ne, — ji rečem, — tega ne bo nikoli. — Zakaj pa ne, Ivan? zakaj ne? — je silila. — Ali je mogoče, da ti ni žal niti mene niti otročička, ker bova ločena? — No, — ji rečem, — žal ali ne, to je stranska stvar. Jaz pa sebe nisem dozdaj prodal niti za velik denar niti za majhen, pa se tudi ne bom. Zato naj ostanejo tvojemu častniku vsi njegovi tisočaki, tvoja hčerka pa bo ostala pri meni. Gospa se je spustila v jok, jasi pa ji rečem: — Nikar s'- ne joči, ker je to meni vse eno. Ona pravi: — Ti si neusmiljen, kamen imaš namesto srca. — Nimam kamna, — sem ji rekel, — imam iste kosti in žile kakor vsi ljudje. Če pa sem se dal najeti, moram biti zvest. Obljubil sem varovati dete in ga tudi varujem. Ona mi prigovarja, češ, poglej, saj bo tudi za otroka boljše pri menil — To pa zopet,ni moja stvar, — ji rečem. — Ali naj se, — je zakričala, — zopet ločim od svojega otroka. — Kaj pa drugega, — ji rečem, — če si že prelomila, zakon iit vero... A nisem utegnil povedati, kar sem ii hotel reči, ker sem zagledal, da gre k nam po stezi ulanec, častnik od lahke konjenice. Takrat so imeli častniki še spodobno zunanjost, so se znali postavili in so tudi imeli lepo, primerno uniformo. Niso bili nič podobni današnjim častnikom, kajti zdaj so na videz vsi kakor pisarji.1 Tudi ta ulanec je šel prav košato, z rokami v boku, plašč si jc le ogrnil brez rokavov, tako da mu je vihral po zraku ... Mogoče ni bil nič močan, videti pa je bil gizdalinsk . Ogledal sem si ta obisk, pa mi je padlo v misel: ali naj se z njim malo zabavam, ker je tako dolgčas? Sklenil sem, da ga prav sirovo zavrnem, če mi bo rekel kakršnokoli hudo besedo. Mislil sem, da se, če Bog da, tukaj na samem spoprimeva in mi ne bo nihče štrene zmešal. Postal sem vesel, da bom imel zabavo. Ta bo lepa, sem si mislil, in nisem več poslušal, kar mi je med tem govorila in jokaje šepetala moja gospa. Tako sem postal zadirčen. Peto poglavje. Sklenil sem torej, da si pripravim zabavo, in sem ugibal, s čim bi naj najbolj razdražil onega častnika, da bi rac pričel napadati. Usedel sein se na tla, vzel iz žepa glavnik in si nalašč pričel česati glavo. Častnik .je prišel blizu in začel govoriti s svojo gospo. Ona mu pravi — ta-ta-ta in ta-ta, pripoveduje mu po vrsti vse, češ, da ji nočem dati otroka. On pa jo pogladi po glavi in reče: — Nič za to, dušica, nič za to. Takoj dobim sredstvo proti njemu. Pokazal mu botn denar, — pravi, — in bo takoj postal pohlepen. Če pa ne bo pomagalo to, mu bova olroka s silo vzela. — S temi besedami stopi k mehi, mi pomoli šop bankovcev in reče: 1 Demokratična vojna reforma iz 1. 1874. je poenostavila uniforme. b I? f!t s r 3 Ifc o p ° I Bs H M p ra H I S-•3 P n f 5 ° K ° —i ft> rr* 33 » w > r* H. w C F | g o _« t- ~ r"' n' P »>; .„ M -f x o 5 «> - S -i » N1 c- c« K V) • w sr -a p s > O p. tn B O — b 2? *?S' 2. w S I t> o ^ C I e £ ° " S! T •o o < n _ M 2. ~ S ' K■ O N) S M 5. o w S ir. o. < 3 » » BT - — e- a 2-•= m co to — 0 >*- o C O | 5'f j 1 < ® « — L ** = ■1 N3 oq s ni N «! F | « = a c M S " ra " S. I H. K- " e • 2; >. « i? S < S 55 S a o*