GrosuPlJe (centrala) sP 908 1 GROSUPELJSKI ODM.g 2002 352(437.4 Grosuplje) POSEZONSKA i&SJI'jS*!*) -k PEUGEOT MARIN GRISLEY COTJJJS tlEB?} SCHVV1NN FANTJE PO POLJ' GREDO 5. Srečanje ljudskih pevcev in godcev 1£0020146,10/11 CrCLESŠKEHJ Pod gozdom c. IV/zo Tel.: 01/7861 875, 01/7871 482 C OPEL. CREDIT av totetma VB In Omahen Industrijska 5. Grosuplje, tel.: 01 786 0914 Pooblaščeni serviser In prodajalec vozil OPEL oPa.Ho.>-i»iM»ii4,.»iomoi.iii. domači med cvetni prah propotit matični mleček medeno žganje GROSUPLJE Jurč GSM: 041 sveče iz čebeljega voska med v satju čebelje družine čebelje matice medeni darilni program ičevapotl 0 Tel.: 01 7863398 722226, 041334 170 tzzena NUDIMO: pizze iz krušne peči ocvrte lignje, sir okusne domače sladice hišno solato Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 do 22.00 sobota, nedelja od 12.00 do 22.00 VSE JEDI VAM LAHKO DOSTAVIMO ončnica ljubljanska c. 61 1293 Situ rje Sap tel.: (01)78 75 666 CEMENTNI IZDELKI Telefon: • 1 /7 www.zobec-sp.si Slovenija je tako velika dežela, da marsikdo izmed nas že desetletja hodi po njej, pa je še ni prehodil. In kakor se v tej deželi zvrščajo pestre ozemeljske značilnosti - od visokih gora, položnih hribčkov, pros­ tranih polj, grap in dolin, jezer in morja do kraških jam in številnih vrtač, tako smo Slovenci različni po narečjih svojega jezika in po etnoloških značilnostih posameznih območij. Ali ni potemtakem naravno, da je tudi naša pesem pokrajinsko različna, vsebinsko bogata in glasbeno zanimiva? Predvsem pa ni nikoli bila sama sebi namen. Bila je odraz življenja in čuten­ ja našega človeka. Ljudje so prepevali v veselju in žalosti, obvezno pa ob posebnih priložnostih, saj je bila pesem sestavni del njihovih srečevanj, prazničnih, posebnih (npr. ob smrti koga od njih) in delovnih, povezanih z značilnimi šegam1 in navada nI. Tudi v Kulturnem domu v Račni 12. oktobra zvečer ljudska pesem ni bila sama sebi namen, saj seje na 5. srečanju ljudskih pevcev in godcev zbralo veliko ljudi. Samo nastopajočih iz različnih krajev Slovenije je bilo 65. Letošnje srečanje se je začelo s pritrkavanjem (potrkavanjem ali klenkanjem, kakor pravijo ponekod drugod), kar je slovenska posebnost. Umetnost pritrkavanja, to je ritmičnega udarjanja po dveh ali več zvonovih, se prenaša iz roda v rod kot pristno ljud­ sko izročilo in ga gojijo z veliko vnemo in ljubeznijo starejši in mlajši, možje in fantje, sedaj pa tudi že dek­ leta. Vendar se ne pritrkava kadarkoli, temveč le za posebne priložnosti, kakor to terja izročilo. Včasih so pritrkavali za vse večje praznike ali kakšen drug dogodek v vasi, ki so mu želeli dati slovesnejši poudarek. Za domačimi pritrkovalci je nastopila Zarja, skupina domačih pevcev, ki že več let zbirajo ljudske pesmi in jih z veseljem prepevajo, podstopijo pa se tudi zaigrati kako godčevsko vižo. Tokrat smo slišali drajšui. Včasih so drumlico (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je dromlja ljudsko glasbilo z jez­ ičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi) menda imeli pri vsaki hiši in so vasovalci igrali nanjo. V bližnji dobrepoljski dolini so še pred prvo sve­ tovno vojno fantje pozimi prihajali v hiše, kjer so delali yftfflS!8vo POKašmo VINSKA KLET VIDMAR - TROŠT OBRTNIŠKA 2 - GROSUPLJE v petek, 8. 11. '02 od 14. do 19. ure. Delovni čas: ponedeljek •petek 9-12 in 15-19 sobota 9-12 tel: 01/787.34-66 GSM040/71&614 PRODAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA VINORODNEGA OKOLIŠA SAVIGNON, i AS KI ki/i irs<. *1| MALVAZIJA, ME&ANO BELO, CABERNET SAVIGNON. MER LOT OD 270 SIT DO 380 SIT h'h in Mnumut inakkumli . j /1 > " /• •/ /»' /iif /i/ ri'( /ti i'1'fUfili iifiil'fliti zobotrebce, in ko je bilo pos- torjeno vse, kar so se namenili narediti tisti večer, so fantje zaigrali na drumlico. S tem glasbilom je vasovalec hotel razveseliti svojo ljubico. Npr. takole: Dajte mi, mati, dva krajcarja, da si bom drumelco kupil, da bom pod oknom zadrumlav ji, kot sem ji s roi i obljubil. Sestavni del Ka .urnega društva Račna je tudi tambu­ raška skupina, ki že drugo leto razveseljuje ljubitelje tam- buric. Poslušalce je navdušila tudi na tej prireditvi. Kot najnežnejši podmladek društ­ va pa je zapela in zaigrala tudi nadaljevanje na 3. strani Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVII številka 10 11 oktober-november 2002 9 771580 091009 Mojstri iz pekarne BARITONIST, KI IZDELUJE SRCA Kot prvega v nizu mojstrov iz Pekarne Grosuplje predstavljamo Petra Škufco, moža s štirimi poklici Pripoveduje o tem, kako seje iz kovinarja in šoferja spremenil najprej v peka in nato v živilskega tehnika, ob tem pa je našel čas za prepevanje. Če si nekaj zares želiš, se ti želja uresniči, pravijo, Peter pa pripoveduje: "Po osnovni šoli sem želel postati pek. Ker pa je bila šola precej daleč, v Mariboru, sem se odločil za bližnjo kovinarsko. Opravil se m šolanje in se zaposlil, ob tem pa sem pridobil tudi vse kvalifikacije za poklicnega šoferja. Toda ko sem pred osmimi leti zagledal razpis za peka pomočnika, sem se takoj odločil, da poskusim. Napisal sem prošnjo in že na pogovoru me je direktor vprašal, ali bi me zanimalo šolanje ob delu. Bil sem seveda za." Po treh letih v pekarni se je odločil, da sede po 14 letih spet v šolsko klop. Naredil je najprej poklicno šolo za peka, nato pa se je odločil še za dve leti, ki vodita do izobrazbe živilskega tehnika. Zdaj mu do pete stopnje manjka samo še en izpit. S svojim delom je zadovoljen. Zakaj se torej še izobražuje?" Za šolanje sem se odločil, ker je v pekarni precej možnosti za napredovanje. Vesel sem, da me je podjetje podprlo in da ima veliko razumevanja za izobraževanje. Tucii delo narekuje, da moraš biti izobražen za delo z računalniki. Sodobna tehnologija zahteva posebna znanja. Fizičnega dela je zaradi računalnikov manj, veliko lažje je tudi zaradi klimatizacije, ki je hkrati zagotovila, da so pogoji za kakovost kruha vedno enaki." V pekarni je Peter predpečnik, vendar obvlada vse faze dela, zato večkrat priskoči na pomoč tudi v trgovskih centrih pri peki na prodajnem mestu. Pravkar je bil mesec dni v Novem mestu. Še vedno pa rad pripravlja kruhe, ki zahtevajo ročne spretnosti. Vesel je, da je bil izbran med mojstre peke, ki izdelujejo pletena srca po tradicionalnem izročilu. Peter Skufca: "IVedpečnlkovo delo se je zelo spremenilo. Fizičnega dela je manj, s klimatizacijo pa so se izboljiali tudi pogoji za doseganje stalne kakovosti izdelkov." Peter je član vokalne skupine Prima, v domačem zboru pa z ieno Klaro po 7-letni hčerki Tjaši in 6-letnem sinu Tllnu kmalu pričakujeta Se enega člana "Doma sem iz okolice Žužemberka in za tamkajšnje turistično društvo večkrat pripravim pletena srca in druge izdelke. Poznajo me namreč tudi kot pevca. Sem baritonist v dvanajstčlanski moški vokalni skupini Prima, zato se veliko družimo ob ohranjanju kulturne dediščine. Spodbudno je, da zanimanje za izdelke in običaje iz kulturne dediščine narašča, veliko več ga je kot pred leti", poudarja Peter Škufca. lekarna Grosuplje ČISTEGA VINA ZA PRIJAZNEJŠE GROSUPLJE! Ob koncu mandata odgovornega urednika "Kljub vsemu se mandat vendarle izteka." Tako sem med drugim dejal na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta 25. septembra letos. Ker smo tik pred volit­ vami, pa si ne zatiskam oči, da ne bi videl nekaterih značilnosti našega političnega trenutka in s tem nedvomno povezanega tudi svojega dela v vlogi odgovornega urednika. Ob prevzemu nalog sem že v 5. števil­ ki Grosupeljskih odmevov leta 1999 poleg programske zasnove, povabila k sodelovanju, cenika oglaševanja objavil tudi dva prispevka, ki sta morda bolj kot takrat ob iztekajočem se mandatu še vedno aktualna in zanimiva. - V prispevku Kako se je izbiral ured­ nik? sem uvodoma zapisal: "Ocenil sem, da je med drugim v Grosupljem že nastopil čas, ko so politična razmerja dozorela do take točke, kjer bodo različne usmeritve morale sodelovati med seboj", že v nadaljevanju pa tudi: "Če sem se zmotil pri zgoraj navedeni politični oceni, potem za tisto drugo smer, ki se bo morda "zgodila" v prihod­ nosti, ne bom izgubljal preveč energije, saj sem prepričan, da je v sodobnem času še toliko bolj treba med ljudmi iskati le dobro." Ko se oziram nazaj, ugotav­ ljam, da je sodelovanja z Grosupeljskimi odmevi in tistega dobrega bilo zares zelo veliko. Je pa tudi res, da nas nekateri niso želeli informirati o svojem delu, saj so izkoriščali druge možnosti obveščanja in načine delovanja. O uspehih in težavah skozi ves čas mojega mandata odgo­ vornega urednika pa po mojem prepričan­ ju ni treba razkrivati vseh podrobnosti. - Pri delu se je potrdilo tudi predvide­ vanje, ki sem ga zapisal že omenjeni številki Grosupeljskih odmevov ob nastopu v prispevku Za prijazno Grosuplje (ki je postal tudi slogan časopisa): "Vsi pa nedvomno ne boste s časopisom zadovoljni. Verjetno marsiko­ mu ne bodo všeč moja stališča, kadar bom poskušal komentirati dogajanje pri strokovnih temah. To avtonomnost si bom dovoljeval le kot občan v očitno štr- lečih primerih in tam, kjer sem skozi izkušnje prišel do utemeljenih spoznanj." Na strokovnih področjih v geodeziji, grad­ beništvu in urbanizmu ter v ljubiteljskem delu na področju kulture, zgodovine in naravovarstva, pa sem prišel do sklepov, da je Grosuplje v zadnjih letih vedno dlje od samoobnavljajočega razvoja. Prav na omenjenih področjih je bilo kar nekaj primerov, ki so jih drugače misleči razumeli (vsaj tako sem sklepal iz nji­ hovih odzivov) kot napad na svoje delo, a se je kljub temu velikokrat nato celo zgodilo, da so že čez nekaj let ali celo samo čez nekaj mesecev trdili popolno­ ma enako ali pa zelo podobno. Naj našte­ jem nekaj takšnih primerov: stihijsko priseljevanje v Grosuplje, romska prob­ lematika, "bogata občina" in (ne)subven- cioniranje programov na državni ravni, prelivanje davkov in taks v območja za zasebno pozidavo, prostorske neuskla­ jenosti in spreminjanje namembnosti za pozidavo, nepremičninske evidence ter ustrežljivost "turbokapitalu", črne grad­ nje, "poševna šola", prometna neure­ jenost glavnih in drugih cest, premalo pločnikov, prešibkih kablov, nevodotes- nih in manjkajočih kanalizacij, azbestoznih vodovodov, nedodelanih toplovodov, že ničkolikokrat obljubljenih zadrževalnikov, premajhna čistilna naprava ter slaba preostala gospodarska infrastruktura, podirajoči se zdravstveni dom, prostorska stiska knjižnice, propadajoča kulturna dediščina ... Zanimivo je tudi zatrjevanje nekaterih v zadnjem času, ki so še lani govorili, kako veliko je pomanjkanje šol in vrtcev, danes pa že trobijo, da je v obstoječih šolskih klopeh prostora še za najmanj 500 učencev, kar kaže na novi centralizem. Ali pa trditev enega od svetnikov, ki je pred kratkim po radiu govoril, da je treba ustanoviti agencijo za razvoj grosu­peljskega turizma. Podobno je s področ­ jem kulture, ki je bila skozi več kot tisočletno zgodovino ključnega pomena za ohranitev naroda. O potvorjenih delih slovenske zgodovine pa prav tako nima smisla zgubljati besed. Prav programi, ki bi morali pospeševati in izčiščevati ta področja, pa so v Grosupljem v zadnjih treh letih zastali in se razvlekli do časovno nerazumnih meja. Hkrati Grosuplje dobiva vedno bolj značaj predmestja brez lastne identitete. Tudi zaradi tega sem prepričan, da mora­ jo biti najpomembnejše naloge občine, v kakšnem sožitju, ustvarjalnosti, kul­ turnem, socialnem in zdravem okolju živijo in delajo ljudje. Ker so po mojem v občini ključni prob­ lemi predvsem zgoraj našteti in ker smo nekoliko o njih spregovorili tudi v Grosupeljskih odmevih, smo pri nekate­ rih tako slabo zapisani. Pri tem tistih nekaj ubogih honorarčkov, ko nekateri delamo za realnih neto manj kot 300 sit na uro, ali pa za lase privlečeni in neob­ javljeni članki niso niti tako pomembni. Po drugi strani pa sem vsako leto v občin­ ski proračun od trženja oglasov poskrbel skoraj za en milijon več kot je bilo nakazanih vseh zneskov na moj tekoči račun. Če pa bo potrebno, bom morda podrobneje pojasnil tudi te zadeve. Nikakor pa ne na način, kakršnega so si privoščili nekateri v zadnjih mesecih. In še nekaj je treba poudariti! Nikoli nisem skrival svojih vrednot, ki so mi bile položene že v zibelko in ki sem jih utrjeval večkrat tudi v trdih preizkušnjah. Prav ta domek pa so kritizerji in tisti, ki nimajo v svojem značaju omembe vrednih dobrih strani, največkrat obstreljevali ne samo z gorečimi in zastrupljenimi puščicami temveč tudi z vsemi najtežjimi in najbolj umazanimi sredstvi. Čas pa bo nedvom­ no pokazal (kot je že v več drugih okoliščinah), koliko je bilo pravih opek in koliko neuporabnih okruškov, pa tudi koliko resnice je bilo na kateri strani. Ne glede na izid volitev pa lahko že zdaj zapišem, da nisem spreminjal sta­ lišč pri svojem delu, kar ne bi mogel trdi­ ti za nekatere na odgovornih mestih, saj že z listanjem po preteklih številkah Grosupeljskih odmevov (čeprav se veliko niso oglašali) lahko ugotovimo, da so marsikatere izrečene besede in zapisani programi ostali le obljube. Vtem pogledu razumem tudi tistega, ki je pisal o prelomnem obdobju, a ko naj bi njegove besede meso postale, je nato bolj kot uresničeval programe, dejansko prelomil besedo. Prav zaradi tega bom oddal svoj glas tistemu, ki bo stal za svojimi besedami in se bo zavzemal za samoobnavljajoč razvoj, ki bo vključeval vse ljudi v občini in mu bo dostojno življenje vsakega posameznika temeljni cilj njegovega pro­ grama. Spoštoval pa bom kakršno koli demokratično odločitev "ljudskega glasu". Če smo pri Grosupeljskih odmevih zadeli utrip le-tega, se bo tudi pokazalo, koliko nam je zares uspelo, da so Grosupeljski odmevi (p)ostali glasilo prebivalcev občine Grosuplje. Kljub vsemu: prizadevali smo si vendarle za to. Na koncu mi ostaja še prijetna dolžnost, da se zahvalim vsem, ki ste kar koli prispevali za časopis, pa naj je šlo za redno ali občasno dopisovanje, sodelo­ vanje v uredniškem odboru, tehnična opravila in razne druge storitve, oglaše­ vanje, povabila na številne prireditve in seje ter vsem tistim občinskim svetnikom in zaposlenim na občini, ki ste tvorno sodelovali pri ustvarjanju časopisa, pa tudi vsem tistim, ki ste poskrbeli morda samo za drobne vestičke in mnenja, ki smo si jih izmenjali ob različnih (tudi "blitz") srečanjih. Naj bo letošnje martinovo poleg naše­ ga žegnanja in volitev za občane grosu­ peljske občine tudi trenutek, ko si bomo nalili čistega vina in nova priložnost za prijaznejše Grosuplje. Odgovorni urednik Jože Mlkllč FANTJE PO POLJ' GREDO - 5. Srečanje ljudskih pevcev in godcev / nadaljevanje s 1. strani vedno prisrčna otroška skupina. Od gostov so se prvi predstavili Vaški pevci iz novo ustanovljene občine Markovci pri Ptuju. So štirje in pojejo v okviru Kulturnega društva Bukovci štiri leta. Njihovo petje je štiriglasno, torej poje vsak svoj glas. Prekmurje so zastopale Ljudske pevke iz Beltincev. Pojejo že 8 let in nastopajo po vsej Sloveniji. Znajo prek 150 pesmi, in to predvsem takih, ki jih skoraj ne slišiš več. Rešile so jih pred po­ zabo in jih sedaj prenašajo na mladi rod. Iz Trebnjega so prišle že dolgo poznane mlade pevke Ragle, ki pojejo predvsem pesmi iz trebanj­ skega konca, kakšno pa tudi iz drugih slovenskih pokrajin in v drugem narečju. Fantje artiški poskušajo obnoviti izvirne melodije, kot so jih peli na robu brežiško-krškega polja. (Kot že ime pove, so pevci doma iz Artič.) Pravijo, da pojejo izključno ljudske pesmi in gojijo fantovsko petje, katerega značilnost je triglasje: naprej, čez in bas. (Op.: čez peti - ponekod rečejo tudi prek - pomeni z Vesele Prekmurke iz Beltincev. višjim glasom spremljati melodijo.) Petje je zateglo in precej glasno, saj so fantje navadno peli na prostem pred zidanicami, ob kmečkem delu, zvečer na vaš­ kih križpotjih ali pa sredi vasi, da je njihova pesem umirjala življenjski utrip zgaranih mož in žena. V pristnem štajerskem narečju so zapele Ljudske pevke iz Rogatca pri Rogaški Slatini. Iz Podgorcev pri Ormožu je prišlo pet ljudskih god­ cev Kulturnega društva "Alojz Žuran". Igrajo na dia- tonično harmoniko, berdo, bugarijo (to je srednje velika tamburica), 1. in 2. klarinet (to sta različno uglašena klarineta). Pogosto spremljajo folklorno skupino na nastopih, igrajo pa tudi samostojno. Živahni štajerski godci so tudi zaključili prireditev FANTJE PO POLT GREDO in pošteno razgibali dvora­ no, tako da se je veselo druženje nadaljevalo še Kvartet ljudskih pevcev iz Bukovcev, nova občina Markovci. dolgo v večer. To srečevanje ljudskih pevcev in godcev pa ni samo prireditev, ki naj privablja poslušalce, ampak naj bi bilo vsako leto glasnejši opomin, da spada tudi petje domačih pesmi v vsakdanjost slovenske družine, saj za Slovence velja, da smo veseli ljudje, v najlepši deželi doma in daje pesem naš jezik. Organizatorji - Kulturno društvo Račna - se zah­ valjujejo vsem, ki so s svojo pesmijo popestrili ta večer, pa tudi vsem, ki so to srečanje materialno Raglje iz Trebnjega. Artiški fantje, Brežiško polje. omogočili. Posebna zahvala gre Občini Grosuplje, ki že vsa leta finančno pomaga, prav tako Skladu za lju­ biteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Hvala pa tudi vsem ostalim donator- jem (nekateri niso želeli biti javno imenovani). Podgorski godci, Ormož. Za programske liste in za snemanje na videokase- to gre zahvala g. Darku Kavšku iz Grosupljega. Še to: Vse pohvale vredna je bila tudi izredno dovršena scena. Zanjo je letos poskrbel Janez Gruden iz Pirke po idejni zasnovi vodje skupine Zarja Jožice Poderžaj, piko na i pa ji je dodala pevka Zarje Marinka Adamič z jesenskimi plodovi in domačim cvetjem. Če bo Bog dal, pa naslednje leto v mesecu oktobru spet nasvidenje! Za Kulturno društvo Račna, Jožica Poderžaj GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: Jozem@slol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medi­ jih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopn­ ji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.250 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V DECEMBRU JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 2. DECEMBRA 2002. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki m so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/patec- za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@sk>l.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradh va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. Zaključni račun občinskega proračuna 2001 ŽUPAN IN SKORAJ DVE MILIJARDI TOLARJEV Občina Grosuplje je v lanskem letu razpolagala z nekaj več kot 1.958 milijoni tolar­ jev, porabila pa je skoraj 1950 milijonov. Med prihodki je daleč največja (zaokroženo na milijon tolarjev) dohodnina (891), sledijo ji prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč, to so prispevki za kana­ lizacijo, vodovod, elektriko in toplovod (344), prodaja zemljišč (131), nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (101), transferni dohodki iz državnega proračuna (100), JKP Grosuplje je iz cene za vodo, kanališčine, smetnine in toplovodnega ogrevanja v občinski proračun prispevalo 81 milijonov, davek na promet z nepremičninami (54 mil­ ijonov), prodaja nepremičnin (dela poslovnih prostorov na Adamičevi 2 in stanovanja v Rožni ulici 6: 50), ekološka taksa za vodo in odpadno vodo (38), priključne takse (36), vračila od danih posojil in od prodaje kapitalskega deleža (24), najemnina od poslovnih prostorov (20), lokacijska dokumentacija (14), prodaja poslovnega deleža v Veterini dobro (10) in obročna kupnina od stanovanj, prodanih po stanovanjskem zakonu (6). Med odhodki so največji naslednji (zaokroženi na milijone tolarjev): urejanje stavb­ nih zemljišč (451), delovanje občinske uprave (301), predšolska vzgoja (299), osnovno izobraževanje (242), komunalno gospodarstvo (javna razsvetljava, zimska služba, zelenice, avtobusna postaja in postajališča, urejanje vaških središč, odškodnina za smetišče, gradnja vodovoda na Novo Goro ipd.: 156), ceste (89), kultura (58), delovan­ je organov občine (župan, svetniki, objave v Uradnem listu, občinski časopis ipd.: 56), socialno varstvo (52), šport (43), zdravstvo (25), kmetijstvo (24), varstvo pred nesreča­ mi (gasilstvo: 21), urejanje prostora (11), delovanje KS (8), turizem (5), interesne dejavnosti mladih (sofinanciranje mladinskih organizacij in organizacij, ki delajo z mladimi: 2). Za posojila in za povečanje kapitalskega deleža (v Medobčinskem skladu za razvoj malega gospodarstva in v lokalnem pospeševalnem centru) je bilo porabljenih 31 mi­ lijonov, za odplačevanje starih dolgov pa 31 milijonov. V letu 2001 se občina ni zadolževala. Na odhodkovni strani je bilo na podlagi sklepov župana prekoračenih 55 proračun­ skih postavk. Največje prekoračitve so bile naslednje: nakup zemljišč za 65; odvod 30 % zbranih prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč na krajevne skupnosti za 12; pro­ jektna dokumentacija za šolo ŠtJurij za 8,8; nova kuhinjska oprema za šolo L. A. za 7; zimska služba na javnih (krajevnih) poteh za 6; preplastitev javnih poti Brinje I in Brinje II za 2,8; nagrade nepoklicnih funkcionarjev so se povečale za 2,6; kanalizacija Sp. Slivnica za 2,5; nakup upravnih prostorov za 1,5; vežica na Mlačevem za 1,5; ogre­ vanje, elektrika itd. za 1,3; varstveno-delovni center za 1,2; plača zaposlenih v knjižnici za 1,1 - vse v milijonih tolarjev. Prerazporeditve proračunskega denarja, večje od 100.000 tolarjev pa so bile naslednje (v tisočih tolarjev); podaljšanje licence antivirusnega programa, licenčnin in programov - za 795; električna energija v knjižnici - za 700; vzdrževalna dela na gozd­ nih cestah - za 655; Zveza športnih organizacij - za 600; odplačilo najetega bančne­ ga kredita - za 570; vaški center Rožnik - za 500; najemnina za vrtec Mojca - za 400; pisarniški material - za 420; seje občinskega sveta, odborov in komisij - za 370; pre­ plastitev javnih poti v Škocjanu - za 346; projektna dokumentacija za cesto in javno razsvetljavo v Jerovi vasi - za 327; vzdrževanje lokalnih cest - za 326; projektna doku­ mentacija za razširitev lokalne ceste Grosuplje-Sp. Slivnica in odvodnjavanje - za 322; dodatna oprema civilne zaščite - za 303; drugi stroški dokumentacije (soglasja, cen­ itve, geodetske storitve, odškodnine) - za 300; projektna dokumentacija za enostran­ sko avtobusno postajališče ob Adamičevi cesti na Grosupljem pred OŠ - za 281; odškodnina za Špajo dolino - za 270; vzdrževanje grobišč - za 250; idejni projekt enostranskega pločnika ob Ljubljanski cesti na Grosupljem - za 201; drugi programi v vrtcu - za 200; obvezno zdravstveno zavarovanje za občane - za 200; investicijsko vzdrževanje Zdravstvenega doma - za 200; drugi prispevki delodajalca v zvezi s knjižnico - za 150; preplastitev javne poti na Plešivici - za 148; prometna varnost - za 140; vzdrževalna opravila - za 105 in Center za socialno delo - za 100. Skupna vsota vseh sredstev, ki jih je župan zaradi prekoračitve odhodkov preraz­ poredil, znaša 123,9 milijona tolarjev ali 6,35 % vseh porabljenih sredstev. Prerazporejanje sredstev med proračunskimi postavkami znotraj posamezne dejavnosti dovoljuje županu Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2001. Tako so bile npr. poravnane glede na proračun prekoračene nagrade nepoklicnih funkcionarjev (postavka 1.2.1) s prerazdelitvijo sredstev s postavke 1.2.12: stroški urejanja zemljišč. V imenu Nadzornega odbora občine je njegov predsednik Vinko Likovič izjavil, daje dal NO zaključnemu računu 2001 soglasje s priporočilom, da bodo vsi preveč izplačani osebni dohodki vrnjeni. Zaradi mnenja s pridržkom, ki ga je izdalo Računsko sodišče, zaključni račun ni podprl edino dr. Peter Verlič. Župan Janez Lesjak je vse pomisleke zavrnil s trditvijo, da so očitane napake nastale zaradi napačne sistematizacije delovnih mest. Ko je bila sistematizacija usklajena s predpisi, pa so delavci občinske uprave dobili celo višjo plačo. Torej so bili oškodovani delavci, ne pa občinski proračun. J. Muller VELE A prijeten nakup V Blagovnici Tabor, Gasilska cesta 1, Grosuplje oddamo prostor cca 20 m2 v najem izkušeni šivilji. Informacije na telefon: 721 82 53 Vele d.d., Ljubljanska 64, Domžale NENAČELNA PRERAČUNLJIVOST Državni zbor je 30. maja letos spremenil Zakon o lokalni samoupravi tako, da mora 20 slovenskih občin, med njimi tudi naša, zagotoviti v občini naseljeni rom­ ski skupnosti pravico, da dobi "do enega predstavnika v občinskem svetu". Po tem privilegiju se romski svetnik voli po večinskem, vsi ostali člani občinskega sveta pa po proporcionalnem sistemu. To pomeni, da je romskemu svetniku / svetnici izvolitev zagotovljena ne glede na število dobljenih glasov, vsi ostali občinski svetniki in svetnice pa morajo zbrati najmanj dobrih 4 % glasov. Za zakon so v Državnem zboru glasovali vsi navzoči poslanci LDS (27), ZLSD (7) in Desusa (4), od SLS so za zakon glasovali 3, od SDS 1 ter poslanka madžarske narodnosti. Proti zakonu so glasovali vsi navzoči poslanci NSI (5) in SNS (2) ter po 1 poslanec SDS in SLS. Spremenjeni zakon je bil torej sprejet predvsem z glasovi LDS, ZLSD in Desusa (skupaj 38 glasov od 28 potrebnih), vendar sta LDS in ZLSD v grosupeljskem občinskem svetu glasovali proti spremembi občinskega statuta, ki bi omogočila uveljavitev sprejetega zakona tudi v občini Grosuplje. Preračunali so, da se jim tik pred volitvami v občinski svet zaradi politično popolnoma nejasno obarvanega predstavnika Romov oziroma zaradi 0,5 % virtualnih romskih volivcev ne izplača igrati na karto načelnosti. /. Muller OTEPANJE S STROŠKI ZA GARAŽNO HIŠO POD TRIKOTNIKOM Po osnutku ureditvenega načrta naj bi na Grosupljem med sodiščem in Družbenim domom stala velika poslovno-upravna stavba Upravne enote, državnih inšpektoratov, Geodetske uprave in sodišča. Na željo Upravne enote, glavne investitorice, naj bi se predvidena stavba še za 2 m razširila proti Adamičevi c, razdalja do sodišča pa naj bi se zmanjšala na 4-5 m. Velik prob­ lem pa so potrebna parkirna mesta. Urbanisti so si zamislili kar dvoetažno podzemno parkirno hišo, glavna investitorica pa noče o njej niti slišati. Občinski vložek v objekt bi bilo zemljišče in bodoča dvorana KS, verjetno v kleti ali 1. nadstropju, ker pritlične prostore zahteva UE. B. Predalič (SDS) je predlagal, naj pri reševanju parkirišč obvezno sodeluje tudi investitorica, sicer bo vse breme padlo na občinski proračun, J. Dolinšek (SLS) pa je opozoril, da je v občini še kar nekaj bolj potrebnih investicijskih gradenj, kot je dvorana KS, in ob tem omenil 4 podružnične šole. Po besedah župana J. Lesjaka se ureditveni načrt dela na kožo investitorjev, vztrajati pri kompletni rešitvi parkirišč pa bi pomenilo ustaviti projekt, od ures­ ničitve katerega je odvisna tudi prodaja sedanje upravne stavbe, last občine. Podprla sta ga člana LDS: F. Štibernik bi čim hitreje ustregel investitorici, saj naj bi se z novogradnjo zmanjšala izguba komunalnega toplovoda, zgrajene občinske garaže pa da bi lahko tržili, J. Intihar pa je prepričan, da je treba izko­ ristiti srečo, koje država pripravljena investirati. Zase. J. Muller V OBČINI 626 BREZPOSELNIH Temeljna dejavnost Urada za delo Grosuplje, ki pokriva tri občine: Grosuplje, Dobrepolje in Ivančno Gorico, je posredovanje zaposlitev in zaposlitveno svetovanje, poklicno svetovanje mladini in odraslim ter štipendiranje. Na Uradu so zaposlene tri svetovalke, referentka v prijavno-odjavni službi in vodja urada. Osnovne informacije so na razpolago v "odprtem sprejemu strank", poglobljeno individualno svetovanje pa pri svetovalcu. Iz občine Grosuplje je bilo na uradu 31. januarja letos prijavljenih 626 brezposel­ nih, od teh jih je 270 imelo izobrazbo I. ali II. stopnje, 198 izobrazbo III. ali IV. stop­ nje, 126 izobrazbo V. stopnje, 14 izobrazbo VI. stopnje in 18 izobrazbo VII. stopnje. V letu 2001 so bili na Uradu za zaposlovanje Grosuplje najbolj iskani naslednji pok­ lici: gradbeni delavec, delavec brez poklica in pomožni delavec (I. stopnja); zidar za zidanje ometov in pomožni brusilec (II. stopnja); voznik avtomehanik, mizar, kuhar, natakar, prodajalec, avtomehanik, oblikovalec kovin, ključavničar in tesar opažer (IV. stopnja); ekonomski tehnik, strojni tehnik (V. stopnja) in diplomirani pravnik, dipl. inž. informatike, profesor razrednega pouka in dipl. ekonomist (VII. stopnja). J. Muller NOVO BREZJE Med Grosupljem in Brezjem naj bi po zazidalnem načrtu Gospodarska cona sever v naslednjih letih zraslo veliko stanovanjsko naselje 300 hiš, večinoma podkletenih. Zemljišča so sicer izpostavljena 100-letnim poplavam, investitor pa je že naročil ustrezno vodnogospodarsko preveritev. Za potrebno rekonstrukcijo Kadunčeve ceste je Občina naročila projekt, ki bo vključeval tudi nadvoz čez železnico, investitor pa je predvidel 1800 m2 poslovnega programa, v okviru katerega bodo možnosti tudi za vrtec. Ker bodo s priselitvijo 1000 novih prebivalcev očitno potrebne tudi velike občinske investicije v javno komunalno (ceste, parkirišča, toplovod) in socialno infrastrukturo (vrtci, šola, zdravstvo) je Janez Dolinšek (SLS) na seji Občinskega sveta opozoril na prepotrebne investicije v podružnične šole, zdravstveni dom in vrtec ter zahteval, naj občinske službe izdelajo analizo vpliva novega Brezja na občinski proračun, zlasti bi ga zanimalo razmerje med višino prihodnjih občin­ skih dohodkov (dohodnino) in predvidljivimi investicijskimi stroški. Ugovarjali so mu S. Žvegla (ZLSD); Standard se nam dviguje!, dr. M. Kranjc: Ljudje so naše bogastvo!, Ustavitev gradnje - ustavitev napredka!, J. Intihar: Novi ljudje - nove ideje! Matematično prepričljivo. J. Muller Občina kupuje 3 ha zemljišč Na področju predvidenega zadrževalnika Bičje med Brezjem in Brvacami je naprodaj travnik, ki meri 11 603 m2, med Brezjem in Selami travnik, ki meri 10 275 m2, na območju naravnega rezervata in sto­ letnih voda med Brezjem in razdelilno postajo Ponova vas pa sta naprodaj dve zemljišči v skupni izmeri 10.035 m2. Navedena zemljišča, ki se proda­ jajo kot kmetijska, želi "z namenom gradnje oziroma menjave" kupiti Občina Grosuplje, ki ima sicer pred­ kupno pravico. V zvezi z naseljem Grosuplje pa je občinski svet sprejel predlog, da se ob cesti Ob Grosupeljščici ukine 280 m2 javnega dobra (opuščena kmečka pot), zato da se pridobi zemljišče za javno pot med Cesto Cankarjeve brigade in Kamno gorico, s katero bo vzpostavljena direktna cestna poveza­ va med nogometnim igriščem in šport­ nim letališčem, potrebna zaradi grad­ nje novih hiš. J. Muller Nastajajoče mesto in umetnost Akademska kiparka Lučka Koščak, doma s Plešivice pri Žalni, ki že dlje časa ustvarja v tujini, je predlagala Občini Grosuplje, naj odkupi 3 njene kipe, ki so trenutno razstavljeni v Ljubljani na zelenici pred Šentjakob­ skim mostom. Okoli 2 m visoki in prav toliko široki betonski kipi predstavljajo tri človeške glave s poprsjem, ki raste iz zemlje. Avtorica je predlagala, naj bi veliki kipi stali na pobočju Koščakovega hriba, župan pa je kot možni prostor omenil zelenico med Taborsko in Adamičevo cesto. Občinski svetniki in svetnice so pomisel, da bi Grosuplje po dveh betonskih vodnjakih dobilo kako javno umetniško delo, načelno podprli, ven­ dar so imeli zadržke glede trajnosti betona in zaradi preskopih podatkov o ponujenih kipih sploh. Najboljši pred­ log je vsekakor imela A. Likovič (SDS): 6 milijonov vredni nakup naj občina odloži, umetnico Lučko Koščak pa naj povabi, da bi ponujene in druge svoje kipe - tudi ob pomoči občine - raz­ stavljala na Grosupljem. J. Muller Pozidava cikavske Pentlje Občinski svet je sprejel nekoliko spremenjeni osnutek zazidalnega načrta za obrtno cono v Pentlji (na zemljiščih med avtocesto in cikavskim priključkom za Ljubljano). Upoštevana je pripomba investitorja R6fix gradbeni materiali: srednji objekt naj bi stal bližje lokalne ceste, tretji objekt se naj bi bistveno zmanjšal, prvi objekt pa povečal na 25 m x 25 m. P. Štrubelj (SLS) je . menil, da bi 4,20 m poglobljeni cestni podvoz proti Paradišču zalivala voda. Državno križišče pri gostišču Fortuna je - na nesrečo uporabnikov in na srečo last­ nika: države - izven zazidalnega načr­ ta, zato je njegova nujna ureditev ponovno nenujna. J. Muller NEUSPELA OBSTRUKCIJA Nova direktorica CSD 0N| |N V$| DRUq, V OBČINSKEM SVETU Občinski svet je na redni septembrski seji volil 4 elektorje v volilno telo, ki bo izvolilo zastopnika lokalnih interesov v državnem svetu, in svojega kandidata za državnega svetnika. B. Predalič je v imenu svetniške skupine SDS predlagal javno glasovanje in z glasovi SLS predlog tudi uveljavil, svetniki LDS in ZLSD pa se s predlogom niso strinjali: zagovarjali so tajno glasovanje, očitno računajoč na vsaj en glas z "nasprotne" strani. Po 10-minutni prekinitvi seje je dr. M. Kranjc sporočil, da nji­ hovi svetniški skupini za čas volitev zapuščata sejno sobo. Poskus preprečitve glasovanja pa ni uspel, ker sta se na seji pojavila še dva svetnika SLS, kar je zadostovalo za 12 potrebnih glasov absolutne večine. Za elektorje so bili izvoljeni: dr. Peter Verlič, Janez Dolinšek, Vera Šparovec in Tomaž Trontelj, za državnega svetnika pa bo kandidiral Božo Predalič. J. Muller OBČINSKE ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE Občinski svet je na septembrski seji obravnaval osnutek pravilnika o štipendiranju za nadarjene študente in študentke. Po njem naj bi pravico do štipendije lahko uveljavljali študenti dodiplomskega študija od vključno drugega letnika, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče v občini Grosuplje najmanj 1 leto, - da so državljani Republike Slovenije, - da niso starejši od 27 let, - da so vpisani kot redni študenti, - da imajo povprečno izpitno oceno najmanj 8, - da niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne, nimajo sta­ tusa zasebnika ali samostojnega podjetnika in da nimajo druge štipendije v R Sloveniji, - da dosegajo vidne rezultate na izvenštudijskih področjih, npr. v kulturi, športu, umet­ nosti, znanosti. Če bi bilo kandidatov/kandidatk več kot štipendij, naj bi odločala višja povprečna ocena in boljši dosežki na izvenšolskih področjih. Višina štipendije naj bi bila od 30.000 do 40.000 sit mesečno, odvisno od študijskih in izvenštudijskih uspehov. S. Žvegla (ZLSD) je predlagal, da se štipendije razširijo tudi na izredne študente in na magistrski študij, dr. P. Verlič (SDS) pa, da se vključijo tudi študenti in študentke prvega letnika visokošolskega študija, pri katerih naj odločajo dosežene točke na maturi. J. Muller - Vesna Širok Na razpisano prosto mesto direktorja / direktorice Centra za socialno delo Grosuplje se je prijavilo 16 kandidatov, od katerih jih je 8 izpolnjevalo pogoje. Izmed teh je razpisna komisija naredila ožji izbor petih kandidatov, ki delajo na centrih za socialno delo. Na izredni seji 5. avgusta je Svet CSD Grosuplje imeno­ val za novo direktorico Vesno Širok, univ. dipl. psihologinjo, ki ima 27 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit. Zadnja tri leta je bila v CSD Grosuplje zaposlena na področju varstva starejših. Občinski svet je 25. septembra k imenovanju Vesne Širok sprejel pozitivno mnenje. J. Muller Cene komunalnih podjetij se tepejo Na seji občinskega sveta 2. oktobra je po daljšem razpravljanju dobil besedo tudi ogorčeni občan Peter Selan. Po nje­ govih izračunih je cena JKP Grosuplje za odvoz odpadkov 5.950,66 sit/m3, cena ljubljanske Snage pa 1.712,50 sit/m3. Tudi cena grosupeljske vode da je 15,46 % dražja od ljubljanske. Njegove izračune je direktor JKP Grosuplje Janez Skarlovnik gladko zavrnil: odvoz smeti pri nas je daleč najcenejši v Sloveniji. B. Predalič (SDS) je predlagal, naj občinske službe in JKP dajo odgovor na cenovne očitke, župan Janez Lesjak pa je napovedal, da ne bodo delali nobenih analiz, ker je bilo že vse razloženo. Zato so svetniki sklenili, da bo "vroče cene" obravnaval odbor za komunalno infra­ strukturo. J. Muller Dela pred razpisom. A. Likovič (SDS), na seji občinskega sveta 2. oktobra: Kako je z gradnjo šole Št.Jurij? Župan J. Lesjak: Delavci ravnokar vlivajo pilote, globinske temelje. Prvi razpis je zaradi previsokih cen propadel, ponovljeni razpis pa se bo iztekel čez en teden. Ministrski inšpektorji. Ob rušenju črne gradnje g. Mirka Liparja s Police je A. Likovič (SDS) zanimalo število črnih gradenj v občini Grosuplje sploh, pa smo ponovno izvedeli, da republiški gradbeni inšpektorji občini raje ne poročajo: njihov bog je samo minister. Separacija in bvpassi. Grosupeljski nogometni klub igra v drugi slovenski ligi, zato je nogometno igrišče dobilo tribuno, čez tradicionalno pešpot pa visoko železno ograjo. Navijači so medsebojno separirani, šolarji, oskrbo­ vanci Doma in vsi drugi z vzhodnega krila Grosupljega pa so prisiljeni ubirati bvpasse. Nevarna parada. Zaradi gostega prometa potrebujejo ilovski, brezovski in gajniški otroci šolski prevoz, osnovni šoli L. A. in Šmarje semafor za pešce, šola v Žalni pa grbini. Ampak varnost je po prvem tednu šolskega leta slekla paradne uniforme. J. Muller PREKRŠKARJI PLAČALI 31 MILIJONOV KAZNI V letu 2001 je sodnik za prekrške Grosuplje, ki pokriva občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, prejel v reševanje 3089 zadev, od katerih jih je rešil 77 % (2377). Obravnavano je bilo 118 pravnih oseb, 223 mladolet­ nikov, 1084 fizičnih oseb in 23 tujcev. Največ predlogov za kaznovanje so dali organi za notranje zadeve, in sicer 2192 zoper varnost v prometu, 453 zoper javni red in mir in 111 zoper javno varnost. Javno tožilstvo je dalo 21 predlogov za kaznovanje, tržna inšpekci­ ja 74, inšpekcija za okolje in prostor 52, inšpekcija za kmetijstvo, gozdarst­ vo, lov in ribolov 24, prometna inšpekcija 6, drugi inšpekcijski organi 11, Agencija za plačilni promet 11 in občani 5. V 682 zadevah so storilci plačali denarno kazen, in sicer skupaj 31 mili­ jonov tolarjev, za stroške postopka pa 4,3 milijona tolarjev. Neiztirjanih je - tudi iz predhodnih let - še 192 milijonov kazni in 12 milijonov stroškov. 143 prekrškarjem je bila izrečena prepoved vožnje z motornim vozilom, 57 je bil izrečen opomin, 9 tujcem izgon iz države, 4 osebam pa so bile izrečene zaporne kazni. J. Muller Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah(Ur. list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), ter pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 65/00, 9/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 39/96, 61/96, 43/97, 62/97, 88/99 in 64/01) in sklepa o dodelitvi sredstev za sofinan­ ciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje št: 40305-252/2002 z dne 12.9.2002 JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za sofinanciranje stroškov men­ jave kmetijskih zemljišč v letu 2002 na območju občine Grosuplje 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč v letu 2002 na območju občine Grosuplje. Sredstva so namenjena ureditvi kmetijskih zemljišč oz. kmetijskega prostora zaradi izboljšanja pogojev obdelave ter racionalnejše rabe kmetijskega prostora, pri čemer vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti druge­ ga za več kot 50 %. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 500.000,00 tolarjev. 4. Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območ­ ja občine Grosuplje, ki s to agrarno operacijo zaokrožajo po­ sestva in s tem pridobijo večje komplekse kmetijskih zemljišč. 5. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira menjavo do višine 70 % stroškov menjave oz. je višina sofinanciranja odvisna od števila prosilcev in višine razpoložljivih proračunskih sred­ stev. 6. Sredstva na podlagi tega razpisa lahko upravičenci pri­ dobijo na podlagi pisne vloge, kiji mora biti priložena nasled­ nja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva, • menjalna pogodba, • potrdilo upravne enote, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, • mapna kopija, na kateri so poleg parcele, ki je predmet menjalne pogodbe, označene tudi parcele, ki so že v lasti prosilca sredstev, • zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, ki je predmet men­jalne pogodbe ter • potrdila oz. dokazila o stroških menjave zemljišča. Vsi zainteresirani lahko vložijo prošnjo za sofinanciranje menjave kmetijskega zemljišča po vknjižbi parcele v Zemljiško knjigo na Okrajnem sodišču v Grosupljem na prosilca sredstev. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v petek 15.11.2002 ob 11. uri, odpiranje vlog bo v ponedeljek, 18.11.2002, ob 8.30 uri v sejni sobi Občine Grosuplje. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in oznako " VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE MENJAVE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev pod­ pore za sofinanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč najkasneje v 20 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobit­ niki proračunskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE. ŽUPAN Janez Lesjak PRAVILNIK 0 ŠTIPENDIRANJU NADAR­ JENIH ŠTUDENTOV V OBČINI GROSUPLJE Vse študente občine Grosuplje obveščamo, da je v spre­ jemanju na Občinskem svetu Občine Grosuplje nov Pravilnik o štipendiranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje. Predvidevamo, da bo pravilnik sprejet konec meseca oktobra 2002. Po sprejetju pravilnika bo Občina Grosuplje razpisala javni razpis za podelitev teh štipendij. Razpis bo objavljen na lokalni televizijski postaji Grosuplje in na splet­ nih straneh Občine Grosuplje fhttp://w.w.w.grosuplle.sl/) pod rubriko "aktualno". Informacije o razpisu bodo na voljo tudi v Študentskem klubu GROŠ Grosuplje. OBČINA GROSUPLJE, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance, vodja urada Jelka Kogovšek Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, objavlja na pod­ lagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02 ), ter pravilnika o postopkih za izvrševan­ je proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, 13/00, 65/00, 9/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti ter na podlagi pravilnika o finančnih inter­ vencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje (Ur.list RS, št. 39/96, 61/96, 43/97, 62/97, 88/99 in 64/01) in sklepa o dodelitvi sredstev za sofi­ nanciranje zavarovanja plemenskih živali na območju občine Grosuplje št.: 40305-0253/02 z dne 24.9.2002 JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za sofi­ nanciranje zavarovanja plemen­ skih živali na območju Občine Grosuplje v ietu 2002 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zavarovanja plemen­ skih živali, namenjenih kmetijski proizvodnji. Namen dodeljevanja sredstev je spodbujanje zavarovan­ ja živali. 3.Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je 3.190.000,00 SIT. 4. Pravico do dodeljevanja sred­ stev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki na kmetiji redi­ jo katerokoli vrsto živali, namen­ jeno kmetijski proizvodnji. 5. Občina Grosuplje iz namen­ skih sredstev sofinancira zava­ rovanje krav in telic v višini 3.000,00 SIT za žival, kobil in žrebcev v višini 5.000,00 SIT za žival ter drobnice v višini 2.000,00 SIT za žival. 6. Sredstva za sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali lahko upravičenci pridobijo na pod­ lagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentaci­ ja: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve kmetijskega gospodarst­ va, ki ga upravičenec pripravi sam, • potrdilo o zavarovanju ple­ menske živali (fotokopija zava­ rovalne police za tekoče leto). 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek, 18.11.2002, ob 11. uri, odpiranje vlog bo v sredo, 20.11.2002, ob 8.30 v sejni sobi Občine Grosuplje. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer dobi­ jo tudi vse dodatne informacije. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo prosilca in oznako " NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFI­ NANCIRANJE ZAVAROVANJA PLE­ MENSKIH ŽIVALI". 9. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofinan­ ciranje zavarovanja plemenskih živali najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8- ih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki pro­ računskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak KONEC MANDATA. Ko sem nekako pred štirimi leti prevzel funkcijo župana, je bilo prvo vprašanje, kaj lahko naredimo v tem mandatu. Zdelo se mi je, da imamo kar nekaj časa na razpolago, vendar čas je tekel bliskovi­ to in štiri leta so mimo. Prišel je trenutek, da se vprašam, kaj smo naredili v tem času. Za županovanje sem se odločil po dol­ gem premisleku, saj sem vedel, da bom v ta posel vstopil z dušo in telesom. Bil sem realist, dobro sem že od nekdaj poznal potrebe in zmožnosti naše občine, pred­ vsem pa delavnost in pripravljenost naših ljudi za skupne napore pri reševanju kra­ jevnih in skupnih občinskih problemov. Glede na volilni izid sem se zavedal, da mi ne bo lahko, saj je bilo takoj na začetku jasno, da v občinskem svetu pri svojem delu ne bom imel podpore. Vendar bilo je huje, kot sem pričakoval. Danes se naša občina kljub vsemu prište­ va med razvojno uspešnejše v Sloveniji. Človek razmišlja, kaj bi lahko vse dosegli, če bi delovali složno in v skupno korist. Tako pa smo morali za prepotrebne razvojne projekte in naloge izgubljati ure in ure, včasih mesece, nekateri projekti pa so žal obtičali in čakajo boljših časov, ko bo manj politiziranja in več priprav­ ljenosti. Že ko sem se odločal za kandidaturo župana v prvem mandatu kot nes­ trankarski kandidat, sta mi stranki LDS in ZLSD, ki sta me skupno kandidirali, pre­ pustili popolno svobodo vodenja in se nista vtikali v moje delo ali me kakor koli drugače utesnjevale. Sodelovali smo korektno, izključno v cilju doseganja dobrih razvojnih rezultatov. Vendar, če sem se s strankami LDS in ZLSD lahko dogovoril za korekten odnos in sodelovanje v občinskem svetu, pa to nikakor ni šlo s strankami iz meni naspro­ tujočega večinskega tabora SDS, SLS in SKD. Že v prvih poizkusih sodelovanja pri sestavi "mojega" prvega osnutka občinskega proračuna mi je hitro postalo jasno, da ne bo šlo. Takoj na začetku so mi dali brezkompromisno vedeti, da hočejo pogoje sodelovanja diktirati izključno oni. S sodelovanjem ni bilo nič, ravno nasprotno, začele so se težave. V cilju strankarskih interesov so se odločili žrtvo­ vati štiri leta razvoja občine. To me je najbolj jezilo in iz take moke ni moglo biti kruha sodelovanja. Kot krona vsega niso hoteli potrditi niti dveh podžupanov, ki jih zahteva občinski statut in ki sem jih trikrat predlagal tudi iz njihovih vrst. Danes smo verjetno edina občina brez podžupanov. V takih razmerah in ob tem, ko je zakonsko določeno, da občinski svetniki odločajo o vsem in niso za nič odgovorni ter obratno, župan ne more odločati o ničemer a je odgovoren za vse, nisem imel veliko izbire. Z razvojem občine smo morali naprej "milo ali s silo", kot bi se temu reklo. Žal je šlo v občinskem svetu velikokrat res bolj s silo kot milo, vendar je šlo in rezultati so danes vidni. V občinskem svetu smo kljub težavam uspeli ostati delovni tako rekoč do zadnjega trenutka, saj je zadnja delovno - poslovilna seja razpisana še za 30.10. 2002, ko si bomo po napornem, a uspešnem sodelovanju nazdravili, se poslovili in novi ekipi zaželeli veliko uspe­ ha v naslednjem mandatu. V podkrepitev samo nekaj suhoparnih, vendar zgovornih številk: V štirih letih smo na občini pripravili in izvedli 42 rednih in 5 izrednih sej občinskega sveta. 17 rednih sej smo morali izpeljati v enem ali celo dveh nadaljevanjih. V povprečju je bilo na sejah po 17 točk dnevnega reda. To skupaj pomeni, da smo v tem mandatu obrav­ navali in sklepali o preko 700, za občino in občane pomembnih vsebinah in temah. Sprejetih je bilo 145 raznih splošnih aktov Občinskega sveta Občine Grosuplje. Številke same po sebi ne povedo veliko, morda pri večini občanov ustvarijo predvsem vtis, da smo se preveč birokra­ tizirali. Vendar žal, tudi brez tega v urejeni družbi ne gre in predvsem to, urejena in ljudem prijazna družba, je bil naš cilj. Kljub veliki volji po nuđenju vsestranske pomoči občanom pa občina seveda ni vsemočna in tudi to smo vam želeli dopovedati. Ni mogoče naštevati vsega, kar smo v tem času naredili in zgradili, vendar nekaj podatkov vendarle. Težišče dela je bilo predvsem na zagonu in zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarstva. Z mrtve točke je bilo potrebno premakniti vrsto projektov in sprejetih zazidalnih načrtov za gospo­ darske in stanovanjsko poslovne cone. V ta namen je bilo potrebno sprejeti ali dopolniti vrsto odlokov, predvsem pa smo z izgradnjo prepotrebne infrastrukture z mrtve točke premaknili gradnjo že davno sprejetih gospodarskih con. Danes ima v občini svoje poslovne prostore in delovne obrate vrsta novih podjetij, trgovskih družb ali pa so se v novih objektih razširi­ la uspešna domača podjetja. Na novo pri- NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNI! KOLODVORSKA 3, 1290 GROSUPLJE TEL: 01-786 56 60, FAX: 01-726 56 65 GSM: 041-405 258 SMS: 405258@imiM0BntL.SI 'AlltNIKO@MIHICINAC-NEPREMICNfNE.SI URL: WWW.MIHWINAC-NEPREMICNINE.SI PRODAMO: - zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici in na Rakitni; - stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Vidmu, Št. Juriju.Vel. Lipljenih); - etažo nadstandardne hiše v Grosupljem. - kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; - kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; - stanovanja; - poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: - sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! dobljenih ali posodobljenih je nekaj sto delovnih mest. Z ugodno menjavo pros­ torov in objektov v lasti občine smo zgradili in se vselili v novo namensko občinsko zgradbo. V korak z razvojem kraja in občine gre tudi razvoj trgovine. Dobili smo dva nova sodobna trgovska centra. Ob tem se upi­ ramo velikemu interesu velikih trgovskih sistemov, da bi tudi naše področje pozi­ dali s trgovskimi in distribucijskimi centri ter na ta način zrušili za življenje na podeželju pomembno mrežo malih pro­ dajaln. Do konca smo pripeljali težavno inves­ ticijo v novo osnovno šolo Brinje z večna­ mensko dvorano, vredno 1.300 miljonov. Vendar bo potrebno v bodoče v tej šoli odpraviti še vrsto težav, ki izhajajo pred­ vsem iz sprejetega neprimernega projek­ ta. V ŠtJuriju smo začeli graditi novo podružnično osnovno šolo z nadstan­ dardno športno dvorano. Investicija bo predvidoma končana do sredine leta 2003. V pripravi pa je že dokumentacija za izgradnjo nove podružnične šole s telo­ vadnico v Žalni. Za izgradnjo nadstandardnih, (povečanih) športnih telovadnic s pri­ padajočimi zunanjimi igrišči pri podružničnih šolah, smo se odločili pred­ vsem v korist in potrebo krajanov in širše­ ga okolja. Način življenja in potrebe prebi­ valstva po aktivni rekreaciji danes in v bodoče, v vseh starostnih obdobjih, nam narekuje ta dodatni napor, saj dolgo ne bo več novih možnosti za gradnjo takih objektov v občini. Na področju otroškega varstva imamo v občini dobre rezultate, saj smo v zgorn­ ji polovici slovenskih občin po številu otrok v organiziranem varstvu. Vendar potrebe po organiziranem varstvu naj­ mlajših, kljub padanju rojstev, hitro naraščajo zaradi različnih vzrokov. Za dol­ goročno rešitev pripravljamo v letu 2003 izgradnjo prve faze novega vrtca za 200 - 300 otrok. V ta namen smo od trgovskega podjetja VELE po ugodni ceni odkupili nekdanjo živilsko trgovino na Partizanski cesti (pri OŠ Louis Adamič). Sedaj se pripravlja projekt, katerega nam bo kot donator omogočilo trgovsko pod­ jetje MERCATOR. V teku je dogovor za odkup celotne Koščakove hiše, v kateri je že sedaj in naj bi bila v bodoče knjižnica s svojim izo­ braževalnim, centralno-informacijskim in domoznanstvenim programom. Sedanjih 200 m2 knjižnične površine bi se razširi­ lo na preko 800 m2 prostorov za izposo­ jo knjig, čitalnico, organizacijo kulturnih dogodkov za obiskovalce vseh starosti, pridobivanja potrebnih informacij in pri­ jetnega druženja. Turizem v občini je že dolgo speča dejavnost. Počasi tudi v zavest naših občanov prodira spoznanje, da je to pri­ dobitna dejavnost bodočnosti in da imamo v občini veliko naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti in znameni­ tosti, ki jih je možno in vredno ponuditi turistični javnosti. Izrednega pomena je pridobitev nekdanjega posestva Boštanj v last in upravljanje domačinov, ki so z lastnimi sredstvi in voljo pripravljeni na tem področju zagotoviti centralno turis­ tično izhodišče za celotno občino. Raznolika in kvalitetna turistična ponud­ ba na tej lokaciji bo dala impulz novim pobudam v širšem okolju. Dosedanje prireditve so bile izredno dobro obiskane, kar je dokaz, da si občani in širše želijo in potrebujejo tako ponudbo. Ta kompleks se ozko navezuje na projekt Krajinskega parka Radenskega polja, s katerim smo uspešno kandidirali za sredstva iz repub­ liškega projekta Celostnega razvoja podeželja. Turističnim zanesenjakom, ki vodijo Županovo jamo, smo omogočili obnovo jamskih poti in razglednih plato­ jev. Na našo prošnjo po pridobitvi gostinskega objekta pri Županovi jami smo prejeli ugoden odziv podjetja VELE in dobili smo obljubo o prenosu lastništva tega objekta na Občino Grosuplje. V ponos nam je zaključena strokovna rekonstrukcija celotnega kompleksa obrambnih zidov in objektov pri taborski cerkvici (Cerkev nad Cerovim). S to rekon­ strukcijo smo v slovenskem prostoru dobili edinstven primer še ohranjene obrambne arhitekture naših prednikov, za zaščito pred turškimi vpadi. Veliko napora smo vložili v dokončanje že sedemnajst let starih in zastalih pro­ jektov za zaščito grosupeljskega polja pred poplavami. Tik pred izvedbo je pro­ jekt glavnega zadrževalnika na potoku Veliki potok. V dokončanju je tudi projekt za zadrževalnik Bičje, s katerim bomo ukrotili istoimenski potok. Obenem načr­ tujemo, da bi za tem zadrževalnikom pri­ dobili umetno jezero, ki bi bližnji in širši okolici Grosupljega v sklopu širšega rekreacijskega področja Ježe nudil enkratno možnost rekreacije in oddiha. Vlaganja v manjkajočo in zastarelo komunalno infrastrukturo so bila ene od pomembnejših nalog. Ob sodelovanju krajanov in krajevnih skupnosti smo izvedli posodobitve vrste ulic v naselju Grosuplje in drugod po občini. V zaključni fazi so tudi dela na kanalizacijskih sis­ temih vŠmarju-Sapu in Grosuplje - Dvori - gospodarska cona Pod jelšami. Končno bomo lahko na ta kanalizacijski sistem priključili tudi krajane Perovega. V naselju Grosuplje je bila že pred leti uvedena centralna toplifikacija, vendar sta bila njena širitev in razvoj v zadnjem Član uprave Mercator in predstavnik Optime sta županu Janezu Lesjaku izročila bon za kritje projek­ tne dokumentacije novega vrtca. Foto: Barbara Pance obdobju zanemarjena. To je pogojevalo neracionalno izrabo obstoječega sistema in posledično visoke cene in izgube v poslovanju. Z obsežnimi razširitvami omrežja na področje centra Grosuplja in gospodarskih con smo izkoristili pred­ vsem obstoječe kapacitete kotlovnice. V obravnavi je študija za izgradnjo nove kot­ lovnice na bioenergetska goriva. Živimo v času, ko zavest in potreba po čistem okolju hitro raste. Tudi Energetska študi­ ja, ki smo jo izdelali za občino, je pokaza­ la upravičenost naložb danes in v bodoče v to obliko zagotavljanja ekološko čiste toplotne energije za ogrevanje v Grosupljem. Tudi v krajevnih skupnostih po občini je bilo delovno živahno. Naši ljudje na podeželju so že od nekdaj pripravljeni sami prijeti za delo in reševati probleme v svojem okolju. Na vsakoletnih sestankih po Krajevnih skupnostih smo s krajani usklajevali probleme in potrebe, ki jih najbolj žulijo. V okviru možnosti smo se dogovarjali za reševanje problemov in samo izvedbo. Zgrajenih je bilo 5 novih mrliških vežic in nekaj vaških igrišč. Potreba po prijetnem bivalnem okolju je vedno večja in v ta namen se v večini večjih naselij v občini pripravljajo na izgradnje in ureditve vaških središč in osvetlitve najprometnejših ulic in cest. Po vseh krajevnih skupnostih smo pospravili največja divja odlagališča smeti in uredili okolje. Veliko sredstev in dela pa je bilo vloženega tudi v obnovo in izgradnjo lokalnih cest in ostale krajevne infra­ strukture. Ob vseh velikih gradbenih naporih pa nismo smeli dopustiti zmanjševanja in upadanja kulturne, športne in vsakršne druge dejavnosti občanov. Kaj nam bodo zidovi, če med njimi ni življenja. Res je, da želenega denarja v občinskem proračunu nikoli ni dovolj, vendar z voljo, ob zago­tovljenih pogojih delovanja in ob močnem gospodarstvu, ki sponzorira in finančno podpira te aktivnosti, so tu tudi rezultati. V občini je v tem obdobju zelo narasel interes po vseh vrstah športne dejavnos­ ti. Registriranih je preko trideset športnih in še preko sto drugih društvenih oblik dejavnosti iz raznih področij. Tudi kulturna dejavnost ima v občini močne korenine. Vrsta kulturnih društev in pevskih zborov je odraz angažiranosti naših ljudi na tem področju ljubiteljske kulture. V naših ljudeh je močna želja in zavest po ohranjanju kulturne tradicije teh naših krajev, ki jo radi in z ljubeznijo ponesejo tudi širše po naši domovini in svetu. Kulturni domovi po občini so žal v zelo slabem stanju, zato bo potrebno še veliko vlaganja, da bodo razmere kolikor toliko urejene. V tem obdobju smo uspeli sku­ paj s krajani popraviti in odpraviti nekaj največjih problemov, tako da se v teh domovih lahko nemoteno odvija dejavnost in življenje. Iz občinskega proračuna smo finan­ cirali tudi urejanje okolice cerkva ter vzdrževanje njihove zunanjosti in sodelo­ vali pri sanaciji notranjosti. Največja investicija je bila urejanje okolice cerkve v Grosupljem in investicije v cerkev v Šmarju, kjer smo uredili trg pred cerkvijo, že nekaj let pa poteka sofinan­ ciranje restavriranja notran­ josti te cerkve, ki je proglašena za republiški kulturni spome-nik. Na področju socialne dejavnosti občine vodimo predvsem projekt Pomoči na domu, ki jo bo potrebno še razširiti po številu oskr­ bovancev kot tudi kvaliteti oskrbe. To dejavnost smo iz Centra za socialno delo sedaj prenesli na Dom za ostarele, ki ima v tem pogle­ du veliko izkušenj in je zain­ teresiran za nadaljnjo širitev. Področje kmetijstva ni v izvirni pristojnosti občine, vendar se že vrsto let tudi na občini trudimo, kako olajšati in omogočiti našim občanom - kmetom, pre­ hod na take vrste dejavnosti, ki jim bodo v težkih razmerah omogočile živeti in preživeti. Skozi proračun zagotavljamo delovanje raznih oblik društvene dejavnosti in izobraževanje za potrebe kmetijstva. Sredstva subvencij, ki so bila nekoč namenjena predvsem velikim kmetom, smo sedaj razširili na vse kmete in uvedli nekaj dodatnih področij pomoči. Urejanje prostora je ena najpomemb­ nejših in najzahtevnejših nalog občine. Posegi v prostor so dolgoročni, zato to problematiko obravnavamo izrazito strokovno in z občutkom. Zaradi spre­ menjenih razmer v družbi, velike potrebe po gradnji novih stanovanjskih in proizvodnih objektov, opuščanju kmetij­ ske obdelave zemljišč idr., je pritisk na izrabo prostora izrazito velik. Da bi ob strokovnem planiranju in nadzoru v največji meri zadovoljili tudi želje in potrebe občanov, smo dela in priprave na prostorskih planih občine zelo pospešili. V tem času smo sprejeli en prostorski plan, drugi pa je tik pred sprejetjem. V večini primerov uspemo potrebe in želje občanov zadovoljiti, kdaj tudi ne. Zavedamo se, da je prostor enkratna dobrina, ki ni last samo naše generacije. Ob korektnem in strokovnem upoštevan­ ju današnjih nujnosti in potreb moramo našim potomcem zapustiti dediščino, katere bodo veseli in nanjo ponosni. Prepričan sem, da smo delovali v tem duhu, v zadovoljstvo in korist vseh občanov. Zahvaljujem se vsem občanom za dobre želje, voljo, in sodelovanje. Zahvaljujem se tudi vsem svetnikom za njihov trud in prispevek, ki so ga vložili v delo občinskega sveta in s tem v dobre razvojne rezultate občine Grosuplje v tem mandatu. Župan Janez Lesjak FESTIVAL KOALICIJE SLOVENIJA V MENGŠU Mengeš, 15. septem­ bra - Kljub spremenljive­ mu vremenu je napoved bogatega programa priv­ abila številne člane in članice ter privržence Socialdemokratske stranke Slovenije in Nove Slovenije z vseh koncev naše države. Vabilu orga­ nizatorjev seje z veseljem odzvala tudi neodvisna predsedniška kandidatka Barbara Brezigar. Prijetnega prijateljskega druženja se je na čelu z dr. Petrom Verličem udeležila tudi orga­ nizirana skupina iz Grosupljega. Festival edinih opozici­ jskih strank je bil mednar­ odno obarvan, saj so bili med gosti tudi predstavni­ ki političnih strank, ki so zastopane v Evropskem parlamentu. S svojimi nagovori so se domala vsi dotaknili vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo, govorili o pomenu demokracije, o potrebi po enakopravnosti vseh državljanov, o strpnosti države, o svo­ bodnih medijih, izrekli pa so tudi pod­ poro kandidatki na letošnjih predsed­ niških volitvah Barbari Brezigar. Predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk je bil tudi tokrat precej kritičen do vladne politike, ki slovenske državljane iz dneva v dan postavlja v slabši položaj, ter opozoril na obnašanje vladajoče elite, ki čedal­ je bolj oži maneverski prostor idejam in rešitvam, ki jih ponujajo opozicijske stranke. Kot alternativo sedanji oblasti vidi koalicijo Slovenija, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja v državi. Lepše jutro, lepši dan in lepše življenje lahko po Bajukovih besedah prinese že letošnja jesen z izvolitvijo Barbare Brezigar za predsednico države. Tudi predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša se je v svojem govoru dotaknil letošnjih predsedniških in lokalnih volitev. Menil je, da je čas, da se spremeni politična barva tako na predsedniški kot na lokalni ravni. Kritičen je bil do stanja, v katerem seje znašla slovenska država in s tem njeni državljani, ki "zgodbo o uspehu" najbolj čutijo na svojih denar­ nicah. Neodvisna predsedniška kandidat­ ka Barbara Brezigar je v svojem nagov­ oru dala jasno vedeti, da je čas za spremembe na vseh področjih od spoštovanja človekovih stališč in Dr. Peter Verlič se je preizkusil tudi v lickanju koruze. svoboščin do odnosov z rojaki po svetu. Po besedah Brezigarjeve je treba dati večjo težo strpnosti, spošto­ vanju ter življenju v miru in sožitju. Političnim nagovorom je sledilo družabno srečanje, na katerem so se glavni gostje Barbara Brezigar, Janez Janša, dr. Andrej Bajuk ter številni poslanci in drugi strankarski veljaki pomešali med množico obiskovalcev festivala in z njimi veselo pokramljali. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavni program, v katerem so nastopili Karmen Stavec, ansambel Franca Miheliča, Viktorji, harmonikar Boštjan Konečnik, Marjan Zgonc in številni drugi. Na prireditvenem pros­ toru so potekale tudi družabne igre, ki so obiskovalce še dodatno razvedrile in jim polepšale nedeljski popoldan. Za tekmovanje v lickanju koruze sta bila - na v veliko zabavo obiskovalcev iz Grosupljega - izžrebana tudi dr. Peter Verlič in Martin Tomažin. Delo jima je šlo dobro od rok. Natančni sodniki so prešteli in ugotovili, da sta osvojila drugo mesto. Za en sam koruzni storž sta bila od grosupeljske naveze boljša poslanca Mirko Zamernik in Alojz Sok. Na svoj račun so prišli tudi najmla­ jši, saj je bil samo zanje pripravljen otroški kotiček, kjer so se lahko igrali z vrstniki in pokazali svoje umetniške spretnosti. Skratka,v Mengšu ni bilo nikomur dolgčas, manjkalo ni dobre volje, zabave, petja, plesa in seveda prijetnih trenutkov druženja s politični­ mi veljaki koalicije Slovenija. Povzetek pripravil Janez Plntar Izhajajoč iz pozitivnih vrednot slovenske pomladi in slovenske osamosvojitve ter pozitivnih izkušenj, pridobljenih z dosedanjim sodelovanjem, podpisujejo 00 SDS Grosuplje, 00 N.Si Grosuplje in 00 SLS Grosuplje naslednji: DOGOVOR 0 SODELOVANJU 00 N.Si Grosuplje, 00 SDS Grosuplje in 00 SLS Grosuplje izražajo jasno željo in namero po sodelovanju in skupnem poli­ tičnem nastopanju v občini Grosuplje. Zaradi skupne pomladne usmeritve in pozitivnih izkušenj, pridobljenih z dosedanjim sodelovanjem, želijo občinski odbori SDS, N.Si in SLS Grosuplje svoje politične programe uskladiti tako, da bo možen enoten nastop pri bodočem delu v občini in na bližnjih lokalnih volitvah. Občinski odbori nameravajo v bodoče sodelovati ne glede na izid lokalnih volitev 2002. Na lokalnih volitvah si bodo odbori po svojih najboljših močeh medsebojno pomagali in se trudili za enoten nastop. Izogibali se bodo vsakemu medsebojnemu rivalstvu in konkuriranju. Na lokalnih volitvah 2002 bodo vsi trije občinski odbori nastopili s skupnim županskim kandidatom dr. Petrom Verličem. Vsi trije odbori se bodo po svojih najboljših močeh in možnostih zavzemali za njegovo izvolitev. Na proporcionalnih volitvah v občinski svet pa bodo odbori nastopili vsak s svojo listo, pri večinskih volitvah v KS pa bodo poizkušali liste uskladiti in nastopiti s skupnimi kandidati. Odbori bodo praviloma krili vsak svoje stroške, razen stroškov županske volilne kampanje, ki si jih bodo odbori razdelili v sorazmerju z volilnim uspehom. Občinski odbori so pripravljeni in si žele sodelovati tudi z drugimi političnimi strankami in posamezniki, ki zagovarjajo in se zavzemajo za iste ali podobne cilje in vrednote. O sodelovanju z drugimi zainteresiranimi strankami ali posamezniki se bodo vsi trije odbori predhodno medsebojno uskladili. Občinski odbori SDS Grosuplje, N.Si Grosuplje in SLS Grosuplje nameravajo še pred koncem leta pripraviti in podpisati tudi koalicijsko pogodbo, v kateri bodo prihodnje sodelovanje in medsebojni odnosi vseh treh strank podrobneje opredeljeni. Dogovor stopi v veljavo, ko ga potrdijo 10 00 vseh treh strank. Na Grosupljem, 16. oktobra 2002 Predsednik 00 SDS Grosuplje Božo Predalič Predsednik 00 N.Si Grosuplje Mihael Kadunc Predsednik 00 SLS Grosuplje Matjaž Trontelj PREDSEDNIŠKI KANDIDAT DR. ARHAR OBISKAL GROSUPLJE Grosuplje - V nedeljo, 29. septembra 2002, je bila za Grosuplje in okolico praznična in v vsakem pogledu tudi zgodovinska, saj je župnija sv. Mihaela praznovala farno žegnan- je, ki ima na Grosupljem bogato zgodovino. Letošnje praznovan­ je je bilo še posebej slavnostno, saj je župnija praznovala 30-let- nico nove župnijske cerkve in blagoslov mozaika Prešernovega nagrajenca patra Marka Ivana Rupnika. Slovesnosti ob tem dogodku se je na povabilo občinskega svetnika g. Matjaža Trontlja udeležil tudi kandidat za predsedni­ ka republike Slovenije dr. France Arhar z družino. Ob tej priložnosti se je v neformalnem pogovoru srečal s številnimi udeleženci praznovanja. Žegnanjskih slovesnosti se je udeležil tudi Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But. M.T. V grosupeljski cerkvi sta bila na letošnji žegnanjski nedelji tudi mag. Franci But in dr. France Arhar. - Foto: Boštjan Šest BREZ VIZIJE V IZTEKAJOČEM SE MANDATU Poročilo kluba svetnikov 00 SDS o delu v občinskem svetu Občine Grosuplje v mandatu 1998 - 2002 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Z ODGOVORNOSTJO PRIPRAVLJENA NA VOLITVE Predvolilni čas je čas, ko se zazremo v pretekli čas in ugo tavljamo, v čem smo in v čem nismo uspeli. Prizadevanja za nadaljnji obstoj, napredek in uveljavitev našega naroda bi bila nemogoča, če bi zanikali izročilo in pretrgali vezi, ki nas vežejo s preteklostjo. Komunistična vla­ davina je pustila v našem narodu zelo hude in globoke rane. Za resnico in pravičnost v njej ni bilo prostora. Poteptane so bile krščanske vrednote in narodna kultura, v kateri so nas vzgajali naši starši. Upor proti grobi liberalistični miselnosti današnjega časa, ki postavlja v ospredje le posameznike in njihove koristi, za dobro naroda kot celote pa ji ni mar, nas je združilo v NOVI SLOVENIJI - krščanski ljudski stranki. Naša želja je, da bi duhovne, moralne in narodne vrednote zopet zaživele v slovenskih srcih. Lepo je začeti ob misli, da nismo sami, da imamo prijatelje in sodelavce z enakimi ali podobnimi želja­ mi in cilji. Trudimo se skupaj, zato se ne bojmo odkrito pod­ preti ljudi na volitvah, katerih govorica je jasna in jim skrb za prihodnost našega naroda niso le prazne besede. Odločno se bomo postavili na stran resnice in pravičnosti. Zato je odgovorna naloga nas vseh, da ne le kandidiramo, ampak predvsem tudi gremo na volitve in premišljeno odd­ amo svoj glas tistemu, ki mu zaupamo. Če ne gremo na volitve, pomeni enako, kot vzeti glas tistemu, ki bi ga volili. Svoje moči, znanje in izkušnje bomo skušali uporabiti v dobro SLOVENIJE in UUDI, ki v njej živimo. Zastavili smo svoja imena. Na vas je, da jih izberete ali zavrnete. Eno ali drugo bomo sprejeli. V primeru izvolitve pa smo pripravljeni prevzeti tudi odgovornost. ZATO GRADIMO SKUPAJ NARODNO HIŠO, NAŠO SLOVENSKO HIŠO NA TRDNI SKALI RESNICE IN ODGOV ORNOSTI. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 00 GROSUPLJE, MIha Kadunc Delo svetnic in svetnikov SDS v občinskem svetu Občine Grosuplje se izteka. Naša skupna ugotovitev je, da občina Grosuplje ni znala v celoti izkoristiti svojih razvojnih možnosti. Razlog je preprost: občina Grosuplje nima vizije in strategije razvoja na noben­ em od pomembnih področij. Vsi pa vemo kako uspešen je gospodar, ki nima jasnega cilja. Dotaknimo se samo nekaterih glavnih slabosti v preteklem man­ datu: -Področje družbenih dejavnosti je bilo razdrobljeno in nepovezano. Temu primerno so se zato drobila tudi proračunska sredstva. -Pri urejanju prostora smo bili priče mnogim predlogom sprememb že sprejetih zazidalnih načrtov s strani občinske uprave. Pri spre­ membah prostorskih planov pa občinska uprava po našem mnenju ni znala dovolj prisluhnila stiskam občanov. -Še slabše se je godilo cestnemu gospodarstvu, kjer je bilo za vzdrževanje in modernizacijo lokalnih cest vedno premalo posluha in denarja, da ne govorimo o promet­ ni varnosti, (pločniki, razsvetljava, postajališča, zavarovanja žel. pre­hodov itd.). -Na področju komunalne infra­ strukture močno zamuja gradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v občini. Ravno tako tudi menjava zdravju škodljivih azbestnih vodovodnih cevi. Menimo, da bi mnogo nedorečenosti odpadlo, če bi občina imela izdelano strategijo razvoja. Zato smo svetniki SDS in SLS skupaj pripravili in predlagali plan investicij v občini Grosuplje do leta 2004. Plan je občinski svet sicer sprejel, žal pa ga občinska uprava, kljub njegovi veljavnosti ni upoštevala. Svetniki SDS smo se skupaj s svetniki SLS odzivali na predloge občinskih pro­ računov z amandmaji, s katerimi smo želeli doseči uravnoteženost porabe proračunskega denarja, ven­ dar smo pozneje ob pregledu real­izacije proračunov ugotovili, da se z amandmaji sprejete proračunske postavke v glavnem niso izvajale. Svetnice in svetniki SDS smo v preteklem mandatu delali v občinskem svetu strokovno in smo z argumenti zastopali svoja stališča. Ves čas smo se tudi trudili doseči soglasje in sodelovanje vseh poli­ tičnih strank. Žal je bilo mnogokrat s strani župana ter strank LDS in ZLSD za naše pobude premalo posluha. Po našem mnenju je bila največja škoda v iztekajočem se mandatu ravno nepripravljenost prisluhniti tudi dru­ gačnemu mnenju, kar je delilo občin­ ski svet na dva nasprotna pola, kar pa za občino zagotovo ni bilo dobro. Dr. Peter Verlič Vodja kluba svetnikov SDS Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo lokacijske dokumentacije - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobivanje projektne dokumenatcije za gradbeno dovoljenje Majdetf nas na Taborski cesti 3 na Grosupljem in po telefonu 01 781 03 20 ali 01 781 03 28. GROSUPELJSKA PODJETJA IN OBRTNIKI NA 35. CELJSKEM MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU Na jubilejnem sejmu se je predstavilo 1.700 raz- stavljalcev iz 32 držav, med njimi 9 iz naše občine. Sejem je obiskalo okoli 175.000 obiskovalcev. 18. septembra je na celjskem sejmišču zaprl vrata jubilejni, 35. mednarodni obrtni sejem (MOS). Letos je na željo razstavljalcev prvič trajal "le" 8 sejemskih dni, od srede do srede, saj je bil tako prilagojen njihovemu poslovnemu urniku. DRUGI NAJVEČJI OBRTNI SEJEM V EVROPI. Na letošnji največji slovenski sejemski prireditvi se je na 60.000 m2 pred­ stavilo 1.700 razstavljalcev iz 32 držav. Prisotni so bili razstavljalci iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Indije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Makedonije, Nemčije in Pakistana, zastopani pa praktično iz vseh evropskih držav, Izraela, Japonske, Kanade, Kitajske, Tajvana, Turčije, ZDA... Organizatorji pravijo, da lahko letošnji MOS s 50 strokovnimi in poslovnimi prireditvami ter celodnevnim zabavnim dogajanjem na zunanjem prireditvenem odru upravičeno poimenujemo tudi največji medijski dogodek septembra. Prva ocena števila obiskovalcev je 175.000. Še pomembneje je, da se celjski sejem uvršča tudi med največje v Evropi, saj je za munchenskim drugi največji obrtni sejem v Evropi. SPREMLJALO GA JE 250 NOVINARJEV. "Vsi sejemski dnevi so bili kakovostnejši in množičnejši po udeležbi od tistih v lanskem letu" je ob zaključku jubilejnega MOS povedal mag. Franc Pangerl, direktor uprave Celjskega sejma in dodal, da je ocena po prvih vtisih zelo pozi­ tivna. Sejem je letos spremljalo tudi več predstavnikov sedme sile, zato je bil dogodek bolj opazen v slovenskih, pa tudi v nekaterih hrvaških in drugih tujih medijih. Skoraj 250 novinarjev, urednikov, snemalcev, fotoreporterjev je v osmih dneh sejma šlo skozi novinarsko središče. POMEMBNI OBISKOVALCI. Največ zaslug za organizacijo sejma imajo tudi letos Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Na sejem so poleg velikega števila razstavljalcev in obiskovalcev uspeli privabiti veliko znanih in zanimivih gostov iz političnega, gospodarskega in družbenega živjenja. Poleg najpomembnejšega gosta, dr. Janeza Drnovška, še ministre in ministrico: mag. Francija Buta, Jakoba Presečnika, dr. Lucijo Čok, evropskega veleposlanika v Sloveniji, Erwana Fouereja, in številne druge veleposlanike v Sloveniji, nekatere kandidate za predsednika države: dr. Franceta Arharja, dr. Antona Beblerja, Jureta Cekuto, Zmaga Jelinčiča Plemenitega in dr. Leva Krefta, generalno državno tožilko, dr. Zdenko Cerar, ter generalnega direktorja slovenske policije, Marka Pogorevca. ZANIMIVE TEME. Med posvetovanji in srečanji sem izbrala le nekaj naslovov: Srečanje med Italijo in Slovenijo na temo pobud čezmejnega sodelovanja med državama, Perspektive izobraževanja za obrt, Dan spominkarjev Slovenije in podelitev naslova slovenski turistični spominek leta 2002, Varčevanje v vrednostnih papir­ jih - privlačna alternativa bančnim depozitom, Vodenje poslovnih knjig v letu 2003: predlog novega računovodskega standarda 39 za samostojne podjetnike, Lokalni podjetniški center je pripravil animacijsko delavnico na temo razvoja lokalnih gozdov. Na sejmu se je predstavilo tudi nekaj podjetij in obrtnikov iz naše občine. Zasledili smo naslednje: BUKOVAC & Co. poslovne storitve, d.n.o., Cesta na Krko 20, Grosuplje. Najpomembnejše dejavnosti pod­ jetja so: zastopanje, prodaja in montaža Finstral PVC oken, vhodnih vrat in zimskih vrtov. Izvedejo vsa notranja zaključna gradbena dela, sistem Knauf, garažna vrata na motorni pogon Crawford ter okenske police Helopal. Na sejmu so imeli prvo uradna predstavitev VINYLIT PVC fasad. Gre za novost v Sloveniji, hkrati so ekskluzivni zastopnik. Omenjena fasada je prva suhomontažna fasa­ da na tržišču. Osnova je trdi PVC, ki je posut z naravnim mineralnim posipom. Dobava in izdelava ni omejena na letni čas, pri izdelavi ni dodatne vlage, je vodoodporna in negorljiva, pralna, nudi dobro toplot­ no in zvočno izolativnost. Za vse skupaj velja 30 let garancije. G-M&M Proizvodnja in marketing d.o.o., Brvace 11, Grosuplje. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in servisiranjem številnih blagovnih znamk, med drugim Black & Decker, DeVValt, Piranha, Bavrische Bohrervverke, Dom, Corbin, Sandri- Garden in Minicraft. Podjetje ima 100 zaposlenih. Iz leta v leto povečujejo tako promet kot dobiček. Letno ustvar­ ijo okoli 16 milijonov evrov prometa, od tega 11,5 milijonov evrov na tujih trgih. Pomembna informacija je tudi, da so junija 2002 pridobili certifikat ISO 9001:2000. Aktualne infor­ macije objavljajo na spletni strani http://www.e-mm.si. Letos so na trg plasirali okoli trideset novih orodij. Med njimi naj omenimo le: DeVValt D25900 K rušilno kladivo, DeVValt DW 706 E stabilno krožno žago, Black & Decker HP 126 F2K akumulatorski vrtalnik (njegova posebnost je Quick Connect hitro vpenjalna glava in akumulator najnovejše Fire Storm generacije), Black & Decker KW 850 elektronski rezkalnik. KLIMATIZACIJA d.o.o., Paradišče 9, Šmarje - Sap. Proizvodnja: izdelava pravokotnih in okroglih kanalov iz pocinkane, inox in alu pločevine z oblikovnimi kosi, klimatske naprave, ventilatorji ter izdelava opreme po naročilu. Montaža: sistemov za prezračevanje, klimatizacijo in tehnološko odsesovanje. Inženiring: nad­ zor izvajanja del, svetovalni inženiring. V letu 2000 so pričeli razvijati kli­ matske naprave. Danes se že lahko pohvalijo z uspešnimi modeli: stratos, cirrus, nubes, cumulus ter z najnove­ jšim, imenovanim stropni stratos. Več lahko preberete na spletni strani www.klimatizaciia.si MZG D.O.O., Ob Grosupeljščici 5,Grosuplje. Podjetje proizvaja pisarniško pohišt­ vo, otroško in mladinsko pohištvo, opremo za apartmaje in hotelske sobe, dnevne sobe in predsobe. Na sejmu se je predstavilo prvič. Z obiskom so bili zadovoljni. PIL INŽENIRING d.o.o., Levstikova 24, Grosuplje. Dejavnosti podjetja so: napeljava centralne kurjave, plinskih instalacij, vodovodnih instalacij, prezračevanja, keramičarstvo in inženiring. Veliko proizvodov si lahko ogledate v salonu keramike. Podjetje zastopa naslednje proizva­ jalce: keramične ploščice Faetano del Conca, Cerim, Sichenia, Floor gres, radiatorje Korado, sanitarno keramiko Jacob Delafon, plastični cevni sistem Instalplast, pocinkane fitinge Monta- na, peči, grelce vode in kamine Remag, kopalne kadi Riho ter ekspanzijske posode Dukla. Tehnične podatke in cenike najdete na spletni strani www.pil-remag.si PODRŽAJ GREGOR S.P. - F & G PODRŽAJ, PROIZVODNJA ŠTEDILNIKOV, Perovo 13, Grosuplje. Dejavnost podjetnika obsega izdela­ vo zidanih štedilnikov na trdo gorivo, plin in elektriko v raznovrstnih kombi­ nacijah, po želji naročnika. Izdelajo tudi kuhinjske nape po naročilu. Tako kot na številnih drugih sejmih smo ga lahko srečali tudi na tem. PROFIS d.o.o. PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, STRO­ JEV IN NAPRAV, Industrijska c. 1, Grosuplje. Je podjetje z večletno tradicijo. Proizvodni program obsega: proizvod­ njo serijskih izdelkov za strojno indus­ trijo (npr. hidravlične škarje) ter strojev za obnovo smuči (izvoz v Avstrijo in Švico), posodabljanje strojev s pozi- cioniranimi napravami, strojegradnjo po naročilu, storitve po naročilu z vsemi tehnološkimi operacijami (od projektiranja in razreza materiala do površinske zaščite, montaže in servisa. Dvajset stalno zaposlenih ust­ vari letno približno 1,3 milijone evrov prometa, od tega dve tretjini pri izvozu. Razvoj podjetja gre predvsem v smeri razvoja strojegradnje in nuđenja uslug pri zahtevni strojni obdelavi. RAZVEDRILO založniško podjetje, d.o.o., Mali vrh 93, Šmarje - Sap. Dejavnosti podjetja so: - izdajanje ugankarskih revij Razvedrila in revije Moj otrok - repro studio (oblikovanje, priprava za tisk in osvetljevanje filmov) - tiskarna (maksimalen format tiska BI na stroju Heidelberg Speedmaster) - izdelava katalogov, zloženk, letakov; reference: Tehnounion, Izletnik Celje, Ariel, Adria - izdelava in prodaja promocijskega - novoletnega programa (koledarji, rokovniki...) tudi po želji stranke. SAINT - GOBAIN VVEBER TERRANOVA d.o.o, Ljubljanska 68, Grosuplje. Podjetje se predstavi: Terranova je del poslovne skupine SAINT-GOBAIN VVEBER, ki je vaš najboljši partner na področju fasad po vsem svetu. Terranova pomeni najvišjo kakovost fasadnih materialov, notranjih barv in lepil za keramiko. Pri fasadah smo specializirani za toplotno-izolacijske sisteme, sanirne omete, mineralne plemenite omete in barve. Mag. Tatjana Jamnlk Skublc DR. PETER VERLIC NOVI ŽUPA OBČINE Ob upoštevanju analiz javnega mnenja lahko z veliko verjetnostjo napovemo dr. Petra Verliča kot zmagovalca letošnjih županjskih volitev v občini Grosuplje. Ko smo poizkušali ugotoviti možnosti izvolitve posameznih županskih kandidatov v občini Grosuplje, smo hitro ugotovili, da sta najresnejša kandidata za to odgovorno mesto dosedanji župan in dr. Peter Verlič. To, da je Verlič skupni županjski kandidat vseh treh pomladnih strank (SDS, N.Si in SLS) ter da mu zaupa in ga javno podpira veliko število uglednih občanov naše občine, mu daje nesporno prednost. Zato lahko že danes z veliko gotovostjo napovemo, da Je dr. Peter Verlič bodoči župan občine Grosuplje. Naročnik oglasa je 00 Socialdemokratske stranke Grosuplje J CONA SEVER BOGATEJŠA ZA MERCATOR CENTER "Veselimo se nove prido­ bitve, novega trgovskega centra, za katerega lahko rečemo, da je naša trgo­ vina, saj v Grosupljem deluje že nekaj desetletij. S korektnim odnosom do kupcev si je ustvaril domovinsko pravico, ki tudi dirketorju dopušča pravico, da lahko reče: Dobrodošli pri nas!" je v pozdravnem nagovoru župan občine Grosuplje Janez Lesjak pozdravil najboljšega soseda in prvaka poslovne verige Mercator Zorana Janko- viča. Grosuplje je najbolj gospodarsko usmerjena občina z ogromno investicij v gospodarsko in stanovanjsko dejavnost, je še pridal župan, zato je center našel pravo lokaci Štefan Plankar, Janez Lesjak in menedžer leta jo s katero bodo zado ^ Jankovjč so dmžno stopi|j sk„zj yrata „ove. voljni prav vsi, tako krajani kot podjetje samo. Sa trgovskega centra. Foto: Barbara Pance Predsednik uprave poslovnega sistema Mercator je nato pojasnil, da je "njego­ vo" podjetje največje in tudi najbolj slovensko. Lastniki so pretežno Slovenci in tudi 76 odstotkov vse proizvodnje je slovenske. Da Jankovič pozna kupno moč našega kraja, mu ni bilo potrebno posebej poudarjati, s ponosom pa je povedal, da je Mercator pod svoje okrilje sprejel najboljšo slovensko pekarno, ki se po novem uveljavlja tudi na Hrvaškem, Pekarno Grosuplje. "Bodite najbolj pri nas doma, Mercator je najboljši sosed," je še pozval veliki gospodarstvenik, ki tudi upa, da bo trgovina z nekaj več kot tisoč kvadratnimi metri površine in okoli 70 parkirnimi mesti kmalu postala premajhna, da pa jo bodo z veseljem povečali. V poslovni stavbi je poleg supermarketa našlo prostor še nekaj lokalov, in sicer bife, frizerski salon, fotografski studio, butik z otroškimi oblačili ter Loterija Slovenije. Otvoritev novega centra pa je hčerinsko podjetje Mercatorja, Pekarna Grosuplje, slovesno združila tudi s prevzemom pokroviteljstva nad rokometnim klubom Grosuplje in darovala štirimilijonski ček, ki ga je direktor pekarne Štefan Plankar predal predsedniku kluba Borisu Peterki. "Z uvrstitvijo v prvo B ligo so se rokometaši približali najboljšim. Za prodor mednje jim dajemo ime in štiriletno pogodbo, pa še kakšno žemljico za na pot. Odslej se bo tudi v Grosupljem igral dober rokomet," je pribil Plankar in v zahvalo prejel dres s svojim imenom in s številko ena, kar ga po novem postavlja za naj­ boljšega branilca težkih žog. Presenetil pa je tudi Mercator, in sicer s kritjem stroškov projektne doku­ mentacije v višini treh mili­ jonov tolarjev za izgradnjo novega vrtca na mestu nek­ danje poslovalnice Vele pri šoli Louisa Adamiča na Tovarniški. Ob tej gesti je Lesjak pogumno zastavil besedo: "Mercator vse to dela za svoje bodoče kupce!" Na prireditvi so nabrusili pete in ogreli grla tudi radenski dekleta in fan­ tje, ki že dvajset let pople­ sujejo v folklorni skupini pod mentorstvom Olge Gruden, vrtelo se je kolo sreče, obiskovalce pa so ob nakupu ves dan zabavali s petjem in igro. Petek, 13. septembra, za Grosuplje nikakor ni bil črn dan! Barbara Pance Zadovoljstvo na obeh straneh - Boris Peterka, predsednik RK Pekarne Grosuplje in direktor pekarne Štefan Plankar. Foto: Barbara Pance DRUGO MESTO ZA PEKARNO GROSU­ PLJE NA EVROPSKEM OCENJEVANJU LJubljana, 17. oktober 2002 - Letošnje zasedanje sveta FEIEA, evropske fede­ racije urednikov podjetniških glasil, se je odvijalo v Ljubljani In se je 13. oktobra zaključilo s podelitvijo nagrad Grand Prix. Med slovenskimi uvrstitvami je najvišje segla Pekarna Grosuplje z drugim mestom v kategoriji letnih poročil. FEIEA združuje več tisoč članov, urednikov in novinarjev iz 12 evropskih držav. V ospredju letošnjega srečanja v organizaciji Aktiva novinarjev v podjetjih in zavodih pri Društvu novinarjev Slovenije so bile izkušnje, težave in priložnosti, ki jih v komunikaci­ jah sproža sodobna tehnologija. Na tekmovanju za FEIEA Grand Prix pa so se v petih kategorijah pomerila izbrana dela iz nacionalnih selekcij desetih evropskih držav. Najvišje se je letos med slovenskimi deli uvrstilo letno poročilo Pekarne Grosuplje. V kategoriji letnih poročil je z minimalno razliko do najvišje uvrščenega zasedlo drugo mesto. Po besedah Mete Verbič, članice mednarodne žirije in predsednice Aktiva, se naši podjetniški tiskani in elektronski mediji lahko enakovredno kosajo z evropskimi na področju vsebin, pomembnejše mesto pa morajo v uredniški zasnovi nameniti kreativnosti. Pekarna Grosuplje, d.d. Kmetijski center pod Boštanjem - Odprta trgovina s kmetijskim materialom in pokrita tržnica "Grajski vrt" V soboto, 19. oktobra so pod Boštanjem proslavili odprtje trgovi­ ne s kmetijskimi stroji, nadomest­ nimi deli za kmetijske stroje, orod­ jem za kmetovalce, v trgovini pa bodo prodajali tudi krmila, hrano za male živali, semena, sadike, pa tudi kmetijska zaščitna sredstva in gume za kmetijske stroje. Hkrati je bila pod velikim lani prenovljenim nadstreškom odprta tržnica Grajski vrt, na kateri bodo lahko prodajali tudi okoliški kmetje svoje tržne viške, predvsem s pridelki ljudem prijaznega in ekološkega kmetovan­ ja, saj "Grajski vrt ponuja sveže dobrote, drobne pozornosti in priložnosti za nešteto bežnih srečanj..." (kot so zapisali v priložnosti prepognjenki). V 16. stoletju je Jakob pl. Lamberg na starem gradišču Sagradec sezidal grad in pristavo ter ju imenoval VVaussenstain (Beli Kamen). Grof E. L. Ursini Blagaj je dobil boštanjsko po­ sest v last leta 1678. V letu 1755 je posest obsegala 173 kmetij in pol (gruntov) Zadnji lastnik je bil Ludvik Lazarini. Takšna je bila zelo na kratko zgodba pred stoletji, ki so jo zapisali v pre- pognjenko z naslovom Grajski vrt - tržnica pod gradom. Dejansko pa je neposredno ob južnem delu gradu nekoč bil baročno urejen cvetlični vrt, na jugovzhodnem vogalu vrta pa je bil postavljen vrtni paviljon, do katerega je peljala tudi pokrita lesena nad­ strešnica. Le nekaj metrov proti zaho­ du je bila urejena terasa s kamnito mizo v senci visokih lip in kostanjev. Danes na samem gradu te zgodbe ni več. Se pa je začela nova zgodba, od­ kar sta kupila zgradbe samega poses­ tva Franc Krampelj in Lado Kastelic, ki sta po rodu sicer oba Zagradčana. Lado Kastelic še ni izvedel vsega načr­ ta v nekdanjem velikem hlevu, kjer se je že odvilo nekaj večjih prireditev, Franc Krampelj pa je s skupino, orga­ nizirano v Samopomoči Zagradec "Prekrščen kmet Stane" s korb'co, zel­ jem, kuro in marelo je prav tako poiskal tržnico Rajski vrt pad Baštajem." Tik pred rezanjem traku: Franc Krampelj, župan Janez Lesjak, kmetisj- ka pospeševalka Ana Pavčič in župnik Andrej Šink. povezavi z Radenskim poljem. Nato je župnik Andrej Šink blagoslovil kmetij­ ski center ter v molitvenih prošnjah zaželel, naj se ga ognejo vse nesreče. Po slavnostnem delu, v katerem so poleg besede prevladovali pesem, glasba in ples, se je začelo veselo druženje ob zvokih vesele harmonike Draga Zakrajška, pokusili smo pečen kostanj in mošt, lahko pa si je vsak kupil na novo odprti tržnici razno sadje, zelenjavo in ostale poljske pridelke. V galerijskem prostoru pa sta ob projekciji diapozitivov z Raden­ skega polja "krajinarja" Mitje Škerjan- ca, ki je precej sodeloval tudi v sveto­ vanjih pri zunanjem in notranjem izgle­ du prenovljenih prostorov, razstavljala tudi mednarodno uveljavljena Tržnica Grajski vrt pod pokritem nad­ streškom. akademska kiparka Lučka Koščak iz Plešivice in mladi ter izjemno talenti­ ran slikar Klemen Benedik iz Grosupljega. Pa tudi ustvarjalne delavnice za otroke z go. Marto Benedik so bile, pa s konjsko vprego v lično obnovljenem in mehko podloženem "feder vozičku" - zaprav- Ihjivčku, last Toneta Kastelica iz Zagradca, ste se lahko zapeljali ali pa zajahali pravo iskro kobilico last Alojza Klančarja iz Malega Mlačevega. Jože Mlkllč Moški pevski zbor med "žalsko žabjo himno". z.b.o. že precej preuredil močno zane­ marjene zgradbe nekdanjega druž­ benega posestva. V kulturnem delu programa, ki so mu dali naslov "Kita kmečkega življen­ ja plete predvčeraj v danes" so sode­ lovali mladi iz Žalne, folklorna skupina iz Račne, Stane Zaletelj, Moški pevski zbor Samorastnik in učenci iz podružnične osnovne šole Žalna. Pred rezanjem traku je župan Janez Lesajk opisal nekaj podrobnosti v zvezi z dogovori ob nakupu posestva, pa nato o razvojnem programu CRPOV v PRVIH 10 LET Kako ponosni smo letos vsi taborniki rodu Louis Adamič! Naša obletnica je res samo naša, pa čeprav jih je le nekaj, ki so še danes taborniki in so z nami že od prvih let. Pa vseeno imamo vsi občutek, kot da smo že od začetka skupaj, kot da smo mi tisti, ki smo prehodili to dolgo pot. In zdaj, ko se oziramo nazaj, na vseh 30 let, opažamo, koliko smo storili, kaj vse smo ponudili mladini in družbi okrog nas. In zato vemo, da si zaslužimo praznovanje. Kajti naša energija še ni usahnila, še vedno želimo dajati in tudi res dajemo. Današnji mla­ dini, družbi in nam samim. Težko opišeš 30 let dela. Zato so pred vami le izseki dela v prvih desetih letih. PIŠE SE LETO... ... 1373 ... Prvi propagandi tabor v Grosupljem. 23. septembra se je v Družbenem domu zbrala peščica naj­ drznejših. Taborništvo je bilo v Sloveniji že zelo razširjeno in ker je v Grosupljem primanjkovalo mladinskih organizacij, je ta peščica storila prvi in odločilni korak. Na ustanovnem občnem zboru se je pod okriljem republiške zveze tabornikov rodil Odred Louis Adamič Grosuplje, ki so ga ustanovitelji poimenovali po rojaku pisatelju Louisu Adamiču. s i z i 4 i .' : / i ; u i K o v TJJTAH0VITKLJ3V TO 101113 ADAMIČ" aBOOUPLJZ X, Mu*a ]*br»r»lJo 1936 Ad*»lfl.v* 11, Orvauplj 2. Juuts Le.jak al. 195« E*rtiMMflka 3, OrvnijlJ. — 3. Mlaka Uiu-la<2«k 1929 w»t 1X2/6, Otvnuplje 4. JUH l*«Jajc at. 1915 Partizanka 3, Or»«uplje 9. taitt Malk 1927 AUuitcv« 8, OrvouplJ« • m 1 ~/, +• L»jak» UtMlk 19*4 P»d S*uAmm III/U). Or»«upIJ« —-.'.i-l-L'—, 1—— ff - 7. n. t>jB» Kika i j 9. Vlajt, lrit* 1«. Xvu B«lje»lč 1920 P»d eildta U/16, Or»«unj« 1937 kčm&Avr* 8, Or**uj»lJ# 1943 AOuttSmn 8, Orvouplj KJtt II «11 IJ 14. Or,«i,«. —. ,/•, "7 Seznani ustanoviteljev Taborniškega odreda Louis Adamič. ...Id74... 30. marca se je 42 tabornikov podalo na partizanski pohod na Novo Goro. Ob petju taborniških pesmic je pot hitro minevala. Obiskali so razvaline gradu Boštanj, spoznali preteklost in sedan­ jost Ilove Gore, ki jim jo je predstavil tovariš Saje, in obiskali spomenike padlim borcem. Marjetka Mencin je v članku za revijo Tabor zapisala: "...Pohod je bil morda res dolg, saj je trajal ves dan, vendar se je kljub temu splačalo obiskati ta kraj in si dodati v svojo zbirko doživljajev še enega, nepozabnega in zanimivega." ...1978... ...1975... 20. aprila so se taborniki podali v Taborsko (zdaj Županovo) jamo. Kot se za tabornike spodobi, so se tja odpravili peš. Kako je bilo v temni jami, je zapisala Miša: "...Odšli smo v strnjeni vrsti izpred zbornega prostora in vso pot do cilja nas je spremljala pesem. Ko smo prišli do cilja, smo po kra­ jšem premoru in počitku v spremstvu vodnika in vodiča odšli v jamo. Prva dvorana je Ledenica. V njej ni kapnikov, je le velika, obokana in zelo mrzla dvorana. Iz Ledenice vodi navzgor 94 stop­ nic..." ...1976... Kot vsako leto so taborniki tudi leta 1976 taborili pri Geršičih v Beli Krajini. In kot poje neka taborniška pesem, je tajnik v kroniko "napacal": "28.7.1976 sreda Dan se je pričel kot običajno (dež). Tudi naše razpoloženje je bilo bolj jokavo. Vsi smo v pričakovanju gledali v nebo, da bi posijalo sonce, pa ga vseeno nismo dočakali. Dopoldansko delo se je pričelo z nadaljevanjem gozdne šole. Izpopolnjevali so se v znanju o topografiji, orientaciji, signalizaciji, najmlajši člani pa so imeli zabavne igre...." ...1977... Od 1. do 11. julija 1977 se je v Muti na Koroškem odvijal 7. zlet vseh tabornikov Slovenije. Program je bil pester, četudi politično obarvan, kajti s taborom so tudi taborniki počastili visoki jubilej tov. Tita. UMMIall "!.:•;:) "Loula Adamia* Grosuplje OBI o udeležbi n hetoc ac tnbornlH a^.ro.)8t!io;'a dneva tov.Tita ielu tfZ t veliko prirod! tv Mutl TIH Koroškem 7.zlet voe flaradl pomena te pr tudi tabornika Iz odreda "1 froi'ran zleta bo ze tU, tekmovanja, 1 eti, vl:lJučujemo v pocaotltov vo '»o.letnice od.:ar ,1fi na . do U.Jttllja 1977. bo v oe bomo zleta udeli'8111 oi,1 BO tu vključeni ^oho- 1, večeri ob tabornih o'jnjlh, oreoanja z borci in dru :lnl družbeno političnimi ocobnootmi teh krajev. organizirano bodo tudi razotavo in prlloznoutnl oblokl Avetrljoke Koročke. Odhod tabornikov iz jroounlja 1JO dne 1.Julija 1977. z vlakom ob uri. Val taborniki morajo biti na J-eleznlSlci metajl ob ls.3o url. odhod in Ljubljane bo ob lo.oo url e pooeb- nlm vla' om. vso or.ebno opremo morajo imeti taborniki o seboj. Stroški taborjenja znaiajo za oaebo 52o.- din e tem, da bodo ilani odreda plačali iu-mo fcoo.- din, razliko pa bokril odred lz ovojih credetev. Prevoz iz LJubljane đo Mute in nazaj Je vračunan v oeno tabornine. Vel taborniki, ki o« bodo udele­ žili 7.zleta, so morajo prijaviti in oddati donar za tabornlno rvojlm poverjenikom v vodih najkaonojc do 16.6.1977. vdor bo rok zamudil, ee zleta nc bo mogel udcleKitl, ker bomo morali po tem roku prijave takoj oddati na 7.75, V priloženem opitiku 1c navedena voa oprema. Vi nal 1o taborniki vzamojo o oeboj. ' 'Ae. podrobnejše informacije oe obrnite na naSelnlka Janeza Len Jaka. Orocuplje, dne 6. Vodstva odreda Obvestilo staršem udeležencev 7. zleta slovenskih tabornikov na Muti. Leto 1978 se je nekako izgubilo iz arhiva odreda. Obstaja le suhoparni pisarniški obrazec o delu enote čez leto in kronika z let­ nega taborjenja. ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE .U.l.'':...A>A>". POROČILO O DELU ENOTE V LETU 197B I. ČLANSTVO 3t»fOltni Mtt.v doZlft 7-11 Itt 12-161« 16-19 Iti 19-77 tot „«W7I., ikup.j (trnki / i H i. J 1") molki 1, 1 b 4 jI «a ,kup.| L »v \0 us icmlni Mttav flinitv* m »f!iru toliki Tilidm. ttudtniji daiavci krntije protvttm dtlivCi <* JB '11 \ K _/ ,/ ' i - j-• r -. i' j 11(1 murnov vaikiv M-'. vodov TT (kupin druiinMC poudli T T t« T T kluhov / g ' 4 / / I. 01 JAVNOST F NOTE vod Ikupin* f.BM družini klub IttvilO iidf ,» li T »al !•«?•<] a«, tak po i «• H- *la) pr-> an.»ni»i mat.1 Jana fcto. Dobra pnmot pri dal« aaaaau, ja Ml« »a- oraani«L*ana niadlna JJftV. Dna «.7- nno auloali ruaovsd i.'-i * LH n,.man, fl« m.miotlat gaallafto tanj, t i"ii»i,..mvi urno ti-nt Oobr" i•..».,>.lin a»a toaaan Jona*. iakOfll K or#ahi i, r*n>« • nam 1 . j ^IttraraU min »J*"« 1 »»vj r''Ma«*l.*lif» , Z* U JI vafter, • «aUt M vi ti *a«-jU*>. \-mm trn »ki« •talijo, jkja bi dobi 11 "N Vo U*«IMI pravd«a«|»Jl» »kisni 1.1, »•..-. *..• In a avl. rudi aa nUi • mo ara vi no danarja. t ITI." In vaati vatklh ajoapo- "«al , da nuj bi aa prodala v '•ilfjBTvoi.tif) naaprovnl, vaetdar Prva stran "ustanovne listine PGD Zagradec", ki pravi, da je bilo društvo ustanovljeno 6. 7. 1946, dobrega pol leta po podtaknjenem požaru. S tem pa se je začelo v Zagradcu tudi kulturno življenje. ja in osnovna šola v bližnji Žalni, nekateri pa so se vključevali tudi v tamkajšnje prosvetno društvo. (0 tem je pred leti pisal prof. Cvetko Budkovič v prispevku Prosvetno in kulturno življenje med obema vojnama v Žalni, ki je bil objavljen v Zborniku občine Grosuplje št. 12 na strani 143.) Po drugi strani pa jim gospodarske in splošne družbene razmere niso do­ puščale širšega in morda bolj kakovostne­ ga delovanja. K temu dodajmo še vedno nezaceljene rane, ki jih je med ljudmi pustila prva svetovna vojna, ko so mladi fantje padali na avstrijskih frontah, pa občasne druge preizkušnje, kot na primer velik požar v vasi Zagradec leta 1919, ko je zaradi otroške igre zgorela skoraj vsa vas. ("Velika nesreča se je pripetila v Zagradcu I. 1919. Zgorela je cela vas..." - tako je navedeno v listini, ki so jo spisali zagraški gasilci ob prevzemu nove briz- galne leta 1947, in so jo starejši člani poimenovali "ustanovna listina" gasilskega društva. Zgorelo je 72 zgradb - hiš in gospo­ darskih poslopij. Vas v strnje­ nem delu, ki ga je zajel požar, je štela približno 30 hišnih številk.) Leta 1933 so bile tudi katastrofalne poplave. Tako je slika o preizkušnjah ljudi v tej soseski že dokaj popolna. Vendar kljub raz­ meroma težavnim pogojem preživljanja ljudje niso obu- pavali. K temu je treba dodati, da odhajanje s trebuhom za kruhom v zahodno Evropo ter severno in južno Ameriko v naših krajih ni bilo tako števil­ no, kot npr. na Ilovi Gori, v Škocjanskih, pa tudi na Poliških hribih, saj je nekaj ljudi vendarle dobilo delo na gradu in obratih v bližnjem Gro­ supljem. Med ljudmi je bilo nekaj rokodelcev, znamenitih kova­ čev, en mlinar, nekaj trgovcev, gostilničarjev in podobnih mojstrov. Precej se jih je občas­ no ali kar vsakodnevno sreče­ valo na posestvu bližnjega nn.r.bl, ni.o KI - ,, I, ,,,„,. > li.AJO,- HIB graščaka, barona Ludvika Lazarinija, koso pomagali njemu in njegovi ženi, starim staršem in otrokoma Hubertu in Ingrid. Delali so na polju, v hlevih, v gospodinjstvu in pri drugih opravilih, saj velik grad, večja gospodarska poslopja, "cegovn'ca", žaga in točno sto štantov kozolcev baronova družina ni zmogla sama vzdrževati. Grajski so ljudem plačevali običajno v naturi, z oddajo zemlje v najem in pobiranju pridelkov "naspol" (izraz iz naših krajev za poplačilo obdelave njiv in košnje travnikov, kjer si najemnik in najemodajalec zemlje razdelita vsak pol pridelka), s sečnjo in čiščenjem gozda ali z drugimi uslužnostmi in opravili. 1926 (po nekaterih podatkih pa že dve leti prej) so na Malem Mlačevem ustanovili gasilsko društvo. Ob občinskih volitvah leta 1936je bila ustanovljena nova občina Slivnica-Žalna. Posodobili so nekaj poti in leta 1938 tudi cesto proti Žalni. Tudi bližnjo železnico so kar s pridom uporab­ ljali. V novi občini pa so se že začeli pogo­ varjati tudi o gradnji svoje šole. Stala naj bi v križišču nasproti nekdanjega mlina ob priključku na cesti Veliko Mlačevo - Račna - odcep za Malo Mlačevo. Na pobudo trgovca in gostilničarja Franca Koprivca so 2. 5.1937 ustanovili še Prostovoljno gasil­ sko društvo Veliko Mlačevo, nameravali pa so ustanoviti tudi svojo župnijo. Ljudi po vaseh je zbliževalo kmečko delo pri košnji, žetvi, mlačvi, lickanju, v gozdu, v pripregah za težko oranje, gozdno vleko ali druga večja in predvsem daljša in dlje trajajoča furmanska opravila ali pri popravilih poti ter obnovah in le redkih novogradnjah domov in raznih zgradb na svojih kmečkih dvoriščih. Tako so si soli­ darnostno pomagali pri težavnejših opra­ vilih. Srečevanja ob raznih priložnostih pa so na likofu zelo radi izkoristili in kakšno zapeli, pa tudi zaplesali - če ne ob fraj- tonerici, ki jo je znalo raztegniti v poskočne viže kar nekaj domačih muzikontarjev, ali ustnih orglicah, pa na glavnik, bršljanov list ali kar "na sapo". Že pred vojno je poizkušala učiteljica Nežka Dremelj iz Malega Mlačevega vnesti med ljudi nekaj kulturnega ustvar­ janja. Tako naj bi po pripovedovanjih sta­ rejših ljudi pripravili prireditve, kjer so Možnost turistične ponudbe tega, kar imamo, ali kako smo lahko tudi mi pravi del Evrope Udeleženci izleta po naših krajih 18. 5. 2002 - zastopniki 23 evropskih držav v dvorani v Račni. Res je minilo že nekaj časa, kar se je to zgodilo, "zgodba" pa je vredna razmisleka. Sredi maja je Slovenija letos prvič gostila uredniški odbor Evropskega lingvističnega atlasa (ALE). Od ustanovitve leta 1970 je bil to njegov 35. sestanek, udeležilo pa se ga je okrog 30 jezikoslovcev dialektologov (narečjeslovcev) iz 23 držav Evrope. Osrednje tajništvo oz. glavni sedež ALE je na univerzi v Bambergu v ZR Nemčiji, delovni sestan­ ki pa so vsakič v drugi državi. - In kaj imamo mi s tem opraviti? Raziskovalci narečij potrebujejo tudi živ stik z ljudmi in njihovim mestom v prostoru in času. Tako so organizatorji iskali možnost svojim gostom v pičlo odmerjenem času od kosila do večerje prikazati kar največ značilno našega - od zgodovine do pokrajine, kulturne dediščine in srečanja z ljudmi, ki govorijo narečje in imajo hkrati pokazati še kaj tipično svojega. Prerešetali so že več predlogov. Kot slučajni priči pogovoru pa se mi vse povedano ni zdelo kaj prida realno izvedljivo in ustrezno željam, zato se mi je utrni­ la zamisel, na katero do takrat res še nisem pomislila. Z zemljevidom v roki in z že na pamet znanimi časovnimi in prometnimi razdaljami sem jim ponudila obisk naših domačih krajev: kratke razdalje - sedenja siti udeleženci zasedanja nam bodo hvaležni zanje - so z ogledi vred edine izvedljive v tako skopo odmerjenem času. In tako so naši gostje po kosilu sredi Ljubljane sedli v avtobus, se skozi Škofljico (rob barja in druge zanimivosti ob poti s šmarskim turnčkom sredi lepe panorame tostran cestnega pre­ dora) pripeljali v Grosuplje, ga prevozili po dolgem in počez, ker so morali iti še nekoga iskat k Motelu, drugega pa na avtobusno/železniško postajo. Nato so bili prijazno spre­ jeti v Taborski oz. Županovi jami, ki je vse navdušila, saj je zanjo doslej vedel le malo­ kdo od njih, jamskega užitka pa je bilo ravno pravšnja mera. Obisk taborske cerkve s protiturškim taborom, kakršnega večina udeležencev tudi še nikoli ni videla, je vzbudil nad pričakovanje veliko zanimanje naših gostov. Zgodovinski Turki so ob razlagi in ogle­ dovanju ostankov vskočili v današnji prostor in čas. Obisk turjaškega gradu je bilo zara­ di pomanjkanja časa treba izpustiti, sicer pa gradovi niso redkost v državah Evrope, zato škoda neogleda za to publiko ni bila prevelika. Zato pa je bil obisk Trubarjeve domačije prava poslastica. Že idilična lega pa preprosta domačnost kraja je sprostila oko in duha, ob pravem problemskem predavanju o Primožu Trubarju in njegovem mestu v takratnem prostoru in času v tekoči angleščini, ki je bila sporazumevalni jezik vseh udeležencev, pa so ti kar oživeli, saj so se počutili kot doma v svojih predavalni­ cah, skrivnostno temačni razstavni prostor pa je še pripomogel k zbranosti. Koliko stvari so izvedeli, ki jih niso poznali ali na katere prej niso pomislili! In to v kratke pol ure! Za pretežno duhovnim ugodjem je na avtobusu med potjo po dolini Rašice v dolino Šice (koliko zanimivih stvari se da tudi spotoma povedati!) sledilo še čisto konkretno - pristna sveža domača potica iz vrhniške pekarne, ki ima korenine v Dobrepoljski doli­ ni, v Kompoljah. Čeprav še ni bilo lakote, je marsikdo hvaležno dvakrat posegel po njej, pa tudi izgovorov na kakšne diete ni bilo. In žeje bilo spet treba izstopiti, saj so jih pred Kulturnim domom v Račni že čakali v svoje noše oblečeni domačini, plesalci Folklorne skupine Račna. Presenečenje za tujce je bilo popolno in navdušenje ob predstavitvi različnih slovenskih ljudskih plesov in pesmi v dvorani tudi (za to obstaja tudi fotodoku- ment!). Nekaj tujih gostov po koncu predstave kar ni hotelo v avtobus. Plesalcem so postavljali različna vprašanja. Še posebej radoveden je bil eden od Maltežanov. Na vsak način je hotel izvedeti, zakaj Slovenci prepevamo samo žalostne pesmi. Vprašanje nas je začudilo, saj za nas v tej predstavi ni bilo nobene izrazito žalostne pesmi, nasprotno, prav veselo se nam je zdelo! - Zamislili pa smo se nad tem, kako se stvari lahko vidijo različno. Časa za ogled Radenskega polja ali vsaj Kopanja, ki je po temeljiti obnovi res vreden obiska, seveda ni bilo, ostaja pa ponudba ob celodnevnem izletu! Pot smo "zašpinili" na Mlačevem pri Froncu, čeprav smo zapolnili vse kotičke v obeh sobah. Že sama stavba ustvarja vtis pravega bolj imenitnega vaškega poslopja iz min­ ulih časov. To je bil prvi razlog za izbiro, naslednji pa domača kuhinja in bližina tako ceste kot vsega, kar smo želeli pokazati tem predstavnikom tolikih evropskih držav. Glede na zadovoljstvo vseh udeležencev je bila izbira prava. (Seveda pa bi se različnih drugih možnosti našlo še kar nekaj, pa ogleda in omembe vrednih točk tudi, le malo več časa bi bilo potrebnega.) Ivanka Šlrcelj-Žnldaršlč nastopali otroci in tudi nekaj starejših ljudi. Vse, skoraj idilično kmečko življenje, je nato prekinila druga svetovna vojna. V Žalni se je že jeseni leta 1941 začutila različna pripadnost dveh, za Slovence tako usodnih političnih razdelitev. Tamkajšnje prosvetno društvo je kljub italijanski zased­ bi pripravilo igro. Plakati so bili že razobešeni, ko so nekateri želeli preprečiti uprizoritev igre. Po uprizoritvi pripravljene igre pa res niso uspeli pripraviti nobene kulturne prireditve do konca vojne - tudi po končani vojni ne, saj so bila katoliška društva "družbeno nezaželena", Cerkev pa razglašena za opij ljudstva. Vojna je v teh krajih pod dominantnim boštanjskim gradom pustila zelo veliko razdejanje. Pa ne toliko na samih razrušenih in požganih domovih, ki jih tudi ni bilo tako malo, kot med ljudmi, ki so vojno preživeli. Kaj vse seje dogajalo med drugo svetovno vojno in takoj po njej, je ostalo zapisano na kamnitih obeležjih v tej soseski (na enem šele pred devetimi leti), nekaj je bilo zapisanega tudi na papirju, še več pa je ostalo zapisanega v dušah preživelih, katerim je bolečina otopela v pestujoč biser, ki se je zelo lepo izkazal v času osamosvojitve Slovenije. Nedvomno pa je med takšnimi biseri bilo tudi kulturno dogajanje v naših krajih, katerega je poskušala večkrat z vidno ali pa na bolj skrit način kontrolirati totalitarna oblast. Marsikaj ji je uspelo, veliko pa tudi ne. Jože Mlkllč KNJIŽNICA CROSUPUE OTVORITEV ETAŽNIH KOTIČKOV V PIKI TUDI JAZ IMAM PRAVICO Šmarje-Sap. 26. septembra - V okviru dneva odprtih vrat, ki so ga letos že drugo leto zapored pripravile vzgojitel­ jice iz vrtca Pika v Šmarju-Sapu. sta bila svojemu namenu tudi uradno izročena etažna kotička v Slončkovi in Metuljčkovi skupini. Pobudnik in organizator postavitve kotičkov je bilo Društvo za mlade "Utrip" iz Šmarja. BITI SREČEN Poleg osebja vrtca in društva U3P so za etažne kotičke zaslužni tudi sami otroci. Kot pove že ime - Pikin dan odprtih vrat - so bili ta dan v šmarskem vrtcu dobrodošli prav vsi, ki jih karkoli zani­ ma o tej "čarobni vili". Tudi krajani, ki nimajo vključenih otrok v vrtec, so izko­ ristili priložnost ter si skupaj s starši malčkov ogledali, kaj mali nade- budneži počnejo v dopoldanskem času. Imeli so veliko videti. Program se je pričel z lutkovno pred­ stavo o zdravi prehrani, bacilih in higieni, ki so jo v Družbenem domu v Šmarju uprizorili člani Cerkve Jezusa Kristusa svetnikov iz zadnjih dni (mor­ moni) iz Utaha (ZDA). Sledila je selitev v vrtec, kjer so vzgojiteljice in njihove pomočnice pripravile likovno delavnico z naravnim materialom, uro pravljic z ilustratorjem Urošem Horvatom ter delavnico z glino, ki jo je vodil obliko­ valec Andrej Brezec. Mnogim pa je bil glavni vzrok za obisk vrtca ogled novih etažnih kotičkov. Vrtec Pika jih je pridobil v sodelovanju z Društvom za mlade "Utrip" iz Šmarja-Sapa, ki ga vodi Matej Košir. Za kotičke so zaslužni tudi otroci iz Pike, saj so prispevali likovne izdelke za koledar, ki so ga nato člani Društva prodajali po hišah. Društvu za mlade "Utrip" pa je uspelo pridobiti tudi več sponzorjev in donatorjev. Izdelavo kotičkov je prevzela Srednja lesarska šola iz Ljubljane. "Delamo z ljubeznijo, znanjem in odgovornostjo in želimo, da se vsak, ki vstopi v naš vrtec, počuti zaželen. Otroci so naše gibalo, naša smer, naš navdih, naš vsakdan. Ves naš trud je usmerjen v to, da se počutijo sprejeti, da je pri nas njihov vsakdan vedno dru­ gačen - ustvarjalen, zanimiv, igriv, pre­ prost, prijazen in topel. Uspeh je večji, če nam uspe v naš krog čimbolj priteg­ niti tudi starše. Danes je bilo lepo opa­ zovati vse obiskovalce, kako so uživali v aktivnostih. Lahko je bil to le klepet z znancem ali pa z nekom, ki ga do sedaj še niso poznali," je prizadevanja zaposlenih v Piki povzela in svoje občutke ob dnevu odprtih vrat strnila organizacijska vodja vrtca Pika Alenka Bratun. Ob kulinaričnih dobrotah, za katere sta skrbeli pomočnica vzgojiteljice Vera in kuharica Urška, se je priložnost za izmenjavo izkušenj med starši ponudila kar sama od sebe. Skupni imenovalec skoraj vseh pogovorov pa je bil prostorska stiska v grosupeljskih vrtcih. Za šolsko leto 2002/03 je bilo v WZ Kekec Grosuplje odklonjenih več kot 100 malčkov, več kot 100 otrok s stalnim prebivališčem v občini Grosuplje pa je vključenih v vrtce izven občine. Ob teh dejstvih so starši nad izjavami župana Janeza Lesjaka in njegovih sodelavcev o smiselnosti graditve vrtcev le za gen­ eracijske vrhove ter o racionalnejši vožnji otrok v na pol prazne ljubljanske vrtce zaprepadeni in hkrati ogorčeni. Starši so zainteresirani za dograditev šmarskega vrtca in njegovo dopolnitev z jasličnimi oddelki. Janez Plntar Ustvarjalna delavnica z glino pod strokovnim vodstvom Andreja Brezca. "DUHOVI PRETEKLOSTI...?" V septemberski številki (8-9) Grosupeljskih odmevov na 6. strani bere­ mo: "DUHOVI PRETEKLOSTI SE ŠE VEDNO PREBUJAJO...", kar je zaskrbljeno ugo­ tavljal govornik g. Franc Štibernik na julijskem srečanju borcev na Kovcah pri Hudi Polici. Poudaril je, da si borci niso naključno izbrali tega kraja, kjer si je vzel življenje partizan Jop - Stojan Šuli- goj, rojen leta 1923. - Že se mi samo po sebi zastavlja neznanka z vprašanjem samemu govorcu, kot tudi prisotnim borcem tega srečanja, da bi kaj spregovorili tudi o usodi Stojanovega očeta Petra Šuligoja. rojenega 1889. leta, ki je preživel tako italijanska kot kasneje še nemška taborišča, a očitno, kakor očitajoče navaja sam govornik, ver­ jetno za domobrance. Oče Peter ni želel postati le marioneta in hlapec komunistične revolucije. Zato je očit­ no svojo življenjsko pot moral končati z nasilno smrtjo leta 1953 pod streli znanega revolucionarja, kateri naj bi v službi partije že leta 1945 prevažal roške žrtve v brezna. Zadnje besede očeta Petra so bile: "A sedaj se bomo pa še streljali?" - Bralci Odmevov tudi pričakujemo od vas, borcev, kakor od samega gov­ ornika na omenjenem borčevskem srečanju, da nam pojasnite in za zgodovino vso resnico navedene žrtve, kateremu stoji spomenik "nepozabnega borca". - V sklopu teh nepozabnih revolu­ cionarnih borcev lahko zasledimo tudi manj ko osem let staro "borko" T. L., ki seje rodila 1948. leta. Pa naj še kdo reče, da ni revolucija za oblast trajala vsaj do tega leta. - Enako ste dolžni spregovoriti o usodi zahrbtno likvidirane celotne Jakopinove družine že leta 1942, ki je že po prvi svetovni vojni zbežala pred fašizmom iz Primorske v te kraje. Seveda je še dandanes nekaterim težko brez revolucionarnih pamfletov, kakršne smo poslušali pol stoletja. Govorcu g. Štiberniku je povsem ner­ azumljivo, kako si kdorkoli upa danes spregovoriti o resničnih dejstvih za obdobje bratomorne rev­ olucije na naših tleh, saj bo rekel: "Partizani so se borili proti okupator­ ju," ter sprenevedajoče nadaljeval: "pozabljajo na to, da so sovražniki Slovencev ropali ter zapirali tiste, ki niso slepo upoštevali njihove volje. Tako in tako pa je težko z današnjim očmi presojati takratne dogodke..." Spoštovani g. Štibernik! Kako si predstavljate, da naj bi bilo danes težko razumeti takratna krimi­ nalno zločinska dejanja nad lastnim narodom borcev z rdečo peterokrako zvezdo, kije bil simbol komunistične­ ga boljševizma? Za osvežitev vašega spomina bom izpostavil le ocvirek borcev proti okupatorju Zapadno-dolenjskega odreda (ZDO) v letu 1942 pod poveljstvom komandanta Toneta Noseta - Špana in politkomis- arja Nika Šiliha - Borisa. Iz obstoječe dokumentacije je razvidno: "Zajeli smo dve italjanski vlačugi in vohun- ki..., ki smo ju likvidirali." Resnica pa je, da so v začetku julija leta 1942 partizani iz sestava 1. bataljona ZDO ugrabili dve ženski - sestri A. D. in D. D. na domu rajonskega tehnika V. D. v Globočcu pri Zagradcu. A. D. je imela dojenčka, rojenega 15. 1. 1942 in soju odpeljali skozi Ambrus, Žvirče, v Kompolje na "osvobojeno Republiko." 16. 7. 1942 soju skupaj s starčkom H. J. iz Podtabora - Struge, rojenega 27. 7. 1873 zverin­ sko umorili na robu vasi Kompolje - Log, kakor je vedela povedati očivid- ka, kateri so izročili na silo odvzetega dojenčka V. D., ki danes živi v Ljubljani in nosi očetovo ime. Ali naslednji primer, za katerega se delajo podrobne raziskave. Dne 16. 3. 1943 so partizani zažgali veliko vasi po Suhi Krajini, kar lahko prebi­ ramo tudi v zapiskih revolucionarjev in se še dandanašnji čas starostniki teh krajev s strahom spominjajo gro­ zodejstev "borcev za svobodo." Naslednji žalosten primer, ki se hrani tudi v Arhivih R Slovenije, pa je partizanski seznam družin, katere ste "borci" pregnali iz njihovih skrom­ nih dolenjskih domov v septembru 1944. Pregnanci se nato niso smeli TUUMM ji-itrJ-ii »aplifijsj Tii MW 3đ' 3I#!)4£j/J^Jj]l]fcl^lJ. ^A.™, : 'jdSmBm i~ .-..^ Kot bi mignil, mine leto, pa še eno in še eno... Vsi otroci sveta pa imajo še vedno enake, svoje lastne potrebe. Učitelji in njihovi starši verjetno vsak po svoje poskušamo zadovoljiti le-te. Vendar hitri tempo vsakdanjega življenja nas odrasle pogosto dela površne. V otrokovih očeh še vedno ostaja tisoč skritih in neizpol­ njenih želja. Mnogo tega zbeži mimo nas, pa še opazimo ne, kaj šele, da bi.... Prazen otroški pogled, prazne otroške oči.... Le kje je tisti iskrivi pogled, ki ga od otroka pričakujemo? Kaj pa nasmeh? V otroških očeh se skriva marsikaj. Med drugim tudi misel TUDI JAZ IMAM PRAVICO BITI SREČEN. Veliko staršev ima za svoje otroke dovolj materialnih dobrin, nimajo pa časa za izkazovanje ljubezni, drobnih pozornosti, ki bi jih otrok tako rad občutil. Veliko mu pomeni druženje s starši. V boju za čim boljši standard družine pozabljamo na potrebe otrok. Mnogi otroci se znajdejo, kot vedo in znajo. Česar sami ne poizkusijo, jih največkrat nauči nezdrava družba- cesta. Na drugi strani pa so družine, ki sicer otroku nudijo dovolj ljubezni in pozornos­ ti, večno pa se jim zastavlja vprašanje, kako zagotoviti osnovne materialne potrebe. Veliko otrok in tudi odrasli potrebujejo pomoč sočloveka. Nemalokrat se zgodi, da starši svojemu otroku nudijo tiste materialne dobrine, ki jih opazi okoli­ ca, da njihov otrok že na zunaj ne bi kazal pomanjkanja v družini. In res, revščine kot take pri nas na zunaj ni opaziti. Ne vemo pa, koliko skrbi in tegob jim to povzroča. Prvi teden v oktobru je že vrsto let posvečen otrokom. V tem času smo želeli tudi učitelji na osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem otrokom pokazati, da nam veliko pomenijo. Pripravili smo jim razne prireditve, kjer so se lahko spros­ tili in na različne načine likovno izražali. Nagovorili smo jih z mislijo, naj jim ne bo nikoli žal trenutka, ko bodo pomagali sočloveku; pa naj bo to le nasmeh, pozdrav ali prijazna gesta. Letošnja tema je bila ZDRAV OTROK V ZDRAVI DRUŽINI. Vsak ima pravico do tega. Vprašati pa se moramo: Ali kot starši, šola in družba naredimo vse, da bi bilo tako? Poskušamo, a se nemalokrat vrtimo v začaranem krogu. Nismo pozabili na otroke, ki živijo v pomanjkanju. V sklopu zdaj že tradicional­ nih dni ob tednu otroka smo se na naši šoli odločili in tudi letos organizirali humanitarno akcijo zbiranja starega papirja. Akcija je bila uspešna. Mogoče ne boste verjeli, toda otroci radi pomagajo, če vedo, da je nekdo potreben pomoči. Denar od prodanega starega papirja smo namenili otrokom, ki sicer živijo v družini, vendar v pomanjkanju. Nismo zbrali veliko, pokazali pa smo veliko volje in razumevanja za družino v stiski. Samo besede pomilovanja in "bo že bolje" ne moremo uporabljati. Od tega nihče ne more živeti. V akcijo se niso vključili le učitelji in učenci šole, temveč so bili aktivni tudi njihovi starši. Nekateri so kar z avtomobili vozili cele svežnje stare­ ga papirja. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli prispevali za naše otroke v stiski. Marija Vidic In Irena Žerdln , OŠ Louisa Adamiča vrniti na svoja ognjišča vse do konca maja 1945. Naslednji primer je bil zagrešen tik pred končano revolucijo s popolnim požigom vasi Hinje januarja 1945 in 15. 3. 1945 vasi Žvirče. Tovariši borci, ki še danes tako vehomentno slavite po raznih proslavah, ste se opravičili vašim žrtvam, sonarodnjakom? Ste jih prosili kdaj odpuščanja za storjene krivice? Seveda pa je tudi nedopustno spregledati vaših kominterno-boljše- vističnih manir, ko še danes vpletate rimokatoliško cerkev in ji pripisujete levji delež za revolucijo na naših tleh, ko sprenevedajoče nadaljujete: "Komu verjeti, aktivistom NOB ali duhovščini, ki je novačila vojake za pomoč okupatorju..." Spoštovani borci!" KP je prisilila ustanavljanje vaških straž in domobranstva, za kar mrgoli dokumentov, podpisanih od Kardelja, Kidriča, Fajfarja in drugih partijskih veljakov. Sprašujem: So bili zgoraj navedeni žrtve vojne? Ne! Bili so žrtve komunističnega nasilja? Žalostno pa je, da jim še danes po pol stoletja država Slovenija ni priz­ nala statusa žrtve vojnega nasilja in očitno le zato, ker so ti ljudje bili žrtve komunistične revolucije, kater­ ih nasledniki so, žal, še danes na oblasti. In tu mi nehote pridejo v spomin besede takratnega politkomisarja v pogovoru julija 1972: "Dokler bomo mi na oblasti, obsodbe ne bo..." Na kraju bi še izpostavil stavek z zasliševanja selškega župnika v Zagradcu ob Krki v času izseljevanja in pregona tamkajšnjih ljudi. Okrožno poveljstvo OZNE za okraj Grosuplje, z dne 8. 9. 1944. "...ko mu je tov. Franc, načelnik narodne zaščite, objasnil, da to niso kumunisti, je župnik trdil, da je osvobodilna fronta samo krinka komunizma..."Ta doku­ ment je evidentiran pod zaporedno številko 11. Upam, da mi ne boste pripisovali kakšnega nestrpnega hujskača, ko sem želel prikazati resnično plat vašega boja, proti komu, pa naj bralec sam presodi. Zato bi bilo že zdavnaj potrebno priznanje in popra­ va storjenih krivic, strpnost, odpuščanje, medsebojno spoštovan­ je in zaupanje za dobrobit tudi naših zanamcev, da se jim ne bo treba ukvarjati s popačeno polpreteklo zgodovino na naših tleh, kakršno so pisali revolucionarni pisci in kar nekateri še danes razglašajo za nez­ motljivo in edino zveličavno. MIlan Muhlč POTEPANJE PO EGIPTU (1. del) »Slwa 7Vcuum Medlterranaan Sea Marsa Alexandria «. Matruh El Alamein i Siwa Oasis •fer- El Glza Baharia Oasis Farafra Oasis « El Qasr Mul« Dakhla Oasis 5S Nuvveba a Dohab^ Mt. Slnal« Sharm El Sheikll « Hurghads • g»J Valiey of tha Klngs^ El Kharga « r~ Eana KomOmbo ( 0 Karnak 1 Umor « Edfu E g y P Zemljevid Egipta - glavne znamenitosti Lani poleti sem s prijatelji preživela 15 čudovitih dni v Afriki. V Egiptu. Državi, ki leži na severovzhodu črne celine. Egipt na severu omejuje Sredozemsko morje, na vzhodu Izrael in Sueški zaliv ter Rdeče morje, na jugu Sudan in na zahodu Libija. Egipt smo prečesali od skrajnega se­ vera do skrajnega juga. Odločila sem se, da nekaj čudovitih in nenavadnih dogo­ divščin predstavim bralcem Grosu­ peljskih odmevov. Naše potovanje smo začeli v ljub­ ljanskem Tivoliju, od koder smo se z avtobusom odpeljali v Budimpešto, tam pa na letalo in čez dobre štiri ure smo že pristali v Kairu, glavnem mestu Egipta. V Egiptu živi 62 milijonov prebivalcev, od tega v Kairu okrog 11 do 14 milijonov. Točnih podatkov ni, predvsem zaradi migracij. Že med pristajanjem v Kairu smo "kukali" skozi okna aviona in lepo je bilo videti zeleno "oazo" ob reki Nil. Vse okrog pa ena sama velika rjava preproga iz peska in drobnega kamenja. Egipt je ozka dolina ob Nilu, ki se razširi ob Naserjevem jeze­ ru na jugu in Delti na severu. Nil izvira globoko v osrčju afriškega višavja v Sudanu in je naj­ daljša reka na svetu, saj preteče okoli 6671 kilometrov od juga proti severu in se izliva v Sredozemsko morje. Nil pomeni vir preživetja za Egipčane. Ob Nilu so skoncentrirana sko­ raj vsa mesta, templji, cesta, železnica. Samo 10 % površine Egipta je rodovitne, ob reki Nil in ob osamljenih oazah v puščavi. Več kot 90 % površin v državi predstavljajo puščave, in sicer Libijska puščava na zahodu, ki je del Sahare, in Arabska puščava na vzhodu. Geografsko in tradicionalno je dolina Nila razdeljena v dva dela, in sicer spod­ nji Egipt, čigar simbol je papirus, in Zgornji Egipt, čigar simbol je lotos. Pristanek. Naše ure smo premaknili eno uro naprej. Po dolgem letu preko morja smo zagledali celino. Sam pesek, puščava, nisem si mogla predstavljati, da je kje mesto, letališče, pristajalna steza. Toda bližje ko smo bili zemlji, bolj je slika postajala jasna. Prikazalo se je mesto, ceste so se videle kot ogromne plošče, položene po tleh. Impresionirali 1 t i j •-so me mogočni bazeni, ki so "štrleli" ven iz mesta, to so bazeni bogatašev v Egiptu. Kljub suši so nekateri Egipčani zelo bogati. Takoj ko sem izstopila iz letala, sem občutila neznosno vročino. V Egiptu sem bila v ti. vroči sezoni, ki traja od maja do septembra, torej v najhujši vročini. Res je bilo vroče. Po nekaj dneh se kar navadiš, da si stalno "premočen". Temperature so se v času našega poto­ vanja gibale od 35° do 45°, v puščavi pa so narasle tudi do 47° podnevi in se spustile na 6° ponoči. Nastanili smo se v youth hostlu Richmond. Ne morem si kaj, da vam hostla ne bi opisala. Naše sobe so bile v tretjem nadstropju. Razmajano dvigalo, ki nas je vozilo, je bilo leseno, zelo staro, vrata so se le na pol zapirala, spredaj pa so bila še ena kovinska, lepo "okranc- Ijana" vrata. Dvigalo je upravljal starejši gospod, oblečen v galabijo (široka oble­ ka do tal, ki jo nosijo moški - musli­ mani), ki je noč in dan sedel, stal oziro­ ma spal na klopci ob dvigalu. Kadar smo prišli v hostel, popoldne, zvečer, ponoči ali ko smo zgodaj zjutraj vstali, je bil tam. Skrbel je tudi za čistočo. Ampak, kako! Imel je eno cunjo, s katero je v J? 7 nekaj minutah počis­ til dvigalo, klopco, kovinska vrata, hod­ nik pred dvigalom in s to cunjo je počistil tudi pločnik pred youth hostlom. Če si se hotel peljati, je vse zelo dolgo časa traja­ lo, tako da smo Slovenci raje hodili peš po ozkih zavitih stopnicah, ob zelo prašni ograji, večino­ ma s težkimi nahrbt­ niki na ramah. To nam je bilo vroče! Ampak vseeno je bilo bolje iti peš, kot čakati dvigalo. In skozi okna ob stopnic­ ah je bilo kaj videti. Ne boste verjeli. Papirčki. Smeti. Hra­ na. Odpadki. Hiša, v kateri je bil hostel, je imela v sredini med zidovi pravokotno dvorišče s stopnicami in na to dvorišče so delavci hostla stre­ sali smeti. Nenavadno, ali ne? Sobe so imele skupne kopalnice. D 'i ijuiajj jilsjjjjjujjil. Reka Nil z enim izmed številnih mostov. - Foto Branka Škufca IZBRATI POT? SMEH IN VISEČA MREŽA! Po Mehiki in Gvatemali Da so lahko zgradili Monte Alban pred več kot 2000 leti, so "porušili" vrh hriba. Al ban, Belo goro. Gora se dviga nad mesto Oaxaco in daje krasen pogled naokoli, kar so verjetno izkoristili tudi tam živeči Zapoteki - ljudstvo oblakov (morda so mi zato všeč?). Midve sva našli predvsem občutek dihanja, življen­ ja, na travi, v vetru. Bori dišijo kot ob morju. Urška uživa na travi, mene pa prevzame tempelj plesalcev. Domačin pove, da imajo na enem mestu še vedno občasne daritve, kokoši seveda. Ob zidovih najdem koščke posod, ki se jih še drži barva. Za oko z malo vaje je to precej lahko, saj ležijo na površini. Ampak Mehičanom tega iz varnostnih razlogov raje nisem razlagala. Potem pa sva končno dočakali tisto, kar sva želeli že cel mesec - nekaj morskih dni! Zaradi denarne suše se je načrt spremenil. Namesto kakih 5 dni ob Pacifiku in nadaljevanju poti proti severu sva ob morju preživeli 11 dni in potem šli v glavno mesto. Načrtovali sva tudi, da bi se na poti do morja ustavili v kakšni gorski vasici in poskusili halu- cinogene gobice. A denarja za to ni bilo. Življenje v okolici Zipoliteja, vsaj nekdaj znanega kot zbirališče hipijev, pa je na srečo cenejše kot kje drugje, zato sva najino bivanje tam podaljšali. Prenočuje se v "hotelčku" - v kočici iz lesa in kriti s palmo, ki ima po možnosti še ventilator, ki dela, in mrežo proti komarjem. Včasih je še v tem prevroče. Če imaš visečo mrežo, pa si car. Lastnik Brise Marine, Morske sapice, nama je zato, ker sva Slovenki, dal popust in naju peljal na večerjo. Iz njegove knjižnice sva si sposojali knjige. Vidi se, da je tam po svoji želji. Šel je iz ZDA in si kupil poses- Po izdelavi precej natančnega načrta, predvsem finančnega, sva se z Urško v Oaxaci znašli ravno brez sredstev, da to izvedeva. Vse dokumente in denar sva imeli s seboj, tako kot zahtevajo uradni­ ki, ko sva šli podaljšat vizo, a na avto­ busu so si s tem "postregli". Žalosti, obiskovanju uradnikov (ki so bili na naji­ no začudenje precej učinkoviti in pri­ jazni!) in telefonarjenju na mnogo kon­ cev je sledila odločitev. Sprehod na bližnji hrib je omogočil razgled na sončno Oaxaco, ki jo je na enem področju pral dež. Odločiti se je treba - ali dež ali sonce. Odločili sva se za smeh. Lahko se zaradi takega dogodka sekiraš še naprej in imaš pokvarjen pre­ ostali del poti. Lahko pa se iz njega česa naučiš in greš naprej, čeprav ti ni všeč. Preveč sva načrtovali in premalo zau­pali, da se bo vse v redu izteklo, in za to dobili precej hudo lekcijo. Nekateri v Sloveniji pa so mislili, da se šaliva. Prišel je začasni potni list, po mnogih kolobocijah se je tik pred zdajci našla letalska karta (znane letalske družbe so lahko zelo neučinkovite in izgubljajo podatke), predvsem pa se je pokazalo precej dobrih ljudi. Najstnik je podaril tisto, kar je imel - dve zapestnici, nek drugje dal svoj nasmeh in vlival upanje, tretji je dal nekaj popusta, spet drugi so naju vabili na hrano ... Najbolj so grela njihova srca. Čeprav veš, da ti takrat v realnosti najbolj pomagata originalen žig, po možnosti zelo velik, in podpis. Iz potrtosti sva se vrnili v veselje, ki so ga zapolnili še drugi ljudje. Hvala. Med čakanjem sva obiskali ene lep­ ših ostankov starih civilizacij, Monte Vrata so se s težavo zapirala, voda je zelo počasi odtekala in v najhujši vročini, ko si se hotel stuširati in malo ohladiti, ni bilo hladne vode. Vendar tole nisem opisala z namenom kritiziranja. Kajti to je Egipt. Mene ni popolnoma nič motilo. Se navadiš. Vse pa odtehta prijaznost uslužbencev. Tako prijaznih ljudi še nisem srečala. Vse ti ustrežejo. Klepetajo s tabo, če le hočeš. Vse ti razložijo. Lahko uporabljaš telefon. Preživela sem kar nekaj zelo prijetnih večerov ob čaju in klepetu z lastnikom hostla. In tako "iz prve roke" zvedela mnogo zanimivih stvari, kijih sicer ne bi. In kako so odprti. Ni jim problem pove­ dati vse o sebi, če si le pripravljen poslušati. (se nadaljuje) Branka Škufca PAJCEVINA ZEUA Pajčevina želja je nevarnejša kot v železje vkovane rešetke. Nežno in skrivoma se prepreda okrog tvojih misli, jih postopoma uklene na kolo želja in ti zmečka svobodo volje, ljubezni in ustvarjalnosti. Ukrade svobodo usode jutrišnjega dne. Mojca Kastelic Viseča mreža - raj na morju. tvo ob dvokilometrski mivkasti plaži. Sicer morje občasno poje kos obale, kjer se vrstijo kočice, a ga pozneje spet vrne. Tam se zares zdi, da je smisel življenja ležanje na plaži, v viseči mreži, ko na vso moč delaš nič. Ob morju, v morju, na pesku, s soncem in visečo mrežo, odklo­ pljenimi možgani, knjigo, pa še ta je včasih odveč, ljudmi s celega sveta, v borbi z močnim morskim tokom ... Čeprav na prvi pogled tam nisva počeli nič posebnega, sva bili sredi mnogih srečanj, pogovorov, misli, pravega filo­ zofiranja. Zakaj se Mehičani ne bojujejo, kakšna je njihova pristnost; zakaj je maša v cerkvi izgledala kot cirkus; zakaj punce v Zipoliteju mislijo, da morajo nasesti prvemu domačinu, ki pride mimo; kako ti lahko natakar polepša jutro in ti njemu; kaj se dogaja s človekom, ki že nekaj let kadi travo; kako pripraviti pravo italijansko omako za testenine; kako preživijo tamkajšnji ljudje s 350 SIT na dan ... Se nadaljuje Alenka Oblak Studentski klub GROS objavlja na podlagi Statuta društva RAZPIS Za kandidature v upravni in nadzorni odbor kluba VSEBINA RAZPISA: 1. Upravni odbor društva, ki šteje sedem (7) članov, je vodstveni in izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovnotehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru. 2. Mandatna doba članov upravnega odbora traja eno leto z možnostjo izvolitve po poteku mandata. Član upravnega odbora lahko nastopi to funkcijo samo v dveh mandatih. 3. Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva. 4. Naloge upravnega odbora so: • sklicuje občni zbor društva in skrbi za izvajanje njenih sklepov: • vodi in skrbi za finančno in materialno poslovanje društva; • predlaga statut društva in druge splošne akte; • predlaga občnemu zboru sklep o prenehanju ali združitvi društva; • vodi evidenco članstva; • upravlja s premoženjem društva. 5. Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora, sekcij in drugih organov društva ter vrši stalni nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. 6. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora in drugih organov društva, imajo pa pravico, da se udeležijo vseh sestankov, a brez pravice glasovanja. 7. Delo v upravnem in nadzornem odboru je prostovoljno. POGOJI RAZPISA: 1. Stalno prebivališče v Upravni enoti Grosuplje 2. 6 mesecev član Študentskega kluba GROŠ, 3. Veljavno potrdilo o vpisu na fakulteto, 4. Oddana kandidatura (ime, priimek, naziv izobraževalne institucije, kratek sestavek svoje vizije kluba) najmanj sedem dni pred občnim zborom. Volitve v upravni in nadzorni odbor kluba bodo na občnem zboru Štu­ dentskega kluba Groš, ki bo 14. novembra 2002, ob 18.00, v prostorih kluba. Vabimo torej vse člane, ki imajo željo oblikovati obštudijsko dejavnost študentov in spoznati delovanje kluba ter delati v dobro študentov in dijakov v Upravni enoti Grosuplje, naj kandidirajo in s tem pustijo majhen delček sebe v kreiranju živ­ ljenja študentov. Hkrati pa vabimo tudi vse člane, da sodelujejo na občnem zboru in izvolijo nove funkcionarje. ZBIRANJE POTRDIL IN VPIS NOVIH ČLANOV Študentski klub Groš obvešča vse svoje člane, da čimprej prinesejo vel­ javno originalno potrdilo o šolanju in s tem opravijo svojo edino dolžnost, ki jo imajo kot člani društva. Vsi tisti, ki boste to storili do 14.11. 2002, boste sodelovali v nagradni igri, ki že poteka. Na občnem zboru društva, ki bo 14. novembra 2002, bomo izžrebali nagra­ jence in jih lepo nagradili. Prav tako vabimo vse brucke in bruce ter ostale študente, ki še niso vpisani v klub, da se nam pridružijo in s tem začutijo utrip študentskega živ­ ljenja v našem kraju. Včlanijo se lahko študentje in dijaki iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, poleg izpolnjene prijavnice pa potrebujemo še originalno potrdilo o vpisu na fakul­ teto. Prijavnico dobite v prostorih GROŠ-a, ki je na Taborski cesti 15a v Grosupljem, ali pa naši internet strani. Na tem naslovu si lahko ogledate tudi vse o delovanju kluba, program v pros­ torih kluba, sodelujete na forumu ali pa pregledate fotografije dogodkov v klubu. Tudi za na novo vpisane člane poteka nagradna igra. Vsem študentom in dijakom želimo uspešen začetek novega šolskega leta! Študentski pozdrav, UO GROŠ STATISTIKA IZ "CRNE KRONIKE" za september za območje občine Grosuplje DAN BREZ AVTOMOBILA Ob preteklem dnevu brez avtomobi­ la, ki je to pot padel na nedeljo, so v Velikih Upijah zaprli Štacjonsko ulico. Zaradi nedelje ni nihče mogel na upravno enoto. V Kurji vasi pa so zaprli Petelinovo gaso. a sojo kure kljub prepovedi še kar naprej uporabljale. "KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM" Zagovorniki "tekovin revolucije" so že pred meseci zalotili porednika EHO CAJTNGOV, ko je z vso ihto na državni meji kar zidarskim kladivom odstranje­val napise SFRJ. Zdaj pospešeno razmišljajo, ali bi ga zatožili na CK ZKJ ali pa kar Slobodanu v Hag. (Glej dokazno gradivo ! - LEVO SPODAJ) IZ ŠENTJURJA NITI JURJA Ob konstruktivni debati za mizo vaške gostilne so se občani ŠenLIURJA jezili, ker so jim pri belem dnevu nez­ nanci kljub gradbiščni varnostni ograji izmaknili temeljni kamen za novo hišo učenosti. Dejali so, da ne dajo več niti JURJA, dokler se zadeva ne spravi vsaj v prvotno stanje. Iz sosednjega omizja iste gostilne pa nam je uspelo izvedeti, Zaloten jOežek Zagraški pri odstranjevanju napisov SFRJ. da ga je menda odnesel eden od javnih uslužbencev na pristojno mi­ nistrstvo, da bi pokril blagajno, čez katero že nekaj let piha pravi vihar in odnaša JURJE na vse strani, le v veli- koupeljsko in šentjursko dolino ga nič ne zanese. Žalci pa vjok...! SOOČENJE ZA ŠANKOM Po seji poredniškega odbora EHO CAJTNGOV smo srečali odgovornega urednika in jOežka Zagraškega, ki sta se v strogi tajnosti skregala za šankom, kdo od njiju bo kandidiral v naslednjem mandatu. Iz burne debate nam je uspelo razvozlati njune hamle- tovske trditve (Ti daj, jaz že ne bom!), da si dajeta drug drugemu več kot stoodstotno podporo. PROGRAMSKA ZASNOVA PREPOVEDANEGA ČASOPISA Za izbor odgovornega porednika pre­ povedanega časopisa velikoupeljskih EHO cajtngov je POVRŠNIK dejal, da bo za njegov izbor odločala program­ ska zasnova, ki bo vsebovala nasled­ nje rubrike v časopisu: - Naši občani čestitajo in pozdravlja­ jo župana. - Šloganje za občinske svetnike. - Horoskop za občinske delavce. - Glasbene želje za nadzorni odbor. - Mesečno vremensko napoved za krajevne skupnosti. - Nagradni kviz "Quo vadiš, Velikouplje" za vsa društva, klube, zveze in ostale javne zavode. - Turistična oddaja: "Kako zbežati iz Velikih Upelj?" - Zdravstvena rubrika: "Kako se ubraniti pred stresom zaradi komunal­ nih položnic?" Dodal pa je še: "Časopis mora biti všeč vsaj prvim trem, zato smo tem točkam dodali dvojno težo - tudi hono­ rarji v teh rubrikah bodo dvojni. Računsko sodišče pa bomo ukinili." Mežek Zagraški KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 14 Kraj: 11 v zasebnih prostorih, 3 na javnem kraju, Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glas­ ba, prekoračevanje odpiralnega časa, točenje alkohola pijanim osebam, onemoglost od pijanosti na javnem kraju. KAZNIVA DEJANJA Število: 31 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari, Kaj: nakit, tehnični aparati, denar, hrana, mobilni telefoni, dva traktorja, kosilnica, Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji, Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 26 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe, Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah, Kraj: na avtomobilski cesti A/2 in glavnih cestah R 646 in R 647, v naselju Grosuplje, ob parkiranju. Ob začetku šolskega leta ni bil nobe­ den od otrok udeležen v prometni nes­ reči. NAVODILA: VOZNIKI, OB SPREMEMBAH VREME­ NA POVEČAJTE PAZUIVOST! Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje IZLET DRUŠTVA SOŽITJE GROSUPLJE Društvo Sožitje na izletu. Obetal se nam je lep in sončen dan. Dan, ki smo ga izbrali za naš društveni izlet - sobota, 14. september 2002. Kar za dva avtobusa nas je bilo - članov društva Sožitje - staršev in njihovih otrok. Eden se je napolnil že na grosupeljski avtobusni postaji, na drugega pa so vstopili še v Ivančni Gorici. Po dolenjski magistrali smo še v jutranji meglici prispeli v Pleterje. Ogledali smo si muzej na prostem. Postavljene so lesene kmečke hiše, v katerih je prikazano življenje gorjanskih kmetov v 19. stoletju. Zvedeli smo, da ima vsaka žival tudi svoje ime, race, mačke, srna... V stari gots­ ki cerkvi pleterskega samostana smo si ogledali multivizijsko predstavitev, ki prikazuje življenje in delo menihov. Gospod Drago, ki je bil naš vodič, nas je popeljal po pleterski pešpoti okrog samostana do gostilne med vinogradi, kjer nas je čakalo obilno kosilo. Zgodaj popoldne smo se odpeljali skozi Kostanjevico ali slovenske Benetke, ki smo si jo ogledali kar iz avtobusa. Naš naslednji cilj so bile Čateške Toplice. Gneča, ki je nastala že pri vhodu, je bila znak nestrpnosti naših plavalcev in spremljevalcev. Več kot dve uri so vsi, ki so želeli, uživali v prelepem jesenskem popoldnevu, se namakali, plavali, vozili po toboganu, se sprehajali ali samo posedali na toplem soncu in pili sok ali ka­ vico. Obljubljena sladica za vse naše otroke - kremna rezina in sok - je bila še kako dobrodošla po tako napornem in obenem lepem dnevu. In že se je bližala ura odhoda. Še obvezna fotografija za spomin, glasba in ples pred odhodom in avto­ busa sta se napolnila. Utrujeni, eni od hoje, drugi od vode ali obojega, smo se poslovili že v večernih urah. Za DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE Nevenka Zrnec PROJEKT PR0ST0V0UNEGA DELA ČLOVEK ZA DRUGE Študentje in dijaki, ki ste pripravljeni dve url na teden opravljati prostovoljno pomo, ste vabljeni k sodelovanju v projektu prostovoljnega dela Človek za druge. Pomagate lahko otrokom v vrtcu ali osnovni šoli, starejšim, bolnim, duševno ali telesno prizadetim In beguncem. Mesečna srečanja, izmenjava izkušenj z drugimi prostovoljci In izo­ braževanje vam bo v oporo pri delu in v pomoč pri osebnostni rasti. Oglasite se tudi tisti, ki tako pomoč potrebujete. Informacije In prijave: Erika Čajko, 041-343-818, erlka.cajko@rkc.si SREČANJE PARAPLEGIKOV POP/ROCK BREZ DROG NA VRHNIKI Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je letošnje tradicionalno jesensko srečanje zadnjo soboto v septembru organiziralo na področju kjer se stikata sanjavi barjanski svet in trda kraška tla. Prireditev seje pričela z mašo katero sta darovala ljubljanski škof msgr. Alojz Uran in vrhniški dekan Blaž Gregorc. Kasneje se je udeležencem predstavila zgodovina kraja in cerkve, ki v teh dneh praznuje svojo sto petdeset letnico obstoja. Vse prisotne je nagovoril tudi župan Vinko Tomšič, in vsem navzočim izrekel dobrodošlico. Po pri­ jateljskem klepetu in pogostitvi pred cerkvijo smo se odpravili v arhitektonsko pri­ lagojeno gostišče "Blagajana". Popoldanski del se je nadaljeval z ogledom kartuzije in tehničnega muzeja v Bistri. Po ocenah organizatorjev je bilo na srečanju preko sto šestdeset paraplegikov in njihovih svojcev, katero jim bo ostalo v lepem spominu. Društvo se iskreno zahvaljuje za podporo vsem, naslednjim sponzorjem in dona- torjem: Občina Vrhnika, župnija Vrhnika, Občina Horjul, Ivan Pepelnjak, Hidroconsulting d.o.o., Ident Ida Prebil s.p., Avtotehna Vis in Sever d.o.o., Avtocolor d.o.o., Zobozdravstvo Tozon Kristina, Pleško Marija s.p., Orel d.o.o., Kovinos - Gabrovšek Robert s.p., Dvig d.o.o., Metrel d.d., Varikon - Končan Marko s.p., Jomar d.o.o., Kovinostrugarstvo Caserman Pavel s.p., Justin Franc s.p., Libot d.o.o., Vodenje poslovnih knjig Kržišnik Ivanka s.p., Fortrade d.o.o., Konstill d.o.o., MVA d.o.o., Mizarstvo Hudolin Anton s.p., Termoflor d.o.o., IMO - Izidor Oblak s.p., RAM d.o.o., Špan d.o.o., HKS p.o., Lesspoj d.o.o., Mariko d.o.o., Pleško Cars d.o.o., Škof Peter s.p., Mihevc Elo, Komunalno Podjetje Vrhnika d.d., Turistično Društvo Blagajana, Radio Orion, Tehniški Muzej Bistra, Naš Časopis, Ci d.o.o. - TV Vrhnika, Dnevnik d.d., Župnijska Karitas Vrhnika, Pri prevozu so nam s prilagojenimi vozili pomagali: ZUIM Kamnik, KBBI, DVZ Prizma - Ponikve in Društvo študentov invalidov Slovenije. Dane Kastellc ZAHVALA "DRUŠTVU ZA MLADE U3P" DRUŠTVO PARAPLEGIKOV LJUBLJANSKE POKRAJINE ima prenovljeno spletno stran! Obiščite nas, posredujte svoje komen­ tarje, pripombe in želje. Podobo ses­ tavili skupaj, zato posredujte naš naslov prijateljem in znancem! Lep pozdrav - Dane Kastellc http.//www2.arnes.si/~lidparls/ DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPUE VABI PR0ST0V0UCE (iz vseh treh občin - Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje), KI JIM JE TAKO DELO V VESEUE, DA SE NAM PRI­ DRUŽIJO IN PREŽIVIJO Z NAMI URICO ALI DVE VSAK TEDEN V KLUBSKI DELAVNICI. Informacije na tel. štev.: 01 787 14 52 ali 031 686 080. Društvo SOŽITJE Klub ČUKEC in PANDA Počitnice so naokoli, učenci že sedi­ jo v šolskih klopeh, prav tako pa smo uspešno pričeli novo sezono tudi Čukci in Pande. Z velikim veseljem se dvakrat teden­ sko zopet srečujemo prostovoljke z otroki s posebnimi potrebami v klubu Čukec in Panda, kjer že pridno ustvar­ jamo. Že takoj na začetku smo se lotili pomembne naloge. Udeležili smo se likovnega natečaja, ki je potekal v Citvparku v Ljubljani. Naša naloga je bila, ustvariti skupinsko likovno delo na temo "Pobarvajmo počitnice". Čukci in Pande so ustvarili likovno kompozicijo, sestavljeno iz individual­ nih del vsakega posameznika. Skupinski izdelek je bil razstavljen na priložnostni razstavi v Citvparku, ki je trajala do 6. oktobra 2002. Kljub temu da nismo bili nagrajeni s prvo nagrado, nam je podjetje Emona Obala Koper podarilo dragoceno darilo. Prejeli smo veliko količino risarskega materiala - flomastre - barvice, voščenke... znamke Cravola. Za darilo smo se pod­ jetju že zahvalili, saj so s tem otrokom omogočili veliko ustvarjalnih uric, v katerih neznansko uživajo. Veseli nad tako uspešnim začetkom našega druženja smo se odločili, da se bomo še udeleževali takšnih in podob­ nih natečajev, ki so nam prostovoljkam in otrokom s posebnimi potrebami velik izziv. Katarina Drobnlč Vzgojitelji v vrtcu in starši smo otroku skupni vzgojitelji. Najuspešnejši smo, kadar zmoremo delovanje uskladiti. To je možno le s kakovostnim odnosom, ki ga vzgojitelj oblikuje z otroki, starši, s svojimi sodelavci in drugimi. Prav sled­ nje je pomembno vplivalo na ozračje v vrtcu Pika Šmarje-Sap, kamor je z voljo in ljubeznijo do otrok prodrla nova pot skupnega sodelovanja. Pobudnika sodelovanja sta starša Jana in Matej Košir v povezavi z vzgo­ jiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic vrtca Pika. Skupaj so oblikovali koledar, opreml­ jen z risbicami otrok iz vrtca Pika. Izkupiček od prodaje le-tega pa je Društvo za mlade U3P namenilo vrtcu. Urad Vlade Republike Slovenije za droge je pristopil k preprečevanju uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog tudi z glasbenim projektom. Že leta 2000 so omogočili sofinanciranje videospota glasbene skupine Sausages in naleteli na pozitiven odziv. "Vstop v glasbeni svet je povzročil pozitivne reakcije rizične skupine, zato smo se odločili za še večji projekt," je na tiskovni konferenci ob izidu zgoščenke povedal Matej Košir, višji sveto­ valec urada za droge in pobudnik ustanovitve grosupeljskega LAS. Septembra 2001 so tako objavili javni natečaj za izbiro pop/rock skladb s pre­ ventivno in osveščevalno naravnanimi besedili na aktualno temo drog, na katere­ ga se je prijavilo kar 44 izvajalcev. Na Uradu so ciljali na bolj ali manj znane glasbenike, kriterija že izoblikovane pub­ licitete pa niso postavljali za pogoj. "Glasbenike z izoblikovanim imidžem pivskih bendov je težko spremeniti in s tem overiti verodostojnost njihovih glas­ benih sporočil. Zavedamo se, da imajo glasbeniki veliko vlogo, moč in vpliv na poslušalce in več kot posredujejo sporočil, bolje je. Zato smo ponudili možnost še posebej neuveljavljenim glasbenikom." Skupaj smo se odločili, da bomo obogatili igralnice z etažnimi kotički. Napočil je dan, 26. september 2002, ob 17. uri, ko smo si ob svečanem dogodku: "Pikinem dnevu odprtih vrat", lahko kotičke mnogi tudi ogledali. Prav ljubezen do ustvarjanja z otroki je obarvala odnos in vedenje ljudi. To smo lahko prepoznali ob tem veličast­ nem dogodku, kjer smo vsi, otroci in starši ter drugi prisotni začutili pristno naklonjenost, spoštovanje in skrb, pa tudi veselje po skupnem druženju z vsemi, ki skrbno tkejo prijateljske vezi med vrtcem in zunanjim okoljem. Iskrena zahvala! Vodstvo WZ Kekec Milan Krek, direktor Urada pa je opozoril na napačno rabo nekaterih terminov, kijih zlasti novinarji nespretno povezujejo z uživalci drog. "Mladi niso uporabniki, z drogami le eksperimentirajo, šele v kas­ nejših letih postanejo uporabniki in s tem odvisniki." Povedal je še, da je vladni urad za droge mesec november izbral za pre­ ventivni mesec, v katerem bo tudi izdani glasbeni projekt igral veliko vlogo. "Glasba nas spremlja skozi življenje, prvikrat jo zaslišimo že v materinem trebuhu. Zato smo preko glasbe našli pot do mlade ge­ neracije, ki ima glasbo rada," je še izrekel Krek. Večina izvajalcev 22 skladb je mladih, temu primeren pa je tudi moto zgoščenke, za katerega so si sposodili slo­ gan "Mladi mladim. "Mladi drugače spre­ jemajo, če jih nagovarjajo mladi," je prepričan direktor, "z zgoščenko je mogoče doseči tudi tiste, ki ne bodo nikdar prebrali nobene tiskane publikacije ali videli televizijskega oglasa." Nekaj skladb je bilo posnetih tudi v studiju gro­ supeljskega glasbenika in člana ansam­ bla Slapovi Martina Štibernika, v eni izmed skladb pa je sodeloval tudi šmarski glasbenik Gregor Deržič, ki pri skupini 7. oktober igra ritem kitaro. Prispele skladbe je po tehtnem in strokovnem premisleku poslušala in dokončno izbrala posebna komisija v sestavi poznavalcev pereče tematike, predsedniško mesto v žiriji pa je zasedel znani glasbenik in gimnazijski pro­ fesor Jani Kovačič. Zgoščenka je krenila na pot 24. semptembra 2002. "Morebiti bomo čez nekaj let ugotovili, da je zgoščenka imela pozitiven vpliv, da se bo prijela med mladimi in si bomo v prihodnje zadali še kakšen podoben projekt" je zaključil Košir. Barbara Pance ZAHVALA Ob Izgubi naše drage MARIČKE VILAR rojene Čakš iz Šmarja - Sapa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Agencije RS za okolje, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Za skrb med njenim zdravljenjem se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta in bolnice Trnovo, dr. Dolinarju ter patronažnima sestrama Andreji in Klavdiji iz ZD Grosuplje ter mag. Dragani Žitnik. Iskrena hvala pa velja tudi g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem moškega in cerkvenega pevskega zbora iz Šmarja - Sapa za zapete pesmi, g. Borisu Zupančiču za ganljive poslovilne besede ter g. Janezu Turelju, g. Janezu Pezdircu in g. Antonu Kastelicu za pomoč pri organizaciji in izvedbi pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vs/ njeni ZAHVALA Ob smrti MARIJE DUŠA, Zaplatove mame iz Luč, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sose­ dom, ki ste nam stali ob strani, izrekli številna sožalja, darovali cvetje, sveče, darovali za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se g. župnikom Andreju Sinku, Francu Novaku in Pavlu Juhantu za lepo opravljen obred in spodbudne besede. Posebna zahvala tudi Francu Zaviršku za nesebično pomoč. Njeni otroci: Ivan, Jože In Marija z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babi in prababi FRANČIŠKE KURET roj. Barlič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Bahovcu za poslovilne besede, Zvezi borcev Grosuplje in Društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi! Žalujoči: hči Slavka z družino, sin Tone z družino In ostalo sorodstvo Prazen je naš dom, dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Saj vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Če bi solza te obudila, ne bi tebe, ljubi ata, črna zemlja krila. ZAHVALA 5. 9. 2002 je v 91. letu sklenil utrujene roke mož, oče, dedek, stric in tast JOŽE ERJAVEC - MATIČEV ATA s Plešivice pri Žalni. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izražena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev, svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zah­ vala g. župniku Andreju Sinku za opravljeni pogrebni obred, gasilcem PGD Žalna za organizacijo pogreba, g. Lesjaku za ganljive poslovilne besede v imenu Občinskega odbora ZB Grosuplje in ženskemu pevskemu zboru Lastovke za zapete žalostinke doma in ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Marija, hči Marinka ter sinova Janez In Jože z družinami. ZAHVALA Ob prerani, boleči Izgubi sina, brata STANETA PUKLAVCA ml. iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so izrekli sožalje in darovali cvetje ter sveče. Posebno se zahvaljujemo podjetju EPG, sodelavcem tehničnih služb Kliničnega centra, g. Dragu za poslovilne besede in g. župniku dr. Francu Šuš­ tarju za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se v tako velikem številu od njega poslovili. Oči Stane In brat Aleš z Alenko NAJBOUSI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! Podobno besedilo se bo kmalu spet pojavilo na plakatih po naših vaseh in na mestnih obrobjih. Res je do prave zime še daleč, vendar ni odveč spom­ niti, da so divjad v naših gozdovih tudi zadnjo zimo nemalokrat preganjali tudi psi, ki so se, spuščeni z verig, organizirali in plenili omagano srnjad. Resnično je človeku težko pri srcu, ko posluša pripoved o pasjem tropu, ki v diru dobesedno olupi srnje stegno. Škoda je nepopravljiva in za tako početje ni opravičila. Pa odgovornost? Nesporno je, da lastniki psov, ki pleni­ jo divjad, nosijo polno odgovornost za početje svojih štirinožcev, vendar ima zgodba, ki se navadno slabo konča, tudi drugo plat. Ali bolje: poizkusimo na "zakaj" odgovoriti in preprečevati, namesto zdraviti. POTEPUŠKI PSI - PSE NA POVODCE 0BVARUJM0 DIVJAD! ZGODOVINA PSOV Psi se pojavljajo v ljudskem izročilu nekaterih narodov v zvezi s stvarjen- jem sveta. Kalifornijski Indijanci iz plemena Kato so prepričani, da je bog Nagaicho najprej postavil štiri velike stebre, z njimi podprl vse štiri strani neba. nato pa ustvaril svet in postopoma po poti še živa bitja. Legenda pa ne omenja, kako je Nagaicho ustvaril psa. Tega je nam­ reč že imel, še preden je ustvaril svet. Ostanki prvih psov, ki so spremljali pračloveka, so stari 14 tisoč let. Pes je spremljal skupino nomadov iz stare kamene dobe, ki so živeli v votlinah na območju današnjega Iraka. Če pomislimo, da so bili današnjemu človeku telesno enaki ljudje na ozemlju Evrope pred približno 30 do 35 tisoč leti in da so se ljudje začeli ukvarjati s kmetijstvom šele pred pri­bližno 10 tisoč leti, potem je podatek o 14-tisočletnem zavez­ ništvu človeka in psa vreden vse pozornosti. Izkopanine iz kamene dobe kažejo, da so psi ljudem služili že v pradavnini kot spremljevalci in čuvaji. Arheologi so namreč našli okostje deklice, poleg nje pa zakopane štiri pse v različnih smereh neba, verjetno za spremstvo in stražo v onostranstvu. Že pred 10 tisoč leti sta obstajali dve različno veliki pasmi psov. Znamenja o skupnem življenju in sožitju psa in človeka so znanstveniki našli na najrazličnejših koncih sveta. IZVOR PSA Znanost se še ni zedinila, kateri od živalskih vrst bi pripisala pasjega prednika, izbira pa je pestra in vsaka od teorij nosi s seboj kanček resnice. V družini kanidov, kamor prištevamo pse, je mnogo možnosti za določitev pasjih prednikov - od volka, lisice, preko šakala, kojota do dinga in divjih psov. Pred 40 miljoni let sta imela mačka in pes skupne­ ga prednika, njune poti so se ločile pred dvanajstimi miljoni let. Zagovornike tesnega sorod­ stva psa in volka postavlja v dvom videz oči obeh živali, saj ima volk ovalne in poševne zenice, pes pa okrogle. Človeški strah pred volkom in pohlep po njegovem krznu je v načrten lov vključil tudi nekatere velike pasme psov. Psi so po telesnih značilnos­ tih zelo podobni šakalom, bele lise se pojavljajo večkrat pri obeh živalih na konici repa. Obe omenjeni zvrsti pasjih pred­ nikov, volkove in šakale, pa združuje skupna lastnost, nam­ reč oboji se zadovoljijo z brskanjem po smeteh in mrhoviščih, če imajo za to pri­ liko, raje, kot da bi se lotili napornejšega in velikokrat manj uspešnega lova. Tudi šakali se združujejo v manjša krdela in živijo v podzemnih jamah. Pa tudi njihove zenice so okrogle. Vsi kanidi zaznamujejo svoje ozem­ lje z urinom, lahko pa se tudi (razen lisice) uspešno parijo med seboj. UDOMAČEVANJE IN RAZVOJ PASEM Z različnimi potrebami človeka in na različnih delih sveta, ko so svojo vlogo odigrale tudi razlike v podnebju, so se večale razlike med pasmami psov. Ko so ljudje pričeli trgovati med seboj, so se takratne vrste psov še bolj pomešale med seboj. S selektivnim parjenjem pa so si ljudje vzgojili cel niz različnih pasem, ki so jih uporab­ ljali za določena opravila - čuvanje, pri­ našanje, vleko sani, sledenje, družbo. Kakor koli že, predniki današnjega psa so se približali človeškim bivališčem ali pa so jih ljudje kot nebogljene mladičke odnesli iz brloga. Hrana je bila od nekdaj tisti pomembni dejavnik, ki je zbližal oba kasnejša partnerja. Psi so opravljali vlogo smetarjev, še preden so pričeli čuvati človekovo bivališče, daleč prej, preden so mu pomagali pri lovu, veliko pred prvo pasjo vprego. ŽIVLJENJE PSOV NA VASI DANES Večina vaških psov - razen tistih, ki so v strokovnih ali lovskih rokah - danes živi živ­ljenje "verigarjev": dolžina verige je sorazmerna s širino gospodarjevega srca. Sveža voda in hrana sta domena gospodinje, ki je največkrat prepričana, da je ostanek z gospodar­ jeve mize prava "pasja gostija". Srečo ali "srečo" imajo tisti psički, katerih teža je manjša od teže nekajmetrske verige. Ti veselo tekajo po dvorišču pa tudi po cesti in marsikateri se lahko "pohvali" z brazgotinami iz bitke z avtomobilom. Sem in tja pa ob cesti tudi kateri za vedno zaspi. Verigarji - čuvaji pa ponekod nastopijo svojo pravo službo šele, ko se znoči. Tako brez verige do jutra čuvajo domačijo pred vsiljivci, čuvajo pa tudi vrata vsake goneče se psičke v domači in v nekaj okoliških vaseh. In kako prijetno si je pretegniti noge na dišeči gozdni sledi v prijetni družbi vaških sotrpinov... Zima je pa sploh njihov čas: srnjad pred organiziranim tropom v visokem snegu kloni, kot bi mignil, poleg tega pa v vasi in njeni okolici diši za vsakim vogalom. Na vsakem dvorišču vsaj enkrat na zimo zakruli pujs svoj zadnji pozdrav, sem in tja potegnejo pod stropnike telička ali pa celo njegovo mamo. Pasji prednik - smetar se zbudi iz svojega sna, saj najlepše sanje postajajo resničnost. V gozdu odvržena goveja glava in parklji, nemarno zakopano drobovje, neu­ porabna koža - kaj je še lepšega? Takrat popusti še tako dobra vzgoja, takrat domača hrana ne diši več, takrat ni previsoke ograje. Takrat tudi moja dva psa, nežna in za silo vzgoje­ na, pritovorita domov "dišeča" darila: goveja čeljust je prava trofeja, kravjih parkljev pa si priskrbita toliko, da si jih je mogoče tudi razdeliti - da ne bo zamere. In takrat se spomnim, da bodo po oglasnih deskah spet kmalu viseli plakati "Pse na povodce - obvarujmo divjad pred potepuškimi psi". Pred tis­ timi potepuškimi psi, ki postanejo iz "smetarjev" "lovci", kot bi sledili klicu evolucije v predzgodovini. Pomislimo, mogoče pa bi lahko preprečili, da bi sploh postali "smetarji"! Naš odnos do okolja in do soljudi bi moral vključevati tudi skrb za domače živali, tudi za tiste, ki ne prinašajo neposrednega dobička. Tudi po kulturi pasjega bivališča lahko ocenimo dobrega gospodarja. Francoski pisatelj in pilot Antoine de Saint- Exupery je nekoč napisal: "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." Pasji lastniki smo torej odgovorni ne samo za morebitno škodo, ki jo povzroči naš pes, odgovorni smo tudi za njegovo zdravje, dobro počutje, varnost. Ne dovolimo, da jih preganja­ jo po naši krivdi in ne povzročajmo jim skušnjav z našim malomarnim odno­ som do narave, katere del smo tako mi kot tudi oni. (Viri: Stanley Coren - Inteligenca psov) TUDI V MESECU DECEMBRU JE ZA VAS ODPRTA PRIJAZNA BREZPLAČNA PASJA TELEFONSKA LINIJA: vsak četrtek od 7. do 8. ure in od 20. do 21. ure. Na tel. številki 5898 316 bomo skušali odgovoriti na vaša vprašanja glede nakupa, nege, prehrane, zaščitnih cepljenj, vzgoje psov. Pokličite, vprašanja, vključno s tistimi s področja zdravja, pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na e- naslov: astrlca.volla.net- NE POZABITE, da je jesen spet čas za odpravljanje notranjih zajedalcev (glist, trakulje) pri naših psih in mačkah, da bo življenje z njimi varno tudi za naše otroke. Tabletke (za vsak­ ih 10 kg telesne teže živali potrebujete eno) dobite pri svojem veterinarju. V razmislek šoferjem ali koliko nas še briga kdo drug kot mi sami Skozi vedno lepše urejeno vas pa še vedno mnogi drvijo "100 na uro". Krajani obcestnih hiš Velike Račne smo se pred časom že oglasili z javnim pis­ mom občinskemu svetu in županu občine Grosuplje v upanju, da bodo po svojih močeh kaj prispevali h kvalitetnejšemu življenju ob naši cesti. Ponovno smo sprožili vprašanje in prošnjo ob enem od županovih obiskov v Račni, naj kaj ukrepe zaradi vse bolj neznosnega hrupa in neusmiljenega divjanja po cesti skozi vas, saj bi skoraj na prste lahko prešteli voznike, ki zaradi bližine hiš in ljudi v njih malo popustijo pedal za plin in s tem relativno nemoteče prepeljejo nasel­ je. Opaznega rezultata ni, avtomobilov je vse več in brezobzirnih voznikov tudi, saj bi nekateri menda pomrli, če bi morali voziti samo 50 km/h, pa četudi gre za komaj kilometer ali dva med hišami. Ali vam, drvečim šoferjem, kdaj pride na misel, koliko pravzaprav profitirate s svojo nervozno, pri nekaterih pa preprosto brezobzirno naglico na teh dveh kilometrih? Poglejte na uro ali pa izračunajte! Celo do Ljubljane je količina tako majhna - borih pet minut iz Grosupljega, od nas pa kakšna več, da se kolikor toliko trezen človek res vpraša, ali je vse to smiselno. Ali je tistih nekaj sekund - saj še pol minute na taki kratki relaciji, kakor je vožnja skozi vas, ne morete prihiteti! - res toliko vrednih, da nam smete povzročati toliko nevšečnosti in škode, obenem pa sebe in nas izpostavljati nevarnosti? Zakaj nikomur ne pride na misel, kaj bi se zgodilo, če bi izza kake hiše nenadoma nekaj priletelo ali padlo, se prikotalilo ali skočilo pred vaš drveči avto? Sredi naselja je to vedno mogoče. Mene je vedno strah, saj je že enkrat samo kup peska pred hišo rešil drvečega šoferja, da ni zletel s ceste čez ograjo v dolino, drugi, ki niti ni vozil prehitro, a mu je izza obcestne škarpe nenadoma skočil pred avto otrok - pa dolgo ni mogel speljati od doživetega šoka, saj je šlo samo za las in bi lahko ugasnilo mlado življenje, ne da bi bil sam kriv. - Ali se res splača vedno drveti po robu? Čemu neki? Ko ostane le kup razbitin in invalidski voziček ali spominski kamen z napisom v žalostno slovo, je prepozno. Končno pa tudi, ko bi vsi vi, ki brez obzira in pomisleka drvite mimo naših vrat, morali en sam dan živeti na mestu koga od nas in prenašati hrup, ki ga odboj od zidov nasproti stoječih hiš še poveča, šklepetanje okenskih šip in vrat ob šviganju avto­ mobilov mimo, stresanje zidov ob velikokrat divji vožnji tovornjakov in še posebej prikoličarjev, ki očitno mislijo, da sedijo v limuzinah, in žal tudi avtobusov - so pač težki in vsak kilometer večje hitrosti povzroča toliko večji udar koles ob ces­ tišče in toliko večje tresljaje v okolico, ko bi kateremu od vas kdo tako bre­ zobzirno šprical po fasadi ob vsakem dežju - da o snežni brozgi niti ne govorim, saj me je groza že ob misli na zimo - kakor se to nam dogaja, me prav zanima, kako bi reagirali! - Razpokano in ugrezajoče se cestišče zgovorno priča o svoji obremenjenosti, kar lahko vidi in čuti vsak, razpoke na zidovih naših hiš pa seve­ da ne brigajo nikogar drugega razen lastnikov. S kakšno pravico delate škodo? Ob zmerni vožnji ni ne pretiranega hrupa ne motečih "potresov", če teža vozila le ni prevelika. Ivanka Šlrcelj-Žnldaršlč UTRINEK Z ROKOMETNEGA IGRIŠČA: Ujf •••;" Ji IJJMMS I 3313=3 Mojca Sajovlc •BTTT Tekma člani Grosuplje-.Hrastnik 28:27 - gol s sedemmetrovko v zadnjih sekundah. Največ golov (11) je dal Miklavčič. Planinski tabor za predšolske otroke RAZPORED DOMAČIH TEKEM KK GROSUPLJE (november / december) V našem vrtcu je ta postal že kar tradi­ cionalna oblika izvajanja vzgojnega progra­ ma, poleg vseh ostalih aktivnosti, kijih izva­ jamo za ustrezen in uspešen razvoj naših otrok v predšolskem obdobju. Naš cilj je vzgojiti mladega človeka, da bo bivanje v naravi in z naravo sprejel kot osebno vred­ noto, s katero bo lahko v vseh starostnih obdobjih bogatil svoj prosti čas. V t. i. dopolnilni program vrtca sodijo najrazličnejši pohodi, obiski izobraževalne narave in kulturne dediščine. S planinskim taborom želimo doseči enega temeljnih vzgojnih ciljev, saj pri otrocih, starih od 5 do 6 let, s hojo v gore in drugimi telesnimi aktivnostmi, razvijamo vzdržljivost skozi sproščenost, igrivost in veselje, kije pri orga­ nizaciji našega planinskega tabora ne man­ jka. Pri teh aktivnostih je pomembno, da upoštevamo razvojne sposobnosti otrok, saj so pri pohodništvu in hoji v gorah polovico počasnejši kot odrasli. V eni uri tako opravi­ jo le 2 km in ne 4, le 150 m navzgor in ne 300, kot piše v vodniku. Pri sestopu v gorah pa otroci potrebujejo toliko časa, kot je odraslim potrebno za vzpon. Po šestem letu so otroci že bolj vzdržljivi, saj zmorejo tudi do 6 ur hoje na dan, seveda ne brez počitka. Da bi skozi igro in sproščena doživetja otrokom zagotovili tovrstno dragoceno izkušnjo, smo tudi letos organizirali petd­ nevni JESENSKI PLANINSKI TABOR v Kranjski Gori, ki je potekal od 30. septem­ bra do 5. oktobra. Prijazna Mira in njena izurjena ekipa v Porentovem domu je poskr­ bela, da smo poleg udobne postrežbe ob prekrasnem vremenu obiskali in si ogledali, kar smo načrtovali. Seveda smo si najprej ogledali Kekčevo deželo, kamor so nas s terenskim vozilom odpeljali v gore, kjer prebiva hudobni Bedanec, teta Pehta, plahi Brincelj, v koči 'sredi travnika pa Kekec, ki nam je ponudil žgance in mleko tete Pehte. Ogledali smo si tudi Lizjekovo domačijo, si privoščili vožnjo z zapravljivčkom do jezera Jasne, si ogledali reko Pišnico z mogočnimi slapovi in seveda nismo zamudili ogleda planiške skakalnice. Letos smo v program planinskega tabora vključili tudi pohod po dolini Vrat ki smo ga začeli pri slapu Peričniku in nadaljevali pot vse do Aljaževega doma. Nekajkrat nas je obiskal tudi Gorski škrat ki je bil presrečen, da smo ga prišli obiskati v njegovo kraljestvo. Še vedno je navihan in najmlajšim pohodnikom je namenil skrite zaklade, ki so jih prispevali naši sponzorji. Skupaj smo preživeli nepozaben teden in se polni lepih in dragocenih spominov vrnili domov. Stanka Krivec POLETNA TENISKA SEZONA 2002 JE ZAKLJUČENA TK Grosuplje je v sezoni 2002 organiziral kar nekaj dobro obiskanih turnirjev. V začetku sezone smo pomerili moči na klubskem turnirju, na katerem je sodelova­ lo 16 igralcev posamezno in 8 dvojic. Pri posameznikih je zmagal Alojz Kolesa, pri dvojicah Tanja Lah in Marko Škrjanec. V juniju je potekal Šircljev turnir. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev. Zmagovalci po kat­ egorijah so bili: do 40 let Alojz Kolesa, nad 40 let Janez Škrjanec. Konec avgusta je potekal turnir Grosuplje open 2002 z nagradnim skladom. Nagrade so prispevali sponzorji iz grosupeljske občine in tudi od drugod. Na turnirju je sodelovalo 40 tekmovalcev, prišli so tudi iz Ljubljane in Vrhnike. Tekme so bile lepe in zanimive tudi za gledalce. Zmagovalci po kategorijah so bili: do 35 let Alojz Kolesa, 35-50 letSandi Petkovšek, nad 50 let Milan Volk. Po dopustniškem zatišju je bilo v sep­ tembru medobčinsko prvenstvo občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Udeležita se ga je 29 igralcev posamezno in 8 dvojic. Po zanimivih tekmah so po kate­ gorijah zmagali: do 40 let Matevž Bregar, nad 40 let Marjan Šircelj ter v dvojicah Alojz Kolesa in Matevž Bregar. V prijetnem vzdušju je potekal otroški turnir. Udeležili so se ga otroci, ki v okviru TK Grosuplje obiskujejo teniško šolo. Namen turnirja je bil prikazati, kako se mali nade- budneži učijo teniških veščin, ter kako že obvladajo umetnost teniške igre. Če imate doma malega teniškega navdušenca, vas vabimo, da nas obiščite. Za zaključek teniške sezone smo se tenisači zbrali na turnirju Masters 2002. Sodelovalo je 20 igralcev tenisa. Ta turnir je bil namenjen druženju in pogovoru o uspe­ hih in neuspehih v poletni sezoni 2002. Še nekaj statistike. Na vseh turnirjih je sodelovalo pribtižno 130 tekmovalcev v starostnem razponu od osnovnošolcev do upokojencev. Kljub napredku pri mlajših igralcih pa pogrešamo vključevanje mlajših kandidatov v teniški klub. TK Grosuplje si prizadeva zgraditi še dve igrišči. Z izgradnjo teh igrišč bi se lahko večje število mladih seznanilo s teniškimi veščina­ mi. Izpolnjeni bi bili tudi pogoji za organizacijo teniških turnirjev višjega razreda. 15. 10. se je pričela zimska sezona. Pokrito igrišče, ti. balon, omogoča prijetno igranje tenisa tudi v zimskem času. Kogar zanima tovrstna aktivnost, naj obišče TK Grosuplje ob Ljubljanski cesti ali naj pokliče na tel. št. 7861854. Alojz Mramor Ekipa jadralcev, ki jo je zbral skiper Franci Škerlj, je od 5.10. do 11.10. jadrala od Zadra, prek Kaprisa, Brača, Hvara, Šibenika, Dugega otoka in se vrnila v Zadar. Jadrali pa so pod zastavo občine Grosuplje. Ker je bilo to jadranje letos že tretjič, postaja tradicija. - Andrej Selan. ŠE UTRINEK Z NOGOMETNEGA IGRIŠČA: Lestvice 2. SNL SKUPAJ Domžale 11 s 3 0 28:14 27 Grosuplje 11 7 3 1 26:9 24 Aluminij 11 7 3 1 25:12 24 Goriška brda 11 S 2 4 15:14 17 Križevci 11 5 1 5 21:15 16 Drava 11 4 3 4 20:17 15 Jadran J j 4 3 4 18:16 15 Izola 11 4 3 4 17:17 15 Livar 1 I 4 3 4 10:10 15 Nafta 11 4 i 6 16:20 13 Dravinja 11 4 ; 6 14:20 13 Zagorje 11 3 3 S 21:21 12 Krško 11 2 6 3 16:21 12 Bela krajina 1 i 2 S 4 13:21 11 Triglav 11 2 3 6 11:20 9 Železničar 11 1 1 9 7:31 4 Tekme Nogometnega kluba GPG Grosuplje so večkrat dobro obiskane. Na tekmi z Livarjem iz Ivančne Gorice se je zbralo okoli 1200 gledalcev. (Nogometnemu klubu GPG: Ker sem vam obljubil predstavitev vašega dela od začetka letošnje sezone, a mi časovno ni zneslo, upam, da bom lahko čim prej izpolnil obljubo. - Jože Miklič) DATUM URA SELEKCIJA LIGA IGRAJO DVORANA nedelja, 10 11 02 18 00 MLADINCI 1 SKL GROSUPLJE GEOPLIN SLOVAN Brinje sobota, 16 11 02 11 00 KADETI 1 SKL GROSUPLJE UNION OLIMPU A SD Brinje sobota, 16 11 02 19 00 ČLANI 2 SKL GROSUPLJE AJDOVŠČINA SD Brinje nedelja. 17 11 02 18 00 MLADINCI 1 SKL GROSUPLJE KRKA SD Brinje sobota. 23 11 02 17 30 ČLANI 2 SKL GROSUPLJE ČRNOMELJ SD Brinje nedelja, 01 12 02 18 00 MLADINCI 1, SKL GROSUPLJE CELJSKI KK SD Brinje sobota, 07 12 02 12 00 KADETI 1 SKL GROSUPLJE KRKA SD Brinje sobota, 07 12 02 17 30 ČLANI 2 SKL GROSUPLJE PORTOROŽ SD Brinje Tekma košarkarjev kadetov, ko so Grosupeljčani po podaljšku premagali Stražišče (Kranj) 70:68. PANCE 2002 - ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN KR0N0METER Druga sobota meseca septembra je bila namenjena kolesarskim nav­ dušencem, ki so se skozi leto vzpenjali na Pance. Najprej smo za udeležence večmesečne akcije Vzponi na Pance pripravili kronometer. Start prave kole­ sarske dirke je bil na odcepu ceste za Javor, cilj po štirih kilometrih vzpona pred okrepčevalnico Pance-TOP. Za nastop se je prijavilo 46 kolesarjev v osmih starostnih kategorijah. Rezultati: Ženske do 30 let: 1. Mojca Zupančič 13.01 2. Maša Klemenčič 13.41 3. Lea Smrekar 14.18 Ženske nad 30 let 1. Tanja Starič 12.38 (najhitrejša med dekleti) 2. Janja Ahčin 14.00 Moški do 20 let: 1. Nejc Antonič 9.48 2. Jure Tratnik 3. Leon Palčar 10.25 10.01 Moški od 21 do 30 let: 1. Miha Jakšič 9.01 (absolutni rekorder kronometra) 2. Uroš Šuštar 10.20 3. Blaž Zakotnik 11.42 Moški od 31 do 40 let 1. Mitja Lončar 9.42 2. Janez Štangar 9.57 3. Srečo Gjerek 10.38 Moški od 41 do 50 let 1. Dušan Steklačič 9.59 2. Božo Starašinič 10.03 3. Zdravko Šorak 10.34 Moški od 51 do 60 let: 1. Janez Zakotnik 9.54 2. Stanislav Knafel 11.39 3. Matija Klemenčič 12.09 Moški nad 61 let: 1. Franc Škerij 11.25 2. Lado Černivec 16.03 3. Milan Maček 17.01 V drugem delu kolesarske sobote smo z gostitelji, okrepčevalnico Pance-TOP, pripravili veliko zabavo s kolesarskim golažem in podelitvijo priznanj za vzpone ter žrebanjem praktičnih nagrad. Zaključne zabave se je udeležilo okoli 150 kolesarjev. Poleg podelitve nagrad udeležencem smo opravili tudi tehtanje tistih, ki so nastopali v kategoriji za največ izgubljenih kilogramov. Zmagovalca v moški kategoriji in izgubljenimi enajstimi kilogrami sta bila Franc Marec in Rado Mehle iz Ljubljane. Franc je za zmagoval­ no izgubo potreboval 41 vzponov. Radu pa jih je za isto izgubo teže zadostovalo že 21. Med dekleti je največ izgubila Anja Terner. 20 vzponov na vrh ji je pojedlo tri kilograme. Zmagovalce je za njihov trud nagradila Andreja iz okrepčevalnice Pance-TOP z bogatimi nagradami. Glavna nagrada kolesarske akcije Vzponi na Pance 2002, treking kolo ROG, je odšla v Grosuplje. Novi srečni lastnik je Jure Zaletelj. Po uradnem delu prireditve je zaigral ansambel in kolesarji smo namesto pedal zavrteli soplesalke. V zgodnjih večernih urah smo se dobro razpoloženi razšli. KD Grosuplje, Andrej Jerman GOSTILI SMO 107 MLADIH PLEZALCEV Prišel je dan, ki smo ga že težko čakali. Nedelja, 22. september, ko smo imeli v Grosupljem v telovadnici osnovne šole Brinje DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU ZA MLAJŠE KATE­ GORIJE. Že v zgodnjih urah so začeli prihajati mladi plezalci s spremljevalci - trenerji ali s starši iz vse Slovenije. Nekaj teh "gos­ tov" je bilo pri nas, v Grosupljem prvič, in ne zadnjič, kot je bilo slišati!. Pred napovedanim začetkom ob 10. uri je bilo treba še veliko postoriti. Mi orga­ nizatorji, plezalna sekcija ASCENDO, / ki smo sicer člani PLANINSKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE/ smo "skakali" po telovad­ nici in okrog po Grosupljem že pred sedmo uro. Plezalna stena v telovadnici je bila "pripravljena" za prvo plezanje mladih plezalk in plezalcev. Pred tekmovanjem so morali biti otroci v "izolaciji", saj plezalne stene pred tek­ movanjem niso smeli videti. Ta "izolacija" je bila v naši manjši "plezalnici", imeno­ vani boulder stena, na Adamičevi cesti, Kako napeto je bilo pri prvih potezah male plezal­ ke, ki je začela tekmovan­ je na desni strani stene! Male ročice so grabile z vso močjo. Koncentracija in gibi nog, ki so potisnile plezalko do naslednjih oprimkov... Pa ploskanje v dvorani, pa seveda tudi težave, saj so bili oprimki namontirani za tekmovan­ je, za težavnost mladih plezalcev kategorije cici­ bani. Kar nekaj ur so nas razveseljevali s svojim "izvajanjem" na steni. Po zadnjih plezanjih "ciciba­ nov", okrog 13. ure, je bil odmor. Steno smo morali preurediti za težavnejšo stopnjo, za kategorijo mlaj­ ših dečkov in deklic. Ponovil se je ogled stene naslednjih plezalcev, Pod vrhom. Otvoritev državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše katagorije. kjer so otroci sicer pred nastopom treni­ rali oz. se ogrevali. Tam imajo tudi redne treninge naši grosupeljski mladi tek­ movalci. Dve sodnici komisije za športno plezanje pri PZS sta bili pripravljeni, prive- zovalca pred plezalno steno tudi, starter, snemalca, redarji, špiker in seveda navi­ jači, prav vsi! Zato smo začeli. Otvoritev je naredil naš župan, g. Lesjak, ki seje na naše povabilo ljubezni­ vo odzval. Tedaj je tudi že prišla prva skupina mladih plezalk in plezalcev na ogled stene ali bolje OPRIMKOV na njej. Oprimki so namreč glavni "krivci", če plezalec prekmalu popusti. Ogled stene je trajal le 6 minut, potem so morali nazaj v "izolacijo". Ostalo je le nekaj prvih plezalcev, da so začeli. seveda zopet le 6 minut. Nato so se začele "vragolije" že izkušenejših plezalk in plezalcev. Odlična predstava, nekaj se jih je dotaknilo tudi najvišjega oprimka... 107 otrok - plezalcev je bilo, od tega 6 naših mladih nadarjenih in perspektivnih meščančkov, ki so nam priplezali resnično lep nedeljski dan. Koje minil, ko je bilo tekmovanja konec, je bilo potrebno pred pospravljanjem preleteti v mislih vse do začetka - od ideje do organizacije: kdo vse nam je pomagal. Komu vse se moramo mi, kot organizatorji ZAHVALITI, da je to IV. DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠPORTNEM PLEZANJU ZA MLAJŠE KATEGORIJE uspelo: seveda sponzorjem, kolektivu telovadnice, SPZ /Slovenski planinski zvezi /, trenerjem, staršem, prijateljem plezanja, pa - vsem "vidnim in nevidnim" članom plezalne sekcije ASCENDO. Marjan Trobec Podelitev priznanj najboljšim. - Vse tri fotografije: Marjan Trobec LETOS ZE 25. LETNA SANKUKAI KARATE S0LA Kdor je poletje preživel z nami, ve, da je bilo to poletje veličastno. Ne samo zaradi samih fenomenalnih počitnic, pač pa tudi zaradi same zgodovine kluba, saj je le-ta letos lahko pripisala novo obletnico, 25. letno poletno karate šolo, o kateri vsi še dolgo razpravljamo in katera se nam vtisne v spomin za celo življenje. Kar povprašajte naše trenerje. Nekateri so jo spremljali že od samega začetka in so tudi sami na nek način imeli obletnico, nekateri pa so bili z nami prvič in samo upamo lahko, da bodo sami čez 25 let pisali podobno. Zato je prav, preden začnemo govoriti o letošnjih dogodkih, da vas popeljemo tudi skozi čas letnih karate šol. Prva letna karate šola je zaživela leta 1977 z idejo o posebni obliki aktivnega preživljanja poletnih počitnic. Temeljila je na želji po skupnem treniranju in druženju vseh slovenskih sankukai klubov. Prvi poletni seminar v Bohinju je trajal deset dni, udeležilo pa se ga je 40 karateistov. Udeleženci so bivali v šotorih, odšli pa so tudi na izlet do Triglavskih sedmerih jezer. Ker je v tistem času pogosto deževalo, so trenirali kar pred svojimi šotori, saj so se morali včasih umakniti "na suho". Interes za tovrstne počitnice se je še povečal. Druga letna karate šola, leta 79, se je preselila na morje, v Punto pri Umagu. Karateisti so tudi tokrat šotorili v tamkajšnjem kampu, trenirali pa na bližnjem betonskem igrišču. Z jutranjimi treningi so tedaj začenjali že ob 6. uri zju­ traj. Vse do leta 83 so bila v njenem okviru organizirana tekmovanja v športnih bor­ bah ter katah, poznana kot Pokal istrske riviere. Leta 1991 je bilo v okviru LKŠ bivanje prvič organizirano v hotelu, število udeležencev pa je tedaj naraslo na 150. Dve leti kasneje je bil desetdnevni termin popolnoma zaseden. LKŠ je tako prvič potekala v dveh enotedenskih terminih. Štela je preko 300 udeležencev. Leta 1996 smo se preselili na drugo stran zaliva, v kamp Katoro. V prijeten in prostoren kotiček za vseh 450 udeležencev. Tudi letos smo bili tam. Od tistih naj­ mlajših cicibančkov do mladincev in tistih najstarejših. Ampak samo po letih, saj le ti ponavadi trenirajo in se trudijo veliko bolj kot kakšen dvajsetletnik, pa tudi v sami razgibanosti ne zaostajajo prav dosti. Torej lahko zapišemo, da so z nami odšli, da so se nam pridružili vsi mladi po srcu, vsi tisti, ki se jim je karate na nek način vsadil v srce, vsi tisti, katerim je karate postal način življenja, ter vsi tisti, ki uživajo v druženju, ki bi radi preživeli poletje malo drugače, bolj razgibano. In tako kot vsako poletje je tudi to pustilo nov pečat. Treningi so se pričenjali ob 7. uri zjutraj in so trajali do 8.45. Temu je sledil še skok v vodo in samopostrežni zajtrk. Sledili so individualni treningi, ki so namenjeni predvsem tistim, ki želijo poglobiti svoje znanje, se kaj novega naučiti ali pa zgolj pomagati ostalim. Vsekakor ne smemo iz dnevnega urnika izpustiti kopanja, občasnega nastavljanja soncu, raznih iger z žogo ali brez nje, pa tudi kakšnega poležavanja ne, potem pa sledi popoldanski trening od 18. do 20. ure. Nekateri so se šli po treningu malo okopat v bližnji bazen, nekaterim pa prazen želodček tega ni dovolil in so se PRVA ZMAGA JANEZA DOLINSKA Šentjernej, 13. okt. Ob zaključku kasaške sezone 2002 je KK Stožice na hipodromu v Šentjerneju priredil veliko tekmovanje, na katerem Je sodelovalo tudi več naših tek­ movalcev. Največji uspeh je dosegel Janez Dollnšek (Peč), ki Je v sukiju s konjem Zicom Star Vita, last hčerke Ajde, zmagal v kate­ goriji do 150.000 tolar­ jev. Dollnšek je tvegal: na 1680 m dolgi progi Je Žica "spustil" že na startu In nato sta zanesljivo vodila vse do cilja. Janez Dolinšek, sicer tudi predsednik sod­ nikov pri kasaški cen­ trali Slovenije, goji 20 tekmovalnih konj, tek­ movati je začel leta 1982, za sabo ima 10 Janezova hčerka Ajda z Zicom in pokalom. dirk, tokrat pa je prvič tudi zmagal. Z istim konjem je v kategoriji voznikov - pripravnikov (z licenco A) Ajda Dolinšek v sukiju zasedla odlično 2. mesto: Zicu je sicer šele 500 m pred ciljem dovolila, da je "poletel", vendar sta še utegnila prehiteti 8 tekmecev. Žico Star Vita, ki je star 5 let, je bil letos že enkrat prvi (v Šentjerneju) in enkrat tretji (v Komendi). V kategoriji do 1,5 milijona je tekmoval tudi Janezov brat Viktor Dolinšek s kobilo Arabelo, ki je v svoji 4-letni tekmovalni karieri zmagala že trikrat. Tokrat je na startu zagalopirala in zamude ni mogla popraviti. J. Miiller NOVI USPEHI KICKBOXING KLUBA KOBRA V Murski Soboti je 28. 9. potekal 3. finalni turnir za državno prvenstvo 2002 v kickboxu - light contact. Organizatorje bil Power kick klub iz Murske Sobote. Letos je na tek­ movanjih za državno prvenstvo v light contactu nastopalo kar 139 tek­ movalcev iz 16. klubov. Med njimi jih je le 85 priš­ lo do finalnega turnirja. Kick boxing klub Kobra iz Grosupljega so zastopali 3 člani. Med mladinci seje boril Mario Ivkič v kategoriji do 63 kg in osvojil zasluženo 3. mesto. Za nasprotnika je žreb določil Jureta Mlakarja iz kluba Branik Hvvarang, ki je bil že lan­ sko leto bil državni prvak in je naziv najboljšega v svoji kategoriji osvojil tudi letos. Med člani je tekmoval Senad Burzič v kategoriji +94 kg in osvojil odlično 3. mesto. Boril seje s Francijem Skubicem iz Kluba študentov Kranj, ki je postal državni prvak. Med člani je v kategoriji do 79 kg tekmoval tudi Milan Kovačevič, ki pa je imel malo smole in končal na 6. mestu. V tej kategoriji je naslov državnega prvaka zopet pripadalo tekmovalcu Simonu Janu iz kluba Branik Hvvarang. M. IVkič (3. mestojin M Fischer mesto), trener M. Fischer, S. Burzič (3. Kovačevič (6. mesto). - Foto Matej V klubu potekajo intenzivne priprave na 19. ODPRTO PRVENSTVO Slovenije, ki bo potekalo 2. novembra v Zagorju. Borbe bodo potekale v semi in light con­ tactu. Lansko leto je bilo prijavljenih 46 klubov s kar 300 tekmovalci iz 6 držav Evrope. Ravno zaradi atraktivnosti tega prvenstva nam omenjeno tekmovanje s priznanimi tujimi borci predstavlja poseben izziv. Matej FISCHER zapodili v restavracijo na večerjo. In po njej? Prepevanje ob strunah kitare, obisk bližnje diskoteke, posedanje ob plažnih barih, kartanje in podobne igre ali pa nočno kopanje....Vse to smo počeli karateisti skozi teden, takrat ko nas je zju­ traj, ko seje večina šele obrnila na levi ali desni bok, čakal nov trening, novo raztezanje, nove borbe, kate, nova tehni­ ka ali pa zgolj izpopolnjevanje stare. Ob koncu tedna oz. ob zaključku poletne karate šole pa za nekatere le še ni bilo vsega konec, saj je sledil preizkus znanja. Težko pričakovani izpit. Nekateri uspešno, nekateri manj uspešno, vsi pa veseli, da so to opravili. Sledila je še zaba­ va ali kot karateisti rečemo temu, kimonobal. Na njem se ob prižganih bak­ lah in temu primerni glasbi najprej pred­ stavijo klubi in vsi njegovi udeleženci, ki so sodelovali na naših skupnih druženjih in treningih, sledijo za naključne obisko­ valce pa tudi za nas izjemno zanimive demonstracije, podelitev diplom in priz­ nanj, potem pa ples do jutranjih ur. In da ne boste mislili, da se tu vse konča. Drugo leto pridemo spet. Polni pričakovanj, polni novih izzivov, polni želja, v upanju, da se zopet vsi snidemo, da obnovimo stara in najdemo nova pri­ jateljstva, da najdemo nov mir in se vsaj za teden dni izoliramo od stresa, od vsakodnevnih naporov in uživamo, kolikor se le da. Urša MlhelJ oktober-november 2002 kVTOSERVIS MATEJ OKORN s.p. Luče 48a 1290 Grosuplje tel.: 01/7872-488 GSM: 041/733-501 Vlmant KOZMETIČNI SALON HALGO CENTER - SPA TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska C. 4, Grosuplje - tel.:01/7864-068, tel/faks:01/7864-067 rumm KM vmtmmisrju STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU (grmstrong Morda ste tudlipp" vi v brezskrbnem, dopustniškem času pozabili na vašo kožo. J A. Sedaj je čas, da ji povrnete svežino in sijaj. V Thalgo centru smo za vas pripravili nego z mor icakujemo vas pooabfjcni ste na prajnooanjc... Jlit vet o jabrrgi, kaj podariti ob takim ali brugaini priložnosti! Q$6ram cvetja in daril iSečnik &C &o. Odstej na novi lokaciji, 'Pod.gozdom c. lV/Z v novih prostorih, 1290 Qrosuptje, tet.: 01/78637 84 z bogato ponudbo: QSM: 041/691 -431 rejcaio coetje ciiftficni aranžmaji poročni Sopfei venci aranžiranje barila Za Vas, vase najbrttjjc- in nase prijatffjc Za vsako priložnost, $a osaft prajnift .. Za \}Ta& pokornosti in fjufcjni 9\[aj rože spregovorijo.. 1956 si (i) a o / 'S d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA i Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom, v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. PREDSTAVITEV NOVIM KOLEKČI. JESEN ZIMA 2002/2003 V SOBOTO 26.10.02 OB 11.00 URI V BLAGOVNICI TABOR GROSUPLJE odpiralni čas: od ponedeljka do sobote 8.00 20.00 nedelja: 8.00 12.00 Blagovnica Tabor Grosuplje, Gasilska c. l 1200 Grosuplje, tel. oi 781 04 02 159,-• SADNA PIJAČA FRUC 1.51, pomaranča-limona 169,- NAGROBNA SVEČA META I i 1 \ 69,- NAVADNI JOGURT LCA UNISEX 220 g m 79,- 2 J SADNI JOGURT LCA UNISEX 220 g VELE prijeten nakup Od 17.10. do 31.10.2002 v vseh živilskih prodajalnah Vele. Na prodajnih mestih poiščite nov akeijski letak. http://users.volja.net/gro-odmevi/ GROSUPEUSKI ODMEVI KOZMETIKA MAJA MAJA KOŠENINA s.p. Prešernova 80 1290 Grosuplje NEGA OBRAZA IN TELESA, ANTICELULITNE TERAPIJE, MASAŽE TELESA IN STOPAL, PEDKURA, NARAVNA NEGA ROK JESSICA, DEPILACIJA,EPrLACUA, SOLARU, TURŠKA SAVNA, ANALIZA TELESNE SESTAVE, DARILNI BONI SOLARIJ V MESECU NOVEMBRU 1 MINUTA ŽE OD 65,00 SIT Tel: 01 / 786 38 32 GSM 041 221 800 NEGA OBRAZA IN TELESA, ANTICELULITNE TERAPIJE, MASAŽE TELESA IN STOPAL, PEDKURA, NARAVNA NEGA ROK JESSICA, DEPILACIJA,EPrLACUA, SOLARU, TURŠKA SAVNA, ANALIZA TELESNE SESTAVE, DARILNI BONI ZIMSKI DELOVNI ČAS 1.10-1.04. AYURVEDSKA NEGA OBRAZA IN TELESA PONEDELJEK. TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK IV • 21' SOBOTA t-lt TRGOVINA M. o. o. 1290 GROSUPLJE, PREŠERNOVA 82 TEL: 01/78-65-730 FAX: 01/78-65-735 GSM 040/410-190 BOGATA IN KONKURENČNA P0NU98A • ŠOBE IN REZERVNI DELI ZA OUNE GORILNIKE NAROČNIŠKI PAKETI simobil • Start Srn a rt Sim bol Senior OrtO - za mlade do 27 let •ELEKTRO MATERIAL •halo PAKETI Pooblaščeni prodajalec vedno zame simobil VRTNARSTVO FRBEZAR Mali Vrh 19, 1293 Šmarj.-S i, |,!:< i 7sO-4^-60, U: 780-4.U )• |M„:( 4( >2-44-55 (lili lllll. Il lil 1\ ll ( , s\i I julij 111 1- NoVO lllisll ) i (i >i Sli ( K \ M^\SV^gl •»JAZOMA 10 S114-/PA - rastline za jesensko sajenje - sobne rastline - okrasne čebulice - sveže ter suho cvetje in aranžmaji - darilni program in aranžiranje daril - okrasni lonci - nagrobni program: sveče, vaze ... ^:"IM V^RŽEVAMJF VI K \ ! Vabljeni! toSUPUIE : ' '^9 "IQ članom nudimo Ste Slom nezgo< stiski, njih, izobrc literature, športnih aktivnostih, koncerti]? - obveščanje o nakazilih preko SMS-a in e m • brezplačna številka za informacije o nakazil? - NOVOST! ŠOU kartica - ena za vse 080 20 11 e-mail:grosupl)estudontskl-servls.sl biro y HHMlillOOlI Canon Posebna novica za tiste, ki niso vedeli (ali pa niso želeli vedeti), kje je bila skrita resnica o prepovedi izhajanja Grosupeljskih odmevov. Ilegalnost i« i odgovornost TABORSKA 4, GROSUPUE tel 01/ 786 $7 00, fax 01/ 786 37 91 e-mail: biros@siol.net FOTOKOPIRANJE: (pri večjih količinah popusti) A4 črnobela 10,90 sit A4 ČB študentje in dijaki 7,50 sit A4 barvna kopija 195,00 sit VEZAVA, PLASTIFICIRANJE DO A3, PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV, PRODAJA BIRO OPREME CANON IN RICOH, telefaksi, printerji, kalkulatorji, fotoaparati, karuše, tonerji itd. SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV IN OSTALE BIRO OPREME. FOTOKOPIRANJE NAČRTOV, jszSm^ DIGITALNO SKENIRANJE IN PRIPRAVA4 ZA ARHIV. DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od S.OO do 12.OO In od 13.OO do 17.00 sobota od 9.00 do 11.30 VELEPRODAJA RIBIŠKE OPREME IN KLOBUKOV "PAJK". Po novem Zakonu o medijih, spre­ jetem marca 2001, so se morala vsa tiskana glasila ponovno priglasiti v evidenco medijev. 0 tem je bila (12. 3. 2002) s posebnim dopisom Ministrstva za kulturo obveščena tudi Občina Grosuplje, izdajateljica Grosupeljskih odmevov. Vendar obči­ na svojega časopisa ni priglasila pa tudi njegovega glavnega urednika je pozabila obvestiti. Zato je 2. 9. 2002 Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, s katero je prepovedalo izhajanje Grosupeljskih odmevov, dokler ne bo izpolnjena zakonska zahteva. Na septembrski seji občinskega sveta je mag B. Škrjanc (LDS) ugo­ tovila, da občinski časopis že celo leto izhaja ilegalno, kar je zapisal tudi dopisnik dnevnika Delo, ki pa ni povedal, da je za to odgovoren župan, kateremu je v zakonu za tako "ilegalo" zagrožena denarna kazen v višini 2 milijonov tolarjev. Illoj dom TRGOVINA Z DARILI IJOUX A 6 21 21 Obrtniška 4, Grosuplje tel 78 71 452 GSM 031/ 686 080 Hranilnica oo LON d.d. Kranj LONOV ZLATI OKTOBER ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA RENTNO VARČEVANJE • ZLATI LON • VARČEVANJE PLUS • ZANIMIVO DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD S, 7 IN 10 LET POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI ALI PODJETNIŠKI KREDITI V LON-U OPRAVITE TUDI NASLEDNJE POSLE: • POSLUJETE S TEKOČIM RAČUNOM, ČEKI IN RAN KOMATI • POSLUJETE S PLAČILNO KARTICO h MASTERCARD • PLAČUJETE POLOŽNICE IN OSTALE OBVEZNOSTI • KUPUJETE IN PRODAJATE • OPRAVITE NOV PLAČILNI PROMET PREKO TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV • ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE E-LON UROCARD VALUTO Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/78 62 925 Faks: 01/78 61 719 ZA VSE INFORMACIJE SE OCAASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925