KNJIŽNICi ★ ra PRIMORSKI DMEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto X. ■ Štev. 38 (2657) DR. DEKLEVA: »SEDANJI KRITIČNI POLOŽAJ TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA JE POSLEDICA LOČITVE NAŠEGA MESTA OD NJEGOVEGA NARAVNEGA ZALEDJA IN GOSPODARSKE POLITIKE V FUNKCIJI IMPERIALISTIČNIH TEŽENJ*. Poštnina plačana * gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 13. februarja 1954 Cena 20 lir MOLOTOV POSTHVLJH HOVE OVIRE za rešitev avstrijskega vprašanja tržaškega KOMENTAR »POLITIKE* 0 PREDLOGO MOLOTOVA IZJAVA DR. J. DEKLEVE V OBČINSKEM SVETU SZ ne želi rešitve Odpravili je treba Sovjetski zunanji minister zahteva, naj se okupacija Avstrije podaljša do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in Ml se omeji avstrijska pravica sklepanja zavezništev, vztraja pri odškodnini" 150 milijonov dolarjev in drugih »ospodarskih pogojih in povezuje avstrijsko vprašanje s Trstom, ki ne bi smel biti .vojaško oporišče" - Eden pred-®a' nai ministri še med berlinsko konferenco sklenejo avstrijsko pogodbo - Razgovor med Figlom in Ivekovičem vprašanja 12. — Na današ-seji konference štirih zu-Pffim ministrov je Molotov n-i* L.3 raz°čaral tiste, ki so Pozitivno posuto Sovjetske zveze, zlasti avstrijskem vprašanju, ki v, razmeroma lahko rešiti. Je za rešitev avstrij-a vprašanja postavil polj delajo to rešitev zelo ®matično in obenem av-rijsko vprašanje povezal ta-z Nemčijo kot s čep Trstom, ...rav s tem v nekoliko ne- wtu obliki. Današnja seja ministrov se Li ela uro kasneje kot obi-ob urL ker so imeli li> 1 Predpoldne tajno se-i *. 0 kateri ni bilo izdano ba, ..Poročilo, tako da so ,.^lnarii glede nje navezani samo Kot na ugibanja. je poudaril ogromne dobičke, ki jih je izvlekla ZSSR iz Avstrije po letu 1949 s pomočjo upravljanja bivše nemške imovine. Opozoril je, da gre vsaj za 200 milij. dolarjev čistega dobička, kar je več kot pavšalna odškodnina, ki jo ZSSR zahteva za čbelno vrnitev te imovine Avstriji. Dulles je nato poudaril, da avstrijska državna pogodba, ki je bila že leta 1949 razen petih členov sporazumno sestavljena. nj bila še podpisana, ker določa 33. člen načrta pogodbe, da bodo okupacijske čete odšle iz Avstrije najkasneje v 90 dneh po začetku veljavnosti državne pogodbe, to pa ni šlo v račun Sovjetski zvezi. Ameriški zunanji minister je dejal, da nikakor ni mogoče, da bi se «mogočni sovjetski imperij bal sedmih milijonov miroljubnih Avstrijcev;) in da tudi ne more verjeti «da je sed -uS0 Predvidevali, je pred-"jathk današnje seje, franco- rl. zunanji minister Bidault,. , .. “»JPrej povabil avstrijskega' gospodarstvo 800 milijonov lju-zunanjega ministra Leopolda d( sovjetskega bloka odvisno f^la, naj prikaže stališče svo-i °d . °a’ da se gospodarstvu [male in na naravnih virih rev- l —■ naJ prikaže stališče svO' Sovorude{Zražfi Jeli o do ^skm ■ne Avstrije še nadalje pušča rajšnji sklenit«; ne- krl*- Poudaril je. da Avstrija endtr = sfclemtvi državne po- nJ ng premagana država ne h'vši napadalec in zaključil z izjavo, da njegova delegacija podpira Edenov predlog. Omenil je tudi Eisenhowerjev govor iz lanskega aprila, ko je predsednik dejal, da bi podpis avstrijske pogodbe dokazal svetu, da je med štirimi velesilami zares mogoče sodelovanje. . Zadnji je govori) francoski zunanji minister Bidault., ki je prav tako pj-istal na Edenovo stališče in poudaril, da se avstrijsko vprašanje ne sme povezovati s problemi, ki z njim nimajo nobene zveze. Izjavil je tudi, da je francoska vlada pripravljena razpravljati z avstrijsko vlado o onih gospodar- m .glede nje predlagal Č»iT re Pripombe, ki se ti-J° gospodarskih določil, zla-( ‘ . Pa spremembo člena 35 Petrolejska ležišča v Avstriji Plovba po Donavi). je najprej zahteval, naj Avstrija v skladu z uvo- se kot° naprta državne pogodbe j,uL.enakopraven partner pri-* k dokončnemu sestav- ka\nJiU P°S°dbe. Figi je pri' tonr “uda bremena, ki jih j. ra Prenašati Avstrija zara-olr„ P°daljšar,ja štiristranske ttriH '*e- Deial ie- da ie Av: Vse • Pripravljena prenesti pirn 1rtve- samo da bi dosegla ttosi 0 sv°l)°do in neodvis-tr4a Jvrndar ie opozoril na go, da pripravlja bodoče delo konference in sestavlja program tej. O današnji predpoldanski tajni seji, ki se je začela ob 11.30 in je trajala do 13.16 in po kateri, kot že rečeno, ni bilo objavljeno nobeno poročilo, zatrjujejo, da so zunanji ministri na njej nadaljevali s proučevanjem prve točke dnevnega reda. Zatrjujejo tudi, da je prišlo na tej tajni seji do «majhnega zbližanja« med zahtevami Molotova, naj se skliče konferenca petih, na kateri bi razpravljali o glavnih svetovnih vprašanjih, in med zahodnim stališčem, ki je naklonjeno konferenci, o-mejeni na azijska vprašanja. ljevali na nadaljnjih tajnih I jamstva pred morebitnim sejah, .ni pa še znano, kdaj Inemškim napadom, pa tudi bo prihodnja. Avstrijski zunanji minister Figi se je danes predpoldne sestal z jugoslovanskim veleposlanikom v Bonnu dr. Mladenom Ivekovičem, ki se trenutno mudi v Berlinu kot opazovalec pri konferenci šti-rih. Nemški socialdemokratski voditelj Erich Ollenhauer zatrjuje v intervjuju listu «Neue Presse«, da sovjetski predlogi za evropsko varnostno pogodbo ne nudijo nobene osnove za združitev Nemčije. Podal je, da bi se morali štirje veliki sporazumeti o vključitvi Nemčije v sistem kolektivne Zdi se, da bodo ministri dis-1 varnosti OZN, kajti to bi dalo kusijo o tem vprašanju nada- * članom Združenih narodov Nemčija bi dobila vsa jamstva pred napadom od zunaj. Ollenhauer je izrazil mnenje, da bi sedanja konferenca dajala upanje za mednarodno pomirjenje, tudi če ne bi dosegla nobenega uspeha v nemškem vprašanju. V primeru neuspeha konference bi morali štirje visoki komisarji ali drugi predstavniki okupacijskih velesil pripravljati načrte, ki bi približali rešitev nemškega vprašanja. «New York Times« pa piše o Molotovovem predlogu, da bi bil njegov sistem evropske varnosti zelo dobra stvar pred prvo svetovno vojno, da pa je v današnji stvarnosti popolnoma anahronističen. BEOGRAD, 12... V Berlinu so štirje zunanji ministri pričeli z razpravo o avstrijskem vprašanju. Optimistično razpoloženje, ki je vladalo ob začetku konference zaradi spremenjene taktike sovjetske delegacije, ki je obetala pripravljenost Sovjetske zveze za zbližanje stališč in omogočanje rešitve perečih vprašanj, je polagoma splahnelo, dokler se ni končno omejilo na upanje, da se bo našla vsaj pot za rešitev avstrijskega vprašanja. Zato je razumljivo, poudarjajo v Beogradu, da je za današnjo sejo v Berlinu vladalo v svetovni javnosti veliko zanimanje. Kaj bo rekel gospod Molotov, ali bo Sovjetska zveza še nadalje povezovala rešitev avstrijskega vprašanja z drugimi vprašanji — to so bila vprašanja, na katere je javnost pričakovala odgovor na današnji seji. S svojim novim predlogom je Molotov postavil še težje pogoje za rešitev avstrijskega PRIHODNJI ČETRTEK BO SCELBA predstavil vlado parlamentu Debata o zaupnici bo najprej v senatu - Socialni demokrat Chiaramello noče postati podtajnik • Sceibov intervju in nevolja v demokristjanski stranki ®ov ^^čila člena 35 in čle- j skih določilih pogodbe, ki se *tr’>j'a določai°.- da k' A v- danes zdijo preveč trda. da bi Av VS® -»orala plačati pavšalno j« n ®0'fiet-sk‘ zvezi, ce bo-* P^ati lastnica tako ime* lie aae bivše nemške imovi-* deželi. Opozoril je tudi, »vuv ebne Pravice ZSSR do cev petrolejskih vrel- SQ ’ jih določa člen 35, ni-V6r„ 5kladu z gospodarsko su-s0^a?sti° dežele, niti z re- Ob koncu seje so se štiri e min:sfri na Bidauitov predlog sporazumeli, da bodo v prihodnjih dneh nadaljevali z diskusijo o avstrijskem vprašanju s i-odelovanjem delegacije ' avstrijske vlade. Jutri zunanji ministri ne bodo imeli nobene tajne seje, verjetno‘pa se zdi. da se bodo -^2 snrekV° \e V _dec®tnbip sestali tudi v nedeljo. • * £ ^vn * | Danes zvečer se je prvič se- biis dS„,ln 41 3an?ci s“vere" I stala komisija, ki so ji štirje 1116 izkoriščajc pravlco' Sa* ■ zunanii ministri poverili nalo-boSastva. fcfedl -®misfer Eden, ki je avai>.,0 ,: Posebno resolucijo o j tka Jskem vprašanju. Angle. ] &tiriPreSo*ucBa Predlaga, naj ®ejo ZUnanji ministri skle-Sodboa-VStri^° drzavno po-1 Ferenc Se tned berlinsko kon-tnorab0, prl čemer bi se , heizdli aP°razumeti o še (16 97 * Členih pogodbe | uPoŠtev„.1 ’ 48 in 48 bis) in dele«- a zahtevo avstrijske ogamje glede člena 35 jconferpnr je Prelagal, oaj kom ? poveri namestni. go, j unan)ih ministrov nalo-bešedif. Popravijo dokončno ČSbovi °«Pi g,odbe 1 Avstrijo na Sestavu .’ so veljala pri 1949 *Tb Pogodbe od leta treha načelom pa bi bilo »ahtevi ' P° Molotovov) ’• .naslednja določila: lovati I a ne bi smela sode-Perien-rt n°.beni koaliciji, «na-H;škjh 1 ab-0t' en' 'zmed zavez. Vojni,, .a.v v drugi svetovni ljani ’ h1.^ dovoliti ustanav-aa sv„i uhb vojaških oporišč svojem ozemlju; A^trij, bi (Od našega dopisnika) RIM. 12. - ‘Scelbova vlada se bo predstavila parlamentu prihodnji četrtek, 16. februarja. Za ta dan je bila sklicana poslanska zbornica. Senat se je sestal že danes, ker je imel na dnevnem redu spremembo nekaterih zakonskih ukazov v zakone *T‘tt \e treba namestni-Prouči; ministrov, da »čeai triaiko vprašanje v plode Pred!.ogom sovjetske l>šk0 1 mesto Trst in oko- »ah?jenn l. e ,lc ho^ta k°t vojaško Ta *acija nejasna tormu- Prav em namreč ni i°8 sovjetsir na,kakšen »Pred-°v skl; ■ v3ade» se Molo-*klepa . rU3f3 ne omogoča ?ahteva ^oskva še vedno b°godbe mirovne ?°3 za i. . Trsta kot po-državnP ,ltev avstrijske pr*šla na ’ al' Pa 3e hudo. pa, bol3 elastično for-fvojem pa Je Molotov v » 'lustrirTiV°ru'. v katerem ,*a! AngUii fv°j Predlog, oči-JJPolnile svn«k ^^A. da niso pijanske obveznosti iz er h, __ _mirovne pogodbe. (Od našega dopisnika) I se ni v mednarodnem polo- tisku nam ni ničesar znanega BEOGRAD, 12. - Odbora žaju Jugoslavije zgodilo ni- o tej zadevi.« za gospodarstvo jugoslovanske česar bistvenega, kar bi mo- j q avstrijsko-jugoslovanskih zvezne ljudske skupščine sta ralo zahtevati spremembe. Na razgovorih, ki se nanašajo na danes popoldne nadaljevala še gospodarstvo, je dejal Po- pravice jugoslovanske narod-razpravo o družbenem planu povič, stopa v normalni tir. ne manjšine v Avstriji, pa je za letošnje leto. V diskusiji | V diskusijo so posegu se dejal, da potekajo v prija-so sodelovali številni ljudski drugi poslanci nakar so raz- teljskem ozračju. Scbuman proti Bldaulto PARIZ. 12. — Bivši francoski zunanji minister Robert Nehuman je' danes izjavil, da Bidault nima pravtin da bi združena Nemčija bila dokončno vezana na evropsko o-brambno pogodbo. Schuman. ki je pred dvema letoma poduka; boaaske dogovore in pogodbo obrambni skupnosti, je baje Izjavil svojim kolegom, da se bo uprl Bidaultovim izjavam v Berlinu, kjer je ta dejal, da bo bodoča vsenemška vlada lahko izstopila iz sedanjih in bodočih skupnosti. Poudaril je, da se ne strinja s tem tolmačenjem in da bo obrazložil svoje stališče, ko se bo o -em govorilo v pristojni komisiji. prat/n i/zruke brczposHliiosti V Španiji obsojena skupina socialistov MADRID, 12. — Pred vojaškim sodiščem v Ocani v pokrajini Toledo je bila danes razprava proti enajstim španskim socialistom, ki jih obtožujejo »tajnega delovanja« proti Francovemu režimu. Obtožujejo jih tudi »komunističnega delovanja«. Sodišče je obsodilo obtožence na zaporne kazni od 30 let navzdol. Razsodba je bila predložena v odobritev višjim oblastem. vprašanja od pogojev, ki jih predvideva načrt državne pogodbe, ki so ga podpisali zastopniki štirih velesil 1949. leta. Molotov je ponovno povezal rešitev avstrijskega vprašanja z nemškim vprašanjem in z vprašanjem Trsta in s tem dokazal, da se politika sovjetske vlade ni spremenila. Po mišljenju današnje beograjske «Politike» jc Sovjetska zveza s svojimi dopolnilnimi pogoji zadala najtežji udarec vsem upanjem glede uspeha berlinske konference. Ti pogoji samo potencirajo ovire, ki jih je Sovjetska zveza doslej postavljala v zvezi z rešitvijo avstrijskega vprašanja. Pogoj, da se Avstriji prepove sodelovanje v vsaki koaliciji proti zaveznikom iz pretekle vojne je v nasprotju z idejo državne pogodbe, kajti zavezniki so se predhodno dogovorili, da bodo z Avstrijo ravnali kot z žrtvijo vojne, ne pa kot z napadalcem, dostavlja list, To je demagoško opravičilo za nadaljevanje o-kupacije Avstrije pod izgovorom, da je okupacija potrebna, da bi se preprečil morebitni ponovni »Anschluss« Avstrije s strani Nemčije. Kako naj bi okupirana Nemčija izvedla aAnschluss«, tega gospod Molotov ni pojasnil, dostavlja »Politika«. Končno je Molotov ponovno omenil tudi Trst, čeprav je že zdavnaj dokazano, da tržaško vprašanje nima nič skupnega z avstrijskim vprašanjem. Toda znano je, poudarja «Politika», da Sovjetska zveza ne želi rešitve tržaškega vprašanja, zato je ona tudi proti neposrednim jugoslovansko - italijanskim razgovorom. Temo o Avstriji, ki jo je večina opazovalcev v Berlinu smatrala za najlažjo, bo Molotov, kot vse kaže, spremenil v najtežjo. Ali je še potrebno dokazovati, zaključuje »Politika«, da je odvisen sporazum v Berlinp v največ^i meri prav od Molotova oziroma od Kremlja? Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je dr. Jože Dekleva dal naslednjo izjavo o glasovanju o resoluciji glede vprašanja zaposlitve brezposelne mladine: eNačelno odobravam vsebino resolucije, ki jo je izdelala svetniška komisija o mladinski brezposelnosti, in o tem, da mladina ne dobi dela. Zaradi resnosti tega vprašanja sodim, da je prav in potrebno, da občinski svet soglasno in z vso svojo avtoriteto podpre posredovanje župana in občinskega odbora pri pristojnih organih, da se izboljšajo sedanji nevzdržni pogoji tolikih mladih Tržačanov, ki so izpostavljeni vsem moralnim, socialnim m strokovnim posledicam dejstva, da ne morejo najti dela. Vendar je nujno treba imeti pred očmi, da je sedanje vprašanje mladine, to je vprašanje njene zaposlitve, samo posledica gospodarskega položaja našega mesta, posledica splošne krize na področju dela, Žalostna aktualnost je postopno propadanje osnovnih produkcijskih kompleksov a-šega mesta, ladjedclniške in-dustrije in z njo povezane delavnosti, stalno krčenje pomorskega in suhozemskega prometa, zmanjšanje tržaške trgovske mornarice na obseg, ki nikakor ne odgovarja potrebam. Ta gospodarski položaj je odločilni vzrok bre poselnosti, premajhne zaposlenosti in nemočnosti prve zaposlitve; obenem je tudi vzrok zmanjšanja kupne moči de lavce v, upadanja trgovine sploh Ud. Občinski svet bi moral in mora bolj skrbeti, da se odstranijo pravi vzroki sedanjega kritičnega položaja tržaškega gospodarstva, ki ni., kot pravijo, samo dediščina zadnje vojne, temveč ima mnogo globlje korenine: pred- vsem je nastala zaradi ločit-ve našega mesta od njegovega naravnega zaledja, zaradi gospodarske politike v funkciji imperialističnih teženj, deloma pa ga je treba pripisati tudi politiki priseljevanja, ki ne odgovarja industrijskemu potencialu našega mesta in njegovi zmožnosti absorbiranja delovne sile. Naš občinski svet bi si moral torej prizadevati, da bi Trst lahko ponovno izvrševal ono svojo posebno in važno funkcijo, ki mu je vedno dajala življenje, blaginjo in napredek. V tem je tudi pomanjkljivost predložene resolucije, v kateri vidim samo uvod v prihodnje ukrepe, ki bodo lahko rešili gospodarsko vprašanje v celoti. Prav je, da ne čakamo na ukrepe, ki se pripravljajo v italijanski republiki, kajti Trst s svojim posebnim položajem potrebuje lastne specifične ocenitve ii\ temu primernih zakonskih ukrepov. V naši coni že dolgo veljajo zakonska določila, ki se deloma tičejo tudi predmeta današnje diskusije in ki jih v Italiji ne poznajo. Ko glasujem za resolucijo, izražam željo, da bi njeno izglasovanje pripeljalo do konkretnih rezultatov v korist naše mladine.» Peto poročilo OEEC Poročilo pravi, da se je ležnja po inflaciji v Evropi zaustavila, da se je p'ačilna b anca izbo jša a. mso pa uspeli poizkusi za zadostni dvq prowodnje - Gede Italije omenja med glavnmi vprašanji brezposelnost in nezadostno induslr.jsko proizvodnjo poslanci. Vlajko Begovič je pravo odgodili do jutri. V po-poudaril, da daje letošnji plan nedeljek bo na skupnem za-precej veliko svobodo m gib- sedanju odborov za proračun ljivost gospodarstvu, pnpom- iu gospodarstvo podal drzav-nil pa je, da so še vedno ni tajnik za narodno obram-nujni iz objektivnih vzrokov bo Ivan Gošnjak referat o u-nekateri upravni ukrepi, plan datkih za obrambo, ki zna-predvideva večja sredstva za šajo 164 milijard dinarjev ozi-samoupravo, za poljedelstvo, roma 62,6% celotnih izdatkov za promet, za dvig življenj- i v zveznem proračunu, ske ravni ter za kraje, v ka- Pri . (n™ pa 'e Pnfrehno po-terih obstaja brezposelnost 'jasniti, da v zveznem proracu-Mitar Bakič je govoril o vpra- nu nteo všteti proračuni posa-šanju dohodkov okrajnih ljud- meznih repubhk V lem. Pn-skih odborov - komun. Po- meru bi znašal;odstotek izdah udaril je, da je treba omogo-|ko\ za obrambo okrog 20 od čiti največjo samostojnost o- »tetkov. žajo, da bo »SSsSt; S&mf as s; w v "-T8-*r srtesa? tsu s1 sr bremp M državo. Pol.č je de- j P?ud- Bj,b i-Hio oa-inl Ha so v teku raz govori simpstijc lci 3 8 13 da b.Va0 neki nači^favedlil-d. JugoMav je do abesinske- konverzijo teh dolgov. Ce |a ”arfasfs’ti< v ZDA, pa katerih so predvideni dohodki in izdatki za posamezne u-pravne organe in ustanove, za katere so dohodki in izdatki v drugih državah s centralizirano upravo (Italija, Francija itd.) vneseni v en sam centralni proračun. Ce bi vzeli v poštev vseh šest jugoslovanskih republik m seštel 1 njihove izdatke, bi lahko izračunali, da znaša več komaj okrog 20 odstotkov nacionalnega dohodka. Vsi obrekovalci Jugoslavije ta realni odstotek izdatkov za narodno obrambo dobro poznajo, hočejo pa špekulirati t površnim čitanjem novic svojih čitateljev in prikazati Jugoslavijo kot bog ve kakšno militaristično državo. Ce bi na primer na podoben način hoteli poročati o Indiji, ki ima tudi zvezno ureditev in kjer je zvezni proračun zaradi večje decentralizacije še bolj skrčen kot v Jugoslaviji, bi lahko izračunali, da Indija troši več kot tri četrt svojih zveznih izdatkov za svojo narodno o-brambo To pa seveda v nobenem primeru ne predstavlja tri četrt izdatkov vse države Indije ki prav tako kot Jugoslavija ni nikakršna militaristična država. Vidalijeve laži Vidali je včeraj napisal članek za «Unitd», v katerem hoče z najbolj nesramno lažjo — kot vedno in ob vsaki priliki — opravičiti slabo raz. širjenest svojega tiska Sicer sami tržaški čitatelji najbolje vedo, da laže, ko pravi. odstotek izdatkov za narod-1 med drugim, dobesedno tono obrambo ne 62 odst,, tem-1 kole; »Mora ge vedeti, da je tukaj v Trstu titizem prepovedal komunistom kupovanje in čitanje »Unita«. Pred julijem 1948 se je prodajalo v Trstu 60 izvodov. Komunist, ki jo ie bral je bil označen kot italijanski nacionalist in je bil denuneiran. Zakaj? Titizem ni hotel, da bi 6e spoznala antifašistična Italija, borba italijanske demokracije, zgodovina odporniškega gibanja m gibanja za osvoboditev italijanskega ljudstva. Titovci so hoteli dokazati, da je bila samo ena Italija, fašistična, reakcionarna, policijska, v kateri so bili tudi komunisti v službi buržoazi-je in tujega imperializma. To so govorili v partijskih jugoslovanskih šolah in na sestankih, ki so jih titovci organizirali v Trstu. Togliatti je bil za titovoe sovražen agent, Pratolongo je bil italijanski šovinist. «Unit£» je bila glasilka sovražnika. Vse to je bil sestavni del titovske politike.* itd. itd. Takšen je ves Vidalijev članek, v katerem ni niti ena besedica resnična in vsak še današnji Vidalijev pristaš mu za vse te laži v njegovem članku lahko z vso upravičenostjo pljune v obraz. investicijami, ki so jjotrebne za zadovoljiv razvoj gospodarstva. O Franciji pravi poročilo, da so se cene v zadnjih 18 mesecih prvikrat po vojni nasploš-no ustalile in da težijo navzdol. Pridelek je bil zelo dober in tudi trgovinski pogoji so se znatno izboljšali po prvi jx>lo-vioj 1952. Primanjkljaj v plačilni bilanci se je bistveno zmanjša! in končni rezultat je sedaj odvisen v glavnem od bodočega ravnotežja med domačimi in tujimi cenami. Neenakost teh cen in posebni u-krepi so francoskemu gospodarstvu vsilili umetne pogoje, ki ovirajo razvoj gospodarstva. Točne ugotovitve in nelogični zaključki londonskega »Econom sta» LONDON, 12. — Angleški tednik .»Ečonomist* objavlja danes da!jši članek o političnem polpžaju v Ilaliji, ki vse-buie, nak^] , topnih ugotovitev, je pa mnogo bolj dvomljiv in nelogičen v svojih nasvetih in zaključkih. Tednik omenja negotovi parlamentarni položaj, ki je- nastal po volitvah 7. junija, in pravi, da je edina možnost, da se organizira trajna večina v parlamentu, v koalicij; štirih strank centra-demokristjanov, liberalcev, republikancev in socialnih demokratov. Te štiri stranke razpolagajo z večino 16 glasov, kar sicer ni doc ti, je pa »edina mogoča večina za sredinsko koalicijo«. Ce se bo Scelbi posrečilo obdržati v vladi socialne demokrate, pravi list, bo morda ostal na oblasti, v nasprotnem primeru pa bo možnost, da se sestavi vlada na podobni osnovi, le še neznatna. «Economist» nadaljuje, da demokristjanska vlada, ki bi *e naslanjala na monarhistično ali neofašistično desnico, ne bi mogla napraviti nič dobrega, temveč bi »odprla pot skrajni obliki nacionalizma, ki bi postal reakcionaren v notranji politiki in naredil Italijo za neljubega partnerja v mednarodnih odnosih«. List sodi tudi, da bi takšna vlada naletela na silovito kominformovsko pozicijo in da bi «spodkopala italijansko gospodarstvo z industrijskim in agrarnim neredom«. Londonski tednik sodi še, da je od Scelbovega uspeha ali neuspeha odvisno skoraj vse, kajti «Italija ni Francija, kjer je položaj skoraj vedno resen, a redkokdaj obupen«, medtem ko se v Italiji «nevarna zmeda vse bolj slabša«. Nato prehaja «Economiat» k nasvetom, med katerimi je tudi ta, naj Scelba »preganja komunistični in fašistični ekstremizem« ne Ie s socialnimi reformami, temveč tudi s silo, naj Saragat »bolj misli na patriotizem kot na svojo stranko« in ostane v vladi, čeprav bi stranka več pridobila, če ne bi sodelovala z vlado itd. Končno priporoča še zahodnim velesilam inteligentno in simpatično stališče*, ker da imajo »nepredvidene stvari v Italij mnogo večji učinek« kot drugod, in ker »zasluži Trst vsekakor prednost, če je treba demokratični italijanski vlad; pomagati s kakšnim diplomatičnim uspehom...«. Vsekakor zelo logičen zaključek n. pr. po ugotovitvi Medtem se je danes zaklju ___________________ __________________ čila konferenca strokovnjakov o nevarnosti »skrajnega nacio- držav članic OEEC. Uradno poročilo pravi, da so si na konferenci evropski strokovnjaki izmenjali mnenja z ameriško delegacijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki za vprašanja investicij v Evropi in v prekomorskih ozemljih. Konferenca je imela namen proučiti zakonske in upravne ovire za ameriške privatne investicije in poslušati mnenje ter želje financlatorjev. Gospodarski strokovnjaki so sjirejeli na znanje ukrepe, ki so jih podvzeli v Evropi za izboljšanje režima tujih investicij. Na konferenci so bili dani tudi praktični nasveti za izboljšanje procedure za investicije. Te predloge bo proučil gospodarski odbor OEEC. nalizma« v Italij... BONN, 12. — Kancler Adenauer bo prišel v Atene na uraden obisk 9. marca in bo tam ostal en teden. Na letališču v Pireju ga bo sprejel kralj Pavel. Iz Aten bo Adenauer odpotoval na uraden obisk v Ankaro. 0 uporabi presežkov živil v ZDA WASHlNGTON, 12. — Dva ameriška parlamentarca sta predlagala dve rešitvi glede uporabe presežkov živil, ki jih je kupila ameriška vlada, in katerih vrednost znaša sedaj 6 milijard dolarjev. Demokratični predstavnik John Sullivan je predlagal, naj bi te presežke do vrednosti ene milijarde dolarjev dali na razpolago krajevnim dobrodelnim ustanovam, da jih razdelijo med brezposelne, ki ne dobivajo posebnih jiodpor. Republikanski senator Francis Lase pa predlaga, naj bi sedanje presežke živil poslali v tujino v zameno za material, ki 6e je do sedai plačeval z valuto. Po senatorjevem mnenju bi bila Epanija in Pakistan pripravljena takoj sprejeti živila kot zamenjalno sredstvo. SFOHIKHKI »NEVI Na današnji dan ,ie leta 1787 umrl Ruglje Boškovič, matematik in prirodoslovec. DANES, sobota 13. rebruarja Gregor, Ljutooslava Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28. Dolžina dneva 10.17. Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 4.27. JUTRI, nedelja 14. februarja Valentin, Strahomir TOV. IVANA KOCMANA NI VEČ MED NAMI S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Včeraj ob štirih, zjutraj je po krajši bolezni umrl tov. Ivan Kocman, gostilničar v Stivanu. Žalostna vest se je naglo razširila po vsem Krasu, ob naši obali in v mestu, ker je bil pokojnik zelo znan daleč na okoli in povsod priljubljen. Skoraj ne bi verjeli, da našega Kocmana ni več med živimi, saj je bil pred kratkim še zdrav in živahen, čeprav je stopil že v 77. leto. I. Kocman se je namreč rodil v S.tivanu 6 junija 1877. Zadnji mraz mu ni prizanesel. Prehladil se je, a se ni tega preveč ustrašil- Dobil je nato pljučnico, kateri je podlegel. Umrl je mož, naša kraška korenina, zaveden Slovenec, zvesti stražar na mejniku. Tak je bil naš Kocman vse svoje žive dni in ni nikoli klonil, čeprav na zelo izpostavljenem kraju, kjer hoče sovražnik prodreti v naše narodno telo in potujčiti naše ljudstvo. Za. radi svofe narodne zavednosti in odločnega antifašizma je bil pokojnik pod Italijo pre-ffcn ganjan in večkrat zaprt. Marsikateri 1. maj je morai preživeti v zaporu. Zapirali so ga, ker je večkrat povedal fašističnim priganjačem odkrito besedo, ker ni skrival in zata. jil samega sebe, ker je bil med tistimi, na katere se je naš človek v temnih dnevih obračal poln zaupanja, da je slišal bratsko, tovariško besedo vere v lepšo bodočnost, v odrešenje. Ze zaradi svojega značaja, vedrega, razigranega in iskrenega, je bi! Kocman zelo priljubljen med vsemi, ki so ga spoznali, tudi med nasprotniki. V Kocmanovo gostilno je vsakdo rad prišel. Prihajale so skupine iz Trsta, s Krasa in iz Tržiča Predvsem Slovenci, pa tudi Italijani, Čeprav vlju. den gostilničar, ni Kocman zatajil svoje narodnosti. Se več. Bil je vedno med prvimi v borbi za naše narodne pravice, za naš obstoj in napredek. Med osvobodilno borbo je bil na svojem mestu in po svojih močeh pomagal gmotno in moralno. Ko je zloglasna resolucija zmešala pojme marsikateri glavi, je Kocman dobro vedel, na kateri strani je pravica Leta 1949 je bil pri občinskih volitvah med kandidati liste Slovansko-italijanske ljudske fronte za nabrežinsko občino. Bil je pred časom član glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje, zdaj pa član okrajnega odbora za nabrežinski okraj. Kocman ni poznal teže let. Rad je prihajal na razne prireditve, sestanke, proslave in konference, na katerih sta prišli vedno do izraza njegova borbenost in zavednost. Ko je šlo za slovenske napise je Kocman prvi postavil slovenski napis na svojo hišo, tako, da so tujci lahko takoj zapazili, ko so prišli iz Italije, da so na slovenski zemlji. Ob zadnjih dogodkih glede Trsta je Kocman skrbno sledil razvoju in se razveselil zaradi odločnega stališča jugoslovanskih narodov, prihoda jugoslovanskih čet na mejo in odpora našega ljudstva. Večkrat, zlasti v zadnjem času, je rad pripomnil, da bi rad še živel dokler bi dočakal dan, ko bi izginila meja, ki loči našo domovino od našega morja. . . Počival bo ob naši obali in tiho mu bo šumljala skrivnostna reka, ob kateri se je rodil, delal in trpel. Pa tudi njegova zadnja želja se bo uresničila. In takrat se bo nasmehnil naš zvesti rojak. Naj mu bo lahka domača zemlja! Žalostni družini, soprogi, sinovoma, hčerki ter vsem osta. lim naše iskreno sožalje! Pogreb pokojnika bo v Stivanu v nedeljo popoldne. ga sodišča iz Rima na osem let zapora. Tudi v zaporu je Matjašič organiziral in vodil protestne in stavkovne akcije, zaradi česar je bil zaradi upora obsojen še posebej na tri leta. Ko je prišel iz zapora so ga kot nevarnega elementa vtaknili v kazenski delavski bataljon, od koder se je z zlomom fašizma g. septembra vrnil v Trst in se takoj pridružil osvobodilnemu gibanju. Pod ilegalnim imenom ((Milan« je deloval najprej v Skednju, potem pa v vojaški komisiji kot poveljnik in organizator GAP. Med svojim delovanjem se je večkrat izpostavil smrtni nevarnosti in je bil med neko fašistično čistko tudi aretiran, vendar mu je uspel pobeg skozi okno komisariata. Po številnih u-spešnih uporniških akcijah je 13. februarja 1945 organiziral zborovanje mladine v sami vojašnici organizacije Todt v Rojanu. Ko se je vračal s tega sestanka., je naletel na skupino policistov, ki so ga zaradi izdajstva spoznali. Ko jim je hotel uiti, je padel pod njihovimi streli. Ime Marija Matjašiča ni mogoče pozabiti. Danes se po njem imenuje edino aktivno prosvetno društvo v Bar-kovljah. ki s svojim prosvetnim delovanjem, posebno pa s svojim zborom pod vodstvom Milana Pertota, nadaljuje, sicer na drugem področju, a vendar v zasledovanju istega cilja to, za kar je Marij Matjašič žrtvoval svoje mlado življenje. RESOLUCIJA ZA ZAPOSLITEV MLADINE mora roditi čimprej konkretne rezultate Tov. Dekleva podprl resolucijo s potrebnimi kritičnimi pripombami - De-mokristjanska večina izglasovala sklep o povišanju trošarine na nekatere predmete široke potrošnje - Resolucija o stanovanjskem vprašanju Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so zaključili z glasovalnimi izjavami posameznih predstavnikov političnih skupin o resoluciji občinskega sveta glede zaposlitve brezposelne mladine. Resolucijo smo že objavili v našem listu v sredo. Tudi na včerajšnji seji so se vsi govorniki strinjali z resolucijo in ugotovili, da je brezposelnost mladine predvsem posledica sedanjega nevzdržnega gospodarskega stanja mesta. Se posebno je te ugotovitve poudaril svetovalec dr. Jože Dekleva, katerega izjavo objavljamo na prvi strani našega lista. Po glasovalnih izjavah je bila omenjena resolucija soglasno sprejeta. Pri tem je bila še posebno izražena želja vseh občinskih svetovalcev, da bi resolucija naletela pri odgovornih oblasteh in pri vseh tržaških ustanovah in podjetjih, na katera se še posebno sklicuje, na razumevanje in da bi rodila res pozitivne uspehe. Hkrati pa ne moremo mimo besed demokrščanske-ga svetovalca Cristianija. ki obrtnikov, ki je sicer priznal ] mete široke potrošnje. To sta- nujnost šol in tečajev za strokovno usposobitev mladincev, dejal pa je, da so te šole in ti. tečaji še nujni, da se tržaška mladina lahko nauči določenega poklica, ki naj bi ji potem služil za emigracijo v tujino, kjer še posebno zahtevajo strokovno delovno silo. Res je sicer, da demokristjani s svojim tiskom vsestransko podpirajo emigracijo tržaških delavcev v Avstralijo, toda nihče ni pričakoval, da bodo šli tako daleč, da bodo zahtevali strokovne «šole in tečaje« za tržaško mladino, da bi se ta pozneje laže izselila v tujino. Odbornika Sciolis in Dulci sta nato odgovarjala na nekatera vprašanja, ki so jima jih svetovalci predložili na prejšnjih sejah. Nato je odbornik Forti (PLI), ki odgovarja za finance, predložil sklep občinskega odbora o reviziji nekaterih trošarin. De-mokrščanska občinska uprava je sklenila znižati trošarino na številne luksuzne predmete, hkrati pa povišati je tudi predsednik združenja trošarino na nekatere pred- PRED NOVIM STAVKOVNIM GIBANJEM V TRSTU? SINDIKATI PONOVNO NAČELI vprašanje poenotenja mezd V ponedeljek zborovanje delavcev v zvezi z resno krizo v podjetjih CRDA - Napoved sindikalne tiskovne konference V Italiji je zopet postalo pereče vprašanje poenotenja mezd. to je združitev raznih mezdnih postavk. Delavci so z zahtevo po poenotenju mezd že dvakrat nastopili s stavko, ki so jo prav tako napovedali tudi sindikati v Trstu. To pot ni prišlo do splošne stavke v Italiji, marveč sta kominfor-movska in socialdemokratska sindikalna organizacija napovedali stavke po deželah. Tako je bila že stavka industrijskih delavcev v Liguriji, v Lombardiji in v Emiliji. Ker so tržaški sindikati popolnoma pove. zani z italijanskimi, so se začeli glede tega vprašanja gibati tudi Enotni sindikati v Trstu Najprej se je sestal njihov izvršni odbor, predvčerajšnjim pa so imeli skupščino vsi sindikalna aktivisti E-notnih sindikatov. Predmet sestanka in skupščine je bil poenotenje plač in izenačenje draginjske doklade. To vpraša, nje se že vleče leto in pol, saj so industrijci že 14. junija 1952 načelno pristali na zahtevo sindikatov, da se plače poenotijo. Kasneje pa so se na ,-se načine otepali uresničenja te delavske zahteve. Na sestanku v torek so tudi sklenili, da bodo predlagali Delavski zbornici skupno stav. ko industrijskih delavcev, ki naj bi jo napovedali 18 t. m. Vprašanje pa je, ali bo Delavska zbornica ta predlog sprejela, ker v Italiji demo-krščanski sindikati (CISL) v stavkovnem gibanju ne sodelujejo. Na vsak način je pred. včerajšnja skupščina Enotnih sindikatov pooblastila tajništvo, da stori vse korake, ki se mu bodo zdeli potrebni in prikladni. Enotni sindikati in Delavska zbornica pa se strinjajo glede akcije za rešitev krize v ladjedelnicah. Na omenjeni skupščini ES so ponovno potrdili sklep, da skličejo Delavska zbornica i« Enotni sindikati v ponedeljek 15. t. m. ob 16. uri skupno zborovanje, na ka. terem bodo obravnavali položaj v CRDA. Prav tako je potrjena tudi vest o tiskovni konferenci obeh sindikatov v zvezi s krizo ladjedelniške industrije. Obeta se nam torej precej živahna sindikalna dejavnost, od katere pa ne moremo pričakovati posebnih u-spehov vse dotlej, dokler sindikati ne uvidijo, da sta popolna povezanost z italijanski, mi sindikati in pričakovanje, da bo rimska vlada rešila krizo, tržaškim delavcem v škodo. Učni uspehi v koprskem okraju POLITIČNA IN ORGANIZACIJSKA AKTIVNOST OF Tudi v Trebčah in Padričah bodo izvolili vaške odbore Pred skliconiem množičnih vaških zborovanj - Vpraša* nje vodovoda v Trebčoh - Brezposelnost mladine itd. SOŽALJE GLAVNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE izreka ob smrti svojega pristaša in zavednega ter borbenega Slovenca tov. IVANA KOCMANA iskreno sožalje njegovi družini. Naj bo zavednemu možu in kremenitemu značaju lahka slovenska zemlja. Ob smrti svojega člana Ivana Kocmana izreka okrajni odbor OF Nabrežina preostalim svoje globoko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo ((Primorskega dnevnika«. Obletnica junaške smrti M. Matjašiče Danes poteka devet let. kar je umrl junaške smrti barkov-ljanski antifašist in borec Marij Matjašič. Marij Matjašič je bil po poklicu mizar in je že mlad stopil v antifašistično delavsko gibanje in v komunistično partijo. Zaradi svojega antifašističnega delovanja je bil leta 1931 obsojen od posebne- V okviru sestankov Osvobodilne fronte, ki so sedaj po številnih vaseh našega področja, je bil v sredo sestanek tudi v Trebčah, na katerem so tamkajšnji člani razpravljali o splošnih problemih Trebencev. Posebej pa je bilo govora tudi o potrebi poživitve delovanja Osvobodilne fronte. Sestanku je prisostvoval predsednik OF tov. Stoka. V razgibani diskusiji so domačini poudarili, da se je po dogodkih 8. oktobra politično delovanje dokaj zboljšalo, da pa si mora vaški aktiv OF nujno sestaviti delovni program, ki naj zajame tako gospodarsko in socialno kot tudi prosvetno delovanje, upoštevajoč pri tem posebno potrebe mladine. Več pozornosti je treba posvetiti številnim občinskim vprašanjem, za katerih rešitev je potreba več borbenosti. Posebno je pereče vprašanje vodovoda, pred domače živinorejce pa se^ postavlja v prvi vrsti vprašanje prodaje mleka v Trstu, posebno še v zvezi s konkurenčno grožnjo nove Marzottove mlečne centrale. Tudi v Trebčah je veliko število brezposelne mladine, ki je le od časa do časa delno zaposlena pri nekvalificiranih delih, kar pomeni, da nima nobene možnosti strokovne izobrazbe in da prejema za opravljeno delo zelo slabo plačo. Potem ko so prisotni enoglasno ugotovili, da je prihod jugoslovanskih divizij na mejo, kar je preprečilo povratek Italije v naše kraje, navdušujoče vplival na celotno prebivalstvo in da so celo domači kominformistični kolovodje o-dobravali odločen nastop jugoslovanskega političnega vodstva in jugoslovanskih narodov v obrambo naše neodvisnosti, so za zaključek sprejeli sklep o ustanovitvi iniciativnega vaškega odbora OF, ki bo razdelil izkaznice OF za leto 1954, pripravil širok delovni program OF ter še v tem mesecu sklical vaško zborovanje, na katerem bodo izvolili vaški odbor OF. Podoben sestanek je bil tudi v Padričah. Tudi tu so razpiavljali o vseh problemih, ki tarejo našega človeka na deželi. Sestanku je prisostvoval član izvršnega odbora OF tov. Drago Pahor, ki je nakazal vrsto konkretnih problemov. ki jih je treba reševati. Tudi tu bodo na bližnjem množičnem sestanku izvolili vaški odbor OF. Nezgoda v pristanišču Okoli 11.30 so morali z rešilnim avtom pripeljati v bolnico 50-letnega Bruna Viviani-ja iz Ul. ?v. Marka 41, kateremu so zdravniki ugotovili udarce na kolenu. Mož, težak po poklicu, je pojasnil, da se mu je nezgoda pripetila med razkladanjem sodov katrana v skladišču št. 55 našega pristanišča. Medtem ko je hotel sod premakniti iz vagona na ročni voziček, mu je breme ušlo z roke in padlo na voziček, ki se je prevrnil in ga močno udaril v koleno, Draga molitev Medtem ko je bila 57-letna Caterina Polese zatopljena v molitev v cerkvi v Ul. del Ron-co so ji spretni tatovi ukradli torbico g 5.000 lirami in raznimi dokumenti ter ji prizadeli 7.000 lir škode. Vse kaže, da so si žeparji zadnje dni izbrali kot čili svojega torišča filobus št. 5. Predvčerajšnjim so okradli 45-let-no Nerino Monti iz Ul. Vecel-iio ter ji prizadejali 4.000 lir škode in Violetto Romanutti roj. Rusič iz Ul. del Pratello, ki je tako izgubila 1.500 lir. Žeparji so končno »očistili« tudi 27-letrro Carmelo Fino por. Milio iz Ul. Apiari ter ji iz žepa odnesli denarnico s 550 lirami. V Kopru je bila te dni konferenca šolnikov koprskega o-kraja. Obravnavali so učne uspehe v letošnjem prvem polletju. V primeru z lanskim letom je bil dosežen znaten napredek zlasti v osnovnih šolah, kjer je prvo polletje z uspehom izdelalo 69,5% učencev, v srednjih šolah pa je z uspehom izdelalo 44% učencev. Solniki so ugotovili, da je v srednjih šolah kriterij prestrog, saj je bilo v prvem polletju le 6 dijakov z odličnim uspehom. Govorili 60 tudi o preobširnem učnem programu in določili maksimalnih 30 ur tedenskega pouka. Na konferenci je govoril tudi član izvršnega sveta LR Slovenije tov. Kimovec-Ziga, ki je bil navzoč kot gost, in sicer o šolski reformi, ki je zdaj v teku, o družbenem upravljanju v šolstvu ter o metodah pouka. Zvečer pa je imel tov. Kimovec v koprskem gledališču predavanje za javnost Apno v oko Ker mu je brizgnilo apno v oči, se je moral zateči v bolnico po zdravniško pomoč 35-letni Riccando Godnič iz Ul. Apiari, katerega so po prvi pomoči poslali s prognozo okrevanja v 10 dneh domov. Godnič je pojasnil, da mu je apno brizgnilo v oči med beljenjem ene izmed številnih sob v novozgrajenih stavbah pri Sv. Soboti. S prsti v vrata avtobusa Popoldne so sprejeli na II. kirurškem oddelku 77-letno Amalijo Fonta vd. Coceani iz Lonjerske ceste 185, kateri so ugotovili globoke rane z verjetnimi mišičnimi poškodbami na kazalcu in sredincu deisne roke. Zensko, ki bo verjetno okrevala v 12 dneh, je spremil v bolnico 47-letni Radovan Benčič iz Ul. Giuliani, ki je zaposlen kot biljeter na avtobusu Trst - Lonjer in obratno. Benčič je izjavil, da je Fonta stopila pri Bošketu na avtobus in že trenutek zatem je neki potnik, ki ga niso mogli identificirati, nepričakovano zaprl vrata, ki so stisnila prste no-vodošle. lišče občinske uprave je od bornik Forti hotel utemeljiti češ da je nujno, da se zniža trošarina na določene predmete, ki predstavljajo tudi surovino za razna industrijska podjetja ali pa ki so predmet trgovanja tržaških trgovcev z drugimi italijanskimi pokrajinami. Da bi pa občinske finance ne trpele preveč, je smatral za nujno povišati trošarino na določene predmete široke potrošnje. Po njegovi logiki, naj bi najširši krog potrošnikov, to je delavci, plačevali to kar naj gre v korist industrijcem in trgovcem. Razumljivo je, da je ta predlog naletel pri opozicijskih skupinah na splošen odpor. Upravičeno so očitali občinskemu odboru, da nadaljuje s politiko obdavčevanja delovnih ljudi medtem ko znižuje trošarino na luksuzne predmete kot na primer zlato, zlate okraske, perzijske preproge itd. itd. To je seveda spravilo iz ravnotežja nekatere iredentiste, ki so hoteli zagovarjati stališče občinskega odbora in so potegnili na dan celo znani italijanski zakon o ((lokalnih financah štev. 703«, ki predvideva znatno povišanje trošarin predmetom široke potrošnje in ki ga v Trstu niso mogli uveljaviti zaradi splošnega odpora prebivalstva in trgovske zbornice. Eden najbolj razgretih je bil socaldemokratski svetovalec Paladin, ki se je zagnal proti svetovalcu Teinerju (PSI), ker mu je ta očital, da so se strinjali z demokristjani za povišanje trošarin. Malo je manjkalo, da ni prišlo do fizičnega obračunavanja med dvema ((socialistoma«. Končno je prišlo do glasovanja. Vsi demokristjani, liberalci, republikanci in socialdemokrati, to je tako imenovana večina, so glasovali za predlog odbornika Fortija. Samo socialdemokratski odbornik Bonetti, ki spada v iredentistično «večino» je glasoval pfoti. Proti predlogu Fortija so glasovali vsi ostali predstavniki opozicije. Ob zaključku seje je odbornik Dulci prečital resolucijo občinske komisije za stano vanjsko vprašanje. Resolucija, o kateri bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, omenja, da leži pri komisiji za dodeljevanje stanovanj 10.023 prošenj. Nato opozarja na veliko števi. lo starih in nevarnih stanovanjskih hiš, na naraščanje sodnih izgonov in na družine, ki so bile prizadete od zadnjega neurja. V resoluciji odločno protestirajo proti ZVU, ki kljub sedanjemu resnemu stanovanjskemu položaju, drži blokirana mnoga prazna stanovanja. Zato zahteva resolucija od ZVU, da stavi na razpolago prostore za najmanj 200-250 drušin, ki stanujejo v nevarnih hišah; takojšnja izredna denarna nakazila za zidanje ljudskih stanovanj; zidanje stanovanj za istrske begunce z izrednimi nakazili z večjo aktivnostjo ezulskih organizacij; hitrejše reševanje prckienj za posojilo »Aldisio«; podaljšanje ukaza o stanovanjskih izgonih do 31. 12. 1955. Hkrati zahteva resolucija takojšnje posredovanje pri ZVU in italijanski vladi, naj ti pospešijo program zidanja stanovanj INPS, NRA in INAIL; odločno akcijo pri zasebnih zavarovalnih ustanovah, naj u-porab-ijo v našem mestu za zi. danje stanovanj vse rezerve kapitala, ki jih določa zakon ter odobritev tržaški občini in drugim ustanovam posojil z otvoritvijo v Trstu urada ((blagajne vlog in posojil«. Svetovalec Morpurgo (PLI) pa je predložil svojo resolucijo, ki je v glavnem enaka gornji in se od te razlikuje le v nekaterih točkah. IZ JUG. CONE STO Literarni večer mladih primorskih književnikov Sinoči je bil v koprskem gledališču ob zaključku Prešernovih proslav literarni večer mladih primorskih književnikov, ki je privabil nekaj sto- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. februarja 1954 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE; uradnik Vittorio Ulinovich in pletilja Angela Delmoro, trgovec Danilo Paternost In gospodinja Giusep-pina Mauri, ribič Vittorio Stradi in gospodinja Livia Romani, delavec Giuseppe Foscan in gospodinja Lidia Foscan, gledališki igralec Julij Guštin in uradnica Eda Kosmač. UMRLI SO: 74-letni France- sco Germini, 71-letni Nicola Ma-strovita, 83-letna Caterina G-er-gurina por. Vio, 40-letni Mario Carli, 85-letna Pollisena Fae vd. Petelli, 81-letna Jožefa Cuc vd. Zupan. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 7,1. naj-nlžja 6,1, ob 19. uri 6,6. Zračni tlak 1008,4 v porastu. VlaRa 75 od-stot. Veter 13 km vzhodnik, dež 11,7 mm. Morje razgibano, temperatura morja 6.9 stopinj. PHIHODI IN ODHODI LADIJ Prihod ladij v četrtek: Ob 7.00 uri Iz Benetk s 318 t raznega blaga turška ladja «Ardahan»; ob 7.30 iz Benetke s 480 t premoga ruska ladja «General Cernikov-ski«; ob 8.15 iz Napolija s 292 t raznega blaga amer. ladja #Ex-press«; ob 9.00 iz Tržiča prazna Jug. ladja »Koromačno«; ob 18.00 url iz Casablance s 1680 t raznega blaga amer, ladja «Expedi-tor«. odhod ladij: ob 7.00 uri proti Reki s tremi potniki Jug. ladja aBakar«; ob 15.15 proti Geddi s 1900 t raznega blaga ital. ladja «Verax»; ob 19 00 uri proti pirejskemu pristanišču s 320 t lesa grška ladja «Astipales». NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ut. delTOrologio 6; Signori, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 tin mladih poslušalcev in tudi precej starejših Na prireditvi, ki je bila nad vse prisrčna in prijetna, je najprej spregovoril slovenski pisatelj France Bevk, ki je v svojem imenu in v imenu društva slovenskih književnikov pozdravil prve literarne poskuse mladih primorskih dijakov in študentov in jim zaželel obilo uspeha. Obenem je izrazil veselje nad tem, da na Primorskem zopet kali mlada rast, ki bo nadaljevala tradicijo primorskih književnikov, katero je zatrl italijanski fašizem po prvi svetovni vojni. Nato so se predstavili s svojimi pesmimi Edi Martinuzzi, Ferruccio Jakomin, Humbert Pribac in Andrej Pagon-Oga-rev s Koprskega, Lojze Kante in Marijan Brecelj z Vipavskega ter Rada Jelinčičeva iz Trsta, ki je prebrala svojo toplo črtico ((Stara ura«. Vsa izvajanja so bila deležna obilo priznanja. Zlasti so ugajale pesmi Ferruccia Jakomina. On in Edi Martinuzzi sta se posebej odlikovala po dobri interpretaciji Pesmi Oga-reva je recitiral Igor Pelan, pesmi Marijana Breclja pa Tončka Ventin. Izredni umetniški večer tenorista Antona Dermote V dvorani na Ul. Giustinia-no (Auditorium), ki jo sicer uporabljajo kot kinematograf, je bil včeraj svojevrsten koncert. Nastopil je tenorist Anton Dermota, širom po svetu znani pevec, doma iz Krope na Gorenjskem. Dermota je imel na programu same «Lieden>, pesmi Schuberta, Schumanna, H. Wolfa in Richarda Straussa, pri katerih skoraj zaman pričakujemo visokih c; pač pa ima pevec pri teh pesmih priložnost, da pokaže vso svojo pevsko kulturo in plemeni, tost glasu. In o teh koncer-tantovih vrlinah so se poslušalci prepričali že po prvi pesmi. Dermota je s svojim peljem stopnjeval navdušenje pri poslušalcih, ki jim ni osta. lo neopaženo tudi mojstrsko spremljanje Hilde Berger We-yerwald Očitno je bilo, da bi mogla spremljevalka navdušiti tudi s samostojnim nastopom. Dermota je še v dodatku zapel dve pesmi Straussa in Schuberta in pa še eno arijo, in sicer Una furtiva la-crima iz Donizettijevega Lju-bavnega napoja; bolj popolno bi najbrž težko kdo zapel to arijo, kot jo je zapel Dermota. Velika dvorana pa ni bila polna; in značilno je. da se je slišala skoraj sama nemška govorica. Ce potem odštejemo še slovenske poslušalce, bi se lahko vprašali, kje je v Trstu glasbeno izobražena publika, ki bi jo zanimalo še kaj razen opernih arij in ucanzoniv. VlnG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V sredo 17. februarja 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera ti ..Odločitev dramska reportaža v dveh delih Spisal: Jože Zemljan V narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali priredil; Miha Grljan Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Godi se v slovenski vasi blizu Trsta: prvi del pred zadnjo vojno, drugi del med vojno, predigra in medigra danes. Začetek točno ob 20.30, konec pred 23. uro. V četrtek 1*. febr. 1954 ob 20 30 uri v kino dvorani v NABREŽINI „ Odločitev" Osvobodilna fronta OF NABREŽINA V nedeljo 14. t. m. ob 9. uri zjutraj bo seja okrajnega izvršnega odbora OF za Nabrežino na sedežu OF. priporočamo točnost. Ljudska prosveta PD .IVAN CANKAR« Odborova seja bo v sredo 17. t. m. ob 20.30 v Ul, Montecchi 6, soba št. 50. Na sejo so vabljeni tudi člani gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Tajništvo Razna obvestila OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V četrtek 25. t. m. bo redni občni zbor planinskega društva v Trstu ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. sprememba pravil.; 5. izvolitev volilne komisije 6. volitve; 7. slučajnosti. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« V nedeljo, 14. t. m. od 9. do 12. ure redni sestanek za zamenjavo znamk kakor običajno v prostorih’ SHPZ, Ul. Roma 15, II. MLADINA PROSVETNEGA DRUŠTVA V BARKOVLJAH priredi na društvenem sedežu v Fran-klovem pri Gregoriču v nedeljo 14. t. m. PUSTNO ZABAVO od 18. do 23. ure. Vljudno vabljeni LJUDSKA KNJIŽNICA je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Največ škodujejo bralcem oni neredni člani Ljudske knjižnice, ki ne znajo vračati knjig o pravem času 1 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA S TUJIM AVTOM z L-ovca v mesto Holel se je samo odpeljali domov in potem avlo vrniti, ker pa se mu motor ni vžgal, ga je pustil kar na cesti »Berto«, je 24-letni Vittorio Blasini iz Lonjerske ceste nagovoril uro po polnoči 29. novembra lani svojega 41-letne-ga prijatelja Alberta Franzo z Reške ceste, ko sta zapuščala gostilno pri Lovcu. ((Povej mi kako bi priklical taksi, da bi me odpeljal domov. Peš se mi nikakor ne ljubi«. ((Rek ne vem, kajti pozno je in v bližini ni nobenega telefona« mu je odgovoril Franza, ki se je ozrl naokoli v upanju, da bo vendarle našel kako vozilo. Tedaj pa ga je Blasini skupno s prijateljem 24-letnim Edoardom Ma-russijem istotako iz Lonjerske ceste povabil naj vstopita v avto Fiat 508, ki je stal nedaleč od vhoda. «Ravno prav«, je po kratkem premoru spregovoril Blasini, «tu je avto mojega prijatelja in z njim se lahko odpeljemo brez skrbi«. Marussi je odklonil, ostala dva pa sta vstopila: Blasini se je vsedel k volanu in spustil zavore. Avto se je počasi začel pomikati po strmi cesti in polagoma začel pospeševati hitrost. Zadnjemu delu prizora pa sta prisostvovala dva agenta, eden finančni, drugi policijski, ki se jima je zdelo vedenje trojice sumljivo. Odšla sta ponovno proti gostilni, odkoder sta malo prej prišla in že na vratih srečala lastnika izginulega avta, Ljubomirja Žerjala iz Ul. F. Severo. Agentoma ni preostalo drugega kot stopiti k Marussiju in ga povabiti skupno z lastnikom ukradenega avta na poveljstvo. Tu je Žerjal prijavil tatvino, medtem ko je Marus-si pojasnil potek dogodka in izjavil, da sta moža. ki sta odšla.z avtom, njegova prijatelja. Marussija so seveda pridržali in ga zaslišali, vendar so ga kasneje, ker je dokazal svojo nedolžnost. izpustili. Okoli 5. ure zjutraj pa je neki narednik med nočnim obhodom našel ukradeni avto v Ul. Raffineria, medtem ko so agenti kasneje Franzo in Bla-sinija aretirali in ju zaslišali. Franza je pojasnil, da ga je Blasini povabil v avtp skupno z Marussijem. Povabilo je Marussi odklonil, on pa je vstopil v prepričanju, da je res lastnik dovolil Blasiniju uporabo vozila. Po kakih 100 metrov vožnje, ko je opazil, da Blasini nima ključev in da še vedno vozi z ugasnjenim motorjem, mtj je ukazal naj ustavi. Odprl je tudi vrata, toda izstopiti ni mogel, ker je Blasini tedaj spustil zavore in tako pospešil vožnjo. Blasini je mislil, tako je namreč pojasnil Franza, da se bo mo-tor vžgal in mu bo dana tako možnost odpeljati avto na mesto, kjer sta ga našla. Ker se to ni zgodilo, sta ga pustila v Ul. Raffineria. Blasini je vse zgornje Fran-zove izjave potrdil in dodal, da se je med povratkom do-mo” hotel oglasiti v gostilni pn Lovcu, da obvesti lastnika o vozilu. Pojasnil pa je, da ni imel namena ukrasti avta in da tedaj ni vedel, morda zaradi zaužitega vina, kaj dela. Oba je policija izpustila na začasno svobodo in ju prijavila sodišču, kjer sta se morala zagovarjati pod obtožbo tatvine. Blasinija so nadalje obtožili tudi prekrška zakona o prometu ker je vozil brez šoferske izkaznice. Oba moža sta na razpravi ponovila svoje izjave vendar te niso zadostovale ža dokaz nedolžnosti: sodišče je oba spoznalo za kriva in obsodilo vsakega na 8 mesecev zapora in na 5.400 lir globe. Blasinija pa so tudi obsodili na 4 mesece pripora in na 8.000 denarne kazni ker je vozil brez potrebnega dovoljenja. Medtem ko je sodišče privolilo Franzi pogojnost kazni, katero ne bodo niti vpisali v kazenski list, *so Blasini dovolili samo prednost nevpisa obsodbe v kazenski list. Rossettl. 16.30: ((Ubijalska tolpa«, E. G. Robinson, P. Goddard. Ezcelsior. 16.00: «Vojna svetov«, G. Pal, B. Lindon. Fenice. 14.30: ' »Julij Cezar«, M. Brando, G. Garson. Nazionale. 16.00: «Takšno je življenje«, Toto, Fabrizi, L. Bose. Fitodrammatico. 16.00: «Kino nekoč«, W. Chiari, L. Padovani. Arcobaleno. 15.30: «Dve noči s Kleopatro«, S. Loren, A. Sordi. Auditorium. 16.00: ((Izdajalec For-te Alama«, G. Ford, J. Adams. Astra Rojan. 16.00: «Telički», L. Ruf/o, F. Fabrizi. Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: ((Trdnjava T«, G. Montgomery, J. Vols. Grattacielo. 16.00: «En dan na sodniji«, W. Chiari. S. Loren, S. Parripanini. Alabarda. 15.30: «Moulin Rouge«, J. Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Ariston. 16.00: »Proti vsem zastavam«, E. Flynn, M. 0’Hara. Armonia. 15.15: «Ranč treh zvonov«, J. McCrea, A. Smith. Aurora. 15.30: «Lili», L. Caron, Zsa Zsa Gabor. Garibaldi. 15.30: «Sestanek z usodo«, Y. Mitchell, T. Morgan. Mladoletnim prepovedano. Id«ale. 16.00: ((Zelena čarovnija«. Impero. 15.30: «Ciganka», J. Mc Donald, N. Eddy. ItaUa. 16.00: »Moulin Rouge«, J Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Viale. 16.00: ((Mesečnik«, Fernan-del. Kino ob morju. 16.00: «Ped zemlje«, madžarski film. Massimo. 15.30: »Trader Horn«, H. Carey. Moderno. 16.00: »Ivanhoe«, K. Taylor, E. Taylor. Sv. Marko. 16.00: «Sin Ali Babe«, T. Curtis. Savona. 15.00: »Puccini«, G. Fe.--zetti. Secolo. 16.00: »Plavolaske«, V. Majo. Vittorio Veneto. 15.30: «Ciganka». J. McDonald, N. Eddy. Azzurro. 16.00: «2enska z železno krinko«, L. Hayward. Belvedere. 16.00: «Tam kjer reka pada«, J. Stevvart, A. Kennedy. Marconi. 16.00: «Vrnitev Don Ca-milla«, Fernandel, G. Cervi. Novo cine. 16.00: «Vsi smo zločin-, Ci», A. Nazzari, Y. Šanson. Mladoletnim prepovedano. Odeon. 16,00: ((Legenda -s Piave«. Radio. 16.00: «Potopljeno mesto«, R. Ryan, A. Quinn. MLADINCI POZOR! Ustanavlja se mešani mladinski pevski zbor v Trstu, ki ga bo vodil dirigent tov. Kjuder Oskar. Vpisovanje in informacije v Ul. R. Manna 29 pri Glasbeni Matici, vsak dan od 8.30 do 12. ure. Kandidati naj javijo čimprej na gornji naslov svoj priimek, ime in kraj bivališča. To store lahko tudi po telefonu na št. 29779. Pričetek vaj in prostor bosta naknadno javljena v časopisu. t GLEDALIŠČE VERPl) Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za Pfv" predstavo opere »Tosca«, ki bo » red «A» v parterju in balkoni« ter za red «B» v galerijah dan* zvečer ob 20.30. Opero bo Otm giral Argeo Quadri, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Maria Ca-niglia, Umberto Borso, Tito Got®1-Jutri druga predstava opel' «Thais» za red «D». Dirigira Tol-folo. SOBOTA, 13. februarja 1»M- .HJGOSLOVAISKA CONA T K S T A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13,80» 19.00 in 23.30. ___ 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Fr*" gled tiska; 15.40 Od Soče do Dtv ve _ slovenske narodne pesnil, 17.30 Instrumentalni ansambli «• vajajo fantazije in potpurije » motive jugoslovanskih narodni« pesmi; 21.00 Naš nočni končen- 21.30 Izbrano cvetje z domače de; 22.00 Z mikrofonom po Pr|-morski: 23.00 Zadnja poročila ’ italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. TK S T II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 13.00 Sjfj-mel kvintet igra slovenske nar**; ne, vmes poje duet; 14.00 Stran*: Burke Tilla Eulenspiegela; 1*4 Ritmične popevke: 15.00 Glzsbt za godbe na pihala; 15.30 Pesu’ operna glasba; 16.00 Oddaja .** najmlajše: 16.30 Slovenski motiv« 17.30 Rahmaninov: Koncert F klavir in orkester; 18.02 Zabav«; orkestri; 18.40 Ciganske a™,; 19.00 Pogovor z ženo: 20.00 Spoj1' 20.05 Operetne melodije; 21.00 lo za šalo - malo zares, natojnf lodije iz revij; 22.00 Rimski K°r| sakov: Španski capriccio; »J-Chopinove balade; 23.30 Polno*n glasba. TRSTI. 11.30 Simfonična glasba; 18-J? Operna glasba; 14.00 Pesmi b r?’ besed.; 15.00 A. Husson: «Kuhinj’ angelov«, igra y 3. dejanjih; 17-1. Ritmi Latinske Amerike: 1':* Plesna glasba: 20.25 Rdeče in' no - varietejski program; 21-05 ” Puškinovi noveli ((Snežni vihar*- N 1, O V K H 1 .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12-3®' 15.00, 17.00. 19.00 in 22.00. 12.00 M. Musorgski;- Slike z tik stave; 12.45 Zabavna glasba; p1 Hrvatska narodna glasba: 13.45 zikovni pogovori - ponovitev; lJ-Jj Zabavna in plesna glasba; I7* Želeli ste - poslušajte; 18.10 ka orkestralna glasba; 20.00 Pisa' sobotni večer. NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI (UL- ROMA 15/11.) 1. Fritz Alfred: «Astro- pola«. 2. Balzac de Honore: «Blišč in beda kurtii- zan«. 3. Vašte lika: «Svet v zatonu«. 4. Dr. Čermelj Lavo: »Slovenci v coni A STT». 5. Sterle Franc: «Med proletarci«. 6. Koledar Prešernove družbe za leto 1954. ČLANI OF I. OKRAJA VAS VABIJO NA VESELO nemim zumki s piesm KI BO DANES 13. T. M. OB 20.30 URI V DRUŠTVENIH PROSTORIH V UL- R. MANNA 29. “Seli- »ledu 7>la*uc6' DNE 14. MARCA 1954 ZA MEDNARODNO PRIREDITEV V SMUČARSKIH POLETIH NA 120-METRSKI SKAKALNICI. Informacije in vpisovanje do 2. marca pri «ADRIA • EXPRESS», Ul. F. Severo 5-b - telefon 29243. >&A5 ADEX IZLETI 27. in 28. FEBR. 1954 IZLETI V POREČ ILIRSKO RISTRICO KNEŽAK PIVKO 28. FEBRUARJA 1954 IZLETI V KOSTANJEVICO POSTOJNO Vpisovanje do 18. t. m. 6., 7. in 8- MARCA 1954 IZLETI V ZAGRER LJUBLJANO 6. in 7. MARCA 1954 IZLETI V ŠTANJEL BRANIK 00RNBERG 7. MARCA 1954 IZLET V SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE Vpisovanje do 2S. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243, PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU y priredi 21. februarja tekm* t Črnem vrhu za pokal M1™, Pavloviča. Vpisovanje na se' dežf vn» v Ul. Machiavelli 13, II. dnev od 18. do 19. ure. ,,, 28. t. m. pa priredi društvo let na Lokve. MOTOKLUB »AMATORl* vpl- obvešča vse člane, ki so se ^ sali za izlet v Novo Goric0.; v Opatijo 21. t. m. da je h10.,. biti izlet zaradi tehničnih raijf, gov preložen na 28. t. m. K>- Idealna bi bila teplui8’ da bi za ladjo, ki Pr8v natovorjena, imeli Bje », ^° tovora za vkrca- PtiMiž&imU 'dealu Se TrSt nl •ih, j n'ti v avstrijskih ča-Je po morju uvažal * surovin za industrijo v !aletj Iti JU mnogo več lažjega ko-»a blaga (kave, čaja, ko,'",1’ razn>b drob itd.) ka- r danes * »alne, . Ha: ^VOzom —— ~ ~~*** 'il'Vno moriu se kvanti' ‘Zmerje med uxozom in n' mn°g° izpremeni-C(j0 ?sProti letu 1952 se je 80 j zbolišalo (izkrcano bla-lo gj v ^tu 1993 predstavlja-nJst0tirOds^o^k°v, vkrcano 31 ktCano . ~ v letu 1952 iz-!j 0j° 77 odstotkov vkrcano '•938 f otllov) a nasproti letu 9(lnf.e ostala slika v bistvu , -n°tk0 °ds‘otk -ena l gled6S dosedanji optimi-6 Povojnega razvoja IjVaf- Prometa. Kritični til bCl S° s'cer ze računa-Lte *e izredne konjunk-l. trzaško pristanišče <7fi»kihnec' Prav zaradi a-t»L^keEB pošilik .ie delež avli, 0 Pr°meta skozi Trst ,, °2U D ^64-2 odstotkov pri Jjjkov z*Ie*nici in 61,9 od-^ ser,?** *zvozu v trome-.^er ,,?_mber ' oktober- no- i ' la sept Sl>V0‘d53>. Avstrijski delež Cv ‘Stenf0 Železnici zna' kS lo razdobju leta 1938 na izvozu lat. ^3.4 ° °dstotkov ž51r° vis0^dst0tk°v (izjemoma C8 z» p,laradi ustvarjanja !fiaV; prometom V| PARNI cestni J| 2a JUGOSLAVIJO S?0 ju r!!a cestna valjarja, Kj"* ne^aubljali Pri 'b- Hešk! l>ud(^ ^ letalskih na- ^0 OOlItlnčo____ an-, boju go- 'C Cd?Skih letalskih v mest°PUotošeneKa aVij *1ratite^d c°ventry k‘)o. em poslal, v , ^ jo mestni svet SLPro^: h°tel oba va- llfi^ik oW.-na dražbi’ ^ V°io ?* Pri ^,lnskega odbora 'lit', ^i je Sarajevu Ljubo Šritanfla Potovanju po 1 »i tablfen vi da bi nakupil ffl«l Sovi i motornih vu-?NikuPitl n razvoj Ilidže, H,V0*v«t v pf valjarja. 1)5 «ei? Ponuriv,5:oventryju je lit11 oK 5veta « sprejel, toda Vali, 50 sklenili, da do Ja' v znak pri. 1sf.hvtit#r u ,JU8oslovanskih ?ležno»ti mal° prizna-^ B^osraki, z\ dragoceno kri cfojdnjr,1 občine v le-*tili a'iSču 0Vefia mestne-• v Coventryju. predvojnih letih nam pokaže, da je pojemajoča ameriško -avstrijska konjunktura res izreden pojav, ki nima pravega trgovinskega ozadja. Promet * Italijo občutno nazadoval Glede samega železniškega prometa (785.580 ton uvoza, 1,117-756 izvoza) naj omenimo da se je ta nasproti letu 1952 skrčil za 27,63 odstotkov in da je še vedno za 6,42 odstotkov nad letom 1938). Zaradi zmanjšanja uvoza po morju je moral nazadovati tudi izvoz po železnici v zaledje (za 38,96 odstotkov nasproti 1. 1952). Podatki o železniškem prometu odkrivajo zanimivo dejstvo: železniški promet z Italijo se je namreč po drugi svetovni vojni mnogo bolj skrčil kakor na primer promet z Jugoslavijo čeprav je Trst od leta 1948 zopet v italijanskem gospodarskem sestavu in carinskem pasu. V tromesečju september - oktober - november 1. 1953 je uvoz po železnici iz Italije (24.905 ton) predstavljal 10 odstotkov železniškega uvoza, v istem razdobju 1. 1938 pa 24,4 odstotkov (58.862 ton); izvoz v istem razdobju lanskega leta: 17,1 odstotkov (41,905 ton), leta 1938 pa 19,1 odstotkov (63.768 ton). V istem času je železniški promet z Jugoslavijo ostal skoraj na predvojni višini; v omenjenem razdobju leta 1953 uvoz v Trst 7,1 odstotkov (17.828 ton), leta 1938 7,2 odstotkov (14.781 ton); izvoz pa leta 1953 2,8 odstotkov (6767 j ton), a leta 1938 3,0 odstotke (10.304 ton). Italija je pač zgubila tako imenovano Julijsko krajino, ki je pred drugo svetovno vojno dajala Trstu pretežni del «ita-lijanskega« prometa. Prav -tem neposrednim tržaškim zaledjem, ki se je po osvoboditvi združilo z Jugoslavijo, bi se še danes razvijal neprimerno bolj živahen promet, kakor se v resnici, ko bi ga ne ovirala italijanska trgovinska politika, ki gre za tem, da se čimbolj skrčijo poslovne zveze med Trstom in Jugoslavijo in tako izpodkopljejo temelji gospodarske neodvisnosti Trsta. Promet v BenetKah nenehno napreduje Bilanca prometa skozi beneško luko je mnogo bolj ugodna: izkrcanega blaga v letu 1953 (v prvih 11 mesecih) 4,275.913 ton (v istem razdobju leta 1952 3,898.470 ni v vsem letu 1938 3,447.000 ton); vkrcanega blaga v letu 153 (v 11 mesecih) 949.219 ton (v istem razdobju leta 1952 720.123 in v vsem letu 1938 760.000 ton). Napredek je torej očiten tako nasproti letu 1952 kakor nasproti letu 1938. Benetke, ki so imele leta 1913 komaj 2,664.000 pomorskega prometa, so že davno prehitele Trst (3,450.000 ton 1. 1913). Vrhunski promet Genove Da bi lahko še bolj izpodrinili Tržačane v tržaškem zaledju, izpopolnjujejo Benečani čedalje bolj svojo prosto luko. (Ta 'stanova, namenjena predvsem tranzitnemu prome. tu, je za italijanske luke povsem nova. V Genovi jo nameravajo šele zdaj uvesti po tržaškem vzoru). Promet v beneški prosti luki je v prvih 11 mesecih 1953 dosegel 107.634 ton. Promet skoz Genovo je v lanskem letu dosegel vrhunec z 8,800.000 ton (leta 1952 8 mi. lijonov 149.305 ton, leta 1938 7,273.972), od tega 7,500.000 izkrcanega in 1,300.000 ton vkrcanega blaga. Genovežani z zadovoljstvom kažejo na ta uspeh v lanskem letu, ne navajajo pa pri tem, da so bile doslej vse nove ladje Tržaškega Lloyda registrirane prav v Gonovi, čeprav so bile zgrajene z denarjem Marshallovega plana, s krediti tržaškega proračuna in izdatki same družbe Ne omenjajo seveda niti okolnosti, da čedalje bolj izpodrivajo Tržačane zlasti na progah v Indijo in proti Daljnemu vzhodu. Genova dobi v kratkem tudi moderno letališče, za katerega bo rimska vlada prispevala po pol milijarde lir na leto. Trst se mora zadovoljiti z načrtom za graditev letališča na Proseku, (V zadnjem trenutku so bili objavljeni sumarični podatki o tržaškem prometu za vse leto 1953: izkrcanega blaga 2,357.553 ton (leta 1952 3 milijonov 119,738). vkrcanega 1,084.150 ton (1. 1952 943.652 t). Dr. L. B. Ekspresni vlak na progi Chicago-Los Angeles Letos, 10. Januarja, so obnovili ekspresne vlake na progi med Chicagom na Atlantskem oceanu in Los Angelesom na Pacifiku, ki so jih med zadnjo vojno ukinili. Novi ekspresni vlaki prevozijo to razdaljo, približno 3700 km. v 39 urah in 30 odnosno 45 minut. Pogled v oddelek omenjenega ekspresnega vlaka med vožnjo. Povečanje proizvodnje, decentralizacija in odpor proti ^ nasilju - glavne naloge socialistične stranke v Indiji V velikem šotoru, v katerem je narodna socialistična stranka Indije sklicala nacionalno konferenco, prvo v svoji zgodovini, se je zbralo kakih 900 delegatov. Tri dni so razpravljali o načrtih za svoje delo in o programu stranke ter nazadnje izvolili svoje no. vo vodstvo. Pred 15 meseci, ko se je socialistična stranka Indije združila s Kripalanijevo narodno delavsko kmečko stranko, je živela in delala na podlagi programa začasno izvoljenega odbora, združena v želji, da bi dosegla «končni» cilj: socialistični red brez izkoriščanja. Medtem so se pojavila vsakdanja praktična vprašanja, ob katerih se je pokazalo, da so mnenja v novi stranki dokaj deljena, To velja za vprašanje koalicije s kongresom, za zvezo z informbirojevci pred volitvami v južni državi Taga- vankore Kočin, za vprašanje oblasti, za obveznosti članov in njihove pravice. Vse razlike je bilo treba odstraniti. Treba je bilo tudi najti način, da bi indijskim množicam pokazali ne le daljne cilje boja nove socialistične stranke, marveč tudi pot, po kateri bi se ti cilji uresničili. V prvem izmed najvažnejših dokumentov ki so ju na tej konferenci sprejeli v «pro_ gramu socialistične vlade Indije«, so označeni cilji, kakor «družba brez razredov in kast, konec izkoriščanja in enake možnosti, mir in demokracija, zagotovljen minimum hrane, obleke in stanovanje« kot daljni. Osvetliti pot, po kateri bi lahko prišli do teh ciljev, je bila po mnenju indijskih socialistov prva odločna zahteva stranke. Glavni pogoj za uspeh ((programa socialistične vlade« vi- r K.. DR. LAVO ČERMELJ J OD KOD IN KAKO SE PRIDOBIVA »RAZSTRELIVO “ ZA ATOMSKO BOMBO V začetku decembra pravkar preteklega leta je predsednik ZDA Eisenhower na glavnem zasedanju Organizacije združenih narodov izjavil, da imajo ZDA v rezervi toliko atom. skega orožja, da to po svoji moči daleč prekaša moč vseh bomb, ki so jih spustila vsa letala v drugi svetovni vojni, in vseh izstrelkov topov na vseh tedanjih bojiščih. ZDA pa niso edina država, ki razpolaga s tem orožjem. Sovjetska zveza jih skuša dohiteti v pospešenem tempu in tudi Velika Britanija je na avstralskih tleh že preizkusila svoje prve atomske bombe. Spričo pomena, ki ga utegne imeti to orožje v bodoči vojni, bo bralce gotovo zanimalo, kaj je «razstrelivo» pri atomskih bombah in kako ga pridobivajo. Pri odgovoru na to vprašanje je treba najprej poudariti,, da moramo danes ločiti dve vr^te atomskih bomb. ,P_rj prvih gre za razcep najtežjih atomskih jeder v srednje težka, pri drugih pa za zlitje alj zbitje najlažjih atomskih jeder v težja. Kot ((razstrelivo« pri atomskih bombah prve prste uporabljajo uranov izotop z a-tomsko maso 235 in transuran. sko prvino plutonij. Uran 235 dobivamo v naravi, in sicer je naravni uran v glavnem zmes dveh izotopov, urana z atomsko maso 238 in urana z maso 235. Zmešana pa sta v razmerju 99,28:0,71. Da dobimo 68 kilogramov urana 235 (tolikšna je bila količina, ki so jo uporabili za prvo atomsko bombo), moramo v najbolj ugodnem primeru razpolagati z najmanj 9750 kilogrami naravnega urana. Toliko urana pa dobimo po obdelovanju 15 ton uranove smolne rude. 2e iz tega je razvidno, da je pridobivanje urana 235 zelo potratna zadeva, zlasti še, ako upoštevamo, da ležišča urana niso ravno posebno bogata. Silno težak problem pa ie ločiti uran 235 od urana 238. Ker sta oba izotopa iste prvine in se tedaj kemično ne razlikujeta drug od drugega, so za njuno ločitev uporabne samo razne fizikalne metode. Ena taka metoda je imela za osnovo plinsko difuzijo. Po nauku kinetične teorije plinov imajo namreč ob enaki temperaturi in enakem tlaku vse plinske molekule enako kinetično energijo. Zaradi tega morajo težje molekule imeti manjšo hitrost od lažjih. Ako spuščamo zmes različno težkih molekul iz ene posode skozi porozno steno drugo, pronicajo lažje molekule hitreje ka. kor težje Na ta način postopoma lahko ločimo težje prvine od lažjih. Da bi bila ta metoda uporabna za ločitev obeh uranovih izotopov, mora biti uran v plinastem stanju ali v spojini, ki je plin. Tak plin je uranova spojina s fluorom, uranov heksafluorid. Proces difuzije je treba 40.000. krat ponoviti, da dobimo fluo-rid urana 235 s čistino 99%. Za en sam liter takega fluo-rida je treba 100.000 litrov zmesi. Kljub temu silno neznatnemu izkoristku *e je ta metoda uveljavila in 1. 1942 so Letos v januarju so na poskuševaliSču General Motors Mizu Phoenixa v Afizoni preizkušali ta le prvi ameriški avto s turbomotorjem. Prvi avto s turbomotorjem na svetu ie izdelalo že pred ‘tiritni leti britansko podjetje Rover Company. nastale velikanske delavnice v Clintonu, ki so na debelo pro. izvajale uran 235. Druga metoda je elektromagnetna. Tudi pri tej metodi u. porabljajo uranov heksafluorid. Molekule tega plina naelektrijo in jim nato v električnem polju podelijo primerno hitrost. Ako letijo ionizirane molekule skozi jako magnetno polje, se njihova pot ukrivi, in sicer pr; lažjih bolj kakor pri težjih, tako da js na ta način mogoče ločiti uran 235 od urana 238. Tudi za izkoriščanje te metode je že med prvo svetovno vojno (1. 1943) nastala ogromna tovarna. Tretja metoda, ki se je prav tako uspešno uveljavila, je bila metoda toplotne difuzije, V plinski zmesi namreč, kjer obstoji toplotni padec, se molekule razvrstijo po svoji masi: težje molekule se zbirajo v toplejših predelih in lažje v hladnejših. Po tem principu delujoča tovarna je proizvajala z uranom 235 bogatejšo zmes, ki so jo nato po elektromagnetni metodi dalje obdelovali. Zaradi ogromne količine na. ravnega urana, ki jo zahteva pridobitev urana 235, so danes skoroda opustili pridobivanje urana 235 in so rajši izpopolnili tehniko za pridobivanje plutonija. Plutonija ne dobivajo v naravi, treba ga je u-metno proizvajati. Kot surovi, na rabi tudi v tem primeru naravni uran. Ako bombardiramo naravni uran z nevtroni, se razcepijo atomska jedra u-rana 235 in v prav majhni meri tudi jedra urana 238. Toda uranova jedra 238 imajo drugo sposobnost, ki je posta, la važna za pridobivanje plutonija, kateri je prav tako dobro razstrelivo kot uran 235. Uran 238 vpija namreč posebno rad nevtrone, ki imajo neko določeno srednjo hitrost. Tako nastane uran z atomsko maso 239. Ta je nestabilen in se po izločitvi enega elektrona pretvori v transuransko prvino neptunij. Tudi neptunij ni stabilen in po izločitvi nadaljnjega elektrona preide v drugo transuransko prvino, plutonij, z atomsko maso 239. Od odkritja plutonija do konca leta 1942 so pridobi- vali plutonij po bombardiranju uranovega nitrata z nevtroni, ki jih je dajal ciklo-tron. Toda po tej metodi so pri jjporabi več centov nitrata pridobivali komaj pol miligrama plutonija. Ta količina je zadostovala za znanstvene namene, nikakor pa ne za izdelavo atomske bombe Na veliko sn začeli pridobivati plutonij šele z uranskimi kopami ali pečmi, ki smo jih že ponovno opisali v našem listu. — Uranski kotel z močjo 1000 kw daje po en gram plutonija na dan, Za e-no sedanjo plutonijsko bombo je potrebnih najmanj 15 kg plutonija. V ZDA instalirana atomska mož se ceni na kaka dva milijona kw, kar u-streza produkciji 700 kg plutonija na leto. Ta količina zadostuje za 40 do 50 bomb. Danes je verjetno produkcija intenzivnejša, odkar so uvedli nov tip kop ali reaktorjev, ki so znani pod imenom «bree-aer reaetor« (generatorski reaktor). Za Sovjetsko zvezo so u-strezni podatki ie manj znani. vendar sklepajo, da znaša njena proizvodnja plutonija letno od 300 do 400 kg. Se bolj megleni kot za u-ransko in plutonijsko bombo podatki r.a vodikovo bombo. Znano je samo, da se pri vodikovi bombi izkoriščajo reakcije med izotopoma vodika, ki jih poznamo pod imenom devterij in tritij. Medtem ko sestoji jedro navadnega vodika iz enega protona, je jedro devterija zgrajeno iz enega protona m enega nevtrona, a tritij ima v jedru en proton in dva nevtrona Devterij dobivamo v narava Kakor navadni vodik se namreč tudi devterij spaja s kisikom v vodo. Ta je seveda težja od navadne vode, zato jo imenujejo «težko vodo«. V na. ravi je od vsakih 6000 molekul vode ena molekula težke vede. Težko vodo ločimo od navadne vode pc elektrolizi. Pri elektrolitičnem razkroju kislih ali lužnatih raztopin se namreč sprošča več lahkega vodika kakor težkega, tako da je preostala voda bolj koncentrirana s težko vodo kakor (Nadaljevanje na 4. strani) dijo v mobilizaciji množic. Povečanje proizvodnje bi lahko dosegli samo z nadaljnjim razvojem lahke industrije ter z gospodarsko in tehnološko decentralizacijo. ((Revolucija od zgoraj množic ne more zdramiti. Samo decentralizacija in revolucija od spodaj lahko vlijeta v tare ude Indije novo življenje. Pobudo ljudstva je treba razviti in do kraja izkoristiti«. Tudi za izpolnitev kmetijskega načrta je nujna pobuda množic. «Program socialistične vlade« ugotavlja, da lahko samo množično prostovoljno delo uresniči velikanske načrte o umetnem namakanju nerodovitne zemlje. Za ta velika de. la bi bilo treba vzpostaviti «kmečko vojsko«, ki bi štela milijon ljudi. Ta vojska bi obdelala zanemarjena polja, sekala gozdove in opravljala razna javna dela. Vzdrževali bi jo iz državnih sredstev. Ze čez dve leti bi začela preraščati v kmetijske inštruktorje za vzorna gospodarstva in kmetijske zadruge. Medtem pa bi se z njeno organizacijo zmanjšalo število brezposelnih za milijon ljudi. Njihovo delo bi v treh do štirih letih omogočilo zaposlitev nadaljnjih pet milijonov ljudi. Letni pridelek živeža bi se povečal za 4 milijone ton. Hkrati bi bilo treba reorganizirati državno upravo in kar najbolj omejiti izdatke. Socialna neenakost bi se morala zmanjšati s strogo omejitvijo maksimalnih dogodkov, ki bi smeli biti samo desetkrat večji od minimalnih. Drugi važni, na konferenci sprejeti dokument v »programu socialistične stranke« je sinteza gandizma in socializma, oziroma smeri, ki jo je začrtal Kripalani skupaj z narodno kmečko 'delavsko stranko. Socialistična stranka Indi-dije je bila ustanovljena pod močnim vpliv jm marksizma in leninizma. Polagoma pn se je približala gandizmu, ko je opustila vero v' diktaturo in ugotovila, da socializem brez demokracije ni mogoč, ko je spoznala, da je decentralizacija gospodarske in politične moči za demokracijo nujno potrebna. Vtis, da v Indiji marsikaj zanemarjajo, stalinizem pa izenačujejo z marksizmom in leninizmom, ?e samo poglobi spričo pisanja enega najuglednejših voditeljev socialistične stranke Džaja Prakaša Nara-jane, ki pravi: ((Komunizem in socializem sta enako obsojena na neuspeh. Tam, kjer je zmagal kapita'izem, se .ie razvil v državni kapitalizem in diktaturo, v svojo pravo nasprotje. Socializem je vsaj v Zahodni Evropi izgubil nekdanjo idealnost ter postal paria. mentarna in legalistična vera. Tako so propadle tudi metode nasilja in parlamentarne akcije. Po mojem mnenju ostane tretja alternativa gandi-zem, revolucija z nenasilno akcijo množic'«. Drugi del ((programa sociali, stične stranke«, ki govori o možnosti sodelovanja z ostalimi strankami, je tudi sinteza, kompromis med nazira-njem Kripalanija, po katerem naj bi v parlamentarnem boju pustili odprta vrata za sodelovanje s kongresom in informbirojevci ter stališčem dr Lohije, ki se je enako odločil proti sodelovanju bodi s kongresom bodi z informbirojevci, ter Ašika Mehte, ki sodi, da je sodelovanje s kongresom Prava kultura nastane kot usedlina izkušenj posameznika in družbe, kot usedlina izkušenj dob in zgodovinskih procesov. Določeno kulturno delo je lahko delo izkušenj posameznika. Toda kultura, pristna kultura je vselej produkt kolektiva, družbe. Na vsem svojem potovanju sem imel priliko razmišljati o pomenu zgodovine in o zgodovinskem čutu. Deloma me je k temu navajala že snov predavanja in diskusije v zvezi z njim. Toda še bolj so me k temu nagibali živi dotiki z novimi narodnostnimi in kulturnimi sredinami, Bosna ima bogato zgodovino in bogato kulturno tradicijo. Od 'bogomilov in bosanskih krajev preko turške ere in avstrijske okupacije do osvoboditve po prvi vojni in ponovne osvoboditve po drugi — to je pester mozaik zgodovinskih dejstev in srečanj z narodi in njihovimi različnimi kulturami, ki so vsa zapustila svojo sled v tej deželi. V primeri z nami Slovenci imajo Bosanci veliko bolj razvit smisel za zgodovino in njen pomen. Toda ta njihov smisel, ta njihov čut za zgodovino se bistveno razlikuje od zgodovinskega čuta in smisla Črnogorcev. Bosanci imajo humor, kakršnega pri Črnogorcih nisem opazil, in ta smisel za humor jim tudi obarva njihov smisel za zgodovino Občutek sem imel, da je Bosancem zgodovina bolj za-nimiva kakor krvavo resna zadeva. Njihov zgodovinski čut nekako sovpada z njihovo živ- Sl V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA Smisel Bosanca za zgodovino Srečni bosanski likovni umetniki - Zanimanje Bosancev za slovensko književnost - «Vse počiva na recipročnosti« Ijenjsko modrostjo. Rekel bi, da Bosanci tako nekako čutijo; Nekoč so bili tu Iliri, potem so bili Rimljani. Prišlo je krščanstvo, nato bogomili, imeli smo svoje bosanske kralje, nato turške bege in paše in age. Imeli smo Avstrijce, Nemce, Madžare, imeli smo srbske ’kralje, nato ustaše in četnike. Sli so, ni jih več. Mi smo ostali... Ko sem govoril z Bosanci, sem imel občutek da govorim z zelo modrimi možmi. V zadnji vojni so imeli najhujše žrtve in najbolj krvave izkušnje med vsemi jugoslovanskimi narodi. In niso izgubili ne vedrosti ne humorja. Gledal sem XIII. razstavo likovnih umetnikov B in H. Ne bom govoril o posameznih slikarjih o katerih si ne morem lastiti sodbe, ker jih vse premalo poznam. Toda splošni vtis je bil vtis velike pestrosti in živosti v barvah in predmetih Predvsem v barvah, ki imajo neke posebne karakteristike barv zemlje, hiš in narodnih noš. Nekaj utriplje na dnu teh umetnikov, kar se skuša prebiti na dan kot tipično in obenem svojevrstno. In še nekaj, česar mi v Sloveniji skoraj niso hoteli verjeti. Na dan, ko sem si ogledal razstavo, je bila že več kot polovica razstavljenih del prodanih! Kupci: od raznih kulturnih, industrijskih in gospodarskih ustanov in tvrdk do nekega južnoameriškega poslaništva Res, poteklo je staro proračunsko leto, tako so mi razlagali, in so se lahko uporabili preostanki starega proračuna. Ne vem. Jaz mislim tudi nekoliko na kulturno zgodovinski smisel, ki je lasten Bosancem. Ce hočete dokaz zanj; Državno založniško podjetje «Se. ljačka knjiga«, ki se je zdaj preimenovalo v «Narodno prosvjeto«, je izdalo že vsem bosanskim in hercegovskim avtorjem ((velikim« in »malim«, starim in mladim, vsaj po eno knjigo pesmi, pripovedk ali s celotno povestjo Pardon, nekaterim še niso, toda ti so na letošnjem programu. Isto kulturno politiko, morda z nekoliko strožjim izborom, če se ne varam, izva- je tudi velika državna založba «Svjetlost». Ne pri eni, ne pri drugi založbi nisem opazil najmanjše diskriminacije do katerega koli avtorja. Zgodovina bo razsodila, ti ji moraš nuditi samo ves material, da lahko izbira in izbere. Bil sem v uredništvih obeh založb Najprej pri «Narodni prosvjeti«, kamor me je peljal Hamid Dizdar in kjer sta me z vso ljubeznivostjo sprejela direktor založbe Mustafa Zirič in Hamidov brat Mak Dizdar. Založba deluje komaj nekaj let, a njen izbor knjig, prevodov in zlasti domačih, je presenetljiv. Izredno mi je bila všeč serija petih ali šestih knjig narodnih pesmi, iz Srbije, Crne gore, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in najnovejših, ki so spontano nastale v narodnoosvobodilni vojni. Te in še nekatere druge je zbral in uredil Hamid Dizdar. Občudovati sem moral tudi zunanjo opremo knjig te zbirke, ki uporablja kot okras prekrasno bosansko ornamentiko. Kot sem že omenil, je založba kljub kratkotrajnosti svojega obstoja izdala že domala vsem bosanskim in her-cegovinskim pisateljem in poetom vsaj po eno knjigo ali jo ima vsaj v programu. Vprašal sem, kako je s prevodi slovenskih del. Priznam, obstal sem kakor prikovan. Doslej so izdali nekaj Cankarja in Louisa Adamiča. A v programu za tekoče leto imajo naslednje avtorje; Levstikovega «Martina Krpana«, izbor iz lirike Valentina Vodnika, izbor Vorančevih novel, Prešernov ((Sonetni venec«, Kersnikovo «Jaro gospodo«, izbor iz Aškerčevih pesmi, Tavčarjevo ((Cvetje v jeseni« ali «Med gorami«, izbor Zupančičevih pesmi, «Faro Sv. Ivana« Miška Kranjca in izmed mladinskih Bevkove ((Pastirce«, in Seliškarjevega ((Sinjega galeba« ali «Tovariše». Priznam, bilo me je sram spričo njihove velike pozornosti do slovenske literature, ki ji, zaenkrat vsaj, naša slovenska pozornost nikakor ne odgovarja. Nasprotno, muino mi ji bilo, ko sem zvedel v redakciji, da so nekatere naše založbe in knjigarne sprejele odposlanca «Narodne prosvje-te», ki je prišel iskat stikov z njimi, vse prej kot ljubeznivo. Nisem poklican, da bi dajal lekcije našim knjigarnarjem in založnikom, Toda kot njihov starejši črkarski tovariš bi jim vseeno toplo priporočil več uvidevnosti in tudi vljudnosti. Bil sem tudi v lepo urejeni knjigarni ((Narodne prosvjete« kjer je med uslužbenkami tudi mlada in simpatična Slovenka Olga, ki se je v Sarajevu dobro znašla. Nič manj kakor pri ((Narodni prosvjeti« me ni presenetil obisk pri odlično urejevani državni založbi «Svjetlost». Njen urednik, znani srbski kri. tik, esejist in profesor slavistike na sarajevski univerzi, Boško Novakovič, me je prijazno seznanil s programom v tekočem letu, ki vsebuje tudi celo vrsto slovenskih avtorjev, ki se utegne še povečati. Med deli, ki so na programu, so ((Pogledi na književnost«, Borisa Ziherla, »Novele« Miška Kranjca, «Izbrane pesmi« Oto. na Zupančiča z daljšo uvodno študijo o pesniku izpod peresa Josipa Vidmarja (pesmi prevaja znani hrvatski pesnik Gustav Krklec), Bevkovi «Crni bratje«, «Sivi» Angela Cerkvenika, Seliškarjevi »Tovariši« ali «Sinji galeb« (po dogovoru z »Narodno prosvjeto«) in še ta ali oni slovenski avtor. Bosna in Hercegovina sta nenavadno zanimivi kot dežela in zlasti še po svojih ljudeh. Cela vrsta pisateljev in pesnikov oblikuje ti deželi in njune ljudi. In če smo doslej poznali visoko umetnost Iva Andrica, pa je še cela vrsta avtorjev, ki bi nam lahko zanimivo posredovali s svojo besedno umetnostjo bosanske in hercegovske kraje, njihove lju. di in njihovo življenje. «Vse počiva na recipročnosti«, je včasih dejal moj prijatelj Valter. Naj bi upoštevali te besede tudi slovenski založniki. Tistih nekaj dni, ki sem jih prebil v Sarajevu, je poteklo med ogledovanjem kulturnih in zgodovinskih znamenitosti (žal si muzeja Gavrila Principa nisem mogel ogledati, ker je bil zaprt, pag pa sem videl most, ki je bil na njem izvršen atentat, in ki se zdaj po njem imenuje), med obiski u-stanov, med razgovori s književniki in med pisanjem zapi. skov, kakor bi mignil. Cim bliže je prihajal moj odhod v Crno goro, ki je do tedaj še nisem videl, tembolj je rastla napetost v meni, da se seznanim z deželo, v kateri je pred več ko sto leti vladal eden od največjih jugoslovanskih pesnikov, vladika Petar Petrovič Njegoš, o katerem sem bil veliko razmišljal in tudi pisal. mogoče in koristno, izključuj^ pa sodelovanje z informbirojevci. V uvodnem delu je rečeno, da «so sicer težnje po združitvi z manjšimi političnimi skupinami, da pa je združitev štirih velikih strani (kongresne, socialistov, in-formbirojevcev in desničarjev Džena Sanka) popolnoma izključena. Ko sem enega najuglednej-ih voditeljev socialistov Nare* tendra Devo vprašal, kaj misli o programu vlade in programu stranke, je rekel; «Ni vprašanje, kaj posamezniki mislimo, dejstvo je, da se v. teh programih zrcali tisto, ka* je zdaj socialistična stranlfal Indije, in da je po mnenja vseh to edina možna platforma za nadaljnji boj». Oboroženi s tem novim in hk«-att prvim sankcioniranim progra. mom gredo zdaj indijski socialisti v boj ?a organizacijsko krepitev svoie stranke. LADISLAV BRUNER CUJTE, CUJTE! V rubriki «Glasovi in obl činstva« revije «Epoca» z dnt 7.11.1954 se je oglasil nehi Giorgio Givannini iz Pieve a Nievole. Mož je pameten. Cm di se gonji okrog tržaškega vprašanja, ki se iz Rima u-metno Širi, in nadaljuje do* besedno: «Samo to bi rad pol vedal: Ce bi bili mi zmagali, bi si bilt b rez daljega vzeti dober kos Jugoslavije; med drugim tudi mesto Ljubljano, Spominjam se naših veleli-stov (giornaloni) iz tedanja dobe, ki so že vabili turiste* naj obiščejo to skozi in ska* z i italijansko mesto, ki jc bi* lo vrnjeno materi Domovini (Vitalianissima citta restitui-ta alla madre Patria), In ze* lo dobro se spominjam, kako je bila — v namen u, da se to mesto še bolj priklene k namt — prirejena kolesar* ska dirka to je dirka Trst * Gorica - Ljubljana, v kateri je zmagal O. Bizzi». Cujte, čujte! Kai vse smo pozabili?! Torej: Tudi Ljubljana italianissima! Vse po trenutni potrebi. Seveda: Kar velja za Trst, naj se mar Ljubljani odreka? * * # ROJSTVO JUGOSLAVIJE, «Messaggero Venetov z dn* 7.11.1954 je objavil uvodnik, ki bi zaradi svojih neslano• stt zaslužil častno mesto v kakem jugoslovanskem humorističnem listu. Članek med drugim vsebuje ta-le lai pidarni stavek: «Brez zmaga pri Vittorio Veneto se Jugo' slavija nikoli ne bi rodila. To niso besede, to je zgodoi' t)ina«. Z daj veste! Boji okrog Valjeva in žabca, na Drini in pod Beogradom, prehod čez albanske gore in predor na solunski fronti, vse to ni zgodovina, to so samo besede! Kaj bi k temu dejal nemški Wilhelm, ki se je ne* koliko boije razumel na uo* jaške zadeve nego Messagge• rov člankar, in kateri je leta 1918 — pred Vittoriom Venetom! — v srojt obupni jezi zaklical: «$kandal je, da 60.000 ušivih Srbov odloča svetovno jojno!», * * * * L’UOMO DELL'ANNO. Kakor vsako leto, je tudi v letu 1953 priredila revija «Oggi>i med svojimi čitatelji anketo o tem, kateri je naj* bolj značilen mož v svetovnem dogajanju tekočega leta. Kdor odnese največ glasov, je proglašen kot «l’uomo deli l’anno», to je najmarkantnej. ša oseba v tekočem letu po svojem značaju, ugledu, de• lu in uspehih. Za leto 1953 je odnesel palmo bivši ministrski predsednik Pella. Cud* no: Isti dan, ko je bil razgla. šen izid ankete, je Pellova vlada podala ostavkd- Novo* pečeni «Uomo delVannon se je v >stem hipu, ko so njegovi popularnosti zavezali novorojenski popek, pogret' nil v pozabo. * * * KAVALIRSTVO. Na parlamentarnem zasedanju v Rimu dne 29. januarja 1954 je Togliatti povedal nekaj krepkih na naslov pro-sl ule ameriške veleposlanice Luce. Končal je z ugotovitvijo: «Skoraj se poraja sum, da kadar gospa Luce kam vtika svoje prste, pomeni to smolo in polomijo ravno za tiste, katere bi hotela podpirati«. Kratkočasni (ker je zelo kratko časa predsedoval) in kratkonogi (ker ima kratke noge) predsednik Fanfani je takoj vstal in protestiral. Končal je s stavkom: «Kot človek in mož moram obža" lovati, da govornik ni imel niti obzira na najbolj elementarne zahteve kavalir-stva». Da, dal S kavalirstvom se daleč pride. Posebno v politiki. Kavalirski Fanfani je, na primer, predsedoval celih 12 (dvanajst) dni t AA> VROIE Vremenska napoved za danes: Se vedno oblačno in deževno. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 7.1 stopinj; najnižja pa 6.1 stopinj. TRST, »obota IS. februarja 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: Izbrano cvetje z domače grede. — Trst XI.: 17.30: maninov: Koncert za klavir in orkester. — Trst I.: H-®* Simfonična glasba. — Slovenija: 12.00: M. Musorgs®- Slike z razstave. SOVIČ K IZ VSEGA SV UTA Proučujejo Rijev predlog za pošiljanje čel v Indokino Še en sekretar odstavljen v ZSSR LONDON, 12. — Kot poroča ! moskovski radio, je bil prvi j .sekretar centralnega komiteja KP Kazafastana Sumabaj Sa-jahmetov odstavljen, ker je Južnokorejski predstavniki /utrjujejo, da je laoška vlada dvakrat! oddajaI odgovorne službe svo • n • L • jj li • i .......... j jim prijateljem dn sorodnikom, j zaprosila /a pomoč - nociminnovi oddolki se polagoma približujejo Na njegovo mesto je bil po- ' stavljen Pantelejmon Ponoma- Luang Prubaugn, kjer se že sliši streljauje lahkega orožja PAKIŽ, 12. — Danes so objavili uradne podatke o vojaških silah Francoske unije v Indokini. Skupno število čet znaša 442.000. Od teh je 203 tisoč vključenih v «francoski ekspedicijski korpus* ter v le. tals’tvo in mornarico ter 239 tisoč v vojskah pridruženih držav (Vietnam, Kambodža in Laos). V francoskem ekspedicijskem korpusu je 63.000 francoskih vojakov, 17.000 članov tujske legije, 30.000 severnoafriških vojakov, 18.000 vojakov iz francoskih kolonij v Afriki, 55.000 vojakov domačinov. Vojske pridruženih držav so številčno sledeče; Vietnam 200.000 mož, Laos 21.000, Kambodža 18.000. V Indokini je nad 10.000 mož francoske mornarice in prav toliko članov letalskih sil; od zadnjih pa je samo 7000 Francozov. Z bojišča v Laosu javljajo, da je propadel poizkus napada neke francoske postojanke severno od Luang Praban-ga, ker sta vietminško topništvo in pehota takoj stopila ,v akcijo. To je tretji francoski neuspeli poizkus, da bi razbremenili svoje čete v Dien Bien Phu severno od Luang Prabanga. Na področju Hanoia se Francozi trudijo, da bi preprečili prodor Hočiminhovih oddelkov v neposredno bližino prestolnice Indokine. Laoške enote pa so danes izpraznile postojanko v Bo-rikhane blizu siamske meje Medtem ko živijo v Luang Prabangu v neposrednem pričakovanju nasprotnikovega napada, je v upravni prestolnici Vientiane princ Savang Vatthana na seji parlamenta zahteval celotno mobilizacijo dežele. V Luang Prabangu se že sliši streljanje lahkega orožja. . Iz Tokia pa javljajo, da se ameriška letala, ki pripadajo letalstvu Daljnega vzhoda, pripravljajo, da ustvarijo «zrač-ni most», zato da pridejo na pomoč Francozom v Indokini. Prevažali bodo strokovnjake in vojaško opremo iz Japonske preko Formoze do dveh krajev v Indokini, ki ju ne omenjajo. V Seulu je medtem uradni predstavnik južnokorejske vlade potrdil, da je predsed nik Singman Ki pri svojih razgovorih s poveljnikom združenih sil generalom Hul-lom ponudil, da bi poslal v Indokino eno južnokorejsko divizijo. Ameriško obrambno ministrovo pa je objavilo izjavo, v kateri je rečeno, da povratek generala Hulla in ameriškega veleposlanika na Japonskem Johna Allisona v Washington nima nobene zveze s položajem v Indokini in tudi ne s predlogom, da bi poslali eno južnokorejsko divizijo na zahtevo laoške vlade v Indokino. Prav tako ni nobeden od njiju prinesel nobene uradne prošnje, naj bi ZDA napravile kaj takega. Tudi predstavnik francoske vlade je v Parizu izjavil, da niso dobili od Singmana Kija nobenega predloga za pošiljatev južno-korejskih čet v Indokino, ter je dodal, da bi tak predlog, čs bi ga dobili, zavrnili. Predstavnik južnokorejske vlade je tudi izjavil da je Laos dvakrat pozval Južno Korejo, naj ji nudi vojaško pomoč. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes potrdil, da je Južna Koreja predlagala pošiljatev svojih čet v Indokino, in je dodal, da ta predlog sedaj proučujejo v združenem poveljstvu na Koreji. Še o kajenju in pljučnem raku LONDON, 12. — Zdravnibki odbor britanske vlade je danes poročal, da je atrebo domnevati, da obstaja zveza med kajenjem in rakom na pljučih». Vendar je minister za zdravstvo MacLeod izjavil v parlamentu in na posebni tiskovni konferenci, da zdravniki te ne vedo, V čem bi bila ta zveza. Sam minister je med tiskovno konferenco mirno kadil cigareto za cigareto. Poročilo zdravniškega odbora pravi, da med kajenjem »n rakom na pijučt>i ni enaka sveža kot med vzrokom in učinkom, «kot tudi običajni predsodek», temveč da je ta zveza precej zapletena. Nadalje pravi poročilo, da sicer od morebitnega prenehanja močnega kajenja ni mogoče pričakovati takojšnjega vidnega zmanjšanja smrtnosti zaradi pljučnega raka in da tudi ni mogoče točno določiti učinkov kajenja na pogostost pljučnega raka, da pa je uzaieleno, da bi bili mladi ljudje poučeni o nevarnosti, ki jo verjetno skriva v sebi pretirano kajenje». Zdravniki sodijo še, da so cigarete bolj nevarne kot cigare ali pipa. Žvečenje tobaka pa se zdi v tem oziru popolnoma neškodljivo. Ker je rak na pljučih mnogo bolj razširjen v mestih kot na deželi in ker tudi njegova pogostost ni v vseh mestih enaka, sodijo, da so še drugi vzroki (ozračje, nekateri poklici itd.), ki povzročajo to bolezen. Minister MacLeod je med-drugim povedal še, da so angleške tobačne tovarne darovale 250.000 funtov šterlingov za raziskovanja o izvoru pljučnega raka. Dejal je tudi, da ne bi mogel izreči osebnega mnenja o poročilu, da pa se je vladi zdelo primerno poročilo objaviti v celoti. Smrtnost zaradi raka na pljučih v Angliji od leta 1919 stalno narašča. Porast je mnogo večji med možmi kot mer! ženskami. V letih 1911-19 je na leto povprečno umrlo za rakom na pljučih 250 oseb, leta 1931 pa je pljučni rak zahteval že življenje 1.358 mož in 522 žena. leta 1951. pa 11.166 mož in 1.081 žena. Ta številka predstavlja 26 odst. skupne smrtnosti zaradi raka med moškimi in 5 odst. med ženskami v Angliji. Največja smrtnost za pljučnim rakom je pri možeh med 65. in 74. letom, pri ženskah pa od 75. leta dalje. lertkc. Letalska nesreča v Peruju LIMA, 12. — Osem oseb je izgubilo življenje v letalski nesreči. Letalo perujskega vojaškega letalstva se je zrušilo, ko je letelo nad džunglo iz Puerto Inca v San Ramon. Med žrtvami so trije etalsk; častniki in neka žena z dvema hčerkama. LA VALETTA. 12. — Izvid-niško letalo «Shackleton» angleškega letalstva, ki je včeraj vzletelo z Malte na vežbaln; polet, se ni vrnilo na letališče. Ko se je letalo zadnjič oglasilo je bilo približno 30 km oddaljeno od Malte. Legala, ki ^ jih paslali, naj poiščejo ostanke verjetno ponesrečenega «Shackletona» in pomagajo pri reševanju posadke, sporočajo, da so opazila na morju nekaj razbitin, ki bi utegnile pripadati pogrešanemu letalu. V četrtek zvečer je bil v pevmski prosvetni dvorani se. stanek najemnikov ustanove Tre Venezie. k; toži najemnike z namenom, da bi jim odvzela zemljo. Sestanka se je udeležilo veliko število najemnikov. Prišli so tisti, proti katerim je posebna komisija goriškega sodišča že izrekla krivično sodbo, kakor tudi tisti najemniki, proti katerim bo sodna razprava šele 4. marca, ker jo je sodišče že dvakrat odložilo. O celotnem položaju je govoril predstavnik Federteire Simsig. ki je prikazal, kako nepravična je razsodba sodišča, ki skuia odvzeti zemljo najemnikom, čeprav obstaja zakon, po katerem so podobne najemniške pogodbe veljavne za dobo štirih let. Ustanova Tre Venezie je tožbo vložila z izgovorom, da namerava zemljo zboljšati, da v Sjp| ‘'‘šili Madžarska 3 Egipt 0 KAIRO, 12. — Z očitno premočjo je danes madžarska nogometna reprezentanca premagala egiptovsko s 3:0 (1:0). V madžarskem moštvu je igralo deset izmed igralcev, ki so v novembru premagali Anglijo. Tudi danes so Madžari pokazali veliko tehnično sposobnost, Leva zveza Pnskas, ki je bil najboljši na igrišču in tudi uspešen v streljanju na gol, je dosegel prvi gol v 17’ prvega in H’ drugega polčasa. Tretji gol pa je zabil dve minuti nato srednji napadalec Hidegkuti. Tekmi je prisostvovalo 26.000 ljudi, med katerimi je bil tudi general Naguib in več ministrov. Bartali že polno zaposlen FIRENZE, 12. — Bartali je napovedal, da se bo še ta mesec povrnil h kolesarskim dirkam; nastopil bo na Sardiniji. Ni pa še mogel reči, če bo nastopil na dirki Sassari - Ca-gliari, ker je tedaj pravzaprav obvezan za nastope v inozemstvu. Dejal je tudi, da je bila nedavno tega podpisana pogodba med njegovo tvornico in tvrdko ttBrooklin* iz Empo-lija za sodelovanje v sezoni 1954. Nadalje je dejal, da bodo v tem letu sestavljali njegovo moštvo Corrieri, Bresci, Zam-pini in Sartini; z drugimi pa se še vodijo pogajanja. SYDNEY, 12. — Avstralec John Landy je na lahkoatletskem teKmovanju, ki ga je oviralo slabo vreme, dosegel čas 4’5”6 v teku na 1 miljo. BUENOS AIRES, 12. — Pia. valeč Pedro Galvao je postavil včeraj nov argentinski in južnoameriški rekord v plava, nju na 200 m prosto s časom 2'8”4. Prejšnji rekord 2’11” je imel od 1947 Argentinec Al-fredo Vantorino BERN, 12. — Predsednik organizacijskega odbora za svetovno nogometno prvenstvo je izjavil, da bo finalna tekma za svetovno prvenstvo v Bernu. ROKOBORBA Policija - ACEGAT 5:3 V policijski šoli je bil predvčerajšnjim zvečer prijateljski dvoboj v griko-rimski rokoborbi med moštvom policije in ACEGAT. Zmagali so policaji s 5:3. Po točkah je premagal samo Pisani (Pol. muš-ja) Oscarsona (A.), vsi ostali dvoboji pa so se končali z raznimi tehničnimi prijemi že prej. Tako sta Cazzato (Pol. — mušja) in Martucci (Pol. — bantam) premagala svoja nasprotnika Rovisa in Sacherja še prej kot v dveh minutah. Nadalje sta Se od policije zmagala Carniel (srednjelahka) Magrisa in Sponza (srednja) Belpiana. Od ACEGAT pa so bili zmagoviti Martini (srednjelahka) nad Oselladorejem, Smaila (srednjetežka) nad Ba-stianijem in Verftna (težka) nad Peterlinom. ' i v Na sprejemu pri predsedniku republike maršalu Titu. ki so »c ga udeležili igralci in vodstvo Racinga iz Buenos Airesa ter igralci Crvene zvezde in Dinama, so igralci Crvene zvezde poklonili maršalu nogometno žogo s podpisi igralcev in Ščit iz nosorogove kože, ki 90 ga prinesli iz Abesinije, ko so nedavno bili na turneji po Afriki. TURNEJA CRVENE ZVEZDE PO AFRIKI 14 zmag, 1 tekma neodločena Fred pričetkom nudal jevan. ja v tekmovanja za državno prvenstvo donežena še lepa zmaga nad Haclngom v Beogradu Nogometaši Crvene zvezde so bili na turneji po Afriki 40 dni. Crvena zvezda je odigrala 15 tekem, od katerih jih je 14 odločila v svojo korist, eno pa igrala neodločeno. Razlika v golih 52:13 v korist Beograjčanov je dokaj zadovoljiva. Beograjsko moštvo je odigralo 5 tekem v Egiptu, 6 v Sudanu, 3 v Abeseniji in eno na Cipru. Gole na tej turneji so dosegli: Rudinski in Toma-ševdč po XI, Veselinov 10, Mitič 6, Djajič 5, Kostič 3, Co-kič 2, Popovič. Zivkovič in Tadič po enega. Najboljša med vsemi pa s>ta bila Zekovič in Spajič. Vsi igralci hvaKjo aostoljub-nost, na katero so naleteli v Afriki. «PočutiU smo st: kakor doma» je dejal Rajiko Mitič ob prihodu v domovino. «Najtežjo tekmo smo imeli v Egiptu, ko smo igraili dejansko z reprezentanco Egipta, ki se je pripravljala za tekmo z Italijo«. Težko tekrao pa so imeli igralci Crvene zvezde tudi s prvakom Sudana, ki so ga premagali s tesnim rezultatom 1:0. Mitič je dejal tudi, da je ta turneja moštvu zelo koristila. Pripomnil je, da ni bil niti en igralec poškodovan. Kakor pravijo igrali in vodstvo Crvene zvezde, je tisk zelo p'y hvalno pisal o igri jugoslovanskih nogometašev. Pred nadaljevanjem nogometnega prvenstva je Crvena zvezda zabeležila še eno zma go — nad argentinskim Ra-cingom. V tej tekmi so se Argentinci pokazali bolj kakor v Zagrebu v tekmi proti Dinamu kot odlični tehniki. Gledalce je navdušilo mojstrsko podajanje argentinskih igralcev, ki je bilo hitro in točno. Zoga je šla z noge na nogo,, kot bi jo pritegoval magnet. Čeprav je bil tudi v Beogradu sneg, pa je bilo vendar videti, da je toplo sonce racingovce razživelo. Crvena zvezda je igrala odlično v začetku igre, potem pa so bili Argentinci v premoči. V drugi polovici drugega polčasa pa je Crvena zvezda pričela svoj nezadržni finiš, v katerem je padel tudi Tomašičev drugi, zmagoviti gol. V nedeljo pa nastopi Crvena zvezda v prvenstveni tekmi s Spartakom v Subotici. Tudi proti Fiorentini bo nastopil Dinamo? FLORENCA, 12. — Vodstvo Fiorentine je prejelo ponudbo moskovskega Dinama za dve tekmi, v Florenci in Moskvi. Fiorentina je odgovorila, da bi zaradi italijanskega nogometnega prvenstva in svetovnega prvenstva v Švici lahko odigrala samo eno tekmo, in sicer v Florenci septembra meseca, malo pred pričetkom prihodnje sezone italijanskega prvenstva med najavljeno turnejo Dinama po Italiji. vadili opomin pa Lucchesi (Palermo) in Magnini (Fiorentina). Globo bodo plačali: Lupi in Bercarioh (Legnano) po 18.000 lir, Mion (Legnano) 12000 lir, Chiappella (Fiorentina) in Brugola (Atalanta) po 6000 lir. Na prvenstvu Žensk Poljske je med 15 tekmovalkami prepričevalno zmagala Golujeva (Glivice) z 12 točkami pred Spakovskajo (Poznanj) 10 in Obermiiller (Torun) s 9 točkami. Fassi proiesionist MILAN, 12. — Italijanska zveza za drsalni šport je imenovala Carla Fassija, ki si je pred kratkim osvojil ponovno evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, za zveznega trenerja. -Ker je Fassi to mesto sprejel, je s tem prešel pro. fesionalizmu in ne bo več nastopal na svetovnem prvenstvu, ki bo v kratkem v Oslu. bo donosnejša. Svoje predstav-1 nezie izboljšuje hriboviti del nike je poslala celo k nekaterim vidnejšim predstavnikom oblasti, da bi jih zainteresirala za svojo stvar. Le-ti so prikazali tem ljudem, kakor da gre za neko široko in veliko altcijo, ki bi domala preobrazila vse površino okoli Pevme. Kakor se je kasneje videlo, predvidevajo načrti samo neznatne spremembe, popravo poslopij, katera so seveda že popravili, in še nekatera manjša dela. Nepravična razsodba, katero je izreklo sodišče v korist ustanove, se zdi celo samim sodnikom dokaj neprepričljiva in je menda celo nekdo izmed njih izjavil, da bi razsodba v takem sporu spadala pod kasacijsko sodišče, ne pa pod goriško okrajno sodišče. Takega primera doslej namreč sodišča v Italiji ie niso obravnavala in bi se v primeru, da bi razsodba goriškega sodišča za razsojanje spornih vprašanj med najemniki in dr. žavnimi ustanovami, tudi druga sodišča zgledovala po razsodbi našega sodiiča. Zato je popolnoma pravilna odločitev najemnikov, da bodo takoj ko bo znana razsodba še proti preostalim obtožencem vložili priziv na beneško prizivno sodišče. Ce upoštevamo, da bi stroški za zagovornika Targionija pred prizivnim sodiščem stali samo okoli 30.000 lir, medtem ko je stala razprava pred gori-škim sodiščem 142.000 lir tedaj ni nobenega vzroka, da bi morali najemniki zaradi finančnega bremena opustiti pravdo. Ravno nasprotno se morajo toliko bolj oprijeti te misli in se enotno odločiti za priziv, ki bo. gotovo moral prinesti boljšo in pravičnejšo rešitev spora. V. zvezi z odločitvijo, naj bi šli najemniki v tožbi dalje, bodo odborniki najemnikov obiskali prizadete in jih povprašali za mnenje. Pred dnevi se je za spor pričel zanimati tudi goriški župan dr. Bemardis. Na predzadnji seji občinskega sveta se je po zaključku seje raz-govarjal s slovenskimi svetovalci. Zanimal se je za razsodbo. Najemniki so na sestanku sklenili poslati županu predloge * najvažnejšimi minimal. nimj zahtevami. V daljšem pismu, v katerem je opisana tudi zgodovina nastanka last-niniskega razmerja ustanove in najemniške pogodbe, se vidi, da se je lastninska pravica zelo menjavala. Najprej je bil lastnik teh predelov Temelj, potem Čibej, Fogel, Podgornik in končno Tre Venezie, ki je dala zemljo v najem. Ce bi ustanova napravila iz te zemlje kmečko podjetje, ki bi imelo mlekarno in ki bi pridelovalo zelenjavo, potem bi zaradi konkurence to zelo škodovalo kmetom iz Stever-jana, Sovodenj, Standreža in Ločnika. Obenem pa bi kmetom iz Pevme, Oslavja in St. Mavra odvzeli vso zemljo v ravnini, kar bi ogromno škodovalo njihovim kmetijam. Predlogi kmetov županstvu sestojijo predvsem iz zahteve, da se kmetom — najemnikom pusti 35 ha zemlje v ravnini, to se pravj v nasprotju z zahtevo Tre Venezie, ki zahteva ravninsko zemljo zase, hriboviti in neuporaben del pa bi bila pripravljena odstopiti najemnikom, da bi ga s svojimi skromnimi sredstvi izkoriščali in izboljševali. Predlog svetu, je tudi, naj ustanova Tre Ve- Tako mislimo mi... Kazni nogometašem MILAN, 12. — Na zadnji 3«ji Italijanske nogometne zveze je bil kapetan moštva Udi-nese Menegotti suspendiran s takojšnjo veljavnostjo ter pozvan, da pove ime igralca svojega moštva, ki je na nedeljski tekmi udaril igralca De Grandi ja (Palermo). De Grandi pa je bil diskvalificiran za tri nedelje. Martegani (Palermo) je dobili poslednji opomin, na- Atalanta - Napoli X 1 Fiorentina - Juventus 1 X Genoa - Triestina ( Lazio - No vara 1 Legnano * Palermo 1 Milan - Sampdoria t Spal • Inter 3 Torino - Bologna I X Udinese - Roma 1 X Plombtno • Verona 1 2 salernitana - Marzoito 1 Treviso - M ode n a 1 Catanzaro • Parma 1 X Catania - Cagliari I X Pisa - Empolf 1 Nesreča na delu V podgorski predilnici se je včeraj ob 12. >uri dogodila nesreča, katere žrtev j« bil 26-let-ni Egidio Zotiti &z Ul. Consor-tina štev. 14, ki je zaposlen kot delavec v predilnici. V trenutku nepazljivosti mu je desna roka zašla v stroj, ki ga je popravtljal. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v Zavarovalnico proti nezgodam na delu v Ul. Roma, ker mu je zmečkalo členek prsta desne roke. zemljišča. Včeraj so predloge poslali županu. Koliko bo uspel vplivati na izid spora, o tem bi bilo danes še preuranjeno pisati. Nedvomno pa sta razburjenje med kmeti in odločna akcija našega časopisja pripomogli, da so se nekateri krogi pričeli zanimati za vprašanje in da skušajo vplivati na potek. Najemniki bodo. v svoji tež. nji po pravični rešitvi uspeli, če se bodo še vnaprej enotno upirali odločitvam, ki niso v skladu z njihovimi interesi. Zato naj vztrajajo, da je treba napraviti priziv', ki naj razveljavi razsodbo goričkega sodišča, razsodbo, ki ni upoštevala niti najosnovnejših socialnih, materialnih in narodnostnih interesov velikega števila ljudi iz severne gori-ške okolice. Za ureditev važnih cei SESTANEK NAJEMNIKOV USTANOVE TRE VENEZIE is SEJE pokrajinskega upravnega ODggji Vztrajno nadaljujmo borbo proti izgonu z zemlje Pristojno sodišče mora razveljaviti Krivično sodbo, Ki ne upošteva najosnovnejših pravic najemniKov Na seji odbora pokrajinske uprave, ki je bila v torek v pokrajinski palači, je predsednik odv. A. Culot poročal o rezultatih državnega kongresa pokrajinskih uprav, ki je bil pred kratkim v Neaplju. Goriško pokrajino sta na tem kongresu zastopala odv Culot in generalni tajnik pokrajinske uprave dr. L. Grion. Na kongresu so obširno razpravljali o problemu, ki zadeva vse ceste, ki ne spadajo ne k državni in ne k pokrajinski upravi. Kongres je vodil predsednik pokrajinske uprave iz Neaplja, za podpredsednika pa je bil izvoljen odv. A. Culot. Na kongresu je najprej govoril predsednik zveze pokrajinskih uprav Italije odv. Maggio, ki je poročal o problemu manj važnih cest in omenil tudi izjavo, ki jo je minister za javna dela Merim dal v oktobru 1953, da je namen države ta, da bi prišle nekatere občinske ceste pod pokrajinsko upravo. Gre za ceste, ki so industrijske, trgovske, kmečke ali turistične važnosti. Seveda bi morale pokrajine, katere bi dobile pod svojo IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA BRATSKO SOVRAŠTVO Ljubezen med brati služi mnogokrat kot primer ljubezni med ljudmi. Kakor pa ima vsaka medalja dve strani, tako je lahko med brati ne samo ljubezensko ali vsaj močno prijateljsko razpoloženje, ampak tudi pravo sovraštvo, ki je marsikdaj večje od sovraštva med dvema osebama ki si nista v krvnem sorodstvu. Primer sovraštva med dvema bratoma se je lani 27. decembra pokazal med bratoma Savorgnan iz Tržiča, Ul. S. Francesco 44. 22-letni Remo je namreč omenjenega dne srečal svojega brata Riccarda ki je bil precej pijan. Med njima se je najprej razvil kratek in oster prepir, v katerem je Riccardo udaril brata s pestjo po zobeh. Udarec je bil tako hud, da mu je pri priči izbil tri zobe, zaradi česar se je moral Remo zdraviti osem dni. Nasilnega brata so včeraj poklicali pred sodnike, kjer se je moral zagovarjati za storjeno dejanje. Spoznali so ga za krivega in ga obsodili na 41 mesece zapora in pla-čio sodnih stroškov. Smrtna nesreča zaradi malomarnosti Cma kronika je 1. aprila lani zabeležila smrtno nesrečo mladega Vittoria Grazia-na. Ko se je namreč s kolesom peljal skozi vhodna železna vrata v kmečko podjetje v Skocijanu, se je zagrabil za priprta vrata, ki so bila v tečajih zelo oslabljena. Kakor so pozneje ugotovili, eden izmed tečajev sploh ni več nosil težkega bremena, ki je tehtalo okoli 200 kg. Nesreča je hotela, da je popustil tudi drugi tečaj, in vrata so z vso težo padla na nesrečnega Vittoria. Na pomoč so mu takoj prihitele nekatere osebe, ki so bile v bližini, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je mladenič pri priči izdihnil. Njegov gornji del telesa so vrata skoraj zmečkala. Predvsem pa so mu poškodovala lobanjo. Ker je bil nadzornik kmečkega podjetja 39-letni Bruno Požar, so njega obtožili, da se ni ob pravem času pozanimal in okvare popravil in da je prav zaradi njegove malomarnosti prišlo do smrtne nesreče. Včeraj se je moral zagovarjati pred sodniki, ki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na šest mesecev zapora, povračilo sodnih stroškov v višini 35.000 lir in na odškodnino civilni stranki v znesku okoli 200.000 lir. Na podlagi zakona pa so ga pomilostili. v sledečih občinah: Foljana (6 stanovanj), Sv. Peter ob Soči 6, Starancan 4, Dotoerdob 4, Fara 6, Korona 6, Versa 4, Vi-lesse 4, Krmin 6. Brazzano 4, Dolenja 4, Venco 2, Gradiška 6. Skupno bo zgrajenih 62 stanovanj. Državna posojila raznim občinam Država je odobrila posojila v prid raznim občinam v goriški pokrajini. Med temi sta tudi dve slovenski občini: občina Steverjan, ki dobi . po* sojilo v znesku 593 tisoč lir za kritje primanjkljaja občinskega obračuna za leto 1952 in občina Sovodnje, ki dobi posojilo v tudi upravo take ceste, P° za. njih ureditev in nadaU vzdrževanje. Na ta naC1L, imele pokrajine več str0*\. zaradi česar bi morale »J zagotovilo, da bi jim b*'8 kazana razna posojila za ške, ki bi jih imele za v ževanje cest. Ceste, ki blffi šle pod pokrajinsko upA bi moral določiti pokraiu: svet, kar bi nato moralo J briti še ministrstvo za j*! dela. Ni izključeno tudljl bi nekatere pokrajinske zaradi * V> se je že zgodilo na P0^. postale državne z drugimi pokrajinami, zakona štev. 547 iz leta Ako bi se to uresničilo, goriški pokrajini prišla 1* bi: v 1 štev glavna cesta, ki Tržiča skozi Sredipoljei ^ graj in Marjan in veže J z Vidmom ter tržaško P^j nišče z Avstrijo. Od kod in kako 8 pridobiva »razstreli* za atomsko Ml* (Nadaljevanje s 3. pivuiaa i a meioaa. 'st va veliko električne eD se tehniško uporablja 28 > dobivanje težke vode na * ko. Danes so tovarne vodes skoro že po vsem Cj Težja je stvar s tri“u Danes vemo, da je v n&M vodi tudi tritij, toda v m majhnih količinah, tako p pade ena molekula en bilijon, molekul nava“jjj vodika. Ko so začeli i*T ti vodikove bombe, tega vedeli. Zato so v ZDA izdelovali tritij po hod11 ranju litija z nevtroni JJS/ skih kopah. Toda izkoristi prav majhen. Kopa z V 100.000 kw daje 40 t riti ja na mesec, Ako bl J rabljali Američani vse ?'J| kope samo v ta uaW^J|( letno pridobivali morda J / kar bi zadostovalo za e0" t dikpvo bombo. Zaradi tetj verjetno, da za pridob1 j tritija uporabljajo dru!° no metodo. JE Prav tako menijo, da j Sovjetski zvezi izumili P0jj(> izvirne metode Za nje tega tako redkega '■ .] vega izotopa. Ta domo*-' p utemeljena v dejstvu, svečajo v Sovjetski zve* znesku 500 tisoč lir ■ sebno skrb proučevanj11 za kritje primanjkljaja | mičnih žarkov. Tritij le občinskega . obračuna za leto ) reč neobstojna prvina, jjjjj 1952. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. Gradnja novih stanovanjskih hiš Ustanova IACP v Gorici bo v kratkem pričela z deli za ' gradnjo novih stanovanjskih Pokrajinski lovski oddelek v Gorici sporoča, da ravnateljstvo občinskega lova iz Doberdoba organizira v nedeljo 14. februarja lov na lisico. Vabljeni so vsi lovci, ki Se ga žele udeležiti. Sestanek je določen ! bii v raznih občinah gomke za 8. uro v gostilni «Zmaga» j pokrajine, za skupno vsoto v Doberdobu. 1150 milijonov Idr. Gradili bodo KINO CORSO. 16.30: «Dve noči s Kleopatro)), barvni film, S. Loren in A. Sordi. VERDI. 16: «Moški, kakšni lopovi », W. Chiari in A. Lualdi. CENTRALE. 17 »Skobci ožine«, barvni flim, Y, de Carlo in R. Hudson. razpolovna doba je 12 j ^ tolikem času razpade tritijevih jeder. Na skem površju ne bi . obstajati, ker bi se kaj jjt lu pretvoril v drugo P c < In vendar je, kakor menili, povsod na zeffl^lf površju. Zaradi tega f ti neka sila, ki ga spr05y«j izvaja. To so ravno žarki. Ako zadene sj žaret velike energije n. j I šikovo jedro, ga razdro jjjj njega nastane na eni ogljik z atomsko maso .'(i ga poznajo naši bralci »,8|jf sovno merilo za . / preteklost in na drug1 jg ni tritij. Zato ni 80 & >1 čeno, da so v zvezi na osnovi tako » ga znanstvenega mater11' J VITTORIA. 17: «Moz za Anno ®mUl posebnoBmetodo *8 ]( Zacohero#, S. Pampamm in i2V0dnj0 aij zbiranje ** A. Nazzari. I gocene prvine. DIJAŠKO DRUŠTVO mSIMON GREGORČIČ« vabi na DIJAŠKI PUSTNI PLES ((Koc v starem liiiiiii^ DANES 13. FEBRUARJA 1954 V DVORANI 25^ PAJEK - GORICA, KORZO VERDI I. IGRAL BO ODLIČEN ORKESTER ------ DOBER ,T' Rezerviranje miz: urama Šuligoj, Ulica Carducc^ Tvtm na STEPHEN McNALLY ALEXIS SMITH STERLING KEITH ANOES ARTHUR »S . HUNNICUTTr^ & i.- bktfmL predvaja danes DICK P0WELC ^JETftllH ZftPESfiRNEGli 41 6 lil ima. - Telefon Jtevllka 93-808 In — PoStm STANISLAV KtNKU - UKEDNISTVO; UUCA MONTEUCHt -predal — UPRAVA: 111,1 CA SV. FRANČIŠKA Ji, JO — Telefonska Stevtlka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.S0 In od 15 • 18 — Tel. 37-338 Molpra r.» vir vrste oflaMrv po n« — Cen« oslasov Za vsak mm v Strtnl I rtolpca trgovski «0 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLKJ za vsak rr*r. Iinn« I S;,". SE ?Xl«Too »- din. - Tilka Tiskarski «avod ZTT - Knin,Jr, Oor.ca 111 8 Pell.Co l-Tl Te. 33-» - Rokoot.i ve n- vr,ea)o _ 0 / NAROČNINA-. Cona A: mesečna 3S0, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: Izvod :0, mesečno 21 ^ Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. zalo*63^ _ frj nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Llubljanl 606 • r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 131 Ut*'"