Leto IIl.f štev. 222 V Ljubljani, torek dne 19. septembra 1922 PoSndna pavšaTfrana DanaSnJa Stav. stane 7S pav Izhaja oP 4 zjutraj. Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20"— B Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telet it 3& Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št L TeL št 22. Celfe, Aleksandr. Račun pri pošto, čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 18. septembra. Javna razprava o zagrebškem sestanku je sedaj že dovolj razčistila situacijo in omogoča, da si damo precej jasen odgovor na vprašanja: kaj se je v Zagrebu nameravalo, kaj se je storilo in kaj se je doseglo. Predvsem je povsem očito, da je imela zagrebška prireditev dvojno lice. Za ogromno večino udeležnikov »kongresa javnih radnika* je bil sestanek dobrodošel poskus, da bi se našla formula, ki bi v težkih časih omo gočila ublaženje notranjih borb ter vrnila predvsem Hrvate državni politiki. Časopisna diskusija kaže, da je ta namen bil več ali manj le plašč, za katerim so skrili aranžerji kongresa svoj pravi cilj: razbitje demokratske stran ke in razkol sedanje vladine koalicije. Zagrebška Tesolucija v svojih glavnih točkah ne predstavlja programa-tično ničesar novega. Napram resoluciji predkonference v Ilidžah pomenja ona celo nekak umik. O zahtevah, ki so jih stavili zagrebški kongresisti. se izraža demokratski program od oktobra 1921 mnogo jasnejše, obširnejše in preciznejše. V oni točki pa, kjer je javnost pričakovala odločne besede, namreč v vprašanju revizije ustave, se resolucija previdno izmika. Res govo n o rotrebi nove razdelitve na oblasti, toda tako nejasno, da so mnogi udeležniki kongresa odšli pod utisom, da je baš revizijonistično stališče, kj je igralo v ilidžanski resoluciji še odločilno vlogo, opuščeno. Predsednik parlamenta dr. Ribar še sedaj utemeljuje svojo udeležbo na zagrebškem kongresu s tem, da resolucija ni revizijoni-stična. Tudi izvajanja govornikov niso v nobenem oziru iznesla novih vidikov ali idej. Sklep, da se naj osnuje jugoslovanska zajednica sorodnih strank in grup. je zaenkrat teoretičnega pomena, ker na kongresu ni oficiialno sodelovala niti ena stranka, ki bi mogla vzeti v roko izvedbo tega sklepa. Uspeh kongresa je v pozitivnem j žiru povsem neznaten. Tem bolj pa skušajo interesirani krogi zlorabiti udeležbo nekaterih vodilnih demokratskih politikov, predvsem g. Davidovida proti demokratski stranki. Njun se zdi najvišji cilj, ako bi uspelo razbiti demokratske vrste, in nesporazum ki je radi Zagreba nastal v vodstvu demokratskega kluba, jim pripravlja neskaljeno veselje ter dviga njihov fantazijo v višave, s katerih že vidijo stranko razbito v najmanj dva dela. vlado na tleh in notranjo politično si tuacijo v razvalinah, iz katerih naj bi za nje Idilo novo življenje. Narodni socijalci, tribunaši, poedini .imbicijonirani politiki, užaljeni disiden ti — vsi upajo, da bodo na tej žerja vici kuhali svojo juho. Že sili med nje prototip vsega nazadnjaštva in prav: nosilec velesrbske ideje Stojan Protič, ki na ves glas dokazuje, da zagrebški kongresisti pravzaprav niso storili dra-zega, nego sprejeli njegove nauke, in jih pozdravlja kot svoje nove somišljenike. Vsi oni končno, ki jim v tej državi sploh ni do mira in reda, klerikalci, komunisti, radičevci z divjim pretiravanjem »nasprotstev*, ki so baje nastala v demokratskih vrstah radi presoje zagrebške resolucije, tudi političnemu naivnežu demonstrirajo, kako se splošne presoja pravi namen zagrebške prireditve. Demokratski voditelji, ki so šli v Zagreb v plemeniti nameri, da sodelujejo pri sestanku, ki naj bi bil oja-5il idejo jugoslovenstva, so že uvideli, la se je njihova namera zlorabila. S tem je odpravljena glavna opasnost za jedinstvo demokratskega kluba in demokratske stranke. Organizirana ju goslovecska demokracija se ne da razbiti z resolucijami, ki so povrh vzete iz njenega la.stnega programa in se ne da varati s frazami, ld žonglirajo z besedo sporazum. Mnogo dobrih jugoslovanskih demokratskih ljudi je bilo spravljenih v zmoto, ko so slišali, da je kongres manifestiral za sporazum med Srbi in Hrvati proti ministru Pribičeviču, ki da je nasprotnik takega sporazuma. Kdo je iskren -Jugoslovan. pa si ne želi sporazumevanja in složnosti med brati? Ali je res kdo v demokratski stranki, ki noče mira med Hrvati in Srbi? Seveda nihče in najmanj Svetozar Pribičevič. De-mokr. stranka smatra Slovence. Hrvate in Srbe kot dele enega in istega naroda in zahteva za vse enaka prava, enake dolžnosti. Da dosežemo notranji mir, se je treba sporazumevati in iskati kompromise, v kolikor so mogoči v okviru narodnega in državnega jedin-stva, z vsako stranko, z vsako politično grupo. Demokratska stranka gotovo tudi z Radicem ne odklanja razgovora, čim Prekmurje za demokratsko stranko VELIČASTNI SHODI POSLANCA DR. V. KUKOVCA. Murska Sobota, 18. septembra. (Izv.) Včeraj so se vršili v Prekmurju trije veličastni shodi demokratske stranke. Minister n. r. in narodni poslanec doktor Kukovec je napravil svojo drugo turnejo po Prekmurju. Dopoldanska shoda v Tešanelcih in Križevcih sta se morala vsled velike udeležbe vršiti pod milim nebom. Predsedoval jima je gosp. Josip Rožič, ki je v svojem pozdravnem govoru poživljal zborovalce k smotrenemu delu in se jim zahvalil za neomajno zaupanje v strankino vodstvo, ki hoče s svojim treznim programom doseči mir in blagostanje med narodom. Minister n. r. dr. Kukovec je nato v daljšem govoru očrtal položaj demokracije v državi in orisal razmere v napredni javnosti, ki je močno razcepljena. Bavil se je še posebno s socijalnimi vprašanji, za katere vlada med Prekmurci veliko zanimanje. dalje s prostim uvozom živine in gradnjo proge Murska Sobota-Ormož. Naglašal je, da morajo pri tej gradnji priti v prvi vrsti v poštev domači delavci in cbrtniki. Zborovale! so govorniku ves čas navdušeno pritrjevali. Na vprašanje, kaj je z mejnim prometom z Madžarsko, je gosp. poslanec izrazil mnenje, da bo promet kmalu odprt, ker je bila Madžarska sprejeta v Zvezo narodov in je s tem izjavila svojo pripravljenost, da hoče z nami prijateljsko sodelovati. Govorice, da izgubimo Dolnjo Lendavo in 26 drugih obmejnih občin, so navadna izmišljotina. Govornik je zato apeliral na zborovalce. naj se ne dajo begati od hujskačev in naj zaupajo v vladno politiko. Za tem se je bavil z volitvami v srezka in oblastna zastopstva in v narodno skupščino. Zboro-valci so se z navdušenjem izrekli za mariborsko samoupravo, ker so uver-jeni. da bodo tako njihove kulturne, socijalne in gospodarske težnje našle največ razumevanja. Obe zborovanji sta se vršili popolnoma mirno. Ob 3. popoldne se je vršil shod v Bodomcih. istotako pod milim nebom. Vodil ga je domači župan. Dr. Kukovec se je pečal samo z aktualnimi vprašanji in je na vsa stavljena vprašanja temeljito odgovarjal. Resolucija notrja Kodra, v kateri se naproša g. notarja Kodra, v kateri se naproša g. poslanec, da naj se zavzame pri višjem šolskem svetu za željo domačinov, da bi bili po luteranskih občinah nastavljeni tudi luttiranski učitelji, je bila sprejeta z viharnim ploskanjem. Dr. Kukovcu je bilo izraženo neomajno zaupanje in zahvala za njegovo dosedanje nesebično delovanje v korist Prekmiircev in za konsolidacijo države. Pri odhodu so mu priredili zborovale} navdušene ovacije. Zvečer se je vršil v Murski Soboti ob navzočnosti dr. Kukovca zbor zaupnikov demokratske stranke, na katerem se je razpravljalo o smernicah in strankini taktiki kakor tudi o pripravah za uspešno izvedbo mariborske oblasti. Zbor zaupnikov se je glede položaja, nastalega po zagrebškem kongresu, pridružil mariborski resoluciji z dne 15. septembra. Konference gg. Pašiča in Nineiča NINClČ DOSPEL V LONDON. — PRED ODHODOM KONFERIRAL 3 SFORZO. — PAŠIČ V PRAGI. Praga, 18. septembra. (Izv.) Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič je dospel danes iz Mar. Lažen semkaj. Zvečer se je vršila njemu na čast v jugoslovanskem poslaništvu intimna večerja, katere se je udeležil v zastopstvu zunanjega ministra dr. Beneša minister za deželno hrambo Udržal in več češkoslovaških in jugoslovanskih diplomatov. Jutri odpotuje Pašič v Pariz. Beograd, 18. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič, ki se nahaja še v Pragi, bo pojutrišnjem dospel v Pariz. Po svetoval se bo o mednarodnem položaju z vladami v Parizu in Londonu, ter se nato koncem meseca vrne v Beograd. London, 18. septembra. (Izv.) Danes je dospel semkaj minister za zunanje stvari dr. Ninčič, da konferira z Lloyd George-om. Pred svojim odhodom iz Pariza Je g. Ninčič včeraj posetil italijanskega poslanika v Parizu grofa Sforzo ter Imel z njim daljši razgovor. Jugoslavija pozvana k infer« vencifi v turškem vprašanju ČEŠKA ŽELI ENOTNEGA NASTOPA MALE ANTANTE. Beograjski listi o nesporazumu v demokratski stranki PO SPLOŠNEM MNENJU NE PRIDE DO RAZKOLA. Beograd, 18. septembra. (Izv.) »Tribuna* poroča: V demokratskem klubu vlada razpoloženje, da se izvoli odbor trojice, katero naj bi tvorili gg., Timoti-jevič, Krstelj in Žerjav. Oni naj bi poskušali poravnati nesporazum med Da-vidovičem in Pribičevidem. V klubu vlada prepričanje, da do razkola ne bo prišlo, ker je Davidovid uvidel, da je bil samo orožje v rokah aranžerjev zagrebškega »kongresa*. »Novosti* poročajo o isti zadevi: Prihod podpredsednika demokratskega kluba dr. Krstelja se pričakuje danes ali jutri. Takoj po njegovem prihodu se bo sklicala seja kluba, na kateri se bo sklepalo radi poseta strankinega šefa Davidovida na zagrebškem kongresu. Vsi poslanci žele, da se ohrani edinstvo stranke. Po vsej priliki bo spor končan tako, da se premeni predsednik stranke in kluba. Kot novi kandidat za predsednika se omenja dr. Krstelj. Kar se tiče predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, se bo njegovo vprašanje rešilo na prvi ko je videl, da se v resoluciji ne omenja revizija ustave, je zadelo v javnosti in v demokratskem klubu na šaljive komentarje. Vsa resolucija se sicer res zelo spretno ogiba besedi: ustava, vendar pa je sestavljena v duhu revizije. Dejstvo, da je prisostvoval na kongresu dr. Ribar, predsednik one narodne skupščine, ki je sprejela Vidovdansko ustavo, ga onemogočuje kot predsednika. cBeograjski dnevnik* piše: Včeraj je bila v narodni skupščini v sobi predsednika demokratske stranke konferenca dr. Kumanudija in dr. Veljkoviča. Razgovor se je tikal nesoglasij, ki so nastala v zadnjem času v demokratski stranki. Do izrecnega sporazuma ni prišlo, marveč bo o tem sklepal klub, ki se bo sestal, ko dospe dr. Krstelj, ki bi imel priti že v nedeljo, pa je bil zadržan. Predsednik kluba g. Davidovid ne more sklicati seje. ker je v sporu sam udeležen. Klubovo tajništvo je za včeraj sklicalo vse demokratske poslance. Pričakuje se, da bo danes ali jutri prišlo za- Praga, 18. septembra. (Izv.) L!stš objavljajo Reuterjevo vest, da je angleška vlada sklenila pozvati Rumurijo in Jugoslavijo. da skupno z Veliko antanto odredita vse potrebno za primer turškega napada na Carigrad in nevtralno cono. Obenem je angleška vlada baje sklenila predlagati Franciji in Italiji, da se po-zoveta na projektirano orientsko konferenco v Benetkah tudi Rumunija in Jugoslavija, ki sta na nadaljnjem razvoju turškega vprašanja direktno interesirani. Iz komentarjev češkega časopisja je razvidno, da zasledujeta tudi češka javnost in češka vlada z napeto pozornostjo najnovejše dogodke na Balkanu. Listi po udarjajo, da je češkoslovaška kot zaveznica Jugoslavije tudi sama vitalno inte-resirana na zadevi, in menijo, da mora Mala antanta tudi v tem vprašanju nastopiti solidarno, kakor nastopa v vseh drugih. Definitivni sprefem Madžarske v Zvezo narodov PLENARNO ZASEDANJE ZVEZE. Ženeva, 18. septembra. (Izv.) V današnji plenarni seji sveta Zveze narodov je poročal Ludon v imenu šeste komisije o pripustitvi Madžarske v zvezo. Pov-darjai je, da je prošnja Madžarske došla pravočasno in so jo že vse ostale države priznale. Dežela ima stalne meje, ki pa bodo deloma še po sklepih Zveze narodov preurejene. Pričela je z razorožitvijo in je prilagodila svojo zakonodajo trianonski mirovni pogodbi. Ugotavljal je posebno, da ima Madžarska neodvisno vlado in se resno trudi zadostiti vsem mednarodnim obveznostim in toplo priporočal spfejem. Delegat Osudski (Češkoslovaška) je ugovarjal, da se je Madžarska sicer res zavzela, da bo izvedla popolno razorožitev in odpravila splošno brambno dolžnost, vendar pa povzema iz raznih časopisnih člankov in odlokov vojnega ministra, da nadaljuje Madžarska vedno re-krutovanje svoje vojske. Končno je izjavil, da se za enkrat kljub temu zadovoljuje z izjavo grofa Banffvja in da upa, da bo isti duh, ki vlada pri Zvezi naro« dov, prevzel tudi madžarsko vlado. Seja se je nato izrekla za sprejem Madžarske v Zvezo narodov. Predsednik je čestital novemu članu in prosil verifikacijsko komisijo, da čimpreje preizkusi polnomočja madžarskih zastopnikov in jim tako omo goči skorajšnjo sodelovanje v svetu. Nato je prešla seja na drugo točka dnevnega reda, pobijanje prostega prometa z opijem. Govorila je gdč. Bonne-vie (Norveška) in Kahnsford (Indija) o važnosti tega vprašanja. Nato je govoril dr. Nansen o nujnosti poročila norveške komisije v Carigradu in poudarjal, da je treba glede zaščite armenskih in grških beguncev nujno ukrepati. Sklenjeno je bilo. odstopiti zadevo peti komisiji (humanitarna in socialna vprašanja) s priporočilom, da jo takoj presodi in nato poroča, plenumu. Obenem se je naročilo pri komisiji, da posreduje pri državah, L; so povzročile konflikt v Mali Aziji. Prihodnja seja se vrši jutri: na dnevnem redu je vprašanje opija. seji narodne skupščine. Izjava dr. Ribar- dostno število članov, da bo mogel klub ja, da je odšel na kongres še le potem, I veljavno sklepati. Napadi na fašiste v Gorici ZABODEN FAŠISTOVSKI TAJNIK. KOMUNISTI STRELJAJO NA FAŠISTE. Gorica, 18. septembra. (Izv.) V soboto zvečer se je bivšemu tajniku zagradskih fašistov Štefanu Massarottiju približal na ulici neznan človek in ga zabodel v vrat ter mu povzročil 7 cm dolgo in 2 cm široko rano. Massaiotti je obležal v krvi. Prepeljali so ga v bolnico v težkem stanju. — Isti večer so na trgu sv. Roka komunisti streljali na skupino 5 fašistov, od katerih so enemu prestrelili roko. Slovenci v Gorici se boje zopetnih incidentov, ki bi brezdvomno povzročili nova fa šistovska nasilja proti njim. Aretiran je doslej samo en osumljenec, ki pa taji, da bi bil zabodel Massarottija. je podan najelementarnejši pogoj: pri znanje države in naroda. Pogajanj med plemeni pa baš ideja jugoslovanstva ne dopušča ne v načelu in ne v praksi. Kdor misli na tako sporazumevanje, ki predpostavlja, da se Hrvati, Slovenci, Srbi najpreje plemensko organiziramo ter potem po svojih delegatih medsebojno pogajamo, ta hoče, da se nacijonalno razkrojimo, da se vrnemo v dobo. ko Jugoslavije še ni bilo, da postavimo naše ujedinjenje na povsem drugo osnovo, na kateri pa se narodno jedinstvo ne da več graditi. Tak »sporazum* odklanja Pribičevič, odkloniti pa ga mora ž njim vsakdo, ki iskreno jugoslovansko čuti in misli. Ogromna večina udeležnikov zagrebškega kongresa nesporno misli in čuti tako. Ona se je dala samo zapeljati od lepe fraze in ni imela časa. da pomisli, kako izgleda ta fraza v trezni luči realnega življenja. Za rešitev hrvatskega konflikta za- grebški kongres torej ni pokazal nobene nove poti, ni našel nobenega novega sredstva. Za odpravo plemenskega spora so se izrekli možje, o katerih itak ni nihče nikdar trdil, da so separatisti. Manjkali pa so vsi protagonisti plemenske borbe, hrvatski radičevci, slovenski klerikalci in srbski radikal-ci. katerih beseda, da so za državno in narodno jedinstvo, bi bila šele dala kongresu pomen, ki mu ga hočejo nekateri pripisovati. Tako je ostala zagrebška prireditev le taktičen manever za oslabitev tiste stranke v državi, ki je danes edina neomajna nosite-Ijica idej, ki so jih za prave proglasili baš tudi — zagrebški kongresisti. tiste stranke, brez katere je vsako delo za ojačenje jugoslovenstva nemogoče in katera bi morala vzeti v svojo roko inicijativo, ako bi naj iz sklenjene »Zajednice jugoslovanskih strank in grut>» sploh nastalo kaj rosnega za naše politično življenje. Obrtna razstava v Msriboru Krasen obisk v zadnjih dneh. Maribor, 18. septembra. (Izv.) Sloves pokrajinske obrtne razstave je vedno večji. V nedeljo jo je posetilo okoli 20 tisoč oseb, mnogo zlasti iz Hrvatske in Srbije, ki so izvršili velika naročila. Tudi v umetniški razstavi je prodano mnogo del, ki so jih kupili posebno Srbi. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je pri zadnjem obisku kupil 10 slik. Veliko naročil so dobili tudi razni izumitelji. Danes so si ogledale razstavo šole. Neprijetno pa se opaža, da ni obiska iz Ljubljane. Razstavni odbor upa, da pridejo Lliubljančani še med tem tednom. Vinski trgovci in gostilničarji se opozarjajo zlasti na vinsko razstavo, ki je dosedaj največja v Jugoslaviji in pa na vrtnarsko razstavo, kakršne sploh še ni bilo v naši državi. Razstava bo zaključena 24. t. m Otvoritev gospodarske ra?f%*ve v Zagrebu Zagreb, 18. septembra. (Izv.) V navzočnosti ministra poljoprivrede g. Puc-lja je bila včeraj v prostorih zagrebškega velesejma otvorjena pokrajinska gospodarska razstava za Hrvatsko in Slavonijo. Razstavo prireja »Hrvatsko-sla-vonsko gospodarsko društvo* v Zagrebu ln je zamišljena kot nekaka priprava za veliko jubilejno gospodarsko razstavo, ki se bo vršila v Zagrebu leta 1924. Razstavo je otvoril predsednik »Hrvat-sko-slavon. gospodarskega društva* g. Miroslav Kulmer. Otvoritvi so poleg ministra Puclja prisostvovali predstavniki raznih dTŽavnlh, vojaških in avtonomnih oblasti ter gospodarskih organizacij. Razstava je deljena na tri dele: Prvi obsega sadje, gTOzdje in zelenjavo, a tudi druge poljske pridelke, drugi pa razne vrste vina, ki se pridelujejo v bano- vini. Oba oddelka sta nameščena ? zgradbah velesejma. Tretji oddelek, ki obsega domačo živino — 180 goved in 150 konjev, — je nameščen na ekonomiji poljedelske fakultete na Maksimira. Goveja živina pripada v glavnem simen-talski in križani pasmi, med težkimi konji pa prevladuje robustni belgijski tip. Na razstavi so zastopana vsa okrožja Hrvatske in Slavonije, ne izvzemši hrvatsko primorje, dasi prevladuje seveda bližnja zagrebška okolica. Najlepše predmete so razstavile gospodarske šole in pa razna vlastelinstva. Vinska razstava je obenem vinski sejem. Umevne je, da vlada v tem lokalu, kjer je nameščenih 16 vinskih poskuševalnic, prav živahno življenje. Razstava je bila že včeraj in danes dobro obiskana. Odprta ostane do 25. t. m. Načrt invalidskega zakona Beograd, 18. septembra. (Izv.) Zakonski predlog o invalidih je dovršen. S tem predlogom se strinjajo tudi invalidska udruženja. Ta predlog predvideva državni odkup samostanov in občinskega imetja razen one zemlje, ki se bo razdelila po agrarni reformi. Občinska zemljišča se bodo plačala po oni ceni. kakor je znašala vrednost takrat, ko je invalid dobil rano in bi imel dobiti zemljišče. Razen tega je predlagal minister za soc. politiko dr. Žerjav, da mora biti zemljišče v neposredni bližini invalido-vega bivališča, da bi mogel invalid računati na pomoč svojih sorodnikov in rojakov. POLJSKO-RUMUNSK4 VOJAŠKA POGAJANJA. Bukarešta, 18. septembra. (Izv.) Pil-sudski je imel včeraj s šefom rumunske-ga generalnega štaba Cristescom daljši razgovor, v katerem se ie razpravljalo o poljsko-rumunski vojaški pogodbi % Dr. BL Sfesfca; Uradniška pragmatika Načrt zakona o državnih uradnikih, zvaničnikih in služiteljih, ki ga je izdelala posebna komisija in ki ga je nato-temeljito predelal ministrski svet, je prišel končno pred zakonodajni odbor. Ožji odsek tega odbora se je v toboto konstituiral in je izvolil za predsednika poslanca Djuričiča (radi-kalec), za podpredsednika posl. Kur-begoviča (musliman) in za tajnika posL Josipa Reisnerja (demokrat). Vladni načrt nove službene pragmati-ke pomenja velik napredek napram prvotnemu osnutku, ker se je upoštevalo vse važne in bistvene predloge uradniških organizacij. Ožji odsek zakonodajnega odbora ima nalogo, po preteku desetih dni poročati plenumu. Posl. Reisner je zato stopil te dni v stik z Osrednjo zvezo v Ljubljani, da zve mnenje v zvezi zastopanih organizacij glede vladnega pragmatičnega načrta in eventuelne nove izpreminje-valne predloge. V soboto zvečer se je vršil sestanek prof. Reisnerja z zastopniki Osrednje zveze ter se je dosegel popoln sporazum. Potrebne so le še nekatere premembe glede višine prejemkov in nekaterih podrobnosti, glede katerih je poslanec Reisner obljubil, da jih hoče zastopati v zakonodajnem odboru. Novi načrt deli državne uslužbence v tiradnike, v zvaničnike (poduradnike) in v -služitelje (sluge). Uradniki so ali izven kategorij ali pripadajo trem kategorijam uradniških strok. V prvo kategorijo spadajo stroke, za katere se zahteva fakultetna izobrazba, za drugo kategorijo je predpisana matura srednje šole in za tret jo je treba vobče štirih razredov srednje šole. V vsaki teh treh kategorij so določene posebne osnovne plače in posebne položajne plače. Tudi v isti kategoriji ni osnovna plača vedno ista, temveč imamo v vsaki kategoriji 10 stopenj osnovnih plač. Službovanje v vsaki stopnji traja redoma po tri leta in prideš ob ugodni oceni avtomatično v višjo stopnjo osnovne plače. Poleg osnovne plače dobi vsak uradnik tudi položajno plačo, ki je različna v poedinih položajnih grupah. Te položajne grupe ne odgovarjajo le našim činovnim razredom, temveč je z njimi zvezana vedno tudi določena funkcija. V vsaki kategoriji imamo eno pripravno gTupo, dve pomožni grupi in eno do treh glavnih grup. Čin ali rang, ki ga ima uradnik, se računa po višini položajne plače. V višje položajne grape ne prideš avtomatsko, temveč po imenovanju. Poleg osnovne in položajne plače dobi uradnik še stanarino, ki se zviša po preteku prvih šestih in nadaljnjih devet let službe. Redna stanarina .se v dražjih kra jih zviša za 10, 20 ali 30 odst. Samci in njim enaki dobivajo le 50 odst. stanarine. Dodatek za deco je za vse kategorije in za vse stopnje isti, a se razlikuje po številu in starosti dece. Izven kategorij je pet grup uradnikov: to so predsednik ministrskega sveta, ministri, državni podsekretarji, dalje } rrd-sedniki, podpredsedniki in člani kasačij-skega sodišča, državnega sveta in glavne kontrole, potem poslaniki, pomočniki ministrov, starejši redni univerzitetni profesorji in končno uradniki, katerim posebni zakon prizna isti rang. Vsi ti dobe mesto osnovne in položajne plače in stanarine stalno plačo, ki je različna za vsako teh petih grup. Pri zvaničnikih in slugah tu.li ni razlikovanja med osnovno in pjložajno plačo, temveč napredujejo v določenih presledkih avtomatski v višjo plačo. Poleg plač* prejemajo tudi stanarino in dodatek na deco. 0=eba, ki stopi v državno uradniško sii.žbo, se sprejme najprej le za*" no in pride v najnižjo stopnja osnovne plačo m v najnižjo, to je pripravljalno grupo svojo kategorije; gre nu pa mesto cele 'e poiovica polož.ijre plače in stanarine. Kogar po preli-, še predno ie prišla k zdravniku. Otrokovo smrt pa je javila samo župniku in še le tretji dan na žup-I nikovo zahtevo poklicala mrtvogleda, ki j ie takoj ugotovil, da ima otrok na vratu | krvne podplutbe. Poklicani zdravnik, ki jc nato otroka raztelesil, je dognal, da je bi! otrok zadavljen in da je umrl vsled n' tranjega zadušenja. Marija Pivec je svoje nečloveško dejanje odločno tajila. Porotniki so potrdili vprašanje glede umora z 8 proti 4, nakar je bila nečloveška mati obsojena na smrt na vešalih Morilec svoje žene. Čevljar Andrej Lichtenvvallner iz Koga pri Središču je bil tipična surovina. Svojo prvo ženo je dan na dan pretepal 1 in jo ie na vse mogoče r.ačine mučil. Ko ie hotela iti enkrat o Vseh svetnikih na pokopališče ji je nastavil železne palice na prsa ter jo, silil poklekniti in obuditi kesanje. Drugo jutro jo je zopet po! nago pretepa! in težko poškodoval. Okrožno sodišče ga ie leta 1912. obsodilo na tri mesece težke ječe. Zakon se je ločil in od leta 1914. je živel Lichten-vvallncr v diviem zakonu z omoženo Antonijo Medikovo. Vsled prepirov s sosedi radi tega divjega zakona je Lichtcnvvallner aprila 1915. streljal na Jožeta Pintariča in bil zato obsojen na 5 let težke ieče To pa ga še ni spametovalo. Ker mu je med tem umrla prva žena, se je po prestani kazni poročil s premožno posestnico vdovo Matildo Zoreč. ki ga je vzela tudi na soposest. S to drugo ženo je ravnal Lichtenvvaliner še hujše. Dan na dan jo je pretepava!, češ da mu je nezvesta, in da jo bo ubil. Žena ga je ovadila in okrožno sodišče ga je 19. sušca 1921 zopet obsodilo na 6 mesecev težke ječe civilno sodišče pa je njuni zakon iz njegove krivde ločilo in mu naložilo zapustiti hišo Dne 10. junija 1922 ga je prišel sodni sluga iz Ormoža »ločit«. Ko je bil sirovi mož končno postavljen na cesto in brez sta novanja, je šele prav čutil potrebo ostati pri svoji ženi. Na večer dne 19. junija je prišel zopet v hišo in ženo zadavil v kleti. Potem je odšel in se ovadil orožnikom. Pred sodiščem je priznal, da je ženo zadavil v jezi, ker ni imel nobene zmagal Jadran (Vončina - Modic-Praun-seis - Kregelj) v 2:15. dočim je Ilirija! pravice v hiši. Rajnko slikajo vse prič« .... n . ^ i r\___*__:» -- 90 kri* ekrhnn litthpvniNrn in nntrnp sledila s 2:16:4. Doseženi čas je za 2.9 sek. boljši od onega na zadnjem mitingu »Ilirije*. Drugorazredne prvenstvene tekme v Ljubljani 17. t. m.: Lask : Slavija 3 : 1, Slovan : Svoboda Moste 4 ; 1. kot skrbno, liubezniivo in potrpežljive ženo, ki ni nikdar zakrivila obdolženčeve surovosti. Obdolženca je zagovarjal odvetnik dr. Skapin. Razprava je bila v svriJ° zaslišanja novih prič preložena. omače vesti * Vojvoda Božo Petrovič, bližnji sorodnik pokojnega črnogorskega kralja Nikole, je odpotoval iz Cetinja v Beograd, da konferira z merouajnimi krogi o razmerah v Črni gori. * Iz diplomatske službe. «Politika» poroča, da bo direktor političnega oddelka v ministrstvu za. zunanje zadeve, dr. Miroslav Jankovič imenovan za diplomatskega zastopnika nase države na Reki. * Odličen angleški gost v Beogradu. V* Beogradu se mudi te dni angleški polkovnik K a r, poveljnik angleške artiljerije leta 1915. v Beogradu. Polkovnik Kar uživa med Beograjčani veliko popularnost. Nekoč je ponoči s svojim moštvom odplul z motornim čolnom v Zemun in na potu torpediral neki avstrijski monitor, ki se je takoj potopil * Naša vojna mornarica zopet v Boki Kotorski. Eskadra naše vojne mornarice, ki je od 7. avgusta bila na manevrih v Jadranskem morju ter se udeležila tudi velike slavnosti »Mornariškega tedna* v Splitu, je priredila dne 12. septembra od Splita do Vele-luke na otoku Korčuli tekmo posameznih ladij glede brzine ter se potem po končanih manevrih vrnila v Boko Kotorsko. * Naši oficirji v Italiji. Italijanski vojni minister je sprejel v soboto v Rimu osem jugoslovanskih oficirjev, ki so prišli na študij v italijansko vojno akademijo. Sprejem je bil zelo prisrčen. Tudi listi pozdravljajo simpatično ta dogodek in naglasa jo, da je prihod jugoslovanskih oficirjev na italijansko vojno akademijo nove dobro znamenje za obnovitev prisrčnih odno-šajev med vojskama dveh velikih sosedov, ki sta v marsičem navezana eden na drugega. * Medzavezniški invalidski kongres, ki je zboroval pretekli teden v Ljubljani. Zagrebu in končno v Beogradu, je bil včeraj zaključen. Prihodnji kongres bo v Pragi. Včeraj so udeležniki posetili grob neznanega junaka na Avali pri Beogradu in položili nanj krasen venec. * Invalidski zavodi. Kakor razglaša (idelenje za invalide, obstoje zavodi slepe v Zemunu, Moslaviui in v pe so le predrage, sicer bi imeli z njim še mnogo več veselja, Slive so že pozne, vendar se dobe še v oelih koših. Jesenske cvetlice se ie kažejo, toda večina se jih je že osula, kakor človeške nade. Le podlebk šo sije s svojimi temnomodrimi zvončki, ki ne povedo, da je ta cvetlica strupena... Šume so mokre, potočki šume, loke so razmočene, po planinah ne sije več solnčice. Zapadlo je precej snega in nekateri turisti že zopet ogledujejo svoje smuči in dereze. Sicer upamo, da bo oktober ša prinesel nekaj leriih in toplih dni, ki jih bomo še porabili za trgatev. Potem mošt, vroči kostanji. — Kmalu »prišel bo prišel, sveti Martin*. Kmalu potem pridejo prvi beli kosmiči, letos morda že prej, in leto bo !j n^riab linovca. posebno v južnih delih na*e ^ M£,jeni*kih domov, države. Sodavičarska obrt pa vedno J Pr0ti izvczu žive živine te Madžar-bolj nazaduje, ker premalo stremi ^ ;9ke. Vs!ed preve!ikega nakupovanja s tem. da bi se obdržala z dobrimi !strani češkoslovaških in terenskih kup delld. Pobarvane vode nihče ne bo drago plačeval in pil. To naj bo mig- eev so cene živi živini v Madžarski ogroa no narnsile. Budimpeštaaski praorambe- Ija j tej obrti, ako si hoče zopet pn-, urad";e"za5el ,aradi tega akcijo, da ee WAliit: nf-J-Hinil trnn mm _ . , .. , . dobiti nekdanji konzum. Malinovec je proizvod Slovenije ter se tu izdeluje na tovarniški način. Kuhajo ga pa tudi gospodinje doma, vendar vedno manj. ker v velikem pripravljen malinovec je okusnejši in cenejši od doma narejenega. Malinovec izdeluje v večjem aJi manjšem obsegu več izdelovalcev, n. pr. v Mariboru Mariborska mlekarna, v Ljubljani g. Piccoli, D. Hribar in Srečko Potnik. Slednji je razstavil na Ljubljanskem sejmu poleg malinovca še druge svoje izdelke, kakor razne sadne esence, sadne ekstrakte, 6adne eterje in axo-me. rumovo esenco in esMice za razne likerje. Potnikov malinovec je znan radi svoje dobre kakovosti po celi Jugoslaviji. Potnik je bil začel že pred 12. leti z obdelovanjem gozdnih sade izvoz žive živine zahrani in dovoK le izvoz mesa. Razen tega naj bi se znatno povišale tudi izvozne pristojbine. * Osnutek kazenskega zakonika. Gosp. j težkih ran v hrbet in je malo upanja, da prof. dr. Dolenc nam sporoča, da vest 'V okreval. Ljubosumni Pernus se bo mo-glede osnutka kazenskega zakonika, ki ral zagovarjati pred sodiščem. smo jo priobčili iz Beograda, ni točna. Izgotovljen in tiskan je pač osnutek tako, kakor ga je sklenil kazenskopravni odsek stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde. Ali ta osnutek še ni končno delo, ampak dobe ga sedaj v oceno najvišja pravosodna oblastva, strokovnjaške korporacije in pa člani širše komisije stalnega zakonodajnega sveta (za Slovence hon. prof. dr. Janko Polec, dvorni svet. dr. Anton Kreinžar, podpred sednik Josip Regallj- in odvetnik dr. Fran Tominšek. Vsi imajo nalogo, * Iz Šmarj2 pri Grosupljem nam pišejo: Tatovi so nedavno ukradli na pokopališču dva železna spomenika ic sicer od očeta in matere g. S. Kdor o tem kaj ve, naj naznani žandarmeriji v Škofljici. G. S. «e boji. da mu tatovi ne odneso tudi železne ograje nlegove kapelice M. Božje Obfave da v tisku izišli osnutek proučijo in cd-K oče v ju," invalidske šole "v Zemunu, dai° 5V0-ie mnen-ie z morebitnimi izpre-Nišu, Zagrebu in Banjaluki asili pa v !™njevalnimi predlogi ministrova pravde Beogradu Nišu, v Ljubljani, Zajrrebu^0 srede novembra 1922. Potem se sesta- . ,a_Ilunn in Kraeuievcu ,no še enkrat komisija.stalnega sveta in l'u's"1,u",7 : mastna < * Nove gimnazij«. S kraljevim uka- - mnenj izide dokonSni j l j pečejo * Dražba sv. Cirila in Metoda. Prejeli smo: Vodstvo »Družbe sv. Cirila iti Metoda v Ljubljani« izreka tem potom iskreno zahvalo vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 33. glavna skupščina tako lepo izvršila. Posebno pa se zahvaljuje zastopnikom pokrajinske '■'. :n so bile na predlog ministra pro-; ete spopolnjene na osemrazredne višje gimnazije dosedanja nižje gimnazije v Ohridu, Velesu, Kumanovu, -Novem Pazaru. Pri!epu, Veliki Kikin-(•i. Vranji, Jagodini in v Smederevu. * Ruska srednja šola v Sloveniji, --'t gradu Ponoviče pri Litiji se je otvorila te dni ruska gimnazija. Ruski emigranti so vzeli v to 6 vrh o" v najem ves grad te ustanove v njem tudi internat za 150 gojencev. * Ruska emigracija v Jugoslaviji. Po zanesljivih podatkih se ruska emigracija v Jugoslaviji glede izobrazbe | o snu p; osnutek hkratu z drugimi že pripravljenimi osnutki kazenskopravne vsebine. * Zbirka glavni kontroli. V Ljubljani 1922. Zalo A. Ribnikarju, vladnemu komisarju mest- j ne občine g. dvornemu svetniku dr. Bogu- j olja eo hlapljiva, prijetnega okusa in , ., _ , .. „ . . . . . .močno diše po rastlinah, iz katerih so zakonov Vn. zv.: «Zakon o i milu Senekoviču. Posebno iskrena hvala dobljena. Na papirju opravijo ma-«n v TA,hn«: iq->o 7,i,. . oodl generalnemu konzulu Cehoslovaske dp= .. _ __ ;7Jrubi r,Wi-0 so v ... rp- , „ j /-. r* y,* i repuohke, g. dr. O. Benesu, za lepe pozna Tiskovna zadruga. Cena 6 Din, po < . .. . , . • , ' .. ... ~ t i ••- ' zdravne m spoaoudnc besede. Kakor tudi pošti 50 para več. Na to knjižico opozarjamo juriste in vse one, ki hočejo imeti naše zakone v priročni obliki. * Zbirka zakonov VI. zv.: Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. — Zakon o pobijanju draginje. V Ljubljani 1022. Založila Tiskovna zadruga. Cena 4 Din. ro leli tako - Ie: z višjo naobrazbo 2072 P^L.5? para Te& 0ba zakona ste »3a oseb, s srednješolsko 14.587 z nižjo in P11 Tls""ov'ni za/iruS1 v Ljubljani m bosta interesiranim krogom v priročni obli- -omačo 4605, analfabetov pa je 793. Ruskih otrok je: v starosti do 2 let ■>03. od 2 do 5 let 450, od 5 do 10 let 1037, od 10 do 14 let 1177 in od 14 do 18 let 1945. * Državna podpora za učiteljski kongres v Sarajevu. Ministr. prosvete je v svrho delnega pokritja stroškov za prireditev učiteljskega kongresa v Sarajevu dovolilo prispevek v znesku S0.000 dinarjev. 11 Reparacije iz Nemčije. Do 10. septembra je prejela naša država na račun reparacij iz Nemčije 175 lokomotiv in 7242 vagonov raznih vrst. Pri-bodnje dni prispe iz Nemčije na račun reparacij velika pošiliatev telefonskega in brzojavnega inaterijala. * Silen orkan je besnel v soboto po Vojvodini in napravil na poljih ogromno škodo. V K o vinu je vihar odnesel celo vrsto streh, več starejših hiš pa se je porušilo. Pri tej priliki je bilo pet oseb ubitih, več pa težko ali lahko ranjenih. 4 Tropične bolezni v Macedoniji. Macedonija je znana kot pokrajina, v kateri so močno razširjene razne tropične bolezni, posebno malarija. V zadnji *m čisu so bile ugotovljene vrh tega nekj dosedaj še nepoznane bolez ni. ki se pojavljajo zlasti pri živini. Ministrstvi zg narodno zdravstvo namerava v svrho pobijanja teh bolezni ustanoviti poseben zavod, ki bo dokončan že prihodnjo spomlad, v Skop-Iju pa se ustanovi bolnica za mala-rične. * Jesen. Poletje se naglo bliža svojemu koncu, jesen nastopi dne 21. septembra svojo astronomično dobo. V resnici pa je že nastopila. Pravzaprav je že opra vila svoje prvo delo. Pozneje nam bo še morala stresti zadnje žolto, rdeče, rumeno in rjavo listje z drevja in grmičja. Lastavke so nas že zapustile. Druge ptico selivke frfotajo in letajo po robovih naših šum. po livadah in lokah, zmrznjeni martinčki in gaščarice po jasno plezajo na prisojna mesta, da se 8s nekoliko-krat ogrejejo na čiindalie bolj krmežlji-vem solncu. Brošči so se že skoraj vsi zabubili, le nekaj zapoznebh ir. zb.edjlh metuljev se še potepa po vlažnih travnikih in čaka na zadnjo uro. Drevje se 5iM pod sadjem, ki ja leto? posebno dobro obrodilo. Jabolka, hružke in druge če- ki dobro služila. * Mizarska stavka v Ljubljani končana. Stavka mizarskih pomočnikov v Ljub ljani je končana. Dosegel se je sporazum v tem zmislu, da se mizarskim pomočnikom dovoli SO odst, povišek dosedanjih mezd. Po šesttedenskem presledku so se mizarski pomočniki včeraj vrnili na delo. * Operni pevec Julij Betetio išče primerno mesečno sobo, meblirano in sredi Ljubljane, za takojšnjo nastanit°v. Prijazne ponudbe prosi na svoj začasni naslov Kersnikova ulica S. TI. nadstr. * Odiranje izse'jencev. Iz Amerike nam piše izseljenec: Dobil sem Vaš list od meseca avgusta ter sem z zanimanjem zasledoval vrednost dinarja. Opazil sem. da se je dobilo v Zagrebu skoro ves mesec avgust več kot SO Din za en dolar, V tukajšnjih listih ne najdete dinarskega tečaja in vsi, ki hočemo poslati par svojih trpko prisluženih dolarjev v domovino, smo na milost in nemilost izročeni raznim posrednikom, ako nočemo riski-rati, da se naša dolarska pisma na potu — oropajo. V zadnjem času se nam ja začela predstavljati amerikanska afiliacija vaše Jadranske banke kot nekak privilegirani, od jugoslovanske vlade pooblar ščeni zavod za prevzemanje in odpošilja-nje dinarjev. V svojih oglasih in v privatnih reklamnih dopisih na izseljence se Jadranska banka nekako istoveti z državnimi zavodi ter se zlasti postavlja v isto vrsto z jugoslovanskimi čekovnimi uradi. Na ta prevarljiv način *e vzbuja med izseljenci vtis. da so kurzi, ki jih eksponenti Jadranske banke sporočajo, pravi službeni kurzi dolarja v Jugoslaviji. To omocoča osTomno oškodovan ie naš:h izseljencev. V avgustn, ko je bil kurz dolarja v Jugoslaviji, kakor razvidno iz Vašega lista, povprečno nad SO Din je banka razpošiljala našim ljudem pisma sledeče vsebine: «Mi razpošiljamo na zadnje pošte in izplačuje kr. poštni urad in Jadranska banka v Ljubi;ani 200 K za 1.15 dolarja in 500 K za 1.90 dolarja*. Dne 19 avgusta n. pr. pa se je dobilo v Zagrebu za 1 dolar 340 kron, te rej bi morala banka dati *a 1 dolar 15 centov 390 kron. Pri enem saTem dolarju je banka zaslužila 90 kron? Lahko si izračunate za kako ogreti,'ie vsote so opeharjeni oni, ki denar pošljejo in tisti siromaki v domovini, ki ga prejmejo. Vsi dež, ki se pa izgubi Rabijo se v naj-, i različnejših obrtih. Fabrikacija parfu-| mor je navezana edinole na eterična ' olja- Rabijo se: v zdravilstvu, za maže, likerje, barve, kandite itd. Že r prastarih časih so rabili razne dišeče ra5tline. ki vsebujejo eterična olja, kot zdravila in v novejših ča^ih prihajajo razne rastline zonet v veljavo kot zdravilna zelišča. Proizvajanje , . ,. . . , , i eteričnih olj izhaja iz Orijenta, ki je toplo zahvaljujemo vsem darovalcem de-1 ^ v ^^ veku ralasal z ministru n. r. in poslancu g. dr. V. Ku-kovcu za bodrilni govor. Prav posebna zahvala tudi moški in ženski podružnici v Šiški, ki sta priredili ob tej priliki cvetlični dan družbi v korist. Iskrena hvala vsem cenjenim zborovalcem. vsem cenjc- i nim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev. Končno se prav V Curihu se »e naša krona znižala od 1.90 na 1.80 K, istočasno pa so v Zagrebu padie vse tuje valute, n. pr. Švica od 1390 na 1310, Pariz od 545 na 514. London od 335 na 306. Newyork od 75 na 69, Trst od 320 na 293 itd. Za naše trgovce je merotlajen zasrefcSki kurz, curiški kurz je fiktiven. Da je danes v j Curinu kurz padel, (po zagrebški pari-. teti bi moral biti 1.90) jo pripisovati sa-! mo okolščini, da naša Narodna banka s ; Cuririom še nima potrebne stalne zveze j in da je bančna arbitraža momentano : zabran.iena. Zagreb, devize: Dunaj 0.0955 - 0.097. 0 — 4.S0, Budimpešta 2.75 — . • | ..v«, Bukarešt 48.52, Milan 293.70 — pmomva, 29_ _0 London 306 _ m parij. 514 _ 518, Praga 227.40 — 229.40, Švica 131? — 1326.20, Varšava 1.04 — 1.08, vahae: dclar 67.50 — 69.50, avstr. krene 0.099 — 0.101, češke 221 — 223, franki 49S — 502, marke 4.S5, švic. franki 1295. lire 286 — 28S. 6?. Brodska barka 6b — 68. Hrvatska eskomptna banka 160 Jadranska banka 400. Jugoslovenska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 210 — Slavenska banka 112. Praštediona 1100 — 1105 Rečka pučka banka 123. Slovenska eskomptna banka 176.25. Srpska banka 150 — 15250 Goranin 115 — 125. Narodna šnmska industrija 99 — Slavonija 115 — 120. Union 622. Ljubljanske strojne tovarne 200. Trboveljska premog, družba 320 • Beograd, devize: London 30?, 4.75, Newyork 70, Sofiia 44, Milan 295, Dunaj 0.095, Švica 1305, Pariz 525, Bu-dimpešta 2.S0. Dunai, devize: Zagreb 251.15 - 25225, Beograd' 1007 — 1009, Berlin 51.10 — 51.40, Budimpešta 30.45 — 30.55, London 331.200 — 331.800, Milan 3121 — 3129. Newyork 75.025 — 75.125, Pariz 5644 — 5656, Praga 2444 — 2453, Sofiia 444.50 _ 445.50, Varšava 10.95 — 11.05, Curih 13.985 — 14.015: valute: dolarii 74.700 — 75.000, levi 408 — 412, nemške odpadke malinovo aromo in malinov eter, ki v kakovosti daleč prekaša importirano blago. Izolirani^ arome se vrši potom alkohola in destilacije. Nadalje proizvaja rumov eter. obstoječ iz kiso-vega, sladkornega in mravljinčnega eterja; takoimenovani rumov eter elu- j t"1' ^fa 60 ži kot baza za rumovo esenco. Ind'J-atrija sadnih sokov, eterjev, esenc itd. je pri na« v stanu, kriti potrebo naš* države in je uvoz nepotreben. Drugače je z industrijo olj. Tu smo navezani na uvoz še marsikaterega olja in bomo najbrž tudi ostali navezani, saj se niti v Nemčiji, ki prednjači v industriji eteričnih olj. ne izdelujejo vse vrste. Eterična olja se pridobivajo iz različnih dišečih rastlin. Te ?9 destilirajo (z vodo ali paro) ali pomešajo med mastna olja (mazeracija) ali pa se olja s pomočjo alkohola; pored- 163. 102. - S3t?. Berlin narnih prispevkov pri veliki skupščini. — Vodstvo <.-Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. * Zasebnim nameščencem. Klub privatnih nameščencev Delavske zbornice v Ljubljani naznanja tern potom vsem zasebnim nameščencem, da je korpora-tivno zapustil sejo Delavske zbornice, ki se je vršila dne 17. t. m. Klub se še r.i odločil, ali naj odloži svoje mandate, ali naj še naprej sodeluje. Da preprečimo z ničemur opravičljive napade na zastopstvo nameščencev v Delavski zbornici, že vnaprej, konštatiramo, da ie Klub zapustil sejo Delavske zbornice v protest majorizaciil zastopnikov delavstva nad nameščenstvora. Posledica uspele majorizacije bi bila, da zasebne- raznimi dišečimi «žavbami». V Nemčiji je industrm eteričnih olj naravnost velikanska. Omenjam tvrd-ko Schimmel & Co.. ki ima pri Lip-skrm velike plantaže za razne rastline. Tudi Bulgarija, proizvaja znano rožno olje. V naši Jugoslaviji bi se industrija eteričnih olj lahko razvila, ker mnogo rastlin raste kar divje in bi se lahko kultivirale v velikem obsegu, ker podnebje je pripravno, prostora pa imamo tudi več kot dovolj. Plantaže bi se lahko napravile n pr. okoli Kariovca. Slišal sem, da se ustanovi tovarna eteričnih olj v Dalmaciji. k*»r bi bil na razpolago posebno rožmarin. Ni mi znano, ali se je to podjetje že ustano-ri!o. Nekatera eterična oljž izdeluje marke 51.25 52.25, funti 330.700 — mu aameSCenstvB po statutu ne bi mo- šrečko*Potnik. kolikor je pač za sedaj ralo pristoiati razmeroma isto števiio mandatov v upravnem odboru bodoče Delavske zbornice, kakor jih predlaga ra nameščence statut za glavno skupščino. S to svojo absenco brani Klub pravice nameščencev v Delavski zbornici ne proti današnji večini, ampak proti katerikoli večini v bedoče izvoljene Delavske zbornice in ne v korist današnjega zastopstva nameščencev, ampak v korist kateregakoli v bodoče voljenega zastopstva nameščencev v Delavski zbornici. * Shod državnih nameščencev. Prejeli smo: Zene državnih nameščencev ln državne nameščenke to pot še enkrat vabimo na shod, ki bo danes ob petih popoldne v Mestnem domu v Ljubljani z dnevnim redom: Obupni položaj državnih nameščencev. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 20. septembra, v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije sv. Petra cesta št 12, desno. * Izgubila se je na sokolski slavnosti dne 14. avgusta med pol 24. in 24. uro na veseličnem prostoru v Tivoliju, srebrna ura. Ker je najditelj poznan, se je čakalo ves mesec na vrnitev. Ker pa se tekom meseca ni zglasil, oziroma vrnil ure, se ga poživlja tem potom, da to nemudoma stori, ali pri lastnika samem ali pa pri upravnišivu «Jntra», Prešernova ulica 54. — Vladimir Skrlinšek, Jarenina (S5ov. gorice). 331.700, iranc. franki 5585 — 5615, lire 3084.50 — 3102.50. dinarji 996 — 1000, poljske marke 10.73 — 11.03. leji 459 — 451, švic. frar.ki 13.850 — 13.950, češke krone 2430 — 2440, madž. krone 30.4C — 30.60. Praga, devize: Berlin 194.50 — 217.59 Curih 568.50 — 571.50, Milan 124.25 — 125.75, Pariz 230.25 — 231.75, London 134.25 — 135.75, Newyork 30.30 — 30.70. Beograd 38.75 — 39.25, Sofija 18.55 — 18.95, Dunaj 0.0362 — 0.0462, Varšava 0.39 — 0.49, Budimpešta 1.25 — 1.35; valute: nemške marke 230 — 250, švic. franki 229.25 — 230.75, funti 133.25 — 134.75, dolarii 30.40 — 30.S0, dinarji 38.75 — 39.25, levi 18.55 — 18.95, tvstr. žig. krone 0.0387 — 0.0487, poljske marke 0.39 — 0.49, madž. krone 1.25 — 1.35. Curih, devize: Berlin 0.36. Nevvork 537. London 23.69. Pariz 40.40, Milan 22.35, Praga 17.40. Budimpešta 0.21, Zagreb 1.80. Sofija 3.30. Varšava 0.08, Dunai 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875. Berlin: devize: Italija 6217.20 — 6232.S0, London 6591.75 — 660825, New-york 149.063 — 149.437, Pariz 11260.95 — 11289.10, Švica 27.865.10 — 27.931.90. Dunaj 1.955 — 1.995, Praga 4893« — 4906.15. Budimpešta 58.92 — 59.08, Sofiia 898.S5 — 901.15. mogoče. To panogo bo razširil, ko se bo posrečilo organizirati nabiranje rastlin. V Zagrebu se je ustanovila tvrdka Dostilerija, d. d. Zagreb, ki je tudi razstavila na sejmu. Naše ljudi čaka še mnogo dela. da se organizira gojitev in nabiranje raznih rastlin. Nabiranje rastlin je jako dobičkanosno in bi z nabiranjem lahko mnogo zaslužili zlasti revni sloji. Treba je pa tudi mnogo glavnice, da se tako podjetje izpopolni in uredi za proizvodnjo raznih eteričnih olj. - Devize In valute. Kakor znano, se 1 P?«SlCt*6SflflfH 8li je pri deviznih odborih pri Narodni ban- ' r 9_ ■» ki ukinilo izdajanje odobreni za nakup 1 deviz do dne 16. septembra. Sed3j je Ge- t , . ,, neralni inšpektorat z odredbo I br. 15.252 I poznega slovenskega m nemškega podaljšal to ukinitev do vštetega 20. sep- I Jez-ka 7 govoru ra pisavi sprejme tO-tembra. V tem času se morejo dati odo- | Tfirciško podjetje V bližini Ljub-brenja razen v dosedanjih izjemnih pri-j Ijane. Naslov se izve v upravi 8Jntr»i. Odgovorni urednik Fr. Brorovlč. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jntra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Vremensko pomočilo Ljubljana, 18 septembra 1922. Ljubljana 306 m nad morjem Kraj Zračni Zračna Oblačno Padavine; opazovanja tlak tempsratara 0—10 mm i Ljnbliana . 7. 767-2 7-0 brejTetra megla : Ljubljana . 14. 763-5 204 JU? pol obl. Ljnbljana . 21. 763-4 14-6 jag. £zp. več jano —• j Zagreb . . 7. 759-3 11-0 brej*etra jasno i Beosrrad . 7. 76?6 8-0 j 'Ji', »zl. — j i !'anaj . . 7. 764-5 12-> jitg. iap. vse ubi. — j Praga . . 7. 761-6 130 jag. vjh. n — ^ Inomost. . 7. 755-8 80 bmvetia n 1-0 l V Ljubljani barometer nižji, temperatura nizka. Sojem vzhaja ob 6 42, zahaja ob 18-G3 GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na pocitnicoh Roman. XIV. Sredi noči se je razlegnil krik. Eden drugi — potem tišina. Nato iznova krik, butanje pesti ob vrata, kletve in zopet tišina. Zalajal je pes. odgovarjali so mu drugi psi. in bil jih je cel zbor. Tuska in Pita g ta hkratu planili pokonci na postelji. «AIi je to pri nas?» je mrzlično šepetala Tuska in iskala užigalic. «Ne vem, mama,» je odgovorila Pita. Udarci so se ponovili. Tuska je urno prižgala svečo, smuknila v višnjevo flanelno haljo in si ogrnila dolgo pelerino. Odprla je vrata v vežo. S svečo v roki je stal igralec pri vratih svoje sobe. »Kaj je to?» je vprašala Tuska. «Ali nam hočejo vdreti v hišo?» •Ne vem, ampak zdi se mi, da hoče nekdo h gospodarjevim. Takoj pogledamo Odprl je hišna vrata. Skozi odprta vrata, je prihajalo v vežo lajanje in bevskanje psov hkratu z ostrim zrakom. Butanje ni prenehalo. c Odpri! > je besno kričal moški glas. Tuske sta se lotila strah in radovednost. Stopila je na dvorišče. Sinja srebmina je ovijala vso zemljo. Caro-dejna bajka. Zdelo se je, da temne sa-firne smreke nepremično plavajo v zraku. Tusko je tako omamil ta vtisk, da je za liip pozabila na hrup, ki jo je zvabil iz hiše. Z enim samim pogledom je objela vse srebrno ozračje in koče in koničaste strehe, ki so se dvigale iz njega. Nedaleč od nje je stala, vitka postava Poržickega, in videti je bilo_, kakor da tudi njega obdajajo srebrni valovi. Tuska, je stopila par korakov naprej, da je bila tikoma igTalca. Oba sta bila še topla od spanja in v njima je bila zasanjanost človeka, ki se je naglo prebudil. Nekdo je na vsak način šiloma hotel v hišo Obido^skih. Njegov glas je bil hripav, njegov korak negotov. Toda bil je s pestjo, s palico in s kolenom po vratih in kričal: «Odpri!» Divje vpitje iz zaprte koče je bil edini odgovor. «To je Jožek, ki se vrača domov,» ie dejal končno Poržicki. »Lep povratek!» se je čudila Tuska. »Stara se maščuje za to, ker se je fant potepal v gorah. Ne pusti ga v hišo.> »Prav ima!» je pripomnila Tuska. »Tudi vi mislite tako strogo? Prva čednost ženske je blagosrčnost in popustljivost.* «V takem slučaju ne.» »Prav v takem. Gospa, zdi se mi. da ste jako zagrizeni,* je dejal Poržicki smeje. «Ko bi bil jaz vaš mož, bi vas že predrugačil.* »Dvomim* Jožek je še vedno butal ob vrata in kričal »odpri* ... a glas njegov, čim-dalje bolj hripav, je prodiral v svetlo srebrno daljavo, v mlečne megle. »Ali ga nečete pomiriti, gospod?* se je obrnila Tuska k igralcu. »Ne oviraj tega, kar je namenjeno,* pravi Maeterlinck. »Ali to je zoprno!* . . » »Kaj? Takile izbruhi temperamenta? To oživlja kakor mrzel tok vode.» JoSkovo brezuspešno razgrajanje Je zbudilo ljudi v okolici. Tupatam ae je po vilah zabliskala lu5. Zdaj pa zdaj se je kdo pojavil za plotom, poslušal, se zasmejal, skomizgnil z ramami in zopet, odhajal. »Vidite, gospa, to nikogar ne razburja,* je rekel Poržicki. »Jaz pa tega nisem vajena,* je odgovorila nekako vznešeno. Igralec je pomežiknil in jo poredno pogledal. In Tuska je razumela, da mu ne more z ničemer imponiratL Jožek je končno prenehal razbijati in je poizkušal vrata sneti. Ko mu tudi to ni uspelo, je udaril s togoto pijanca z vso silo z glavo po šipi. Zdelo se je. da se je stresla vsa koca. žvenket razbitega stekla je prešinil zrak. Jožek je poteprnil zdrobljeno šipo iz okvirja. Iz koče j9 zaoril divji krik. Z okretnostjo mačke je skočil Jožek skozi odprtino v kočo. Tusko je vso izpreletelo. »Jezus — Marija!* je viknila. »Ne imenuj po nemarnem božjega imena,* se je zasmejal Poržicki »Kako po nemarnem . . .?» Končala ni V koči je zadonel krik in vik, kakor da vrišči davljena zver, hrope, bijo s telesom ob stene in klopi — vse v črni temi. Nevede je zgrabila Tuska Poržickega za roko. »Pojdite vendar,* je kliknila. »Tja?* »Da! Saj jo ubije!* Igralec se je zasmejal s svojim jasnim, veselim smehom. »Same nabije jo. Vajena je tega.* »Oh!* »Vendar se ne bom mešal med zakonca? Sicer pa je zopet vse tiho.* Široko so se odprla vrata in iz koče je zmagoslavno stopil Jožek Obidow-ski. Njegova moška postava se je krepko odražala v luninem svitu Goral jo težko sopel. kakor da .le dovršil naporno delo. Ko je zagledal Tusko in Poržickega, pa je zaklical, kakor da ju hoče pomiriti: »Zbil sem babe in jo posadil na steno, naj sedi.* Naslonil se je na drog in si prižgal pipo. Poržicki je dejal Tuski: »Glejte, kako enostavno je to! Nabil jo je in sedaj ona sedi na steni, on pa kadi svojo pipo. Kmalu se zmirita. in zopet jima zašije solnce, la comedia e fini-ta . . 4 To je robato ali naravno.* »Pretepati se?* »Tudi to! Samo da se pozneje zopet zbogata. Ali se vi ne zbogate radi, gospa? To je tako mile.* »Jaz se nikoli ne prepiram s svojim možem, torej se mi tudi ni treba zbogati,* je odgovorila Tuska in stisnila ustnice. »To pa ni prav. Jaz se čast o krat namenoma prepiram s kako žensko, samo da se lahko pozneje zbogam ž njo. Kadar je huda. jo primem za roko in jo poljubljam.* Prijel je Tusko za roko, jo dvignil k ustnicam in jo začel poljubljati. Vztrepetala je in poizkušala odtegniti mu roko. »Prosim, gospod ... kaj je to? Saj ee vendar nisva prepirala.* »Pač! Zaradi bonbonijerke.* »Saj sem jo sprejela.* »Ali pred tem? ... In potem, trospa, tako atlasno mehke roke imate, — sami ste krivi . . . Razen tega sije luna . zlata moja gospa, samo malo še . . .» In iznova se je toča poljubov vsula na Tuskino roko, katero je izpreleta-val čuden drget prav do ramen, ogr-njenih samo v lahko pelerino. »Zebe me. Pustite me!* Sama pred seboj jo maskirala zono, kj jo je izpre-iotavala. ko so se dotikale njegove uetne njene roke in jo je pripisovala mrzlemu zraku. V dalji je tulil pes in je budil občuti je melanholije. Luči so usrašale po vrsti, na vsej, v meglo zaviti poti ni Idlo žive duše Veliko polje ovsa pred njima je valovilo kakor morje. Čudovito nežno so se za njima dvigale gore in so se zlivale v zrak. Končno je osvobodila Tuska svojo roko iz igralčeve roke. Storila je to vsa zasopljena. S sklonjeno glavo je krenila k hišnim durim. Za njo je šel igralec in je govoril z nizkim planom: »Čemu že odhajate v svojo sobo, gospa? Večer je tako lep . . . Mogla bi nekoliko posedeti zunaj.* Tuska je v duši srčno želela, da bi ostala, ali zdelo se jej je, da stori nekaj hudega, ako ostane. »Ne ... ne ... ne morem.* »E, ga?pe iz Varšave ste smešne in čudne. Kaj se v-am more zgoditi? . . , Zasanjate se nekoliko, potem boste tem bolje spala. Česa se bojite, gospa?* »Ne bojim se, toda mrzlo je,* je odgovorila Tuska. »Jaz vam dam svoj suknjič, gospa. Meni je vroče.* »Kaj še! Da se prehladite.* Prišla, sta do hiše in se ustavila pri vhodnih durih. (Dalje prihodnjič.) stanejo do SO besedi Oln. S*—, vaških nadaljnjih 6 bMSdl 1 Oin. — Trgovati oglasi, dopisovanje, «•-premičnin« do 20 besedi G Oln., vsakih nadaljnjih 6 besedi 2 Oln. — Plača ■• naprej. (Lahke tudi » — mamicah.) Na «pr«5«n]» ae odgovarl« le, ako Jo vprašanju orlloiena »namka za odgovor. —— naprej. Pouudbe pod »Dobro-voljac* na upravo «Jutra>. meniti mesto. Cenjene ponudbe pod »Točnost št. 16» na upravo »Jutra*. Gospodična s trgovsko izobrazbo sprejme pisarniško delo na dom. Ponudbe pod »Vestna* na uprav-ništvo v blagu ali denarju da Jugoslovanski dobrovoljac (trgovec) onemu, ki odda ali preskrbi eno ali dve sobi s kuhinjo ali brez iste takoj. Najemnina po dogovoru in se plača za eno ali več let, Posestvo 3226 v industrijskem kraju Slovenije se vs ed preselitve ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra*. 3222 Lepo posestvo v velikem industrijskem kraju poleg glavne ceste pri premogokopu se proda. Posestva je deset oralov. Vse poslopje novo pripravljeno za vsako obrt. Proda se zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Jutra* pod štev. 75. BiSa v BSaribora, enonadstropna, z vrtom, električna razsvetljava, vodovod, vse v dobrem stauju, se proda. Cen* 900.000 K. Vpraša se pri Hermanku, Maribor, Koroška cesta 51. 3197 Lepo posestvo na Kranjskem v velikem industrijskem kraju poleg glavne ceste pri promogokopu, se proda. Posestva je deset oralov. Hiša in vse gospodarsko poslopje je novo pripravljeno za obrt. Voda poleg hiše. Prodi se zaradi družinskih razmer. Naslov pove upr. «Jutra». 3198 Pekarna 3225 Največja izbira 11/e ij lilUJlO. in rokavio pri tvrdki il. & E. Skabes*ne Ljubljana, Mestni trg 10 A T Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Apolonija iiavec roj. Krašoveo včeraj ob 10. uri ponoči po kratki mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, v starosti 76 let, zatisnila svoje oči za vedno. Pogreb nepozabne rajnke bo v torek dne 19. septembra t 1. ob 10. uri zjutraj. Planina pri Rakeku, dne 17. septembra 1922 Žalujoči ostali. 3819 Hupim mč vagonov fcraiceu brez lubja in bbč vagonov brušenega lesa S? S Šali Ponudbe na: 3227 1-sra.n Bohinc lesna trgovina in parna žaga t M.diodah, Mesečno sobo meblirano, nemeblirana ima prednost, išče mirna starejša gospa proti dobremu plačilu, za takoj. Ponudbe pod »Soba» na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3228 Pozoi*!!! Obveščam slavno občestvo, da kuoujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Orame, 3235 Ljubljana. S*. Jakoba nabrež]? štev. 29 £U IIJB is ifsiihi je? prične ZO. septembri 1.1. pod vodstvom M. Lapčevica bivšega rednega slušatelja pariške pravne fakultete. Preorani in uporaba t m v mm Korespondentinja perfektna, nemško-hrvatska stenotipi-stmja se išče proti dobri plači. Lastnoročno pisane oferte z navedbo plače na Dioničarsko društvo za industrija čreva v Subotici. I. del: mednarodni značaj in vloga francoskega jezika v pogledu: ban-kovno-trgovskem, industrije finih artiklov, socialnem, muzikalne estetike jezika, kulturno - umetniškem, mednarodno-politiškem in v pogledu savremene civilizacije. n. Sveloina uporaba Imncoskesa jezika v javnem Življenju. Glavna karakteristika tečaja: mm pran metode osnovane potfto na principu uporabe slečenega znanja v pr ks - na koDverzaclji. Za vsa nadaljnja pojasnila se je obračati na i v »v*, za dame, gsspede in cSeco, oprema za rovorelencfce po najnižjih cenah v pri §£, S0SS LJubljana, Mestni trg 19. Sy» Petra cesta št. 7 hotel „L!oyd" od IS. do 19. ure. z novo opremo, zraven hiša I z gospodarskim poslopjem in | zemljiščem, se takoj proda. ! Naslov na upravi «Jutra* pod 1 »Pekarna«. Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti i Kdor Išče službe itd. f — inseriraš v Jutru" t? pasterizirajo, polnomastno, z oftrogio 3'5 °/0 tolšče, | pšstsri-ipailo, pošastno z okroglo 1*5 % tolšše, dsljs 3182 foghurt, kefir, prssno | maslo in sir yssfc vrst dostavljamo na žeijo u mesečnem abon^mentu stranem na dom, liaročila naj se javijo pismsno aii ustno v pisarni oddelka Dunajska cesto Z9/I. Gospodarska zveza Mleharskl oddelek. Štiri do pet peearskih pomočnikov v postavljanju peči, štedilnikov in oblaganju s porcelanastimi ploščami se sprejme. Plača po sposobnosti in pogodbi. 3217 FerdLBokun, Mitroviea, Srem Avtomobile, kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje-bencin in druge potrebščine ima vedno v zalogi F. Florjančič, Ljubljana. 74 Čašica tega aelikamega iikera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac DaJmatsa Mecficinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parraa destilacija V. MORPURGO SPLIT Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Beethovnova 9. Casino P;rive). Sa svim atrakcijama franeuske Riviere f Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica.