kn
JELOVICA
...J I
!;f I Oj
o
121
X
<i\

-
J
kako Gospodariti v letu 1988?
VELIKO NEZNANK, ZATO LETO NE BO LAHKO
Verjetno je malo držav na svetu, ki bi gospodarstvenikom v podjetjih prepustile vso skrb za poslovanje ob dejstvu, da ni poskrbljeno niti za najosnovnejše parametre poslovanja. Pri tem mislimo predvsem na najrazličnejša zagotovila o poslovanju s tujino, na kreditno-monetarno politiko, na oblikovanje cen.
Vse to so namreč neznanke, ki jih mora večina vodilnih v delovnih organizacijah prevzeti na lastna ramena in se pač odločiti po najboljši volji in prepričanju. Ne bi komentirali, ali je tako prav ali ne, tokrat le o tem, kako bo v Jelovici teklo gospodarjenje ob vrsti težav, ki so pri nas.
Letni načrt za Jelovico je jasen in tudi obvezujoč, če naj bi delavci dobivali kolikor toliko normalne osebne dohodke. Narediti bo potrebno od 3 do 4 odstotke več izdelkov in za toliko bo morala biti večja tudi prodaja. Pri tem pa velja zapisati, da se število zaposlenih ne sme povečati, proizvodnja pa
se bo morala kar najhitreje prilagajati potrebam tržišča. Ob teh predpostavkah bo poslovanje moralo biti pozitivno in učinkovito. In kako to doseči?
Nekatere stvari so urejene. Predvsem velja to za preskrbo s surovinami. Lesa je letos po dolgih letih dovolj (malo je k
temu prispevala tudi blaga zima), tako da teh težav Jelovica tokrat ne bi smela imeti. Tudi ostalih surovin, ki so potrebne za izdelke, je na trgu dovolj. Drugo vprašanje pa so seveda cene teh surovin. Kljub dogovorjeni zamrznitvi namreč neprestano rastejo in tako praktično ni več manevrskega prostora, ki ga proizvodnja ima, ko izdelek pripelje do kupca.
Problem — upadanje gradnje
Največja težava Jelovice niso te predrage surovine. Večji problemi so namreč na področju prodaje. Stanovanjska izgradnja vse bolj upada in vse več je bojazni, komu prodati izdelke — stavbno pohištvo in montažne objektb. Proizvodnja v Jelovici je več ali manj normalna in vse več je bojazni, da se bo v skladiščih nabralo veliko izdelkov. Jelovica je te težave v prvem četrtletju reševala s svojim denarjem, ko je kreditirala kupce. Kako dolgo bo mogoče prodajati na ta način, je težko reči, prav dolgo
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
	
LETO XVII	ŠT. 3
APRIL	1988
	
IZ VSEBINE:
—	Novost: montažne predelne stene
—	Izobraževanje za male računalnike
—	Razpis štipendij
—	Kako zastekliti balkon
—	Obrat Kranj
—	Slovo od zime
—	Nagradna križanka
Obrat vrat, kjer poteka proizvodnja ob majhnem številu zaposlenih in dokaj hitro, je dokaz, da se le na tak način more modernizirati delovni proces. Zato bo Jelovica tudi v tem letu namenjala največ tako-imenovanega investicijskega denarja za posodobitev proizvodnje, predvsem za nakup sodobnih strojev, ki naj bi dvignili produktivnost. Najprej bo dokončno modernizirana Unija za širinsko in dolžinsko optimiranje v primarni predelavi lesa.
pa zagotovo ne. Banke, ki so v tej družbi zato, da bi z denarjem pomagale proizvodnji in prodaji, pa tem zahtevam že nekaj časa ne sledijo več. Pojavlja se vprašanje, ali je naša kreditno-monetarna politika ustrezna ali drugače: komu je namenjena? Problem likvidnosti bank in seveda delovnih organizacij bo, kot vse kaže, prisoten preko celega leta. In če bo tako, se obetajo težave predvsem pri prodaji montažnih objektov.
Izvoz — delna rešitev
Naši politiki že dolgo govorijo, da je izvoz rešitev za naše gospodarstvo. Vendar temu hotenju potem ne sledijo potrebni ukrepi, da bi dejansko bilo tako. Cene, ki jih dosega Jelovica na tujem, so namreč izredno slabe (dinar je preveč vreden) in tuji trg praktično prizna le direktne stroške proizvodnje. Seveda Jelovica iz tujih trgov ne bo odšla. Še naprej bo velik izvoz vratnih kril, oken, in kot je znano, bo vse več tudi izvoza montažnih objektov, še posebno če se bo odprlo tudi tržišče v Združenih državah Amerike.
Nadaljevanje na naslednji strani
Pa vendar rasti proizvodnje in stabilnosti na domačem trgu ne bo, če država ne bo poskrbela za boljšo domačo kupno moč. Je pač tako, da podjetje, ki uspeva doma, lahko veliko tudi izvaža. Sicer pa vsa ta vprašanja so znana in niso stvar podjetij temveč države v ožjem pomenu besede.
Novi stroji — za več in boljše izdelke
Jelovica plačuje velik del svojih obveznosti za razvoj v preteklosti. Vendar je hkrati tudi res, da je sposobnost tovarne velika in da dopušča še veliko več izdelkov. Posebno velja to za obrat montažnih objektov, kjer bi se marsikateri izdelek lahko tudi izvozilo. Ta vprašanje bodo rešena prav v kratkem. Del proizvodnje, ki je bil pred časom moderniziran, pa dela izredno dobro.
Zato bo osrednja naloga v tem letu le moderniziranje proizvodnje. Tu so namreč še velike rezerve, ki bodo pomagale dvigniti produktivnost. Modernizacija določenega dela proizvodnje — predvsem primarne — še teče. Gradi se nova
sušilnica, v postopku je nova linija za dolžinsko in širinsko optimiranje. Tehnološki proces na tem delu proizvodnje bo tako zaokrožen in povsem sodoben. Les bo boljše izkoriščen in zagotovo bo to prineslo boljši dohodek.
Seveda pa so potrebe po modernizaciji velike tudi drugje. Za to bodo seveda te naloge v ospredju, vendar ob temeljni predpostavki — moderniziralo se bo samo tisto, kar bo dalo neposredne učinke in večji dohodek
Veliko pozornosti pa bo v tem letu tudi na povečanju prodaje. Kupce je namreč potrebno poiskati. V Novi Gradiški bo konec aprila odprta nova poslovalnica v preurejenih prostorih — imela bo 600 m2 — poleg tega pa bo kmalu nova tudi poslovalnica v Sarajevu, ki je bila doslej neustrezna in kot taka ni predstavljala veliko v prodaji Jelovice. Sicer pa bo zaradi dragih tovrstnih naložb potrebno odpirati predvsem predstavništva. Ta so se namreč pokazala kot učinkovita in investicijsko poceni.
j. Čadež
NOVOST V PONUDBI JELOVICE
v
MONTAŽNE PREDELNE STENE
Na trgu je vse hujša konkurenca in vse manj prostora za prodajo. Zato je potrebno iskati možnosti novih načinov prodaje in seveda na trg pošiljati izdelke, ki jih tam še ni bilo. Lahko rečemo, da je Jelovici uspelo precej prej kot drugim ponuditi tržišču nov izdelek, ki zna vzbuditi precejšnje zanimanje pri kupcih. To pa so montažne predelne stene.
Jelovica ima zagotovo bogate izkušnje pri gradnji montažnih objektov, predvsem pa pri izdelavi elementov za tako gradnjo. Sicer pa o novosti, ki se je pojavila na trgu, nekaj več Anton Eržen, ki je neposredno odgovoren za tovrstno proizvodnjo in seveda tudi prodajo.
Na leto zgradimo povprečno okrog 200 montažnih hiš. Lahko rečem, da smo jih do zdaj po približni oceni že zgradili okrog 50 tisoč, veliko v Sloveniji, po Jugoslaviji. Danes izvažamo v Avstrijo, Italijo, Francijo, dogovarjamo se v Združenih državah Amerike. Med prvimi smo bili tudi v Iraku.
V razmišljanjih, kako slediti zahtevam tržišča, smo pred časom začeli razvijati sistem elementov za gradnjo notranjih predelnih sten. Nalogo, ki smo si jo zadali, smo rešili in zdaj že delamo notranje nosilne stene, ki niso nosilne. Posebnost teh sten je, da jih je moč vgraditi
brez kakršnihkoli zidarskih del (gre za tako imenovano suho montažo) in tako lahko v klasični ali montažni gradnji iz enega večjega pridobimo več manjših prostorov. Kdor bi se za kaj takega odločil, jahko montažo prepusti nam. Če pa je vešč, imamo navodila oziroma in-štruktažo, z malo iznajdljivosti to naredi tudi sam. Pravzaprav smo program naredili tako, da je prilagojen načinu Naredi sam.
Trenutno imamo v Jelovici, kjer pa bomo sedanji program najbrž razvili še naprej, tri vrste elementov: tako imenovane polne stene z vgrajenimi cevmi
za inštalacije in z odprtino za vrata. Izdelujejo jih v višini 2470 milimetrov in v dolžinah od 100 do 1260 milimetrov ter v stopnjah po 100 milimetrov. Tako imenovane fazonske elemente pa izdelujemo v dimenzijah od 20 do 100 milimetrov in v stopnjah po 10 milimetrov. Stenski element je sestavljen iz lesenega okvira, na katerega je na obeh straneh pritrjena mavčna plošča. Vmesni prostor med ploščama je zapolnjen s poliuretansko peno. Elemente je moč pri povezovanju poljubno kombinirati po sistemu pero utor, vključiti vanje vrata, stene z inštalacijami. Stike mavčnih plošč po montaži obdelamo z mavčnim polnilcem, trakom in z izravnalno maso.
nakar na tako pripravljeno podlago lahko lepimo tapete.
Pri obdelavi podstrešnih stanovanj, kjer so potrebni elementi z naklonom, je moč tipski element ustrezno prilagoditi. Za rezanje elementov pa je dovolj ročna žaga (lisičji rep), električna ročna žaga z vidia listom ali pa električna vbodna žaga.
Kar zadeva cene, naj povemo, da je vgradnja cenejša, če se je lotite sami, sicer pa bistveno oziroma najmanj za polovico cenejša od klasične gradnje. Skratka, montažne predelne stene so prijetna novost na našem ,,gradbenem" tržišču in nedvomno rešitev, ki ste jo do zdaj iskali ali pa o njej razmišljali.
Sedem prednosti in darilo
Z naročilom in vgradnjo montažnih predelnih sten vam Jelovica nudi:
—	ves potreben material na enem mestu
—	enostaven transport
—	niso potrebna zidarska dela
—	suha montaža (kadarkoli) in takojšnja uporabnost prostora
—	majhna teža
—	dobra toplotna in zvočna izolacija
—	dobra požarna odpornost
Nagrada pa je: za polovico cenejša izvedba od klasične gradnje.
IZOBRAŽEVANJE ZA UPORABO MINI RAČUNALNIKOV
RAČUNALNIKI BODO SESTA VNI DEL POSLOVANJA
Ob uvajanju in uporabi sodobnih metod dela v gospodarstvu je prav gotovo računalništvo tisto, brez katerega si sodobnega poslovanja absolutno ne moremo več zamisliti. Razvoj na tem področju je v svetu, ki v zadnjem času hitro prodira tudi k nam, dosegel tako stopnjo, da si nobene funkcije poslovanja brez njega praktično ne moremo zamisliti. Ta trditev velja že danes, prav gotovo pa še bolj trdno za bližnjo prihodnost. Vsi tisti subjekti, pa naj bodo še tako majhni, ki ne bodo sledili razvoju tega področja, bodo zašli v težave, iz katerih ne bodo lahko „splavali".
V Jelovici imamo svoj računski center in v njem računalnik Iskra Delta od leta 1984. Od takrat dalje smo uspeli kar precejšen del poslovanja vključiti v ta računalnik. Določene obdelave so bile vzpostavljene in sprogramirane na novo v Jelovici, nekatere smo prenesli iz drugih računalnikov, kjer smo gostovali, zadnje od njih pa planiramo prenesti v letošnjem letu (finančne obdelave in osebni dohodki), za kar že tečejo priprave oziroma se pripravljajo novi programi, ki bodo tudi zagotavljali kvalitetnejše obdelave od dosedanjih. Poleg tega je v delu tudi nov paket programov (aplikacija) za vodenje poslovanja poslovalnic. Če hočemo vse to izpeljati (razširitev finančnih obdelav, vodenje poslovanja poslovalnic) medsebojno povezati ter s tem zagotoviti kvalitetne rezultate oziroma doseči željene cilje, moramo poleg tega obstoječega računalnika nabaviti še večje število manjših osebnih računalnikov oziroma računalnikov tipa IBM PC in skozi sistem izobraževanja za te računalnike peljati kar precejšnje število delavcev — uporabnikov informacij.
Tako izobraževanje je bilo organizirano v dneh od 17. 3. do 19. 3. 1988 v Alpetouru v Škofji Loki, ki ga je samo za naše delavce organiziral Inštitut „Jožef Stefan" pod naslovom ..Seznanjevalni tečaj za vodilne delavce o možnostih uporabe računalnika IBM PC na različnih področjih". Udeležili smo se ga vsi vodilni delavci in še nekaj vodstvenih delavcev. Tovrstni tečaji, ki jih organizira Inštitut ,,Jožef Stefan" v tem sklopu, so namenjeni izobraževanju delavcev v neraču-nalniških poklicih, in sicer za
osnovno izobraževanje za spoznavanje možnosti uporabe računalnikov v neračunalniških poklicih.
Naslednji tečaj z istim naslovom bo organiziran v dneh od 12. 5. do 14. 5. 1988. V nadaljevanju bo organiziranih še nekaj tečajev iz tega sklopa, vendar ne več kot seznanjevalni tečaj za vodilne delavce o možnostih uporabe računalnika PC, temveč tečaji za usposabljanje delavcev za različne bolj usmerjene namene.
Usposabljanje, ki ga organizira Inštitut „Jožef Stefan", je izredno kakovostno. Vsi udeleženci prvega takega usposabljanja smo bili v celoti zelo zadovoljni, saj smo v treh dneh pridobili veliko informacij s praktičnim delom na računalniku, kaj vse je ta računalnik zmožen opraviti samostojno (torej individualno za posamezne delovne naloge) in kakšne so možnosti obdelave, s katero se povezujemo s centralnim računalnikom (vnašanje obdelanih podatkov na PC računalniku v centralni računalnik in pridobivanje podatkov oziroma informacij iz centralnega računalnika).
Delo na teh tečajih je v celoti praktično na računalnikih tipa IBM PC ob podpori predavatelja, dveh asistentov in strokovnega delavca. Po dva udeleženca delata na enem računalniku, v skupini dvanajstih udeležencev. Udeleženci si pridobijo osnovno znanje za uporabo računalnika v svojem poklicu z vnaprej pripravljenimi programi, ki so dosegljivi na tržišču oziroma to znanje poglobijo v okviru dodatnih usposabljanj. Hkrati si pridobijo tudi osnovno znanje, kako nekatere programe prilagoditi svojim potrebam.
Na uvodnem seznanjevalnem tečaju za vodilne delavce kandidati pridobijo skozi praktično delo osnovno predstavo (kar je tudi namen) o:
—	računalniku IBM PC
—	strojni opremi računalnika na primeru IBM PC
—	programski opremi računalnika
—	pripravi računalnika za delo
—	delu z urejevalnikom besedil
—	delu s preglednicami
—	delu z bazami podatkov
—	delu s programom za grafiko
—	delu s programom za namizno založništvo
—	delu s priročnimi programskimi orodji.
S tako pridobljenim znanjem se vodilni delavci lažje odločijo za usposabljanje drugih delavcev za posamezna programska orodja (področja dela) in za nakup ustrezne programske in strojne opreme računalnika, torej je ta uvodni seznanjevalni tečaj namenjen tistim, ki odločajo o usmeritvi delovne organizacije oziroma njenih delov in želijo vpeljati računalniško tehnologijo na posamezna področja DO.
Računalniki IBM PC nam omogočajo najrazličnejše aktivnosti, kot so:
—	tipkati tekste z avtomatičnim ravnanjem desnega robu
—	popravljati napake pri odtip-kavanju
—	tekst shraniti na disketo in ga kadarkoli uporabiti
—	tekst tiskati s pomočjo tiskalnika
—	tipkati v zamaknjenih robovih
—	tekst preoblikovati na drugo širino
—	izdelovati tabele
—	iskati in avtomatično nadomeščati besede v tekstu
—	delati z deli teksta: premikanje, kopiranje, brisanje
—	izdelovati serijska pisma
—	vstopati in izstopati iz programov
—	izdelovati osnovne preglednice
—	sestavljati osnovne računske formule
—	uporabljati funkcije
—	popravljati podatke na osnovni preglednici
—	kopirati in predstavljati podatke
—	shranjevati in tiskati preglednice
—	grafično predstaviti različne podatke iz preglednice
—	programirati
—	nastavljati in izpisovati grafikone
—	preračunavati množine številskih podatkov, predvsem s finančnim modeliranjem (inventure, trženje, kalkulacije, predračuni, inženirijski izračuni, imeniki, katalogi itd.)
—	kreirati novo bazo
—	vnašati podatke
—	gledati zapise ter popravljati obstoječo strukturo
—	avtomatsko kontrolirati zajemanje podatkov
—	imeti kontrolo nad vsako opravljeno nalogo in izvajalcem te naloge
—	analizirati spremembe
—	vrednotiti produktivnost
—	prerazporejati izvajalce nalog
—	primerjati med planiranim in realnim trajanjem nalog
—	analizirati cene
—	določiti najmanjše končne stroške
—	voditi več projektov hkrati
—	izdelati podprojekte
—	pripraviti podatke za statistično analizo
—	grafično predstaviti podatke in rezultate
—	izdelati osnovne analize iz glavnih področij statistike
—	preizkušati statistične hipoteze
—	izdelati poročilo o podatkih in rezultatih
Iz naštetih možnih aktivnosti, ki jih omogoča računalnik, lahko ugotovimo, da je uporabnost njega izredno široka in da se v prihodnosti brez njega uspešnega poslovanja ne moremo zamisliti, saj nam bo poglavitni pripomoček pri odločanju: hitrejšem, zanesljivejšem in enostavnejšem obdelovanju vseh vrst tekstov (dopisi, pogodbe, sporazumi), finančnem modeliranju, finančnem urejanju podatkov (kartoteke, kadrovske evidence, seznami, imeniki, katalogi . . .); reševanju kompleksnih problemov na področju planiranja, vodenja projektov, posameznih manjših delovnih nalog; hitrejši, zanesljivejši in enostavnejši statistični obdelavi vseh vrst podatkov (npr. za ankete, finančne analize, za raziskovanje tržišča, ekonomskih in socialnih zakonitosti ter drugih pod roj ih); v končni fazi tudi čimbolj optimalnem organiziranju lastnega dela.
Torej ga bomo v bodoče potrebovali prav v vseh funkcijah poslovanja.
Iz vsega navedenega izhaja, da se bo potrebno kar hitro opremljati z računalniki tipa IBM PC in postopoma zapolniti celotno računalniško mrežo teh mini računalnikov v povezavi s centralnim računalnikom in vzporedno s tem v tej smeri izobraževati kader. To so tudi naši plani in cilji in od tod aktivnosti za nabavo prvih PC računalnikov ter izobraževanje čimvečjega števila delavcev. Ob tem pa bo prav gotovo potrebno upoštevati finančne možnosti. V končni fazi pa lahko trdimo, da se bo investicija hitro obrestovala, saj
se nam lahko na osnovi tega poslovni rezultati bistveno izboljšajo. Če s pomočjo tako realizirane računalniške mreže samo zaloge znižamo na optimalne, imamo vse stroške v celoti in še več povrnjene.
Za primer naj navedem, da danes enostaven PC računalnik skupaj s tiskalnikom ni bistve-
no dražji od malo boljšega pisalnega stroja in da z njim lahko dosežemo mnogo več, potem prav gotovo ni potrebno razlagati, kako je tehnika na tem področju napredovala in kakšna je ekonomska računica za nabavo te opreme.
Potočnik Viktor
OBRAT KRANJ
POMEMBEN ČLEN PROIZVODNE VERIGE V JELOVICI
Polkno — naš glavni izdelek je senčilo, kije za dalmatinsko področje nepogrešljivo. Tudi v alpskem in širšem slovenskem prostoru vedno pogosteje srečujemo polkno kot senčilo ali celo kot okras hiše. Torej je polkno pomembna kompletacija oken, kar potrjuje tudi ugotovitev, da se sorazmerno dobro prodajajo. Zanimivo in pomembno bo tudi polkno z gibljivimi lamelami, katerega rojstvo čakamo maja ali junija letos. Taka je kratka predstavitev našega obrata v Kranju.
To uvodno misel pa moramo osvetliti tudi z drugih manj svetlih strani. Nenehno se ubadamo s problemom, ki tudi za druge obrate ni nepoznan — pomanjkanje lesa primerne kvalitete. Dodaten problem pri oskrbi z lesom je nastal ob zamenjavi dragega tropskega lesa sambe za lamele z domačim smrekovim lesom. Ta prehod za naš obrat pomeni potrebo po dodatnih 100 m3 najkvalitetnejšega lesa vsak mesec. Ko beremo o najkvalitetnejšem lesu, moramo vedeti, da so to le sanje — resničnost pa je povsem drugačna. Na voljo imamo le les prve do
tretje kvalitete in manj primernih dimenzij. Da ne bom koga zavedel, moram takoj povedati, da tudi iz tega lesa znamo narediti lepa kvalitetna polkna, seveda z mnogo več dela in večjo porabo lesa.
Kljub veliki meri dobre volje za reševanje zahtevnih tehnoloških in ekonomsko naprednih korakov nam včasih zmanjka volje, ko vidimo, predvsem pa čutimo premajhno prisotnost in aktivnost nekaterih spremljajočih služb naše proizvodnje.
Ne moremo si razlagati nekaterih vzrokov pomanjkanja lesa, ko imamo na žagah toliko hlodovine kot ta čas
Vjt ti	
-	.. :.
	M
If/jk	W
A 1 LJ		
	J	5
		
Zaradi znane utesnjenosti v zadnjih letih ni bilo prav veliko novega na obratu v Kranju. Med redko novogradnjo lahko štejemo le nekaj novih oken, ki so poskrbela za več svetlobe in pozimi tudi za manj mraza. Na dlani pa je, da bo za nove dobre izdelke potrebno postaviti nekaj novih strojev.
še nikoli, pa tudi zima je bila ugodna — enkratna.
V zadnjem času nas na obratu pesti tudi takoimenovana kadrovska problematika. Starostna struktura delavcev je sicer mlada, vendar pa je nekaj takih, ki so lesto že oziroma bodo še izpolnili pogoje za upokojitev. Prav ti zasedajo pomembna — ključna delovna mesta. Po planu nam že vseskozi manjka nekaj delavcev, predvsem takih, ki znajo delati z lesom, to je mizarje druge, tretje in četrte stopnje strokovne izobrazbe.
Manjkajoče delavce smo delno nadomeščali s kooperanti in nadurami na ključnih delih, v zadnjem času pa tudi z nekaj našimi delavci od drugod.
Z vsemi temi ukrepi, ki smo jih sami vodili in ki so v glavnem le začasnega značaja, smo planske naloge v celoti izpolnjevali. Z manj delavci in nekaj večjim naporom smo izdelali celo več izdelkov kot lansko leto.
Kadrovska politika Jelovice mora v svojem tekočem in srednjeročnem planu „pokriti" tudi novo proizvodnjo polken z gibljivimi lamelami, ki bo vendarle stekla v drugi polovici leta. Morda bo bolje zato ob zaključku šolskega leta v juniju, ki nam mora dati nekaj novih mladih lesarjev.
Vsej navedeni problematiki pa dodaja še svojo neugodno sliko tudi tehnološko stara strojna oprema. Že desetletje ne pomnimo novega stroja ali opreme. Prehod na nova polkna in na vidne stike vogalnih vezi v prihodnosti narekuje tudi nekaj novih strojev.
Res da obrat Kranj svoje tehnološke prenove ne more pričakovati, ker smo lokacijsko in prostorsko utesnjeni. Povsem upravičeno pa pričakujemo posamezne tehnološke injekcije, da bomo lahko sledili razvoju ostalih proizvodov v Jelovici.
Anton Zupan
VELIKO ŠTIPENDIJ ZA MIZARJE
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1988/89 V DO JELOVICA ŠKOFJA LOKA
Za šolsko leto 1988/89 razpisuje naša delovna organizacija z letnim planom naslednje kadrovske štipendije:
obdelovalec lesa	II. stopnja	10
lesar širokega profila	IV. stopnja	15
kovinar širokega profila	IV. stopnja	3
kuhar	IV. stopnja	2
lesarski tehnik	V. stopnja	5
računalniški tehnik	V. stopnja	1
strojni tehnik	V. stopnja	1
ekonomski tehnik	V. stopnja	1
upravno-administrativni tehnik	V. stopnja	1
elektro tehnik	V. stopnja	1
gradbeni tehnik	V. stopnja	1
inženir lesarstva	VI. stopnja	2
računalništvo in informatika	VI. stopnja	1
ekonomist	VI. stopnja	1
dipl. ing. lesarstva	VII. stopnja	3
dipl. ing. gradbeništva	VII. stopnja	1
dipl. ekonomist	VII. stopnja	2
računalništvo in informatika	VII. stopnja	1
dipl. ing. org. dela - proizv. smer	VII. stopnja	1
Za vse zgoraj razpisane kadrovske	štipendije morajo	kandidati
pisni prošnji priložiti še obrazec SPN-1 - „Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic" in fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih.
Prijave za razpis kadrovskih štipendij naj prosilci oddajo do 15. maja 1988 v kadrovsko službo.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Ž. S.
Predstavništvo Beograd
INTENZIVNEJŠA OBDELAVA TRŽIŠČA
Jelovica ima v Beogradu svoje predstavništvo že od leta 1982. Vendar smo se ga posluževali zlasti za posredovanje pri nabavi lesa in urejanju raznih zadev zveznih organov (pridobivanje kontingentov in dovoljenj za uvoz in izvoz, prijavljanju cen itd.). Od 10. februarja letos pa je predstavništvo Beograd postalo 26. prodajno mesto Jelovice v Jugoslaviji.
Razpoložljivi prostori našega predstavništva v Beogradu v ulici Milentije Popoviča št. 41 in redno zaposlena tov. Dragica Mitič ter nezadostno obdelano tržišče Beograda so bili osnova zamisli, da predstavništvo v Beogradu usposobimo tudi za prodajo stavbnega pohištva. Pisarno smo opremili z eksponati naših oken, senčil, vrat, oblog in prerezov sten montažnih hiš in zaposlili tov. Janjič Veljka. Na pomoč je priskočil tov. Mrdža — izkušeni vodja poslovalnice Stara Pazova s svojimi prodajalci in tov. Simič.
Tov. Janjiča so predstavili našim poslovnim partnerjem in ga seznanili z našim načinom poslovanja. Tov. Janjiču, ki je rojen 1950. leta in po izobrazbi diplomirani inženir gozdarstva, prodaja stavbnega pohištva ni novost, zlasti pa ne delo z gradbeno operativo, saj je podobna dela opravljal pri Sipadu deset let. Tako tov. Veljko zbira naročila individualnih kupcev in pridobiva posle gradbene operative, tov. Dragica pa vrši blagajniška in administrativna dela. Ker predstavništvo nima skladišča, kupcem disponirajo naše izdelke iz poslovalnice Stara Pazova, ki ima zadostne skladiščne kapacitete. Tako je predstavništvo že v mesecu februarju ustvarilo 23 milijonov din realizacije, marca pa še dodatnih 38 milijonov din. Začetni rezultati poslovanja predstavništva potrjujejo, da je v Beogradu tržni potencial za prodajo stavbnega pohištva pod pogojem, če se bomo znali prilagoditi tržnim zahtevam. Zadovoljen kupec je najboljša in najcenejša reklama.
Marinka Berčič
ZASTEKLITEV BALKONOV - NOV IZDELEK JEL O VICE ?
Velike potrebe po tem izdelku. V Jelovici vse pripravljeno za proizvodnjo. Ali bo do nje tudi prišlo?
Blokovna gradnja v mestih oddaljuje človeka od narave, zato si vsak individualno želi približati naravo na svoj način. Balkoni, lože, terase tako postajajo prostor za rože, manjše iglavce in manjše okrasno grmičevje. Balkon z veliko zelenja pomeni poleti prijeten prostor, v katerem prebijemo precejšen del dneva in hladnejšega večera. Pomladi in jeseni nas na bolkon privabi toplo sonce, ki daje prijeten občutek v hladnejših dneh. Kaj pa pozimi? Balkon postane neuporaben del stanovanja.
Zasteklitev balkona zato pome-	za kakšne namene lahko bal-
ni tudi pozimi ohranitev celot-	konski del uporabljamo tudi v
ne stanovanjske površine. Od mrzlih zimskih dneh. načina zasteklitve je odvisno. Zasteklitev z enim steklom
pomeni pozimi prostor z vmesno temperaturo med zunanjim mrazom in toplimi ogretimi prostori. Balkon je tako tem-periran za ..prezimovanje" rož, shranjevanje ozimnice, sušenje perila in za krajše zadrževanje. V sončnih dneh se balkonski prostor za steklom prijetno ogreje in je tudi daljše zadrževanje na ..zelenem" balkonu zelo prijetno. Pomladi in jeseni nas steklo ubrani pred mrzlimi vetrovi.
Zasteklitev s termoizolacijskim steklom pomeni pridobitev večnamenskega prostora, ki se lahko uporablja kot balkon
vmesno temperaturo. Element za zasteklitev balkonov je hkrati tudi element pasivne solarne arhitekture, ki s pridom izkorišča zakonitosti naravno dane sončne energije. Pasivna je zato, ker za njeno delovanje ne potrebujemo posebnih naprav z dodatnim pogonom kot so črpalke, ventilatorji ipd.
Elementi segajo od tal do stropa, funkcionalno so razdeljeni na dva dela:
—	spodnji del opravlja funkcijo ograje in je toplotno izoliran,
—	gornji del (krilo) omogoča toplotno izolacijo pri zaprtem
Ena izmed variant elementa za zasteklitev balkonov, pokritih teras in drugih odprtih prostorov, ki je bila izdelana v vzorčni delavnici Jelovice. Seveda je teh izdelkov več, kateri in če bodo prišli v redno proizvodnjo, pa bo potrebna odločitev in to kar hitro, saj nas lahko kdo prehiti.
oziroma kot bivalna soba skozi vse leto. To je pomembno še zlasti sedaj, ko je zaradi gospodarske situacije zelo težko dobiti malo, kaj šele večje stanovanje in je vsak kvadratni meter stanovanjske površine zelo dobrodošel.
Z energetskega stališča pomeni zasteklitev balkona izboljšanje energetske bilance stanovanja, hiše, bloka, kajti postavitev stekla pred izoliranim delom hiše pomeni dodatno izolacijo zaradi vmesnega prostora z
elementu (pozimi uporaben prostor) in popolnoma odprti gornji del (balkon poleti).
Novi elementi za zasteklitev balkonov z novim načinom odpiranja veliko slabosti sedanjega načina zasteklevanja odpravijo. Gre za odpiranje krila iz vertikalne v horizontalno ravnino — pod strop. V pokončnika okvira sta zbraz-dana utora — vodila, čepa na krilu povezujeta krilo z okvirom. Tako je omogočeno gibanje spodnjega dela krila do
NESREČE PRI DELU FEBRUAR-MAREC 1988
TUDI MALE NEZGODE VELIKO STANEJO
Zima letos ni bila ostra, vendar je bilo vseeno nekaj nesreč, ki so zanjo značilne. Zato tudi tokrat ugotovitev, da pozornost nikdar ni odveč, še posebno, ker delovno organizacijo vsaka odsotnost z dela veliko stane. Nekaj na dohodku, še več pa na tem, da ni izdelkov.
višine 5 cm pod stropom. Na gornjem delu krila sta koleščka, ki tečeta po aluminijastih vodilih, pritrjenih na strop.
Prednosti novega elementa pred sedanjimi načini zapiranja balkonov in lož:
—	funkcionalno je največja prednost v tem, da balkon ostane poleti uporaben kot balkon — popolnoma odprt, pozimi pa služi kot prostor: pri toplotno izoliranih elementih kot soba, pri enojnem steklu kot prostor z vmesno temperaturo in je uporaben za prezimovanje rož, ozimnico, hoby prostor, delavnico, prostor, v katerega prezračujemo ipd.
—	elementi so zatesnjeni s tesnilnimi profili, zato lahko govorimo glede konvekcijskih izgub v oknih,
—	ko so elementi odprti na katerikoli stopnji, ali ko so popolnoma odprti pod stropom, ki je normalno neizkoriščen, ne segajo v tisti del balkona, po katerem se gibljemo in zadržujemo;
—	z izvijanjem plastičnih vložkov sprostimo spodnji del krila iz okvira (vodila) tako, da krilo prosto visi na vodilih pod stropom in je čiščenje stekla z zunanje strani popolnoma preprosto oziroma enako kot čiščenje z notranje strani;
—	poleti je krilo pod stropom, zato se sonce ne more upreti v steklo, da bi lahko postalo dodaten vir toplote.
Možne kombinacije materialov nenosilnih delov elementa
Z nespremenjeno konstrukcijo okvira, a s spremembo utora in debeline krila lahko vgrajujemo v spodnji in krilni del različne materiale, od katerih je odvisen izgled, termoizolacijske lastnosti in zvočna zaščita.
V	rkilo lahko vgradimo:
—	enojno steklo različnih debelin,
—	termoizolacijsko steklo ali
—	dvojno pleksi steklo.
V	spodnji fiksni del pa:
—	leseno tipsko oblogo z zunanje in notranje strani z vloženo toplotno izolacijo in parno zaporo,
—	azbestno cementno ploščo z zunanje strani, toplotno izolacijo, parno zaporo in notranji tipski opaž,
—	dvojno armirano steklo,
—	termoizolacijsko steklo (notranje steklo lahko armiramo) ali
—	dvojno pleksi steklo (boljša ,,K" vrednost kot pri termoizolacijskem steklu).
Uporabnost elementov za zasteklitev balkonov
Elementi za zasteklitev balkonov so vsestransko uporabni, primerni za:
—	zasteklitev lož, balkonov in pokritih teras,
—	restavracije in druge gostinske objekte, ki imajo zaradi vročega poletnega sonca nadstrešek ali velik napušč, saj zasteklitev takšne terase z elementi za zasteklitev balkonov (varianta s spodnjim delom iz termoizolacijskega stekla ali dvojnega pleksi stekla) pomeni poleti ,,mize na prostem v senci", pozimi pa (izvedba krila z dvojnim pleksi steklom) povečanje uporabnega dela gostinskega objekta,
—	pokončne dele steklenjakov, pri katerih je treba elemente dobro povezati z zgornjim vencem in dodati stranske trikotne in strešne elemente, saj bi takšen steklenjak lahko imel poleti velike površine odprte, kar je pri sedanjih steklenjakih redkost,
—	zasteklitev južnih fasad zimskih bazenov, športnih objektov, ki se poleti lahko odprejo. Nov element za zasteklitev balkonov
v Jelovici
Na podlagi sodelovanja s tehnološko pripravo dela lahko zaključimo, da za izdelovanje lesenih delov in montažo elementa za zasteklitev balkonov instalirana tehnologija in znanje popolnoma zadostujeta. Materiali, ki so vgrajeni, so standardni in jih v Jelovici že uporabljamo, specialno je le okovje, katerega elementi so enostavni in bi ga kooperanti bili pripravljeni izdelovati. Izdelane so variante spodnjega in krilnega dela elementa, variante površinske obdelave, variante dimenzij in variante montaže elementov. Zato se je potrebno odločiti o ustrezni varianti (variantah) elementov za zasteklitev balkonov, elemente stestirati, glede na rezultate testiranja in zahteve trga ustrezno izpopolniti in z elementi prodreti na trg tudi med tiste kupce, ki so si od gradnje hiše ali nakupa in opreme stanovanja finančno že opomogli, želijo pa povečati in uporabno izboljšati svoj bivalni prostor.
Ker noben proizvajalec stavbnega pohištva elementov za zasteklitev balkona še ne proizvaja, bi na trgu lahko dosegli bistveno prednost, če seveda elementi za zasteklitev balkonov ne bodo dočakali enako usodo kot steklenjak zaradi neznanih vzrokov.
Matevž Kodela
Februar
To je okusil 2. 2. Bevk A. Na poti na delo mu je prav nerodno spodrsnilo in nezgoda je bila tu. Poškodoval si je desno nogo.
Dan kasneje, 3. 2., pa je naš novi vzdrževalec na obratu Stari dvor Capan B. preizkusil, kaj pomeni, če pri delu ne uporabljaš zaščitnih očal. Pri popravilu oziroma izbijanju osovine mu je odbiti delček osovine priletel v levo oko in mu ga poškodoval.
Na obratu v Gorenji vasi je dne 18. 2. delavec Oblak S. veselo brusil krila za okna. Pa tudi to pot, kot že ničkoliko-krat do sedaj, zadrl špico v prst roke. To pot malo močnejšo v palec desne roke.
Istega dne pa si je na obratu proizvodnje montažnih objektov mladi lesar širokega profila Merjasec L. pri sestavi elementov poškodoval sredinec na desni roki. Po vsej verjetnosti s kladivom po njem.
20. 2. pa je prišlo do nezgode
pri delu v obratu prirezoval-nica. Mladopečeni obdelovalec lesa Jovanovič Z. je pridno vlagal elemente za spajanje v stroj. Pa ga je ena od teh lesnih lamel prav nerodno ošvrknila in nezgoda je bila tu.
Marec
Tudi do raznih neprijetnih
dogodivščin pri ravnanju z vročo vodo lahko pride. To je 10. 3. okusila naša Oblak F. v proizvodnji notranjih vrat. Pri čiščenju nanašalca za lepilo se je polila z vročo vodo in to po nogi in se opekla.
Dan kasneje, 11. 3., pa je spet prišlo do nesreče pri sestavi elementov v proizvodnji montažnih objektov. Podobno kot zgoraj opisani primer Leona je tudi Stare R. ..zamahnil" in posledica je črn sredinec na desni roki.
Očitno je, da na tem delovnem mestu bolj slabo gledajo pod roke, ali je slaba razsvetljava ali pa kaj bolj zanimivega v okolici. Razišče naj obrato-vodja.
In še zadnja nesreča v marcu. Zopet ,,naš" nanovo pečeni, to pot vodja predstavništva tov. Klemenčič A. iz Murske Sobote, je tudi okusil ,,draž" svojega novega posla. Poleg vseh administrativnih opravil, ki jih mora kot edinec v predstavništvu opravljati, mora kdaj pa kdaj tudi kaj s kamiona razložiti. To pot pa je bila pot usodna tudi za njega. Na neravnem delu se je pri nošenju tovora zvil gleženj desne noge. Vsa čast Alojzu, pa ne zaradi nezgode, ampak redko se zgodi, da bi si kateri od šefov iz poslovalnic drznil kaj prenesti. No ja, je pa dal dober zgled za prihajajoče težke čase.
Golob Jure
JELOVICA
OBNOVA SUŠILNIH KAPACITET NA STAREM DVORU
Sušilnice na Starem dvoru, ki so sedaj locirane v hali A, so popolnoma dotrajane, istočasno pa predstavljajo veliko oviro pri modernizaciji prirezovalnice.
Obnovljene oziroma modernizirane sušilnice imajo polnilno kapaciteto 134 m3 in bodo kvalitetno nadomestile stare. Locirane so ob obstoječih sušilnicah poleg kotlovnice.
Za razliko od starih v teh sušilnicah ne bomo več rabili vagonov, ker se polnijo čelno z viličarjem.
Proizvajalec SO P Krško bo z deli zaključil do konca aprila.
Razvojno področje DO
Lep izlet
MLADINCI SMO BILI V PLANICI
Planica, poleg Triglava največji simbol slovenstva je bila 25., 26. in 27. marca, kot že tolikokrat poprej, predstavljena svetovni javnosti v vsem svojem sijaju. Tokrat se je v dolini pod Poncami vršil sklepni del tekmovanj svetovnega pokala v smučarskih skokih. Letos je bila velikanka kljub vsej svoji ogromnosti v senci manjših dveh skakalnic.
V	soboto je bila tekma na 70-metrski, v nedeljo pa na 90-metrski skakalnici. Uspehi naših fantov na olimpiadi in tik pred Planico na svetovnem prvenstvu v poletih so seveda še povečali zanimanje za to prireditev. Že sredi februarja se je skupina, zadolžena za izpeljavo tega našega vsakoletnega izleta, pričela dogovarjati o vsem, kar je bilo potrebno, da bi izlet uspel ravno tako kot prejšnji.
V	soboto je že ob 6. uri naš avtobus krenil iz Železnikov, kajti naša mladinska organizacija dobro sodeluje z mladinci iz Alplesa, pa smo se dogovorili, da bo z nami šlo tudi 14 alplesovcev. Ob 6.30 je bil določen čas odhoda izpred Jelovice. Šofer, zelo prijazen, je bil točen in ko smo vkrcali malico ter sami sebe, smo štartali. Bilo nas je 40. Letos
smo ravno tako kot lani bili zelo zgodnji, kajti leto popreje smo bili prepozni, pa smo do skakalnic pešačili dobre pol ure. Malo pred Radovljico smo zagledali enkraten prizor. Nebo sinje modro, brez oblačka, v daljavi pa se je v soncu v vsej svoji mogočnosti bleščal naš očak Triglav. Vreme nas tokrat ni pustilo na cedilu. Na Jesenicah smo se ustavili in skočili na kavo ter potem med prvimi prišli v Planico. Tu je bilo vse pripravljeno za čudovito tekmo.
Naše fante so prišli bodrit navijači iz vseh delov naše ožje domovine, še posebno veliko pa je bilo glasnih Štajercev, Gorenjcev nas je bilo še najmanj, vsaj tako se nam je zdelo. Delili sta nas še slabi dve uri od začetka tekme. Uradni trening je kar nekako neopazno šel mimo nas in
primerno navijaško razpoloženi smo čakali na začetek tekme. Nekateri so bili že kar nekam utrujeni. Samo tekmo ste itak skoraj vsi gledali po televiziji. Vzdušje je bilo enkratno. Poleg naših orlov pa je daleč največ aplavza požel „Eddy eagle", vsem dobro znani neustrašni skakalec. Simpatičnemu Angležu se bo Planica verjetno vtisnila v spomin za vedno. Slavju po naši zmagi ni bilo konca. Pol ure po zaključku tekme smo se od Planice poslovili. Vožnja nazaj je potekala tekoče, le v Žabnici smo
imeli postanek (žeja).
Vsem, ki smo bili letos v Planici, bo ta ostala še dolgo v lepem spominu, hkrati pa menimo, da smo vsaj malo pomagali Primožu pri njegovem uspehu.
Drugo leto pojdemo zopet!
P.s.
Zahvaljujemo se kuharju Jožetu in ostalim, ki so nam pripravili okusne sendviče ter Marinki, ker nam je „zrihtala" kape z reklamo naše firme.
Udeleženci Planice '88
ŠAHOVSKO PRVENSTVO JELOVICE ZA LETO 1988
Kakor vsako leto smo tudi letos 26. februarja odigrali prvenstvo Jelovice v šahu. V prostorih jedilnice se je zbralo 13 igralcev. Čas igranja je bil osem minut na igralca, torej šestnajst minut za celo partijo. Marsikomu je po predolgem razmišljanju padla zastavica, oziroma je prekoračil čas osmih minut in je zato izgubil.
Prvo mesto je osvojil Jože Rupar z eno izgubljeno partijo proti deseto uvrščenemu Cvetu Novincu. Andrej Bertoncelj je na drugem mestu še vedno nepremagljiv.
Tokrat se je iz sredine razpredelnice povzpel na tretje mesto Franc Prevodnik in s tem presenetil še samega sebe. Brane Medja in Tihomir Ristič sta osvojila enako število točk, vendar je o četrtem in petem mestu odločil medsebojni rezultat.
Po končanem turnirju smo podelili še simbolične nagrade.
J. R.
Prunitna Jelorice_zoJctc__________:________________
	. M E	Kali 1	1 2															T.EV.	>	M....
1	dvpa' Jože	■ r			<	\		\	1	<	<	0	i	/	1		n	0,42	1
	Bertoncelj And*C.j		0 ■			{	'u	1	1	<	0	\	1	1	1		3:	C,71	2
3	Prevodnik FcnC		C		■	1	1	c	1	<	1	/	0	c	f		s	0,G7	3.
-	Medjo brone		C	0	C	■	t	0	</2	1	1	1	1	1	1		Ti	C,Gl	i,
	Ristič Tihomir		c	l/i	c	c	u		'/1	1	'!l	1	1	1	1		_ii_	CL1	5.
6	Točokovic Piogon		c	c	1	1	0	■	C	1	1	0	1	f	1		?	c, k s	G.
'	Vendramin Vtodo		o	c	c	'/L	v,		■			0	1	/	1		£	C, KG	f
8	M to k F ra rte.		0	0	o	0	o	o	h,	■	1	1	1	f	1		51	0, *»($	8
9	Vin tor Miro		c	1	0	o	'h	c	'h	C	u	r	'U	1	1		Si.	c.vfc	9-
.0	A/o v/ne Cveto		1	0	0	0	o	1	1	0	0	■	1	c	1		S	0^1	10
»	Rant Pov/e		c	0	1	0	o	G	G	o	(4		■	1	I		M	0,13	(1
12	šleetiak Tone.		c	c	\	c	G	0	c	o	c			■	c		Z	0.1}	IZ.
"	P»enkič Loj		c	c	c	c	c	c	c	c	c	c	c	1			1	C, Gl	
H																			
MLADINSKO PRVENSTVO JELOVICE V KEGLJANJU
Ko smo pred letom dni prvič pripravljali tekmovanje v kegljanju za mladince Jelovice, smo kar nekako s strahom pričakovali odziv zainteresiranih, saj vemo, da se rpoti vsaki razumni razlagi športnih tekmovanj v Jelovici udeležuje prav mladih zelo malo.
Ker nam je tekmovanje lani lepo uspelo, smo se dogovorili, da bomo tekmovanje v kegljanju prirejali vsako leto. Lani je bilo vse malo bolj za šalo kot zares, letos pa so nastopajoči pokazali precej več znanja in borbenosti. Udeležba je bila ravno pravšnja, letos žal
brez deklet, pa vendar je bil za vse nastopajoče to lep športno preživet popoldan.
Rezultati:
1.	Bojan Benedik	384
2.	Viktor Kužnik	365
3.	Igor Pintar	365
4.	Aleksander Zevnik	364
5.	Matjaž Krajnik	357
6.	Miro Šavs	335
7.	Marjan Markovič	334
8.	Vincencij Noč	323
9.	Ivo Bokal	317
10.	Tomaž Dobnikar	298
11.	Ignac Bašelj	293
12.	Janez Eržen	282
Čestitamo zmagovalcu, zadnje-uvrščenemu pa želimo, da bi naslednje leto podrl kakšen kegelj več. Nasvidenje prihodnje leto v še večjem številu.
Igor Pintar
JELOVICA ZELO USPEŠNA TUDI V KEGLJANJU
DRUGO MESTO MED EKIPAMI IN PRVO MED POSAMEZNIKI
Na vsakoletnem občinskem tekmovanju ekip in posameznikov so naši tekmovalci tudi v kegljanju dosegli zelo dobre uvrstitve.
Moška ekipa je osvojila med 13 ekipami zelo dobro 2. mesto in dobila srebrno kolajno. Ženska ekipa pa je z nekoliko manj sreče prav v vinalni tekmi osvojila med 8 ekipami tudi dobro, a nehvaležno 4. mesto.
Med posamezniki je osvojil naslov občinskega prvaka za sezono 1987/88 Janko Šmid iz službe kontrole kakovosti. Samo z devetimi podrtimi keglji manj je osvojil 2. mesto Peter Hafner iz vzdrževalnega servisa Stari dvor. Velik uspeh kegljačev Jelovice je potrdila še Smiljana Oblak z osvojenim 4. mestom med posameznicami.
V sezoni 1987/88 je moška ekipa tekmovala tudi v kranjski občinski trim „C" ligi. Med desetimi ekipami so naši kegljači osvojili odlično 1. mesto in zelo lep pokal. Tako bodo naslednje leto lahko nastopali v kvalitetno zahtevnejši „B" ligi. To tekmovanje poteka čez celo zimsko sezono po ligaškem sistemu, enako kot ga imajo npr. nogometaši ali košarkarji. To pomeni, da enkrat igra ekipa na domačem kegljišču, drugič gostuje. Na vsaki tekmi nastopa po 6 tekmovalcev z
rezervo. Tekmovanje poteka po športnih pravilih, v dresih in copatah ter nemalokrat tudi ob zelo bučnem navijanju gledalcev za svoje ekipe. Letos je naša ekipa zelo uspešno branila dobro poznano reklamno parolo: NE BO VAM USPELO, TO JE JELOVICA, saj je od skupno 18 tekem izgubila le dve. Stalni člani ekipe so:
Peter Hafner kot vodja sekcije, Janko Šmid, Janez Umek, Janko Pojkar, Miro Pintar, Franc Mrak st., Bojan Benedik in Andrej Bertoncelj. Ob koncu sezone sledijo vedno tudi prvenstva posameznikov znotraj Jelovice. Pri mladincih je osvojil naslov prvaka Bojan Benedik iz službe kontrole kakovosti.
Kdo bo najboljši med člani oziroma članicami, pa bo znano šele po zaključku tekmovanj v aprilu 1988.
Andrej Bertoncelj
Tokrat smo dolžni objaviti opravičilo. V prejšnji številki glasila smo namreč objavili, da so ob LIP-u Bled iz sozda GLG izstopili tudi delavci GG Bled. Za to vest smo informacijo prevzeli iz Gorenjskega glasa. Ker je bilo tako očitno razmišljanje tudi v GG, smo
stvar seveda objavili. Kasneje se je izkazalo, da to ne drži. Na žalost pa je bil naš časopis že v tiskarni in pač ni bilo več mogoče popraviti te napake. Zato se zanjo moramo iskreno opravičiti. Naj ponovimo: Gozdno gospodarstvo Bled še naprej ostaja v sestavljeni organizaciji GLG.
SINDIKALNI IZLETI V LETU 1988
GRČIJA,
MEKEDONIJA,
PULA-BRIONI
Ala osmi redni seji izvršnega odbora sindikata, ki je bila 31. 3. 1988, je bilo na osnovi mnenj in predlogov po sindikalnih skupinah sklenjeno, da se organizirajo sindikalni izleti v mesecu septembru in oktobru.
Tridnevni izlet naj bi bil po Grčiji, tridnevni izlet tudi po Makedoniji, odločitev o enodnevnem izletu pa se prestavi na naslednjo sejo s tem, da se pripravi več predlogov smeri in nato sprejme ena od variant, saj sedanja predlagana Pula— Brioni ni bila sprejeta.
Izleta v Grčijo in Makedonijo sta organizirana z avionom v obe smeri, s tem, da se predvidi možnost postanka aviona v Beogradu in Skopju, odvisno od števila prijav iz poslovalnic. Sklenili smo, da se denar zbere v šestih mesečnih obrokih od osebnega dohodka tistim, ki se bodo prijavili, in sicer akon-
tacijsko za Grčijo šestkrat po 50.000 din, za Makedonijo pa šestkrat po 30.000 din. Vprašali smo več turističnih agencij, vendar nobena ni mogla navesti niti okvirne cene potovanja v predvidenem času. Tako sedaj zavisi višina cene od denarja, ki bo zbran pri sindikalni blagajni in višina cene izleta. Prijave zbiramo do 23. 4. 1988. Za poslovalnice zbira prijave Jasmina Budanovič, zaposlena v poslovalnici Split, zbiralci prijav po obratih pa bodo napisani na plakatih po oglasnih deskah. Prijave za enodnevni izlet pa se bodo zbirale v mesecu avgustu.
Lojze Igličar
OB KONCU LETOŠNJE SKROMNE ZIME
USPEŠEN
SMUČARSKI TEČAJ IN ŠTEVILNA TEKMOVANJA
Tudi v letošnjem letu smo se odločili, da organiziramo smučarski tečaj. Z velikimi plakati smo vabili vse delavce, da se prijavijo. Odziv je bil letos največji, saj se nas je prijavilo kar dvaindvajset. Na žalost je bil odziv proizvodnih delavcev zelo majhen, kar kaže na negativen odnos do športa in sodelavcev — režijcev.
Tečaj smo pričeli na Starem vrhu na ponedeljek v prečudovitem sončnem vremenu zgodaj popoldne. Razdelili smo se v tri jakostne skupine in določili smučarske učitelje. Začetniško skupino je prevzel Franko Andrej, skupino, ki je prve smučarske prvine že poznala, je vzel v roke (ne dobesedno) Vučko Dejan, našo A reprezentanco pa je pričel trenirati Štular Miro. Prvi dan so se vse tri skupine podile po Grebljici, najbolj zagnana pa je bila Mira. Talent se pokaže takoj, saj je bila prvič na smučeh, pa je kar hitro
osvojila plužni zavoj. Trpela je seveda samo r . . . Najhujši je bil prvi dan za Olgo, saj je izgubila vso voljo do smučanja, ko se je prebijala do kozolca na Grebljici. No, obvezni počitek pri Sajavcu, kjer je vsak dobil „ta kuhanega", je povrnil dobro voljo in vlil korajžo. Tudi drugi in tretji dan smo bili na Starem vrhu, kjer so se že pričela kazati rebra, zato smo se odločili, da gremo v četrtek na Soriško planino. Tam nas je pričakalo čudovito vreme in velika gneča. Prvi dne skupini sta smučali na lažjem smučišču, prvo sku-
pino pa je Miro treniral na strmem pobočju Lajnerja, ki je bil na vrhu poledenel. Gulili smo pravilno gibanje, pa hitro vijuganje, eni z večjim, drugi z manjšim uspehom. Prava eleganca na smučeh so bile Magda, Mari in Dana. Fantje so bili zelo pogumni in hitri, elegance pa še ni bilo. Dušan je ta dan polovico tečaja ,,prešprical", razumljivo, saj je s sabo prevažal še ,,mačka". Lepo vreme in dobra volja sta opogumila tudi nekatera dekleta iz prvih dveh skupin in so se odločila, da gredo na vrh. Toda joj! Ob pogledu na ledeni vrh je punce zagrabila panika, v trenutku so bila pozabljena pravila smučanja in pričel se je boj z ledom in strmino, kakor se je kateri pač posrečil. Nemočno je Dejan gledal telečja kolena, telesa so bila obrnjena v breg, robniki niso prijemali, punce pa so s solznimi očmi gledale v dolino.
Vsa čast, vse so v redu pri-smučale v dolino in tako dobile prvo zmago nad strmino. Ob tem podvigu so najbolj trpeli Dejanovi živci, saj se je pridušal, da ne bo več učil smučanja. Strah je bil kmalu pozabljen in najbolj korajžne so svoj podvig ponovile. V petek smo imeli zaključni dan s tekmovanjem. Vreme se je skazilo, padal je celo sneg. Andrej, Miro in Dušan so pripravili progo, ki ni bila čisto „ta prava", bila pa je zahtevna, saj si moral zadnja vratca prevoziti na avtomobilski zračnici, kar ni bilo prav lahko. Seveda smo imeli s tekmo obilo zabave, naš poligon je bil za gledalce bolj zanimiv kot trening alpskih smučarjev. Zaključek tečaja je ovekovečil tudi naš kronist Peter in njegove umetnine si lahko ogledate.
Moram poudariti, da je bila kompletna organizacija tečaja v rokah smučarskih navdušencev, kot so Dušan, Andrej, Miro in Miha. Stroške tečaja smo ‘krili tečajniki sami, na voljo smo imeli dva tovarniška kombija in svoj dopust. Imeli smo čudovit teden na snegu,
pozabili smo probleme v tovarni in dobili novih moči za nadaljnje delo. Dogovorili smo se, da bomo v Jelovici ustanovili smučarsko sekcijo in vabim delavce Jelovice, da se v čim večjem številu vključijo vanjo. Smučarji Jelovice so se vključili tudi v razna tekmovanja izven DO. Tako smo bili prisotni na tekmah sozda, kjer je bil Štular Miro v svoji kategoriji prvi, Ziherl Magda pa je bila tretja. Na lesariadi, kjer so zastopana vsa lesna podjetja iz Slovenije, je bil Štular drugi, Ziherlova pa je bila četrta. Na teh tekmah so dosegli solidne rezultate tudi Kalan, Nagličt Požeg, Jakinova, Berčičeva in Z Logarjeva. Svoje predstavnike smo imeli tudi na občinskih sindikalnih tekmah, kjer je bil Štular drugi, Zupan pa četrti. Kot vidite, imamo v Jelovici tudi vrhunske tekmovalce, ki častno predstavljajo našo delovno organizacijo na raznih smučarskih tekmovanjih.
Sindikalne tekme Jelovice smo organizirali 16. marca na Greb-Ijici. Žičničarji so se zelo potrudili, da so nam uredili progo, saj tekmovalci pred startom nismo vedeli, ali bomo smučali ali nabirali regrat. Tudi vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je neusmiljeno deževalo. No, tekmo smo uspešno spravili pod streho, samo Marko je imel smolo, saj je zaradi silne brzine peljal mimo zadnjih vratič in bil seveda diskvalificiran. Sindikalnih tekem se niso udeležile tečajnice prve in druge skupine smučarskega tečaja, kar ni bilo v redu, saj se po tradiciji tekem morajo udeležiti. Izjema je bila Malči, ki je vozila sijajno. Po končanem tekmovanju smo medalje in plakete razdelili na Vidmu v Poljanah, kjer je bilo prav veselo in zabavno.
Tako so se zaključile igre na snegu za to sezono, za naslednjo pa vas vabi smučarska sekcija Jelovice, da se v čim večjem številu udeležite smučarskih tečajev in seveda tekem tako v DO kot izven nje.
Dunja Ogrizek
Denar za trafo postajo
Delovne organizacije morajo v okoljih, kjer obstajajo, seveda pogosto sodelovati tudi z raznimi oblikami pomoči. Tako bo Jelovica skupaj s Slovenijalesom v Zagrebu investirala pri izgradnji nove transformatorske postaje na območju Sesve-te, kjer imata Jelovica in tudi
Slovenijales svoji poslovalnici. Ker ima Jelovica v načrtu širitev svoje poslovalnice na tem mestu, je delavski svet sprejel odločitev, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu o gradnji te postaje. Jelovica bo prispevala za to 2.445.000 din, Slovenijales pa še enkrat več.
SMUČARSKI PRVAKI JELOVICE ZA LETO 1988
Pri najmlajših je zmagal Miro Štular pred Igorjem Jelovčanom, Milan Jeraša je bil tretji, diplome pa sta dobila še Matjaž Krajnik in Simon Kožuh.
Druga kategorija je na najvišje stopnice postavila Zlatka Kosa, ki je zmagat pred Andrejem Frankom in Branetom Pircem. Četrti je bil Drago Klemenčič, peti pa Matej Stare.
Edino, kar je slabega na današnji mladini, je to, da ne sodimo več vanjo.
H. PROCNOVV
Ni vedno dobro vse, kar je novo, a vedno je novo vse, kar je dobro.
Gustav KR KLEČ
Da tudi trening v tujini ne pomaga, so pokazali rezultati v tretji starostni kategoriji. Miha Plešec je kljub treningu v Dolomitih moral priznati premoč v Poljanski dolini natreniranemu Bojanu Galičiču. Peter Križnar kot tretji pa si je mislil svoje. Janez Ziherl pa ima še dovolj rezerve za drugo leto.
Dana Ferdin, Milena Kačičnik, Branka Tušar, Milena Perko. Tak je bil vrstni red v mlajši kategoriji deklet. Ne samo v svetovnem pokalu, temveč tudi na prvenstvu Jelovice velja dvigniti roke v zmagoslavju.
Zase pravijo, da so starejši pionirji, pa kljub temu navdušeni smučarji. Tokrat je zmagal Lovro Kalan, drugi je bil Peter Mravlja, bronasti pa Vlado Čulum.
Kategorija deklet nad 30 let pa je že po navadi najbolj zahtevna. Iz mlajše skupine pride nova, nekatere se nauče dobro smučati in vrstni red je v hipu drugačen kot leto prej. Zlata je tokrat Magda Ziherl, srebrna Smiljana Oblak in bronasta Rada Krajnik. Četrta je bila Marinka Berčič in peta — tečajnica Dunja Ogrizek.
Optimist
—	Glejte, jaz ne dam nič na reklamo.
-	Nimate prav! Celo narava je mislila na to. AH ste slišali kokoši, ko so znesle jajca?
—	Sem.
—	A race?
—	Nisem.
—	No, zato pa vsi kupujejo kokošja in ne račja jajca!
NE PREZRITE
LOŠKI GRADOVI PREJELI SMO PISMO
V prejšnjih dveh prispevkih smo obravnavali zgodovino loškega gospostva, ki je bilo vseskozi največ je in najbolj enotno na Kranjskem. V primerjavi z drugimi poprečno velikimi plemiškimi gospostvi pri nas je bilo vsaj desetkrat večje. Danse si oglejmo zgodovino gradov na Škofjeloškem. Podatke črpamo iz dela dr. Branka Reispa Škofjeloški grad.
V muzeju so gradovi predstavljeni z arheološkimi najdbami in upodobljeni v najrazličnejših slikarskih tehnikah. Dva sta predočena celo z maketo. Kolekcijo dopolnjuje del nekdanjih grajskih inventarjev: pohištvo, portreti lastnikov gradov in orožje.
Bili so rezidence, utrdbe in sedeži gospoščinske uprave. Trije višje ležeči so nudili zavetje mestu, postavljenem na terasah ob sotočju obeh Sor. Dva, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom, sta danes v ruševinah. Do srede 14. stoletja sta imela skupno poveljstvo, saj ju je upravljal isti gradiščan. S škofjeloškim gradom sta tvorila enoten obrambni sistem, podobno kot ga poznamo v središčih dveh sosednjih zemljiških gospostev — spanheimskega v Ljubljani in andeškega v Kamniku. Trije gradovi v središču
gospostva pa so pri nas vendarle izjema, ki priča o veliki gospodarski moči in velikem vojaškem potencialu.
Prvo upravno središče loškega gospostva je bilo na Kranclju. Njegov obstoj so dokazovali le arhivski viri in obrisi zidov ter jarkov, saj je od potresa leta 1511 v ruševinah. Šele arheološka izkopavanja leta 1954 in 1955 so odkrila njegove temelje in ugotovila obseg in značaj utrdbe. To je bil okoli 30 m visok stolp, kvadratnega tlorisa s stranicami okoli 13 m in z zidom debeline 2,5 m. Pred obzidjem je bil približno 5 m globok jarek in zunanji nasip. Stolp, ki je v muzeju prikazan z maketo, je imel tri ali štiri nadstropja, v katerih so bili stanovanjski in obrambni prostori, prvi seveda brez vsakega udobja. Znotraj obzidja so bili nekateri pomožni prostori. Med izkopavanji so
Bronast svečnik v podobi paža, najden na Kranclju. Vsekakor je lep primerek najdbe in vre-
den ogleda v naši muzejski zbirki v sobi 2.
prišli na dan mnogi arhitekturni elementi, kosi oken in vrat, in predmeti za vsakdanjo rabo. Nekaj je razstavljenih: lončarski in kovaški izdelki, drobci steklenih in koščenih predmetov. Izstopa bronast kipec — svečnik v podobi srednjeveškega paža iz 14. stoletja, ki je bavarskega izvora. Zgornji stolp na Kranclju je najstarejši srednjeveški stavbni spomenik v Škofji Loki, saj ga vir leta 1315 imenuje stari stolp nad gradom. Kajti najkasneje v 13. stoletju, če ne že prej, so zgradili na mestu današnjega Škofjeloškega gradu še en stolp z enako zasnovo. Stolpasti gradovi spadajo med prvotnejše oblike gradov in so daljnji sorodniki rimskih bur-gov na limesu, zgrajenem proti vdoru barbarov. Vrh tega raz-
voja predstavlja stanovanjski stolp, v Franciji imenovan do njo m, njegovo prvotnejšo obliko, bolj namenjeno obrambi, pa so v Nemčiji imenovali Burgfried. Oba gradova v LokJ sta te vrste.
Najkasneje 1270. leta so sedež oskrbnika prenesli z Zgornjega stolpa na današnji Škofjeloški grad. Bil je primernejši za stanovanja in gospodarstvo, zato so okoli stolpa kmalu zrasla gospodarska poslopja. Viri iz začetka 14. stoletja, to so popisi, napravljeni ob obisku škofa Konrada III., omenjajo v gradu škofovo sobo, jedilnico, kapelo in druge prostore. Popis našteva tudi premičnine, med katerimi prevladuje orožje vseh vrst.
M. Kalan
KADROVSKE NOVICE
Stojev Sašo, gradbeni tehnik v poslovalnici Skopje Verbič Gordana v proizvodnji oblog, letev in dopolnilnega programa
Ziherl Mirjana, v finančno-rač. službi, za določen čas Urh Iztok v poslovalnici Škofja Loka
Aleš Stane v vzdrževalnem servisu Preddvor
Jelovčan Igor, dipl. ing. lesarstva kot pripravnik v tehnološki pripravi proizv. s konstruk. Markun Tomaž v proizvodnji podbojev in omaric Preddvor Režen Robert, prirezovalnica Stari dvor
Udir Marko, lesni tehnik v službi kontrole kakovosti Jerič Franc v žagi Preddvor Zadravec Vili v proizvodnji oblog, letev in dopolnilnega programa
Kavčič Marko v proizvodnji sestavnih delov Sovodenj Bednar Mateja v finančnoraču-novodski službi, za določen čas Babšek Maksimir v prirezoval-nici Stari dvor
Karničar Matevž v žagi Preddvor
Srečko Fojkar v prirezovalnici Stari dvor
Zaradi upokojitve:
Novak Milan Rant Janko, oec.
Zupan Franc Zmrzlikar Anton Tavčar Jernej Dolžan Andrej Krajnik Alojz
Odhodi na odsluženje vojaškega roka:
Stunkovič Roman Bonča Janez Osredkar Franci Jukič Vanek Čremožnik Darjan Likar Alojz Krek Matjaž Dijak Marko
Delovno razmerje so odpovedali:
Leban Matjaž Markelj Nikolaj Mezek Zvonko
Izključen:
Halužan Ivan
Kalan Milanu sin Blaž Masnec Božu sin Beno Špik Jožefu sin Gorazd
ZAHVALA
Ob smrti moža in očeta
Janeza
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in udeležbo na pogrebu. Hvala še enkrat vsem za izkazano pozornost!
Družina Porenta: žena Pavla, sinovi Jure, Aleš in Janez
Rešitev skandinavske križanke iz prejšnje številke:
apartma, Kirasir, Raab, TM, Montažna, hipi, rit, Babilon, menu, obešalo, Ibar, Bojana, Gera
Nagrade za prvomajsko križanko
1.	nagrada:	konec tedna na
Pokljuki
2.	nagrada: tapetarska mizica
3.	nagrada: zaboj lesnih odpadkov
Dragi sodelavci!
Oglašam se vam iz Kragujevca, kjer služim narodu. Moram priznati, da že po enem tednu bivanja v kasarni mislim, da sem pravi vojak. Ko sem potoval v Kragujevac, sem videl precej drugačen način življenja, velika polja, skratka nič ni bilo podobno Sloveniji. Malo pred prihodom v Kragujevac sem na desni strani železniške proge
zagledal velik napis „JELOVI-CA". Najbrž si ne morete misliti, kako sem ga bil vesel. Moram priznati, da Jelovica dela mestu Kragujevac ugled, saj na zunanji videz prekaša vse druge firme tod okoli. Moj drugi dom je sedaj rta drugem koncu Jugoslavije. Če bom ostal živ in zdrav, se vidimo spet v letu 1988. Do takrat pa bom vesel, če mi lahko pošljete kakšen informator Jelovice, da tako na nek posreden način ostanemo
skupaj.
Lepo vas pozdravlja sodelavec Janez
Moj naslov: vojak Janez Bonča V.P. 2831 34000 Kragujevac
Vodoravno:
1. v denarju izražena poraba, 8. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah, 14. ukrep, ki prepoveduje, 16. javna hiša, 17. del obleke, 18. občutek potrebe po hrani, 20. kemični znak za lantan, 21. začetnici ameriškega filmskega igralca Borgnina, 22. Judinja, 24. prostor za pokop mrliča, 26. trenutek, moment, 28. indijski politik in predsednik vlade 1947-64 (Džavaharlal, 1889-1964), 29. ime znanega finskega atleta Nurmija, 30. magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve, 32. reka v ZRN, levi pritok reke Fulde, 34. gostija, svatovanje, 35. letne počitnice zaposlenih, 36. skupina petih ljudi, 38. nepretrgana vrsta točk, premica, 39. avtomobilska oznaka za Uroševac, 40. enota za merjenje čistosti zlata, 41. začimbna rastlina, katere korenika je pekočega okusa, 43. visok udarec pri tenisu, 45. pingvinu podobna ptica Severnega morja, 46. hrvaški pevec zabavne glasbe (Duško), 48. zmrznjena rosa, 50. ime alpskega smučarja Petroviča, 53. kratica za oziroma, 54. partizansko ime slovenskega narodnega heroja Alberta Jakopiča, 56. sedma črka grške abecede, 57. plini, pomešani s sajami, ki nastajajo pri zgorevanju, 59. kemični znak za tantal, 60. debela palica, 61. poškodba gležnja, 62. človek, ki se bori proti imperializmu, 66. prebivalec kraja v zgornjesavski dolini na meji z Italijo, 67. pingvinu podobna ptica, alk.
Navpično:
1. sprehajanje, 2. medeninasta jezična piščal z ustnikom, 3. pregovor, 4. lesena obloga sten in stropov, 5. pristaš šovinizma, 6. kratica za eventuelno, 7. vinski kozarec s tankim, visokim podstavkom, 8. leseno pihalo, ki daje rahle tone, 9. steza, 10. glavno mesto ČSSR, 11. avtomobilska oznaka za Smederevo, 12. tovarna stavbnega pohištva in montažnih objektov v Škofji Loki, 13. strokovno dokumentirana naloga, 15. ime praznika 29. november, 19. slovenska gledališka igralka (Minu), 23. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih, zobnik, 25. oster koničast meč, 27. majhen nož, pipec, 29. fižol z ovijajočim se steblom, 31. sodobni slovenski pesnik in publicist (France), 33. avtomobilska oznaka za Egipt, 37. potočna in morska žival, 41. delavec, ki napravlja hlode in drug okrogel les, 42. posušena grozdna jagoda, 44. oster konični del, konica, 45. surovina v industriji barv, 47. fižolovka, prekla, 49. rimski bog ljubezni, 50. lovsko Območje, 51. otiščanec, ožuljek na nogi, 52. ploščata zaprta posoda za tekočine, 55. luknja v zemlji, 58. mariborska tekstilna tovarna, 61. hudobnost, zloba, 63. tretji in drugi samoglasnik, 64. kratica za polni naslov, 65. začetnici slovenskega slikarja in grafika Jemca.
UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jana Debeljak,
Anton Zupan, Irena Košnja k.
Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov.