244. številka
Ljubljana, v torek 25. oktobra.
KXV leto, »892.
mbaja vsak dan ■ve4er, iaimfii aedelje m pracnike, ter , ija po poit. preiem&n sa avstro - og • rak dežele za vso ieto LD gld., ca pol leta 8 gld., jsk Četrt leta •» <td., .-a jodeo INK t gld. 40 kr..—Za Ljubi? ar :■ hrt? poftiljanja na dom ;;a vse leto i.l gld., ea Četrt leta S gld.  .   kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa sc po 10 k
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina znaša. &a oi na:)  la -i Cujc se od cotiristopne petit-vrste po     kr., če ne otnanilo j e<: en krat tiska, po 5 kr., ce sc dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se i/vole frank i rat i   -  Rokopisi se ne vračajo. — Drednlfitvo in npravnifitvo je na Kongresnem trtrn 6t. 12. Dptavnietvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, i. i   "se Minil istrativne stvari
Era VVinkler.
V Ljubljani, 25. oktobra. Z znamenitim govorom se je gospod Andrej barou Winkler poslovil od svojih uradnikov. Besede, katere je pri slovesi govoril in katere smo včerai priobčili, niso veljale samo kranjskim političnim uradnikom, ampak videti jim je, da so namenjene najširšim krogom javnega muetija. Pač je značilno za naše razmere, da je odhajajoči predsednik dežele Kranjske uprav v takem krogu slovesno povedal, kakšen dub je njega vodil, ko je skoro trinajst let deloval na čelu prvemu upravnemu oblastvu naše kronovine. Ali niso uprav podložni uradniki morali Že preje poznati duha svojega načelnika? Da ga jim treba tolmačiti? Neverjetno bi se nam to vide o, ako bi ne živeli v tej krouovini, »ko bi ne vedeli, da je imela naša dežela zadnjih dvanajst let okrajne glavarje, kojih načetu so se temeljito razlikovala od načel političnega deželnega načelnika. Saj se nam pa je tudi v naših javnih zastopih razkrilo dovolj slučajev, kateri nam kažejo, da blagodejna načela, o katerih nam govori gospod baron Winkler, ostala so samo v glavi, a niso se tudi pretakala po vsem urndniškem telesi! Niti na misel nam ne prihaja, da bi bil "hotel tu slovo jemajoči načelnik le količkaj, četudi na najrahlejši način, očitati svojim bivšim poddanikom, ali toliko je gotovo, da je marsikomu izmed zbranih šinila rudečiea v obraz, ko je dobil v tem govoru odločno zagotovilo, da je bil nezvest služabnik.
Ne motimo se pa, da je hotel gospod baron Winkler poslati v javnost slovesno apologijo svoje dvanajstletne politike na Kranjskem. Govoril je |asuo na adreso domačih in vuanjih Nemcev in vse je obrneno v njegovem govoru na to, da konečuo pove* nemškemu javnemu mnenju, kar mu je že davno šle1, onemu mnenju, katero slepo tava za nemško-židovskimi žurnalisti in kranjskim sinom baronom Sehvveglom ter se je zarilo v misel, da je gospod baron Winkler bil — zatiralec Nemštva na Kranjskem I Heči moramo, da je gosp. baron Winkler čudovito lahko rešil svojo nalogo, ako tudi je porabil RHmo jeden del pripravnega gradiva, kajti koncem njegovega mirnega, verodostojnega govora mora vsak objektiven poslušalec z nami vred vzklik-
niti: „Ne kranjski Nemci, nego kranjski Slovenci imajo pravo tožiti, da se jim v „0n Winkleru niso izpolujevale narodne pravice!"
Kaj se je vender zgodilo na Kranjskem v zadnjih dvanajstih letih? Nato odgovarja gospod baron Winkler: Slovenci so dobili veČino v deželnem zboru, v deželnem odboru, v deželnem Šolskem svetu, v trgovski in obrtni zbornici, v Ljubljanskem občinskem svetu in v zastopih ostalih nieBt in trgov. To je, pravi, naravno zaradi ogromne večine slovenskega prebivalstva na Kranjskem in zaradi ustavno zajamčenih pravic tega prebivalstva. A vzlic tej slovenski reprezentanci, kaj vidimo na vsakem upravnem polji? Gospod baron Winkler govori o ljudskem šolstvu: Nemške občine so obdržale svoje nemške Šole; po slovenskih šolati se uči nemščiua kot učni predmet; v Ljubljani sami imajo Nemci svojo mestno deško in svojo mestno dekliško šolo. Nadalje o učiteljišči: večina predmetov se še vedno predava z nemškim jezikom. Potem o gimnazijah: Nemci imajo popolno višjo gimnazijo in trdo nemško gimnazijo. Konečno po uradih: Nemci lahko dobe pravico v svojem jeziku.
To so torej tisti zatirani Nemci!? O položaji Blovenske narodnosti na raznih poljih uprave na Kranjskem gospod baron Winkler ni govoril. Tudi mi ne bodemo obširno, a dotakniti se moramo tistih področij, v katerih je bilo uemštvo „zatirano", da vidimo, koliko smo mi Slovenci tu ,na boljem" zaradi tega, ker imamo slovensko reprezentanco v deželi, h kateri pa seveda nikakor ne moremo prištevati deželnega šolskega sveta, niti tačas v vseh slučajih deželnega odbora. Torej ljudsko šolstvo: Obligatni pouk nemščine proti jasni prepovedi člena XIX. temeljnih zakonov. Učiteljišče: ni'ga slovenskega! Srednje šole: nobene slovenske realke, nobene višje slovenske gimnazije, zaplenba slovenske nižje gimnazije Kranjske, „numerus cIsubub" za slovensko nižjo gimnazijo v Ljubljani. Po uradih : večna borba za trohico sloveuskega jezika, slovenščine nezmožni uradniki. Tako je v deželi, v kateri visoko nadvladuje slovenska narodnost in prebiva ogromna večino Slovencev, ki imajo ustavno zajamčene pravice, tako je v tej deželi danes, ko jemlje slovo gospod barou Winkler! Ali pa smo omenili s tem le jednega malega dela tistih uarodno-
političnih nedostatkov, tistih ueizpolnjenih želji, pod katerimi trpimo, da-si je trajala Winklerieva, od Nemcev tako obrekovana doba Nkoro trinajst let?
Gospod baron VVinkler se je opravičeval Nemcem nasproti in jim izborno dokazal, da vzlic temu, če so bili potisnjeni v zastopih, ponekod par le na videz, v manjšino, uživali so polno mero svojih narodno-političnih pravic. Njegov zagovor bil je, kakor smo rekli, nepopoln. Želeli bi, da bi se opravičeval tudi proti Slovencem, to je jiokazal naj bi Česa vsega pa Slovenci niso dosegli za njegove vlade, kar so upravičeni zahtevati po svoji ogromni večini v deželi in po svojih ustavno zajamčenih pravicah. Oe na to mislimo, potem moramo reči: „Dobili Bino reprezentanco v deželi, a pravic svojih nimamo! Nemci, mi-te našo reprezentanco, pa dajte nam pravic«, katere ste Vi imeli v tiri Winklerjevil"
Politični razgled.
IDotrtmiij« i|ežele.
V L j u b l i a n i, 25. oktobra Francoska sodba o Kitna.
Rochefortov list „Iutransigi-aut" piše glede" Eimovega govora o vnanii politiki: „Energični in ponosni ta govor odmeval bo po vsi Evropi , naj cesar Viljem II. še tolikrat obišče cesarja Franca Jožefa, efekta tega govora ne bode razdejal". Občinske volitve v J^rat/i.
V kratkem vršile si bodo nove občinske volitve v Pragi in obe* narodni stranki se pripravljata na odločilni boj. Staroč- bi, katerim nihče in tudi njih nasprotniki ne odrekajo zaslug za gospodarski napredek zlate Prage, niso dovoli odločno in oeomuhljivo povdarjali češki karakter tega mesta in to je tista točka, kter zastavlja mladočoška stranka svoje deiovauie. Obe frakciji postavili ata že svoje kandidate za občinski 8V6t n borba. bo gotovo ljuta. O končnem izidu volilskega boja še ni prorokovati, na vsak način pa bodo Mladočehi pridobili nekoliko novih mandatov in tako osvežili obč. svet ter oživili njega razprave.
I/ibevšfca a/eva.
Prva p'ahost, nastala vsled raspusta obč. sveta Liberškega, je prizadete pruBJake in levičarje minila in sedaj napenjajo vse sile, da bi pri novih volitvah dobili zopet oblast v roke. Složnost mej obema strankama je res ginljiva. Levičarski listi opravičujejo Liherške mogotce in jih predstavljajo svetu
LISTEK.
Psalmi.
(Preložil Ivan Vesel. V* Ljubljani 1898. Založil prolagatidj. Cena 1 gld. 20 kr.)
Psalmi ali verski spevi hebrejskega naroda so Bplošno prištevajo najlepšim pesniškim proizvodom človeškega genija. Njih prava starost se ne da določiti, kajti zapisali so se šele dosti kasneje, nego ho bili zloženi. Tradicija jih pripisuje raznim hebrejskim velmožem. Gotovo je, da je že kralj David zlagal psalme, trdi se celo, da je zložil že Mozes jednega, a največjo veljavo so imeli za časa, ko je stal v Jeruzalemu sloveči tempelj. Toda tudi pozneje izražali so židje vse svoje čustvovanje v psalmih in prav zato, ker so zloženi v narodnem duhu židovskem, gre jim še posebna cena.
Pevci izražali so vse, kar so čutili in žel li, v h v o i i h psalmih, kateri so se prepevali pri Božji službi in bili največji pripomoček za versko izobrazbo naroda. Vsi so zloženi v obliki molitve, naj izražajo žalost, tolažbo, željo za maščevanje ali  naj bodo
slavospev stvarniku. Vso preveva živo, neusahljivo zaupanje v Boga, sicer pa so povsem subjektivni in cesto 8e nahajajo izražene misli, katere so v nasprotji z našim krščanskim mišljenjem. Navzlic temu pa segajo psalmi vsakemu še tako blaziranemu človeku v duš.> in mu pretresejo srce, kakor sploh prava poezija.
Posamni psalmi so bili sicer že nekatere krate preloženi ua slovenski jezik, a večinoma v zelo oskodni '»bliki, zato pa smo Veselovega prevoda, dovršenega v vsakem oziru, od srca veseli, ker je našo literaturo s svetovnim delom obogatil.
Kdor čita psalme v prevodu g. Vesela, se ne more prečuditi spretnosti prelagateljevi, ki je kot pravi pesnik prelil te hebrejske poezije v novo obliko, ne da bi jim vzel katerokoli karakteristično svojstvo. Gosp. Vesel si je sicer že prej pridobil čislano ime kot prelagatelj ruskih klasikov, a navzlic temu smo vzeli njegovo knjigo, plod desetletnega duševnega dela, z nekim strahom v roke. Kako prijetno je bilo iznenađenje. Vsak psalm je dovršena, jednotoa celota, jezik je čist, gladak in ven iu ven poetičen ter velečasten, prav kakor se prilega tem verskoliričnim poezijam. Vse posebnosti
židovskega na/iranja izražene so s klas:Čoo preciznostjo, za vse orijeutalno-fantastične primere našel je gosp. pralagatelj primernega izraza in zato smo mu za prelepo to delo odkrito hvaležni.
Psalm 118. je preložil slavni naš Gregorčič, vse druge pa g. Vesel sam. Radi bi navedli nekoliko vzgledov, a ker to z ozirom na tesni prostor ni mogoče, navesti hočemo le 108. psalm, „Prošnjo za kazen nehvaležuim preganjalcem", priporočujoč „Psalme" našim čitateljem kar naj topleje. Kdor si omisli to knjigo, pomnoži svojo zbirko za lepo pesniško delo.
Imenovani psalm slove:
No molči, Bog, Ti moja slava, Čo uata so odprd lokava, Z jezikom lažnim opravljajo, S črtežnim slovom me stiskajo!
Brez vzroka strože zlod po meni, Preganja mož me razsrjoni; Dobroto vrača mi s hudobo. S sovraštvom ljubav in zvestobo.
Brezbožnik zlobni naj ga sodi! Tožnik njegov protivnik bodi! V pogubo bodi mu soditev, Naj greh njegova bo molitev !
kot prave angeljce nedolžnosti, lojalitete in patrijo-tizma; nacijooalni listi niso ,tako ljubeznivi, ampak očitajo, sicer nekako prikrito in zavito, a vender umljivo, nemikim liberalcem, da no vedeli za vladno namero in bili ž njo zadovoljni. Ako se pomisli, da minister grof Kuenburg nima drugega dela nego posredovati mej vlado m levico, je prav verojetno, da so gospodje Pleuer itd. vedeli, kaj se pripravlja. Sicer sta pa bila nemftkočeska deželna odbornika Schlesinger in L'ppert v tej svoji lastnosti oficijelno obveščena o razpustu prej nego se je razglasil. Poal. Prade, vodja Liberških jirnsjakov, protestoval je pri ministerstvu zoj)er razpust, rekurza se pa obč. svet ne bode lotil, ker ve, da bo pri volitvah zmagal. — Nemški listi premlevajo še vedno uzroke razpusta in kar nič |im ne pri ja očitanje prusjaštva, veleizdaJBkib govorov in nelojalnosti, a vse to jim nič ne pomaga. Sramotnega pečata protiavstrijzma ne more Liberškim mogotcem nihče odvzeti. Vlada je gledala to počenjanje dosti predolgo, ker se je bala posledic odločnega koraka. Da bi kaka slovanska občina storila stoti del tega, kar Liberška, križali bi jo bili.
% nanje <ir/rtv«.
Srbska skttjt.švina.
Točno v zmislu ustave ukrenil je ministerski svet sklicati skupščiuo na dan 13. novembra, a jo takoj preložiti za dva meseca ter o novem letu razpustiti Volitve vršile se bodo torej še le koncem meseca februvariia. Radikalna stranka naglasa, da ima skupščina v zmislu ustave dolžnost, voliti regenta koi v prvem zasedanji ter zahteva, naj Be ta volitev postavi na duevui red, o čemer pa Ristid in vlada nečeta ničesar slišati. Radikalna stranka se pripravlja, da uprizori v prvi in zadnji seji skupščine velikansko manifestacijo, naperjeno zoper regenta in liberalno ministerstvo.
Položaj v Italiji.
Bivši minister Zanardelli, jeden voditeljev historične levice, govoril je predvčerajšnjim zvečer na banketu v lseu. Hvalil je sedanjo vlado, kateri zaupa, in rekel, da odobrava nje finančni program ter da bi bilo uespametuu znižati vojsko, ker bi se potem Italija m ti braniti ne rrogla. Tudi o vnanji politiki izrekel se je ZunardelP, povdarjajoč, da sicer Italijani žele dobrega razmena z vsemi sosedi, zlasti s tistimi, s katerimi jih vežejo sveti in nepozabni spomini, da se pa bodo zvesto držali zveze 8 centralnimi veiesilami, ki ima samo jeden smoter, zagotoviti mir, katerega je baš Italija nad vse potrebna. — Tako sodi položaj Zanardelli, a tudi opozicijske stranke ne drže križem rok in delujejo na vso moč zoper trojno zvezo.
Francosku shomica. V soboto volila je zbornica novega podpredsednika. Ta volitev ptemenila se je v borbo mej privrženci svobodne trgovine in prvrženci zaščitnih carin. Zmagali so prvi, kar bi se moglo zmatrati za dokaz, da bo obveljala trgovinska pogodba s Švico, za vlado tako nevarna, da se ni 267 poslancev vzdržalo glasovanja. Ministerski predsednik Lou-bet kot, razsodnik mej podjetniki in štrajkujočimi delavci v Carmauxu izreke, jh svojo sodbo in pritrdil delavcem. Štrajk je vsi "d tega končan in rudarji lotili so se včerai zopet dela
Dopisi
Iz 1*411j;«n. dne 20. oktobra. [Izv. dopis.] (K zgodovin ud a nos t ni h izjav) Dne 7. okt. t. 1. imel je tukajšnji občinski odbor sejo. Konečno ne vzdigne odbornik Notar Tomaž in bere neko, kakor je rekel od škofiji) prišlo pismo, v katerem prao  prošeni.   podpisati  se pod  besede:   ,Vse za
vero, dom in cesarja *. Pročitalo seje namreč mo ižem iz došlega   pisma, dane  g. knesoikof vedno poteguje za vero, dom in cesarja, njegovi nasprot-iki pa le za cesarja. Ako ste tedaj odborniki tudi a vero, podpišite. Seveda so se vsi podpisali. Kdo bi se ne?   A druzega odborniki niso vedeli, kar je čisto umevno, ker v celem odboru komaj  štirje za' silo brati in pisati'znajo. Oez dva dni prinese „Slo-venec- udanostno izjavo občine Poljanske, v kateri izraža občina otroško  udanost in ljubezen prevzvi-š ene mu gospodu knezoškofu in pomiluje strašne napade na prevzvišenega gospoda.   To so gledali občinski možje, ki o tem zadnjem pristavku pojma niso imeli. Isti možje bili so najhujši nasprotniki zoper popravo tukajšnje  farne  cerkve  in se 8 tem upirali tudi prevzvišenemu knezoškofu, na katerega željo se je cerkev popravljala. O napadu na prevzvišenega gospoda pa ni nikomur nič znanega, ker noben odbornik ne čitane „Slovenskoga Naroda", ne „Slovenca1.   Torej je to le hujskanje od sedaj Še skrivne strani.   Sam od sebe bi   odbor tega ne bil mogel storiti   in bi tudi   ne bi) storil,  ker to postopanje že zdaj vsi obžalujejo.  Tako se je Župan po tem dogodku sam izrazil večkrat, ponavljaje besede:   nO, kako neumen je kmet".   Vsaka reč ima' svojo dobro in slabo stran.  Tako tudi opisana zaupnica.   Odbor je tako rekoč svoj lanski upor obžaloval in se spokonl. Tako je mislil tudi naš vrli gospod župnik. On je namreč pred letom dobil po« ziv, po katerem naj skliče vse občinske odbornike in cerkvene ključarje cele župnije in jim prigovarja, da bi vzeli od cerkvenega patrona Loškega gradu (zdaj last tamošnjega uršulinskega samostana) odkupnine 200 gld , jedenkrat za vselej.  Lansko leto si častiti  gosp. župnik  ni upal  sklicati  teh mož, ker so bili zlasti občinski odborniki zelo uporni pri popravi cerkve. Pričakovati toraj ni bilo povoljnoga uspeha.   Zdaj   pa je, vesel   ^spreobrnjenja" svojih upornih ovčic, sklical vse soseskine može in cerkvene ključarje.   Od  19 soseskinih  mož prišli so trije, j od 16 cerkvenih ključarjev pa štirje. Konec vsega pogovarjanja bil je: „Mi smo bili, smo in ostanemo zvesti in pokorui svojemu  dušnemu in višjemu pastirju, a, kar Be tiče denarne odškodnine 200 gld., naj le  ostane pri starem,   ker tako  daleč vender naša udanost ne sega, da bi sebi in svojim potomcem kvar delali". Glejte sodbo preprostih kmetov. Prisrčno ljubijo svoje dušne pastirje, dokler skrbe ti le za njih dušni blagor, ako pa gre za njih časno dobro, naj se tiče časnega imetja ali politike, imajo pa svoje   lastno prepričanje, kar   se bote   lahko o prihodnjih volitvah prepričali. Čim bolj bode hitela Ljubljauska.gospoda naročevati si takih nepotrebnih zaupnic, tem brže bo prišlo prosto ljudstvo do pravega prepričania.   Da se  te zaupnice naročajo, to je očitna   hkrivuost.   Svoj  vir   imajo v stalnem odboru I. slov. kat. sh.ula v Ljubljani, katerega pokrovitelj je   prevzviŠem gospod   knezofikol.   To so tedaj tudi nekake okrožnice.   Polagoma in skrivno se preiskujejo   posamezne  občine   in kadar je vse pripravljeno, skovana je nova zaupnica, o kateri pa imajo podpirana toliko pojma,  kakor so ga imeli naši odborniki.  A toliko si zapomnite: Kdor veter seje,   žel bo vihar.   Nedavno  ste klicali — „Vrli Poljanci", a danes se ti vrli Poljanci rote" in togote,
Naj malo dni na sveto l>iva, Njegovo čast pa drup naj vživa! NjegOVS /.ono bodi vdova. Siroto dsoa pa njegova.
Pobegne ■ domov naj aavetnin, Prosjači po širinah svetnili' Naj upnik ga za vse odore In tujec truda plod pobere'
Ljubezni naj ne najde tuje, Sirot nuj nihče ne miluje ;
Zatro naj se njegovi Kini,
Za kratka mu ime izgini!
Gospid! krivic v očeini hiši In inojkc ;:roliuv tu; izbrisi!
Njiii vedno pred o$mj imevaj,
Na zemlji mu spomin razdevnj.
I na i v poMbo mu pogrešali Ker v srcu m nnol ljubezni, Ker stiskal reveža do smrti. Kor bili čuti ko zatrti.
In ker ni hotel blagoslovu., Ogibjjl m ^.i moč njegova; ZatO, kor liubil j« prokh:tje, Zdaj ves od njejto naj prevzot je!
Ko voda naj se v njega zlije; Kot oljo po kOBtob earije, Ko halja, s ktoro ho odovu, Ko pat>, ki x njim no opaševa.
Tako poplačaj preganjalcem, Življenja trdim zatiralcem! Ti meni hodi pa tcSitelj, Ti s Svojo milostjo rešitelj.
PrenaSam stisko in nadlogo, Pobito srce je ubogo; Ko senca, ko so nagne, ginem. In kot otresen konjič minem.
Od posta drgeta koleno, Telo je moje vse mcdlono. Takd v zasmeh sem, oni sami Porozno majejo z glavami.
Gospod, moj večni Bog, pomagaj, Blagosti Svoje no odlagaj ! Spoznajo dela naj visoka, Da to storila Tvoja roka'
Kote se — moni spolni želje; Njim po rog — meni daj veselje. (Jdone vraga naj sramota, Kot plašč ovij so mu života.
Glasno veličal bom Gospoda 1 sredi muozoga naroda: Ker revežu stoji na strani, Da smrtne sodbo ga obrani!
Konečno bodi še omenjeno, da je knjiga kaj lit ia m dn dela čast »Katoliški bukvami". §.
^______
ter se branijo in sramujejo Vade pohvale. Pri tej .priliki zaletel se je omikani „Slovenec" tudi v našega vrlega vojska goap. dra. Ivana Tavčarja, kateri je pa za nafto 'dolino desetkrat veft storil, kakor vsi duhovniki naii rojaki, katerih ni ravno malo, skopaj* Mi n* tirfamo od poslednjih ničesar, a žali naft/da-'se dobrotnika očitno zabavna in tako zabavljanje trosi med domača ljudi; kajti vsakemu odborniku poslala se je dotična š evilka „Slovenca". Sicer'be ta poskus razdora ostal brez nasledka, a žalostno je, da se delajo taki poskusi, in to od strani, ki se ima za uzorno krščansko.
Domače stvari.
— (Dež. predsedniku gosp. baronu VVinkler j u poklonili so se) v nedeljo gg. župani Kamniški, Dol j ne- in Gornje-Logaški in deputacija županov iz okolice Kamnika in Brda pod vodstvom dež. poslanca g. Krsni k a. Včeraj pa so se poklonili gg. župani Zatiškega okraja pod vodstvom g. župana iz Višnjegore in pa g. župan Vrhniški.
— (Dvorni svetnik baron Hein) pripeljal se je včeraj popoludne z brzovlakom v Ljubljano in se nastanil v hotelu »pri Slonu". Na kolodvoru sta ga pozdravila dvorni svetnik Schemerl in pre-zidijalni tajnik Laschan.
— (Slovensko gledališče) Jutri v sredo dne 26. t. m. priredi Dramatično društvo O n • d f i č k o v koncert v deželnem gledališču. Na ta koncert najslavnejšega goslarja našega časa ni nam treba posebe opozarjati našiti krogov, zakaj umetnikovo ime samo bode privabilo jutri vsakega umetnost ljubečega človeka v deželno gledališče. Mi le hočemo omeniti, da gosp. František Ondfiček kon-certuje le pri Dramatičnem društvu. Gosp. Karol Hoffmeister spremlja g. Ondfička na klavirju. Druga točka programa je veseloigra „Kdor se poslednji smeje!"
— (Komorni virtuoz gos p. František Ondfiček) dospel je danes v spremstvu svojega tajnika z jutranjim brzovlakom v Ljubljano.
— (0 sobne vesti.) Za poštne kontrolorje so imenovani gg. Ivan Aussenik, poštni blagajnik v Pulju, za Ljubljano; poštni oficijal Viktor J e n Č i 6 v Trstu in Gvidon vitez Andriolli v Tržiču za Ljubljano. — Okrajni glavar v Spittalu g. Franc Kolen c premeščen je v Velikovec. Gosp. Kolenc je rodom Kranjec in slovenščine popolnoma zmožen, upamo torej, da bode varoval narodno ravnopravnost v tem okraju.
— (Gospod Schmidt) opozarja s tem naše čitatelje, da bode jutri zvečer ob šestih imel predavanje v Iiudoltinumu, kakor je bilo naznanjeno v soboto.
— (Telovadba) pri oddelku „starejih gospodov" je vsako Bredo in vsak petek od 7. do 8. ure zvečer.
— (Slaba, p r o t i s a n i t a r n a navada.) V Ljubljani razširila se je zlasti zadnja leta navada, katere ni moči dovolj obsojati. Venci in trakovi, ki so ležali po več ur na mrtvecih, nosijo 8e namreč s pokopališča zopet domov in se čestokrat hranijo, ne da bi bili desinficirani. To je jako nevarno početje, zlasti ko nam žuga kolera. Mrtveci pre-miuoli so časih vsled kake kužne bolezni, a na vence vender nihče ne misli. Opozarjamo pristojno oblastvo na ta nedoBtatek, žeieč, da se čim prej odpravi.
— (Zadnji sneg) napravil je veliko škode tudi na brzojavni in telegrafski progi mej Trstom in Dunajem. Zveza bila je deloma pretrgana in se je iz Trata moralo brzojaviti preko Solnograda in Celovca na Dunaj. Telefonska proga je zdaj popravljena, brzojavni promet pa se mora še vedno vršiti po ovinkih, ker niso še vsa poškodovanja popravljena
— (V Št. V idu pri Lju bi jan i) je postal po odhodu g. M. Tomca krajni šolski nadzornik gospod Anton Belec.
— (Učiteljsko društvo Ćrnomeljsko) imelo bode dne 29. novembra t. 1. ob 2. uri popoludne v šolskih prostorih v Črnomlji svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Poročilo predsednikovo in blagajuikovo. 2. Praktičen naBvet o računstvu na najnižji stopnji (g. JerŠinovič). 3. Praktičen uavod v prvem čitanji (g. Setina). 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev delegatov k zborovanju „Zveze". 6. NaBveti. Z ozirom na važnost zborovanja vabijo se p. n. gg.   društveniki  k obilni udeležbi.
Odbor.
— (Volitve v okrajni z a a t o p slovensko-bistriški) so se vršile pretekli teden.
VeČin« je zopet narodna, ker so Slovenci zmagali tudi v velikem posestvu in sta trga Makole in Stodenice narodno volila. V velikem posestvu so Sloveuci, dasi so imeli gotovo večino, po nepotrebnem' prostovoljno tri sedeže prepustili nssprotnikom, kateri imajo zdaj jedino se v mesteci svojo trdnjavico.' V skupini kmetskih občin je mej drugimi izvoljen odvetnik *dr.' L e m e ž. Dozdanji načelnik je bil č. g. dekan A. Haj še k, kateri bo menda Se nadalje prevzel to častno mesto. Volitev je zaradi tega pomenljiva, ker bo okrajni zastop volil svoje člane v okrajni Šolski svet in vender jedenkrat konec storil nemSkutariji v tej korporaciji. Narodni volilci so se pred in po volitvah zbrali v gostilni znanega narodnjaka g. Petra Novaka, kateri ima zdaj v prostorni hiši na glavnem trgu dobro urejeno gostilno, vse pohvale vredno.
— (Kako se vjerna to?) V Ljubljani reklo se je, da so zgolj slovenski napisi ulic nasprotni državnim temeljnim zakonom, v Šmarji na spodnjem Štajerskem pa imenujejo slovenski napis .Šmarje* na hišah — „skandal". V Podčetrtku zginili so na hišah pribiti slovenski napisi „Podče-trtek" s številkami in so se nadomestili z napisi „VVindiseb-Lamlsberg". Za take dogodke pa se nikdo ne zmeni! Kako je to?
— (Kolera.) V Zabovcih pri Ptuju umrle so te dni tri osobe za neznano, sumno boleznijo, (iraški vseučiliščui profesor dr. Eppinger in okrajni zdravnik dr. Schneditz sta preiskala umrlega kaj-žaria Franca Bezjaka, a pozitivnega nista mogla ničesar dognati. Prof. dr. Eppinger bavi se z taj z bakterijologično preiskavo, da spozna, ali gre tu za Cbolera nostras ali za pravo iz Ogerske zaneseno kolere. Vlada je odred ila stroge sanitarne naredbe zlasti ob ogerki meji.
— (Čitalnica v Brežicah) priredi prvo prihodnjo veselico dne 13. novembra z gledališko predstavo, petjem in igranjem na citre.
— (Kontrasti) Tudi v Mariborski okolici padel je te dni sneg in pobelil bližuje vinske gorice, Ćuduo se vjema s to zimsko podobo cvetoči divji kostanj v Tegetthoffovi ulici nasproti trgovine gosp. Dolenčeve. Jedna stran drevesa je že brez listja, na drugi pa je bilo videti Še minulo soboto deset lepo razvitih belih cvetov. Gotovo redka prikazen in čuden kontrast v naravi.
— (Štrajk šolarjev.) Prijazni Podčetrtek se more jionašati, da je doživel popolnoma pravilno organiziran štrajk šolarjev, v čemur se mu ne more primerjati noben drugi kraj na Slovenskem. Šolarji sicer niso štrajkali iz lastnega nagiba, a izvedli so vso Btvar tako dovršeno, da so imponirali vsem gledalcem. V Podčetrtek ušolani sta tudi vasi Imeno in Golobi nje k. Prebivalci teh vasij upirali so se z neko srditostjo zgradbi nove šole, in tudi ko je bilo šolsko poslopje dogotovljeno, niso hoteli odnehati. Navzlic temu dal je nadučitelj pre-neBti vse šolsko pohištvo iz stare hiše v novo in v dan 18. t. m. imel se je v novi šoli pričeti pouk. Prišli so tudi otroci iz Podčetrtka, ni pa bilo šolarjev iz Imena in Golobinjeka. Ti so jo krenili demonstrativno v staro, izpraznjeno šolo, a ko niso našli ne klopij, ne mize, ne table, okitili so si klobuke s peresi in pevajoč ter kričeč odšli domov, na povabilo pa, priti v novo šolo, odgovarjali so le z za ničljivim smehom! — Tako poroča „G. T.u, kateri prepuščamo odgovornost za to senzačno dogodbo.
— (Trgatev.) Iz Slovenske Bistrice se nam poroča, da se trgatev v tamošnjih pohorskih vinogradih, kar se tiče količine, ni posebno obnesla. Dobra pa bode kapljica, ker je mošt tehtal 17° do 19° sladkorja. Zato je tudi cena visoka, 23 do 25 kr. za liter. Za stara viua od I. 1890, katera se pa le še težko najdejo, zahteva ae 35 do 40 kr. in še več. Kdor je tedaj mislil, da bodo VBled konkurencije laških vin domaČa v ceni padala, motil se je. Krčmarji bo sicer skušali točiti laško vino, pa ga le malo spečajo, ker okus nikakor ne prija pivcem. Sicer ga tudi dovolj drago točijo, rumeno po 34 do 40 kr., tako da ni dosti razločka od cene za domaČi pridelek. NaBizeljskem so letos v novih ameriških vinogradih, katerih je kakih 150 oral nasajenih, že nabrali blizo 1000 veder vina prav dobre kvalitete. Prišli so že kupci, posebno s Hrvatskega, ki je vkljub visoki ceni (25 do 30 kr. za liter) kupujejo.
— (Slovenske šole na Koroškem.) Poročali smo že, da je dež. Šolski svet koroški razdelil nekatere ljudske šole tako, da je na jedni slovenščina, na drugi pa nemSčina učni jezik. Te
nemške Sole osnovale so se za to, da bi se s pomočjo agitacijskega aparata privabilo vanje kolikor moći slovenskih otrok ter tako dokazalo, da so slovenske šole nepotrebne in da jih ljudstvo ne mara. S kakšnimi sredstvi se deluje v to svrho, je splošno znano, in prav ta sredstva, ven in ven nepoštena in nedopustna, bodo gotovo pripomogla, da bodo nekateri zaslepljeni roditelji'upisali svoje otroke v nemško šolo. Kdor pozna nestrpnost in nasilstvo nemških agitatorjev na Koroškem, je bil na to pripravljen. Ali Nemcem ni še dovolj, da bodo nekateri slovenski otroki hodili v nemško šolo, oni bi radi iz te malomarnosti roditeljev skovali posebno orožje, da ž njim oškodijo slovenske šole. „Gr. Ta gespošta", to zdivjano trobilo naših prusjakov, na-svetuje, naj se pri vzprejemu v nemške šole na-pravljajo Še vselej posebni zapisniki, v katerib bode zabeležena izjava starišev, da žele, naj njih otrok obiskuje nemško šolo. Imenovani list zahteva, naj napravljajo te zapisnike učitelji in prepričani smo, da bodo koroški učitelji temu naročilu radi ustregli ter potem te zapisnike dali na razpolaganje nemškim prvakom. Ali spada to Bploh v področje učiteljev, in so-li v to opravičeni, tega tudi ne bomo preiskovali, ker vemo iz Hkušnjp, da je koroškim učiteljem sploh VBe dovoljeno, samo da je naperieuo zoper slovenske šole. Radovedni smo le, kakšni zapisniki se bodo delali, kaj se bo s temi zapisniki godilo, in kaj bode tam, kjer morajo stariši pošiljati svoje otroke v nemško Šolo zato, ker slovenskih ni! Upamo, da bodo slovenski rodoljubi na Koroškem skrbno pazili na to najnovejšo namero nHŠih nasprotnikov in proti vsem nezakonitostim postopali odločno in brez usmiljenja.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico) na Koroškem ima v nedeljo 30. t. m. popoludne svoj občni zbor v gostilni gosp. Valentina Štaogelna v Kotmarivesi. Po zborovanji bode petje in prosta zadava.
— (Vipavska železnica.) Goriški deželni odbor je naročil inženirjema Jakobu Autonelliju in Juliju Dreossiju, naj izdelata preliminarni načrt za zgradbo železnice po Vipavski dohui.
— (Lah o uska nestrpnost.) Na praznik Sv. Reftnjega Telesa uprizorili bo Lahoni v Ločniku na Goriškem pravi pravcati škandal zaradi slovenske propovedi v oudotni župni cerkvi. Okrajno glavarstvo Goriško obsodilo je čvetero teh nestrpnih Labonov na manjše globe, določene jako milostno, dva pa je oprostilo. Radovedni smo, bo li to upli-V do pomirjevalno na živce tistih razgrajalcev, katerim  so slovenske  propovedi v Ločniku  trn v peti.
— (Umrl) je v Knežaku nanagloma obče-ZOBui m čislani pobestnik gosp. Janez Čuče k.
— („Slovu nsko pevsko društvo" v Trstu.) Novoizvoljeni odbor konstituiral se je v prvi svoji 8"ji tako-le: Podpredsednik je g dr. G. Gregoriu, tajnik g. A. Janša, blagajnik g. J. Mi kota, arhivar g. J. U me k, nadzornik pevskih vaj g. Fr. čargo
— (V morje p a d e I) je v soboto ponoči v Trstu na „Mo!o del Sale" blizu 50 let star mož. Dva mornarja prihitela ta mu sicer takoj na pomoč, a bil ie že mrtev, ko so ga izvlekli.
— (Trgatev v amerikanske m vinogradu.) V vinogradu našega rojaka g. dr. V i d r i ć a v Zagrebu, ki ga je pred dvema letoma zasadil s cepljenimi amerikanskiiui trtami, bila je letos prva trgatev, ki je dala v vsakem oziru izredno povoljen rezultat. Na pol jutra vinograda pridelalo ho je od cepljene amerikanske trte (Riparija) 40 veder mošta. Trte rodile so izredno in grozdje bilo je tako veliko, kakor se pri naših plemenitih trtah le redkokedaj vidi. Ta sijajni usjieh gosp. dr. Vidriča naj bode v pouk in vzbudo vsem vinogradnikom, ki se še obotavljajo, da bi zasadili svoje vinograde z ameri-kunskimi trtami.
— (Razpisane službe.) Nn jednoraz-redni ljudski šoli v Dolnjem Toplem vrhu razpisano je mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je predložiti do dne 1. novembra pri okrajnem šolskem svetu v Novem meBtu. — Pri dež. sodišči v Celovcu izpraznjeno je mesto jetnišničarja. Prošnje do 20- novembra pri predsedstvu dež. sodišča v Celovcu.
Književnost.
— Potrjena šolska kujiga. Ministerstvo za uk in bogočastje je potrdilo za Šolsko rabo po obrtnonadaljevalnih Šolah s slovenskim učnim jezi-
ci   .tij :. t \ •       i i i " "      "• •' 1
kom   knjigo   „Obrtno  spisje",   spisal Anton
Kun te k.  založil   Dragotin  Hribar  v Celji.
Cena vezanemu izvodu 6Q kr.
— „Argo*, Zejfschrift fllr krainfsche Lau-
deskunde, izdaja in urejuie muzealni kustos Alfons
M U11 n e r,   ima  v  št. 4. nastopno   vsebino : Die
Gradišča in Kram    (Das, pradišče von St. Michaei
bei Hrenovie^ — Funde bei   Kaltenfeld-Studeno;
— „Die Mordst&tten in der Arcbilologie. — Ad Juden in der Arcbaeologie. — Attila oder Atilla.
— Beitrag zur Hbblenforschung am Karste. — Zur Sonnenhitze von 1892 — Mittheilungen aus dem Museum. — Enverburgen des krainisehen Landes* museums im Jabre 1892. —
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 25. oktobra. „Wiener Ztg.u prinaša cesarjevo lastnoročno pismo do Taaftea, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 5. novembra.
Budimpešta 25. oktobra. „Pester Lloydu javlja iz zanesljivega vira in povsem določno, da so vse govorice o ministerski krizi popolnoma neosnovane. Niti celo ministerstvo, niti kateri posamni član ne misli odstopiti, ker v to ni nikakega povoda. V plenarni seji ogerske delegacije nadaljevala se je danes generalna debata o proračunu vojnega ministerstva. Ugron izjavil, da ne vzprejme proračuna uiti za podlago specijalni debati.
Eiaziie vesti«
* (Kolera) Be razširja sedaj tudi v Avstriji. Na Češkem, in sicer blizu Piaeka umrli sta za kolero dve oBebi iu včeraj popoludne umrl ie na Dunaji neki kočnaš, pn katerem se je uradoma konstatiralo, da ga ie ugonobila kolera.
* (O d i 8 t a n e n i |eži avstrijskih in nemških častnikov) izrazil se ie g *ueral konjištva baron E I-Isheim-Gvulai, da te ježe, tako kakor je bila zasnovam in izvršena, ne more odobravati V vojaškem oziru ni im-la ta ježa nikake vrednosti, kajti to nima nobenega smisla, da se konje dovede do cilja na pol mrtve in nerabljive. Zanimiv b< bil ta poskus, če bi bili odjezdili po dve celi eskadroui z Dunaja v Berolin iu nasprotno. Priznava pa politično važuost te konkurence in tudi to, da je ogrska konjereja se pokazala v najboljem avitu.
* (Cyrus Field,) „moderni Oolamb, ki je po svojem kahlu (podmorskem telegrafu) zvezal novi svet s starim", je umrl te dni v svojem letovišči ob Hulsoni v Zjedin jenih državah ameriških Dvanajst let se je trudil, predno je rešil „nalogo svojega življenja". Kakor Kolumbu, tako so se tudi Fieldu posmehovati njegovi vrstniki, češ, da je njegov načit le amožganska pajčevina". Iu vendar se ui dal oplašiti. Z vztraino delavnostjo dosegel je vendar, da je začel kabel delovati v jeseni I. 1866. in od tedaj je gledal zmagovalno nad pritlikavimi svojimi nasprotniki. In zares, nijedno podjetje od velikih napleb sem v XVI. stoletji ni imelo tako važnih nasledkov , kakor Fieldov kabel. — Pred kratkim so dodelali tudi kabel iz S. Louis (Sene gambija) v Pernainbuco (Brazilija), tako da so sedaj telegrami v Brazilijo mnogo COOeji.
* (Koliko ljudi umrje na Dunaji?) Po službenih izkazih umrlo je na Dunaii meseca avgusta 2973 OBOjb in meseci septembra 3374. Povprek je torej umrlo v avgustu na dan po 96, v se|)tembru pa 79 oseb.
* (Društvu za zrakoplovstvo) p »daril je nemški cesar 50.000 frankov za napravo ogromnega balona, ki bode imel v pres°gu 17 metrov in s katerim bode mogoče dvigniti se v višino 10.000 metrov.
* (Čudna rod bi na ) Nedavno umrli francoski grof Divonne, imel je sina Charlesa, ki ie gluhonem in se je poročil leta 1864 z gospiCO Nompere de Champagnv. ki je bila tudi gluhonema. Iz tega za-kooa so trije otroci, ki vsi govore in slišijo popol mimii dobro. Ta čudna rodbina živi na svoiem posestvu v gradu TroiB-Moulins blizu Meluna.
Narodno-gospodarske stvari.
— Železnica iz Soluna v Dedeagač in is Solije v Solun. Za prvoimanovano progo sestavil ae je že sindikat za zgradbo, in sicer so v njem frnu-coski in angleški kajiitalisti. Za zgradbo določen je čas treh do .tirih let i u se bode proga gradila od obeh atranij ob jednem. Zgradbo prevzel je znam francoski podjetnik grof Vitali. Zdaj, ko je zago tovljena ta proga, ao bode tim ložje izvedla želpji bolgarske vlade, zvezati Sofijo 8 Solunom, ker bi se bolgarsko-macedouska železnica vazala as n progo.
— Združena svetovna razstava so namerava za 1. 1895 v Autverpenu in Bruselju. Kakor m-roča „Indo|»eudance Balgo", se ie minister Bernaert izrazil ugodno za ta projekt. Mej obema mestoma zgradila bi se električna železnica.
Štev. 9. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr, pr. 486,
V sredo, dne 26. oktobra 1892
KONCERT
komornega  virtuoza gospoda
Františka Ondfička
s sodelovanjem gospoda Karola Hoffmeistra. PROGBA.ni
i ) Mendelssohn : „Koncert za gosli E-moll".
Igra na gosli g. František Ondfiček. Spremlja na klavirji g. Karol Hoffmeister.
Kdor se poslednji smeje!
2. )
Voscloipra v jcdnem drjanjn. — Spisala Marija Knanfova. Preložil Ivan Kalan.   Ružisor gospod Ignacij Borštnik.
O s o B k :
Gospa pl. Podgorska, mlada udova g. Bor&tnik-Zvonarjevu.
Hcnrijeta, nje hišina    — —--gospica Nigrinova.
Karol pl. Trnovski-----gospod Borštnik.
Natakar   ----— — — — — gospod Perdari.
Godi se v Ha>len Badnu.
3. ) a) J. Raffi „Arija".
b) N. Poganini: „Moto perpetuo". Igra na gosli František Ondfiček. Spremlja na klavirju g. Karol Hoffmeister.
4. ) Erntt: „Ogrske pesmi".   Igra na gosli g.
František On dri 8ek. Spremlja na klavirju g. Karol Hoffmeister.
Začetek točno ob 1 B8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
1>i*ji ni(ili<y*ii4» društvo.
Pri preilstavi uvira yodha slavnoga domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17.
Ustopnina: Parterni sedeži I. do III. vrste gld. L'60. Parterni sedeži IV. do XI. vrste gld. 120. Balkonski sedeži I. vrste gld. 120. Balkonski sedeži II. in III. vrste gld. 1"—. Galerijski sedeži 60 kr Ustopnina v lože gld. P—. Parterna stojišča 70 kr. Dijaške ustopnice .'{() kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgovo ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blagajnica se odpre ob 7. ari zvečer.
Zahirala.
V svojem, kakor tudi v iineon svoje matere, sester in bratOV, lirekam najtoplejo zahvalo na mnogobrojni udeležbi pri odkritji Dagrobn^gM spomenika poktjuegu brata, bivlega učitelju Andreja Križa i a, dne 2<\ t. m. Sosebno pa zahvaljujem g. nadučitelja .1. K usti jo na nahiri za -j., menlk, domaAega g. učitelja B. Horvata na njegovem trudu iu tovrstnem vodstvu cerkvenega petja, g. učitelja lt. Dolenca na krasnem nadrobnem govoru, gg. pevce na mili nagrohnei in v.s<' ostal.> ^g. učitelje, ki se niso Htrašili slal»'ga vninina in nt* daljnega pota ter tako iz,-kasali ladnjo &aat njlb bivšemu kolegi. Bog plati stotero 1
V Ore lik u, dno 93, oktobra 18H2.
Anton ICriJšjij.
PramoTino 1. 1801. ■ ihnIiio diplomo o. in kr. trgovinake^a mtnlatermtva
JF*r*i rodna.
8
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kriatalizovano). Dobljena iz najbogatejšega zdravilnega vrelo«
v n»rijuuNkili kopellti, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji bres drngib prime«, in ima po analizi prof. «lr. ErneKl« Lu«lwlg-s v sebi naf uplIvnejM«* tvarlne slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva njemu analogno: lahko čistilno, kiseline uniču joče, ugodno na prebavne organe itd.
Pristno samo v flakonilt ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostna znamka. _ _ [73— 26)
Pastile iz Marijanskih kopeli narejene iz naravne vrelčne soli iz Marijanskih kopeli*— v originalnih skatljicah. Dobiva se v trgovinah z mineralidkimi vodami, dišavami in v lekarnah.
Sal*. -Mml- W<rk   Haricnltiul (Bdhmen).
TllJC* :
24. oktobra.
Pri ilallri t Baron Ilein iz Gradca. — Ktirtler, FucIiB, MoBcbl, Suchanek, Guschiz, Petrovitz, Miillr; z Dunaja. — Bondy ll Prage. —   VVoltsogger iz Kočevja. —
Gradca. —
Miaeolo l« Prsta Pri felouu
m mmmm . Mosnev iz Gradca. — Weinberger, Vatter, Ilerz, Freiberger Kohn z Dunaja. — Scarochelli, VVeiss, Blochmau it Trsta. — Ra^boršok iz St. Martina. Demberger iz Tržiča.
Pri bavarskem dvorit: Schriefl iz Gradca.
Meteorologic1*ho poročilo
9 o	Cas opa-lovan i a	Stanje barometra v mm	Temperatura	V e-1 i-ovi	Nebo	Mo-krina v loiu.
j 7. zjutraj j °    2. popol. h*   3. svece r ■n		7343 mm. 732 8 mm. 732 7 mm.	10» C 4 4» C 3 6° C	brezv. si. zab. si. zah.	megla dež. obl.	2'70 mm. dežja.
Sr»»i1'i':i temperatur*-. 30°, *n 6 G° pod normalom.
XD \ajQLOL j m^rei   ; or is«.
'in6 25 oktobra i.
	včeraj gld. 1'655	—	iaues
Papirua renta , .		- gld.	96'65
			9H 36
	114 45		114 50
'>' , mavčna renta	100 25	- M	10O-20
Akcije narodne banke	» 982—	- u	981 —
Kreditne akcije .	. Bll*40		K»-7.'.
London ...	119-65		1 i 9-70
Srebro        .       . .	•      —'—		—•—
Vjipol. C. kr. cekini	9-68»/,		9*59
	'•70	—	570
Nemške marke    . .	.     .       * 72'/,	— n	5875
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče iu tast, gospod
posestnik
včeraj ob II. uri dopoludne, po kratki bolezni, previden s svetotajatvi za umirajoče, v 73. letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb dražega pokojnika bode v sredo, dne 25. t. m., ob 9. uri zjutraj.
Svete maše zadušnice bralo se bodo v mnogih cerkvah. J185)
Knežak, dne 25. oktobra 1892.
Josip <"'iieek, sin. — Amalija Trošt, rojena Čuoek, hči. — Anton Trošt, zet. — Mlinu* ItutlolI, Avtfiiftt, umiki.
Sveže došlo!
MAG GI
JEV
(1099) 1114"Sil i
ekstrakt
v posameznih kosih po 8 kr. pri Karolu C. Ilolzer-ji.
MEJNARODNA PANORAMA
v „Tonliiille".
III. serija: Vstopnina 10 kr. (111)7—3)
nI Ljubljana.  Špftnlfilte  ulice ni.   14». nj
1= Kisalnice, risalni ogel, risalni ČavljiČki, risalne [Jj
Uj sine, risala, predloge za rontle pisavo, peresa Dj
ffl za ronde pisavo, škriljnati klinci, škriljne pio- Qj
m šcice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, sol- m
n ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred- m
n loge za pokončno pisavo, peresa za pokončno !j|
jj pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no- jj!
U žičevke,  mape za pisanke,  tinte črne in bar- l!j
U vaste, tintni gumi, tintni  črtniki, črnilec, tint- Qj
jj niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, []!
jj risarski papir, predloge za risanje, orodje za m
jj '1024i risanje. iv.   7) SjJ
gJr^fr^rf^rf^nSfr^fr^rr^I^
IHTMAR-SVETILKE.
FA3itlRS-ZE.lL.-
.... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892 93
na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave.
D1TMAR-SVETILKE so si po svojih
fc**r ukusnih oblikah *&T izvrstni izvršitvi WT veliki svetilnosti pri   čudovito   nizkih cenah osvojile   svetovno tržišče."
R. DITMAR n
NAMI/N1-: SV K lil .K 1 STENSKE SVE II1.KK LAMPU K
SVE ril .N K 'K,
SVKTILKKS ST< »JALOM
IN ČIPKASTIM OKRILJEM.
lAVOKlT-SVKTlLKl': Z OKROGLIM plamenom,
palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč-
na UUINAJI
C. KR. DEŽELNO PRIV
TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO
III.. ERĐBER0S1RASSE 23, 25, 27 IN SCHVVALBENGASSE 2, 3. 4.
DITMAR-SVETILKE
IMA V ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S
SVETILKAMI- rim-i)
Izdaj.itttl,, IS UdgOVOtni u':f«iu»w. .1 oh j ji -i' o i i
kamenina tu Mak .Narodne T fi aru
vn^BIBnanlHaM^HHanavVŠVaHB^al
FH