Leto XXI., St. 271 jpriivuKUu ujubijtuut., tijutfljeva 5 — Telefon štev 3122, 8128, 3124, 8125. 31*0 inserauu oddelek: Ljubljana, Seiea-burgova ut — Tel 3492 tn 3392 Podi užmca Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 2. Telefon SL 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št 17 749. Ljubljana, torek 19. novembra 1940 Cena t Din t Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Martoor, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev i, telefon št 65 Rokopisi se ne vračalo Obiski, govori in razgovori Kakor sta pomenila nedavna govora nemškega kancelarja Hitlerja in angleškega ministrskega predsednika Churchilla zelo važen doprinos k osvetlitvi dejanskega položaja med obema vojnima taboroma, zlasti med Nemčijo in Anglijo, tako pomeni tudi včerajšnji Mussolinijev govor pomemben italijanski prispevek za boljše razumevanje sedanjega položaja. Kolikor več je namreč diplomatskih akcij in pobud v ozadju vojnih operacij, kolikor več je poleg vidne tudi tako zvane »nevidne vojne« toliko bolj dragocene so takšne izjave vodilnih državnikov vseh treh velesil, ker olajšujejo razumevanje sedanjega izredno živahnega diplomatskega delovanja obeh vojnih taborov. Pisali smo že, da sta Hitler in Churchill v svojih poslednjih govorih 8. in 9 t. m. izključila možnost vsakega kompromisa med vojnima strankama. Vsa diplomatska aktivnost obeh vojnih taborov je preračunana po teh temeljnih spoznanjih, iz katerih izhaja seveda za obe stranki nujna potreba, da kolikor mogoče utrdita svoje politične, vojaške in gospodarske pozicije v znamenju borbe na življenje in smrt. V tem smislu smo že tolmačili italijansko-nemško diplomatsko delavnost na vsem evropskem prostoru ter najnovejšo izmenjavo misli med Nemčijo in Rusijo o priliki Molotovljevega obiska od 12. do 14. t m. v Berlinu. Trojni pakt, sklenjen med Nemčijo, Italijo in Japonsko 27. septembra v Berlinu, je predstavljal doslej najvidnejši zunanji izraz teh skupnih diplomatskih prizadevanj velesil osi, prizadevanj, ki so na eni strani preračunana na zavarovanje lastnih položajev v sedanji vojni za primer njenega razširjenja na tako zvane »oceanske razdalje«, na drugi strani Da zamišljena kot prvi zarodek širokopoteznega načrta za povojno ureditev Evrope in sveta v smislu tako zva-nih »življenjskih prostorov«. Tema dvema ciljema je, kakor se sedaj že na splošno tolmači, v glavnem služila tudi nemško-ruska izmenjava misli v Berlinu. istima dvema ciljema pa končno služi vsa ostala diplomatska delavnost Nemčije in Italije v zadnjih tednih — od Francije in Španije pa tja do Rumu-nije. V kolikor gre pri tem še posebej za p-olitično akcijo, zasledujeta poleg notranjepolitičnih prilagoditev posameznih držav ideološkemu sistemu osi tudi popolno izločenje angleškega vpliva z evropske celine. Diplomatske in vojaške akcije pa zasledujejo čim popolnejše strateško-vojaško zavarovanje za uspešno nadaljevanje vojne proti Veliki Britaniji. V tem pogledu utegnejo nekatere države nuditi svojo pomoč velesilama osi bodisi z direktnim posegom v vojno, bodisi z ods+opom potrebnih oporišč. V kolikor pa gre končno vzporedno še za gospodarsko akcijo, zasleduje ta mimo neposredne gospodarske podpore obema velesilama osi v vojni tudi izvrševanje velikega načrta o gospodarski povezanosti vse Evrope v blok, ki naj bi ostal tudi po sedanji vojni kot jedro bodoče evropske organizacije pod nem-ško-italijanskim vodstvom. Razume se samo po sebi. da je pri izvajanju tega programa potrebna poleg diplomatske ofenzive navzven tudi stalna izmenjava misli med Berlinom in Rimom. Tako smo samo v zadnjem času zabeležili v nekaj tednih Ribbentropov obisk v Rimu sredi septembra, dva sestanka Hitlerja in Mussolinija (na Brennerju 4. oktobra in v Florenci 28. oktobra), Cia-nov obisk v Berlinu ob podpisu trojnega pakta, njegove kasnejše "razgovore z Ribbentropom in Papenom v Šumavi pred Molotovljevim obiskom ter končno še najnovejše vojaške razgovore o skupnem vojnem vodstvu med šefoma vrhovnih povelistev italijanskih in nemških oboroženih sil maršaloma Keitelom in Badogliom v Inomostu 15. t. m. Včeraj pa je bilo objavljeno, da je italijanski zunanji minister grof Ciano spet odpotoval v Nemčijo. očividno z namenom, da se z nemškim zunanjim ministrom R;bhen tropom pogovori o rezultatu Mo-lotov!ievega obiska v Berlinu. Tako se italijansko-nemški diplomatski in vojaški stiki, ki jih seveda izpopolnjujejo pogosta srečanja gospodarskih predstavnikov obeh držav, nada-liuieio v vsem obsegu, obenem pa teče vzporedno tudi diplomatska akcija obeh velesil v ostalih evropskih državah. Iz zadnjih dni lahko omenimo ponovne Lavalove razgovore z nemškimi predstavniki v Parizu, nadalje izmenjavo misli med La valom in španskim zunanjim ministrom Sunerjem pred Suner-jevim ponovnim obeskom v Berlinu ter končno obisk rumunskega državnega voditelja generala Antonesca v Rimu. Prav v zvezi z nemško-francoskimi razgovori zasluži posebno pozornost vče-raišnii Mussolinijev govor, ki prinaša važno razčiščeni e v pogledu značaja in •zgledov za usneh dos«^daniih francoskih x>gaiani za sklenitev dokončnega miru i zmagovalci. Ko so se o tem pojavile prve govorice Nussolini o položaju Za peto obletnico sankcij Društva narodov proti Italiji je imel duce velik govor, v katerem je naglasil popolno edinost držav od ter njuno odločnost, da nadaljujeta vojno do popolne zmage nad Anglijo Rim, 18. nov. br. (Štefani) Vsa Italija je danes svečano proslavila 5. obletnico sankcij. ki jih je Društvo narodov proglasilo proti njej o priliki abesinske vojne. Ze davno pred 11. uro so se pričele tako v Rimu, kakor drugod po državi zbirati velike množice ljudi na trgih okrog zvočnikov, ki so bili razpostavljeni za prenos Mussolinijevega govora Govor ministrskega predsednika ni bil napovedan, vendar so vse poslednje priprave kazale na to, da se bo zgodilo nekaj posebnega. Mussolini je govoril v Beneški palači na zborovanju fašističnih hierarhičnih zastopnikov v okviru svečane seje tako zvanega avtar-kičnega odbora Zborovanje je bilo napovedano za 11.30 v veliki kraljevski dvorani Beneške palače, kjer se je zbralo 1079 vodilnih zastopnikov fašistične stranke in drugih fašističnih ustanov, člani vlade in zastopniki drugih najvišjih oblasti. Zastopniki fašistične stranke so prišli v Beneško palačo v povorki iz osrednjega sedeža stranke na trgu Navoni. Spotoma so jim množice ljudstva priredile viharne ovacije. Ob 11.30 je vstopil v veliko dvorano Be- neške palače ministrski predsednik Mussolini, ki so mu vsi prisotni priredili izredno navdušen sprejem. Po uvodnih besedah tajnika stranke je imel ministrski predsednik Mussolini naslednji govor: Tovariši! Razumeli boste, da si nisem slučajno izbral tega dne. da skličem v Rimu zastopnike stranke z dežele. Ta dan je dan zmage za fašistično Italijo, dan poraza združene koalicije 52 držav, ki so izvajale obleganje Italije. 18. november 1935 pomeni odločilni dan v zgodovini Evrope. To je bil prvi in zadnji poskus napada v velikem obsegu, ki ga ie izvedel stari svet. zastopan v Društvu narodov, z vsem svojim okrutnim egoizmom in zastarelimi ideologijami proti novim, mladim in revolucionarnim evropskim silam, ki iih predstavljata Ttalija in Nemčija. Na ta dan se ie začela delitev sveta v jasnem na-sprotstvu. v boju. ki naj bi se po mona-kovskem sporazumu, katerega so sprejele demokratične države samo z namenom, da b. pridobile na času. končal 7 voino. ki sta in nanovedali Francija in Velika Britanija Nemčiji. »Vojna odgovornost pade le na Anglijo" ki je začela izvajati obkoljevalno politiko proti Nemčiji in je odklonila vsa prizadevanja Nemčije in Italije za ohranitev miru44 Nikdar se ne sme pozabiti, da je pobuda za to vojno prišla iz Londona, in da je njej le nekaj ur pozneje sledila pobuda iz Pariza. Svečano trdim, in se ne bojim, da bi me demantirali niti danes niti kdajkoli, da odgovornost za vojno pade izključno na Veliko Britanijo. Mir bi mogel biti ohranjen, če Velika Britanija ne bi bila v popolnem soglasju s Francijo namesto s konstruktivno spremembo pogodb začela izvajati politike obkoljevanja ne morda z namenom, da se pusti Poljakom Gdansk, čisto nemško mesto, pač pa v cilju boja proti obnovitvi politične in vojaške sile Nemčije. Mir bi mogel biti ohranjen, če Anglija ne bi bila odklonila vseh poskusov po zbližanju, ki jib je pod vzela Nemčija, ki je celo podpisala tudi pomorsko pogodbo, katera naj bi ji vsilila stalno in odločno podrejen položaj na morju. Mir bi bilo mogoče ohraniti tudi v zadnjih nrah mesca avgusta 1939, če Ansrlija ne bi bila pod pritiskom poljskega veleposlanika, ki je prišel v Foreign offlce 1. septembra ob , 23. uri, postavila kot pogoj pristanka na , konferenco, ki jo je predlagala Italija, ab-! solutno nemogoče in nesprejemljive po-i goje, kajti ti pogoji so bili ponižujoči. Po j njih bi se morale nemške čete, ki so že j nastopale, ne samo zaustaviti in prenehati s prodiranjem, temveč celo umakniti vse do tam, odkoder so krenile. Kar se je zgodilo v prihodnjih mescih, smo preživeli mi vsi, in bi bilo odveč ponavljati. Nikdar se v zgodovini človeškega rodu ni opazil tako silen val misti-fikacij in laži, kakor so z njimi preplavili svet vladni in časnikarski krogi Velike Britanije za časa vojne na Poljskem. Norveškem, v Belgiji in Holandiji, za časa vojn. ki so se vse končale s porazi britanske vojske in s porazom francoske armade Vprav ta poraz ni imel sličnega primera v zgodovini zaradi svojega orjaškega obsega in zaradi skoro nepojmljive brzine. Italija v vojni »Sedanja vojna se mora končati z uničenjem Anglije44 Francija je v resnici kolebala, toda bila je še daleč od tega, da bi bila vržena na kolena, in nihče na svetu ni mogel misliti na to, da bo slavna vojska, ena največjih v Evropi, skopnela kot sneg na soncu, ko je 10. junija Italija šla v vojno, da drži svojo dano besedo in pokaže svojo zvestobo do zveze z Nemčijo ter da končno podre ograje svoje ječe na svojem morju. Nista potekla niti dva tedna in že je bilo sklenjeno premirje. Francija je izgubila vojno, o kateri je ponovno zatrjevala, da se brani pred napadom, od časa do časa tudi proti svojemu prejšnjemu zavezniku, kakor je bilo to pri Oranu in pri Dakarju. Od 10. junija do danes je poteklo več kot pet mescev vojne, ki je potekala resno na daljnih in mnogoštevilnih bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku v Evropi in v Afriki. Dovolite mi, da se spomnim onih Italijanov, ki v tem trenutku uživajo privilegij. da se bore. Vojska na alpskem bojišču in na afriški fronti 1e pokazala cvolo moralo in to je tisto, kar ml hočemo. Angleški poraz v Somaliji je bil popoln. Prav tako kakor pri Dunkeraneu, so se AneleH umaknili tudi pri Berberi in so se nad nami maščevali na ta način, da so nam očitali da smo napravili nepopravljivo strateško napako, ko smo jih premagali. Oborožene sile cesarstva v Afriki so prevzele povsod Iniciativo, in vsi angleški poskusi, da bi povzročili vstaje v notranjosti, so se končali s popolnim neuspehom. V Libiji smo bili mi tisti, ki smo napadali ter z bliskovito naglico zasedli Sidi el Ba-rani. Ta bliskovita zasedba mesta se ne sme smatrati kot konec naše akcije, pač pa kot njen začetek. Junaška dela, ki so jih izvedli častniki in vojaki italijanske vojne na kopnem bojišču, so opravičeno zbudila ponos vsega našega naroda. Častniki in moštvo naše vojne mornarice tiho in junaško opravljajo svojo dolžnost na številnih morjih in oceanih od Indijskega oceana do Atlantika. Kjerkoli so bili zaposleni v bojih, povsod so se podvrgli strogi disciplini ter zadajajo težke udarce sovražni mornarici. In ta naša vojna mornarica varuje naše prometne zveze na Sredozemskem morju in na Jadranu na tako uspešen način, da se sovražni mornarici ni posrečilo, da bi jih prekinila, niti da bi povzročala motnje Italijansko letalstvo pa je zdaj Se ▼ mnogo večji meri kot prej na višini svoje naloge ter je to ostane gospodar neba. Bombniki italijanskega letalstva lete do naloddalieneiših ciljev, lovska letala pa po znanih sestankih med Hitlerjem in Lavalom ter Hitlerjem in Petainom v drugi polovici oktobra, so mnogi vneto ugibali o italijanskem stališču v tem vprašanju. Mussolini je sedaj jasno povedal, da more Francija separatni mir skleniti le istočasno z Nemčijo in Italijo, prav tako kakor premirje v juniju tega leta. Za sklenitev miru z Italijo pa morajo Francozi še posebej upoštevati, da morajo Italiji odstopiti vse ono, zaradi česar je Italija vstopila v vojno. Mussolini ni povedal, kaj zahteva Italija konkretno, toda dal je razumeti, da gre za one nacionalne aspiracije Italije, o katerih je bilo že toliko govora in ki verjetno obsegajo Nico, Korzikov Tunis in Džibuti. V kolikor bi se bili Francozi vdajali doslej utvari o možnosti sklenitve ločenega miru z Nemčijo brez teritorialnih odstopitev Italiji, je sedaj položaj v tem pogledu razčiščen. Anglija odgovarja na vse te diplomatske akcije velesil osi, predvsem s po- glabljanjem svoje obrambne skupnosti z Zedinjenimi državami, a tudi z novimi pobudami v Moskvi. Istega dne, ko je Molotov odšel v Berlin, je angleški veleposlanik v Moskvi Izročil Molotov-ljevemu namestniku Višinskemu nove angleške predloge, ki niso znani. Ko so se začeli Molotovljevi razgovori ▼ Berlinu, pa je London sporočil, da se angleški veleposlanik v Washingtonu, ki se je mudil v Angliji, vrača na svoje mesto, medtem ko je bil v ameriškem zunanjem ministrstvu sprejet avstralski poslanik, očividno v zvezi s pobudami za razširjenje ameriškega obrambnega sodelovanja tudi na Avstralijo, in sicer po vzoru ameriško-kanadskega obrambnega sodelovanja, katerega pomen je prav te dni znova podčrtal kanadski ministrski predsednik. Angleško-ameriški razgovori se torej v glavnem sučejo okoli vprašanj skupne obrambe tako zvane »oceanske fronte«, ki je za obe velesili življenjskega potneoa. prinašajo tegobno življenje sovražnikovemu letalstvu Moštvo je res moštvo naše dobe. Glavna je njihova neu išenost Kar se tiče letal iz naših tovarn, lahko rečem, da jih vsak mesec izdelajo štirikrat več kot pred vojno. V najkrajšem času bomo morda po zaslugi konstrukcij novih tipov letal štedili. gotovo pa se bomo izenačili z najmodernejšimi letali ostalih držav. Toda dovolite mi, da potem, ko sem omenjal naše oborožene sile, izrazim priznanje disciplini, čutu dolžnosti in neomajni trdnosti italijanskega naroda. Naš narod mirno sprejema omejitve, ki jih zahteva vojno stanje, omejitve, ki so še znosne in ki zatem utegnejo postati resnejše. V svoji silni politični intuiciji razume. da je to vojna odločilne važnosti, ki se mora končati in se udi bo končala t uničenjem moderne Kartagine — Anglije. Narod kakršen je italijanski, se ne boji resnice, pač pa io zahteva. To ie tudi tisto, zaradi česar naša uradna vojna poročila predstavljajo dokaz resnice. Mi poročamo o udarcih ki lih prizadevamo sovražniku. kakor tudi o tistih, ki jih dobivamo. Poročamo o letalih, ki iih sestrelju-jemo in o onih. ki jih zbiie na tla sovražnik. Poročamo o ugodnih dneh. pa tudi o tistih, ki so malo ali prav nič ugodni Objavljamo vsak mesec izgube na moštvu ta orožju. Smatral bi se za ponižanega pred ljudstvom in pred samim seboj, če bi se oprijel drugega načina prikazovanja. bodisi, da bi ublažil stvarnost, ugodno in neugodno. To bi se reklo navaditi se na zlo in na poniževanje naroda. Tega ne bom nikdar storil. Ze sem dal odločno povelje vojaškim poveljnikom na bojiščih in civilnim oblastem v zaledju, naj ne pošiljajo v Rim poročil, ki jih niso sami osebno kontrolirali in se prepričali o njihovi resničnosti. Kaj je bilo v Tarantu Pri tej priliki bi rad omenil, da so nastopili veseli trenutki v spodnjem domu, ko je Churchill mogel dati neko poročilo, neko razveseljivo vest, vest o napadu, ki so ga angleške letalske torpedovke izvedle na pristanišče Taranto Tri ladie so bile učinkovito zadete, toda niti ena se ni potopila, a samo ena. kakor je bilo to povedano v poročilu naših vojnah sil. je bila poškodovana in bo treba dalj časa, da se spet popravi. Ostali dve ladji se bosta po mnenju strokovniakov hitro vrnili v prejšnje stanje učinkovitosti. Napačno trdim — je dejal zatem Mussolini — da sta bili še dve vojni ladji in dve pomožni ladji potopljeni, ali zadeti ali pe celo lažje poškodovani. Znamenje zle volje je izpopolnjevati in s šest množiti uspeh, ki smo ga mi prvi priznali. Churchill bi bil lahko zaradi izpopolnitve celotne slike podal svojim upoštevanim tovarišem nekaj podatkov o usodi, ki je zadela Liverpool in Kent. kakor tudi o usodi ostalih velikih ladij, ki so bile pred nedavnim torpedirane v srednjem delu Sredozemskega morja ali v aleksandrijskem pristanišču od italijanskih podmornic ali letalskih torpedov. Bojno tovarištvo Italije in Nemčije Složnost obeh narodov na vseh področjih vojnega udejstvovanja Naš vstop v vojno je pokazal, da os ni ' bila to ni prazna beseda. Od mesca junija do danes je naše sodelovanje z Nemčijo zares tovariško to popolno. Mi gremo ramo ob rami skupaj to ta složnost obeh narodov postaja iz dneva v dan čedalje pristne jša to se razširja na vsa področja voj-! nega, gospodarskega, političnega to duhov-! nega udejstvovanja. Kar se tiče sedanjosti ! in bodočnosti, je istovetnost naziranj popolna. Moji sestanki s firerjem predstavljajo samo posvetitev te popolne skupnosti naših odgovorov. Kadar se jaz sestanem s firerjem, vidim v njem skupnost naših konvencij. Kadar se z njim sestanem, ne vidim v njem samo voditelja Nemčije, temveč tudi poveljnika armad, ki so videle, kako se v zmagah potrjujejo njegove genialne strateške zamisli. V njem vidim zlasti nositelja narodno socialističnega gibanja, revolucionarja, ki je pro-budil nemški narod in povzročil, da je postal prvoboritelj za novo naziranje o svetu, slično naziranju italijanskega fašizma. Istovetnost naziranj je rezultat tega revolucionarnega gibanja, ona je rezultat srečanja dveh revolucionarjev, ki sta tako na mednarodnem, kakor tudi na socialnem področju šele na začetku svoje poti. Vse ono, kar se nanaša na zvezo s trojnim paktom na zapadu ali v Podonavju, stoji iznad skupnega sporazuma. Prav tako to velja tudi za ono, kar se nanaša na položaj Francije. Odslej je jasno, da os Rim - Berlin ne želi sklepati miru repre-salij ali zlobe, pač pa gre za to, da je treba gotovim težnjam zadostiti. Te zahteve, ki so več kot upravičene, bi mogle biti predmet razprave tudi že pred vojno, če se ne bi vse končalo tako smešno in tragično. Da se to prepreči, je bilo že prepozno. Italija si je izbrala že maja 1939 svojo pot. Beseda »nikdar« je sveta. Toda vprav zaradi svojega upravičenega značaja morajo biti naše zahteve sprejete brezpogojno, brez gospodarskih rešitev, ki jih mi že zdaj odločno odklanjamo. Po popolni razjasnitvi bo mogoče v okviru nove Evrope, ki jo ustvarjata Italija to Nemčija, začeti novo poglavje v zgodovini odnošajev med Italijo in Francijo. Ni treba omenjati, da bo tudi mir, kakor je bilo premirje, skupno delo, to je delo osi. Da bi se izpričalo bratsko orožje Italije in Nemčije, sem prosil vodjo raj ha, naj sprejme moj predlog, da se naša letala in podmornice neposredno udeležujejo bojev proti Veliki Britaniji. V zvezi s tem moram poudariti, da Nemčiji ni bila potrebna naša pomoč. Vrednost njenih borcev na kopnem, na morju in v zraku, njena industrija in njena oborožitev ter tehnična zmogljivost in proizvodnja njene delovne sile so znani elementi. Proizvodnja letal in podmornic v Nemčiji je izredna in se stalno povečuje. Jaz sem hvaležen voditelju rajha, da je sprejel mojo ponudbo po skupnem prelivanju krvi in po medsebojnem doprinašanju žrtev ter ustvarjanju trajnih zvez med obema narodoma. Ko jih navdaja popolna lojalnost, idealnost, skupnost interesov in idealov, sem prepričan, da bodo naši letalci in posadke naših podmornic delale čast naši zastavi. »Grčija bo premagana pa naj se to zgodi v 2 ali 12 mescih44 Po dolgem trpljenju in čakanju smo strgali krinko državi, ki je zanjo jamčila Velika Britanija, podli sovražni Grčiji. Tu nas čaka račun, ki nam ga bodo plačali Moram naglasiti neko stvar: Grki sovražijo Italijo, sovražijo jo bolj kot katerikoli drugi narod. Tega sovraštva ni mogoče pojasniti, toda to sovraštvo je globoko in neozdravljivo v vseh slojih grškega naroda, po mestih, po vaseh, povsod. Zakaj, to je uganka Morda zato, ker je Santore Saria, ki je bil doma iz italijan-■ skega Piemonta, naivno in junaško padel na Grškem. Morda zato, ker je Garibal-' dijevec iz Forlija, Antonio Frati, storil isto gesto velikodušne naivnosti 70 let pozneje, ko je padel pri Domokosu. Čeprav je to tajnost, dejstvo ostane. Na tej mržnji temelji tudi nič manj smešna grška politika zadnjih let. To je politika popolnega sodelovanja z Veliko Britanijo. Drugače tudi nI moglo biti, ker je grški kralj Anglež, grški politični krogi angleški in borza v istem smislu tudi angleška. To sodelovanje se je kazalo na razne načine in to bomo v danem trenutku dokazali. Dokazano Je, da Je Grčija že mesca maja ponudila Franciji to Angliji svoja vojaška oporišča. Bilo Je neobhodno potrebno narediti konee takšnemu stanju- To se je zgodilo 28. oktobra, ko so naše čete prekoračile • grške-albansko mejo. Eplrske gore ln blat- ne doline ne dovoljujejo bliskovite vojne, ki so jo pričakovali nekateri. Niti ena gesta, niti ena beseda moje vlade ali kogarkoli od odgovornih organov ni napovedovala takšne vojne. Smatram, da ni potrebno zanikati obvestil te vrste. Ne verujem, da bi bilo sploh treba zanikati vsa poročila, ki jih širi grška propaganda skupno z angleško. Vprav ta slovita alpinska divizija, ki je pretrpela težke izgube, je zmagala. General Soddu mi je poslal po inšpekciji naslednje obvestilo, datirano z 12. novembrom: »Obiskal sem danes dopoldne divizijo »Julio«. Moram vam poročati, duce,, o veličastnem obisku, ki sem ga imel o priliki svoje inšpekcije pri tej odlični vojski. V vrstah naših alpinskih čet ni bilo nikdar enakih.« Med vami, tovariši, je mnogo takšnih, ki se spominjajo mojega govora meseca julija 1935 pred vojno v Abesiniji, čeprav ta govor ni bil objavljen v časopisju. Tedaj sem rekel, da bomo mi polomili rebra negušu. Danes z enako gotovostjo ponavljam to vam zagotavljam, da bomo polomili rebra Grčiji. Vseeno je, ali se bo to zgodilo v 2 ali 12 mesecih. Vojna se je Šele začela. Mi imamo zadosti moštva ia sredstev, da stremo vsak odpor Grkov. Podpora od strani Angležev Grkom, nas ne bo mogla odvrniti od tega, da ne bi iz- vedli svoje trdne odločenosti tat tudi ne bo mogla odvrniti od Grkov katastrofe, kakršno so hoteli in kakršno tudi zaslužijo. Kdor misli drugače ali goji kakršenkoli dvom o tem, me ne razume. Kadar jaz začnem kako stvar, je ne opustim vse dotlej, dokler je ne končam To sem že dokazal. Naj se je zgodilo karkoli, naj se še dogaja, ali naj se v bodoče še zgodi jaz bom to ponovno dokazal. Onih 372 mrtvih in 1061 ranjenih ter 650 pogrešanih v teku prvih 10 dni bojev na epirskem bojišču bo posvečenih. Poziv stranki Tovariši, v tem zgodovinskem in res svečanem trenutku v največjem nasprotju s počasnostjo na gotovih področjih celine mara stranka, ki brani ln nadaljuj« revolucijo, do najvišje mere okrepiti svoje sile in povečati svojo delavnost. V začetku vojne se je opazil gotov zastoj pri delavnosti z naše strani. Odslej tega več ne bo. Toda pri nas sploh ne bo splošne mobilizacije. Pod orožje sta poklicana samo dva letnika. Na razpolago jih imamo Se 31. Zdaj imamo pod orožjem milijon mož. Ce bo potrebno, jih bomo poklicali pod oroi-je še osem milijonov. V takšnih razmerah mora naša stranka spet začeti m nadaljevati s svojo delavnostjo, z nespremenjeno m čedalje večjo strogostjo in stopiti v boj na notranjem bojišču, na področju politike, gospodarstva, na področju duha in področju sil. Stranka se mora dvigniti, Dvigniti mora tudi narod ln ga rešiti vse- ga tistega, kar Je ostalo ed sije ▼ širšem pomenu besede. Naša stranka mora vztrajati ln podčrtati pomen sedanjih težkih razmer. Iti mara dalje ln vedno dalje z namenom, da se zagotovi moralno zdravje ln gmotni obstoj naroda. Ono miroljubje, ki se skriva pod lažnim intelektualizmom in univerzalizmom, je treba najpazljiveje opazovati ln ga pobijati. Njemu ni mesta na noben način niti pri delu v sedanji dobi železa in topov. Noben drug cilj ne sme obstojati razen skrajnega cilja, zaradi katerega smo zgrabili za orožje. Skupno z Nemci tvorimo Italijani blok 150 milijonov ljudi, odločnih, zedinjenih in trdno povezanih od Norveške pa do Libije, in ta blok ima zmago že v svojih rokah. GROF CIANO IN SUNER PRI HITLERJU Sestanek nemškega, italijanskega in španskega zunanjega ministra v Berchtesgadenu in sktifsia konferenca pri kancelarju Hitlerju Berlin, 18. nov. br. (Štefani) Službeno je bilo davi objavljeno, da je italijanski zunanji minister Ciano snoči odpotoval iz Rima v Nemčijo, kjer bo imel važne razgovore x zastopniki nemške vlade. Danes ob 10. dop. je prispel Ciano v Sol-nograd, kjer ga je sprejel zunanji minister Ribbentrop v družbi zastopnikov vojaških in civilnih oblasti ter narodnosoclalistične stranke. Italijanski zunanji minister je pregledal častno četo, ki je bila razvrščena za njegov sprejem in se je nato v družbi zunanjega ministra Ribbentropa odpeljal v hotel »Oesterreichischer Hof«. Opoldne je prispel v Berchtesgaden španski zunanji minister Serrano Suner. Tudi njega je sprejel zunanji minister Ribbentrop v spremstvu večjega števila vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Grof Ciano in Serano Suner sta bila opoldne gosta nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa na njegovem posestvu v Fuschlu pri Solnogradu. Takoj po kosilu je prispel šef protokola v. Dernberg z avtomobilom pred hotel, v katerem se je nastanil španski zunanji minister Suner, ter se je odpeljal z njim v Berghof, kjer je voditelj rajha in državni kancelar Adolf Hitler sprejel Sunerja v svoji delovni sobi. Pred vbodom v Berghof je pričakoval svojega tovariša iz Španije zunanji minister v. Ribbentrop. Oba stražarja, kakor tudi častn astraža napadalnih oddelkov so izkazali španskemu gostu vojaške časti. Voditelj rajha je Serana Sunerja pozdravil najprisrčneje. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister v. Ribbentrop. Prvi nemški • • • Bern, 18. nov. br (CBS). Na diplomatski fronti so. kakor naglašajo tukaišnti politični krosi dogodek današnjega dne razgovori. Id so se danes pričeli v Berch-tesgadenu. Tukajšnji diplomatski krogi, ki so dobro informirani naooveduiejo da so sestanki v neposredni zvezi s Dravkar zaključenimi razgovori z vod;lnimi zastopniki italijanskega in nemškega generalnega štaba. • .. italijanski • • • Rim, 18 nov. br. (SDA.) O današnjem sestanku italijanskega, španskega in nemškega ministra v Solnogradu prevladuje v rimskih krogih mnenje, da so se razgovori nanašali v prvi vrsti na francoski problem. Iz okolnosti. da je francoski problem omenil danes v svojem govoru tudi Mus-solini, sklepajo, da bo v tem pogledu v kratkem prišlo do važnih odločitev. Rim, 18 nov s (Columbia BS) V italijanskih krosih napovedujejo v zvezi z obiskom španskega zunanjega minis+ra Sunerja v Nemčiji aktivnejše sodelovanje Španije z Nemčijo in Italijo v vojni proti Angliji. •.. angleški. • • London. 18 nov. s. (CBS.) V merodaj- nih angleških krogih smatrajo da se bodo razgovori španskega zunanjega ministra Sunerja in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčiji tikali tudi koordinacije italijanskih in španskih interesov glede francoskih ko'onii v Afriki. V zvezi s tem posvečajo pozornost vestem, da zbirajo Spanci močno vojsko v Španskem Maroku. , Nasprotno prevladuje v angleških krogih še vedno prepričanje, da general Wey-gand ne bo pristal na odstopitev nobenega dela francoskega ozemlja v Afriki. Nika-kih makov ni. da bi bil general Weygand v tem oziru spremenil svoje stališče. Današnji »Times« opozarja na dejstvo, da spremlja Sunerja med drugimi tudi generalni tajnik za Maroko polkovnik Sigue-ras. Zato izraža list mnenje, da bodo Su-nerjeva posvetovanja v Nemčiji veljala predvsem vprašanjem francoskega Maroka. Španija bo najbrž obnovila sedaj svoje teritorialne zahteve glede Maroka napram Franciji in ameriški komentarji N®w York, 18. nov- o. Po informacijah agencije »United Press« se razširjajo v Berlinu glede na najnovejši obisk zunanjih ministrov Italije in Španije v Nemčiji razne kombinacije. Po eni je treba pričakovati po tem sestanku ojačeno diplomatsko in bojno akcijo osi v zapadnih sredozemskih predelih. Pravijo, da se bo pričo tega sedaj Španija na kak način priključila Nemčiji in Italiji. Skupno naj bi se Izvedla akcija proti Gibraltarju. Hkratu pa naj bi se pričela tudi nemška akcija proti Grčiji. Po nadaljnjih kombinacijah naj bi se sedaj skušala Francija pritegniti k novi evropski zvezi, ki bi se razširila tudi na Rusijo. Inozemski novinarji pa danes opoldne na Wilhelmsstrasse v Berlinu na vsa ta vprašanja niso mogli dobiti nikaka konkretnejša pojasnila. V «»4»4» urciji in Uničen oddelek grške konjenice — Bombardiranje grških in angleških oporišč — Grki o prodiranju proti Korici v Albaniji Rim, 18. nov. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo v svojem rednem službenem vojnem poročilu: Na grški fronti je bilo včeraj le malo delovanja posameznih oddelkov vojske. Na področju pri Konici je bil uničen cel oddelek sovražne konjenice. Naša letala so v tesnem sodelovanju z vojsko intenzivno ln ponovno bombardirala področji okrog Ka-libakija in Konice. Uspelo jim je porušiti več mostov in razdejati vozne poti. Nadalje so bile poškodovane sovražne obrambne postojanke, barake, v katerih je izbruhnilo mnogo požarov in so nastale velike eksplozije, ter so bile s strojnicami obstreljevane skupine sovražnih avtomobilov, čete m postojanke protiletalskega topništva. Druge skupine naših letal so bombardirale sovražno oporišče na Krfu. Dve naši letali se nista vrnili v svoje oporišče. V bližini Sicilije je bilo sestreljeno sovražno letalo tipa »Bleakboorn Shark«. Posadka, sestavljena iz enega oficirja in enega podoficirja, je bila ujeta. Naša letala so bombardirala pomorski oporišči Sudo in Aleksandrijo. V aleksan-drijski luki je bila zadeta neka ladja. Letala so s torpedom zadela sovražno kri žarko tipa »Leaders« ob izhodu iz aleksan-drijske luke. V severni Afriki so naša letala bombardirala železniško progo Foka El Daba in pri Marsa Matruhu. Sovražna letala so bombardirala Bengasi. Tam sta bila ubita ena ženska in en otrok. 6 ljudi je bilo ranjenih, med njimi dve ženi in en otrok. Prizadejana je bila škoda na stanovanjskih hišah. Brez vsakega učinka je bila bombardirana Bardia. V vzhodni Afriki je neka sovražna kri-žarka skušala obstreljevati luko Mogadi-scio, bila pa je zadeta od granat naših obalnih baterij in se je pod zaščito umetne megle oddaljila. Sovražna letala so bombardirala Agordat. žrtev ni bilo, gmotna škoda je bila malenkostna. Ob Rudolfovem jezeru je bilo sestreljeno 1 sovražno letalo. Grška poročila Atene, 18. nov. j. (Ass. Press) Po Informacijah z albanskega bojišča so grške čete pri prodiranju v smeri proti Korici spet dosegle nekaj uspehov. Trenotno drže Grki v rokah mnoge važne postojanke, s katerih je mogoče direktno ogražati Korico. Po mnenju grških vojaških krogov imajo grške čete celo mnogo upanja, da zasedejo samo Korico, računajo pa seveda, da bo italijanska obramba mesta nedvomno vrgla proti grškemu napadu vse razpoložljive sile. Osvojitev Korice bi pomenila za Grke velik uspeh, ker bi bila s tem vsaj začasno odstranjena grožnja italijanske ofenzive v smeri proti Solunu. Razen tega bi bile razbremenjene grške čete določene za obrambo Janine. Seveda pa je treba računati za primer, da bi Ko-rica padla v grške roke, tudi s takojšnjo močno italijansko protiakcijo, ker Italijani ne bi mogli trpeti izgube tako važne točke niti iz strategičnih. niti Iz prestižnih vidikov. Grška zasedba Korice bi nedvomno pomenila za grško armado velik uspeh, ki pa seveda nikakor še ne bi mogel jamčiti tudi bodoče uspešno napredovanje grških čet v Albaniji, ker imajo Ita- lijani tamkaj vsekakor zbrane še zmerom zelo močne vojaške sile. Atene, 18. novembra. AA. (Ag. ag.) Snočnje poročilo grškega vrhovnega poveljstva pravi: Borbe se vodijo na vsej fronti v Epiru in v hribovitih krajih vzhodno od Korice (Korče). Grške čete so zasedle nekatere strateško zelo pomembne točke in sicer navzlic sovražnikovemu odporu in delovanju letalstva. Italijansko letalstvo je bombardiralo mesta in vasi v notranjosti države, človeških žrtev ln gmotne škode ni bilo. Atene, 18. nov. s. (Reuter). Včeraj so italijanska letala bombardirala v Grčiji več vasi in manjših kmečkih naselbin. Povzročena škoda ni velika, vendar je bilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Zopet je bilo včeraj bombardirano tudi mesto Krf. Bilo ie nekaj škode. Carigrad, 18. nov. s. (Reuter.) Prvi oddelek grških vojaških rezervistov iz Turčije je odpotoval iz Carigrada, da se javi v grško vojsko. Borbe na noS v Korici Atene, 18. nov. br. (CBS). V tukajšnjih vojaških krogih so se danes razširile vesti. da so grški planinski oddelki iz Mo-rave in Ivani planine snoči prodrli v kotlino. sredi katere leži Korica (Kor'a) Po teh vesteh so se pričele tudi že borbe na nož pri prvih hišah albanskega mesteca Grkom se tam upirajo samo še zadnje čete italijanskie vojske, ki krijejo umik ostalih oddelkov. Tudi na drugih sektorjih front« se borbe nadaljujejo. Italijani se neprestano umikajo izpod Pindosa in preko reke Kalamas. Pri vseh operacijah grške vojske sodelujejo grška in angleška letala Letalski akciji velikega stila je pripisati tudi okoliščino da se ie večji o^de^k italijanske vojske, v katerem ie bilo tudi 130 tankov, znašel v položaju, iz katerega ni imel nobenega izhoda , ' Albanski minister padel na fronti Tirana, 18. nov AA (Štefani) Albanski pravosodni minister Džafer Ibil. ki se je mudil v operacijskem pasu ie bil ubit. Eksplodirala ie bomba, ki sa ie ubila. Kakor ie bilo znano, je bil Džafer Ibil predsednik albanske skupščine ki je oklenila priključiti Albanijo italijanski kroni. Angleške vesti z afriških front Kairo, 18. nov. j. (Reuter). AngleSka letala so bombardirala razne italijanske vojaško važne cilje v Zapadni puščavi v Afriki. V noči na 16. novembra Je bila nadalje bombardirana železniška proga iz Džibutija v Adis Abebo v Abesiniji. Verjetno ie. da ie nekaj bomb direktno Dogodilo progo, isto noč so izvršila angleška letala tudi napad na Massauo kjer so se napadi koncentrirali v prvi vrsti na glavno obalo in na luko. v kateri so zasidrani italijanski rušilci. Pri vseh teh napadih ie angleško letalstvo le pri bombardiranju Sidi el Baranija izgubilo nekaj letal, d očim so se vsa druga nepoškodovana vrnila v svoia opor šča. Današnji komunike javlja: Nespremenjen položaj na vseh frontah. Snoči so sovražna letala ponovno naoa-dla Aieksandrijo Med civilnim prebivalstvom ie bilo nekai žrtev N oad ie oo-vzročil tudi nekai materialne Škode. Kairo, 18. nov s ČReuterV. Iz Nairobiia oaročaio. da ie južnoafriška oklepna izvidnica uspešno napadla italijanske čete pri Lipoiu na kenijskem ozemlju v bližini meje Somalije. Štirje južno-afriški tanki so napadli večji sovražni oddelek ki ie skuša! preje Izvidnico samo napasti iz zasede. V hudi borbi s strojnicami in metalci min so južnoafriški tanki prizadeli tta-lijanom velike izgube Izvidnica se ie nato brez izgub umaknila. Angleški napad na Brindisi Kairo, 18. nov. i. (Reuter). Komunike vrhovnega poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu od nedelje zve*er pravi, da so močni odredi ang eškeffa letalstva spet napadli italijansko luko Brindisi V prvi vrsti so bile vržme bomb" na kolodvor, letališče, na bencinske rezervoarje v bližini mesta ter na razne druge vojaško važne objekte V bližini teh ciljev je izbruhnilo več požarov Vso razsežnost škode letalskega naoada oa m bilo mogoče pregledati ker so razgled nizko viseči oblaki zastirali. Japonska ponuja Kitajski mir Tokia 18. nov. s. (Col B S.V Sele sedaj se je izvedelo, da je bil namen japonske imperialne konference ali kronskega sveta, ki se vršila pretekli teden pod predsedstvom mikada, da najde osnovo za sklenitev miru s Cangkajškovo kitajsko vlado. V japonskih uradnih krogih izjavljajo da so bili na imperialni konferenci formulirani predlogi, ki naj dajo Cangkajškovi vladi zadnjo priliko, da spremeni svoje stališče in se pobota z Japonsko. V vodilnih japonskih krogih je glede tega prodrlo stališče, ki so ga zavzeli oni japonski vojaški krogi, ki so za zmernejšo linijo napram Kitajski, češ da mora Japonska računati z možnostjo ameriško-angle-škega napada na Japonsko. Japonska namerava kot kompromis ponuditi Cangkajšku izpraznitev južne Kitajske, kar se je dejansko že zgodilo V severni Kitajski in Mongoliji naj bi japonske čete še nadalje ostale. Poročila iz Cungkinga pa kažejo, da obstoji zelo malo izgledov za možnost, da bi Cangkajšek pristal na nove japonske predloge. Vlada v Cungkingu je pripravljena pristati na mir z Japonsko samo s pogojem, da poprej japonske čete izpraznijo vse kitajsko ozemlje Tokio, 18. nov. s. (Columbia BSV Vesti o novi mirovni ponudbi, ki da io bo Japonska v kratkem stavila Cangkaiškcrvi vladi, se potrjujejo Iz najbo\iše informiranih japonskih krosov Pogoji za tak mirovni predlog so bili oo teh vesteh sprejeli na japonskem kronskem svetu pretekli teden. Prostovoljen umik iz Naninga Tokio, 18. nov. a (Ass. Press.) Po uradnih japonskih poročilih so se japonske čete iz Nankinga in okolice popolnoma umaknile brez vsakega prelivanja krvi in brez vsakega odpora Japonci zanikajo, da bi bili k umiku prisiljeni in zagotavljajo, da se je izvršil prostovoljno. 1 Rezultat preiskave zaradi bomb na Bitolj Nedeljski polet tajili letal nad Bitoljem in Kičevom V črni gori ponesrečeno angleško letalo Beograd, 18. nov. AA. Pooblaščeni smo objaviti naslednje uradno poročilo: Anketna komisija, Id je raziskovala primer bombardiranja Bitolja dne 5. t. m., je ugotovila, da so bile bombe, Id so padle na Bitolj, vržene Iz letal italijanskega zra-koplovstva. O izidu ankete je kr. vlada obvestila 12. t. m. italijansko vlado ter jo naprosila, da v tej zadevi tudi s svoje strani uvede preiskavo. Italijanska vlada je odgovorila 16 t. m., da so res nehote po pomoti Italijanska letala bombardirala Bitolj, ter je Izrazila obžalovanje nad tem primerom. Istočasno je italijanska vlada dala načelni pristanek glede povračila škode, prizadete s tem bombardiranjem. Na ta način se bo po zaslugi prijateljskih od-nošajev, ki obstoje med Jugoslavijo in Italijo, ta Incident smatral za poravnan. Bitolj, 18. nov. p. Danes so prepeljali na zdravljenje v Skoplje 11 hudo ranjenih, ki so bili ranjeni ob priliki poslednjega bombardiranja Bitolja. Angleško letalo treščilo v črni gori na tla Beograd, 18. novembra. AA. Pooblaščeni smo, da objavimo naslednje službeno poročilo: Davi ob 3.50 je zadelo neko dvomotorno letalo tipa »Blenhelm« v piano Veliki Ga-rac, kota 1816 pri Danilovgradu v zetski banovini. Po udaru je letalo eksplodiralo in se je trup vnel ter popolnoma zgorel. Ostalo je samo ogrodje letala. Do sedaj je ugotovljeno, da so bile v letalu štiri osebe. Tri trupla so popolnoma zoglenela, d očim je četrto ostalo celo. Vse bombe razen ene so eksplodirale, ko je letalo udarilo ob vrh Municija za letalske strojnice je razstre-sena povsod naokrog. Od ponesrečencev so desedai identificirali Beneta Craporda oficiria pilota in Savasa Fradrika verietno strojničaria Letalo ie bilo oboroženo s štirimi strojnicami. od katerih dve M«1 CAM1 fftftvolio Hilde Sessak- Char-tehnične opreme: » "" ffW ▼ VAJ V lote Susa, Peter Voss KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 21. ari gostovanje zagrebških »GRABANCIJA6EV«I I šaljivi eder zagrebških »Grabancijašev« gostuje samo danes in jutri, vsakokrat ob 21. uri v dvorani kina Sloge, oba večera z različnim, pestrim zabavnim sporedom! Dve uri smeha do solz ! Edinstvena prilika za vso Ljubljano — da Vsak večer 10 različnih točk! »e enkrat od srca prav pošteno nasmeje! Vstopnice si zasigurajte v predprodaji pri blagajni kina Sloge. vpis pri Zvezi strojnikov, Ljubljana, Čopova ulica 1, n. vhod- u— V vrtnarskem tečaju podružnice Sadjarskega to vrtnarskega društva Ljubljana I bo predaval ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici g. nadzornik Josip štrekelj o vzgoji posameznih vrst zelenjave v malem vrtu in sicer o kapusnicah in solatah. Vstop prost. u— Avtopr°metna družba z o. z. v Ljubljani vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da z današnjim dnem začasno ukine vežnje na progi Ljubljana — Lukovica to obratno in sicer vožnje z odhodom iz Ljubljane ob 12.5 to z odhodom iz Lukovice ob 13.10. Ponovne redne vožnje bomo objavili spet v časopisih. (—) Gostilnicarska pivovarna d. d., Laško ima svoj REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, dne 21. t. m. ob 15« v salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. KONZORCIJ DELNIČARJEV GPL opozarja, na to vse svoje gg. člane, ki imajo delnice deponirane pri Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani in ki naj pri. nesejo pri tej priliki svoja depotna potrdila s seboj. Požar uničil samotno kmečko domačijo Ko so pripravljali svatbeno pojedino, so se užgale saje v dimniku in zanetile ostrešje Trbovlje, 18. novembra V Trbovljah že ddlgo ne pomnimo, da bi bil požar ogražal imetje. V soboto pa je ob poldveh popoldne sirena oznanila ogenj in ljudje so se preplašeni izpraševali, kje gori. Ze so opazili visoko pod Jurharjevo planino, kako se je valil gost dim proti nebu Mala kmetska domačija vdove Zu-perleve Marije nad Knezdolom pod Sv. Planino je bila v plamenih. Baš tisti dan so se pri Zuperiovih pripravljali na vesel rodbinski dogodek. Najstarejši sin bi se imel drugega dne poročiti. Mlada nevesta je prišla na ženinov dom že zgodaj zjutraj, saj sta mislila z ženinom kar od njegovega doma pred oltar. Pri naših kmetih je že od nekdaj lepa navada, da se za poroko založijo z dobro jedačo in pijačo. Tudi pri Zuperlovih, kakor so bili skromni in siromašni, so hoteli ta rodbinski praznik proslaviti kar najbolje. Mati in nevesta sta pridno pekli potice in druge slaščice in v peči je ves čas dobro gorelo. Na žalost menda šc preveč, kajti nenadoma je plamen menda užgal saje in nesreča je bila tu. Vsled velike vročine se je vnelo podstrešje in v par trenutkih je jak plamen zajel že vso streho. Domači silnemu ognju niso bili kos. saj ga je pomagal širiti še močan veter. Okoliški kmetje so prihiteli na pomoč in skušali zvedri gasiti, tudi ročno brizgalno iz Knezdola so pripeljali, žal pa z njo niso ničesar opravili, ker so bile vse cevi razdejane. V dolini pa so tačas bili alarmirani naši gasilci. Gasilski četi Trbovlje-rudnik in trg sta v trenutku sklicali moštvo, ki je na avtobusu odhitelo z vsem potrebnim orodjem pogorelcem na pomoč. V dvajsetih minu- tih so bili gasilci kljub veliki oddaljenosti in prevoznim težkočam na mestu Do Stojca jih je pripeljal avto. tam pa so obe motorni brizgalni in drugo orodje naložili na voz s k»/njskc vprego Na oogorišču je medtem plamen oprav-! že mnogo uničujočega dela. Lesena stavba je bila že vsa v plamenih in nevarnost je bila da se ogenj razširi na bližnjo okol'co. Gasilci so morali dovesti vodo na daijavo preko pol kilometra. Uspelo jim ic da s< ogenj loka-lizirali in rešili, kar se rešiti da. Njihovemu delu gre zahvala, da se nista vnela še bližnji kozolec in veliki hlev ter najbližja hiša kmeta Medveda Živino so rešili in tudi nekaj pohištva. Hiša. ki je bila lesena, je na žalost popolnoma pogorela. Ogenj je imel tem lažje delo. ker je bila na podstrešju shranjena krma ter je bila streha krita s silamo. Pogorelo je tudi mnogo obleke, pohištva, razno orodje in nekaj hrane, med drugim tudi 1800 din v bankovcih, razne druge vrednote in vsa nevestina oprema, ki jo je prinesla s seboj Stavba je bila zavarovana za 12.000 din celotna škoda pa znaša preko 38.000 dinarjev Siromašna družina je ostala brez strrhe Zla usoda, ki jim že itak ni bila naklonjena, jim je namesto rodbinske sreče prinesla razdejanje skromne domačije, žalost in obup. — Gasilska pomoč je bila v danih okoliščinah kar najbolj uspešna, umestne bi bilo, da bi se ročne brizgaIne, ki jih imajo kmetje v posameznih naseljih, stalno pre-gledavalo z vsem materialom vred, ker bi se sicer ne moglo zgoditi da gasilsko orodje odpove v primeru potrebe' Sirena naj bi v primeru požara dajala poseben požarni znak. da ljudje ne bodo mislili na vzbune pred zračnimi napadil (Msčltev v KrzsttfAm fe padla: Fotoklub Ljubljana zmagovalce v jrrvem tekmovanju za Puharjevo spominske prehodno darilo Ljubljana, 18. novembra V nedeljo 10. t. m so imeli naši fotoama terji slavnosten dan Miadi hrastniški fotoklub je tega dne otvoril svoj ponosni dom in svojo prvo razstavo slovenske umetniške fotografije. Od blizu in da'eč so prihiteli zastopniki organiziranega slovenskega fotoamaterstva, da bi čestitali hrastni- ^kim tovarišem za velika dejanja, s katerimi so dali vsej slovenski fotografiji v tako težkem času novega vzgena, ime Hrastnika pa zapisali z neizbrisnimi črkami v njeno zgodovino. O otvoritvi doma, ki nosi v počastitev bližnje stoleinice. od kar je Janez Puhar. prvi slovenski fotoamater, doprinesel svoj izum k napredku fotografi- se je poglobil v svojo vlogo. Prav tako je nudil zelo lep, interpretacijski veren lik Janko (Escamilo), ki je podal svojo vlogo igralski in pevski doživljalski močno ter pristno. Med ostalimi solisti omenjam zlasti Polajnarjevo, ki je prinesla s svojim lepo barvanim to tehnično izdelanim glasom mnogo svežine, dalje Ribičevo, kisejev vlogi Micaele uveljavila s prisrčno igro ln zelo vestno izdelano glasovno partijo, ter kvintet v drugem to ter-cet v tretjem dejanju, ki sta bila prav skladna, izenačena ter tudi igralski prav dobro izvedena. L u p š a tokrat glasovno ni bil takšen, kakršen bi ob svojih sposobnostih disponiran lahko bil; v manjši vlogi je Anžlovar (Morales) prikazal glasovno lepo izdelano obliko, dočim je bil igralski premalo razgiban. V splošnem pa je bila med solisti dokajšnja uravnoveše-nost, kar je višini izvedbe koristilo. Orkester, ki ga je vodil švara, je bil izvrstno naštudiran in v pravilnem inten-zitetnem odnosu nasproti solistu to zboru; menda najbolj izmed vseh sodelujočih korpusov se mu je poznala izpopolnitev to dinamičnost, s katero je zajel opero. Tudi zbor, prav v začetku nekoliko nesiguren, je bil zelo pripravljen to skladen orkestru; želel bi si le malo več kultiviranosti, saj intenziteta to kvaliteta ne sovpadata. To poslednje dejstvo pa velja poleg zbora tudi za marsikakega solista. Zbor je vodil S i m o n i t i. Celotno pestrost je še povečal lepo pripravljeni balet to nasproti lanski sceni nekoliko prenovljen balet po načrtu koreo-grafov Golovina in Pilata. Poglavje zase so kajpada statisti — odrasli ljudje, ki so svojo vlogo rešili neprimerno slabše od otrok, katerih slika je bila nasproti oni statistov vprav vzorna; razumljivo pa je seveda, da je od slučajnostnih statistov teilto pričakovati to zahtevati večje izo- blikovanosti, čeprav utegnejo s svojo neiz-delanostjo pokvariti efekt scene. Učinkovito, interpretacijski izčrpno in dosledno je režiral »Carmen« D e b e v e c. V celoti je bila prva letošnja izvedba »Carmen« na lepi višini ter je dosegla ustrezajoči uspeh. cd.— Zapiski UMETNOST IN PROPAGANDA »Journal de Geneve« je objavil minule dni članek z naslovom »Umetnost v službi propagande«, pisec Frangois Fosca se bavi z vprašanjem, ki je postalo aktualno pri vseh narodih: koliko naj umetnost pripomore k utrditvi narodne moči to odpornosti. že nekaj časa, izvaja pisec v uvodu, se pri nas mnogo govori o potrebi obrambe naših duhovnih vrednot s čim večjim poudarjanjem naših tradicij to nravi v umetnostni tvorbi. Ni dvoma, da je ta naioga velika in plemenita, vendar samo s pogojem, da ne postane izključna ln da se tak program v praksi ne izpremeni v nekak umetnostni protekcionizem. Ce razglabljamo zgodovino zapadne kulture, izvaja pisec nadalje, lahko ugotovimo, da nič ne nasprotuje v večji meri njeni tradiciji nego umetnostna avtarkija. Vse do naših dni so umetnosti raznih narodov živele in cvetele po zaslugi neprestanega medsebojnega vplivania. Primeri te estetske svobodne zamenjave so zelo številni; naj samo mimogrede ugotovimo nekatere: vpliv francoske gotike na vso Evropo, flamski slikar Van D/ck je postal ustanovitelj angleškega slikarstva, rojak s Krete Greco je zavzel vodilno mesto v španskem slikarstvu, Diirer, Poussin to številni drugi so iskali inspiracij in vzorov v Italiji; ne smemo tudi pozabiti velikega vpliva francoskega slikarstva 19. stoletja to vse do naših dni pri vseh evropskih narodih itd. Nasproti tistim ki pretirano poudarjajo nacionalizem v umetnosti, postavlja pisec vrsto primerov, ki kažejo, da so nekaten fra icoski umetniki prav s svojimi nefran-c C/.; ki mi motivi, najbolj koristili razširjenju in vplivu francoske umetnosti in tako nosi edno izkazali velike usluge tudi slovesu svojega naroda, švicarski p sec je mnenja, da niti Švica s svojimi dokaj bogatimi umetnostnimi tradicijami ne more dati svojim umetnikom toliko domačin vzorov, da bi se smeli brez škode za svoj umetnostni razvoj odreči slehernemu zunanjemu vplivu. Zame, pravi pisec, je mnogo važnejše, da se naši mladi slikarji razvijajo to izpopolnjujejo pod tujimi vplivi, kakor pa da izhirajo doma zato, ker ne morejo tu najti dovolj tiste duševne hrane, k, jo potrebujejo. Popolnoma neupravičen je strah, da bi zaradi teh vplivov, ki jih slc-hern resničen umetnik v sebi zadostno asimilira, postali manj nacionalni in da bi tako zmanjševali našo narodno odpornost. S tem kajpak ni rečeno, da umetnik ne bi smel iskati inspiracije predvsem na domačih tleh in ob domačih narodnih tradicijah ter ljudskih nravih. Vztrajati je treba samo pri tem, da se ne omejuje inspiracija umetnikov to da se v očeh občinstva to oblasti ne zmanjšuje pomen tiste umetnosti, ki zasleduje še kakšen drug smoter, ne samo poveličevanje domačih tradicij, nravi in krajin. Najpravilnejši način, da ostane umetnik ali pisatelj tradicionalen ali nacionalen, je v tem, da zavestno ne stremi po tem smotru. Se pravi, da ustvarja zato. ker mora tako ustvarjati, to govori tako, ker ima kaj povedatL Nedvomno ima tudi umetnik jasne dolžnosti do naroda in države. V tem smislu lahko služi tudi narodni propagandi. Vsemu nakljub pa je treba vztrajati pri pogojih, da naj nihče ne sili umetnikov, ustvarjati drugače, kakor jim veleva nji- hov lastni duh; dalje, da naj imajo svo-b >dno izbiro snovi ui svobodno pot k svojemu izpopolnjevanju. Država bi storila veliko napako, če bi zahtevala, da naj delo umetnikov njenega naroda služi samo neki neposredni koristi Naj hočemo ali ne, ni dvoma da ima inspiracija bistveno vlogo v umel lostnem ustvarjanju. Pot te inspiracije bodi vsekdar in v vsakem primeru svobodna ker je samo v tem jamstvo za pravi umetnostni razmah slehernega umetnika in za nacionalni in človeški pomen umetnosti vsakega naroda. —o. Izjava Kluba neodvisnih. Prejeli smo: Klub neodvisnih se čuti dolžnega povedati vsej javnosti, da je dr. St. Mikuževa kritika in njegova polemika le osebno nasprotje do Kluba neodvisnih to ne strokovna ocena. Ker smatra posebno zadnji njegov odgovor kot popolnoma neresen, ne daje nanj nobenega odgovora. Klub neodvisnih. Srgjan Tuclč. Iz New Yorka je šele te dni dospela vest, da je tamkaj umrl 24. septembra t. 1. hrvatski dramatik Srgjan T u c i č ki je živel več ko dvajset let v tem mestu. Pokojni je imel za seboj pisano življenje. Nekaj časa se je bavil s kiparstvom, nato je postal igralec in L 1902 gledališki ravnatelj v Sofiji. Pozneje je služboval v gledališčih v Osijeku in v Za/-grebu. Pred svetovno vojno je odpotoval v London in se ni več vrnil v domovino. Spisal je drame »Barun Korilov«, »Povra-tak«, »Truli dom«. »Svršetak«, »Pred za-padom sunca«, »Bura«, »Sujet«, »Magda«, >Golgota«, »Osloboditelji«, novelistično zbirko »Pod bičem života« itd. Po usmerjenosti je bil naturalist modernistične vrste. V hrvatski dramatiki ostaja za njim trajna sled. Nekatere Tucičeve drame, zlasti »Truli dom« in »Golgoto« so igrali tudi v slovenskem jeziku. je. in ki stoji v kulturnem m higienskem središču Hrastnika, ob Pintarjevih bajerjih, smo na kratko že poročali Naj omenimo še, da je pomembno svečanost otvoril simpatični predsednik hrastniškega fotokluba, g. Mirko Grešak, ki se je v svojem govoru tople zahvalil svojim sodelavcem hrastni-ški občini, industriji in obrti, delavstvu, stavbeniku g. Božiču in delovodji g. Cehu za stvarno in idealno pomoč, ki so jo nudili ob gradnji novega doma Številne goste je pozdravil župan hrastniške občine, g. Karel Malovrh, v imenu Zveze slovenskih fotoamaterskih društev in njenih edi-nic je izrekel čestitke g Gojko Pipenba-cher iz Ljubljane, v imenu G'avnega odbora SPD je spregovori' g Tone Beg. šolski upravitelj Lz Trbovelj, za Hrvatski fotoamaterski savez in Fotoklub Zagreb je imel pomemben govor, ki je bil deležen posebne pozornosti, g Avgust Frajtič, a nato je domači kaplan, g. Škrjanec po lepih besedah izvrši.' blagoslovitev norega doma O razstavi, ki se je nato otvorila v tem domu, smo priobčili obširnejše poročilo v ponedeljskem »Jutru«. Tam je bde omenjeno, kako težko stališče bo 'mela žirija pri podelitvi krasnih priznan; najboljšim avtorjem ker je 1oI;ko prvovi;»tn'b fotografov zastopanih s svojim deom na razstavi. a še posebno težkr bo doiočtti, kateri naši fotoamaterski edimci naj pripade dragoceno Puharjevo spominsko prehodno darilo, izdelek in ustanova hrastn ške steklarne. kakor so tudi ostala dai"ia sami domači krasni stekleni izdelki in ze zavoljo tega vse kaj drugega nege običa.me medalje, kakršne podeljujejo po drugih razstavah. Sedaj smo prejeli poročilo, da je odločitev padla, in sicer s širokogrudnostjo, ki je za Hrastničane že nekaj samo ob sebi umevnega. Namesto prvotno določenih treh nagrad, jih je bilo avtorjem priznanih kar enajst in siceT brez razlikovanja med prvimi, drugimi m nadaljnjimi nagradami, ker se je postavila hrastmška žirija na stališče, da so si dčla poedinih avtorjev po kvaliteti preveč enakovredna da bi bilo takšno razlikovanje upravičeno. Nagrajeni pa so sledeči avtorji: Ivo Koželj in Slavko Smolei z Jesenic, Janez Marenčič iz Kranja, Maks Gliha, Kar-lo Kocjančič, Ante Kornič, Fran Krašovec in Lujo Michieli iz Ljubljane, Jože Kovačič, Drago Pavšič in Marjan Pfeifer iz Maribora. Zadnji trije so član' Fotokluba Maribora, ostali člani Fotokluba Ljubljane. Z ozirom na to odločitev pripade Puharjevo spominsk< darilo Fotokluhu Ljubljani. ki mu moramo res toplo čestitati za la novi uspeh mogoče najčastneiši kar jih je doživel v svojem dosedanjem delu kajti dokazal je da ie njegovim ljudem skrb za razvoj fotografije v domači deželi prav tako pr' srcu kakor čas' njegovega imena v tujini. Ob tt! priliki pa moramo ponovno poudariti, da bo «ora' Fotoklub Ljubljana napeM vse sigo ji je dolžan, da tekmovanje za darilo razpiše v prihodnjem letu, a tedaj je iz Ma» ribora, Hrastnika, Trbovelj in drugih kra jev, kjer obstoje slovenske fotoamaterslt edinice, pričakovati še vse močnejšega na stopa nege na tej razstavi. Naj omenimo, da bo razstava predvido ma odprta samo še do te nedelje in da si jo je dolžan ogledati vsakdo, ki ima količkaj čuta za to, da je naše fotoamatersko gibanje nekaj izmed najlepšega in najpomembnejšega, kar je vzraslo na tleh osvobojene domovine. Ns?^ ^lefl^šče DRAMA Torek. 19.: Tekma. Red torek. Debut Josipa Borka. Sreda, 20.: Lepa Vida. Red A. Četrtek, 21.: Romeo in Julija. Red četrtek. Petek, 22. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Premiera. Izven, Sobc-ta, 23.: Lepa Vida. Izven. Drevi bo deburirai v drami mladi igralec Josip Borko, absolvent praškega Državnega konservatorija za igralsko umetnost Nastopil bo v vlogi kiparja Daneja v Funtkovi drami »T e k m a«. Ostala zasedba vlog je premicrska. Igrali bodo Gre-gorto, Vida Juvanova, Potokar to Polonca Juvanova. Režiser Milan Skrbinšek. OPERA Torek. 19.: Figarova svatba. Red B. Sreda, 20.: Carmen. Red sreda. V Mozartovi »Figar°vi ®vatW« bodo peli Figara Betetto, Suzano Ribičeva, grofico Heybalova, grofa Janko, Kerubina Kušejeva, Marcelino Kogejeva, Basilia Mar čec, Curtia Sladoljev, Bartola Zupan, Anto-nia Dol ni čar to Barbko Polajnarjeva. Dirigent dr. švara, režiser Ciril Debevec. Opozarjamo na to delo, ki kaže vse velike odlike genialnega Mozarta, njegovo veliko m-vencijo in tehnično znanje- Bi zetova opera »Carmen« je dosegla po sodbi kritike in občinstva v letošnji uprizoritvi še večji uspeh ko lani. Izpopolnjeni orkester, zbor in štatisti, so pripomogli k še učinkovitejši izvedbi dela. Na čelu vseh pa so prednjačili solisti z Izredno prizadevnostjo. Zasebna bo sledeča: v naslovni partiji Kogejeva, d on J ose Franci. Mi-caela Ribičeva, Escamilo Janko, dalje bodo sodelovali Lupša, španova, Polajnarjeva, Anžlovar, B. in M. Sancto. Dirigent dr. švara, režiser C. Debevec, koreograf inž. Golovin in B. Pilat©, toscenator inž. Franz- CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20.: Nenavaden človek. (Gostovanje mariborskega gledališča). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 19.: Na cesaričin ukaz. Red B. Sreda. 20.: Nenavaden človek. (Gostovanje v Celju). Postani in ostani Stan Vodnikove druzbel lz Celja e— Gutenbergova proslava. Celjski tiskarji so priredili v soboto zvečer v nabito polnem Mestnem gledališču proslavo oOO letnice Janeza Gutenberga, izumitelja tiskarstva s premakljivimi vlitimi črkami. Celjska železničarska godba je najprej izvajala koračnico in potpuri narodnih pesmi- Sledil je dobro deklarnlran prolog, nato pa so tiskarji in gostje podali dramat-sko prikazan razvoj pisanja od pračloveka preko klinopisa, hieroglifov, pisave v rimski dobi in srednjem veku do Gutenberga, nastop Gutenberga in njegov vpliv na človeštvo, izum kamiiatiska po Alojzu Sene-felderju, tiskalnega stroja po Frideriku Konigu in stavnega stroja po Otomarju Mergenthalerju. Sledil je pogled v tiskar-jevo delavnico v sedanjosti z dramatizirano obdelavo raznih vprašanj, ki se tičejo predvsem grafičnega i ^iužbemstva. Prireditev je bila zaključena, z epilogom. Dramatizacijo je oskrbel stavec g. Janez Kleč. Prvi, simbolični del očituje lep pesniški talent. Ta del je močno učinkoval. Drugi del, pogled v tiskarjevo delavnico v sedanjosti, pa je pisan realistično in v povsem drugačnem stilu ter obravnava med drugim tudi stanovska vprašanja preveč podrobno. Drugi del dramatsko ni tako močan kakor prvi. Igralci so se z režiserjem vred zeo potrudili in so rešili svoje naloge prav dobro. Občinstvo jim je izrazilo priznanje s prisrčnim aplavzom. Godba pa bi biia lahko svoja izvajanja skrajšala. V tem primeru bd bil celotni učinek lepe prireditve še večji. — B. P. e— Celjski oktet priredi v soboto 23. t. m. ob 20.30 koncert v mali dvorana Celjskega doma. Na sporedu so naše umetne pesmi- Koncert bo gotovo nudil lep umetniški užitek. e— Novi grobovi. Na Dečkovi cesti 24 je umrl včeraj v starosti 52 let strugarski mojster g. Dominik Lovšin. Pogreb bo v srecio ob 15.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Na Cesti na grad 3 je umrl včeraj v visoko starosti 84 let g. Jakob Inkret, bivši strojnik v mestnem parnem in kadnem kopališču v Celju. Na Cesti na grad 6 je umrla v nedeljo 861etna občinska reva Antonija Novakova Istega dne je umrl v celjski bolnišnici 451etni cestar Ivan Berghaus s Pristave pri Mestinju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Gradnja n®ve opekarne v Tmovljah. Industrijec g. Ivo čater v Celju je zaprosil sresko načelstvo v Celju za obrtno oblastveno odobritev in za gradbeno dovoljenje za gradnjo opekarne v Trnovljah pri Celju. Opekarna bo iz krožne peči, delavnice s stroji na elektiični pogon in industrijskega dimnika. Komisijski pregled in obravnava bo v ponedeljek 25. t. m, s sestankom ob 9- na kraju samem. Iz Marlkira a— V Syrho regulacije Vodnikovega trga je kupila maiiborska mestna občina od lesnega trgovca, g- Josipa Felberja zemljišče ob Pristaniški ulici za znesek 170.000 dinarjev. Objekte, ki se nahajajo na tej parceli, bodo podrli. Nakup parcele je v zvezi z gradnjo nove mesuie tržnice in predhodno regulacijo Vodnikovega trga, ki bo primemo preurejen in moderniziran. a— P°br€teka občinska uprava poziva vse mladeniče, rojene od 1921 do 1926, da se najkasneje do 23. t. m. zglasijo v občinski pisarni v svrho vpisa v sezname za obvezno telesno vzgojo. a— O bombažu in domači teks^ilri ln-di;*triji bo predaval v četrtek 21. t m. na stu.enški Ljudski univerzi prof Stanko Modic. a— Poravnalno postopanje za jrišanje plač zasebnim nameščencem. Drevi ob 20. bo pri Zamorcu sestanek, namenjen zasebnim in trgovskim nameščencem. Na dnevnem redu je poročilo o poteku poravnalnega postopanja za zvišanje plač zasebnim nameščencem, ki je bilo pri ljubljanski banski upravi 12. novembra t. 1. u— Predavanje v društvu Pravnik, v sredo dne 20. t. m. ob 18. bo predaval v dvorani štev. 79 pravosodne palače g. univ. docent dr. Stojan Bajič o temi: Mednarodni urad dela. a— Iz gledališke pisarne. V režiji J. Ko-viča in v deloma novi zasedbi se uprizori v kratkem na mariborskem odru Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« v spomin na 401etnico, kar je Cankar to z duhovito satiro pisano delo dovršil za oder. a— IKaginja na mariborskem trgu. Merico krompirja prodajajo že zdaj po 11 in. 12 din. litru pšenice je narasla cena na 2.75 do 3 din, rži na 3, prva tako ječmenu, koruzi pa do 3.50, enako prosu. Proseno pšeno prodajajo po 6 do 7, ajdovo pšeno pa celo po 8 fižol po 6 in celo po 7 din za liter. Surovo maslo prodajajo kg po 40 do 44, čajno maslo 50 do 55, kuhano maslo po 50 din kg. a— Sladkorja primanjkuje v zadnjem čs-su v Mariboru. Vzrok je menda v tem, ker ne prihajajo dobave pravočasno zaradi preobremenjenosti železniškega tovornega prometa- a— Zaradi odpovedi službe obupal nad življenjem. 301etni Engelbert Bohak si je prereza! žile na desnici, levici in vratu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. Bohak je dejal, da mu je neki obrtnik v Mariboru odpovedal službo. pa da je zaradi tega obupal nad življenjem, ker ne ve, s čim bi preživljal ženo in otroka. a— Pri priči mrtev. V neki majšperški gostilni so se fantje sporekli in pograbili. Gostilničarju se je posrečilo, da jih je poti snil iz gostilniških prostorov. Pred gostilno pa so se spet spoprijeli. Nenadno se je v rokah nekega udeleženca pretepa žabi iskal nož, s katerim je zamahnil proti 221etnemu posestniškemu sinu Ivanu Bur-gu. Zaradi usodne rane je bil nesrečni Burg pri priči mrtev. a— Krvava fantovska bitKa. V neki oplotniški gostilni 90 fantje veselo popivali! Pikra opazka je vznemirila razpoloženje, sledil je hud spopad. V splošni gneči se je zgrudil ves krvav na tla 281etni kmečki dninar Peter Slatinek iz Keblja. Revežu so izstopila čreva, ki so bila ranjena. Slatin-ka so takoj prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje vzbuja resno skrb. Z Jesenic s— V nedeljo bo v dv°rairi Sokolskega doma zanimiva in pomembna kulturna pri. redi^v, na katero že danes opozarjamo javnost, člani Umetniškega kluba iz Ljubljane bodo priredili literarni večer, na katerem bodo naši mladi pesniki in pisatelji brali iz svojih del. Menda ni treba še posebej poudarjati pomembnosti tega izrednega kulturnega dogodka, ko bodo mladi tvorci slovenske besede osebno prišli med nas in se nam predstavili s svojimi deli z živo besedo. Gospodarstvo Gozdni delavci Lesna industrija ln trgovina zavzemata r našem narodnem gospodarstvu zelo važno mesto. Les iz naših gozdov je za našega kmeta najpomembnejši vir dohodkov, ker je poljske zemlje premalo, da bi preživljala kmečko prebivalstvo ali dala proizvode za trg. Gozd in živina dajeta kmečkemu človeku vsakdanji kruh v izmenjal-nem gospodarstvu, poljski pridelki pa ostanejo za lastno potrošnjo. Gozdno ln lesno gospodarstvo ustvarjata obsežen trg za zaposlitev slovenskih stalnih poklicnih ln pa tudi priložnostnih delavcev, kakor so mali posestniki, kajžarji in bajtarji. Gozdno-žagarska Industrija, v katero je všteta tudi lesna trgovina, izkazuje po podatkih okrožnega urada v letnem povprečju 5000 prijavljenih zaposlenih delavcev. Ta številka pa niti približno ne ustreza stvarnemu stanju števila zaposlenih gozdnih delavcev. V gozdovih, odnosno v žagarski in lesni Industriji Išče svojo zaposlitev mnogo več oseb, kakor pa to kažejo številke v statističnih izkazih. O gozdnem ln poljedelskem gospodarstvu imamo razmeroma mnogo znanstvenih razprav, ki imajo namen prikazati socialno-gospodarsko strukturo podeželskega prebivalstva in raše siovenske vasi. Z razmotrlvanjem socialnega položaja podeželja so se ukvarjale mnoge ankete in konference, ki so morale vse brez izjeme priznati, da so življenjske pridobitne prilike slovenskega človeka na vasi skrajno slabe. Ogromno je število onih, ki morajo iskati kruh izven rednega kmečkega dela, v tovarni, obrti, pri javnih delih, v gozdovih in podobno. Studii življenjskih prilik v vasi kaže, da mora biti v gozdno-žagarsld-lesni industriji in trgovini zaposlenih najmanj 15.000 oseb in ne samo 5000 kakor jih izkazuje uradna statistika okrožnega urada. Samo del gozdnega delavstva je torej deležen zaščite secialnih zakonov, posebno zakona o zavarovanju delavcev, ostali ostajajo stalno Izven te prepotrebne zaščite. Tako so gozdni delavci prepuščeni sami sebi in svoji revščini v primeru brezposelnosti ln bolezni, za nezgode pri delu jim ne more biti priznana renta ln — v starosti in onemoglosti so izključeni od pokojninske preskrbe. Naša lepa vas je izvzeta od velikega socialnega nanredka. ki je izražen v delavskem socia-nem zavarovanju. Niti za malenkost ni oslabljena sramotna učinkovitost nesodobne »socialne« ustanove preužitkarskega kot«. Deset tisoč najrevnejših bajtariev in kajžarjev, deloma tud': izrazitih poklicnih delavcev, mora s strahom pričakovati svojo starost. Sumska in žagarska industrija ne nudita celoletne za- poslitve. Zaposlitev je deloma sezonska, kar pomeni, da delavci ostajajo brezposelni, kar poostruje socialno bedo. Zaradi slabe socialne zaščite gozdnih m žagarskih delavcev, posebno zaradi izpada socialnega zavarovanja, je lesna industrija postavljena v privilegiran položaj. To ni v redu. Lesna Industrija ni izpostavljena večjim krizam kakor so ostale Industrije. Morda lesna industrija doživlja ugodnejše konjunkture kakor marsikatera druga gospodarska panoga. Kako je mogoče, da deset tisoč gozdnih delavcev ni pritegnjeno v socialno zavarovanje? Najvažnejši vzrok je v tem, da mnogi smatrajo, da delavci, zaposleni pri sečnji v kmečkih gozdovih, niso podvrženi zavarovanju češ da imajo značaj poljedelskih delavcev, ki so od zavarovanja izvzeti. Taka razlaga zakona nI pravilna. Tudi delo v kmečkih gozdovih spada pod obveznost zavarovanja, ako je les namenjen za trg ln ne za lastno kmečko uporabo. Lesna industrija se je večkrat izognila zavarovanju na ta način, da je sečnjo lesa prenesla na kmečkega lastnika gozda, ki je smatral, da njegovi delavci niso podvrženi zavarovanju. Samo v slučaju nezgode je tak delodajalec skušal uveljaviti zavarovalno zavezanost. S tem so zavarovanje obremenjevali samo slabi riziki. V gozdih je običajno akordno delo. Akor-dant se je zavarovanju Izognil, večkrat v sporazumu z delavci, glavni podjetnik pa je smatral, da ima dolžnosti po zakonu o zavarovanju delavcev izpolniti akordant. Tudi revizija gozdnih obratov je otežko-čena. Zavarovanje gozdnih delavcev Je važno socialno vprašanje, ki mora biti pozitivno rešeno. V najširšem obsegu morajo biti pritegnjeni v zavarovanje vsi delavci, zaposleni v gozdno-žagarski industriji. Ko bo odpadla tudi izjema, da zavarovanju niso podvrženi delavci pri Javnih delih, se bomo za velik korak približali realizaciji zahteve po starostni preskrbi podeželskega ljudstva, ki je stalno na dnevnem redu. Kmečke organizacije mnogo premalo store, da bi problem prišel bliže rešitvi. Slovenske občine se za ta problem skoroda ne zanimajo, čeprav se jim dnevno valja pod nosom. Naša občina ima dolžnost, da tudi v svojem delokrogu pogleda, kje ln kako so zaposleni njeni občani in kako so socialno zaščiteni. Mnoga socialna vprašanja morejo biti rešena brez posebnih lastnih denarnih obremenitev. Sem spada gotovo veliko socialno vprašanje starostne in onemoglostne preskrbe kajžarjev ln bajtarjev. Načrt za ustanovitev direkcije za notranjo trgovino V zvezi z nedavno konferenco, ki jo je imel predsednik vlade s tajniki gospodarskih zbornic in v zvezi z izjavo predsednika vlade o potrebi ustanovitve posebne usta nove, ki bi dirigirala naše gospodarstvo, smo že v sobotni številki poročali da je predvidena po vzorcu direkcije za zunanjo trgovino ustanovitev dii^ekcije za notranjo trgovino. Slična ustanova naj bi se ustanovila pri banski oblasti v Zagrebu. Tako bi posle industrije ln notranje trgoviie vodili dve ustanovi: na teritoriju banovine Hrvatske posebna ustanova pri banski oblasti, na ostalem področju aižave pa li-rekcija za industrijo in notranjo trgovino, ki bi prevzela posle dosedanjega oddelka za trgovino in industrijo pri trgovinskem ministrstvu. Da se varuje edmstvo gospodarskega področja in ustvari možnost dirigiranja gospodarstva, bo za ukrepe direkcije za notranjo trgovino kakor tudi uj":ezajoče ustanove pri banski oblasti poVeben pristanek sveta za gospodarsko poliMko, hi bi vršil vrhovno nadzorstvo nad posli v zvezi z notranjo trgovino in čigar ustanovitev je že predvidena z uredbo o prenosu poslov trgovine in industrije na banovino Hrvatsko. Za posamezna področja države pa je predvidena ustanovitev posebnih trgovinskih inšpektoratov kot organov direkcije za notranjo trgovino. Ko bn prišlo do izvedbe tega načrta, bo trgovinski ministrstvo obstojalo samo iz kabineta direkcije za zunanjo trgovino in '11 roke'je za notranjo trgovino ter ls^anr.v. k; to skupne za vso državo, kr>kor je uprava za zr-ščito industrijske svoj; ne. vesti == Pred maksimirrn?om cene koruzi. Iz Beograda poročajo, da je predlog na maksimiranje cene koruzi in za prisilni odkup koruze v celoti pripravljen. Ker pa je potrebno, da se tudi v banovini Hrvatski izvrši na isti način, je poslan banu banovine Hrvatske zaradi soglasja. = Na§ indeks cen v trgovini na drobno. Prejšnji teden smo objavili podatke o našem indeksu cen v trgovini na debelo ki se je od septembra do oktobra dvignil od 129.4 na 132.1 (1926 = 100) in je bil pri tem za 64 5®/0 višji nego lani v oktobru. Sedaj so znane tudi številke o indeksu na drobno. Indeks cen na drobno v 10 glavnih mestih Jugoslavije, ki ga prav tako objavlja Narodna banka, pa se je od septembra do oktobra dvignil od 127 2 na 132.4 točke (1930 = 100), medtem ko je lani v oktobru znašal 91.8. Od lanskega oktobra se je torej nivo cen v trgovin} na drobno dvignil za 40.6 točke ali za 44 odstotkov. Za Beograd znaša indeks cen na drobno v oktobru 137.4 (lani 98.0), za Zagreb 131.4 (92.1) ln za Ljubljano 128.5 (89.6). = Posebna komisija proučuje madžarski sistem kontrole c©n. Ponovno smo že opozorili, da je Madžarski v zadnjem letu uspelo zadržati dviganje cen, tako da spada danes Madžarska med one evropske države, kjer se je nivo cen od pričetka vojne najmanj dvignil. Zlasti ukrepi, ki se tičejo odkupa kmetijsikih proizvodov, so bili v Madžarski izvedeni brez trenj. Tudi o priliki uvedbe enotne moke amo na tem mestu opozorili na madžarske izkušnje. Kakor poročajo iz Beograda, Je te dni odpotoval v Budimpešto ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič v spremstvu dveh uradnikov, da prouči organizacijo kontrole cen kmetijskih proizvodov na Madžarskem kakor tudi madžarsko organizacijo izvoza teh proizvodov. = Dr. Milan Lazarevič odlikovan n® predlog zunanjega ministra. Beograjski listi poročajo, da je z redom sv. Save EL stopnje odlikovan na predlog ministra zunanjih del dr. Milan Lazarevič, načelnik trgovinskega ministrstva v pokoju. Dr. Lazarevič je dobro znan slovenskim gospodarskim krogom, saj je napravil mnogo uslug slovenski industriji pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami, ki jih je vodil vse do svoje upokojitve. — Likvidacija Sgjlda nepokritih terjatev v markah. V preteklem tednu je prišlo na naših borzah do likvidacije salda nepokritih terjatev v markah iz dobe pred povišanjem tečaja klirinške marke- Zato je bil devizni promet na jugoslovenskih borzah zaradi tega v tem tednu Izredno velik. V Beogradu je znašal preko 100 milijonov, v Zagrebu 70 milijonov, v Ljubljani pa 28.7 milijona din, = Tv orni ca aluminija d. d. ponovno zvišuje glavnico. Iz Beog.ada poročajo, da bo Tvornica aluminija d. d. v Beogradu zvišala svojo delniško glavnico od 20 na 30 milijonov din. Ta družba je bila ustanovljena v oktobru leta 1935, potem ko je bila izdana posebna uredba o njenih davčnih olajšavah. Družbina tvornica v Lozovcu pri šibeniku je prišla v obrat leta 1937. Prvotna delniška glavnica je bila leta 1938 povišana od 10 na 20 milijonov din, sedaj pa bo izvedeno povišanje na 30 milijonov. Po zadnji bilanci so investicije v tem podjetju dosegle 76 milijonov din. — Priznavanje obresM pri obveznostih nasproti inozemskim dobaviteljem. Devizna direkcija Narodne banke objavlja: Opozarjajo se zainteresirani uvozniki, da je finančni minister Lz al odlok, po katerem smejo uvozniki brez poprejšnjega dovoljenja odobriti inozemskim dobaviteljem v svojih knjigah obresti za dolgove na blagu samo, če obrestna mera ne presega 4% in če se obresti ne nanašajo na daljšo dobo od treh mescev Za odobritev obresti cd dolga na blagu v vseh ostalih primerih (po obre-stni meri preko 4% in za dobo daljšo od tieh mescev) in sploh za transfer obresti v inozemstvu je potrebno poprejšnje dovoljenje devizne direkcije Narodne banke. — Pojasnilo Narodne bar Tre dede odkupa izseljenske devize. Devizna direkcija Narodne banke je izdaja okrožnico glede odkupa izseljenskih deviz, ld pravi v glavnem naslednje: Devizni odbor Narodne banke je odločil, da se ugodnosti, ki so predvidene z odlokom finančnega ministra od 30. maja t. 1. za izseljenske devize, lahko uporabijo v nasle nj h primerih: 1) Za vsa nakazila naših izseljencev v čekih in za telegrafska nakazila, (toda ne v efektivnem denarju) v korist izseljenskih rodbin v naši državi, kadar naši izseljenci ta nakazila pošiljajo zaradi pomoči ki vzdrževanja rodbin. Ugodnosti se priznavajo, kadar se nakazila pošljejo na naslednji način: a) s pismenim ali telegrafskim nakazilom preko domačih pooblaščenih zavodov v svobodnih devizah, po nalogu naših izseljencev v inozemstvu in v korist izseljenskih rodbin v naši državi; b) v čekih, ki jih prejmejo pooblaščeni zavodi, iz inozemstva po nalogu in na račun naših izseljencev, kolikor so ti čeki izstavljeni po naredbi izseljeni-ških rodbin ali pooblaščenih denarnih zavodov v naši državi; c) v čekih, ki jih prejmejo neposredno iz inozemstva izseljenske rodbine, toda le tedaj, če se ti čeki glasijo po naredbi oseb, ki so pripadale rodbini izseljencev ln če jih predlagajo osebe, na katerih nareebo se čeki glasijo, izjemno pa tudi bližnji člani rodbine dotičnega izseljenca. Če predlagatelj čeka ni znan, mora denarni zavod zahtevati pismeno potrdilo pristojne občine, češki z žirom drugih oeeb, razen omenjenih, kakor tudi čeki, ki so preneseni na podlagi poinomočja, aH ce- sije ne morejo uživati ugodnosti; 6) ugodnosti veljajo tudi za čeke, ki jih pošljejo j noši izseljenci in ae eventualno glasijo po naredbi sodišč v naši državi ali izseljeni-škega kom»sarlata, odnosno kakšnega drugega državnega oblastva, toda samo tedaj, če so bili poslani po nalogu ln za račun naših Izseljencev in v korist izseljoniških rodbin v državi. 2) Ugodnosti se uporabljajo tudi za tranafer dediščin, če gre za zneske do 1000 dolarjev, nadalje za transfer delavskega zavarovanja, za transfer zneskov, ki se pošiljajo v domovino za humane svrhe (gradnjo šol, bolnišnic, prispevki nacionalnim ln humanim društvom in stično) ki za transfer odpravnin, ki jih dobivajo naši delavai-izseljencl po izstopu iz službe ali njihove rodbine po smrti izseljenca. Kot izseljenci ee smatrajo samo osebe, ki so bali naši državljani prred letom 1931. — Dobave. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 18. novembra ponudbe za dobavo betonskega železa. brodarskih žebljev. pocinkane pločevine, navad ih vijakov, žice. kovanih cevi. risalnega orodja. mlina za barve, okroglega železa, medene pločevine, jeklenožične vrvi. kalcijevega karbida, karbolineia in katrana, kotnega ln U-železa, pocinkane žice. matičnih vijakov, zakovic za pločevino, strojnih delov, tuljavk za pikle ter delavskih dežnih plaščev. Komanda pomorskega ar-zenala v Tivtu sprejema do 18 novembra ponudbe za dobavo stearinske kisline belega arzena in podvodne barve. Komanda podvodnega orožia K um bor soreiema do 19. novembra ponudbe za drbavo raznega železa in že1ezneea materiala. = Llc'tacUe. Dne 18. nov. bo pri Zavodu za izdelavo voine oioreme v Beogradu licitacija za dobavo 2 strojev centrifug na električni po"on. električne inštalacije za cinkanie podkvic ter pisalnih in risalnih potrebščin. Na zagrebškem efektnem tržišču )e bilo za Vojno škodo pri čvrstejšd tendenci povpraševanje po 445.50 (v Beogradu l-ro-met po 445.50 — 446). Do zaključka je prišlo le v 7*/» Blairovem posojilu po 95.50. DEVIZE LJubljana. Oflcidni tečaji: London 175-35 — 178.55. New York 4425 — 4485. C-rih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobednem trgu: London 216.86 — 220.06, Now York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Curih. Beograd 10. Pariz 9.55. London 17.12. New York 431. Milan 21.7750. Madrid 40. Berlin 172.50, Stockholm 102.30. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445.50 den., 4«/» agrarne 55 d en.. 4% severne agrarne 52.50 den.. 6°/» begluške 78.50 den_ 6% dalm. agrarne 71.50 den., 6*/* šumske 71 den.. T*/» stabdliz. 95 deru, 7% in vest. 98 den.. 7°/» Seligman 101 den. 7% Blair 95 — 96 (95.50). 8°/o Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 6450 bL, PAB 192 den.. Trboveljska 350 den.. Se-čerana VeL Bečkerek 675 den. Beograd. Vojna škoda 444.50 — 445 (444.50 — 446). 4% agrarne 58 den.. 4*/» severne agrarne 52 — 52.50. 6% begluške 76.75 den.. 6% šumske 69.50 den.. 6®/« dalm. agrarne 69.50 — 69.75 (69.50). 7% invest 99.50 — 100. 7% Seligman 100.75 den. 7*/« Blair 94.75 den.. (94.75). 8% Blair 101 den. Narodna banka 6600 den.. PAB 195 den. (195). Borze 18. novembra Na beograjski borzi so se danes grški boni trgovali oo nespremenjenem tečaju 42. Na svobodnem trgu oa se tečar nadalje ravnaio po tečalu 55 din za dolar. Blagovna tržišča SITO '+ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. P&e-ntca: za ošenlco veljajo odkupne cene oo uredbi. Oves: baški, sremSki 320 — 322.50. Rž: baška 335 — 337.50; ban. 332.50 — 335- Ječmen; baški im sremski 340 — 342.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška sušena par. Indjija 267 — 269; par. Vršac 266 — 268. MoKa: franko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; kruSna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 427.50 — 432.50. Trbovlje so zavrnile zračni naipad Obrambna vaja je Izpričala v zgledno zaščitno delo trboveljskih gasilcev V Trbovljah že dolgo ni bilo več obrambnih vaj pred napadi iz zraka. Menili smo že, da je pri nas obrambeno delo prišlo v zastoj. Sirene in zvonovi pa so nas v četrtek popoldne prepričali baš o nasprotnem. Obrambni odbor je ta dan spretno organiziral večjo vajo. Vzbuna je bila nepričakovana. Zamišljen je bil zračni napad na se-paracijo, ki so ga pa naše baterije uspešno odvrnile. Bombniki so itak uspeli preleteti naše industrijsko središče ter odvrgli pet zažigalnih in rušilnih bomb na osrednjo delavnico, otroški vrtec, rudniški konzum, opekarno lm hiše blizu restavracije. Gasilske čete Trbovlje rudnih, trg in Klek so bile v rekordno hitrem času na mestu. Rudniški gasilci so že dobri dve minuti po vzbudi stopili pod vodstvom načelnika Rozmana v polno akcijo, trboveljski in kleški gasilci pa niso bili nič manj urni in že je bilo vse moštvo pri polnem zaščitnem delu. Brizgalnice so na vseh ogroženih mestih sipale vodo na ogenj, ročne metorke in reševalne lestve so uspešno stopile v delo, oddelki čete Trbovlje-trg in Klek so pod poveljstvom g. Hlastana zavarovali gornji blok hiš ter izvršili notranji in zunanji napad na skladišča z vnetljivimi snovmi. Trški gasilci so gasili tudi s pomočjo občinskega brizgalnega avtomobila, ki je dajal vodne sile na mestu, kjer ni bilo vode. V rezervi sta stali še dve motorki in ročna brizgalna- Na mesto so prihiteli tudi naraščajniki obeh čet ki so samozavestno in urno opravljali določena jim dela. Reševanje izpod ruševin in odvoz ranjenih s pripravljenim reševalnim avtom je šlo urno od rok. Samarijanke so i stota- I ko pokazale dobro izvežbanost. Rudniški ' gasilci so s treh strani napadli ogenj na velikem lesnem skladišču osrednje delavnice ter bili tudi na ostalih mestih v najkrajšem času gospodar položaja. Posebno hvalevredno je dejstvo, da so rudniški gasilci šele prihiteli iz svojih bližnjih domov v gasilski dom in kljub temu izvršili pripravnost v nekolike minutah. Izid vaje so prisotni strokovnjaki ocenili zelo povoljno ter se je zlasti laskavo izrazil o udarnosti trboveljskih gasilskih čet pri zaščitnem delu odposlanec gasilske zajednice kapetan g. Toš, ki je naglasil, da disciplinirano, hitro in točno delo trboveljskih gasilcev ter njihova velika tehnična izvežbanost lahko služita za vzgled, kako naj se vrši pasivna zaščita. Pri prihodnjih obrambnih vajah, ki se bodo v kratkem vršile pri nas v še večjem obsegu s sodelovanjem vseh obrambnih oddelkov, rudnika in letalstva, se bo preizkusila naša celotna zaščitna organizacija ter bodo vaji prisostvovali tudi drugi merodajni državni funkcionarji. Zadnji vaji so med drugimi prisostvovali gg. ravnatelj TPD inž. Kolka z rudniškimi inženjer jI, predsednik obrambnega odbora g. Plavšak. predsednik občine z obč. odborniki, g. Toš v imenu gasilske zajednice in odposlanec celjske gasilske župe g. Brvar. Vodstvo vaje je vršil starešina gasilske župe g. Guček, ki je po končani vaji prisotnim podrobno raztclmačil tehnične predpostavke izvršene vežbe. Občinstvo je bilo disciplinirano. Šolska mladina je takoj po vzbuni zapustila šolska poslopja ter poiskala zaklonišča, ves promet je bil takoj ustavljen od varnostnih organov in rediteljev gasilstva. Narasla Sava razbila splav Dramatično reševanje splavarja, ki ga je del razbitega splava odnesel s seboj Radeče. 18 novembra. V Radečah ie znano pristajališče spla-varjev. ki vozilo les iz Saviniske doline in Zasavja proti Zagrebu in Beogradu. V sobo4 o so ie dvema sr-lavariema. ki sta vozila les iz Lit;ie. pripetila huda nesr ča. Kl'i;b temu. da ie Sava že v soboto zju-trai hitro r ara ča a. sta se pog mna splava ja Henrik Sotla in Ivan Knav-> odpravila na pat. ker sta oči'no upala da bodo vc-.ie oolagrma una-le Ko sta oo divji vov'-ij; pr spc a do R~deč in sta hotela pri dati na se j;ma je zlomil krmi-'o 'n s« razbil ?plav Pri tei nezgodi je So tiar pndel v deročo vodo in umazani savski valovi bi ga bili kmalu požrli, da ga ni rešil neki drug srplavar. Razdivjana voda pa ie odnesla del njegovega splava s Knausom. ki si je pomagal le z enim drogom naprej, neznani usodi nasproti. Požrtvovalni Sotlar. ki ie bil še ves moker in prepaden od nesreče, saj so ga koma i potegnili iz mrzlega objema savskih valov, je takoi planil na kola in po cesti hitel za svojim tovarišem na razb t-em splavu. Kakšnih 10 km od Radeč so bro-dolomca pričakali s čolnom in ga reš;li, ostanek razbitega splava oa so morali prepustiti volji razdivjane Save. Lmtno domačijo je zažgal Žalostne posledice družinskega spora Trebnje, 17. novembra V noči od sobote na nedeljo je nastal požar ,v hiši vdove Marije Kržonove v Odr-kih pri Trebnjem. Ta včer lastnice ni bilo doma. pač na so bili doma njen sin France in hčerka Marija s svojim možem. Med domačimi je že dolgo časa vladalo napeto razmerje ln tudi ta večer so se močno sporekli. Beseda je dala besedo, očitki so padali vsak hip in posledica je bila, da so se naposled med seboj tudi stepll. Franceta, ki stalno živi v materini hiši, sta sestra ln mož. potem ko sta ga pretepla, vrgla iz hiše. Užaljeni brat jima je zagrozil ,da bosta tudi onadva kmalu morala zapustiti bajto. Svojo grožnjo je uresničil. Takoj po »iz- gonu« je podtaknil ogenj ln že je bila hišica v plamenih. Po požigu materine hiše je požigalec odšel v Trebnje, kjer je ljudem, ki so opazovali požar, pojasnjeval, zakaj je podtaknil ogenj. Dodal je: »Zdaj bosta morala tudi onadva zapustiti bajto!« O dejanju je obvestil tudi svojo ženo, ki je bila v sosedni vasi. in svojo matsr, nato se je javil orožnikom. Hiša je z vsem bornim imetjem pogorela do tal. saj ni bilo nikogar, ld bi hotel kaj reševati. Opazovalci nočnega požara, ki so brezbrižno gledali vso to tragedijo, bi pač morali priskočiti na pomoč že zaradi uboge matere vdove, ki teh razprtij gotovo ni kriva in ki je zdaj ob svoj dom. Smrtna nesreča voznika Doberniče, 18. novembra Hud udarec je utrpela Mulhova družina iz vasi Kozjaka. Prav tako tudi gasilska četa na Občinah, ki je izgubila z 281etnim Tonetom Mulhom vrlega člana. Mulhov Tone je vozil z Mirne peči sadje za žga-njekuho. Že v trdi temi je krenil od Rdečega kala proti Dobemičam. Kako je prišlo do nesreče, je zdaj pa* težko ugotoviti, ker je bil Tone sam na vozu, ko se je vračal domov. Sodimo pa, da sta mu na nekem razpotju krenila konja z glavne ceste na stransko pot. Teme je morda med vožnjo malo zadremal ali pa v temi ni opazil, da sta krenila konja z glavne poti. Dospevši do ovinka, kjer je cesta precej odsekana in nezavarovana, so prišla kolesa na rob ceste, voz se je začel nagibati preko roba in Je nato tudi padel s ceste kake tri metre globoko. Padec je bil usoden. Mulhovega Toneta je pokopal voz podse. Več ur je ležal fant v nezavesti ln je preminil sam v nevarnem jarku. Teža voza mu je zdrobila prsni koš in ga Je pritisk tudi zadušil. Drugo jutro je našel Mulhovega Toneta pod prevrnjenim vozom neki vaščan, ki je šel po opravkih mimo nevarnega mesta. Obvestil je takoj sosede. Id so dvignili voz, nesrečni Tone pa je bil že mrtev In mrzel. Pokopali so ga ob častnem spremstvu gasilcev. Kako se je bivši prezident Francije Lebrnn pripravljal na odhod v Afriko — Laval je preprečil nadaljnje sodelovanje z Anglijo Trideset burnih dni Ne trpimo da tt vlada a tem Skoraj stepar-*im manevrom odšla v Afriko, da bi nadaljevala vojno, ki je nemogoča.« Lebrun je odgovoril: »Položaj nd. tako preprost. Nekateri lahko odpotujejo, drugI lahko ostanejo.« Laval ga je prekinil: »S tem, da vzame predsednik republike državne pečate s seboj, odnaša tupet je bilo vse tiho. »Čudovito!« je šepnila čez nekaj časa. »Znate voziti tudi z eno roko?« »Tega ne delam nikoli, posebno pri takšni hitrosti ne,« je dejal. »Ali morava tako hitro voziti? Dospela bova mnogo prej kakor ostali.« Peter je nekoliko zmanjšal hitrost, toda roke je pustil na vodilu. Vera je bila prepričana, da ni nedovzeten za njene draži, manjkalo je le še prilike, da ga spravi v izkušnjavo. Mnogo možnosti ji je rojilo po glavi. Ali se ne bi dalo poskrbeti za majhno nezgodo na povratku? Kako bi to neki napravila? Ali pa bi si na izprehodu po grajskem parku izvila gleženj — pa ta zvijača je menda že kar prestara? Morda bi se njegova zaspana čuv-stva zdramila, če bi se spotaknila in mu omahnila v naročje? Med zadnjim kosom vožnje nista več govorila drug z drugim. Ostali vozovi so bili tik za njima, izletniki so poskakali z njih ter se ob pokanju šampanjk in slastnih kruhkih strnili v veselo družbo. Samo telefonskemu klicu gospoda Summersa in njegovemu ugledu se je bilo zahvaliti, da so jih ob tej nenavadni uri spustili v razvaline gradu. Noč je bila prečudno lepa. Mesec je sijal visoko na čistem nebu, zvezde so se razsipno lesketale. Gospod Bickerton in Judy sta bila izmed prvih, ki so se ločili od družbe, da si natančneje ogledajo razvaline. Tudi njima je bila vožnja dokaj tiho minila, a Bickerton ni mislil ves čas na nobeno drugo dekle mimo te, ki je sedela zraven njega. »Judy,« je zdaj izpregovoril, »oba sva Američana, in vendar veva o teh razvalinah najbrže več kakor tukajšnji Angleži. Pravkar sem nekoga vprašal, kaj misli o Amyji Robsartovi, pa mi ;e bogme odvrnil, da se ne more spomniti, kdaj bi jo bil videl.« »Scottov roman sem trikrat prečitala. ko sem bila malome še otrok,« je rekla Judy. »Tako krasno je, da tukaj vidiva prizorišče.« Šla sta dalje, in zdajci jo je prijel za roko. »Judy,« je dejal, »na svetu je še toliko reči, ki so vredne, da jih človek vidi; ali si jih ne bi skupaj ogledovala?« »S tem hočete reči...« »Da bi vas rad imel za ženo, prav vas — samo vas.« Obstala sta v senci starega zidu; tam jo je potegnil k sebi in jo objel. »Iz domovine prihajate,« je rekla, »ves svet ste prehodili, vse zale Angležinje ste videli in prav mene hočete za ženo?« »Po vsem svetu sem te iskal, nazadnje sem te vendarle našel in nič te ne sme več ločiti od mene.« Pri vila se je k njemu. »Judy,« je rekel čez nekaj časa, »kako je s Ka-rolino? Je ona vzela bisere?« Judy se mu je z grozo izvila. »Karolina ni ukradla biserov,« je nato ogorčeno dejala. »Kako se jo drznete tako sumničiti?« »Saj veš, da je izgubila vse premoženje.« »Seveda vem. Ali pa jo imaš za zmožno takšnega zločina? Šele minuli teden so ji ponudili tisoč funtov, pa jih je odbila in rajši pomagala prijateljici, da se lahko omoži.« Nato mu je povedala zgodbo o Nancyji Macraejevi. »Za svojo osebo ~em prepričan o njeni nedolžnosti,« je počasi odgovoril. »Mislim, da je takšnega dejanja prav tako nezmožna kakor ti.« »A če — če bi bila vendarle tudi jaz storila zločin, kaj tedaj?« je vprašala Judy. »Kaj si storila, zdavnaj vem, dragica, in te imam zaradi tega še rajši. Dobra, zvesta tovarišica si. Pred jutrišnjim dnem pa o tem nikar ne govoriva. Nemara da bova morala še komu pomagati, ki ga imava rada. Zdaj morava iti. Pojdiva! Na povratni vožnji te bom ves čas poljubljal; to bo, kakor da bi se peljala v nebesa.« »Vozi pa le previdno,« je rekla Judy s svojim rahlim, sladkim smehom. »Za zdaj me še nič ne mika, da bi šla v nebesa.« Druge dvojice so se takisto izprehajale po mesečini in prijazne sence so dajale varstvo tudi njim Čemu pa sta mesečina in senca na svetu? Vera je bila spretno privedla Petra na skrit prostorček nedaleč od velikega grajskega stolpa. »Ali ni čudovito!« je zašepetala, kajti ta beseda ji je bila posebno pri srcu Položila mu je roko na komolec in se rahlo naslonila nanj.. Čutil je nežni sladki vonj njenega parfuma, ki se je zlival z drugimi nežnimi dišavami te krasne noči Nekaj mu je šepetalo: Lepa je, kaj še misliš na ono drugo? »Ko ste me poljubili,« je spet izpregovoril a s svojim najslajšim glasom »sem začutila, kako se v mojem srcu nekaj drami. Ali mnogokrat tako poljubljate?« V nemi predaji je obračala lice proti njemu. Tedajci je nekdo glasno zaiklical njegovo ime. »Peter Grey, kje pa ste?« »Kaj je?« se je Peter oglasil. »Enid Catorjeva se je ranila na kolenu. Ste za to, da se pelje v vašem vozu domov? V vašem vozu bo najlaže držala nogo iztegnjeno.« Jimmy Lithgow mu je tako klical; slišati je bilo, da je precej razburjen. In res je bilo v Petrovem dirkalnem vozu več prostora, da si mogel iztegniti poškodovan ud, kakor v navadnih dvosedežnikih. »Saj se lahko pelje z velikim vozom « je rekla Vera, »z vozom gospoda Sommersa. Tam ima vendar še dosti več prostora.« »Ta vozi že pet ljudi in zaboje s prigrizki,« je rekel Lithgow. »Če je Grey za to, vas vzamem v svoj voz.« »Tako hudo se vobče ni mogla poškodovati,« je zlovoljno dejala Vera. »Pač, hudo se je ranila, m jaz imam najboljši voz,« je rekel Peter. Pogledi In zahteve narodnega delavstva Resolucije z občnega zbora Nar. strokovne zveze Poročali smo že o lepo uspelem občnem zboru Narodne strokovne zveze, ki je bil nedavno v Celju. Ker smo mogli vsebino sprejetih resolucij v poročilu prinesti le v kratkem izvlečku, jo objavljamo danes malo obširneje saj je za vso javnost zanimivo, kako gleda narodno delavstvo na pereče delavske in splošne narodne zadeve. Resolucije pravijo med drugim: Delegatski zbor Narodne strokovne zve ze (NSZ) ugotavlja na podlagi referatov o dosedanjem delu vsestransko delavnost na rodne delavske organizacije za socialne in nacionalne koristi delovnega človeka. Uspehi te delavnosti so povsod vidni. Z bolestjo v duši obžalujemo, da naše javno politično in državno življenje ni znalo ceniti naše ideologije in miselnih temeljev našega pokreta. Državnim in narodnim potrebam je v škodo, ako narodno delavstvo nima možnosti, da v javnem življenju, predvsem v javnih socialnih delavskih ustanovah, uveljavlja svoj vpliv. Delavstvo mora dobiti neomejeno zaupanje in vero v zakon in oblast. Zato je važno, da ima svoja zastopstva tudi v javnih korporacijah, ki rešujejo zanj važna socialna, gospodarska in finančna vprašanja Narodno delavstvo je proti vsaki dekre-tirani enotni delavski strokovni organizaciji. ker hoče biti organizirano v samostojni, svobodni in narodni strokovni organizaciji Hočemo, da delavski strokovni pokret ostane izven političnih trenj in stremljenj, vedno pa vdan narodu in državi Prisilno uniformiranje delavskega strokovnega pokreta bi vzelo delavstvu zaupanje v svojo moč ter v načela svobode in enakosti Priznavamo pa potrebo vsedr-žavne delavske solidarnosti pri polnem spoštovanju in upoštevanju ideoloških osnov našega pokreta. Narodno delavstvo ponovno izreka prepričanje, da je NSZ polnovreden činitelj pri prizadevanjih za izgraditev države in ureditev socialno gospodarskih razmer. Zavedajoč se pomena svojega pokreta, izjavljamo, da bo NSZ pazljivo zasledovala vse potrebe malega človeka ter uporabljala vsa sredstva in pota za realizacijo zahtev socialno gospodarskega značaja. Za nas je izven dvoma, da more biti socialnim, kulturnim in gospodarskim potrebam slovenskega delavca zadoščeno samo v enotni in notranje krepko povezani skupni državi Jugoslaviji Življenje izven tega okvira bi pomenilo zasužnjen je v socialnem in kulturnem ozira Skladno z našo slovensko narodno miselnostjo pa je, da zahtevamo odkrito spoštovanje slovenskega rodu in njegove pravice do enakopravnega mesta pod soncem. Močna Jugoslavija je edino sredstvo za ohranitev našega slovanskega značaja Zato nam je obramba države v njenih mejah ter duhovni in moralni polnovrednosti najvišji smoter. Želimo, da bi bila narodni čut in državljanska zavest bolj razvita v svoji stvarni vrednosti Cas zahteva vsestransko pomirjenje duhov ter več spoznanja nevarnosti, v kateri se gibljeta narod in država, IL Sedanji položaj delavca in malega človeka je vsled naglega porasta draginje in nastopa špekulacije nevzdržen. Narodno delavstvo kot odločen branitelj reda, miru in zakonitosti v državi zahteva, da se vsi vzroki draginje in nereda nujno in dosledno odpravijo. Cene potrebščinam je ustaviti na socialni višini, da se tako onemogočijo nevarni pojavi, ki bi jih lahko povzročil neprestani porast draginje. Protidraginjske odredbe naj veljajo tudi za najvažnejše poljedelske proizvode K pobijanju draginje in drugim ukrepom v zvezi s prehrano je treba pritegniti vse sloje, zlasti delavce in nameščence, ki zaradi draginje največ trpe. Izvozna carina na prekomerni izvoz ži vil in kuriva, ukinitev trošarine na poljedelske proizvode in kurivo, omejitev trgovskega dobička ter uvedba posebnih davkov na večje dobičke in neopravičeno kopičenje premoženja so le delni, a nujno potrebni ukrepi, ki jih narodno delavstvo zahteva v interesu socialne pravičnosti v interesu obrambe naroda in države. Pri vsem tem pa je treba preprečiti kakršnekoli poskuse enostranske prehrambene politike, da se prepreči še večje vznemirjenje in nezaupanje v ljudskih vrstah. Zaradi pospeševanja produktivnosti in izboljšanja socialnih pogojev v času zuna-nje-političnih težav je potrebno razpisati notranje posojilo za javna dela, toda v taki obliki, da ne bo v nevarnosti težko prisluženi delavski denar in da se ne bo pospeševal porast draginje. Končno smo prepričani, da bi svobodnejša javna kritika nezdravih draginjskih pojavov in prehranjevalnih ukrepov mnogo koristila stvari in ugodno vplivala na široke delavske množice. III. V tem težkem času je najbolj prizadeto tekstilno delavstvo. To krizo je treba z vso skrbnostjo blažiti z upravnimi, finančnimi in zakonodajnimi ukrepi. K sanaciji je treba v prvi vrsti pritegniti tekstilno industrijo, predvsem z ustvaritvijo posebnega sklada za pomoč brezposelnim tekstilnim delavcev. V krajih z razvito tekstilno industrijo je vsa podjetja prisilno povezati v skupnost, ki naj se briga za prehrano delavstva in zaposlitev brezposelnih pri javnih delih. Z vsemi sredstvi je treba doseči da se v tekstilni industriji pojača tovarniška socialna politika, zlasti skrb za invalidsko in starostno višje zavarovanje, stanovanjska akcija in pomoč bednim družinam Brezpogojno je vse storiti, da bodo delovne prilike urejene s splošno kolektivno pogodbo. IV. Četrta točka resolucij govori o samoupravah v delavskih in nameščenskih ustanovah ter vsebuje že znane zahteve strokovnih organizacij glede potrebnih sprememb pri njih in glede njihove depolitizacije. V. Skrajno obupen je položaj upokojencev. Zato je potrebno, da jim v prvi vrsti pomagamo in morajo merodajni faktorji storiti vse, da se bedno stanje upokojencev ublaži. Ponovno poudarjamo, da je neobhodno potrebno, da oblast čim preje izda uredbo za obvezno sklepanje kolektivnih pogodb. Poenostaviti se morajo navodila za volitve obratnih zaupnikov, podaljšati zaup-niški mandat na tri leta ter izdati ukrepi, ki bodo omogočali uspešno delovanje obratnih zaupnikov. Izda naj se tudi uredba o minimalnih mezdah za kvalificirane delavce. Zadnji čas pa je, da se zakonitim potom uvede plačani dopust. VI. Narodna strokovna zveza obsoja vsako gibanje delavcev, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni. Take akcije otežkočajo strokovnim organizacijam uspešne ukrepe v obrambo delavskih socialnih potreb. Danes je bolj ko kedaj potrebna disciplinirana strnjenost delavskih vrst. Delavci nimajo jamstva, ali in kakšne uspehe bodo dosegli z nepremišljenimi in protizakonitimi koraki Zato obsojamo vsakogar, ki skuša izzivati divje stavke in druge take akcije, ker s tem žene delavstvo in usoge delavske družine v lakoto. Narodno delavstvo pričakuje, da bodo vsi činitelji razumeli to načelno stališče, ki ne pomeni naše slabosti. Nerazumevanje pa bo pojačalo samo našo borbenost, ker smo prepričani, da smo na pravi poti Jugoslovenska obisk v Budimpešti V Budimpešti se je mudila pretekli teden delegacija Ju goslov en sko-madžarske ga društva iz Beograda. Vodil jo je bivši finančni minister Vojin Djuričič. Delegacija je bila sprejeta tudi pri regentu Horthyju, ki se je zadržal dalje časa v razgovoru zlasti s predsednikom Diuričičem Na grob madžarskega neznanega junaka so položili delegati lep venec, budimpeštanska nemška občina pa jim je priredila svečan banket. Madžarski listi so posvečali obisku delegacije Jugoslovensko-madžaTskega društva veliko pozornost in poudarjali, da kaže jugoslovensko-madžaisko prijateljstvo vedno lepše sadove ter postaja bolj in bolj prisrčno in intimno. Hrvatski evharistični kongres Poročali smo že o zasedanju jugoslovenskega katoliškega epdskopata v Zagrebu-Na zasedanju, ki je bilo pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepin-ca. so po poročilih listov razpravljali zlasti o organizaciji velikega evharističnega kongresa. ki bo prihodnje leto v Zagrebu tn na katerega bo prišel tudi posebni papeški odnoslanec Po dosedanjih računih se bo udeležilo evharističnega kongresa okoli 200.000 ljudi. Zvezan bo s proslavo 1300 letnice pokristjanjenja Hrvatov. V zagrebških katoliških krogih pričakujejo, da bo ob tej priliki tudi slovesno proglašen za svetnika prvi Hrvat bi. Nikola Tavelič. Evharistični kongres se bo pričel 19. junija Ln bo trajal štiri dni. O organizacijah našega delavstva »Slovenski delavec« glasilo slovenskega dela Jugorasa, je zelo mnogo pisal o sporazumu med Jugorasom in Hrvatsko delavsko zvezo Na njegovi osnovi naj bi se lik-v; dira le vse ostale delavske strokovne organizacije v državi Mi smo bili glede ute-me Ijenosti teh načrtov zeflo skeptični, ker nam je znan n razpoloženje v vrstah Hrvatske delavske zveze. Sedaj se oglaša k temu tudi glasilo te zveze »Hrvatski rad-nik«. ki pravi: »Ponavljamo in ostajamo pri svoji trditvi, da Jugoras ne predstavlja delavstva in delavskih interesov v drugih pokrajinah države. Slej ko prej smo prepričani da se bo srbski delavec osvobodil verig, ki so mu jih naložili ne samo kapital, temveč zlasti različne delavske lažiorganizacije Prepričani smo, da bo končno tudi srbski delavec ustvaril sebi resnično nacionalno delavsko organizacija, ki bo dostojno za stopala njegove interese ter mu prinesla svobodo in človeka dostojno življenje.« Finančna kriza hrvatskih mest V soboto so bila v Zagrebu končana tridnevna posvetovanja zastopnikov avtonomnih mest s področja banovine Hrvatske. V osprediu razprav so bila finančna vprašanja, ker se nahajajo vsa hrvaška mesta v precejšnji goscodarski krizi. Sprejeta resolucija ugotavlia. da na lanskem sestanku storjeni sklepi od finančnega ministra in od bančne oblasti niso bili dovoli uvaževani in da se zato gospodarski položai mest ne le ni izboljšal, temveč se je celo poslabšal Zagrebški župan ki ie konferenci predsedoval, le bil naprošen. nai v imenu vseh hrvatskih mestnih občin predoči finančnemu ministrstvu v Beogradu in banski oblasti v Zagrebu nevzdržni položai hrvatskih mest ter stori vse za njihovo sanacijo. Pole« drugega je btto na konferenci sklenjena nai se osnuje samostojna zveza mest banovine Hrvatske, ki bo potem sodelovala z Zvezo mest kraljevine Jugoslavije. Ustanovna skupščina bo v mescu decembru. Točna ugotovitev »Slo-vetičevo« poročanje o slavnostni recepciji na sovjetskem poslaništvu v Beogradu ob priliki obletnice oktobrske revolucije je zbudilo razumljivo pozornost Sirom naše države. Večina listov je ponatisnila »Slovenčeva« svojevrstna poročila in »Jutrove« pripombe k njim. Sarajevska »Jugoslovenska poŠta« dostavlja k »Sloven-čevemu« poročanju pod naslovom »Nerazumljivo požiranje slin« sledečo beležko: »Res je čudno, da »Slovenec« in »Slovenski dom«, organa slovenskega dela JRZ, ne moreta razlikovati med diptomatskim predstavništvom močne velesile, ki ima vso pravico do dolžnih obzirnosti naše javnosti tn pa med ideološkimi frontami. Za vsakega rodoljuba je jasno, da predstavlja tak način pisanja v teh težkih in usodnih časih vse kaj drugega, kakor pa uslugo domovini« Daleč od stvarnosti Zagrebški list »Hrvatska gruoa« objavlja uvodnik »Hrvatska narodna vzajemnost«. V njem razpravlja o vlogi Hrvatov v bodočnosti ln pravi, da bodo Hrvati v družbi ostalih narodov pač toliko veljali kolikor bodo pokazali svojo moč ln disciplino. Nato nadaljuje: »Hrvatski narod ima ogromne duševne tn materialne vrednosti, mimo katerih nI mogoče iti. Te vrednosti ga dvigajo v očeh drugih celo nad večje in močnejše narode. Vsak Hrvat se mora zavedati, da je novi red v Evropi že na poti ne glede na izid sedanje vojne. Hrvatski narod ima vse pravice do svojega svobodnega življenja, ker je njegova ustvarjajoča sila v družbi narodov element miru in reda. Hrvate mora voditi v teh usodnih časih samo hrvatska narodna misel, ki mora prežeti slehe^-io hrvatsko dušo. Na sedanjem pokolenju leži odgovornost za bodočo usodo hrvatskega naroda, ki je zasluži! že davno, da živi svoje lastno življenje.« »Hrvatska gruda« je glasilo frankovcev. za to ni čudno, da hoče zavesti hrvatski narod zopet nekam v megle ln jih odtrgati od življenjske stvarnosti, katere maksima je, da ni Hrvatske in Hrvatov brez Jugoslavije. Pobalinsko dejanje »Narodni list«, glasilo jugoslovenskih nacionalistov v banovini Hrvatski, poroča o dejanju, ki meče kaj temno luč na Split Med promenado po splitskem Narodnem trgu je neki neznanec udaril po oglasni deski sokolskega društva Split, ki je posebno zadnje čase zelo delavno in uživa v tem oziru priznanje vseh poštenih Spli-čanov. Medtem ko je bilo občinstvo pozorno na ta incident, je drugi neznanec treščil steklenico črnila na spominsko ploščo Spličanom. ki so padli v svetovni vojni kot dobrovoljci in četniki v borbi proti črno-žolti monarhiji Neznani storilec je po svojem pobalinskem dejanju junaško pobegnil »Narodni list« paziva splitske odgovorne oblasti od policijske uprave do izpostave banske oblasti, da najde krivce tega bar-banskega dejanja Pri tem obeta pomoč vseh pravih Spličanov od jugoslovenskih nacionalistov pa do pristašev Hrvatske se-Ijačke stranke. Nova ulična imena v Slavonski Pcžegi Zagrebška »Hrvatska straža« poroča: »V Slavonski Požegi je bila pred dnevi seja novo imenovanega mestnega sveta. Na seji je bilo sklenjeno prekrstiti dosedanjo Masarykovo ulico v Kanižličevo ulico kakor se je že svoj čas Imenovala. Sedanjo Tyrševo ulico so prekrstili v Ulico Josipa Tomiča. Novi občinski očetje so spremenili tudi dosedanjo ulico dr. Antona Korošca v ulico Vilima Korajca. ulico Nikole Pašlča pa v Zvonimirovo ulico« Vesti iz Poljske Kakor poroča nemška uradna agencija DNB. je poznan jsko posebno sodišče na Poil jskem obhodilo šest Po'j.i kov, ki so hi Ti že preje večkrat kaznovani na smrt zaradi zločinov prot' premoženju in življenju Nemcev na Poljskem. Isto 9^>dišče ie v nekem drugem procesu obhodilo šest članov neke rona^ke t<*'pe ki ie izvršil nad 300 roparskih napadov v obmejnem pasu na Poznan iskem. DNB poroča dalje, da sc bliža io priprave za osnovanje posebne židovske četrti v Var*avi svojemu koncu Vanjo bodo 'Z osta'ega mesta preseljeni vsi oni Zidje, ki so imeli izven židovske *etrti svoje trgovine in svoja stanovanja Ker so se ti Zidje s svojimi rodbnami že nreselili. gre sedaj le še za preselitev njih poslovnih lokalov. Nov še£ kabineta predsednika vlade Beograd, 18. nov. p. Za šefa kabineta predsednika vlade je imenovan Borivol Dimitrij evič doslej inšpektor odde^a za socialno politiko v moravski banovini Iz upravne službe Beograo, 18. nov. p Za politično upravnega tajnika pri banski upravi v Ljubljani je imenovan Rudolf Zmrzlikar, doslej sreski načelnik stavniškega sreza. Samomor zapuščenega moža Be°grad, 18. nov. p. Dopoldne je izvršil samomor zasebni uradnik Borivoj Milosav-ljevič. Skočil je pod tovorni vlak na progi Beograd — Novi Sad. Obupal je baje, ker ga je zapustila žena. Posebnost bojev v Epiru Posebni dopisnik a merilce poročevalske službe »United Press« Raynold Paccard, ki se mudi na bojišču pn italijanskih četah, ugotavlja, da je italijanska vojska sedaj končaia prve fazo vojne proti Grški in da so se dosedanje operacije vršile na isti način, kakor svoječasno v Abesiniji. Razlika je samo v tem, da so prodirajoče čete naletele na daleko hujše ovire nego v Afriki in da imajo Grki dobro topništvo, s katerim se upirajo napadom Grki imajo najmodernejše topove in puške, poleg tega pa jim Angleži dobavljajo tudi ostali vojni material, ki je na vrhuncu sodobne vojne tehnike. Italijani so v Abesiniji prodirali po širokih dolinah in planotah, epir-ska pokrajina pa je v bistvu popolnoma drugačna. Tu se vleče pred vsem nekoliko pogorij z oekimi, globokimi dolinami pravokotno na smer i>talijanskega napada. Grki so na rebrib teh pogorij zgradili močne ovire ter vse dostope na gosto zagradi-li z bodljikavo žico Razen tega »o se na mnogih točkah globoko zakopali v tla ter postavil močno topništvo, ki Ja njih no obrambno sredstva Da ovirajo italijansko prodiranje, so Grki razrušili vse mostove ter pokvarili vsa pota in to tako temeljito, da niso pustili celega niti enega mostička ali podzidka. Dopisnik je spremijal italijanske čete po globokem blatu, ki se niti po treh vročih sončnih dnevih ni posušilo, ter je pri tem ugotovil, da so grške čete ponekod tudi zagTadile prirodni tok gorskil. potokov ter povzročile umetne poplave Razen tega je bil vsak ovinek na gorskih stezah podmini-ran in ko se je nasprotnik približal do-tičnian točkam, so Grki zažgali mine z električnim tokom, ki je prav na gosto speljan po vsem pogorju V enem samem odseku je dopisnik naštel sest porušenih mostov ter videl naimanj dvanajst min. ki so se razpočilc na sTatešk.; važnih točkah. Neki italijanski o4'cir mu je pripove- da m Grki spretne je poataivjejo dt na mi ta nego asturski rudarji ▼ španski državljanski vojni Italijansko vojno vodstvo je moralo pred vsem skrbeti za popravo mostov. Na tisoče vozil prrvaža gradbeni materiaU in italijanski strok ovn. dela ve grade no^e mostove ali urejujejo pontonske b rodove. V dosedanjih bojih se je izkazal bicikd kot najboljše prometno sredstvo za italijansko pehoto. Dopisnik je skozi daljnog'ed opazoval nepregledne kolone bcrsaljerov, ki so na kolesih hiteli proti fronti. Ko so se približali položajem, so seskočil; ter pripravili puške in strojnice. Tako so napredovali in izvajali manever obkroženja. da bi pregnali grško topništvo in pehete, ki sta se bila v gnezdila na visoki gori Drugo važno sredstvo »o tudi motorna kolesa s prikolicami ter mali tanki za enega vojaka. Pomembno vlogo ima tud konjiča. § s^ o »Plavi« v Beogradu in zeleni v Zagrebu so zdaj na vrhu Hgaških tabel v SLS in HNS — Se nekaj pripisov od minule nedelje Kakor v slovenski ligi so tudi v najvažnejšem prvenstvenem tekmovanju pri Srbih in Hrvatih izkoristili sedanje ugodno vreme ter po končanem jesenskem delu tekmovanja še zmerom igrajo dalje, da bi ga čim več dovršili pred spomladjo in bi se potem lahko čimprej začelo prvo ožje tekmovanje za novo državno prvenstvo. V srbski ligi so imeli — kako je razvidno iz izidov, ki smo jih objavili že v ponedeljskem »Jutru« —, popoln spored z vsemi petimi tekmami, in sicer za H. spomladansko kolo. Rezultati teh srečanj niso prinesli prav posebnih presenečenj, vsekakor pa je vredno omeniti, da so se subotiški železničarji (2AK) z visoko zmago nad Jugoslavijo iz Jabuke povzpeli na tretje mesto v tabeli kar je za ta »podeželski« klub vsekakor velik podvig, na katerega niti sam ni nikoli računal. Beograjski štirje klubi so se to nedeljo merili med seboj in je Jugoslavija z veliko težavo ln enim samim golom dobila obe točki proti Jedinstvu, medtem ko je BSK katastrofalno porazil Baskovce in si tako ne samo obdržal vidno vodilno pozicijo v ligaški tabeli, temveč tudi izdatno popravil količnik golov. Precej trda prede letos Bati, ki je zdaj izgubila še proti Vojvodini in zaseda skupno z Jedinstvom ln Baskom najslabša tri mesta med vsemi srbskimi ligaškimi klubi. Podrobno stanje v tabeli je takole: BSK 11 9 1 1 43:11 19 Jugoslavija 11 7 1 3 22:13 15 2AK 11 5 2 4 20:25 12 Vojvodina 11 4 3 4 23:22 11 Gradjanski 11 4 3 4 18:22 11 Jugoslavija (J) 11 4 2 5 19:25 10 Slavija 11 2 5 4 27:25 9 Bata 11 4 1 6 18:20 9 Jedinstvo 11 3 2 6 12:19 8 Bask 11 1 4 6 14:34 6 Tekmovanje se bo nadaljevalo že spet kar prihodnjo nedeljo po naslednjem razporedu: v Beogradu: Bask—2AK in Jedin-stvo—Vojvodina, v Sarajevu: Slavija—Jugoslavija, v Pančevu: Jugoslavija (J)—BSK in v Borovu: Bata—Gradjanski. Hrvati so zaradi odigranja svojih ligaških tekem ubrali drugačen način kakor Srbi m Slovenci — ker so z nekaterimi jesenskimi tekmami v zaostanku — ter sklenili, da bodo najprej odigrali vse zaostanke ln izpopolnili ligaško tabelo do konca jesenskega tekmovanja, potem pa šele začeli s spomladanskim delom. Zaradi tega so imeli to nedeljo na sporedu samo 45 minut prekinjene ligaške tekme med Gradjanskim in osiješko Slavijo, ki je prinesla Gradjan-skemu še dva gola, skupni rezultat 3:0 ln dve točki, s katerima se je skupno s prejšnjimi 12 še krepkeje vsidral na drugo mesto za Concordijo, ki za enkrat še vodi. Stanje prvenstvene tabele je v tej ligi do prihodnje nedelje naslednje: Concordia 9 7 2 0 31- 8 1* Gradmnski 8 6 2 0 35: 5 11 Hajduk 8 7 0 1 7 14 HASK 9 4 3 2 18:12 11 Split 9 4 0 5 13.27 8 Slavija (Ol 3 2 3 4 13:27 7 Slavila (V) 9 2 1 6 9 19 5 2slezničar 9 13 5 11 .'25 5 Bačka 9 1 2 6 11:26 t Sašk 9 1 2 6 5.18 4 Zims&o-spcrtnl dr&blž (Iz zimskosportne korespondence ZSSJ) Smučarji so pričeli skoraj po vseh krajih s kondicijsklmi treningi telovadbo in gozdnimi teki, pa tudi v odborih društev in podzvez je postalo živahno. Kljub težkim razmeram se pripravlja dokaj bogata smučarska sezona. Razdelitev državnih prvenstev. Tekmovanja za državno prvenstvo v smučanju so oddana kakor sledi: štafeta 4x10 km Hrvatskemu skijaškemu savezu za 19. februarja 1941, državno prvenstvo v klasični kombinaciji in samostojnih skokih za 25. in 26. I. Slovenski zimsko športni zvezi, ki bo izvedla prireditev v Kamniku odnosno v slabem vremenu v Kranjski gori. V istih dneh in ravno tam bo tudi mladinr sko državno prvenstvo. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji za moške in dekleta bo izvedla Ljubljanska zimsko športna pod-zveza v dneh 22. in 23. marca na Krvavcu. Triglavski dan 20. aprila Izvede Slovenska zimsko športna zveza. ISSK Maribor protestira • • • ISSK Maribor Je proti verifikaciji nedeljske tekme med SK Bratstvom ln ISSK Mariborom, ki je bila na Jesenicah tn se je, kakor znano, končala z zmago SK Bratstva v razmerju 4:0, vložil protest pri Slovenski nogometni zvezi. V svojem protestu ISSK Maribor navaja med drugim, da je tekma potekla neregularna, ker je bilo igrišče čisto pod vodo. Športniki v Trbovljah na deta. Športni klub Trbovlje je preteklo sredo na društvenem sestanku razpravljal, kako poživiti klubsko delo ter je sprejel razne sklepe. Sestanek je bil bolj slabo obiskan ter se Nadaljevali bodo tekme za to tabelo tudi že prihodnjo nedeljo, in sicer bo na sporedu zelo važna šc neodigrana tekma med Hajdukom in Gradjanskim v Splitu. Pripomniti je treba, da po tej splitski tekmi jesenski del tekmovanja tudi še ne bo čisto zaključen, ker sta se pred kratkim moštvi Hajduka in Splita ločili v ligaški tekmi 9 minut pred koncem, ko je bilo stanje 2:1 za Hajdukovce. Ta tekma je z zgornjim rezultatom tudi upoštevana v objavljeni ta.beli, kdaj pa bodo odigrali preostalih 9 minut, še nI odločeno. Na zborovskih Med raznimi športnimi zborovanji, ki so jih imeli to nedeljo, je bilo vsekakor najpomembnejše ono med drsalci v Beograda, ki so si ustanovili novo vrhovno drsalno zvezo za vso državo. To je bil prvi ustanovni občni zbor, ki je bil sklican po sporazumu med delegati vseh treh narodnih zvez ln bi prav za prav lahko služil za primer za ureditev organizacijske strani našega športa vsem ostalim športnim zvezam, najbolj seveda onim, v katerih se še zmerom lovijo okoli vprašanja, kdo naj ustanavlja vrhovne športne forume, kje naj bodo njihovi sedeži in kako naj se razdeli pristojnost med banovino Hrvatsko in ostalimi pokrajinami. Na tem občnem zboru so vsi delegati pokazali dobro voljo za ureditev vseh spornih vprašanj in navsezadnje v najlepši slogi izvolili upravo, ki bo lahko uživala v tej zaupanje vseh narodnih zvez in bo v zadovoljstvo vseh aktivnih panogi vršila svoje posle. Kakor smo poročali že v ponedeljski izdaji našega lista, je bil za predsednika te zveze izvoljen dr. Ivo Spevec, odvetnik iz Zagreba, tri podpredsedniška mesta pa so zasedli šuput lz Zagreba, Grujič iz Beograda in Betetto iz Ljubljane. Ostali odbor je sestavljen takole: tajnika štiglic in Bačkor, blagajnik Lokar, tehnična referenta Prstec in inž. šllovič. v upravi pa so Penkala in Grund iz Zagreba, Milič iz Beograda in Vodišek iz Ljubljane. Nadzorni odbor sestavljajo dr. Kamenarevič in dr. Pfaff iz Zagreba, Atanackovič in inž. Miodragovič iz Beograda ter Palme lz Ljubljane. V Beogradu so imeli v nedeljo še eno skupščino, in sicer redni srbske plavalne zveze, na kateri pa ni bilo posebno dolgotrajnih razprav. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno, v novo upravo pa so bili večinoma izbrani prejšnji odborniki z inž. Miodragovičem na čelu. Sklenjeno je bilo, da bodo prihodnje leto glavne zvezne prireditve v Hercegnovem. V Zagrebu so zborovali hrvatski veslači in je bilo na občnem zboru HVS od 18 klubov zastopanih 16. Razpravljali so o vseh aktualnih vprašanjih in izbrali novo upravo, kateri bo načeloval univ. profesor inž. Stipetič. Zagrebška Concordija je prejela zelo lanska v o ponudbo iz Nemčije. Berlinski klub Hertha je namreč povabil letošnjega jesenskega prvaka iz hrvatske lige za božično gostovanje v Berlin, kjer naj bi Zagrebčani odigrali tri tekme z raznimi mestnimi reprezentancami. Pogoji za nastop so zelo ugodni, pa se menda v Concordiji rwo bavijo z mislijo, da bi šli na to gostovanje. vabilu niso odzvali zlasti oni starejši člani, ki so bili svojčas najbolj agilni klubovi pristaši. Na sestanku je bila ustanovljena table teniška sekcija pod vodstvom tov. Huga Kokalja. Z rednimi treningi bodo pričeli že v torek. Vsi interesenti se vljudno vabijo, da se prijavijo pri tov. Kokalju v restavraciji ali pa na treningih, ki bodo redno ob torkih ln četrtkih v dvorani gostilne Forte, vedno ob 20. Vodstvo sekcije se je zadevno obrnilo na narodno zvezo glede vstopa ▼ zvezo, ker želi sekcija biti čimprej včlanjena v njej. Boksaška sekcija bo pričela zopet z rednimi treningi juniorjev ter se vabijo vsi interesenti, da se udeležijo prvega treninga v sredo 20. t. m. Redni treningi bodo vsako sredo in petek. Klub se obrača na trboveljsko Javnost s prošnjo, da ga podpre v delu, ki naj bo v korist in prospeh športa v Trbovljah. Nogomet so igran tudi v Radečah. Tradicionalna nogometna tekma med »priva-tisti« in »študenti«, ki so jo v nedeljo igrali v Radečah, je ostala neodločena 1:1. Kljub slabemu vremenu se je na igrišču nabralo precej športnega občinstva, kar kaže, da je med Radečanl precej zanimanja za vprašanje, katera formacija zna več na zelenem polju... Slovenska kolesarska zveza (službene). Redna seje SKZ bo v sredo dne 20. t. m. ob 19. v kavarni Voepernik, Stari trg 34. Pozivamo vse odbornike, da se seje brezpogojno udeleže, ker se bo razpravljalo • važnih zadevah v zvezi s konference vseh kolesarskih klubov. Tajnik. SK Mars. Pozivam vse odbornike ta Slane, ki žele pomagati ln sodelovati pri prireditvi za Miklavža, naj se danes udeleše sestanka, ki bo na običajnem mestu (Poljanska cecrta St 56). Val igralci pa se pozivajo, da se danes ln v četrtek udeleže obveznega treninga ob vsakem vremenu. Treninga naj se udeleži tudi rezervn~ —"—i zaradi nedelje prijateljske tekme. Prosim vsi ln točno! Tajnik. MALI OGLASI CENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Dtn 8.— davka sa vsak ogla« in enkratno pn Btojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Beseda 1 Oln. davek > Din za Slfrc al) dajanje naslova 5 Din Najmaniš-znesek 20 Din Gozdarja t strokovno Solo (srednjo tehnično ali gozdarsko), z nekaj let samostome prakse, mlaišega (po možnosti ože-njenega), agilnega, lovca, sprejmemo takoj za samostojno upravlianie gozdnega veleposestva m žage z nekai ekonomije. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Blizu železnice«. 30922-1 Brivski pomočnik dober ln hiter delavec dobi takoj službo. Noč Joško, Slov. Javornlk. 31241-1 Mehanika za pisalne stroje z odsluženim voiaškim rokom z nekaj znanja italijanskega jezika, izučenega — Učemo za novo podjetje t Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehaničar« 30896-1 Hotelskega treznega, z nemščine, s sprejme Hotel Strukel. 31153-1 portirja znanjem kavcijo. Mizarja prvovrstnega za furnirano pohištvo sprejmem. Plača 6—7 din. Izdelo-valnlca pohištva Malen-šek. Celovška cesta 258. Dravi je. 31251—1 Delovodja podjetje za izkop porcelanske gline išče paznika. Ponudbe na ogl odd. Jutra z navedbo zahtev pod šifro »Samostojen«. 31258-1 Več krojaških pomočnikov sprejme takoj Jeršin Ivan, krojaški mojster, Črnomelj 62. 31242-1 Strugarja za meslng in barom, res dobro moč, sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštene. 31254-1 Sobarico ki zna nekoliko šivati ln Ima letno spričevalo, sprejme: Marija Mlkllč, Hotel Metropol, Ljubljana. Vprašati med 11. in 12. uro. 31262-1 Stavbnega pisarja s prakso sprejme takoj gradbeno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbni pisar«. 31264-1 ^ienci(ke) Frizersko vajenko ki se je že učila, sprejme »Salon«, Smartinska c. 18. 31247-44 jsaka beseda 50 oat lajanje naslova 5 Dir« -latmanjši znesek 15 Dir Katero dobro srce bi rešilo lz rok brutal nega moža ln staršev živčno onemoglo gospo, da ozdravi. Brez sredstev ln nujno! Prosi-Hvaležna! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir ln zdravje si želi«. 31244-2 Postrežnica Išče zaposlitve za dopol-dar_ske ure. Polzve se Predovlčeva 2. 31249-2 Razglas licitacije! Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu in v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Miha-novičeva 3, istočasno na dan 7. decembra 1940 ob 11. uri dopoldne prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo steklarskih del na novi stavbi sanatorija »Knez Pavle« v Knez selu blizu Niša. Obrazce za sestavljanje ponudb dobite dnevno pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu ob uradnih urah proti plačilu din 50.— in pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, pri katerem se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. V Zagrebu, 14. novembra 1940. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU Kmečko dekle Išče službo. Polzve se Predovlčeva 2. 31248-2 Prodam Beseda k Dtn. davek * Oln. za Slfrc «11 dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Veliki agregat za pokromanje. 10 volt, 1500 Amper, spojen z električnim motorjem 26 Ks, 220/380 volt z oljnatim poganjačem, kopalni regulator, premen ljivl odpor ln spojna plošča, se proda. Elek-trodelavnlca člček, Maribor, Vodnikov trg 3. 30880-6 Kapital Beeeda 1 Din flaveS r>in za šifre ali dajanj* aaslova 3 Dtn Najmanlš1 mesek 20 r>ln Posojila dajemo našim članom m varčevalcem Ueodnl pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čevalcl brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom« LJufcijana Dvor Jakova 8 Iščemo poverjenike 199 Družabnika sprejme brezkonkurenč-no podjetje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Patent do din 15.000«. 30813-16 Seseda i Din davek j otn za Slfrc ali iaianjf -laslovs S Oln Najmaniš znesek 2f Din Slamo za steljo kupi A. Sušnik, LJubljana, Zaloška. 31246-7 [I Beseda i Din davek .< Oln zb šifre ali dajanje naslova S Dtn Najmanlš' znesek 20 Din Staroznana gostilna na najprometnejši točki v Kranju se odda z vsem inventarjem. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod Šifro: »Kavcija«. 30931-19 Brivsko - frizerski salon v Ljubljani, dobro ldoč, radi preselitve v Inozemstvo, poceni prodam. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra eksistenca«. 31259-19 Vodna sila 45 do 150 HP (s dovoljenjem m ža oo) prvovrsten položaj, ob glavni cesti blizu Banje Luke arondlran kompleks 3 ha. na kom Sleksu stoji; mlin. vell-a hiša a trgovino ln gostilno na projpetnem mestu. Priložnostna cena din 330.000. Prodaja: »MoJ dom« Pred uzeče za kupoprodaj u nekretnlna, B. Trtpalo Banja Luka. 31240-20 Boljše brije in dalje traja e • • Posestvo od 22 hektarov arondlrano .5 ha gozda lz. 17 ha njiv v srezu Banja Luka, 20 min od železnice za din 200.000. Prodaja: »Moj dom«, Prediuzeče za kupoproda-Ju nekretnlna B. Trlpa-lo 1 drug. Banja Luka. 31239-20 MMAJ1 Gosposka vila v v Banja Luki nova, moderen komfort. za Izjemno ceno od din 375 000. Prodaja: »MoJ dom« Prediuzeče za kupoprodaj u nekretnlna B. Tripalo 1 drug, Banja Luka. 31238 20 Sedlarski šivalni stroj na motorni pogon se ugodno proda. Ponudbe podružnici »Jutra« Ptuj pod »Dobro ohranjen«. 31266-29 Glasbila Beseda 1 Din davek Oln za šifre ali daianie naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din [IJI »30823« Se motiš. Ne izdajam. Pisma še nimam; poskusim, morda uspe. 31245-24 Pianino dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 31257-26 7saka beseda 50 par a-lajanje naslova S Dir. i al manjši znesek 15 Dti Prazno sobo strogo separlranlm vhodom, severno, ev. mansardno. Išče™ za december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Topla«. 31256-23a Garsoniero strogem centru, sončno, po možnosti s centralno kurjavo. Iščem. — Ponudbe pod »Maja« na ogl. odeL Jutra. 31257-23a Dragocenost t Beseda 1 Oln da^ek ■ Din za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanl* znesek 20 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE iuvelir Ljubljana, wolfova ulica Vsakovrstno zlato, briljante ln srebro kupuje po nai višjih cenah A BOZIC Ljubljana. Frančiškan ska ul. 3 238 36 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifre ali dajanje aaslova 5 Dtn Najmanlš) znesek 20 Din Na Mirju ugodno prodam več solnčno ležečih parcel. Skupno ali posamezno. Polzve se od 10. do 12. Zrlnjskega 15, priti, desno. 31234-30 'saka oeseda 2 Din da vek 3 Din za dajanj* aaslova 5 Din najmanj 41 znesek 20 Din Kateri dobro situiran, dobrosrčen tnteligent bi poročil mlado značajno uradnico brez premoženja. Dopise nasloviti oglasn. odd. Jutra pod šifro »Sreča 1941«. 31243 25 Zahtevajte novsod britvico A L C O S O Razno Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din NajmanjM znesek 20 Din PREMOČ KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEV A 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Izgubljeno Beseda 1 Din davek i Oln za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš) znesek 20 Din Izgubila sem zlato zapestnico (Pan-zerkette) od Pod Tran-čo do gostilne Katrea v Rož. dolini. Oddati Res-ljeva 24, Kovač, proti nagradi. 31250-28 Taško z dokumenti ln n§kaj denarja sem izgubila. Pošten najditelj se naproša uaj vrne dokumente, denar pa si lahko obdrži. Naslov v vseh posl. Jutra. 31255-28 Izgubila sem damsko torbico s ključi ln denarjem 17. t. m. ponoči na Tyrševl cesti ali v Linhartovi ulici. Najditelj naj Jo odda v ogl odd. Jutra proti nagradi._31260 28 Jungluuti VRI S tMAMKO IVStDB Avxe WJUt i t 4vetovncxnam Od Vas le :visno, 'a imate obleko vedno ' M nove zato jo pustite redn<