kra|t In ljudje Rogaška Slatina in njena 200 letnica Nekako v sredini med Celjem in Maribo- rom leži železniška postaja Grobelno, kjer se odcepi od glavne proge lokalka, ki veže evet z Rogaško Slatino. Kmalu od Št. Vida navzgor se odpre divna pokrajina z nešte- timi ljubkimi griči, posajenimi s sočno vinsko trto, na višjih vrhovih se blešče be- le vinske kleti in lične cerkvice, a spredaj pa pozdravlja potnika ponosna Donačka gora, naš Rigi, simbol Rogaške Slatine. Ka- mor sega oko, povsod zelenje, pisana po- lja, gozdovi in travniki, vmes pa kmečki domovi. Na severni strani je gorovje Boč in daleč v ospredju Krapinska gora ter Ivan išči ca, ki te pozdravljajo iz sosedne savske banovine. Vrelec Tempel Misli uhajajo daleč nazaj v zgodovino, v čase, ko so še goste šume pokrivale zem- ljo, kjer stoji zdaj moderno zdravilišče. V duhu vidimo grofa Nikclo Zrinjskega, ki je 1. 1640. kot lovec prebredel vse te naše gozdove, ko pije iz mineralnega vrelca. Pravijo, da je bolehal na jetrih in ledvicah jn da mu je zdravje vrnil baš ta vrelec, ki teče še danes na tistem mestu, samo da je oblika vrelca sedaj povsem drugačna. Nac vrelcem ie bil postavljen 1. 1819. tempelj z joničnimi stebri, zaradi česar ie dobil ime Tempelj. Leta 1679. je opisal zdravilno moč tukaj šnie mineralne vode dr. Pavel pl. Sorbait v svojem obširnem delu »Praxis medica« Iz leta 1685. izhaja obširna razrnava o na- ših vrelcih (mišljen je v glavnem Tempelj), ki jo je napisal dr. Benedikt Griindel pr- votno v latinskem, pozneje pa še v nem- škem jeziku. Kip sv. Janeza Nepomuka z Latinskim napisom, ki stoji še dandanes v bržLn.i vrelcev, nam pove, da so ga po- stavili 1. 1732. dunajski lekarnarji iz hva- ležnosti za »privilegium privativum«. to ie ea izvoz in prodajo slatine in za srečno dovršeno delo na zajetju prvega, naista- rejiega slatinskega vrelca. Nastanek mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini je posledica nekdanjega mogočnež^ eruptivnega delovanja. Ekshalacija ogljika ve kisline predstavlja zadnje ostanke vui kanskega valovanja, ki je vrglo v miocen- ski dobi lehnjake in andezite na svetlo. Kdo ve, koliko tisoč ali stotisoč let je od te dobe! In vendar ni prestanka! Vedno in vedno bljuva ogljikova kislina vodo iz pod- zemskih razpoklin, nasičena s plini in rud- ninami, pa bodisi da se imenujejo natrije- vi sulfati ali magnezijevi bikarbonati, oglji- kova kislina ali radij eva emanacija ali na- posled »genius loči«, kakor je te »kreposti« slatinske vode imenoval dr. Benedikt Griindel, ki je najtočneje in prvi opazo- val znamenite uspehe pri zdravljenju bol- nikov pred 200 leti. S ponosom gleda Rogaška Slatina nazaj v preteklost, na katero jo najlepše in naj- dostojneje spominja spomenik sv. Janeza N pomuka, čuvarja in zaščitnika rogaških slatin. Dne 14. t. m. bodo zasijale tisoče- re lučce v zdravilišču in v pestrem spore- du se bo razvila slavnost 2001etnice zajet- ja vrelca in 200letnice odkritja častitljive- ga spomenika sv. Janezu Nepomuku Stara hiša na vogalu Gajeve in Dunajske ceste ki so jo pričeli v v začetku tedna podirati po dogo- voru med mestno občino ljubljansko in Pokojninskim zavodom, po kate- rem je mestna ob- čina dolžna hišo podreti, čim bo ne- botičnik gotov. V hiši je stanovalo več strank, ki so se že morale izse- liti, pa tudi trgov- ski lokali so že iz- praznjeni. — Ko bo hiša podrta, bodo k nebotičniki in ostalim stanovanj- skim poslopjem od vseh strani lepi dohodi in bo ta del mesta gotovo najimpozant- nejši, kar jih moderna Ljubljana premore. Na sliki je hiša, ki jo že podirajo, ob levem kraju je pa videti ogrodje ob najvišji ljubljanski stavbi. Frei otvoritvijo potikorenske postaje Daleč v stare čase sega zgodovina vasi Podkorena, o čemer dosti jasno pričajo sta- re masivne hiše z letnicami in že skoro porasla, na več mestih v živo skalo vseka- na prvotna (rimska) cesta čez Podkorensko sedlo. Francozi so v dobi Ilirije leta 1804. dobro obiskovano letovišče, posebno pri- ljubljeno Angležem in »Pri stari pošti« se nahaja stara tujska knjiga z imeni najraz- ličnejših grofov, baronov in drugih vpliv- nih osebnosti. Leta 1870. se Je pričela gradnja železni- jegradili novo cesto, ker prejšnja ogromne- mu prometu ni več ustrezala. Stari vaščani vedo še povedati, kako se je vršil takrat osebni in tovorni promet z vnrežno živino, kako so se težko naloženi vozovi in lahke ekvipaže boljše gospode ustavljali pred po- što v Podkorenu, da sta se človek in živina odpočila in se pripravila za težavno poto- vanje čez Koren. Že pred 100 in več leti je bil Podkoren Verske igre v Rušah (1680-1722) Ob priliki, ko pripravljajo Rušani svojo prvo uprizoritev na prostem, je umestno, da se spomnimo tistih prvih gledaliških iger, ki so jih uprizarjali v Rušah pred več ko 200 leti in ki so se istotako vršile na prostem. Iz stare latinske kronike, ki jo hrani ruško župnišče, se da v teh igrah po- sneti naslednje: Uprizarjale so se igre od 1. 16S0., ko jih je uvedel takratni župnik Luka Jamnik. po rodu Rušan, pa do 1. 1722. Predstava leta 1680. se izrecno omenja kot prva, 1. 1722. kot zadnja. Med tem razdobjem jih sreču- jemo v kroniki skoro vsako leto; izvzeta so leta 1601., 1710.. 1713 in 1719. do 1731. Mor- da v teh letih res ni bilo predstav, mogoče je pa rudi. da jih je kronist pozabil za- beležiti: vsekakor pa je zelo verjetno, da se vsaj 1. 1713. v resnici ni igralo, kajti takrat je 2. avgusta pogorelo župnišče z vso vasjo vred. izvzemši cerkev. Vršile so se predstave v tesni zvezi z ruško latinsko šolo. Z njimi se je najbrž zaključevalo šol. leto, kajti na več mestih rmenja kronist, da so se obenem razdenla darila (praemia); tako v letih 1692. do 1697., 1716. in 1717. L. 1698. se posebej (to- rej kot nekaj izjemnega) poudarja, da se darila niso iflila (tistefa leta je umrl Luka Jamnik): ;rav tako 1. 1718. Dvakrat čitamo, da st ie obdarcsnje izvršilo z velikun pompom: med bobnanjem (1692), oziroma i med bobnanjem in trobenjem (1716). Vse I ce. Prvotno je bil projektiran kolodvor v Podkorenu, kjer naj bi se zgradila tudi to- varna. Glavni štab inženjerjev in tehnične- ga osebja je bil nameščen v vasi, ker Kranjska gora takrat še ni razpolagala z nobeno tujsko sobo. Na hud odpor domači- nov pa je naletela železniška uprava pri projektirani gradnji, ker so se Podkoren- čani bali, da bi zaradi kolodvora trpel pro- met čez sedlo in bi s tem v zvezi izgubili prebivalci 9voj zaslužek. Tedaj pač niso pričakovali, da bodo njihovi potomci primo- rani, na lastne 6troške zgraditi postajališče, in to prav zaradi povzdige tujskega pro- meta. Postajališče Podkoren se je pričelo gra- diti po načrtih, izdelanih od progovne sek- cije na Jesenicah, v začStku meseca maja. Opremljeno je z vodovodom in električno razsvetljavo. Pred nekaj dnevi ie bila zgrad- ba z vsemi pritiklinami kolavdirana in bo v nedeljo 14. t- m. izročena svojemu name- nu. Otvoritev, združena z zabavo na pro- stem, se bo vršila svečano in je pričakovati ob tej priliki mnoao tujcev, osobito turi- stov, ker je lega novozgrajenega postajali šča kakor nalašč ustvarjena za lznodišče tur v Karavanke in Julijske Alpe. Ko pa bodo zopet bele naše gore. se bo odprl nov svet vsem onim, ki ljubijo beli šport, in bo Podkoren edini, ki bo imel neposredno ob postajališču najidealnejše smuške terene. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delo- vanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Klini- ki svetovnega slovesa so opažali pri je- tičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile dris- ke, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgovi- nah. Tragična smrt uglednega trgovca Sv. Urh pri Ptuju, 11. avgusta V ptujski bolnici je umrl 9. t. m. daleč na okoli znani trgovec g. Ignac Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju, star šele 38 let. Po- kojnik je bil tukajšnji domačin in je bil deseti sin ugledne kmečke rodbine. Po dovršenih 6 razredih gimnazije se je po. svetil trgovini, katero je vzorno vodil do svoje smrti. V svojem življenju je bil že večkrat v smrtni nevarnosti; tako je ležal med voj- no v Tirolah tri dni zasut v snegu, pred leti pa je padel v strugo nevarne Pesnice, kjer je komaj ušei smrti. Pred tremi ted- ni ga je užulil čevelj na nogi. Rani ni po- svečal posebne pozornosti. Nenadno pa se je iz rane razvil šen in nato je nastopila flegmona. Moral je v bolnico, kjer mu pa kljub vestni negi niso mogli več pomagati. Pokojni je bil miren in pošten mož ter splošno priljubljen. Njegovi ostali bratje so ugledni posestniki in obrtniki v okolici Sv. Urbana. Pokojnega so prepeljali 11. t. m. iz bolnice k Sv. Urbanu, kjer so ga po- tožili na domačem pokopališču k večnemu počitku. Preostalim naše sožalje! Milijoni še gredo v dim Ljubljana, 11. avgusta Človek, ki je taval zadnja vojna leta po širnih ravninah italijanskih, je slučajno, v nekem lepem kraju poleg Vidma naletei na drobno knjižico, ki jo je rešil plamenov, ko so vojaški kuharji zaradi pomanjkanja drv kurili vojaške kuhinje z lepimi in dra- gocenimi knjigami, pobranimi v kopicah iz bogate privatne knjižice. Naslov knjiži- ce, ki je bila spisana haš med vojno, je bil enostaven: »Tobak in vojna«. V njej je sta- lo vprašanje: »Zakaj vojak potrebuje to- bak?« Odgovor: »Tobak so kmalu, ko ga je Kolumb vpeljal iz Amerike v Evropo, za- čeli vojskovodje dajati vojakom kot lakoto tolažeče sredstvo. Spoznali so, da je vojak pri vseh napo 'abil na kruleči želo- dec . • .< In v svetovni vojni je bil med vo- jaki res pravcati boj za tobak. Mnogi so ponujali celo kruh za borne ogrske ciga- rete. Za sedanje čase gospodarskih težav je prav poučna statistika o konzumu tobaka in njegovih izdelkih. Za enkrat le splošno zbrani podatki govore, da kljub krizi in pomanjkanju na vseh plateh v dravski ba- novini ni nazadovanja v konzumu tobaka, opažati je le. da so se strastni kadilci vrgli iz boljših na slabejše vrste, ker so cenejše. Kaj purzičan, kaj Vardar in Drina, samo da je Zeta ali Sava! Koliko milijonov gre v dim? V prvi le- tošnji polovici je Ljubljana z okolico poka- dila tobaka različnih vrst za 17,483.745 Din. Na posamezne mesece odpade: januar 2 milijona 784.332 Din. februar 2.702.967-50, marc 2,927.217.50, april 2,872.100, maj 3 milijone 116.673.50 in junij 3,080.454.50 Din- V maju — mesecu ljubezni — je torej kon- zum tobaka dosegel višek! Splošni pregled o konzumu posameznih vrst kaže. da so Ljubljančani in okoličani pokadili največ cigaret slabejše vrste, in sicer: Zeta nad 27 milijonov, Sava nad 25 milijonov, Var- dar le 2 milijona in Drina 1,800.000 koma- dov. V Mariboru se v prvi polovici spustili v zrak 12,972.555 Din. prav tako največ Zete in Save (18.800.000 in 16,600.000), do- čim Vardarjev 1,100-000 in Drin 680.000 ko- madov. V dravski banovini je 37 glavnih zalog tobaka, ki prejemajo iz ljubljanske tobačne tovarne razne vrste izdelkov in jib ootem razpečavajo posmeznim trafikam. Pozna- valci razmer računajo, da je dravska bano- vina od januarja do konca junija porabila za tobak nad 80 miliionov Din! Pač čedna vsotica. Lani je Slovenija izdala za tobak blizu 200 milijonov. Konzum tobaka torej ne nazaduje kljub podražitvi. RESTAVRACIJA RURZI Plastnik i Bršner, Zagreb Draškovičeva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo tn ostale pijače po najnižjih cenah. 243 HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČIČEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah tn ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB. GAJEVA ULICA 6T. 31. TELEFON 73-35. Zajamieno 6ist« sobe po ?5—35 Din. Prvor aj do- mača kuhinja. Izbrana naravna vina. Velik ui hladen vrt. Pri triva-nju preko 24 ur IS % popusta. — Pri- poroča se laataik DJUR0 PAJ1C. 261/» Tri žalne svečanosti na pokopališča v Dovjem Ob veliki udeležbi občinstva se je včeraj izvršilo odkritje na- grobnika Heinzu Miiflerju, nato pa pokop Janka Derniča in Bogomile Smerketove Mojstrana, 11. avgusta. V globoki resnosti, ki so jo izražali na- okrog tudi gorski oriaki, se je danes vsa (Mojstrana s širšo okolico in mnogimi Lju- bittaliji planin poklonila spominu treh mla- dih idealnih ljudi, ki jih je ugrabila smrt v cvetu živlijemja ter jih iztrgala iz sicer različnih, a vendarle skupnosti posvečenih delokrogov. Ob 11. je bilo na pokopališču v Dovjem posvečenje spomenika nemškega akademi- ka Heinza Mullerja, ki je našel smrt pod Triglavom 12. junija 1930. Na to pijetetno svečanost je prihitelo iz Munchena 7 aka- demikov, Miillerjevih tovarišev pod vod- stvom profesorja Neuneja. Mullerju v spo- min so govorili na grobu pred skromnim spomenikom prof. Neune, v imenu naših planincev g. Milan Kham iz Ljubljane, rav- natelj društva za razvoj tujskega prome- ta g. Winzig in v imenu evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani g. Reichl. Vsi govorniki so naglašali vročo ljubezen po- kojnika do planin ter se spominjali tudi le- pih živilienijskih pozicij in nad. ki jih je mlademu planincu presekala usoda na zad- njem planinskem pohodu. Planinsko pokopališče je bik) že ob tej komemoraciji polno domačinov, okoliča- nov in letovišča r j ev, kajti vse je privedla na to tiho mrtvaško njivo tudi zadnja tri- glavska tragedija. Mnogi so ostali kar na pokopališču in v njegovi bližini, sledeč po- zivu dveh novih grobov. Prvi od teh je bil namerni en uglednemu domačinu, g. Jan- ku Derničn, ki ga je smrt pokosila, starega komaj 33 let Splošno priljubljen! Janko je brl po rodlu iz Radovljice iz zna- ne ugledne Demičeve rodbine. Poleg mla- de vdove, gospe Gizele, hčerke hotelirja g. Janeza Rabiča, dn dfveh sioič&ov je za- pustil v globoki žalosti tudi mnogo sotrud- nikov za blagor in prosveto naroda. Bil je vedno zaveden Sokol in je kot nekdanji starosta in dolgoletni odbornik žrtvoval vse za napredek domačega sokolskega dru- štva. Vojna vihra ga je zanesla na razne fronte, bil je večkrat ranjen, boril pa se je za naše osvobajemje tudi na Koroškem ter so tudi telesne in duševne muke, ki jih je prestal v avstrijskem ujetništvu, med vzroki njegove prerane smrti. Bil je po- žrtvovalen član vseh domačih naprednih in narodnih društev, ki jim je po svoiih močeh redno rad pomagal. Gasilca, smučarji, turi- sti m lovci ga bodo težlko pogrešali. Kot velik ljubitelj pri rod e je posebno rad hodil na lov in je na lovu večkrat spremljal tudi naš kraljevski par. Vsa domača društva so se polnoštevitao udeležila njegove zadnje poti. Društveni zastopniki so položili na grob okoli 30 krasnih vencev. Zalostinke je svirala jeseniška sokolska godba. Triglav- ski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Bitenca pa je zapel pred hišo in na gro- bu. Obrede so opravili štirje duhovniki pod vodstvom domačega župnika g. Pečariča, od blagega m zclednega pokojnika pa sta se poslovila na grobu gg. Košir in Miha Potočnik. Ni še bila zravnana zemlja nad zemelj- skimi ostanki prerano umrlega moža dela in požrtvovalnega narodnega delavca, ko se je vsa velika množica užaloščenih po- grebcev od blizu in daleč obrnila k dru- gemu grobu, namenjenemu ponesrečeni planinki Bogomili Smerketovi. Ravno tako kakor nepozabnemu domačinu Derni- ču, je tudi niej svirala žalostinke jeseniška sokolska godiba. Triglavsko pevsko dru- štvo pa je zapelo ob njenem grobu pre- tresljivo »Človek glej...« Rodbina blago- pokojne je z mnogimj prijatelji vred že zjutraj prispela v Mojstrano in je bila ne- utolažljiva v svoii bolesti. Globoko grajen se je na grobu poslovil od blage mladenke njen službeni predstojnik, nadtmravitelj mariborske bolnišnice g. Jože Stegnar. Tudi zastopnik zdravstvenega odseka ban- ske uprave g. Alojzij Adamič je poudar- jal v svojem poslovilnem govoru, da ie tragična nesreča uničila zelo sposobno uradnico ter iztrgala iz življenja mlado, svežo silo, ki je imela pred seboj odprta pota najboljše bodočnosti. V imenu moj- stranske podružnice SPD se je poslovil od tragične žrtve lijubezni do naših diivnih planin g. Jože Se rajnik. Tudi ta prerani grob so pokrili mnogo- številni venci in šoipiki in je prelepo planin- sko cvetje najboljši izraz duš, ki jih ie v cvetu življenja in dela tako nenadoma in v tako globoko tugo rodbine in mnogošte- vilnih prijateljev ugasnila kruta usoda. Po polno razvitem kur- jem očesu povzročena bolečina je skoro enaka oni, ki bi jo povzročil s konico na prstni člen postavljeni klin v teži 1 kg. Burgit-obliž zoper kuija očesa, zdravniško priporočen se je 22 let sijajno obnessel s svojim radikalnim učinkom in je vpeljan po vsem svetu. Ker pokrije delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža samo z nevtralnim zalepilom (Heftpflaster) v dotiko, so vnetja kot se često dogajajo pri enakomerno namazanih obližih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenost Burgita in njegove brezprimerne svetovne razširjenosti. Burgit-obliž zoper kuija očesa Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din. Burgit-obliž zoper otiščance Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din. Burgit nožna kopelj Originalni zavojček ••••••• 6.— Din. Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin I to spominja na jezuitske gimnazije. Sklepa- mo lahko iz teh podatkov, da je šola bila urejena po vzorcu jezuitskih latinskih šol, predstave pa da so imele značaj juzuitskih šolskih komedij. Vodili so jih brez dvoma duhovniki učitelji (instructores), posebnih zaslug pa si je pridobil zanje, kolikor mo- remo doumevati iz skromnih kronistovih podatkov, elementarni učitelj in »aedituus« Jožef Puepaeher, doma iz Brezna. Nastopil je službo leta 1695. in tam čitamo o njem, da je bil »bonus actor in comicis. L. 1720. se je zaradi starosti in bolezni odpovedal službi, 9. maja 1721 pa je »poln zaslug« (meritissimus) umrl. Eno leto za njim so umrle tudi predstave. Kot igralci so nasto- pali učenci latinske šole (1680: a domesticis acitoribus; 1603: a studiosa juventute; 1717: a scholaribus); 1702 se omenja kot de- k lama to r domači duhovnik Anton Jakob Weinzedl, enkrat (1709.), tudi tuj igralec, neki kapucinec p. Germanus. O odru zvemo, da je bil napravljen na pokopališču, in sicer »iz raznega zelenja« (1680); 1. 1689. so postavili m oder, de- loma znotraj, deloma zunaj obzidja: leta 1693. so ga z velikimi stroški razširili (na- pravili »dovolj prostornega« — sat amp- lum). Namenjene so bile igre v prvi vrsti ro- marjem, ki so prav v tisti dobi v nenavad- no velikem številu prihajali v Ruše na bož- jo pot. Prav v letu, ko se je uprizorila prva p-edstava (1680), poroča kronika, so začele prihajati iz soseščine številne procesije (con fin ere coeperunt turmatae ex variis vi- ciniis devotae processiones). Število letnih obhajancev je znašalo v tem času 25 do 36 tisoč. Tako je verjetno, da je tudi občin- stvo pri predstavah bilo zelo številno, če- prav v tej točki kronist brez dvoma preti- rava. Po njegovem so bili gledalci (audito- rium) mzielo mnogoštevilna« (numerosissi- mi: 1685, 1689, 1700, 1715, 1722; copiosissi- mi: 1682), bilo jih je »brez števila« (sine numero: 1682, 1703;' innumeri: 1702), leta 1701. baje celo preko 20.000. Tega sicer ne moremo verjeti, gotovo pa je bila udeležba tolika, da so igralci lahko bili zadovoljni. Ker so bile predstave predvsem namenje- ne romarjem, je naravno, da so se uprizal jale skoro izključno na ruško soboto, ozi- roma ruško nedeljo, ko je v Rušah glavni cerkveni shod. To je prva nedelja po Mali Gospojnici — praznik Marijinega imena. Po večini so se vršile igre na večer pred praznikom, v soboto (1680—1682, 1684 do 1689, 1700, 1701, 1703, 1704; 1706 do 1708; 1714, 1715), manjkrat v nedeljo (1699, 1702, 1705, 1709, 1711, 1716, 1717), včasih pa tudi ob obeh dneh (1698. 1712, 1718). V zadnjo skupino bo treba šteti pač tudi tiste pri- mere, ko se na splošro omenja, da se je igralo dva-, tri- ali večkrat (1690, 1692, 1694 do 1697). Ob drugih dneh kakor na »ruško« se je uprizorilo le malo iger: 1683 — zaradi Turkov — na »malo ruško« (en teden po »r*škem«\ 13. jun. 1700 deklamacija, ki pa se je potem ponovila tudi na »ruško«, na Štefanovo 1702 deklamacija na čast Štefanu Jamniku, 4. februarja 1717 (pustna?) igrica ter zadn ja predstava, ki se je vršila, ker jo je na »ruško« prekinila silna nevihta na ro- ženvensko nedeljo 1722. Snov igram je bila povečini izbrana tako, da se je proslavljala v njih Marija, poseb- no ruška Mati božja: njeno mogočno var- stvo (1680), njena milost, ki jo v tem kraju deli (1681), Marija kot zdravje bolnikov (1682) in pomoč kristjanov (1683—1687, 1689, 1690, 1692 do 1697, 1701, 1702, 1708, 1712, 1717). Izjemno se navajajo tudi drugi motivi: 1699 »de S. Disma Latrone poeni- tente«, 1706 »de Joviniano Imperatore mire correcto«. 1707 »de Quilielmo Aquitaniae Duce«, 1711 »de S. Joanne Nepomuceno«. V deklamaciji na čast Štefanu Jamniku 1702 je ddelamator (morda tudi avtor) An- ton Jakob Weinzedl govoril »de Florinda a Jesulo conversa«. Kakor se vidi je vzgoj- nost imela važno vlogo. L. 1709. je kapuci- ne Germanus skušal predstavljati pekel (proti volji domačega župnika!), pa si je pri tem ožgal oči, brado in lice. V ostalih primerih snov ni naveden.«« (1698, 1703 do 170(5. 1714—1716, 1718, 1722); isto velja o deklamaciji 1. 1700. Tudi pri »kratki ko- mičeni igrici«, uprizorjeni 4. februarja 1717, ki bi nas posebno zanimala, ker morda ni bila nabožnega zftačaja, ne zvemo za mo- tiv. Avtor je naveden samo na dveh mestih: pri deklamaciji 1. 1700. benedikanec Aegy- dius, pri predstavi »Jovrnijanu« 1. 1706. be- nedikanec Sigefridus iz St Pavk na Koro- škem. Na več mestih pa se omenja uspeh pred- stav; bil je gmoten in nraven. Že pri prvi igri (1680) se zatrjuje, da se je izvršila »z veliko koristjo za cerkev« (in gen ti cum ecclesiae fructu); podobno L 1689.: non absque fructu. Predstava leta 1690. je pri- pomogla, da je darovanje na ruško nedeljo gin j eni, da so darovali 208 fl, eno leto po- vrglo 300 fl. L. 1699. so bili gledalci tako zneje 260 fl. A tudi v moralnem oziru so predstave učinkovale. O gledalcih čitamo, da so »brez prestanka ihteli« (auditoribus continuo lachrvmantibus. 1683), da so bili ganjeni in »se. topili v solzah« (in lachry- mas soluti, 1699; gl. tudi zgoraj gmotni uči- nek!), da so se mnogi spokorili (1714) in poboljšali (1715). Ni torej dvoma, da so predstave ugajale; o eni (1693) pa se tudi izrecno poudarja, da je bila sprejeta »z ve- likansko pohvalo«. L. 1606. zvemo, da je predstava prinesla »mladini zasluženo na- grado« (juventuti benemerita praemia con- tulit); v čem pa je ta nagrada obstajala, ni zabeleženo. Vsi ti uspehi so bili mogoči samo, ako je občinstvo igram res lahko sledilo in jih umelo. To je važno za rešitev vprašanja, v katerem jeziku so se predstave vršile. Kronist sam govori o tem samo na enem mestu: 1. 1700. Takrat so na nedeljo posve- čenja (Dominica dedicationis; ta je bila ti- sto leto 13. junija) prednašali nemško pe- sem. na ruško soboto in nedeljo istega leta pa so »pred zelo številnim ljudstvom« (co- ram numerosissimo populo) isto pesem po- novili v slovenskem nrevodu (in lingu- am Sclavonicam versa) Bila je torej po- treba da pesem prevedejo in se je še en- krat nauče. ako so pred mnogobrojnim ob- činstvom ruških romariev hoteli doseči kak uspeh. Tz tega in fe zgoraj navedenih uspeš- nih predstav smemo pač z veliko verjet- nostjo sklepati, da so bile predstave v Ru- šah vsaj po večini slovenske. Janko Giaser.