A TRST, četrtek 19. januarja 1956 Leto XII. - Št. 16 (3254) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 UREDNlSTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-198 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400. vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod iO, mlečno 210 din, st, 37-338 — Podrut. GORICA: Ul. S. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zdl«ZDa =T J ’ e v širini l stolpca: trgovski 80, fipančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB-1 - Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska IJ. ZBORNICI PREPUSČENH ODLOČITEV 0 PREDNOSTI ZN VOLILNI ZHK0N Vladni načrt nekoliko izboljšuje sistem iz leta 1948, še vedno pa favorizira velike stranka na račun malih - Vlada zanikuje odgovornost policije za krvave incidente v Venosi (Od našega dopisnika) . '8-. — Danes se je po daljših božičnih in novoletnih počitnicah ponovno sestala poslanska zbornica, medtem ko je začetek zasedanja sena- ♦ o j 1 •— v z-aocuauja i ci t» določen za 24. januar. Da-Jisnja seia je bila posvečena »ogovorom na vprašanja in interpelacije, medtem ko so •zasanje dnevnega reda za P inodnje seje reševali popolni« na sestanku podpredsed-g. ov gornice in predsedni-... P°slanskih skupin s predsednikom zbornice Leonom. „*°.“ko živahnosti je po-rt»r l-i vPrašanje nekega sofističnega poslanca o nerodnostih v Laurovi neapelj-«1 občinski upravi, proti če-i ur je maloštevilna, toda ze-i° glasna skupina PMP (vse-ral gr^ hrupno protes*i-Vp^m Sovornika povsem pre- V0Naivažnejši pa je bil odgo-vlade na vprašanja raz-n poslancev v zvezi z inci-aenti v Venosi, ko je bil med reljanjem policije ubit neki fezposelni kmečki delavec. aprav. so pričakovali govor otranjega ministra Tambr> riVa’ 3e Y imenu vlade govo-jnik Pugliese, ki je ? “Vsem Podvomil o tem, ali la sm.rtno žrtev res povzroči-* policija, ker da se je med .POI>a(Jom streljalo na vseh -,,.aii?h, zlasti pa da je bilo isati strele iz neke bližnje »e, kjer je sedež Delavske zoornice in KPI. Zatrdil ie, , so predstavniki javnega Ink ravnali «v potrebi in si-Oranu«, ker da demonstran-niso upoštevali «prepriče-anjs» in ker so prvi začeli licr medtem ko da je po-~ '18 streljala samo v zratc. sta pa' je dodal Pugliese, na Ifvedli preiskavo tako sod-kot upravna oblast. cata t°Y°.r'l le poslanec Ali-nilrni. ie z8trdil, da podtajnik . govor ne odgovarja res-nrau-m. da na slabi položaj prebivaktva v venosi in v odgova .kr?j'h Italije ne gfe Več Uati z nasiljem, temnim S- človečanskim in social-bo ri?Utom- Napovedal je, da la rpJefov.a skupina predlaga-8olucijo z zahtevo, naj se si iZva-Va 0 dogodkih v Veno- p°dan; pr'8tra _ oslam nre!!iSoluc'j° z zahtevo, naj se si i»,?a-Va 0 dogodkih v Veno-flo una* na ^ak način, da bo-benP; . a absolutna jamstva Po i os,i cescoSlanci De Martino Fran-?SI ’ ug°ni in drugi, vsi iz na ’ s° vložili interpelacijo teri 0 8njega ministra, v kanj; drugim zahtevajo, v Ve .Preiskavi o dogodkih stavmt^ s»delujejo tudi pred-kalnii. Parlamenta in sindi-11 organizacij. mora3,!00 ,vPrasanje, ki bi ga Prerij« rešiti na današnji seji pin mkov poslanskih skupaj' _Je dila vladna zahteva, nostinrnica z absolutno pred-zakon razPravlja o volilnem ljtVe _za parlamentarne vo-Uredil' na seji so sicer nja *' Vrstni red razpravlja-Wskii,nekaterih drugih zaje ♦„? Predlogih (investici-za uie?a. kapitala, ministrstvo ga n«?'ežbe, stroški državne-siiei - pa’ telefonske konce-Po nA glede nekaterih zahtev hitete emu Poslanske imu-Voriti’ mso se Pa mogli dogo-ni v*,.,0 . Prednosti za politič-nii; j n’ zakon. Nato so skle- Zboi-r,;? 0 tem razpravljala trišni; .sama, ko bo na ju-red l Se31 sestavljala dnevni ” za Petek. tain?ites »Poldne je bilo v vlože-- - Poslanske zbornice vi zakon, da sodelujejo pri razdeljevanju glasov v vsedržavnem okviru samo stranke, ki so dobile vsaj 500.000 glasov, vsebuje pa izjemo, ki je prikrojena željam manjših vladnih strank (PLI in PRI): omejitev ne velja za stranke, ki so na prejšnjih volitvah dobile vsaj enega poslanca. Marotta trdi, da bo to določilo delovalo proti vlaganju (emotivnih list«. V zaključku trdi Marotta, da novi zakon izpolnjuje obljubo, da bo uveden čimbolj proporcionalen sistem in da obenem spravlja v sklad interese manjših strank z interesi večjih. Prvi poročevalec manjšine Luzzatto (PSI) pravi, da je iz debate o volilnem zakonu jasno izšla zahteva, da je treba odpraviti one činitelje, ki so v zakonu iz leta 1948 popačili resnično proporcionalnost predstavništva, faradi tega bi bil pravi izraz želje, izražene v parlamentu, edino čim vernejši proporcionalni sistem. Zakon bi moral zaradi tega konstanto povsem odpraviti, ne pa jo samo zmanjšati. Metoda, ki jo predlaga novi volilni zakon in ki je nekje na sredi med sistemoma iz leta 1948 in iz leta 1946, pa spreminja čisto proporcionalnost, ker daje prednost večjim strankam, Ta vladni predlog samo nekoliko omiljuje dosedanje neprijetnosti. Socialisti se lahko strinjajo samo z volilnim zakonom, ki bi na čim boljši način uresničil proporcionalni sistem. Nato govori Luzzatto o raznih drugih vprašanjih in med drugim zavrača določilo, da so k razdeljevanju mandatov v vsedržavnem okviru prepuščene le stranke, ki so zbrale vsaj 500.000 glasov, ali ki sh na prejšnjih volitvah dobile vsaj enega poslanca. Nekaj dvomov izraža Luzzatto glede sistema predlaganih list. Ce bi se zakon nekoliko spremenil, je zaključil Luzzatto, hi utegnila biti reforma, ki bi uvedla čisto proporcionalno predstavništvo, kolikor je to mogoče. Drugi poročevalec manjšine, M sesHom ministrov zveze 0'anu’i'Ltudl drugo poročilo nem Y o Političnem volil-v imen,? sestavil ga je Poslan * 'n desnice sploh PoročuT Almirante. Prvi dve za vsf: sta 3U sestavila rottj, demokristjan Ma- liji V za manjšino pa socia-loženi -zzatto. sta bili pred-da bnaZe vderaj. Obljubljajo, skan« ? vsa tn poročila ti-Po?n-? 3utri zjutraj. seStavnll0M vetčine’ 8a 3e taziogn ,Mar°tta. ,Yeoine navaja vse Veči°ge' kl ''lnin?ni.g-0vor*io za novi vo- Po mnenju vladne Marotta V zaoetku govori c'Onaln„ 0 Prednostih propor-Pred volilnega sistema oltraii p°lrnenskimi volilnimi pr'sotnnJ*- prav'. da zaradi stranv v i- .vee)ega števila ,biraio ^1,vc*. vedno manj iz-bolj mi«6 'jtidmi in vedno k* jih Političnimi idejami, lto da zastoPajo stranke, ta-.o neodvisnost volivca z zmanjševanjem VM?,n3Sui BEOGRAD, 18, — V beograjskih političnih krogih vlada upanje, da bodo v kratkem premagane težave, ki so nastale v grško-turških odnosih, in da bo po grških volitvah prišlo do sestanka sveta ministrov balkanske zveze. «Po informacijah iz Aten in Ankare, ugotavlja nocojšnja »Borba«, sta obe vladi našli osnovo za sporazum, da se odstranijo posledice nezaželenih izgredov v Carigradu in Smirni«. V zvezi z glasovi ki so se pojavili o stališču Jugoslavije do balkanskega sodelovanja, poudarja «Borba», da balkansko sodelovanje z Jugoslavijo nikdar ni bilo plod trenutne vojaško - strateške kombinacije, temveč naravna pot narodov balkanskega področja. Temu sodelovanju Jugoslavija ni dajala in ne daje samo značaja vojaške zveze. temveč je skušala to sodelovanje razširiti s političnimi, gospodarskimi in drugimi stiki, da bi se ustvarilo ozračje zaupanja in zavest o trajnosti sodelovanja. Tisti, ki skušajo najti neskladje v stališču Jugoslavije do balkan-jkega sodelovanja in do blokov, kažejo samo, da ne razumejo balkanske politike kot izraza trajnih potreb in interesov balkanskih narodov. neofašist Almirante, je svoje poročilo razdelil na tri dele: prvi vsebuje politično kritiko vladnega zakonskega načrta drugi predlaga raztegnitev volilne pravice na Italijane v tujini, tretji pa vsebuje predlog določil za urejanje volilne propagande. V prvem delu kritizira Almirante predvsem konstanto, ki se prišteje volilnemu kvocientu, se strinja z določilom, da pridejo v poštev pri razdeljevanju glasov samo stranlke z vsaj 500 tisoč glasov, zavrača pa izjemo za stranke, ki so že predstavljene v sedanjem parlamentu: če kakšna stranka toliko propade, da ne more več zbrati 500.000 glasov, ne zasluži nobenega poslanca, ker so jo volivci praktično obsodili. Predloge drugega dela je Almirante strnil v poseben člen, ki naj bi bil dodan novemu volilnemu zakonu, enako tudi vsebino tretjega dela. Brazilski predsednik Kubi-ček, ki je na uradnem obisku v Italiji, je danes obiskal pokopališče brazilskih vojakov, ki so padli med drugo svetovno vojno v Pianosi, zvečer pa je bil častni gost na večerji pri predsedniku vlade Segniju. Med večerjo sta Se-gni in Kubiček izmenjala zdravici. A. P. BEOGRAD, 18. — V Beogradu bodo v kratkem končana pogajanja me,d zastopniki ZDA in Jugoslavije o dobavah kmetijskih pridelkov in za nadaljevanje gospodarske pomoči v proračunskem letu 1955-56. Sporazum bo predvideval dobavo pšenice, masti, bombaža itd. Pripravljalna pogajanja so se začela že lani med obiskom namestnika državnega podtajnika Roberta Murphyja v Beogradu. DANES V PARIZU PRTA SEJA JN0VE FRANCOSKE SKUPŠČINE Mollet in Mendes France sta včeraj pripravila skupne načrte o posameznih vprašanjih - Centralni komite KPF se izreka za vlado ljudske fronte • Izjave ministra Pinaya ISenn ijev „ A vari ti!" zasenčil fašiste! PARIZ, 18. — Jutri bo prva seja nove francoske narodne skupščine in v pariških političnih krogih prevladuje splošno mnenje, da bo predsednik Coty prav gotovo poveril nalogo za sestavo nove vlade predstavniku republikanske fronte in s tem v zvezi so opazovalci mnenja, da ima Guy Mollet rahlo prednost pred Mendes Franceom. Medtem pa sta se danes Mendes France in Guy Mollet sestala na dolg razgovor na sedežu radikalne stranke. Po razgovoru je Mollet med drugim izjavil: «Skupno končujemo nase načrte. Delamo na podlagi platforme republikanske fronte, ki sta jo potrdila izvršilni odbor radikalne stranke in zadnji socialistični kongres«. Mollet, čigar izjave je odobril tudi navzoči Mendes France, je potrdil, da se popolnoma strinja z Mendes Franceom, s katerim skupno proučujeta različna vprašanja, med katerimi je tudi alžirsko. Mollet je tudi dejal, da se strinja z Mendes Franceom glede sestave ožje vlade, ki naj bo omejena na 9 ali 10 ministrstev. Predsednik vlade Faure pa se je danes zjutraj razgovar-jal s tremi ministri in dvema poslancema RGR o možnosti ustanovitve parlamentarne skupine RGR. Na vprašanja novinarjev, je Faure izjavil, da ni nikoli zahteval povezave z radikalno skupino. Medtem pa je sinoči 56 poslancev prijavilo svoj pristop k radikalni parlamentarni skupini. Nerešeni sta prošnji drugih dveh poslancev. S tem je ta skupina prekoračila število poslancev, glede katerih je Mendes France poudaril. da pripadajo tej skupini (54). V imenu nacionalnega centra neodvisnih, kmetov in Pankow uradno napoveduje ustanovitev državne vojske Zadevni zakon je bil včeraj predložen ljudski skupščini - Grofe wohl predlaga nenapadalni pakt med obema Nemčijama in skupno obveznost, da ne bosta izdelovali atomskega orožja BERLIN, 18. — Na današnji seji ljudske skupščine vzhodnonemške republike je ministrski predsednik Otto Gro-tevvohl predlagal nenapadalni pakt med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. «Bonn in Pan-kow se morata obvezati, je dejal Grotevvohl, da se odpovesta sleherni uporabi sile in da bosta za rešitev vprašanja združitve uporabljala samo mirna sredstva«. Nato je Grotevvohl predlagal sklenitev sporazuma, ki naj obsodi uporabo atomske bombe in ki naj obveže obe pogodbenici, da ne bosta izdelovali atomskega orožja. Na popoldanski seji pa je bila na dnevni red vključena zahteva za ustanovitev ljudske državne vojske in ministrstva za narodno obrambo. V svoji izjavi v ljudski skupščini je Grotevvohl predlagal začetek pogajanj med vladama Vzhodne in Zahodne Nemčije, katerih namen naj bi v glavnem bil sledeči; 1. Sklenitev sporazuma, ki naj obveže obe vladi, da se ne bosta poslužili sile in da se bosta trudili za združitev Nemčije samo z mirnimi sredstvi. 2. Skupni napori obeh vlad, da se doseže znižanje števila tujih čet na nemškem ozemlju ter sklenitev evropskega pakta za kolektivno varnost. 3. Sporazum, ki naj «napravi konec propagandi in ski in drugi vojaški pakti, ter morata iz tega izvajati potrebne posledice; »Napredne sile Zahodne Nemčije, je dejal, morajo skupno z nami delovati, da se Nemčija odcepi od politike ameriškega imperializma«. Zatem je Grotevvohl dejal, da se Vzhodna Nemčija trudi uvesti odnose z drugimi državami na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Vzhodna Nemčija podpira borbo severnoafriškega ljudstva za avtonomijo, izreka priznanje nad stališčem arabskih držav, ki nasprotujejo bagdadskemu paktu, podpira zahteve Indije do portugalskih posesti in zahteve Indonezije do Zahodne Nove Gvineje. Na koncu je Grotevvohl obžaloval, da se je zahodnonem-ški podkancler Bluecher med svojim sedanjim potovanjem po Indiji vmešaval v notranjo politiko Indije in da je ponudil tej vladi gospodarsko pomoč pod političnimi pogoji. Na jutranji seji je ljudska skupščina soglasno odobrila pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju s Kitajsko. Poročilo o načrtu zakona o novi vojski je podal ministrski podpredsednik Stoph. Izjavil je, da novi zakon odgovarja nujnosti obrambe demokratične republike «pred napadalnimi načrti nemškega militarizma, ki se je znova pripravam na atomsko vojno porodil v Bonnu«. Napovedal na nemškem ozemlju«, z iz- ■ Je- da bo ljudska vojska vse-javo, ki naj obsodi atomsko bovaU suhonemske, pomorske bombo in ki naj se odreče \ln, zracne slle' omejene v šte-izdelovanju atomskega orožja. I lcl .Pa bo(?9 1Pielf nai“ ((Razgovori, je dodal Gto-1 modernejše orožje in tehmč-tewohl. bi morali imeti na- I. instrumente. Za sedaj ne men normalizirati odnose med.b,0do uvedli obvezne vojaške obema Nemčijama ter uvesti js K gospodarske in kulturne u-1 Uvod zakona pravi, da «za-krepe, ki. naj pripomorejo k I ščita oblasti delavcev in kme- • tov, zaščita pridobitev deiav- temu namenu«- Ko je obrazložil ta svoj predlog, je Grotewohl dejal da je sedaj prišel trenutek za nemško ljudstvo, da se sporazume, ter je poudaril, da nedavne izjave Dullesa lahko prepričajo obe strani Nemčije, da se zavedata nevarnosti, ki jo vsebujejo atlant- Eden odločno brani politiho svoje vlade V svojem qovoru v Bradfordu je zamkal, da namerava odstopiti ter je napovedal razne nove ukrepe - Anglija bo nadaljeval izdelovanje vodikove bombe - Se da je bo iskal možnosti koeksistence VOlillSA ~ LIH y ” ga okoliša. la«a 1l'Ls,stem. k' ga pred-g'avnem večina, sloni v razdel;„, na Proporcionalnem nih i? !V.U glasov v volil- kVocipnfrOZ]’? s korigiranim 5tankov °vmvma Z- uP°rabo °-ru. qi vsedržavnem okvi- Hierjav, sPramemba v pri- 1#i8 ,z, zakonom iz leta Priiteie h , konstante, ki se 8 se »a kvocientu; namesto deljev=?,aj prišteie le 2- Raz-državn„?ie mandatov v vse-Propnrp?1 okviru izboljšuje Ipanda(p°na razdelitve da je t-»K ^,rot' ugovorom, 3°’ kar ui odpraviti konstan-vUo vsekakor popra- 1ievanL0porclonalnost razde-log, 1 oavaja Marotta raz-ealo it«, i se 8 tem Pove-Uenih !V,1° Polancev, razde-z,haniSoi vsedržavnem okviru, '"Volipriiu pa število direktno l-iste ir vY v°l'lnih okrožjih stante „-1, , bl’e zaradi kon-nih nkr?,- Jovane v posamez-ne , ZJlb' bodo odškodova-tnom novim siste- v vsertr«' ’evanJa mandatov Poleg wem okviru. 8 tega predvideva no- LONDON, 18. — Ministrski predsednik Eden je danes govoril v Bradfordu. V svojem govoru je branil politiko svoje vlade proti nedavnim kritikam in dejal: »Želim, da vsakdo razume, da je naša stranka enotna in da je vlada bolj ko kdaj koli odločena napraviti to, kar se ji zdi pravilno za našo državo, naj se govori kar koli. Anglija ne drsi navzdol in konservativna vlada se ne pripravlja, da zapusti oblast Nismo bili izvoljeni za šest ali osem mesecev, pač pa za pet let in na podlagi teh petih let vladanja hočemo biti sojeni«. Kar se tiče gospodarskega položaja je Eden predvsem poudaril, da je glavno vprašanje inflacija, glede katere je vlada že sprejela neka*ere ukrepe, ki jih bo še dalje izvajala. Sporočil je, da je naročil finančnemu ministru MacMillanu. naj znova pregleda predvidene izdatke na vseh vladnih sektorjih, da se vim zakonom odpravila omejitve na področju industrije. Eden je tudi sporočil, da namerava uvesti sistem delavske udeležbe v podjetjih. Zatem je izjavil, da na področju obrambe ni mogoče znižati izdatkov, pač pa bodo zlasti kar se tiče razvoja znanstvenega in tehničnega pouka, potrebni novi izdatki. Govoril je zatem o zunanji politiki in poudaril, da ne namerava opustiti iskanja metode, ki naj omogoči ■ koeksistenco med kapitalističimi in komunističnimi državami. Izjavil je. da se splošno priznava, da se je nevarnost svetovne vojne zmanjšala »toda, je dodal, nevarnost je tedno tu in do spopada bi lahko utegnilo priti zaradi sovražnosti na nekem kritičnem področju, kakor je Srednji vzhod«. Ponovil je, da namerava njegova vlada nadaljevati izdelovanje vodikove bombe, ki je «najmočnejše sredstvo proti vojni«, «toda ne bo varnosti, dokler ne bo cev in jamstvo njihovega mirnega _ dela predstavljajo temeljno dolžnost demokratične, suverene in miroljube države«. Uvod omenja tudi preporod ((napadalnega militarizma v Zahodni Nemčiji« in ustanovitev «najete vojske« ter dodaja, da «za jsovečanje obrambne sposobnosti in varnosti nemške demokratične republike ljudska skupščina odobrava predloženi zakon«. Opazovalci v Berlinu so mnenja, da bo Stoph novi vzhodnonemški obrambni minister. Mnenja so tudi, da bo jedro nove vojske predstavljala sedanja ljudska policija, ki ima sedem divizij, opremljenih s tanki v skupnem številu 100.000 mož. Od sedmih divizij so 4 motorizirane. 3 pa oklepne in imajo skupno 1000 tankov. Policija razpolaga tudi z letalskimi oddelki, ki štejejo 10.000 mož in s pomorskimi oddelki, ki štejejo 20.000 mož. Medtem javljajo iz Bonna, da so poslanci v Bundestagu sklenili bojkotirati prvo pa- rado nove zahodnonemške vojske, ki bo v petek v An-dernachu. S tem hočejo protestirati, ker obrambni minister Blank ni povabil predsednika republike in poslancev na to svečanost, kateri pa bo prisostvoval kancler Adenauer. Obrambni minister se je izgovarjal, da je mislil, da ta parada nove vojske «spada v pristojnost izvršilne oblasti«. Skušal je svojo napako popraviti, toda po- slanci so ostali na svojem stališču. vidi, ali se dajo skrčiti. Ste- sklenjen splošen sporazum o vilo vladnih funkcionarjev bo zmanjšano za deset do petnajst tisoč in vlada bo z no- oborožitvi ki bo moral vsebovati vse orožje in ne samo atomsko«. Volilne koalicije v Grčiji ATENE, 18. — V Atenah se te dni opaža živahna politična dejavnost, ki naj razčisti položaj med opozicijskimi strankami v zvezi z volilno kampanjo. Predsednik vlade Karamanlis je ustanovil nacionalno radikalno unijo, ki bo nastopila na volitvah 19. februarja. Ostale stranke pa se še pogajajo za skupen nastop na volitvah Bivši ministrski predsednik Papandreu je danes sporočil, da je liberalna stranka pristala na volilno zavezništvo s stranko EDA, ki jo vodi Pasaladis-Obe stranki bosta šli na volitve združeni proti vladni koaliciji, ki jo vodi Karamanlis. EDA bo postavila 20 kan-datov, v zameno pa je sprejela volilni program liberalcev. Možno je, da se bosta prihodnje dni pridružili temu zavezništvu levega centra še progresivno gibanje delavcev, ki ga je ustanovil general Ka-cotas. in populistična stranka Caldarisa. K temu zavezništvu so se že jiridružile liberalna demokratska zveza, ki jo vodi Venizelos, agrarna stranka, EPEK (Nacionalna napredna zveza centra), radikalna stranka in demokratska stranka. Splošen sporazum predvideva, da bodo predložili 300 skupnih kandidatov, od katerih jih bo 30 predložila EDA. Skupno poročilo voditeljev strank leve sredine in levice poudarja, da nova volilna koalicija nima značaja ljudske fronte, ker bo vsaka stranka ohranila svojo politično neodvisnost in omejuje svoje sodelovanje izključno v skupne volilne namene, ki so razpustitev nove skupščine takoj po odobritvi novega volilnega zakona, ki naj uvede proporcionalni sistem in naj ukine sedanji zapleteni volilni sistem. To zavezništvo bo v zunanji politiki zavzelo stališče «večje neodvisnosti od Zahoda« ter bo zahtevalo amnestijo za vse komuniste, ki so še v zaporu. Pri volitvah bodo volivci praktično morali izbirati med dvema velikima blokoma; med blokom leve sredine in blokom strank ki so pripadale Papagosovemu »zbiranju grškega naroda«. Izjava poudarja nujnost «po. polnega delovanja demokratičnega režima in zaščite ljudstva pred izkoriščanjem oligarhije«. Zavezništvo, ki nastopa pod imenom ((demokrat-ska zveza». ima namen «vzpo-staviti demokratične svoboščine«. Eksplozija na ladji 25 mrtvih LAKE CHARLES, 18. — Sinoči je nastala na petrolejski ladji «Salem Maritime«, ki je bila vsidrana v rečnem pristanišču na reki Calcasieu, eksplozija, ki je terjala 25 človeških žrtev. Posadka ladje je štela 41 članov. Od teh se jih je rešilo 16, medtem ko jih 25 pogrešajo. Ni Pa še gotovo, ali so vsi mrtvi, ker ne vedo točno, koliko jih je bilo na ladji, ko je nastala eksplozija. HASAN BRKIČ V BONNU Nemško javno mnenje za zadovoljitev zahteve FLRJ BONN, 18. — Jugoslovansko-zahodnonemška pogajanja o ureditvi jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev, ki so se pričela včeraj v Bonnu, so se danes nadaljevala v komisijah. Na včerajšnji seji sta voditelja obeh delegacij prikazala stališče svojih vlad. Vodja jugoslovanske delegacije Hasan Brkič se je danes več časa razgovarjal z vodjo zahodnonemške delegacije See-gerjem o splošnih vprašanjih. Medsebojni razgovori so pokazali zeljo obeh delegacij, da se vzajemni pogledi še bolj približajo. Med člani delegacije je opazna zelja da se najde rešitev za vprašanje, ki je zadnja leta negativno vplivalo na odnose med obem.) državama. Večina javnega mnenja v Zahodni Nemčiji sodi, da je treba zadovoljiti upravičene jugoslovanske zahteve. V teh dejstvih vidijo opazovalci možnost, da bosta delegaciji našli za obe strani zadovoljivo rešitev. V pogajanjih, ki so se prekinila decembra lani, je Jugoslavija zahtevala 420 milijonov nemških mark, iz dobro obveščenih krogov pa javljajo, da je zahodnonem-ška vlada izrazila pripravljenost, da kot osnovo za nadaljevanje razgovorov sprejme 300 milijonov mark in da olajša pogoje za plačevanje jugoslovanskih dolgov iz povojnega trgovinskega poslovanja. LONDON, 18. — Danes sta sovjetski delegat Malin in japonski predstavnik Macumo. to nadaljevala pogajanja za ukinitev vojnega stanja med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Pogajanja so se začela lanskega junija in so bila prekinjena septembra. ARS je zunanji minister Pi-nay podal izjavo, v kateri je dejal, da «nikoli kakor sedaj ni bila tako nujna in potrebna združitev vseh nacionalnih sil, zato da bo vladna akcija v celoti učinkovita. Nikoli ni bilo tako potrebno radikalno izključiti sestavo manjšinske vlade. Mi z naše strani ne izključujemo nikogar bodisi pri pripravljalnih posvetovanjih kakor tudi pri sestavi ministrske skupine. Kajti onstran iluzij republikanske fronte je stvarnost Francije«. V začetku svoje izjave je Pinay zanikal uspeh republikanske fronte in se skliceval na «številčno aritmetiko«. Našteval je nato razna vprašanja, glede katerih je dejal, da gre za njih rešitev zasluga prejšnji vladi, in je dodal, da vprašanja, ki niso bila še rešena, niso nastala za časa vladanja te vlade. Na koncu je dejal, da »ne bomo mogli sprejeti odgovornosti ustanovitve ljudske fronte, ki jo bo parlamentarna aritmetika napravila za neizbežno, če se bo še dalje osorno zavračalo sodelovanje drugih«. Danes zjutraj se je sestal tudi centralni komite KPF. Na seji je podal poročilo glavni tajnik Duclps, Na koncu svoje današnje seje je centralni komite KPF sprejel resolucijo, ki se izreki za sestavo vlade ljudske fronte, ki nai vsebuje vse republikanske sile. ((Okrepitev enotnosti akcije delavskega razreda, pravi resolucija, je bistveni pogoj nove ljudske fronte, ki naj združuje vse narodne in demokratične sile, ki so odločene braniti prave interese Francije in njenega ljudstva«. Volitve za predsednika na Finskem HELSINKI, 18. — Na pod. lagi neuradnih podatkov, ki pa po zatrjevanju uradnih krogov bodo težko spremenili splošno sliko za predsedniške volitve na Finskem, je položaj sledeči; Socialni demokrati 74 sedežev (leta 1950 pa 64), agrarei 89 (u2), ljudski demokrati 57 (67), konservativci 52 (68). švedska ljudska stranka 20 (24), finska ljudska stranka 8 (15). Novega predsednika republike bodo volili 15. februarja, ko se bo sestalo včeraj izvoljeno volilno telo 300 predstavnikov. Prav je, da naši čitatelji vedo, da je Nennijevo dnevno glasilo «Avanti!» odgovorilo na kritike Nennijevih izjav v Trstu mnogo ostreje kot pa so bile izjave same. Nočemo izgubljati mnogo besed za označevanje teh odgovorov, saj bodo čitatelji sami takoj in z lahkoto spoznali, da nekatere trditve nad-kriljujejo celo fašistično laž, nekateri stavki pa so se mogli roditi samo v glavi tistega, katerega roke so nekoč s prepričanjem streljale na partizana. Drugače si pač ne moremo zamisliti ljudi, ki so med drugim na pr. v včerajšnji milanski izdaj i »Avanti!« takole zapisali pod naslovom »Odvišna polemika«: ((Nenavaden odgovor jugoslovanske agencije «Jugo-press« in beograjskega radia na govor tovariša Nennija ni vzbudil komentarjev v socialističnih krogih, medtem ko je bil odgovor predmet domnev, bolj ali manj nesmiselnih, po hodnikih Montecitoria in palače Madama, ki pa so bili včeraj zelo malo obiskani. Tovariš Nenni je na vprašanja številnih domačih in tujih agencij odklonil vsakršno izjavo. Vprašanje se je postavilo (resnici na ljubo je bilo že postavljeno v govoru tajnika stranke v poslanski zbornici 18. decembra 1954), toda polemika je lahko zanimala le oddelek nevarnih blažnežev (ali pa histerikov), ki je v Rimu, ki pa je tudi v Beogradu.« »Vprašanje se je postavilo, ker vprašanje obstaja. Sodbe, ki so bile vse ugodne, in ki so nastale v Trstu zaradi govora tajnika stranke, predstavljajo ponovni dokaz bistvene enotnosti mnenja in presoje, ki jih je moral Beograd upoštevati, s čimer bi napravil dobro delo.« »Ne zadostuje reči, da jugoslovanska ustava jamči narodne pravice Italijanov onstran absurdne meje, da bi se ________________________________ Bogomoiov pri Martinu RIM, 18. — Zunanji minister Martino je danes v palači Chigi sprejel sovjetskega veleposlanika Aleksandra Je-fremoviča Bogomolova. Kot zatrjujejo v krogih palače Chigi sta govorila o vprašanjih skupnega interesa, zlasti pa o vprašanju italijanskih vojnih ujetnikov v ZSSR. OBJAVLJENI VLADNI ODLOKI PO ZAKONU O POOBLASTILU VLADA IVI UPOŠTEVALA ZAHTEV UKMMKOTmue KOMISIJE 11» SIIIDIKHIlIV Odloki se izogibljejo vprašanju pravice državnih nameščencev do stavke, ne uvajajo dosledno šesturnega delovnega časa, ne zadovoljujejo sindikatov glede sestave upravnih svetov itd. RIM, 18. — Danes proti večeru je izšla posebna številka Uradnega lista, ki objavlja vladne odloke, izdane v okviru zakona o pooblastilu. Objavljenih odlokov je 18, kolikor jih je bilo odobrenih na ministrski seji tik pred potekom roka pooblastila. Preostalih 9 ukrepov bo vlada v obliki zakonskih načrtov predložila parlamentu, ki bo pred odobritvijo o njih razpravljal. Obenem je minister za upravno reformo Gonella objavil v demokristjanskem glasilu «11 Popolo« zelo dolg intervju, v katerem razlaga, prikazuje in zagovarja vsebino vladnih ukrepov, med katerimi so najvažnejši odlok o ju-ridičnem položaju državnih nameščencev, odlok o ureditvi strok in sistema napredovanj, lestvica plač in odlok o upokojitvah. Vladno besedilo ne upošteva vseh sklepov parlamentarne posvetovalne komisije. Statistične podatke navaja Gonella v svojem intervjuju: izmed 156 sprememb, ki jih je predlagala posvetovalna komisija, jih je bilo 92 sprejetin v celoti, 26 deloma, 38 pa zavrnjenih. Kot pravi nadalje Gonella, so bili zavrnjeni samo »nesprejemljivi predlogi, ki niso bili v skladu z načeli zakona o pooblastilu, ki so bila za vlado obvezna«. Po-leg tega k zakonu o ureditvi strok in sistema napredovanj ni bilo mogoče sprejeti več predlogov, ker bi povzročili nova finančna bremena. Nekatere druge predloge sindikatov in posvetovalne komisije pa bo vlada poskušala upoštevati v posebnih zakonskih ukrepih, tako na primer glede dnevničarjev, ker se je pooblastilo nanašalo samo na civilne uradnike. Med predlogi posvetovalne komisije, ki Jih vlada ni sprejela, je predvsem posebno določilo, ki nedvoumno zagotavlja državnim uradnikom pravico do stavke. Kot razlaga Gonella, se je zakon o poob- splošne sindikalne zakonodaje, ki se tudi pripravlja. Nadalje je vlada samo delno ;n to z nejasnim kompromisom sprejela predlog komisije, naj se za vse državne uradnike uvede šesturni nedeljeni dnevni delovni čas. Odlok o juri-dičnem statusu določa, da ostaja v veljavi določilo, da morajo državni uradniki po pravilu opraviti sedem ur dnevno, da pa ostajajo prav tako v veljavi posebna določila, ki so doslej dovoljevala nekaterim strokam šesturni nedeljeni delovni čas. Nadalje ni bil sprejet predlog, da bi imel državni uradnik pravico, da ne izvede pismenega ukaza nadrejenega, če se mu zdi nasproten zakonom ali predpisom. Pač pa lahko uradnik za vsak tak nalog zahteva pismen ukaz, ki ga odvezuje odgovornosti. Sprejet ni bil predlog, naj re uradniku, ki začasno opravlja višje kvalificirano delo, dodeli plača višje skupine, nadalje, naj se razveljavi namestitev uradnika, če o njegovi pritožbi v 20 dneh ne bi bilfl odločbe, predlog, naj se ukifie prepoved, da uradnik ne sme upravljati ((delavnosti, ki ni v skladu z njegovimi uradnimi dolžnosti«, predlog, naj se med disciplinskimi prestopki črta «zapustitev urada«, «o-pravljanje službe na tak način, da je motena njena rednost in neprekinjenost« in »hujskanje k tem prekrškom« (med te prekrške je namreč mogoče šteti tudi stavko), i>e-kateri predlogi za izvolitev upravnih svetov posameznih ministrstev in končno vrsta predlogov k ureditvi strok in napredovanj. Vladni odloki uvajajo nekaj novosti glede neposredne civilne odgovornosti državnih uradnikov, glede urejanja premestitev, glede rednih poročil o delu in zadržanju posameznega uradnika (ocene njegovega dela bodo odslej javno obrazložene), glede uvrščanja v staleže, glede prehoduv iz ene uprave v drugo, glede lastilih hotel temu vprašanju , disciplinskega postopka, glede izogniti, zato ga vlada ni upoštevala; vlada sodi, da bo zadevo treba urediti v okviru pokojnine za uradnike, ki sami jiodajo ostavko (doslej pokojnine niso dobivali ne gle- de na službena leta) itd. Odloki uvajajo tudi vrhovni svet državne uprave, ki naj bi koordiniral delo posameznih uprav in strok; Razumljivo je, da vladni ukrepi ne morejo zadovoljiti sindikalnih organizacij, na Katerih pobudo je parlamentarna posvetovalna komisija sprejela svoje spreminjevalne predloge. Med diskusijo o ukrepih po pooblastilu so sindikati zahtevali, naj vlada sprejme vse njihove predloge in so le v zadnji fazi nekoliko popustili glede onih določil, ki bi povečali stroške preko meje, na katero je bila vlada pripravljena pristati. Zaradi pozne ure, ko je Uradni list izšel, še ni mnogi komentarjev. Nekaj po polnoči je tajništvo CGIL sporočilo, da je za jutri sklicalo koordinacijski odbor svojih sindikatov javnih nameščencev, ki bo podrobneje proučil vladne pooblaščene odloke. Poročilo, ki ga je o tem izdali tajništvo CGIL, dodaja: «2c zdaj pa — čeprav še ni mogoče izraziti dokončne ocene posameznih odlokov — je razvidno, da v nekaterih /elo važnih vprašanjih vlada ni upoštevala zagotovil, ki so bila dana članom komisije in sindikalnim organizacijam « Za jutri so predvideni tudi sestanki raznih organizmov ostalih sindikalnih organizacij. Vlada, ki se je sestala danes proti večeru na Monteci-toriu, pa je odobrila prvega izmed obljubljenih zakonskih načrtov, ki naj izpolnijo pooblaščene ukrepe. Gre za povečanje odmere pokojnine, ki bo progresivno in sicer tako, da se bo s 1. julijem 1957 pokojnina povečala od 72 na 76 odst. zadnje plače, s 1. julijem 1958 pa na 80 odst. Zakonski načrt bo po vladni obljubi v najkrajšem času predložen parlamentu. Ta ukrep ni mogel biti izdan v okviru zakona o pooblastilu, ker ta ne dopušča določanja novih bremen za čas po L juliju 1956, vlada pa v tem roku ni hotela pristati na povišanje pokojnin, da ne bi proračuna še bolj obremenila. iz tega zaključilo, da gredo stvari dobro.« «Stvari gredo slabo, zelo slabo, kot dokazuje množično izseljevanje Italijanov iz Istre in v zadnjem času Italijanov iz cone B.» »Kar zadeva trditev jugoslovanske agencije, naj bi se bil Nenni hotel s svojim govorom v Trstu prikupiti desnici ali da naj bi bil pozabil preganjanja tržaških antifašistov, preganjanja, katerih žrtev so bili ali so antifašisti, so stvari, ob katerih se lahko le nasmehnemo.« «Bila bi sreča za italijansko-jugoslovanske odnose, če bi imel Tito s svojimi domačimi nacionalisti odnose, ki jih imamo mi z našimi domačimi nacionalisti, in če bi se on v obrambi pravic Italijanov, ki so postali sestavni del jugoslovanske države, zavzel le za stotinko onega, kolikor smo se mi zavzeli za obrambo pravic slovenske manjšine v Italiji.« «Te stvari, ki jih jugoslovanska agencija ignorira, so dobro znane tržaškim Slovencem, ki so bratsko sprejeli tovariša Nennija v svojih svobodnih ljudskih domovih in mu darovali zlato kolajno.« ((Potrebno je dodati, da so bili naši tako imenovani neodvisni časopisi precej, v zadregi, ko so morali tiskati jezne komentarje jugoslovanske agencije na tržaški govor, tisti časopisi, ki so naznanili, da gre tajnik stranke v Trst, da bi pred Titom opravičil italijansko levico, časopisi, ki so skoraj vsi zamolčali oni del govora, ki zadeva tržaška vprašanja, da bi se oprijeli izključno vprašanj notranje politike« »Vsaka stvar se pač vedno ne posreči.« Rimska izdaja «Avanti!» pa poudarja v svojem odgovoru na komentar agencije »Jugo-press», da «mora prijateljstvo sloneti na čim popolnejši odkritosrčnosti«. »Odkritosrčnost zahteva — nadaljuje »Atlanti 1» — da se prizna, da je bilo slovensko prebivalstvo Julijske krajine predmet zelo hudega nasilja fašizma in njegovih agentov (o tem je sodba zgodovine že priznana). Toda Italijani V Istri so v zadnjem desetletju pretrpeli krivice in trpinčenja, ki so jih prisilili, da so množično zapustili svoje domove in zemljo. In prav ta položaj, kot je dejal tovariš Nenni, škodi ustvarjanju novega ozračja med obema državama. Kako se more potemtakem v Beogradu govoriti tako nepremišljeno o ((šovinizmu«, ko pa govor tajnika PSI vsebuje najbolj razločno in iskreno priznanje doprinosa, ki ga je jugoslovanska zunanja politika v zadnjih letih dala stvari miru, to pač ostane misterij, ki ga »Jugopress« ni pojasnila, ker je bila zavzeta z neobstoječimi prividi.« Torkova številka milanskega aAvantils pa objavlja v celoti Nen nijev govor, in ti njem tudi besede glede meja z Jugoslavijo (kar v uradnem, novinarjem razdeljenem besedil u, ni bilo rečeno), da je namreč ta meja »odprta vsem vetrovom in vsem viharjem«. Vojska naj zašiliti črnsko prebivalstvo v južnih državah ZDA NEW YORK, 18. — Predsednik »Bratovščine težakov spalnih vozov« črnec Philip Ran-dolph je pozval predsednika Eisenhowerja, naj pošlje vojaštvo, da zaščiti pravice črncev v nekaterih južnih državah. «Ce mi lahko pošljemo našo vojsko na Korejo, da zaščiti prebivalstvo države, ki 'e oddaljena več ko 9000 kilometrov, je izjavil med drugim, je prišel trenutek, da predsednik pošlje vojaštvo, da zaščiti ameriške državljane v južnih državah«. Predsednik sindikata nameščencev pri prevozništvu Michael Quill, ki je belokožec, je izjavil, da se popolnoma strinja s predlogom Pliuipa Randolpha. Zahteva Randolpha je povsem upravičena, ker se guvernerji nekaterih južnih držav ne pokorijo sklepom centralne vlade in vrhovnega so-Rišča in celo javno izjavljajo, da se tem sklepom ne bodo pokorili. Tako je na primer novi guverner države Mississippi J. Coleman včeraj izjavil, da bodo v njegovi državi še dalje izvajali rasno diskriminacijo proti črncem. BOMBAY. 18. — Sklep vlade, da iz Bombaya in njegove okolice napravi upravno področje ki bo neposredno odvisno od centralne vlade, je povzročil danes nove nerede. Demonstracije proti temu sklepu trajajo že tri dni in so terjale do sedaj 8 mrtvih in okoli 30 ranjenih. Aretiranih pa je bilo nad 1000 demonstrantov. Rama obvestila PRIMORSKI DNEVNIK 19. januarja Danes, ČETRTEK 19. januarja Kanut kr.. Hranimir . Sonce vzide ob 7.41 j;n zatone 00 16.52. Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 10.07 in zatone ob 23.49» Jutri, PETEK 20. januarja Boštjan muč., 2ivojin HPO-MIKStKI DMIVI Na današnji dan se je leta 1876 rodil na Premu na Notranjskem pesnik Dragotin Kelte. OB DISKUSIJI O LETOŠNJEM OBČINSKEM PRORAČUNU NA SINOČNJI SEJI MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Ladjedelnica Sv. Roka pred krizo zaradi pomanjkanja novih naročil Delegacija miljskega občinskega sveta bo prikazala gen. komisarju Palamari kritičen položaj - Odobrena prodaja parnika «San Marcoj ' Brezuspešen sestanek glede božične nagrade vCROA Na uradu za delo so se včeraj sestali sindikalni pred. stavniki uslužbencev CRDA s predstavniki ravnateljstva v zvezi s sporom, ki je nastal v podjetjih CRDA zaradi neizplačila božične nagrade vajencem, upokojencem in bolnim delavcem tega največje-ga industrijskega objekta v Trstu. Toda tudi včeraj ni prišlo do nikakršnega sporazuma, zato predvidevajo sklicanje novega sestanka, na katerem bi se rešilo to vprašanje. Vil G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Rossetti. 15.00: «Canaris». O. *« Hasse, B, Rutting. .... Excelsior. 14.30: «Nihče ni Č1S'“ sam«. O. De HaviUand, K» Mitchum. ,... Fenice. 15.00: «Rommelov zakiao«. D. Addams, B. Catoot. Naztonaie. 15.00: «Jetnica usod«. C Soderbaum. C. Raddatz. Filodrammatico. 16.00: »Zločin®* obali». J. Cravvford, J. CM*’ ler. Supcrcineua, Zaprto zaradi o« nove. Arcobaleno. 16.00: «Ljubljenec vj like kraljice». Bette Davis, k Todd. j Astra Rojan. 16.00: iiSevastoJ®1 ali smrt«. P. Goddard, J. ” Aumont. Capitol. 16.00: «Princesa iz M«f doze», O. De Havilland, Ul Roland. Cristallo. 15.30: »Nana«. C. B® yer. M. Carol. Mladini 1®°* 16. leta prepovedano. Grattacielo. 16.00: »Kruh, ljuti* zen in...». Sophia Loren. V. D* Alabarda. 15.00: «Nad usodo«, Parker, G. Ford, Ariston. 16.00: «Hrast velikanov«. V. Heflin, S. Hayward. Armonia. 15.00: «Zenska, ki " jo hoteli linčati)). B. DonlevJ. Aurora. 16.00: «Skrlatna krink*«1 T. Curtls, C. Miller. ,, Garibaldi. 15.30: »Tihotapka Air na», G. Lollobrigida. A. N® žari. Ideale. 16.00: «Cutnast», F. Or*« ger. A. Valil. Mladini izt*" 16. leta prepovedano. Impero. 16.00: «Lady Godiv«*' Maureen 0’Hara Italia. 16.00: ..Dediščina pohl«v’ neža». Y. De Carlo, D. Niven. S. Marco. 16.00: ..Kraljevo orov je». E. Flynin, A. Neagle. Kino ob morju. 16.00: « Postelj**’ M. Carol. V. De Sica, D. A«1 dams. Moderno. 16.00: «3 ure za umor«. D. Antgotnery, D. Malone Vittorio Veneto. 16.00: ..Leta nS" silja«, R. Basehart. G. G**1 hame. Mladoletnim prepoved. Azzurro. 16.00: ..Cesta«, A. Qui09' G. Mašina, R Basehart Belvedere. 15.30: ..Dobrodošli ' polku«, J. Durante, P S. 1 ve*« Marconi. 16.00: «Major' Brad J* J. Chandler, M. 0’Hara. Massimo. 16.00: «Zena je enak* za vse«. Y. Šanson, R. Ris*0: Novo cine, 16.00: ..Montecristov zaklad«. J. Marais, L. Anand*. Odeon. 16,00: «Prišel je kavalK*' T. Scotti. S. Pampaninl. Radio. 16.00: ..Kralj barbarov«' J. Chandler, J. Palance Venezia. 15.30: ..Krasna žival«1 G A Iva rado. Miroslava Skedenj. 18.00: «V ljubezni gr* šita diva«. Danes 19. in jutri 20. t. m. ob 20. uri v KOPRU Milan Begovič: Za 3.412 stalnih in nestalnih uslužbencev bo občina izdala 3 milijarde 485 milijonov lir, za 316 honorarnih uslužbencev pa 103 milijone lir avtomobilov, 980 motoristov, 3540 lastnikov lahkih motorjev in 373 lastnikov motorjev najnižjih kubatur. Ce se upošteva, da je v Trstu v prometu okrog 31 tisoč vseh motornih vozil, je plačalo takso okrog 75 odstotkov vseh lastnikov. Takso so plačali sko-ro vsi lastniki avtomobilov raznih tipov, ker je treba imeti že devet dni novo potrdilo o plačani taksi. Številni lastniki motorjev pa takse še niso plačali, ker velja staro potrdilo do 25. tega meseca in ker zlasti mnogi lastniki «scooterjev» spravijo svoja vozila pozimi v garaže. Danes na sestanku odvetnikov Vprašanje raiširilve kompetence priuvnegn sodišča Danes zjutraj bo v prostorih odvetniške zbornice na sodišču odvetnikov, ki bodo razpravljali o problemu razširitve kompetence tržaškega prizivnega sodišča na Gorico Videm, Pordenone, itd. O tem so že razpravljali na kongresu pravnikov, ki je bil septembra lam v našem mestu in takrat je bila tudi izglasovana resolucija s tozadevno zahtevo, ki pa do sedaj še ni bila uslišana. ki bo v SOBOTO 21. jan. 1955 ob 21. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj» Vrdelska cesta št. 35 Plačevanje takse za motorna vozila Včeraj je tovarniški odbor Tržaškega arsenala izročil ravnateljstvu podjetja protest, ker uslužbenim delavcem ni bilo izplačanih vseh 200 delovnih ur, ampak samo 187. Igral bo jazz orkester uGlinsčican Sodeloval bo vaški kvartet Dobro založen bife iz znane svetoivanske gostilne, Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od danes 19. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 in dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane. Ladjo at' od 8, do 12.30 m od 19. 18. ure. OBVESTILO VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,3, naj-niž.ia 7. ob 17. uri 9,1 stop., zračni tlak 1004,5 pada, veter s severa 4 km na uro, vlaga 98 odst,. 21 mm padavin, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stop. Od prodajalca že ugotovljena gospa, ki je v torek proti poldnevu v konfekcijski trgovini P11 a s s i na Korzu Italija 7 pomotoma vzela 1 paket več, v katerem Je bil ženski površnik (vrste icammello«) z ovratnikom locelot«, Je vljudno naprošena, da ga vrne v trgovino. Prireditve USIS DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV 74, t m. bo prišel v Trst na povabilo USIS pror. Frank M. Snovvden. kulturni ataše poslaništva ZDA v Rimu. Ugledni »unt se bo v našem mestu zadržal ves teden in bo imel razne konference ln predavanja ter sestanke s tržaškimi kulturnimi krofi. THST — UL COH1I 2 — TEU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične Izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m električno varjenje. Popravila na krovu: inotoijev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih tn napravah na krovu. ifiUte in cilajlo Jhimoiaki dtmmlk l Politika velesil in pomoč zaostalim deželam Gospodarska pomoč nerazvitim deželam stopa v teh Poslednjih časih vedno bolj v ospredje v mednarodnih odnosih. In tu ne gre le za vprašanje nerazvitih dežel, tedanji odnosi med država-mi sil'jo predvsem velesile, Pa tudi druge razvite dežele, a pričenjajo smatrati vpra-s*nje gospodarske pomoči nerazvitim deželam za svoje astno vprašanje. Ne gre, se-' ’ za dobro voljo, kljub «-»u da tudi ta ni izključena. Gre predvsem za to. da *ve postaja vedno bolj go-apodarska celota, kljub te-,il?’ se v nobenem od o-en blokov pogosto noče prignati tega dejstva. Vprašaji dajanja pomoči nera/vi-p°dročjem je poleg dru-,.8* ‘udi vprašanje tržišča dažele z visoko ravnijo -dustnjske proizvodnje. To "T* da morai° visoko var« . ele misliti na nevarnost ki i„ ■ . stavi; ’ J0 zanje pred-. Ja Pr9pad med njim1 , in mor«Vltlmi P°dročji. ki jim m°r«jo pogosto nudHi zgl0 agocene surovine. šela° a.pomoč nerazvitim de-■ , Je danes vprav toliko n “r ®osPodarsko, tudi pohotni0 vprašanje. Velesile br stih a pridobiti zaupanje ti- ven ki se "ab*iajo i- r„z; Ivovega vplivnega pod-m ki se aktivno bori-pr°ti blokovskim kon-rn«fh)a™ V mednarodnih od-' ^°da takega zaupanja b‘ velesile ne morejo prido-l„ Predvsem zaradi tega, np n.ekatere od njih še ved-Vej1nis“ Popravljene nuditi r-,,7Vkon°mske pomoči ne-na n deželam. Tako so Vse velesile odklonile da ~pvitev posebnega fon-nan^ 6nih nar°dov za fi-lranje nerazvitih podro- daTe*^'^6 zaPadne velesile Jaški v®dno prednost vo- sko- pom.°^i Pred gospodarje 'v °ne 86 vedno postavlja-v -?aimedje vojaške pakte Vprav delih. sveta, k* vidijo Večjo V svoii zaostalosti naj-kak nevarnost tako zase, v01; *•dru8e-j6 ' eb Poslednjih dneh se vcril^e0Sp°darski Pomoči go-ko]j morda več, kakor kdaj stODiln1^' To vprašanje je ne ,.v. osPredje mednarod-se je d ke velesil. Občutilo šle v 80 se velesile zna- rtjo položaju, da se ne modi „ire.ce^ odkrito izreči tu- da glede sem tega vprašanja; —■»o Pa ie nedvomno, 1« to velesile to pot občutv-polit« Vprašanje kot izrazito mnoEon“ vprašanje, in to v koli r, I' meri, kot kdaj Velejj] ep Kazno je, da so d* me končno sprevidele, lj» n°re^° Pridobiti prijate-katenh Področjih, na din0 , 80 zainteresirane, e-Pravli/ p°kažejo svojo pri-hejio 1 nuditi j'm znat-j4j?o®°sPodarsko pomoč, skj j . 80 ,na Primer sovjet-i«ku aTniki na svojem ob-sv0jlhP0 azijskih deželah v 8lsševafOVOrih in izjavah na-vPraša • skoro pretežno či, xai,nie gospodarske pomo-rij| vi-.° Pomoj so v precejš-lam v'1" tUdi Ponudili deže-kater«, 'j S0 j**1 obiskali. Neže g de,že'e so te ponudbe be n , ■ nekatere ponud-Malo I e Še Proučujejo. tisku “ arl je v zapadnem slcib d \ ^asa obiska sovjet-tak arzavnikov naletelo na Sp ^odmev, kakor sklep, da Pom0x Pr' .,^f8anistanu nudi dQlarjevV ^’ni 100 milijonov Rre tu • w>tno je bilo. da p°treho2a nekai, kar ustreza razvite mi *nevtralne» m ne-host ki e'e- Vznemu-je-kazala J*6 36 na Zapadu po- rusk, —’‘J' ‘ ' aeea u fosledica takega t: Za koraka, je treba ime- padnih 08 , da bi ugled žaba tem Ve,esi’ utegnil biti krožen ,p°dročju resneje o- sošedj- t0- -6m boli' ker večanju programa pomoči l-nozemstvu vskladil z obiskom sovjetskih državnikov v Aziji. Ta sklep je po prevladujočem mnenju prišel nepričakovani, in eno prvih tolmačenj tega sklepa je bilo to, da je sklep ameriške vlade posledica »sovjetskega prodiranja na Srednji vzhod in v Južno Azijo«. Znano je, nadalje, da je Sovjetska zveza že prej ponudila Egiptu pomoč v obliki dolgoročnega kredita za zgraditev orjaškega jezu pri Asuanu na Nilu. Pri proučevanju te ponudbe, pa se je egiptovska vlada obrnila tudi na mednarodno banko, katero je prosila za ugoden kredit za zgraditev jezu; Pripravljenost ameriške in briti nske vlade, da Egiptu takoj nudita pomoč, ki bi znašala polovico predvidenih stroškov za gradnjo omenie-r.ega jezu, se smatra za željo, da bi se tako parirala sovjetska ponudba. Tako prilagojevanje politike zapadnih velesil najnovejšim razmeram se je opazilo tudi v primeru Jordana, Kljub temu, da se je ta dežela. uprla Veliki Britaniji, ko je odklonila njeno zahtevo, da pristopi k bagdadskemu paktu. Jordanu je Velika Britanija ponudila pomoč v višini 3.5 milijona funtov, in to potem, ko se je Jordan uprl in po sklepu Egipta in Sirije, da krijeta letni primanjkljaj v plačilni bilanci Jordana, kar je prej delala Velika Britanija. Na primeru Jordana se je moglo ugotoviti, da so nerazvite dežele pripravljene pomagati si tudi vzajemno, da bi ohranile eno od osnovnih nacionalnih teženj, namreč neodvisnost. In prav to bi morale upoštevati velesile, kadar skušajo svojo mednarodno politiko prilagoditi novim razmeram. Kazno je, da smo priča nekih zelo zanimivih pojavov v mednarodnih odnosih. Tekma, ki se je zadnje čase začela razvijati med vodilnimi velesilami v odnosih do nerazvitih področij, bi mogla imeti pozitivne rezultate, ker tudi mimo subjektivnih namenov tekmecev samih bo ta tekma objektivno učinkovala tudi na dejansko spremembo položaja. Kar zadeva nerazvite dežele same, je njihov ugled in vpliv v stalnem porastu zaradi neodvisne in miroljubne mednarodne politike, ki jo vodijo. V ostalem pa te dežele smatrajo, da imajo vprav zaradi tega pravico na to pomoč. Nedvomno je, da predstavljajo te dežele tisti moralni činitelj v svetovnem dogajanju, ki ga bodo morale velesile v hodoče vedno bolj upoštevati, ker se je to pot, in to v mnogo večji meri kakor kdaj koli prej, potrdilo tudi glede vprašanja gospodarske pomoči. m*, f v.' % <> Hvfr Z razvojem uporabe jedrske energije v industriji, bomo vedno pogosteje srečali naprave, kot jih vidimo na gornji sliki • Cefrfkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda Vprašanje gospodinjskih pomočnic Tragična zgodba gospodinjske pomočnice, ki po tridesetih letih dela ne ve, kaj bo z njo • Razpolaga s tri tisoč lirami na mesec KAKO OHRANIMO DUŠEVNO RAVNOVESJE Spoznavaj samega sebe Angleški pregovor pravi: dzkoplji globoko jamo, vrzi vanjo vse, kar se ne da spremeniti, vse, kar je izgubljeno ■ Zakrij jamo in prični graditi na novo> Pod naslovom «Cercasi do-1 mestica« je tržaški »Piccolo Sera« objavil članek o služkinjah, v katerem hoče pisec dokaj preprosto rešiti vprašanje vedno večjega pomanjkanja hišnih pomočnic v Trstu in Italiji sploh. V vsem svojem izvajanju popolnoma prezre ekonomske pogoje, ki so še vedno zelo trdi in zaradi katerih dekleta nočejo več v službo k družinam v mesto. Zanj so vzroki moralnega značaja. to je strah deklet pred služilo ki naj bi bila med najnižjimi in najbolj zasramovanimi. Toda pisec premalo pozna življenjske pogoje deklet v Furlaniji, Abrucih in drugih pokrajinah, od koder prihaja največje število služkinj v italijanska središča. V Trstu je na stotine pomočnic, ki so prišle s Krasa, iz Istre, z Vipavskega in iz Kanalske doline ter iz Furlanije. Tu živijo leta in leta v službi pri enem ali več gospodarjih. Njihovo življenje pred prvo svetovno vojno in tudi po njej ni bilo dostojno človeka. O tem nam je govorila 72-letna Margerita Fenko. ki je prišla 1907. leta skupaj Ze zdravemu povprečnemu človeku danes ni več lahko ravnodušno sprejeti izrednih zahtev vsakodnevnega življenja. Koliko teže je živčno bolnemu, ki niti ne zaupa sebi, ali človeku, ki ga označujemo kot «lahno nervoznega«, a mora v poklicu premagovati velike naloge in zahteve. Nikogar ni med nami, ki bi se še ne bil nahajal zavestno ali podzavestno v stanju izredne nervoze. Zaradi tega lahko z ene strani razumemo Znani italijanski slikar De Chirico ob kopiji Raffaelove slike (Noseče žene« živčno bolnega, z druge strani pa, če spet ozdravimo, zelo hitro pozabljamo in se smejimo nevrastenikom, histerikom ter ljudem, ki trpe za manjvrednostnim kompleksom ter prelahko pozabljamo, da se nam je le v redkih primerih z lastnim prizadevanjem posrečilo izkopati se iz takih nevrotičnih stanj, ki nastopajo v najrazličnejših oblikah in jakostih. Pogosto so ravno okolica, kontakt z dobro znanim človekom, dobra knjiga ali veselje ob lastnem delu tisti, ki so nam povrnili zdravje in dali nove sile. Želimo dati nekaj preprostih navodil, kako lahko u-ravnovesimo svojo duševnost. Neki prastari grški izrek s< glasi: «Spoznavaj samega sebe!« Z drugimi besedami pomeni to: poglej se, da boš videl svoje slabosti, pa tudi vrline v nepopačeni luči .ter u-poštevaj vse to. Sele celokupna slika negativnega in pozitivnega napravi iz tebe. o-sebnost. Ne poskušaj projicirati idealne slike, ki je ne moreš nikoli izpolniti in katere neizpolnljivost te naredi nezadovoljnega. Seveda mora vsakdo kolikor toliko omejiti svoje slabosti, mora pa vendar biti ponosen na svojo o-sebnost, kajti vsakdo med nami je v nekem pogledu originalen, morda celo genij. Obstaja nekaj podobnega, kot zdrav fatalizem, h kateremu moramo stremeti. Z drugimi besedami pomeni to, da se moramo že v mladosti odpovedati velikim ciljem, če so nedosegljivi, se pravi, naučiti se moramo resignirati brez trme in grenkobe. Namesto zagrenjenosti, ker nismo dosegli nekaj velikega skušajmo iz navadnega vsak- ,e e Afganistana, ki pot>'ebnPlaV tako rte°t>hodno vključpn gosP°darska pomoč, k| so uu V v°iaške zveze, ^Padno 11 ,ustvarde vodilne spreip^6 Afganistan 8 j* hk\,.!POnudeno P°m°d, MILANSKI razstavljajo UMETNIKI v Beogradu V okviru kulturnega sodelo-tpri tem prvenstveno mislim vonja med Italijo in Jugosla- na tisti del ljudstva, ki se vijo so pred dnevi odprli v mu ne more odrekati, da ni-fjeogradu, v galeriji Društva via razumevanja za umetnost Jjo' J^vtralpn,,054^6 Še nada>je ,lokov ,i obstoječih 3' bilo n ?'aradi tega razburie„ Sem razumljivo ^Vjet,^?. ki ga je izzval m°*i p 0 dajanju po- rati izrazil svojo že- Afga tustanu. 1 so tud en . ... ‘““i, aa s eriske vlade o p0«ta !n*e°9radu nameravajo Afartu 1 uelik spomenik ie £ ,n. Engelsu. O tem Preg * °P‘sle Poročalo ie bUa ■ °m' Pred dnevi ie vitev odbora za postu- ka- St,- 'n,eniene“a sPonieni-aatečn; , . Poslanih del za ta som, a2e’ da tdada za Vehk0 ,en,k med umetniki zanimanje. V o * * * Polc0J1CI pred kratkim A*™menitegICo Oledališč? •al° to i uu,verre predva-1* to lo v Beogradu. Bila cieta „ , 0 “Priborite u tega “ v tem mestu likovnih umetnikov Srbije na Terazijah razstavo skupine t-tahjanskih umetnikov, katerim bodo v kratkem z razstavo v Milanu vrnili obisk mladi jugoslovanski umetniki. u-deleženci biennala v Aleksandriji■ Medsebojno spoznavanje oo nedvomno pripomoglo k boljšemu medsebojnemu razumevanju posameznih ustvar jalnih teženj in odprlo pot za prijateljsko izmenjavo idej, za tesnejše stike med obema deželama. zlasti na kulturnem pedročju. Sodobna umetnost je s svojo raznovrstnostjo — abstraktno slikarstvo, nadrealizem, ekspresionizem — ki je značilna za umetnost vseh držav, omogočila velike izrazne razlike pri posameznih narodih in med umetniki iste umetniške sredine. To dokazuje tudi razstava milanskih umetnikov, ki — čeprav nepopolna — daje vendarle precej jušno predstavo o sodobnem ustvarjalnem delu in stremljenjih italijanskih slikarjev in kiparjev. Lionello Venturi je na kongresu likovnih kritikov v Carigradu izjavit, da je abstraktna umetnost Velika nada bodočnostiI? Potrjuje li to razstava osmih italijanskih u-metnikov v Beogradu? Ce u-poštevarno publiko, ki bi po našem mišljenju morala biti končni ocenjevalec, se natn nehote tudi pri tej razstavi j abstraktne umetnosti vsiljuje i vprašanje, ali je ljudstvu — —ta umetnost še vedno nova, neznana, oziroma nerazumljiva? Na razstavi so, kot smo ie ugotovili, zastopane razne težnje umetnikov, ki je vsak zase posebna individualnost, Slikar Mauro Reggiani u-stvarja geometrične kompozicije, ki so, kljub inventivni dekorativnosti in barvnemu bogastvu, suhoparne. Beograjska kritika je pravilno ocenila, da so te kompozicije dobra podlaga za nadaljnja i-skanja. ti orenzo Tomeo vnaša v svoja dela, v katerih se čutijo krepke poteze, ponekod grafičnega značaja, ekspresionistično črto. On ima precej smisla za barve, iz katerih pa niu ni uspelo izvleči življenja, tako da so njegovi zimski pej-suži pretežno anemični. Gianfranco Ferron i je surov in nekoliko primitiven v svojih temnosvetlih kompozicijah. Gian Luigi Giovanola se u kvarja z nadzemeljsko in podzemeljsko tematiko in mistiko (srečanje mrtvih konjenikov). V sliki «V morskih globinah» se opaža vpliv fresk t Krete in zanimanje za nalizo borne. Sicer pa je v barvah precej siromašen. Lanfranco mojstrsko izkorišča vso izrazno moč barvnih kontrastov temno-svetlo. V komponiranju jasnih barvnih prelivov je dosegel velik učinek, medtem ko ga nadreau-.stične teme (Nocturno), pod vplivom prevelike fantazije, oddaljujejo od odnosov do likovnih elementov, Enrrico Bai je dramatičen, ljubitelj enostavnih potez. Njegova iskanja v komponiranju barv so često nerazumljiva, na primer rumeno nebo, ki spominja na zamazani pivnik. So slike, je ugotovil kritik beograjske «Politike», v katerih se ta virtuoznost zreducira na čisto literaturo, iz česar izhaja, da uporabljati barve še ne pomeni tudi slikati. V delih Sergia D'Angela se čuti še nezadostno razvito u-stvarjalno področje, ki je zaenkrat zaradi enakosti motivov in pomanjkanja vsake dramatike precej monotono. Olje «Okameneli predelu je vajsugestivnejše delo D’Ange-la ki ima zgrajeno individualno slikarsko stališče. Kipar Carmelo Cappello je precej iznajdljiv v svojih skulpturah, ki niso brez vpliva Henrgja Moora. Obiskovat cem je posebno všeč njegova skulptura «Pijanca». Ko obiskovalec zapušča razstavo, na kateri ni našel niti enega dela, ki bi ga tako prevzelo, da bi se s težkim srcem od njega poslovil, umetni ne, ki bi mu ostala v nepozabnem spominu, bo le težko soglašal z Venturijem, da je abstraktna umetnost velika nada bodočnosti, razen če italijanski kriti k ni hotel s tem izraziti samo ujianje, da bodo bodoča pokolenja razumela to umetnost, ki je danes pretežnemu delu ljubiteljev umetnosti precej nerazumljiva. BOZO BOŽIC danjega življenja izvabiti čim več dobrih strani, veselja in zadovoljstva. Ce nameravamo kaj storiti, moramo stvar dobro premisliti, da se kasneje ne bomo kesali, kajti kes nam greni življenje in še slabše se bomo počutili, če zapademo v pravo nevrozo kesanja. Neki angleški pregovor pravi: Izkoplji globoko jamo, vrzi vanjo vse. kar se ne da spremeniti, vse, kar je izgubljeno. Zakrij jamo in prični graditi na novo! Ne smemo pa samo resignirati. Nasprotno, če obstaja le iskrica upanja in če se pokaže smiselna pot k dosegi nekega cilja, potem moramo vložiti vse razpoložljive sile. da izvršimo nalogo, ki smo si jo zastavili. Vsi smo se naučili na primerih težav minulih let. da lahko stiske, skrbi in obremenitve, ki so mnogokrat velikanske, zbudijo v nas nove sile in neslutene sposobnosti. Ne smemo se kot polž zariti v svojo hišico, skriti svoj jaz in se zapreti vase. ampak moramo iskati kontakt z družbo, ki nas obdaja. Kdor se bo stalno trudil, navzven obračati svojo pravo sliko, bo kma-iu prijazno mislil in čutil ter to s tem najbolj uspešno od klonil pogubno notranjo grenkobo. Pokaži prijazen obraz pravimo otrokom, in to večinoma uspešno, in če jokajo jim pokažimo njih obraz ogledalu z besedami; Poglej kakšen si jezen in grd! Razsajajoči šef in zmerjajoči u-čitelj bi se morala pogledat v zrcalo, kadar doseže njun čustveni izliv vrhunec. Zelo važna umetnost, katere se lahko priučimo, je pra-\ilno sproščenje. V skoraj vseh kulturah igra važno vlo go meditacija, ki je večinoma povezana s telesnimi vajami izključitve samega sebe. Ta sprostitev je bogat vir moči ir. v tem bi se morali uriti tudi mi, posebno takrat, ko smo podvrženi delovnim o bremenitvam, ki postavljajo našemu živčevju največje zahteve. Kdor mora delati v velemestu, trušču in z naglico ter fiesto tudi z največjim duševnim naporom, je brez prave sprostitve ter živi v stalni napetosti, kar vodi spet do raznih nevroz. Uči se, biti od časa do časa sam, veseli se ob pogledu na cvetlico, žival ali smehljajočega se otroka Sprosti se ob času dopusta v samotnem gozdu, na vrhu gora ali ob morju! Ko prideš dela domov, ne vključi takoj radia. Ko prideš z dela, se usedi za pol urice, prižgi morda cigareto in glej preudarja joče za dimom. Danes so tožbe o tako imenovanih manjvrednostnih kom pleksih na dnevnem redu Normalno nadarjen človek se v določenih pogojih komaj izogne občutku, da je sam šibek in vsakdo izmed nas nosi v podzavesti ta ali oni manjvrednostni kompleks s seboj še iz otroške dobe. Ti kompleksi nas ne smejo zavirati, temveč naj postanejo vir n oči, ne da bi postali povod za nezdravo častihlepnost ali za bolezensko nagnjenje stremljenja po slavi ali naslovih. Zunanji uspehi so dobri tedaj, če so nagrada za storjeno delo. Lov za usper hem je danes zelo razširjena nevroza. Skoraj vedno je končno utemeljena s tem, da čuti prizadeti v sebi premajhno zadovoljstvo, redkeje je vzrok v nezaupanju in sodbi o lastnem jazu. Se beseda o strahu. Na jasnem si moramo biti, da je strah nekaj povsem naravnega. Le kdor pozna strah, kdor je vsaj enkrat v življenju občutil strah, je lahko resnično hraber. Kdor ve, da je strah nekaj naravnega, lahko premaga strah in črpa Iz njega novo energijo, nov pogum. Po 13 letih zogledala izgubljeno hčer na filmskem platnu Milka Grbič iz Beograda je bila ena tistih nesrečnih mater, ki so za časa vojne med bombardiranjem zgubile svoje otroke. Čeprav je nesrečna mati imela le malo upanja, da bo našla hčerko, ki jo je izgubila kot dojenčka, vendar je vsa ta povojna leta v srcu gojila nado, da ji bo življenje vrnilo njeno najdražje bitje. Ko je pred dnevi prisostvovala predvajanju nekega dokumentarnega filma o vojnih sirotah v enem beograjskih kinomatografov, se ji je ena od sirot zdela njena izgubljena hčerka. Vsa srečna je odšla v zavod za vojne sirote, toda kakšno presenečenje jo je čakalo, ko so ji vzgojitelji zavoda povedali da so trinajstletno hčerko, k, se je res imenovala Grbič, odpeljali njeni namišljeni star. ši v Kosmet. Milki Grbič ni kazalo drugega, kakor da odpotuje do Kosmeta. Ko se je predstavila mali Sofki in njenim novim staršem ni imela dokazov, da bi otroka zahtevala zase. Sele čez nekaj časa se je spomnila,da je pred trinajstimi leti njeno hčerko ugriznila v prstanec leve roke koza, ki so jo imeli pri hiši. Razburjena je prijela Sofko za roko in ugledala brazgotino. Tako je bila zadeva pojasnjena in srečna mati je hčer odpeljala s seboj v Beograd. s svojimi gospodarji iz Celja v Trst in tu živela vsa nadaljnja leta kot pomočnica pri raznih družinah. Ko so njeni prvi gospodarji umrli, se je zaposlila pri bogati družini v Ul. Mazzini, pri kateri je o-stala 16 let in pol. «V začetku so mi dejali, da bom samo kuhala za družino in urejevala štiri sobe, toda pozneje mi je gospodinja polagoma razkazala še tri sobe. ki sem jih morala skupno z ostalimi vsak dan pospravljati. Iz četrtega nadstropja sem morala vsak dan nositi na dvorišče težke preproge, da sem jih tam stepala. Prva sem vstajala in zadnja šla spat. V družini je bilo dvoje odraslih otrok, ki sta večkrat prirejala nočne zabave, pri katerih sem morala biti vedno na razpolago in zgodilo se je neštetokrat. da nisem utegnila leči niti za dve uri. Kakšno je bilo plačilo za moj 16-letni trud? Gospodar je po dolgi bolezni, v kateri sem mu ves čas stregla, umrl, otroci pa so kmalu zapravili vse. tako da me je bilo sram hoditi v trgovino na upanje. Odslovili so me s tem, da so mi namesto plač zadnjih mesecev ponudi-,li staro omaro, s katero nisem vedela kam. Kasneje sem se zaposlila pri neki družini v Ul. Miramare in tu sem o-stala do leta 1937, ko sem zaradi napornega dela hudo zbolela za pljučnico in odšla v bolnico. Naknadno so mi priznali invalidnino in prejemala sem 76 lir podpore na mesec. S tem seveda nisem mogla živeti, ker pa nisem bila več sposobna za težko delo, sem se zaposlila za hrano v menzi nasproti pokritega trga. Toda po 12 letih tudi tega dela nisem več zmogla in sem morala lansko leto zopet v bolnico, ker sem spet hudo zbolela. Živim s 5000 lirami na mesec in plačam 2000 lir za sobo, ki jo delim z drugo sotrpinko. Ne prejemam nobene druge pomoči, ker sem jugoslovanska državljanka. Kdo me bo preživljal še teli nekaj let mojega življenja?« S tem vprašanjem je kon- čala svojo zgodbo Margerita Fenkova, ki je vso svojo mladost in vse svoje moči vložila v delo za tuje ljudi, toda ti, razen nekaj izjem, zanjo niso našli niti tople človeške besede. Danes so se sicer mezde pomočnicam povečale, prejemajo tudi trinajsto plačo in imajo pravico do pokojnine, toda to je še vedno tako zelo malo, če upoštevamo, da mora pomočnica biti gospodarjem na razpolago od jutra do mraka in da skoraj v nobeni družini ne upoštevajo zakonskih predpisov tako, kot bi jih morali. Ne smemo se zato čuditi, če se mlada dekleta izogibajo takega dela in gredo raje v tovarno, v trgovsko podjetje; fie se pa že odločijo, da gredo služit, potem iščejo zaposlitve v drugih državah (Angliji, Švici), kjer je služkinja izravnana z ostalimi delavskimi kategorijami, ima določen delovni urnik, predpisane proste dneve in, kar je najvažnejše, z njo ravnajo tako, da ne čuti manjvrednosti ali zapostavljanja. Vsekakor bo potrebno v Italiji storiti še mnogo za izboljšanje pogojev, ki v njih danes žive gospodinjske pomočnice. NEDELJSKO PECI L O Limonina torta 6 rumenjakov, 20 dkg sladkorja, sok od pol limone, 20 dkg moke, 6 beljakov, voda, marmelada. Rumenjake umešamo s sladkorjem in jim, ko narastejo, dodajamo počasi še limonin sok in sesekljano limonino lu pinico, nazadnje pa še moko in sneg iz beljakov. Zmes denemo v namazan in z moko potresen model za torte in ju spečemo v pečici. Pečeno in ohlajeno torto vodoravno pre režemo in namažemo z marmelado, jo nato sestavimo in polijemo z limonino glazuro Glazura: Presejan sladkor denemo v lonček, mu prilije mo limonin sok in toliko vroče vode, da dobimo zmes, ki maskira žlico. Pikantne palačinke Iz 15 dkg moke, i jajca malce soli in en četrt litra mleka napravi testo za palačinke in jih zelo tanko speci Medtem drobno sesekljaj četrt kilograma ostankov kuhanega ah pečenega mesa V 3 dkg masti spraži 1 žlico drobno sesekljane čebule in l kavno žličko drobno zrezanega peteršilja. K temu dodaj meso, sol in poper po ckusu. Ko se shladi, prideni še 2 jajci. Z dobljeno zmesjo namaži palačinke, jih zvij in položi v skledo. Potresi naribanim sirom in hitro popeci v pečici. Mlada dekleta imajo za ples najraje Muzo s krilom. K številnim volnenim ali svilenim bluzam si bomo letos sesile takšnole krilo iz težkega blaga, ki ga bomo okrasile z raznimi našitki NOV VREUl.UG ZAKUNAZA MATERE Porod brez bolečin naj bi omogočil vsem ženam Poslanke Marija Maddelena Rossi, Nilde Jotti, Giuliana Nenni in Luciana Viviani so predložile parlamentu nov zakonski osnutek o obveznem poučevanju fiziopsihične metode za porod brez bolečin. Ze 22. julija 1949 so omenjene poslanke predlagale, naj bi italijanski parlament usvojil zakon, po kateiem bi morale italijanske bolnišnice nabaviti vse potrebne priprave *a porod brez bolečin. Sedaj so samo dopolnile ta njihov predlog. Razvoj sam je pokazal, da se je ta metoda izkazala za zelo uspešno. U-porabljajo jo sicer v maloštevilnih italijanskih klinikah, vendar se je pokazalo, da priprava bodoče matere na porod s fiziopsihično metodo zagotavlja zmanjšanje bolečin pri rojstvu otroka. Z novim zakonom naj bi se ta metoda poučevala ne samo na medicinskih fakultetah, ampak tudi v šolah za babice in v porodniških ambulatorijih, tam kjer bi se noseče žene lahko spoznale z novo metodo in tako bolje pripravile na porod. Cilj tega zakonskega predloga je namreč v tem. da se omogoči vsaki materi in ne samo tisti, ki ima sredstva, da rodi v popolni zavesti in brez težjih fizičnih bolečin in psihičnih pretres-ljajev, ki so prej spremljali porodnico. letošnja moila na snegu Žive barve /opičev in hlač prevladujejo nad doslej nezanimivimi temnimi barvami - Okusna pokrivala, ki zakrijejo tudi vrat - Še vedno lepi modemi puloverji z norveškim vzorcem Čeprav je letošnja zima zelo muhasta in je pravzaprav pri nas še nismo dobro občutili, vendar bi bilo le dobro, da spregovorimo nekoliko besed o letošnji modi na snegu. Precej je novosti, posebno kar zadeva ženska smučarska oblačila. Zelo so se namreč spremenile barve, tako da so bili že davno pregnani beli ali H up - : * hi drap jopiči iz balonske svile, kakor tudi rjave, temnosi/e in temnomodre smučarske hlače, ki so postale precej nezanimive. Z več smisla za veselo razpoloženje in pestrejši videz se na beli pokrajini odražajo jopiči vseh živih intenzivnih barv (rdeča, živi-mo-dra, oranžna in rumena). Tudi za smučarske hlače izbirajo brez predsodkov žive barve, kar dokazuje, da ženske kljub praktičnosti moških hlač nočejo slediti tudi njihovi togi barvitosti. Seveda se vsem osnovnim barvam pridružuje vzorčasto blago, ki je predvsem pri izbiri različnih jopičev zelo pestro. Tudi večbarvni puloverji z norveškim vzorcem še niso iz mode zaradi praktičnosti (toplote) in prijetnega videza Kroj smučarskih hlač je o-stal nespremenjen. Nekoliko pa se je spremenila oblika smučarskih jopičev, ki sedaj komaj še smejo nositi to ime, saj jim smučarski prostor ni več strogo odmerjen. Jopič brez zadrge, s kapuco in skoraj z uniformiranim videzom, je zamenjala različno krojena ženska jopica-bluza. Kapuca nt več njen sestavni del. Letošnja moda jo je zamenjala z dolgim, tesno k obrazu privitim šalom, izpod katerega ne uide noben las. Salu se pridružuje vefi razlifno oblikovanih nletenih krznenih ali volnenih čepic. Vezalke, s katerimi je bila zadrgnjena kapuca in boki, so skoraj popolnoma izginile. Sploh opazimo prav malo čez glavo oblečenih jopičev, povečini se spredaj zapenjajo ali zaprejo z zadrgo. Lepo vedenje pri jedi Posvetimo večjo pozornost svoji zunanjosti, preden sedemo h kosilu - Bodimo dobre volje in ne preveč radovedni in klepetavi Preden sedemo k jedi, si moramo brezpogojno umiti roke in očistiti nohte s krtačko. da bodo popolnoma čisti. Samo po sebi umevna nam bo postala ta navada in nam bo prešla v meso in kri ob misli in trajni zavesti, da prijemamo čez dan z rokami umazan denar, nečiste kljuke itd. Zlasti gospodinja, ki sc dotika pri svojem delu raznih predmetov, mora paziti na čistočo rok, preden deli jed in sede v krog svoje družine. Najlaže se temu privadi otrok v najneinejši dobi, če ga mati skrbno navaja k temu. Prav tako si moramo urediti lase, vsaj z nekoliko poteg-Ijaji glavnika ali s ščetko. Cesto je gospodinja od kuhanja pri štedilniku Vsa prepotena. Tudi njej bo jed bolj teknila, če se bo pred jedjo preoblekla. Ako imamo povabljene goste, moramo posvetiti svoji zunanjosti še več pozornosti, kajti že s svojo negovano o-sebo pokažemo gostu, da cenimo njegovo prisotnost. Malomarna zunanjost goste odbija. V goste prihajamo vedre volje Sedemo šele, ko nas gospodinja k temu pozove, v domačem krogu pa, ko sedejo starši ali starejše osebe. Ko sedamo, ne drsamo s stolom po tleh, ampak ga nalahko dvignemo in sedemo neslišno. Sedimo pokonci, s hrbtom se naslanjamo na stol, roke držimo v naročju, noge neprisiljeno na tleh, v naravni drži, ne pa morda stegnjene pod mizo ali prekrižane. Roke segajo pri mizi preko roba, samo do členka. S komolci se ne podpiramo, pritegnimo jih čim tesneje k telesu. S prtom se ne igramo, če smo morebiti v zadregi; tudi umazanih prstov ne brišemo vanj. Juho jemo neslišno. Žlico držimo na sredi s palcem, kazalcem in sredincem. Ne zajemamo juhe prav s polno žlico. Nosimo jo k ustom tako, da obrnemo konico žlice k ustom in da teče tako rekoč sama vanje. Tako se ognemo glasnemu srebanju. Vroče juhe ne pihamo; žlice ne obliznemo, ko nehamo jesti, marveč jo položimo tiho na prazen krožnik. Krožnika ne nagnemo proti sebi, če smo v gosteh, da bi juho do zadnjega pobrali. Pri jedi ne cmokamo. S polnimi usti ne govorimo; grižljaj prej pogoltnemo in šele potem odgovarjamo; razume se, da tega ne moremo storiti, če imamo prepolna usta. Z jedilnim orodjem ne drsamo po krožniku; čim tiše ravnamo z njim,tem bolj olikano je naše vedenje pri jedi. Jesti začnemo šele, ko nam postrežejo ali ponudijo; vendar pa pažimo, da začne prva gospodinja, v domačem krogu pa starši ali starejši ljudje. Prtič iz blaga si pogrnemo na kolena, otrokom pa ga privežemo okoli vratu. S prtičem ne brišemo ne krožnikov ne jedilnega orodja, ker bi to pomenilo, da se nam nt zdi dovolj snažno pomito. Doma po obedu prtič 2ložimo, v tuji hiši pa ne. Položimo ga na mizo zraven krožnika. Ne bodimo radovedni kakš- ne jedi servirajo. Grdo je, če stegnemo vrat čez soseda, ki mu strežejo prej kot nam, da bi videli kaj prihaja na mizo, in že naprej izbrali večji in slastnejši kos. Po naloženi plošči ne brskajmo, da bi iztaknili kaj boljšega, marveč vzemimo tisto, kar je na vrsti. Ce se nam zdi kes mesa prevelik, ga ne režemo na plošči,ampak vzamemo celega na svoj krožnik. Jedi ne zahtevajmo drugič sami. Počakajmo, da nam jo ponovno ponudijo. Ce nam kaj posebno diši, si ne naložimo preveč na krožnik, da ostane še za druge kaj. Zavedajmo se, da so nas povabili zaradi prijetne družbe, ne pa zato, da bi se do onemoglosti nasitili. Ako pride na vrsto jed, ki je še ne poznamo, jo vzamemo prav rr.ulo in opazujemo druge, kako jo jedo in kako uporabljajo pri tem jedilni pribor. Ce kako jed t z kakršnega koli vzroka odklonimo, rečemo: aHvalas, nikdar ne *Sem sit, ne morem večls Ako strežejo tako, da kroži plošča ali skleda okoli mize, jo ponudimo sosedu s: sPro-sims; vzamemo pa jo od njega s: sHvala». Med obedom pazimo, da ne polijemo prti, o ožjem kroju se v takem primeru oprostimo gospodinji. Ce najdemo v jedi las, kamenček, črva, ga ne odložimo na rob krožnika, marveč ga odstranimo tako, da sosedje tega ne opazijo in da ne spravimo domačih v zadrego. Pripravljenih jedi ne kritiziramo, da ne kvarimo teka še drugim. — 4 — 19. januarja 21. IN 22. JANUARJA KONGRES DELAVSKE ZBORNICE (CGH) V GORICI ftonomija važen instrument nalneoa in aosDodarskeoa naon Govorili bodo ludi o pogodbenih odnosih med briškimi koloni in grofi Po pokrajinskem kongresu kovinarjev in tekstilcev goričke pokrajine bo v soboto 21. in v nedeljo 22. januarja pokrajinski kongres Delavske zbornice (CGIL) v Gorici. Po izjavah predsednika zbornice Eulvia Bergamasa bo glavni poudarek na kongresu na deželni avtonomiji s posebnim statutom, ki predstavlja za našo pokrajino važen instrument za rešitev številnih važnih vprašanj, ki danes žulijo delovno ljudstvo naše poki ajine. Z uresničitvijo deželne avtonomije je mogoče stopiti na pot socialnega in gospodarskega napredka. V okviru deželne avtonomije bo veliko laže rešiti številna važna vprašanja, med katerimi je ločitev državnih podjetij IRI od Confindustrie v skladu s sklepom parlamenta, eden izmed najvažnejših. Ne smemo pozabiti, da imajo ladjedelnice v goriški pokrajini in na Tržaškem, ki naj bi poleg videmske pokrajine prišlo v okvir avtonomne dežele, 50 odstotkov zmogljivosti vseh italijanskih ladjedelnic. Drugo važno dej- stvo pa predstavlja 45-odstot-na udeležba celotnega industrijskega sektorja goriške pokrajine v tržiški ladjedelnici in goriški livarni SAFOG, k' sta sestavni del državnih podjetij IRI. Važen poudarek bo na kmečkih vprašanjih. Prikazali bodo razloge za sprejem stalnega pravičnega razloga v kmetijstvu, za zemljiško in pogodbeno reformo, demokratizacijo pokrajinskih konzorcijev in investicije, s katerimi naj se izboljšajo in namakajo slaba zemljišča. Poleg proste cone, rotacijskega fonda in mezdne politi, ke ter človečanskih odnosov v proizvodnji bo na kongresu govora o socialnem skrbstvu za delavce ter vzajemnih blagajnah za kmete, o zimski pomoči, delovnih in pogozdoval-nih centrih. Tajnik Bergamas je pripomnil, da bodo razpravljali tudi o stanju briških kolonov, ki jih vežejo z grofi zastarele in krivične pogodbe, po katerih se koloni v nižinskih predelih že dolgo časa več ne ravnajo. Obvestilo ASK Simon Gregorčič Gorica Predavanje je o taborništvu in namiznoteniški dvoboj Akademsko - srednješolski klub sSimon Gregorčiča iz Gorice nam je poslal v objavo sledeče obvestilo; 1. Akademsko-srednješol-ski klub «Simon Gregorčiča v Gorici priredi v soboto 21. januarja t. I. ob 20J5 na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. predavanje o taborništvu, ki ga bo imel tov. Drago Pahor iz Trsta. Vljudno vabljeni ljubitelji planinstva in življenja v prosti naravi. 2. Akademsko-srednješol-ski klub «Simon Gregorčiča priredi v nedeljo 22. januarja t. I. ob 14. uri na sedežu namiznoteniški dvoboj z ekipo prosvetnega društva iz Sovodenj. Vabljeni vsi ljubitelji namiznega tenisa. KINO CORSO. 17.00: «Izgubljeni sin» L. Turner, cinemascope. VERDI. 16.00: «80/15». CENTRALE. 17.00: «Kraljev poslanika, C. Danova. MODERNO. 17.00: «Pojem za te». VITTORIA. 17.00: «Zakon pre ti Billi Kidhii, v barvah, S Brady in B. John. PISMO ŽUPANSTVA GLEDE OČITKOV INŽENIRSKE ZBORNICE Pojasnila n osnovni šali, hiralnici gradbeni in nrhanisličnl homisiii Za gradnjo šole in hiralnice je županstvo poiskalo ljudi, ki so se odlikovali v gradnjah teh poslopij, v komisijah pa so imeli predstavniki inženirske zbornice samo posvetovalno pravico Županstvo nam je poslalo v objavo obsežno pismo, v katerem odgovarja na očitke inženirske zbornice. Zaradi obsežnosti objavljamo iz pisma samo najglavnejše misli. Županstvo skuša odgovoriti na očitke: da je že nekaj let izkoriščalo sleherno priložnost, da bi oškodovalo kategorijo inženirjev s podtikanji in odklanjanjem brezplačnega sodelovanja, da ni upoštevalo rofienja tehnikov v raznih komisijah; da se je poslužilo profesionalcev iz drugih pokrajin za velika gradbena dela. V zvezi z zadnjim očitkom je šlo za gradnjo osnovne šole v Stražicah in hiralnice, ne da bi županstvo razpisalo natečaj. Županstvo je svoj odgovor omejilo na štiri točke. 1. Osnovna šola v Stražicah: na podlagi občinskega in pokrajinskega zakona ima županstvo možnost, da zaupa izvedbo raznih del profesio-ristom, katere je samo izbralo. V primeru osnovne šole v Stražicah niso projektiranje izročili «bravi manui, ampak s pravilno odobritvijo sklepa občinskega odbora, ki sta ga potrdila občinski svet in prefektura. Projektanta inž. Costa in Tamburini iz Trsta nista bila izbrana slučajno, ampak ker sta v Trstu zgradila vej uspelih modernih osnovnih šol. katere so naši občinski administratorji pregledali skupno s šolskimi oblastmi. Inženirska zbornica iz Go-jice je poslala protest tržaški in državni zbornici ter obtožila tržaška inženirja nedovoljene profesionalne konkurence, ker naj bi za plačilo zahtevala veliko manj kot bi morala zahtevati. 2. Gradbena komisija: komisija je posvetovalnega značaja. Na 31 sejah je komisija pregledala 4fS5 načrtov, od ka- terih je bilo 398 odobrenih, 34 zavrnjenih, 33 pa je bilo zavrnjenih pogojno. Od 34 načrtov, katerih je gradbena komisija zavrnila, je občinski odbor 8 spoznal za primerne in so zato po njih gradili. Res je, da županstvo ni hotelo nikoli načelno sprejeti predlogov predstavnikov inže. nirske zbornice v gradbeni komisiji, ki so skušali nasprotovati geometrom, ki naj .bi izdelali načrte, ne da bi bili v njihovi pristojnosti. 3. Urbanistična komisija: občinski odbor je smatral za potrebno, sestaviti posvetovalno komisijo izvedencev, ki naj bi izrazili mnenje o mestnem regulacijskem načrtu. Županstvo je pozvalo tri člane inženirske zbornice, naj postanejo člani komisije. Takoj po ustanovitvi komisije je inženirska zbornica s pismom" od 10. februarja 1955 pozvala prej imenovane tri izvedence, naj se odpovejo sodelovanju. Tudi v tem primeru je zbornica načela vprašanje plačila članov urbanistične komisije; trije inženirji bi lahko obdržali svoje mesto v komisiji le tedaj, če bi jih županstvo plačalo po predpisanih tarifah. 4. Hiralnica: res je, da je župan svoj čas nameraval razpisati natečaj. Kasneje se je prepričal, da je bolje poiskati človeka, ki je zaradi specifičnih izkušenj znan po gradnji tovrstnih poslopij. Ko so bili pred meseci v Gorici inženirji za gradnjo bolnišnic, je župan vprašal za svet profesorja padovske univerze dr. De Chigija. V nadaljnjem županstvo navaja imena sedemnajstih go-riških gradbenih strokovnjakov, katerim so bila- neposredno zaupana razna dela, pri tem pa niso všteti tisti, ki so dobili delo z zmago na javnih dražbah, čeprav se ne sme pozabljati, da ima tudi občina svoj tehnični urad Prometna nesreča v Podgori Kolesar podrl žensko na tla Ko je včeraj ob 7. uri 69-letna Antonia Bregant iz Ul B. Cuneo 22 v Podgori prečkala cesto jo je nenadoma podrl na tla 31-letni delavec Alfiero Fabbro iz Ul Cotonificio 19, ki se je v tistem trenutku pripeljal po u-lici, kjer Bregantova prebiva. Ker je deževalo je imel Fabbro dežnik in zaradi tega ni mogel pravočasno opaziti ženske, ki ni gledala na desno stran, ampak je šla naravnost proti svojemu domu. S komolcem je kolesar sunil Bregan-tovo, ki je padla na tla. Pri padcu si je pretresla možgane in se udarila na temenu, ter bo morala ostati nekaj dni v goriški bolnišnici. Fabbro je ostal nepoškodovan. Navodila županstva za uoičevaoje borovega prelca Goriški župan je izdal naročilo vsem lastnikom smrek, da do 31. januarja uničijo borov prelec ter zažgejo vsa gnezda. Pobiranje in uničevanje prelca se mora izvršiti v jutranjih urah. Proces uničevanja obstaja v uničevanju pielca ter pobiranju gnezd, ki jih je treba zažgati na prostem, da se ne poškodujejo gozdovi. Ako ne bo uničevanje izvršeno do zgoraj navedenega dne, bodo za to poskrbele oblasti na stroške lastnikov, proti katerim bodo ravnali po zakonu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani. Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. sslSinl F"' K m PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORTINI Predsednik Gronchi na otvoritvi zimskih olimpijskih iger 26. t.m. «LJUBLJANA« NA TURNEJI PO ITAL'J1 Dve zmagi en poraz Monti tudi včeraj najboljši - Belgijec De Sorgber se je ponesrečil RIM, 18. — Predsednik republike Gronchi se bo 26. januarja udeležil otvoritve VII. zimskih olimpijskih iger v Cortini d’Ampezzo. CORTTNA, 18. — Hitrostni pa je Rapid dosegel iz enajst- drsalec Guido Caroli bo zad nji v štafeti nosilec olimpijske bakle. Prejel bo baklo na vratih stadiona in bo z njo prižgal ogenj na trinožnem podstavku, kjer bo potem gorel ves čas olimpijskih iger. Guido Caroli ima 28 let in je italijanski prvak na 500 in 10000 m. Danes je bil zopet trening za bob in sicer v dvoje. Monti se ni udeležil dopoldne prve vožnje, pač pa je dosegel najboljši čas v drugi vožnji. V prvi vožnji so se nastopajoči zvrstili tako: Italija (Dalla Costa) 1 '26” 67; Nemčija (Roesch) 1’28” 08; ZDA (Washbond) 1’28” 19; Švica (Kapus) 1’28” 92; Nemčija (Ostler) 1’28” 96; Italija (Schneibmeier) 1’28” 98; ZDA (Tyler) 1'29” 08; Švica (Angst) 1’29” 10; Nemčija (Kreusel) 1’30” 28; Švedska (Axelsson) 1’30” 33; Avstrija (Wagner); Avstrija (Aste); švedska (Erbs); Vel. Britanija (Schel-lenberger); Vel. Britanija (Parkinson); Romunija (Ene); Liechtenstein (Holchinner); Poljska (Ciapala); Romunija (Staiku); Francija (Giacchi-ni); Poljska (Komiecki); Belgija (Leclef); Španija (De Portago); Belgija (Desorgere). V drugi vožnji treninga pa so bili ugotovljeni tile rezultati: Italija (Monti) 1’23” 52; Italija (Scheibmeier) 1’25” 26; ZDA (Washbond) 1’25” 36; Nemčija (Ostler) 1’27” 10; Nemčija (Roesch) 1’27” 21; Italija (Dalla Costa) 1’27” 68; Švica (Angst) 1’27” 68; ZDA (Ty!er) 1’27”83; Švica (Kapus) 1’28” 11; švedska (Axelsson) 1’28” 31; Avstrija (Aste); Liechtenstein (W o 1 f i n g e r); Švedska (Erbs); Nemčija (Kreusel); Avstrija (Wagner); Vel. Britanija (Parkinson); Vel. Britanija (Schellenberg); Poljska (Ciapala); Romunija (Ene); Francija (Giacchini); ZDA (McKillip); Avstrija (Schwaezbach); Belgija (Leclef); Romunija (Dragomir); Romunija (Staiku); Poljska (Konieczny). Belgijca Charlesa de Sor-gherja so odpeljali v bolnico, potem ko je dopoldne s svojimi sanmi zletel z bob-proge. Njegovemu tovarišu se ni nič pripetilo. Od sedme ure davi ponovno sneži in pravi meteži so v višini nad 2000 m. Temperatura pa je se vedno tudi v višinah na nič stopinj. metrovke, medtem ko Nor-dahlov gol tri minute pred koncem ni bil prizinan zaradi offsida. Prvi gol je dosegel Nordahl v 20’, drugi pa Koer-ner II. v 27’ prvega polčasa. • * * RIM, 18. — Na trening tekmi je vojaška nogometna reprezentanca premagala Romu-leo s 7:0 (3:0). Vojaki so nastopili v prvem polčasu s temi možmi: Cernuschi; Cutti-ca, Garzena, Vicini, Chezzi, Invernizzi; Brugola, Montico, Galli, Colombo, Campagnoli; v drugem polčasu pa so igrali: Seveso; Cuttica, Garzena; Carradon, Chezzi, Invernizzi; Colombo. Montico, Compagno-li, Vicini, Brugola. Gole so dali: Galli 3 v prvem poičasu. Brugola 3 in Vicini v drugem polčasu. V Sest etap dirke po Egiptu Rapid-Milan 1:1 V VI. etapi mednarodne kolesarske dirke «Po Egiptu« je zmagal Georg Stoltze (Vzhodna Nemčija), ki je prevozil 115 km dolgo progo Ben Suef-Gizeh v času 2:59,59. Skupno z zmagovalcem so prispeli na cilj Raven (Danska), Svejda (CSR), Joan (Romunija), Dimitrov (Bolgarija), Moiceanu (Romunija) in Bugalski (Poljska). Jugoslovanski kolesarji so prispeli na cilj v VI. etapi v drugi skupini, ki je bilo v njej 20 tekmovalcev, in sicer v istem času 3:01,1. Bajc je bil dvajseti, Vuksan 21., Jugo 22., Petrovič 23 in Ješič 28. Moštvena razvrstitev po VI. etapi: Bolgarija 62:32,49. Vzhodna Nemčija 62:42,00. Poljska 62:43,49, Jugoslavija sedma s časom 63'24.28. Jugoslovanski dirkač Vese-lin Petrovič je bil v splošni razvrstitvi še zmeraj deveti 10 minut za vodilnim Bolgarom Stolmačevom. Ješič 24., Jugo 29., Bajc 30. in Vuksan 39. Izmed 62 tekmovalcev, kolikor jih je startalo v Luxor-ju, jih je ostalo po VI. etapi še 46. Čas bi bil, da bi ludi v Ljubljani dobili drsališče z umetnim ledom BOKS Janilli nov prvak srednjetežke kategorije RIM, 18. — Rimljen Janilli je postal italijanski prvak srednjetežke kategorije po zmagi nad Fontano, ki je zaradi zdravnikovega posega odstopil na koncu 4. runde. Na isti prireditvi je med diletanti Benvenuti iz Trsta premagal Torregianija iz Rima po točkah. Zulueta je prispel MILAN, 18. — V prvih popoldanskih urah je prispel v Milan Orlando Zulueta, kubanski boksar, ki se bo v soboto dvobojeval z Duiliom Loiem. KOŠARKA BIELLA - GORIZIANA 56:52 Goriškim košarkarjem prede trda. Poraz sledi porazu-V nedeljo so Goričani odšli v Biello, da bi odigrali tekmo s tamkajšnjo ekipo, ki je na zadnjem mestu v lestvici, pa so tudi tam izguibili, tesno sicer, a so izgubili. Ce bo šlo tako naprej, se bodo prihodnje leto znašli v tretji ligi-Gotovi pa smo, da bo kriza v vrstah Goriziane kmalu minila in da se bodo povrnili lepši časi. Hokejsko moštvo «Ljublja-na» se je včeraj popoldne z Orient-ekspresom odpeljalo iz Trsta domov. Ljubljančani so prispeli po turneji v Italiji v Trst že predvčerajšnjim. Na pot so odšli 13. t. m. ter so svo'o prvo tekmo odigrali v Vipitenu. Čeprav je bil tamkajšnji nasprotnik najslabši na vsej turneji, so Ljubljančani vendar izgubili, ker so nastopili takoj po dolgem potovanju. Tekma se je končala s 3:1 v korist domačih. Drugo tekmo je «Ljubljana» odigrala proti moštvu Alleghe in zmagala s 7:4. Največji uspeh pa je gotovo zmaga prc-vi HC Bolzano s 4:0. Turnejo je «Ljubljana» o-pravila takoj po tekmah za republiško prvenstvo na Jesenicah, a na prvenstvu je zopet nastopila, potem ko se je komaj vrnila z daljše turneje po Poljski. Na to turnejo je odpotovala 28. decembra in se je vrnila 8. januarja. Potovanj «Ljubljane» pa s tem se ni konec, če upoštevamo, da je moštvo hodilo iz Ljubljane trenirat na Jesenice, kjer inia-jo umetno drsališče. Vprašanje umetnega drsališča je za Ljubljano sploh vprašanje zase. Že davno je namreč jasno, da v hokeju lahko kaj dosežejo samo tista moštva, ki imajo dovolj časa v letu na razpolago led. Brez drsališč z umetnim ledom pa je to nemogoče, razen v severnih krajih. Saj v Ljubljani n. pr. že tri leta niso imeli take zime, da bi se napravil dober led, in tako tudi Ljubljana ves ta čas ni videla mednarodne hokejske tekme. Pred vojno je bila Ljubljana v hokejskem športu na vodilnem mestu v Jugoslaviji, po vojni pa je to vlogo izgu- bila. In medtem ko v Ljubljani se nimajS drsališča z umetnim ledom, pa ga ze imajo v Beogradu, kjer si lahko privoščijo zanimive medjia-rodne programe in tudi na Jesenicah. Zdi se, da se v Ljubljani mnogokrat vse preveč obirajo ko bi bilo treba kaj zgraditi. Vendar bi kljub raznim omejitvam z nekaterimi športnimi napravami ne smeli preveč odlašati, če jim je do tega, da bi tudi na mednarodnem področju kaj pomenili. * * * Deseto prvenstvo Jugoslavije v hokeju na ledu bo pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice na Jesenicah od 25. do 29. januarja. Sodelovali bodo: iz Beograda štirikratni državni prvak Partizan in Crvena zvezda, iz Zagreba »Mladost* in «Zagreb», «Ljubljana» m domače »Jesenice*. Kazni, globe... MILAN, 18. — Liga Nogometne zveze je kaznovala * globo 100000 kluba Genoa k Fiorentino, s 5000 Inter, k®' nerossi in Pro Patrio t*r 1 35000 Torino. Za eno kolo i* diskvalificiran Menegotti (V dinese), z globo 6000 pa *° zaradi protestov proti sodar kom kaznovani Chium88*11 (Padova), Tortul (Sampdoris) in Macor (Spal). Torino pa 81 sme dovoliti pristopa na igrl' šče do 29. februarja svojeB® društvenemu zdravniku Craviniju. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - kino Skedenj predvaja danes 19. t. »• ob lt. uri M.G.M. filmi 'V i'{u&ebni gfieZito dv4> Tune naCiičinah predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri M.G.M. film: Igralci: HOWARD KEEL JANE GREER PATRICIA MEDINA ŠPORT V GORICI PROGOREIS-GRADESEEO DUNAJ, 18. — Okrog 18000 gledalcev je danes popoldne prisostvovalo na majhnem sta- ka Polčasa pa je bilo izredne Goričani so v nedeljo na domačem, igrišču pokazali znova lepo igro, vendar bi bil rezultat lahko višji. Goriški napad je namreč že v pričetku prijel vajeti igre in sploh ni dovolil naspotnikom, da bi izvajali kakšne akcije. Zoga se je vrtela — vsaj kar se prve pol ure tiče — vedno pred vrati gostov, a ti so imeli odličnega vratarja Garbi-na, ki je večkrat sam posegel v borbo in rešil tako svoja vrata. Njemu se morajo gostje zahvaliti, da ni bil poraz še večji. V minuti prve- dionu Huetteldorf četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov med Rapidom in Milanom. Vreme je bilo lepo in jasno. Sodil je Čeh Vlček Moštvi sta nastopili v postavah: Milan: Buffon, Maldini, Be-raldo, Liedholm, Pedroni, Ber-gamaschi; Mariani, Dalmonte, Nordahl, Schiaffino, Tognon. Rapid: Gartner, Halla. Hoeltl; Hanappi, Kaffka, Len-zinger, Koerner I., Riegler, Dienst, Probst, Koerner II. Neodločen izid tekme popolnoma ustreza moči in igri obeh moštev. V prvem polčasu so bolj pritiskali Dunajčani, v drugem pa je bil boljši Milain. V 31’ drugega polčasa je strel Probsta oplazil nekega igralca Milana in nato zadel v steber. Izenačenje sreče Gradežanov konec, ker je Mazzero lepi poslal žogo v vrata. Razumljivo je bilo, da je postal položaj po tem golu še bolj napet. Vendar pa niso Gradežani preveč napadali, tako da je goriška o-bramba lahko še mirovala. V drugem polčasu pa so skušali gostje nekajkrat napasti, a so trčili na pripravljeno goriško obrambo, ki jim je vedno zmešala račune. Goričani pa so večkrat postavili v nevarnost vratarja Garbina, ki se je še bolj izkazal. Tekma se je tako končala z edinim goričkim golom. Pro Gorizia je sedaj na drugem mestu na lestvici z 22 točkami. Prvak Bolzano pa beži daleč spredaj z 29, Goričanom pa sledi CRDA iz Tržiča z 21 točkami. V nedeljo bo Pro Gorizia igrala v Bocnu proti prvaku. Ali si bo tam zapravila drugo mesto na račun Tržičanov? MUGGESANA - JUVENTINA 8:0 (3:0) Juventim letos noče iti ena prav. Vidi se, da ima smolo. Po nekaj uvodnih tekmah, ki so nudile upanje v primeren plasma, je začelo strandreško moštvo beležiti poraz za porazom, tako da je v nedeljo v Miljah doseglo rekorden poraz 8-0. (Ali hoče delati konkurenco z Novo Gorico, ki igra v slovensko-hrvaškem prvenstvu?) V opravičilo ju-ventincem sicer govori dejstvo, da je Muggesana na drugem mestu v lestvici, da ima odlične igralce tako v obrambi kot v napadu, a rezultat je naravnost katastrofalen. Kaj se dogaja v Juventini? Se tri tekme nas ločijo do konca prve polovice prvenstva, Juventina pa je na predzadnjem mestu s komaj šestimi točkami. Upajmo, da nas bo v drugi polovici prvenstva razveselila z lepšimi in predvsem zmagovitimi tekmami. Druga goriška ekipa, Ison-tina, ki igra v istem prvenstvu kot Juventina, je v nedeljo bila poražena v Ro-mansu od domače ekipe 2-1. Na lestvici je le eno stopnjo više od Juventine in ima sedem točk. i f * * < v* i®. ' •‘&4&.VS L §3 r .. m m PRAV NIC1 NE PLAŠI MISEL, DA SE BO MORAL POSTAVITI V «REP» TISTEGA. KI HOČE DOBRO KUPITI PO IZREDNI CENI, TO DOKAZUJE SLIKA VELIK® KONFEKCIJSKE TRGOVINE PITASSI, NA KORZU ITALIA 7, KI JE PRETEKLO SOBOTO ZAČELA NAJVECJO RAZPRODAJO BLAGA ZARADI PREDELAVE PROSTOROV- 555:5=5555555 IGUY DE MAUPASSANT Jivl t imi 78. (LEPI STRIČEK) Ta je molčal. V pesti zmečkano odejo si je tiščal pod vrat in zaobračal prestrašene oči. Njegovi kratki, zavihani brkci so bili na bledem obrazu videti čisto črni. Komisar je povzel: »Nočete odgovoriti? Torej bom prisiljen, da vas primem. Vsekako pa vstanite. Zaslišal vas bom, kadar boste oblečeni.* Telo v postelji je zagibalo in glava je zamrmrala: »Saj ne morem, vpričo vas.* Uradnik je vprašal: »Kako da ne?» Ta je zajecljal: »Zato, ker sem... ker sem... ker sem čisto nag.* Du Roy se je porogljivo nasmehnil, pobral srajco, ki je bila zdrknila na tla, in jo vrgel na posteljo. «Kaj bi le!» je zaklical. »Kar vstanite... Ce ste se vpričo moje žene slekli, se pač lahko vpričo mene oblečete.* To rekšl, je pokazal hrbet in se vrnil proti kaminu. Madeleine je bila spet zbrala svojo hladnokrvnost in ja bila, videč, da je vse zgubljeno, pripravljena vse tvegati. Kljubovalna drznost se ji je iskrila v očeh; zvila je košček papirja in prižgala, kakor za slovesen sprejem, vseh deset sveč v nemarnih svečnikih, ki sta stala na vogalih kamina. Potem se je s hrbtom naslonila na marmornati okvir, stegnila proti pojemajočemu ognju eno svojih bosih nog, da se je zadaj privzdignila spodnjica, ki ji je ravno se za silo visela na bokih, vzela iz rožnatega zavitka cigareto, jo prižgala in jela kaditi. Komisar, ki je čakal, da njen sokrivec vstane, je bil prišel za njo. Predrzno ga je vprašala: »Se pogosto ukvarjate s takimi posli, gospod?* Resnobno je odgovoril: »Kolikor manj se morem, gospa* Nasmehnila se mu je v brk: »Čestitam vam, kajti čedni niso.* Delala se je, kakor da moža ne jemlje za mar — kakor da ga vobče ne vidi. Ali gospod s postelje se je napravljal. Oblekel je bil hlače, nataknil čevlje in se približal, vtem ko je oblačil telovnik. Policijski uradnik se je obrnil k njemu: »In zdaj, gospod, ali mi hočete povedati, kdo ste?* Ta ni odgovoril. Komisar ga je opozoril: »Prisiljen sem, da vas dam prijeti.* Tedaj je mož nenadejavši zavpil: »Ne pritaknite se me. Nedotakljiv sem!* Du Roy je planil proti njemu, kakor bi ga hotel na tla podreti, in mu zarenčal v oči: »Zasačeni ste na dejanju... na očitnem dejanju. Lahko vas dam prijeti, ako hočem... da, lahko.* Nato je z drhtečim glasom pristavil: »Ta človek se imenuje Laroche-Mathieu, minister za zunanje zadeve.* Policijski komisar se je osupel odmaknil in zajecljal: »Zares, gospod, ali mi hočete naposled povedati, kdo ste?* Moz se je odločil in s krepkim poudarkom rekel: »Vsaj tokrat se podlež ni zlagal. Res sem Laroche-Mathieu, minister.* Potem je stegnil roko proti Georgesovim prsim, kjer je ko lučka žarela drobna rdeča pikica, in dodal: »In ta lopov tu nosi na svojem fraku križec častne legije, ki ga je dobil od mene * Du Roy Je bil pobledel ko prt. Z naglim gibom si je iztrgal ir. gumbnice kratki košček traku in ga zalučal v kamin: »Da vidite, koliko je vredno odlikovanje, če prihaja od umazancev, kakršen ste vi,» Stala sta si nasproti, se gledala iz oči v oči, režeča, besna/ s stisnjenimi pestmi, eden suh, s prosto sršečimi, drugi debel, z navzgor štrlečimi brki. Komisar je jadrno stopil mednju in ju z rokami potisnil vsaksebi: »Gospoda, spozabljata se, pregrešujeta se zoper dostojanstvo!* Obmolknila sta in obrnila drug drugemu hrbet. Madeleine, ki se ni ganila, je še zmeraj kadila in se smehljala. Policijski uradnik je nadaljeval: «Gospod minister, zalotil sem vas samega s tu navzočno gospo Du Roy, vas v postelji, njo skoraj golo. Vajina obleka je bila križem kražem razmetana po stanovanju, kar dokazuje, da gre za očiten prestopek prešuštva. Tajiti, kar je na dlani, ne moreta. Kaj imate odgovoriti?* Laroche-Mathieu je zamrmral: »Nič nimam reči, storite svojo dolžnost.* Komisar se je obrnil k Madeleini: «Ali priznate, gospa, da je ta gospod vaš ljubček? Drzno je spregovorila: »Ne tajim, moj ljubček je.* »To zadostuje.* Potem si je uradnik napravil nekaj zapiskov o stanju In legi stanovanja. Ko je končaval pisanje, je minister, ki se je bil vtem do kraja oblekel in je s površnikom preko lakta In klobukom v roki čakal, vprašal: «Me še potrebujete, gospod? Kaj naj storim? Smem oditi?* Du Roy se je obrnil proti njemu in z nesramnim nasmeškom rekel: »Cernu le? Midva sva opravila. Zdaj lahko spet lezete, gospod; pustiva vaju sama.* S temi besedami je položil policijskemu uradniku prst na laket: ♦Pojdiva, gospod komisar, na tem mestu nimava več kaj početi.* Uradnik je nekoliko presenečen krenil za njim; i.a pragu izbe pa se je Georges ustavil, da bi ga spustil naprej. Ta se je iz vljudnosti upiral. Du Roy je silil: »Kar naprej, gospod.* — Komisar je rekel: «Za vami.* — Tedaj se je časnikar priklonil in z glasom posmehljive vljudnosti dejal: «Na vas je vrsta, gospod policijski komisar. Jaz sem tu do malega doma.* Potem je z obzirnim izrazom nalahno zaprl vrata za seboj. Uro pozneje je Georges Du Roy stopil v uredniške P store «Vie Francaise». Gospod Walter je bil že tam, kajti še zmeraj je vodil skrbno nadzoroval svoj list, ki se je bil silno razširil in krepko pomagal čedalje obsežnejšim podjetjem njegove ban Ravnatelj je vzdignil glavo in vprašal; «Lej, lej, vi t Hudo čudni se mi vidite! Zakaj vas ni bilo k nam domov večerjo? Od kod prihajate?* Mladi mož, ki si je bil v svesti zanesljivega učinka, izjavil, poudarjajoč besedo za besedo: »Pravkar sem strmoglavil ministra za zinanje zadeve.* Ta je mislil, da se šali. »Strmoglavili... Kako?* »Spremenil bom kabinet, s tem je vse povedano! Skraj cas je, da se otresemo te mrhovine,* ®tariJ« v svoji osuplosti mislil, da je njegov kroni« okajen Zamrmral je: «No, dajte, nikar ne klatite neumnosti j.ih ne Pravkar sem zalotil gospoda 1 roche-Mathieuja na gorkem prešuštvu z mojo ženo. Policij5 Kon^*sar je stvar ugotovil. Minister je pri hudiču.* Walter si je ves prepaden do kraja potisnil naočnike celo m vprašal: «Pa ne, da bi me imeli za norca?* »Nikakor ne. Precej napišem celo novico o tem.* «A kaj pravzaprav hočete?* »Strmoglaviti tega lopova, to nizkotno dušo tega lavnel malopridneža!* Georges je odložil svoj klobuk na fotelj in pristavil’ se pazijo tisti, ki jih najdem na svoji poti. Nimam navfl« da bi odpuščal.* Ravnatelju še zdaj ni šlo prav v glavo. Zamrmral j »Ali... vasa žena?* »Precej jutri zjutraj vložim tožbo na ločitev. Vrnem rajnkemu Forestierju.* «Ločiti se mislite?* *Bome! Smešen sem bil; ali moral sem igrati bedaka, i sem ju zalotil. To se je zgodilo. Zdaj sem gospodar položaj9 Gospod Walter se ni in ni mogel osvestiti. S preplašeni'1 očmi je gledal Du Roya, misleč si; »Za vraga' To je de«K' ki se mu ni dobro zameriti.* (Nadaljevanje siedk