%/M
Ameriška Domovi ima
iflfru/* E i ■	mi— h
NO. 127
AMCRJCAM IN SPIRIT
femecti in ianouam omx
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JULY 7, 1969	A
MORNINO MWSPAPti*
STEV. LXVII — VOL. LXVH
Konec segregacije šo! podaljšan preko jeseni
Zvezna vlada j'e z novim navodilom o končanju segregacije šolstva konec te podaljšala preko letošnje jeseni.
WASHINGTON, D.C. — Nikonova vlada je pretekli četrtek izdala nova navodila za integracijo javnega šolstva. Po navodilih Johnsonove vlade od lanskega marca bi morale biti vse javne šole v deželi integrirane letošnjo jesen, ko se bo začelo novo šolsko leto. Nixonova vlada je v novih navodilih za integracijo šolstva prožnejša, priznala je možnost, da posebne o-koliščine zahtevajo podaljšanje roka za integracijo preko prihodnje jeseni.
Po dosedanjih predpisih so naorali vsi šolski okraji v vseh državah ali že imeti izvedeno Integracijo ali pa so morali vsaj za prihodnje šolsko leto izdelati 3n predložiti zvezni vladi obvezen načrt za integracijo, ki bi ga hilo treba s prihodnjim šolskim letom začeti izvajati. Katerikoli šolski okraj se ne bi držal teh navodil, bi nujno izgubil zvezno podporo.
Nixonova vlada se je postavila na stališče, da bi ustavitev zvezne finančne podpore prizadela najbolj prav revne črne šo-lorje, v katerih korist in napredek naj bi bila integracija izvedena. Dogajalo se je namreč v zadnjih letih ponovno, da so šol-•s i ograji na jugu dežele enostavno prešli na privatne šole, d so se vzdrževale delno iz javnih sredstev. Ta so bila seveda enako razdeljena na šoloobvezne otroke, toda črni starši niso
Novi grobovi
Agnes Nosse
V petek, 4. julija, je umrla 79 let stara Agnes Nosse s 1176 E. 76 St., roj. Bradač v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po pok. Johnu, mati Johna, Josepha, pok. Julie, Alberta in Williama, stara mati in pramati. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda jutri ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Edward Barbič
Zadnjo soboto je umrl po dolgi bolezni 52 let stari Edward Barbič, zaposlen pri Honkin-Conkey Co. kot stavbni mizar, mož Jean, roj. Provateare, oče Jamesa in Merriann, sin Antona in pok. Mary, roj. Sholar, brat Antoinette Davies, Christine Alden, Angele Mims, Mary Stine in Elizabete Brand. Pokojnik je bil član ADZ št. 50. Pogreb bo v sredo ob devetih dopoldne iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave., v cerkev sv. Barnabe v North-fieldu ob desetih, nato na pokopališče Vseh svetnikov.
Frank Novinc
Zadnjo soboto je umrl 79 let stari Frank Novinc z 20251 Arbor Avenue v Euclidu, rojen v Velikem Lipovcu, kjer je zapustil brata Loj za in Silvestra ter sestro Terezo Černič in od koder je prišel v ZDA pred 63 leti. Zaposlen je bil pri New York Central RR 33 let, dokler ni stopil pred 18 leti v pokoj. Zapu-jstil je ženo Jennie, roj. Jersd v Jami pri Žužemberku, preje poročeno Zupančič, sina Daniela (pri policiji v Euclidu), pastorko Anno Kostrevec, vnukinji Judy, Ginny in vnuka Dannyja. Pokojnik je bil veteran prve svetovne vojne, član ADZ št. 8 in Kluba slov. upokojencev v
Rockefeller je končal obisk Južne Amerike
imeli ne sposobnosti ne sredstev, Euclidu. Pogreb bo iz Zeletovega
pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Ladavac
V petek, 4. julija, je umrl v Euclid General bolnici po daljšem bolehanju 82 let stari John Ladavac z 914 E. 150 St., rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA pred prvo svetovno vojno, vdovec po 1. 1966 umrli ženi Catherini, roj. Vihtelic, oče Mirka, Josepha in Mary Verhovsek, 4-krat stari oče. Pokojnik je bil član HBZ št. 99. Pogreb (Dalje na 3. strani)
ha bi šole organizirali, med tem j0 80 kdi za svoje otroke kar dobro poskrbeli.
^ Zvezna sodišča so ta način javnega šolstva” obsodile in ga °značile za nezakonit. Vse je ka-Zalo, da bo le prišlo do integra-cije šolstva v vseh državah na Jugu. Nova navodila so vzbudila dvom in naletela na hudo obsodbo vseh zagovornikov civilnih pravic in vseh črnskih vodnikov. Zvezni oddelek za šostvo je nato koncem tedna izjavil, da nova navodila položaja niso bistveno spremenila in da gre le za “nekaj” šolskih okrajev, kjer bo integracija zaradi posebnih okoliščin odložena za eno šolsko leto
Čangkajškova družina vztraja na vodstvu nacionalne Kitajske
TAIPEI, For. — Cangkajšek je začel vidno pešati, hotel je pa še pri življenju poskrbeti za naslednika. Ni mu bilo treba iti Eako daleč kot njegovemu nasprotniku Mao Tse Tungu. Je za Naslednika določil kar svojega sum s tem, da ga je postavil za ministrskega podpredsednika. Mladi Cangkajšek se je že od 1965 vežbal v upravnih poslih, h takrat je bil namreč vojni minister v očetovem kabinetu.
udi Cangkajšek je baje precej 'iipi t v politiki in se ne kaže rad v javnosti.
je iz
Na štirih potovanjih, katerih zadnje je končal pretekli teden, je guv. Rockefeller obiskal vse države Latinske Amerike z izjemo Kube, čila, Peruja in Venezuele.
NEW YORK, N.Y. — Pretekli teden je guv. Nelson A. Rockefeller končal svoje četrto in zadnje potovanje po Latinski Ameriki kot zastopnik predsednika Nixona, da se pogovori z vodniki držav o razmerah, potrebah in željah Latinske Amerike. Kot prejšnja tri potovanja je bilo tudi to polno demonstracij, izgredov in nemirov, pa četudi so o-blasti storile vse, da bi obisk mirno potekal.
V	Argentini je vlada gen. Onganie proglasila obsedno stanje, ko je bil umorjen vodnik unije kovinskega delavstva Au-gusto Vandor in so unije oklicale generalni štrajk. Vandor je bil proti štrajku in so ga po vsem sodeč prav zato njegovi nasprotniki ustrelili v njegovem uradu. Njegova unija šteje okoli 180,000 članov. Ko je guv. Rockefeller odšel iz Argentine, se je položaj naglo umiril. Generalni štrajk ni uspel.
V	otoških državah Karibskega morja je prišlo do resnih izgredov in streljanja le v San Domingu, kjer so levičarji precej močni.
Pot guv. N. A. Rockefellerja po državah Latinske Amerike je pokazala, da so tamkajšnji levičarji in nacionalistični prenape-teži sposobni po velikih mestih vsak čas organizirati demonstracije proti ZDA. Te so zaradi svoje mogočnosti, moči in bogastva, pa tudi zaradi izrabljanja Latinske Amerike po njihovih družbah in podjetjih Latinski Ameriki trn v peti. V Washingtonu bi lahko to vedeli tudi brez Rockefellerjeve poti v Latinsko A-meriko. Ta je gledala v Rockefellerju ne samo predstavnika predsednika ZDA, ampak verjetno še bolj predstavnika ameriškega kapitalizma v Latinski Ameriki.
Posledice neurja v Ohiufpretekli J petek še dolgo ne bodo odstranjene
Zadnje vesti
Umazana nregla
BOSTON, Mass. — Zaradi dima in razne umazanije v zraku se megla nad mesti drži dlje kot nad odprto pokrajino.
RIM, It. — Zaradi odstopa ministrov socialistične stranke je odstopila vsa vlada M. Rainerja. Predsednik republike Sa-ragat bo imel hude težave, predno mu bo uspelo dati Italiji novo vlado. Socialistična stranka, ki je skupaj s krščanskimi demokrati sestavljala vlado, je namreč pretekli teden na zasedanju centralnega odbora razpadla v socialne demokrate in v leve socialiste. Predsednik stranke P. Nenni je odstopil. Dokler ne bo vprašanje socialistične stranke razčiščeno, ni mogoče računati na novo vlado. Niso izključene tudi nove parlamentarne volitve.
NAIROBI, Ken. — Preteklo soboto je bil tu nepričakovano ustreljen Tom Mboya, poleg Predsednika republike Ken-yatte najmočnejša politična osebnost v Keniji. Morilcu je uspelo pobegniti. Umor je povzročil novo napetost med plemenom Kikuyu, ki je najmočnejše in ki mu pripada Ken-yatta, in plemenom Luo, katerega član je bil umorjeni.
KAIRO, ZAR. — Vlada je objavila, da so njena letala, ki so letela preko črte premirja vzdolž Sueškega prekopa, sestrelila v letalskem boju eno izrealsko lovsko letalo. Izrael o kakem letalskem boju nič ne poroča, omenja le topovsko streljanje preko prekopa.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so umaknili, tako vsaj trdijo ameriški vojaški viri, dober del svojih sil v okolici Saigona proti meji Kambodže in preko nje. Nekaj rdečih polkov naj bi se umaknilo iz Južnega Vietnama preko Demilitarizirane cone v Severni Vietnam, divizije, ki so bile tam v bližini Demilitarizirane cone, pa so odšle dalje na sever. Nekateri bi radi videli v tem “rdeči odgovor” na napovedan ameriški umik 25,000 mož, drugi pa kot vedno dvomijo v rdečo “dobro voljo”.
Neurje s tornadi, ki je pretekli petek zvečer okoli osmih pridivjalo nad severni Ohio, je napravilo veliko uničenje vse od Toleda na zahodu pa do Ashtabule na vzhodu. Posebno hudo prizadeti so Norwalk. Vermillion, Lakewood, Willoughby in Perry. V samem Clevelandu je bilo 7 mrtvih, v vsem Ohiu pa doslej 33, pa je še vedno par ducatov pogrešanih.
CLEVELAND, O. — V petek zvečer okoli osmih je nenadno pridivjalo nad severni Ohio neurje, ki je prizadelo vrsto krajev vse od Toleda na zahodu pa do Ashtabule. Na večih krajih so tornadi dosegli tla in povzročili uničenje. Vihar je nad jezerom in nekaterimi predeli južno od njega divjal s preko 100 milj brzine na uro.
Ker so imeli v Edgewater parku vse pripravljeno za proslavo 4. julija, dne narodne neodvisnosti ZDA, je bilo na jezeru preko 200 čolnov, iz katerih so upali ljudje slediti umetnemu ognju. Ko je nenadno u daril vihar, so čolni bežali k bregu v zavetje, veliko pa tega ni moglo pravočasno doseči. Obalna straža je vso noč iskala na jezeru za ponesrečenci.
Na kopnem je neurje pretrgalo električne in telefonske napeljave in povzročilo tudi druge vrste škodo. Neko drevo, ki ga je izruval vihar, je v Lakewoo-du ubilo dve mladi dekleti, elek trične žice so pokončale življenje 50 let starega E. Wachhausa s 10702 Joan Ave., S.W., in 44 let starega S. Butlerja s 1901 E. 66 St. Skupno je neurje zahtevalo v Clevelandu 7 človeških živ-
.iliSV
Pozno opozorilo
Vreme se je že par dni tako čudno sukalo, da bi bilo mogoče predvideti hudo uro, vendar te ni mogel nihče z gotovostjo napovedati. Tako je obvestilo o nevarnosti prišlo komaj par minut pred njenim nastopom. Velika večina je bila zunaj, ker je bil to večer Dneva neodvisnosti. Ponekod je že švigal v višino umetni ogenj in so pokale bombice.
V	Edgewater parku je bila zbrana množica in čakala nestrpno začetek proslave. Nenadno je od jezera sem udaril vihar z vso besno silo. Na jezeru je bilo v bližini okoli 200 čolnov. Nekaterim se je posrečilo naglo uiti, drugi pa so prebili neurje na jezeru.
V	soboto in včeraj sta Narodna garda in Obrežna straža iskali za ponesrečenci. Skupno so do danes zjutraj na celem področju, kjer je neurje divjalo, našli 33 trupel. Še vedno pogrešajo večje število ljudi, ki so bili v času neurja na jezeru. Oblasti sodijo, da se je do 95% pogrešanih čolnov že vrnilo, da pa se lastniki niso javili. Danes zjutraj so u-uradno še vedno pogrešali 85 čolnov.
škodo počasi popravljajo
Vihar, ki je divjal z brzino do preko 100 milj na uro, je podiral drevje, trgal električno in tele- Stapleton kot kandidat sociali-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Jutri, v torek, ob 1.30 pop. ima Društvo Danica št. 11 ADZ svojo redno sejo v običajnih prostorih. Pred sejo pregled računov.
Mesto samo krivo—
Državni oddelek Ohia za zdravstvo je sporočil mestu Clevelandu, da je preiskava dognala, da je mesto samo krivo za požar, ki je nastal 22. junija na reki Cuyahoga, ko se je vnelo na njej plavajoče olje m je ogenj nato zajel železniški tir. Škodo so ocenili na preko $50,000.
Izpiti razveljavljeni—
Civil Service Commission je pretekli četrtek razveljavila izpite za sprejem v mestno policijo in za napredovanje v njej. Pri izpitih je bilo več nepravilnosti in preiskava o njih še vedno ni končana. Predsednik in tajnik komisije sta bila obtožena krive prisege in uničenja javnih dokumentov in sta odstopila. Civil Service Commission je nato pod novim predsednikom izpite razveljavila.
Živahne volitve se obetajo—
Za mestnega župana so prijavili svojo kandidaturo, sedanji župan C. Stokes in Robert J. Kelly, član bivše mestne uprave R. S. Locherja, kot demokrata, Ralph J. Perk, okrajni avditor, kot republikanec, Sydney R.
SHOWERS


V temenski prerok pravi:
Večinoma oblačno in deževno.
Naj višja temperatura okoli 74.
CLEVELAND
nezija je otoški svet v jugozahodnem Pacifiku. Na 2 141 otočkih živi nekaj manj kot 100,000 temnopoltih domačinov. Več kot tristo let so bili pod špansko upravo, ki je pa tako sploh ne bi smeli imenovati, kajti Španija se za o-točke sploh ni brigala. Le slučajno se je tam javil ta ali oni zastopnik španske kolonij alne uprave. To stanje se je končalo šele 1. 1898, ko je oblast nad otočji pripadla Nemčiji. Doba nemške uprave je bila kratka, končala se je 1. 1914, ko je otočja zasegla Japonska. Domačini od obeh uprav niso imeli kaj prida. Japonski uradniki so bili tam do 1. 1944, potem je pa upravo prevzela Amerika, ki jo ima še do danes.
Ne bi mogli reči, da je bila ameriška uprava dosti boljša od njenih prednic. Otočja pač nimajo nobenih naravnih zakladov, ki bi bili za tujce privlačni. Otočani so v ogromni večini revni ribiči, le malo
— ■JR’	#
Nasa uprava v Mikroneziji nam ne more biti v cast
O- Mikro- je med njimi obrtnikov in
med
malih trgovcev. Večje naselbine sploh ni nobene. Za vsakega ameriškega uradnika je pa služba v teh krajih prava pokora, zato dobri in sposobni upravni strokovnjaki ne silijo tja.
Otočje je po mednarodnem pravu še pod oblastjo ZN, zato vsako leto enkrat svet zve vsaj nekaj, kaj se tam godi. To je takrat, ko pride v ZN na vrsto poročilo o mandatnih ozemljih. Pa še takrat se za vsebino poročila le redko-kdo zmeni, dasiravno je v njem dosti zanimivih podatkov.	!
Najbolj globoko posvetijo v položaj domačinov na teh o-tokih poročila slučajnih časnikarjev, ki tja zaidejo. Ti skušajo obresti vsaj del o-gromnega mikro nezijskega prostora in nabrati zanimive podatke. Zanimivi so že, samo veseli niso. Tako na primer poroča neki časnikar, da je vihar odnesel streho na neki ljudski šoli, pa je šola ostala
poldrugo leto brez strehe. Kadar je šel dež — in to je bilo pogosto — je bilo v šoli mokro vse, od učitelja in otrok do knjig, zvezkov itd. Pri dobri volji bi se pa bila dala streha popraviti v nekaj urah.
Da se more kaj takega dogajati, je odgovorna ameriška kolonij alna uprava, šele lani je otočje dobilo primeren proračun, ki znaša $41.6 milijonov. Naša administracija je tudi začela investirati v prometno mrežo in javne stavbe. Vrednost stavb, ki še niso končane, pa znaša $25 milijonov. To je primeroma veliko, kajti pred nekaj leti je ves proračun znašal komaj $7 milijonov.
Sedaj je začela dihati tudi prosveta. Za ljudske šole se postavljajo nova poslopja, prosvetna uprava skuša pritegniti čim več učnih moči. Vsega skupaj se tam nahaja 11 srednjih šol s 3,400 študenti. Težave so nastale z učnimi močmi, ki jih zelo primanj-kuje.
Pomanjkljivo je tudi zdravstveno stanje. Bolnice so slabo opremljene, pa še takih ni preveč. Dasiravno je tolmunov več kot preveč in pri tem neprestano dežuje, manjka vendarle pitne vode, ker nihče ne skrbi za dobre vodovode. Da tam ni ne dobrih cest, ne telefonske mreže, da je proizvodnja električnega toka šele “v povojih”, to se domačinom zdi kot usojeno.
O vsem tem je bilo dosti napisanega v poročilih, naslovljenih na ZN. Res je tudi, da administracija ZN ni ravno varčevala s kritiko a-meriške uprave. Dolga leta ni to nič zaleglo, šele zadnja leta se stanje popravlja. Strokovnjaki sodijo, da bi s primeroma majhnimi stroški dobila polovica domačinov dobro pitno vodo, elektriko, telefon, ceste in razmeram primerno prosveto. Naša administracija obeta organom ZN, da bo ta načrt tudi izvršila. Uprava ZN temu verjame, ker ji ničesar drugega ne preostane.
fonsko napeljavo. Tako je padajoče drevje v Edgewater parku ubilo 22 let starega K. Rogersa, njegovo zaročenko 18 let staro Debbie Bianchi in 23 let staro Mrs. Joan Geneva.
Drevje je zaprlo ceste in ulice, potrgalo napeljavo in tako u-stavilo ves promet. V Lake-woodu, Rocky Riverju na zahodni strani in v Willoughby na vzhodni je bilo najhujše. Kljub veliki škodi je uspelo preko sobote in nedelje očistiti večino cest in obnoviti redni promet. Le nekatere stranske ceste so bile danes zjutraj še vedno zaprte.
Cleveland Electric Illuminating Company je pozvala na po-moštva iz sosednjih držav, da so pomagala obnavljati raztrgano električno mrežo. Ponekod to delo danes zjutraj še vedno ni bilo opravjeno. Družba je izjavila, da bodo do danes opoldne vsi vodi obnovljeni.
Komaj kaj boljše je s telefonsko napeljavo. Tudi ta je u-trpela hudo škodo. Ohio Bell je izjavila, da nemara celotna škoda ne bo popravljena “še par dni”. Danes zjutraj je bilo še vedno brez zveze preko 2,300 telefonov.
Norwalk brez vode
V Norwalku je zaradi poplav in naglo narasle vode, ki je preplavila rezorvar, popustila stena rezorvarja in voda je preplavila del mesta. To je ostalo brez vode in brez elektrike. Vodo so včeraj dovažali v plastičnih steklenicah. Zupan Harold Finch je včeraj izjavil, da upa, da bo danes vodovod že v redu deloval električna napeljava pa jutri. V mestu je bilo na službi 130 članov Narodne garde, da so varovali predel mesta, ki so ga izpraznili zaradi poplave. Norwalk ima okoli 15,000 prebivalcev.
Hudo je bilo tudi v Vermilli-onu, v Lorainu in dalje na zahodni strani mesta. Tornado je segel do tal v Toledu in v Per-
(Dalje na 3. strani)
stične delavske stranke in J. Molnar kot kandidat Ameriške neodvisne stranke. Prvi štirji so izpolnili zahteve zakona in je volivna komisija njihove kandidature sprejela, Molnar pa ni predložil potrebnega števila volivcev na svoji prošnji in zato ta ne more biti potrjena. Uradno podporo demokratske stranke ima C. Stokes, vendar je v e č članov okrajnega odbora stranke podpisalo prošnjo za R. Kel-iyja. Tako utegnejo biti demokratske primarne volitve res živahne. Ce pri njih zmaga Stokesa, potem ima dobi e iz-glede za zmago pri glavnih volitvah v novembru R. J. Perk. Ce bi slučajno Kelly porazil Stokesa, potem Perk nima nobenih izgledov na zmago.
Zadnje slovo—
Članstvo Društva Naš dom št. 50 ADZ je vabljeno jutri, v torek, zvečer ob osmih v Fortunov pogrebni zavod, da se poslovi od umrlega člana Edwarda Barbiča. Njuburški upokojenci—
Odbor Kluba njuburških slov. upokojencev poziva vse, ki so se prijavili za izlet v W. Virginijo 9. julija, naj bodo točno ob osmih na določenih mestih.
V bolnici je—
Charles Lausche, brat bivšega U.S. senatorja Franka Lausche-ta, se nahaja v Clevelandski kliniki. Želimo mu hitrega okra-vanja.
Pokopališče so uničevali—
Včeraj je skupina fantalinov, starih od 14 do 17 let, prišla na Erie Street pokopališče na E. 9 St. in se lotila uničevanja. Podrla je 115 spomenikov in poškodovala še več drugih. To je najstarejše pokopališče Clevelanda, kjer so pokopani mestni pionirji. Nekateri grobovi so še iz prve polovice preteklega stoletja. Eden od prijetih uničevalcev je na vprašanje, zakaj so uničevali nagrobnike dejal: Iz-gledalo nam je kot dobra misel! — Imena teh divjakov in njihovih staršev bi bilo treba objaviti s fotografijami vred, pa naj bodo tudi mladoletni!
Ameriška Domovina
/viV* n ■•ne-/* nu—nofvii
6117 St. C'a ir Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland. Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
~~	NAROČNINA:	“	”	’
8U Združene države:
i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
I*	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 127, Monday, July 7, 1969
Stoletje nasilja
Tako na tihem smo zagazili vanj, da tega nismo niti dobro opazili, pa vendar nas na ta pojav hitro opozori par tipičnih primerov.
Ko je 1. 1914 v Rusiji nastopilo vojno stanje, so vsi tujci z avstrijskim in nemškim potnim listom dobili pravico, da tekom 24 ur po objavi vojne nemoteno zapustijo Avstrijo. Zato so tudi ruske carinarne in obmejne straže poslovale normalno vseh 24 ur.. Podobno pravico so imeli tudi ruski državljani v Avstriji in Nemčiji. L. 1941 je Hitler napovedal vojno Jugoslaviji s tem, da je v zgodnjem jutru na Cvetno nedeljo brez vsake napovedi ali opozorila bombardiral nezavarovano glavno mesto Beograd. Sedaj pri objavi vojne ne pride nikomur na misel, da bi spoštoval pravice civilnega prebivalstva vsaj 24 ur po začetku vojne.
Ali vzemimo drugo primero! Ko so prišle rakete z bombami v rabo pri vojskovanju, smo vsi mislili, da so rakete orožje, ki bo ostalo načeloma le v rokah rednih čet, da torej ne bodo spadale v arzenal gverilcev in partizanov. Pa smo sedaj to misel morali hitro spremeniti.
V Južnem Vietnamu partizani zmeraj bolj pogosto rabijo rakete na kratke daljave. Z njimi obstreljujejo ne samo vojaške postojanke, ampak tudi gosto naseljene kraje. So noči, ko napadejo z raketami hkrati po 40-60 naselij. Iz poročil o teh napadih zvemo, da je bilo največ žrtev med civilnim prebivalstvom. So bili slučaji, ko ameriški vojaki sploh niso bili prizadeti, zato pa na stotine civilistov-doma-činov. Nekaj podobnega se pripravlja tudi v vojskovanju med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Tudi tam že padajo rakete na nezavarovane kraje, rabijo jih gverilci.
To je postala sila nevarna stvar. Kdor gleda televizijo, je lahko opazil, kako lahko je prenašati rakete z malimi glavami in kako preproste so naprave za njihovo streljanje proti ciljem. Bombardirati z raketami obljudene kraje ni torej prav nobena umetnost.
Raketa z bombami postaja najbolj nevaren simbol nasilja v našem času. Vsak pustolovec jo lahko rabi in ruši človeško srečo, pa pri tem še lahko uide roki pravice. Vsede se v avto in zdrči čez mejo.
Nismo še opazili, da bi kdo javno obsojal te vrste nasilje in nanj opozarjal svetovno javnost. Pa bi bilo to treba takoj storiti. Ne moremo si namreč več misliti partizanskih podvigov in državljanskih vojn brez rabe raket na kratke daljave.
Uporaba sile je prišla v navado tudi v spopadih, ki niso vojaškega značaja. Minuli so časi, ki jih še pomnimo, da so manifestacije bile res manifestacije in pri njih ni nihče mislil na nasilje: izrede, nemire, upore. Ljudje so mirno manifestirali in pri tem gledali, da ne motijo pravic svojega bližnjega. Bili so izjemni slučaji, da so se manifestacije spremenile v demonstracije in izgrede, zvezane z rabo o-rožja in prelivanjem krvi, kot na primer znane ljubljanske demonstracije 1. 1907, kjer sta v bližini stolnice zgubila življenje po zaletelosti nekega poročnika mlada fanta Lunder in Adamič.
Danes navadne manifestacije že ne pomenijo nič. Kdor jih prireja, mu skoraj očitajo, da ni dosti pogumen, ker jih ni prelevil v demonstracjke in rušenje miru in zakonitosti. Danes pomenijo manifestacije praviloma le začetek hujših stvari. Nestrpni skrajneži se s tem niti ne zadovoljijo, začnejo kar z demonstracijami, da bi jih čim hitrejše razvili v izgrede in ulične boje. Z vso silo hočejo uveljaviti načelo, da brez nasilja ne dosežem ničesar. Tako je nasilje postalo tisto sredstvo, ki naj nudi jamstvo za dosego postavljenega cilja.
To taktiko si je izbrala nezadovoljna mladina, to okoliščino so izrabili levičarski skrajneži, pa tudi nekaj desničarskih. Z demagoškimi gesli se dokopljejo do vodstva izgredov, izgrede same pa zagovarjajo v začetku s pritožbami, ki so same po sebi upravičene. Ko se enkrat izgredi razplamtijo, potem so prvotna gesla pozabljena, na njihovo mesto stopajo nova, ki niso S prvotnim namenom demonstracij v nobeni zvezi. Med demonstranti zavladajo strasti, ki ne poznajo nobenega ozira ne na svobodo ne na sosedove pravice. Podivjani razgrajači uničujejo vse, kar jim pride pod roke, se ne zbojijo niti rabe orožja, smatrajo tatvine, rope in požige za del svoje izgredniške strategije.
Dokaze za to lahko najdemo vsak teden na televizijah. Klasičen je na primer iz Italije. V mestu Battapaglia sta dve tovarni ustavili delo, delavci so šli na ulico in demonstrirali, prišlo je do bojev s policijo, bilo je par mrtvih. Že v dveh dnevih so izgredi preplavili vsa italijanska mesta, organizirali so jih Maovi komunisti. V marsikaterem delu Italije je zavladala prava anarhija. In vendar je bil prvotno v načrtu le tri-urni štrajk iz simpatije do delavcev v Bat-tapagliu. Tako je postala pot od demonstracij do anarhije zelo kratka. .Je pa bila posuta z nasiljem.
Kar se v zgodovini človeškega rodu godi zmeraj, se bo zgodilo tudi sedaj: ako poskusov anarhije ne bo zatrla redna javna administracija, bo to delo prevzela diktatura, ki bo zavladala z močno roko in bo — vsaj začasno uživala tudi simpatije javnosti. Nesreča bo v tem, da diktatura ne bo opazila, kdaj je izvršila svojo nalogo. Ne bo se pravi čas umaknila, nemirno življenje se bo pa začelo znova pod njenim režimom.
Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi spoštovali načelo: noben demonstrant nima pravice motiti pravice svojega bližjega. Tega načela se premalo zavedamo, zato pa živimo v tako burnih časih.
BESEDA IZ NARODA
S ponosom reči smem: “Slovenec sem!”
le v osrčju Evrope, ampak tudi v Mali Aziji? Ste kdaj slišali, da je bil prvi poklicni kipar v Chicagu Slovenec? Da so Slo-
KENT, O. — Pravijo, da imamo Slovenci manj vrednostni kompleks. Nekateri starši ne u-čijo svojih otrok materinščine. Nekateri otroci se sramujejo povedati, da so slovenskega rodu. Nekateri zavedni Slovenci se o-pravičujejo, da smo majhen in skromen narod, ki je sicer delaven in pošten, ni pa nikoli kaj pomembnega dosegel...
Ali se moramo res svoje narodnosti sramovati? Ali res ni-šmo dosegli uspehov, na, katere bi smeli biti ponosni? Marsikaj velikega so dosegli Slovenci v Sloveniji. In mnogo podvigov lahko s ponosom zabeležijo v tujini. Omenimo za danes le ner kaj Slovencev, ki so se uveljavili izven slovenskih meja!
Poznate Slovenca, ki je dobil Nobelovo nagrado v kemiji in je znan kot pionir v mikroanalizi? Ali morda enega največjih jezikoslovcev in etnologov v Argentini, ki je postal član Argentinske akademije znanosti in umetnosti? Ste že slišali o mladem slovenskem arhitektu v New Yorku, čigar tvrdka je dobila najvišjo ameriško nagrado za arhitekturo in ki je zgradil Christian Science Center v Bostonu, L’Enfant Piazza v Wa-shingtonu, Denver Hilton hotel v Denverju, poleg več nebotičnikov v Ameriki in celo v Izraelu? Njegova dela ocenjujejo kot “triumf arhitekture”, čeprav je komaj 43 let star. Veste, da v New Yorku živi tudi drugi Slovenec, čigar industrijska zgradba je bila uvrščena med prvih deset najboljših, čeprav je
raznih nagrad ali odlikovanj, ali kar že, prosimo, da nam čim prej pošljejo svoje kratke živ-jenjepise (kake 3 do 10 strani), osebne slike, kopije publicitete (z navedbo vira in datuma), morebitne kopije bibliografij ali patentov, slike umetnin, tovarn, arhitetskih stvaritev, hotelov ali drugih objektov ki so njihova stvaritev ali last, slike raznih priznanj in dokumentov, fotografije posnete skupaj z mednarodno znanimi osebnostmi — in karkoli se jim še zdi primernega.	I
Vse, ki bi morda želeli pri tem podvzetju temeljiteje sodelovati kot zbiratelji ali “contributors” in biti kot taki navedeni že na naslovni strani naših publikacij, vabimo, da se nam
venci pomagali graditi atomske ludl čim ’ je ,asijo Kdor podmornice? Da je Slovenec po-L,. ^ pomagatii pa naj> .pr0.
tegnil astronavte iz morja? Ali da je Slovenka dobila ameriško nagrado, kot najboljša samouka šivilja v deželi?
Ste že slišali o slovenskem di-digentu finske opere ali argentinske simfonije, ali o slovenskem organizatorju koncertov na Carnegie Hall? So Vam znani slovenski rektorji univerz v Evropi in Ameriki? Ali slovenski ravnatelji znanstvenih in Uf metnostnih ustanov v Avstriji, Franciji, Švici ali Ameriki? Ali veste, da se velik letalski raziskovalni istitut v Ameriki imenuje po svojem nekdanjem; ravnatelju in svetovno znanem u-čenjaku Slovencu, ki je vedno' s ponosom priznal svojo narodnost? In ste morda že slišali, da je tudi izumitelj “rotafix” letala Slovenec?
Če kdaj obiščete sloviti Mas-sachussetts Institute of Techno-logu, ne pozabite si ogledati mogočne stolpnice Earth Science Center, ki jo je zgradil slovenski arhitekt in ko boste šli mimo inženirskih laboratorijev, ne pozabite, da enemu največjih na-čeljuje Slovenec in da tudi na vesoljskem oddelku najdete zavednega znanstvenika slovenske krvi!
Kadar čitate LOOK magazine, ne pozabite, da je eden glavnih urednikov Slovenec in da Slovenci urejujejo vrsto drugih publikacij po raznih državah sveta.
Trije ameriški generali so Slovenci, pa tudi general klaren-
simo, pohiti, da ne bo njegova pomoč prišla prepozno, ko bodo rokopisi že v tiskarni. Prosimo, da pošljete svoja pisma, naslove, predloge in gradivo čim prej na naslov:
Dr. Edi Gobec,
Associate Professor of Sociology and Anthropology Kent State University Kent, Ohio 44240 U.S.A.
Švedske do afriških plantaž in od Kanade do Avstralije so se uveljavili na vodilnih mestih tu di Slovenci — in se še uveljavljajo! Najdete jih med vrhunskimi znanstveniki in učenjaki, med rektorji in tovarnarji, med župani in kongresniki, med u metniki in športniki, med izumitelji in generali! Bili so med vzgojitelji, zdravniki in svetovalci cesarjev, kraljev in predsednikov mogočnih držav, pa tudi med zdravniki, raziskovalci in misijonarji neznanih plemen in najbolj zapuščenih siromakov. Komaj peščica nas je, pa smo s svojo življenjsko silo tudi mi prepojili ves svet.
tekmovalo 1,500 objektov? Ali Jincev v Rimu je .Slovenec. Od ste morda slišal o slovenskem arhitektu v Chicagu ki gradi nebotičnike po vsej Ameriki, ali o Slovencu v Buenos Airesu, ki je prejel dve prvi nagradi za arhitekturo in je poleg tega tudi izvrsten slikar, pesnik in pisatelj?
Veste, da je dobil slovenski gradbeni inženir zlato medaljo za svojo metodo najmodernejše konstrukcije na Mednarodnem velesejmu v Bruslju? Ali da je dobil Slovenec prvo nagrado na Mednarodni slikarski razstavi v Tokiju?
Ste morda slišali, da je bil vo-dini gradbeni inženir Poljske in graditelj hotela Varšava Slovenec in je njegova žena Poljakinja pomagala vzgojiti tudi sina arhitekta tako, da pravi, da se počuti Slovenca, čeprav je zrasel na Poljskem in trenutno poučuje v Ameriki? Vam je znano, da je eden glavnih strokovnjakov za Diesel motorje v Evropi in Ameriki Slovenec?
Ste kdaj pomislili, da je bil dvorni arhitekt v Abesiniji Slovenec, kjer so Slovenci zgradili tudi naj večj o abesinsko električno centralo in skrbeli za zdravje cesarja in njegove družine? Veste, da so bili Slovenci zdravniki številnih mogočnih vladarjev sveta in predsednikov držav, med njimi tudi Petra Velikega,
Maksimilijana Mehiškega, Ma-saryka s Češke in končno predsednika Kehnedyja? ■
Ste vedeli, da sta bila vodilna strokovnjaka za težko konstrukcijo v Švici Slovenca, da se v isti stroki odlikuje v Berlinu univerzitetni profesor Slovenec in da je Slovenec gradil mostove, jezove, železnice in predore ne
O vsem tem pripravljamo dve knjigi v angleščini in slovenščini. Prva bo zajela predvsem slovenske podvige v Ameriki, dru ga pa bo prikazala naše znamenite može in žene po vsem svetu. Čeprav imamo izvrstnega gradiva že dovolj, da bi z lahkoto napolnili obe knjigi, želimo vendar še čim bolj zamašiti vrzeli. Priporočamo se za vsa koristna opozorila in naslove, pa tudi za življenjepise in slike znamenitih in posebno uspešnih Slovencev, ki so se uveljavili kjerkoli na tujem. Vse zamudnike, ki smo jim že pisali, prosimo, naj nam čim prej pošljejo svoje gradivo. Vse, ki so se iz-
Iskrena zahvala
CLEVELAND, O. — Nabirka za Zaplažko božjo pot se nagiblje h koncu, zaključena še ni in tudi ne bo, dokler bodo sodobni ljubitelji Marije Zaplažke pri življenju. .Dosedanji uspeh nabirke je nadvse razveseljiv, vsota daril presega mnogo čez vsa naša pričakovanja.
Spomin mi uhaja nazaj na pretekla leta, ko sem nekoč v družabnem pogovoru omenil č.g. pokojnemu Slajetu, da ko bodo zadonele angelske trombe ter klicale Vesoljno človeštvo k poslednji sodbi v dolini Jozafat, jagnjeta na desno, kozle na levo, da bo zelo malo Amerikan-cev na desnici, bo pa velik drenj od njih strani na levici. Č. g. me je odločno zavrnil:	“Motite se!
Tudi v Ameriki živi veliko plemenitih ljudi, katere vi dnevno srečavate v vašem vsakdanjem življenju, delate z njimi, občujete z njimi in vi tega ne veste. Te blage duše ne nosijo na čelu zapisano, da služijo vdano Bogu, temveč v tihi samoti pošiljajo svoje prošnje k Bogu za ves človeški rod. Po svoji možnosti otr rajo solze revnim in potrebnim.”
Doba štiridesetih let je bila potrebna, da sem prišel do tega spoznanja, kot je trdil č. g. Sla je. Ko sem se vračal na dom po dnevnih nabirkah ter motril izjave darovalcev, sem si dejal: “Vkjub temu, da prevladuje v Ameriki posvetnost, oblečena častihlepnost ter je čednost potisnjena iz vidnih prostorov, je v ameriškem življenju dokaj zlatih zrn!”
V torek, 4. marca 1969, je bil v listu Ameriška Domovina priobčen dopis v pomoč nabirke za Zaplažko božjo pot. Mnogi so se pozivu radevolje odzvali, ne samo iz Clevelanda, ampak tudi iz Kanade ter iz drugih naselbin po širni Ameriki. Med darovalci, jih je pa tudi nekaj, ki sploh ne vedo, kje se Zaplaz nahaja, pa so darovi teh blagih duš nekateri zelo, zelo visoki. Radodarnost ne pozna nobene meje.
K nabirki je pripomogel tudi dopis rev. Francis Blatnika, priobčen v Ameriški Domovini 7. aprila 1969. Hvala vam, rev. Blatnik! Vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli, da je nabirka za Zaplažko cerkev tako lepo uspela, se spodaj podpisani, ki so v nabirki sodelovali, iz globočine srca iskreno zahvaljuje-
redno uveljavili v tujini, bodisi kot velepodjetniki, tovarnarji,1 jo! umetniki, politiki, upravniki, fi-j Frcmce Komin načniki, inženirji, arhitekti,! Angela Jarm zdravniki, športniki, pisatelji,1 Lojze Jarm
novinarji, založniki, znanstveni-'	-------o-------
ki, profesorji na univerzah in' — Devet desetin vseh otrok je visokih šolah, avtorji razprav ali sedaj rojenih v ZDA v bolnišni-lastniki patentov, prejemniki cah.
Jennie Košir Lojzka Kužnik France Kovačič
Lepa svečanost na šentviški gori
Na praznik sv. Vida, v nedeljo, 15. junija, se je zbralo popoldne ob četrti uri na šentviški gori, ki je ta dan slavila svojega farnega patrona, zelo veliko ljudstva iz vseh naselij na Planoti pa tudi zunanjih gostov k svečanemu odkritju spominske plošče pokojnemu ljudskemu sklada telju-cecilijancu Ivanu Lahajnarju., Ploščo je oskrbel in dal postaviti Klub starih gori-ških študentov skupaj z rojaki s Planote.
Predsednik kluba France Gorkič je najprej pozdravil vse navzoče z uvodno besedo, slavnostni govornik je pa bil prof. Maks Pirnik, ki je orisal Laharnarjev lik in ga prikazal kot skladatelja, organista in pevovodjo. Laharnar j eve skladbe so zapeli domači mešani zbori pod vodstvom Vladka Kosmača, mladinski zbor iz Tolmina s svojim vodjem prof. Pirnikom in učenci domače osnovne šole, ki jih je pripravila učiteljica Štrukljeva. Ti so tudi recitirali Gregorčičeve pesmi “Kmetski hiši“ in “Mojo srčno kri”.
Ploščo je odkril domačin Matevž Bičič, najstarejši pevec in bivši član Laharnar j e vega zbora. V varstvo je nato prevzel ploščo Franc Laharnar, sin pokojnega glasbenika in sam organist. K dogodku sta še čestitala prof. Tomaž Pavšič iz Idrije in prof. Rado Bednarik iz stare Gorice. Član kluba Ludvik Zor-zut pa je še dodal priložnostno odo. Navzoč je bil tudi pisatelj France Bevk in mnogi goriški kulturniki, kakor tudi zastopniki duhovščine.
Kjub rosi izpod neba in grmenju je vsa svečanost prijetno potekla in bila prisrčno ljudsko slavje, ki je povzdignilo sloves Šentviške gore in njenih Gorjanov.	1
Zlati jubilej slovanskih usmiljenk
Dne 19. marca so v Beogradu slavili 50-letnico jugoslovanske province usmiljenih sester ali kratko usmiljenk. Prve usmiljenke so prišle v Ljubljano že leta 1852. Ustanova se je v Slovenji! hitro ukoreninila. Ko je bila 5. aprila 1919 ustanovljena samostojna jugoslovanska provinca, je v Sloveniji delovalo že 515 slovenskih sester.
Sestre so ustanavljale vedno nove postojanke, tako v Beogradu, in v Skopju. Odhajale so tudi v misijone. Leta 1941 je štela provinca 1234 sester. Leta 1948 so morale sestre zapustiti vse bolnišnice v Sloveniji. Takrat so našle gostoljubje v Srbiji. Trenutno deluje 744 sester na 38 postojankah, 67 pa jih živi izven redovniške skupnosti.
Za proslavo 50-letnice samostojne province je prišel iz Rima vrhovni predstojnik družbe Jakob Richardson. Slovesne akademije se je udeležil tudi apostolski delegat msgr. Mario Cag-na, beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko in mnogi prijatelji usmiljenk.
Sto let obvezne šole na Slovenskem
Parlament t a k r a tne avstro-ogrske monarhije je namreč pred sto leti sprejel šolski zakon, s katerim je bila tudi na slove nskem ozemlju uvedena obvezna osemletna osnovna šola. To je bilo izrednega pomena za razvoj šolstva v Sloveniji. V proslavo te stoletnice je slovenski Šolski muzej v Ljubljani v svojih prostorih pripravil razstavo, ki je bila otvorjena ' 20. maja. Zaradi razstavljenega gradiva je zanimiva ne le za pedagoške delavce, ampak za vse, jih zanima razvoj slovenske p svete. Ob tej razstavi je muzej
tudi izdelal zbornik, v katerem je podan pregled razvoja osnovne šole na slovenskem ozemlju v zadnjih sto letih. Napisal ga je France Ostanek.
Ne gre, pa ne gre
S kmetijstvom namreč. Svet za kmetijstvo pri Gospodarski zbornici in plenumu republiškega odbora Sindikata kmetijskih delavcev sta si na skupni seji zopet belila glave s težavami kmetijskih organizacij. Prezadolžene so. Ugotovili so, da je lani ostalo vsem kmetijskim organizacijam v Sloveniji le okrog 15 milijonov “podjetniške akumulacije”, kar je premalo celo za enostavno produkcijo. Za vračanje kreditov so kmetijske organizacije porabile 90 milijonov dinarjev, kar je več kot smo imeli vse a-mortizacije. Ker pri takem stanju ne morejo naprej, pa tudi na nove kredite ne morejo računati, so gospodarski možje pri Svetu in odboru sindikalne zveze predlagali — moratorij — to je odložitev odplačevanja kmetijskih kreditov.
Lep uspeh “Iskre”
Združeno podjetje Iskra v Kranju, ki ima čez 13,000 zaposlenih, je lansko leto izvozilo za 10.2 milijona dolarjev, od tega 72% na tržišča z močno, zdravo valuto.
Kmetov dohodek manjši
V kmetski dejavnosti so bili lani osebni prejemki za 30 odstotkov nižji, kot v drugih dejavnostih. Delitev dohodkov se je poslabšala v škodo kmetijskih delavcev. Vzlic nizkim odkupnim cenam pridelkov so bile cene v trgovini višje kot prejšnja leta. Ugotavljajo, da ni mogoče uspešno gospodariti v takih razmerah kot so sedaj. Kot primer navajajo, da ima npr. diplomirani inženir na Ptujski farmi prašičev le tisoč dinarjev mesečnih dohodkov, čeprav je njegova tehnologija na svetovni ravni. Vinogradniški delavec v Halozah pa ima le 360 dinarjev mesečnih prejemkov, čeprav je vino v gostiščih zelo drago.
se vedno 24 km sporne meje
Ko se je mudil na obisku v Beogradu italijanski zunanji minister Petro Nenni, je italijansko časopisje opozorilo na dejstvo, da je od 142 km meje med Jugoslavijo in Italijo še vedno 24 km spornih. Predvsem je to v Goriških Brdih nad vasjo Mernik, kjer naj bi si Jugoslovani 15. septembra 1947 prisvojili nekaj ozemlja, ki je bilo dodeljeno Italiji, zlasti vas Breg. Nekaj takega spornega ozemlja je tudi na področju goriške občine.
Zanimivo je, da se italijansko-nacionalistični listi, kot npr. tržaški Piccollo prizadevajo, da bi dokazali, da je cona B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je prišla po londonskem dogovoru v upravo Jugoslavije, še vedno pravno italijanska, dasi se je Italija z mirovno pogodbo odpovedala ne le tej, ampak vsemu Svobodnemu tržaškemu ozemlju. To je pravno še vedno neodvisna država.
Neopredeljeni bodo I zborovali
Za jutri, 8. julija, je sklican v Beogradu sestanek zastopnikov neopredeljenih držav, da se pomenijo o času, kraju in dnevnem redu konference vodnikov neopredeljenih držav. Za to konferenco se je Jugoslavija posebno prizadevala, pa se ji ni posrečilo vzbuditi niti pravega zanimanja, kaj šele vneme. Ni več nekdanjih vodnikov "nevtralnega bloka”, kot sta bila-zlasti Nehru in Sukamo.
frMraOClOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOPOOOOOOO
JEAN GIONO:
ŽETEV
POOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Sredi te tišine je prišel po poti od gozda sem neki mož. Ko je dospel v vas, se je ustavil v senci hiš. Videti je bilo, kot bi se skrival v teh sencah. Napravil je dva koraka, potem prežeč in prisluškujoč obstal, pa spet napravil nekaj kratkih korakov, vedno tik ob steni hiš. Zagledal je naš topol. Tedaj se je drznil prekoračiti širok pas sonca in prišel je k drevesu. Tu je za trenutek obstal in ovohaval zrak. Vsrknil je veter. Imel je okrogla pleča kakor plašne gozdne živali. S svojo roko je božal lubje našega starega topola. Nato je pritegnil k sebi vejo in zaril svojo glavo v listje, da bi ga obtipal. Končno se je upal do kavarne ‘du Peuple’, odgrnil zastor in tiho vstopil.
Vse to sem videl s svojega okna. Hotel sem že leči k svojemu popoldanskemu spanju. Popolnoma sam sem bil v hiši, kakor sami veste, kajti praznik ni bil zame.
Naslednje pripovedujem po poročilu Antona, ki mu je stregel.
Bil je suh in koščen; nedoločljive starosti. Suknjiča ni nosil; rokave svoje nebesno modre srajce si je zavihal navzgor, da je bilo videti njegove komolce, ki so bili črni in razbrazdani kakor s skorjo pokrite rane na drevesnem deblu. Po prsih je bil mož kosmat kakor ovčarski pes.
Prosil je za vodo. Nič drugega. Pa je rekel:
“Plačal bom.”
To je povedal zelo mehko, obenem pa tako, da mu človek ni mogel odreči. Anton mu je pri7 nesel vode. Ta pa jo je hotel imeti v vedru.
Anton mi je pripovedoval naprej:
“Šel sem nato spet v kuhinjo in nenadoma sem se ves zmedel. Ljudem iz Trievesa, ki so kosili pri nas, nisem povedal niti be-
česnu, je vdrla cela Bontiface-jeva tolpa v pivnico, tista tolpa iz gorskih gozdov, h kateri spadajo najbolj divji fantje cele drvarske bratovščine. Mož se je
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., danes, v ponedeljek, zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Jožefa na E. 144 St. in St. Clair Avenue ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Anton Udovič
V četrtek popoldne je umrl na svojem domu, na 1326 E. 55 St.
pač boječe poskusil preriniti najAnton Udovič, star 75 let. Rojen prosto, toda tedaj se je tuleča'je bil v vasi Repče pri Trebnjem, tolpa vsula na sredo sobe in bilo jod koder je prišel v Cleveland je videti, da je zaprla vsak iz- leta 1913. Zapustil je ženo So-hod, pa si ni upal več naprej in phie, roj. Pate in preje poročeno se je umaknil nazaj v svoj tem- Pate, pastorka Richarda L. Pate ni kot.	in pastorko Mrs. Benjamin (Glo-
Tam je zdaj čepel kakor divja ria) Shutts, 5 vnukov, sestri Ano žival, ki je zašla v past. Na vse hn Josephine v Jugoslaviji. Bil strani je obračal glavo, da bi je član kluba slovenskih upoko-morda le izsledil kako možnost jencev za st. clairsko področje, za beg. Iz njegovih lepih oči je Pred upokojitvijo je bil zapo-žareTh razburjenost in vdana Ulen pri Lake City Malleable Co. prošnja.	j Pogreb je danes ob 8.30 iz Grdi-
Toda navsezadnje je vse to novega pogrebnega zavoda na E. morda le Antonova predstava in 62 St., v cerkev sv. Vida ob de-vtis, kajti njegova pamet se je vetih, nato na pokopališče Kal-zameglila s tem, kar se je poslej varija. zgodilo.	Frank L. Sternot
Dejstvo je, da se je možak spet Pretelli torek je umrl v Eu-zaiezel v svoj temni kot, kjer je did General bolnišnici 70 let mogel upati, da ga ne bodo opa- staru Frank L. Sternot (Strnad) zdi.	z 297 E. 151 St., rojen v Cleve-
Medtem se je začela soba zno- landu, zaposlen do upokojitve 1. va polniti.	1952 33 let pri New York Cen-
Kar se mene tiče, sem prav Lrai Railroad, mož Sophie, roj. tedaj končal svoje popoldansko Vidmar, oce Raymonda, Franka spanje in spominjam se se, da m p0k. Irene, 8-krat stari oče, je bila moja prva skrb, da sem j 3_krat praoče, brat Anthonyja, zlezel v podstrešno sobo in sko- Josepha, Mary in Louisa. Pokoj-zi lino pogledal po nebu. Modra je dl član Kat. borštnarjev oblina se je zožila. Razen oblač- 1640. Pogreb je bil pretekli ne gmote, ki je v nenavadni go* petek, 4. julija, iz Žeieiovega stoti in vztrajnosti še vedno ^e" pogreb, zavoda na E. 152 St., v
Hudo neurje nad Ohiom
(Nadaljevanje s 1. strani)
ryju v okraju Lake, kjer je pokončal popolnoma pet hiš, več pa jih poškodoval.
Področje nesreče
Neurje pretekli petek ni uničilo v severnem Ohiu le 33 človeških življenj, napravilo je tudi na milijone škode. Zato je guv. J. Rhodes izjavil včeraj, da se bo obrnil na zvezno vlado in predložil, da proglasi severni Ohio za predel hude nesreče in mu tako omogoči zvezno pomoč.
Kolikšna je dejanska škoda, doslej še ni bilo mogoče niti približno oceniti. Oblasti so posvetile vse napore v zadnjih dveh dneh le reševanju človeških življenj, ki so bila in so nekatera še vedno v nevarnosti.
zala nad Montamo, so dva ali trije zahrbtno-lažnivi oblački preplezali gorski greben, kot bi noteli povprašati, kaj počnemo.
“Ti se pa ne bodo kar tako odvlekli,” sem rekel sam pri sebi.
In res ...
cerkev sv. Jeroma, nato na Kalvarijo.
George Elbet
V soboto, 28. junija, je umrl 77 let stari George Elbet s 302 E. 260 St., rojen v vasi Lasovac na Hrvaškem, od kodqr je prišel No, ko sem tako okoli štirih |v ZDA 1. 1906 in kjer je zapustil popoldne spet stal na nogah, brata in sestro, mož Millie, roj. sem se vprašal samo, ali naj Gornik, oče Georgea Kostelac, grem v kavarno ‘du Peuple’ ali pri katerem je živel, in Barbare v kavarno ‘du Centre’ — končno Novak (Jug.), 7-krat stari oče in je bilo to popolnoma vseeno. 8-krat praoče. Bil je član HBZ. Kakor po naključju sem se m0 upokojitve je bil zaposlen sede; tudi svoji ženi nisem niče- odločil za ‘Peuple’ in prišel tja, pri Ajax Co. Pogreb je bil pre-
sar omenil; toda moža sem dolgo opazoval skozi razporek v zastoru. Sklonil je svojo glavo na sredo svoje posode in pil iz nje kakor žival. Potem je privlekel iz svojega žepa tri smrekove storže in jih položil na mizo, ogolil luske in začel gristi zrnca. Prijemal jih je s koničastimi nohti in jih grizel kakor kak glodalec. Z mojega opazovališča se mi je zdel podoben veliki veverici.” Kosilo po hišah je trajalo celo uro, kajti okusna jedila so se vrstila drugo za drugo v neskončnost. Najprej je prišla na vrsto v olju cedeča se telečja klobasa, ki je bela in mastna ležala na krožniku kakor debela gosenica. Potem so prišli pečeni petelinčki in zajčki v lastni ma-
ko je 'bila stvar že v teku.
2e zunaj sem si rekel:
“Tu pa kaže na prepir.”
Slišati je bilo Bonifacijev grmeči glas.
Vstopil sem.
Vsi obrazi so bili obrnjeni
tekli torek ob desetih dop. iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. in All Souls pokopališče.
Wales sprejel Karla za svojega “princa”
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli torek je bil umeščen princ Karl, sin kraljice Elizabete II, in princa Filipa, za princa od Walesa z vsemi starodavnimi svečanostmi. Obred umestitve sam je potekal v miru in redu, četudi so prej in potem eksplodirale 4 bombe na raznih krajih. Ena je pokončala vojaški avto in vojaka v njem tik ob zidu gradu Caernarvon, kjer je bil Karl komaj 9 ur preje umeščen za “valeškega princa”.
Wales zavzema jugozahodni del otoka Velike Britanije. Njegovo prebivalstvo je keltskega porekla. Čeprav uporablja večinoma angleščino kot občevalni jezik, se je vendar ponekod o-hranil še stari valeški jezik Njegovo znanje se je v zadnjem desetletju začelo celo širiti in sam princ Karel je bil več me secev v Walesu, da se je naučil domačega jezika in se tako pri bližal prebivalstvu. To ga je večinoma sprejelo kot svojega princa skoraj kar z navdušenjem, pa je seveda tudi nekaj valeških skrajnih nacionalistov, ki nočejo o “angleškem” princu nič slišati in se bore za obnovo neodvisnosti Walesa.
Oavčna naklada se je komaj zvila skozi Dom
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli ponedeljek izglasoval predlog za podaljšanje sedanje naklade na zvezne dohodninske davke za 10% letos in za 5% prihodnje leto do 30. junija 1970 z 210:205 glasovom. Večina je tako pičla, da sprejem predloga skoraj ni mogoče smatrati za zmago. Da ni predsednik Nixon sam posegel v boj za sprejem in proti njemu, bi predlog po vsem sodeč propadel.
Predstavniški dom ni proti podaljšanju davčne naklade same, večina prizna, da je ta potrebna za boj proti inflaciji, toda zahteva tudi nujno reformo celotnega davčnega sistema. Temu se zvezna vlada upira, češ da je to potrebno temeljitega proučevanja. Liberalni demokrat j e in republikanci v obeh domovih K o n g resa zahtevajo vsaj znižanje, če že ne kar naravnost odpravo posebnih pravic petrolejskih družb do 27.5% letnega odpisa od dohodninskega davka. Prav tako hočejo zamašiti luknje v davčnem zakonu, ki jih bogataši izrabljajo za izognitev plačevanju davka.
Predlog za podaljšanje naklade se je srečno zmuznil skozi Dom, imel pa bo še hude težave Senatu, kjer se je vodnik demokratske večine M. Mansfield izjavil odločno za uzakonitev davčne reforme.
nacionalisti. V zadnjih letih so škem domu, dokler bo le delno hrvaški nacionalisti izvedli vrsto napadov na jugoslovanske uradne zastopnike v zahodnih državah, posebno v Nemčiji, jugoslovanska tajna policija pa je spravila “s poti” že tudi nekaj vodnikov hrvaških nacionalistov, tako v letošnjem letu že štiri v Muenchenu na Bavarskem in enega v Španiji.
krvavice! Prosim za oproščenje, ta primera ni prikladna, toda proti ozadju sobe, k neki stvari, se(jaj gotovo razumete, kaj miški se je kmalu izvila iz teme in Mim
se spremenila v moža. Dvignil se je iz teme kakor iz vodovja: ne vem, ali je to povzročila poševno padajoča luč ali pa je moč, ki je izžarevala iz tega moža, ublažila temo; dejstvo je, da se je kar nenadoma prikazal, kakor po čarovniji. Stal je pokonci, zelo žalosten, kakor bi ga premagala neka misel, ki je napolnila njegove oči s črnim bleskom. Na njegovi rami je sedel
(Dalje prihodnjič)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Ostanki ruske vesoljske ladje poškodovali
japonsko ladjo
ŽENEVA, Šv. — Japonski diplomati so razkrili koncem ted-no, da so ostanki neke ruske vesoljske ladje padli 5. junija letos na japonsko trgovsko ladjo Dai Chi Chinei ter to precej hudo poškodovali, ranili pa hudo tudi pet mornarjev, To se je zgodilo, ko je 3,000 ton obsegajoča ladja plula v Japonskem morju med sibirsko obalo in otokom Sahalinom na visokem morju.
To je prva nesreča te vrste in Japonci so o njej obvestili odbor
plačan.
Vrhovno . sodišče je nedavno odločilo, da Predstavniški dom ni imel pravice odkloniti sprejema A. C. Powella. v zbornico. Sprejeti bi ga po ustavi moral, lahko pa bi ga nato izključil iz svoje srede.
Moskva organizira vojaški obroč okoli rdeče Kine
NEW DELHI, Ind. — L. Brež-njev je na konferenci komunističnih partij v Moskvi pretekli mesec govoril o obrambnih potrebah Azije in nakazal sovjetski načrt organizirati okoli rdeče Kitajske vojaški obroč. Vanj naj bi bile vključene vse države okoli Kitajske, od Afganistana, Pakistana, Indije, Burme, Tajske pa do Malezije, Filipinov in Japonske.
Ko je bjl Kosygin na obisku v Indiji, je o tem govoril z Indi-ro Gandi. Ta je vojaško pogodbo odklonila, ker ne vidi tolike nevarnosti v kakem vojaškem na-
ZN o vesolju, ki razpravlja o teh vprašanjih in skuša ustvariti tu- padu Kitajske, kot v podtalnem di obvezno mednarodno zakonodajo za odškodnino in vse, kar je v zvezi s takimi nesrečami in seveda tudi z vrnitvijo ponesrečenih vesoljskih vozil lastniku.
rovarjenju, ki ga omogočajo neurejene in neustaljene razmere v državah, sosedah Kitajske.
Španija izročila
Ifni Maroku
MADRID, Šp. — Po 493 letih oblasti nad področjem Ifni na
Streli ne Titovega zastopnika v Berlmn
BERLIN, Nem. — V prostore jugoslovanske vojaške misije v!zahodni obali severne Afrike je Zahodnem Berlinu je 30. junija Španija pretekli teden izročila vdrl 27 let stari hrvaški delavecl to svojo'posest Maroku, ki jo je Drago Dogo in ustrelil trikrat že ponovno zahteval.
na vodnika misije dr. Antona Kolendica. Zadel ga je v glavo in v nogo: Ranjenca so naglo odpeljali v bolnišnico, kjer so po operaciji izjavili, da je izven nevarnosti in da je v zadovoljivem stanju.
Napadalca so prijeli uslužbenci misije in ga nato izročili policiji. Ta je dognala, da je prišel v Berlin iz Hamburga in šel mirno v poslopje jugoslovanske
misije za dvema dekletoma, ki Wales so angleški kralji poko- sta imeli napovedan razgovor z rili proti koncu srednjega veka dr. A. Kolendicem.
in ga upravno združili z Anglijo. Da bi potolažili valeški ponos, puste angleški kralji od tedaj umestiti najstarejšega sina za “princa od Walesa”.
Napad na vodjo jugoslovanske vojaške misije v Zahodnem Berlinu je treba uvrstiti v boj med jugoslovanskim komuni-I stičnim režimom in hrvaškimi
Dogovor o izročitvi 580 kv. milj obsegajočega ozemlja Maroku je bil dosežen že v preteklem januarju, sedaj je bil le še izveden.
Kongresnik za delni čas
WASHINGTON, D.C. — Kong. Adam* C. Powell iz New Yorka je od januarja, ko je bil zaprisežen, pa do konca junija glasoval vsega skupaj le enkrat. Večji del časa ga sploh ni bilo v Washingtonu.
A. C. Powell je bil kot znano izključen iz Predstavniškega doma leta 1967, letos je bil vanj sprejet, pa mu je bil odtrgan del plače. Mož je izjavil, da bo samo “delno delal” v Predstavni-
Čombe je umrl
PARIZ, Fr. — Moise Čombe, ki se je uprl kot vodnik Katan-ge osrednji vladi Konga in oklical Katango za neodvisno državo, pa podlegel in bil kasneje predsednik kongoške vlade, ki mu je uspelo zlomiti upor levičarjev, je umrl v alžirskem u-jetništvu 29. junija.
Čombe je bil star 50 let, zavzemal se je za sodelovanje z Belgijo in bil trn v peti vsem a-friškim levičarjem. Ko se je pred dvemi leti podal z letalom iz Madrida proti Balearom, je bilo njegovo letalo odvedeno v Alžirijo, kjer so Čombeja prijeli in ga prvotno hoteli vrniti Kongu, kjer je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Kasneje so se premislili in čombe je sedaj po dveh letih zapora umrl zadet od srčne kapi.
'”v'|,rr7Tv



^ :
ščobi. Tudi koze so zaklali. Pov- ,gozdni golob. In videti je bilo, da
Well wait 10 extra days for your ship to come in.
Deposit to your savings account by July 10th, and earn interest from July 1st.
sod je dišalo po rajžli in ostrih zeliščih. In vin so spili... Najprej tistega s sončnega griča, potem dveletno kamnito vino ...
“Kaj se ti zdi?”
“Strela, ta pa ima v sebi!... Od vina so prešli k likerskim steklenicam; le roko je bilo treba stegniti. In tako so tudi žganje zlili pod kožo. Jedača in pijača — v tem je pri naš ves praznik. Človek si natlači polna
je tema dvema, možu in golobu, namenjen bes popolnoma pijanega Bonifaca.
Kakor so mi pozneje pripovedovali, se je stvar začela na čuden način.
Toda najprej moram povedati naslednje: vsi ti surovi, neotesani drvarji so prišli naravnost iz divjine svojih gorskih gozdov, po več ko sto dnevih samotnega taborjenja. Več



usta z ogromnimi kosi petebnjih J kot sto dni so'bile skale in nebo
prsi, ki vise na koncu vilic kakor dolge krpe jesenovega lubja.
In navsezadnje plavajo po hiši vsi mogoči duhovi, samo nobenega dobrega ni med njimi.
Moralo je biti proti pol štirim popoldne, ko se je mož po končani južini dvignil. Plačal je.
Anton ni hotel vzeti za vodo nobenega denarja. Mož pa je rekel:
“Za kot tvoje sobe, v katerem sem sedel.”
In prisilil ga je, da je vzel novec. Toda prav ko je napravil nekaj korakov proti vhodu, je nastal pred vrati divji hrušč: prerivajoč in suvajoč se in s pozdravnim hrupom, dišečim po j bežni) zaklati in napraviti iz nje
njihovi edini tovariši. Gozd ta jim ni bil tovariš: saj ga morajo vendar uničiti! Oh, le česa vsega ne stori človek zaradi ljubega kruha! Njihovo prijateljstvo z jeklenim nebom, ostrim zrakom, mrzlim kamnom, je vzbudilo v njihovih srcih naravno hrepenenje, da bi tudi drevesa prijateljsko objeli, kakor ljudi— namesto tega pa morajo biti njihovi morilci!... Čutim, da se mi je to le slabo posrečilo razložiti. Če mi dovolite reči, je nekako tako, kakor če moraš ti, Marius, da bi si ohranil svoje lastno življenje, svojo ljubljeno Berto (vem, vredna je tvoje Iju-
Nov poveljnik NATO
CASTEAU, Belg. — Pretekli teden je prevzel vrhovno poveljstvo oboroženih sil NATO ameriški gen. Andrew J. Good-paster, prejšnji pomočnik poveljnika oboroženih sil ZDA v Južnem Vietnamu.
Dosedanji poveljnik NATO a-meriški gen! Lyman L. Lemni-tzer je šel v pokoj.
MAU OGLASI
V	najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop.
_______________________M
Lastnik prodaja
ranch hišo v Wickliffu, 3 spalnice, dvojna garaža, vsa podkletena, rekreacijska soba, lep lot 60x160. Kličite po 4.30 pop. 944-0180. —(127)
Hiše Naprodaj
Hiša za dve družini 5-5, ena in pol garaža, asbestos obita, blizu Nottingham Rd. $21,900.
V	Euclid
hiša z štiri spalnicami, English Colonial, sprejemna soba, dining room, sončna soba, moderna kuhinja in kopalnica, $25,500.
KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 _____	(130)
PrijafsI’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Av«. A RRtl, Rt.: EN 1-4'’--
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, na novo dekorirana, na 1241 E. 59 St. Za pojasnila kličite: 391-1687.
“Tega pa ne verjamem,” se je začudil vozar.
“Se čuda. Cikast si dovolj.” In je pojasnil Rok: “Kdaj pa je še otrok otroka imel —?” Rok sam je bil pa res nezakonski otrok. Mama, ki ga je še v plenicah prenašala po bohinjskih planinah, mu je umrla, ko je komaj odrasel. Odšel je v svet s trebuhom za kruhom in se poročil z Brodarjevo Spelo. Res ni bila lepa, pa tudi zdrava ne in še nekaj let starejša, pa jo je vseeno vzel, čeprav je ona ostala do smrti gospodar, sam pa je kakor pred poroko pripregal po podbreškem klancu navzgor. Razumela sta se pa kar dobro. Skoda, da so jima vsi otroci pomrli in sedaj nima nikogar svojega, tla bi mu zapustil domačijo.
In je razmišljal sem in je razmišljal tja in dal čez nekaj dni poklicati može in je napravil testament. Tiste dni po malem šmarnu je pa lepo z Bogom spravljen umrl. Zapeljali so ga v Naklo in pokopali v prekopani grob njegove žene Spele. Ob
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SECOND COOK
Private club. Exp. Excel, working cond. Good sal. Annual bonus. Health, welfare plan. Fringe benefits. Call Chef	HA 7-9100
(130)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN AND NEW LOUNGE — BY OWNER
Beer garden, 5 rm. apt. in rr. Cor. lot, 102 x 127. Lge. prkg. lot. Call betw. 2-6 p.m.
447-9899
' '	"	(130)
REAL ESTATE FOR SALE
4 LOTS — Zoned lite mfg.
6 rm. brk. home plus small bldg, on prop. Room for expansion. Good loc. By OWNER.
345-0012
r- M "	028)
NR. TINLEY PK. 3 Yr. old Cust. bilt. brick ranch. 9 Rms. 1700 sq. ft. liv. rm. Att. 2 car gar. Vz Acre lot. Very clean and nice location. Xtras. Mid 30’s.
532-8207
1» 'r ~	(128)
DES PLAINES — BY OWNER 4 Bedroom Cape Cod. Att. garage, gas heat, panelled basement. 50x128 ft. lot. $32,000.
1717 Mannheim, 824-7740, 299-7229
(128)
grobu ni nihče drug jokal kakor Lenka in Lojzka. Jože in Mica sta ostala doma, ko nista več zmogla uro hoje.
Triindvajseto poglavje
SLOVENSKA BESEDA
Sonce je pripekalo, da je od brade kapalo. Saj je bilo pa takrat, ko je Vladimir Vladimiro-vič dvignil Klemena iznad poginulega Murija, toliko bolj mraz. Nerodno ga je je pritovoril domov, od mraza vsega trdnega, in na pol v zmedenosti je Klemen govoril skoraj po rusko. Ledeni mraz se je pa spremenil v vročino. Klemen je bledel in neprenehoma ponavljal:	“Baratom,
baratom, baratom.” Kadar je pa v vročici spregovoril besedo “Lenka”, so se pa Rusi križali, ker so mislili, da po “baratom-sko” preklinja. Ruske ženske so se zavoljo “baratoma” zavzele za Klemena in ga z vso skrbnostjo spet postavile na noge. Ko se je pa okrepil, da bi lahko pa-rizar zapregel in počil z bičem •— na kar še misliti ni smel — in se ni hotel ozreti po nobeni ženski, je pa postal iz “baratoma” “vojenopleni”.
Koj spočetka in še tudi na pomlad se Klemen zavoljo zdravja ni upal na pot. Za delo je pa poprijemal. Marsikaj so se domači od njega naučili. Kmalu je iz baratoma in vojenoplenija in avstrijaka postal Kliment. Ker
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
GEN. Housework — Riv. Forest home. No cooking. Live in. Tues. -Sat. Own. rm. $65 start. Foreigners welcome.
369-8046
(127)
MAID wanted — Top wages. Experience and references required. 664-2007	After 5 p.m.
(127)
REAL ESTATE FOR SALE
LAKE Shangri — La nr. Antioch, Cor. 7 rms., mod. air cond. full bsmt. & gar. 16x28 scr. patio. lOOx 125’ lot, beau, lake view, boat, many xtras, high 30’s. Private party.
LA 3-4480
(127)
CONDOMINIUM
W. Rogers Pk., 1 yr. old. 7 rm. twn. hse. Cent. Air Cond. all new Appl. $38,500.	973-3896
(127)
napoleonskih zmed, kolikor je pač mogel zvedeti, še ni bilo konec, ni Klemena nič kaj preveč mikalo, da bi silil domov.
Za Klimenta je zvedel tudi vlastelin, lastnik zemlje. Vladimir Vladimirovič je bil samo Dodložnik, skoraj brezpravni tlačan kakor vsi drugi. Vlastelin ga je vzel v svojo graščino, da oi tudi tam vpeljal novosti. Ponudil mu je, naj se oženi in za vedno ostane pri njem v Rusiji. Ko je Kliment vse to odklonil, mu je pa mogočnjak kar naravnost povedal, da Avstrije ne bo nikoli več videl. Če bi pa skušal caj kljubovati in se upirati, ga do s korobačem po hrbtu, pa ga bo brž minilo.
“Da, da, da! Potrpežljivosti se oo treba naučiti,” si je rekel, ko je stopil čez prag graščine. “Ne boš me pa ne, čort vampasti.” Zamikalo ga je, da bi z dvignjeno pestjo zagrozil nazaj proti oknu prvega nadstropja, pa si je premislil.
Leto za letom je tonilo v preteklost. Kliment je postal kar ugleden. Nič hudega mu ni bilo sredi ravne stepe, od koder se ni videla nobena gora. Samo domotožje je postajalo čim dalje bolj neznosno. In — kaj je z Lenko? Bog ve, če ata še žive? Morebiti jih je prav njegova svojeglavost spravila v grob ...
Uveljavil se je celo tako, da je smel hoditi na lov, kar je bilo njegova edina zabava. Grede je pa poznaval stepo in se tako spoprijateljil z njo, da se je znal skriti v njej bolj kakor škrjan-ček v nizki pomladanski travi.
Spet je ozelenela pomlad. In ptiči so se v jatah selil v severne kraje.
Tudi Klemen ni več zdržal. Kar zmanjkalo ga je. Preden ga je vlastelin ukazal zasledovati, je bil že precej daleč. Dohiteli so ga sicer še, pa se jim je prikril in je tičal v stepi, dokler jih ni videl, da so se zaskrbljeni zavoljo neuspeha vračali. Naprej je hodil z eno skrbjo manj, z največjo sicer, kako bo ušel.
In je hodil in hodil, včasih nepretrgano od svita do mraka in vedno samo za soncem. Videl je dosti sveta, slišal prenekateri jezik, ki jih je večinoma toliko razumel, da se je za silo pogovoril.
Na Dunaju ga je zamikalo, da bi poiskal kakšnega domačega vozarja in bi prisedal vsaj po ravnem in s klancev navzdol. Bi, če bi ravno na koga naletel. Pa ni. Kakor bi se bili vsi v tla udrli. Se' kranjske besede ni nikjer ujel. Sicer pa morebiti še tako prezgodaj pride dornov, če Lenko najde poročeno.
Kar nič se mu ni nikamor več mudilo. Pa vendar. Doslej je hodil vedno s soncem, zanaprej je pa zavil pod sonce. Čez nekaj dni je pa že zašel v kraje, kjer se je že lahko pogovoril po slovensko. Drugi večer se je ustavil v vasi, kjer nemškega niti razumeli niso več. Kakor pesem je bila njih govorica, čeprav so narahlo pogrkavali. Klemenu se je zazdelo, da je že skoraj doma. Pa si ni vedel odgovoriti. Nikamor se mu ni mudilo. Ali ga je domača beseda, ki je devet let ni slišal, zadrževala ali ga pa preveč skrbi, kaj je z Lenko.
“Pravzaprav mi ni vredno hoditi domov,” je razmišljal na senu pri Ridovtu onstran Ljubelja, kjer je zadnjo noč spal, čeprav bi bil že včeraj zvečer lahko doma. “Saj to je nemogoče, da bi me devet let čakala, ko se ves čas niti oglasiti nisem mogel.”
In je sklenil, da domov sploh ne gre. Kako bi se mu vsi smejali. Devet let trpljenja, kakršnega si tisti, ki ga ni sam prestajal, niti predstavljati ne more. — Lenka se je že davno poročila. Z možem se prav dobro razumeta in najstarejši že utegne drugo leto k birmi.
“Naka, ne grem domov,” so se mu vrtinčile misli. “Nazaj na Rusko pojdem. Izdam se za Nemca in se uslužbim za oskrbnika. Oženil se ne bom. Nakljub Lenki ne. Ogoljufam vlastelina. S štirimi pari v zlato kočijo za-preženih konj se pripeljem do-
H E L P WANTED
IMMEDIATE OPENINGS FOR
SURGERY NURSES
Fully Experienced SCRUB NURSES In 297 Bed Fully Accredited County Hospital California registration or eligibility required. One position requires »bility to assume administrative responsibilities. Salary in range jf $676 to $905 per month and standby pay. Starting salary depends m qualifications. Wonderful working conditions and benefits.
Write or Call: Director of Nursing—(209) 524-1251
SCENIC GENERAL HOSPITAL
830 Scenic Drive, Modesto, California 95350	(130)
MALE HELP
OPERATORS	,
CORRUGATED CARTONS
•	Press Operators • Folder Gluer Operators • Experienced Helpers
STEADY JOBS — GOOD PAY Small town atmosphere — large town pay.
Live in sunny Rockford. Special incentive.
Write or call Mr. B. SACRIDER collect 815-398-2100
F	WEYERHAEUSER CO.
2100 23rd Avenue	Rockford, Illinois 61110
*	~	An Equal Opportunity Employer
f(|	(128)
mov v Krnice. V nedeljo pa k maši na Rodine. Potlej pa — Z vrha dol pogledam Lenko. Njo bo pa zabolelo: “Lej. Kakor kraljica bi se lahko vozila, tako pa na pol bosa gazim po blatu s svojim drobižem.”
In že je natančno vedel, kako bo hodil nazaj v Rusijo in pri katerem vlastelinu se ustavi in kako z goljufijo in neusmiljenim ožemanjem obogatii
S to mislijo in s trdnim namenom, da poniža Lenko, je zaspal. Še dobro, da ni smrčal, sicer bi mu bili vozarji, ki so z njim vred spali na istem senu, pošteno prešteli rebra. Bili so utrujeni. So čez dan prevlekli težke tovore čez Ljubelj.
Tudi Klemen je bil truden in pa — kozarec, dva, ga je sinoči zvrnil čez potrebo. Menda od samega veselja, da je bil že na pragu domače zemlje. Kaj se mu je sinoči, preden je zaspal, kla-malo, ni več vedel. Da je ponoči Lenko večkrat imenoval, je pa izvedel od vozarja, ki je poleg njega spal. Fant je bil navihan in je zjutraj vprašal Klemena, kakšna je tista Lenka, ki mu še v sanjah ne da miru.
Klemen je vstal, si otepel seno, spil kozarček žganja, si kupil še kos kruha in odšel. Pa ne nazaj v matjuško Rusijo. Ne. Po stezi čez Zelenico, naprej proti domu.
(Dalje prihodnjič)
JI m-	JL n	IJ TV[Fr:fS» (3i4|y
I6II7I8 UMU 20:21122 2T!2Š;|29'	HJ 16 23 30	lOlliU 1718119 [24 Ii5 D i[
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JULIJ
9.	— Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
13. — Slovenska pristava priredi piknik.
16.	— Klub slov. upokojencev
za Holmes Avenue okrožje priredi piknik na nov:h prostorih ADZ parka v LeRoyju.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST
3. — Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
3. — Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
6.	— Federacija Klubov spov.
upokojencev ima piknik na farmi SNPJ.
10.	— DSPB Tabor priredi svoj nik na svojih prostorih.
17.	— S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
23.	-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
24.	— Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24. — V SDD na Recher Avenue
ob enih popoldne balincarska tekma.
24. — Mladi harmonikarji pri-
rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
SEPTEMBER
7.	— Slovenska pristava priredi
piknik v korist Slovenika v Rimu.
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28.	— Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnico obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11.	Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov.
ženske zveze priredi “card party”.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Oltarno društvo fare Ma
rije Vnebovzete priredi “carc party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
29.	— Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ha St. Clairu.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar.
8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9. — Dramatsko društvo Lilija
proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. —- Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob . 3.30
popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
30. — Pevsko društvo Planina
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3. — Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
NOVO ŽIVLJENJE — Kipar v Brijansku v Sovjetski zvezi spreminja deblo suhega drevesa v skulpturo. Umetniška stvaritev naj da novo življenje okolju.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
%,
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
RESTAVRACIJA NAD VELECESTO — Slika kaže restavracijo nad velecesto Hof-Berlin v Nemčiji pri mejnem prehodu Rudolphstein. Stala je 1,375,000 dolar jev in ima prostora za 320 oseb. To je prva restavracija te vrste v Nemčiji.