št. 30 (1563) NOVO MESTO
Leto XXX četrtek.
26. julija 1979 Cena: 6 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom _ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Bihaško letalo treščilo v prazno ulico
Ji|Qt Srečko Kotnik iz No-e9a mesta takoj pomagal .^Pečenima sopotnikoma
Potem, ko je letalo znamke nii U1ir“’ *C' 8a je vozil športni ***°t Srečko Kotnik iz Novega “testa, vzletelo z bihaškega le-J~^ča Teravci, je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubilo v>sino in treščilo v Ulico žrtev ssizma. Ob udarcu v streho
hiše
je avion izgubil krilo in se
^gal, je poročal Tanjug.
Na ulici takrat, na srečo, ni r° pešcev in vozil. Pilot Kot-j1* je prvi prišel iz letala in ^°j pomagal sopotnikoma -citelju padalstva Zijadu Velen-l®“ču, članu aerokluba Pri-jedor, in padalcu Francu orruču, članu bihaškega aero-n!* ?rž 80 posredovali tudi sevalci in domačini ter hudo Pečena padalca prepeljali v ttjevni zdravstveni center. aradi opeklin prve in druge •p°PnJe so morali Velentaliča in lii°M?^a Poslal na zdravljenje v jubljaiiski klinični center.
PRIZNANJE ZA
loko in artice
. ^ Jugoslaviji podelijo vsako 0 najboljšim krajevnim skupnosti^ udeleženkam tekmova- ! nM ki poteka v obdobju 1976 - j 1980 na podlafii programa in i medrepubliškega aogJora, posebna priznanja: listine san»-upravljanja in listine. Nekaj teh priznanj je letos ob nedavnem dnevu samoupravljalcev romalo tudi v Slovenijo. Tako sta si letino prislužili tudi dve krajevni skupnosti z našega območja: IS Artiče v brežiški in KS Loka v s«vniški občini. Krajevne skupiti si na tekmovanju prizadevajo v vseh pogledih skrbeti za c*oveka in dnjžino od rojstva do “•uti, postati humane skupnosti v pravem pomenu besede.
VENEC LJUDSKIH PLESOV
SLAVNOSTNI GOVORNIK - nr. Jože Brilej je podčrta med drugim tudi pomen narodnoosvobodilne vojne za suverenost in enakopravnost slovenskega naroda ki se je najbolj izrazila prav v tem njegovem zgodovinskem dejanju (Foto: J. Simčič)
Pomnik trem herojem
Na osrednji dolenjski proslavi dneva vstaje v Gor. Podšumberku govoril dr. Jože Brilej - Domicil XV. diviziji — Med gosti tudi Viktor Avbelj — Obeležje tudi na Kremenjeku in Srobotnicah
V Gornjem Podšumberku, majhni vasi v Suhi krajini, ki je med NOB često gostila partizanske borce, je bila 22. julija ena izmed osrednjih proslav dneva vstaje slovenskega naroda, katere se je udeležilo prek 4000 krajanov, *borcev, mladine in uglednih gostov, med njimi Viktor Avbelj — Rudi, predsednik predsedstva SR Slovenije, dr. Marijan Brecelj, vrsta narodnih herojev in visokih predstavnikov JLA, med njimi Ivan Li-kovšek - Jan, Jože Ožbolt,
Rado Pehaček in drugi.
Slavnostni govornik dr. Jože Brilej je posebej poudaril, da je bila
Izročilo viniške republike
V nedeljo so v Vinici proslavili partijske jubileje, 60-letnico Viniške republike in dan vstaje — Slavnostni govornik je bil Franci Šali
„Čeprav je Vin iška republika morala kloniti pod pritiskom grobe sle, niso klonile njene socialne moči, ni klonilo ljudstvo pod vodstvom delavskega razreda na čelu s komunisti." To je ena od misli iz govora izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Slovenije Francija Salija na nedeljski osrednji proslavi črnomaljske občine v Vinici, ko se je zbrala precejšnja množica domačinov in gostov, da bi proslavili 60-letnico KPJ (ZKJ), revolucionarnih sindikatov, 60. obletnico Viniške republike ter dan vstaje. V soboto pa so na viniškem trgu odkrili spomenik Viniški republiki, delo črnomaljskega kipaija Jožeta Vrščaja.
Slovesnost sc je začela z Internacionalo, ki so jo ob spremljavi črnomaljske godbe na pihala pod vodstvom Franca Milka zapeli zdru-
Franči Šali: „Viniška republika je močno odjeknila zlasti na Dolenjskem.14
ženi pevski zbori iz Črnomlja, Gribelj, Butoraja in Vinice. Slavnostni govornik je najprej orisal položaj v Evropi pred 60 leti, ko je revolucionarno vrenje zajeto t udi naše kraje. ,,V mnogih krajih Dolenjske je prihajalo do spontanih napadov na orožniške postaje, najnemimejša pa je bila Vinica," je dejal Šali. Čeprav je Viniška republika trajala le tri dni, je globoko odjeknila zlasti na Dolenjskem. Šali je poudaril moralno in idejnopolitično v rednost Viniške republike in sporočilo podobnih gibanj po svetu: nadaljevanje boja za socialne in nacionalne pravice, dokler ne bo svet izkoriščanih in vladajočih razredov v vseh svojih režimskih oblikah do kraja pokončan.
V nadaljevanju govora je Šali opisal pomen revolucionarnega gibanja v Beli krajini med oberra vojnama, ko so v tej deželi delovali revolu-
dnev* osre^nJ° občinsko proslavo a vstaje je občinska konferenca foj,,v Brežicah povabila v goste sto- ?010 skupino iz Sesvetov. Na-gia(j a. Je na dvorišču brežiškega Sl0ve P^azala občinstvu plese iz niutj	Prigoija, Posavine, Medži-
ditey ln Bunjevcev. Kulturna prire-PCtj Je	v petek, 20. julija, o
B0£ennu Praznika pa je imela besedo mia Ostrovršnik, sekretarka ko-Ja občinske konference ZK.
30 LET GD BELI GRIČ
gefrostwoljno gasilsko društvo iz ned P*	pri Mokronogu bo v
c0 l°’ ^9- jul*ja, slavilo 30-letni-l(ate° °ja- Začetek prireditve, na t0rj. 0 yabijo prizadevni organiza-Dnii’ ■.	14. uri. Pokrovitelj je
nJka iz Novega mesta.
AGROSTROJ
tokrat zares
Se ® nialokateri stvari je bilo v pre« P^tu toliko govora kot o ptQj rebnosti gradnje družbenega sq , °dnega obrata. Minuli teden hl^ ?n^no razkrili stari farovški Na **n' P3 ga nadalje podirajo. Proikraju naj bi zrasli dve tt)2 0<*n' dvorani z okrog 1.000 okropovtšme. Naložba bo vredna 'iansk' ^ roilijonov dinarjev. Ljubiti „ ' ^rostroj namerava organizi-kov odnj° aluminijastih odlit-nc ’ “delovali bodo tudi transportna! ^entrutKl^a „tovama“ IjL. 1 Wla nared do prihodnjega cevnega praznika.
\r	 	 Suša in toča it	ilati	la]
Malone porazna letina v dolenjskem kmetijstvu		
majska suša in zdajšnje deževje s pogosto točo so že ,,pospravili" velik del letošnje letine. Nekateri posevki - koruza, krompir, grozdje - si bodo še opomogli -seveda le, če vreme ne bo še naprq tako „nagajalo“.
Žetev pšenice je v glavnem končana. V KZ Krka Novo mesto so pwedali, daje pridelka na plitkih tleh - ki jih je na njihovih zemljiščih največ -polovico manj kot lani, lc 16-19 stotw na hektar. Na globljih, humoznih tleh so pridelali 40 stotov na hektar, vendar imajo takih zemljišč bolj malo. Za trg so v KZ Krka pridelali 500 ton pšenice, kar je celo nekaj več kot lani, kar gre seveda na račun večjih površin, zasejanih s pšenico, ki so jih pridobili s hidro in agromelioracijo. V krškem Agrokombinatu in brežiški Agrariji je pridelek pšenice prav tako skoraj za polovico manjši od lanskega, medtem ko letina rženih roeič-kov, ki jih pridelujejo za farmacevtsko proizvodnjo, skoraj ni prizadeta.
Zgodnja spomladanska otoplitev je zakrivila prezgodnjo setev koruze, kije slabo vzklila, potem pa sta jo prizadeli še poteba in suša. V KZ Krka ocenjujejo glc-
pridelek manjši za 40 odstotkov, čeprav se koruza sedaj popravlja. Podobno stanje je pri ostalih pridelovalcih.
Krompirjevi gomolji so se začeli razvijati šele po prvem julijskem dežju, tako da je krompir za ves mesec zaostal v rasti. Vendar pridelek vseeno ne bo katastrofalen, če bodo pogoji za vsaj še tritedensko normalno rast in če se ne bo pojavila plesen. Zato je nujno potrebno škropljenje.
Suša je hudo prizadela tudi seno, ki ga je marsikje tudi za polovico manj kot lani. Zivino-rqa bo imela zato velike težave, mnogi kmetje pa že sedaj prodajajo živina
Grozdje zaenkrat kaže dobro, v KZ Metlika bo pridelek celo rekorden, ker so začeli roditi tudi mladi vinogradi. Veliko po-raznejše je v dolenjskem sadjarstvu, saj bo pridelek jabolk, hrušk, breskev ma njši tudi do 80 odstotkov od lanskega.
Tudi hmelj, ki jč navadno v tem času že zaključeval svojo rast, sta suša in sedanje deževje zelo prizadela, tako da bo pridelek za polovico manjši od lanske-
ZDENKA LINDIČ
V.
cionarji in komunisti, kot so Marentič, Mihelčič, Butala in drugi, in poudaril velik pomen Bele krajine med NOV. Ko je ocenjeval povojni napredek te dežele in sedanje stanje, je med drugim dejal: „Le s skupnimi napori vseh delovnih ljudi in občanov lahko Bela krajina z agotovi takšne razvojne programe, seveda ob razumevanju in sodelovanju širše družbe czi roma združenega de la, pri katerih ne bo šlo lc za zaposlovanje, ampak tudi za čim večji dohodek, da bi tako Bela krajina še hitreje premagovala jazdalje v boju za novo kvaliteto življenja."
V kulturnem programi s o poleg pevskih zborov sodelovali še viniška folklorna skupina ter recitatorji iz Črnomlja in Vinice. Po proslavi seje nadaljevalo prisrčno tovariško srečanje.	A.	BART ELJ
narodnoosvobodilna borba v tisočletni zgodovini slovenskega naroda najusodnejše in najsvetlejše dejanje, s katerim je slovenski narod prvikrat nastopil suvereno in enakopravno z vsemi ostalimi narodi. Potem je dr. Jože Brilej odkril spomenik trem narodnim herojem, ki so padli na tem območju: Predragu Jevtiču, Ivanu Kaučiču - Nandetu in Milovanu Šaranoviču. Spomenik simbolizira bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, saj tri granitne skale, ki stoje na kamnitem podstavku, ne predstavljajo samo treh narodnih herojev, marveč tudi tri republike, iz katerih so bili. Izdelan je bQ po osnutku prof. Borisa Kobeta
Na osrednji pr^lavi je Tone Zi-bert, predsednik skupnosti dolenjskih občin, izročil domicilno listino XV. diviziji, ki sojo tej partizanski enoti podelile občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje; Trebije pa še posebej II. grupi odredov.
Vendar prodava na dan vstaje ni bila edina prireditev, ki sojo doživele te vasice in zaselki, ki so v vsakdanjem življenju vse prepogosto pozabljene in odmaknjene od življenja, pa tudi od dobrin sodobnega sveta. Že prejšnji dan so odkrili spominsko taborišče II. grupe odredov na Kremenjeku, v bližnjih Srobotnicah pa spominsko obeležje Dolenjskemu odredu.
J. SIMČIČ
NA PODLJUBNU V SPOMIN PADLIM
V nedeljo, 12. avgusta, bo z začetkom ob 11. uri na Velikem Podljubnu slovesnost, na kateri bodo odkrili spominsko obeležje prvoborcu Francu Šali-ju ter štirim soborcem ki so padli na tem kraju. Naprcslavo vabi krajevna organizacija ZB Straža.
m
L
k SPOMIN
Miški
BRIGADA SPET DOMA
Mladinska delovna brigada ..Brežiška četa" se je v soboto, 14. julija, vinila iz MDA Slovenske gorice ‘79“. Brigadirji so sodelovali pri gradnji vodovoda v Cirkulanah v ptujski občini. Poleg brežiške brigade sta v drugi izmeni delali še brigadi „Vojko Šmuc" iz Izole in „Siman Gregorčič" iz Nove Gorice. Vse tri brigade so dosegle norme za udamištvo. Med interesnimi dejavnostmi je dobro zaživela športna aktivnost, brigadirji so imeli sedem radijskih oddaj, izdali so nekaj biltenov in stenski časopis, udeležili pa so se tudi mladinske politične šole ,.Edvard Kardelj". Mladi brigadirji so sodelovali tudi z domačimi mladinci, predvsem v športnih srečanjih in kulturnih programih.
MILAN JAZBEC
KLJUČE NOVIM STANOVALCEM
Samoupravna stanovanjska skupnost v Ribnici bo predvidoma še ta mesec izročila ključe stanovalcem na novo zgrajenega 2-stolpčne-ga bloka s 36 stanovanji V gradnji je tudi 3-stolpčni blok, v katerem bo 56 stanovanj in bo dograjen prihodnje leto. Lahko rečemo, da stanovanjsko problematiko v ribniški občini redno in uspešno rešujejo, tako da ni večjih stanovanjskih problemov.
NAGRADE VSTAJE
V Ljubljani so že štirinajstih podelili nagrade za kulturno umetniška dela, ki ohranjajo tradicije NOB, znane pa so kot nagrade vstaje slovenskega ljudstva. Tokrat so bili nagrajeni: akademski kipar Janez Pirnat, skladatelj Pavd Sivic, pesnik Miha Klinar, vojaški pisec dr. Uroš Kostič, dramatik dr. Matjaž Kmecl, igralka Pavla Brunčko, glasbeno uredništvo ljubljanske televizije ter uredniška odbora »Vodnika po partizanskih poteh" in knjige ..Poslovilna pisma žrtev za svoboda"
PLAKETE BORCEM
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so podelili 70 plaket zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. Prejeli so jih najzaslužnejši posamezniki in organizacije iz naše republike in borci iz zamejstva. Plakete so dobili tudi: Jože Adamič iz Kočevja, Anton Dvojmoč iz Črnomlja, Emil Jakše iz Novega mesta, Ludvik Stiaj-nar iz Trebnjega kot posamezniki in organizacije: ZZB Podbočje, ZZB Straža, ZZB Loški potok ter odbor za varstvo spomenikov NOB in naravnih znamenitosti Roga
VINIŠKI PUNTARSKI DUH - V spomin na dogodke pred 60 leti, ko so Viničani napadli orožniško postajo in pro^asili svojo republiko, so v tem kraju odkrili spomenik, delo črnomaljskega kipaija Jožeta ViSčaja.
l&m
V drugi polovici tedna bo prevladovalo precej sončno in suho vreme, postopoma pa bo tudi nekoliko toplge.
Regijsko „žezlo” bo v Trebnjem
Skupščina skupnosti dolenjskih občin za eno leto seli svoj sedež iz Novega mesta v Trebnje, od koder je tudi njen novi predsednik — Delovni program bo delno uresničen
prek štirih novih komisij
V skupnosti dolenjskih občin so uvedi enoletni mandat že pred Titovo pobudo. Po tem pravilu bo Maijan Simič predsedniško „žezlo“ v skupščini izročil Tonetu Žibertu, sedež skupnosti pa bodo za leto dni preselili v Trebnje.
Pod vodstvom dosedanjega pred- občin to dolžnost opravile na svojih sednika Marjana Simiča sc je skup- prvih jesenskih zasedanjih.
ščina skupnosti dolenjskih občin zadnjič sestala 19. julija v Novem mestu. Delegati so brez pripomb sprejeli troje dokumentov, nanašajoči!) sc na oiganiziranost in delovanje skupnosti in njenih organov. Medtem ko je poslovnik skupščine začel veljati takoj, bodo morale družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti hkrati z njenim novim statutom izglasovati črnomaljska, mediška, novmeška in trebanjska občina kot ustanoviteljice skupnosti. Priporočili so, naj bi skupščine omenjenih
Ob poslušanju poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča zdmženega dela v Novem mestu o delu v letu 1978 so delegati podprli novomeški predlog, naj bi oba ta organa do novega leta kadrovsko okrepili Tako družbeni pravobraniloc samoupravljanja kot sodišče zdmženega dela potrebujeta vsaj še po enega strokovnjaka. Novi namestitvi bodo dolenjske občine financirale po posebnem ključu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tone Žibert, novi predsednik skupnosti dolenjskh občin.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
V Nikaragvi, deželi, ki je velika za štiri Slovenije in kjer živita dva in pol milijona ljudi, je naposled zasijalo sonce svobode. Diktator Somoza in njegova zloglasna nacionalna garda sta morala naposled po skoraj petdesetih letih nasilja položiti orožje pred naletom zmagoslavnih enot sandinistične osvobodilne fronte, katere armada je vkorakala v glavno mesto Managuo.
Medtem ko išče Somoza skupaj s svojo družino zavetje v mednarodnih vodah okoli Bahamov, je nova začasna vlada sporočila, da so mu zasegli vse premoženje, kar naj bi bil uvod v počasno (zaradi izjemnega razdejanja med skoraj dveletno vojno) in mukotrpno obnovo dežele
Zmaga v Nikaragvi
Začasna vlada, v kateri so z nekaj izjemami združene vse politične sile Nikaragve, je objavila, da bo dežela vodila miroljubno zunanjo politiko, katere osnova bo neuvrščenost.
Novo vlado so podprle z nekaj nepomembnimi izjemami prav vse dežele sveta V novejši zgodovini revolucij v Latinski Ameriki se še ni zgodilo, da bi neka država doživela ob prevratu tako nedeljeno priznanje, kot so ga sandinisti v Nikaragvi
Prva naloga nove vlade ostaja seveda temeljita obnova dežele, materialno in duhovno, zakaj skoraj pet desetletij diktature je deželo pahnilo v najglobjo zaosta-
lost in vsesplošno pomanjkanje.
ENOTNOST SKOZI RAZLIKE
V Monroviji se je končala konferenca šefov držav in vlad afriških držav, ki so po enotedenskih razpravah (vključno s sestankom zunanjih ministrov) uspeli zgladiti tisto, kar jih razdvaja, in se združiti okoli tistega, kar jim je skupno.
Tako so nekateri nesporazumi (priznanje Čada, usoda Idija Amina, spor med Etiopijo in Sudanom in še nekatera vprašanja) bodisi počakali na poznejše, za reševanje ugodnejše čase, bodisi odšli v pozabo. Najpomembnejši	sklep	iz
Monrovije je zanesljivo tisti, ki terja prekinitev sovražnosti v Zahodni Sahari in zahteva svoboden referendum, na katerem naj se prebivalci te nekdanje španske kolonije sami izrečejo o svoji prihodnosti
Sicer pa so na sestanku v Monroviji sklenili dati največji poudarek ekonomskemu razvoju edine in so v skladu s tem objavili resolucijo, ki poziva afriške države, da se te oprte na lastne moči, dosledno zavzemajo za hitrejši gospodarski napredek - brez katerega ni tudi politične samostojnosti \
Med sklepi zasedanja je tudi odločitev, da bodo ustanovili vseafriško poročevalsko agencijo in se tako poskušali postaviti po robu tudi neokolonializmu na področju informacij.
JANEZ ČUČEK
OSTANKI SKYLABA — Poročali smo že o mrzlici, ki je zajela prebivalce na zahodni in južni obali Avstralije potem, ko je tod (večinoma pa v morje) padla amerišca vesoljska ladja Skylab - bolje rečeno tisto, kar je od nje ostalo. Danes lahko posredujemo tudi sliko razbitin, ki jih je neki Avstralec našel na svojem posestvu. Vsaj on trdi, da so to ostanki Skylaba, vendar bo imela o tem zadnjo besedo ameriška agencija za vesoljska razidtovanja NASA. (Telefoto: UPI)
Morala je najmočnejše orožje
V boju z zagovorniki »koristnih malverzacij" največ pomaga moralni občutek ljudi
Pravo in morala se spopadata zlasti na področju premoženjskega prava Ta spopad se izraža v dilemah, če je nakaj, kar je spravnega vidika povsem zakonito, res moralno in docela prav. V gospodarstvu se na primer pogosto srečujemo s prakso »koristnih malverzacij" v primerih, ko kakšen tako imenovani dober gospodarstvenik ali sposoben poslovnež, ki je veliko prispeval k uspehu svoje delovne organizacije, posega tudi po nekaterih »dovoljenih” prijemih, ki pa z moralnega vidika niso neoporečni. Zastavlja se vprašanje, če je to, kar je bilo zakonito glede na predpis, pravilno tudi s širšega vidika.
Vsi družbeni sistemi so uveljavljali na tem področju nekakšna svoja merila in kriterije: imeli so dobrega gospodarja, dobrega gospodarstvenika, dobrega trgovca itd. Tudi mi smo sprejeli pojem dobrega gospodarstvenika. Dogajalo se je, da smo takšnega človeka hvalili ali celo odlikovali, čez nekaj mesecev pa se je moral
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Predsednik republiScega odbora Zv eze združenj borcev NOV Slovenije Janez Vipotnik in predsednik žirije za podeljevanje nagrad vstaje Matej Bor sta na osrednji republiški svečanosti ob obletnici vstaje slovenskega naroda podelila nagrade zaslužnim umetniScim in kulturnim delavcem, ki so s svojim delom prispevali k ohranjevanju tradicij in vrednot naše revolucije. Nagrade so prejeli: kipar Janez Pirnat, pesnik Miha Klinar, skladatelj Pavel Šivic, pisatelj Matjaž Kmecl in igralka Pavla Brunckova, zgodovinar Uroš Kostič, uredniški odbor Knjige poslovilnih pisem žrtev za svobodo, uredniški odbor Vodnika po partizanskih poteh in glasbena redakcija ljubljanske RTV za oddajo puntarska pesem.
Na svečanosti je zbranim spregovoril Janez Vipotnik, kije med drugim dejal:
»Dva dogodka v letošnjem letu s posebno močjo pritegujeta naše misli: odhod tovariša Edvarda Kardelja in 60-letnica ustanovitve koihunistične partije.
Čepihv je od smrti tovariša Krištofa minilo komaj nekaj mesecev, vsi čutimo silno praznino, ki je nastala.
Ob nagradah vstaje
Za to, ker je resnični teoretični borec naše samoupravne socialistične skupnosti, ker je znal z neverjetno natančnostjo svetovati in usmerjati vsakodnevne bitke naprednih sil družbe, ker je neznansko veroval v človeka in njegovo dobro, ker se je pogumno in brez ovinkov posvetil življenjskim vprašanjem človeštva in se neutrudno venomer znova loteval temeljnih problemov našega bivanja v vsem, kar je dobrega, pa tudi kar je morečega in bridkega, ker je urejal stvari z zanesljivo roko, s pronicljivim razumom, a tudi z optimizmom na licu in mladostjo v srcu, ker je s svojimi mislimi in svojimi deli z ostrino zarezal v zavest naše generacije in jo potiskal na vi§o raven razmišljanja in ukrepanja. Če hočemo biti razumni in modri, nam bodo njegova dela in njegove misli danes in jutri in še dolgo vir vsega ukrepanja, ki naj vodi našo
Kajti moč
mrtvih zvezd, ki njihova svetloba še stoletja potem, ko so ugasnile, odseva v vesolje.
Letos praznujemo 60-letnico ustanovitve, delovanja in boja jugoslovanskih komunistov, ter revolucionarnega sindikalnega mladinskega in ženskega gibanja. Številna slavja, s katerimi se oziramo v preteklost, zato da ne pozabimo sedanjosti in da načrtujemo smotrno prihodnost, predvsem pa, da spodbujamo mlada pokolenja k nadaljevanju zastavljene poti, pripovedujejo o osnovni resnici, da svoboda in sreča človeštva ni nikomur dana, marveč daje zanju potrebnih veliko naporov, številnih žrtev, dolgotrajnih priprav, težko pridobljenih izkušenj.
Cilji, za katerinu so stremele in se zanje borile cele generacije borcev delavskega razreda in naprednih ljudi naše domovine, so za zmagovito narodnoosvobodilno vojno postali dejstvo. Z uspešnim koncem vojne so nastali pogoji, da delavec, da delovni človek postane resnični gospodar svojega dela in svoje usode.
as od osvoboditve ‘ do danes ni dolga
ojt j
Cas od osvoboditve do doba. Toda pomembna,'je toliko bolj, koli
družbo navzgor, njegovega duha
k napredku, je podobna
fenomenu
kor bolj je izpolnjena z zavestnimi in izvirnimi dogajanji, kijih ustvaija in razvija moč in sposobnost množic.
Najbolj trdovratni pesimisti ne morejo ovreči trditve, da je socialistična revolucija, predvsem pa sistem samoupravljanja, tako na široko sprostila delovne in ustvarjalne energije za graditev boljšega in lepšega življenja, kakršnega lahko doseže le resnični gospodar na svoji zemlji.
Ustvarjena raven življenja na Slovenskem je plod dela, stvarnega programa o gospodarskem in kulturnem napredku, plod neprestanega utrjevanja enotnosti delovnih ljudi, združenih v SZDL in trdno povezanih z ZK, hkrati pa tudi plod bratstva in enotnosti z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, med katerimi je slovenski narod enakopravno odločujoč činitelj v vprašanjih, ki se jih loteva in jih rešuje jugoslovanska skupnost. Zato za nas bratstvo in enotnost nista le fraza, marveč v težkih preizkušnjah priborjeno dejstvo, brez katerega ni prihodnosti
MILAN MEDEN
■
S
■
SSSUI
zagovarjati zaradi »koristne malverzacije”.
Naša socialistična družba bi morala razmišljati o tem, da bi moralne norme - to je tisto, kar večina naših delovnih ljudi čuti, da je prav — prelili v splošne norme obnašanja, in da bi se tudi pravo sklicevalo nanje. Moralne norme naj bi bile zelo blizu pravnim normam, ni pa potrebno, da bi se vsaka zadeva, ki je bila tako ali drugače obsojena kot kršitev dobrih poslovnih navad, že z naslednjo zakonsko opredelitvi-spremenila v pravno normo, e iz samega dejstva, da je dohodek hkrati dohodek OZD in družbeni dohodek, izvirajo objektivne možnosti za protislovja v moralnih pojmovanjih in razumevanju poslovne morale, ki se pojavljajo v praksi. Protislovnost značaja družbene lastnine in dohodka poraja tudi protislovja v zavesti tistih, ki razpolagajo s sredstvi, in ob tem razpolaganju je povsem človeško, da jim je osebni interes bližnji od družbenega.
Zato moramo dognati, kako v tej protislovnosti osebnega in družbenega interesa razviti tisti del zavesti, ki se nanaša na družbeni interes, kadar le-ta zaide v nasprotje z osebnim
TELEGRAMI
BRIONI - Presečnik ljudske republike Gvineje Ahmed Sekou Tourc je prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo, kamor ga je povabil predsednik SFRJ Josip Broz Tito. To je tretji obisk šota gvinejske države v Jugoslaviji.
BEOGRAD - Predsednik Sejšcl-ske republike France Albert Renee je prisjjcl na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita na večdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo.
BEJRUT - Kot je poročal bejrutski radio, so reševalci več ur iskali ljudi, ki so preživeli bombardiranje izraelskih „phantomov”. Doslej so našteli najmanj 20 mrtvih in skoraj 80 ranjenih. Med mrtvimi in ranjenimi so večinoma civilisti, predvsem ženske in otroci.
NEW DELIU - Indijski predsednik Sandživa Redi jc dal Mo-rardžiju Desaiju, ki je pred osmimi dnevi odstopil s položaja premiera, še eno priložnost, da sestavi novo indijsko vlado. Prosil ga je, riaj stori vse, kar more, da bi spet zbral večino. Kot se je zvedelo, bo Dcsai sporočil rezultat svojega prizadevanja že kmalu.
interesom. Dogaja se namreč, da je celo sodna obsodba premalo in da ostane cela vrsta gospodarskih prekrškov, za katere so bili obsojeni posamezniki ali vsa delovna organizacija, brez kakršnega koli odmeva in posledic v prizadeti organizaciji, ali pa se zanje sploh ne ve. To pa je pojav, ob katerem bi se morali zelo resno zamisliti.
Delovni ljudje imajo čudovito sposobnost spoznavanja nujnega in moralnega vrednotenja vseh dogajanj in postopkov. Zato je morala naše glavno orožje proti stranpotem in pojavom, ki jih spremljajo. Tudi takrat, ko je morala navidez Življenja je najbolj delotvoma moč, s katero se zmanjšuje in premošča jez med avtentično socialistično družbo in njeno odtujeno politično sfero. Zal pa to dejstvo vse premalo upoštevamo v —njem ravnanju.
VINKO BLATNIK
POVELJSTVO AMERIŠKIH LETALSKIH SIL ob meji z Mehiko je kar precej časa begal* občasna neznana senca na radarskih zaslonih, ki pa je izginil* tako hitro, kot se je pojaviti-Nikakor niso mogli ugotoviti« kaj bi to bilo, naposled pa se je zadeva vendarle pojasnila, P* čeprav po drugem kanalu. Ugotovili so namreč - in to * pomočjo zveznega urada z* zatiranje narkotikov," da so s* tihotapci mamil domislili nečesa zelo obetavnega za njihove mošnjičke. Začeli so z raketami izstreljevati mamila iz Mehikev Združene države Amerike in se tako učinkovito izognili carinskim in policijskim kontrolam-Menda to še vedno počnejo« zakaj letalstvo je priznalo, da je
povsem nemočno proti majhnim«
toda hitrim raketam, ki j® tihotapci izstreljujejo prek mehiško- ameriške meje. . • -S*9 po denarju ne pozna meja .. •
PRAV TAKO PA TUDI SI> PO HRANI, bi lahko rekli z nekaj pretiravanja ob novici, d* se je posadka sovjetskega vesoljskega vozila, ki je sedaj že mesece dolgo v vesolju, zrediti-Dobitek v teži resda ni kaj prid*« komaj dobre pol kile, toda nekaj j vendarle je. Ob tem pa se velb I spomniti, da so vsi dosedanji vesoljci med bivanjem „tam zg0-raj” težo le izgubljali, .,. Bolj®* hrana v sovjetskih ladjah.. .
NEKAJ VEC HRAN® BODO LAHKO POJEDLI poslej tudi kiti, tako so vsaj sklenili n* letni konferenci predstavnikov držav, ki lovijo kite. Domenili * se namreč, da bodo poslej omejili vsoto kitov, ki jo lahko ujamejo posamezne države, na nekaterih področjih (v Indijskem oceanu na pnmer) pa bo loV kitov sploh prepovedan. • Vesela novica za vse kite...
PAC PA JE BILA MANJ VESELA TISTA NOVICA, kij« ob koncu tedna prišla iz Irske, ampak samo za nekatere. Tajna irska revolucionarna armada je namreč sporočila, da je usmrtila
onega izmed svojih članov, ker
izdajal britanski obveščevalni službi podatke. To je mertdJ prvi primer v zadnjem času,- da- so tako ravnali. . .
aa
i
-VI
Malce grozljivo svarilo za vs«’ ki bi se jih lotila želja po izdaja nju...
/ Iz zadnje Pavlihe
— Prekoračili smo plan: izgube v tozdih so iznad pričakovanj!
^Z-V/
J—
— Kupili smo najnovejši mercedes, da bi hitreje spremljali stabilizacijske procese.
lahko kar naj-
DIMNIK BODO REŠILI — Razpoki Jugotanino-Vega dimnika, nastali ob eksploziji 8. julija, zanj "e bosta usodni. Izredno prizadevna ekipa I atrostalne — tozd Beograd bo dimnik usposobi-‘a» da bo tovarna lahko ponovno delala že v ?*fetku avgusta. Več o teh naporih v prihodnji ^°0- (Foto: Železnk)
VRVEŽ V ČATEŠHH TOPL ICAH - Ob sobotah in nedeljah so p dni vsi štirje bazeni. Tedaj se pride namakat tudi po 10.000 kopalcev. Domačini se tedaj Toplic izogibajo ker voda ni več čista. Najraje prihajajo ob toriih, ko zamenjajo vodo v olimpijskem bazenu. (Foto: J. Teppey)
VEČ NA ODRU KOT V DVORANI - V ponedeljek, 23. julija, so Novomeščani ponovno dokazali svoj „izbrani okus", ko so polnoštevilno zasedli eno visto v dvorani kino Krka ob nastopu članov KUD iz Subotice. Kljub temu so se nastopajoči potrudili. (Foto: S. Fuis)
MANJ LUKENJ - Magistralna cesta prek Ribnice in Kočevja proti motju je že močno zdelana, še posebno kritičen je odsek med obema mestoma, zato so jo pričeli krpati. Prav v tem času ubira to pot največ voznikov, vendar popravila ne ovirajo prometa v večji meri. (Foto: MiM)
SENOVO:
PODALJŠANO
ŽIVLJENJE
RUDNIKA
Poslovni odbor za naložbe v elektrogospodarstvo je nedavno obravnaval nov naložbeni pro-Srani rudnika rjavega premoga 113 Senovem. Ta rudnik namerava obdržati letno proizvodnjo
120.000 ton premoga in tak izkop podaljšati za tri leta. V okviru tega bi izrabili tudi
335.00 ton premoga na še ne °^kritih ležiščih. Naložba bo ytedna kakih 43 milijonov dinarjev. Po končanih vlaganjih bodo elektrogospodarstvu, pred-ysem elektrarnama v Brestanici ij1 Šoštanju, lahko ponudili okoli
odstotkov letne proizvodnje I»emoga oziroma kakih 85.000 ton.
Globoke so korenine „košarice”
V javni razpravi so ..smernice", ki optimistično predvidevajo, da bo v dolenjskem kmetijstvu petletka nadoknadila zatuljena desetletja — V sredo gospodarska zbornica
LETOS BO SRE ČANJE VINOGRADNIKOV NA RADOVIČI
Tudi letos bo Dmštvo vinogradnikov Bele krajine priredilo srečanje teokranjskih vinogradnikov - 5. ^gusta z začetkom ob 14. uri v Radwici pri Metliki. Na srečanje so Povabili tudi KŽK Kranj, ki bo Pnkazaj vinogradniške in kletarske Jttoje. Na srečanju bodo tudi strojna predavanja, na koncu pa še zabavni del z dobro glasbo. Društvo vabi tudi druge občane, ne le vinogradnike.
F. DERGANC
Tako rekoč s kirurškim rezom je treba prekiniti dosedanji enostranski gospodarski razvoj Dolenjske, ki je dolga leta zanemarjal kmetijstvo in kmetijsko predelavo in nam nakopal znane težave v preskrbi s hrano, za nameček pa še višje cene v zlodasni „košarici“. Po dolgotrajnih razpravah je sestavljena organizacija združenega dela KIT Ljubljana, ki povezuje tudi dolenjske kmetijske organizacije, pripravila „Smer-nice za plan razvoja agro živilstva v okviru občin novomeškega območja doleta 1985“ in jih dala v javno obravnavo z ždjo, da bi uresničevanje predvidenih načrtov dobilo splošno družbeno — in seveda bančno podpora Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko jih bo obravnaval v sredo, 1. avgusta.
25 tipkanih strani obsegajoče „smcmice“ so, po dosedanjih izkušnjah sodeč, več kot optimistične. Kar je bilo zamujeno desetletja, naj bi nadoknadila petletka? Veliko je težav že v „pnmarni kmetijski proizvodnji", torej v poljedelstvu in živinoreji, pa tudi vinogradništvu in sadjarstvu ne cvetijo vsi cvetovi. Neustaljene cene, še ne končan beg z zemlje, razdrobljena zemljišča, skromna obnovitvena sposobnost
Kmetijski nasveti
ruši odlaga počitek
Popuščanjem rasti trave se poleti zmanjšuje dnevni prirast olPašnfcu in mora zato travna ruša dlje počivati, da se vnovič j u ®^te- Ce znamo pravilno dognojevati, lahko pojemanje rasti 4 j asnimo. Vedeti je treba, da so krmne rastline vse bolj J red’Sne °d dodatnih virov hranilnih snovi. Enakomerno in # n° dognojevanje je zato nepogrešljivo, tudi če ni dovolj £ PadaV-n‘ ^°80St0 mnenje, da je zaradi zmanjšanih poletnih g vp a)?n dognojevanje nedonosno, na travnatem svetu v po- J P ečju ne velja. Že blagodejen dežek topi dušično gnojilo in ga J nIk koreninamtrave.	#
način, da prisilimo travni k čim večjemu prirastu J je dognojevanje z dušikom v količinah od 50 do 60 kg £ ne K hektar- Porast na količino porabljenega gnojila sicer J drac° ta velik kot spomladi, bo pa, gospodarsko gledano, zelo 4 -	Dognojevanje	nam	namreč	omogoči, da nadaljujemo ^
ij_ ’ ** je najbolj smotem način prehrane domačih živali, čim ij
J v Poletje in jesen. gnoi'l^n0^emo toreJ 2 dušičnimi gnojili, kompleksna umetna osk hr P^ejo v upoštev samo tam, kjer so tla slabo fosf -113 z osnovnirT'i hranljivimi snovmi, predvsem s kih °^em' Pomanjkanje fosfoija na številnih slovenskih travni-sta.ln Pašnikih ima znane slabe posledice tudi za zdravstveno Koveje črede, vendar je bolje s fosforjem gnojiti ob drugih Hiuožnostih.
tak”«^ to: odločilnega pomena za uspeh dognojevanja je J kltuhr6 ukrePanje P° P^ oziroma košnji. Ne sme biti 4 Pred	no*,en trenutek, saj rastline potrebujejo precej časa,
Raeei* Predelajo dušik v organsko snov, to je v krmo. Pribl**3”10’ Potenje travna ruša poleti in v zgodnji jeseni užno mesec dni, preden jo smemo vnovič izkoriščati, od	dognojevanja je odvisen še od drugih dejavnikov, zlasti
Sle|e pašnika in uničevanja plevela, ki ga živali ne popasejo. . SoHnt Pa Je važnejše , kot se - po videzu naših pašnikov ^ marsikomu zdi	■
kmetijstva, še vedno ne. povsem dokončno določeni nosilci razvoja in ne nazadnje vse bolj kričeče pomanjkanje težavnega pospeševalnega dela voljnih kmetijskih strokovnjakov, vse to so objektivne ovire, kijih ni moč na hitro odpraviti. Kljub vročim željam.
Narediti bo treba marsikaj: spodbuditi osnovno kmetijsko dejavnost, zagotoviti minimalne agrotehnične ukrepe, zmanjšati zadolženost kmetijskih delovnih organizacij, urediti medsebojne dohodkovne odnose, pridobiti vire denarja za kmetijstvo, šele potem je mogoče upati, da bo kdaj zagledal luč sveta program investicijske gradnje. Ta ima v načrtu gradnjo mlekarne pod Trško goro z zmogljivostjo predelave 25.000 litrov mleka v eni izmeni (v prvi fazi), nadalje gradnjo hladilnice za meso in klavnice najkasneje do leta 1985, potem gradnjo obrata za družbeno prehrano v Novem mestu, tovarno rastlinskih proteinov in kokošjih koncentratov v Črnomlju, vinske kleti v Novem mestu, povečanje in modernizacijo zmogljivosti kleti v Metliki in še nekatere gradnje.
Uresničitev tega zelo zahtevnega načrta je, kot se zavedajo sestavljalci sami, organizacijsko in finančno izredno zahtevna naloga. Naloga, ki pa ne trpi več odrivanja, sicer se bo oskrba s hrano še poslabšala in razvojni prepad med agro živilstvom in industrijo - v škodo obojega - še poglobil.
M. LEGAN
Gniloba ali odkup?
Kdo bo pospravil sadno letino - Podatki Dane
Mirenska Dana potrebuje za predelavo v sokove velike količine sadja. Ali ga tudi dobi dovolj od naših sadjarjev in zbiralcev?
Podatki o letošnjem odkupu so od zadruge do zadruge zelo različni. KZ Trebnje je prodala Dani 3416 kg borovnic in 3782 kg črnega ribeza. Novomeška zadruga je posredovala 4402 kg borovnic, kr9ci Agrokombinat pa 31.036 kg črnega ribeza. Med slovenskimi zadrugami so se glede odkupovanja borovnic
najbolj izkazali v kmetijski zadrugi Žalec, od koder so Dani prodali kar 52.279 kg teh gozdnih sadežev, ki so letos dobro obrodili, nočejo pa seveda sami na odkupna mesta. Žalska zadruga je prodala tudi 72 ton višenj in 5 ton črnega ribeza, in če prištejemo še 6684 kg ribeza, kolikor jih je doslej prispevala brežiška ' Agraria, je že spiska slovenksih dobaviteljev konec.
V sosednjih republikah je neprimerno večja ponudba. Res so nas letos pestile vremenske nevšečnosti, res pa je tudi, da podcenjujemo zbiranje in odkup. Za letos lahko še precej popravimo, saj jesenska sezona šele prihaja. Ne dopustimo, da bo sadje pobrala gniloba, če ga je mogoče predelati v sokove. Mirenska Dana potrebuje 4.000 ton različnih sadežev, od jabolk do brinja.
NUDiSTlCHI KAMP
<'>
S
s
5
S
I
- Tile so, kot kaže, že plačali hotdski račun!
(MFDJIMURJi:)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja^ Tit Doberšek
Iz Suhe krajine in z Gorjancev prihajajo pritožbe, da samorodnico šmarnico letos močno napada bolezen palež. Listi trte so kot posmojeni Bolezen se imenuje
$ Rdeči listni ožig v Suhi krajini
Jez špekulacijam
Delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine so 18. julija sprejeli sklep, da morajo organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke in živino od kmetov brez ustreznih kooperacijskih pogodb, plačati poseben prispevek samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva in sicer za financiranje pospeševalne službe.
Uvedba prispevka ima namen organizirati čimveč odkupa prek kooperacije in urediti tig s kmetijskimi pridelki Dosedanji način trgovanja je namreč omogočal kupcem, da so brez kooperacijskih pogodb odkupovali pridelke in živino po višjih cenah prav zaradi tega, ker v pospeševanje primarne kmetijske proizvodnje niso vlagali ničesar.
Sejmišča
NOVO MESTO: Cene pujskom so tokrat izjemoma malo popustile. Naprodaj jih je bilo 238, prodanih pa 108 in to po 700 do 1.000 dinarjev. Naprodaj je bilo tudi 9 nad tri mesece starih prašičev po ceni od 1.010 do 2.050 din.
Povzročiteljica bolezni je glivica, z latinskim imenom Pseu-dopeziza tracheiphila (Rot-Brener). Bolezen je leta 1903 ugotovil Mueller - Thurgau v Švici. Glivica prezimuje v odpadlem listju, kjer napravi zimske trose v mehastih skledastih plodiščih. Veter in dež zanašata trose na liste trte, kjer vzkalijo. Micelj glivice, ki raste v notranjost listnih žil, povzroča pri belih sortah (na primer pri šmarnici) trte rjave, pri rdečih sortah trte pa rdeče lise. Na listih trte nastajajo poletni trosi glivice, ki povzročajo drugi nastop bolezni Letos se je bolezen pojavila ^ prvič šele sredi julija v navedenih ^ vinogorjih, predvsem na samo-J rodnici šmarnici, pri žlahtni trti ^ pa tu in tam na frankinji Dr. N Vrabl (Moj vrt, moje veselje, 5 Ljubljana 1975) pravi da se ^ bolezen pojavlja le na bolj sušni S in kamniti zemlji To pri leto-^ šnjem pojavu bolezni ne drži, saj % smo priče, da se je bolezen
pojavila tudi na drugih vinogradniških zemljah. Letošnjemu pojavu bolezni je še najbližja trditev inž. Grbiča in inž. Jovanoviča (Savremena zaštita vočaka i vinovc loze - Novi Sad 1961), da v naših razmerah nastanejo pogoji za pojav te bolezni junija in julija.
Bolezen uničuje liste trte. Tako je zaradi manjše asimilacije prizadet pridelek grozdja v tem letu. Pri zelo močnem napadu bolezni grozdje vene, odpada in sploh ne dozori Tudi les enoletnih mladik in očesa na mladikah slabše dozorijo, les je zato podvržen zimski pozebi. V pomiritev lahko povemo, da na splošno letošnji napad bolezni ni močan in ne bo bistveno vplival na manjši pridelek grozdja. Hujši napad te bolezni je bil pred 20 leti, ko v Ljubcnskih goricah v začetku avgusta na šmarnici ni bilo več zdravega lista, vinogradi so bili avgusta kot požarni, grozdje je odpadalo in venelo. Dosedanji pojavi tc bolezni so periodični Značilno je, da sc bolezen na Dolenjskem pojavlja v glavnem na samorodnici šmarnici, na žlahtni trti pa na splošno ne, čeprav fitiopatologi toga pojava niso zabeležili in
pišejo le, kot da je bolezen splošen pojav na žlahtni trti, oziroma na trti sploh
Zatiranje
bolezni
Glede zatiranja te bolezni vsa navodila v tozadevni strokovni literaturi priporočajo zgodnje škropljenje vinogradov in to 10 dni pred prvim škropljenjem trt proti peronospori, ko so mladike dolge 8 do 10 cm in imajo 4 do 6 listov na najbolj razvitih mladikah. Ker šmarnice vinogradniki na splošno ne škropijo, oziroma jo 9cropijo bolj pozno, je razumljivo, da je ravno šmarnica najbolj napadena po tej bolezni Starejši pisci strokovnih nasvetov priporočajo Scropiti z raztopino 2 odst. modre galice. Dr. Vrabl v knjigi „Moj vrt, moje veselje" pravi, da škropivo iz galice zavira rast mladik, in priporoča škropljenje z antrakolom ali mycodifolom. Ko so rdeče lise (oziroma rjave lise) že na listu trte, je škropljenje prepozno, pomeni, da je sedaj Škropljenje neučinkovito in brez pomena.
Ker glivica prezimuje v odpadlem Ustju trte, fitopatologi priporočajo, predvsem v letih, '■o se bolezen pojavlja, v jeseni , odkopati listje trte v vseh napadenih vinogradih.
Kljub temu, da bomo listje trte v jeseni podkop^li, bomo morali povsod tam (tudi šmarnico), kjer se je bolezen letos pojavila, drugo pomlad zgodaj škropiti vinograde z enim izmed organskih fungicidov in to takoj, ko bodo mladice prve lističe.
Izkušnje kažejo, da so ra splošno žlahtne trte bolj odporne proti tej bolezni kot je šmarnica. Ce bomo prisiljeni šmarnico škropiti tako kot žlahtno trto, šmarnica zgubi stari privilegij, da je ni treba škropiti Tako nastane vprašanje, ali je gospodarno še najprej vztrajati pri šmarnici ki daje slabše vino kot žlahtna trta, zahteva pa iz dneva v dan enako oskrbo kot žlahtna trta. Da žlahtna »**• ’ teh predelih ne uspeva, .. 00 držalo, saj žlahtna trta uspeva tudi v Suhi krajini pri nekaterih posameznikih. Vedimo tudi to, tla v teh predelih raste trta že stoletja, šmarnico pa smo dobili šele s pojavom trtne uši pred 80 leti Ce je žlahtna trta uspevala v teh predelih pred trtno ušjo, ko šmarnice še nismo poznali, bo uspevala tudi sedaj, če se bomo naučili z žlahtno trto prav ravnati.
DT.
i
julija 1979
DOLENJSKI LIST
Regijsko... Kočevski pravilnik ni zdržal
I'jrial iav>m 10 c 1
(Nadaljevanje s 1. strani)
Skupščina je na novomeškem zasedanju sprejela tudi okvirni program dela za obdobje do konca prve polovice leta 1980. Program predvideva šestnajst področij, na katerih se je potrebno poglobiti v problematiko in poiskati pot za razrešitev. Seveda vsega tega sama skupščina ne bi zmogla brez komisij, zato je na omenjeni novomeški seji ustanovila naslednje štiri komisije: za gospodarski razvoj, za kmetijstvo in gospodarstvo, za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje ter za kulturo, prosveto in telesno kulturo.
Vrtiljak regijsko pomembnih razprav o pereči problematiki na naj-različngših področjih se bo začel vrteti že ta mesec, ko naj bi uskladili stališča ob izdelavi prostorskih načrtov in poglede na regionalni prostorski načrt. Glavne razprave pa naj bi se začele po skupščinskih počitnicah - septembra. Tedaj bodo med drugim pretresli vprašanja usmerjenega izobraževanja, spregovorili o razvoju veterinarskih služb in problematiki kme tijstva in gozdarstva, vodnega gospodarstva v regiji ter analizirali nadaljnjo organiziranost dolenjskega zdravstva. Septembra naj bi prišel na regjjsko nakovalo tudi dolenjski turizem.
I.	Z.
Še v »ilegali”
Nesklepčnost je sledila nesklepčnosti, vendar je izvršni odbor Zveze organizacij za tehnično kulturo (ZOTK) Novo mesto na seji minuli teden presedal nekaj točk dnevnega reda. Najpomembnejši je bil pogovor s Stanetom Penco, vodjem Beograjske banke - enota Novo mesto, ki je dal pobudo za povezavo večjega dela enot ZOTK z njihovo banko, tako kot je to že storil klub za podvodne aktivnosti. S tem dobi zveza možnost kreditov za nadaljnje delo in materialno bazo, kajti dosedanje financiranje iz proračuna je omogočalo le sredstva za obstoj zveza
Znova so poudarili, da vloga in položaj njihove organizacije še vedno nista določena z družbenim aktom, delegati v SIS in zborih izvajalcev pa so premalo seznanjeni z njihovim delovanjem, kar nemalokrat pripelje do izkrivljenih informacij.
Hkrati je bil podan pregled o dosedanjem ddu in opravljenih nalogah vseh sekcij. Delo je zelo plodno, saj so sodelovali na ‘mnogihi akcijah na republiški, pokrajinski in občinski ravni, kjer je bila dejavnost tehnične kulture prisotna.
Ob koncu so člani izvršnega odbora opozorili na vlogo, ki jo morajo imeti člani zveze, ki jih je okrog
15.000,	pri vključevanju v vse akcije programa ,,Nič nas ne snu presenetiti ’79” v krajevnih skupnostih ter drugih sredinah.
M. BEZE K
Pobuda upokojencev pokazala ra ne zakonitost pri plačilu stroškov komunalneaa
opremljanja
Pravice delovnih ljudi in občanov nemalokrat hudo kršijo v samoupravnih interesnih skupnostih. Slovensko ustavno sodišče je na seji v torek, 17. julija, ocenjevalo ustavnost in zakonitost kočevskega pravilnika o plačevanju prispevkov k stroškom za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč m zaziddnem območju mesta in krajih, ki jih urejajo z urbanističnim redom. Pravilnik ocene m zdržal.
Predsednik ustavnega sodišča dr. Jože Brilej je v obrazložitvi
Prisrčno srečanje delavcev IMV
(četrtega srečanja delavcev iz vseh TOZb Industrije motornih vozil Novo mesto -e je v soboto, 21. julija, pri Miklavžu na Gorjancih spet udeležilo več tisoč delavoev, delavk in njihovih družinskih članov. Obširne košenice so bile podobne velikanskemu mravljišču: vesele prijateljske družbe pa so se zbirale tudi okoB manjših ognjev in uživale v prekrasnem poletnem vremenu.
Prireditev je znova potrdila sposobnost sindikalne organizacije v IMV, da je kos tudi tako zahtevnim organizacijskim nalogam. OkoB odra, na katerem je pel mešani pevski zbor IMV, so se ob začetku srečanja zgrnili tisoči delavcev in številnih go-
stov. Glavni direktor IMV Jurij Levičnik je prisrčno pozdravu množico delovnih ljudi, se za-
je prisrčno po
delovnih ljudi,________
hvaBl delavcem za nesebičen delež in vztrajanje pri uresniče vanju srednjeročnih načrtov, ki utrjujejo in razširjajo obseg proizvodnih nalog ter največjega dolenjskega kolektiva. Delavce je nato pozdravil tudi predsednik občinške skupščine Marjan Simič in ocenil velik delež IMV pri gospodarski rasti širše Dolenjske in repubUke.
Uvodnemu delu srečanja je sledila pestra in sproščena zaba-v a. Manjkalo ni dobrot za želodec in oko, ljudje pa so se do solz nasmejaU »neposrednemu proizvajalcu Jaki Sraufenciger-Ju“, znanemu vodji TV žehtnika Ljubljanska EMONA je tudi tokrat poskrbela za odlično spečenega vola na ražnju, številni delavci IMV pa so se pomeriU v vrsti športno-šaljivih točk in tekmovanj. Bilo je kar ganljivo, kako so tudi delavci srednjih let tekmovali z vso resnostjo in zavzetostjo za barve »svojih tozdov .
Dan vstaje slovenskega naroda je tako več tisoč delavcev IMV počastilo dostojno, a hkrati tudi v veseli, sproščeni zabavi, kakršne ljudem toUkokrat manjka. Lahko samo poudarimo in ponovimo misel tovariša Levičnflca, da bi pri Miklavžu na Gorjancih vendarle čimprej zaživelo tudi stalno rekreacijsko središče dolenjskih delavcev.
TONE GOŠNIK
sklepa, s katerim je sodišče pravdlnik razveljavilo, navedel troje bistvenih pomanjkljivosti. Takšnega pravilnika po veljavnem zakonu ne more spre-
{'emati stanovanjska skupnost, 'redvsem pa ne more določb, ki tako hudo materialno prizadenejo ljudi, sprejemati iz-višni odbor samoupravne skupnosti. Na kraju ta pravilnik tudi ni v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, sprejetim leta 1977 in dopolnjenim lani.
Umazanega perila je v razpravi prišlo na dan več. Sporni pravilnik je od stanovanjske skupnosti enostavno kar prevzela skupnost za komunalno in cestno dejavnost. Po vsej veijet-nosti bi se nad pravilnikom v Kočevju ljudje jezili še naprej, če se ne bi vrč, kot pravi pregovor, po tolikih poteh k
NA RADOVICO PO ASFALTU
Pred kratkim so asfaltirali slabe tri in pol kilometra dolg cestni odsek od Brezovice do križišča proti Slamni vasi in Radoviči. Tako sedaj od Bušinje vasi do Radoviče pelje asfaltna cesta, kar je za prebivalce te in drugih bližnjih, tudi hrvaških vasi velika pridobitev.
vodi slednjič le razbil. Pobudnika, ki sta ta akt spravila pred ustavno sodišče, sta bila invalidski upokojenec Alojz Gradišar in njegova žena Marija, katerima je skupnost za komunalno in cestno dejavnost v Kočevju ob adaptaciji in nadzidavi stare stanovanjske hiše zaračunala 29.580 dinaijev prispevka. Gradišarjevi so že plačali
15.000 dinarjev (invalidska pokojnina z varstvenim dodatkom mesečno ne znaša niti
3.000 dinarjev!).
Razprava je med drugim razgalila še eno nadrobnost, ki kočevski stanovanjski skupnosti ni v čast. Razveljavljeni pravilnik je bil v stanovanjski skupnosti sprejet, ko je bil predsednik izvršnega odbora skupnosti in njene skupščine en in isti človek. Kako ntg torej imajo „v rokah škarje in platno" uporabniki in izvajalci?
Zadevi, predvsem pa pravni osveščenosti občanov na rob velja poudariti še to. Ravno ta, sedaj razveljavljeni pravilnik je ustavno sodišče prejelo v anonimni pošiljki že oktora 1976. Priložen ni bil niti zahtevek niti dokazi. Sodišče se tako seveda ni moglo na nikogar obrniti. Občan, ki se torej čuti prizadetega, naj pogumno zahteva svojo pravico. V naši družbi so organi, ki takim zadevam ne le prisluhnejo, temveč tudi ukrepajo.
^ Obetajoča belokranjska! s turistična »pomlad”
ALFRED ŽELEZNIK
Vasi brez mladih ljudi
Odkritja mladih raziskovalcev v KS Vinica
Vini&a osnovna šola je pred dnevi gostila mladinski raziskovalni tabor. Pod vodstvom arheologa Lebna je 45 dijakov iz Slovenije in Trsta ob pomoči 12 mentorjev deset dni preučevalo območje krajevne skupnosti Vinica iz več znanstvenih vidikov.
Kljub temu da je bil letošnji tabor prvi in imajo na Vinici v načrtu še dva, so mladi znanstveniki, razdeljeni v različne skupine, odkriU marsikaj zanimivega. Tako so botaniki odkrili nekaj redkih rastlin, arheologi so določili nekaj najdišč, verjetno so pri Učakovcih odkrili večjo talilnico železa. Skupina geografov je zbrala podatke o gibanju pre-
bivalstva za sto let nazaj, ki kažejo zaskrbljujočo sliko: v sto letih se je število prebivalstva v teh krajih zmanjšalo za polovico, od okoli
5.000	na 2.400. Poleg tega pa se je pokazalo, da na tem območju ostajajo v glavnem stari ljudje, zlasti to velja za sinjevr3ci konec, kjer so vasi, v katerih ni niti enega šoloobveznega otroka.
Skupina etnologov je obiskovala vasi, slikala stare domačije, popisovala stare običaje in ljudske pesmi, zbirala stare predmete, izdelke ljudske obrti itd.
Ko bodo vse ugotovitve, podatki in zaključki zbrani in urejeni, bodo o delu tabora izdali posebno brošuro.
Gostu ponuditi več kot le posteljo
Čeprav ima Bela krajina veliko naravnih lepot, Id bi jih lahko nudila v turistični ponudbi, je ta panoga terciarne dejavnosti v tem delu slovenske zemlje zelo slabo razvita, saj predstavlja v črnomaljski občini le 3 odst. celotnega prihodka. Ob tem se takoj odpre vprašanje, aU je takšno stanje posledica zgolj slabe turistične ponudbe ah je potrebno kritično gledati tudi na druge veje gospodarstva, saj pridobi turizem od gostov le 40 odst vseh sredstev. To kaže na dejstvo, da je faktor, ki predstavlja ostalo ponudbo, torej kmetijstvo, kulturno in zabavno življenje itd, odločilen.
.»Zal je bil razvoj turizma v seskozi prepuščen delovni organizaciji GOLF - TURIST „tozd gostinstvo Bela krajina** sam sebi, pove vodja tozda Valentin Papež. »Razen zadnji dve leti smo se 25 let utapljaH v izgubah, zato smo lahko ponudili le tisto, kar smo imeli na razpolago. V zadnjem času je čutiti vedno večji razcvet turizma tudi v deželi ob Kolpi, saj imamo sedaj dobro osnovo. Tudi kazalci poslovanja so ugodni”
Bela krajina lahko ponudi predvsem tri vrste turizma: kmečki turizem po belokranjsko, obkolpski in partizanski turizem. Belokranjski kmet je zaposlen skozi vse leto, saj je kmetijstvo ekstenzivno ter je izključno posvečanje turizmu nemogoče. Zato prihajajo v deželo na enodnevne izlete skupine 50 - 100 turistov, si ogledujejo vasi zidanice, vinograde. Takšen način turistične ponudbe je uspešen, saj se je obisk organiziranih gostov od 5000 1976.leta povečal leta 1978 na 12.500. Ostala dva načina tu-
ristične dejavnosti sta usmerjena predvsem v prihodnost. Srednjeročni načrti to potrjujejo, saj bo že naslednje leto zrasel ob Kolpi v MetBki nov camping, v katerem se bo po predvidevanjih ustavilo vsaj 5 odstotkov turistov, ki gredo po najkrajši poti na morje. S tem bi torej nekoliko ustavih tranzitni turizem, ki danes v Metfiki in Črnomlju prevladuje. Žal pa oba hotela ne ustrezata več sodobnemu načinu ponudbe, zato ju namerava TOZD Gostinstvo odprodati za trgovine in sampostrežne restavracije ter zgraditi nova hotela.
Tisti ki se navdušujejo za partizanski turizem, bodo hodih
po prehojeni poti naših borcev NOB ter si ogledaB spominska obeležja.
Oči turističnih delavcev se vedno pogosteje ozirajo tudi na Crmošnjice nad Semičem, ki so dobile posebno vlogo z izgradnjo partizanske magistrale, povezujočo Belo krajino s sosednjo novomeško občino. Crmošnjice, ki so že do sedaj kazale zametke zimskega turizma, bi lahko postale zimski rekreacijski center ne le za Belo krajino, ampak tudi za veBk del Dolenjske in Hrvaške. Seveda pa kakršen koB razvoj v tej smeri ni le stvar turizma, temveč širše družbene skupnosti
Turizem v BeB krajini je torej končno le našel trdna tla pod nogami. Načrti za razvoj so pripravljeni tudi banka kot so-vlagateljica čaka na izvajanje deL Končno lahko le upamo, da bo jugovzhodni del naše domovine ponudil tujim gostom, la jih pričakuje v največjem številu, kaj več kot samo posteljo in žlico.
M BEZEK
	■
	
	
	
	- 'tfM
i'*	uma ,
'a	
i
VEDNO VEČ TURISTOV - V kampu v Vinici se vsako leto S ustavlja več turistov. Največ imajo že kar stalnih gostov, ki \ S ob povratku z moija preživijo po nekaj dni ob topli Kolpi. ?
Bogata revolucio tradicija	na	D
Piše: Franček Saje
S tem »hodom je JSDS začela svoj organizacijski prodor na slovensko vas, za katero je predvidela ustanovitev posebne organizacije
»Kmečka edinost**, la je bila ustanovljena 1. marca 1919.. Ta nova socialdemokratična kmečka organizacija se je imenovala »Kmečko -
delavska zveza**, kot njeno glasilo pa je 4. aprila začel izhajati poseben tednik za kmečko ljudstvo.
Pripravljalni odbor krajevne orga-niazcije JSDS na Brodu se je sestal
2.	marca 1919 in razpravljal o številnih kmečkih zadevah. O seji je Jože Pirnar še isti dan poročal vodstvu JSDS in {rosil za razna pojasnila, navodila in pomoč. O občinskih cestah, potih in manjših mostovih so
ugotovili, da se je v dvaindvajsetih letih malo naredilo, veliko pa izrabilo. Ponovno so prosili za sejme, da bi lahko kmetje prosto trgovali, in se pritoževali, da mesarji plačujejo živino po 6 kron, meso pa prodajajo po 20 kron. »Na kak način da je dežela mesarjem obljubUa naklade
1.50	kron, ker imajo že itak dovolj dobička. Saj so v vojnem času že dosti obogateli, pa naj bi še sedaj ljudstvo odirali? “ Menili so, da je treba prepovedati ribolov, kjer se ribiči ne mbrejo voziti s čolni, ker kmetom preveč poteptajo travo ob potokih. Naslednji sklepi prve seje pripravljalnega odbora pa so bili:
„5.) Naj se opozori vlado na to dosedanje uradništvo, da ne bo več kmeta preziralo in ne s surovimi besedami narekovalo, ker kmet je moral v tej vojni največ pretrpeti
6.) Da bi se poizvedelo, kaj je s tisto cesto, ki vodi od Nove gore na Podgrad.
Nujno prosi pripravljalni odbor, da bi sestavili en primerek programa za društvo Kmečka edinost**
Tajništvo JSDS je 10. marca poslalo Jožefu Pirnarju, sedlarju na Brodu 22, dopis, ko še ni prejelo prej omejenega Pirnarjevega poročila. Strankino tajništvo mu je pisalo: »Pogrešamo Vašega poročila o tem, jeli ste že ustanovili Vaše društvo »Kmečka edinost**, prosimo Vas takojšnjega tozadevnega sporočila.
Vidite, kako smo željo Vašega zadnjega shoda hitro izpolnili. List bode res takšen, da ga bode kmetsko prebivalstvo z veseljem in pridnostjo bralo, ker sc bode bavil skoro izključno s kmečkim vprašanjem, posebno z agrarno reforma**
Sele 4. aprila 1919 je tajništvo JSDS odgovorilo na Pintarjevo poročilo o seji pripravljalnega odbora 2. marca. Na njegova vprašanja mu je poslalo obširno odgovor, s katerim je najbrž hotelo Pirnarju pokazati, kako se je stranka zavzela za kmečka vprašanja:
»Vaše pismo z dne 2. 3. smo prejeli in Vam odgovarjamo. Glede cest, mostov itd. Vas prosimo, da nam Vaše želje natančneje javite, da lahko potem na pristojnih mestih prosredujemo, da se Vaše želje, v koliko je v danih razmerah mogoče, upoštevajo. Glede cestnih doklad pa mislimo, da se ne da ničesar ukreniti, posebno pa ne moremo tega presoditi, dokler nam na sporočite, koliko % na cestno doklado Vamje predpisano.
Resolucijo shoda, Id se nanaša na sejme, smo priobčili vladi, ki pa ni doslej še ničesar ukrenila. Morebiti bo prišlo to vprašanje sedaj, ko je uvedena svobodna trgovina, na razgovor. V zvezi s svobodno trgovino je tudi vprašanje cene mesa in nam je dobro znano, kake dobičke da delajo mesarji, pri tem pa kmetom pla&jo zelo malo za živino. Ker je sedaj rekvi/.icija živine odpadla, zato je seveda vsakemu na pr osto, da proda svojo živino aB ne in more zahtevati ceno, ki se mu zdi primerna. Doklad«" po k 1.50 pa je deželna vlada obljubila plačati kmetom razen maksimalnih cen, dokler je živino rekvirirala. Sedaj pa je seveda vse to odpadlo. Kakor je naša stranka zato, da bi cene živil in tudi mesa se ne poviševale, tako tudi seveda nismo zadovoljni s tem, da bi naši kmetje svojo živino morali oddajati za beraško ceno, medtem ko kmetje na Hrvaškem prodajajo svojo živino najmanj še enkrat dražje. Upamo sicer, da sc bo v doglednem času vprašanje cene mesa uredilo tako, da bodo kmetje živino lažje prodajali in da bo dobiček mesarjev manjši Vendar Vas opozaijamo na to, da posebno velikega zaupanja v vlado v tem pogledu nimama Zato je tudi naša stranka izstopila iz vlade v Bclgradu, ker vidi, po kako na-
pačni poti da se dela pri nas, posebno pa prehranjevalna politika.
Vzeli smo na znanje željo zaradi ribjega lova in bomo svoječasno,ko se bo obravnaval nov ribiški zakon, zavzeli stališče, da je ribji lov sploh prost in da ne bo ostal več tako, kakor je bi do sedaj.
Vlada je že dala ponovnokrat navodila, kako morajo uradniki z ljudstvom postopati Prosimo Vas, da bi nam z imeni in pričami sporočili vsak slučaj, ki bi ga zvedeli, ako je kakšen uradnik bil s stranko surov. Mi se bomo takoj pritožili in naznanili slučaj vladi
Za cesto od Nove gore v Podgrad bodemo poizvedeli in svoječasno sporočili Poslali Vam tudi bodemo program za Kmečko edinost
Ker so se kmetje v mnogih drugih krajih vsi v stranki sami organizirali, bi bilo to tudi za Vaš okraj najpri mernejše. Če ustanovite tamkaj krajevno politično organizacijo, bodete na naš strankin zbor v Ljubljano lahko poslali svoje zastopnike, ki bodo potem soodločevali o vseh strankinih vprašanjih.
Kakor smo Vam že poročali, izide dne 4. L m. naše kmečko glasilo Ljubljanski glas, ki bo izhajal vsak teden in ga bodo naročniki dobivali ob sobotah oziroma nedeljah. Ljudski glas stane K 3.- za četrtljetje in bo pisan izključno samo za male kmečke ljudi Prosimo Vas zato, da agitirate z vso sili, da bi pridobili v Vašem okraju čim več naročnikov. Dobro pa je seveda tudi, ako se vsaj primožnejši posestniki poleg tega naročeni tudi na Naprej, kateri izhaja sedaj v veliki obliki in ima mnogo čtiva.**
Organiziranje do tedaj neorganiziranih revolucionarnih kmečkih množic v največji slovenski občini Šmihel - Stopiče med srednjim
tokom Krke in Gorjanci je močno vznemirila klerikalce, ki so želeli zadržati svoj nekdanji vpliv na podeželju. »Dolenjske novice" so poročale, da po novomeški okolici zelo agitirajo za nov list »Ljudski glas", ki ga je socialnodemokratska stranka pripravljala na predlog šmi-helskega kmečkega shoda. Ta klerikalni dolenjski listič je svaril kmete pred »Ljudskim glasom" in jim priporočal, naj bero le katoliškega »Domoljuba" in »Dolenjske novice". Za te nasvete pa so bili revolucionarni dolenjski kmetje gluhi. Zato so same »Dolenjske novice" decembra 1919 morale prenehati izhajati zavoljo »pičlega števila pla-čujočih naročnikov".
»Domoljub" je o socialnodemokratskem kmečkem shodu v Šmihelu poročal z enomesečno zamudo v članku »SociaUsti na kmetih". V njem je polemiziral s Prepe-luhovim govorom in kmete pozival: »Kmetje, ne cepite se v razne stranke! Skoda je vaša! Vsi v kmetske zveze!"
Klerikalna Slovenska ljudska stranka je skušala zajeziti prodor socialne demokracije v Podgorju. V ta namen je 6. aprila sklicala v Stopičah shod, na katerem je govoril dr. Jakob Mohorič. »Shod je posetil tudi znani socialistični agitator g. Pirnar z Broda. Takoj začetek govora mu že ni bil všeč, ampak je z medklici vedno in vedno »popravljal" govornika." Za Mohoričem je spregovoril Jože Pirnar, ki mu je pa Mohorič vpadel v besedo. Ker so ljudje odobravali Pirnarju, so klerikalni sklicevalci shod hitro zaključili
»Ljudski glas" je v drugi številki objavil dopis iz Šmihela pri Novem mestu, ki ga je napisal Jože Pirnar. V njem se je spravil naupana Zurca:
»Med našim ljudstvom vlada silno ogorčenje, da vlada še vedno ni odstavila bogataša, oholega toirta. zanikrnega župana, šušteršičijan-skega deželnega poslanca in splošn® nepriljubljenega človeka, ki sliši n« ime Zurc, po domače Stembur.. •*' Dopisnik je na koncu pripomnil: »Pri nas vlada splošno zanimanje z* Ljudski glas." V nasledni številki p8 je »Ljudski glas" poročal:
»Iz Šmihela smo zopet dobili tal* dopis: Smihelski Občinarji se og°f čeno vprašujejo, zakaj še vedno ni odstavljen župan Zurc... Kaj čaka-, te, da ga bomo še drugič san1' pregnali a to pot se ne bo več vrnil-Sicer pa, če bo imel Stembur 1? mrvico časti v sebi, bi že zdavnaj sam odstopil in se ne bi vsiljeval, k° vendar vidi, da ga nobeden ne mar*-Dalje tudi odločno zahtevamo, da *e takoj poklice v občinski odbor n«* kaj zaupnikov iz naše močne or^ni" zacije. To je narodna vlada že zdaV' naj sklenila, zakaj se torej vlad*11 sklepi tudi ne izvršijo...“
Kako je bilo socialistično gjbanl* v novomeški okolici in v sam®1* Novem mestu takrat res močno, j® lahko vsakdo videl 1. maja 1919, k® so delavci in kmetje prvič skupno d* množično praznovali delavski pr*** nik tudi v dolenjski metropoli v*\ trgovine in lokali so bili zaprti. O kolodvora so delavci in kmetje 1 rdečim praporom in kolesarji 1,8 čelu popoldne odkorakali k Nat® nemu domu, kjer se jim je pridružil godba. Nato so mimo »zloglasne?* Stemburja" odkorakali skozi KMjjj* jo na Drsko, kjer je bilo velik zborovanje. »Zbrano ljudstvo je |** vdušeno pritrjevalo govornikovi”1 besedam...“ je poročal »Naprej ■ Tudi na Dolenjskem se razvija rde prapor in nastopa svojo zmagosl no pot**.
Št 30 (1563) 26. julija 197‘’
pisma
in
odmevi
kultura
in
izobra-
ževanje
POTEH GUBČEVE BRIGADE - Mladinska pohodna četa iz Mokronoga je 1. julija krenila po sledeh Gubčeve brigade, ki je leti prehodila 150 km dolgo pot. Mladinci so med potjo poiskali še živeče aktiviste in borce ter se ustavljali pred spomeniki obeležji iz NOB. V Žužemberku so pripravili krajšo proslavo, ob 7'tvi v domači kraj pa so jim nekdanji borci Gubčeve brigade in mgih partizanskih enot, mladinci in ostali občani priredili topel sPi*)ein z mitingom. Na fotografiji: pred spomenikom na Trebel-ll*®» rojstnem kraju Gubčeve brigade. (Mirko Horvat)
Jfe o gostih in natakarjih
Darko Zibert dodatno pojasnjuje svoj odgovor na pisanje Novomeščank jn Draga Rustje — Poskusi, nato govori!
TOKRATNA BOHORJU
Osrednja občinska proslava dneva | vstaje slovenskega naroda je bila v nedeljo dopoldne v Zajesclali. Pripravila jo je borčevska organizacija s I Senovega. Slavnostni govornik je bil Jože Račič, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci senovske I osnovne šole in tamkajšnja godba na J pihala.
Zapis „Tudi natakar je človek”, j0 ie bil obljavljen v Dolenjskem 'stu kot odmev na pisanje skupine vomeščank, katerim natakar v novomeški pizzeriji ni hotel postre-■> ni nikakršno razmišljanje o natakarskem poklicu, temveč sem v njem navedel le delno težave, s
PONOSNI NA NAS, MLADE
Cas hiti, a ne celi vseh ran, Kajti grozote vojnih dni so še [toneš zarezane v srca ljudi. Opustošenj, domevi, obubožani •judje - takšna je bila usoda neštetih slovenskih vasi. Sovražnikova roka je segla tudi pod Gorjance, kjer se je 14. septembra 1942 zgodil gnusen zločin. Pod kroglami okupatorja je Mio 33 mož, očetov, sinov, b»tov. Sovražnik se je znova vn'il in zažgal domačije. Ljudje so bežali v gozdove. Pomagati niso mogli. V njihovih očeh so odsevali Ognjeni zublji, pod katerimi So izginjali njihovi domovi.
Danes stoji sredi obnovljene vasi spomenik padlim žrtvam kot opomin nam mladim na dni, k| se ne smejo nikoli več ponoviti. Radi poslušamo pripovedovanja o tistih časih in veseli smo, ko slišimo iz ust starejših pohvalne besede, kot jih je izrekla "»arija Koretič, ki ji je vojna ^ela moža: „Lepo je, ker je Svpboda in ponosna sem na vas ‘nlade, ki jo znate ceniti.”
MILENA KUHAR Podbočje
katerimi se gostinski delavci srečujemo na svojem delovnem mestu. K pisanju pa so me neposredno spodbudile žaljive besede, katere niso namenjene le natakaiju iz pizzerije, ampak nam vsem, gostinskim delavcem.
Tovariš Rustja ponovno navaja ..nadutost, malomarnost, nevzgojenost in še zvrhano mero objestnosti natakaijev” - prav to pa bi marsikdaj lahko pripisali tudi prcnckateremu gostu, ne le natakarjem.
Kaj bi bilo, če bi natakaiji vsakega neprijetnega gosta ošvrknili v časopisu? Vsak dan naletimo na nadute, nevzgojene in malomarne goste, katerim se o kulturi obnašanja še sanja ne. Ali je morda za naše prijateljice ,,nadut natakar” manj vreden, ker „menda” ni Slcvenec?
Priporočljivo bi bilo, za marsikoga, da bi vsaj za nekaj časa šel med natakarje - potem naj grobo žali gostinske delavce. Pa kaj bi, ,,le čevlje sodi naj kopitar!”
DARKO Ž1BERT Otočec
PROSLAVLJALI 22. JULIJ
22. julija je šest mladinskih aktivov odšlo na Budinjak. Organizatorica je bila MO Podbočje. Na pot smo šli s traktorji in z okrašenih vozov je ves čas odmevala pesem. Spotoma smo na Planini pripravili kulturni program, domačinka Angela Kodrič pa nam je pripovedovala o pokolu v tej vasi med vojno, ki mu je bila priča Nato smo nadaljevali pot na Budinjak.	MILENA	KUHAR
JAVNA ZAHVALA
Čeprav je od osvoboditve minilo že 34 let, grob neznanega partizana na radovskem pokopališču ni pozabljen. Urejata ga Jožica Gosenca, učenka 6. razreda, in Vesna Gosenca, učenka 3. razreda. Člani odbora ZB Radoviča se obema za to delo najlepše zahvaljujemo. Še posebno pohvalo zaslužita, ker urejata grob samoiniciativno. Želimo, da bi ju posnemalo veliko mladih.
ODBOR ZB RADOVIČA
ZAKAJ NE Z GLAVNEGA TRGA?
Krajani Šmihela in Regerče vasi prosimo avtobusno podjetje Gorjanci, da bi avtobus, ki vozi v Šmihel, vsaj v dopoldanskih urah odpeljal z novomeškega Glavnega trga. Ljudje namreč večino svojih opravkov lahko uredijo v centru mesta, zato jim je postajališče avtobusov za pot proti Šmihelu preveč oddaljeno. Tako vozi avtobus iz Bršljina v Šmihel skoraj prazen, ljudje, ki naj bi se z njim vozili - in med njimi je veliko starejših in onemoglih - pa morajo pešačiti na svoje domove.
PRIZADETI KRAJANI ŠMIHELA IN REGERCE VASI
JOŽE JAKLIČ
Pred dnevi -smo pokopali Jožeta Jakliča, ki je še poln življenja v 65. letu starosti nenadoma preminul. Jože je med zadnjo vojno trpel v Aleksandriji in Dachauvu, po vojni pa sc je kot zvest sin slovenske domovine boril za boljše čase. Pomagal je pri organizaciji delovnih brigad, sodeloval z aktivisti pri odvzemih hrane nasprotnikom in se drugače vključeval v napore za socialistično izgraditev. Naj mu bo lahka ljubljena slovenska zemljica!
M. J.
Mirna
Se bojimo neuhojenih poti?
Ob mnoaih (ne)drobnih rečeh, v katerih škriplje v vsakdanjem življenju
zanJ11^ rcs d® bi se človek .	/*l	zdravniku,	poštarju,	obrtni-
skratt °VCU’ bančnemu uslužbencu, l^cp kateremukoli od tistih de-stnrit’ °Prayljajo tako imenovane nek	kritičnem	pomanjkanju
1 in obilju drugih vlada še merit ° v‘so*ca »zavest” o pravicah, ern ko na dolžnosti gledajo
večinoma z nasprotnega brega in še skozi meglo, bi dejal s kančkom zlobnosti.
Potrpežljivo stojimo v vrstah pred okenci, v ambulantah, pred servisi, v trgovini za cement, kruh, vzamemo, kar nam dajo in še veseli smo, da sploh dobimo, da se kdo zmeni za nas. In ko čakamo, se drenjamo ali rinemo skozi stranska vrata, z darilci in brez njih, zvečine teče delovni čas, naš, predvsem pa njihov. Malo je primerov, da so obratovalni čas storitvenih dejavnosti prilagodili prostemu času delovnih ljudi. Prav je tako, saj tako imenovani uporabniki nc znajo dvigniti glasu, stopiti na poti, katerih trase so začrtane, le uhojene še niso!
jjEŠNJE RAJŠI OD ROŽ -§ a rrta**č	Valčkove vasi pri
letn emeju je kljub svojim 88 kient *e ve^no zdrava in dc-kT* žfen*ca> čeprav je morala 39-nfV z.a otr°k> ko je pri Ved ostala brez moža. Še pridno opravlja vsa , čka dela, Dolenjca pa pre-kar brez očal (Foto:
°«de Miklič)
ŠE VEDNO NEODGOVORNI
Člani 00 ZSMS Vinica so si zastavili nalogo, da prostovoljno pomagajo pri izkopu temeljev za spomenik Vini-ški republiki. Od sto članov, kolikor jih šteje osnovna organizacija, se je akcije udeležilo le 6 mladincev. S podobnimi problemi se viniška osnovna organizacija srečuje že dlje, zato je nujno, da že enkrat obračunamo z neodgovornimi mladinci.
JOŽE STEGNE VINICA
„HUDOBIVŠKA META” - Tako so si koroški Slovenci zamislili sceno za prizor, v katerem nastepa Hudobivška Meta, ena od oseb v Mikelnovi dramatizaciji ,.Samorastnikov” Prežihovega Voranca. To znano igro bodo v organizaciji Slovenske prosvetne zveze iz Celovca tudi letos uprizorili v Podjuni. Predvideni sta dve predstavi in sicer obe na soboto: prva 4. in druga 11. avgusta, obakrat ob 19.30. Igro bodo uprizorili na prostem v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu — v bližini Vazaija. Če bo na omenjena dneva slabo vieme, bosta predstavi S. in 12. avgusta
ZNANJE IZ JEDRSKE TEHNOLOGIJE
Šolski center v Krškem je zaprosil občinsko skupščino za soglasje k ustanovitvi oddelka za izobraževanje s področja jedrske tehnologije. V dopolnilno izobraževanje namerava vsako leto vključiti od 30 do 60 dijakov strojne in elektrotehniške smeri. Iz šole bi torej prišli strojni tehniki in elektrotehniki z nuklearno usmeritvijo. Zaposlovali bi se lahko povsod tam, kjer uporabljajo jedrsko tehnologijo, kakor tudi na običajnih delovnih mestih. Pri vzgoji teh kadrov bodo pomagali krškemu šolskemu centru strokovnjaki z Inštituta „Jožef Štefan" in strokov* njaki iz jedrske elektrarne.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
Zakaj motnje v načrtovanju?
Bosta dolenjska in posavska regija našli skupni jezik pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja? — Interesi obeh regij so nagosto prepleteni na mnogih področjih
V pripravah na prehod iz klasičnega v usmetjeno izobraževanje na Dolenj&em še ni bila izrečena zadnja beseda. Nanjo bo potrebno še čakati med dnigim tudi zaradi ne-I usklajenih prizadevanj sosednjih
Potrpežljivi smo, pozabljamo pa, daje potrpežljivost začetek navade, navada pa železna srajca.
A kaj naj človek reče poštarju, če mu noče dostavljati časopisa ali če mu zmeče pisma sosedov na prag? Kaj naj reče, če dobi v trgovini oškrbljen predmet in ga vzame, ker drugega pač ni dobiti? Kaj naj reče, če mora na popravilo gospodinjskega stroja čakati mesec dni? Gotovo je škoda besed, če jih jezen zliva na glavo poštarja, trgovca, serviserja. Drugje in ob drugem času je treba spregovoriti, a takrat ostro! V potrošniških svetih, na skupščinah interesnih skupnosti, na zborih itd. -zastavljeno kolesje dogovarjanja (in kaj naj bi drugega to bilo? ) je treba pognati, pa ne bo škripalo v vsakdanjem življenju. MILAN KLUN Novo mesto
NAŠE POČITNIŠKO DELO
Deset tabornikov odreda »Samotni hrast" in osem pionirjev PO ,,Martin Kotar" iz Šentjerneja se je udeležilo delovne akcije na Gorjancih. Pri TOK Novo mesto sfno od 10. do 14. julija čistili in urejali mladi gozd. Delo ni bilo težko in smo hitro napredovali. V taboru smo ponoči in podnevi imeli stražo, hrano pa smo si pripravljali kar sami. Šli smo tudi na več izletov. Obiskali smo Gospodično, v lepem spominu pa nam je ostal tudi ogled gorjanskega pragozda na Trdinovem vrhu.
MATEJA CEKUTA, propagandist odreda „Samotni hrast“, Šentjernej
Ob ponudbi 5. salona
Ni jih bilo malo, ki so si razstave likovnih stvaritev slovenskih in jugoslovanskih samorastnikov v Trebnjem obedovali z zadržanostjo. Ne bi mogfi reči, da povsem neupravičeno, saj se je na razstave še do nedavnega vedno prikradlo kaj takega, ob čemer je pozornejši ali bolj kritiški obiskovalec vsaj malo podvomil. Dejali smo, da do nedavnega, zato velja pravkar povedana ugotovitev za preteklost.
Letošnji, po vrsti 5. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije je dvome skoraj do kraja ovrgel. Prirediteljem, ki so še bolj privili vijake kriterijev in še bolj zaostrili sito kritiškega motrenja, se je posrečilo pripraviti razstavo, ki se je ni treba sramovati prav nikomur - ne njim ne ustvarjalcem. Tako so dosegli, da ob razstavi ne moremo govoriti o nikakršnih stranskih rokavih, osebnih namenih, okoriščanjih in drugem, kar je nanaivo ob njenem 'množičnem pojavu tako dolgo metalo slabo luč, senca tega pa je včasih pokrila celo tiste, ki so delali pošteno, iskreno, s talentom in izključno zavoljo notranje iz-povedovalske nuje.
Izvirnost in kvaliteta tvorita skupaj kažipot, ki so ga v Trebnjem postavili že lani, letos pa so zahtevali, da se po njem ravnajo vsi brez izjeme in brezpogojno. In če motrimo Trebnje skozi vztrajanje pri teh prizadevanjih, moremo samo še ugotoviti, daje njegovo ime postalo še večje in svetlejše, da se vidi v sosednje države in celo na druge kontinente. Slednjič je taka pot Trebnjega, naj bo v očeh prizadetih še tako kruta, v nekem smislu izsiljena od tistih zdravih tokov naive, ki priznavajo slehernemu, ki v tem slogu ustvarja, zgolj njemu lastno avtentičnost I. Z.
9
TUDI TABOR IZČIŠČEN -Posnemalci in drugi nepošteni in neiskreni samorastniki tudi za tradicionalne trebanjske tabore ne dobijo vstopnice.
regij - dolenjske in posavske.
Jabolko spora med načrtovalci usmerjenega izobraževanja v teh regijah predstavljajo različni pogledi, kje in kako razviti šolanje v ekonomski in trgovski, tehniški (elektro) in pedagoški stroki Te šolske smeri so na Dolenjskem in v Posavju deloma razvite že zdaj, zato ni nesporazumov o potrebnosti Ko pa je beseda o tem, kje naj bo matična šola in kje dislocirani oddelki se zatika. Posledica takega ..zavzemanja” vodi k nepopularnemu in v vseh pogledih nesmotrnemu izidu. Ker ni skupnega jezika, hočejo tako Dolenjci kot Posavci imeti vse samostojno.
O neusklajenih prizadevanjih na področju usmerjenega izobraževanja je bilo slišati nedavno na zasedanju skupščine skupnosti dolenjskih občin. Skupščina je pozvala načrtovalce obeh regij, naj ravnajo po
PEVSKI PRAZNIK V GRIBLJAH
29. julija ob 16. uri bo v Gribljah, le nekaj kolometrov od Podzemlja, drugo srečanje amaterskih pevskih zborov, delujočih ob Kolpi Nastopilo bo prek tristo pevcev iz Črnomlja, Metlike, Butoraja, Karlovca, Ogulina, Vinice, Adlešič in iz Gribelj, v programu pa bo sodelovala tudi črnomaljska godba na pihala. Ob tej priložnosti bo podpisalo gribeljsko pevsko društvo listino o pobratenju s pevskim zborom iz Litije.
Slikar zemlje, slikar ljudi
Jakac ob svoji 80-letnici: ,,Moje življenje je delovni dan" — Počastitev v Ljubljani
Osrednjo, slovensko počastitev svojega življenjskega jubileja - 80-letnice rojstva je slikar, grafik in akademik Božidar Jakac doživel prejšnji teden v slovenski kulturni prestolnici. Veliko razstavo njegovih del so odpili v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča. Slavnostni govornik Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, je med drugim poudari::
„Za čas, v katerem je živel in delal Božidar Jakac, velja, da mu je uspelo v njegovem času zajeti čudovito podobo naše zemlje in naših ljudi. Kdorkoli bo iz rodov, ki prihajajo za nami, hotel spoznati ta čas, našo zemljo in ljudi tega časa, se bo moral sprehoditi po veliki galeriji Jakčevih slik in skic.”
Jakac je ustvaril toliko del, da je že zavoljo tega nepre-kosljiv. „Moje življenje je delovni dan,” pravi mojster in s tem pove vse. Za umetniške dosežke in druge prispevke, ki jih je zares veliko, je bil Jakac ob svojem življenjskem jubileju odlikovan 2 visokim državnim odlikovanjem.
zdravi pameti in v skladu z interesi združenega dela. „Žezato,“je poudaril eden od razpravljalcev, „ker so ti interesi med seboj neločljivo prepleteni”
Ne nazadnje je poenotenje pri načrtovanju nujno že zavoljo -sedanjega stanja, ki pokaže, da se v Posavju šola kakih 400 dolenjskih in na Dolenjskem kakih 500 posavskih učencev. Ta podatek pa potrjuje tudi medregijsko soodvisnost in ga pri načrtovanju mreže šol usmerjenega izobraževanja ni moč prezreti
« tift^ Vv
Prof. Bogo Teply (1900 -1979)
Bogo Teply
Pred kratkim je v starosti devetinsedemdeset let sklenil življenjsko pot slovenskega izobraženca prof. Bogo Teply, upokojeni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Zapisali so, da je z njim legel v grob mož bistrega duha in tople človečnosti razlagalec slovenske preteklosti in daljnovidni snovalec kulturnih ustanov.
V Mariboru je prof. Teply preživel največ svojih življenjskih in ustvarjalnih let. Začel je kot profesor na mariborskih srednjih šolah, pretežno je poučeval na tamkajšnji klasični gimnaziji, nekaj časa pa tudi v Murski Soboti. Nauniverzi, ki jo je začel obiskovati v Zagrebu in študije dokončal v Ljubljani je dobil dve diplomi: iz slavistike in zgodovine.
Ravnatelj mariborskega muzeja je bil trinajst let. Več desetletij je marljivo zbiral in proučeval gradivo za gospodarsko zgodovino Slovencev. Samemu Mariboru se je oddolžil z narodno dokumentiranim delom, v katerem je popisal zgodovino tega mesta v drugi polovici 19. stoletja.
Prof. Bogo Tcply je bil dolenjske gore list. Zibelka mu je stekla v Veliki Loki. V Novem mestu je obiskoval zadnja dva gimnazijska razreda in maturiral. Tu se je družil z znamenito generacijo, ki so ji pripadali pesnika Miran Jarc in Anton Podbevšek, pisatelj in dramatik Slavko Grum, slikar Božidar Jakac in drugi. To so bila zlata leta novomeške kulture in umetnosti, omenjena generacija pa je zaplodila tudi znamenito gibanje, imenovano novomeška pomlad, ki mu je pred nekaj leti Marjan Mušič, eden od udeležencev tega gibanja, posvetil samostojno knjigo leposlovne in dokumentarne vrednosti.
19.15 RISANKA
KOPALNICE
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 31. VII.
JUGOBANKA
PETEK, 27. VII.
JUGOBANKA
17.50	POROČILA
17.55	DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE
18.10	PRILJUBLJENE ZGODBE
18.35	OBZORNIK
18.45	ROCK KONCERT: GARY WRIGHT, ROBERT GORDON IN UNK WRAY V tem koncertu bomo slišali dva nasprotna pola rock glasbe. Kla-viaturist in pevec Gaiy Wrjght bo izvajal skladbe v slogu sodobnega elektronskega rocka, potem pa bosta nastopila priviženca starega, prvotnega rock and roli a, pevec Robert Gordon in kitarist Link Wray. Čeprav Američan, je VVright začel
SOBOTA, 28. VII.
JUGOBANKA
l
15.15	POROČILA
16.00	PRINC BAJAJA, mladinski
film
V zvreti lutkovnega filma je Jifi Trnka to, kar je Walt Disney v risanem filmu. Princa Bajajo je posnel Trnka v času svoje največje ustvarjalnosti sredi petdesetih let po
SREDA, 1. VIII.
JUGOBANKA
1
18.00	POROČILA
18.05	mala Čebelica
18.20	NE PREZRI TE
18.35	OBZORNIK
18.45	OD VSAK EGA JUTRA RASTE DAN:	LJUBLJANSKA
BANKA
Tokratni obisk je namenjen prizadevnim amaterjem v Ljubljanski
JUGOBANKA
JUGOBANKA
JUGOBANKA
Vsako kopalnico lahko povečate
s kopalniškimi elementi MAJA VARIANT
Marlesovi kopalniški elementi bodo spremenili videz vaše kopalnice in ola|šali delo pri čiščenju. Majhen prostor vaše kopalnice lahko enostavno povečate z dobro razporeditvijo praktičnih kopalniških elementov MAJA VARIANT.
Elementi MAJA VARIANT, montirani nad	Vsako kopalnico lahko invidiualno opremite z
kadjo in WC školjko, zavzamejo malo prostora	serijskimi elementi.
— hitra dobava v vseh prodajalnah s pohištvom
— serijska proizvodnja — individualno opremljanje
— prospekte zahtevajte v trgovini
— tri barvne variante
VARIANT
svojo glasbeno pot v Angliji, kjer se je priključil skupini Spooky Tooth, katera prva dva albuma sodita med klasike rocka Kasneje se je Wright podal na samostojno pot. Gordon in Wray sta nekaj časa delala skupaj, sedaj pa nadaljujeta vsak zase.
19.15 RISANKA 19.30TV DNEVNIK
20.00	JADRANSKA SREČANJA, prenos iz Crikvenice
21.15 JUNAKI SERIJSKEGA FILMA: KOJAK
Ni še tako dolgo, kar smo Kojaka lahko gledali vsak petek, danes si bomo ogledali epizodo z naslovom „Na robu“. Detektivu Zacharyju ni uspelo preprečiti umora trgovca z dragulji, kar ga zelo muči. Da bi opral svojo čast, hoče za vsako ceno sam rešiti ta problem in poiskati morilce. Vendar v svoji vnemi pretirava, kar bi ga skoraj stalo življenje. Tu nastopi Kojak in kot ponavadi zadevo reši.
motivih stare pravljice.
17.15 NAS KRAJ
17.25	NOGOMET - CRVENA ZVEZDA:VELEŽ
19.15 RISANKA
19.30	TV DNEVNI K
20.00	H iSlCA V NA JEM
20.55	S MESNO DEKLE, film
Glasbena komedija je žanr, ki zadnjih dvajset let doživlja vzpone in padce. „Pojmo v dežju", „Zgodba z zahodne strani" pa tudi „Smešno dekle" so filmi, ki so vsak v svojem času predstavljali velike filmske uspehe. Barbara Streisand je v ,.Smešnem dekletu" odlična interpretka naslovne vloge, dobra je kot
parcele; v to zadevo je vpleten tudi pjegov nekdanji pomočnik, la se mu hoče maščevati, saj je zastonj zalezoval njegovo ženo in bil obtožen poneverbe večje vsote denarja. Biro-ttcaujeva krepostna žena sluti nevarnost in možu odsvetuje načrtovane špekulacije, vendar je Cesar ne po sluša in hoče svoje bogastvo še povečati. Nadaljevanka ima šest delov.
22.05	TV DNEVNI K
22.20	EVROPSKI OPERNI PEVCI:
ELENA SULICfflS
2
17.40	TV dnevnik v madžarščini -
18.00	TV dnevnik - 18.15 Pionirske TV novice - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.00 Poročila - 21.20 Znanost — 22.05 Glasbena oddaja - 22.35 Filmski pregled s spartakiade v Moskvi
18.00 TV dnevnik - 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.45 Popu-larna glasba - 19.30 TV dnevnik '
20.00 Iz Revolucionarne preteklosti - 20.45 Poročila - 20.55 Dokumentarna oddaja - 21.25 Dama s kamelijami (serijski film) - 22.15 Nove knjige - 22.45 Posnetek s spartakiade v Moskvi
19.30	TV DNEVNI K
20.00	C. Verdi: RIGOLETTO Popularno Verdijevo opero ,,Rigolctto“ predstavljamo v produkciji vzhodnonemške, italijanske in francoske televizije. Nastopajo:
PONEDELJEK, 30. VII.
18.10 V DOMOVI NI KA1RE, dokumentarni film 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE
Rolando Pancrai, Maigcrita Rinaldi, Franco Bonisoli, zbor in orkester dresdenske opere in zbor berlinskega radia vodi Franccsco Molinari -Pradcli. ,
22.05 TV DNEVNI K
1
16.50	KMETIJSKA ODDAJA
1 7.50 POROČILA
17.55	JURIJ RAKETA, glasbena
pravljica
Potovanja po vesolju so danes resničnost Pa vendar ostaja med planeti toliko skrivnosti, da o njih še naprej nemoteno razpredajo fantastične zgodbe pesniki, pisatelji, otroci pa film in televizija. Vesoljsko potevanje Jurija Rakete, kot ga je v verzih povedal Dane Zajc, je postalo tudi glasbena pravljica.
18.00 POROČILA
18.05 CEZ TRI GORE: SREČANJE OKTETOV 79, 1. del
18.35 OBZORNI K 18.45 GORANI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNI K
pevka in plesalka. V tej vlogi je kar polna štiri leta nastopala na newyor-ških odrih. V filmu poleg nje nastopa Omar Sharif, režiser pa je znani VVilliam Wyler.
23.20	POROČILA
23.25	625
2
18.40	Test - 18.55 Poročila -
19.00	Zabavnoglasbena oddaja -
19.30	TV dnevnik - 20.00 175 let ptve srbske vstaje - 21.15 Poročila - 21.25 Športna sobota
20.00	KONCERT MLADIH GLASBENIKOV V MONTE CARLU OB LETU OTROKA
Trije izvrstni 14-letni /irtuozi so pokazali svoje mojstrstvo na koncertu, ki ga je ob mednarodnem letu otroka pripravila televizija v Monte Carlu pod pokroviteljstvom UNESCA. V naslednjih letih bomo gotovo še slišali o francoskem pianistu Marcu Laforetu, japonski violinistki Akido Ueda in sovjetskem flavtistu Leonidu Lebedevu. V vlogi gostiteljice pa j e nastopila znana pevka Petuia Clark.
21.10	BALZAC:	CESAR
BIROTTEAU, TV nadaljevanka-,,Cesar Birotteau" je značilna pariška zgodba velikega francoskega realističnega pisatelja Honoreja de Balzaca in pripoveduje o vzponu in padcu trgovca z dišavami in županovega namestnika v nekem pariškem okrožju. Cesar Birotteau je znan dišavar, sicer nazadnjaški, a pošten človek, poln načrtov. Po nasvetu notarja vloži kup denaija v nakup
NEDELJA, 29. VII.
1
9.10	POROČILA
9.15- ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: SREČANJE PIHALNIH GODB V ARTIČAH, 1. del
Letošnja glasbena prireditev v Artičah se je imenovala Prvo tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v koračnicah in figurativnem nastopu. Na zaključni slovesnosti je zaigralo
Hrvaški, njeno delovanje ter prizadevanja za še večje dosežke na tem področju.
DOKUMENTARNI FILM POROČILA
AVTOMOBILSKE DIRKE ZA VELIKO NAGRADO NEMCI JE, prenos iz Hockenheimringa
FESTIVAL DALMATINSKIH KLAP - OMlS 79
AVTOMOBILSKE DIRKE, nadaljevanje prenosa
16.00	MOSKVA: SPARTAK1ADA, atletika
Spartakiadi, športni prireditvi, ki je generalka za olimpijske igre prihodnje leto v Moskvi, pripisujejo po svetu velik pomen. Na grartakiadi, ki bo od 27. julija do 4. avgusta, bodo sodelovali tudi jugoslovanski športniki. Še posebej zanimivo pa bo gledati predstavnike Sovjetske zveze, ki so se na to prireditev začeli pripravljati po posebnem programu že pred petimi leti. Prireditelji so si spartakiado najprej zamislili le kot generalko za svoje tekmovalce, kasneje pa so razširili krog sodelujočih. Ker priprave na olimpiado še niso v celoti zaključene - gre predvsem za televizijske prenose, ljubljanska televizija na spartakiadi ne bo imela svojega komentatorja, tako da bomo prireditvi sledili ob srbohrvaškem komentarju. Najzanimivejša bodo gotovo atletska tekmovanja. 17.30ŠPORTNA POROČILA
17.45	ZGANI SE, LJUBICA!
Film ,,Zgani se, ljubica!" ima zanimivo zgodovino. Po prvotnem načrtu naj bi v glavni vlogi nastopila Marylin Monroe z Deanom Martinom kot soigralcem. Toda igralkin samomor je načrt spremenil. Precej kasneje so nekoliko spremenili scc-
17.40	TV dnevnik v madžarščini -
18.00	TV dnevnik — 18.15 Iz pravljice v pravljico - 18.30 Miti in legende r- 18.45 Mladi za mlade -
19.30	TV dnevnik 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti -
21.05	Poročila - 21.15 Celovečerni film - 22.45 Spartakiada v Moskvi
kakih 800 godbenikov pod vodstvom Jožka Hermana. Za uspelo prireditev pa tudi za prisrčno „ta pravo" veselico imajo veliko zaslug domačini, saj so skoraj vsi sodelovali v pripravah na to veliko prireditev.
9.45	625
10.05	VEC KOT IGRA, nadaljevanka
11.00	PRILJUBLJENE ZGODBE
11.25	MOZAIK
11.30	LJUDJE IN ZEMLJA
Že naši predniki so si prizadevali, da bi z raznimi preprostimi načini zmanjšali posledice ujm, predvsem toče. Z razvojem me teorološke znanosti in tehnike sc je seveda marsikaj spremenilo in izboljšalo. Čeprav obramba danes še ni popolna, praksa potrjuje, da se,z uspešnim streljanjem raket posledice bistveno zmanjšujeja Prav zato so razumljiva prizadevanja, da bi obrambo proti tčči čimbolj sistematsko uredili na vseh pridelovalnih območjih naše republike. Oddaja bo nazorno prikazala dosedanji razvoj obrambe proti toči v Sloveniji in sosednji
narij in angažirali Doris Day. Zgodba pripoveduje o ženi, ki se je dolgo zdravila po prome tni nesreči, ko pa se vrne k svojemu možu, ugotovi, da je ta tik pred ponovno poroka
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	MED NEBOM IN ZEMLJO
20.45 SEVERNI SLOVENCI OD ZASEDBE PRVE AVSTRIJSKE REPUBLIKE DO ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Po vkorakanju Hitlerjevih čet v Avstrijo spomladi 1938 se je položaj koroških Slovencev še poslabšal, na vrsti so bile prve aretacije in pripravljeni so spiski kasneje izgnanih oseb. Koroškim Slovencem preti dokončna izselitev z domače zemlje, na kateri so že stoletja avtohtoni prebivalci. V Gradcu pa se v tem času pripravlja genocid slovenskega prebivalstva na spodnjem Štajerskem: načrti se rojevajo vCarstanje-vem inštitutu, kjer se zbirajo vsi kasnejši okupatorjevi oblastniki Maribora, Celja, Ptuja in drugih zasedenih slovenskih mest Uvodne misli v najstrahotnejše obdobje slovenske zgodovine (pa obenem z NOV tudi najsvetlejše) je pripravil dr. Tone Ferenc. Sledijo filmski zapisi o usodi koroških in štajerskih Slovencev med vojno: aretacije, izgnanstva, streljanja, taborišča, plinske celice. V oddaji govorijo koroški taboriščniki iz Dachaua, člani pregnanih družin iz Savinjske doline ter sorodniki na Dunaju obglavljenih iz Sel na Koroškem. 21.30TV DNEVNIK
21.45 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
22.00ŠPORTNI PREGLED
22.30 FILMSKI PREGLED S SPARTAKIADE V MOSKVI
2
15.00 Poletno popoldne - 17.30 TV dnevnik - 18.00 Državnoprvcn-stvo v plavanju - 19.30 TV dnevnik - 22.00 Dokumentarna oddaja -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Celovečerni film
ČETRTEK, 2 VIII/
19.30 TV DNEVNI K 20.00 ŽEPAR, film tedna .. r^coski film ,,Žepar" prikazuje življenje mladega tatu. Znani režiser Robert Bresson j e poudaril prikaz duševnih stanj in dogodkov, v katere se zapleta glavni junak.
22.15 TV DNEVNIK
22.30	NOČNI KINO: KONČNI PROGRAM
Tokrat je na programu film, ki so ga prikazovali tudi na nedavnem festivalu znanstvenofantastičnega filma v Trstu. Precej privlačna, predvsem pazelo aktualna zgodba govori o Zemlji jutrišnjega dne. Pestijo jo najrazličnejše tegobe, od lakote in prenaseljenosti do katastrof in vojn. Bo znanstvenikom uspelo rešiti domači planet pred popolnim uničenjem?
2
17.25	Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik —
18.15 Mali svet - 18.45 Solisti RTV Priština - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Poezija v revoluciji - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Zambija - 21.50 Spartakiada, filmski pregled iz Moskve
banki, kjer se zavedajo, da je delo res nujna sestavina našega življenja, a gre lepše od rde, če se ga lotevajo ljudje, ki hočejo biti tudi prijatelji, ne samo sodelavci, prijateljstvo pa najlepše spremlja glasba.
19.15	RISANKI
19.30	TV DNEVNI K
20.00	TRETJA RVZ SEŽNOST TV DNEVNIK
16.20 POROClIA
16.25 PARTIZAN: ČELIK, prenos nogometne tekne
18.15 OBZORNIK
18.25 ISKANJE BRITANIKA, film iz serije Skrivnosti morja
19.15 RISAN KV
21.15	RAY CHARLES IN CLEA LAINE
Gershsvinova opera „Porgy in Bess" je eno najbolj znanih tovrstnih del našega stoletja. Pred kratkim jo je znani glasbeni producent Norman Granz znova obudil in glavni vlogi zaupal d vena slovitima pevcema: Rayu Charlesu in angleški jazzovski pevki Clei Laine.	j
22.05 TV DNEVNI K 2 18.15 Otroška odaja - 18.45 TV kviz - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3 2 1..., Gremo ! — 23.00 Poroči-
Pravljice so za otroke -je za gospodarstvenike
Aktualen intervju s Stanetom Dolencem — Luko, predsednikom medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko o sedanjem in prihodnjem gospodarskem utripu
~ P družbenem planiranju se ““nje čase govori od občine vzdol do najmanjšega tozda, na •n*jer n* videti posebne , v“ušenosti, češ da gre za neki P*eteni bavbav. Kaj je bistve-°. 23 dolenjsko gospodarstvo v
dobV* na nOVO P*30*0 °b'
je, da bi morali rediti pred naslednjim planem obdobjem 1980 - 1985 enieljito inventuro stanja. Šele osnovi resnične slike semnjih možnosti bomo lahko njevali položaj vnaprej, ospodarsko ocenjevali, ne pa Pnpovedovali pravljice. Moram ci> da se ponekod že kažejo Pretirane želje, za katere že zdaj m°> da jih ne bo mogoče >.požegnati“. Gospodarska ornica se v tem obdobju zav-ma predvsem za usklajevanje regiji. K sreči imamo tako
8°spodarstvo, da je zastopano Prav v vseh panogah." te je že zdaj znano, da vseh Ja ne bo mogoče upoštevati v dmžbenem planu, se bo Potrebno dogovoriti za pred-ost. Kdo jo bo imel in zakaj? »V zbomid menimo, da sta Savna nosilca razvoja IMV in ^ka, ker imata ne le regijski, ampak tudi medrepublišld po-en- Poleg teh dveh, ki ju : Oramo prvenstveno razvijati, L Zrel za prednostno obravnavo večji projekt Iskre - tovarne ‘"Pajalnih naprav v Novem ®s|u. medtem ko naj bi vse investicije usmerili v teh 6rn iZacU0 proizvodnje in ti n°logije ter v dvig produk-^sti- Trdim, da je prav v a« delovni organizaciji še m°goče najti notranje rezerve v organizacijskem smislu, v zmanjšanju poslovnih stroškov
— Katera je osnovna težava, s katero v zbornici že zdaj' računate v novi petletki in ki
predstavlja tisti če, od katerega je odvisno vse ostalo?
,,Vsega planiranega razvoja, predvsem v industriji, ne bo mogoče spraviti v življenje, četudi bi bilo dovolj sredstev, ako ne bomo zagotovili novih energetskih virov. Nujen je dovod plina na Dolenjsko in povezava z več daljnovodi Če tega ne bomo pravočasno uredili, je zaman načrtovati nove zmoglji-vosti.“
— Kaj se obeta na področju kmetijstva? Doslej so vsi poizkusi za pravo poslovno sodelovanje med dolenjskimi kmetijskimi organizacijami propadli, oziroma so obstajali le na papirju-
„Znano je, da je novomeška regija brez skladišč, hladilnic, zato tudi plačujemo visok davek: na trgu je vse dražje kot v večjih mestih in krajih. Vse blago je potrebno sproti dovažati, prevozi pa seveda močno vplivajo na ceno. Imamo nov razvojni program KIT, nujno pa je ustanoviti interesno skupnost za preskrbo občanov. Po našem mnenju ni možno, da bi se v regiji vsaka zadruga ali kmetijska organizacija samoupravno zase povezovala v neko višjo obliko, ampak moramo doseči usklajen razvoj najprej doma, zlasti med Dolenjsko in Belo krajino. Zagovarjali bomo mnenje, da dolenjsko kmetijstvo organizirano nastopa v okviru KIT. V zbomid smo prepričani, da bi bila planska poslovna skupnost primerna oblika takega sodelovanja, bdela pa bi lahko tudi nad preskrbo občanov. Celoten projekt agro živilstva na dolenjskem območju za obdobje 1980 - 85 vključuje gradnjo večjih objektov, kot so hladilnice, žitni silosi itd.
Pa se ne bo spet tako zgodilo, kot se je v preteklosti, da
so bili taki objekti že nekajkrat planirani, zapisani, vendar je zanje vselej zmanjkalo denarja?
„Zbnomica bo skušala v sodelovanju z banko in drugimi usklajevalci določiti naložbe, ki naj bi imele prednost. Po mojem bi morali enakovredno obravnavati pri kreditni politiki industrijo in področje agro živilstva, potem pa naj bi prišla na vrsto turizem in gostinstvo. Vemo namreč, da je vsako naložbo v kmetijstvu šteti kot dolgoročno investidjo, kajti s kratkoročnimi krediti kmetij-cem več škodimo kot poma-gamo.“
Na Dolenjskem, posebno je to očitno v večjih krajih, je storitvena obrt na psu, trgovino pa vsi kritizirajo. Kaj bomo pri nas ukrenili?
„Morda bi glede storitvene obrti kot dober primer vzeli kranjsko občino. Gradijo veliko halo za vse obrtnike, da se urbanistično, komunikacijsko in komunalno uredijo. To velja preučiti. Ostale občine so na tem področju res precej dlje, kot smo mi, ampak lahko se pri njih česa naučimo. Kot je na primer novomeška zadruga Hrast začela delati na področju obrtnega gradbeništva, bi kazalo obrtnike povezovati še iz drugih strok. Posebno poglavje v tej dejavnosti so avtomobilski servisi. Zbornica podpira projekt Pionirja za povečanje servisne dejavnosti v Ločni, prav tako pa je nujno Novotehni zagotoviti primemo lokadjo, ker zdaj, pri novi bolnišnici, ni nobenih možnosti za razvoj.
Trgovina je v celotni regiji problem. Upoštevati moramo dejstvo, da imajo trgovske organizadje malo sredstev za gradnjo, pač pa bi lahko dosegli napredek s tem, da bi enkrat za vselej onemogočili neki delovni organizadji monopol nad pre-
"A
rezultati popravljajo šele v drugi polovid leta. Vendar pa je očitno, da bo konjunktura kmalu popustila in da bo blago vedno teže prodati. Trenutno je problem celotnega gospodarstva v Sloveniji nelikvidnost. Prav ob takem stanju in dejstvu, da v razvojnih planih domala vsi računajo na bančna sredstva, bi morah glasno povedati, da se moti, kdor računa v prihodnje po današnjih pogojih dobiti bančni kredit. Združevanje
sredstev je edini pravi ekonomski filter za nove projekte, kajti pri tem lahko uspe samo tisti, ki ima dober projekt, zanimiv za širši krog proizvajalcev.
Prva poteza za omilitev težav v gospodarstvu bi bila urediti odnos med vlaganji v gospodarstvu in negospodarstvu. Glede na to, kaj ustvarjamo in smo zmožni ustvariti, je kričeče očitno, da negospodarstvo dobiva preveč.41
RIA BAČER
Stane Dolenc - Luka: kakšno gospodarsko politiko bo vodila zbornica.
skrb o. Po mojem bi morali odpreti vrata na stežaj vsakomur, kdpr hoče v naši regiji razvijati trgovino. Žal se ob sporazumevanju doslej še ni nič otipljivega premaknilo. Obstaja vrsta projektov za modernizacijo in napredek trgovine. Trgovd in kmetijci se včasih obnašajo tako, kot bi kmetija vodili kmečko, ne pa kmetijsko politiko, trgovd pa ne trgovske, ampak „komijsko“ politiko."
Kako v gospodarski zbomid Sedate na analizo poslovnih rezultatov gospodarstva za prve štiri mesece, ki ni prav nič razveseljiva, in kako jo spravljate v sklad s številnimi in ambi-doznimi načrti?
„Po mojem ocena štirimesečnega poslovanja ni prava slika uspešnosti ali neuspešnosti dolenjskega gospodarstva, saj vemo, da so prvi meseci v letu za nekatere vedno suhi in da se
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER ADMINISTRATIVNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
RAZPISUJE
prosta vodilna dela in naloge
RAVNATELJA DIJAŠKEGA DOMA MAJDE ŠILC V NOVEM MESTU.
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev se zahteva visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri in pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja
Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani, moralnopolitično neoporečni ter morajo imeti organizacijske sposobnosti za navedena dela in naloge.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI 2TO, TOZD ZA PROMET NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
KRETNIKA, ZAVIRAČA IN PREMIKACA na železniških postajah od Metlike do Ljubljane Rakovnika.
POGOJI:
— končana osnovna šola;
— starost 18 do 35 let, zaželen odsluženi vojaški rok;
— sposobnost za delo na železnici, kar ugotovi posebna zdravstvena komisija;
— poskusno delo 3 mesece.
Samska ležišča na razpolago na postajah Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Ivančna gorica.
Prijave pošljite na naslov: ŽTO, TOZD za promet Novo mesto. Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, pp 75.
AO - Naša banka v novih razmerah
Vrsta sklepov zahteva spremembe pri dodeljevanju vseh vrst bančnih posojil od investicijskih do potrošniških
Tempi^0 osta*r *e pri besedah, ko smo govorili o doslednejšem uveljavljanju delitvenega sistema v ust • . dolenjski banki Novo mesto, saj smo po zaključnem računu za preteklo leto skupno ban?^n' ^°hodek v banki v celoti vrnili upravljalcem.“ Tako je med drugim nove odnose v cništvu opisal Jože Cvitkovič na nedavnem 6. zboru Ljubljanske banke Novo mesto.
10- julija
stavlierT^ ie deleSatsko se' Linki- zb°r upravljalcev me	banke	v Novem
ročfl Uravnaval poslovno po-23 prvih pet mesecev
^edicah8^-®13, P°r°čil0 ° P°‘
iitVp„- ’ 141 so jih prinesli ome-
rodne j*1?1* 8uvernerjev Na' vi«- e; vsebino dela iz-bank-p^3 kreditnega odbora in ir, j ter likvidnostni položaj nkreditno bilanco.
jim t T31*3 je navzlic vse več-vidna* am d^ej ves čas lik-Planslf U80t0vili so, da so bila pre	Predvidevanja v osnovi
smela t4 j3ma’ vendar tudi Katci,' udi uveljavljanje dele-
venrt«®3 ^ema je zaživelo, nosi LS0 ^ec*e tega novi od-b0 e na začetku poti in jih Elastik16'300 ^ dograjevati, binsk	Potrebno doseči vse-
banki° P^.obljeno planiranje v ttigH ’ bi dosegli usklajenost mi j “am°_upravno opredeljeni-•Hat« e.resi združenega dela in ■realnimi možnostmi, bolj 7 ^“Pnost banke si je ie^to prizadevala uresni-izvriii želie članov banke. Na naj« j6*?1 odboru je bil sprejet kar » lovne skupnosti banice, prej °®tovo pomeni korak na-°dnrW ° Urejanju medsebojnih deuv ov med banko in njeno >o skupnostjo, dolen-1, ustanovitvi Temeljne Pa je e banke Novo mesto, ki lažje Prav na tem zboru zaradi ®a Poslovanja s tujino skraj-
šala uradni naslov na „Ljubjan-sko banko Novo mesto," je bilo sklenjeno, da bodo ustanovljene poslovne enote v Črnomlju, Novem mestu, Metliki in v Trebnjem. Posebna enota za kreditiranje stanovanjsko komunalnega gospodarstva.
Medtem ko sta poslovni enoti v občinah Novo mesto in Črnomelj povsem zaživeli, kar velja tudi za enoto stanovanjskega kreditiranja, bo potrebno ustanoviti še poslovni enoti v Metliki in Trebnjem V banki se na to novost že pripravljajo, do ustanovitve pa bo prišlo, če se bodo tako odločili upravljalci banke iz obeh območij.
Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI V NOVE NALOŽBE
S pomočjo združenih sredstev Ljubljanske banke na Dolenjskem gradijo večje objekte, ki jih je šteti kot prednostne naložbe. Tako v Metliki tovarna Beti gradi tako imenovani Yulon projekt; Gorenje iz Velenja investira gradnjo kompresorjev v Črnomlju. Gradijo pa še novomeška Krka, Trimo v Trebnjem, Iskra Semič. V IMV uresničujejo iz združenih sredstev projekt za proizvodnjo
100.000	osebnih avtomobilov in 50.000 prikolic, projekt za razvoj livarstva v Be ltu Črno-
melj, dokončujejo načrt za obrata IMV Novo mesto in IMV Suhor. V gradnji so: Vinska klet Metlika, poslovna stavba Zavarovalnica Triglav Novo mesto, poslovna stavba občinske skupščine Novo mesto. Prav tako bo iz teh sredstev grajena blagovnica Mercator v Ločni. Ni pa še prišlo do predvidenih naložb nekaterih zunanjih investitorjev na območju naše regije.
Ob razmerah, ko likvidnost gospodarstva in bank ni zadovoljiva, bo potrebno v banki sprejeti poostrene ukrepe glede novih investicij. Nujno bo dosledno usklajevati investicije z razpoložljivimi sredstvi iti zožiti obseg investiranja samo na prednostne naložbe, ki imajo popolno družbeno podporo. Pri naložbah, kjer ne bodo izpolnjeni predpisani pogoji, in drugih, če z vidika razvoja niso prednostnega pomena, Kanka ne bo več pomagala s posojili. V zdajšnjih razmerah bo možno zagotavljati bančna sredstva predvsem za naložbe, ki temelje na združevanju dela in sredstev in Id pomenijo nove možnosti za vključevanje na tuja tržišča.
OMEJITVENI UKREPI IZJEMA, NE PA PRAVILO
Zbor banke se je strinjal s stališči, da bi morali biti
linearni omejitveni ukrepi Narodne banke za uravnavanje denarno kreditnih tokov samo izjema, ne pa pravilo. Zato taki ukrepi tudi ne bi smeli biti v veljavi vse leto marve* le krajši čas. Predlagali so, naj se selektivnost uveljavi pri vseh ukrepih in naj bi veljala tudi pri dogovarjanju znotraj združene Ljubljanske banke.
Zbor je predlagal, naj bi takoj iz omejitvenega sklepa guvernerjev bank izvzeli kredite za stanovanjsko in komunalno urejanje, inozemske kredite, ki jih daje banka v imenu in za račun organizacij združenega dela, ter kredite za povečevanje izvoza.
Skladno z načeli plana za leto 1979 bo banka postopno spreminjala namembnost kratkoročnega kreditiranja in sicer tako, da bo zmanjševala posojila za „ostale namene", povečevale pa namenske kredite, posebno za izvoz, pripravo za izvoz, kmetijstvo, prodajo serijske opreme doma in v tujini itd.
POSOJILA OBČANOM PREKO BANKE
Po sklepu, sprejetem na 6. zboru Ljubljanske banke Novo mesto, naj bi v prihodnje potrošniške kredite odobravali predvsem v banki. Kredite trgovskim in drugim organizacijam, ki so namenjeni potrošniškemu kreditiranju, bodo odobravali le v okviru odplačil. Novo je to, in je v vrstah dolenjskih
proizvajalcev toplo pozdravljeno, da se bo novomeška banka vključila v sistem združenega kreditiranja v okviru Ljubljanske banke samo v primeru, če bodo za posojilojemalce sprejeta taka merila, po katerih bo onemogočena možnost porabe samo nekaterim, navadno že vnaprej znanim delovnim organizacijam ali bankam.
Pač pa je za bodoče in seda nje graditelje eden najvažnejših sidepov zbora banke ta, da dodeljevanje posojil občanom na osnovi namenskega stanovanjskega varčevanja ostaja neizpre-menjeno. Začasno bo prekinjeno dodeljevanje posojil občanom na osnovi vezave domače ali tuje valute, dokler ne bo sprejet pravilnik, ki bo usklajen z ostalimi bankami. Enako velja za kreditiranje obrtnikov in drugih na osnovi pravilnika za pospeševanje dejavnosti samostojnega osebnega dela.
Pogodbe o namenski vezavi stanovanjskih sredstev z organizacijami združenega dela bodo v bodoče sklepali samo ob upoštevanju čakalne dobe, medtem ko bodo premostitvena posojila lahko dobili le namenski varčevalci. Dodatnih stanovanjskih posojil začasno ne bo več.
Pri vseh stanovanjskih kreditih bo imela prednost družbeno usmerjena gradnja.
UPOŠTEVATI ZAHTEVE GOSPODARSTVA
Za celotno gospodarstvo je bil na zboru banke sprejet raz-
veseljiv sklep, ki zadeva urejanje odnosov med gospodarstvom in negospodarstvom. Zahtevali so, naj se s pomočjo Narodne banke in sekretariata za finance SRS doseže sprememba predpisov, da bodo gospodarske delovne organizacije lahko odvajale denar za interesne skupnosti šele takrat, ko bodo ta denar potrebovale in ne obvezno ob izplačilu osebnih dohodkov.
Menih so, da bi se na ta način likvidnost gospodarstva precej popravila, poleg tega ne bi bilo potrebno gospodarstvu tolikokrat najemati kreditov in zanje plačevati obresti. Ob končnem finančnem stanju delovne organizacije ali tozda bi se to močno poznalo.
Organi banke bodo v bodoče prioritetno obravnavali tudi dodeljevanje posojil krajevnim skupnostim na osnovi namenskega samoprispevka in zbiranja obveznic. Sicer pa bodo po nalogu upravljacev banke v bodoče v izvršilnem odboru budneje in stalneje spremljali gibanje sredstev in naložb ter sprejemali potrebne ukrepe, da bi stabilizacijska usmeritev in planska izhodišča čimbolj prišla do veljave.
Menili so, da bi morali s pomočjo gospodarske zbornice doseči pri vseh bankah na dolenjskem območju istovetnost stališč do naložb prednostnega pomena. Glede na vedno bolj zaostreno finančno stanje so pozvali delovne organizacije, naj takoj začno iskati lastne rešitve za boljšo likvidnost in doseganje boljših gospodarskih rezultatov.
inDJJSTRIJR fTlOTORniH VOZIL
novo mESTO
imv
Kolektiv, ki si je zastavil svoj ambiciozen proizvodni program, s srednjeročnim načrtom uresničuje del zastavljenih nalog.
Močno povečujemo proizvodnjo osebnih vozil ter stanovanjskih prikolic. Dograjene so nove proizvodne zmogljivosti in osvajamo zahteven proizvodni program v sodelovanju s francosko firmo RENAULT. Odpiramo nova dela in naloge, ki nudijo široke možnosti za zaposlitev tako strokovnemu kadru, kakor tudi drugim delavcem s poklicno šolo in nekvalificiranim delavcem.
Za povečano proizvodnjo in prodajo naših izdelkov iščemo nove sodelavce, ki jim nudimo zanimivo delo in možnost nadaljnjega izpopolnjevanja ter možnosti stikov s strokovnjaki jugoslovanskih in tujih tovarn, možnosti teamskega dela in dela na razvojnem področju.
Veliko pričakujemo od strokovnega kadra. Sleherni bo lahko uporabil svoje znanje, ki bo ustrezno cenjeno in vrednoteno, zato vabimo strokovnjake z različnih področij dela, ki bodo s svojimi izkušnjami prizadevno in zavzeto prispevali svoj delež k uresničevanju zastavljenih nalog in k razvoju slovenske avtomobilske industrije.
Našteli bomo samo nekaj področij dela, primernih za zaposlitev
KVALIFICIRANIH
DELAVCEV
NEKVALIFICIRANIH
DELAVCEV
IN DELAVCEV ZA PRIUČITEV
- MONTAŽA OSEBNIH VOZIL RENAULT 4 in montaža dostavnih vozil;
- MEHANSKA OBDELAVA: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, na avtomatih, polavtomatih, rezkalnih strojih, vrtalnih strojih in ročna obdelava;
- KAROSERNICA: kleparska, ključavničarska dela, električno varjenje, točkovno in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij;
- LAKIRNICA: kvalificirana avtoličarska opravila; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnenje, brušenje;
- PRESERNICA: ključavničarska dela in delo orodjarjev za vzdrževanje in nastavitev; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: delp na stiskalnicah in na liniji kolesnih obročev;
- NA PODROČJU MATERIALNEGA POSLOVANJA: transport materiala, skladiščenje in priprava materiala;
- TOVARNA PRIKOLIC: kvalificirana dela pohištvenih mizarjev in ličarjev; za nekvalificirane in priučene delavce: delo pri sestavi, obijanju in montaži prikolic.
VABIMO nove sodelavce za opravljanje del in nalog:
- DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE
- DIPLOMIRANE EKONOMISTE
- DIPLOMIRANE INŽENIRJE KEMIJE
- DIPLOMIRANE INŽENIRJE LESARSTVA
- DIPLOMIRANE ELEKTROINZENIRJE
za delo v razvojnem inštitutu, tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, zunanjetrgovinskem sektorju, tehnološkem oddelku, konstrukciji, prodajno—servisni organizaciji in na področju investicijske izgradnje.
-STROJNE TEHNIKE - EKONOMSKE TEHNIKE
- ELEKTROTEHNIKE
- KEMIJSKE TEHNIKE
- LESARSKE TEHNIKE
s prakso in brez prakse za delo v tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, vzdrževanju, lakirnici, proizvodnji prikolic, planskem oddelku, na področju
tehnologije, zunanje trgovine in prodaje gotovih izdelkov
- KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE
- KVALIFICIRANE AVTOLIČARJE
- KVALIFICIRANE MIZARJE
- KVALIFICIRANE KLEPARJE
- KVALIFICIRANE ELEKTRIČARJE
- KVALIFICIRANE TRGOVCE
- KVALIFICIRANE SKLADIŠČNIKE
za delo v proizvodnji tovarne avtomobilov in prikolic ter v vzdrževanju.
Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in spodnjega Posavja je našim delavcem omogočen avtobusni prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove avtobusne linije. Kandidate za zaposlitev vabimo, naj se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo seznanili z delovnimi pogoji.
Nastop dela je možen takoj.
Obveščamo vse poslovne partnerje in stranke, da| smo se preselili v nove poslovne prostore v Krško, CKZ 51, telefon 068-72-303. Projektivni biro IGM „SAVA' Krško
viba
film
Kupimo predvojne modele kamionov, avtomobilov in motorjev ter večje količine rabljenega stavbnega lesa in desk-VIBA FILM, Zrinjskega 9, Ljubljana tel. 061-325-971 V   J
RTV SERVIS
ZLATKO ŠEPETAVO C. K. 2.11 - KRŠKO
DELAVSKI SVET Rudnika rjavega premoga in industrije gradbenega materiala Kanižarica P.O.
RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let
1. TEHNIČNEGA VODJE DELOVNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
Diplomirani inženir rudarstva, 3 leta delovnih izkušenj kot tehnični vodja jame, smisel za organizacijo in koordinacijo dela, sposobnost sprejemanja odločitev in moralnopolitična neoporečnost.
2. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
Končana pravna fakulteta, višja pravna ali upravna šola, eno
leto delovnih izkušenj, sposobnost komuniciranja in dela z ljudmi ter moralnopolitična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev na naslov: Rudnik rjavega premoga in industrija gradbenega materiala Kanižarica, 68340 Črnomelj „Za razpisno komisijo."
Razpisni rok traja 20 dni po objavi.
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO
OB JA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
- KONTROLOR III izobrazba: strojni tehnik
- KONTROLOR v lakirnici izobrazba: KV ličar
- TEHNOLOG ZA TRANSFORMATORJE
izobrazba: elektrotehnik
Rok za vložitev prijav je 15 dni.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Poseben pogoj je poskusno delo.
V.
DES LJUBLJANA, n.sub.o. TOZD ELEKTRO NOVO MESTO LJUBLJANSKA 7, b.o. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
RAZPISUJE dela oz. naloge
- VODJE SPLOŠNE SLUŽBE TO,
pri opravljanju katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti.
Kandidati morajo za sklenitev delovnega razmerja poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da imajo končano višjo šolo pravge smeri,
- da imajo tri leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za opravljanje teh del oz. naiog bo izbrani kandidat sklenil za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih na naslov TOZD v roku 15 dni po objavi.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
Železniško gospodarstvo Železniško transportno podjetje LJUBLJANA n. sol. o., Ljubljana PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA-MOSTE, TOZD, o. sol. o. LJUBLJANA-MOSTE, Kajuhova 51
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VABI K SODELOVANJU
VEC KANDIDATOV za opravljanje del in nalog pri nakladanju in razkladanju blaga v skladišču in železniškem avto-prevozu.
Pogoj za sprejem: osemletka ali najmanj 6 razredov osnovne šole. Samska ležišča so zagotovljena.
Kandidati se sprejmejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija v 15 dneh po objavi, kandidate pa vabimo tudi na razgovor.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po seji komisije.
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p. o. Sevnica, Glavni trg 25 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela in naloge:
2 PRODAJALCA, 2 SKLADIŠČNA DELAVCA.
Pogoji za zasedbo: pod 1:
končana šola za prodajalce — KV prodajalec; pod 2:
nedokončana osnovna šola z najmanj 6 meseci delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih delih oz. nalogah.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo bo v dveh izmenah.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe za zasedbo objavljenih prostih del in nalog v roku 15 dni od dneva objave na navedeni naslov.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v roku 15 dni od preteka zadnjega dne za prijavo.
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPSCINE OBČINE BREŽICE
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD OSNOVNA SOLA ARTIČE
Kandidati morajo poleg zahtev, naštetih v 511. členu Tl P« izpolnjevati pogoje iz 89. člena Zakona o osnovni šoli.
Poleg naštetih zahtev morajo imeti kandidati ustrezne moralnopolitične kvalitete, biti morajo aktivni družbeno; politični delavci, iz njihovega dosedanjega dela pa mora biti razvidna sposobnost za organizacijska dela in zagotavljanje
vzgojnoizobraževalnih ciljev.
Aktivno morajo obvladati slovenski jezik.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Brežice v 20 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh P° poteku razpisnega roka
8
DOLENJSKI LIST
Št. 30 (1563) 26. julija
dežurni
poroč3jo
v ‘rčeniu so bili ranjeni oba d0 <5® ter Virantovi sopotniki La-’l'tUnkVf-r’i ^°-*ze Mohorič in Mirko CQ> Skrij so odpeljaliv bolnišnl
120.000 diana ploCevini pa Je za
USODNO
PREHITEVANJE
li pri^pl?. ob 20.30 je na magistrale^ vij?. 50-letni motorist
l-jubliarli h ,z. Mbrne na Poti Proti klopni|( Prehiteval tovornjak spri-
sn»ti n0”1-' takrat je i* nasprotne avtom • v'*no pripeljala z osebnim turistično prikolico Nade-krmii0mE Zrenianina- Motorist je s padel j Zadcl v levi vogal prikolice, “> obležal mrtev.
Branil mater, ubil brata
Maks Abram z Ledine z nožem grozil materi Neži — Vmes je posegel 18-letni sin in brat Vladimir
dooniH	DIN	~ 16. julija
rij. v eje	® stanovanja Tere-
17 rmn0^ v Krhkem ukradeno oniari c*"' ,Denar ie bil v kuverti v na( ' Umii°> da so dinarji dobili ti«; ,2aradi dveh Romk, ki sta se as vrteli okoli Novakovih.
18?s	^OM - V soboto ob
i^v, sta se na gradbišču novo-t»lri f3 zNravstvenega doma med 30-1 » .aniem stekla ponesrečila n*,,: Vojko Klančar iz Novega Male m Z^'letni Anton Kastelic iz siušif3 ^erovca- Na fanta se je stekel VtSta kilogramov težkih bdn«' .Odpeljali so ju v bližnjo hišnico.
ned*f-RT NA POTI V CERKEV - V Ivan	pQ*	Petib	seje 84-letni
maši ® Olrroglie odpravil k lest V ^borsko cerkev. Malo pred je t°if 3'*e °k pot' sosed. Zula 7j at še kazal znake življenja. umri'1'**' ie ugotovil, da je Zula zaradi možganske kapi.
Motorist signalom navkljub zapeljal pred vlak
ie -)»&e*ek malopred 14. uro se neo tni Alojz Koželj s Kruš-Obč- V!^a na motorju od
^idanerrfr0ti TrebnjemU- Plj
zaDri* • mostu Je nameraval &z Pr°8°’ čePrav ie <1 P"3 rdeča luč, slišati pa je o tudi zvočni signal, da prija vlak. Motorka, ki je iz Irebnjega peljala proti Ljubljani, je treščila v motorista. Kože-1 ia,^glo več kot 20 metrov daleč. Obležal je mrtev. Vlak je
moton>o kolo še 86 "•toov daleč..
V BOLNIŠNICO
Vnr PeteK okoli 14. ure je 49-letni pelid V ^'an*5 ® Novega mesta jjJjr z osebnim avtom po gorjanski je pu’ttaR pr°b Metliki. Pri Lokvici nasn - preved po levi, takrat mu je IvJ,*??! Pripeljal z osebnim avtom nem ti?01. “ Grosupljega. V čel-
V ponedeljek se je zgodila tragedija. Bratje ubil brata, kije Maks Abram (30 let) je prišel domov okoli poltretje popoldne. Bil je pijan, začel se je
Rrepirati z materjo, 52—letno težo Abram. Grobo jo je žalil. Malo pred peto ji je začel groziti s kuhinjskim nožem, rekoč, da jo bo ubil. Matije pobegnila na dvorišče, sin Maks pa ji je sledil.
Dogajanje je izpod kozolca, kjer je popravljal moped, opazoval Maksov 18—letni brat in Nežin sin Vladimir. Pograbil je 60 cm dolg kos toporišča in skočil proti bratu. Najprg ga je udaril po roki, v kateri je bil nož. Maks noža ni izpustil, Vladimir ga je udaril po glavi. Maks Abram je padel na tla, ležečega ga je brat do smrti tolkel po glavi s kosom toporišča. Zdravnik je ugotovil na glavi 7 večjih
OPEKEL SE JE V IM V
V petek zjutraj sc je v novomeški Industriji motornih vozil hudo opekel 19-letni Ivan Lukšič iz Jume vasi pri Stopičah. Lukšič je z avtogenim aparatom varil loke za stranska vrata R 4. Pri tem je uporabljal gorilnik, ki je bil prek naprave „gasfluks” priključen na osrednji tovarniški plinovod. Ko je Lukšič prižgal gorilnik, se je razletelo po-kazno steklo. Skozi odprtino je bruhnila varilna tekočina in začela goreti. Poškropilo je tudi Lukšiča, v goreči obleki je tekel po tovarni Najprej so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa na ljubljanski klinični center. Ima 30-odstotne opekline.
na Ledini pri Sevnici družinska z nožem grozil njuni materi, ran. Preiskovalni sodnik j e za Vladimira Abrama odredil pripor.
NIKOLI VEČ NA MOTOR
Minuli četrtek okoli 23. ure je Alojz Zupančič iz Meniške vasi peljal s kombijem po gorjanski cesti proti Novemu mestu. V Koroški vasi mu je v desnem blagem in preglednem ovinku pripeljal nasproti z motorjem 16-letni Marjan Bartolj iz Cerovca. Motorist je treščil v kombi in zadel z glavo v vetrobransko stekla Sopotnik Milan Krupič je obležal v cestnem jarku. Marjan Bartolj, ki je imel na glavi čelado, je v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam, Krupiča pa bodo pozdravili.
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Spet je oživela sla po kurjih bedrcih. Iz kokošnjaka Alojza Kostrevca v Hrušici je nekdo odnesel 18 kokoši. Putke so se pozabile zakleniti.
• V noči na 17. julij so še neznani storilci poškodovali v Gotni vasi kar 11 prometnih znakov. Nesmiselno početje: če „ubiješ” znak, še nisi zavrl prometa ali celo zgradil sodobne ceste.
• Pred dnevi je bilo ponoči vlomljeno v Ddenjkino trgovino na novomeški Cesti herojev. Ne-pridiprav je razbil steklo in vzel iz pisalne mize 1.000, iz blagajne pa 60 din. Za jestvine, pijače in druge nepapimate stvari se ni zmenil.
BO PEŠEC IZUMRL? — Parkirna stiska je v Novem mestu že tako huda, da so nekateri avtomobilisti zavzeli pločnike, bi tako se je morala vitka rjavolaska na naši sliki izogniti vsiljivi pločevini. V civiliziranih naseljih bi bilo obratno. Vsq na pločnikih.
»Inventura” za svoj žep
Antonu Cesarju dokazali, da je vpisal na popisni list motorni kosilnici, ki ju ni imel - Tri mesece zapora
Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 33—letnega Antona Cesarja iz Oikljevca pri Mimi zaradi vpisovanja lažnivih podatkov v uradno listino na 3 mesece zapora.
Cesarju so dokazali, da je kot pomočnik poslovodje v prodajalni KZ „Krka” v Mirni peči junija 1970 ob polletni inventuri vpisal na popisni list dve motorni kosilnici, kiju dgansko ni imel. S tem je skušal prikriti primanjkljaj 24.580 din.
Anton Cesar je dejanje odločno zanikal, trdil je, da kosilnic ni vpisal, bOi pa da sta vpisani, ker so ju pač
iirieli na zalogi. Zagovarjal seje tudi, da je bil v Krkini prodajalni le trgovski pomočnik. Senat mu je na podlagi izjav prič dokazal, da je takrat opravljal delo pomočnika poslovodje, da je torej bil odgovorna uradna oseba. Poleg tega so ugotovili, da je vpisal motorni kosilnici ravno Cesar in nihče drug. Zanimivo je, da teče sedaj zoper Antona Cesarja podoben mlajši postopek.
13. ure^^^O - V soboto okoli
* Sevni,! JC letni lože Metelko P'1 Boš ta n-	^	z osebnim avtom
d v n* proti Novemu mestu. Boštanjn n^° po hribu navzdol v Siku ie v ostrem desnem Zaheslo v l zana^ati, s ceste ga je i°Znik in 1 Iano- Ranjeni so bili Mo sopotniki Boris Mejak in
,*> Golobi E Sevnice ter Ste-r!?. hiorala E Apnenika. Slednja
i bolnišnk^ "a zdravlJeniu v
* 3o^. z motorčkom - ko
uSoboto‘ on Testcn “ Kakega Od poldne peljal z motorč-r ’ ga ien^e.tneja proti Kostanjc-u °b!ie pri odcepu proti vasi 9<lel je tacesl° 03 desno bankino. Se*jati ° hudo’ ‘h* so 8a morali
les tgpj	nnvnmallb/v 1« _1_ !*_;_
.	v*-
0|1 najbolj trezen.
V TOVORNJAK - Minuli četrtek okoli 11. ure je Franc Šetinc z Dobove peljal tovornjak po krški Cesti 4. julija. Za njim je pripeljal na motorčku 23-lctni Martin Flis iz Studenca in se zaletel v tovornjak. Flisa so najprej odpeljali v brežiško, od tam pa v novomeško bolnišnica
MOTORČEK PO SREDINI - V sredo, 18. julija, je l-ranc Brczovšek peljal avtobus s Senovega proti Krškemu. Na zoženem delu ceste v Sotclskem mu je nasproti z motorčkom po sredini oeste pripeljal 49-letni Mihael Cvirn iz Rožnega pri Brestanici. Avtobus je ustavil, vendar je kolesar zadel vanj in si zlomil nogo. Mavec so mu nadeli v novomeški bolnišnici.
DO SMRTI
Na Ljubljanski cesti v Kočevju je v petek dopoldne 55-lctni Jože Pirman, voznik kombija, na ravnem delu pred seboj zagledal pešca Ivanko in Jožeta Stoparja. Stopar je z levo roko ob sebi potiskal kolo, z desno pa voziček, naložen z lesenimi odpadki. Voziček mu je pomagala vleči 68-lctna Ivanka. Voznik kombija sc je odločil za prehitevanje v trenutku, ko je Stopar stopil na levo stran. Pirman je zbil oba pršca. Ivanka Stopar je med prevozom v zdravstveni dom umrla.
V PEŠCE
Alojz Gazvoda (25 let) iz Konca pri Stopičah je 18. julija ob 22.10 uri peljal z osebnim avtom proti Težki vodi. V Gotni vasi je dohitel skupino pešcev, ki so hodili po skrajni desni. Avtomobilist je zadel v 17-lctncga Jovana I.aliča iz Jcdin-ščice in ga podrl. Gazvoda je ustavil in I.aliča odpeljal na stanovanje. Kasneje je moral Laličv novomeško bolnišnico.
■
Artiče: poletna olimpiada
20. in 21. julija j e bil v Artičah odigran pivi del poletne olimpiade, ki sojo organizirale mladinske organizacije iz Artič, Globokega, Sromelj in Zdd.
Tekmovanje, v katerem s e bodo ekipe iz 4 krajevnih skupnosti pomerile v nogometu, rokometu, kolesarstvu, krosu, namiznem t enisu, strelstvu, šahu in košarki, bo trajalo do 18. avgusta, ko bo zaključek zanimive prireditve.
Najprej so moštva odigrala nogo-metni turnir: Končni vrstni red: 1. V GLOBOČINO - Na letošnjem republiškem padalskem prvenstvu Artiče, 2. Zdole, 3. Globoko, 4. v Prečni so bili na sporedu tudi figurativni skoki. (Foto: M. Bauer) Sromlje. V soboto dopddan so igrale rokometašice in rokometaši Vrstni red - ženske: 1. Artiče, 2. Zdole; mladinci: 1. Artiče, 2. Sromlje, 3. Zdole, 4. Globoka
Ostala tekmovanja bodo v drugih treh krajevnih skupnostih, proglasi tev zmagovalcev pa bo v Artičah, ko bodo organizatorji podelili priznanja in pokale.
M. JAZ BEC
Kupole nad Novim mestom
Na prečenskem letališču kopica prvenstev v padalstvu Odlična organizacija — Več kot 1000 gledalcev
Zadnjo nedeljo se je na novomeškem letališču v Prečni končalo večdnevno 12. mladinsko državno prvenstvo, ki si ga je ogledalo okoli tisoč f^edalcev. Novomeščani so konec tedna videli še 17. padalsko prvenstvo Slovenije za člane, 4. prvenstvo za mladince ter prvo republiško v likovnih skokih.
Novomeški modelarji v državnem
vrhu
Pančevo:	zmagal	Roz-
man in ekipa, Brudar tretji
20. in 21. julija je bilo v Pančevu 33. državno prvenstvo letalskih modelarjev, na katerem je nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz 26 jugoslovanskih aeroklubov.
Lahko zapišemo, daje minulo uspelo prvenstvo potekalo v znamenju tekmovalcev z Dolenjskega, Novomeščani so se na za-hfevno prireditev dobro pripravljali in dosegli vrsto lepih uspehov. Bržkone bi bili še uspešnejši, če bi na prvenstvo poslali kompletne ekipe.
Rezultati - razred modelov jadralnih letal F 1 A: - posamezno: 1. Rozman (Novo mesto) 1260 + 192, 10. Zulič (Novo mesto) 1221, 11. Grošelj (Novo mesto) 1197, 19. Jevšček (Novo mesto) 1157 itd. Nastopilo je 55 tekmovalcev. Ekipno: 1. Novo mesto 3575, 2. Zrenjanin 3524, 3. Celje 3505 itd. Vseh ekip je bilo 18.
Del novomeške ekipe
Modeli s pogonom na gumo F 1 B: 1. Kapctanovič (Visoko) 1260 + 161, 2. Alujevič (Split) 1260 + 157, 3. Brudar (Novo mesto) 1188, 22. Zulič (Novo mesto) 823 itd; ekipno: 1. Visoko 3473, 6. Novo mesto 2011.
Modeli na motorni pogon F 1 C: 1. Pavlov (Pančevo) 1260, 8. Grošelj (Novo mesto) 1066 itd.
Tako so Novomeščani na zadnjem državnem prvenstvu osvojili kar dve prvi mesti: prvak je postal Rozman, pokal za prvo mesto pa je osvojila šc ekipa v hudi konkurenci osemnajstih klubov. Odličen je bil tudi Martin Brudar s tretjim mestom, medtem ko so se drugi Novo-meščani izkazali nekoliko slabše, kot znajo. Navzlic temu je novomeška modelarska f ekipa do segla enega svojih največjih tekmovalnih uspehov.
J. P.
KOLESARJI PO POTEH AVNOJA
Tradicionalne kolesarske prireditve „Po poteh Avnoja” se letos udeležujejo kolesarji novomeškega Novoteksa. Nape tet apni dirki vozi-
4 /\m ni n , n H n :t. — 1.X~    1  
Novomeški teden kupol se je uspešno koričal, zakaj ob zelo dobri organizaciji je bilo tekmovalcem naklonjeno tudi vreme, tako da so domala vsi nastopajoči dosegli dobre rezultate. S svojimi nastopi so lahko zadovoljni tudi slovenski mladinci, zlasti 19-letni Darko Svetina, ___________________r_______________
član ALC iz Lesc, ki je v hudi jo domala vse najboljše jugcslovan-konkurenci osvojil tretje mesto. ske ekipe, tako da čaka novomeško
Lepe tekme smo videli tudi v ekipo težko delo. Letos vozijo v republiški konkurenci, prva mesta dolenjskem dresu Bat, Novak in pa so tokrat pripadla najbolj pri- izkušeni Božo Mijajlovič. Tekma, ki pravljenim tekmovalcem in tekmo- sc je začela v torek, bo končana valkam.	jutri, Novomeščani pa pričakujejo
Rezultati - mladinci, 12. državno uvrstitev med 10 najboljših ekip. prvenstvo: 1. Sumar, 2. Klajič (oba Vojvodina), 3. Svetina (Slovenija) itd.; mladinke: 1. Milanovič, 2. Jur-ca(obe Vojvodina, 3. Kranjc (Slovenija) itd.; mladinci-ckipno: 1. Hrvaška 993, 2. Slovenija 1004 itd.
Republiško prvenstvo - mladinci: 1. Svetina, 2. Lazar, 3. Smid (vsi ALC, 4. Spaniger (Maribor) itd.; člani: 1. Humar, 2. Meden, 3. Hrast,
4. Bunčič (vsi ALC), 5. Spaninger,
6. Vodušek (oba Maribor) itd.; ekipno: 1. ALC Lesce, 2. Maribor, 5.
Ptuj itd.
I. republiško prvenstvo v likovnih skokih: 1. ALC Lesce II, 2. ALC Lesce I, 3. do 7. Ptuj, Celje, Lesce III, Maribor I in Maribor II.
ZANIMIVA KOŠARKA
Košarkarski klub Kočevje pripravka za občinski praznik košarkarski turnir, na katerem naj bi
poleg domačinov nastopile še tri vrste. Povabili so Novomeščane, ljubljanski Slovan in Beti iz Metlike: Medtem ko sta prvi dve ekipi nastop potrdili, od Metličanov ni glasov, zato bodo povabili drugo ekipo.
A. ARKO
DOBRA BLAŽIČEV A
Na mladinskem pokalu republik in pokrajin so v reprezentanci SRS nastopih tudi Novomeščani. Najuspešnejša je bila Blažičeva, ki je s časom 15,3 na 100 m z ovirami osvojila bronasto medaljo in izenačila svoj osebni rekord, ki je tudi absolutni dolenjski. Tretje mesto je zasedel Kranjčič v skoku v daljavo s 679 cm, Košmerij je bil v teku na 800 m s solidnim časom 1:56,6 sedmi, Gačnik pa je v metu kladiva z rezultatom 37,92 m izboljšal svoj dolenjski rekord v kategoriji mlajših mladincev in zasedel 9. mesto.
JOŽE KERŠIČ DRŽAVNI PRVAK
Letošnje 23. državno prvenstvo v jadralnem letenju je bflo v Subotici, na njem pa je zelo uspešno nastopal tudi predstavnik novomeškega DLC Jože Ker^ šič. Naslov je Jože osvojil po trinajstih letih aktivnega letenja. Končni vrstni red — standardni razred: 1. Šimec (ALC) 5622, 2. Gatolin (Bg) 5586, 3. Peperko (Ce) 5498 itd.; odprti razred: 1. Jože Keršič (DLC Novo mesto) 6239, 2. Stepanov (Novi Sad) 5955, 3. Lilija (Celje) 5410 itd.
Na evropsko prvenstvo?
člani novomeškega KPA se pripravljajo na republišl prvenstvo — V reprezentanci štirje Novomeščani ?
Ko so pred časom v Novem mestu ustanovili Idub za podvodne aktivnosti, je porečano zanimanje za to novo športno dejavnost narekovalo, da so v okvira društva dejavnost razširili na nove panoge. Novomešča-ni oziroma Toplicani so se najbolj ogreli za hitrostno plavanje s plavutmi, podvodno orientacijo.
Najbolj znani jugoslovanski klubi za podvodne aktivnosti so dobili nove konkurente, ki so pod resnim vodstvom trenerja Draga Lesa hitro napredovali ter začeli na raznih tc-komovanjih segati po najboljših mestih. Ta čas so Novomeščani sredi priprav na novo tekmovalno sezono. Čaka jih republiško, državno pa najbrž tudi evropsko prvenstvo.
..Republiško prvenstvo bo 25. in vgusta v Kranju. Nani se pripravljamo posebno skrbno. Ne samo
zaradi tega. ker smo branilci naslova, pač pa zato, ker je obenem kvalifikacijska tekma za uvrstitev na tekmovanje najboljših evropskih plavalcev in plavalk. Morda ni prav, vendar vseeno povem, da se dres z državnim grbom, po letošnjih rezultatih sodeč, nasmiha kar štirim No-vomeščanom. Sc najbolj sta blizu vse boljša Danici Valiar ter Toni Strniša, precej možnosti za lep uspeh pa imata šc Miran Knap in Suzana Zevnik. Evropsko prvenstvo bo od 3. do 9. septembra v Franciji," pravi Drago Les.
Srečanje najboljših jugoslovanskih plavalcev m plavalk pa bo po evropskem prvenstvu v Zagrebu. Doslej so Novomeščani že nekajkrat naskakovali prvo mesto, a so imeli vedno precej smole. Letos pospešeno vadijo že od maja, v bazenu so enkrat na dan, kmalu pa bodo začeli vaditi dvakrat na dan. Zato člani uprave računajo, da jim tokrat ne bi smelo spodleteti. Dekleta so bila vsa ta leta v senci fantov in prav bližnja tekmovanja so priložnost, da tudi one posežejo po vidnejših uvrstitvah.
J. P.
DOBRE UVRSTITVE ATLETOV
Na Skokovem memorialu, ki je ena največjih mednarodnih tekem v Jugoslaviji, so nastopili tudi Novomeščani. Okleščen je v metu diska zasedel 4. mesto in dosegel dolenjski članski rekord: 46,12 m.
Mlajši mladinec Igor Sega je bil edini Jugoslovan v finalu memorial-nc discipline 100 m. Dosegel je čas 11,2 in bil 6., v p red teku pajc tekel desetinko hitreje. V teku na 400 m z ovirami, kjer so nastopih Shinc (srebrna medalja z 01 v Montrealu), King (tudi ZDA), afriški prvak Kimaiyo (Kcnja) in letos eden najboljših v Evropi, Švicar Haas, je Pcnca zasedel 4. mesta Pred njim so bili Shinc, King in Kopitar, za njim pa Haas in Kimaiyo, vendar je rezultat (52,8s) le povprečen.
m
SOPKRŠKO
„SOP Krško, Svet za delovna razmerja TOZD IKON Kostanjevica na Krki
objavlja
naslednja prosta dela oz. naloge:
I. VODENJE ELEKTRO DEL - 1 delavec Pogoji:
elektrotehnik - jaki tok,
3 leta delovnih izkušenj ali delovodja,
5 let delovnih izkušenj OD okrog 7.900 din.
II. SAMOSTOJNA ELEKTRlCARSKA OPRAVILA — 2 delavca
Pogoji:
KV električar,
3 leta delovnih izkušenj.
OD okrog 6.900 din.
III. ZAHTEVNA ELEKTRlCARSKA OPRAVILA — 2 delavca
Pogoji:
KV električar,
1 leto delovnih izkušenj.
OD okrog 5.800 din
ELEKTRO SMER - 1
IV. KONSTRUKTOR delavec
Pogoji:
elektrotehnik — jaki tok,
3 leta delovnih izkušenj. OD okrog 8.000 din
V. ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA — 10 delavcev
Pogoji:
KV ključavničar,
3 leta delovnih izkušenj.
OD okrog 5.800 din
VI. ZAHTEVNA VARILSKA OPRAVILA - 1 delavec
Pogoji:
opravljen varilski tečaj,
1 leto delovnih izkušenj.
OD okrog 4.800 din
VII. POKALKULANTSKA OPRAVILA - 1 delavec
Pogoji:
srednješolska izobrazba strojne tehnične smeri,
2 leti delovnih izkušenj.
OD okrog 6.700 din
VIII. KONTROLOR V PROIZVODNJI - 1 delavec Pogoji:
srednješolska izobrazba strojne tehnične smeri,
3 leta delovnih izkušenj.
Za vsa razpisana prosta dela oz. naloge veljata pogoja:
— odslužen vojaški rok,
— 2—mesečno poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov:
SOP Krško DSSS Kadrovsko splošni sektor CKŽ 141 68270 KRŠKO.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa.
SVETU OKOLI
BOLEZEN - Neki angleški časopis za medicinska vprašanja je objavil poročilo dr. Petra Roeja, v katerem zdravnik piše o nenavadnem primeru. Pred 40 leti je neki pacientki, takrat najstnici, svetoval, naj leže v posteljo, dokler ji ne bo odleglo. Dekle je leglo in se ni več dvignilo. In kaj jo je pred štirimi desetletji položilo v posteljo? Navaden prehlad.
ZVONENJE - Še tako velik ljubitelj zvonenja s cerkvenimi zvonovi ob koncu meseca junija ne more dolgo zdržati v angleškem mestu Saffron. 27. junija namreč od zore do mraka zvoni vseh 27 zvonov. Nenavaden običaj izvira iz leta 1600, ko se je neki trgovec izgubil v gozdu in ga je na varno spravil glas bližnjega zvona. V zahvalo je dal denar za vsakoletni Dan zvonenja. Svojeglavi trgovec že dolgo počiva in uživa grobni mir, Saffrončani pa morajo vsako leto za en dan pobegniti iz svojega rodnega mesta.
BUDILKA - Še tako glasno zvonenje pa ne more prebuditi hudo naglušnih oseb, zato je tovarna ur v sovjetskem mestu Erevanu pričela izdelovati posebne budilke. Ob določenem času budilke prižgejo močno luč, upeijeno v spečega. Poleti pa lahko namesto luči prebudi naglušnega ventilator, tudi vgrajen v novo budilko.
POLITIČNA ZADEVA -Dva od štirih roparjev, ki so oropali katino v Nici, sta se uslužbencem zdela hudo znana: eden je bil izrezani predsednik Valery Giscard d‘Estaing, drugi pa vodja opozicije Francois Mitterrand. Policija je hitro ugotovila, da se politika določenega dne nila šla vlomilce, marveč da so roparji uporabili gumijaste maske, narejene po podobi obeh francoskih državnikov.
VOJAŠKA MOČ - Če bi se
v monaški kraljevini pomerili vsi vojaki in vsi glasbeniki, bi vojaki odnesli kratki konec. Monako je namreč edina država na svetu, kjer je več glasbenikov kot vojakov. V narodnem orkestru igra 85 glasbenikov, v vojski pa je le 82 mož. Tako razmeije moči bi svetu ne bilo v pogubo, če bi bilo v vseh državah tako kot v monaški kraljevini.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kako se spaku po robu postaviti?
(Peronospore) še ni opaziti, grozdne plesnobe isto tako ne. Ta dva nepovabljena gosta počastila bodeta pa gotovo naše vinograde takrat, kadar bode vreme stanovitnejše in toplejše postalo. S škropljenjem in žvepla njem postavili se jim bomo pošteno po robu. Žal pa, da se še nekemu drugemu nepovabljenemu gostu nič kaj izdatno po robu postaviti ne bomo mogli, namreč kislemu ali senenemu črvičku, ko se bode v drugič prikazal, ko bodo jagode grozdja, kar ga še je, kakor grah debele postale. Ker je bilo tega spaka dosti ob cvetenju zaroda, ga bode gotovo tudi v označenem času.
Naj pa takrat dež nagajati prične, kaj bodemo še doživeli letos? Da nam bode potem grozdje, dasi še čisto zeleno, grdo gnjiti začelo, nima dvoma.
(Preteče ni), teden so uprizorili socijal-ni demokratje zaporedoma demonstracije zoper župana Luegeija in podžupana, ki sta ob neki priliki one delavce, ki so pohajkovali in razgrajali, imenovala sodrgo in pobaline. Kljub
silnemu dežju zbralo se je nad 5 tisoč delavcev, ki so klicali: ,,Fej Lueger”. Vsled teh klicov je policija zaprla 45 ljudi.
(P r i) streljanju proti toči ob nevihti 5. t. m. popoldne ponesrečil se je v Gadovi peči pri sv. Križu oskrbnik iz Krškega tako, da ga je silni strel iz prenabitega topiča popolnoma raztrgal in razmesaril.
(Iz Amerike) smo dobili od mašincev pisma, v katerih nam naznanjajo žalostno vest, da se nam je priljubljeni Blaž Petrič iz Pod-klanca v Klevelandu ponesrečil ter smrt storiL Neka gospa se je namreč vozila z biciklom čez železniško progo, a revici se je krilo zamotalo v kolo ter iz proge ni mogla naprej ne nazaj; priskočil je naš Blaž v pomoč, da bi jo rešil - a vlak prisopiha, raztrga gospo do smrti in Blaža tako rani, daje drugi dan izdihnil blago duša
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1899)
Pohištvo je pravo bogastvo
Staro pohištvo v slogu Ludovika XV. je šlo za med
V bogati dvorani VVinter Sporting kluba v Monacu so se pred dnevi nagnetle same bogate glave od industrialcev do velikih zvezd pop glasbe, vendar so najvišje letele — cene. Na javni dražbi so namreč prodali zbirko francoskega starega pohištva. Tako po izjemno dragocenih predmetih kot po višini cen sodi mona&a dražba med največje v tem letu. Presenetila je celo izkušene mačke iz londonskega Sothebyja.
Na javni dražbi je bil 201 predmet iz 18. in 19. stoletja; nekdq so pripadali slavni družini kupčeval cev z umetninami Wildensteinom, sedanji prodajalec pa je bil Akram Ojjeh, arabski mogotec, ki stalno živi v Franciji
Poglejmo si nekq cen. Par kotnih predalnkov v slogu Ludovika XV. je šel za 608.920 dolarjev, za nekaj več so prodali navadni predalnik enakega sloga. Vsem navzočim pa je zaprlo sapo, ko sta se dva agenta kosala, kdo bo kupil kričavo okin-čan predalnik; na koncu je zmagal predstavnic neke londonske galerije, ki je pristal da plača 1,7 milijona dolarjev. Izklicna cena je bila „samo” 117.000 dolarjev.
V celoti so na javni dražbi iztržili 12,8 milijona dolarjev. S tem se je monaŠca dražba uvrstila na drago mesto na svetu. Več denaija je menjalo lastnika le lani, ko so prodajali zapuščino mogotca Roberta von Hirscha.
Odveč je premišljati, kaj vse bi se dalo narediti za ta denar. Gotovo pa bi z njim lahko nasitili neprimerno več lačnih ust, kot je prinesel kupljenega ponosa.
Predalni slogu Ludovika XV.
1. 1	eš	prejšnje križanke										
1 rl			«		z*.	—,		‘.i		-	*—	..
$			—	s	K	o	r	-r.v	i	M	V	
		•v ■	...	K	A	p	A	MU	R	O	R	A
				A	N	£		r	f	r	l	K
Iti			£ >P	1' A	H	R. A	i T	f t	> T	i V	s O	7
				u	K	3*r	0	T	fjo	ji	V	V
		[T	&	K	A	R		A	M	T	A	p.
r ^ t h	l	s	r	A	S	O	c	r	A	R.	N	A.
	h	T	f	t-	A	K	1		1	A	1	T
i ^ -	ti	e	r	e	c	....	A	L	1	M	6	A
• e|t|	[e	k	A	&	A		M	e	&	&	"	•
Odrešilno čiščenje krvi
Pomoč ljudem z revmatičnim vnetjem sklepov prihgj*
cirali nadležne faktoije v ^ celicah in plazmi, bi lahko zagotovili trajno olaj^ ali celo zdravilo.
^ TfTiuuTini[
Sandra Rachel, 36-letna gospodinja, je imela neznosne bolečine. Celo pri oblačenju je potrebovala pomoč. Otekline njenih sklepov so bile pogosto tako hude, da ni mogla vstati s postelje. Zdelo se je, da ji nobeno zdravljenje ne bo pomagalo. Tako je bilo pred nekaj leti. Danes se Rachel z lahkoto obleče, hodi. Njeno okrevanje je posledica novega načina eksperimentalnega zdravljenja, ki bo tako kot njej lahko pomagal mnogim žrtvam revmatoidnega vnetja sklepov.
Nihče še ne ve, kaj je vzrok tej bolezni. Menijo, da se nekaj belih krvnih celic izjalovi — morda zato, ker se v sklepih pojavi tujek, mogoče virus. To -povzroča kronično vnetje, lahko razje hrustanec, kosti in vodi do deformacij.
Da bi filtrirali te celice ali tujke v krvi, so si zdravniki pomagali s posebno tehniko za ločevanje sestavin v krvi. Tri ure kri počasi odteka iz človeškega telesa v centrifugo, kjer se z vrtenjem ločijo po teži njene sestavine: težke rdeče celice ostanejo na dnu, bele celice na sredini, plazma na vihu. Tako škodljive snovi selektivno odstranijo in ostanek krvi nemudoma vrnejo pacientu.
Trije zdravniki v zdravstvenem centru Cedar-Sinai zdravijo 12 pacientov z revmatoidnim vnetjem sklepov, ki jim nobena zdravila ne olajšajo bolečin. Odstranjujejo jim ali plazmo ali plazmo in bele krvne celice. Podobno v Bethesdi odstranjujejo samo bele krvne celice.
Kakor koli že, zdravljenje je doseglo dobre rezultate, toda še vedno je zelo drago in dolgotrajno. Če pa bi lahko identifi-
»Dolenjski list« v« vsako družino
SIC za voznike motornih vozil DE pri ZSAM Kočevje v Kočevju. Trg zbora odposlancev 30 (Dom telesne kulture).
VPISUJE V SOLO
ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL ZA LETO 1979/80
P ogoj: dokončana osemletka
Vpis do 15. 9. 1979 oz. do zasedbe, v društveni pisarni. Trg zbora odposlancev 30, Kočevje.
POLEG TEGA VPISUJEMO KANDIDATE ZA D KATEGORIJO.
Pogoji:
Vozniško dovoljenje C kategorije — 3 leta, praksa na vozilu C kategorije — 2 leti
Vpis do zasedbe.
Stalno pa vpisujemo v avto—šolo za voznike amaterje A, B in F kategorije.
Člani združenja imajo 10% popust, njihovi ožji svojci pa 5-%.
AVTO ŠOLA ZŠAM
Vse več ločite* in „koruzarjev’
Krhajoče se zakonske * — Okrnjena družiti ognjišča
Zakonske vezi v mod* družbi so že pošteno skrh1 Ne samo da niso več tako n* ne, kot so bile nekdaj, so se začele povsem w Posebno poročilo, katereg8, pred dvema tednoma iz< ZDA, govori o tem, da *e število ločitev izjemno mo* dvignilo v zadnjih osmih le' Res je, da ni Amerika, ločitev tiče, nikoli uživ ’ svetovnega ugleda, vendar p1; podatek, da bo polovica ott® rojenih to leto, večino življa preživela v družbi z enim si roditeljem, kaj malo razvei va. Kako se bo živdjenjej okrnjeni družini poznalo otrokovi duševnosti, por< ne ugotavlja.
Po drugi strani pa je mivo, da poročilo navaja I dvojitev števila tistih, k>| domače ognjišče spletajo z1 cerkvenih in državnih zako* „Na koruzi" je leta 1970 ži’ pol milijona Američanov,' pa so „koruzaiji“ dosegi' število 1.100.000. Večina^ no nepriznanih zakoncev1 stara manj kot 25 let.
Več je tudi žensk, kat£ ostanejo zakonske dolžnost, pravice nepoznane. Leta je bilo takih med Amerik, mi 10,5 odst., zdaj pa jih f 18 odst.
t X. nesk°nčni vsakdanjosti je bava ®°*^e P13211 *k in požar za-
M. GORKI
Navest13 *-*u')ezen 08e*>" P. T. de CHARDIN
Jffuanje posojil je kot pla-^ z opeko vroki.
R. A. HEINLEIN
""'"'"■»IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
prelaz čez velebit
capkova
drama
S VI c. prakanton
revicina
država
ar. dražil no nasladilo
enčnod arhan gelov
reka na pe loponezu
mijjzesov
fr. mesto ob reki meuse
N raju uufcl
oklesfcek
a za prevoz nafte
bos. reka
snet na grozdju
princip/la priparzih
predstojnik
pavoslavl
samostana
brinovcc
m\4
klena
eskimska
■kotaH
inakarska
ulaga edo
ra/v oj m
mm
teza
embalaže
modna
tkanina
Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
1
DIB
R
m
I
Iz cesarjevega kotlička v svet
Stara kitajska zgodba pripove-uJe, da je nekega dne filozof in v^.aJ. Cen Nung, ki je vladal nad *ini ozemljem južne Kitajske, =** v kotličku vodo, da bi si Popravil napitek - pitje vročih "JP-tkov je že od nekdaj kitajski °Mcaj. Ko je Nung čakal, da voda ^*fre> je zapihal veter in v kolli-k nasul nekaj lističev z bližnjega revesa. Listki so prevreli v vodi in P**1 trenutek se je rodil čaj. Cesar ■le okusil dišeči napitek in ga ves navdušen nacj ubornim okusom PnP°ročil v pitje vsem. To naj bi * dogodilo leta 2737 pred našim Odtistihmal je pitje čaja Pognalo globoke korenine ne san>o v njegovi domovini Kitajski, ^Upak po vsem svetu.
®°taniki vedo, da je bilo dre-vesce, s katerega se je vsulo listje v cesagev kotliček, Camellia Thea sinesis, čajevec po slovensko, oziroma njegov davni prednik, ki je Se divje rasel. Ni zgodovinsko dokazano, da je človek čaj res odkril tako, kot pripoveduje kitajska zgodba, gotovo pa spada čaj med najstarejše kulturne rasdi-ne. Sloviti švicarski botanik andolle je zapisal, da človek goji CaJ že štiri tisočletja.
„MUCENA”
RASTLINA
Čajevec raste kot divje drevo fletno samo še v odmaknjenih P^delih Asama in Bengalije, med-f*1 ko na Kitajskem, Japonskem, g n<^j*> naSri Lanki, jugu ZDA, v Uii* in še nekaterih deželah
Amerike in Afrike raste le kot gojena rastlina. Čajevec je menda edina kulturna rastlina na svetu, kateri človek ne pusti, da bi odcvetela in rodila plod. Na velikih plantažah čaja nenehoma in sproti trgajo mlade lističe, vršičke pa prisekujejo, da rastlina ne more zrasti visoko in je obiranje lažje. Edino posebna vrsta asamskega čajevca ima deblo visoko od 15 do 20 metrov, drugače pa čajevci rastejo le v obliki nizkega grmičevja-
Za pripravo čaja so primerni le lističi. V njih je veliko aromatičnih snovi; vsebuje celo več kofeina kot kava
V rodčajevk spadajo tudi razne vrste kamelij, ki so zelo iskane okrasne rastline. Najbolj poznane so japonske kamelije, katerih veliki cvetovi lepo diše in so izredno nežnih belih in rožnatih barv.
CAJNA POGAČA
V vseh deželah proizvajalkah čaja so predelovalnice postavljene blizu plantaž. Lističe obranega čaja je namreč treba čimprej posušiti. Ce jih takoj sušijo na vročem zraku, dobijo zeleni čaj. če pa jih suše šele potem, ko se v lističih že izvrši fermentacija, dobijo črni čaj. Po sušenju lističe drobijo in drobir preberejo. Za kupce v osrednji Aziji drobir stis-nqo v čajne pogače, za kupce v Evropi in drugih deželah pa sortirani in mešani čaj nasujejo v vreče. Kasneje ta čaj še malo mešajo z različnimi dodatki in
primesmi. Samo to je pravi čaj. Naši ljudje ga imenujejo tudi ruski čaj, čeprav so ga v Rusiji spoznali precej kasneje kot drugje v Azgi.
POT PO SVETU
Iz svoje prvotne domovine Kitajske so pripravo čaja in rastlino samo zanesli budistični menihi. Z njimi je šlo tudi ime „tča”, katerega koren je ohranjen tudi v slovenski besedi čaj. Ko se je pitje čaja širilo po Aziji in Indiji, je na Kitajskem ..božanski napitek”, kot ga je imenoval neki pesnik, doživel pravo čaščenje. Pitje čaja je postalo obred, v katerega so vpletli filozofijo in religiozne občutke. Obredno pitje čaja so najvišje razvili na Japonskem, kjer je ta obred postal manifestacija zena.
Evropejci so morali čakati na ..peno tekočega žada” ali na „vodo mladosti", kot so zaneseno
o čaju govorili vzhodni pesniki, lep čas. Za Rusi, ki so do čaja prišli s posredovanjem mongolskih karavan, so sc prvi seznanili trgovski Benečani. Prvi tovor čaja je
priplul v Benetke leta 1559, v Anglijo, sedanjo novo domovino čaja, pa leta 1598. Deset let kasneje so ga pričeli z' Daljnjega Vzhoda uvažati tudi Holandci.
Prva srečanja s čajem so bila previdna. Najstarejši poznani reklamni oglas iz leta 1659 govori o .jzvEtnem kitajskem napitku, ki ga priporočajo vsi zdravniki”. Tča, tay ali tea je hitro prodiral v angleško	in zahodnoevropsko
družbo kljub protestom duhovnikov in nekaterih vladarjev.
In ko že govorimo o čaju, moramo	omeniti pomembno
zgodovinsko vlogo, ki jo je odigral leta 1773. Z njim se je začela ame riška vojna za odcepitev od angleške krone. Bostonski delavci so v znak protesta pometali v morje celoten ladijski tovor čaja iz Anglije. Dogodek, s katerim se je začela zgodovina ZDA, je znan pod nazivom ,.bostonsko pitje čaja“.
Kljub	slabim zgodovinskim
izkušnjam	pa je čaj ostal pijača
številka ena v Veliki Britaniji. V povprečju potroši Britanec 4 kilograme čaja na leto, kar je nedosegljiv svetovni rekord. Pri nas je potrošnja neprimerno manjša in dosega nekaj dekagramov.
Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na uklenjenega Vinka jima je jok zapiral besedo.
Gazda Katič je zrl v obdolženca nekako škodoželjno. Povedal je resnico o Vinkovem bivanju pod njegovo streho in pripomnil: „Mrcina štajerska, doma naj bil bi ostal pri očetu, in mu ne bi bilo treba v verigah in v spremstvu žandaijev v zapor!“
Zasliševanja so trajala pozno v noč. Razodela pa niso nič novega, nasprotno, govorila so za popolno osumljenčevo nedolžnost.
Ponoči je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro navsezgodaj je moral na kraj zločina k mlinu v grapi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je odločno zanikala, da bi bil uklenjeni kdaj poprej v mlinu.
Orožnika sta ga odvedla v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda okoliščine, primerja trditve prič in odloči, ali se osumljeni preda poroti v presojo ali pa ga izpusti že preiskovalni sodnik, ker manjka dokazov.
Vest o aretaciji morilca bogate starke se je že razširila po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob S cesti, da bi videli zločinca -domačina, sina poštenega ^ očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so J letele na uklenjenega pikre opazke, grožnje ter celo pljun-* ki.
Tik pred Brežicami se je prebil skozi špalir zijal Majda-kov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma:	.Nedolžnega	ženeta v zapor! Ali žandarji
nimate oči in ušes? Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakaiji!"
Johan je vpil, da so ga vsi dobro razumeli. Za besede in namigovanja polbedaka se nikdo ni zmenil.
Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora.
n.
									
n
$
i *
•1 ^if
Potem se je	"m	iz
žepa potegnil	.	rancoskih
zlatnikov. To je bilo P',8	Kapetan
Sanglier jih je Pot*eAj	v°jake.
Jaspera so seveda *a •	^uirovo
truplo pa odnesli v kr* $	j.	1*asneje se
je vrnil Velika	pV*	se . 1,1 mu je
bingljal nov skalp-"	e	spolnila
usoda obeh izdajale«^
113.
V trdnjavi je tačas umiral seržant Dun-ham. Ob njegovem ležišču je klečala objokana Mabel. »Ne jokaj, ljuba hči,« ji je govoril stari vojak, »moja ura je prišla. Glej, Stezosledec ti bo kakor drugi oče.« Z zadnjimi močmi je položil njeno roko v njegovo in nato zatisnil oči za zmeraj. Še isto popoldne so ga pokopali in četa vojakov mu je izkazala poslednjo čast.
114.
Cez nekaj dni je bilo vse nared za odhod. Tedaj je Stezosledec poklical Mabel v stran in ji svetoval, naj raje odide z Jasperom v svet, kakor da bi ostala pri njem v divjini. Le stežka se je Mabel odločila, potem pa se je ganjena poslovila od Nattyja. S seboj je vzela tudi prijateljico Junitau. Stezosledec in Velika Kača sta spet ostala sama. In to je tudi konec druge zgodbe.
Nekoliko pred prevratom so poslali pisca te povesti kot za vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem natančneje spoznal rojake, od katerih me je od otroških let ločil poklic. Med drugim sem od starih očancev zvedel, da je nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v tako » imenovanih Čajnselah v bližini hrvaških mlak kar na sre-S dini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so ^ slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni vedel nikdo. V podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj resnice.
Pri nas na domu se je tedaj mudil hišni prijatelj Joža Klajnšek. Po rodu je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tovarni usnjenih izdelkov v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi izumrlih jamskih medvedov. Rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi rekli, da je bil preizkušen jamar. Njemu sem zaupal ljudsko izročilo o kapniški votlini.
Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in krenila od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo. Po grapah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina, in to zaradi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in neznatno grmovje.
Ob robu Kostanjevine ima kočarijo dokaj priletni Palo-ški Tona. Spraševala sva možakarja, če je kdaj čul o kaki N jami kje tukaj na vrheh. Palošku je bila znana samo ^ ljudska tromba, da pa bi bil on in njegovi pradedje £ sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabi-£ la sva ga s seboj in rad se nama je pridružil, ker je imel ^ Č<IS
* Že pri površnemu pogledu obširne Kostanjevine me je J presenetilo dejstvo, da je v gozdu več vdolbin, ki so na ^ dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim J dračjem. Pobočna ravnica, ki je porasla s kostanji ter % bukvami, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in ^ kotline dajo sklepati, da bi se utegnila kje skrivati votli-S na.
3 Začeli smo hoditi križkraž po hosti, vsak na svojo ^ roko. Ko sem šel mimo večjega grma, se mi je zazdelo, % da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. ^ Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se > razgrebanja goščave. Po nekaj korakih smo stali ob robu S kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko J luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo 5 jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo
dračje ter drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin.
S Tonetom sva Jožeta navezala na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga pri priči izvlekla, če bi mu grozila kaka nevarnost.
Komaj se je dedec z lučjo stiščal skozi luknjo; drčal je nekaj časa po vrvi in kmalu zavpil, da je na trdih tleh. Cula sva iz jame sporočilo, da se nahaja v prostorni cerkvi in mu lahko brez nevarnosti slediva. Pritrdila sva vrv za deblo bukve, in že sva bila pri jamaiju.
^ Nad nami in pred nami je bila prostorna kapniška 5 jama, daleč nekje v globini šuinljanje tekoče vode ...
Medla luč svetilke me je koj poučila, da nismo odkritelji jame.
Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele pločevine na enem koncu, Ravno težke palice, kakršnih dotlej še nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, kot so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Pokazal sem najdbo tovarišema.
■ ##/##/########/##/#«/'#/############«# ■
POSEBNA UGODNOST - ENKRATNA PRILOŽNOST - POSEBNA UGODNOST - ENKRATNA PRILOŽNOST
& • mm
C
3
novoles
v.
VELIKA
RAZPRODAJA
STILNEGA POHIŠTVA, KOPALNIŠKEGA PROGRAMA KOLPA IN
PREDSOBNIH ELEMENTOV PIKO
OD 30. JULIJA DO 11. AVGUSTA
VSAK DAN OD 10. DO 19. URE
V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE GRM
V NOVEM MESTU
BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM ZA NOVO MESTO
IN OKOLICO
 N
I
^ -o ^0
% S
l >
%
a
\
5
z
>
-o
30
I
0
s
-o
0
l
C
0
1
o
(Ji.
r
k
£
KRKA
„KRKA' TOVARNA ZDRAVIL n. sol. o. NOVO MESTO
želi pridobiti delavca za opravljanje del in nalog
TAJNICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV v kadrovsko splošni službi
Kandidat mora imeti končano ekonomsko ali 4—letno upravno administrativno šolo in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Zaposliti namerava tudi več ekonomskih tehnikov za delo v računovodstvu ter delavcev s končano 4—letno srednjo šolo ali 3—letno trgovsko šolo za opravljanje del ekspeditorjev v prodajnih skladiščih TOZD MARKETING. V prodajnih skladiščih se delo opravlja v dveh izmenah.
Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, prosimo, da v roku 15 dni od dneva objave pošljejo ponudbe na naslov: KRKA, tovarna zdravil, Cesta herojev 45, 68000 Novo mesto — kadrovski oddelek.
R AZG LAŠA
naslednja dela in naloge za delo v novem obratu mešalnice v TOZD BIOKEMIJA:
a) NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA
b) SKLADIŠČNEGA DELAVCA
c) SAMOSTOJNEGA DELAVCA
Z a opravljanje navedenih del bi želeli dobiti delavce, ki imajo
— končano osemletko ali vsaj 6 razredov osnovne šole in
— odslužen kadrovski rok.
De lo je enoizmenska Osebni dohodek je odvisen od zahtevnosti posameznih del in nalog v razponu od 3.700,00 do 4.000,00 din
ter dela in naloge
d) VODOVODNEGA INŠTALATERJA v delavnici za instalacije in cevovode v TOZD TEHNOSERVIS in
e ) TOPLOVODNEGA INŠTALATERJA v Zdravilišču Dolenjske Toplice v TOZD ZDRAVILIŠČA
Za dela pod d)
se zahteva končana 3— letna obrtna šola za vodovodnega inštalaterja in 1 leto delovnih izkušenj, pod e)
končana 3-letna obrtna šola za toplovodnega inštalaterja in 2 leti delovnih izkušenj.
Vsi, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovne organizacijo, naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh v kadrovsko splošno službo KRKE, Cesta herojev 45. 68000 Novo mesto.
J
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE
komisija za prosta dela in naloge razpisuje:
1. VEČJE ŠTEVILO KV KROJAČEV - KFOJAClC.
Pogoji:
1. KV krojač
krojač ica
Delovno razmerje se sklene za hedoločen čas s polnim elovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa.
sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, B	M|	gostinstva	in	storitev,
Kflercator n. sub. o., ljubljena
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATOR-VELEPRESKRBA n. sub. o. NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
MEČ NKV SKLADIŠČNIH DELAVCEV
Pogoj za sprejem: v poštev pridejo moški z odsluženim vojaškim rokom.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Rok za prijavo je 1 5 dni od objave. Pismene vloge sprejema splošna služba TOZD Standard Novo mesto. Glavni trg 3.
J
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO-TOZD KOMERCIALA
objavlja prosta dela oz. naloge za
1. TAJNICO TOZD KOMERCIALE Pogoji:
- srednja administrativna šola,
- eno leto ustreznih delovnih izkušenj,
- pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
2' .f0M°2NEGA SKLADIŠČNIKA V SKLADIŠČU MATERIALA IN SUROVIN Pogoji:
- osnovna šola,
- 2 leti z delom pridobljenih izkušenj.
3.	VILICARISTA V SKLADIŠČU MATERIALA IN SUROVIN
Pogoji:
- osnovna šola,
- vozniški izpit za viličarja,
- eno leto z delom pridobljenih izkušenj.
DS SS— RAZVOJNA SLUŽBA objavlja prosto delo SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA
Pogoji:
— diplomirani arhitekt ali gradbeni inženir,
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj.'
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.	^
r
-n
dolenjka
obiščite
DOLENJKO
12
DOLENJSKI UST
BODO PRIDOBILI - Skupna gradnja pošte, garaž za avtobuse in garderobe TVD Partizana na služi lahko za primer, kako lahko v krajevni skupnosti ob dobrem sodelovanju vseh gradijo ' ptembne družbene objekte. Pošta ne bo tako od rok, v bližini pa sta zdravstvena postaja in šola. Fabinci GOP bodo objekt pokrili te dni. (Foto: Železnik)
razprave o “”'?ru uresničevanja srednje-z ,ne8a načrta razvoja niso bili sed°-L°*in* z doseženim. Pred-nik izvršnega sveta Avgust egoričič je omenil, da tudi in r?Zv°ju marsikje odstopata	republiških povprečij. Ob
do/	. deležu občanov in
°vnih ljudi trebanjske
treh6 za ^*trej5' razv°j je po-5° predvsem omeniti, to je ^ udaril tudi predsednik občin-nr! ?^uP^ine Tone Žibert,pri-£ lenost ljudi za številne
f^bpevlTVeliko so sto-2aet^rajevne skupnosti, saj velja
[nanj razvite občine v Slo-
Drv! • so nj^ov'	med
vom>' združevali denar za raz-, J- “o Žibertovem mnenju bi v ^ razvoju lahko dosegli še
Spet so delili
manj razvite KS se je spet nabralo 275.000 din
Dogovor o pospeševanju manj razvitih krajevnih skupnosti v tre-banjski občini ni mrtva črka na Papirju. Denar za ta namen se zbira 'udipo samoupravnem sporazumu o Združevanju in uporabi sredstev za financiranje del v KS. Od zadnje I delitve do konca maja se je zbra-tesPet nekaj denarja, za manj razvi-. v občini so izdvojili 275 v? 0v-
obč' z^oru krajevnih skupnosti __ 'nske skupščine ni bilo pripomb Predvideno razdelitev. KS Sve-dobila 100.000 dinarjev za 'A1QWjanje cest. Dobrničanom g Pn5l0 prav 50.000 dinarjev pri zne "i' prw'zorija za pošto. Enak PRn priPada KS Knežja vas za go °V° krajevne poti Selce-Babna KS	zncse'c	je namenjen za
^“-Šumberk za posodobljanje ‘ • Dober gospodar ohrani nekaj djjj rvc’ v ta namen so dali 25.000
na
“"Je bo PO! bo
skupnosti Svetinje in
nje u
Mspev, ?°bita
umberk imata za posodoblja-CesJ uveden krajevni samo-elc> zato je prav, da akciji Den^ tud‘ družbeno podporo. bo<j0 Za cesto proti Babni gori nabav	zlasti	za	prevoze	in
brig3(j°rj^natc,’a*a- Soddujejo tudi
več, če bi se za manj razvite občine bolj zavzela banka, gospodarska zbornica in predvsem večje delovne organizacije. „Le—te širijo svoje zmogljivosti pretežno na svojih sedežih, delovno silo prevažajo od drugod, če so ljudje predolgo zdoma, pa ni dobro.“
Najbolj nezadovoljni so še vedno s trgovino in gostinstvom. „0 hotelirstvu še vedno ni mogoče govoriti. Slabo je tudi, ker ni razvito družbeno kmetijstvo,“ je menil delegat Kovačič z Mirne. Direktor Trima Ivan Gole je navedel težave, s katerimi se ubadajo v združenem delu. „Lažje je dobiti denar kot dober kader,“ je opisoval nezavidljivo pomanjkanje stDkovnjakov. V kolektivih manjka ekonomistov, gradbenih, strojnih in drugih inženiijev. Nadaljnji uspešni konkurenčni boj teija ustreznejšo kadrovsko zasedbo. O tem bi se moralo združeno delo dogovoriti z izobraževanjem.
V republiki se snuje nov sistem pomoči manj razvitim. Po vsej verjetnosti bo vključeval bolj dele občin oziroma kra-
VSAJ VEDO, ČIGAVA JE
Delegati iz krajevne skupnosti Veliki Gaber so na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine potožili, kako hudo so zvozili tovornjaki makadamsko cesto Zagorica - Velike Dole. V tem tednu naj bi se cestišča lotil gredet V odgovoru je bilo tudi povedano, da je cesta občinska. Zaenkrat ni možnosti, da bi jo asfaltirali. Več možnosti obetajo šele dogovaijanja za ureditev tako imenovane partizanske magistrale od Žužemberka do Radohove vasi.
PRIPRAVE NA NAČRTE
Mirenska Dana si je za letos zastavila zahteven proizvodni načrt Pregled po mesecih dokazuje, da ga bodo uresničili in celo presegli V novem srednjeročnem načrtu ne bodo le dopolnjevali sedanje opreme in nadomeščali dotrajano. Med prvimi n; doga mi bogradnja hladilnice in naprav za predelavo sadja
»Ostajamo praznih rok”
.  Energija gre mimo trebanjske občine
Bri l. ^" ieSttl “ * poleti močneje zabliska,
tiBbaj,- v- ^ktrično energijo, tožijo v daljni občini nad neustreznim gre je v°c*n>rn omrežjem. Seveda ne na p0rZ? strc*e> tudi nekajkrat povečala na®:!3 clektrične energije je kriva, zijava več ne zadošča.
j^ole, direktor Trima in pred-banjj. z<>ora krajevnih skupnosti tre-Poraba °)*®ne, trdi, da niti sedanja ^dcim t' us*^a-icnfl’ M šete pred-jepfjj' Tudi trebanjsko gospodarstvo pcViJo elektrogospodarstvu
precej denarja, v zameno pa je prejelo bore malo. Težave so tudi z drugimi viri energije. Nič ni bilo storjenega, da bi plinsko napeljavo vsaj delno približali Dolenjski.
Trebanjski občini kaj malo koristi, če jo bo pri Šentrupertu prečkal 400 kilovatni daljnovod, prinesel bo le sitnosti, saj bo potreboval dolg in širok koridor. Trebanjsko gospodarstvo bi potrebovalo 110-kilovatno povezavo, da bi imelo dalj časa mir v preskrbi z električno energijo.
A. Ž.
trebanjske novice
Veliki načrti
Mirenska KS: samo za ceste 24 milijonov dinarjev
Med vsemi šestnajstimi krajev-nimt skupnostmi v trebanjski občini ima mirenska ene od najzahtevnejših načrtov. Na mizi prizadevnega predsednika sveta KS inž. Maksa Kurenta so štiri različne pogodbe za posodobljanje cest v skupni vrednosti 24 milijonov dinarjev. „Začclo se je dobro," predsednik ne skriva zadovoljstva in pristavi, da se je že na referendumu opredelilo za program nad 80 odst. ljudi. „Poleg tega bodo dali še v prispevkih okrog štiri milijone dinarjev, ponekod tudi po 33 tisočakov na družino, v povprečju pa ne manj kot 15.000 dinarjev. To je velik denar," hvali pripravljenost ljudi
Z deli so začeli od Gomile skozi Brezovico do meje s sosednjo krajevno skupnostjo. Po tem programu naj bi asfaltirali 16,4 km cest, kar pa ni vse. ,,1’rihodnje leto naj bi na Mirni vse električno omrežje kablirall Več zelenih površin nameravamo urediti še letos. Krajevna skupnost je v dogovoru s Kmetijsko zadrugo za stare prostore njene trgovine z reprodukcijskim materialom. Krajevna skupnost si bo prizadevala dobiti strokovnjaka in urediti servis za najrazličnejše gospodinjske in kmetijske stroje. Zadruga bo za slednje dobavljala rezervne dele. Kmetje s številnimi stroji zdaj ne vedo, kam po strokovno pomoč."
S pristojnim zavodom bi radi prišli tudi do dogovora, kaj je pod spomeniškim varstvom, kaj je dovoljeno spreminjati in kaj ne. Tako bi z manj težavami urejevali pročelja hiš in drugo. Kot pravi predsednik Kurent, naj bi že v jeseni pripravili predlog za poimenovanje ulic. Miren-čani so znsmi kot družabni ljudje, ki pridno delajo v številnih društvih. Ko sc lotevajo kakšne naloge, tvorno povezujejo kar največ dejavnikov. Tako ■je bilo pri obnovi Partizana, s sodelovanjem šole, PTT ih Partizana pa pravkar raste novo lepo poslopje.
„Vso pohvalo zaslužijo lovci. Njihov novi dom v Zapužah je vreden vsaj 300.000 tisočakov. Tam imajo sedaj lepo urejen prostor, ki lahko sprejme nad tisoč ljudi," meni predsednik Kurent.	a.	2.
Stavbe bodo - kaj pa notri?
Zdravstvena služba v novomeški občini ima najšibkejše točke v notranji organizaciji in v pomanjkanju opreme ter kadrov - Pri gradnjah bo srednjeročni plan dosežen
Da se zdravstveno stanje prebivalstva novomeSce občine popravlja, imamo dokaze v porastu življenjske dobe, v padcu smrtnosti zaradi nalezljivih bolezni, v zelo redkih smrtnih primerih zaradi tuberkuloze, v nizki umrljivosti dojenčkov ter v dejstvu, da je med umrlimi vedno več starih nad 50 let. Po drugi strani pa imajo živi in zdravi celo vrsto pripomb na zdravstveno službo.
poprijeti, kjer še zaostajajo
^rebanjska občina najuspešneje napreduje med uradno priznanimi nerazvitimi občinami|    v republiki — Ob sistemskih ukrepih odločila delovna vnema ljudi
j^oliko je v zadnjih letih napredovala trebanjska občina v tako rpnovanem ,,klubu" enajstih manj razvitih občin v Sloveniji, pove , to, da se trebanjska občina danes ne bo mogla \eč uvrstiti v ta 'JSpo tedaj veljavnih merilih.	*	•
Delegati zbora krajevnih i uPn°sti občinske skupščine drugi udeleženci razprave o
jevne skupnosti. Delegati iz| trebanjske občine lahko pri razpravah o oblikovanju novega | sistema v mnogočem pripomorejo s svojimi izkušnjami.
ALFRED ŽELEZNIK
Medtem ko se na eni strani povečuje življenjska doba občanov, pa na drugi obolevajo že mlajši ljudje. Podatki kažejo, da jih je nad 30 odstotkov, ki so prišli po pomoč v ambulante, obolelo na dihalih. Poškodbe prizadenejo malo nad 10 odst. prebivalstva, bolezni prebavil so zastopane malo pod 10 odstotki, sledijo pa bolezni ožilja, kosti, mišic in veznega tkiva ter ostale. Čeravno se zdiavstveno stanje ljudi popravlja, je vse več potreb po zdravniški pomoči in vse več želja.
Ko so to dni pod pretresom javnosti vsi družbeni plani interesnih skupnosti, je tudi zdravstvena prišla na vrsto. Iz podatkov je razvidno, da
bo sedattje petletno obdobje uspešno končano, kar zadeva investicije v objekte, močno zaostajanje pa je pri notranji organizaciji zdravstvene službe in pri opremljenosti ambulant. Kljub novim stavbam mora na primer občan še vedno skozi dva laboratorija (v zdravstvenem domu in v bolnišnici), če je iz ambulante pri splošnem zdravniku poslan na specialni pregled. Dvojno jemanje krvi itd. pa ni zgolj neprijetnost za posameznika, ampak tudi dvojno stane delovne ljudi.
Med prav tako hudimi težavami je pomanjkanje kadrov v zdravstvu. V novome&i občini manjka samo v osnovni zdravstveni službi 64 ljudi,
Inž. Maks Kurent:
„V slogi je mogoče veliko narediti."
TELEFON V MALEM SLAINIKU - Te dni krajani KS Mali Slatnik končujejo zadnja dela za napeljavo telefona. Z njim se jim bo uresničila dolgoletna ždja, zato jim ni žal trada. (Foto: V. Mikec)
od tega 8 zdravnikov in 8 zobozdravnikov, 25 medicinskih sester itd. Štipendirajo . sicer 22 bodočih zdravnikov, vendar se včasih zatakne: ko bi moral zdravnik službo nastopiti, pa ni stanovanja.
„Urediti vse naštete težave, kolikor je le mogoče še pred iztekom sedanjega petletnega obdobja, štejemo za glavno nalogo," je pred kratkim izjavil Tone Pirc, predsednik izvršilnega odbora občinske zdravstvene skupnosti, ki bo- predlagala tudi način in metode dela, s katerimi bodo predlogi lahko postali praksi	R.B.
DAVKI, DAVKI
Davki občanov, ki jih odmerja in pobira davčna uprava, so bili v letu 1978 v novomeški občini odme ijeni v skupnem znesku 66,4 trilijona din, dolg iz leta 1977 pa je znašal’ 3,5 milijona Odpisanih je bilo le za 703,677 din davkov in prispevkov.; Do konca leta so občani plačali; 63,2 milijona din, dolg 6,023.211' din pa je prenesen v letošnje leta , Lani seje davčna obremenitev povečala za 20 odst v primerjavi z letom' 1977, vplačila pa so sc povečala le-; za 16 odst., zaradi česar se je dolg zvišal za 69 odst. V zvezi z izterjavo davčnih obveznosti je bilo izdanih 11.115 opominov, 513 prepovedi na izplačilo osebnih dohodkov, izvedli pa so tudi zemljiškoknjižna zavarovanja in rubeže. Zelo velik je tudi dolg pri prispevkih za starostno zavarovanje kmetov, ki je večji od enoletne odmere prispevkov. Izhaja pa še iz leta 1972 in 1973, ko je bil ta prispevek uveden.
PIONIRJI V BRIGADI
V soboto se je z M DA „Suha krajina „79“ vrnila pionirska brigada ,,Janez Mrak", v okviru katere je delalo 40 pionirjev iz osnovnih šol v novomeški občini. Pionirji so se na delovišču odlično odrezali, v interesnih dejavnostih pa so bili celo najboljši. Že v nedeljo, 22. julija je odšla za 14 dni v Suho krajino nova pionirska brigada, ki jo prav tako sestavlja 40 pionirjev iz osnovnih šol v novomeški občini.
Delati malo - živeti dobro?
Kako stabilizirati gospodarstvo? — Nujno moramo povečati produktivnost dela
V sredo, 18, julija, je bila seja zbora združenega dela občine Novo mesto. Kljub pereči in pomembni tematiki pa razprava ni zaživela Največ pozornosti so delegati posvetili analizi izvajanja dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1976—1980. To pa ni naključno, saj je do konca tega srednjeročnega obdobja le še dobrih 16 mesecev.
Delegati so ugotovili, da se kljub	jo znatno počasneje kot raste do-
nekaterim premikom na bolje pre-	hodek, saj dosega stopnja rasti ko-
počasi uveljavljajo novi družbeno-	maj polovico stopnje rasti dohodka,
ekonomski odnosi na področju pri-	Hitreje od načrtovanega rastejo tudi
dobivanja in razporejanja dohodka,	osebni dohodki, pri čemer ne upo-
združevanja dela in sredstev,	števamo produktivnosti dela. Pre-
uveljavljanja dohodkovnih odnosom med proizvodnjo in trgovino ter tudi v delitvi sredstev za osebno, skupno in splošno porabo.
V rasti družbenega proizvoda zaostajamo za planom za 21 odstotkov, v produktivnosti dela pa kar za 34, kar pomeni izvor mnogih težav na mnogih področjih, tako tudi v izvozu. Produktivnost predstavlja le tretjino povečanja družbenega dohodka, kar dve tretjini pa gresta na račun ekstenzivnega zaposlovanja.
Kljub temu, daizgubarjev sicer ni bilo veliko, skrbi dejstvo, da je rentabilnost poslovanja prenizka in da sredstva za reprodukcijo narašča-
hitro narašča tudi skupna poraba.
Tudi na področju novih investicijskih naložb plan ni uresničen, do večjih načrtovanih naložb v agro živilstvu in trgovini pa sploh ni prišlo, čeprav so razmere resne, celo kritične.
Osnovna naloga torej še vedno ostaja neuresničena. Gospodarstvo je nujno treba stabilizirati, pri čemer ima pomembno vlogo prav produktivnost dela.
ZDENKA UNDlC
Novomeška kronika
NOVA
IMENOVANJA
Delegati zbora združenega dela skupščine občine Novo mesto so na seji 18. julija potrdili predloge komisije za volitve in imenovanja, da sc za naslednje 4-lctno obdobje imenujejo na razpisana dela in naloge individualnih poslovodnih organov v šolah naslednji kandidati za ravnateljico Osnovne šole 29. oktober Smarjcta Irena Markelj, za OS Žužemberk Ciril K osni na, Ana Blažič za ravnateljico Zdravstvene šole Novo mesto in dipl. psDiolog Marjan Stokanovič za ravnatelja Vzgojne posvetovalnice. Hkrati je skupščina imenovala dipl. ing. Boža Hočevarja za v.d. ravnatelja Izobraževalnega centra tehničnih sttok v Novem mestu in mag. Janeza Usenika za v.d. ravnatelja Tehniške šole v Novem mestu.
IZBIRA PA TAKA - Ljubiteljem kvalitetnejših filmov, ki bi se jih v Novem mestu prav gotovo nekaj našlo, tudi poletni spored kino predstav v obeh kino dvoranah v Novem mestu ne obeta obilice umetniškega užitka. Poleg raznih hongkonških filmov, poceni kriminalk in filmske bere po vzoru ljubljanske „Slogc“ le redko „prijadra“ k nam kakšen kvalitetnejši izdelek sedme umetnosti.
SARDINE PO DOLENJSKO? -Kako ,.prijetna" je vožnja v prenatrpani avtobusih predvsem poleti, je še predobro znano vsem, ki nimajo jeklenih ..konjičkov". Gneča sc je z uvedbo postnih dnevov predvsem ob konicah še povečala. Sicer pa -naj bo vesel, kdor sc lahko zrine v avtobus po drugi uri. Kako sc vozi, sploh ni več pomembno.
LE DVA NOVA - Ta teden seje Novo mesto povečalo le za dva nova prebivalca. Rodili sta: Suhrcta Zaj-mi s Partizanske 11 - 1'atrrira in Mira Vrbine i/. Kosove 3 - deklico, ki bo ime dobila naknadno.
je bOo treba odšteti 30 do 50 din. Cene ostalim pridelkom so bile: za breskve 28 din, marelice 40 din, hruške od 20 do 36 din, nova jabolka 28 din; naprodaj pa so tudi že slive po 25 do 30 din. Za kilogram novega krompirja in kumar je treba odšteti po 10 din, za paradižnik 20 din, papriko 25 din, kilogram nove čebule pa nas „olajša" za 20 din. Jajčka so stala od 2,80 do 3,50 din.
CENE LE POCASI NAVZDOL -Kljub dokaj visokim cenam sadja, zelenjave in drugih pridelkov sc na novomeški tržnici tare kupcev. Za med so šle te dni predvsem banane, ki so naprodaj po 16 din, snetana -skodelica velja 25 din, sir je bil po 2 din za kepico in grozdje, za katerega
Ena gospa je rekla, da bo občinska uprava zaradi varčevanja prešla na izkoriščanje sončne eneigije. V novem, steklenem poslopju bo tako vroče, da vode za kavo skorajda ne bo treba zavreti.
ZA SPOMENIK NA GORNJIH LAZAH
Pobuda, ki jo je pred časom sprožil odbor Belokranjskega odreda, da bi zbrali denar za postavitev novega spomenika na Gornjih Lazah leta 1981, se pravi ob 40-letniri tragedije prve belokranjske čete, je padla na plodna tla. Do sedaj so krajevne organizacije ZZB NOV v črnomaljski občini in pododbori Belokranjskega odreda po vsej Sloveniji zbrali že več kot 400 tisočakov.
Viniško naselje miru
Ugodnješi vetrovi za uresničitev stare zamisli - V Vinici naj bi se zbirali mladi iz vsega sveta
TABOR V ADLEŠIČIH
V ponedeljek, 30. julija, bo okoli 40 tabornikov črnomaljskega odreda Belih brez začelo taboriti ob Kolpi v Adlešič ih; taborjenje bo trajalo do 10. avgusta. Po večletnem mrtvilu so lani v Paunovičih organizirali prvi tabor, letošnji v Adlešičih, na katerem bo tudi precej najmlajših tabornikov, pa je posvečen predvsem pridobivanju taborniških spretnosti in pripravam na taborniške mnogoboje, ki se jih bodo poslej udeleževali tudi črnomaljski taborniki.
25 GLASBENIH ' »PRIPRAVNIKOV”
Črnomaljska glasbena šola bo v šolskem letu 1979/80 sprejela v pripravnico 25 novih učencev. V pripravnico se lahko vpišejo učenci prvega in drugega razreda osnovne šole in le izjemoma starejši. Starši, ki želijo, da bi njihov otrok razvijal svoje glasbene sposobnosti, ga morajo prijaviti do 14. septembra.
Nič čudnega ni, da se je zamisel, da bi uredili naselje mini, porodila prav v Vinici, kjer so ustanovili tudi prvi klub OZN v Sloveniji, ki je še danes med najbdj delavnimi, če ne celo najboljši v naši republiki. Viniški klub, katerega sedež in idejno središče je tamkajšnja osnovna šola, je v svojem dolgoletnem delovanju pripravil že visto akcij, ki so jih sčasoma razširili na Slovenijo pa tudi širše. Med njimi je najbdj znana akcija »zeleni planet".
Pred dvanajstimi leti so v Vinici prvič začeli razmišljati o tako imenovanem naselju miru. Izdelali so tudi že idejne osnutke tega naselja, potem pa je vsa stvar zamrla, pa ne po krivdi zagnanih Viničanov, pač pa menda iz strahu, čeprav povsem neutemeljenega, da bi ta dela ogromno stala. Oče te zamisli in dejavnosti kluba OZN sploh, ravnatelj tamkajšnje šole Anton Troha, ki kljub oviram ni nikoli obupal nad naseljem miru, takole pripoveduje: »Celotno naselje se bo razprostiralo na malo manj kot štirih hektarih zemljišča ob Kolpi. Jeseni naj bi sklenili dogovor med republiko, črnomaljsko občino in našim klubom. Stara obljuba zavezuje občino, da bo odkupila zemljišče, brigadirji pa naj bi naredili zemeljska dela.“
Načrt predvideva, da bo v naselju
t 'mm
m
hotel, v katerem bo konferenčnaI dvorana z 200 sedeži, čitalnica in | drugi potrebni prostori, da bodo tul lahko potekali razni seminarji in 1 druge oblike idejnopolitičnega! izobraževanja mladih iz vse Slo-1 venije. Gradnjo hotela naj biprevze- f la kakšna gostinska organizacija. j V drugem delu pa je načrtovan tabor z okoli 70 šotori, v katerih naj bi preživljala počitnice mladina iz številnih držav. Tabor bo seveda I imel urejena igrišča, dve kopališči,] vsak šotor naj bi imel komunalne | priključke. Vsak dan naj bi bil posvečen drugi državi, posamezna] država pa se bo na ta dan predstavila | s svojo kuhinjo, pripravili bodo f predavanja o tamkajšnji kulturi, gospodarstvu itd. V načrtu je še nebivalno naselje hišic z arhitekturnimi značilnostmi posamezne države, članice OZN.	A.	B.
ČRNOMALJSKI DROBIR
GOLAŽ V LOZI — Lovska družina Loka je v nedeljo na Bistrici
pripravila občinsko prvenstvo v streslo
ljanju na glinaste golobe. Seveda po tekmovanju ni šlo brez velike veseli-
ce, kije na Bistrico privabila številne ljudi. Lovci so sicer na to računali in
pripravili velike količine lovskega golaža, ki pa ga je kljub temr hitro zmanjkalo. Ko so ljudje, ki jih niti dež ni pregnal, še zvečer spraševali po dobrem golažu, so dobili odgovor, da se golaž še v lozi pase.
SPET V SLOVENSKI LIGI -kljub neljubim zapletom bodo v prihodnji sezoni nogometaši NK Bela krajina igrali v 2. slovenski ligi zahod, skupaj z Novim rres toni, Kočevjem in drugimi klubi. Na izrednem občnem zboru pred kratkim so igralci odločno povedali, da nočejo več nastopati v karlovški ligi, češ da so tam zelo slabi pogoji za igro. Tudi gledalci bodo tako spet prišli na svoj račun, saj derbi me d črnomaljskimi in	nov one škimi
nogometaši vedno privabi na štadion številne gledalce.
VELIKE OBLETNICE — Množica ljudi 'a vse občine in gostov seje v nedeljo udeležila osrednje občinske proslave dneva vstaje, 60-letnice KPJ-ZKJ, revolucionarnih sindikatov in vi niške republi-
Pšenica ne plenja na betonu
Pozidava najboljše kmetijske zemlje se mora slej ko prej maščevati
V razpravi za osrednjo točko dnevnega reda na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Metlika o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v tej občini se je razvila živahna razprava, ki je pogosto segala prek začrtanih okvirov. Tokrat ni bilo prvič, da so o teh vprašanjih razpravljali na skupščini, zato so tudi lahko prišla na dan razna stališča, ki so se deloma nakazovala in oblikovala že na prejšnjih obravnavah teh problemov.
Med drugim je bilo slišati, ko je bil govor o prehodu na ekonomske stanarine, da bodo le—te še najmanj prizadele standard neposrednih proizvajalcev, češ da je teh najmanj v dmžbenih stanovanjih. Ker pa je menda tako povsod v Sloveniji, se, tako je razpredal razpravljal ec, pri
tudi
uvedbi ekonomskih stanarin tako zatika in ovinka.
Precejšen del razprave se je sukal okoli kmetijskih zemljišč, ki jih v občini namenjajo za zazidavo. Res
SPREHOD PO METLIKI
V KULTURNEM DOMU NI prireditev, morda zato ne, ker jepoletje in so ljudje na dopustih, morda ni denarja, morda ni pravih organizatorjev. Vendar sedeži i
i ne samevajo,
v dvorani je bilo že več sestankov, išči ........................
tudi skupščina občine je že zasedala. Morda pa je to le posrečen način, kako navaditi ljudi hoditi v kulturni iram, da stoli ne bodo prazni, ko se bo pričela širiti z odra kultura.
MLADINSKA KNJIGA IZ NOVEGA mesta je odprla blizu prodajalne Žito knjigarno. Prostor je iepo urejen, je ob poti, ki vodi v osnovno šolo, zato bodo učenci oskrbljeni z vsem, kar bodo od njih zahtevali učitelji. Sola se je res komaj končala, vendar bo treba kmalu poseči v žep. Dnevi bežijo, ključ v šolskih vratih pa čaka odklepanje.
PRAZNIK KS GRADAC
V soboto, 28. julija, bodo krajani krajevne skupnosti Gradac proslavili svoj praznik v spomin na 26. julij 1942, ko so italijanski okupatorji iz maščevanja izropali in požgali domove partizanov, njihove svojce pa izgnali v internacijo na Rab. V soboto ob 15. uri bo v obnovljenem kulturnem domu v Gradcu slovesnost s kulturnim programom, najzaslužnejšim krajanom bodo podelili priznanja OF, pred spomenik padlih borcev pa bodo položili venec. Po svečanosti bo pred gasilskim domom tovariško srečanje.
je, da v metliški občini to ni v tem trenutku zelo pereč problem, vendar so tako delegat kmet kot kmetijska strokovnjaka metliške zadruge opozarjali, kam lahko pripelje pazidovanje najboljše zemlje. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja se pač odločajo za zidavo tam, kjer je to glede na komunalno opremljenost in ceno gradnje sploh najbolj ugodno, medtem ko se nihče ne zmeni za kmetijsko manj vredno zemljo, ki pa je kot po pravilu bolj odmaknjena Opozarjali so, da je tako privarčevan denar, če gledamo naprej, vse prej kot dobra naložba Kot vzrok za tak odnos do zemlje so navajali tudi smešno nizke odkupne cene. Za denar, s katerim kupiš tri do štiri litre bencina, dobiš kvadratni meter najboljše kmetijske zemlje, ki je s tem za kmetijstvo za vedno izgubljena.	A.	BARTELJ
IZLET
HORTIKULTURNIKOV
Metliško hortikulturno društvo je v svojem obstoju v veliki meri pripomoglo, da ima mesto lepši videz. Društvo poskrbi, da si člani lahko ogledajo tudi druge kraje naše domovine, zlasti hortikulturno zanimive. Tako sc bodo v okviru svojih izletov v soboto odpravili na pot v Gorenjski kot in v Cerkno.
PRED DNEVI SO POLOŽILI asfalt od vasi Radoviči do Božako-vega. Zadevo so opravili delavci Slovenija-ceste in vaščani so navdušeni nad njimi. Vas Radoviči je dobila tako povsem novo podobo, i kateri so pripomogli vaščani sami : delom in denarjem, ki so ga irispevali za položrtev asfalta. Ni im žal, saj pridejo zdaj v hišo s čistimi čevlji.
metliški tednik
*>*!»
mm
TA NOVO SPREJEMNICO GROZDJA - Pred metliško vinsko Idetjo so skopali globoko gradbeno jamo, da bodo pripravili vse potrebno za namestitev nove najsodobnejše sprejemnice grozdja.
Na sveži zrak!
Trimska transverzala kočevskega planinskega društva
4rl
m
  ________________bmm^bBO	___
VELIKO DELO, DROBNE JEZE — Z nekajmesečno zamudo so začeli v Kočevju in primestju polagati telefonski kabel, s katerim se bodo zmogljivosti telefonskega omrežja zelo povečale in zadostovale še za prihodnje desetletje. Obsežna dela so povzročila nekaj jeze med občani, ko so jim razkopali gredice in uničili delček pridelka za domačo rabo. Ko bi z deli začeli ob dogovorjenem času, bi tega ne bilo. (Foto: M. MARKELJ)
Kmetijstvo »prideluje” izgube
Polletne izgube kočevskega gospodarstva so manjše — Kmetijstvo pa še tiči v njih — Rešitve ni videti
Po prvem letošnjem tri-itki
mesečju so bili podatki službe družbenega knjigovodstva za kočevsko gospodarstvo kaj malo spodbudni; sedem tozdov je začetne mesece »pridelalo" izgubo in to precej večjo kot lani v enakem času. Na polovici leta je stanje že boljše, saj so tiste delovne organizacije, katerih dohodek niha sezonsko, že izplule iz izgubarskih voda. Z izgubami se otepa samo še kronični bolnik kočevskega in sploh sioven&ega gospodarstva — kmetijstvo.
Nič ne kaže, da bo kmetijstvo letos in v prihodnje rešeno izgub. Sanacijski program je sicer rodil-dobre sadove, vendar poglavitnega ni odpravil, ker izgub v sedanjih razmerah ni mogoče odpraviti. V Kočevju poudarjajo, da so poglavitni krivci izgub objektivni vzroki - podražitve krmil, energije, prevoza, nizke cene kmetijskih pridelkov - v eliko manj pa subjektivni. Tozd Govedoreja prinaša kar 87 odst. celotne izgube v kmetijski dejavnosti, zato je njegov problem ključne narave. Kot največji proizvajalec mleka v Sloveniji se iz dneva v dan sečuje z velikim raz-
korakom med proizvodnimi stroški in prodajno ceno mleka. Kljub sorazmerno dobri notranji organizaciji, moderno kmetijski tehnologiji, številnim stranskim dejavnostim ne more premagati finančnega prepada med stroški in dohodkom. Izguba je tolikšna, da prikriva celo uspešne napore zaposlenih; med drugim se lahko pohvalijo z visoko povprečno mlečnostjo pri kravah in pridelavo lastne in s tem cenejše krme.
Ko v Kočevju razmišljajo o svojem kroničnem gospodarskem bolniku, vse pogosteje ugibajo, ali je prav, da izgube krijejo le z občinskimi sredstvi saj mleko, prinašalca izgub, pijejo tudi drugi, Predvsem Ljubljančani
M. MARKELJ
Da bi kočevsko planinsko druSm čimveč občanov navdušilo za M0 po svežem zraku skozi kočevsk® hoste in gozd do razglednih točk, j* odbor sklenil narediti trim*« transverzalo po Jasnicl
Transverzala je urejena z vseffli oznakami in kažipoti ter skrinji«*1111 z a kontrolne žige. Izdelani so k°n' trolni dnevniki za žige obhoda j® značke. Pot je speljana na pogori* Stojne z izhodiščem v Kočevju ® poteka do Livoldskega .vrha (99® m). Tu je prvi kontrolni žig. Nato s® vrača delno po isti poti na hrib k razvalini gradu Fridrihštein (971 iw-Grad je dal sezidati Friderik H-Celjski, sin grofa Hermana II-i Veroniko Deseniško. Tu je žig št-" !
Sledi spust po oznakah in ponovni vzpon na Mestni vrh (1022 m z lepim razgledom po vsej Dolenj* in v druge smeri. Žig št III- * Mestnega vrha pridemo po oznakah do društvene planinske koče P11 Jelenovem studencu (850 m). Ttt dobite žig št. IV in značko a* prehojeno pot Kdor bo označeno pot prehodil štirikrat, bo lah* zbral celotno zbirko štirih različnih značk transverzale. Za vsako p°* morate imeti poseben karton dne*; nika, ki ga dobite v trafiki nasproti kavarne Zvezda.	A.	ARKO
iti
tam
lusk
Za:
Nn
Wča:
«om
ba
Pro
vini
»bi
mn
tbr
Via,
aku
Por
cah
Str,
DROBNE
iz Kočevja
ŽE DRUGA - Planinsko društvo Kočevje, bo imelo od 1. avgusta svojo drugo oglasno desko v izložbi turističnega društva na avtobusni postaji Na nji bodo objavljali redna poročila za člane in ostala obvestila. V pisami turističnega društva bo mogoče dobiti tudi kartone Dnevnika za trimsko transverzalo.
S
KOČEVSKE
ULICE, ULICE - Mesto se je v zadnjih letih tako razširilo z novim1 stanovanjskimi hišami, da so pr*ve težave z imeni novih ulic in so se* ter s preimenovanji starih ulic. Ni41 domačini ne vemo za vse. fr*! neugodno je, ko ne moreš poved*11 tujcu, kje je ulica, ki jo išče. Mogoče bi se dal izdelati plan mest* * imeni ulic, katerega bi obesili P° gostinskih lokalih, trgovinah, avl*h šol in na avtobusni postaji
ZAMRLI SAH - Občani st sprašujejo, kaj je v Kočevju s šahom. Ne gre za kavarniški šah, pač pa ** klubsko organizirani šah. Se pre11 leti je bilo Kočevje znano šahovsko f sedišče v Sloveniji predvsem z® mladinski kakovostni in množični «ela šah, pa tudi člani kluba so veliko, Bledi pomenili	fo	ih
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
V okviru Delavske univerze je bil letos v Ribnici prvič odprt en oddelek ekonomske srednje šole za študij ob delu. Letnik je uspešno končalo 23 slušateljev, ki bodo jeseni nadaljevali z delom, odpreti pa nameravajo še en oddelek. Delavska univerza je tudi pismeno obvestila vse zaposlene pri zasebnih delodajalcih o možnostih vključitve v vse oblike izobraževanja ob delu v | Ribnici
Ti delavci se bodo lahko izobraževali brez lastnega plačila stroškov šolanja, saj gredo sredstva v ta namen iz sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju.
mm
Krajevne skupnosti volile
Izvoljena telesa začela z delom — Sprejeti programi
TABOR KONČAN — 15. julija se je končal prvi *abor likovnikov^ Ribnici, v okviru katerega je teden dni ustvarjalo 11 slovenski*1 slikarjev in kipaijev. Razstava vseh del bo odprta ob septembrske111 ribnišcem sejmu, dve skulpturi pa si že lahko ogledamo na vri11 grada. (Foto: Z. Lindič)
Nedolgo tega so v vseh krajevnih skupnostih v ribniški občini izvolili nove skupščine, svete in izvršne organe kra-I jevnih skupnosti. Dve manjši krajevni skupnosti - Sveti Gregor in Velike Poljane — pa sta posebnost, saj tu skupščino sestavljajo vsi krajani
Na zborih občanov so že povsod sprejeli programe dela za leto 1979, tudi skupščine krajevnih skupnosti so jih že potrdile, za njihovo uresničevanje pa so odgovorni izvršni organi krajevnih skupnosti.
Novo izvoljena telesa torej ne odlašajo z delom, kar je tudi
prav, saj jih čaka veliko zastavljenih nalog.
Z. LINDIČ
Z REŠETA
BRIGADA DOMA — 14. julija se je vrnila z republiške delovne akcije
»Brkini ‘79“ mladinska delovna brigada »Fran Le vstik“, ki je za svoje udarniško delo prejela več priznanj.
SODRAŽICA VABI
12. avgusta bodo v Sodražici (pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti) izročili namenu prenovljeno stavbo bivše oljarne. V stavbi bodo dobile prepotrebne prostore za svoje delo družbenopolitične organizacije in gasilsko društvo. Slovesnost bo združena s proslavo ob 80-letnici obstoja gasiLskcga društva Sodražica. Društvo bo ob tem jubileju od gasilske zveze iz Ribnice prejelo novo cisterno, zaslužnim gasilcem pa bodo za dolgoletno delo podelili več priznanj. Na slovesnosti bo slavnostni govornik Srečko Arko.
»ZAKONSKI PROBLEMT - V Ribnici si že dalj časa prizadevajo ustanoviti zakonsko posvetovalnico. Kdaj bo pričela z delom, ni znano, saj sc še vedno ubadajo s problemom kadrov, iščejo pa tudi primerne prostore.
IZDANE SKRIVNOSTI GOBARSKE RASTI - Obilno deževje v zadnjem času je omogočilo izredno bogato gobarsko letino, predvsem na Mali gori. Vendar najbogatejša gobarska področja niso več »skriv-nost“. Po dežju sc namreč ni pojavilo samo veliko gob, temveč tudi veliko gobarjev, ki so pobrali v glavnem vse gobe.
SLAVNOST V JURJEVIČI
Osrednja občinska proslava v počastitev 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, je bila v Jurjeviči pri Ribnici Združena j« bila s slavnostjo ob 70-letn*«1 delovanja gasilskega društva Jurjeviča.
Ob tej priložnosti so spominsko ploščo padlim borcem prenesli z bivšega zadružni* doma, ki ga sedaj uporablja tozd Sukno Jurjeviča, na gasilski do**1 v Jurjeviči Proslave ob dnevu vstaje so priredile tudi krajevn* organizacije Zveze združe*1! borcev NOV Slovenije.
SLAVILO TUDI GD ZAPOTOK
PTed kratkim je bila v Zapeto^ pri Sodražnici gasilska pro^.V združena s praznovanjem 4. dneva borca. Ob tej priložnosti ^
at
?eli
N;
^Qn
rt n
S
'ttlj
   r  *
izročili namenu nov gasilski Kom ,
oj
<L-
Članom-
*«v;viu IUUIICJ1U I1UV	--	J
v gasilske vrste pa so sprejeli^*^
NAČRTI PADU V VODO -Prizadevanja, da bi sc delavska univerza v Ribnici združila z DU Borisa Kidriča iz Ljubljane v območni izobraževalni center, zaenkrat - na žalost - niso rodila uspehov.
» fidsiunc mic pa su
mladincev in pionirjev. Podelin tudi več priznanj zaslužnim član< Na slovesnosti je sodeloval moški pevski zbor »Dr. Iv*J* .« jatelj“ iz Sušja. Gasilci pa so izve gasilsko vajo pred gasilskim dom«1 j ki so ga zgradili pred nekaj krajani s prostovoljnim delom
) šttii ši ,
šib
f
N
REŠET0
I
DOLENJSKI LIST
------------------- 1979
St 30 (1563) 26. julija
:ev-
tva
Stvo
iojo
'<kf
:,J»
•ko
eifli
»mi
Icoii-
in
jiju j i® 998 ose bk m)’
11. i ®
it.0- i
m)
njski
l
kah
pri
Tu
za
eno
ako
niii
pot
iev
roti
KO
S setvijo zmanjšati škodo 10111111 nal°9v sinililial
. 	w	m	I	Pestra	aktivnost	tudi	v	času	dopustov	—	Pomoč
Ži^jevzela veliko žita, koruze, krompirja in krmnih rastlin — Pomoč pri nakupu semeni
|J?k je letos močno prizadela kmetijstvo v breži&i občini.
Hanta' Svet občinski dcupščine je za ublažitev njenih posledic tisoč diamjev pomoči iz proračunske rezerve. Razen Jje Predlagal dveletno odložitev odplačevanja posojil za nasade e trte, sadja in jagodičevja ter za živinorejske objekte.
Pestra aktivnost tudi v času dopustov — Pomoč pri nalogah o načrtovanju in novih planskih dokumentih
nalogo z dodatnim delom, da bo | setev končana do izteka julija.
J. TEPPEY |
tovta***' zmanjšanega pridelka oko-*amn*h rastlin in sena je kovatj izpade predvsem v živi-«1.JL Računajo, da se bo čreda ^nske živine zmanjšala za 10 do
NA NOVO PREKRIT GRAD
Pišečki grad je to poletje do-b"°v° streho in ostrešje, ki DnJf Za	časa	zaustavila
.Planje tega kulturno zgodo-oM- -8a spomenika v brežiški Hm» • ’ ^e*° Je vo(lit Posavski ]e’eJ- Popravilo je odlagal iz » v leto, ker v občini ni mogel tati dovolj siedstev za ta reše-
valnj
j. - Poseg. Občinski kulturni D P«°sti je letos priskočila na var kulturna skupnost Slo-m. . Za obnovo strehe v Piše-j® zagotovila tretjino'vsote. tk„°< v Je bilo za okoli 900 eiiakov.
15 odst., število pitancev za 10 do 30 odst, prireja prašičev pa za 25 do 30 odst. Da bi zajezili pretirano usihanje govedoreje v naslednjih letih, je izvršni svet pozval živinorejsko in tržno inšpekcijo, naj spremljata dogajanja na tem področju in ustrezno ukrepata.
Za zmanjšanje posledic suše je izvršni svet zahteval, da kmetovalci preorjejo površine z oziminami.in jih zasejejo s krmnimi rastlinami.
Kmetijske trgovine pa so dolžne priskrbeti dovolj semen in umetnih gnojil. Odkupne postaje Agrarie in Slovina bodo zamenjavale kmetom pšenico za koruzo, da pšenice ne bi po krmili
Denarna pomoč izvršnega sveta je namenjena za 25-odstotni regres pri nakupu semen in umetnih gnojil in za dodatno delo pospeševalcev. Računajo, da bodo posejali s strniški-mi posevki približno 400 hektarov njiv. Uspeh te akcije je odvisen od učinkovitosti pospeševalne službe. Ta je pri Agrarii in Slovinu šibko zasedena, vendar bo opravila svojo
let*
i« ,
»,e» ZASTOJEV —N a gradbišču v Čateških Toplicah delo kj nuntialno teče. Politično odgovornost v zvezi z ustavitvijo £Jj f®iškuje zdaj komisija pri medobčinskem svetu ZK Posavje, ko bo arbitražna skupna osvetlila vzroke, ki so pripeljali f ^sporazumov pri investitorju in izvajalcu.
BROŠURA O KOZJANSKEM
Občinski odbor ZZB NCV v Brežicah bo do septembrske proslave kozjanskih borcev in aktivistov na Sttovcu izdal tiskan zvežčič s pri-kazom narodnoosvobodilnega boja na Kozjanskem. Organizatorji proslave bodo poskrbeli tudi za izdajo značk. Proslavo na Silovcu bodo financirale vse občine, v katerih ima Kozjanski odred svoj domicil. To so občine Šmarje, Šentjur, Laško, Sevnica, Krško in Brežice.
VINA BO MANJ
Na Bizeljskem bo letos pridelek precej manjši, kot so pričakovali Tam, kjer je vinogradom prizanesla I pomladanska pozeba, je že re k a j-krat klestila toča. Mlade nasade pa | je prizadela tudi suša.
Novo v Brežicah
ZAMAN ČAKAJO - Potniki, ki bi se ob 15. uri radi peljali iz Brežic v Zagreb, se pritožujejo, da avtobusa sploh ni Kdo je kriv za tako nered-nost, se sprašujejo. Na voznem redu vendarle piše. da bi avtobus moral| prispeti Piše res, toda med tem je SAP Ljubljana ukinil postanek v mestu, v Brežicah pa so pozabili obvestiti potnike.
KAKO JE Z DELOVNIM ČASOM NA ČRPALKAH? -Ob nedeljah in praznikih imajo na Bizeljskem odprto od 7. do 12. ure, v mestu Brežice pa je črpalka ob nedeljah in praznikih zaprta. Drugod za zdaj ni nobenih sprememb.
TRGOVINA BO DO JESENI - V Krški vasi gradnja novega trgovskega objekta lepo napreduje. Pod njegovo streho bosta dobila prostore tudi pošta in krajevni urad. Oba se zdaj stiskata v neprimernih pisarnah.
V sindikatih sevniške občine niso bili ravno zadovoljni z uresničevanjem stališč sindikatov o delitvi in pridobivanju dohodka. Tem bolj razveseljiv je bil odmev na nedavni tribuni lduba samoupravljalcev.
Predstavniki trojice kolektivov so na tribuni obrazložili, kako so se te naloge lotili pri njih. Sodelovali so predstavniki Lisce, Stillesa in Kopitarne. Stilles je prispeval kar pet uvodničarjev. Predstavniki Lisce so širše spregovorili o ustvarjanju skupnega prihodka. Ta delovna organizacija je namreč tudi ena od nosilk posebne naloge 12 kolektivov v okviru ITO. Predhodne razprave o tem v Lisci se je udeležil tudi Roman Albreht, ki je takrat jasno navedel mnogo pripomb. Podpredsednik Miran Potrč je na tribuni
Sevniški paberki
Z AVTOM V POTOK - Ne, ne gre za nikakršne nesreče. Ob vikendih pa tudi sicer ob popoldnevih nekateri ljubitelji avtomobilske pločevine zapeljejo svoje konjiče kar v potok Sevnično. Tam so štirikolesniki deležni šamponov in druge nege. Ribe so tudi ob tem neme.
NA KOPANJE K SOSEDOM -Kdor bi želel zaplavati, tega v Sevnici ne more storiti, razen če ga ne motijo umazane reke. To poletje je ,.ponudba" v bližnjih krajih bogatejša za lep bazen v Brestanici. Vožnja in ponekod zabeljena vstopnina prispevata, da kopanje postaja za Sev-ničane že luksuz. Ker obnavljajo mestni vodovod, se tudi v kopalnici ni moč vselej namočiti.
VSAK IZGOVOR JE DOBER -Pobudniki gradnje zbiralnice DINOSA v Dolenjem Boštanju tolažijo nejevoljne krajane, da ta gradnja ne bo kazila okolja. Navlaka bo namreč za ograjo, če pa se bo že videla z vlaka, nič zato, saj se tudi sevniško smetišče vidi s ceste čez Savo. Živi ljudje se lahko navadijo na vse.
poudaril, kako naj bi pri tej nalogi nadaljevali z iskanji rešitev.
Delovnih dogovorov torej ne manjka. Kot pravi sekretar občinskega sindikalnega sveta Maks Zupanc, če ta ali oni zaradi dopustov manjka, to še ni razlog, da bi morala družbenopolitična aktivnost zastati V preteklosti se je za dobro izkazalo sodelovanje članov občinskega predsedstva in sveta z osnovnimi organizacijami Zaživelo je delo po novih svetih za posamezna področja.
TRŽIŠČE PRED PRAZNIKOM
Krajevna skupnost Tržišče slavi svoj krajevni praznik v začetku avgusta. Letošnja proslava bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 9. uri pred spomenikom v Tržišču. Prvotno so načrtovali, da bi do tega praznovanja potegnili telefon do Malkovca in uredili cesto do Kaplje vasi, vendar bodo morala ta dela še počakati. Za krajevni praznik vabijo vse krajane, stare nad 75 let, na srečanje na Malkovcu.
Narava vinogradnikom zadnja leta ne prizanaša. Prenekaterega je to pomlad pozeba obiskala že tretjič zapored. Ce že ubežijo toči, so tu škodljivci. Tajnik vse številnejšega društva vinogradnikov v Tržišču, Alojz Udovč z Malkovca, toži zaradi gnilobe. ,,Ze skromen piš škropilnice cele grozde kar odpihne," opisuje to nadlogo. „Trta je bila prizadeta zaradi prejšnjih pozeb, zato je bilo manj nastavka. Ravno
Kakšna zaščita?
takšna trta potrebuje še več nege. Na gnilobo nismo računali zato smo najprej škropili proti drugim boleznim. Včasih so strokovnjaki pogosteje prihajali v naše vinograde."
Zal proti številnim škodljivcem ni na voljo primernih zaščitnih sredstev. »Škropivo, kot je cosan, smo npr. iskali po vsej pokrajini povsem naključno smo ga našli v zakotni trgovini v Veliki Loki. Včasih človek ne ve, kaj bi s tem, kar dobi v trgovini V trgovini sevniškega Kmetijskega kombinata v Tržišču sem kupil mycodifoL Rok trajanja je dve leti na zavitku pa je označena letnica 1986!
V stiski sem škropivo vzel, na trti pa ne vidim učinka." Ob takem označevanju bi morala ukrepati inšpekcija.	a.	2.
PRIZADEVNI VAŠČANI - V Zapužah imajo za seboj že poglavitna dela pri gradnji vodovoda. Zajetje na drugem bregu Mirne jim bo dajalo vodo, ki jim io bo lahko maisikdo zavidal. Hkrati z vodovodnimi cevmi so zakopali tudi kable za elektriko. (Foto: Železnik)
Dobra izbira je pol uspeha | Po melioraciji tudi ziožba
^jpjamo tam, kjer je odpovedalo kadrovanje — Izobraževalo se je veliko komunistov
Manjka še končna dodelava — Ni razloga za nejevoljo — Težavna zemlja
je komunistov se v krški občini uveljavlja kot trajna zadnji izobraževalni sezoni so zaživele številne oblike, iv za kandidate in novo sprejete člane ZK do v osnovnih organizacijah in seminaijev za njihove
edinole občinsko po-* u katero menijo, da bi ” ••■“ni spet vpeljali Organi
'•“»tavajo tako, da bi jo kojj Obiskovali v prostem času V u***8 časovno obdobje. feobiT^^lni sezoni 1978/79
VdS* časovno obdobje, i« ohi2°®rilevalnl sezoni 197 uf?**0 seminarje za kandidate v*b»ku jev' vendar jih Je le 80
VftZ. 0konca-hi soJr^kacijo so bili kljub temu •e bort ^ prihodnje takih izjem 8q dovoljevan Vsak kandidat 41 obvezno končati seminar.
NOVICE
RRške
VbA
dolirjj i^OT 70 - V Logarski i do danes večja skupina 4 a*tov jPi^Hincev iz krške občine, T OiihrL -Bohor" Senovo. To je 'abor v c sedmi poletni planinski v'ine atef°m si bodo pridobili V4rhoh^Vešeinc. nepogrešljive za J0 Po naših gorah.
^»Li^RAZUMU - Lokalna t^šla nK ?cŠa i.Bchor 79“ se bo > t)0, . .onou julija. Da bi nemo-rt tbeni ’ so podpisali poseben h* in nk sP°r*um o financiranju h •*.' smnZnost‘h brigadirjev. Izve-Haviin : da se je za to akcijo
Velik-r\ mladih nh/*'ns)(2
V Krškem dobro ocenjujejo tudi izobraževanje v trimesečnih seminarjih iz teorije in prakse marksizma pri medobčinskem študijskem središču. Do zdaj je končalo to obliko 25 slušateljev iz občine, večinoma delavcev iz proizvodnje.
Seminar za novo sprejete člane ZK je obiskovalo 65 komunistov. Pri teh je bil osip veliko manjši kot pri kandidatih. Seminar je uspešno zaključilo 90 odst. slušateljev. Bolj kritično Je bilo v dopisni šoli marksizma, za katero mnogi niso imeli zadostnega predznanja, in jih je odnehala več kot polovica. Vzroke pripisujejo napačni izbiri kandidatov, pa tudi prekratkemu roku za študij. V to obliko bodo poslej vključevali predvsem komuniste na
najodgovornejših dolžnostih v občini, zato želijo, da bi jim po osnovnem programu omogočili opredelitev za različna tematska področja.
J. TEPPEY
KOLEKTIVI MLADIM
Mladinska delovna brigada ,.Milke Kerinove" in brigada »Matije Gubca" sta bili iziedno uspešni, prva na zvezni, druga na republiški delovni akciji. Posredno so jima k temu pripomogle tudi. nekatere delovne organizacije, ki so kot pokroviteljice ali kako drugače finančno podprle prizadevanja mladih, da so se sploh lahko udeležili akcij. Občinska konferenca ZSMS v Krškem se zato javno zahvaljuje delovnim kolektivom Kovinarske, „SPO“, Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj", IGM ,3ava“, Ljubljanske banke, „Imperiala“ in „Libne“.
0nf^ že veliko mlaSih, občTnska ?*Vgo ini.a,Pa zbira še prijave za n, 0 akcijo: za delo na stadionu »Matije Gubca".
^•°Vl STIKI -
j^atera s^KI ~ Krški likovni V s kni„° e tradicionalno poveza-v^ijern I1 jeseniškega DOLI K A, v razšlS“ J™ so dv°ino sodeio-iz u,, “J1 »e na društvo likovni-|bo tei * » Sobote. Vse kaže, da iv. četrti °''c' slej ko prej pridružil Jfani o’>Partner“, tokrat Novo-branit« »da Pomeni tako so-etjalnjh^^6	medsebojnih
fl
Prenekateri kmetovalec v Volčjih njivah pri Mimi ne skriva nezadovoljstva nad opravljeno agromelioracijo. Jezi se, da površin še s kosilnico ni mogoče kositi. Minuli četrtek je bil opravljen tehnični pregled. Kot je povedal tajnik kmetijske zemljiške skupnosti inž. Janez Resman, namerava skupnost najeti močnejši stroj, ki naj bi dela primemo zaključil.
Kritika na račun zemljiške skup- dela nosti nikakor ni upravičena. Takšna
Iz kraja v kraj
EDINI NAClN - Prejšnji mesec je bilo na Rakovniku pri Šentrupertu - v organizaciji Ljudske tehnike z Mirne - uspešno organizirano republiško prvenstvo prosto letečih letalskih modelov. Gledalci so bili nad živahnostjo letalskih miniatur izredno navdušeni, strokovnjaki pa zatrjujejo, da so to do danes edini znani ieteči in ostali predmeti ki bi uspeli priti skozi središče Trebnjega nepoškodovani, seveda zaradi znamenite luknjaste regionalne ceste.
KOŠ, KOŠ - Košarkarsko igrišče za osnovno šolo Trebnje daje v teh počitniških dneh dokaj žalostno sliko. Lesene table na železni konstrukciji so namreč že tako »razcve-tene”, da omogočajo športa željni trebanjski mladcži le »približno” košarko. Upajmo, da bo novo šolsko leto prineslo tudi nove table.
 so težavna že sama po sebi
letošnja moča in suša sta vse skupaj še otežili. Inž. Resman navaja tudi težave, ki jih načrt niti ni predvideval. Sproti so sc pojavljali novi izviri. Dela so lepše uspela na levem bregu, kjer mreža sesalcev na vsakih 20 metrov lepo dela. Na desni strani, tam je bilo prvotno zemljišče lepše, pa so bile težave.
Razni stroji, ki so jih predvideli za konec del, se niso obnesli. Kamor so v tem močvirju zapeljali buldožerji ali bagri, so kajpak pustili globoke sledi. Uspeh izsuševanjaje v mnogočem povezan še z zložbo zemljišč. Zemljiška skupnost je s kmeti pripravila troje sestankov. Akcija zbiranja podpisov je uspela,
TREBANJSKE NOVICE
TEMELJITA OBNOVA
Inšpektoiji so dejali, da trebanjska smučarska vlečnica, če bo ostala taka, kot je, pozimi ne bo smela več ddati. Pri smučarskem klubu se resno pripravljajo na potrebna dela Se bodo lahko vsaj smučali, saj se ta čas ni kje kopati.
BO KAJ ENERGIJE OSTALO DOMA? - V Posavju si prizadevajo, da bi bilo tudi njihovo gospodarstvo d dežno energije iz bodoče jedrske elektrarne. Za sedaj so daljnovodi speljani le v Maribor, Ljubljano in Zagreb. Posavske občine utemeljujejo potrebo po izgradnji douatue transformatorske postaje za odjem energije, ki jo potrebujeta dolenjska in posavska regija. Posnetek je iz gradbišča JE v Krškem. (Foto: Jožica Tcppev)
h
saj se je za zložbo izreklo 88,30 odst. posestnikov, po zakonu pa se je mogoče akcije lotiti, če jih je itza“ vsaj polovica. Nadaljnje strpno sodelovanje kmetov in skupnosti bo lahko kronalo dosedanje napore, da bodo vseh 30 hektarov iztrgali močvirju. Najtežje delo je opravlje-no.
A. Ž.
KONČNO SO ZAČELI - Trebanjci so postajali že prav nejevdjni zaradi uničenega cestišča na glavni prometnici skozi mesto. Zastavljena dda ob sedanjem cestišču na Starem trgu obetajo širšo ulico, predvsem pa cel asfalt.
Napredek
Skromne krajane male krajevne skupnosti Sela-Šumberk v suhokranjskem delu trebanjske občine le redkokdaj razveseli kaj novega. Pred leti so do središča krajevne skupnosti iz Žužemberka napeljali telefon, zatem pa so okrepili tudi električno omrežje.
Pred proslavo ob minulem dnevu vstaje so ti kraji pridobili marsikaj. Na tiskovni konferenci je predsednik občinske skupščine Tone Žibert omenil skupno sodelovanje vseh: samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne skupnosti, občinske skupščine in brigadirjev. Asfaltirali so cesto od Sel-Šumberka do kraja osrednje prireditve, ki ga obeležuje trajen spomenik. Urejen je gasilski dom, kjer je večnamenska dvorana za prireditve.
Lepo so se vključili gozdarji novomeškega GG -tozd Trebnje, ki prevzemajo skrb za spominski gozd. Med bodočimi velikimi nalogami preostaja zgraditev vodovoda v te kraje, kjer so prebivalci še vedno odvisni le od kapnic.
15
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LISTI
sms
Četrtek. 26. julija - Ana Petek, 27. julija - Gorazd Sobota. 28. julija - Nevenka Nedelja, 29. julija - Marta Ponedeljek, 30. julija - Peter Torek, 31. julija - Ignac Sreda, 1. avgusta - Alfonz Četrtek, 2. avgusta - Evzebij
LUNINE MENE
1.	avgusta ob 6.57 uri - Prvi krajec
BRESTANICA: 28. in 29. 7. ameriški barvni film ,,Detektiv Maček".
BREŽICE: 27. in 28. 7. ameriški barvni film ..Maratonec”. 29. in 30.
7.	italijanski barvni film ,.Na svi-
denje, končano je!" 31. 7. in 1i 8. amcrišKi barvni film ,,Premiera”.
KOSTANJEVICA: 28. 7. jugoslovanski film „To so gadi". 29. 7. ameriški film ..Misiia Batangas”. 1. 8. ameriški film „Poročilo o umoru”.
KRŠKO: 28. in 29. 7. amcrišKi film ..Mož na moža". 1. 8. ameriški film „Kdo ste, fantozzi? ” 2. 8. ameriški film ,,Za dnji magnet”.
NOVO MESTO - KINO KRKA: OD 27. do 29. 7. francoski barvni film „Ce skače slon čez plot”. 30. in 31. 7. ameriški barvni film ..Kentaki ali kakor vam ljubo”. 1. in
2.	8. angleški barvni film ,.Ugrabitev”.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 26. do 29. 7. indijski film „Pusto-lovsčine v džungli . 30. in 31. 7. ter
ček” S°VjetSki film ”Koniičck grbav-
SEVNICA: 28. in 29. 7. ameriški barvni film,.Od poldne do treh".
SLUŽBO IŠČE
INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Naslov v upravi lista (2988/79).
SPREJMEM delo vodenja poslovnih knjig davčnega zavezanca. Informacije do 14. ure na telefon:
22-333.
INŠTRUIRAM angleščino, fran-c oščino in matematiko za gimnazijo. Naslov v upravi lista (2950/79).
SLUŽBO DOBI
ISCEM starejšo žensko za varstvo otroka na domu. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (2944/79).
TAKOJ sprejmemo dekle, ki ima veselje do dela s prvošolskim otrokom v Ljubljani Javi naj se ha naslov: Jožica Smodiš, Krakovsko 27, Ljubljana. Ostalo po dogovoru.
MARJAN REDEK, Avtoelektri-karstvo, Vina Gorica 12, 68210 Trebnje, objavljam prosto delovno mesto avtoelektrikarja. Pogoj: končana šola avtoelektrikarja.
STANOVANJA
iSČEM sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice.
MLAD zakonski par išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Plačilo za leto vnaprej. Naslov v upravi lista (2968/79).
IŠČEM enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Vselitev čim hitrejša, cena ni važna. Kulturno obnašanje za-garantirano. Naslov v upravi lista pod šifro: ,,Slavonac” (2975/79).
ODDAM sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice, plačilo leto dni vnaprej. Cesta herojev 43, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM zastavo 750 de luxe, letnik 1975. Ogled v četrtek in petek. Informacije na telefon: 23-337.
SIMCO 1000 GLS prodam. Rc -
fistrirana do februarja 1980. Jože erše , Gorenja vas 54, Šmarjeta.
PRODAM motor MZ 150 v dobrem stanju. Rabzej, Čisti breg 4, Šentjernej.
PRODAM zastavo 1300, letnik 1971. Marjan Bradač, Prečna 11, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 76, prodam. Jaklič, Brusnice 52.
PRODAM fiat 750 de luxe, letnik 1976, in prikolico za osebni avto. Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 101, letnik november 1976. Branko Zajc, Veliko Mraše vo 72, Podbočje.
PRODAM osebni avto Taunus, registriran do maja 1980. Mrgole, Šentjernej.
PRODAM traktor s koso za
35.000	din. Mrgole, Šentjernej.
PRODAM fiat 750 1, letnik oktober 1976, prevoženih 31.000 km. Alojz Drenik, Malenška vas 27, Mirna peč.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 101, letnik 1973/74. Zb bert, Loče 1, 68257 Dobova.
PRODAM traktor Ferguson 58 KS, novejše ga tipa, v brezhibnem stanju, opremljen z vlečnim priklopom in kompresorjem, ali menjam za manjšega. Oskar Pasarič, Podgorje 21, Šentjur pri Celju.
PRODAM fiat 750, letnik 70, tudi na kredit. Mala Bučna vas 17, Novo mesto.
PRODAM zastavo 101, letnik 1975. Brodnik Jože, Gornje Ka-mence 1 7, teL 23-877.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1974. Gostilna Luzar, Gomila, Šmaijcške Toplice.
PRODAM BMW, 600 ccm, šport, generalno obnovljen. Jože Mikolav-čič, Partizanska 10, Krško, telefon: (068) 71-781 Guček.
PRODAM zastavo 750, letnik 1974. Kocjančič, Žužemberk 120.
PRODAM traktor Ferguson. Franc Račič, Vihre 37, Leskovec pri Krškem.
PRODAM R 4, letnik 1975. Naslov v upravi lista (2991/79).
PRODAM Renault 4, 1978. Matija Jerančič, Maistrova 16, Novo mesto (pri Pavlič).
VW 1600 v zelo dobrem stanju menjam za Z 750, R 4 ali škodo. Telefon: (068)81-610.
KUPIM
KUPIM Diesel motor - vodno hlajen (do 25 KS) za čoln (Volvo penta ali Janmar). Sandi Mikulan, Dolenjski list, Novo mesto.
KUPIM trifazni hidrofor 120 -180 1. Tone Legan, Sela pri Ajdovcu.
KUPIM popolnoma dograjeno novo hišo v Novem mestu ali v predmestju Novega mesta. Foto Tramte Cvetko, Broška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice.
KUPIM karambolirano zastavo 101, mlajši letnik. Informacije: 068) 23-290.
KUPIM fiat 124 ali 125. Lahko tudi karamboliran. Ivan Grm, Mestni vrh 11, 68290 Sevnica.
KUPIM NSU 1200 C, brez motorja, od letnika 1970 dalje. Lado Ra di, Žurkov dol 45, 68290 Sevni-
P R O p A M
PRODAM rezervne dele za VW 1600 variant in ford taunus 17 M, letnik	1965. Telefon:	(068)
81-610.
PRODAM stroj za strešno opeko z 800 modeli. Telefon: (068) 81-610.
TRAKTORSKO prikolico za prevoz živine prodam. Sladič, Trebelno 3, Mokronog.
PRODAM elektronsko snemalno kamero Super 8-ZUM avtomatik in japonski daljnogled 20 x 60. Baško-vec Anton, KriSko.CKŽ 87, telefon: (068)71-252.
GUMIJAST čoln SMS-sport Beograd z motorjem Tomos 4 in šotor za šest oseb prodam, vse za
30.000.	Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list, Novo mesto.
DVOJE- oken (160 x 140) z ruleto - skoraj nova, poceni prodam. Štalcar, Se mič 17.
PO UGODNI c eni prodam dele za škodo. Oglasite se pri Jožetu Krenu, Verdun 11, Uršna sela.
PRODAM obračalnik za BCS. Marija Mesojedec, Češča vas 19, Novo mysto.
PRODAM suha gabrova drva. Naslov v upravi lista (2946/79).
PRODAM šotor za pet oseb, zelo dobro ohranjen. Informacije od 15. ure dalje na telefon: 21-591.
PRODAM košnjo otave na 80 arih. Janez Hrovat, Brod 16.
POCENI prodam električni štedilnik - 4 plošče. Novo mesto, Kosova I, telefon: 21-127.
PRODAM ostrešje (grušt) 9 x 8 m - v dobrem stanju. Na slov v upravi
Usta (2952/79).
PRODAM ozvočenje znamke Meazi 240 W po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2953/79) ali telefon: 23-874.
PRODAM nov italijanski športni voziček, moder žamet. Mučič, Majde Šilc 9, Novo mesto.
PRODAM kabino za traktor Zetor 4712. Franc Novak, Osrečje 16. Škocjan.
POCENI prodam malo rabljen televizor v črno-bcli tehniki. Japelj, Trebnje, Slakova 10.
PRODAM žagan les za ostrešje, grede 9 m, škamice 6 m, letve, deske za opaž in 1.000 kom opeke BII-4. Viktor Potočnik, Otovcc 13, 68340 Črnomelj.
PRODAM lepo kobilo, staro 8 let, in po izbiri dve kravi, visoko breji Janez Zupančič, Bi3ca vas 14, Mirna peč.
PRODAM dve mlatilnici, ena navadna, ena trosilka. Bobnar,
Ja blan 15, Mirna peč.
PO UGODNI ceni prodam še ohranjeno spalnico, tridelno omaro in kavč. Naslov v upravi lista (2973/79).
PRODAM dobro ohranjeno BCS.
Iv an Be rkopec, Zemelj 1, 68332 Gradac.
PRODAM obračalnik za BCS in deteljo na rastilu na Križih. Jože Bojane, Cikava, Novo mesto.
KAVČ, raztegljiv v posteljo, navaden kavč, dvodelno omaro, štiri stole, električni štedilnik, vse dobro ohranjeno, prodam za 9.000 din. Ogled po 18. uri. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM psičke špringer španjel. Anton Žnidaršič, Šentjernej, a h.
UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico in termo- < akumulacijsko peč. Informacije na telefon: 22-909.	j
PRODAM novo tritonsko harmoniko znamke Mengeš, staro dva meseca. Samo za 1 milijon. Nujno rabim denar. Oglasite sc čim prej na naslov: Jože Balažek, Šmihel, Ulica Milke Šobar-NataŠc 28 a, 68000 Novo mesta
PRODAM po ugodni ceni rabljeno spalnico iz bukovega lesa. Telefon: 22-067, Vukmanovič, Zagrebška 18, Novo mesto.
HARMONIKO - klavirsko, 80-basno (Paolo Soprani), skoraj novo, prodam. Telefon: 22-064. Naslov v upravi lista.
PRODAM 2.500 kosov modularne opeke Ciglane Zagreb (29 x 19 x
14,5	cm). Telefon: 22— 064. Naslov v upravi lista.
PRODAM 2 m3 hrastovih plohov. Naslov v upravi lista (2992/79).
POCENI prodam kombinirano omaro. Telefon: 25-342.
POSEST
PRODAM poslovne prostore, primerne za trgovsko ali obrtno dejavnost v centru mesta Črnomelj, Kolodvorska 16.
MANJŠO hišo z gospodarskim poslopjem ter njivo in dva travnika prodam na Gornji Pirošici pri Cerkljah ob Krki. Naslov v upravi lista (2989/79).
PRODAM na Uršnih selili 72 posestvo, hišo in kmečko poslopje (zemlje je okoli 7 hekratov) ter zidanico z vinogradom; lepi prostori za vikend. Cena po dogovoru. Doma me lahko dobite to soboto in nedeljo, sicer pa dobite pojasnilo pri Stanetu Rozmanu, Novo mesto, Par-, tizanska ulica.
PRODAM zemljo pri Tomažji vasi, lahko tudi za vikend. Albina Pleskovič, Gor. Gomila 4, Šmar. Toplice.
PRODAM 10 arov vinograda v Sevnem pri Primskovem, primerno tudi za vikend. Dovoz možen z avtom. Pojasnila dobite pri Mariji Flere, Martinja vas 16, 68212 Velika Loka.
laaagBBBa
Podpisani FRANC ROGELJ, Rihpovec 6, Trebnje, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Mariji Brudar, Rihpovec 5.
JANEZ ZUPANČIČ, Biška vas 14, Mirna peč, prepovedujem pašo kokoši in živine po mojem vrtu pod domom. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL
I^OBVESTILA ■
NUDIM vam avtoličarske usluge. Se priporočam! AVTOLI-ČARSTVO BORIS UDOVIČ, Cegel-
tednov stare purane in race. Intor-macije po telefonu: 23	385, Pcte-
linkar, Cegelniea 20, Novo mesto.
CENJENE stranke obveščam, da bo fotografska delavnica zaprta zaradi dopusta od 22. julija do 13. avgusta 1979. Sc priporoča Lujo Hercigonja, Ragovska	I, Novo
mesto.
OO ZSMS Praproče prireja 28. 7. mladinsko veselico. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Za zabavo pa bo	poskrbel
ansambel Slavček. Vabljeni.
mtmmm
Novo mesto, telefon:
nica 22,
23-529.
OBVEŠČAMO vas, da bo gostilna Prešeren v DoL Kronovem 4, od 1.
8.	1979 do 31. 8. 1979 zaprta zaradi letnega dopusta.
AVTOMEHANIK JANEZ VIDRIH, Otočec 10, obveščam renjene stranke, da brusimo zavorne diske, zavorne bobne in površinsko brusimo glave (ravnanje glav) za vse osebne avtomobile. Za naročila se priporočam. Informacije na telefon: (068) 85- 180.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da imamo za prodajo osem tednov stare jarkice in peteline ter dvanajst
DRAGI ženi in mamici ANICI KLOBUČAR iz Prečne 1 za njen praznik vse najlepše v družinskem krogu iz srca želimo mož Jože, hčerka Alenka in sin Andrej.
NEŽNI prijateljici ANETTI V1RC iz T. V. 9 za osebni praznik najlepše čestitke in koš poljubčkov Mu-ko.
DRAGI hčerki LOJZKI OBAJ-D1N iz Heilbronna v Nemčiji za 40. rojstni dan iskrene čestitke ter vsega, kar si sama najbolj želi, največ pa zdravja, Tomažu in Oskarju pa lep pozdrav - želita mama in ata.
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predse^ •nik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni ured-nik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge-' Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 dm, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun:
52100 620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na P*vl stram 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 od 1-
I 7. Na Podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
r-,7^0™, RAČUN Pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulic* talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto ska pravica, Ljubljana.
- Časopisni stavek, filmi in
- Barvni filmi in tisk: Ljud"
.A
afiutnia
Ob težki nesreči, ki se je pripetila Mihaeli Strniša (6 let), iz Gornjima Me dvedjega Sela 8, Trebnje, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili tako požrtvovalni, da so jo ohranili pri življenju. Obenem zahvala vsem, ki nam že skozi štiri leta in pol kakor koli pomagajo. - Mama, bratec in sestrica.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 29. julij, ko smo pred 2 letoma na tragičen način za vedno izgubili ljubljenega sina, brata in strička
DARKA MARKOVIČA
iz Štefana pri Trebnjem Čas hitro beži, a za sabo ne briše žalosti Tvoj duh nas spremlja vsepovsod, srce nam močno krvavi, ko Tebe, Darko, od nikoder ni Žalujoči: vsi tvoji.
ZAHVALA
Ob tragični smrti in prerani izgubi naše ga
brata
Vsi so venci veli, samo tvoj zeleni
dragega, nepozabnega sina in
STANETA KUZME
iz Dragatuša
se_ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem sosedom in vsem vaščanom, ki so nam nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje, pevskemu zboru iz Dragatuša, govornikom za ganljive besede, kolektivu Novoteks iz Novega mesta, Rudniku Kanižarica in VGP Novo mesto. Posebna zahvala mladincem iz Dragatuša za lepo poslovilno pesem in lep pogreb. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: mama, oče, sestra Majda, brat Tone z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, tete in tašče
MARIJE NAGELJ
roj. Ambrožič iz Smolenje vasi 34 *
«feLren^H!hvaljuJem° vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečena Vhn(f J"-CTMje- aijujemo se podjetju Agroservis iz Žabje vasi za podarjeni romoč£ J&hn?šma Novo mesto - kirurškemu oddelku in oddelku za intenzivno nego za noprphni nh h bolečin v času bolezni- Zahvalo smo dolžni župniku Petru za lepo opravljen pogrebni obred m pevkam za zapete žalostnike. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Tone in Slavko z družinama in drugo sorodstvo.
OSMRTNICA
Po hudi bolezni je v 45. letu starosti dotrpela naša
SLAVKA PAVLIN
^elavka LB TDB Novo mesto v pokoju
Na poslednjo pol smo jo pospremili dne 23. 7. 1979 na pokopališče v Ločni. Dobro tovarišico in vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Kolektiv LB TDB Novo mesto.
ZAHVALA
Tiho jc odšla od nas naša draga mama
JOŽEFA
HERVOLJ
roj. SAJE
Pokopali smo jo dne 19. Vil/79. Hkrati se zahvaljujemo zdravni-"— -jj-H- t-.t^ice v Novem mestu, Zanvaljujemo se tudi
  poklonjeno cv~‘-~ :_
'OZD za promet in
•uKopaii smo jo on. ....,  --------------------------------
kom kirurškega in nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu, ~ 50 ji nudili vso pomoč in lajšali bolečine.
“ JI I1UU1U V JKJ pUllIUV 111 utjwu <------------      «
ysem sorodnikom, znancem in prijateljem za poklonjeno cvetje m
”--x-	....................tudi TOZD za promet in TOZD
. r„D________________a podai,
;emu posebej še enkrat najlepša hvala.
Otečeno sožalje. Najlepša hvala tudi ** '	"	Novo	mesto	za podarjene vence.
za upravljanje prog 1 vsem in vsakemu p<
Vsi njeni! Novo mesto
“'•-'H'*.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, svaka in strica
MARTINA
PUNGARČIČA
iz Brežine pri Brežicah
h se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh . težkih trenutkih
S omagali in stali ob strani darovali vence in i vetje, izrekli sožalje, ahvala kolektivu cestnega podjetja, tov. Petriču za poslovilne besede, osnovni šoli Bizeljsko, Petrolu, pevcem iz Globokega za zapete žalostinke, godbi iz Kapel ter župniku za opravljeni obred. Sc enkrat hvala vsem skupaj, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoči: žena Mira, sin Tine z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi mojega moža
JOŽETA
KASTELCA
kroja&ega mojstra v pokoju iz Novega mesta, Kartov&a 1
se najiskreneje zahvaljujem zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi kakorkoli pomagali v najtežjih trenutldh, podarili vence in cvetje, izrekli sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti Lepo se zahvaljujem župniku za izrečene poslovilne besede in opravljeni obred, članom PGD Novo mesto in S molenja vas, govorniku za poslovilne besede in pevcem. Se enkrat hvala vsem, ki ste sočustvovali z mano in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoča: žena Nežka.
ZAHVALA
Po težki bolezni je za vedno zatisnil svoje trudne oči dragi mož, oče, stari oče in tast
IGNACIJ BOJC
Dolenja vas pri Ribnici
iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sestri Ma jdi in znancem za pomoč in tolažbo med težko boleznijo. Iskrena hvala tudi vsem, ki so mu darovali cvetje, ga sPremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Se posebna zahvala GD Dolenja vas, GD Prigorica, GD Grčarice, govorniku za Poslovilne besede, kolektivoma Inles in Riko, župniku za opravljeni obred. In še enkrat prisrčna hvala vsem.
Žalujoči: žena Karolina, sin Nace in hčerka Milena z družinama
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
FRANC
KOKOŠAR
iz Semiča
zi?eno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, °U za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja ter za Poslovilne besede Tinetu Golobiču. Lepa hvala g. kaplanu za opravljeni obred in vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi «dnji poti
-žalujoči: hčerke Ivanka, Mimica, Tinka, Tončka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
VLADA
BUTALE
iz Kanižarice pri Črnomlju
iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju novo-meace bolnišnice, vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so 'jam ob težkem udarcu stali ob strani nam izrekli sožalje in darovali vence. Posebno se zahvaljujemo Cemasovim, Šavorjevim, "hžljakovim ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Najlepša uvala tudi kolektivu Rudnika Kanižarica in Iskri iz Črnomlja, ‘Upniku za opravljeni obred, govornikoma Jožetu Veseliču iz Rudnika in Ivanu Zuniču iz KS za poslovilne besede ter vsem, ki dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Cvetka, sinova Roman in Bogdan, mama, sestra in brata ter drugo sorodstvo.
M
A
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 28. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric
FRANCI VIDMAR
iz Šentjošta 17 pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Najlepše se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Novo mesto in dr. Jožetu Kramarju ter sodelavcem Novoteksa in Zavodu za socialno medicino in higieno za podarjena venca in izrečeno sožalje. Lepa hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, sin Boštjanček, ata, mama, brata Jože, Slavko z družino, sestra Joži z družino ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete
SONJE
RIZVIČ
Cesta brigad 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, za podarjene vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti Posebna zahvala pa velja njenim sosedom, družini Miklič za nesebično pomoč, delavcem tov. Novoteksa, Ele in ŽTP za podarjene vence, tov. Kranjčiču za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Edo, sin Srečko, brat Slavko in sestra Ivanka z družinami.
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustila naša draga žena in skrbna mama
FRANČIŠKA
BOJANC
iz Male Cika ve 2 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred ter kolektivoma Žito in sodelavcem pekarne Novo mesto in Ela Novo mesto za poklonjeno cvetje.
Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Franci z družinama ter drugo sorodstvo.
A
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta in pradeda
MATIJE PETEHA
iz Velikih sel štev. 8
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in šopke rož, nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, izrekli sožalje ter z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se za častno spremstvo DPO — ZB, GD in LD KS Adlešiči ter za besede slovesa pred domačo hišo in ob grobu lv anu Požeku in Alojzu Cvitkoviču. Prisrčna hvala ženskemu pevskemu zboru Adlešiči za ganljive žalostinke in rogistom ZLD Bela krajina za zadnji pozdrav. Iskrena hvala za pozornost kolektivoma GOK Črnomelj in RSLO SR Slovenije.
Žalujoči: vsi njegovi
liBRtŽIŠKt.,:
P0R0DNIŠNlC£
Od 14. do 21. julija 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Veble iz Obrežja - Nino, Anica Pompe s Trške gore - deklico, Vera Štaba iz Boštanja - dečka, Marija Vogrinc iz Dolenje vasi - Mitja, Jadranka Mihelič iz Samobo ra -deklico, Ana Kežman iz Dobove -Tomija, Julika Kenda iz Bregane -deklico, Rozika Kodrič iz Kamene
- dečka, Karolina Zorko iz Ravni -dečka, Katica Šoštar iz Nedelje -deklico, Štefica Segcš iz Vučilccva
- Sandro, Dragica Krošelj iz Vrhja
- Željka, Antonija Kene iz Globokega - Zlato, Anica Jakovina iz Prigorja - Igorja, Cvetka Ferlin iz Dol. Leskovca - Rudija, Marija Lib-rič iz Samobora - Maria, Darinka Požar iz Črnca — Rajka, Andela Rubinič iz Novakov - deklico, Jožica Vizler iz Velike vasi - dečka, Irena Bohorč iz Mrčncga sela -dečka, Zdenka Ivanšek iz Jesenic na^ Dol. - Aleksandra, Dragica Hanžič iz Brodovca - dečka, Ivanka Sajevec iz Krškega - Roberta, Dragtca
Knježevič iz Bregane - Ivano, Ksenija Štritof z Bizeljskega - Andreja, Mira Horvat iz Rozge - Ivica, Darinka Beribak iz Čateža - Katarino, Irena Bohorč iz Mrčnasela - Maksimiljana, Milica Grgat iz Podvrhu -Ano, Dragica Jurečič iz Bregov -Gregorja in Marija Kravarič iz Kunšperka - deklico.Čestitamo!
j.
II NOVOMCSKE PORODNi$Nitt%;
Od 12. do 18. julija 1979 so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Trivunovič iz Krškega - Sanjo, Danica Lah iz Krškega - Asjo, Ljudmila Bostič iz Črnomlja -Sama, Alenka Babič iz Ljubljane -Blaža, Jožica Štrasberger iz Zloganja - Stanka, Manca Grm iz Rdečega Kala — Tomaža, Majda Kolenc iz Orehovca - Danijela, Marija Kunej s Senovega - Danijela, Ana Plut iz Ručetne vasi - Ivana, Milena Spa-novič iz Krškega - Tanjo, Marjana Jazbec iz Brezovske gore - Danijela, Marija Sušin iz Črmošnjic - Majo, Anica Jakše iz če gelnice - Boštjana, Mirjana Jelenič iz Semiča - dečka,
Odbor za delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV Območna skupnost Krško
objavlja
prosta dela in naloge:
1. ZAVAROVALNEGA STOP LESKOVEC
ZASTOPNIKA ZA ZA-
Pogoji:
srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj in 3-mesefi-no poskusno delo.
Prosta dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, Odbor za delovna razmerja in kadrovska vprašanja. Trg Matije Gubca, Krško.
O izbiri delavcev za navedena dela in naloge bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
»1° 11563) 26. julija 1979
DOLENJSKI LIST
19
tev. Najboljšo ekipo je sestavil Dolinšek (38.699 km), zmagovalci posameznih prog pa so bili: Pečnik 4-krat, Lopatic in Pavlovič 3-krat ter Šiško 2-krat.
branko Brajdič, ki je po neuspelem strdjaiju pobegnil m ga iščejo, bo verjetno obtožen za poskus uboja.
Domovina - najlepša beseda]:
Čuril pri Metliki o življ^i *
ktannuili rlrnčtun	A
4
Izseljenka Ivanka Vukšinič iz v novi domovini—Ameriki — Ustanovili društvo Slovel1'
Časi ko slovenski človek ni mogel iztisniti iz zemlje dovolj velikega kosa kruha, da bi nahranil lačna usta, so minili. Takrat je rešitev zase, za svojo družino videl v daljni Ameriki Sanje, želje in upanja so se nekaterim izpolnili, drugi so potonili v poplavi tujega, ne da bi še kdo vedel zanje. Prišla so šestdeseta leta. Tudi pri nas je lahko vsakdo preživel, a Slovence, predvsem mlade, je še vedno privlačila daljna dežela.
Takšna mlada Slovenka, kakor jih imenujejo danes v Ameriki naši izseljenci, je tudi Iv anka Vukšinič iz Chicaga. Tega sicer ne sliši rada, kajti kljub temu, da je od doma že 19 let in da je v tem času le 3-krat obiskala rodno grudo, se zaveda, da se v njej pretaka slovenska kri. Mnogi so namreč svoje poreklo hitro zanikali Po rodu je Belokranjka, iz Curil pri Metliki Kaj ju je z možem gnalo čez veliko lužo, ne ve. Vendar se je na novo domovino navadila. ..Slovenci v Ameriki danes dobro živimo. Smo zelo skrbni in vsak sije ustvaril svoj dom. Toda imamo povsem drugačen način življenja, kot so ga imeli v začetku preseljevanja. Takrat so živeli bolj strnjeno - drug drugega so pri prilagajanju na novo okolje močno potrebovali Danes živimo odmaknjeni drug od drugega, a so naši stiki kljub temu tesni"
V Chicagu skrbijo za to, da ostaja slovenska beseda in ljubezen do domovine v naših izseljencih živa, izseljeniška društva in klubi Tako se otroci rojakov, stari od 5-15 let, učijo v slovenski sobotni šoli materinščine, slovenske zgodovine, pesmi Imajo majhno knjižnico s slovenskimi knjigami Slovensko-ameriški radioklub nameni slovenski besedi vsak teden pol ure časa za pesmi in novice iz domovine, s
folklorno skupino pa oživlja lj«J^ običaje.
Pred tremi leti so z namenoJ"' bi zgradili športno-kultumi c6", ustanovili društvo Slovenija, »L prineslo med naše ljudi mnogo51 ne. Vanj se je vključilo o krof! družin, svojega načrta ra
Ivanka Vukšinič Tonijem
težav pri nakupu zemlje & uresničili.	^
Slovenski pevski zbor ter an^t bel Janeza Arka si prizadevata* > j domača pesem na ustih zdo. nikoli ne zamrla.	*
„Kljub temu, da živimo & doma, nas misel na domovino |(. mlja na vsakem koraku. da se bo domača beseda^o)lf ^ tudi pri naših potomcih," Je Ivankina želja.	..	nffi*
Male sluzaste morske roparice
Koliko nas
Meduze so namreč roparice, ožigal-ke jim služijo za to, da svojo žrtev omrtvičijoin potem pojedo."
..Kakšen strup je v ožigalkah? “ — „Prvi stik sploh ni nevaren. Koža nekoliko peče, podobno, kot če se dotaknemo koprive. To povzroči tako imenovano histaminsko reakcijo, kot jim pravijo mcdicinci. Strup ra koži povzroči določene spremembe, kijih čutimo kot srbenje ali kot bolečino, če je bil dotik močnejši.
„Vendar človeku to ni nevarno? “
,,Obstaja neka možnost. Če se človek senzibilizira, kar se zgodi, če pride človek prvič v dotik z neko tujo beljakovino, in če pride kasneje ponovno v stik s to beljakovino, potem bi bil možen tako im; novani anafilakdčen šok, kot pravijo zdravniki. To je podobno kot občutljivost za penicilin ali nekaj takega. Vendar ne vem za noben tak prime r. Ta možnostjo bolj teoretična."
V tolažbo še to: vse vnte meduz niti ne ožigajo, saj nekatere nirrajo ožigalk. In tudi če se bodomssečin-ke še razmnoževale - česar strokovnjaki ne morejo napovedati - ostane spoznanje, da so človeški kopalci za male roparice le nekoliko prevelik zalogaj.
VITKO KOGOJ
Prečesali ribnik
.Najboljši prijem pri Bresta-ničanu Vučajnku
Sevniška ribiška družina heroja Maroka je pripravila na ribniku za Kopitarno v nedeljo meddružinsko ribiško tekmovanje. Trnke je namakalo 8 tričlanskih ekip iz petih družin.
Vsaka ujeta riba je prinesla točko. Kako vztrajni so ribiči, so dokazali tudi tokrat, ko se niso ganili z izžrebanih stojišč, čeprav je domala ves čas tekmovanja izdatno deževalo. Plen, predvsem večji prime rki, pa ni hotel iz vode.
Zmagovalca je določilo pozorno preštevanje plena. Najspretnejši je bil Dušan Vučajnk iz ribiške družine Brestanica - Krško, ujel je 71 rib. Le ribo manj je ujel domačin Stanko Kolman. Silvo Zobarič iz Brežic jih je nalovil 67, kar je bilo dovolj za 3. mesto. Toliko kot petouvrščeni Drago Flis iz Brestanice - 75 rib -je ujela najboljša med ženskami .—
Marija Leskošek Trditve ribičev, da ženske prinašajo pri tej stvari nesrečo, so - to potrjuje ta lov - res gole marnje.
Ekipna zmaga je pripadla ribičem družine Brestanica - Krško, drugi so bili Brežičani, tretji Sevničani itd.. Priznanje je prejela tudi edina ženska ekipa iz dnižine Brestanica-Krško. Ves ulov so po preštevanju spustili v ribnik
KAJ VSE Sl NEKATERI DOVOLIJO
Sekretar je poklical nepo-srednika Jožiča Repiča že petkrat v svojo pisarno. Ko je stal prvič pred njegovo pisalno mizo, ga je tovariš sekretar opozoril, naj po gostilnah malo manj blebeta neumnosti o tem, kako v podjetju nekateri grabijo na veliko.
„To bi te lahko drago stalo, da veš, Repič,“ gaje opozoril, preden so se zaprla vrata za njim.
Ko je bil Repič drugič pred obličjem tovariša sekretarja, mu je ta očital, da je že trikrat zapored manjkal na sestanku.
„Veijemi, da s tem škodiš sam sebi, Repič,“ ga je tovariško opozoril.
Ob tretjem obisku sekretarjeve pisarne se jih je Jožič Repič naslišal zato, ker ni prišel na delovno akcijo.
„Manjkal si samo ti, Repič, pa Zračnikova. Toda njo moramo razumeti Ima otroke, pa še ženska je,“ je rekel tovariš sekretar in dvignil k ušesu slušalko.
Četrtič je poklical tovariš sekretar v svojo pisarno Repiča, da bi ugotovil, če je res govoril naokoli, da ne bo šel na sindikalni izlet, ker potuje avtobus samo od gostilne do gostilne.
„Rekel sem samo, da ne prenašam alkohola," se je branil neposrednik Jožič Repič.
„Prav, toda vedi, da sindikalni izleti niso nikakršna veselica. Na njih se ljudje izobražujejo in spoznavajo svojo domovino. Kdor pa jo pozna, jo tudi ljubi,“ je bil poučen tovariš sekretar.
Ko je moral Jožič Repič petič v pisarno tovariša sekretarja, da bi mu pojasnil, zakaj je strgal z razglasne deske novice o osebnem dohodku za junij, je sklenil, da bo že jutri poklical za stroj tovariša sekretarja in ga bo
povprašal, kako je z uresniče- ® vanjem sklepov, ki so bili % sprejeti na konferenci že pred £ dvema letoma, a so ostali . zaklenjeni kdove v katerem ? predalu.	™
Tako je tudi storil, toda J tovariša sekretarja ni bilo za ® stroj k neposredniku Jožiču % Repiču, pač pa je ob pozivu £ le glasno rekel:
»Ljudje pa si zadnje čase že J marsikaj dovdijo.“	#
In je zavrtel številčnico, da 0 bi dobil k telefonu Katarino a Strojnikovo, ki ni hotela de- | ' lati nadur na sicer prosto ® soboto. Naročil ji je, naj pride 0 nemudoma v njegovo pisarno. A TONI GAŠPERIČ £
V Jadranu so se letos spet razmnožile meduze, ki so nedležne, a človeku niso nevarne
i
1 Samoupravljalec Kralj j
J Čeprav je usoda Tonetu no> potrebno pa je povsod « Kraliu namenila še težie in	„Seveda pa mora biti tudi £
I
Kralju namenila še težje in trše življenje kot marsikateremu njegovemu vrstniku, je ne samo vse svoje življenje preživel v Bdi krajini, marveč je že vseskozi zvest svoji vasi Gribljam, še več, ves čas živi v svoji rojstni hiši. Poleg odgovorne službe in številnih - sam pravi preštevilnih - družbenopolitičnih funkcij tako v metliški Kmetijski zadrugi, kjer je vodja temeljne zadružne organizacije Kooperacija, kot v gribeljski krajevni skupnosti, torej poleg vsega tega pa s svojo družino vzorno skrbi za kar obsežno kmetijo.
Tudi kmetijstvu je Kralj zvest že od svojega prvega službenega dne, ko se je pred več kot 30 leti vključil v kmetijsko obdelovalno zadrugo v Gribljah, potem je bil upravnik KZ Gradac, dokler se vse zadruge metliški občini niso združile v eno, metliško, kjer dela še danes, čeprav ima že dovolj let, da bi lahko odšel v res i zasluženi pokoj. Poleg strokovne plati si že lep čas močno prizadeva za preobrazbo kmetijstva v svojem okolju, za boljše samoupravne odnose in za še tesnejšo povezavo med svojo zadrugo in zasebnimi kmeti Za uspehe m tem področju je za dan samoupravljalcev dobil tudi najvišje republiško priznanje. „To je prvo tako priznanje, ki je prišlo čez Gorjance," pravi Kralj in v isti sapi poudari, da je to pravzaprav priznanje celotni Kmetijski zadrugi
Kralj je pravzaprav človek za dve občini: službene dolžnosti ga vežejo na metliško, Griblje pa so v črnomaljski V svoji krajevni skupnosti pa je tako rekoč povsod zraven: tajnik krajevne skupnosti in ZZB NOV, predsednik SLO, dela v gasilskem in prosvetnem društvu pa še kaj; kjer je pač potreb
..Seveda pa mora biti tudi p kmetija dobro obdelana, kaj # bi pa sicer ljudje rekli: nas £ spodbuja, naj povečamo proizvodnjo, sam ima pa vse zanemarjeno. Zena je doma in precejšen del bremena nosi ona, jaz pa tudi rad delam na kmetiji, tega sem že od malega vajen, pa še tri hčerke imava, ki tudi rade poprimejo za dlo. Res pa je danes lažje kmetovati, saj imamo vse potrebne stroje. “
In vse, kar danes ima, je Kralj po vojni, ko se je vrnil iz Gubčeve brigade, kamor je odšel kot 16-leten fantič, našel povsem zapuščeno. Pri hiši je bilo pet otrok „Ko sem imel pol leta, je oče odšel v Kanado in se ni nikoli več oglasil; tri leta sem bil star, ko smo pokopali mamo, najstarejši otrok pa je imel osem let Mamo nam 'je od hudega življenja vzela jetika. Po pogrebu smo zaklenili hišo in k sebi so nas vzeli sorodniki; še sreča, da smo lahko vsi ostali v Gribljah," je na kratko povedal trpko zgodbo treh bratov in dveh sester, Kraljevih sirot, ki pa so med vojno vedeli, kje je njihovo mesto. „Oba brata sta Šla po vojni v oficirsko šolo, tudi sestri nista ostali doma, vsi pa so želeli, da bi hiša in posestvo ostalo v domačih rokah. Čeprav so me že v partizanih namenili za oficirsko šolo v Rusiji, sem se odločil, da bom ostal doma; k tej odločitvi je pripomoglo tudi domotožje."
Tudi žlice ni imel Tone Kralj, ko se je, mlad partizan in skojevec, vrnil v rojstno h išo, danes pa njegova hčerka vozi traktor. Od hiše, ki jo je po pogrebu matere pet sirot zaklenilo, danes obiskovalec ne more oditi, ne da bi vsaj poskusil del dobrot, ki jih je Kraljeva družina ustvarila s svojim delom na svoji zemlji
A. BARTELJ
I
I
I
Merijo do dva metra v premeru; njihov dotik pomeni za človeka smrt v treh do osmih minutah.
Vendar brez panike - gre za oijaške meduze, ki živijo v južnih morjih in jih, kot piše v strokovni literaturi, domorodci kaj radi vidijo na krožniku, seveda potem ko so jih skuhali. Kaj prida izdaten obrok že ne more biti, saj to živo bitje vsebuje skoraj 99 odstotkov vode.
V Jadranu so sc letos zelo razmnožile manjše sorodnice velikank iz oceanov. Velike so le nekaj centimetrov, pa vendar dovolj, da vzbujajo pozornost številnih domačinov in turistov, še zlasti pa kopalcev. Velike oči s strahom opazujejo kožo, ki po dotiku s sluzastimi nestvori pordi in srbi. So meduze nevarne?
Naj že na začetku povemo, da jadranske in sredozemske vrste človeku ne morejo napraviti nič hudega, čeprav je njihov dotik seveda vse picj kot prijeten. ,,Pelagia nochilu-ca“ - tako ji pravijo biologi -vzbuja letos zanimanje predvsem zaradi števila, kije nekoliko presenetilo tudi strokovnjake. Z ozirom na dejstvo, da so se zelo razmnožile že lani, so nekateri napovedovali, da jih bo letos manj, ker se ciklusi plodnosti menjavajo. Ni bilo čisto tako.
„Pclagia noctiluca" je sicer stalen prebivalec Jadrana, ne da bi bila deležna posebne pozornosti. Prvič se je to v severnem Jadranu zgodilo
Pokvarjen naboj preprečil
uboj v Žabjeku
Branko Brajdič je brez besed pomeril v Milana Brajdiča in sprožil
18. julija zvečer je prišel 38—letni Branko Brajdič iz Žabjaka k baraki 42-letnega Milana Brajdiča. V rokah je Branko imel vojaško puško znamke „Mauser“. Brez besed je z razdalje petih metrov pomeril s puško v Milana Brajdiča in sprožil.
Naboj je zatajil, Branko Brajdič je ponovno napolnil puško in pomeril, takrat pa je že bil ob njem Milan Brajdič, mu iztrgal orožje in ga onesposobil.
lani; in, kot rečeno, so sc meduze ponovno razmnožile tudi letos. Čeprav je v njihovem življenju še marsikaj neraziskanega, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da to raznr ože-vanje ni nujno povezano z onesnaževanjem. Biologi so namreč že pred desetletji poročali o velikanskih rojih meduz, med katerimi so s čolni pluli ure in ure.
,,Za precej vist klobučnjaških meduz je značilo, da se od časa do časa pojavljajo v velikih rojih,“ pravi Alenka Malej, biologinja z Morske biološke postaje v Portorožu. ,,Z
»mul«1.'' MMHM .................
CCMMO
primorske
GLASILO SZDL PftIMORSKIH OBČIN
njimi so se v prejšnjem stoletju ukvaijali avstrijski znanstveniki, v novejšem času pa tudi tižaški biologi Tižačani ugotavljajo, da bi se v ugodnih pogojih ta vistancduz utegnila v večjem številu razmnoževati tudi v severnem delu Jadrana, kjer sicer ni tako pogosta."
Če se bo to res dogajalo tudi v prihodnjih letih, bo kopalce minila brezskrbnost. Na moškem dnu ježki, v morju „mesečinke (tako se jim pravi po slovensko). .. Kaj se dogaja ob stiku meduze s človeško kožo?
| „Za ožigalkarje je značilno, da imajo posebne celice, ožigalke,“ pravi Alenka Malejeva. „V ožigalkah je nekakšen mehurček na nitki, ob dotiku se ta mehanizem sproži in v kožo se zadrejo nekakšni tmčki
DOLENJSKI KRILATCI - ZMAGOVALCI
Letošnji program tekmovalnih le-tw športnih golobov-pismonoš iz Novega mesta na progi Slavonski Brod-Niš, v skupni dolžini 5250 km, je končan. Rezultati dvanajstih preletenih prog so: največjo povprečno hitrost, 1373,65 m/min., je dosegel golob Jožeta Pečnika, najhitreje, v devetih urah, je progo preletel golob Vlada Lopatica in Anteja Pavloviča, tri najboljše samce imajo Pečnik, Lopatič in Tone Dolinšek s 4000 km uvrstitev, najboljše samice pa Pečnik s 3500 km uvrsti-Najboljšo ekipo je sestavil Do-
.	  /i.	D/\l\	1	LLl^J	*
■ ######################################## ■
MOST PRENOVLJEN — Most v Šmarjah pri Šentjerneju se je zaradi starosti in naporov začd podirati. Ker zavod za spomeniško varstvo ni dovolil, da bi most porušili, so ga obnovili, tako da bo še nekaj časa kljuboval bremenom. Kdaj je bil most zgrajen, ni natančno znano, je pa edini tako grajeni most na Dolenjskem ima svojsko zgodovinsko vrednost. (Foto: Polde Miklič)
em m
Novo mesto še mal®1 kost pod 15.000 prfif valci
Slovencev bo dvomilijonsko mesto, lo prebivalcev v naši ki se namreč počasi, zanesljivo približuje milijonoma. Statistika je računala, da nas je bilo let1* ob koncu maja nataflkj 1.880.457 ali za 97.987 w kot pred petimi leti. Seve® «« je ta številka nekoliko veij1 V zaradi tako imenovanih # selitev.
Naravni prirastek, j ga dobimo tako, da od šte] la rojenih odštejemo števi umriih, se povečuje po p*' njih, tako da pridobimo \
S loveniji na mesec ,^ai^ kakih 1.000 novih lafifl ust.
Statistika nadalje ugota' lja, da živi ta čas v mestih*1 blizu 800.000 ljudi. Nepodf želanov je pri nas sicer ^ leta v leto več. Odleta se je tehtnica „nagnila“ ** prid meščanov za kak*1 Jo 5.000 duš. Največ nepode^ lanov ima Ljubljana ' 261.128. V zadnjih pet letih se je povečala 2' 27.234 Ljubljančanov. Nj** manjši brat Maribor, drugi'' zadnji slovenski stotisočat je štel pred slabima dveflj mesecema 128.449 prebil cev ali kakih 4.500 več k°' leta 1974. Druga mesta deseterici največjih slove? skih naselij si sledijo: Cel)1 - 38.256, Kranj - 32.00* Koper — 22.198, Jesenice' 18.377, Nova Gorica f 18.331, Velenje - 17.06? Trbovlje - 16.656 in No*1 mesto - 14.916.
Primeijava z letom I9f pokaže, da med temi dese1 tisočaki najhitreje naprede jeta Velenje in Nova Goric> Velenje, kije štelo pred peli mi leti 13.177 prebivalce!
ali 153 manj kot Not
mesto, je dolenjsko mel polo prehitelo že naslednff leto, danes pa je od Novef mesta večje za 2.143 glau
Nikamor se ne premaknej] edinole Trbovlje, saj so petih letih napredovale vsega 102 prebivalca.
IV
K