I UMM • HVtifltt. ZL Mm IM, hjil m. »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v uprav ništvu prejeman: .....K 24— * celo leto......K 22 — ......» 12*— pol leU....... 11 — .......6*— četrt leta........ 5 30 ......• 2— 1 na mesec........ 190 celo leto pol leta četrt leta na mesec Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo. Kcaflova ulica it. 9, (I- nadstropje levo), telefon ŠL 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inscrati itd. to je administrativne stvari. 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon si. M. .Slovenski Narod* velji po pošti: za Avstro-Ogrsko: ta Nemčijo: celo leto.......K 25 — • celo leto.......K »— Strt leta! .II!!! * 650 M Ameriko in vse druge dežde: na mesec.."!!!!! • 230 ' celo leto.......K 36 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UnravnlatTo: Enaflova nlica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon ŠL 85» Zopet no pciltnicoh. Dunaj, 20. marca. Poslanska zbornica ima zopet počitnice, in »N. Fr. Presse« računa c :>to pravilno, da se bodo vlekle skoro do srede meseca maja, kajti tudi 7>ovelikonočno zasedanje bo trajalo samo dobrih 14 dni. Predvelikonočno zasedanje je trajalo od 24. februarja do 18. marca, torej niti mesec dni. Začelo se je z dolgimi konferencami ministrske-. predsednika barona Bienertha z \«>ditelji slovanskib strank in končalo se je zopet s takimi konferencami. Sistem pa je bil od zaključka > a sedanja ravno ist i, kakor ob za-četkii. Sicer je bil ekspediran nemški minister-rojak, dr. Schreiner, a vladna politika je ohranila isto smer n isti značaj, kakor ga je poprej imela. V minolem zasedanju je poslanca zbornica rešila pravzaprav le • iT> važnejšo predlogo, namreč re-^-utni zakon. To je šlo gladko in hi-ro. kajti tudi stranke, ki se delajo najbolj opozicijonalne, škilijo vedno navzgor« in se ničesar tako ne boje, kakor zamere »zgoraj«. Tako se je tudi zgodilo, da so slovenski klerikalci glasovali za rekrutni zakon in še toliko možatosti niso skupaj spra-Ii. da bi se bili glasovanja vzdržali, nkor so storili drugi jugoslovanski -lanci. »Mannerstalz vor Konigs-rr>nrn« se v klerikalno slovenščino prelaga s: polne hlače. Vladni sistem je ostal neizpreuie-! - d vzlic temu, da je vlada učakala eč občutnih porazov. Najhujši po-raz ji je bil prizadet s tem, da zbor-ica ni pustila na razpravo načrta 9 ijetju novega posojila. Prav občuten je bil tudi poraz vlade pri razpravi o »Llovdovi« predlogi, zlasti ker ga je prouzročil član vladne vrine dr. Steinwender ter ž njim hudo /ndel trgovskega ministra dr. Wei>-'irohnerja, ki je kandidat za ministrskega predsednika. Tudi usoda žarkega načrta zoper pijančevanje bolje bi bilo reči zakonskega načrta zoper prodajalce pijač — je za !ado poraz, ker je bil načrt vrnjen Poslanska zbornica, se je razšla v istih razmerah, v katerih se je sešla. Vlada je pač občutila, da razpada njena večina, a to ni imelo drugih posledic, kakor da se je zopet začelo pisati, kako ]>otrebna je sestava nove večine, ki bo obvarovala vlado podobnih porazov kakršne je doživela v minolem mesecu, in da je ministrski predsednik zopet začel konfori -rat i z voditelji »Slov. Enote«. Tako beži čas, sistem zapostavljanja Slovanov in protežiranja nemštva pa lepo cvete in se nadaljuje vzlic toli proslavljeni Kramar-Krekovi spremembi oprav iinika . .. Deželni odbor preti Idrijski ooemi. Deželni odbor, ko bi imel količkaj čuta za pravičnost in hotel varovati ugled občinskega odbora, bi bil v celem obsegu zavrnil pravu » kakor stvarno neutemeljene Oswal-dove pritožbe. No današnjemu dežel -ripmu oclborti je več Os v c ld, ko soglasni oklepi izvoljenega občinskega odbora, pa je ugodil nesmiselnemu rekurzu v točkah 1 . 2., 3 . 6. in deloma 7. P >srhgmo, kako utemeljuje cježelni odbor svojo naklonjenosf napram idrijski občini! 1. Povišek plač mestnim uslužbencem v znesku 540 K se je črtal z ozirom na še veljavno službeno 1 ratr- mrtiko, ki loloča v členu II da ima o nje iz premem bab sklepati ob činski odbor, in da mora ta prctfmet biti obsežeD v dnevnem redu dotične seje. Konstauijmio, da je deželni odbor to točko odklonil iz piv sem drugih razlogov, kakor jib navaja Os-waldu. je torej deželni odbor prihi'el na pomoč svojemu inspiratorj.*. Pa tudi razlogi deželnega odbora so iz : trte zviti. O po višku je vendar sklepal občinski odbor in so bile zadev-I ne postavke v proračunu, torej na j dnevnem red-* seje občinskega odbora. Ali se v.f -ritmu je deželni rdboT, j da odje na tak način mestnim imlnss-bencem borih >40 K! Sieer pa tudi nima deželn; odbor o oh«-'.nskili uslužbencih i»rnv nobene be ■ wi ^ on,n 1 ostjo in netemeljitostjo, ali vobče je j slopij 12.000 K se zni bilo zasedanje popolnoma sterilno. Županstvo (!) pravi, 12.000 K obsežen tudi strošek za streho na občinsko hišo št. 509. Ker im.i predvsem občinski odbor v seji sklepati o tem, če in kako naj se popravi hiša št. 509, se je moral gornji znesek znižati na toliko, kolikor utegne letos veljati vzdržavanje ostalih mestnih poslopij. Tudi ta razlog deželnega odbora je značilen. \ sejnem zapisniku, ki se je v poverjenem prepisu predlo žil deželnemu odboru, stoji črne na belem: »Odbornik A. Pegan si prvi izprosi besedo in opozarja na proračunsko postavko »za vzdržavanje mestnih poslopij 20.000 K«. Visoko sti te postavke si ne more dingač, tolmačiti, kakor da ta vsebuje tudi stavbne troske za prezida vanje mestnega poslopja št. 509 po načrtih arhitekta Hoiinskega. To pa po njegovem mnenju ni pravilno, kajti deželni odbor brezdvomno nikakor ne bo dopustil, da so prezidanje dovrši po načrtih arhitekta Hoiinskega. Treba bo počakati na razsodbo upravnega sodišča v tej zadevi. Deželni odbor pa bi gotovo ne mogel braniii, da »a spravi poslopje pod streho in tako varuje občinsko imetje nad al j ne škode; to bi stalo nekako do IO.000 K. Ker je treba račn-niti za vzdržavanje drugih občinskih poslopij približno 2000 K, predlaga, da se predmetna postavka zniža za 8000 K . . . Pri glasovanju obvelja predlog odbornika Pogana z veliko večino glasov.« Občinski odbor je torej sklepa] r> tem, če in kako naj se popravi hiša št. 509, čemu se torej deželni odbor sklicuje na županstvo! Ali naj torci vnovič sklepa o Vinski odbor v tej saderi? Koiikrat vendar sel Saj vendar ni občinski odbor idrijski za. to tukaj, da bi 0*W*ld bril svoje norce z njim! tf. Znesek 1000 K z« nakup zemljišč se je črral, ker v proračunu ni nobene navedbe o tem, katera zemljišča se nameravajo kupiti. Zelo dobr~>! Osirald san1 je v svojem rekurzu zahteval, naj se širijo eesfo, zapravljajo nove itd. Deželni odbor pa je dal izdelati med tem načrte za regulacijo Nikave in priporočal gradbo nove klavnice. Ali naj se zida klavnica v zrak ali nn nos kakemu Slomškarju' Kako mi j o/nači občinski odbor, katera zemljišča se nameravajo kupiti, če je odvisen od milost] e. kr. kateheta Oswalda! Zakaj vendar ni odkritosrčen deželni odbor in reče: to po- stavko črtam, da ugodim Oswaldovi kaprici. To bi bilo vsaj možko! 6. Znesek 8485 K za povrnitev službenih pristojbin in za nagrade učiteljstvn na podržavljeni idrijski realki se je črtal, ker se mestna občina Idrija ne nahaja v takem gmotnem položaju, da bi mogla nakloniti učiteljstvu to darilo (!), in tudi sicer ni posebnega ozira vrednih razlogov za to. Prizadeto učiteljsko osobje po sporočilu županstva v času, ko je bilo v službi idrijske občine, ni plačalo nobenih pristojbin od imenovanj na službena mesta Dejstvo, da je prizadeto učiteljstvo plačevalo prispevke za pokojninski zaklad, ue pride v poštev, ker je bilo prevzeto od države s pravico d^ pokojnine in mora občina plačevati pokojnino vdovi ravnatelja Pirca in vzgojnino hčerki v znesku 2160 K na leto. Seveda deželni odbor po/na samo Os^ralda in mu je neumevno, da bi se idrijska občina izkazala hvaležno onemu faktorju, ki ima največ zaslug, da se ji je odvzelo ogromno breme za vzdržavanje srednja šol'*. 7. Podpora ubogim idrijskim dijakom na visokih šolah v znesku 3000 K se je znižala na 2000 K. Se-daj podpira občina 7 visokočofoev in daje i po 30 K, 3 pa po 20 K n:! mesec, skupaj 1S0 K na mesec, torej v 10 mesecih 1800 K, potemtakem bo letos mogoče izhajati z zneskom 2000 K. To je pač najžalostnejše poglavje v celi stvari in najlepše dokazuje, kake vrste človek je c. kr. katehet Oswald. Kar 2000 K je hotel od jesti ubogim idrijskim visokošolčem in v večno sramoto si more zapisali slovenski deželni odbor, da je deloma ugodil pritožbi brezsrčnega človeka iu utrgal stradujočemu slovenskemu dijaku v tujini 1000 K. Mar ne morebiti znano deželnemu odboru, da bo novo šolsko leto povečalo število dijakov, ki bodo iskali pomoči p»*i občini. Najbrže 00 tudi znano dr. Pegu-đu, koliko zaleže podpora 30 K ubogemu rudarskemu sinu v tujem mestu, če nima od doma prav nikake podpore. Klerikalec res v svoji strankarski strasti ne pozna usmiljenja, ne človekoljubja! In to naj je katoliški duhovnik in vrhu tega še c. kr. katehet! Tdrijska občina je z ogromnimi troski in z lastno močjo žrtvovala sto :n sto tisoče, da mor? I kultete postalo popolnoma nevzdrž-i nuditi svojemu prebivalstvu dobroto I Ijivo. Profesorski zbor pravne fa- srednje šole. Sedaj pa, ko se ji j^ odvzelo to veliko breme, ne bi smel?* potrošiti 3000 K v svrho podpiranja ubogih idrijskih dijakov, ki so pohajali v domačem mestu srednjo šolo, da daleč proč od doma nadaljujejo svoje visokošolske studije. Idrija je delavsko mesto! Čisto naravno, da je tudi pretežna večina dijakov na idrijski realki delavskih tinerr. Kam naj se torej po dovršeni srednji šoli obrnejo, ko so jih še dotlej starši le z največjo težavo podpirali. Ali naj jim bo pot do visoke Šole zaprta? Ali naj bo namen s tolikimi žrtvami ustanovljene realke poveča^ vati duševni proletarijat? Naravnost sveta dolžnost občine je, da priskoči tu na pomoč s svojo podporo. Prvi in najglavnejši namen občine je slabeti vendar za dobrobit svojih občanov. In ali si je misliti lepše izvrševano to nalogo, kakor s tem, da se pomaga občanom studirati sinov** na visokih šolah, potom katerih edino si je mogoče priboriti gotovo in boljšo bodočnost. V tako plemenit in blag namen pač ne sme biti občim škoda izdanega denarja in naj bi se nahajala v še tako slabem gmotnem. položaju. In da veže deželni odbor občini roke v lem oziru, je nekaj nezaslišanega, nekaj nečuvenega, Če je že Osvvald brez pameti, vsaj klerikalna večina v dežel nem zboru naj bi ne bila. Kako more biti ob takem postopanju deželnega odbora govor o naklonjenosti napram idrijski občini! Dr. Lampe najbrže ne bo več kaj takega zatrjeval! Toliko za danes, drugič pa se pomenimo o končnem efektu OsTr^ldo-vih rekurzov. Iz parlamenta. Seja poslanske zbornice. — Spet Wahrmund. — Manjše predloge. V petek je imela poslanska zbornica zadnjo sejo pred prazniki, ii* poslanci so se podali na tritedenske velikonočne počitnice. Začetkom seje je naučni minister grof Sturgkh odgovarjal na nekatere interpelacije. Med drugim na interpelacijo glede Wahrmunda. Dejal je, da so vsi akti na razpolago in da je iz teh aktov razvidno, da je stališče profesorja Wahrmunda nasproti ostalim profesorjem praške nemške pravniške fa- LISTEK. Dolitor pestunja. Humoreska. Spisal dr. Korun. Silno slabe volje je bila danes M ratnikova Francka, slabe volje 'ti etn žalostna do smrti. Ves svet ^o je jezil pa vsak kamenček povrhu, kateri je, na stezi ležeč, delal na pot je k vzdihljaj izvil iz prsi, da se je ves voziček potrese! z Milančkom vred, ki je v njem spal. Seve ko bi se bil Milanček zavedal, kakšna nevihta valovi v razburkani duši njegove mlade pestunje, bi kajpada ne bil tako sladko počival; in sicer zato ne, ker jo je imel preveč rad, da bi me>g( 1 miren ostati, med tem ko bi ona žalovala. Saj je pa tudi Francka z njim delila žalost m veselje njegovega eno leto starega življenja: Tolažila ga je, kadar je v« -kal, smejala s' mu, kadar je vriskal. To njuno sočuvstvo pa 111 bilo utemeljeno .nino v navadi, temveč nekoliko 1udi v krvi. Namreč Milanč-kov oče, trgovec Mostnik, ji je bil ujee in tako sta hila Milanček in Francka bratranec; in sestrična Zato pa je Francka v M ost ni ko vi rodbini veljala k ikor za domačo. Pomagala je v hiši pri tem in onem, zlasti pa pri pestovanju Milančka. In to opravilo je bilo njej najljubše, Mi-lančku pa tudi najbolj pogodu. Igrala sta se liki dva o t ročaja, dasi Francka pravzaprav ni več bila nt ročaj, ampak gospodična, in sicer gr>-spoclična v vsakem oziru, po Vtih in po čuvstvih; po letih, ker je v minuli pomladi prekoračila šestnajsto leto, po čuvstvih pa., ker je bilo pred dobrim mesecem, ko se je prvič zaljubila. In prav ta preklicana ljubezen je bila kHva,da se je danes čutila tako neizrečeno nesrečno.. To pa iz tegale vzroka: Tistega, ki ga je ona ljubila, to je enoletnega prostovoljca Janka Rodeta, ji njeni sorodniki niso privoščili, onega, ki sta ji ga stric in teta vsiljevaia, to je, sodnika dr. Matijo Strnada, pa o«ia ni marali. In ker sta ji Mostnik in Mostnica ravnokar vnovič očitala to srčno zadevo, odtod njena današnja jeza in žalost. Ustavivši voziček s spečim Mi-lančkoin pri klopici v gozdu, je sedla ter se prepustila gorjuposti envstev. Hudo je zaihtela, nato pa rekla sama pri sebi: Ne in pa ne! Ne pustim ga ne, če še toliko godrnjata stric in teta. Rada bi vedela, zakaj naj bi ga pustila! Ali ni Janko kakor ustvarjen za ljubezen t Lep je, mlad je, pa rad me ima. Kaj pa še hočete več t Videii ga je treba, kadar se pod mojim oknom i/prehaja! Ko cincin škrebečejo ostroge, sablja po tlaku rožlja, na glavi mu pa niha krivček iz konjskega repa! Ali pa, kadar jase svojega i skrega sivca! Z levo ga brzda, z desno si brke zaviha! Pa reci kdo, da ni lep! Za deset nerodnih Strnadov je tedaj. Pa kaj za Strnad-kov deset t Za vse ljubljanske sodnike in svetnike obenem, katerih nobeden ne sedi tako varno niti na zoFi kakor Janko na konju. Rada bi jo poznala, ki bi ga takrat ne ljubila. Še teta bi g*a, ko bi jo le on mara*. Pa je ne, in prav ima, da je ne. Čemu mu pa bo omožena ženska ? Pravita: Rode se ni nič in se dolgo ne bo nič; preden pa kaj postane, že stokrat nate pozabi. Jaz pa pravim: Kako da ni nič! Korporal je pri topni carjih in ravnotoliko Kvezd ima pod vratom kakor nadpo roemik Dolgio, ki je teta vanj vsa zatelebana, dasi Dolgin še jahati ne zna. Janko pa zna; pa še imenitno. Sicer se pa itak tudi Janko uči za sodnika, in kadar bo toliko siar. kakor je Stmad, bo že dvakrat lahko vse jezičnosti doktor. Samo potrpeti je treba. Da bi se mi pa v tem času izneveril, se ni malo ne bojim, zato ker mi je večno zvestobo prisegel In prisega nekaj velja pri vojakih. Skoro toliko, kakor trikratni »da« pred oltarjem. Ko bi dano besedo prelomil, bi ne mogel, tako mi je rekel, niti častnik postati. No vidite! On pa hoče častnik postati; torej ne more prelomiti besede, kamoli da bi pozabil prisege. Pa ravno tega Matijo Strnada mi hoče stric naprtiti. Kakšen okus! Kaj ne, ali si je mogoče misliti bolj hribovsko ime, kakor je Matija? Menim, da ne. Res bi bila v zadregi, kako ga klicati. Za Matijo bi ga vendar ne mogla; za Matijčka pa še manj. To se pa Janko sliši čisto drugače; gosposko in ljubko zaeno. Zato se pa moj mož ne to imenoval Matija, imenoval se bo Janko. In kaj se neki teta s tako vnemo vtika v moje srčne zadeve! »Francka!« pravi, »vojake pa le zmirom punča j! Poštenemu dekletu se je treba vsega izogibati, kar nosi puško ali sabljo; zakaj vojaška ljubezen ne vodi v zakon, pač pa v slabi glas in nesrečo.« V stričevi nav^zočnosti pa še svetohlinsko pristavlja: »Jaz sen* se kot dekle vedno ravnala po tenj. zlatem nauku svoje rajnee mame in se ga tudi danes kot žena vestno dr^ žim.« Oh ta hinavska hinavka! — Bog mi odpusti! Iz kože bi skočila, kadar slišim i o laž. Naj je le kar tiha! Če ne, bom jaz govorila in stricu odprla oči, da slednjič tudi on uvid^, kako se njegova zvesta ženska ravna; po zlatih naukih svoje rajnee mame. Ravna se namreč tako-le: Ka» dar je Mostnik po svojih poslih iz do-ma, tedaj je nadporočnik Dolgin kuhan in pečen v njegovi hiši, tako da ne morem uiuati, kdaj vežba svojo rekrute. In močno se mi dozdeva, da takrat niti spat ne hodi domov, ta potepin! ampak da kratkomalo pii nas prenočuje. Predsnočnjim je že, to stavim. Ob devetih je pri enih vratih odhajal, glasno kličoč: »Lahko noč, milostiva!« pri drugih se je pa pri-huljeno vrnil in kakor tat rokomavh potajno smuknil v tetino sobo. It* kar je najbolj čudno, je to, da ni niti na kljuko pritisnil, in vendar so se vrata odprla. Pa mislil je, da ga nihče ne vidi; toda jaz sem ga videla,! ko sem šla v kuhinjo po mleko za Milančka, in še danes mi je žal, da nisem stopila za njim in ga z mokro metlo izpodila iz sobe. (Dalje prihodnjič.) knltete je plftml ministrstvu, da je tem razmeram treba storiti konec; o uspešnem delovanju Wahrmundo-vem itak ne more biti govora, ker so se pri Wahrmundu vpisali le trije slušatelji. — Nemci s tem odgovorom ministra Stiirgkha niso prav nič zadovoljni, ker vidijo is njega, da Wahrmund se ostane v Pragi, in da bodo klerikalci nazadnje vendarle dosegli, kar so želeli. — Nato pride na vrsto zakon o lokalnih železnicah. Govori minister Wrba, ki prosi zbornico, naj hitro reši predlogo. — j"redloga se slednjič sprejme v drugem in tretjem branju. — Svetovno poštni pogodbi zbornica pritrdi. — Slednjič zbornica sprejme v drugem in tretjem branju nekatere manjše predloge. — K sklepu seje vošči predsednik Pattai poslancem vesele velikonočne praznike in zaključi sejo. Laska pravna fakulteta in Jugoslovani. — Proti laški fakulteti v Trstu. Zveza Jugoslovanov v državnem •/boru je imela v petek posvetovanje, v katerem je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje laške pravne fakultete- Po daljši debati so sklenili vpeljati veliko akcijo proti odkritim in tajnim nameram postaviti laško fakulteto v Trst. »Slovanska Enota« bo to akcijo na vso moč podpirala, kar je že obvezno obljubila. Proti fakultetni predlogi v sedanji obliki »sedež fakultete na Dunaju) pa ni nobenega ugovora. — Iz jugoslovanskih krogov se čuje, da so Italijani povpraševali, pod katerimi pogoji bi dovolili fakulteto v Trstu. Jugoslovani stoje seveda še vedno na tem stališču, da se mora najprej ugoditi vsem opravičenim šolskim zahtevam Slovencev in Hrvatov v Trstu in sploh na Primorskem. Dalje mora naučni minister obvezno obljubiti, da se bodo v Avstriji priznale skušnje iz zagrebške univerze. Hrvaški sabor. Hrvaški sabor je imel prvo sejo v petek dne 18. t. m. Sejo je otvori 1 in vodil starostni predsednik poslanec B a r č i č. Med govorom poslanca Peršičaso bili zelo hrupni prizori, ki so se še povečali, ko predsednik poslancu R a d ič u pomotoma ni dal besede. Slednjič govori poslanec Radič. Druga seja je bila v soboto. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev predsednika; izvoljen je bil s 57 glasovi dosedanji predsednik dr. M e d a ko v i č. Proti Nastićn. Italijansko dijaštvo je imelo v petek na Dunaju zborovanje, v katerem se je pečalo z univerzitetnim vprašanjem. Nato pa so sklenili poslati akademičnemu senatu protest proti temu. da se je znani Nastič vpijal na pravniški fakulteti dunajske univerze. V protestu poudarjajo italijanski dijaki čedno vlogo vohuna Nastiča v cetinjskem in zagrebškem procesu in zahtevajo — če ni mogoče Nastiea takoj relegirati z \ s~h vseučilišč — vsaj disciplinarno preiskavo proti njemu, ki ni vreden akademične časti. Komet HQ!Iey. Letošnje leto je izvanredi.o bogato na kometih. Sedaj krasi nočno nebo kar pet kometov, katera se more sicer le z daljnoclpdi opsovati. Znameniti fanncrski kom^t 1010a. ki je s svojo izvanredno krasoto in svftlobo presenetil zemljane, se ra-pidno oddaljnie od solnca, in se more sedaj še celo noč opazovati, kot mala meglena zvezdica 6. velikosti. Tega nam pokaže vsak trieder, pri t*»m ko so ostali, razun Hal leve vega. pristopni le astronomienim daljnogledom. Letošnje leto pa obišče soln-ee še par periodičnih kometov. Nebo pa pripravlja nam zemljanom v kratkem izreden užitek. Željno od astronomov pričakovani Hai-levev komet, je tak o rekoč že tu. Njegova svetloba hitro rarašča. Opaziti ga je možno že z vsaki n nekoliko močnejšim navadnim kuka-lom kot megVno zvezdo na večernem nebu po ratnnu solnca *ri to v ozvezdju v.ribp". Izključeno ni. da se njegova svetloba v par dneh tako močno razvije, da se ga bo moglo zvečer opaziti že s prostim očesom A to samo do 35. t. m. tedaj ko stopi za solnce Ct. j. v zgornio konj-mkei-jo>, ter se bo ta dan nahajal nekoliko severno nad solncem. Radi tega se ga bo rnocrlo omenjeni dan videti (vsaj z daljnogledi) obenem zvečer ob zatonu in zjntrai ob vzbodn solnca. Ta čas bo oddalien od zemlje 37 milijonov mili- Po 25. t. m. pa stopi na jutranje nebo in se ga vidi pred 5olnčuim vzhodom. On se dalje ra-pidno pomika proti solnen. ko pride 19. aprila t. 1. (no Crommelmovih računih) najbližje (perihett solnca. Ta čas bo oddaljen od zemlie 24 milijonov mili. Niecova sv^loba se razširja na jutranjem nebu.Od tega časa dalje se začne oddaljevati od soha*** a približevati naši zemlji. Tako, da bo 1. majnika i 1. jako blizu planeta Venere, a od zemlja oddaljen kakih ld milij. milj.Tega dna bo sel planet Venera skozi rep Hallejevega kometa v izvanredni blizini njegove glave. Ta dogodek se od astronomov zeljno pričakuje. Venera se vidi omenjenega dna na jutranjem nebu kot jutraajiea, in v nje bližini komet Venera vzhaja tedaj •/# ure pred solnoem.Astronomi hočejo tedaj konstatirati, kak vpliv bo naredil rep na Venerino ozračje. Ali bo rep razsvetlil nočno stran Venere, ko je rep le nekako električno žarenje. Ali pa bo bližina Venere tako močno nplivala na kometovo glavo, da celo njegova (kometa) glava obliko spremenit Od 1. majnika dalje ga bo vsak dan manje časa opazovati na jutranjem nebu. V tem času pa se razdalja od zemlje hitro zmanjšuje Okrog 18. majnika pa bo že izginil v solnčnih žarkih in bo tedaj vzhajal in zahajal s solncem. Dne 18. majnika pa stopi pred so lučno oblo in bo sel preko solnčne oble med solncem in zemljo. Tedaj bo zemlji i ajbližji t. j. 3,080.000 milj. To se zarodi 10. majnika ob 2. zjutraj. V Aziji se ga bo tedaj lahko opazovalo, ko ro šel preko solnčne oble. Njegov rep se pa bo omenjeni čas ravno dotikal naše zemlje, tako, da bo šla zemlja pri koncu repa skozi. Zemlja bo rabila okoli dve uri za svojo pot skozi rep.V tem času bo glava odaljena od zemlje kakih 20 milijonov kilometrov, in tudi kometov rep bo tako dolg, da doseže zemljo. Iz tega so no\ateri brezvestneži r kovali konec sveta 18. majnika t. 1. R^s ie. da je spektralna analiza (Harvard zvezdama v Se v. Ameriki) dokazala, da se nahajajo v kometovi glavi nekateri neprijetni plini (n. pr. Cvan), a če se pomisli, da je kometov rep le nekako električno izžarevanje, nam že navadni razum kaže, da je izključena ,v saka neprijetnost ?a našo zemljo. Gotovim ljudem bi . In ta vpliv repov se bo kazal r.ajbrze v krasnih pojavih severnega sija, ki «e bo le na severnih krajih opazoval. Pričakovati v pa tudi. da nastane splošno motenje za kratek čas pri brzojavih. kar se je že pred kratkim časom zgodilo vsi cd vpliva takozvanih magnetičnih viharjev na solneu. Repova snov o* se bo dotaknila le nafoddaTjenejsih del. našega ozračja, kar se splošno niti brez aparatov opazilo ne bode. Presenetiti nas pa more ob času prehoda zemlje skozi rep k večjem kako ao-ilnejše meteorno utrinjanje (utrinjanje zve/d). To r>a le poviša naravni užitek. Tak prehod zemlie sk^zi kometov ren, naša zemlja že večkrat napravila Tako =^ je zadn-nč zgodilo pri Riolovem kometu 1866. Tedaj astron<>n i niti slutili niso. da je šla zemlja ^ko blizu glave skozi rep, le izv mredno krasni in veliko utrinkov se je pojavilo na nebn. Šele pozneje se je dokazalo, da je šla zemlia tedaj sknzi rep Bielovega kometa, kar j* pa bilo le kometu v >kodo, ker se je toda j bolj razsul. 19ko da ga ni vee na nebu in j*> popolnoma razbit. Na njes-a nas pa le >e spominiaio njetrovi of tanki, takozvani Bielovi utrinki. Po t^m »kon^-o sveta^ po 18. majniku t. 1. se pa nam poka^ Hal-levev komet na večernem nebu takoj po somčnem zatonu. In vsak dan nato bo pozneje zahajal zvečer, ter višje stopal na obzorju. Tedaj ga bodemo lahko opazovali vsak večer v vsej svoji krasoti. Pomikal se bo jako hitro preko neba proti vzhodu. On bo napravil na nebu približno isto pot, kot jo napravi luna istočano. Rep bo obrnjen okrog 20. maja od solnca proti vzhodu, a dalje nato proti jugovzhodu. Okrog 31. majnika bo že nahajal v veliki oddaljenosti od solnca pod zvezdo 1. reda ^Regulom«. Na to se bo pa čedalje bolj približeval obzorju Pozneje se ga pa bo moglo že opazovati samo še na naši južni strani 'južn? Afrika itd.). Dne 31. majnika t 1. bo že oddaljen od zemlje kakih 9 milijonov milj. Nakar se bo njegova oddaljenost od zemlje hitro večala, dokler popolnoma ne izgine očem in dalnogledom. Cez 75 let pa obišče zopet nas v svoji navadni krasoti, in tedaj ga bo opazoval nov — rod. Ivan T. Dnevne vesti. + Izredna seja občinskega sveta bo v sredo, dne 23. marca 1910 ob se- atfh gsfnHns v mastni dvorani Dnevni red: Naznanila predsedstva. Direktorija mestnega vodovoda poročili: l. • dopisa mesta magistrata gleda oddaja dal novega parnega kotla in strojev aa povečanje vodovodne zajemal niče v Klecah; * o dopisu mestnega magistrata glede oddaje dal aa napravo nove železne strehe nad povečano vodovodno zaje-malnioo v Klecah. Personalnega in pravnega odseka porodilo o dopisu županovem glede sprememb občinskega in občinskega volilnega reda, sprejetih po deželnem zboru kranjskem v letošnjem zasedanju. + Klerikalci in slovensko vseučilišče. Slovanski parlamentarni krogi so bili očitno indignirani, da so slovenski kerikalci pri vsenčiliški razpravi poslali v boj — poslanca G ost in carja. Vsakdo je čutil, da je to izraz bagateliziranja slovenskega vseučiliskega postulata, vsakdo je videl v tem dejstvu dokaz, da slovenskim klerikalcem sploh nič n! na pridobitvi slovenske visoke šole in da so se borbe za to prevažno zahtevo udeležili le formalno, samo navidezno. »Slovenec« je edini list, ki ima nasprotno mnenje. Z njemu lastno iskrenostjo in resnicoljubnostjo dokazuje slovenski javnosti, da je bil Gostinčar najprimernejši govornik, kar jih je mogla izbrati klerikalna stranka pri vsenčiliški debati, češ, Gostinčar nima samo vseh potrebnih zmožnosti, da more uspešno zastopati največjo slovensko kulturno zahtevo, nego je poklican v to posebno radi tega, da vidijo odločilni krogi, da rudi slovenski delavec in kmetovalec želita ustanovitev slovenske visoke šole. Proti takemu argumentiranju seveda ni ugovora. Želeti pa je, da ostane »Slovenec« dosleden načelnemu stališču, katero je sedaj zavzel. Najbolj poklican izražati želje in zahteve slovenskih delavcev in kmetovalcev je torej Gostinčar — dosledno temu torej v prihodnje dr. Krek in dr. Susteršič ne bodeta smela več tako siliti v ospredje kakor Gostinčar. Kerikalna stranka zastopa vendar delavce in kmete in v njih imenu je najbolj poklican in najbolj sposoben govoriti Gostinčar. Ce je bil zmožen in sposoben govoriti o najvažnejšem in najtežavnejšem slovenskem postulatu, zakaj ga dr. Krek in dr. Susteršič drugače ne pustita naprej, nego ga vedno potiskata v ozadje. Ta nasilnost in krivičnost napram najbolj poklicanemu in naj-zrnožnejšemu zastopniku delavcev in kmetovalcev se bo morala nehati. — Za ljudi, ki znajo »Slovenčeva« modrovanja kritično preceniti, je pa pisarjenje vSovonea« dokaz, da so najnevarnejši nasprotniki slovenske visoke šole ravno klerikalci, ker ti delajo zavratno zoper slovensko vseučilišče in skušajo naš narodni postulat kompromitirati. — »Matice Slovenske« občni zbor bo danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani »Metnega doma«. Po zboru bo prijateljski sestanek v hotelu ^Štrukelj«. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Jutri, v torek zvečer se poje drugič za par-abonente *x>har-jeva opereta >Piskrovezee«, s katero predstavo se opereta za tekočo sezono poslavlja. V tej opereti, ki združuje veselo dunajsko in sentimentalno slovansko godbo z vseskoz zabavnim dejanjem, poslednjič nastopi naša velepriljubljena, pridna in simpatična subreta gdč. Hadrbnlčeva, priljubljeni tenorist g. Iličič ter gg. Bohuslav, Povhe in gdč. Thalerjeva. Občinstvo, ki je še vse dosedanje operetne predstave posetilo v častnem številu, naj bi ne zamudilo rudi te poslovi?vene predstave in izkazalo s polnošfovilnim pose to m svoje simpatije in priznanje poslavlinjoče-mn se operetnemu osobju. — V pone-deljpk, dne 28. t. m. se vršita dve predstavi in sicer v korist našemu marljivemu dramskemu osobju ter se uprizori ponoldne kot noviteta izvirna Sket-Špieerjeva zgodovinska narodna ign iz živlienja koroških Slovencev »Miklova Zala«, zvečer pa y>Mart in Krnnu«. — Slovensko gledališče. V soboto in nedeljo smo videli na našem odru dve manjši opereti — ali kako bi jim pravzaprav rekli, saj opereti v današnjem pomenu besede to nista — Offenbachovi. Dve čedni stvarci s prikupljivo godbo, ki je pa danes seveda že precej obdelana. Nič ne zahteva od poslušalca, kakor da se malo pozabava ob njenih zvokih. Predstavi sta bili pa za nas zanimivi seveda predvsem zato, ker smo imeli priliko seznaniti se v glavnih ženskih vlogah z novimi glasovi lepih kvalitet in prijetnega zvoka: gostovale so gdč. Hrastova, gdč. Tavčarjeva in gdč. Zupančeva. Gospodične Hrasto* ve odlične pevske vrline smo že ocenili pri njenem prvem nastopu »Dolarski princesi«; danes nam skoro ne preostaja drugega, kot da ono poli vano oceno ponovimo in ie podčrtamo. Glas gospodične Hrastove je priknpljiv, mehak in gibčen v vsaki legi, in posebno višine zmaguje a • priznanja vredno lahkoto. Gospodični se pozna temeljita šola in lepa marljivost. Tudi njen nastop na odru ja za zelo siguren .Podala nam je v obeh vlogah dve mični postavi, ki smo jih prav radi kvitirili z neprisiljeno pohvalo. Gospodična Tavčarjeva je v obeh vlogah pokazala lepo izšolan, simpatičen in močan glas, ki posebno v višinah zveni prav lepo. Njen nastop je bil tako siguren, kakor bi se bila že delj časa gibala na odru. Gospodična Zupančičeva nam je ugajala s svojim polnim glasom, ki je posebno v srednji legi prav impouujoč in močan. Da-siravno je bila nekoliko indisponirana, vendar je svojo vlogo izpeljala tako, da njene indispozicije kar skoro opazili nismo. Gospodičnam so bili v priznanje izročeni lepi šopki; zaslužile so jih v polni meri. Moški vlogi sta bili v priznano dobrih rokah gospoda IličiČa in Bohuslava, ki sta jih rešila — kakor po navadi — v splošno zadovoljnost. Obema umetnikoma sta bila izročena v priznanje lavorova venca. Orkester je pod Taliehovo taktirko svojo nalogo rešil prav povoljno. Overturo k Offenbachovemn »Orfeju« med premorom je podal z vervo in temperamentom. — Nedeljska predstava se je vršila v korist kapelniku Ta-lichu. Zaslužil jo je. Talich je povzdignil »Slovensko Filharmonijo« do prav visoke stopnje glasbene popolnosti. Njegovi lanski popularni koncerti ostanejo pač vsem obiskovalcem v nepozabnem spominu. S takimi koncerti, kakor jih je uprizarjal Talich in s takim orkestrom, kakor ga je on dirigiral, bi mogli nastopiti povsod. In potem njegovi komorni koncerti . . . Le škoda, da je večkrat srečaval prav čudovito neumevanje svojih visokoumetni-ških tendenc. — Letos je razširil svoje delovanje tudi na gledališče in je dirigiral opereto. Njegova krivda seveda ni, da je bil naš letošnji operetni repertoar tako — recimo — čuden, zasluga njegova pa je, da je vsaj iz tega, kar je bilo, napravil kolikor je pač mogel. S svojim »Trubadurjem«, ki ga je dirigiral, pa je pokazal, da zna dirigirati tudi opero, in ne samo dirigirati, temveč dirigirati z zanosom. — Za umetniške užitke bomo Talichn vedno hvaležni in ga bomo obdržali v najboljšem spominu. — Obe predstavi sta bili skoro razprodani. — »Miklovo Zalo«, naroduozgodo-vinsko igro v 4 dejanjih in 4 slikah po enaki povesti dr. Sketa, spisal Špicar. bodo igrali v tukajšnjem gledališču na velikonočni ponedeljek popoldne. To predstavo baje nameravajo posetiti tudi Korošci. — Gledališče pred sodiščVu?. V petek popoldne se je nadaljevala obravnava o tožbi ge. Borštnikove proti gledališkemu ravnatelju g. Franu Govekarju. Tožničin zastopnik se je začel umikati. Pri prvi obravnavi je trdil, da »Dramatično društvo:, sploh ne obstoji, pri petkovi obravnavi pa je že priznal, da društvo pač obstoji, toda nima pravnega zastopstva, To njegovo trditev je izpodbil kot priča zaslišani podpolkovnik v p. g Josip Milavec, ki je izjavil, da je tedno izvoljeni podpredsednik in zastopnik »Dramatičnega društva« od onega časa, ko je umrl društveni predsednik dr. Karel 3Ieiweis vitez Trsteni-ški. — Sodnik prečita vlogi deželne ga odbora in mestnega magistrata, iz katerih jasno sledi, da postavno odloča in ukrepa v vseh stvareh »Dramatično društvo«. — Nato se pod prisego zasliši celo vrst prič. To pričevanje je nudilo natlačeno zbranemu občinstvu dokaj zabave in mu dalo vpogled v zakulisno življenje in v igralski milje. Socialni ugled igral-*keca osebja je seveda s tem silno pridobil! Izpovedne vseh prič so več ali manj sogHšale v tem, da je ga. Borštnikova vračala vloge, da ni redno dohajala k skušnjam in da jc bila tndi nekoliko prepirljiva. Sicer je pa nekaj čisto navadnega, da igralsko osobje vrača vloge, da ne prihaja redno s skušnjam in da se med seboj prepira. G. Danilo je celo izjavil, da si niti ne more misliti dobrega gledališča brez prepirajoči h se igralcev. Nekatere priče so tudi potrdile, da se je šla ga. Borštnikova prepirat z ravnateljem v njegovo pisarno. — Obravnava se je morala zopet preložiti, ker izvedenec gosp. Ricbter ni utegnil oddati svojega mnenja. — Proces Borštnikova - Gove-kar. Obravnava se bo nadaljevala jutri ob 10. dopoldne. — Pozor! Vse pospeševalce družbe sv. Cirila in Metoda prosimo ponovno in nujno, naj svojih pokro-viteljnin, prispevkov za obrambni sklad, podružničnih članarin in zbirk iz nabiralnikov ne pošiljajo potom časopisov, marveč naravnost todstvu naše družbe. Za vse te dohodke se vodijo tu posamezno posebne knjige. Darov, izkazanih po listih, ne moremo zasledovati, pa če bi jih tudi imeli v evidenci, pridemo a računi navzkriž, kar bi se abso- lutno ne ujemala pavšalno izkazane zbirke po listih, na drugi strani pa obrambni sklad, nabiralniki itd. — Prosimo! — »Cirilmetodarija«. Kot odgovor na »Slovencev« nesramni napad na našo miljenko Ciril - Metodovo dražbo in s tem napadom v zvezi stoječim polmiljonskim darilom blagopokojnoga Karla Kotnika, so nabrali »Cirilmetodarji« ob godovanju gosp. Jožefa Seidla v Spodnji Šiški 64 K. Nabiranje se je nadaljevalo popoldne v narodni gostilni Mohar-jevi, kjer sta se poleg g. Seidla Še dva Jožka nahajala, in nabralo zopet 50 K. — Skupni znesek 114 K. je prevzel blagajnik vesoljnega »Za-plotništva«, katero omizje ima do-sedaj največ pokroviteljnin naše prepotrebne šolske družbe. Sklenilo se je obenem predlagati, da se izvoli na letošnji petindvajsetletnici družbe sv. Cirila in Metoda Terseglav častnim članom in ga naprosi, da vsaj vsak mesec spiše tako vrtogla-varijo, kakor jo je dne 7. februarja 1910 obelodanil »Slovenec«. — »Lp tako naprej Trdoglav - Vrtoglav, — Pa bo za našo dično družbo prav.« — Gospod Josip Seidl, trgovec v Spodnji Šiški je o priliki godova-nja v družbi s svojo gospo soprogo in dvema prijateljema daroval 54 K, kateri znesek se je sledeče razdelil: 20 K za družbo sv. Cirila in Metoda. 20 K za zgradbo »Sokolskega doma* v Šiški, 14 K za »Domovino«. — Živel gospod Seidl in njegova družbo in dal Bog, da bi se našlo še mnogo prijateljskih krogov, ki bi se ob enakih prilikah spominjali naših pre-potrebnih društev! — Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj je imelo preteklo soboto dobro obi skan občni zbor. Predsednik Bajžel.i se v svojem pozdravnem govoru spominja umrlega člana Lotriča ter vsled preselitve odstopivših članov: omenja društveno čitalnico, ki se za nedoločen čas opusti; zahvalpije s-raznim društvenim dobrotnikom, zlasti deželnemu poslancu g. Ivanu Knezu za denarno podporo in z:i knjige. Končno še omenja uspehe, ki jih je društvo doseglo za kolizejski okraj. — Tajnik Begel je podai kratko poročilo, iz katerega je tri vidno, da ima društvo 85 članov. Odbor je odklonil sprejem nekateri:i nedoletnikov in nekaterih gospodov, ki bi bili radi pristopili k drvštvu. pa niso hoteli povedati, kakega političnega mišljenja so. — Blagajnik £. P e t r i č je poročal, da je imele društvo 1199 K 23 v dohodkov in 787 K 72 v izdatkov. Celo društveno premoženje znaša 411 K 51 v v gotovini in v inventarju 121 K 30 v. — Nato so bili izvoljeni za predsednika: dr. Fran Novak; za podpredsednika: Iv. Bajželj; za tajnika: Jos. Obilčnik: za blagajnika: Dragotin Puc; za namestnika: Rudolf Petrič in Mate; Držaj; za pregledovalca računov: Rud. Juvan in Leop. Begel ml.; za namestnika: Žitko Toman. — Na predlog Juvana in Drčarja si nabavi društvo kupone po 10 v. Svota, ki se bo na ta način nabrala, bo tvorila narodni sklad. Ako bi se tudi pri drugih društvih uvedlo kaj podobnega, bi bilo to velikega pomena za narodno napredno stranko. Daljši razgovor se vname radi zidanja delavskih hiš. G. Juvan utemeljuje potrebo takih hiš ne samo z gospodarskega, marveč tndi z narodnega sta HŠča, Kranjska hranilnica ima ve-delavskih hiš, pa kaj vidimo? Kdov pride v hiše Kranjske hranilnice, se polagoma ponemŠkutari. Ljudje, ki so bili še nedavno dobri narodnjaki, so danes nemškutarji. Nujno potrebno je, da se dobi protiutež proti po-nemčevalnemn sistemu Kranjska hranilnice. Zato pa delavska hiše v kolizejski oknj! Čuje se tudi, da nameravata šulferajn in kranjska špar-kasa zidati v kol izejskem okra ju nemško šolo! Nemški volk vedno bolj kaže svoje zobe tudi v slovenski Ljubljani. (Saj jih lahko, ker ga kerikalci »futrajo«! Op. poroč.) Da se prepreči načrt šulferajna in kranjske šparkase, bi bilo nujno potrebu« \ da se tudi ljudska Šola zida v koli zejskem okraju. — Slednjič predla ga še g. Barle, da ukrene odbor vse potrebno, da se tlakuje cesta od državnega kolodvora do Marije Terezije ceste, kajti ta cesta je res taka, da ljudje mnogokrat komaj gazijo po blatu. Predsednik Bajželj zatrjuje, da je odbor v smislu izraženih želj deloval že v preteklem letu in da bo v tem smislu deloval tudi v bodoče. — Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je imelo včeraj svoj redni občni zbor v gostilni pri Steinerju na Opekarski cesti. Otvoril ga je predsednik gosp. A. Sič, ki je pozdravil navzoče in izvajal nato, da je društvo v preteklem letu prav marljivo vršilo svoje naloge. Člani so se zavedali svojih političnih dolžnosti. Zaupanje v društvo je raslo in število članov se je potrojilo. Knjižnica je v lepem stanja, število knjig se je pomnožilo in Člani so se knjižnice prav pridno po* služevali. Vršila so se štiri predavanja, ki so bila prav dobro obiskana. Do lanskega leta Krakovo in Trnovo nista imela nobenega zastopnika V občinskem svetu. Zasluga društva je, da zdaj ti dve predmestji zastopa gospod občinski svetnik M. Rothl, ki se prav živo vedno zavzema za okraj. Na strani pa ima vedno tudi gospoda župana Hribarja in gospoda podžupana dr.Tavčarja;vsem gre prav iskrena zahvala za naklonjenost. Marsikaj se je v Krakovem in Trnovem zadnje čase izboljšalo: ceste, razsvetljava itd. Slednjič izreka predsednik zahvalo darovalcem knjig in denarnih prispevkov, posebno gosp Steinerju, ki je društvu povrnil vso stanarino za knjižnični fokal ter »Slovenskemu Narodu« za objavljanje društvenih poročil. — Predsednik omenja, da sta preteklo leto umrla dva člana gg. Fr. Jakopič in J. Kocjan. Zborovalci so se v nak sožalja dvignili s sedežev. — Iz iajniškega poročila posnamemo, da je društvo poslalo na magistrat več peticij, ki so vse imele uspeh, in si-«-er glede cest, razsvetljave, regulacij itd. Članov je bilo 98. Dohodkov je društvo imelo 1240 K. preostanka je v blagajnici 51 K, premoženje pa /naša 1295 K, med tem 435 K v gotovini. — Knjižnica šteje nad 400 knjig; izposodilo se je 1789 knjig, izdalo 44 izkaznic. Dohodki knjižnice so znašali 40 K. stroški pa 141 K. Knjižnica ima ceno 500 K. — Po tni travnik za obdelovanje. V mestnem logu se je nastavil čuvaj. Z obrtno šolo bo kraj zelo mnogo pridobil. Izreka zalivalo gosp. županu. ]>odžn-j>anu in celemu občinskemu svetu za naklonjenost okraju. — Nato so cedile volitve; izvoljeni so bili sledeči gg.: Sič (predsednik), Repič (L i»odpredsednik). Rothl (II. podpredsednik), Smole (tajnik), Acetto (blagajnik). Breznik (knjižničar), Ben-kovič, Bučar. Urbančič in Verbič •►dborniki; namestniki: Sattler, Stra-/išar, Trtnik. Verčič in \Visiak; pregledniki: Gril, Steiner in Weiss; pregl. namestnikom pa Pogačnik. — Slednjič sklene občni zbor, poslati g. županu pismeno zahvalo za naklonjenost, z željo, da bi prav kmalu popolnoma ozdravel. — Telovadno društvo »Sokol II.« Miredi v nedeljo, dne 3. aprila 1910 v veliki dvorani »Mestnega doma « velik zabavni večer. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za roud. iz katerega se naj pokrijejo -r roški za vseslovenski sokolski z let i- Celju, zato apeliramo že dane* na irate Sokole ter prijatelje sokolsko ideje, kakor tudi na vse drugo napredno i n narodno čuteče občinstvo ljubljansko, da prihiti ta dan v čim nnogobrojnejšem številu v »Mestni dom« ter s tem izkaže svojo naklonjenost temu mlademu društvu, ki ima težavno in vzvišeno nalogo, širiti sokolsko misel po trnovsko-krakov->kem in šentjakobskem okraju. — Narodna društva prosino. da blagovolijo pri določanju svojih priredb vpoštevati prireditev »Sokola II.«— Na zabavnem večeru »Sokola II." sodelujf tudi orkester slavne >Slov. Filharmonije <. — Natančni f pored t**ga zabavnega večera priobčimo y kratkem. —Sokolski dom »Sokol* II..< Včeraj se je vršil v gostilni g Kavčiča na Privozu ustanovni občni zbor društva za z m* ari bo in vzdrževanje Sokolskega doma »Sokolu II.« v Ljubljani. — Predsednik pripravljalnega odbora g. Val. Kopitar otvori zborovaiije ter v- živih besedah .-dika potrebo lastnega društvenega doma. Dokler bo »Sokol« odvisen od nemilosti svojih nasprotnikov, lolikrj ■ asa je vsak napredek nemogoč. — ti. J e s e n k o prečita po deželni vladi odobrena pravila. Poziva k vztrajnemu, složnemu delu; vsi osebni ozi-ri naj izignejo. Naj sledi »Sokol II.« zgledu »Sokola I.« Iz poročila blagajnika gosp. V o v k a je posneti, da je mel pripravljalni odbor 91 K 69 v dohodkov in 34 K 40 v izdatkov, to- ej prebitka 57 K 29 v. — Nato se vrše volitve. Ker g. Sterk od ločno odkloni predsedniško mesto, so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: -*,a predsednika: Val. Kopitar; z*». podpredsednika: Jakob Smole; za odbornike: Fr. Bergant, Stan. Jesenko, J. Vovk, Jos. Puh, P. Šterk, Jos. Jeba-<*in, Jos. Bolte, Vinko Zorčič. Julij l>ev in dr. Fettich - Frankheim; za namestnika: Fr. Breskvar in Ljud. Černe. — Članarina se določi na 1 v •ia dan. — Na predlog g. Jesenkpsa se naroči odboru, da stori potrebne korake v svrlio zagotovitve primernega stavbišča. — G. M a r n želi v imenu »Sokolske 2upe Ljubljana L«, da bi si »Sokol II.« čim preje posta- vil svoj lastni dom, v katerega ne bo mogel stegovati svojih dolgih in umazanih prstov Anton Bonaventu-ra, kakor se to dogaja zdaj, ko »Sokol« nima svoje telovadnice. - V na-v duše v al nem govoru zaključi nato predsednik Kopitar ustanovni občni zbor. — Pomladanska razstava v Jakopičevem paviljona. Zopet so ae odprla vrata Jakopičevega paviljona v Lattermannovem drevoredu.To pot imamo skoro same domače umetnike: Jakopiča, Jamo, Groharja in Sternena, dalje Zmitka, Klenienčiča, Santla, Za je t i. dr. ter le enega gosta: Petrovičevo iz Bel grad a. To je res pomladanska razstava y pravem pomenu besede: i ki v.sod sama pomlad, samo življenje - . . Razstava se je otvorila v soboto opoldne v navzočnosti številnega občinstva, med tem prav mnogo umetnikov, zastopnikov slovenskih časopisov itd.* tudi deželni predsednik bar. Schvvarz je prišel. Zaman smo pa iskali zastopnikov kranjskega deželnega »umetniškega odbora«. Razstava je tako lepa, kakor menda še ni bila v Ljubljani nobena, in zato naj bi bil tudi obisk bolj po vol jen kakor je bil pri dosedanjih dveh. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 4.; vstopnina l K; ob nedeljah in praznikih 60 v; dijaki in člani delavskih organizaetj 40 v. Koncert Sta no. Danes je pri nas nekako že v modi govoriti in govoričiti o jugoslovanski vzajemnosti. Pa so po večini same prazne bc sede in le besede. Koncert slovitegi hrvaškega virtuoza na čelo Josipa Stana je temu le prežalostna in pre-sramotna ilustracija, namreč kar se tiče zanimanj i m udeležbe našega za jugoslovansko idejo sicer zelo navdušenega občinstva. Ljubljani bo menda nazadnje res prišla nfc tako imeniten glas, da se je l>odo virtuozi in umetniki »»gibali na celili petsto kilometrov. Zato bodo seveda tem večje priznanje in zanimanje žele razne ciganske muzike v I nionski kleti . . . Stano je res \elik umetnik. Že krasno sestavljeni program ga kot takega razodeva. Zastopani so bili: Saint-Saens s koncertom v a-molu. Maks Bruc h, S. Bach :■ David Popper z nokturno in — tarantelo ter Anton Oršič s tremi lepimi rokopisnimi novostmi. V vseh teh točkah je pokazal Stano — poleg dovršene tehnike seveda — fino čustveno prednašanje. Bila je res prava naslaja poslušati te zaokrožene tone njegovega instrumenta, ki je zdaj veselo in razposajeno vriskal, zdaj zopet pel otožno in melanholično. Umetnik po božji volji ... Le škoda, da mu nismo mogli ob koncu vzklikniti na skorajšnje svidenje v Ljubljani; k nam ira menda ne bo več. V. Z. — Kako klerikalci sleparijo javnost. /Slovenec« je koncem lanskega leta javil, da prično klerikalci z novim letom izdajati satiričen list »Tresko« ter pozival občinstvo, naj se v čim največjem številu naroči na ta list. Nekateri so šli na ta lim. Prišlo je novo leto. a o »Treski« še ni bilo ne duha ne sluha. Oglasil se je zopet »Slovence«, ki je one, ki so naročnino že poslali, potolažil, da izide list o Treh kraljih. Toda minil je tudi ta praznik, ne da bi »Tt ska < zagledala luč sveta. In sedaj .mamo že Veliko noč, a »Tresko« še edno suše v »Katoliški tiskarni«. Ljudje, ki imajo vpogled v stvar, pravijo, da je treska zgorela, še preden so j > mogli vreči kot bakljo v javm ke ni imela niti sotrudnikov niti naročnikov. Naročnikov se je baje prijavilo sam«) petorica, desetorica, a to jc hrana, ki n** zadostuje niti za — t resko! — Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko je imelo v nedeljo v hotelu »Ilirija« svoj 3. redni občni zbor. Po pozdravnem govoru podpredsednika gosp. Oblaka poroča tajnik gosp. Seljak. Med drugim je omeniti, da daje društvo svojim članom pouk v laščini in v plesu. Društvo podpira svoje člane, kadar so v potrebi, le žal, da se oglašajo za podpore* tudi ljudje, ki je mnogokrat niso potrebni. Iz poročila blagajnika gosp. S u-a r j a je posneti, da je imelo društvo v minulem letu 1913 K denarnega prometa. Izdatkov je bilo 902 K 26 vin.; čisto premoženj«4 znaša 820 K 14 vin. Med dohodki je omeniti plesnega venčka, ki je vrgel čistih 120 kron. — V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika: Jak. Oblak; za odbornike: Jos. Zima, SI. Černetič, Št. Rapnž, Janko Kernc, Janko Ba-loh, Ivan Podlesnikar, Vojteh Suar, Martin Gornik, Josip Škerl in Hin-ko Seljak; za pregledovalce računov: Ivan Kos, Luka Menard in Fr. Zelenik. — Slednjič se sklene pozvati gremij trgovcev, da sprejme med člane tudi one mlajše trgovce, ki doslej še niso člani trgovskega gremija; to pa zato, da se more n vesti enotno zapiranje trgovin. — G. Seljak ae pritožuje, da ae panja nekatere nastavi jen ce s psovko »Lrader«, droge zopet v, ssnmvjn razpona osne** čuje sa hlapce salo, da jih ni treba plačati kot trgovske aastavljenee. Nato zaključi predsednik Oblak občni zbor s pozivom, naj bi vsi člani delovali v prospeh društva. — Znanstvena revija »Ras vej«. Narodno - radikalni starešine osnujejo literarno podjetje »Razvoj«, ki bo izdajalo znanstveno revijo »Razvoj«, znanstveno knjižnico in druge znanstvene publikacije. Prva številka revije »Razvoj« i*ide v LJubljani dne 1. julija t. 1. Izhajala bo vsaka dva meseca v leksikalni obliki na treh polah. — Slike Primoža Trubarja v barvni avtotipiji se dobivajo pri »Društvu slovenskih časnikarjev« v Ljubljani. Izvod stane 3 K, po pošti 3 K 20 v. Želeti bi bilo, da si sliko nabavi vsak slovenski rodoljuh, zlasti ker je slika v okras vsakemu salonu. Na razna vprašanja, ako imamo tudi enake slike Prešerno ve, odgovarjamo, da jih žal nimamo. — Bolniško podporno draštvo državnih oficijantov in zasebnih uradnikov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 2. aprila t. 1. ob 8. zvečer pri »Novem sveto« v Prešernovi sobi. Društveni člani se vabijo k polnoštevilni ndeležbi. — Črtico o pokojnem Hub-maverju, ki je izšla v »Slovenskem Narodu«, priobčuje v prevodu »Vor-warts«, glasilo tiskarjev. Črtico je prevedel K. Z 6 r e r. — O Hailevejevem kometu predava jutri, v Torek 22. t. m. ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu« g. d v. Oton K u č e r a , vseučiliški profesor iz Zagreba. Na to predavanje, ki je ImhIo spremljale zanimive in lepe skioptične slike, pouovno opozarjamo slavno občinstvo. — Obravnava o ničnostni pritožbi radi septembrskih demonstracij obsojenih, bo v petek, dne 8. aprila pri najvišjem kot kasačijskem sodišču. Državni pravdnik se je pritožil zaradi — prenizko odmerjenih kazni. — Javna zahvala. Pesnik gosp. Anton Aškerc in magistratni tajnik g. Janko Blehveis sta darovala večje število zelo lepih knjig za ljudske knjižnice, za kar se jima »Zveza slov. izobraževalnih društev v Ljubljani« prav isKrono zahvaljuje. — Umrl je po kratki bolezni znani stavbenik vodovodov g.Konrad L a c h n i h . star 51 let, — Umrl je 19. t. m, v Ljubljani trgovec Karel Recknagel. P. v m.! — Umrl je včeraj r Ljubljani e. kr. okr. sodnik v p. g. Franc Ver-b i č. N. v m. p.! Postojanka za postojanko pada oholemu Germanu v žrelo, mi Ta naj bi gledali in pustili našo zemljo, našo deco nenasitnemu niolohu?! Bratje, ne! Še je čas! Združimo se kot trden, jeklen obroč okoli naše miljenke Ciril - Metodove družbe in podpirajmo jo kjerkoli in kakorkoli! Tudi v Grosupljem priredi podružnica C. M D. pri g.Koprivcn veliki ponedeljek veliko veselico, koje čisti dobiček je namenjen obrambnemu skladu C. M. družbe. Vrle Slovenke in Slovenci! Krasen izlet v zeleno Dolenjsko, v topel pomladanski dan in zraven še izpolnite svojo narodno dolžnost, če pri hi t i te v obilnem številu veliki ponedeljek v Grosuplje. Nikdo naj ne manjka! Pogreša se od 12. t. m. slaboumni 30letni Andrej Čemažar »z Toma-čevega. Čemažar je slabo oblečen, ima rjavo zimsko suknjo, hlače črne križaste, govori slabo, ter naglasa v besedah vedno »1 in s«, postave je srednje, lase ima temno ko-stanjaste. Kdor bi kaj vedel o njem, ali ga kje videl, naj to naznani vlagal ki pri D. Hribarju. Tudi eden izmed tistih. Iz Novega mesta. Lepi nauk: »Ne braniti se, ampak napadati!« je našel med zaslepljenim Izraelom ugoden odmev. In ravno dejstvo, da se ta nauk opri-jemljc ljudi, oziroma ljudje njega, je dokaz, da je vsebina vzeta iz nauka: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« Obseden od tega nauka je prišel v četrtek zvečer v znano gostilno »Na Vratih« znani pristaš »Slovenske ljudske stranke«. Mat ko Malovič. Po svoji stari navadi in poln navdušenja klerikalnih naukov je začel vpiti, razbijati in razgrajati in kakor ima v sebi petelinovo kri, se je zakadil v dve osebi in veste, da ne iz človekoljubnih namenov; spričo tega je bil službujoči stražnik prisiljen ga aretirati. S takim ravnanjem mora klerikalizem priti do zmage. Le tako naprej. Ugodnejše polje za pretepe pa bi bila Kandija, kjer ni toliko policajev, kjer se lahko rujete in sujete na kredit »Slovenske ljudske stranke« in v korist »Obmejnim Slovencem!« Saj bi bilo menda res dobro in koristno, ako bi se po nasvetu »Slovenca« konfisciralo premoženje »Cirilnietodari-je«, da bi prevzvišeni v Ljubljani dobil še 1 milijon kron proti 1% obrestim. da bi tako kmaln izšle dra- ga brošura: »Hoja za Kristom« ali »Ne braniti se, ampak napadati!« Sirarstvo* Na vzorni sirarni v Stari Fužini v Bohinju je ustanovil deželni odbor tri mesta za praktikante z mesečno podporo po dO K. Prosilci morajo imeti v sirar&tvu že nekaj prakse. Prednost imajo oni, ki so dovršili mlekarski tečaj na Vrhniki. Praktikantje morajo opravljali vsa dela v sirarni v Fužinah in na planinskih sirarnicah. Vežbanie traja osem meseeev, in sicer od 15. aprila do 15. decembra t. 1. Vsak praktikant se mora zavezati da ostane vseh osem mesecev nepretrgano v pouku na Fužinah. Mesečno podporo bodo praktikantje prejemali v mesečnih obrokih potom »Mlekarske zveze« v Ljublani. Prošnje je vlagati do 1. aprila t. 1. pri »Mlekarski zvezi« v Ljubljani. Na vzorni sirarni v Starih Fužinah v Bohinju priredi deželni odbor za one sirarje, ki bodo sirarili letos po bohinjskih planinskih sirarnicah, tridnevni poučni tečaj in sicer 29., 30. in 31. marca t. 1., katerega bo vodil deželni mlekarski nadzornik J. Legvart. V tečaj se sprejme največ 12 udelečencev, od katerih dobi vsak od deželnega odbora yx>tom »Mlekarske zveze« dnevno odškodnino 2 K. Oglasila sprejema vodstvo sirarne v Starih Fužinah. Nemški obrekovalci. Vsenem-ška »Deutsche Wacht« v Celju je dne 9. t. m. priobčila senzacionalno vest, da se je pravkar izkazalo, da so celjski Slovenci sami naročili slikarskemu pomočniku Ivanu Jovanu, da je dne 20. septembra 1908 pobil šipe na slovenskih hišah v Celju. Zadnja številka omenjenega ultra-nemškega lista pa prinaša popravek državnega pravdništva v Celju, v katerem se zatrjuje, da se je omenjeni Jovan samo zato zglasil pri sodišču, ter zatrjeval, da je pobijal šipe, da bi prišel \r zapor, da bi bil tako za nekaj časa preskrbljen. Da Juvan ni pobijal 20. septembra šip, sledi že iz tega, da je tisti dan ležal v celjski bolnišnici. — Ta popravek je krepka klofuta za glasilo spednjt-štajerskih renegatov. »Poskusen samomor«. Piše se nam: Z ozirom na dopis vašega cenjenega lista od dne 17. t. m. pod zglavjem »Poskusen samomor« vas prosimo zabeležiti, da g. župnik Jožef Černko ni načelnik »Posojilnice v Vuhredu«, ampak načelnik -Posojilnice v Marnbergu«, katera je članica klerikalne zadružne zveze v Ljubljani. Omenjeno bodi, da je »Hranilnica in posojilnica« v Vuhredu ob Dravi članica »Zadružne Zveze v Celju^, ter posluje šele četrto leto. Na celovški gimnaziji je razpisano za šolsko leto 1910./11. definitivno mesto za klasično filologijo. Prednost imajo prosilci, ki so izprašani iz slovenščine. Prošnjo je vložiti do 8. aprila pri koroškem deželnem šolskem svetu. -m* ■ Kotnikov večer v Gorici. V pet tek zvečer je bil v hotelu »pri jelenu* v Gorici Kotnikov večer. Na sporedn je bil nagovor. Govoril je dr. Dere}-/ a n i, ki je izrekel nekaj časa in raz4 meram primernih besed, v ^rosi avto dobrotnika K. Kotnika je deklamiraj lepo pesem mladi Ivo M e d v e d o m. Sledilo je več !epih pevskih točk: samospev, dvospev, trospev, četvero-spevi. Pevci in pevke so želi obilo zaslužene pohvale. Nabralo se je za en kamen za družbo sv. Cirila in Metoda. V Gorici so aretirali nekega Laha iz kraljestva po imenu Giovan-ni Sterni. Brez dela je hodil po Gorici okoli, tamkajšnja »Beneficenza italiana« ga je podpirala ali policija ga je prijela, ker je laški mož slepa-ril ljudi. Policija na Primorskem ima dan na dan opravila s sumljivimi in-dividuji iz Italije. Pa se tudi nič resnega ne stori, da bi se zabranil prihod v Primorie raznim malopridno-žem iz Italije. Na Ponikvah ua Tolminskem so se vršile občinske volitve. V občinski odbor je izvoljenih 8 naprednjakov in 4 klerikalci, pa bolj zmerni. Hoteli pa so priti v občinski odbor klerikalni zagrizenci, pa se jim ni posrečilo. Pošar. V Červinjanu ob laški meji je pogorel mlin, last Ivana Ušaje iz Gorice. Škode je okoli 50.000 K. Razgrajač in redar« V Trstu je v soboto ponoči 31 letni delavec Fr. Buttazonv stanujoč v ulici Mol in a ven to št. 35. *ako razgrajal po ulici, da ga je hotel redar Stoka aretirati. Bnttazoni pa je redarja napadel, na kar ga je redar dvakrat udaril s sabljo po glavi in ga težko ranil. Otrok v smetišča. Blizu ladjedelnice Sv. Marka v Trstu so v nekem smetišča našli v cunje zavito trupelce novorojenčka. Policija poizveduje po brezvestni materi. Samomor. 511etni Florindo Be-gano, lastnik gostimo »Al Coreo« v Trstu, se je ustrelil s revolverjem v sence in obležal takoj mrtev. — Samomorilne jo trpel ie dalj časa na srčni hibi, kar. ga je tudi gnalo y t* obupen korak. Mostna policija je čez te praznike aretovala 12 oseb, in sicer eno zaradi hudodelstva tatvine, eno zaradi prepovedanega povratka v mesto, eno zaradi pijanosti in ležanja na ulici, 5 jih je bilo brez dela in jela, 3 ponočnjake, enega pa zaradi sumljivega imetja tujega blaga. — Pepčki so bili sicer marsikje veseli, so se nekoliko tudi pokregali, toda priznati se mora, da je oba dni vladal razen navadnih ponočnjakov po mestu mir. Za god. Čevlarski pomočnik Jožef Cizelj rodom iz Sromelj pri Brežicah je stanoval pri branjevki Ivani Breceljnikovi. Predvčerajšnjim, na svojega godu dan, bi se bil rad dobro imel, a je bilo v žepu premalo cvenka. Zato se je pa hotel že v petek preskrbeti, in ko je zjutraj gospodinja odšla na trg, ji je Cizelj izpeljal 80 K ter odšel potem na delo, v nadi, da bode sv. Jožefa dan prav dobro obhajal. Breceljnikova je tatvino takoj po opazbi ovadila policiji, ki je dognala, da je pravi tat Cizelj. Mesto y Šiško, je moral v zapor. Napadli so v soboto v Hradecke* ga vasi dninarji pri poglobijenju Gruberjevega prekopa delavca Fr. Košmerla. Vrgli so ga ob tla in ga je eden z nožem znatno poškodoval. Dosedaj je eden napadovalcev znan. Delavsko gibanje. V petek se j3 z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 55 Slovencev in Hrvatov. V Buchs je šlo 200, v Bregenc pa 10U Hrvatov. V soboto je šlo v Amerik« 28 Macedoneev in 36 Hrvatov. 13 Hrvatov je prišlo pa iz Amerike. — Včeraj je šio v Ameriko 90 Macedoneev in 40 Hrvatov, iz Amerike jih je prišlo pa 60. V Inomost je šlo 25, v Buchs 50, v Bregenc 72, v Heb pa 60 Hrvatov. — Na Dunaj se je odpeljalo 100, v Kočevje pa 26 La hov. Izgubljeno in najdeno. Kotlar-ski vajenec Franc King je izgubil prost bankovec za 10 K. Kuharici Ana Sebič je izgubila črn dežnik. Gostilničarka Marija Hočevarjev* je izgubila črno usnjato denarnico z manjšo svoto denarja. Trgovski so-trudnik Josip Tavčar je izgubil listnico z raznimi pismi. Vojak Mihael Potočnik je izgubil kratko srebrno verižico. Pisar Ljudovik Leitna ??e izgubil črno denarnico z približno 20 K. Učenec Josip Jeremas je izgubil črno usnjato denarnico s 24 K in dva ključa .Delavka Marija Pance je našla nekaj moškega perila. Izkaz posredovalnice slovenske« ga trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 1 skladiščnik, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik galanter. stroke, 1 bla-gajničarka, 1 kotoristinja, 6 prodajalk, 1 praktikant, 1 učenec in 1 učenka. Službe išče: 1 knjigovodja, 3 kontoristi, 1 korespondent, 2 pe-sovodji, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železniške stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske troke, 1 skladiščnik, 10 kon-toristinj, 3 blagajničarke, 9 prodajalk, 1 učenec. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Slovanski log. — Hrvatski sabor je imel v SO* bo to svojo drugo sejo. Prva točka dnevnega reda je bila verifikacija mandatov. Sabor je overovil vse mandate razen mandatov virilista grofa Janka Draškoviča, frankovce v dr. Ogrizoviea, Pavloviča, Pisa-čiča in srbskega radikalca dr. Radi-vojeviča. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih vft3 glasovnic. Od teh jih je dobil 57 dr. Bogdan Medakovič, 2 dr. Mažuranie, 7 glasovnic pa jc bilo belih. Za predsednika je bil torej izvoljen dr. Medakovič. Za podpredsednike sta bila s 57 glasovi izvoljena dr. Pero Magdič in dr. Mirke Grahovac. Za zapisnikarje so bili izvoljeni P. Krajnovič, dr. Radovan pl. Markovič, dr. Fr. Poljak, Stjepan Radić in dr. Rittig. Predsednik dr. Medakovič se je zahvalil na zopetni izvolitvi ter naglasa], da je njemu kot Srbu bilo vedno vse sveto, kar je sveto vsakemu poštenemu Hrvatu. Obenem je izrekel zahvalo in priznanje starostnemu predsedniku Erazmu BarČiču, ki je v dobi neustavnosti požrtvovalno vršil svoj težavni posel, ter mu čestital k njegovi osemdesetletnici. Bračiču je ves sabor razen frankovcev priredil iskreno ovacijo. Nato je dal predsednik pročitati kraljeve reskripte glede bana dr. Rakodczayja, bana barona Raucha in glede imenovanja sa bana dr. Nikole pl. Tomašiča. Pri Stanju mkrrpta glade odstopa bana barona Raacha, so frankovci kli-cali:»2ivioRauch«. Posebno se ;e pri tem odlikoval dr. Elegovie. Poslanec Persić: »Rauch je imenoval Elegro-vica sa notarja, sato mu mora biti hvaležen«. Dr. Elegrovič: Da, M* je, zato pravim: hvala mu!« V imena frankovcev je nato stavil poslanec Tomac predlog, naj se imenovanje dr. Tom aš i Ca za bana ne sprejme na znanje, ce* ia je on odpadnik od katoliške cerkve. Radi tega naoada na bana je nastal silen vihar v zbornici. Predsednik dr. Medaković je Tomcu odvzel besedo, čes, da je s svojirni izvajanji žalil kralja, ki je imenoval dr. Tomasica za bana. Ker se vihar v zbornici ni hotel poleči, je predsednik prekinil sejo. Po zopetni otvoritvi seje je «abor na predlog grofa Ivulmerja dal ukor poslancu dr. Elegoviču radi nedostojnega vedenja. Na to je predlagal predseduik v deputacijo, ki naj privede bana v sabor, poslance: grofa Pejnčcviča, grofa Kulmer^a, dr. pl. Ni^olion, dr. Magdiča, Obradoviča, dr. Novo-sela in Lov rekov ića. Prodno se je prekinila seja, je podal dr. Mil-' Star-čevič izjavo, da njegova stranka ne bo sodelovala pri deputaciji, ki naj gre po bana. Enako izjavo je podal v imenu frankovcev tudi dr. Horvat, dočim se je Stjepan Radić izrekel za deputacijo. Ob 2. popoldne je privedla gori navedena deputacija bana v sabor. Saborska večina mu je priredila iskreno ovacijo. V svojem govoru je ban dr. Tomašić naglasak, da je prevzel bansko čast šele. ko se je prepričal, da ima za sabo večino hrvatskega in srbskega naroda Ko je nastal med ogrsko vlado in koalicijo radi žeiezničarske pragmatike razpor, so bili on in njegovi ožji prijatelji na strani hrvatsko-srbske koalicije in so z bolestjo v srcu opazovali, kako neki pokvarjeni elementi zastrupljajo narodno edinstvo. Pti teh banovih besedah so frankovci, ki so se seveda čutili orizadeto. zagnali velik krik in vik. Eleg»vič ie kakor besen kričal: Vi, ban dr. Tomašić, ste ta pokvarjeni element. Predsednik je prekinil sejo. Po zopetni otvoritvi seje je ban nadaljeval svoj govor. Govoril je o »porazu mu med koalicijo in njegovo osebo, o rešenju spora radi žeiezničarske pragmatike in o volilni reformi, ki jo vlada namerava predložiti v najkrajšem Času naboru. Ban j** končal svoj govor tako-le: »Spočetka sem mislil, naj bi se člani narodne stranke, ki ne skačejo sedaj sem sedaj tja, fuzionirali s brvatsko-srbsko koalicijo, toda koalicija je to odbila. V zavesti, da mi je treba v prvi vrsti gledati na interese domovine, sem odnehal od svojega prvotnega načrta ter se brez tega sporazumel s koalicijo. Frankovci kriče: »A k*j je z narodno ali madžaronsko stranko ?< Ban dr. Tomašić: Tudi to vam bom povedal. One elemente narodne stranke, ki so jim pri srcu koristi domovine, vabim jaz k sebi, oue pa, ki vprašujejo »kaj je z narodno stranko«, prepuščam rad vam. Ba nov govor je izzval med večine splošno odobravanje. Nato je predsednik zaključil sejo. — Belgradski plnčcniki". >Agramer Zeitung« je 1- 1903. priobčila trditev, da so dobili hrvatski iisti, ki zagovarjajo srbsko - hn-at-sko koalicijo. 32.000 dinarjev iz tajnega fonda srbske vlade. Največ od tega zneska je baje dobil »Pokret*. Na to sumničenje so člani ra- nateli-stva lista »Pokret« dr. Lorkovic, Wilder, Ancei in Tomič vložili tožbo radi razžaljenja časti proti urednikoma »Agr-amer Zeitung« Ivanu Souvanu in Henriku Bresnitzu. Obravnava na to tožbo je bila opetovano preložena. Preteklo eoboto pa je končno »per tot d i seri m ina rerum« vendarle prišlo do glavne razprave. Toženca nista niti poskušala nastopiti dokaza resnice. Tožitelje je zastopal dr. Hinković, tožence pa dr. Horvat. Sodišče je obsodilo Sor.vana in Bresnitza radi obrekovanja v 8-dnevni zapor. Telefonska in brzojavno porodio. Nov predsednik »Slovanske Besede« na Dunaju. Dunaj, 21. marca. »Slovanska Beseda« je izvolila mesto pokojnega grofa Harracha za svojega predsednika grofa Evgenija Czernina. Dr. Weisskirchner — dunajski župan. Dunaj, 21. marca. »Sonu und Montagszeitung« javlja, da je izvedela iz najzanesljivejšega vira, da se je trgovinski minister dr. Weiss-kirehner končno vendarle odločil, da sprejme mesto dunajskega župana, in sicer z ozirom na izrecno že-Jjo cesarskega dvora, kakor tudi z ozirom na to, da prepreči sicer bto- zeči razkol v krščansko stranki. Krvav pretep v socialni Budimpešta, 21. mama. Danas je bila zadnja seja ogrskega parlamenta pred razpustom. Bila je tako burna, kakoršnih dosedaj menda ie ne pozna ogrsna parlamentarna zgodovina. Ko so Kossuth, Appvi.ryi in Justh stopili v dvorano, jih proti običaju ni nihče pozdravil. Nato se je pročitalo kraljevo svojeročr.o pismo, s katerim se pooblašča i »al vojvoda Josip, da s prestolnim govorom razpusti zbornico. Grof Bathyany, Kossuth in Rakovszky so protestirali proti razpustitvi. V zbornici je nastal silen vihar. Bivši pravosodni minister Geza Polonvi je skočil po koncu in hitel proti ministrskemu predsedniku grofu Khuenu. Prišed-ši v njegovo bližino, je zavzdignil pest in ga hotel udariti. Grof Khuen se je umaknil. Hrup je vedno naraščal. Iz h runa so se slišale besede »pes, svinja«, s katerimi psovkami so obkladali vladni pristaši Polonyi-ja. Khuen je zaman skušal govoriti. Proti njemu sta nastopila končno tudi Kossuth in Justh. To je bi i znak za splošen pretep. Poslanci sc jeli tintnike in druge stvari metati proti vladi. Grof Khuen in minister Szere-nvi sta bila opetovano zadeta na glavi. Iz ran jima je tekla kri. Poklicati so morali zdravnike, da so jih obvezali. Predsednik je suspendiral sejo. Pretep je še po zaključku seje trajal skoro poldrugo uro. Rusko - avstrijski sporazum. Dunaj, 21. marca. Ministrstvo zunanjih del objavlja službeni komunike, v katerem se razerlaša, da se je med Avstro - Ogrsko in Rusijo dosegel popoln sporazum v vseh pre-pornih vprašanjih, zlasti glede Balkana in da so vsled tega nastali tudi med obema državama normalni diplomatski od noša ji. Petrograd, 21. marca. Ministrstvo zunanjih del objavlja komunike o sporazumu v vseh prepornih vprašanjih, ki sta ga sklenili Rusija in Avstro - Ogrska ter o vzpostavije-nju normalnih diplomatskih odnoša-jev med obema vladama. Odpotovanje kralja Petra v Petrograd. Belgrad, 21. marca. >Srbske Novine«, uradni list srbske vlade, so priobčile včeraj kraljev ukaz, s katerim kralj Peter poverja regent-stvo za čas svoje odsotnosti prestolonasledniku Aleksandru. Ministrskega predsednika Pašića bo zastopal finančni minister Stojan Protic. ministra zunanjih del dr. Milovano-viča pa naučni minister Zujovič. Belgrad, 21. marca. Kralj Peter je včeraj ob pol 10. odpotoval iz Belgrada s posebnim dvornim vlakom. Na ulici od kraljevskega dvora pa do železniške postaje je stala ti-sočglava množica, ki je kralju prirejala navdušene ovacije. Na kolodvoru so se od kralja poslovili ministri, celotni diplomatski kor in poslanci narodne skupščine. Kralja spremljajo ministrski predsednik Nikola Pašić, minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič, sekcijski načelnik v ministrstvu zunan.iih del dr. Miroslav Spalajkovič, kraljev tajnik Janković, kraljev adiutant Šturm in številna vojaška suita. Ko se je vlak jel premikati, je jela množica mahati z robci in klobuki in klobuki in klicati: »Živio krviij Peter!« Godba je zaicrrala kra evsko himno, s trdnjave pa je zagrmelo 21 topovskih strelov. Belgrad, 21. marca. Listi razpravljajo v obširnih člankih o važnosti kraljevega poseta v Petrogra-du in izražajo nado, da bo ta poset ne samo utrdil bratske odnošaje med Srbijo in Rusijo, marveč da bo tudi prinesel izdatnih koristi narodu srbskemu in njegovim težnjam. Budimpešta, 21. marca. Kralj Peter je s posebnim dvornim vlakom dospel semkaj sinoči ob pol 6. Vlak se je na postaji ustavil samo par minut, nato pa se je odpeljal proti Bohuminu. Srbsko - avstrijska trgovinska pogodba. Belgrad, 21. marca. Avstrija je izjavila, da je pripravljena samo pod tem pogojem skleniti trgovinsko pogodbo s Srbijo, ako se le ta odpove težnji po carinski zvezi z Bolgarsko in ako ne sklene trgovin* ske pogodbe s Turško. — Ta vest je izzvala v srbski javnosti kolosalno ogorčenje. O sklenitvi takšne trgovinske pogodbe z Avstrijo ne more biti govora. Bolgarska kraljevska dvojica na potu v Carigrad. Sofija, 21. marca. Sinoči ob enajstih sta odpotovala s posebnim dvornim vlakom kralj Ferdinand in kraljica Eleonora. Spremljajo jo ministrski predsednik dr. Mali nov, minister zunanjih del Paprikov in trgovinski mister Ljapčev. Kraljeva svita šteje 18 oseb 21. marea. Makedonski Bolgari ao silno nevoljni radi oblaka kralja Ferdinanda v Carigradu. — Handanski js sklioal ta dni shod svo- Sstranke, ki se ga pričakuje s vezo napetostjo, kar as bo baje na tem shoda tudi raspravljalo o pose-tu kralja Ferdinanda v Carigradu. Pozornost turškega sultana napram srbskemu kralja. Carigrad, 21. marca. Na povelje sultana Mohameda V. sta odpluli dve križarki in dve torpedovki po črnem morju v smeri proti Odesi, da pozdravijo v sultanovem imenu srbskega kralja Petra na povratku iz Petrograda. Nemiri na Grškem. Atene, 21. marca. Blizu Larise je 500 kmetov bombardiralo vlak s kamenjem in ga hotelo ustaviti. Posredovati je moralo vojaštvo. V boju je bilo ubitih 5 kmetov, 15 pa težko ranjenih. Okrog sto kmetov se je umaknilo v Lariso, kjer jih je raz-gnala konjenica Dva častnika sta bila težko ranjena. Proti ruski ustavi« Petrograd, 21. marca. 76 poslancev gosudarstvene dume, pripadajočih skrajni desnici, je roslalo carju spomenico, v kateri zahtevajo, da se odpravi ustava. Nove volitve na Angleškem. London, 21. marca. Liberalna stranka je izdala komunike, v katerem poziva svoje pristaše, naj bodo pripravljeni na nove volitve. Iz tegn sklepajo, da bo vlada v kratkem zopet razpustila parlament. Gospodarstvo. — Poročanje o stanju setev in o letini. V sporazum ljenju z glavnimi kmetijskimi združbami in z drugimi prizadetimi činitelji je kmetijsko ministrstvo sklenilo, da dosedanje poročanje o stanju setev in o letini primerno preuredi ter to preuredbo izvede pred začetkom letošnje poro-čevalne dobe. — Bistvo te preuredbe je, da poročevalci o stanju setev in o letini kmetijsk. ministrstvu odlsej vsakočasnega stanja setev in domnevane letine ne bodo opisovali s popolnoma poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor so to doslej delali, ampak cenili bodo z natančno določenimi zaznamki v številih, glede petih glavnih pridelkov (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) se pa za poskušnjo nanovo vpeljejo stvarne cenitve. — Obenem je bilo sklenjeno, da se o sadjarstvu in o vinstvu odslej ne bo več poročalo v splošnih poročilih o stanju setev in o letini, marveč — enako kakor se to glede hmelja godi že več let — bodo to v posebnih poročilih opravljali poročevalci, v ta namen naprošeni. — Vse podrobnosti omenjene preuredbe so razvidne iz »Navodila poročevalcem o stanju setev in o letini c. kr. kmetijskemu ministrstvu«, ki ga kmetijsko ministrstvo vkratkem naravnost pošlje svojim poročevalcem, ki obsega vsa potrebna pojasnila, obrazce, vzorce in beležnice. — Golice za poročila bo kmetijsko ministrstvo naravnost in pravočasno pošiljalo poročevalcem. Bmti k flrati! h zttite nuni nji HettoroloiKno ponfito. i mfari tlt*7M-f Ć4I SSSIS-Ulji Stelje ssrt-nctri *: Ji Vetrovi Nebo 18. S) »pop. a. zv. 7293 7280 110 si. jzih. 78 slab sever oblačno ■ 19. 7. zj. 7273 6 5 si. s vzhod • ■ 2. pop 9. zv. 727 6 727 1 117 72 si jug sr. szah. m 9 to. 7. zj 730*1 5 0 ar. vzhod V Srednja predvčerajšnja temperatura 8 5', norm 40° in včerajšnja 85«, norm. 42*, Padavina v 24 urah 0 3 mm in 3 1 mm. navaatsl|stve trgovsksga bolniškega In podpornega društva v Mmlfaul javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni član, gospod Karel Recknagel trgtrec danes po kratki bolezni mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, dne 22. marca ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Florjanska ulica Št. 19 na evangeljsko pokopališče. Blagi pokojnik se priporoča prijaznemu spominu. Ljubljana, 19. marca 1910. t Žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je moj preljubljeni nepozabni oče, gospod Franc Verblč o. kr. okr. sodnik v p« po kratki bolezni včeraj 20. t. m. ob V« 4 popoldne mirno v Gospodu zaspal. rogreb bo v torek 22. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Prulah st. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša se bode služila v župni cerkvi sv. Jakoba 23. t. m. ob 10. uri. Ljubljana, 21. marca 1910 1016 Marila Verbič Mesto vsakega posebnega obvestila. Zahvala. 1013 Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 21. marca 1910. Termin. Pšenica za april '910. . . Pšenica za maj 1910 . . . Pšenica za oktober 1910. . Rrž za april 1910 .... Koruza za maj 1910 . . . Oves za april 1910 . . . E f m k 11 w- 10 vin. višje. za 50 kg 13 92 za 50 kg 1378 za 50 kg 11 42 za 50 kg 896 za 50 kg 6 21 za 50 kg 7 34 Pavlina Recknagel naznanja žalostnega srca v imenu svojih otrok Maksa, FinI in Pavle, dalje v imenu bratov in sestra prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda Karla Recknagel trgovca ki je 20. t m. po dolgem, težkem trpljenju v 56. letu starosti blaženo preminul. Zemski ostanki dragega, nepozabnega umrlega se bodo v torek, 22. t. m ob 31 , uri popoldne iz hiše žalosti, Florjanska ulica št. 39, pre- Bljali na evangeljsko pokopališče, . »r se polože v lastni $rob. 1017 Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, 20. marca 1910. naznanja žalostnega srca v lastnem in v imenu svojega otroka in svojih pastorkov in v imenu ostalih sorodnikov bridko vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga oz. očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda I Zahvala. • Za mnoge dokaze srčnega sočutja Iob smrti našega iskreno ljubljenega soproga oziromo očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda Kon™!l J^hnika j Konrada Lachnika litealrja-arhitekta ki je 18. trn. po kratkem težkem trpljenju v 51 letu starosti blaženo preminil. Zemski ostanki dragega pokojnika so bili 20. t m. ob 1. pop. prepeljat.) iz nrtvalnice v del. bolnici na pokopališče pri Sv Križu in tamkaj položeni v rodbinsko rako. Sv. zaduftne mase se bodo služile v ponedeljek, 21. t. m. ob °. uri dopoldne v tirni cerkvi Marijinega Oznanjenj*. V Ljubljani, 18. marca 1910. dalje za izredno Časteče Številno spremstvo na poslednje počivališče dragega pokojnika, dalje za mnoge lepe darovane vence in tudi po odposlanstvih zastopanim društvom, izražata najsrčnejšo zahvalo rodbini Uchnik-Goritschnigg. V LJubljani, 30. marca 1910. Za vse mnogoštevilne dokaze arčnega sočutj. o bridki izgubi moje žene gospe Ivane Puncah izrekam p'esrcno zahvalo. Zahvaljujem se gosp J. KiemenčiČu za požrtvovalnost, učiteljicama za udeležbo s šolsk > mladino, daiovateljem vencev, organistu za petje in vsem, ki so v tolikT množini izkazali pokojnici zadri e čast. Šmarje, dne 20. marca 1910. Žalujoči soprog. sprejme takoj v trajno delo Ivan Kobal v Idriji, 4 1 O i A 985 Abitunjent išče primerne službe v £jnbljani. Prijazne ponudbe pod „Abituri-jent" na upravništvo »Slov. Naroda«. takoj sprejme pri s o dar J u Kaiserju v Beljaku, Trattengasse 13. 1001 Dobro ohranjeno močno motorno kolo 312 HP se prav ceno proda. Ponudbe pod „motorno kolo" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1012 bernardinske pasme, star 14 mesecev, rjave barve, prijazen in precej izučen, dober varuh, se po prav nizki ceni proda. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 1011 Proda ao v sredini mesta hiša prav pripravna za vsako obrt, posebno uporabna pa za gostilno z vrtom. Podrobnosti podaje iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. Prekupci izključeni. 967 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal- matinsko vino 37? Kuč. najbolfše sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. Kožarska tovarna •prejme za takojšnji nastop spretnega knisovodj ki je tudi korespondent, mora. govoriti razen nemškega jezika slovenski aH hrvatski, eventualno italijanski, in vešč strojepisja in stenografije. Prednost imajo samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. ggg Ponudbe na tvrdko Andrej Ja- kil, Rupa, p. Miren pri Borici. in modno Nago za obleke Karel Kocian tvornico n nlu v Humpolcu