POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI J PEVEC GLASILO PEVSKE ZVEZE UBEDNISTVO: FLOBIJANSKA ULICA 18 - UPBAVNISTVO: MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 7 IZHAJA KOT MESEČNIK V DVOJNIH ŠTEVILKAH IN VELJA ZA CELO LETO Z GLASBENO PBILOGO VBED, SO DIN, ZA ITALIJO 18 LIR. /A AVSTRIJO PET ŠILINGOV, ZA AMEBI KO EN DOLAB 1928 NOVEMBER-DECEMBER ŠT. 11—12 * LETO VIII JEUNBJ LOŽAR LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 20 Prečastiti duhovščini in bogoslovcem priporočam vsakovrstne vratnike, pralne in celulozne, šmisete in druge potrebščine. — , Specialni, salon za izdelavo talarjev in promenadnih oblek. Dobavljam tudi na obroke! Na željo pomerjam tudi na domu! Vedno v zalogi angleško in 'češko sukno! Konkurenčne cene ! Točna postrežba — ■-----------------------■— .. — Vsebina: Fran Govekar: Viktor Parma kot človek’in skla- t datelj — Dr. A. Dolinar : Ignacij Hladnik — Vestnik Pevske Zveze — Nove skladbe — I/. koncertnega življenja — Razne vesti — Slika ■ ' : n I SALDA-KONTE - STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE - FllSALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA M. T D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6, II. NADSTROPJE -P_ s Fran Govekar: Viktor Parma kot človek in skladatelj. (V ljubljanskem Radiju, dne 2. decembra 1928.) Vidim se v veliki beli, z zlatimi obrobki okrašeni in z umetniškimi štukaturami olepšani dvorani. Z galerije pa se usipajo slapovi melodij, zibajočih, razburljivih, razkošnih. Par za parom se vrti mimo, blažen smeh na ustnih, svoboden skrbi in more življenja, uživajoč le v čaru ritma sentimentalnega valčka. Gledam, gledam ... Pa me nagovori skoraj majhen mož kakor cvetoča črešnja belih, kodrastih las, skrbno navitih črnih brčic pod nosom in kakor breskev zdravozardelih lic. Iz modrih, izredno živih, a skoraj žensko mehko zročih oči se mi smeje porednež. »Ne stoj in ne glej samo!« mi pravi prijatelj. »Pleši, pleši, samo enkrat si mlad. Ko sem bil jaz tako mlad, sem pre-muziciral ali preplesal vse noči! E j, čuj, to je moja polka mazurka! Hajd, plesat!« In vidim se na vlaku. Vozim se ž njim v Zagreb. V levi cigareto, ki nikoli ne ugasne, desnica neprestano živahno zamahujoča, sedi pred mano prijatelj, govori in govori, kreše dovtipe in se smeje. Pozna ga in pozdravlja ves svet: izprevodniki, postajni načelniki, potniki, orožniki, moški in ženske. Z vsem se pogovarjava in ljubeznivo šali. Na zagrebškem kolodvoru naju sprejmo kapelniki in odposlanec intendanta, prijatelj se šali in veselo se vozimo v mesto. V intendantovi pisarni se zbere mahoma cela uprava: kapelniki, pevci, pevke, na čelu jim Nikola Faller, pa ravnatelj Srečko Albini. »Kam gremo po predstavi?« jih vprašuje prijatelj. »Na razstavo? Izvrstno! Pomenimo se in poveselimo!« In po operni predstavi smo se na razstavišču resnično pomenkovali tako temeljito in smo veseljačili tako vztrajno, da se je že začelo daniti. Utrujen sem postal, silil sem domov, — prijatelj pa me je zmerjal: »Mar te ni sram? Zdajle se veselje šele prav začenja...« A ko sva se končno vendarle vozila v hotel spat, je prijatelj vso pot glasno prepeval: Gaudeamus igitur, juvene dum sumus, post secundam juventutem nos habebit humus! Stražniki so lovili najin voz, ko pa so zagledali prijateljevo belo glavo, so smehljaje salutirali: 0, dobro jutro, gospodine Parma!« in naju pustili lepo na miru.-------- 61 Na zidu moje pisarne visi Parmova slika, prav tam, kjer je tolikokrat na stolu presedel ure in ure ter govoril, govoril, se smejal brez konca m kresal svoje hudomušnosti brez kraja. Obenem sem sprejemal stranke in uradoval. Zmerom je Parma šaljivo sodeloval, in stranke so pač odhajal® cesto iz moje pisarne z zadovoljnim smehom. Belolasi prijazni gospod jun je bil gotovo prav zelo všeč, čeprav so morda pri meni slabo opravile. akta vpričo njega nisem smel vzeti v roko. »Zapomni si,c mi je dejal, »star birokrat sem, zato mi lahko verjameš, da ni noben akt tako nujen, da bi ne mogel počakati vsaj štirinajst dni.« Vselej sem protestiral proti temu načelu, a vselej je izjavil: »No da ze vidim, da si prav zanič uradnik k 0 Viktorju Parmi, vedno sila ljubeznivem, veselem in srčno neizrečeno blagem prijatelju, glasbeniku in umetniku, naj Vam zdaj povem nekaj spominov, svojih in nabranih po pismih, starih rokopisih tujih rok ter tiskanih virih. J Da poznaš kateregakoli človeka, zlasti umetnika, moraš poznati rod, iz katerega je izšel, okolico, v kateri je živel in razmere, ki so ga oklepale, vezale m oblikovale. ... . parmov rod izhaja iz beneške krajine. Prapraded Viktorja Parme ie bil Anton de Mattel, polkovnik beneške republike; ded Markuš de Mattei je sluzil v armadi Napoleona I. in je bil ž njim na Ruskem. Kasneje ie sluzil kot major Avstriji m se je oženil z Nemko, Marijo Maierhoferjevo. Hci teh dveh, Matilda se je omožila z Ivanom Parmo. „ 4Ivan Parma je bil rojen v Podturnu pri Črnomlju, kjer je bil njegov oce Anton mitničar. Ivan je študiral na dunajski univerzi jus, postal policijski uradnik m se v Trstu oženil z Matildo de Mattei. Oba sta bila odlično muzikalna m sta z veliko, izredno vnemo igrala klavir. Zlasti Matilda je Snekem rokopisu spominov Parmove rodbine čitam: Njene, Matildme roke so kar švigale v elegantnih zamahih po tastaturi in njeni prsti so se navidezno komaj dotikali tast. .Sl.n t®1? dveh muzikalnih roditeljev ;je bil Viktor. Še prav mlad se je zaoel učiti klavirja in gosli. Mali Viktor je preživel mladostna leta deloma v Trstu, deloma pri materinih sorodnikih v Benetkah ter je hodil S* ! ^ in v Zadru. Očeta so pa premeščali iz kraja v kraj. V Zadru je Viktor začel posečati gimnazijo ter je kot nenavadno muzikalen talent se dijacek sodeloval pri raznih orkestralnih koncertih ter je igral tri leta violino ah cello celo pri opernih predstavah. Gledališki in filharmonski orkester v Zadru je bil sestavljen le iz civilnih domačih mu-zikov, večinoma diletantov iz najboljše meščanske družbe in iz dijakov. , a*° je Pnsel dečkov oče službeno v Novo mesto, kjer je Viktor že nastopal kot solist violinist v narodni čitalnici ter potem navdušeno plesal. Ker je živel dotlej po hrvatsko-italijanskih mestih, je govoril Viktor pač prav dobro italijanski in nemški, ter nekoliko hrvatski, a slabo slovenski. Zato je v Novem mestu padel v slovenščini. Ko je bil star 13 let, so ga poslali starši prvič k teti Alojziji v Metliko na pocitmce. Kot nekako legitimacijo, po kateri naj bi ga teta spoznala, ko dospe Viktor k nji, pa sta roditelja poslala najprej Viktorjevo fotografijo. Na sliki je bil videtf majhen deček z violino v roki. In res je kmalu za fotografijo dospel s pošto deček z violino; bil je za svoja leta premajhne rasti, lepih gostih, dolgih črnih las, ki so mu v kodrih pokrivali glavo kakor lasulja iz starih časov ali kakor jih nosijo črna plemena Afrike. Bil je silno srčkan, vesel in zgovoren deček živih oči in nemirne nature in so mu rekli le »jagnjiček« ali »Viki«. Njegovi krasni lasje, ki jih je podedoval, bogve po kakšnem prapradedu, pa so mu začeli siveti že na gimna- 62 ziji in so mu postali popolnoma sivi, ko je štel komaj 21 let. Kasneje so se mu docela ubelili in seveda polagoma tudi zredčili. Zadnji dve leti je posečal gimnazijo v Tridentu na Tirolskem, kjer je tudi maturiral. Že v Novem mestu je ustanovil med dijaki orkester ter dirigiral, v Tridentu je imel tudi svoj dijaški orkester, a je zanj že tudi komponiral polke in valčke. Na Dunaju je študiral pravo ter se večinoma sam preživljal s poučevanjem gosli in klavirja. Več časa kakor pri študijah pa je prebil na koncertih in pri gledaliških, zlasti opernih in operetnih predstavah. Kakor njegov oče, je na Dunaju cesto stradal, a nikoli ni izgubil humorja. Z vso resnobo se je posvečal komponiranju in je posečal Brucknerjeva originalno genijalna predavanja. Kot izvrsten violinist, dober pianist in cellist, kot dirigent majhnih orkestrov je imel za komponiranje že precej praktičnih izkustev in znanje, ki si ga je pri Brucknerju popolni! še teoretično. Oče mu je bil medtem kot policijski nadkomisar premeščen v Ljubljano, kamor je Viktor prihaljal na počitnice in se pripravljal na izpite. A obenem je komponiral. In lotil se je celo prve svoje operete, ki naj bi se imenovala »P r i n c Lizika«. Besedilo prvih dveh dejanj sta spisala z združenimi močmi, Viktor ju je tudi komponiral, a za zadnje dejanje jima je zmanjkalo gradiva. Tako je vsa kompozicija obtičala za vedno, melodije pa je Viktor Parma mnogo let kasneje uporabil deloma za svojo prvo in najboljšo opereto »C a r i č i n e a m a c o n k e«. Že kot akademik je Parma začel zalagati orkestre s skladbami. L. 1883 februarja pa je poklonil prvo skladbo ;>Jour-fixe potnico« ali koračnico za 2 gosli, čelo in klavir (4 ročno) slovenskemu literarnemu zabavnemu društvu, ljubljanski Čitalnici pa polko francosko »Milic o« in »Pesmi venec« za 2 gosli, čelo in klavir (4ročno). Robert Bezek, takratni najfinejši kritik, je napisal v »Sl. Narodu«, da se je skladatelj »popolnoma navzel ne le slovanskega, temveč tudi slovenskega duha, da je »Jour-fixe« koračnica »originalna in krepka« skladba, »Milica« zares »mila, lahka in elegantna, .salonska« kompozicija, »Pesmi venec« pa krasna umetniška sestava, obsegajoča slovenske, ruske in češke pesmi in himne ter se zaključuje s »Hej Slovani«. In ti Slovani« — pravi Bezek — »se čujejo kakor mogočno valeča se reka, kajti valovi bobne in rohne tu v krasni basovski figuraciji, ki se bo čula še lepše, ko napiše to lepo delo skladatelj za veliki orkester.« Enako navdušeno je poročala Laibacher Zeitung. V istem letu 1883 je izdal Giontini »Slavnostno koračnic o«. Laibacher Zeitung piše, da je koračnica »originalna, zelo krepka, poletna«, da ima »krasne melodije z lepo figuracijo ter se zaključuje prav bogato in impozantno. Skladba je nov dokaz mladostno svežega talenta« Parmovega. Medtem je študije dovršil, stopil v službo pri policijskem, ravnateljstvu v Trstu, a ni ostal ondi niti leto dni. Prestopil je kot praktikant k vladi v Ljubljani. L. 1885 je bil že v Kranju. Kot konceptni praktikant je dne 3. maja že priredil v Čitalnici koncert. Parma je dirigiral septet goslačev ter nastopal tudi kot solist violinist. Zlasti velik uspeh je žela Parmova hitra polka »Vse rešen o« za septet goslačev in klavir. Trikrat so jo ponovili in vojaška godba jo je potem sv i ral a še trikrat. Isto leto, 1885, 24. avgusta je bil zopet koncert, zopet Parma dirigent, obenem solist violinist in solist čelist. Izvajali so več Parmovih skladb, zlasti pa je ugaiala četvorka »Spomini na Kranj«, sestavljena iz slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi. Godbo ie otvorilo že deset gospodov, ki so se zvali Glasbeni Klub in mu je bil Parma dirigent, uči.telj in komponist. 63 L. 1886. maja meseca so Parmovci že v Krškem gostovali ter priredili koncert pod vodstvom vladnega koncipista Parme. Zlasti sta ugajala Parmov valček »Pozdrav Gorenjski« in četvorka »Spomini na Kranj«. Tu se je Parma krškemu občinstvu obenem predstavil. Zakaj imel je že dekret za Krško. Takoj je ustanovil godbeni klub in na Silvestrov večer je že priredil koncert. »Slovenski Narod« je 6. jan. 1887. pisal: »Krško se sme po vsi pravici zvati srečno, da ima v svoji sredi tako izvrstna godca, kakor sta gg. Parma in Klein. Vsa hvala obema umetnikoma — zlasti Parmi, ki tako uspešno vodi godbeni klub.« Parma je vodil orkester, a Klein pevski zbor. Že 2. februarja 1887. sta Parma in Klein priredila slavnostni koncert na čast Val. Vodniku. Parma je uglasbil in poklonil krškemu godbenemu klubu novo koračnico »H e j, K r č a n i !« Uspeh je bil velikanski, in ko je zaigral kadriljo »Spomin na Kranj«, ni bilo ploskanja ne konca ne kraja, poroča »Slovenski Narod«. »Tako izvrstne godbe ni daleč okrog!« je trdil poročevalec zapored v dveh dopisih. A pustili ga niso v Krškem, nego so ga premeščali neprestano. Moral je v Kočevje, Litijo, Črnomelj, Logatec in Postojno. Moral se je vedno na novo seliti; komaj se je ustalil v uradu in je spoznal krajevne razmere, je moral že zopet drugam. Vlada je pač nerada gledala uradnika, ki dela tudi na narodnem, kulturnem in umetniškem polju. Da bi mu zamorila veselje do glasbenega ustvarjanja, ga ni pustila v Ljubljano, kjer bi se bil lahko glasbeno popolnil in dqcela uveljavil. Ali Parma je komponiral dalje, uglasbil razne pesmi in plesne komade ter se lotil prve svoje opere. Uprizorjena je bila 15. februarja 1895. prvič »U r h g r o f c e 1 j s k k, izvirna opera v treh dejanjih, ki ji je spisal besedilo Anton Funtek. Bila je sploh prva slovenska opera, kajti Ipavčevi »Teharski plemiči so imeli še prozo. Parma je bil takrat okrajni komisar v Postojni. Opera »Urh grof celjski« je vglasbena vseskozi v opernem slogu z recitativi, samospevi, dvospevi, kvarteti, zbori in efektnimi ansamblskimi stavki ter finali; po obliki je bogato melodična po zgledu italijanske opere, a nikakor ne v zastareli obliki minole dobe, nego v modemi glasbeni formi. Mnogo motivov ima pravi slovanski značaj. • »Slovenski Narod« je konstatiral sijajno lep in impozanten uspeh. Zgodovinski pomen te Parmove prve opere je v tem, da je oblika slovenske izvirne opere prvič razširjena na višjo stopnjo moderne opere, tehnika operne scene pa spretnejša«, je pisal kritik »Sl. Naroda«. Enako pohvalno sta pisala »Slovenec^ in »Laibacher Zeitung«, ki je zapisala, da je bil grof Celjski »die e r s t e slovvenische Originaloper, ein Werk, das sicherlich liohe Beachtung verdient . Dne 2. aprila 1895. 1. naj bi pri reprizi na korist opernemu zboru Parma sam dirigiral svojo opero. Zato je moral seveda kot c. kr. okrajni komisar prositi deželnega predsednika Heina za dovoljenje. Baron Hein je njegovi prošnji ustregel, a pod pogojem, da na lepaku ne bo naveden njegov uradni značaj in da se na odru ne sme pokazati. In baron Hein se je sam udeležil te reprize. Občinstvo je prirejalo Parmi viharne in brezkončne ovaciie. Parma ni šel na oder, a končno so ga le prisilili. Hein se ie pa umaknil v ozadje lože in kmalu odšel. Zamera je bila velika. (Konec prih.) 64 Dr. A. Dolinar: Ignacij Hladnik. (Dalje.) Op. 56: 8 Tantum ergo; op. 57: Štiri antifone za procesijo. » 58: Slavnostna himna; Op. 59: Slavnostna himna Pija X. » 60: Sv. maša v č. M. b. (Cerkv. Gl.); Op. 61: Pet slavnostnih iger (Fiinf fugierte Festspiele, sprejete v Cacilienvereinskatalog). > 62: Večerni zvonček: Šmarnična kantata. > 63: Spevi za procesijo sv. R. T. (meš. in moški zbor). > 64: Meditacija za orgle (Novi Akordi). > 65: 5 Marijinih ob vojnem času. » 66: 97-ti psalm za 8 gl. meš. zbor, orkester in orgle. » 67: Vojne pesmi za moški zbor. > 68: Maša v č. S. Jez. » 69: Zdrava Marija: 5 Marijinih za solo — mešani Zbor in orgle. » 70: Domovini. Meš. zbor s klavirjem. » 71: Te Deum: Meš. zbor z ork. » 72: Zora mira — meš. zbor. — (Sv. Cecilija). » 73: Tri Marijine kantate. Solo, meš. zbor in orgle. » 74: Jugoslovanska (Meš. zbor). V rokopisu se nahajajo še: 3 psalmi, 5 lat. maš in 1 Requiem. Pred nami so našteta vsa Hladnikova dela: o teh je treba izreči sodbo, ki naj pomaga osvetliti pomen Hladnikovega glasbenega udejstvovanja v našem muzikalnem razvoju! Pregledal sem starejše letnike Cerkv. Glasbenika in povzel iz njih nekaj ocen, ki jih v sledečem navajam: Glede »20 Marijinih pesmk (op. 15) stoji v 14 letniku (4. št. str. 32) tole: Vrednost teh pesmi je jako različna, nekaj jili je dobrih, da, ako bi se skladatelj bolj strogo tam kritiziral in več pilil, postale bi prav dobre; zopet nekaj jih je tako iz znanih fraz skrpanih, da se jim vidi, kako se hočejo navadnemu okusu priljubiti. Pregledujemo vseh 20 pesmi in na enkrat postojimo, ker nam posebno dopade 18. pesmica. A škoda, da čitamo na koncu: Melodija te pesmi je vzeta iz »Mainzer Vesperbiichlein« 1700. Napev je lahek, ne iskan, priprost in primeren, le harmonizacija g. Hladnika ni povsodi pravilna. Izmed drugih nam najbolje ugajajo št. 1, 8, 13, najmanj št. 3, 6 (!), 16, 20; pa razen teh imajo vse ostale pesmice dovolj vrednosti in dostopnega značaja, ^tako, da priporočamo to delo cerkvenim zborom, naj si izberejo iz njega po volji in možnosti svojih moči. Mi le obžalujemo, da teh pesmic ne moremo bolje pohvaliti, kakor bi želeli; ker morali bi od 15. opusa kaj bolje dovršenega pričakovati. (Pisec te ocene je Foerster, ki pa redno v vseh letnikih pri kritikah ni podpisan.) Glede »Slavnostne himne Pija X.« piše Kimovec v 31. letniku: Prav je, če tudi z novo skladbo poveličujemo slavnostne godove, prav; seveda mora skladba res biti primerna slavnosti, imeti mora res poseben slavnostni značaj: napev skrbno odbran, harmonizacija dobro opiljena, modulaoiia logično zanosno izvedena. In če je slavnost cerkvena, moramo poleg tega še zahteve glede cerkvene glasbe vpoštevati. Kako je s pričujočo slavnostno himno? Melodiji se na prvi pogled vidi, da nima kaj slavnostnega, pa tudi nič originalnega na sebi. To, kar nam podaja tukaj, nam je g. Hladnik že mnogo, mnogokrat povedal, le da že večkrat bolj izrazito in tudi bolj originalno. Ni ga pač mesta v celi skladbi, ki bi ga ne bili že slišali v tej ali oni njegovi skladbi. Borni, medli napev, ki nima nobenega pravega življenja, ne ustreza niti zahtevam, ki jih stavimo na navadne pesmi, kaj šele, da bi vzdržal kritiko' slavnostne himne. Harmonizacija je čisto Hladnikova — ne v boljšem pomenu. Za pravila se malo meni, pričakovali bi, da bi poslušal vsaj svoje uho in ublažil mesta, Kakor na str. 2 v 4. taktu prve vrste. Modulacije je včasih preveč, včasih premalo. Spremljanje je še manj opiljeno kot pevski del, kar na debelo nametani unisono, četvero-, petero-, šestero-, sedmeroglasni stavki, namešani brez vzroka, pogosto. Dva takta nista enako-glasna. celo eden in isti takt ni cel enak. 65 Glede druge >Slavnostne himne vladarju«: Na lepe, pravilne harmonične oblike H. kaj malo pazi, pa tudi glede nenaravne,, nepravilne modulacije bi se mu moglo marsikaj oporekati. Vsa skladba je precej nespi-ljena, površno izdelana. Vidi se, da bi se H. mogel potruditi in pravilno pisati, toda zdi se, da lahkomiselno in predrzno greši na svoj renome in deloma na nerazsodnost in slab okus, ki ga ima gotov del njegovih odjemalcev. Glede op. 69: »Zdrava Marija« piše Premrl: V pričujoči zbirki, obsegajoči pet Marijinih pesmi, z veseljem opažam, da se g. H. trudi svoj dosedanji, od kritikov večkrat trdo prijemani slog po močeh izboljšati-Po drugi strani mi pa gr en 6 užitek razne H. manire, tako n. pr. tisti — ali res tako neobliodno potrebni — srednji stavek v zgornji dominanti, ki je v 1, 2, 3 in 5 čista samostojno izveden, v 4 se pa nekako bolj prikrito priplazi zraven. To je, da naravnost povem, velika neokusnost in šablona, kar bi moral vendar tudi H. že enkrat izprevideti. Melodika v Marijinih pesmih je splošno bolj ljudskega značaja, prijazna in dostojna, vendar ogreje ime ne, ker manjka izrazitosti in finejšega občuta. Harmonična stran precej navadna, moderna vsaj nikakor ne. Šemationo delana mesta zaslužijo pohvalo. Glede op. 60: »Pet slavnostnih iger« navajam dve oceni: Hochreiter piše v N. A. (XV. letnik, št. 1—2): Hladnikove Fuge-piece de resi-stance; relativno najimenitnejše delo izmed vseh ocenjenih. Ce bi se le bujnejša fantazija smehljala iz teh komadov. Ali dospe g. Nace še kdaj do od nas zaželjenega cilja? Ali se bo še dvignil do skladatelja z modernejšim naziranjem, z globokejšim čustvom, z burnejšo fantazijo? Upamo, da bo še napredoval. Toda poglejmo si le skladbe! V stavbeno-tehničnem oziru so mojsterski, to je polifonija po vseh pravilih Richterjevih, Bellennanovih In tudi lepa je ta polifonija, fuge imajo kri in meso in ne ugajajo samooceni, ampak tudi ušesom. Zakaj ne pozna — g. Nace — v prvih treh fugah Tazen tonike, dominante in subdominanle nobenih drugih harmonij? Zakaj tako malo kromatike in modulacije? Ali živimo v dvajsetem ali v sedemnajstem stoletju?... V teh delih je najti dosti kontmpunktičnih finoč, kakor fuga al rovescio t. j. in motu oontrario, tema per augmentationem diminutionem, stretto itd., ki kažejo, da ima H. muzikalno teorijo> fuge in kontrapunkta v malem prstu. Lepota teh fug žari ob primeru z mnogimi drugimi skladbami lega komponista tem lepše. Dejstvo, da je našel slov. skladatelj H. e pomočjo pravega cerkvenoglasbenega založništva v Augsburgu pot v širšo javnost, nas-posebno vzradosti. Toda za bodočnost migljaj: komponirajte bolj s srcem, ko z glavo! Kavno o tem delu piše Griestoacher: >Hiadniks 5 Fug. Festspiele fur Orgel charakterisieren sich durch formschone Technik, durch prachtigen Flufi u. z\vingende Logik. Und zuletzt durch eine lebhaffe Harmonik, die sich mit Mafiigung moderner Mittel bedient und in schonen Wohlklang gipfelt. In manch kraftigen Ziigen ist auch eine personliche Note nicht zu verkennen. Den Stempel echter Kirchlichkeit triigt jedes der 5 ausgedehnter Festspiele an der Štirne. Es ist kein Zweifel, dafl sich das von kontrapunktischer Tiichtigkeit zeugende Werk einburgern wird.< (Dalje.) Vestnik Pevske Zrese. POROČILO organiziranih pevskih krožkov. Vršili 90 se o občnem iboru P, Z., ki se jc vršil dno Y l6tu trije. dobro obiskani pevski tečaji 29. okt. 1928 v zeleni dvorani hotela Union. J” sicer: 24. m 25. jan. v Celju; 13. m 14. marca v Rog. Slatini 101 26. m 27. aprila Navzoča so bila po svojih delegatih sko- v Novem mestu, raj vsa pevska okrožja. Predsednik dr. Do- Pevska okrožja so devetkrat nastopila s linar povdarja, da je P. Z. z včerajšnjim samostojnimi okrožnimi koncerti in sicer koncertom ob priliki slovesne otvoritve ra- 17. maja v Št. Vidu pri Stični (stiško); dne dio-oddajne postaje ljubljanske dovolj jasno 3. in 10. jun. na Viču in v Št. Vidu nad Lj.uib- pokazala svoje eminentno kulturno stališče, Ijano (ljubljansko); dne 24. junija v Meki- ki ga vrši med slovenskim narodom. Letošnje njah (kamniško); dne 20. maja Cerklje pri leto je P. Z. vstopila kot članica v vseslovan- Krškem (krško); dne 2. in 16 septembra » eko pevsko zvezo, ki se je ustanovila v Pragi, Gorjah pri Bledu in na Breznici (radov- dne 9. aprila 1928. ljiško); dne 20. septembra v Loki pri Za- Tajnik Iv. Pivk poroča, da se je P. Z. tudi gorju (savsko), v letošnjem letu trudila, da razširi pevsko Vseli pevskih prireditev posameznih pev- organizučijo po onih krajih, kjer še nima skih krožkov je bilo 107. Zveza je organizi- 66 rala tudi godbene krožke in je v ta namen izdala dva zvezka dr. Čerinovih nabožnih skladb za godbo na pihala. Vseh godb na pihala je 13; tamburaških zborov 41; orkestrov 10. Pevski krožek na Jesenicah je kot prvi nastopil s pomočjo godbenega krožka z opereto »Smiljana«. P. Z. je izdala knjigo: »Mera v slovenski narodni pesmi« izpod peresa prof. Bajuka. »Pevec« ima samo 600 naročnikov, kar nikakor ne zadostuje, da bi se mogel brez deficita vzdržavati. Naloge novega odbora bodo, da uredi poslovnik, da organizira 14-dnevni pevovodski te Saj v Ljubljani in da napravi načrt za dostojno proslavo desetletnega jubileja obstoja P. Z. Blagajnik Ivan Andolšek poroča: Kakoi vsako leto, tako se je tudi minulo leto zveza borila s finančnimi težkočaimi. Kljub temu pa je letošnji rezultat ugodnejši: Prejemkov 71.597.79, izdatkov 64.646-70, saldo 6.951-09. Neplačani računi pa znašajo 21.751-09 Din, tako da je primanjkljaja 14.800 Din. Upa, da bo ta primnjkljaj krit z dohodki zveznega koncerta dne 28. okt. 1928. Zvezni pevovodja prof. Bajuk poroča: Revidiral sem letos precej pevskih krožkov in opazil znaten napredek. Kjer se pevovodja potrudi, gre delo hitro in lahko naprej. Najmanj uspeha je s krožki na Dolenjskem pod N o vi in mestom; nad Štajersko sem skoraj obupal. Revizor Zor poroča: Poslovne knjige sem pregledal in našel vse v najlepšem redu. Da zveza uspešno deluje, je pokazal koncert ob priliki otvoritve ljubljanske radio-postaje, o katerem lahko rečem, da je kul-minacija vsega prosvetnega dela v preteklem letu. Predsednik predlaga spremembo pravil, kot je to označeno v »Pevcu« leta 1928. zvezek 1—8. Občni zbor spremembo soglasno vzame na znanje in odobri. Ker pri izvolitvi prof. Bajuk izjavi, da vsled prezaposlenosti ne more več dosedanjega 'mesta prevzeti, predlaga dr. Dolinar naj občni zbor sprejme predlr-g, da mesto zveznega prevovodje ostane dotlej nezasedeno, dokler se ne dobi sposobna moč. Novi odbor tvorijo: Dr. Dolinar, dr. Vurnik, D. Doktorič, Iv. Andolšek, Fr. Zdešar in Iv. Pivk. Za revizorja sta bila izvoljena Vinko Zor in Bricelj (Št. Vid nad Ljubljano). K sejam P. Z. imajo dostop vsi okrožni predsedniki in pevovodje. Artistični odsek tvorijo vsi okrožni pevovodje. Mem slučajnostmi predlaga prof. Bajuk, naj bi se na ministrstvo poslala spomenica s prošnjo naj bi se pevcem in pevkam za poset koncertov dala znižana vožnja, ter da bi bili koncerti P. Z. prosti davčnih taks. Dr. Dolinar izjavlja, da je med P. Z. in Prosvetno zvezo dogovor, da se obe blagajni fusionirati. tako da Prosv. zveza, kor matica naloži P. Z. delo ter ga sama finansira. Tudi stroške »Pevca« nosi Prosv. zveza. Ker prof. Bajuk prosi podrobnejših pojasnil, predlaga Zor, naj da občni zbor polnomoč izvoljenemu odboru, da vse podrobnosti preštudira in sklene končno pogodbo z odborom Prosv. zveze. Pevski dan povodom slovesne otvoritve slovenske Radioi-postaje v Ljubljani 28. nov. V proslavo 10 letnice osvobojen ja je Pevska Zveza priredila v Unionu 28. t. m. ob pol 16. uri koncert, na katerem je sodelovalo 7 pevskih okrožij: stiško, pod vodstvom g. Žagarja (Št. Vid), tržiško (Mejač, Tržič), savsko (Rozman, Zagorje), logaško (Cerar, Logatec), kamniško (Primožič, Kamnik), ljubljansko (Bajuk), radovljiško (Fabjan), nakar so združeni pevski zbori zapeli pod vodstvom prof. M. Bajuka troje pesmi. Na sporedu so bili Premrl, Vodopivec, Foerster, Dev, Dolinar, Jereb, Adamič, Medved, Ocvirk, Teme, Lajovic, Schvrab in Sattner. Malo sitno je bilo to, da so bile na odra kar cele stotine pevcev v tesni gruči in da so dirigenti dirigirali vsak v drugem kotu v gneči. Zaostajanje, ki se je pojavilo tupa-tam, je bilo nemara tega posledica. V splošnem je treba pohvaliti naše požrtvovalne podeželske zbore, da so se pridno pripravili za ta impozantni skupni nastop in pokazali, kako daleč je razširjena pri nas zvezna disciplina in hotenje pot lepi umetnosti. Stiško okrožje je topot prvič v Ljubljani nastopilo. Zbor je bil majhen, bilo je nekaj treme zraven. Treba bo izgladiti glasove, da bodo enotni in dobro zadevali (»tujih« mej), sicer so pa Dolenjci napravili dober vtis in bedo drugič še boljšega. Za tržiško okrožje je nastopil sam, močnejši tržiški zbor, ki je prav lepo prednašal Foersterjevo Ljubico in Devovo priredbo Spov ptice pojo, pri kateri pa je bilo malo zastajanja. Savsko okrožje je pelo Dolinarjevo Doma in Jerebovo Prepelico, to zadnjo kljub majhnim trdotam prav uspelo. Dokaj močno in šolano je bilo logaško okrožje, ki je pelo precej težko Adamičevo Kresovale tri devojke in Medvedov Nazaj v planinski raj. Prednašalo je plastično in bilo intmacijski večinoma sigurno. Kamniško okrožje pod vodstvom g. Primožiča je pelo Ocvirkovo Zori rumeno žito in Tom-čevo zelo uspelo skladbo Majva. Glasovi so lepo odtehtani in izenačeni, dinamika precizna, deklamacija naravna in prednašanje dobro. Majeva zlasti je bila izmed najbolje zapetih pesmi koncerta. Ljubljansko okrožje pod vodstvom prof. Bajuka je imelo težišče v dobro šolanem zboru »Ljubljane« in je častno vodilo z Adamičevo Tožbo in Lajovčevimi Pastirčki. Radovljiško okrožje je odpelo Sch\vabovo Ptičko za moš.ki zbor in Vodopivčevo Noč na Adriji. Napravilo je dober vtis s svojim vestno izpiljenim prednaša- njem. Združeni pevski zbor — bil je impozanten pogled na to množico pevcev — so peli pod vodstvom prof. Bajuka Klemenčičevo izvrstno Slanico, ki je bila morda najbolje zapeta pesem na koncertu, dalje Foer-sterjevo Povejte ve planine (malo trdo) in Sattnerjevo Vrbico z lepim mestoon O domu. Koncert je lepo uspel. Posebno so poslušalstvo navdušile Ljubica, Prepelica, Kresovale tri d e vojke, Majeva, Tožba, Pastirčki in Slanica. Z aplavzom poslušalci niso štedili. Le dalje z delom. Lepa ideja bi bila orna o združenih slovenskih pevskih zborih. Na gospodai-skem, industrialnem itd. polju Slovenci ne moremo tekmovati s svetom. S svojim petjem pa lahko. To imejmo vsi pred očmi in ne nehajmo se truditi za vedno boljše uspehe! V. Ta pevski dan hi mogli imenovati velik slovenski pevski festival. Vseli članov pevskih društev — včlanjenih v P. Z. — je bilo v Ljubljani nad 800, kot je pokazala podrobna statistika. Zelo razširjeni oder unionske dvorane pa kljub temu ni mogel zbrati vseh pevcev pri skupnih zborih. Prihodnje tovrstne slavnosti bi bile edino mogoče na Stadionu; naša pevska organizacija se je toliko razmahnila, da sedaj nimamo v Ljubljani zaključnih prostorov oz. dvoran, ki bi odgovarjale namenu. Vsak, kdor je videl nastop ob petletnici P. Z. in ga primerjal z zadnjim, ta je mogeJ opaziti silen napredek, ki so ga naša podeželska društva v tem oziru napravila. Ta pevski nastop je ob tej priliki privabil zastopnike naših oblasti, da so mogli opazovati in soditi naše delo; zastopnik in odposlanec poštnega ministrstva je strmel nad to našo pevsko organizacijo. Pri prireditvi je bil navzoč predsednik P. Z. na Poljskem, poleg tega vsi odlični predstavniki našega glasbenega gibanja. Konserv. ravnatelj M. Hubad, operni ravnatelj M. Polič, skladatelj dr. A. Schvab, ravnatelj stolnega kora St. Premrl, glasbeni kritik dr. Vurnik, pevovodja »LjublJ. Zvona« Z. Prelovec itd. — Bil je to pravi slovenski pevski festival en miniature. Slov. glasb, društvo »Ljubljana« je povodom orlovske akademije 27. okt. v proslavo 10 letnice osvobojenja izvajalo Adamičevo skladbo »Ecce dolor« — s spremljevanjem oddelka godbe dravske divizije. Skladba je sijajno donela. Občni zbor slov. glasb. dr. »Ljubljane« se je vršil 11. okt. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: Rado Sturm, popredsed-nik: dr. Logar, tajnik Drago Ložar, blagajnik: Mavrič, arhivar: Bizilj, gospodar: Lončar. Predsednica ženskega odseka: ga. Ser-nečeva. V odbor so bili izvoljeni: Petrovčič, Poženel, dr. Pavlič, gdčni Grilovi. Na prvi ožji seji P. Z. se je odbor tako-le konstituiral: Predsednik: dr. A. Dolinar, podpredsednik: dr. S. Vurnik, tajnik: I. Pivek, blagajnik: J. Andolšek, kot odbornika: Doktorič in Zdešar. Revizorja: Zor in Bricelj. Nove sKladbe. H. Druzovič: Deset let slovenske glasbe v Mariboru. Za poznejšo kulturno zgodovino izredno važen prispevek! Po splošnem uvodu obravnava pisatelj posebno važnejše muzikalne činitelje: Glasbena Matica, vojaška godba, glasbena društva in glasbeni odseki, pevska društva in pevski odseki. Ljudska univerza, opera in opereta, petje in glasba na mariborskih šolali. P r e m r 1 : Missa S. Joseph za meš. zbor z orglami ali orkestrom. Partitura 45 Din. glasovi 4‘50 Din. Omenjeno delo ni pojKiliioma nepoznano; stolni zbor jo je izvajal pred leti na svojem koncertu, tudi v stolnici se je že ponovni pela ob nedeljah in tudi na nekaterih drugih korih je bila že izvajana. Delo zasluži vso našo pozornost; maša je v splošnem dramat-sko kar najbolj podčrtana in sicer s pomočjo izrazite harmonske barvenosti in s polnostjo homofonskega stavka. Zborovska mesta v delu prevladujejo; zdi se Premrlu še vse to premalo učinkujoče in izrazno. Zato izredno podčrtuje in važnost polaga na spremljavo, iz katere se orkestralne barve nehote zrca- lijo. Tehničnih težkoč delo — tudi šibkejšim zborom — ne nudi; morda bi se moglo reči, da so gotova mesta v »Čredo;: in »Sanc-tusu« naporna. Sicer naj pa vsak: Pregleda in študira! I). M a r k o B a j u k: Mera v slovenski narodni pesmi. Izdala in založila Pevska zveza v Ljubljani, 1928. Naša literatura o glasbeni teoriji je zelo revma. Razen nekaj pevskih šol, par zgodovinskih spisov in nekaj v raznih revijah raztresenega materiala nimamo drugega nič. Kar se tiče spisov o ljudskih melodijah (rabimo rajši izraz ljudska umetnost! Narodna umetnost pomeni umetnost z nacionalno tendenco; tudi Angleži reko temu peo-ples’art in Francozi art populaire, Nemci Volkskunst!) imamo manjše razpravice od dr. Kimovca, M. Kogoja in Bravničarja, katerim se je sedaj pridružila še Bajukova, ki je izpolnila v tej literaturi veliko vrzel. Naša ljudska umetnost, posebno glasbena, je zelo bogata, torej se je čuditi, da je tako malo zanimanja zanjo. Po pravici poudarja Bajuk v uvodu pomen ljudske pesmi za narodo-znanska raziskovanja in hvalevredno daje s svojim delom iniciativo za nadaljnje delo. 68 2ačetkom obdeluje ritmično in neritmično plat, smatrajoč j>ravilno >ritem za glavm •okvir vsake glasbene misli . Knjižica šteje 78 strani teksta iai ,50. litografiranih strani ritmičnih shem 195 pesmi. Bajuk je obdelal s tega vidika celo vrsto zdaj ljudskih me-Icdij in našel (Sklep), da ima dvodelno mero 13-3%, 1 red el no 31%, štiridelno 15-80 odstotkov, šestdeluo 24%, "/»takt 0"20%, pravilno menjajočo se mero 2+3 ali 3+2 3%, nepravilno 13%. Bajuk ugotavlja, da pristne petdelnosti v slov. Jj. pesmi ni in obsija vse one naše skladatelje, ki hočejo biti »slovenski« s 5/„ takt oto. Knjiga je dala hvalevredno iniciativo in važne rezultate. Vurnik. Ist Koncertnega življenja. V proslavo 60 letnice obstoja grafične organizacije v Sloveniji je pevski odsek »Grafike« v soboto 6. okt. priredil v Uni-nu pevski koncert pod vodstvom prof. Grob-minga. 21. oktobra je koncetiral v Unionu sloviti berlinski simfonični orkester jicd v dstvom dr. B. Kunwalda. 'Program je dal Regerjeve variacije na Mozartov tema, Straussov simfonični programski rondo: -»Pili Eulenspiegei in veliko Čajkovskega simfonijo v — e-molu (V). Koncert je bil užitek posebne vrste! 9. nov. je nastopil v filharm. dvorani goslač Jeeič iz Belgrada. Igral je Corellija, Ce-cija, Dobnonvji, Bacha, Schuberta i. dr. V nedeljo 11. nov. je dal »Ljubij. Zvon pod vodstvom Z. iPrelovca mladinski koncert, ki je bil po mladini lepo obiskan. V ponedeljek J 2. nov. se je ta program ponovil ob 20. uri. Peli so Šantla, Mirka, Pavčiča, Jobsta, Železnika, Adamiča, Premrla, Lajovca. večinoma skladbe iz ■»Zborov;: in založb Gl. Matice. Gosp. Betetto je pel pel samospevov. 22. nov. je priredil stolni zbor koncert v čast sv. Ceciliji v ljublj. stolnici. Na programu je bil Rheinbergerjev orgelski koncert v g-niolu (v 3 stavkih), Sjegronova živahno se prelivajoča Fantazija,' Vittadind-jeva eksotično doneča Pastorala in B"chova Tokata v C-duru. (Med pevskimi točkami je bil tudi Čredo iz Hochreiterjeve maše »Cliri-stus Rex . Koncert nam je bil izredno dobrodošel. 19., nov. je bil simfonični koncert godbe Dravske divizije pod vodstvom višj. kap. dr. Čerina. Izvajala je dva Bachova korala: a) Objokuj človek svoje grehe in b) V Tebi je radost. Paunovičeva: Jugoslovanska simfonija (v 3 stavkih) posvečena dr. Čerinu in Cesar Franckove: Simfonične variacije za klavir in orkester. Ponosni Čerinovi koncerti so naan izredno dobrodošli le škoda, da ne najdejo v širši javnosti potrebnega razumevanja. Novinarski koncert se je vršil — kakor običajno — tudi letos na nar. praznik v Unionu. Otvorile so ga pevske in orkestralne točke gojencev meščanske šole na Prulah, katere je vodil g. Repovš. Prseben sijaj je dal koncertu nas'op gospe Vilfan-Kunčeve, ki se je pokazala krt nadpovprečna umetnica velike šole in prepričevalnega izrazit. Na sooredu so bili dalje nastopi: Ljublj. Zvona, Grafike in Glasb. Matice. V tem času sta nas obiskala: Praška akademska filharmonija in pevski zbor Moravskih učiteljev. Izmed opernih novitet sta posebno važni: Ig. Stravinskega operni oratorij: Oedipu« rex in Osterčev cdlomek: Iz komične opere. Ha sne vesti. Pevski zbor Glasb. Matice je v oktobru letošnjega leta absolviral dobro uspelo pevsko tu rnej-i na Poljsko. Oskar Dev — 60 letnik. Letos praznuje 60 letnico skladatelj in glasbenik Oskar I)ev. Že kot srednješolec je kazal veliiko veselje in globok smisel za glasb-'; kot n Lži egim 11 a zi j ec v Novem mestu je našel v o. Hugolinu Satl-nerju svojega prvega glasbenega mentorja, v Ljubljani pa sta mu bila učitelja gi. Gei'bev in Januše vsky. Kot sluS-itelj pravne fakultete na Dunaju, v Pragi in Gradcu se je na glasbenem polju zelo marljivo udejstvoval in spopolnjeval. Kjerkoli je pozneje služboval -fvot sodnik, povsod je zbudil speča pevska društva k živahnemu delovanju. Ko je po prevratu prišel v Maribor, je ustanovil tukaj Glasbeno matico. Z moškim zborom, na katerega ga vežejo najlepši spomini, je kon- certiral kot koncertni vodja po mestih im trgih mariborske oblasti kakor tudi na Koroškem. Večina njegovih ljubkih krmnpozicij, ki jih ie obelodanil na pobudo dr. G. Kreka, je natisnjenih v edicij?lh ljubljanske Glasbene matice ter v Noviih akordih. Največjo zaslugo pa si je stekel jubilant z nabiranjem slovenskih narodnih pesmi na KorcS^em, ki jih sedij hrani etnografski muzej v Ljubljani. N-ibral je okrog 400 pesmi. Sedaj pa pripravlja izdajo četrtega zvezka koroških pesmi, ki jih je nabral prav pred kratkim. Jubilantu, odličnemu skladatelju in slovenskemu kulturnemu delavcu ob 60 letnici naše najiskrenejše čestitke. Dopis s Kune (Dalmacija). Moj prvi zbor v Dalmaciji je »Omladinski zbor« na Kuni, ustanovljen koncem 1. 1919. Najprej sem začel s temeljitim poučavanjem v šoli. Pozneje 69 sem ustanovil moški zbor mil in vsa dvorana, preko 100.000 ljudi ja poprijela: »Deutschland, Deutschland tiber alles« na melodijo stare avstrijske državne himne. Ta- krat sem pa začutil, da se parket ped nogami trese. Ce je bila pri petkovi prireditvi dvorana polna moramo reči, da je bila pni sobotnem koncertu natlačena do zadnjega kotička. Točno ob pol 14 smo začuli od nekje glas: »Halo, halo, hier Radio Wien, S&nger-hallec in koj nato so zadonele mogočne fanfare iz Franc Schmidtove opere: »Frede-gundis«. Tretjih 40.000 pevcev je polnilo oder. Med njimi je stalo tudi XXII..pevsko okrožje: Alpenland, t. j. pevski zbori iz Ti-, rolske, Salzburške, Koroške in Štajerske. Uvodna himna: »Im deutschen Geist und Herzen sind wir einsc je razodela, kaj je namen današnji pevski prireditvi: Nemci celega sveta smo eno in hočemo skupaj in tudi — pridemo skupaj. Tudi govor zveznega predsednika Lista je bil posvečen i-Anschlufiu«. Neizbrisen pa mi bo ostal v spominu utis, ko se je govornik spomnil pokojnih, zlasti padlih članov Zveze, »ki so umrli, da moremo živeti mi. Sekundo dolga pavza in nato je prav nalahno, ljubeče zadonela ona znana: i»Ich hatt’ einen Kameraden .. .« Ko je končne stihe ponovilo vseh 40.000 pevcev, ni ostalo suho nobeno oko v dvorani. Razume se, da je poleg teh treh glavnih pevskih nastopov, bilo še nebroj koncertov, po vseh dunajskih gledališčih, koncertnih dvoranah in tudi na prostem. Najimpozant-nejša sta bila koncerta na dvorišču v HoN burgu in pred cerkvijo na Karlovem trgu. Višek vseh dunajskih pevskih slavnosti pa je bil nedeljski sprevod po Ringu do Prs-tra. Brezdvomno je bil to največji in najimpozantnejši sprevod,, kar jih je kedaj svet videl. Tu so pokazali Nemci vso svojo organizatorično moč in sposobnost. Pripravljali so se na ta manifestacijiski sprevod dve leti in ves aranžma je vodii bivši avstrijski general Trautwiller. Devet tisoč pevskih društev je poslalo do 200.000 svojega izbranega članstva s 7000 društvenimi prapori. Osem polnih ur je v dvanajsterostopih korakala ta ogromna pevska armada po najlepših dunajskih ulicah. Ob pol 10 se je vršila pred glavno tribuno, na kateri smo opazili vse najimenitnejše predstavnike države in cerkve poče-ščenie Schubertovega spomina. Vrstili so se slavnostni govori, med katerimi je dunajski moški pevski zbor ki nosi po Schubertu svoje ime zapel dve himni s spremljevanjem vojaške godbe. Kmalu po 10 so zabučale fanfare, katere je trobilo 12 heroldov, jezdečih na čelu sprevoda. Konji in jezdeci so bili v nošah, kakršne so nosili vitezi pri srednjeveških turnirjih. Za njim je zvezni zastavonoša, spremljan od vitezov z golimi rapirji, nosil prekrasni zvezni prapor. Nato pa se je jela vrstiti slika za sliko, skupina za skupino, ena pestrejša od druge. Predolgo bi bilo, če 71 bi hotel vse opisati. Nemci vseh dežel, lahko rečemo vseh delov sveta so hoteli pokazati ves svoj sijaj, s vejo duševno in gospodarsko veličin'). Simbolični vozovi in skupine, umetniško aranžirane so predstavljale nemško kulturo, nemško zgodovino in nemško gospodarstvo. Gledali smo slike iz poljedeijstva, obrti, industrije, trgovine, iz narodnega m socialnega življenja. Ena najlepših skupin je bila brezdvomno skupina v/d a s deutsche Lied'. Ogromna pozlačena zemeljska obla na avtu; ob obli ženska idealna bitja iz nemške mitologije, ki trobijo nemško pesem na vse štiri strani sveta. Okrog skupine 40 najlepših dunajskih krasotic vihti vence. Vse umetniško aranžirano. Najglobokejši utis pa je napravila južno-tirolska neudeležba. Italijani niso pustili Nemcev iz Južne Tirolske na Dunaj. In tako si videl v sprevodu tri kmetiče Tirolce v svojOi narodnih nošah, srednji je nosil drog z napisom »SUdtirok. Pred njimi in za (njimi pa je bila v sprevodu vrzel za kakih 600 ljudij za tiste, ki bi srčno radi prišli, p.i jim je bilo zabranjeno. Med gledalci je ta prizor izzval nepopisno vzhičenje. Na obrazu Bi lahko vsakemu čitaJ, kako v srcu prisega (maščevanje za Južno Tirolsko. V sprevodu so korakali tudi zastopniki nemških pevskih krožkov iz Jugoslavije, med njimi Kočevarji v svojih tipičnih narodnih nošah. Zastopanih je bilo osem društev. Ko sem tako polnih osem ur motril te pestre »like in skupine, sem v srcu premišljal in primerjal, 'kaj bi se moglo prenesti na naše razmere v našo organizacijo. In prišel sem do zaključka, da marsikaj. N. pr. ob desetletnem jubileju ustanovitve Pevske zveze bi mogli trudi mi v sprevod postaviti skupine, morda še slikovitejše, kot sem jih gledal na Dunaju. Treba pa je seveda za to mnogo dobre volje, pa pridnosti in požrtvovalnosti in kar je glavno mnogo — denarja. Ob zaključku VIII. letnika. Nobenega obečanja, nobenih zvenečih besedi ne pošilja Uredništvo »Pevca ob zaključku letnika. V dosedanjih mejah bo skušal naš list, da ko-rikor najbolj pripomore k povzdigu splošne ljudske izobrazbe. Zadnji nastop P. Z. je pokazal, da ima P. Z. med okrožnimi dirigenti že precej prav sposobnih in za to delo navdušenih sodelavcev. Čimbolj strumnejša organizacija okrožij, mora biti v prihodnjem letu naša d e viza. Centrali v Ljubljani manjka delavcev; oni, ki so stali pri zibelki »P. Z.« so se že večinoma odstranili, novih delavcev za to misel ni. Društvo ustanoviti ni težko, društvo pri življenju držati, to je težko. Apeliramo zato na vsa okrožja, da v svojih podre čj ih store svojo dolžnost. K sodelovanju kličemo skladatelje, glasbene pisatelje, pevovodje, pevce in vse prijatelje lepe pesmi. Vsem skupaj vesele praznike in srečno nc.vo leto 1929. Uredništvo »Pevca«. Posavskti pevsko okrožje ob priliki okrožn -ga koncerta (30. IX.) 5—£ Izdajatelj: Pevska zveza (Blaž Poznič) v Ljubljani. — Urednik: Dr. A. Dolinar v Ljubljani. Za Jugoslovansko Ljubljani: Karel Geč. f DRŽAVNA . v LJUBLJANI i Kot je "bilo v časopisih že javljeno, preneha s letošnjim (1929) letom "Pevec" izhajati kot samostojen list in se združi s "Prosvetnim vestnikom". Književni prilogi so zaenkrat odmerjene 4 strani, glasbena priloga pa ostane v dosedanji o"bliki. Glej Vestnik Prosvetnih zvez v Lj. in Mb. 1929, št. 1,2, str. 4. V