V DSI a H o Luigiju " K Faiduttiju y ■ Naša špraha Ziljsko narečje iz Ukev je novo delo Aleksandra Omana /2 Prijeli tatu z zvrhanim avtom ukradenega orodja Primorski SREDA, 18. MAJA 2011 Št. 117(20.132) leto LXVII. nrt v* v Trne preizkusni kamen leve sredine Danjel Radetič Leva sredina iz goriške pokrajine ima pred sabo novo pomembno preizkušnjo, potem ko je v nedeljo in ponedeljek brez večjih težav ostala za krmilom pokrajinske uprave. Čaka jo ba-lotaža v Tržiču, kjer je izid vse prej kot vnaprej določen. Županska kandidatka leve sredine Silvia Altran je v prvem krogu prejela šest odstotkov glasov več od svoje desnosredinske tekmice, nikakor pa ni prodrla. Tudi s podporo treh oporečniških le-vosredinskih list bi verjetno ne presegla petdesetih odstotkov glasov, kar pomeni, da doživlja tržiška leva sredina krizo, o kateri se je vredno zamisliti. Težave leve sredine je izkoristila zlasti Severna liga, ki je v mestu ladjedelnic zbrala dvanajst odstotkov glasov, nezaupanje tako v levo kot v desno sredino pa dokazuje visok odstotek glasov, ki jih je na čelu treh občanskih list prejel bivši tržiški župan Luigi Blasig. Zanj je glasovalo štirinajst odstotkov tržiških volivcev, za podporo katerih se bodo v prihodnjih dneh prizadevali tako v levi kot desni sredini. Težave tržiške leve sredine, ki ji mnogi očitajo, da ni bila kos izzivom, vezanih na gospodarsko krizo in visoko število priseljencev, so se poznale tudi na pokrajinski ravni. Na vseh prejšnjih volitvah je leva sredina večji del svojih pokrajinskih svetnikov izvolila na Tržiškem, letos pa ni bilo ravno tako, kar še zlasti velja za Demokratsko stranko. Po dva svoja predstavnika je izvolila v Tržiču in Ronkah, kar je omogočilo, da so demokrati nepričakovan uspeh slavili v Gorici. Tu je Demokratska stranka vodila daleč najboljšo volilno kampanjo, kar se je poznalo tudi pri volilnih rezultatih. Splošen upad volilne udeležbe na pokrajinski ravni je tako najmanj prizadel ravno goriško Demokratsko stranko, ki je uspela zbrati povprečno višje število glasov od svojih tekmecev in na ta način izvolila tri svoje svetnike, med katerimi sta dva Slovenca. Uspeh na pokrajinskih volitvah v Gorici pa nikakor ne pomeni, da bo imela leva sredina lahko delo za osvojitev goriške občine, ki bo novega župana dobila prihodnje leto. Desna sredina v pokrajinske volitve ni vložila velikega truda, kot da bi je volilna preizkušnja ne zanimala, kot da bi se že vnaprej sprijaznila s porazom. Za goriško občino bodo desničarji nedvomno strnili svoje vrste, zato pa mora leva sredina čim prej začeti razmišljati, kdo bi lahko bil njen županski kandidat. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € politika - Po nedeljskih in ponedeljkovih upravnih volitvah Na Tržaškem že priprave na odločilni volilni krog V Gorici znana sestava pokrajinskega sveta - Položaj v Italiji ljubljana - Posvet Urada za Slovence in SDGZ Kako mladim olajšati pot do dela v čezmejnem prostoru LJUBLJANA - V okviru strategije slovenske vlade za gospodarsko sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah je bil včeraj v Ljubljani posvet o možnostih zaposlovanja mladih v čezmejnem prostoru, ki sta ga priredila Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Kot je povedal direktor SDGZ Andrej Šik, je bil namen srečanja »povezati pristojne institucije v mehanizem, ki bi dejavnosti koordiniral in pripeljal do bolj- ših rezultatov v čezmejnih gospodarskih procesih«. Minister za Slovence Boštjan Zekš pa je opozoril na nujnost sprememb, čeprav »se jih Slovenci premalo zavedamo in se ne spreminjamo radi«. Na 4. strani TRST - Na Tržaškem so se že začele priprave na drugi volilni krog za izvolitev župana Trsta in predsednika oziroma predsednice pokrajinske uprave. V balotaži 29. in 30. maja se bosta za Občino pomerila Roberto Antonio-ne in Roberto Cosolini, za Pokrajino pa Maria Teresa Bassa Poropat in Giorgio Ret. V Gorici je medtem znana dokončna sestava novega pokrajinskega sveta. V Italiji močno odmevajo upravne volitve, ki jih je označevalo nazadovanje desne sredine, začenši s stranko Ljudstva svobode. Na 3., 5., 6., 7.,13. in 14. strani Folklora: OŠ s Katinare na večeru v Sežani Na 2. strani Novinar Charles Fishman o vodi Na 8. strani Električni avtomobil za nadziranje Gradeža Na 16. strani Novogoriške izdelke imajo raje kot kitajske Na 16. strani Razstava ob obletnici gledališča La Contrada Na 12. strani ecb - Predsedstvo Draghi kandidat brez tekmecev BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju priporočili guvernerja italijanske centralne banke Maria Draghija za naslednjega predsednika Evropske centralne banke (ECB), potem ko so ga v ponedeljek zvečer že podprli finančni ministri skupine držav v območju evra. Ministri poudarjajo, da je Draghi izjemno uveljavljen na finančnem področju, in verjamejo, da bo uspešno nadaljeval delo Francoza Jeana-Clauda Tricheta, ki je na čelu ECB od leta 2003 in se mu mandat izteče konec oktobra. Na 5. strani irska - Elizabeta II. na zgodovinskem obisku Britanska kraljica položila venec padlim v boju za irsko neodvisnost DUBLIN - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj prispela na zgodovinski obisk na Irsko. Gre za prvi obisk britanskega monarha na irskih tleh, odkar se je država leta 1922 ločila od Združenega kraljestva. Njen štiridnevni obisk v luči groženj irskih republikanskih odpadnikov spremlja največja varnostna operacija v zgodovini države. Skupno z irsko predsednico Mary McAleese je britanska monarhinja včeraj položila venec padlim v boju za irsko neodvisnost v spominskem vrtu v Dublinu (na sliki). Gre za pomembno spravno dejanje, ki naj bi omogočilo odprtje novega po-glavlja v dvostranskih odnosih. Na 13. strani 2 Četrtek, 19. maja 2011 ALPE-JADRAN / ukve - Predstavili narečni slovar, ki je obenem tudi raziskava Naša špraha Ziljsko narečje iz Ukev je novo delo A. Omana Po Omanovem mnenju naj bi bilo to delo samo temelj za nadaljnje jezikovno raziskovanje UKVE - V večnamenski kulturni dvorani v Ukvah so predstavili najnovejšo publikacijo, slovar in hkrati raziskavo narečnega besednega zaklada, delo domačina Aleksandra Omana, ki nosi naslov Naša špraha Ziljsko narečje iz Ukev - Dizionario zegliano di Ugovizza. Avtorja je v italijanščini predstavil ukovški župnik, ki je poudaril pomen nastalega narečnega slovarja in ga pozval naj poglobi in nadaljuje z delom. Poudaril je, kako so že v preteklost pisali in raziskovali Kanalsko dolino, med najbolj znanimi imeni je navedel Primoža Trubarja in Matijo Majarja-Ziljskega. Avtor Oman je predstavil slovar v domačem narečju oziroma "sprahi" ter v italijanščini. Povedal je, da je za njegovo sestavo uporabiil navodila iz Slovenske slovnice J. Toporišiča (Maribor 1984) in da se je na osnovi govorjenih besed preprosto poslužil transkripcije, ki pa jo poenostavlja, ker po njegovem mnenju narečje nima vedno jasne porazdelitve med dvema različnima zvokoma, ker ne obstaja nobena jasna analiza jezika, ki se je do zdaj ohranil z ustnim izročilom. Ta slovar predstavlja prvi korak in si želi, da skupaj z vaščani ter drugimi inštitucijami nadaljuje z raziskavo ukovškega narečja. Ustno izročilo narečja se je čudežno ohranilo do današnjih časov, danes, ko smo vsi pismeni, pa tvegamo, da ta izumre. V slovarju je zbranih kakih 7500 besed, od katerih jih je približno 2000 nemškega izvora. Razlog je verjetno v tem, da je Kanalska dolina in s tem tudi Ukve spadala najprej pod bamberško nadškofijo (od leta 1007 do 1759) in nato pod habsburško oz. avstro-ogrsko monarhijo (od leta 1759 do 1918). V tem času sta bila oblast in uradništvo v nemških rokah, tako da je v stiku z oblastjo prevladovala nemščina, narečje pa je bil jezik vsakdana in ni imelo velikega zaledja pri slovenskem knjižnem jeziku, razen cerkve, ki ga je vedno uporabljala in ščitila; vse to je močno vplivalo na (ne)razvoj krajevne slovenske govorice. V polni dvorani je predstavitvi prisostvovalo tudi lepo število Korošcev in nekateri so hoteli "špraho" primerjati z vindišarstvom, zaničevalnim pojmom ali izrazom manjvrednosti, človeka in slovenskega narečja , ki je bil v preteklosti v rabi na južnem Koroškem. Oman je med drugim avtor drugih dveh knjig. Prva z naslovom Etnobotanica della Val Canale je izšla leta 1994, druga Po našem pa je iz leta 2004. Izredni komisar Gorske skupnosti je v spremni besedi slovarja napisal, da je zgledujoč se po prejšnjem slovarskem prispevku k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini, Shranili smo jih v bančah (Sks Planika 2007) nastal prvi ziljski slovar. Večer so glasbeno popestrili pevci ukovškega cerkvenega pevskega zbora ter flavtistki. Izdajo slovarja je finančno podprla Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino s sredstvi iz deželnega zakona 26/2007. R.B. slovenija - Sklep poslancev državnega zbora ljubljana - Po nesreči nemškega avtobusa Županska in poslanska funkcija nezdružljivi V Sloveniji samo še štirje poškodovani Nemci LJUBLJANA - Poslankam in poslancem je vendarle uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za novelo zakona o poslancih je namreč glasovalo 48, proti pa 36 poslancev. Za zakon je glasovala večina poslancev SD, Zares, LDS, SNS, DeSUS, nepovezani poslanci ter poslanca narodnih skupnosti, proti pa poslanci SDS in SLS ter tudi nekaj poslancev iz vrst koalicije in DeSUS. Med poslanci, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo, so predlog podprli Bojan Kontič (SD) ter Borut Sajo-vic in Milan Jerič (oba LDS). Nasprotovali pa so mu nekateri poslanci - župani iz vrst koalicije: Renata Brunsko-le, Alan Bukovnik, Matjaž Han, Tomaž Tom Mencinger (vsi iz SD) ter Miran Jerič (LDS). Nezdružljivosti je nasprotoval tudi Matjaž Zanoškar (DeSUS) ter vsi navzoči poslanci SDS in SLS, med njimi tisti, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo. Iz vrst SDS sicer župansko funkcijo poleg poslanske opravljajo Milan Čadež, Danijel Krivec, Zvon- ko Lah, Darko Menih in Peter Verlič, iz vrst poslancev SLS pa Franc Pukšič, Franc Bogovič in Janez Ribič. Po včeraj sprejetem zakonu bo nezdružljivost začela veljati ob držav-nozborskih volitvah prihodnje leto. Takrat bodo lahko za mesto poslanca kandidirali tudi župani, ki pa bi se morali v primeru izvolitve odločiti za eno od funkcij. Nezdružljivost bo veljala tudi za podžupansko funkcijo. Pobud v smeri uvedbe prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije je bilo v preteklosti že precej, a za takšno spremembo v parlamentu ni bilo nikdar zadostne podpore. Čeprav je večina parlamentarcev soglašala, da sedanja ureditev ni ustrezna, pa se jim ni uspelo dogovoriti za uvedbo nezdružljivosti. Temu so botrovali različni razlogi, predvsem interesi političnih strank in tudi vpliv županskega lobija. Tokratni predlog je podpisalo 44 poslancev, prvopodpisani pod predlog pa je bil Franci Kek. LJUBLJANA - Večina udeležencev ponedeljkove prometne nesreče na gorenjski avtocesti je že odpotovalo domov z vlakom, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) v Ljubljani pa zaenkrat ostajajo štirje Nemci - dva vzgojitelja in dva učenca, so za STA povedali na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani. Včeraj so izmed šestih huje poškodovanih Nemcev iz oskrbe UKC Ljubljana odpustili dva, ki sta se pridružila preostalim v Kranju. Skupaj so z vlakom že odpotovali na Bavarsko, so pojasnili na veleposlaništvu, kjer so dodali, da je bila skupina sicer namenjena na hrvaški otok Krk, kjer naj bi proslavili zaključek šolskega leta. V avtobusu, ki je v ponedeljek zjutraj iz neznanega razloga zapeljal z gorenjske avtoceste, se je poškodovalo 29 ljudi, ki so jih po hitri reševalni akciji prepeljali v UKC Ljubljana. Huje je bilo poškodovanih šest oseb, ki so v ponedeljek ostale v oskr- bi. Ostale so skupaj z nepoškodovanimi namestili v kranjskem hotelu Azul, kjer je zanje poskrbel pogodbeni psiholog uprave za zaščito in reševanje. Pooblaščeni sodni izvedenec cestno-prometne stroke je pri pregledu ponesrečenega nemškega avtobusa izključil možnost tehnične napake, zato bodo kranjski policisti proti vozniku podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma povzročitve prometne nesreče in malomarnosti, so včeraj sporočili s policijske uprave Kranj. V kolikor bo analiza vsebnosti alkohola, zdravil in mamil v voznikovi krvi pozitivna, bodo proti njemu ukrepali tudi zaradi vožnje pod vplivom omenjenih substanc. Policisti so obenem še sporočili, da so na potniških sedežih v avtobusu bili nameščeni dvotočkovni varnostni pasovi, ki pa jih poškodovani niso uporabili. (STA) V prometni nesreči v Mariboru dva mrtva MARIBOR - Na Dravograjski cesti v Mariboru se je včeraj malo pred 13. uro zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta umrli dve osebi, ena pa je bila s kraja nesreče z reševalnim vozilom odpeljana v mariborsko bolnišnico, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Zaradi nesreče je bila cesta popolnoma zaprta skoraj dve uri.Mariborski policisti so bili o nesreči obveščeni ob 12.51 uri. Kot so sporočili, se je nesreča zgodila v smeri Koroškega mostu, v njej pa so bila udeležena tri vozila. Policisti so ugotovili, da je 52-letna voznica z območja Maribora vozila osebni avtomobil od Gosposvet-ske v smeri Erjavčeve ulice. Pred izvozom Studenci je iz neznanega razloga zavila levo, kjer je s prednjim levim kolesom trčila v robnik zelenice, ki ločuje smerna vozišča. Zaradi tega jo je obrnilo v desno, z zadnjim desnim kolesom je trčila v isti robnik, po trčenju pa je njeno vozilo dvignilo v zrak in jo vrglo na nasprotno smerno vozišče. Njeno vozilo je pristalo na strehi nasproti vozečega vozila 31-letnega voznika, ki je vozil po levem prometnem pasu smernega vozišča. Od tod je vozilo odbilo še na osebni avtomobil, ki ga je po desnem prometnem pasu smernega vozišča vozila 25-letna voznica iz Maribora. Slednjo so odpeljali v UKC Maribor, kjer so zdravniki ugotovili, da je utrpela lažje telesne poškodbe. Voznica in voznik osebnega avtomobila sta na kraju zaradi poškodb umrla. Na vozilih je nastala škoda, ki znaša po nestrokovni oceni 20.000 evrov. Vsi obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik zanikajo vpletenost v trgovino z mamili LJUBLJANA - Vseh 17 obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik je zanikalo vpletenost v preprodajo drog in hudodelsko združevanje. Prav tako nihče od njih ni bil pripravljen odgovarjati na vprašanja. Naslednja obravnava bo prihodnji torek, ko se bo bralo dokumentacijo italijanskih organov. Pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Gorazdom Fabjančičem so se že minuli četrtek zagovarjali štirje obtoženi, Dragan Tošic, domnevni vodja slovenskega dela narkokartela t.i. kralja kokaina Darka Šarica, Dragan Beljkaš, Jakob Remškar in Mirzet Lu-cevic, včeraj pa še preostala trinaj-sterica. Nekateri izmed obtoženih se niso želeli zagovarjati, zato je Fab-jančič prebral njihove zagovore iz preiskave, v kateri pa so vsi zanikali vpletenost v očitane prepovedane posle. sežana - Folklorni večer Kultrunega društva Borjač Zaplesali tudi člani OFS s Katinare Skupino s šole Frana Milčinskega vodi učiteljica Ljuba Leghissa - Nastopile še druge otroške folklorne skupine, ki so požele glasen aplavz številnega občinstva SEŽANA - S četrtim koncertom sežanskega KD Borjač, ki se je odvijal na odru sežanskega Kosovelovega doma v prisotnosti številnega občinstva, so počastili 10. obletnico delovanja otroške folklorne skupine (OFS) Mularija z Borjača, ki deluje na OŠ Srečka Kosovela Sežana, ter 5. obletnico delovanja OFS Brinovka in prav toliko let delovanja gostujoče OFS OŠ Fran Miličinski s Katina-re. Poleg otroških skupin so na odru ob spremljavi godcev zaplesali tudi člani sežanske folklorne skupine, ki so se predstavili s plesom in pesmijo Primorske in Bele Krajine. Dogajanje so popestrili igralci TKUD Urbanščica, domačini sežanske vaške skupnosti in pripovedovalka Marija Godnič. Pohvalo vsem je izrekla tudi podpredsednica odbora za kulturo, šolstvo in šport sežanske občine Špela Rozman, kot tudi ravnateljici sežanske in katinar-ske OŠ Jadranka Mihalič in Fiorella Benčič, nova predsednica KD Borjač Margit Grošelj Miklavec pa je podelila priznanja sodelujočim. Pred petimi leti je OFS s Katinare prve napotke dala vodja sežanske OFS Mularija Mirjam Šturkelj, medtem ko je strokovno pomoč pri izdelavi prvih kostumov nudila Marta Košuta. Kostume so v letošnjem letu zamenjali, saj so jih otroci že prerasli. Izdelala jih je šivilja Darja Superina, medtem ko so se mame in none pridno učile šivanja, kar pa je bila tudi priložnost za druženje. V OFS sodeluje kar 28 učencev od 1. do 5. razreda OŠ, nekateri jo obiskujejo že peto leto. Letos so za prvo turnejo na Sežanskem izbrali točko »Igrajmo se ohcet«, ki jo je za odrsko postavitev pripravila vodja skupine Ljuba Leghissa. Program, ki združuje petje, glasbo, plese in stare igre ter izštevanke, je združil otroke vseh nižjih razredov. V igri otroci pridejo na oder v spremstvu violinistke, ki zaigra pesem Mi se imamo radi. Deklica izbere dečka in deklici dajo venček, medtem ko dečku dajo očetov klobuk in rinko, ki jo predajo velikim otrokom, ki se igrajo »rinke talat«. Igra se konča s petelinjim bojem med dvema dečkoma, medtem ko večji otroci obrazložijo, kako je bilo snubljenje nekoč med njihovimi prababicami in pradedki, na koncu pa so vsi zaplesali ob zvokih harmonikaša Patrika Racmana. »Otroci so tudi pripravili razsikovalno nalogo, zbirli so stare fotografije, na podlagi katerih smo kasneje izdelali kostume. Prav s folkloro najmlajši doživljajo zgodovino izred sto in več let,« je poudarila ravnateljica Fiorel-la Benčič, ki nudi stalno podporo pri projektu. Folklorni večer je v avli Kosovelovega doma popestrila tudi razstava z naslovom »Iz malega raste veliko« . Olga Knez Otroci OFS Frana Milčinskega s Katinare so se predstavili s plesom Igrajmo se ohcet o. knez / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 18. maja 2011 3 volitve - Izjava slovenske koordinacije Demokrati zadovoljni z izidi, skrbi pa jih nizka udeležba Poziv k množičnemu sodelovanju na drugem volilnem krogu na Tržaškem TRST - »Prvi krog upravnih volitev je za nami in rezultati so zaenkrat nadvse razveseljivi, saj so bili v glavnem doseženi zastavljeni cilji. Slovenci v Demokratski stranki smo zadovoljni z vidnimi premiki na vsedržavni ravni ter nad uspehom, ki ga je stranka dosegla v deželnem merilu ter še posebej v občinah, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost. Skoraj povsod smo prva stranka, kar potrjuje zaupanje slovenskih vo-lilcev do demokratov, kljub tokratni znatni razpršenosti slovenskih glasov v okviru strank leve sredine,« piše v sporočilu, ki ga je v imenu Slovencev v DS podpisala senatorka Tamara Blažina. Razveseljiv in na nek način presenetljiv je po njenem rezultat na Goriškem, kjer postaja slovenska komponenta stranke vse bolj prisoten in aktiven politični subjekt. Izredna uveljavitev Vesne Tomsič ter izvolitev Aljoše Sosola v pokrajinski svet dokazujeta tudi, da je bila pot prenovitve pravilna in daljnovidna. Pomembna je tudi ponovna izvolitev Elene Cettul v Občini Ronke, kjer bo lahko še posebej sledila problematiki tamkajšnjih Slovencev. Na Tržaškem so izvolili tri pokrajinske svetovalce. Tudi tu je prišlo po mnenju senatorke do znatne prenove, saj bosta ob Sandyju Klunu sedela še Nadja Debenjak (najboljši odstotek) ter bivši koordinator slovenske komponente Štefan Čok. Tudi za tržaško Občino je dosedanji svetnik Stefano Ukmar dosegel lep osebni uspeh, saj je prejel znatno večje število preferenc glede na prejšnje volitve. Iz prvih rezultatov izhaja, da so se dobro odrezali tudi za rajonske svete tržaške občine. Ti rezultati potrjujejo navezanost slovenskih volilcev na Demokratsko stranko, ki je tudi tokrat omogočila izvolitev lepega števila slovenskih kandidatov, ki bodo s svojim znanjem, s svojo strokovnostjo in navdušenostjo prispevali k dobremu upravljanju zainteresiranih krajevnih uprav. Dobro so se odrezali tudi ostali slovenski kandidati: Mara Černic za goriški pokrajinski svet, Igor Švab v Trstu, ter Danilo Šavron v Miljah, ki so kandidirali na listah Demokratske stranke. »Sedaj nas čaka še balotaža za tržaško Občino in Pokrajino. Glede na nizko volilno udeležbo, ki je bila tokrat zelo izrazita tudi med slovenskimi volici, si bomo v prihodnjih dneh prizadevali za polnoštevilno udeležbo na volitvah. Levosredinska koalicija ima elike možnosti za uspeh. Tudi z našim glasom bomo prispevali da do tega pride,« piše senatorka Blažina. Senatorka Tamara Blažina in (desno) volitve pri Briščikih v zgoniški občini kroma filozofija Toni Negri danes in jutri v Ljubljani LJUBLJANA - Slovenska prestolnica bo danes in jutri gostila italijanskega političnega filozofa Antonia Negrija. Danes se bo v veliki dvorani Fakultete za družbene vede (Kardeljeva ploščad 5) udeležil predstavitve knjige Skupno (ob 16. uri), ob 18. uri pa mednarodne razprave o vstajniških provincah Evrope in političnem potencialu skupnega. Jutri ob 12. uri bo v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72) tudi neformalna debata s Tonijem Negrijem. Slovenska publika pozna Antonia Negrija preko prevodov del Imperij (2003), Multituda (2005) in Vrnitev (2005), ki so izšli pri Časopisu za kritiko znanosti in Kodi Študentske založbe. Dialog z Negrije-vimi deli v Sloveniji še zdaleč ni omejen zgolj na akademske kroge. V zadnjem desetletju je njihova recepcija še posebej ustvarjalna in živa v novih oblikah aktivizma, ki iščejo alternative neoliberalni globalizaciji. skgz Čestitke novemu vodstvu ZSKD TRST - Novoizvoljenemu predsedniku Zveze slovenskih kulturnih društev Igorju Tuti in novemu deželnemu vodstvu je pisno čestital predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Posebno zahvalo je izrekel dosedanjemu predsedniku Marinu Marsiču. V pismu je Pavšič Marsiča trudi zaprosil, da posreduje čestitke SKGZ vsem letošnjim dobitnikom priznanj ZSKD za izredne dosežke in življenjsko delo, saj so priznanja Jelki Bogatec, Nicole Starc. Godbenemu društvu Prosek, Združenju staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu in Ronkah, Društvu Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Bruni Bal-loch in Silvanu Pittoliju tudi priznanje za vsem društvene aktiviste, ki dan za dnem oblikujejo in bogatijo naš kulturni prostor. Predsednik SKGZ je tudi podprl podpiram izhodišča, ki so bila izneše-na na kongresu ZSKD in dodal, da naj jezik in mladi postanejo eno od vodilnih izbir Zveze, ki naj se skupaj z drugimi sodeluje v prizadevanjih za potrebne reformne izbire v manjšinski organizirani stvarnosti. koroška - Referendum o dvojezičnih tablah Marsikateri župan ne misli izročiti volilnega imenika CELOVEC, DUNAJ - V zvezi z za sredo junija napovedanim referendumom o dvojezičnih tablah na Koroškem se še naprej zapleta. Poleg slabega obiska na »informativnih večerih« svobodnjaške stranke, ki napovedujejo slabo udeležbo na referendumu, so sedaj pri koroški zvezi občin ocenili, da vse občine ne bodo dale na razpolago volilnih imenikov za povpraševanje o dogovoru o napisih. Po zadnjih podatkih je najmanj osem županov, ki ne misli posredovati volilnih imenikov za referendum, ki so ga na pogajanjih izsilili koroški svobodnjaki (FPK). Med tistimi, ki volilnega imenika ne bo posredoval uradu koroške deželne vlade, je npr. socialdemokratski župan občine Liebenfels v okraju Šentvid ob Glini Klaus Köchl (SPÖ). Na Koroškem je skupaj 132 občin. Deželna ustavna služba je sicer v izvedenskem mnenju ugotovila, da objava imenika ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov in da občine podatke lahko posredujejo deželi, niso pa dolžne, da to storijo. Predsednik zveze koroških občin Ferdinand Vouk Ferdinand Vouk (socialdemokratska stranka - SPO) povpraševanje kljub temu ostro kritizira in meni, da FPK na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem ter predsednikom stranke Uwejem Scheuchom »dela politiko na hrbtih županov«. Svobodnjaki medtem povpraševanje o dvojezičnih krajevnih še naprej hvalijo kot »dejanje direktne demokracije«, predvideni stroški spornega glasovanja v višini približno 250.000 evrov pa da so »dobro naložen denar«. Povsem drugačnega mnenja so ostale deželnozborske stranke, ki vidijo v referendumu privatno povpraševanje svobodnjakov in zapravljanje denarja davkoplačevalcev. Urad koroške deželne vlade bo med 6. in 12. junijem razposlal glasovnice, zadnji rok za vrnitev glasovnic po pošti pa je 17. junij. Izid glasovanja, ki nima nobenih pravnih posledic, pa namerava deželni glavar objaviti 22. junija. Na Dunaju pa naj bi predlog o novem ustavnem zakonu o dvojezičnih krajevnih napisih in tudi ureditvi slovenščine kot dodatnega uradnega jezika na južnem Koroškem odobrila zvezna vlada že meseca junija, avstrijski parlament pa naj bi ga nato sprejel na zasedanju v začetek julija letos. Ivan Lukan naša spletna stran - Včerajšnja kronika volilnih rezultatov »Volitve v živo« vžgale Nova pobuda: na volitve@primorski.eu nam lahko posredujete vprašanja, ki bi jih postavili kandidatom v balotaži TRST - Volitve, ki so v Furlaniji-Julij-ski krajini potekale v nedeljo in ponedeljek dopoldne, je bilo mogoče spremljati tudi preko naše spletne strani www.primorski.eu. Ob tej priložnosti smo potencirali njeno delovanje (stran žal ne razpolaga s svojim urednikom, kaj šele z uredništvom ... ) in skušali čim bolj redno obveščati o delnih izidih in posredovati prve izjave politikov. Informacije »iz prve roke« so nam pošiljali novinarji iz Gorice, Čedada, Milj in Trsta. Trud se je obrestoval, spletna stran je bila v ponedeljek in včeraj odlično obiskana. Zahvaljujemo se vsem bralcem in bralkam za zaupanje in obenem napovedujemo novo pobudo. Prihodnji teden bomo v svojem uredništvu gostili štiri kandidate dveh tržaških balotaž: Mario Tereso Bassa Poropat in Giorgia Reta, ki se potegujeta za Pokrajino Trst, in županska kandidata Roberta Antonioneja ter Roberta Cosolinija. Bi jim radi postavili kako vprašanje? Do nedelje, 22. maja, imate čas, da nam jih posredujete na spletni naslov volitve@pri-morski.eu. Izbrali bomo najboljša in jih postavili kandidatom! t. ^ Uprijanjli za kandidat« a volitveg*prtnnr*fci w tc: Cen: O^geltc»: Vpfaianja z¿ kandidate = - Di Spo&lmMiii Primorski dnevnih. bodočega župana bi rad vp*a£aJ . www.primorski.eu anketa primorskega dnevnika Več spletnih kot realnih volivcev 83 odst. sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika je napovedalo, da se bo udeležilo nedeljskih in ponedeljkovih upravnih volitev. V resnici jih je na volišča šlo precej manj. V goriški pokrajini nekaj manj kot 60 odst., na Tržaškem pa le 57 odst. volilnih upravičencev, kar je negativni rekord za ves povojni čas. Torej velik razkorak med spletno anketo in resničnim stanjem, o katerem bi se moral marsikdo resno zamisliti, začenši seveda s politiki. Se boste udeležili upravnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini? 83% 14% 3% 153 - Da 6-Nisem se še odločil I V www.primorski.eu 4 Sreda, 18. maja 2011 GOSPODARSTVO čezmejni projekti - Posvet v organizaciji Urada RS za Slovence v zamejstvu in SDGZ Spodbujanje zaposlovanja mladih v čezmejnem prostoru Po besedah Andreja Šika si mora nova generacija »zgraditi življenje na padcu meje« LJUBLJANA - Namen posveta o vključevanju mladih v čezmejne gospodarske procese, ki je bil včeraj v Ljubljani v organizaciji Urada RS za Slovence v zamejstvu in posvetu in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), je bil povezati pristojne institucije v mehanizem, ki bi dejavnosti koordiniral in pripeljal do boljših rezultatov pri čezmejnih gospodarskih procesih, je v izjavi pojasnil direktor SDGZ Andrej Šik. Pobuda je v prvi vrsti posvečena mladim in jim poskuša olajšati iskanje prakse in stalne zaposlitve v drugi državi, je poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Šik pa je dodal, da so bili mladi izbrani zato, ker predstavljajo preboj v novo situacijo, saj na eni strani obstaja »starejša generacija, ki je zgradila svojo profesionalnost na meji«, na drugi strani pa je tu nova generacija, ki mora življenje »zgraditi na padcu meje«. Že danes se izvaja vrsta dejavnosti v smeri povezovanja, vendar so večinoma neusklajene in se pogosto podvajajo, je opozoril Šik. Boljša koordinacija bi po njegovem mnenju pomenila bolj učinkovito in cenejše delo. »Slovenci se premalo zavedamo sprememb in se ne spreminjamo radi, čeprav so spremembe v tem času nujne,« je v nagovoru izpostavil minister Žekš. Dodal je še, da to velja tudi za gospodarsko sodelovanje v celoti, kar naj bi zbrani na včerajšnjem posvetu tudi dokazali. Šik pa je poudaril, da imajo ravno tisti, ki živijo ob meji in poznajo dva jezika, dva pravna sistema in dve kulturi, možnost, da se uveljavijo in pomagajo pri pospeševanju mejnih sodelovanj. Posveta so se poleg predstavnikov organizatorjev udeležile še razne slovenske institucije, Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Avstrije, Euro Ured iz Hrvaške in Razvojna agencija iz Madžarske. To je bil sicer drugi dogodek v okviru letnega načrta strategije vlade o sodelovanju med Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020. Ta strategija predvideva stalno delovno omizje za pripravo in koordinacijo posameznih projektov in skupaj enajst dogodkov v letošnjem letu, je povedala Breda Mulec iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Delovno omizje na posvetu v ljubljanskem hotelu Mons -prvi z leve Andrej Šik, drugi z desne pa minister Boštjan Žekš analize - Raziskava Mediobance in Unioncamere Srednjevelika industrijska podjetja na severovzhodu stavijo na inovativnost VIDEM - Na videmski trgovinski zbornici so včeraj predstavili zanimivo analizo gibanj sistema srednjevelikih industrijskih podjetij v severovzhodni Italiji, ki sta jo izdelala Mediobanca in nacionalna zveza zbornic Unioncamere. Iz poročila izhaja, da se izboljšuje odnos obravnavanih podjetij z bankami, vendar se hkrati podaljšujejo plačilni roki: 49 odstotkov podjetij je izjavilo, da presegajo 90 dni. 68 odstotkov vprašanih podjetnikov predvideva za letošnje leto povečanje prometa (lani je bilo takih 61%), 58 odstotkov pa povečanje proizvodnje. Delež srednje velikih podjetij, ki izvažajo, se je od 85 odstotkov v letu 2008 letos zvišal na 95 odstotkov, prvi pozitivni učinki pa se kažejo tudi na področju zaposlenosti, čeprav smo še daleč od ravni izpred izbruha gospodarske krize. Tako je 30,2 odstotka podjetij srtednjih dimenzij v severovzhodni Italiji že konec lanskega leta začelo širiti svojo bazo zaposleno- sti, vzporedno pa se je zmanjšala uporaba socialnih blažilcev. Mediobanca in Unioncamere sta za analizo uporabili križanje dveh metodologij - prva je bila analiza bilanc in razvoja v obdobju od leta 1999 do 2008, druga pa je zadevala obdobje med letoma 2008 in 2011 z zadnjimi anketami iz marca letos. Tako so analitiki prišli do kar najbolj popolne podobe »podjetniške dimenzije«, ki kljub temu, da predstavljajo le 2,2-odstotni delež manufakturnih podjetij regije, prispevajo več kot 32 odstotkov dodane vrednosti industrijskega sektorja, več kot 35-odstotni delež k zaposlenosti in 36-od-stotni delež k izvozu regije, je opozoril predsednik videmske zbornice Giovanni Da Pozzo. Ob tem je izpostavil, da je njegova ustanova že pred leti postavila fokus na srednjevelika podjetja, lani pa je videmski univerzi naročila raziskavo o tem proizvodnem sektorju. Če se omejimo na najnovejše obdobje v sicer zgodovinsko zasnovani raziskavi, izstopa nagnjenost srednjih podjetij k vlaganju v inovativnost in nove tehnologije, za kar potrebujejo tehnično izobražene kadre in specializirane delavce. Ta proces kvalitativne rasti zaposlenih in notranje reorganizacije dela je dobro tretjino intervjuva-nih podjetnikov privedel do odločitve, da bodo v podjetju spet opravljali dejavnosti, ki so jih bili svojčas zaupali zunanjim izvajalcvem. Na predstavitvi poročila je študijski urad Mediobance zastopala Ema-nuela Salerno, študijski center Union-camere pa Domenico Mauriello. Na srečanju, ki ga je vodil profesor na videm-ski univerzi Stefano Miani, so o svojih izkušnjah govorili podjetniki Remo So-lari (predsednik podjetja Stark), Roberto Moroso (pooblaščeni upravitelj istoimenskega podjetja) in Chiara Valduga, predsednica železarskega podjetja Civi-dale, ki ga je prevzela od svojega očeta, prezgodaj umrlega predsednika furlanskih industrijcev Adalberta Valduge. gibanja - Prvič po lanskem septembru, a le za 0,1% Marca v Sloveniji rahlo znižanje brezposelnosti LJUBLJANA - Marca se je stopnja registrirane brezposelnosti na ravni celotne Slovenije prvič po lanskem septembru znižala - znašala je 12,2 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, medtem ko je bila v primerjavi z lanskim marcem višja za 15,2 odstotka, je objavil državni statistični urad. Po njegovih ugotovitvah je vzrok za padec stopnje registrirane brezposelnosti hkratno zvišanje števila delovno aktivnih oseb za okrog 1400 in znižanje števila registriranih brezposelnih oseb za skoraj 1700. Marca letos je bilo registriranih 113.948 brezposelnih oseb, kar je 1,4 odstotka manj kot februarja in 15,2 odstotka več kot marca lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila marca pri moških 11,9-odstotna, pri ženskah pa 12,5-odstotna. V Sloveniji je bilo marca 937.052 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 823.104, kar je 0,2 odstotka več kot februarja in 1,6 odstotka manj kot marca lani. Marca je bilo zaposlenih 728.997 oseb, kar je 0,2 odstotka več kot februarja in 2,9 odstotka manj kot marca lani. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 672.062 oseb, kar je na mesečni ravni 0,1-odstotna rast, na letni ravni pa 2,4- odstotni padec. Pri fizičnih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 56.935 oseb oz. 0,7 odstotka več kot februarja in 9,1 odstotka manj kot marca lani. Samozaposlenih pa je bilo marca 94.107 oseb, kar je 0,3 odstotka več kot februarja in in 9,5 odstotka več kot marca lani. Samostojnih podjetnikov posameznikov je bilo 54.461 oz. 0,5 odstotka več kot februarja in 3,5 odstotka več kot marca lani. Število oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, teh je bilo marca 6749, je na mesečni ravni ostalo nespremenjeno, na letni pa se je zmanjšalo za 2,7 odstotka. Kmetov je bilo 32.897, kar je enako kot mesec prej in 24,7 odstotka več kot marca lani. Marca se je število delovno aktivnih oseb zvišalo v vseh dejavnostih, razen v štirih; med temi štirimi dejavnostmi pa je upadlo skoraj izključno v gradbeništvu, in sicer za približno 600. (STA) Najbolj se je zvišalo število delovno aktivnih oseb v dejavnostih trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, in sicer za približno 450. V strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, drugi raznovrstni poslovni dejavnosti in v zdravstvu in socialnem varstvu se je število zaposlenih v vsaki izmed njih zvišalo za okrog 300, so še navedli na statističnem uradu. (STA) V Sloveniji pocenitev goriv LJUBLJANA - Kljub zvišanju trošarin, so se motorna goriva v Sloveniji s torkom pocenila. Najbolj se je znižala cena kurilnega olja, in sicer za 3,5 centa pri litru, medtem ko je za liter najbolj prodajanega, neosvinče-nega 95-oktanskega bencina po 14 dneh spet treba odšteti manj kot 1,30 evra. V naslednjem 14-dnevnem obdobju bo treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,295 evra, kar je 1,2 centa manj kot do zdaj, 98- in 100-oktanski bencin pa se je pocenil za 2,8 centa na 1,305 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 2,4 centa na 1,217 evra za liter, kurilnega olja pa za 3,5 centa na 0,902 evra za liter. Cena avtoplina ostaja pri Butan plinu nespremenjena pri 0,699 evra na liter, pri Pe-trolu pa je treba zanj odšteti 0,775 evra. Generali v partnerstvo z Rusi MILAN - Tržaška zavarovalna skupina Generali je z rusko banko VTB sklenila preliminarni sporazum za partnerstvo na področju zavarovanja. Dogovor predvideva ustanovitev skupne multikanalne zavarovalnice, kar je potrdil predsednik ruske banke Andrej Kostin, ki je v in-tevjuju za dnevnik Vedemosti nakazal tudi možnost, da bi VTB prevzela kapitalski delež krilatega leva. V Trstu pa so na sedežu družbe to možnost zanikali, saj sporazum ne predvideva in niti ne jemlje kot možnost, da bi banka VTB postala delničar krilatega leva. Resnici na ljubo je bilo na skupščini delničarjev, ki je bila 28. maja v Trstu, precej pozornosti posvečeno ravno možnostim širitve skupine Generali v Rusiji, ki je zelo zanimiv trg predvsem za posle življenjskega zavarovanja. EVRO 1,4171 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. maja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 17.5. 16.5. ameriški dolar japonski jen 1,4171 115,69 1,4143 114,35 ruski rubel 39,9175 63,9500 9,2053 39,8456 63,8700 danska krona 7,4566 0,87290 7,4564 0,87250 švedska krona 9,0015 7,9385 9,0090 7,8670 češka krona 24,454 1,2553 24,373 1,2542 estonska krona 15,6466 267,69 15,6466 267,93 poljski zlot 3,9288 3,9303 avstralski dolar 1,3393 1,9558 1,3391 romunski lev 4,1115 3,4528 4,1060 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7093 2,3053 islandska krona 290,00 2,2484 290,00 2,2477 hrvaška kuna 7,4150 7,3980 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. maja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,19710 0,26050 0,41500 0,13000 0,17833 0,25333 1,240 1,425 1,703 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.499,87 € -115,07 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. maja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,59 -1,94 KRKA 60,00 MERCATOR 162,00 +1,06 TELEKOM SLOVENIJE 225,00 70,00 -0,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 14,80 DELO PRODAJA 23,00 -1,27 ISKRA AVTOELEKTRIKA 14,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,90 8,25 +0,60 KOMPAS MTS NIKA 4,45 7,20 -- PIVOVARNA LAŠKO 8,30 -- PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 7,35 21,50 SAVA 42,00 -1,18 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 102,70 15,80 +0,15 +0,64 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. maja 2011 -1,27 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,18 96,35 -0,25 -1,03 BANCO POPOLARE 1,913 +0,24 +0,42 BCA POP MILANO 0,8975 2,14 -0,33 -1,83 ENEL ENI 0,776 4,652 -1,44 FIAT 6,88 -2,76 GENERALI 9,285 15,75 -2,21 +0,13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,014 -2,42 LUXOTT1CA 22,47 -1,18 -1,01 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,62 -1,17 PIRELLI e C 2,61 7,01 -0,43 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,11 -2,22 -0,85 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,975 -3,27 TENARIS TERNA 0,9715 16,64 -1,37 -3,31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,362 0,075 -0,47 -0,92 UNICREDIT 5,635 1,626 -0,35 -1,09 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,09 $ +0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 764,68 +0,36 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.205,21 -0,30 FIRS, Banjaluka 1.103,30 2.229,58 -0,45 -0,12 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.582,36 -0,31 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.471,33 2.343,51 -0,61 +0,24 S&P 500, New York 1.328,97 -0,04 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.336.64 7.256.65 5.861,00 -0,49 -1,77 -1,06 CAC 40, Pariz 3.941,58 -1,21 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.720,00 1.251,70 2.849,60 -0,80 -0,38 -1,10 Nikkei, Tokio 9.567,02 +0,09 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.136,48 22.901,08 2.852,77 -0,26 +0,13 Sensex, Mubaj 18.137,35 -1,13 / ITALIJA Sreda, 18. maja 2011 5 krajevne volitve - Berlusconi in Bossi v zadregi, izidov nista javno komentirala Bersani: Z volišč je zavel nov politični veter Grillovo Gibanje petih zvezd marsikje prevzelo vlogo tretjega bloka RIM - Voditelj Ljudstva svobode, premier Silvio Berlusconi, in prvi mož Severne lige, minister Umberto Bossi, niti včeraj nista javno komentirala izida nedeljskih in ponedeljkovih krajevnih volitev. Že to zgovorno dokazuje, da je desnosredinski tabor nezadovoljen z rezultati. Berlusconi in Bossi sta z vodstvi svojih strank ocenila nastali položaj, a javno nista nastopila. V imenu Ljudstva svobode so koordinator Denis Verdini in drugi člani strankinega vodstva na tiskovni konferenci priznali, da je desna sredina v Milanu doživela pekoč neuspeh, saj se bo morala županska kandidatka Letizia Moratti v balotaži pomeriti s predstavnikom leve sredine Giulianom Pisapio s slabše izhodiščne pozicije. A menili so, da sta desna in leva sredina s krajevnih volitev globalno vzeto izšli izenačeni. V imenu Severne lige se je oglasil minister Roberto Calderoli. Dal je razumeti, da Bossijeva stranka pripisuje odgovornost za poraz Berlusconiju, a javno z njim ni hotel polemizirati in je zagotovil vso zavzetost svoje stranke za izboljšanje rezultatov v drugem krogu. Sam Berlusconi je na večernem vrhu Ljudstva svobode priznal, da obstajajo nerešeni vozli s Severno ligo, a izrazil je prepričanje, da jih bo s »prijateljem« Bossijem uspešno rešil. »Dobili so smrtonosno zaušnico, kakšno izenačenje neki!«, se je na izjave Verdini-ja in drugih odzval sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Z volišč je po njegovih besedah zavel nov politični veter. Volivci so izrazili zahtevo po spremembah, ki jo je leva sredina pričakovala in v veliki meri tudi že volilno unovčila. Bersani je dejal, da mora vlada zdaj spremeniti svoje delovanje in se spopasti z resničnimi problemi države. »Če tega ni zmožna, mora domov,« je pristavil. Tudi za voditelja Levice, ekologije in svobode Nichija Vendolo ter Italije vrednot Antonia Di Pietra sedanje volitve napovedujejo konec neke politične faze. Oba sta izpostavila, da sta prispevala dva protagonista tega preobrata, Vendola županskega kandidata Pisapio v Milanu, Di Pietro pa županskega kandidata Luigija De Magistrija, ki je v Neaplju prehitel demokratskega tekmeca, tako da se bo v balotaži pomeril s predstavnikom desne sredine Giannijem Lettierijem. Voditelji tretjega bloka Casini, Fini, Ru-telli in drugi so priznali, da se na splošno niso kdove kako dobro odrezali, a poudarili so, da marsikje ostajajo jeziček na tehtnici, ki bo odločilen za balotažo. Marsikateri opazovalec pa je opozoril, da je na teh volitvah resnični tretjih blok postalo Gibanje petih zvezd Beppeja Grilla, ki je v mnogih mestih prehitelo sredince. To velja še zlasti za Bologno, ker je doseglo 10 odstotkov glasov. Člani vodstva Ljudstva svobode Maurizio Gasparri, Denis Verdini in Ignazio La Russa na včerajšnji tiskovni konferenci ansa krajevne volitve - Izidi Po prvem krogu leva sredina vodi RIM - Kot smo že večkrat zabeležili, so sedanje krajevne volitve potekale v 1.315 občinah in 11 pokrajinah po vsej Italiji. Nemogoče je sintetično povzeti izide vseh teh volilnih preizkušenj, volilni trend pa kljub temu dokaj verno pride na dan, če - poleg v 11 pokrajinah - pogledamo temeljne izide v 30 občinah pokrajinskih glavnih mest, v katerih so volitve potekale. Glavna mesta pokrajin Od 30 občin pokrajinskih glavnih mest, v katerih so bile volitve, jih je leva sredina v prvem krogu osvojila 13, desna sredina 4, v ostalih 13 pa bo potreben drugi krog. Leva sredina je slavila v občinah Turin, Bologna, Olbia, Villacidro, Fermo, Benevento, Salerno, Barletta, Carbonia, Savona, Ravenna, Arezzo in Siena. Desna sredina je osvojila občine Catanzaro, Caserta, Latina in Reg-gio Calabria. Drugi krog volitev bo 29. in 30. t. m. v občinah Trst, Milan, Neapelj, Novara, Varese, Pordenon, Rovigo, Rimini, Grosseto, Crotone, Iglesias, Co-senza in Cagliari. V prejšnjem mandatu je 20 od teh občin imelo levosredinske uprave, 10 pa desnosredinske. Pokrajine Od 11 pokrajin, v katerih so bile volitve, jih je leva sredina osvojila 3, desna sredina 2, v 11 pa bo ba-lotaža. Leva sredina je že osvojila pokrajine Gorica, Ravenna in Lucca. Desna sredina je slavila v pokrajinah Campobasso in Treviso. Balotaža bo potrebna v pokrajinah Trst, Vercelli, Pavia, Man-tova, Reggio Calabria in Macerata. V prejšnjem mandatu je 7 od teh pokrajin upravljala leva sredina, 4 pa desna sredina. volitve - MILAN Berlusconi dobil polovico manj preferenc MILAN - V Milanu je Ljudstvo svobode z 28,74 odstotka glasov ostalo prva stranka, vendar je za 8 odstotkov nazadovalo v primerjavi z deželnimi volitvami leta 2010 in za 12 točk v primerjavi z občinskimi volitvami leta 2006. Ta padec se pozna tudi pri preferencah, ki jih je prejel premier Silvio Berlusconi: leta 2006 jih je zbral 52.577, letos pa 27.972, se pravi malo več od polovice. Demokratska stranka je prejela 28,64 odstotka glasov in s tem za las ostala druga stranka. V primerjavi z deželnimi volitvami 2010 je napredovala za 2 odstotka, v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami pa za skoraj 6 odstotkov. Severna liga je tokrat zbrala 9,63 odstotka glasov in tako za 5 odstotkov nazadovala v primerjavi z lanskimi deželnimi volitvami, čeprav je skoraj za 6 točk napredovala v primerjavi z občinskimi volitvami 2006. UNHCR: V Italijo in na Malto iz Libije zbežalo 14.000 ljudi ŽENEVA - Od začetka konflikta v Libiji sredi februarja je iz te severnoafriške države s čolni v Italijo in na Malto zbežalo okoli 14.000 ljudi, več tisoč pa jih to še namerava storiti, je sporočil visoki komisariat ZN za begunce (UNH-CR). »Do danes (včeraj, op. ur.) je s čolni v Italijo in na Malto iz Libije prispelo okoli 14.000 ljudi,« je povedala tiskovna predstavnica UNHCR Melissa Fleming. Od teh jih je samo minuli petek in soboto prispelo 1669, je še dejala. »Na podlagi pogovorov z ljudmi, ki so prispeli v Italijo, verjamemo, da se jih namerava še več tisoč podati na pot čez morje,« je povedala Flemingova. Po njenih besedah se na stotine ljudi, ki so sprva pobegnili v Tunizijo ali Egipt, vrača v Libijo z namenom, da se vkrcajo na enega od čolnov proti Evropi. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so se ti begunci pripravljeni soočiti s tveganjem in se vrniti v Libijo v upanju, da se vkrcajo na enega od čolnov za Evropo. To je delno povezano tudi z nedavno sklenjenim sporazumom med Evropsko unijo in Tunizijo, po katerem je Tunis pripravljen sodelovati pri ustavitvi vala beguncev v Evropo. Ali je rast cen trajektov za Sardinijo domena družb? RIM - Nadzorni organ za zaščito konkurence (antitrust) je zahteval preiskavo pomorskih potniških družb Moby, Snav, Grandi Navi Veloci in Forship Sardinia Ferries), ki peljejo na Sardinijo oziroma z nje. Preveriti namreč želi, ali je neverjetna rast cen trajektov (kar 110 odstotna v primerjavi z lanskim letom) za otok in v obratno smer sad domene med družbami, ki edine skozi vse leto upravljajo promet trajektov, ki peljejo na otok in z njega. Izenačenje cen bi namreč onemogočilo konkurenčno primerjanje cen potniških kart. Benetton kupil srbski Nitex NIŠ - Italijanski modni koncern Benetton je na javni dražbi za 3,01 milijona evrov kupil srbsko tekstilno podjetje Nitex iz Niša. V skladu z dogovorom s srbsko agencijo za privatizacijo bo Benetton v podjetje v prihodnjih štirih letih vložil 43 milijonov evrov in zaposlil 2700 ljudi. Od nakupa, s katerim je Nitex rešil pred stečajem, si Benetton obeta 72 milijonov evrov prihodkov letno. Srbija bo sicer italijanskemu koncernu pomagala z 9000 evri na vsakega na novo zaposlenega delavca. S sklenjenim dogovorom je izredno zadovoljen tudi župan Niša Miloš Simonovič, ki je prihod Be-nettona v Niš označil za veliko spodbudo drugim investitorjem za vlaganja na to območje. gospodarstvo - Finančni ministri EU podprli kandidaturo guvernerja Bankitalie Mario Draghi vse bližje predsedniškemu položaju v ECB BRUSELJ, RIM - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju priporočili guvernerja italijanske centralne banke Maria Draghija za naslednjega predsednika Evropske centralne banke (ECB), potem ko so ga v ponedeljek zvečer že podprli finančni ministri skupine držav v območju evra. Ministri poudarjajo, da je Draghi izjemno uveljavljen na finančnem področju, in verjamejo, da bo uspešno nadaljeval delo Francoza Jeana-Clauda Tricheta, ki je na čelu ECB od leta 2003 in se mu mandat izteče konec oktobra. Sedaj mora o imenovanju Draghija na čelu ECB razpravljati še Evropski parlament, dokončna odločitev pa bo predvidoma sprejeta junija, najprej na ministrski ravni, dokončno pa naj bi jo potrdili voditelji držav in vlad EU na zasedanju 24. junija. Draghi velja za očitnega favorita od minulega tedna, ko ga je podprla nemška kanc-lerka Angela Merkel. Že pred tem je Draghi, ki je v italijanski javnosti poznan kot »super Mario«, dobil podporo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Draghiju so se možnosti za imenovanje na čelo ECB precej povečale, ko je iz igre iz- MARIO DRAGHI ansa padel nemški kandidat Axel Weber. Slednji je namreč pred meseci nepričakovano najavil, da odhaja s čela nemške centralne banke. Draghi je vodenje italijanske centralne banke prevzel leta 2005, ko je zaradi spornega vmešavanja v prevzeme italijanskih bank moral oditi njegov predhodnik Antonio Fazio. Poznavalci mu priznavajo, da je uspel povrniti ugled centralne banke. Pred tem je bil nekaj let podpredsednik in generalni direktor Goldman Sachs International, še prej pa celo desetletje generalni direktor na ministrstvu za finance. Prav službovanje v Goldman Sachsu je po mnenju ne- katerih analitikov njegova slabost, saj banko mnogi krivijo za prikrivanje dolžniške krize v Grčiji. Imenovanje Draghija na čelo ECB sicer spremljata še dve politični senci. Prva je dejstvo, da je na visokem položaju v banki že en Italijan, Lorenzo Bini Smaghi, ki je član izvršnega sveta ECB. Druga pa je dejstvo, da je Italija med najbolj zadolženimi članicami območja evra, kar v nekaterih državah sproža pomisleke o imenovanju Italijana na vodilni položaj banke, ki ima ključno vlogo pri reševanju krize v območju evra. Po drugi strani Draghijevo imenovanje na čelo ECB odpira problem njegovega nasledstva v Bankitalii. V tem smislu se omenjajo tri možnosti. Sam Draghi se baje zavzema za interno rešitev, se pravi za to, da bi krmilo italijanske centralne banke prevzel eden izmed njegovih sedanjih sodelavcev. Gospodarski minister Giulio Tremonti je po drugi strani predlagal, da bi Draghija nasledil sedanji generalni direktor finančnega ministrstva Vit-torio Grilli. Tretja možnost pa je ta, da bi Bi-ni Smaghi iz izvršnega sveta ECB presedlal na čelo Bankitalie. zavod censis - Po 10 letih Mladih je vse manj in povrh so slabo izobraženi RIM - »Mladim grozi izginotje. V zadnjih desetih letih, se pravi vse od leta 2000 do leta 2010, smo namreč izgubili več kot 2 milijona državljanov med 15. in 34. letom starosti.« Alarmni zvonec je včeraj v komisiji za delo pri poslanski zbornici sprožil ravnatelj zavoda za družbene študije Censis Giuseppe Roma, ki se ravnokar posveča vstopu na trg dela. Mladi Italijani so po njegovem mnenju prava redkost, medtem ko se je v nasprotju v istem obdobju krepko dvignilo število oseb nad 65. letom starosti - teh je danes milijon 896 tisoč več. Mladi Italijani so tudi slabo izobraženi. Krivca gre iskati v šolskem sistemu, ki v primerjavi s tistim v drugih državah Evropske unije nazaduje. Zaskrbljujoči so tudi podatki, ki zadevajo univerzitetno diplomo. Na avdiciji je Roma ocenil, da na različnih šolskih stopnjah beležimo visoko število mladincev med 15. in 24. letom starosti (kar 60 odstotkov), zelo malo pa jih naposled diplomira. Z univerzitetno diplomo se lahko ponaša le 3,1 odstotka od 15 do 24-letnikov (evropsko povprečje je 7,8 odstotka) in 20,7 odstotka od 25 do 34-letnikov (evropsko povprečje je tu 33-odstotno). In na trg dela vstopijo z zamudo v primerjavi z evropskimi vrstniki. Rešitev vidi Roma v predčasnem začetku šolanja, v samostojnem podjetništvu, zmanjšanju davkov podjetjem mladih upraviteljev in smotrnejši generacijski zamenjavi. 6 Sreda, 18. maja 2011 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občinske volitve v trstu - Po prepričljivi Cosolinijevi zmagi v prvem krogu Antonione išče nove zaveznike, da bi nadoknadil hud zaostanek Bo Bandelli s svojimi 10 dstotki jeziček na lestvici? - Cosolini računa na glasove Gibanja 5 zvezd Po ponedeljkovih volilnih rezultatih so stranke že začele intenzivne priprave za drugi krog občinskih volitev. Levosredin-ski kandidat Roberto Cosolini je v krepki prednosti, njegov tekmec Roberto Antonione bo moral nadoknaditi dobrih 13 točk zaostanka. Prav Ljudstvo svobode je bilo včeraj najbolj delavno v iskanju morebitnih zaveznikov. Antonione je takoj pozval deželne zaveznike desne sredine, naj pristopijo v volilno zavezništvo tudi na občinski ravni. Namig je bil namenjen Severni ligi in sredinski UDC. Bossijeva stranka je pripravljena pristati na volilni dogovor, saj bi z njim - v primeru zmage desne sredine v balotaži -podvojila število svetnikov: od dva na štiri. Tudi UDC se ne otepa povezave, le tako bi lahko - ob zmagi, seveda, potrdila edinega občinskega svetnika. V primeru Co-solinijeve zmage bi v občinskem svetu ne bilo več Casinijeve stranke. Zavezništvo s Severno ligo in UDC pa verjetno ne bo dovolj za zmago. Zato naj bi Antonione skušal razširiti zavezništvo še na druge možne partnerje iz vrst desne sredine. Roberto Menia, vsedržavni koordinator Prihodnosti in svobode, je včeraj izjavil, da ne bo šel prosjačiti Antonioneja. »Če smatra, da je povezava potrebna, nas bo poklical,« je ocenil. Severna liga pa je že dala razumeti, da naj bi pristala na zavezništvo s Finijevo stranko, če bo le-ta sprejela nekatere temeljne točke programa Bos-sijeve stranke. Jeziček na desnosredinski volilni tehtnici naj bi v balotaži bila Unaltra Trieste. Franco Bandelli je zbral več kot 10 tisoč glasov. Včeraj je napovedal, da bo v prihodnjih dneh sporočil svoje namere. Anto-nione je ob sklepu volilne kampanje dal razumeti, da se ne bo povezal s tistimi, ki so ga napadali (namig na Bandellija je bil očiten ...), a v politiki je vse mogoče. Namestnik pokrajinske koordinatorke Ljudstva svobode Piero Tononi je medtem že nakazal, kateri bo šlager njihove volilne kampanje v drugem krogu: »Ne smemo dopustiti, da bi komunisti prvič upravljali Trst!« Tudi Cosolini se je vpregel v bitko v drugem krogu. Za morebitne povezave ima čas do nedelje opoldne. Kljub temu, da je Grillovo Gibanje 5 zvezd zavrnilo kakršno koli povezovanje, je na dlani, da naj bi bili volivci tega gibanja bližji levi sredini kot desni sredini. Zato Cosolini upa v balota-ži na vsaj delni priliv njihovih glasov. M.K. Igor Švab Stefano Ukmar Potrjena svetnika Švab in Ukmar se zahvaljujeta Ob ponovni izvolitvi se Igor Švab (DS-Slovenska skupnost) zahvaljuje vsem, ki so mu potrdili zaupanje. Veseli se tudi uspeha kolegov Uk-marja in Furlaničem, kar jasno kaže, da so volilci cenili njihovo skupno sodelovanje in upa, da bodo tako tudi nadaljevali v novem mandatu v korist celotne naše skupnosti. »Zahvala gre seveda pokrajinskemu vodstvu stranke SSk in vsem, ki so mi v tej volilni preizkušnji pomagali,« piše v izjavi Švab. Stefano Ukmar (DS) je ocenil, da je Demokratska stranka odigrala v Trstu združevalno vlogo, kar je privedla do pozitivnega rezultata ter gleda z zaupanjem in optimizmom v drugi krog. Bil je eden redkih svetnikov, ki je izboljšal osebni rezultat izpred petih let, za kar se je zahvalil volivcem, »ki so mi naložili še pet let dela.« Upam, da jih ne bom razočaral,« je poudaril potrjeni občinski svetnik Demokratske stranke. OBČINSKE VOLITVE V TRSTU - Po preštetju glasov Preferenčni glasovi po strankah Odločali so o izvolitvi kandidatov v občinski svet - Lep ševilčni uspeh slovenskih kandidatov Demokratska stranka Giovanni M. Coloni 737 Igor Švab 510 Stefano Ukmar 408 Laura Famulari 399 Giovanni Barbo 394 Ljudstvo svobode Paolo Rovis 432 Maurizio Bucci 397 Piero Camber 351 Everest Bertoli 350 Claudio Giacomelli 304 Lista Dipiazza Roberto Dipiazza 1.730 Carlo Grilli 245 Cannataro Alfredo 135 Claudio Barducci 133 Severna liga Roberto de Gioia 203 Maurizio Ferrara 158 Danilo Slokar 58 Un'altra Trieste Alessia Rosolen 667 Salvatore Porro 257 Andrea Pellarini 156 Bruno Rossetti 156 Gibanje 5 zvezd Stefano Patuanelli 314 Levica, ekologija in svoboda Marino Sossi 219 Daniela Gerin 164 Daniela Birsa 47 Italija vrednot Emiliano Edera Majda Canziani Zveza levice Marino Andolina Iztok Furlanič Claudia Cernigoi Roberto Cattaruzza Rada Zergol Peter Behrens Malalan Tatjana Miran Pečenik Prihodnost in svoboda Vincenzo Rescigno Cosolinijeva lista Roberto Decarli Sara Matijačič 4S6 S9 4G2 37S 2i 2G i2 9 S s i67 238 2G UDC Roberto Sasco 204 Luciano Kakovic 103 Lista Antonione Paolo Coppa 188 Desnica - Forza nuova Denis Conte 110 Občani Karlsen Patrick 172 Trst mestna občina Elisabetta Borghi 56 Tvoj Trst Carlo Depangher 11 Stranka upokojencev Luigi Ferone 39 preference Dipiazza superstar, Camber le 15. Dosedanji tržaški župan Roberto Dipiazza je na občinskih volitvah prejel daleč največ preferenc. Drugouvrščenega Giovannija Mario Colonija, sina nekdanjega tržaškega poslanca Sergia, je prehitel za skoraj tisoč glasov. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab se je na lestvici preferenc uvrstil na 4. mesto, Stefano Ukmar (Demokratska stranka) pa na sedmo, medtem ko je bil Iztok Furlanič dvanajsti (a kljub temu ni bil izvoljen). Dosedanji deus ex machina tržaške mestne skupščine Piero Camber se je moral zadovoljiti s skromnim 15. mestom. Na listi Ljudstva svobode se je uvrstil za Paolom Rovisom in Mau-riziom Buccijem. Lestvica preferenc 1. R. Dipiazza(LD) 1.730 2. G. M. Coloni(DS) 737 3. A. Rosolen (UAT) 667 4. I. Švab (DS-SSk) 510 5. E, Edera (IV) 456 6. P. Rovis (LS) 432 7. S. Ukmar (DS) 408 8. M. Andolina (ZL) 402 9. L. Famulari (DS) 399 10. M. Bucci (LS) 397 11. G. Barbo (DS) 394 12. I. Furlanič (ZL) 375 13. P. Faraguna (DS) 366 14. A. Mozzi (DS) 354 15. P. Camber (LS) 351 občinske volitve v trstu - Preferenčni glasovi so poskrbeli za marsikatero presenečenje »Flop« številnih dosedanjih svetnikov Predsednik mestne skupščine Pacor »out« - Tudi dosedanji občinski odborniki Greco, Gruden Vlach in Rossi padli na volilnem izpitu V novem tržaškem občinskem svetu ne bo mnogih dosedanjih svetnikov in upraviteljev. Ljudstvo svobode Volilna giljotina je obglavila kar lep del predstavnikov Ljudstva svobode. Dosedanji predsednik mestne skupščine Sergio Pacor (sicer republikanec) se je s 171 preferencami uvrstil na 11. mesto. Premalo, da bi ohranil stolček v občinski palači. Hujše se je opekel odbornik Massimo Greco. S 156 preferencami (13. mesto) si bo moral drugje poiskati kulturne užitke. Raffaella Del Punta se je - kljub osebni volilni utici - uvrstila šele na 15. mesto (124 preferenc). Tako bo Piero Camber ostal v občinski dvorani brez življenjske družice. Še slabše se je odrezala odbornica Marina Gruden Vlach. Zbrala je le 92 preferenc (21. mesto). Andrea Della Valle pa je zaključil svojo kratko svetniško avanturo (70 preferenc je zadostovalo le za 27. mesto). Lista Dipiazza Volilna kosa je pokosila tudi nekaj »Flop«: odbornik Massimo Greco svetnikov Dipiazzove liste. Openc Giuseppe Colotti se je z 99 preferencami uvrstil na 6. mesto. Dejstvo, da je bil za mesto boljši od odbornika Giorgia Rossija (76 preferenc) mu je lahko le v grenko uteho. Občinski svet sta zapustila tudi dosedanji vodja skupine Angelo Pierini (48 preferenc in 9. mesto) in Gianfranco Trebbi (12. me- sto, 37 preferenc). Mladi kandidat Dipiaz-zove liste Igor Gherdol si je z eno samo preferenco zagotovil 39. mesto. Severna liga Na listi Severne lige je neomajnemu Robertu de Gioii uspel podoben trik, kot pred leti na deželnih volitvah. Takrat je na listi Zelenih prehitel favoriziranega Paola Ghersino. Tokrat je na občinskih volitvah spodtaknil dosedanjega načelnika Bossije-ve stranke Maurizia Ferraro, ki se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Prejel je 158 preferenc, sto več kot Danilo Slokar (9. na lestvici preferenc). Un'altra Trieste Tudi Bandellijeva lista šteje svoje volilne žrtve. Nihče od dosedanje peterice svetnikov ni obdržal svojega sedeža v mestni skupščini. Salvatore Porro je bil sicer drugi z 257 preferencami, a izvoljena sta bila (zaenkrat) le županski kandidat Franco Bandelli in njegova življenjska družica Alessia Rosolen (667 preferenc). Andrea Pellarini in Bruno Rossetti sta si s 156 de- lila tretje mesto, Claudio Frommel je bil s 87 preferencami osmi, vodja skupine Bruno Sulli pa je zbral le 49 glasov, kar je bilo dovolj za 15. mesto. Prihodnost in svoboda Meniova stranka je »izgubila oba dosedanja svetnika, Vincenza Rescigna (1. na lestvici s 167 preferencami) in Antonia Lip-polisa (4. s 57 preferencami). UDC Sredinska stranka je ostala (zaenkrat) brez občinskega svetnika. Tako Roberto Sasco (1. z 204 preferencami) kot nekdanji marjetičar Luciano Kakovic (2. s 103 preferencami) zapuščata mestno skupščino. Levica, ekologija in svoboda Stranka Nichija Vendole stopa v občinski svet brez pokrajinskega tajnika Giulia Laurija, ki je bil s 84 preferencami osmi. Daniela Birsa jih je zbrala 47 (12. mesto), dosedanji pokrajinski svetnik Fabio Vallon pa le 10 (29. mesto). Demokratska stranka Ob prodornem uspehu stranke (13 ali 15 izvoljenih, odvisno od Cosolinijeve zmage) bodo potrjeni vsi dosedanji svetniki, ki so spet kandidirali. Izpadla pa bodosedanja pokrajinska svetnica Zelenih Carla Melli. Cosolinijeva lista Dosedanji svetnik Občanov Roberto Decarli bo obdržal mesto v mestni skupščini v primeru Cosolinijeve zmage, pa tudi v primeru Antonionejeve povezave z drugimi strankami. Alfredo Racovelli (prej Zeleni, sedaj 3. s 174 glasovi) pa ni bil potrjen. Zveza levice Izvolila je nosilca liste Marina An-dolino (402 preferenci), dosedanji svetnik Iztok Furlanič (375 preferenc in 2. mesto) pa ni bil potrjen. Izvisela sta tudi pokrajinska tajnica SIK Giuliana Zagabria (3. s 63 preferencami) in dosedanji pokrajinski odbornik Dennis Visioli (s 14 preferencami je zasedel 14. mesto). M.K. / TRST Četrtek, 19. maja 2011 7 pokrajina - V skupščini gotovo že Nadja Debenjak, Sandy Klun, Štefan Čok, Elena Legiša in Majda Canziani Šest slovenskih pokrajinskih svetnikov z eno neznanko Zmaga Basse Poropat bi pomenila izvolitev za Vidalija (SSk), prevlada Reta pa bi odprla pot Tjaši Švara (LS) Nadja Debenjak V novoizvoljenem pokrajinskem svetu bo zanesljivo šest Slovencev. In sicer Nadja Debenjak, Sandy Klun in Štefan Čok iz vrst Demokratske stranke, zastopnica Zveze levice Elena Le-giša in Majda Canziani, ki je kandidirala na listi stranke Italija vrednot. V primeru zmage Marie Terese Basse Poropat se jim bo pridružil Maurizio Vidali (Slovenska skupnost), v primeru prevlade Giorgia Reta pa bo šesta pokrajinska svetnica slovenske narodnosti Tjaša Švara. Obstaja možnost, da bo v tem primeru pokrajinski svetnik postal tudi Boris Gombač (občanska lista Dipiazza). Njegova usoda je odvisna od morebitnih odstopov svetnikov njegove liste. Točna sestava pokrajinskega sveta (24 mest) bo vsekakor znana po drugem volilnem krogu, pred katerim lahko pride do volilnih povezav z obema predsedniškima kandidatoma. Na pokrajinskih volitvah ni preferenčnih glasov, saj so kandidati nameščeni po okrožjih (skupaj jih je 24), kjer - bolj kot glasovi - štejejo odstotki, ki jih dobita kandidat oziroma njegova stranka. Nadja Debenjak prva na listi Ds V Demokratski stranki je najvišji odstotek glasov dobila Nadja De-benjak v okrožju Zgonik-Repentabor, kjer je zbrala 32,9 odst. Klun je dobil 29 odst. glasov v enem od dveh volilnih okrajih dolinske občine, Čok pa 24 odst. v okrožju Trst 11, ki obsega območje zahodnega Krasa in Barkovelj. Sandy Klun V pokrajinski svet nista bila izvoljena dosedanji podpredsednik Pokrajine Walter Godina in dosedanja odborni-ca Marina Guglielmi. Oba sta kandidirala v devinsko-nabrežinski občini, kjer so demokrati sicer zabeležili zadovoljiv rezultat, v odstotkih manjši pa kot drugod v okolici in v središču Trsta, kjer je DS marsikje presenetljivo presegla 25 odst. Morda pa je izid pogojevalo tudi dejstvo, da Godina in Marina Guglielmi nista domačina. Legiša po pričakovanju Canziani presenečenje Dosedanja svetnica Elena Legiša (Zveza levice) je v enem od štirih de-vinsko-nabrežinskih okrajev zbrala 17 odst. glasov. Prvi med neizvoljeni-mi na levičarski listi je Maurizio Sigoni (Dolina), ki je dobil 15 odst. glasov. V dolinski občini (10,3 odst.) je bila izvoljena tudi Majda Canziani, ki pripada stranki Italija vrednot nekdanjega javnega tožilca Antonia Di Pietra. Petra Šegina je v okrožju Zgonik-Re-pentabor na isti kandidatni listi dobila 9,5 odst. Vidali in Tjaša Švara čakata na balotažo V primeru zmage leve sredine bo, kot rečeno, pokrajinski svetnik postal tudi Maurizio Vidali (SSk), ki je v zgo-niški in repentabrski občini dobil 20,8 odst. glasov. To je za več kot odstotek boljši izid, ki ga je pred petimi leti za- Štefan Čok beležil Zoran Sosič, kandidat SSk na listi takratne Marjetice. Prvi neizvo-ljeni na listi lipove vejice je deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je v Nabre-žini dobil 18,5 odst. glasov. Retova zmaga bi odprla pot v pokrajinsko skupščino Tjaši Švara, občinski odbornici Devin-Nabrežina. V svoji občini je kandidatka Ljudstva svobode zbrala 21,4 odst., kar je sicer precej manj od somišljenikov in kolegov v Retovi občinski upravi Massima Romite (35 odst.) in Daniele Pallotta (28,9 odst.), ki sta bila direktno izvoljena v pokrajinski svet ne gleda na zmagovalca drugega volilnega kroga čez dva tedna. Ret s Severno ligo in UDC? Maria Teresa Bassa Poropat se najbrž ne bo povezala z nobeno novo stranko, Giorgio Ret pa se bo trudil za povezavo s Severno ligo, UDC in morda še s kom. Politično še kar problematična pa bi bila Retova povezava s Francescom Cervesijem (Bandel-lijevo gibanje) in s stranko FLI Roberta Menie. V primeru zmage Basse Poropat bi demokrati dobili sedem pokrajinskih svetnikov (poleg treh Slovencev še Luco Salvatija, Mario Monteleoni, Mattea Puppini in Eugenio Fenzi), IDV dva (poleg Majde Canziani še Fa-bia Longa), SEL tudi dva (Sabrina Morena in Marcello Bergamini), po enega svetnika pa bi dobili Zveza levice (Legiša), lista Bassa Poropat (Roberta Tarlao) in SSk (Vidali). S.T. Elena Legiša Majda Canziani Maurizio Vidali Tjaša Švara Kdo bo zmagal v drugem krogu upravnih volitev na Tržaškem? www.primorski.eu O Cosolini in Bassa Poropat O Cosolini in Ret O Antonione in Bassa Poropat s—n _ . . _ klikni (J Antonione in Ret in izrazi svoje mnenje IZIDI VOLITEV V RAJONSKE SVETE ZAHODNI KRAS VZHODNI KRAS ROJAN, GRETA, BARKOVLJE, KOLONJA, ŠKORKLJA NOVO MESTO, NOVA MITNICA, Stf VID, STARO MESTO STARA MITNICA sv: JAKOB sv: IVAN KJADIN ROCOL ŠKEDENJ, ČARBOLA Stf sobota, s^ srgij /t7j\ demokratska stranka 822 41,33% 2.637 46,21% 5.197 29,05% 4.829 30,55% 5.413 26,56% 4.879 31,89% 4.761 23,88% zveza levice 296 14,88% 345 6,05% 799 4,47% 732 4,63% 981 4,81% 730 4,77% 754 3,78% severna 220 11,06% 391 6,85% 1.401 7,83% 1.010 6,39% 1.750 8,59% 1.217 7,96% 1.710 8,58% ljudstvo v_y svobode 196 9,85% 692 12,13% 3.299 18,44% 2.802 17,73% 3.500 17,17% 2.526 16,51% 3.675 18,43% ^ lista v_y dipiazza 108 5,43% 399 6,99% 1.426 7,97% 1.332 8,43% 1.700 8,34% 1.207 7,89% 1.840 9,23% italija vrednot 85 4,27% 257 4,50% 1.192 6,66% 949 6,00% 1.309 6,42% 868 5,67% 1.071 5,37% un'altra trieste 54 2,71% 264 4,63% 1.282 7,17% 1.071 6,78% 1.769 8,68% 1.201 7,85% 1.824 9,15% občani 24 1,21% 91 1,59 454 2,54 501 3,17 603 2.96 270 1,76 484 2,43 Qudc 39 1,96% 140 2,45% 692 3,87% 505 3,19% 720 3,53% 759 4,96% 707 3,55% prihodnost k_j in svoboda 38 1,91% 181 3,17% 717 4,01% 586 3,71% 774 3,80% 483 3,16% 733 3,68% 8 Sreda, 18. maja 2011 TRST / dom glasbe - Ameriški novinar Charles Fishman o delu Velika žeja Voda: eni so žejni, drugi pa povsem brezbrižni Avtor razmišlja o tem, kako vodo pridobivamo, se z njo oskrbujemo, jo uporabljamo ali se zanjo vojskujemo »Z vodo nimamo razvitega pravega odnosa: morali bi jo občudovati in poznati njene lastnosti, vendar v večini primerov se do nje vedemo kot pravi analfabeti. Zahodni svet je glede uporabe vodnih virov v minulem stoletju poznal svoje 'zlato obdobje, ' vendar sedanji čas terja od nas spremembo miselnosti.« Tako je na srečanju, ki je potekalo v četrtek popoldne v avditoriju Doma glasbe in ga je v priredbi Znanstvenega imaginarija in v sodelovanju z združenjem Ascissa vodil Fabio Pagan, menil ameriški novinar Charles Fishman, ki je prišel v Trst, da bi predstavil svojo knjigo z naslovom Velika žeja, ki je v italijanščini izšla pri založbi Egea. V delu avtor celostno razmišlja o vodi: o tem, kako jo pridobivamo, se z njo oskrbujemo, jo uporabljamo ali kako se zanjo vojskujejo. Mesec dni pred italijanskim referendumom o privatizaciji vode, je Fishman ponudil občinstvu s podatki osnovan prikaz številnih z vodo povezanih razmer, ki vladajo v svetu, in nakazal konkretne možnosti razvoja tega področja, ki pa nekaterim niso bile po godu. O pomenu vode v našem vsakdanjem življenju še najbolj zgovorno pričajo podatki: voda sestavlja 70 odstotkov našega planeta in 60 odstotkov človekovega telesa. Tisto, ki jo danes mi pijemo ali se z njo umivamo, so tako ali drugače poznali že dinozavri: na Zemlji namreč že 4,5 milijona let »kroži« ista voda. Razlike v porabi vode so odraz družbenih nepravičnosti, ki obstajajo v svetu: medtem ko več kot milijarda ljudi (Afrika in Azija) nima dovolj vode na razpolago in torej trpi zaradi njenega pomanjkanja, porabi v povprečju vsak Evropejec dnevno 50 litrov, Američan pa 350 litrov vode. Da bi se neposredno soočil in torej spoznal problematiko, se je Fishman odpravil na različne konce sveta, kjer je v zvezi z vodo odkril marsikatero zanimivost in veliko protislovij. V Indiji, ki razpolaga z Fishman pravi, da nam je Bog podaril vodo, ne pa cevi ... kroma zadovoljivo količino vodnih virov, polovica prebivalstva nima tekoče vode doma oz. jo iz pip dobiva le par ur dnevno: bogati so si namreč uredili cisterne, revni pa morajo pešačiti do več kilometrov oddaljenih izvirov. V Avstraliji so se zaradi zelo dolgih sušnih obdobij odločili za sprejem inovacijskih ukrepov (uporaba filtrirane deževnice), ki omogočajo zmanjšanje porabe vodnih virov. Čeprav so bili Rimljani v zgodovini pravi mojstri v gradnji in upravljanju vodovodov in je danes voda, ki priteka v domove Italijanov, zelo kakovostna, spadajo le-ti med največje uporabnike v plastenkah nabavljene vode na svetu. Fishman pravi, da na ohranjanje te »slabe navade« vpliva zelo nizka cena, ki jo na Apeninskem polotoku plačamo za porabo vode: kaže, da javna podjetja, ki nam dobavljajo vodo, s temi sredstvi ne krije- jo niti operativnih stroškov za prenos same vode, kaj še, da bi z njimi lahko modernizirala vodovodna omrežja, v katerih se v povprečju porazgubi od 30 do 40 odstotkov vode (v Veliki Britaniji 19, Franciji pa 26 odstotkov). Kot pričakovano so ameriškega novinarja na srečanju tudi vprašali, kaj misli o referendumu, o katerem se bomo v Italiji izrekli čez mesec dni. Po njegovem mnenju je privatizacija storitev dobave vodnih virov koristna za uporabnike in državo nasploh. Obrazložil je, da so v ZDA zasebna podjetja, ki dobavljajo vodo (nudijo jo 15 odstotkom celotnega prebivalstva), precej bolj skrbna v primerjavi z javnimi podjetji, »ki hočejo zadovoljiti župane, ohranjajo nizko ceno vode in zaradi tega ne investirajo v omrežje.« Sicer je glede samega referenduma Fishman menil, da je odgovor z »da« ali »ne« preveč enostaven »za tako kompleksno vprašanje.« Mimo izida samega referenduma je ameriški avtor na srečanju opozoril na nujnost »prebuditve« prebivalstva: vprašanju vode je potrebno posvetiti večjo pozornost. V končni razpravi so v glavnem prišla do izraza načelna nasprotovanja privatizaciji vodnih virov. Vodo bi morala država, tako kot izobraževanje in zdravstveni sistem, zagotavljati državljanom po nizki ceni in z njo podjetja ne bi smela imeti dobička, so poudarili nekateri. Fishman pravi, da »nam je Bog podaril vodo, ne pa cevi...«. Kakorkoli že, v prihodnjih letih naj bi Italija, ki ima več desetletij staro vodovodno omrežje, katero je potrebno popravil, za njegovo obnovo potrebovala 64 milijard evrov, ki jih nima na razpolago ... (Mch) Sprejem SKGZ in SSO za dobitnike gledaliških nagrad Tantadruj Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Svet slovenskih organizacij bosta počastili uspeh dobitnikov prvih primorskih gledaliških nagrad Tantadruj za življenjsko delo (Mario Uršič), za ustvarjalni dosežek (produkcija SSG Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenniga) in za najboljšo igralsko stvaritev (Nikla Pe-truška Panizon za vlogo Katre v predstavi Kažin ali Karabinjerjeva Katra) s sprejemom, ki bo drevi ob 18. uri v galeriji Narodnega doma, v Ulici Filzi 14. Vabilo na aperitiv z Marijem Čukom Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo jutri na aperitiv z Marijem Čukom, pesnikom in časnikarjem, glavnim urednikom novinarske redakcije Deželnega sedeža RAI v Trstu. Gost bo spregovoril o svojih najljubših avtorjih in o temah, ki ga najbolj zanimajo, ko v prostem času seže po knjigi, od leposlovja do filozofije. Srečanje bo v Tržaški knjigarni jutri ob 18. uri. Za glasbeni utrinek bo poskrbel kitarist Janoš Jurinčič, vino bo pa ponudil Andrej Bole. Muzikal Happy days od danes v Rossettiju V gledališču Rossetti bo od danes do nedelje na sporedu težko pričakovani muzikal Happy days v režiji Saveria Marconija in v izvedbi gledališkega ansambla Compagnia della Rancia. Gre za gledališko varianto zelo uspešnega telefilma s svojim mitičnim protagonistom Fon-ziem. Televizijska nanizanka se je rodila leta 1974 in v Italiji zaslovela tri leta pozneje. Zgodba o preprosti družini Cunningham je pred več kot 20 leti povsem prevzela tudi italijanske gledalce, sedaj pa kaže, da bo isto storila tudi na gledališkem odru. črna kronika Vinjen razgrajač Tržaški policisti so v ponedeljek pozno zvečer v baru v središču mesta aretirali 48-letnega Tržačana L.M. Moški je namreč vstopil v bar v bližini Velikega trga že v vidnem vinjenem stanju. Ko mu upravitelj ni želel servirati pijače, se ga je moški besedno lotil: zmerjal ga je in psoval, tako da so prestrašeni gostje poklicali 113. Agenti mobilnega oddelka so takoj prihiteli na kraj dogodka in moškega povabili, naj se umiri in naj odide iz bara. Razjarjeni gost pa je od jeze zagrabil mizico in še bolj napadel upravitelje. Moškega, ki je brcnil agenta, so s silo odvedli na kvesturo, kjer se še vedno ni umiril, tako da se je med divjanjem še sam ranil v glavo. Zaradi vinjenosti in neprimernega vedenja, so ga nato odvedli v ko-ronejski zapor. Srečanje o vkopu daljnovoda na Krasu Agrarna skupnost ter Združenje zasebnih kraških lastnikov vabijo v petek, 20. maja, ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčine na srečanje o vkopu daljnovoda na Krasu. Posegli bodo docent na univerzi Donau in podpredsednik paritetnega ministrskega odbora za arhitekturo in okolje, prof. Roberto Pirzio-Biroli, doktor kemijskih znanosti prof. Boris Udo-vič in dr. Tibaldi Aldevis. KINO ARISTON - Danes ob 1 8.45 in 20. uri Prvič bodo zavrteli film »Fesove ulice« VI V« I II •• maroškega režiserja Hammoussija V kinodvorani Ariston bodo danes ob 18.45 in ob 20. uri prvič zavrteli film Mohammeda Hammoussija Le vie di Fes-Fesove ulice. Film so snemali leta 2003 v Maroku in govori o izkoriščanju na delovnem mestu cele generacije ljudi, ki s tako vrsto dela, ne bo imela bodočnosti. »Film se odvija v zelo lepem mestu Fes, kjer stanujejo ljudje različnih ras in kultur. Med njimi pa ni nobene razlike in nobenih težav. Film poziva maroške oblasti, da je treba pomagati delavcem, ki so v veliki meri izkoriščeni v službi. Taki ljudje nimajo nobene prihodnosti. Zato sem se odločil, da snemam film na to tematiko«, nam je povedal režiser Hammoussi, ki stanuje v Trstu. Režiser želi s filmom os-veščati tudi ostale države po svetu, ne pa samo Maroko, z delavnimi težavami v afriški državi, posebno pa v mestu Fes, kjer ne dobivajo plač in nimajo pokojnine. Mesto je bilo tudi izbrano zato, ker je v Fesu še posebno prisotno izkoriščanje mladoletnih, mladih, ostarelih in žensk. Take vrste problemov zasledimo tudi v arabskem svetu ali Egiptu in Tuniziji. Režiser meni, da je v teh državah večji problem služba, kot pa svoboda. Pred tem je režiser v Italiji že snemal film Permesso di soggiorno-Dovo-ljenje za prebivanje, ki govori o težavah priseljencev v Evropi. Ideja obeh filmov se je rodila s dejstva, da bi širši javnosti predstavil svet, za katerega ne vsi vedo, skrite, krute, a povsem realne podobe sveta, ki jih ne vidimo po vsakodnevni televiziji. »Dovoljenje za prebivanje prikazuje, da Evropa ni raj, kot pa to mislijo številni pribežni-ki in se zaradi tega sem selijo za boljše življenje«. Slednji je izšel zgolj na dvd-ejih, predstavili pa so ga na filmskih festivalih v Cannesu, Salernu, v kraju Emintanout v južnem Maroku ter na filmskem bienalu v Benetkah. Fesove ulice, ki so bile izbrane za nekatere filmske festivale, bodo jutri zavrteli tudi v Kinemaxu v Gorici in v četrtek, 26. maja v Kinemaxu v Tržiču. Kasneje ga bodo predvajali še v drugih kinodvoranah po vsej Deželi Furlaniji Julijski krajini in tudi v Venetu. Andreja Farneti boljunec - Jutri 15-letnica Noneta Primorsko Nonet Primorsko bo jutri, 19. maja, slavil svojo 15-letnico delovanja. Zborovodja Aleksandra Pertot in pevci iz Mačkolj so za to priložnost izbrali repertoar skladb s katerimi želijo publiki predstaviti pomembnejše trenutke iz svoje zgodovine: od prvih, pristnih korakov iz pevske sezone 1994-1995, ko je pevski sestav dejansko zaživel, do zadnjih samostojnih nastopov. Tako ali drugače, je pevsko pot Noneta Primorsko zaznamovalo kar nekaj pomembnih dejavnikov, zaradi česar lahko Nonetovci mirne duše trdijo, da je 15-letnica sicer kratko, a vseeno nadvse pomembno obdobje. Pevski sestav se bo publiki predstavil jutri ob 20.30 v prostorih kmetije Parovel v Bo-Ijuncu, kjer so, med drugim, leta 2006 že predstavili svojo zgoščenko z naslovom Zgodbe prijateljstev. (LS) Življenje v Afganistanu Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency vabi drevi ob 19. uri na glavni sedež tržaške univerze (Trg Evropa 1) na srečanje s prostovoljko Ros-sello Vatta, ki bo predstavila svojo izkušnjo v Afganistanu. Srečanje se vključuje v praznik Univil-lage, se pravi dvodnevni praznik glasbe, pravic in sodelovanja na tržaškem univerzitetnem polu. / TRST Petek, 20. maja 2011 1 1 dsi - Ponedeljkov večer o furlanskem javnem delavcu Luigi Faidutti, zaslužen duhovnik in socialni delavec Furlanski javni delavec Luigi Faidutti je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je v Škrutovem, v občini Sv. Lenart v Benečiji. Oče je bil občinski tajnik in je sinu plačal študij na videmskem semenišču, potem je prestopil v goriško bogoslovje. »Kljub temu, da je bil Faidutti duhovnik in socialni delavec, ki si je pridobil veliko zaslug za kulturni in socialni razvoj furlanskega ljudstva v goriškipokrajini, je bil za tedanje prebivalstvo zelo negativen lik,« je o njem povedal zgodovinar Giorgio Banchig. Slednji je podal zgodovinsko-družbeni pregled Furlanije ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, da bi se občinstvo Peterlinove dvorane vživelo v preteklo obdobje in razumelo veliko delo, ki ga je bil zmožen Fai-dutti. V Nadiških dolinah so leta 1860 živeli od spominov na beneško republiko. V osmih občinah je prebivalstvo začelo naraščati, izobraževanje pa je bilo na zelo nizki ravni. V šolskem letu 1975-1976 ni obiskovalo pouka 53 odstotkov dečkov in 73 odstotkov deklic, nepismenost je bila zelo razširjena. Postopoma z iz- obraževanjem v italijanskem jeziku se je krepilo tudi slovenstvo, saj so se širile slovenske knjige Mohorjeve družbe. Takrat so slovenske duhovnike obtoževali, da so izdajalci domovine. Kljub temu je bilo čutiti živahno kulturno vrenje. Delovali so Ivan Trin-ko, padovanski škof msgr. Luigi Pel-izzo, latinist in katehet Antonio Banchig, duhovnik Pietro Podrecca, ki je napisal poezijo »Predraga Italija, predragi moj dom« in še veliko drugih. Kulturna zavest v Benečiji je bila zelo močna. V zgodovinskih zapisih tega obdobja najdemo celo podatek, da je v Nadiških dolinah živelo petnajst tisoč oseb, ki je govorilo »slovansko kranjski ilirski jezik«. Pomemben raziskovalec goriške preteklosti Ferruccio Tassin je v Društvu slovenskih izobražencev na kar-izmatičen in živ način spregovoril o pred 150. leti rojenem Faiduttiju, ki je imel mamo Slovenko in očeta Fur-lana. Tako v semenišču kot na teologiji je imel visoke ocene, zelo dobro je obvladal latinščino, italijanščino in slovenščino, zato so ga imenovali »pesnik treh jezikov«. Diplomiral je na Dunaju, spoznal vplivnega du- Z leve Ferruccio Tassin, Giorgio Banchig in Tomaž Simčič v Peterlinovi dvorani kroma hovnika Janeza Kreka, spoznal je Evropo in se zanimal za zgodovino. Ko je vstopil v goriško bogoslovje, je prevzel avstrijsko državljanstvo, kar je mnoge tudi pozneje žulilo. Banc-hig je povedal sledečo anekdoto: »Leta 1866je na plebiscitu samo eden glasoval proti Italiji. Ko so vrsto let pozneje razpravljali o tem, so italijanski nacionalisti rekli, da je bil to zagotovo Faidutti«. Resnici na ljubo je takrat bil star komaj pet let. Italijanskim političnim krogom se je namreč zameril, ker je ob koncu vojne javno nastopil proti priključitvi Fur-lanije k Italiji. O njem si dolgo časa nihče ni upal pisati. Pomembni furlanski duhovnik je vodil krščansko-socialno gibanje, organiziral furlansko zadružništvo in prepletel Furlanijo z mrežo gospodarskih ustanov, posojilnic, zavarovalnic in zadrug. Ob koncu stoletja se je aktivno vključil v politiko in bil izvoljen v goriški občinski svet ter deželni zbor, leta 1907 pa v dunajski parlament. Zavzemal se je za svobodo svojega prebivalstva. Njegov moto je bil »čas in Gospod bosta vse uredila«. (met) briščiki - V priredbi DrugeMuzike Odličen Oliver napolnil šotor Slabo vreme - Odpadel koncert dalmatinskih klap Minuli konec tedna je bil vsaj po vremenu sodeč vse prej kot dalmatinski. Člani društva Druga Muzika so se že dalj časa namreč pripravljali na glasbeni, dalmatinski vikend, ki pa ga je deloma vreme pokvarilo. Če je sobotnemu večeru prizaneslo, je bilo v nedeljo naravnost katastrofalno. Vendar pojdimo po vrsti ... Sobotni koncert je kljub dežju povsem uspel. V velikem šotoru pri Briščikih se je zbralo res veliko ljubiteljev dalmatinske glasbe, pravzaprav oboževalcev hrvaškega legendarnega pevca Oliverja Dragojeviča (na fotografiji Mitje Cernicha). Oliver je nastopil takoj za mladim domačim ansamblom, za Kraškimi muzikanti. Svoj koncert je uvodoma posvetil predstavitvi novega albuma Samo da je tu z 12 novimi pesmimi, ki za razliko od dosedanjih albumov ne prinašajo tipičnega Oliverjevega dalmatinskega melosa, temveč predvsem umirjene baladne skladbe. Resnici na ljubo je bil drugi del veliko zabavnejši, saj je Oliver ob spremljavi skupine Dupini postregel s svojimi zimzelenimi hiti, ki so občinstvo navdušili in povabili k petju. Na večeru je turistična agencija iz Šibenika podarila potovanje za dve osebi na Hvar. Večer je obogatil tudi nastop DJ-a Pap'š. Deževni in vetrovni nedeljski dan je organizatorjem prekrižal načrte, tako da so morali odpovedati nastop treh dalmatinskih klap, in sicer klape Kampanel iz Šibenika, klape Nevera z Reke ter klape Solinar. Glede na veliko povpraševanje, si člani Druge-Muzike prizadevajo, da bi kljub zasedenosti dalmatinskih gostov le uspeli uskladit nov termin za njihov koncert. Sicer pa je koledar prihodnjih glasbenih srečanj v Briščikih že začrtan. V soboto, 4. junija, bo na sporedu country večer z zagrebško zasedbo Plava trava zaborava, ki že 25 let ponuja hrvaške pop uspešnice v country različici, v nedeljo, 5. junija, pa tirolski večer z avstrijskim ansamblom Die Mooskirchner. V okviru prireditve Karsolina bo v soboto, 11. junija, nastopil Giuliano Palma & the Blubeaters, v nedeljo, 12. junija, pa avstrijski Global Krynerji. Vstop bo vse 4 dni prost. Višek bo seveda 15. julija, ko bo v okviru Guče na Krasu nastopil kralj balkanske glasbe Goran Bregovič. Predprodaja vstopnic je že v teku. __. * % V J kulturni dom prosek/kontovel - Nastop Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak v užitek številnemu občinstvu in malim nastopajočim Prizor iz predstave kroma Na odru proseškega in kontovelske-ga Kulturnega doma je v nedeljo, 15. maja, spet zaživela gledališka predstava: tokrat je nastopila osnovnošolska skupina Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka z novo igro Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak priljubljenega prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka. Pod vodstvom režiserke in scenografke Nicole Starc so v različnih vlogah nastopili Anna Ciuch, Mara Zaccaria, Klara Ukmar, Mija Ukmar, Julia Kerschbaumer, Johanna Kerschbaumer, Sofia Ukmar, Stefano Taučer, Patrick Zidarič, Veronika Piredda, Caterina Sedmak, Ivana Blazon in Elisa Sedmak. Pri oblikovanju predstave so poleg režiserke sodelovali Aljoša Saksida, ki je ustvaril glasbo in besedila pesmi, kostumografinja Betty Starc in ostali sodelavci Riko Majovski, Jan Sossi, Anica ter seveda mame in none; vsi si zaslužijo omembo za prijetno igro, ki je zabavala številno dobro razpoloženo občinstvo v dvorani in tudi male nastopajoče. Saj je užitek na vajah in na nastopih eden poglavitnih ciljev skupine, kot poudarja voditeljica Nicole Starc, ki je tudi sama začela amatersko gledališko delo z nastopom v tej skupini, ko je hodila v tretji razred. Sedaj je že osmo leto voditeljica osnovnošolske skupine, saj ji je všeč delo z otroki. Sicer v okviru dramskega društva Jaka Štoka poleg članske deluje več otroških in mladinskih skupin: poleg osnovnošolske še srednješolska in višješolska ter skupina mladih od osemnajstega do enaindvajsetega leta starosti. Lainščkovo besedilo je Nicole Starc izbrala, ker je zabavno in je primerno za skupino, ki jo vodi. Seveda ga je morala nekoliko prirediti, ker je nastalo za odrasle in poklicne igralce (let 1990 ga je krstno uprizorilo Primorsko dramsko gledališče), a zabavna osrednja zgodba je ohranila svojo duhovitost: skupina čarovnic se čuti ogrožena zaradi nastopanja cirkuškega čarovnika, zato pošlje najmlajšo, da bi ga onesposobila. Toda med čarovnico in čarovnikom se splete prijateljstvo in na koncu se s čarovnijo in pomočjo drugih cirkuških artistov in muckov zlobne čarovnice in despotski cirkuški direktor spremenijo v žabe, ki postanejo glavna atrakcija v cirkusu. Po nedeljski premieri bo naslednja ponovitev predstave osnovnošolske skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka 5. junija, nato bo nastop v okviru festivala amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah, od septembra pa bodo, kot običajno, nastopi po šolah. (bov) 1 0 Sreda, 18. maja 2011 TRST / galerija kraške hiše - Razstava Borisa Zuliana Zora ali ustvarjanje ob glasbenih izzivih Dela so nastala po navdihu ob glasbi prijatelja in skladatelja Pavleta Merkuja Galerija Kraške hiše v Repnu odpira svojo razstavno sezono s samostojno slikarsko razstavo tržaškega slikarja Borisa Zuliana z naslovom Alba. Gre za novejši ciklus del, ki so nastala po navdihu ob glasbi umetnikovega prijatelja in skladatelja Pavleta Merkuja. Slike so različnih formatov, vsaka v abstrahirani obliki označuje atmosfero izbrane skladbe, po kateri nosi tudi ime. Zamisel je prišla ob ogledu izvirnih skladateljevih rokopisov, ki so v umetniku vzbudili zanimanje zaradi grafičnih elementov avtorjeve pisave. Od tod tudi zamisel, da bi ob poslušanju glasbe prevedel občutke, svoje slušne zaznave v značilne slikarske elemente v raziskovanju skupnih stičišč med podobo in zvokom. Naslov skladbe, oziroma razstave opeva zoro in nam daje prispodobo svetlobe, ki zažari nad obzorjem, kot bi nam želela razkrivati pogled. Sleherni ustvarjalni proces vodi dejansko v proces ozaveščanja, iskanja resnice. Tudi podo-življanje umetniške izpovedi podobno posreduje slušateljem/opazovalcem vživlja- nje v poglede drugega, preko katerih sestaviti prelep mozaik življenja. Boris Zuljan se je v svojih novih slikah srečal z glasbo, ki ima s svetom podobe veliko skupnega. Ne poredkoma se slikarji ukvarjajo z glasbo in obratno. Za slikarja pa je podoba vedno izhodišče, tako se ob vhodu takoj srečamo s portretom skladatelja in prijatelja Pavleta Merkuja. Umetnost pa je v tem, da zunanjost presežemo in se potopimo v nove razsežnosti, ki v glasbi toliko bolj kličejo k abstrakciji in prostorski dinamiki. Da bi ta prehod, prepletanje, oziroma dopolnjevanje med eteričnostjo glasbe in oprijemljivostjo slike bil tudi nam bližji, je Boris Zulian posnel video: oživljeni detajli posameznih slik si sledijo na monitorju v kamniti niši galerije, kjer začutimo pomen vezi s prostorom in dinamiko sosledja ob glasbi. Ustvarjalno delo tako Zuliana kot Merkuja je močno ekspresivno, po eni strani drzno, mestoma dramatično in napeto, po drugi lirično izpovedno in pre-tanjeno. Glasbeni izziv pa je v Zulianovo kz - Obvestilo oljkarjem Posegi za varstvo oljčnikov po sušni prvi polovici maja Deželna služba za varstvo rastlin obvešča oljkarje o posegih, ki jih je treba izvesti v sedanji razvojni fazi oljčnikov. Po prvi polovici maja, ki je bila pretežno sušna, je na skoraj vseh območjih, kjer se goji oljka, fenološka faza oljčnega brstenja. V tem času je priporočljivo izvesti škropilni poseg s sredstvi za foliarno gnojenje na osnovi bora, mikroelementa, ki je zelo pomemben ob prehodu iz cveta v plod. Služba svetuje tudi, da se pred cvetenjem pokosi travo pod oljkami. Trava jemlje oljki hranilne snovi in vodo med cvetenjem in ob prehodu iz cveta v plod. Varstvo oljčnikov: v oljčnikih so vidna tudi obolenja, ki jih povzroča gliva oljčna kozavost ali pavje oko (Spilocaea olea-gina). Predvsem na občutljivejših sortah kot je belica, se svetuje škropljenje z bakrenimi pripravki. V tem času je na oljčnih socvetjih možna prisotnost zuželke oljčna bolšica (Euphyllura olivina), ki je precej razširjena, posebej na obalnem pasu. Ta razširjenost žuželke pa ni zaskrbljujoča, ker ima številne naravne sovražnike ter je zelo občutljiva na dež in visoke temperature. Vsled tega ne povzroča zaznavne škode in zato proti njej niso potrebni fi-tosanitarni posegi. Svetovalna služba Kmečke zveze fehA^ I naših 15 let Zborovodja > Aleksandra Pertot Koncert bo v četrtek, 19.5.2011, v prostorih Kmetije Parovel, v Boljuncu, ob 20.30. Vljudno vabljeni! Včeraj danes [I] Lekarne Ali sijaj, sijaj sonce ... slikarstvo prinesel nekaj novosti. Če so barva, svetloba, tonski prehodi, kompozicija, kontrasti in harmonija značilni za obe zvrsti, težje razlikujemo zvok posameznih glasbil, vibracij. Spretna slikarska roka in navdih so vodili Zuliana po vnašanju teksturnih in reliefnih prvin v posamezne slikarske nanose, ki oživljajo prostor slikarskega polja gibko, bliskovito in svobodno. Metamorfoza glasbe postane obenem prikaz projekcije našega biti, v pozitivni naravnanosti pričakovanja zore, v gibkem spletanju temnih in svetlih plati, nas barve vodijo v živahnejši allegretto ali zaženejo v vrtinčasti allegro con moto v prelepi ples življenja, v duhu prepletanja med zvrstmi, soočanja, stika, druženja. Razstava bo odprta do 25. maja ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 17. ure. Pobudo so podprli Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Repentabor. Jasna Merku H Čestitke Danes, SREDA, 18. maja 2011 ERIK Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 22.05 in zatone ob 5.56 Jutri, ČETRTEK, 19. maja 2011 IVO VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje C, zračni tlak 1022,8 mb raste, veter 8 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 43-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. Naš Matija Okretič je bratca dobil, SAŠA mu je ime in se bo z njim lahko igral. Veliko mirnih noči mamici Karmen in očku Jožku želimo mi vsi: Matija T., Damir, Maks, David, Chiara, Christian, Nicol, Jasmina, Nauzika, Enrico, Ermanno, Aaron, Ivan, Jaša, Tija, Jernej, Janja. Družino Okretič je osrečilo rojstvo malega SAŠE. Našemu tekmovalcu Matiji, mamici Karmen in očku Jošku iskrene čestitke. Vsi pri SK Devin. Id Osmice Do sobote, 21. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VO-RANCA V DOLINI v sodelovanju z vrtcem Pika Nogavička in pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na slavnostno prireditev ob 33. srečanju Prežihovih šol v petek, 20. maja, ob 18.00 uri v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2011/12. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - še danes, 18. maja, do 17. ure. Informacije: Urad za šolstvo, tel. št. 040-2017375. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (graduatorie a esauri-mento) učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom objavljen naknadno. Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČI-ČA-RICMANJE vas vljudno vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-229224. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-208726. V RICMANJIH št. 84 sta odprla osmi-co Zoran in Loterija 17. maja 2011 Bari 48 41 30 49 20 Cagliari 18 27 3 25 88 Firence 47 74 68 85 19 Genova 11 66 78 81 6 Milan 19 63 84 66 38 Neapelj 73 78 27 40 5 Palermo 43 47 22 55 67 Rim 71 62 33 58 86 Turin 46 37 36 59 30 Benetke 42 1 51 40 32 Nazionale 80 76 34 71 57 Super Enalotto Št. 59 28 41 55 69 79 82 jolly 35 Nagradni sklad 2.864.624,75 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.108.219,69 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 30.692,41 € 1.289 dobitnikov s 4 točkami 333,35 € 46.420 dobitnikov s 3 točkami 18,51 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 33.335,00 € 218 dobitnikov s 3 točkami 1.851,00 € 3.168 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.440 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 48.762 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 19. maja 2011 1 1 WFV SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program lv@n Cankar režija: Miha Golob v četrtek, 19. maja ob 19.30 (prvi četrtek) v četrtek, 26. maja ob 19.30 (drugi četrtek) v petek, 27. maja ob 20.30 (drugipetek) v soboto, 4. junija ob 20.30 (druga sobota) v mali dvorani SSG Prosimo cenjene abónente, da najavijo morebitno odsotnost. Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. S Poslovn¡oglasi m Kino FELLINI - 16.30 »Con gli occhi dell'as-sassino«; 18.15, 20.15, 22.15 »Thor«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 21.45 »Uomini senza legge«; 19.30 »Come l'acqua per gli elefanti«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Thor 3D«; 19.30 »Odklenjen«; 20.30 »Cirkus Columbia«; 17.00, 21.20 »Duhovnik 3D«; 17.20, 21.30 »Prikriti udarec«; 16.30, 18.30 »Rio 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 19.00, 21.20 »Thor 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »Ci-mra«; 19.25, 21.25 »Duhovnik 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 15.45, 18.15, 20.50 »Svetovna invazija: Bitka la«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Beastly«; Dvorana 4: 16.30 »Rio«; 18.00, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 5«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 18.15, 21.30 »Pirati dei Ca-raibi - Oltre il confine del mare (dig. 3D)«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Beastly«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Red«. M Izleti V NAJEM DAJEMO dobro uveljavljeno gostilno-picerijo "Dolina" na Padričah. Kličite na št. 040-226161, 040-226565, e-mail andrejka99@yahoo.it H Mali oglasi GOSPA išče sopotnico za potovanje v Beograd od 18. do 22. maja. Tel. št.: 040-225968 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah tel. št. 327-9969360. IŠČEM/KUPIM 5 kamnitih nosilcev (šljrje) za obnovljen lesen balkon stare kraške hiše. Klicati tel. št. 3475021221. NA OPČINAH prodajam hišo z 2.000 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 333-6194326. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev, kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije klicati tel. št. 040-228658. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - klicati ob uri obedov tel. št. 040231592. PRODAM fiat seicento 40kw, letnik 2002, 23.000 prevoženih kilometrov. Tel. št.: 331-6407361. PRODAM garažna lesena vrata silvelox, 240 x 240 cm. Tel. št.: 040-228424. PRODAM po zelo ugodni ceni zbirko »Grande enciclopedia dei ragazzi« (17 knjig). Tel. št.: 339-3132487. PRODAM skuter piaggio gilera, model runner 125, letnik 1998, 19.000 prevoženih km, cena po dogovoru. Tel. št.: 328-9215809. V RICMANJIH prodam hišo, 80 kv.m., ne takoj vseljivo z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 3663952808 (12.30-13.30 ali po 18.30). Evina. DRUŠTVENA GOSTILNA - Vaščani iz Gabrovca organizirajo v soboto, 25. junija, avtobusni izlet v Škofjo Loko. Obudili in spoznali bomo srednjeveški čas, kulturo in zgodovino kraja. Pridružite se nam, pokličite na tel. št. 340-2741920 (Mirela) od 16. ure dalje. Vpisovanje do 20. maja. ROMARSKI IZLET NA BLED IN BREZJE 21. MAJA: v avtobusu so zasedena vsa mesta, če pridejo nepredvidene težave, da kdo se ne more udeležiti naj sporoči čim prej, da damo možnost komu drugemu, da se udeleži. Tel. št.: 347-9322123. KLAPA 36 iz dolinske občine pripravlja izlet v nedeljo, 22. maja, v Lipo in na Reko. Je še nekaj prostih mest. Če se kdo želi pridružiti, naj telefonira Ne-rini na tel. št. 040-228896 ali Justu 040-228254, do sobote. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 5 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30. NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 348-5861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! "Z3 Obvestila AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Sorelle Mai«; 18.45, 20.00 »Le vie di Fes«. CINECITY - 17.00, 20.00, 22.10 »Red«; 16.30, 20.15 »Beastly«; 16.00, 17.15, 18.45, 20.00, 21.45 »Pirati dei Carai-bi - Oltre il confine del mare 3D«; 16.30, 19.15, 21.55 »Pirati dei Carai-bi - Oltre il confine del mare«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Fast & Furious 5«; 18.00, 22.10 »Thor 3D«. ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV s Proseka obvešča vaščane jusarske upravičence, da je v teku priprava občnega zbora združenja. S tem v zvezi jih vabi naj dvignejo in oddajo pristopno izjavo, ki jim je na razpolago v krožku FC Primorje vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: danes, 18. in 25. maja, 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! DRUŠTVO TIGR - Tržaška Območna enota vabi člane in somišljenike na zborovanje za razmislek o delovanju in izboljšanje svoje organiziranosti v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče). OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta v četrtek, 19. maja, zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita na srečanje »Vkop elektrovoda na Krasu« v petek, 20. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Med poročevalci bosta predavala Prof. Roberto Pirzio-Biroli in Dr. Ph. D. Boris Udovič. O posodobitvi obstoječe železniške trase, ki je speljana po Krasu bo predaval dr. Tibaldi Al-devis. Vabljeni! MAJA V OBČINI ZGONIK: od 20. do 22. maja, v Samatorci »Odprte osmi-ce 2011«; 25. maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Gabrovcu odprtje razstave Branke Sulčič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni! NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 20. in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo na novo izdajo občinskega glasila. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do petka, 20. maja. OBČINA ZGONIK vabi na pobudo »Odprte osmice Samatorca 2011«, v petek, 20. maja, ob 19.30, na balinišču, koncert Godbe Prosek; v soboto, 21. maja, turnir v briškoli (vpisovanje v soboto ob 15.30 na balinišču) in ob 20.00 v cerkvici sv. Urha koncert učencev Glasbene matice; v nedeljo, 22. maja, ob 14.30, v Pliskovici start Pohoda prijateljstva (za Pliskovico avtobus na relaciji Samatorca - Plisko-vica, od 14.00 do 21.00). KRUT obvešča člane, da se bodo terapije, masaže in druge individualne storitve nadaljevale še meseca maja in junija. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na okroglo mizo o preganjanju kmetov in o kmečkih ter političnih uporih v prvih povojnih letih v Sloveniji. O omenjenih vprašanjih bodo ob izidu dveh pomembnih zgodovinskih del spregovorili zgodovinarji Jože Dežman, Irena Uršič in Mateja Čoh ter direktor Mohorjeve v Ljubljani Martin Lisec. Začetek ob 20.30. ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV vljudno vabi na občni zbor, ki bo v drugem sklicanju 24. maja ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, dopolnitev statuta, volitve, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Duhovnost v času odhajanja« v torek, 24. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Govorila bo psihologinja in psi-hoterapevtka dr. Marzia Rucli. SHINKAI KARATE CLUB vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 26. maja, ob 20. uri v zgoniški telovadnici. POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opči-nah. Za informacije in vpisovanje: in-fo@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6 do 12 leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice Trst in v sodelovanju s Skladom M.Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repen-tabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, in-fo@festivalkras.com, tel. 3472576505. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. METAMORPHOSIS socialna zadruga z waldorfsko pedagogiko, organizira poletni center od 20. junija do 29. julija za otroke od 3 do 10 let v Zgoni-ku št. 44 (sedež zadruge). Informacije: tel. št. 040-229474 ali 366-9300300. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, email: info@skladmc.org. Prireditve MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na aperitiv s knjigo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri, v Tržaško knjigarno. O svoji najljubših knjigah bo ob aperitivu spregovoril Marij Čuk. NONET PRIMORSKO vabi na koncert ob svoji 15-letnici. Koncert bo v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v prostorih Kmetije Parovel v Boljuncu. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE vabi v petek, 20. maja, ob 19. uri na zaključni nastop »Glasbene kambrce« s sodelovanjem mladih glasbenikov. Vodi Aleksandra Pertot. MOVS LIPA IZ BAZOVICE vabi na 7. revijo moških vokalnih skupin in zborov Fantje pojejo na vasi, ki bo v soboto, 21. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo: Barski oktet (Terska dolina), MoVS Sv. Jernej (Opčine) in Oktet Zven (Črnuče - Ljubljana). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V nedeljo, 22. maja, bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. UČENCI OŠ J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabijo na ogled razstave »Povodni mož«, ki bo odprta do nedelje, 22. maja, v prostorih mladinskega oddelka občinske knjižnice Quarantotti Gambini v Ul. Delle Lodole 6 v Trstu. Urnik: ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 19. ure; sreda, petek, sobota od 9. do 13. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled kratkometražnih filmov »To-mos Riders in Wake Up Jack« režiserja in avtorja Daniela Radettija. Filmi so bili nagrajeni na video natečaju Ota-Hrovatin. Prisoten bo avtor, ki nam bo pokazal tudi druge filmčke. Vabljeni v torek, 24. maja, s pričetkom ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 26. maja, na odprtje razstave likovnih del Štefana Turka in ogled filmov Martina Turka. Oba bo predstavila novinarka Ivana Godnik. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Sare Conestabo »Življenje sanj«, ki bo v Kavarni Gruden v petek, 27. maja, ob 19. uri. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici rojanske-ga cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). SKD IGO GRUDEN vabi na ponovitev igre »Odkritosrčna lažnivka« v izvedbi domače Gledališke skupine mladih in v režiji Gregorja Geča. Predstava bo v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconothe-ca Valvasoriana v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure. Prispevki V spomin na Pepija Pipana daruje Boris Bizjak 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marijo Grgič daruje Le-tizia z družino (Bazovica 111) 40,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Marijo Grgič darujejo Ema, Nada in Dora z družinami 60,00 evrov za SKD Lipa. Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Silvestra Kraljeva 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Marijo Grgič daruje Li-ljana Fonda 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Milana Kureta ob 10-le-tnici smrti darujeta žena Rika in hči Magda z družino 50,00 evrov za ŠD Breg. Ob 50-letnici poroke daruje družina Corbatti 100,00 evrov za združenje Alzheimerjevih bolnikov AIMA. Ob 30. obletnici smrti Alojza Perica darujejo žena Dragica, sin Frano in hči Slavica 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. t Nepričakovano je odšla naša pre-ljubljena mama in nona Angela (Lina) v di Meo vd. Cuk Žalostno vest sporočajo sin Sandro, hčerki Nadia z Zmagom in Luciana z Eniom ter vnuka Martin s Ketty in Karin z Domenicom Pogreb bo v petek, 20. maja, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev na Prosek. Prosek, 18. maja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju Nadje se pridružujemo Ljuba, Marino, Marica Ob težki izgubi preljubljene mame Line izrekamo iskreno sožalje Lu-ciani, Nadji in Sandrotu ter vsem sorodnikom vsi pri NK Kras Repen t Zapustila nas je Giovanna Di Lenardo vd. Madotto Sporočajo sin Ezio, snaha Sandra, vnuka in pravnuki Pogreb bo v petek, 20. maja, ob 8.40 iz mrtvašnice v ulici Costalunga na Ra-vanco (Prato di Resia-UD) Trst, 18. maja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo Zadnji pozdrav dragi prijateljici MARI. Naj počiva v miru ob svojem ljubljenem Dušanu. Alda in Sergio Pertot z družino 388 Četrtek, 19. maja 2011 KULTURA / verdi - Lepo uspel simfonični koncert Trije mojstri roga, trobente in pozavne pod veščo roko dirigenta Ryuchira Sonode Domenico G. Lazzaroni, Marco Bellini in Nilo Caracristi so zablesteli kot solisti pod taktirko japonskega dirigenta Ryuchira Sonode (od leve proti desni) muzeji - Valvasorjeva nagrada Letošnji dobitnik Timotej Knific Podelili še tri priznanja in pet častnih priznanj Slovensko muzejsko društvo je včeraj v Narodni galeriji v Ljubljani podelilo že 41. Valvasorjevo nagrado, najvišje stanovsko odličje slovenskega muzejstva. Nagrado za življenjsko delo je prejel arheolog in muzealec Timotej Knific, podelili pa so še tri Valvasorjeva priznanja za leto 2010 ter pet častnih Valvasorjevih priznanj. Nagrade je podelil predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar. Timoteju Knificu so nagrado za življenjsko delo, kot piše v obrazložitvi, izročili z zavestjo, da je s svojim delom postavil norme odličnosti v muzejskem delovanju v prid javnosti. Pri tem je postal tudi vzgled danes prepotrebnega sodelovanja med strokovnjaki in ustanovami, ki mora temeljiti na znanju in medsebojnem spoštovanju. Sodi med pionirje slovenske podvodne arheologije. Valvasorjevo priznanje so podelili skupini treh muzealcev, ki je zasnovala in 20 let izvajala mednarodni projekt permanentnega neformalnega muzejskega izobraževanja Muzeoforum. To so Ralf Če-plak Mencin iz Slovenskega etnografske- ga muzeja, Borut Rovšnik iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Elizabeta Petruša Štrukelj iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Za organizacijo in izvedbo pregledne razstave o Alojzu Ganglu sta priznanje prejeli Mateja Breščak iz Narodne galerije in Andreja Brancelj Bednaršek iz Belokranjskega muzeja Metlika. S priznanjem je bil nagrajen tudi Pokrajinski muzej Kočevje, in sicer za razstavo Živeti z gozdom. Častno Valvasorjevo priznanje so podelili Antonu Prelesniku in Dušanu Ze-koviču za ureditev žagarske zbirke na Trubarjevi domačiji, Društvu hajdinskih žena za dolgoletno sodelovanje s ptujskim muzejem in ohranjanje žive dediščine v izvirnem okolju, akademskemu slikarju Bojanu Kovačiču za donacijo zbirke grafik Narodni galeriji Slovenije, fotografu Na-cetu Bizilju za donacijo zbirke 500 000 fotografij iz časopisne hiše Dnevnik Muzeju novejše zgodovine Slovenije ter Veko-slavu Kebetu za ustanovitev etno parka Cerkniško jezero v Jezerskem hramu v vasi Jezero pri Cerknici. Uspeh koncerta pogojujejo različni faktorji: oba simfonična koncerta, ki sta bila v dvorani Tripcovich prejšnji teden, sta nastala v kratkem času, toda izid drugega je znatno prekosil prvega. Glavne zasluge si delijo dirigent in solisti, ki so se zelo resno in zavzeto pripravili na dokaj zanimiv in pester program. Japonski dirigent Ryuchiro Sonoda je skrbno na-študiral partiture ter orkester vodil premišljeno in tankočutno, kot smo slišali že v prvi skladbi, Mozartovem Koncertu št.1 v D-Duru KV412 za rog in orkester, v katerem je zablestel prvi hornist tržaškega orkestra Nilo Caracristi. Tudi tokrat so bila trobila protagonisti večera, ki je pokazal odličen nivo domačih solo trobilcev: po hornistu, ki je Mozarta igral sproščeno in stilno dovršeno, je bil na vrsti trobentar Marco Bellini, ki se je lepo izkazal v živahnem in polnokrvnem koncertu armenskega skladatelja Alexandra Arutiuniana; dialog med solistom in orkestrom je stekel v popolnem soglasju, blišč trobente je izstopal v zvočno zaokroženi dimenziji, nato pa je bilo na vrsti trobilo, ki ne more računati na obširen repertoar, čeprav premore bogat in očarljiv zvok: Balado za pozavno in orkester Eugena Bozze je Domenico G.Lazzaroni podal s toplino in mehkobo, dokazal pa je tudi agilnost instrumenta, ki bi si vsekakor zaslužil večjo vidljivost. Trije imenitni mojstri so se zdru- žil v partituri tržaškega skladatelja Giu-lia Viozzija, komponista, ki se ni nikoli pehal za uspehom, v svojem opusu pa je vedno dokazal tehtno znanje in svež navdih. Koncert za trobento, rog, pozavno, godala in pavke je zelo lepo zgrajen in daje trem solistom enakovredne možnosti, obenem pa izkorišča specifike posameznih glasbil: Bellini, Caracristi in Lazzaroni so dokazali veliko zlitost, ki je tudi sad skupnega dela v simfoničnem orkestru; tudi tu je dirigent Sonoda potrdil svojo resno profesionalnost ter vodil soliste in orkester z zanesljivo roko. Drugi del koncerta je bil posvečen Dvoržakovi Simfoniji št. 8 v G-Duru op. 88: čeprav si je češki skladatelj prislužil največjo popularnost s tako imenovano Simfonijo iz novega sveta, je tudi osma lep primer glasbe, ki išče svoj navdih v ljudskih temah. Delo je nastalo l.1889 v sorazmerno kratkem času in vsebuje tipične značilnosti Dvoržakove ustvarjalnosti, od praznično živahnih, včasih plesno nastrojenih ljudskih motivov, do bolj otožno zasanjanih melodij. Tržaški orkester se je pod Sonodovim vodstvom zlil v prijetno ubran ansambel, ki je simfonijo izpeljal tehnično dovršeno, pa tudi ekspresivno. Tudi tokrat je bilo v dvorani Tripcovich še precej prostih sedežev, občinstvo pa je znalo ceniti kvaliteto po-ustvarjalcev, ki so bili deležni dolgih in toplih aplavzov. Katja Kralj palača gopčevič - Razstava o 35-letnici gledališča La Contrada Predstavitev izbora gradiva o bogatem delovanju tržaške gledališke skupine Konec tedna so v pritličnih prostorih Gopčevičeve palače ob kanalu Ros-sinijeve ulice, kjer ima sedež mestni gledališki muzej, odprli razstavo posvečeno petintridesetletnemu delovanju tržaškega gledališča La Contrada, ki sta jo priredili gledališče samo in odborništvo za kulturo Občine Trst. Kot je na predstavitveni tiskovni konferenci povedal dosedanji tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, petintrideset let delovanja ne pomeni okrogle obletnice, a je vendarle dober delež 20. stoletja in pomeni veliko dela. Pot na začetku majhne gledališke skupine, ki je sčasoma postala ena glavnih deželnih produkcijskih ustanov in dosegla status stalnega gledališča, se je namreč začela 22. aprila 1976 na pobudo igralcev Orazia Bobbia, Arielle Reggio in Lidije Braico ter režiserja Francesca Macedonia in od takrat je ustanova ohranila kulturno kontinuiteto, tudi z istim umetniškim vodjem Francescom Mace-doniom in isto glavno igralko Ariello Reg- gio ter številnimi drugimi stalnimi sodelavci, denimo scenografom in kostu-mografom Sergiom D'Osmom, kot je na srečanju za tisk omenila predsednica Contrade Livia Amabilino. Razstava je razdeljena na več sklopov. Prva dvorana je posvečena otroškemu gledališču, ki mu je La Contrada na začetku svojega delovanja namenila osrednjo pozornost in za katerega je še vedno prireja redni programski niz z lastnimi produkcijami in gostovanji. V drugi so razstavljena pričevanja o predstavah v tržaškem narečju, s katerimi je La Contrada ustvarila pravi repertoar, in o postavitvah, ki so namenjene tudi turnejam na državni ravni. V tretji dvorani so končno zbrana pričevanja o razvejanem La Contradinem zunajodrskem delovanju. Kot je na predstavitveni konferenci poudaril ravnatelj občinskih mestnih muzejev Adriano Dugulin (na posnetku), hrani gledališče La Contrada zavidanja vreden bogat arhiv o svojem delovanju, od katerega je na razstavi viden le majhen delež. Razstava bo odprta do 12. junija, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure; vstop je prost. Spremljalo jo bo več srečanj v sosednji Bazlenovi dvorani s pripovedovanjem o dogodkih v petintridesetletnem delovanju in bralnimi uprizoritvami odlomkov uresničenih predstav. (bov) lipica - Kobilarna Lipica dobivata enega najsodobnejših muzejev v Sloveniji Danes odprtje Lipikuma - muzeja lipicanca V muzeju bodo obiskovalci ob atraktivnih doživljajskih in interaktivnih predstavitvah odslej lahko spoznavali zanimivo zgodbo Lipice in lipicanca LIPICA - Kobilarna Lipica bo od danes bogatejša za enega najbolj sodobnih muzejev v Sloveniji. S slavnostnim odprtjem Lipikuma - muzeja lipicanca se namreč zaključuje leta 2005 začeti projekt muzeja Lipica, ki sta ga s finančno podporo omogočila Norveški finančni mehanizem, Finančni mehanizem EGP in Ministrstvo za kulturo. Muzej bo z vsebinsko zasnovo, ki temelji na sodobnih principih muzejske interpretacije, ter oblikovalsko postavitvijo, v kateri ne manjka doživljajskih elementov in interaktivnih ter multimedij-skih predstavitev, obiskovalcem Lipice v samem historičnem jedru ponudil povsem novo izkušnjo srečanja z zgodbo konja, Lipice in lipicanca. Muzej so na več kot 300 m2 uredili v objektu t. i. stare depandanse znotraj zgodovinskega stavbnega jedra kobilarne. V njem bodo lahko obiskovalci skozi dramaturško zgodbo 11 tematskih sklopov, združenih v 3 glavne teme in prostorsko skoncentrirano v treh, z barvno simboliko zamejenih prostorih, ki enako kot v življenjskem krogu lipicanca prehajajo od temne, skoraj črne barve v prvem, preko rjave v drugem in do povsem bele v zadnjem prostoru, spoznali vse o Lipici in lipicancu. Muzejska postavitev, ki v vsakem sklopu z glasbo, igro, doživljajskimi, multimedijskmi in interaktivnih elementi ter raznovrstnimi izzivi ponuja različne možnost za spoznavanje vsebine, bo obiskovalce tako nagovorila preko vseh čutil, pri tem pa so snovalci muzeja posebna pozornost namenili najmlajšim. Čeprav bo ogled muzeja v prihodnje tudi izhodiščna točka vodenih ogledov po kobilarni, pa je muzej v celoti zasnovan tako, da bo obiskovalcem omogočal povsem samostojen ogled, v katerem si bo vsak sam izbiral, s pomočjo katerih elementov, koliko časa in kako poglobljeno se bo posvetil posameznim vsebinam. V prvem, uvodnem delu se bo obiskovalec srečal z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. Tu so pojasnjena tudi dejstva o izvoru lipicanca, predstavljeno pa je tudi vsakodnevno življenje konj v Lipici in lipiška jahalna šola. Posebna atrakcija tega dela je model konja v naravni velikosti, na katerem je bo moč tudi v živo preizkusiti, kakšen je občutek na konjskem hrbtu. Skozi bogati interpretati-vni osrednji prostor bo obiskovalce pot pripeljala v zadnji, beli prostor, v katerem ga bo sodobna muzejska postavitev popeljala skozi življenjske prostore lipicanca. V njem bo posebna pozornost namenjena razumevanje Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika z ohranjeno posebno, konjem prilagojeno kulturno krajino, stavbno de- V muzeju bo obiskovalec spoznal celotno zgodbo o Lipici in lipicancih diščino in tudi naravo. Lipikum - muzej lipicanca bodo slavnostno odprli danes ob 19. uri, na Svetovni dan muzejev in predvečer rojstnega dneva Kobilarne. Ob direktorju Kobilarne Tomiju Rumpfu bosta odprtje muzeja s svojo prisotnostjo in kratkim nagovorom počastili mini- strica za kulturo Majda Širca in veleposlanica Kraljevine Norveške v Sloveniji Guro Katharina Helwig Vikor, kulturni program odprtja pa bo popestril glasbeni in baletni nastop Srednje glasbene šole iz Sežane in Baletne plesne skupine Sežana. / SVET Četrtek, 19. maja 2011 13 irska - Elizabeta II. prvi britanski monarh na obisku po odcepitvi Britanska kraljica ob poostreni varnosti začela zgodovinski obisk Skupno z irsko predsednico Mary McAleese je položila venec padlim v boju za irsko neodvisnost DUBLIN - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj prispela na zgodovinski obisk na Irsko. Gre za prvi obisk britanskega monarha na irskih tleh, odkar se je država leta 1922 ločila od Združenega kraljestva. Njen štiridnevni obisk v luči groženj irskih republikanskih odpadnikov spremlja največja varnostna operacija v zgodovini države. Kraljica je v spremstvu soproga princa Filipa prispela na letališče Ca-semen, jugozahodno od Dublina, kjer se je po rdeči preprogi sprehodila mimo častne straže. 85-letna kraljica, ki je za obisk oblekla smaragdno zeleno, tradicionalno irsko barvo, se je nato po zaprtih ulicah Dublina odpeljala proti rezidenci irske predsednice Mary McAleese, kjer je sledil slovesen sprejem. Po kosilu je posadila drevo v spomin na svoj obisk. S princem Filipom bosta stanovala v protokolarni hiši za goste v bližini. Po pogovorih z irsko predsednico, ki si je dolga leta prizadevala za kraljičin obisk na Irskem, sta se skupaj odpravili na eno izmed najbolj občutljivih točk potovanja - v spominski vrt v Du-blinu, posvečenem padlim v boju za irsko neodvisnost. Tako kraljica kot McAleesejeva sta položili venca, sledili sta himni obeh držav. Kraljevi par je imel včeraj na sporedu še obisk univerze Trinity College. Kraljica je na obisk Irske prispela celo stoletje potem, ko je njen dedek Jurij V. kot zadnji britanski monarh obiskal Irsko, ki je bila takrat še del Združenega kraljestva. Po vojni za neodvisnost in odcepitvi Irske leta 1922 so bila pred Irsko in Veliko Britanijo dolga desetletja konfliktov. Ti so bili najhujši na Severnem Irskem, kjer so ostali pod britansko krono. Po desetletjih nasilja med protestanti, ki so se zavzemali za ohranitev Severne Irske znotraj Velike Britanije, in katoličani, ki so se želeli pridružiti Irski, sta strani šele leta 1998 dosegli velikonočni mirovni sporazum. Ta je v pretežni meri končal nasilje in odprl pot tudi izboljšanju odnosov med Veliko Britanijo in Irsko. Potovanje Elizabete II, katerega cilj je dokončna sprava med državama, zaradi strahu pred morebitnimi napadi odpadnikov Irske republikanske armade (Ira), spremlja največja varnostna operacija v zgodovini Irske. V bližini irske prestolnice Dublin so v ponedeljek zvečer našli bombo, ki so jo takoj dea-ktivirali. (STA) Britanska kraljica Elizabeta II. in irska predsednica Mary McAleese polagata venca padlim za irsko neodvisnost v spominskem vrtu v Dublinu ansa eu - Dokončno potrjena pomoč za Portugalsko Bruselj v smeri »mehkega prestrukturiranja« dolga Grčije BRUSELJ - Zasedanje finančnih ministrov EU je včeraj minilo v znamenju ugibanj o dodatni pomoči Grčiji. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je dejal, da je "mehko prestrukturiranje" 330 milijard težkega dolga Grčije možno. Naslednja tranša posojil Grčiji v višini 12 milijard evrov naj bi bila izplačana junija ali v začetku julija. Gre za tranšo iz mehanizma, dogovorjenega maja lani, ki predvideva 110 milijard evrov pomoči Grčiji. Od tega IMF prispeva 30 milijard evrov, preostalo pa EU. V Evropski komisiji so sicer pred dnevi dejali, da koncept "mehkega prestrukturiranja" dolga ne obstaja in odločno zavrnili možnost prestrukturiranja. Prestrukturiranje bi pomenilo odpis dela dolga ali podaljšanje roka za poplačilo ali znižanje obrestnih mer ali kombinacijo vsega tega. V EU sedaj uporabljajo razne druge izraze za prenovo programa pomoči Grčiji, na primer Juncker je včeraj govoril o "mehkem prestrukturiranju", a odločno nasprotoval "bistvenemu prestrukturiranju". V ponedeljek po evroskupini je Juncker dejal, da ne izključuje možnosti dodatnih posojil Grčiji niti podaljšanja roka za poplačilo že izplačanih posojil, če bo država sprejela dodatne ukrepe. Odločitev o dodatni pomoči Grčiji bo predvidoma sprejeta junija. Ministri so sicer včeraj opredelili nova izhodišča za nadaljevanje težavnih pogajanj z Evropskim parlamentom o svežnju šestih zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki predvidevajo krepitev javnofi-nančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. V madžarskem predsedstvu, ki se v imenu držav članic pogaja z Evropskim parlamentom, upajo, da bo parlament včeraj sprejeta izhodišča za pogajanja sprejel pozitivno, saj je dogovor po njihovem mnenju "nujno doreči do konca junija". Med najbolj spornimi točkami v pogajanjih sta vprašanje glasovanja o sankcijah in vprašanje, kam naj se stekajo sankcije za kršitelje javnofinančne discipline in za države s prevelikimi makroekonomskimi neravnovesji. Poleg tega so ministri danes dosegli dogovor o prodaji na kratko. Gre za kompromis o uredbi, ki omogoča prepoved te sporne špekulativne prakse. Dogovor omogoča začetek pogajanj o tem z Evropskim parlamentom, a nekatera odprta vprašanja še ostajajo. Ministri so govorili tudi o predlogu proračuna EU za leto 2012. Evropska komisija predlaga skoraj petodstot-no zvišanje, skupina razvitih držav pa zahteva zamrznitev ali omejitev proračuna. Sicer pa so ministri včeraj dokončno zapečatili program pomoči za Portugalsko, potem ko je politično podporo vseh ministrov unije dobil že v ponedeljek. Program predvideva 78 milijard evrov pomoči v zameno za stroge varčevalne ukrepe na Portugalskem. Prvi obrok posojil tej državi bo izplačan do konca meseca. (STA) Libijski minister za nafto pobegnil iz države TUNIS/KAIRO - Libijski minister za nafto Šukri Ganem, ki pripada režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je zapustil državo in se nahaja v sosednji Tuniziji, so včeraj potrdili viri v tunizijski vladi. Ganem je direktor libijske nacionalne naftne družbe in eden vidnejših članov Ga-dafijeve vlade. "Šukri Ganem je zapustil Libijo. Z avtomobilom je 14. maja vstopil v Tunizijo na mejnem prehodu Ras Dže-dir," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vir v tunizijski vladi. Ganem se nahaja v hotelu na tunizij-skem otoku Džerba in ni skušal kon-taktirati tunizijskih oblasti, je še navedel. Obama pozval k pogajanjem med Izraelci in Palestinci WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši gostil jordanskega kralja Ab-dulaha II. in ob tej priložnosti izjavil, da je v luči zadnjih dogodkov v regiji obnovitev mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci pomembnejša kot kadarkoli doslej. Obama in jordanski kralj sta govorila o zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu oziroma v arabskem svetu, o čemer bo imel ameriški predsednik v četrtek poseben govor. Včeraj je poudaril, da je treba na hitro preoblikovanje na Bližnjem vzhodu odgovoriti z zadostnimi političnimi in gospodarskimi reformami za ustvarjanje delovnih mest in blaginje. Mubarakovo ženo izpustili, ker je predala premoženje KAIRO - Soprogo nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mu-baraka Suzanne, ki so jo minuli teden priprli, so včeraj izpustili na prostost, potem ko je svoje premoženje predala državi, je sporočilo egiptovsko pravosodno ministrstvo. Suzanne Mubarak je državi predala vse svoje premoženje v egiptovskih bankah, to je približno štiri milijone dolarjev. 70-letno Mubarakovo so minuli teden v okviru preiskave o izvoru njenega premoženja začasno priprli. Priprta je bila v bolnišnici v letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, saj je dan po odreditvi pripora doživela srčni infarkt. V isti bolnišnici je v hišnem priporu tudi 83-letni Mubarak, saj ima tudi on težave s srcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tako Mubarak kot njegova soproga sta obtožena, da sta zlorabila svoj položaj in si tako nezakonito pridobila premoženje. Proti nekdanjemu predsedniku poleg tega poteka preiskava o tem, ali je odredil streljanje na protestnike proti režimu. (STA) afera - Generalni direktor v priporu zaradi spolnega nasilja IMF: Strauss-Kahn se ne more sklicevati na diplomatsko imuniteto NEW YORK - Tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) William Murray je v ponedeljek sporočil, da je bil generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn v New Yorku, kjer naj bi zagrešil spolni napad, na zasebnem obisku in se ne more sklicevati na diplomatsko imuniteto. Newyorška sodnica Melissa Jackson je v ponedeljek odločila, da bo 62-letni Strauss-Kahn ostal v priporu vsaj do novega zaslišanja pred sodiščem v petek. Preselili so ga v zapor na otoku Rikers, kjer so ljudje zaprti med čakanjem na sojenje. Zaradi lastne varnosti je zaprt v samici, med sprehodi pa ga spremlja paznik. Preostali, manj znani zaporniki, se sicer gne-tejo v kasarniških spalnicah s po 50 posteljami. Strauss-Kahn naj bi v soboto okrog poldneva po krajevnem času v newyorškem hotelu Sofitel spolno napadel 32-letno sobarico po rodu iz Afrike. Tožilec John McConnell je povedal, da je žrtev podala trden in podroben opis nasilnega napada, kar naj bi podprli tudi laboratorijski foren-zični dokazi. Strauss-Kahna so v nedeljo od- peljali v policijski laboratorij v Brooklyn, kjer so mu med drugim odvzeli vzorce DNK. Njegov odvetnik Benjamin Brafman pa je po drugi strani menil, da je zelo verjetno, da bo Strauss-Kahn na koncu opran krivde. O dogajanju v luksuznem apartmaju na vrhu hotela Sofitel kroži veliko nepotrjenih zgodb, v policijskem poročilu o dogodku, ki navaja trditve domnevne žrtve, pa piše, da je Strauss-Kahn po vstopu sobarice najprej zaprl vrata, nato pa naj bi žensko brez dovoljenja zagrabil za prsi in jo skušal sleči. Kasneje jo je zagrabil za mednožje in jo spolno napadel, pri čemer naj bi se njegov penis dvakrat dotaknil njenih ust. Obtožnica zajema dve točki kriminalnega spolnega dejanja, dve točki spolne zlorabe ter po eno točko poskusa posilstva, nezakonitega odvzema prostosti in nasilnega dotikanja. Zaradi tega Strauss-Kahnu grozi do 25 let zapora. Strauss-Kahn pred sodnico ni govoril, njegov odvetnik pa je povedal, da zanika vso krivdo, ter predlagal, da se ga izpusti po plačilu milijona dolarjev varščine, kar bi plačala njegova soproga Anne Sinclair. Njegov odvetnik je sodnico prepričeval, naj ga izpusti, ker je do sojenja pripravljen ostati v New Yorku pri hčerki in predati potni list. Brafman je dejal, da njegova stranka nikakor ni želela na hitro pobegniti iz New Yorka v Pariz. Vozovnico za sobotni let, s katerega so ga odpeljali policisti, je namreč imel že od prej. Potem ko je zapustil hotel, naj bi šel na kosilo s hčerko, trdi odvetnik in pravi, da za seboj ni pustil mobilnega telefona, ampak naj bi imel dva in je sam poklical v hotel, če so morda našli drugega. Tako so tudi izvedeli, da je na letalu za Pariz. Za sodnico je bilo zaskrbljujoče dejstvo, da je bil na letalu, ter je zavrnila varščino. Finančni ministrici Avstrije in Španije sta včeraj v Bruslju ostro komentirali aretacijo prvega moža Mednarodnega denarnega sklada Dominiqua Strauss-Kahna. Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je menila, da bi moral Strauss-Kahn premisliti o odstopu zaradi škode, ki jo povzroča ugledu institucije. Tudi francoski premier Francois Fillon je bil včeraj kritičen do Strauss-Kahna. (STA) arktika - Zaradi ležišč nafte in plina Danska načrtuje razširitev epikontinentalnega pasu na območje severnega tečaja KOEBENHAVN - Danska načrtuje razširitev svojega epikontinentalnega pasu, tako da bi ta zajemal tudi morsko dno na območju severnega tečaja, je izjavila danska zunanja ministrica Lene Espersen. Uradno naj bi Danska svoje zahteve do leta 2014 predložila Komisiji ZN za določanje epikontinentalnega pasu, razkriva osnutek danske Arktične strategije. Espersenova je potrdila, da Danska skupaj z Grenlandijo in Ferskim otočjem razvija t.i. Arktično strategijo za obdobje od leta 2011 do 2020, ki jo bodo objavili sredi junija. Ker gre za dokument v nastajanju, ki mora pred morebitnim sprejetjem prestati še parlamentarno razpravo, ga ni želela komentirati. Novico, da dansko ministrstvo za zunanje zadeve obravnava strategijo določitve danskega epikontinen-talnega pasu in prilastitve severnega tečaja je včeraj objavil danski spletni dnevnik Information. Ministrica je pri tem pojasnila, da se strategija ne nanaša neposredno na sam severni tečaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Danska se bo tako v primeru sprejetja Arktične strategije v borbi za lastništvo morskega dna na območju severnega tečaja in čim bolj ugodno opredelitev strateško pomembnega epikontinentalnega pasu pridružila Kanadi, Norveški, Rusiji in ZDA. Področje zaradi taljenja večnega ledu, tehnološkega napredka in posledično vse lažjega dostopa do domnevno velikih zalog zemeljskega plina in nafte pod morskim dnom Arktike postaja vse bolj strateško pomembno in se zanj zanima čedalje več v okolici ležečih držav. Pod arktičnim morskim dnom naj bi se po ocenah ameriških geologov nahajalo za približno 90 milijonov sodčkov nafte in za približno 30 odstotkov svetovnih še neodkritih zalog zemeljskega plina. (STA) 1 4 Sreda' 18- maJa 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu m W l%l lnrf llltfllk W W kil V k I UIIIIV.HI lil Ul II V.UJIU V I lll\l V ^ V_ I IJ KAJ V_j W li-1 V Gorici novo razmerje moči, gorica pokrajinske volitve - Politični in družbeni predstavniki ocenjujejo izid Nesporen poraz delo na terenu se je obrestovalo de/ne DS presegla zastavljene cilje, volivci SSk sledili navodilom, SEL s čisto vestjo, SKP pogreša vidljivost »V Gorici smo priča povsem novemu razmerju moči. Demokratska stranka ima odločno največ podpore in glasov, skoraj deset odstotkov več kot Ljudstvo svobode. To nam mora biti popotnica za občinske volitve, ki bodo prihodnje leto in na katerih moramo odločno ciljati na zmago«. Goriški občinski tajnik Demokratske stranke (DS) Giuseppe Cingolani ne prikriva zadovoljstva nad uspehom Enrica Gherg-hette in njegove koalicije na pokrajinskih volitvah. »Rezultat Demokratske stranke in sploh levosredinskega zavezništva je izreden. Nizka volilna udeležba nam je nedvomno pomagala, vprašati pa se moramo, zakaj je desna sredina izgubila tako visoko število glasov. Odgovor je zelo enostaven, ljudje so se naveličali župana Ettoreja Ro-molija in njegovih neuresničenih obljub,« pravi Cingolani in ugotavlja, da je k uspehu DS v Gorici prispevalo tudi delo na teritoriju. »Vso volilno kampanjo so bili naši kandidati med ljudmi, pogovarjali so se z njimi, prisluhnili njihovim zahtevam. K uspehu je nedvomno prispevala tudi svežina naših kandidatov, saj jih je bilo pet na sedem mlajših od štirideset let. Volivci so nam zaupali, zdaj pa imamo eno leto časa, da se na najboljši način predstavimo Go-ričanom za občinske volitve,« poudarja Cingolani, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco pa pojasnjuje, da se je DS vrasla v teritorij. »Prejeli smo enak odstotek glasov kot Oljka pred petimi leti, kar pomeni, da je dosedanji pokrajinski odbor delal zelo dobro,« pravi Greco. »Izvolitev štirih slovenskih pokrajinskih svetnikov je nedvomno nekaj enkratnega, DS pa je z uveljavitvijo svojih treh kandidatov slovenske narodnosti dokazala, da je zbirna stranka tako za Slovence kot Italijane in Furlane,« poudarja pokrajinski koordinator Slovencev v DS Aleš Wal-tritsch in opozarja, da je Vesna Tomsic dosegla doslej najvišji odstotek glasov v za-grajskem okrožju (52,2 odstotka), prijetno presenečenje pa predstavlja zlasti izvolitev Aljoše Sosola. »Zelo dobro se je odrezala tudi Mara Černic,« še ugotavlja Wal-tritsch, ki opozarja, da se je desna sredina predstavila s slabimi kandidati, kar je po njegovem mnenju prispevalo k tako nizki volilni udeležbi. »Za slovensko komponento DS je odličen rezultat dosegla tudi Elena Cettul, ki je bila izvoljena v občinski svet v Ronkah,« pravi Waltritsch in opozarja, da je slovenska komponenta DS presegla zastavljene cilje, zato pa si zasluži primerno zastopanost tudi na izvršni ravni. Z volilnim izidom je zadovoljen tudi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti (SSk) Julijan Čavdek. »Čeprav nam je Enrico Gherghetta obljubil podpredsedniško mesto, se s tem nismo obremenjevali, pač pa smo vse svoje moči vložili v volilno kampanjo. Štandreška sekcija SSk je opravila izredno delo, sploh pa je Mara Černic svojo kampanjo izpeljala zelo dobro,« pravi Čav-dek in ugotavlja, da so se volivci SSk držali predvolilnih navodil. »Svojim članom in volivcem smo pred volitvami pojasnili vsebino dogovora z Demokratsko stranko, ki so jo nato množično volili, kar dokazujejo izidi v Doberdobu, Sovodnjah in Šte-verjanu. To se nedvomno kaže tudi pri izvolitvi Aljoše Sosola, tako da je zadovoljstvo tokrat nedvomno obojestransko,« pravi Čavdek, ki priznava, da je k uspehu leve sredine prispevala nizka volilna udeležba. »Na voliščih ni bilo predvsem volivcev desne sredine. Stefano Cosma je verjetno dosegel zastavljeni cilj, kar pa ne more veljati za Simonetto Vecchi, ki je vodila premalo odločno volilno kampanjo,« pravi Čavdek. »Rezultat Zveze levice je dober, škoda, da ni prišlo - ne po naši krivdi - do skupnega nastopa z Levico, ekologijo in svobodo (SEL). V prihodnosti je sodelovanje seveda možno, vendar imam občutek, da se SEL čuti močan, zato pa ni motiviran za navezovanje stikov z ostalimi strankami levice,« pravi tajnik doberdobskega krožka SKP in član pokrajinskega vodstva SKP Viljem Gergolet in ugotavlja, da je Zveza levice dosegla zelo dober rezultat ravno v Doberdobu. »Upoštevajoč pesimistične napovedi, smo bili na pokrajinskih volitvah relativno uspešni, pri tem pa je treba opozoriti, da nas zelo oškoduje majhna vidljivost, ki jo imamo na državni in krajevni ravni,« zaključuje Gergolet, pokrajinski tajnik SKP Alessandro Saullo pa opozarja, da je Zveza levice kljub vsemu znala prisluhniti potrebam teritorija in volivcem ponuditi kandidate, ki so bili vredni zaupanja. »Naša stranka - SEL - je bila ustanovljena konec lanskega leta, zato pa je osem odstotkov zbranih glasov zelo dober rezultat,« pravi pokrajinska koordinatorka Levice, ekologije in svobode (SEL) Loredana Panariti in glede kritik iz vrst Zveze levice pojasnjuje, da so začetno iskali pot dialoga, vendar niso bili uspešni. »V Tržiču smo predlagali primarne volitve za do- ločitev županskega kandidata, toda našega predloga niso niti vzeli v poštev. Nato smo se odločili za samostojen nastop in med kampanjo z razliko od drugih nismo bili nikakor agresivni, zato imamo povsem čisto vest,« pravi Panaritijeva. SEL je v pokrajinski svet izvolil dva pokrajinska svetnika, kar je uspelo tudi Italiji vrednot. »Dosegli smo najboljši rezultat Italije vrednot na državni ravni,« opozarja koordinatorka Di Pietrove stranke Donatella Gironcoli. V prihodnjih dneh se bodo predstavniki Levice, ekologije in svobode in Italije vrednot sestali s predsednikom Gherghetto, saj naj bi jima pripadalo po eno odborniško mesto. Zadovoljstvo nad izvolitvijo štirih slovenskih svetnikov izražata pokrajinska predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Livio Semolič in Sveta slovenskih organizacij (SSO)Walter Bandelj. »To daje naši skupnosti veliko vidljivost in še večjo odgovornost, saj so slo- venske kandidate podprli tudi italijanski volivci. Zelo pomembno je dejstvo, da smo Slovenci složno nastopili na listah vse-državnih strank, kjer je prišel do izraza njihov večkulturni značaj, ki ga bodo znali naši izvoljeni predstavniki nedvomno še dodatno ovrednotiti,« pravi Semolič, ki se za opravljeno delo zahvaljuje Marku Marin-čiču in Marku Jarcu, hkrati pa izraža zaskrbljenost, da je bila volilna udeležba zelo nizka tudi v občinah, kjer je državljanska zavest zelo močna. »Pri SSO in rajonskem svetu za Podgoro smo zadovoljni z izidi in z izvolitvijo Aljoše Sosola v pokrajinski svet. Njegova uveljavitev je sad združitve moči in sodelovanja, ki se je nedvomno obrestovalo,« pravi Bandelj in opozarja, da bodo morale politične sile leve sredine pridobljeno enotnost še dodatno okrepiti, saj se je treba na najboljši način pripraviti na občinske volitve, ki bodo v Gorici prihodnje leto. Danjel Radetič pokrajinske volitve - Primerjava z letom 2006 Nizka volilna udeležba pomagala zlasti Slovencem Na izide pokrajinskih volitev je odločilno vplivala nizka volilna udeležba, ki je popolnoma spremenila razmerje moči znotraj posameznih strank in ki je nedvomno pripomogla tudi k izvolitvi kandidatov slovenske narodnosti. Pred petimi leti, ko je glasovalo približno dvajset odstotkov volilnih upravičencev več, je Demokratska stranka izvolila večino svojih pokrajinskih svetnikov na Trži-škem, letos pa so ji ostali zvesti predvsem volivci iz goriške občine, kjer so demokrati vložili v volilno kampanjo veliko energij. Pred petimi leti je tako na listi Oljke v okrožju za Štandrež in Rojce kandidiral Mario Brescia in zbral 943 glasov (30,45 odstotka), kar mu ni zadostovalo za izvolitev. Letos se je v istem okrožju predstavila Mara Černic, ki je bila v pokrajinski svet izvoljena s 661 glasovi (36,16 odstotka). V Štandrežu in na Roj-cah je poleg Černičeve kandidiral še en predstavnik slovenske narodne skupnosti; Paolo Nanut se je predstavil na listi SKP-SIK, podprlo pa ga je 85 volivcev (4,65 odstotka). Tudi v zagrajskem okrožju je očiten padec števila volivcev. Vesna Tom-sic, kandidatka Demokratske stranke, je v nedeljo in ponedeljek zbrala 1.104 gla- sove (52,2 odstotka), njen predhodnik Marco Jarc pa je pred petimi leti prejel 1.556 glasov (44,69 odstotka). Leta 2006 je bil v zagrajskem okrožju izvoljen tudi Marko Marinčič, ki je zbral 248 glasov (7,12 odstoka), letos pa se je na listi Levice, ekologije in svobode uveljavil Mario Lavrenčič, ki ga je podprlo 277 volivcev (13,1 odstotka). V Doberdobu je na listi Finijeve stranke FLI kandidiral Marino Ferfolja, ki je zbral 40 glasov (1,89 odstotka); Ferfolja se je volivcem predstavil tudi v drugem ronškem okrožju, kjer je prejel 37 glasov (1,24 odstotka). V pokrajinskem svetu bo letos slovensko narodno skupnost predstavljal še Aljoša Sosol; kandidiral je drugem goriškem okrožju, ki zaobjema Podgoro, Stražce, Štmaver, Oslavje in Pevmo, zbral pa je 542 glasov (33,01 odstotka). Pred petimi leti je v istem okrožju kandidiral Marco Braida, ki ga je podprlo 873 volivcev (29,37 odstotka), kar pa ni bilo dovolj za izvolitev. Za pokrajinski svet je poleg La-vrenčiča Levica, ekologija in svoboda imela še dva slovenska kandidata. Marjan Sosol je v severnem delu Gorice zbral 162 glasov (8,6 odstotka), Loredano Pa-nariti pa je v Škocjanu podprlo 250 volivcev (8,01 odstotka). (dr) sredine »Precejšen upad konsenza za mojo stranko - Ljudstvo svobode - me seveda ne veseli, menim pa, da je desnosredinska koalicija v glavnem obdržala pozicijo. V Gorici imamo še vedno večino, saj stranka Futuro e liberta ostaja del koalicije. Edini občinski svetnik te stranke, ki je pred nedavnim ustanovil svojo skupino, je namreč izjavil, da ostaja zvest večini.« Tako je včeraj izjavil goriški župan Ettore Romoli, ki se z izidom pokrajinskih volitev v vidiku volilne preizkušnje prihodnjega leta v Gorici ne preveč obremenjuje. Romoli trdi, da ga prepričljiva zmaga Enrica Gherghette v prvem krogu ni presenetila, »čeprav je v zadnjih dneh pred volitvami kazalo, da je naša protikandidatka Simonetta Vecchi nadoknadila zaostanek in da bi lahko ciljala tudi na balotažo«. »Iskreno si moramo povedati, da so bile pokrajinske volitve na Goriškem popolna anomalija. Padec volilne udeležbe, zaradi katerega običajno nastrada ravno desna sredina, je bil tokrat ogromen in šokanten. Zaradi tega je težje tudi razbirati rezultate,« še zatrjuje Romoli in hkrati prizna, da je Demokratska stranka v Gorici dosegla pomemben uspeh: »Odlično se je odrezala tudi Severna liga, Stefano Cosma pa je dosegel dober osebni rezultat.« Pokrajinski koordinator Ljudstva svobode, Gaetano Valenti, ocenjuje, da je rezultat pokrajinskih volitev z uveljavitvijo Enrica Gherghette nesporen poraz za Ljudstvo svobode. K temu dodaja prepričanje, da je Vecchijeva plačala zamudo, s katero so predstavili njeno kandidaturo, in tudi dogajanje v desni sredini na deželni in državni ravni. »Bila je dober kandidat. Kot izraz občanske liste bi morala biti dodana vrednost za složno koalicijo. Stvar se žal ni obnesla,« še ocenjuje Valenti in opozarja, da je Ljudstvo svobode nazadovalo predvsem v občinah, kjer so ljudje glasovali samo za pokrajino: »Volivci Ljudstva svobode ne čutijo posebne bližine v odnosu do te javne ustanove.« Valenti še poudarja, da se bo morala stranka v vidiku bližajočih se občinskih volitev zamisliti nad upadom konsenza v Gorici, ključna pa bo po njegovem mnenju složnost desne sredine. Med dobrimi rezultati desne sredine navaja zmago v Gradežu in Vilešu ter izid v Tržiču, kjer se je kandidatka desne sredine Annamaria Cisint prebila v drugi krog. »Rezultati ne potrebujejo veliko komentarjev. Volivci so nagradili naše delovanje na teritoriju,« izid volitev komentira Stefano Ceretta, tajnik goriške sekcije Severne Lige. »V krajih na desnem bregu Soče smo dosegli zavidljive rezultate, tudi v občinah, kjer tradicionalno ne glasujejo za nas. Če izključimo tri občine (slovenske, op.ur.), smo povsod presegli deset odstotkov glasov,« je zadovoljen Ceretta. (Ale) Izidi pokrajinskih volitev v Gorici in treh slovenskih občinah Gorica Doberdob Sovodnje Števerjan št. glasov % št. glasov % št. glasov % št. glasov % Enrico Gherghetta 7.122 46,80 606 82,23 693 81,91 280 71,98 Simonetta Vecchi 6.062 39,83 91 12,35 126 14,89 72 18,51 Stefano Cosma 2.034 13,37 40 5,43 27 3.19 37 9,51 BELE 172 9 13 11 NEVELJAVNE 616 20 21 19 VOLILNA UDELEŽBA 2011 16.006 51,87 766 61,04 880 59,78 419 56,85 VOLILNA UDELEŽBA 2006 25.175 79,34 1.083 85,55 1.282 85,01 611 82,79 / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. maja 2011 1S pokrajinski svet - Sestava Novi obrazi in dva preživela S. Vecchi S. Cosma D. Gironcoli A. Ferletic V. Tomsic A. Zanella t v t* f " ti S. Cumin S. Soranzio M. Černic M. Mazzoni F. Delbello A. Sosol G. Falanga B. Della Pietra M. Lavrenčič E. Bullian F. Russiani G. Clama G. Nicoli D. Obizzi P. Silli D. Bernardis M. Bevilacqua F. Zotti Ko bo potrjeni predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta sklical prvo zasedanje pokrajinskega sveta, bo pred sabo dobil večinoma nove obraze. Pokrajinski svet je namreč popolnoma prenovljen, saj sta bila po petih letih potrjena le Gennaro Falanga in Fabio Delbello, ki sta bila izvoljena na listi Demokratske stranke v Štarancanu oziroma Tržiču. Večina njunih dosedanjih kolegov v pokrajinskem svetu sicer ni kandidirala, redki kandidati pa so ostali brez izvolitve. V primerjavi z lanskim mandatom je pokrajinski svet tudi pomlajen, saj se je srednja starost svetnikov precej znižala. Najmlajši svetnik ima komaj 23 let, nekaj pa jih je starih manj kot štirideset let. Nekoliko drugačna je tudi politična opredeljenost svetnikov. Kar se večine tiče, je Oljka pred petimi leti imela deset svetnikov, Demokratska stranka pa jih zdaj ima devet. Leta 2006 so po enega svetnika imeli SIK, SKP, Zeleni in Upokojenci; po novem imata po dva svetnika Levica, ekologija in svoboda in Italija vrednot, enega pa ima Zveza levice, ki združuje SIK in SKP. V desni sredini ima največ svetnikov - štiri - Ljudstvo svobode, eden pripada stranki UDC, trije pa Severni ligi, ki je pred petimi leti v pokrajinskem svetu imela samo enega svojega predstavnika. Na listi Demokratske stranke so bili v pokrajinski svet izvoljeni Vesna Tomsic, Alessandro Zanella, Savio Cumin, Sandro Soranzio, Mara Černic, Mauro Mazzoni, Fabio Delbello, Aljoša Sosol in Gennaro Falanga, na listi Italije vrednot Donatella Gironcoli in Andrea Ferletic, na listi Levice, ekologije in svobode Bianca Della Pietra in Mario Lavrenčič, na listi Zveze levice Enrico Bullian, na listi UDC Fabio Russiani, na listi Ljudstva svobode Giorgio Clama, Giuseppe Nicoli, Dario Obizzi in Pierpaolo Silli, na listi Severne lige Diego Bernardis, Marialuisa Bevi-lacqua in Franco Zotti. Omenjenim svetnikom je treba dodati še neizvoljena predsedniška kandidata Simonetto Vecchi in Stefana Cosmo. (dr) pokrajina - Andrea Ferletic V novem pokrajinskem svetu vnuk nekdanjega župana v Doberdobu V novem pokrajinskem svetu bo sedel tudi vnuk nekdanjega doberdob-skega župana Miroslava Ferletiča. Imenuje se Andrea Ferletic, izvoljen pa je bil na listi Italije vrednot v okrožju za Šta-rancan. Podprlo ga je 284 volivcev, kar odgovarja 9,89 odstotka glasov, oddanih v štarancanskem okrožju. S svojimi 23 leti je najmlajši pokrajinski svetnik. »Moj ded je bil prvi doberdobski župan po drugi svetovni vojni, jaz pa od otroštva živim v Štarancanu, kjer sta si uredila dom moj oče in moja mama,« pravi Andrea, ki slovenščine ne obvlada, saj živi v popolnoma italijanskem okolju, zaradi česar ni imel zadostnih stikov s slovenskim jezikom, da bi ga usvojil. Njegova mama poleg tega izhaja iz družine, ki je po rodu iz južne Italije, tako da je bil doma pogovorni jezik italijanščina. Andrea Ferletic je sicer študent zgodovine na Tržaški univerzi ter aktiven član okoljevarstvene organizacije Legambiente in kulturnega združenja Rete attiva. (dr) tržič - Priprave na drugi krog Kandidatki začenjata lov na glasove Volilna kampanja v občini Tržič se po krajšem premoru ponovno začenja. Leva sredina in desna sredina imata dva tedna časa, da prepričata tržiške volivce, naj se odločijo za eno izmed dveh kandidatk, ki sta se prebili do balotaže. Silvia Altran, ki jo podpirajo Demokratska stranka, Italija vrednot, lista Responsabilmente con Silvia, Federacija levice in Socialisti je v prvem krogu prejela 41,63 odstotka glasov, njena tekmica Annamaria Cisint (Ljudstvo svobode, Severna liga, Obiettivo Rinnoviamo Monfalcone, lista Tricolore in Upokojenci) pa je prepričala 35,53 odstotka volivcev. Balotaža, na kateri bodo volivci izbrali tržiško županjo, bo potekala v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. maja. Kandidatki bosta do takrat ponovno predstavili svoja programa in načrte za razvoj tržiške občine, obenem pa bosta skušali na volišča priklicati volivce, ki v prvem krogu niso glasovali. Podobno kot v drugih krajih pokrajine je bila namreč tudi v Tržiču volilna udeležba dokaj nizka, (okrog 64 odstotkov), čeprav so bile v preteklosti občinske volitve v »mestu ladjedelnic« močno občutene. Zelo možno je, da je na nizko udeležbo vplivalo ravnanje strank na državni ravni, mnogi pa so tudi prepričani, da politika nima odločilnega vpliva na usodo mesta. »Saj se nič ne spremeni,« pravijo mnogi občani, ki v nedeljo in ponedeljek niso oddali svojega glasu. Kakorkoli že, koaliciji še nista vrgli puške v koruzo in sta se že začeli pripravljati na odločilna dva tedna volilne kampanje. Tako leva sredina kot desna sredina ocenjujeta možne naveze z listami, ki so v prvem krogu podprle druge kandidate. Vse je še pod vprašajem, bolj razumljivo pa bi seveda bilo, če bi Levica ekologija in svoboda, ki je kandidirala Gio-vannija Iacona, ter Komunistični in antikapitalistični blok, ki je kandidiral Alessandra Perroneja, podprla levo sredino in torej Altranovo. »Menim, da bi levica v tej fazi lahko podprla našo kandidatko,« je povedal goriški pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco, ki je prepričan, da je Silvia Altran lahko atraktivna tudi za druge volivce. Za Altranovo bi lahko na primer glasovali somišljeniki liste Cittadini per Monfalcone, ki je bila v prejšnjih letih del večine, ki je vodila občino, neznanka pa so tudi volivci Luigija Blasiga, ki so ga podprle liste CambiAmo Monfalcone, Nuovo Polo in Altra Monfalcone. Me-kdanji tržiški župan Blasig je povedal, da bodo o tem odločali skupaj z raznimi predstavniki list, ki so v nedeljo in ponedeljek skupno zbrale 14 od-stotokov glasov Tržičanov. ronke - Župan Novega odbora še ni imenoval Kandidat leve sredine v Ron-kah Roberto Fontanot, ki so ga podpirale Demokratska stranka, lista Insieme per Ronchi ter Levica ekologija in svoboda, je ponovno prepričal volivce. Po petletnem mandatu na čelu občinske uprave je namreč zmagal s 57,95 odstotka glasov, medtem ko je njegov glavni protikandidat Davide Rega (Ljudstvo svobode, Nuovo polo) obtičal na 14,42 odstotka glasov. Spričo teh podatkov bi desna sredina s težavo lahko zanikala prevlado Fontanotove koalicije, ki je prepričljivo zmagala kljub temu, da sta Italija vrednot in Federacija levice šli svojo pot. Hkrati je nizka volila udeležba (64,18 odstotka upravičencev, kar je drugi najslabši rezultat v pokrajini) tudi v Ron-kah pokazala, da so občani odtujeni od politike in da bi morali upravitelji ta pojav upoštevati. Da je nizka volilna udeležba vplivala na izid volitev, je opozoril tudi Davide Rega, ki pa je pristavil, da voljo občanov spoštuje in da bo z bitko nadaljeval v občinskem svetu. Fontanot medtem uživa svoj trenutek zmagoslavja. Povedal je, da trenutno ni še določil svoje od-borniške ekipe. »Privoščil si bom dan počitka, nato pa bom ocenil, kako naprej. Lahko pa že vnaprej povem, da bodo vse liste, ki so delale za dosego te zmage, primerno zastopane,« je izjavil Fontanot. Nov občinski svet bodo sestavljali: županski kandidati Davide Rega, Michele d'Urso (Severna liga), Fabio Damonte (Italija vrednot), Maurizio Volpato (Citta Comune), Luigi Bon (Federacija levice). Listo Insieme per Ronchi bosta zastopala Livio Vecchiet in Mauro Benvenu-to, LES pa Massimiliano Violin. Največ svetnikov je bilo izvoljenih na listi DS, in sicer Enrico Masara, Gianluca Masotti, Sara Bragato, Elena Cettul, Livio Formentin, Vit-torio Pella, Lucio Aiani, Francesco Pisapia in Flavia Iacchini Bozzi. Listo Citta Comune bo zastopal Umberto Miniussi, na listi Nuovo Polo je bil izvoljen Onofrio Car-marda, za Ljudstvo svobode pa Bat-tista Tarantino. Sestava bi se v resnici lahko spremenila, če bi Fonta-not med svetniki izbral nekaj članov svojega odbora. Pokrajinske volitve na Goriškem (izidi po okrožjih) predsedniški Enrico Simonetta Stefano predsedniški Enrico Simonetta Stefano kandidat Gherg hetta Vecchi Cosma kandidat Gherg hetta Vecchi Cosma št. glasov % št. glasov % št. glasov % št. glasov % št. glasov % št. glasov % 1. KRMIN I 1.Ü91 45,55 956 39,92 34S 14,53 13. TRŽIČ I 1.184 44,95 1.219 46,2S 231 S,77 2. KRMIN II 1.3Ü2 49,77 1.011 3S,65 3Ü3 11,5S 14. TRŽIČ II 1.268 5Ü,96 1.007 4Ü,47 213 S,56 3. FARA 1.4S2 4S,S9 1.219 4Ü.22 33Ü 1Ü,S9 15. TRŽIČ III 1.420 52,Ü5 1.092 4Ü,Ü3 216 7,92 4. GORICA I 936 45,4S 816 39,65 3Ü6 14,S7 16. TRŽIČ IV 1.271 5Ü,S4 1.019 4Ü,76 210 S,4Ü 5. GORICA II 1.ÜS1 49,34 817 37,29 293 13,37 17. TRŽIČ V 1.404 51,77 1.082 39,9Ü 226 S,33 6. GORICA III 1.25S 5Ü,79 940 37,95 279 11,26 18. ROMANS 1.923 52,6S 1.495 4Ü,96 232 6,36 7. GORICA IV 723 4Ü,32 818 45,62 252 14,Ü5 19. RONKE I 2.232 59,95 1.143 3Ü,7Ü 348 9,35 8. GORICA V 1.125 46,35 945 3S,94 357 14,71 20. RONKE II 2.427 63,S5 1.109 29,1S 265 6,97 9. GORICA VI 1.1S5 51,79 834 36,45 269 11,76 21. ZAGRAJ 1.947 74,54 531 2Ü,33 134 5,13 10. GORICA VII S14 41,Ü3 892 44,96 27S 14,Ü1 22. ŠKOCJAN I 2.660 65,99 1.097 27,21 274 6,SÜ 11. GRADIŠČE 1.654 53,ÜÜ 1.050 33,64 417 13,36 23. ŠKOCJAN II 1.541 49,S4 1.111 35,93 440 14,23 12. GRADEŽ 1.244 39,62 1.484 47,26 412 13,12 24. ŠTARANCAN 2044 63,Ü7 1.042 29,7Ü 258 7,33 SKUPNO 35.392 52,81 24.729 36,90 6.891 10,28 1 6 Sreda, 18. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Romunski državljan pristal v zaporu nova gorica Tatu zalotili s polnim Evropske produkte avtom ukradenega orodja ¿obm puri V Buttriu je ukradel štiri konjska sedla, dva loka, puščice, rezkalnika, varilnik in še marsikaj GOAP-u Plen je bil vreden vsaj 3.500 evrov gorica - Globa za kolesarko Mestni redar št. 26 že spet neusmiljen Legendarni goriški redar št. 26 (alias Michele Furlan), se tudi tokrat ni izneveril svojemu slovesu. Včeraj dopoldne je najstrožji redar poveljstva mestne policije v središču Gorice kaznoval kolesarko, ki je peljala deklico na kolesu, čeprav nanj ni pritrdila otroškega sedeža. Mestni redar je seveda ravnal v skladu s pravili, saj je uporaba otroškega sedeža predvidena v prometnem zakoniku in je iz varnostnih razlogov obvezna, kolesarka pa verjetno ni pričakovala, da bo zaradi tega dobila denarno kazen. Redar, ki se je tudi sam peljal s kolesom, je žensko ustavil okrog 11. ure na križišču pri goriškem sodišču, oz. med Ulico Sauro in Ulico XXIV Mag-gio. Opazil je, da je kolesarka na zadnji strani kolesa peljala deklico osnovnošolske starosti, ki ni imela čelade, ob tem pa kolo ni bilo opremljeno z obveznim otroškim sedežem. Zato je kolesarko nemudoma ustavil in ji izrekel globo, kot je razvidno iz fotografije, ki jo je našemu časopisu posredoval bralec. Redar v akciji gorica - Na oddelku za prevencijo Manj čakanja Uvedli nov protokol za pridobitev posebnega vozniškega dovoljenja Manj čakalnih vrst in nevšečnosti za občane, ki morajo podaljšati ali pridobiti posebno vozniško dovoljenje. To je cilj novega operativnega protokola, ki ga uvaja oddelek za preventivo pri goriškem zdravstvenem podjetju v zvezi s postopkom za podaljšanje ali pridobitev posebnih vozniških dovoljenj. Od ponedeljka, 30. maja, se bo na kolokvij z osebjem službe za preverjanje psihofizičnih zmogljivosti občanov, ki potrebujejo posebno vozniško dovoljenje (npr. zaradi bolezni ali starosti), treba predhodno naročiti. Naročila sprejemajo na zeleni številki deželnega telefonskega centra 800-423445, zainteresirani pa se lahko obrnejo tudi na okenca CUP goriškega zdravstvenega podjetja, ki delujejo v Gorici in Tržiču. V okencih CUP v Krminu, Gradišču in Gradežu naročil ne bodo sprejemali. Z goriškega zdravstvenega podjetja sporočajo, da je naročanje že mogoče, tako da interesenti lahko že kličejo na zeleno številko deželnega telefonskega centra, ki se bo s 1. junijem letos spremenila. Od tega dne dalje bodo morali interesenti klicati na zeleno (brezplačno) telefonsko številko 848-448884. Po predhodnem kolokviju bodo občani prejeli list z navodili in datumom zdravstvenega pregleda za pridobitev vozniškega dovoljenja, ki ga bo opravila goriška zdravstvena komisija. Za dodatne informacije o tovrstnih storitvah goriškega zdravstvenega podjetja lahko zainteresirani pokličejo tel. 0481-592815 ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 12.30 in 13.30. Služba za preverjanje psihofizičnega stanja občanov, ki potrebujejo posebno vozniško dovoljenje, deluje na novem sedežu oddelka za prevencijo goriškega zdravstvenega podjetja v Ulici Vittorio Veneto 169 (v pritličju poslopja A). Konjska sedla, loka, puščice, rezkalnika, polnilec baterij, varilnik in še marsikaj so odkrili goriški karabinjerji v avtomobilu romunskega državljana, ki so ga včeraj ponoči ustavili v Gorici in mu odvzeli prostost. M.F.P., ki je star 39 let, naj bi bil odgovoren za tatvino, do katere je v prejšnjih dneh prišlo v kraju Buttrio pri Vidmu, možno pa je, da je pred tem zagrešil tudi nekaj drugih tatvin na deželnem teritoriju. Karabinjerji goriškega poveljstva so moškega, ki ima stalno bivališče v Romuniji, prijeli v noči med ponedeljkom in torkom v okviru rednih kontrol, ki so jih opravljali v Ulici Trieste v Gorici. Avtomobil znamke Opel astra s francoskimi registrskimi tablicami, ki je vozil v smeri proti štan-dreškemu krožišču (verjetno je bil namenjen v Slovenijo), so ustavili okrog 2.30 blizu veleblagovnice Bernardi. Po pregledu dokumentov so moškemu, ki je v preteklosti že imel težave s pravico zaradi kraje in prodaje ukradenega blaga, pregledali še avtomobil. V njem so našli presenetljivo količino raznih predmetov in orodja. Po navedbah poročnika goriških karabinjerjev Paola Banzattija je moški v prtljažniku in na zadnjih sedežih imel dva loka, tul s puščicami, štiri konjska sedla, dva rezkalnika, varilnik, polnilec baterij, sveder, električni zavijač in škatlo z lesarskimi dleti, ki so bili skupno vredni kakih 3.500 evrov. »Ugotovili smo, da so bili ti predmeti predmet tatvine, do katere je prišlo pred dvema dnevoma v konjeniškem centru v Buttriu,« je povedal Ban-zatti in nadaljeval: »Ob tem je Romun imel v avtu še motorko, pištolo-igračko, žepni nož, digitalno fotokamero, USB ključke, škarje, izvijače, svetilke in drugo orodje, ki ga je uporabljal za vlome. Preverjamo, ali so bili tudi ti predmeti predmet tatvine.« Banzatti je pojasnil, da tudi avtomobil Opel astra ni bil last 39-letnika, zgleda pa, da si ga je izposodil pri sodržavljanu. Moškega so karabinjerji aretirali zaradi suma prodaje ukradenega blaga, nezakonitega posestva rezila in vlomilnega orodja. Pospremili so ga v zapor v Ulici Barzellini v Gorici, danes naj bi sodnik za predhodne preiskave potrdil pripor. »Zelo verjetno je 39-letniku nekdo pomagal pri tatvinah, njegovi pajdaši pa so imeli več sreče kot on,« je zaključil Banzatti. (Ale) tržič - Aretacija Peterica kradla kovine in tovornjake Tržiški karabinjerji so prejšnjo noč aretirali peterico romunskih državljanov, ki so obtoženi poskusa tatvine v obtežilnih okoliščinah. Romuni, ki so jih prepeljali v zapor, so skušali ukrasti večjo količino bakra tržiškemu podjetju, bremeni pa jih tudi sum tatvine tovornjaka, do katere je prišlo pred nedavnim v Lombardiji. Karabinjerji operativne enote tržiških karabinjerjev so peterico ujeli v okviru rednih kontrol, ki jih izvajajo na teritoriju, pri operaciji pa so sodelovali tudi policisti tržiškega komisariata. Tatove, ki so stari med 26 in 33 let in so se peljali z avtomobilom znamke Mercedes 250 črne barve, so sile javnega reda prijele kmalu po poskusu tatvine. Tarča je bilo podjetje s sedežem v tržiški industrijski coni, kjer skladiščijo kovine, iz katerega so skušali tatovi odnesti večjo količino bakra. Tatvina ni uspela, nedaleč od podjetja pa je tatove čakala patrulja karabinjer-jev, ki so pregledali njihove dokumente in avtomobil. V njem so karabinjerji našli ključe tovornjaka znamke Scania, ki so ga 10. maja ukradli v okolici Bergama, našli pa so tudi mobilne telefone in karto, na kateri so si označili sedež vseh podjetij, kjer so si nameravali nezakonito priskrbeti baker in druge kovine. Karabinjerji so vse zasegli, tatove pa so prepeljali v goriški zapor. Preiskovalci preverjajo, ali je skupina odgovorna tudi za druge tatvine na območju dežele Furlanije-Julijske krajine. gradež - Pridobitev za karabinjerje Električni avtomobil za nadziranje mesta Gradeški karabinjerji imajo na razpolago nov električni avtomobil Gradeški karabinjerji razpolagajo z novm malim električnim avtomobilom za nadziranje mesta ob laguni. Vozilo na električni pogon je primerno tudi za vožnjo po zgodovinskem mestnem središču, peš conah, kolesarskih stezah in celo po nabrežju. Avtomobil je kupila gradeška občina, ki ga je dala na razpolago krajevni karabinjerski postaji. V vozilu se lahko peljeta dve osebi, doseže hitrost 45 kilometrov na uro, z enim polnjenjem baterij prevozi do sedemdeset kilometrov. Avtomobil z imenom Teener proizvaja podjetje Movitron iz mesta Daverio v pokrajini Varese, za njegovo vožnjo pa je dovolj imeti vozniško dovoljenje za motorna kolesa. Z novim avtomobilom bodo karabinjerji okolju prijaznejši, poleg tega pa bodo lahko vozili tudi po predelih mestnega središča, kjer je prepovedana vožnja vsem ostalim vozilom z motorjem na notranje izgorevanje. Leon Kralj foto k.m. »Ne želimo več prodajati kitajskih izdelkov, temveč evropske, zato smo zelo veseli te pogodbe,« je včeraj po podpisu ek-skluzivne distribucijske pogodbe z novogo-riškim podjetjem GOAP povedal predsednik uprave turškega podjetja Teknoboyut Otomasyon iz Ankare, Okan Atasayar. Podpis se je v prostorih novogoriške mestne hiše izvršil ob prisotnosti turškega veleposlanika v Sloveniji, Derya Kanbaya, direktorice območne enote Gospodarske zbornice Slovenije, Mirjam Božič, župana Mateja Ar-čona in predstavnikov obeh podjetij. Podjetje GOAP razvija lastne visoko-tehnološke inovativne produkte in rešitve, ki se vgrajujejo v hotelih, stanovanjskih in poslovnih objektih ter potniških ladjah. »GOAP-ovi produkti in rešitve, ki zagotavljajo udobno in varno bivanje ter varčevanje z energijo, so zaščiteni in registrirani pod blagovno znamko NETIC,« pojasnjuje direktor Leon Kralj. Z razvojem novih viso-kotehnoloških produktov so v GOAP-u začeli leta 2004, danes pa blagovna znamka NETIC sestavlja nabor produktov in rešitev za integracijo vseh tehnologij v objektih, to so upravljanje pogojev v bivalnem okolju -upravljanje temperature, svetlobe, kvalitete zraka -, kontrola dostopa in registracija časa, videodomofonija in video nadzor, dostop do multimedijskih vsebin in predvajanje le-teh ter naročanje storitev in sicer preko TV, spleta, zaslona na dotik in mobilnega telefona. Že ob ustanovitvi podjetja pred 20 leti so v GOAP-u spoznali, da je za dolgoročno rast podjetja pomembna širitev na tuje trge. Začeli so z izvedbo večjih projektov v tujini - avtomatizacijo in energetskim varčevanjem sistemov gretja, hlajenja in prezračevanja na potniških ladjah. Ta izkušnja jih je pripeljala do razvoja novih visokoteh-noloških produktov, ki so jih združili pod lastno blagovno znamko NETIC. Nov mejnik je bila odločitev da se podjetje preusmeri od izvajalca projektov na dobavitelja tehnoloških rešitev distributerjem v tujini. »V zadnjem letu so smo pridobili integratorje - partnerje NETIC rešitev šestih državah, do konca leta pa računamo, da jih bomo še v štirih,« dodaja Kralj, ki je prepričan, da Turčija, kot most med Evropo in Azijo, ponuja neskončno mnogo poslovnih priložnosti, ne samo lokalno, temveč v celotni regiji, zato si je GOAP zelo prizadeval pridobiti partnerja na tem tržišču. S podpisom pogodbe o distribuciji je turško podjetje Teknoboyut postalo distributer in integrator GOAP-ovih rešitev na turškem trgu. »Nekaj prometa na podlagi te pogodbe pričakujemo že letos, konkretne rezultate pa naslednje leto. Na letni ravni pričakujemo v naslednjem letu med pol in enim milijonom evrov prihodkov,« pojasnjuje Kralj. Sicer pa so lanskoletni prihodki GOAPA znašali 1,4 milijona evrov. »Lani je dobiček precej upadel proti prejšnjim letom, ko smo ga imeli kar precej, tudi po prometu smo precej upadli. Dejstvo je, da nastavljamo izvajanje projektov v tujini, osredo-točamo se na razvoj lastnih produktov, ki jih bomo potem tržili preko distributerjev,« je še povedal direktor novogoriške družbe, ki ima 16 zaposlenih. Turčija je za Goriško regijo na področju izvoza na 12. mestu z 19,2 milijoni evrov. »Izvoz v Turčijo se povečuje, saj v primerjavi z letom 2009, beležimo 6-odstotni porast. Je pa izredno velik razkorak na področju uvoza, kjer ta regija predstavlja 27. mesto, kar pomeni 1,8 milijona evrov. Tudi to področje je v porastu, saj beležimo v primerjavi z 2009 66-odstotni porast. Do današnjega dne je s Turčijo poslovalo 14 podjetij, danes se pridružuje še petnajsto. To so v glavnem visokotehnološka podjetja,« pojasnjuje Mirjam Božič. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. maja 2011 17 števerjan - Dogajanje se letos seli na Dvor Likof prvič dvodneven Degustacije penečih vin, oljčnega olja in malvazije - Okroglo mizo posvečajo mediteranski hrani in srednjeevropskim vinom Ob prisotnosti županje Franke Padovan so včeraj v sejni dvorani števerjan-skega županstva predstavili peti Likof, ki bo na sporedu v petek in soboto, 3. in 4. junija, ki bo letos prvič dvodneven. O Likofu, njegovem pomenu, ciljih ter o pobudah, ki mu bodo dale pečat, je spregovoril Simon Komjanc, predsednik števerjanske Vino- števerjan 23 ansamblov na 41. festivalu društva Sedej Predsednik kulturnega društva F.B. Sedej Filip Hlede je včeraj na števerjanskem županstvu predstavil letošnjo, že 41. izvedbo šte-verjanskega festivala narodno-za-bavne glasbe, ki bo potekala 1., 2. in 3. julija. Rok za prijave bo zapadel 20. maja, do včeraj pa se je prijavilo 23 ansamblov. Vsak ansambel bo nastopil z dvema skladbama, od katerih mora biti ena izvirna. Po lanski izkušnji, ko je festival potekal v parku Formentini, se bo festivalsko prizorišče letos vrnilo Med borovce, kjer bodo prireditelji postavili velik šotor. Tridnevni festival bosta vodila priznana napovedovalca Janez Dolinar in Jasna Kuljaj. Festival bo posnela ekipa slovenskega programa pri deželnem sedežu RAI, predvajala pa ga bo tudi RTV Slovenija. Društvo Sedej je pred kratkim prejelo vabilo organizatorjev podobnega festivala Alpen Gran Prix iz Merana, na katerega vabijo štiri ansamble s števerjanskega festivala. Le-ti bodo v Meranu zastopali Slovenijo. Doslej so v tirolskem kraju sodelovale le domače skupine in ansambli iz Avstrije, Nemčije in Švice. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Q Kino fl Razstave teke, ki je izrazil predvsem željo, da bi na dvodnevni prireditvi Števerjanci pokazali vso svojo gospodarsko in kulturno ponudbo. Poleg vinogradništva, ki je v Šte-verjanu najpomembnejša gospodarska panoga, so tu še gostinski obrati, obrtniške dejavnosti in seveda naravne, kulturne in turistične zanimivosti, ki so vabljive za slehernega obiskovalca. Zaradi gradbišča na glavnem vaškem trgu bo glavnina dogajanja na Dvoru, kjer bodo prireditelji namestili šotore. Dvorano baronic Tacco bodo uporabili za okroglo mizo, o kateri je spregovoril agronom Claudio Fabbro, ki že od vsega začetna sodeluje pri prirejanju Liko-fa. Okrogla miza bo v soboto, 4. junija, z začetkom ob 10.30. Govor bo o mediteranski hrani in o vinih v srednjeevropskem prostoru; iz raznih vidikov bodo to tematiko obdelali Claudio Taboga z inštituta ASL v Vidmu, Alessandro Culot z akademije za italijansko kuhinjo iz Gorice in enolog Rodolfo Rizzi, predsednik enološkega društva FJK. Ni še dokončno določeno ime predavatelja iz Slovenije. Vsa predavanja bodo simultano prevedena v slovenščino oziroma v italijanščino. Ostale pobude v okviru junijskega Li-kofa je orisal števerjanski podžupan in član Vinoteke, Robert Princic. Kioske bodo odprli v petek, 3. junija, ob 18. uri. Ob 19. uri bo degustacija penečih vin z naslovom Mehurčki za dobrodošlico, ob 20.30 pa poku-šnja domačega oljčnega olja. V soboto, 4. junija, bodo kioske odprli ob 10. uri, ob 10.30 pa bo na sporedu že omenjena tematska okrogla miza. Novost letošnjega praznika predstavlja otroško popoldne, o katerem je spregovorila pobudnica Jasmin Kovic. Pod vodstvom animatorjev si bodo otroci ob 15.30 uri v »glorietu« na Dvoru dali duška pri izdelovanju zmajev. Ves potrebni material bodo dali na razpolago prireditelji. Likof se bo zaključil s tematsko de-gustacijo »Malvazija: ozemlja v primerjavi«, ki se bo pričela ob 16.30 uri. Poleg Vi-noteke sta pobudnika Likofa še domači kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič, pokroviteljstvo pa sta zagotovili občina Šte-verjan in pokrajina Gorica. (vip) ¿j Čestitke ~M Koncerti ■ DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 21.50 »Red«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.15 - 21.30 »Pirati dei Ca-raibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Beastly«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Red«. M Izleti V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 18. maja, ob 18. uri odprtje razstave Cecilie Seghizzi; razstava bo na ogled do 31. maja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri odprtje antološke razstave goriškega slikarja Franca Duga. Umetnika in njegova dela bo predstavil Giancarlo Pauletto, za glasbeni poklon bosta poskrbela Aleš in Hilarij Lavrenčiča. Včerajšnja predstavitev Likofa foto vip gradišče - Jutri predstavitev Levičarski politiki v knjigi o tem, kam vodi kriza kapitalizma in če lahko še govorimo o socializmu Kam vodi največja kriza kapitalizma po tisti iz leta 1929? Ali lahko še govorimo o socializmu v 21. stoletju? Kakšen je svet po razpadu Sovjetske zveze ter kakšna vloga Kitajske in Evropske unije? Kaj se dogaja v Italiji in zakaj je bila razpuščena KPI? In še obračun dvajsetih let poskusov prenove v Italiji. O teh vprašanjih so vidni levičarski politiki - Oliviero Diliberto, Vla-dimiro Giacche in Fausto Sorini - napisali razčlenjeno razmišljanje, ki v za- ključku predlaga združitev vseh preostalih komunistov v eno samo stranko in prenovo njene politične prakse. Knjigo bo jutri, 19. maja, ob 19. uri predstavil v Gradišču ob Soči eden izmed avtorjev, Fausto Sorini. Svoje misli bosta podala tudi odvetnik Ot-tavio Romano in nekdanji vladni pod-tajnik Antonino Cuffaro. Srečanje bo potekalo v dvorani starega občinskega sveta v Gradišču (sedaj zastavljalnice, Monte di pieta, nasproti tamkajšnje enoteke). Draga ZORA, danes praznuješ v Doberdobu 19 let. Vse najboljše ti želita mama in tata. SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LE-TNICI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LOJZE BRATUŽ bo v petek, 20. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Večer z naslovom »S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu« bodo oblikovali MePZ Lojze Bratuž, godalni kvartet s harmoniko in Nejc Cijan. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 21. maja, ob 21. uri bo na kmetiji Sirk na Subidi v Krminu večer v znamenju argentinske glasbe. Nastopili bodo Tatiana Donis (harfa), Elia Vigolo (violina), Mara Maranzana in Michele Usoni (plesalca), Rossana Paliaga (vezni tekst); vstop prost. polago je še nekaj prostih mest; info. po tel. 380-4203829 (Miloš). SPDG organizira v nedeljo, 22. maja, 2. društveni izlet »Bikers 2011« namenjen kek-cem in družinam. Z avti se bodo peljali do vile Manin, kjer bo izlet potekal po približno 35 km dolgih kolesarskih stezah in ma-kadamih; čelada je obvezna za vse udeležence. Predstavitev izleta bo na sedežu goriške sekcije Cai-a v Ul. Rossini v Gorici v četrtek 19. maja ob 21. uri. Zbirališče bo ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). DRUŠTVO JADRO organizira za nedeljo, 29. maja, izlet z ogledom izvira Soče in trentarskega ter kobari-škega muzeja; informacije po tel. 0481-482015 ali 0481-82273. SPDG sporoča, da je še nekaj prostih mest za celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu v nedeljo, 29. maja; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.). ä Gledališče KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO organizira v nedeljo, 19. junija, izlet v Idrijo na festival idrijskih čipk; info. po tel. 0481-482015 ali 0481-776123. KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da bo za izlet v Marke od 2. do 4. junija avtobus odpotoval ob 6.40 iz Štivana s postanki ob 6.45 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.10 v Doberdobu pri spomeniku in ob 7.20 v Ronkah pred picerijo Al gambero. Na raz- V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 18., 19., 20. in 21. maja, ob 20. uri (Dimitrije Voj-nov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (»graduatorie a esaurimento«) učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom objavljen naknadno na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it). Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave. Prireditve DIJAŠKI DOM GORICA vabi na zaključno prireditev z naslovom »Obarvam svet« v četrtek, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. OBČINA TRŽIČ prireja tematski večer z naslovom »Janez Gruden 1897-1974 slovenski kipar v Argentini« v četrtek, 19. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Tržiču, Trg Republike, 25. Kiparja bo predstavila Vera Caharija, prisoten bo umetnikov sin Edvard Gruden, nastopila bo vokalna skupina Starši Ensemble. SEKCIJA VZPI-ANPI IZ VRHA predstavlja v petek, 20. maja, ob 20. uri v kulturnem centru Danica na Vrhu film »Lev iz puščave - Il leone del deserto«, ki prikazuje italijanski kolonializem v Libiji za časa fašizma. Film je v Italiji še sedaj prepovedan. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na zaključni nastop otroškega pevskega zbora z naslovom »Danes si želimo.. « v soboto, 21. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD HRAST Doberdob vabi v soboto, 21. maja, ob 20.30 v župnijsko dvorano na predstavo »Mladi na odru«. Sodelujeta otroški pevski zbor Veseljaki in mladinska gledališka skupina Hrast z igrico »Butalci«. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: v petek, 20. maja, ob 20.45 odprtje fotografske razstave Milana Brešana; v soboto, 21. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo prosti čas in ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo 22. maja, nastopa osnovne šole iz Štandreža in cerkvenega mladinskega pevskega zbora Štandrež, nato ples z ansamblom Hram; v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 14.30 slalom bike, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore in slalom bike, nastop MoPZ Kromberški Vodopivci in dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Ah, te pravljice!«, ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Nova ekspertiza Sodnica za predhodne obravnave na goriškem sodišču Paola Santangelo je včeraj odločila, da je treba opraviti novo ekspertizo zaradi smrti 21-letnega košarkarja Mattea Molenta iz kraja Az-zano Decimo, ki je umrl decembra leta 2009 v goriški bolnišnici za posledicami srčne kapi. Z ekspertizo bodo ugotavljali zlasti, ali so reševalci nudili pravočasno pomoč Molentu, ki ga je slabost obšla med igranjem tekme v goriški športni palači. Izsledki ekspertize bodo znani do 23. septembra, ko se bo sodni postopek nadaljeval. Otrok povzročil nesrečo Desetleten otrok je v ponedeljek popoldan doma vzel moped in se z njim popeljal po Vrtojbi. V enem od križišč je zapeljal levo in čelno trčil v nasproti vozeči avtomobil. Otrok je po trčenju padel na pokrov motorja avta, nato v ve-trobransko steklo in na tla, kjer je obležal. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v šempetrsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel več udarcev. Poškodbe niso hude. (km) Čezmejni dan krvodajalcev Ob svetovnem dnevu krvodajalcev bo goriška občina v sodelovanju z novo-goriško priredila čezmejni praznik. V pobudo bodo vključena tudi goriška združenja prostovoljcev, ki se bodo srečala jutri ob 18.30 v sejni dvorani občinskega sveta v Gorici. WWF proti pozidavam Okoljevarstveniki organizacije WWF pozivajo novo upravo občine Gradež, naj prepreči dodatno pozidavo območja Sac-ca dei Moreri. Nov podrobnostni načrt bi na površini, ki meri 56.300 kv. metrov, omogočil gradnjo turističnih struktur, v katerih bi lahko gostili 1.500 oseb. Barve v arhitekturi Danes ob 15. uri bo na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici srečanje o barvah v urbani arhitekturi. Srečanje bo potekalo v okviru enega izmed laboratorijev, ki jim sledijo študentje fakultete za arhitekturo. 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino v Doberdobu; tel. 0481-78066. Ü3 Obvestila MEPZ LOJZE BRATUŽ vabi vse svoje nekdanje pevce na koncert, ki bo 20. maja v Kulturnem centru Lojze Bratuž ob 20.30, da podoživijo 60 let zbo-rove prehojene pevske poti in skupaj nazdravijo. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-let-nikov; informacije po tel. 3290913340 (Maja). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Luciano Culot iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu; 10.30, Antonietta De Chi-rico por. Miccichè iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 12.00, Marisa Culot iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa. DANES V TRŽIČU: 12.00, Armando Depetris iz bolnišnice na upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Nevio Cabas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi drage mame MILE izrekajo Zdravku in Ljubu Kuštrinu ter ostalim svojcem iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici, SKGZ, ŠZ Dom in kulturna zadruga Maja 18 Sreda, 18. maja 2011 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Najdimo moč za zgražanje Ace Mermolja V Franciji in nato po Evropi je vzbudil veliko pozornosti kratek spis-apel 93-letnega francoskega partizana, antifašista in diplomata Stéphana Hessla »Indignez-vous!«. Italijanska verzija, ki sem jo bral, prevaja besedi z »Indignatevi!«, v slovenščini je verjetno najprimernejši prevod »Zgražajte se!«. Drobna knjižica je doživela veliko prodajo v Franciji, pokupili so jo po italijanskih knjigarnah, Hessel je bil pri Faziu, o njem so pisali časopisi v Sloveniji (bral sem članek v Mladini) itd. Od kod toliko zanimanja za snopič strani, ki jih je napisal gospod v visoki starosti? Najprej je potrebno zapisati nekaj biografskih podatkov o samem Hesslu. Rodil se je leta 1917 v Berlinu, njegov oče je bil po poreklu Zid, po poklicu pa pisAtelj in prevajalec. Mati je bila slikarka in pisateljica. Leta 1924 so se preselili v Pariz, kjer sta se sinova Stéphane in starejši Ulrich družila z umetniškimi avangardami, z dadaistom Marcelom Ducham-pom in ameriškim kiparjem Alexandrom Calderjem. Leta 1939 so Stéphana sprejeli v École Normale Supérieure di rue d'Ulm. Stéphana so nato poklicali v francosko vojsko, kjer je srečal maršala Pétaina. Marca leta 1941 se je Hessel pridružil osvobodilnemu gibanju Svobodna Francija generala De Gaulla v Londonu. Leta 1944 je na skrivaj prišel v Francijo, kjer so ga zajeli nacisti. Pred osvoboditvijo Pariza so Hessla odpeljali v Buchenwald, kjer so ga obsodili na smrt. Tik pred obešenjem se je čudežno rešil, ker je zamenjal svoje osebne podatke s tovarišem, ki je umrl za tifusom. Po vojni je Hessel zmagal na natečaju francoskega zunanjega ministrstva in postal diplomat. Prvo nalogo je opravljal pri Združenih narodih, kjer je postal sodelavec Henrija Laugierja, ki je bil pomožni tajnik OZN in tajnik Komisije za človekove pravice. V okviru komisije so sestavili 12 člansko skupino, ki je imela nalogo, da izoblikuje Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah. Najmlajši član skupine je bil Stéphane Hessel. / Biografija je pomembna, saj v svojem kratkem spisu Hessel enostavno a energično opozarja, kako se danes izgubljajo osnovne vrednote in cilji francoskega (in ne samo) odporniškega gibanja ter načela deklaracije o človekovih pravicah. Apel k zgražanju je namenjen najprej mladim, a ne samo. Stari partizan opozarja, kako je najhujše zlo brezbrižnost, ki jo sin-tetizira stavek »Kaj pa mi moremo!«. Pisec pravi, da je bila moč zgražanja bistvena za protifašistični upor. Priznava, da se je bilo morda lažje zgražati nad fašizmom, nacizmom in nato nad Stalinovimi čistkami ter nad ravnanjem Francije v Alžiriji, vendar je danes veliko razlogov, zaradi katerih se lahko zgražamo. Vidni so, enostavni, a jih brišeta indiferent-nost vsakdana in vsiljivost medijev, ki promovirajo le potrošnjo, uspeh in zmago močnejšega. Hessel opozarja na osnovna načela, ki so jih v Franciji izdelali takoj po osvoboditvi. Omenja socialno državo, pomoč šibkejšim, pravico do dela, do pokojnine, ki omogoča dostojno starost itd. Opozarja na to, da gospodarstvo ni le v divi-dendah, ampak da ima širše družbene odgovornosti. Uporaba naravnih resursov, finance in gospodarski tokovi ne morejo biti prepuščeni samovolji zasebnikov in elit, ampak morajo delovati po pravilih, ki dajejo prednost skupnemu interesu pred posameznim. Hessel ugotavlja, da potrebuje zrela demokracija svobodo, svoboda pa svobodni tisk in možnost izražanja. Mladina ima pravico do ustrezne izobrazbe itd. Mnoga načela, ki jih Hessel navaja, so povzeta iz točk Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. Obenem pisec ugotavlja, kako se mnoga osnovna in aktualna izhodišča odporništva in omenjene deklaracije v sodobnem svetu enostavno izgubljajo. Med mnogimi »odstopi« Hessel izpostavlja ogromno razliko med zelo revnimi in zelo bogatimi, pogosto krčenje osnovnih človekovih pravic ter s prstom kaže na položaj planeta in to v različnih smislih: od ekološkega do socialnega in političnega. Hessel, po rodu Zid, se prizadeto zgraža nad ravnanjem Izraela do Palestincev, ki živijo v pasu Gaze. Septembra 2009 je namreč Hessel dobil dovoljenje, da obišče omenjene kraje, kjer je doživel izraelsko vojaško akcijo proti Palestincem s siglo »staljeni svinec«. Sprašuje se, kako je mogoče, da se lahko narod, ki je doživel najhujše grozote, danes podobno obnaša do drugega naroda. Hessel zagovarja mirovne osvobodilne akcije in opozarja na terorizem, ki je sad obupa, a nima izhoda. Skratka, 93-letni partizan in diplomat Stéphane Hessel govori z vso svojo energijo, kako je danes dovolj argumentov, ki spodbujajo državljane, da se upravičeno zgražajo, kot so se partizani nad nacisti in fašisti. Nove in stare argumente je potrebno le iskati in jih bomo našli. Italijanska izdaja apela prinaša še Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah in apel, ki ga je skupina partizanov, med njimi Hessel, naslovila na mlade generacije 8. marca leta 2004. Večina podpisnikov je umrla, vsebino apela pa je Hessel povzel tudi v svojem pamfletu. Hesslova knjižica ne odkriva bistvenih novosti. Samo zgražanje, ki mu ne sledijo dejanja, verjetno ni dovolj. Pomembno pa je vedeti, kako smo državljani Evrope, ZDA in sveta počasi izgubili spomin na osnovne vrednote, ki so izšle iz odporništva ter kako smo izgubili upanje, ki je rodilo nekatere bistvene in univerzalne ugotovitve o človekovih pravicah. Slednje naj bi veljale za svet, ki je izšel iz svetovne vojne in iz Ausch-witza. Hessel naglašuje univerzalnost teh pravic, saj nima nobena posamezna država razlogov, da bi jih kršila, ker veljajo pač za vse. Kako naj ob zaključku komentiram zapisano? V svetu nespodobno bogatih elit, moči in medijske prepotentnosti pozabljamo na lastne pravice in na lastno dostojanstvo. Zgražanja smo potrebni kot kruha, če tega kruha ne bo, bomo padli v mrak planetarne diktature z nejasnim in perfidnim obrazom. Antifa-šizem ostaja v novih oblikah živa snov in pomeni zrelo zavest in ni pretekla zgodovina. koroška - »Teatr Trotamora« iz Šentjakoba S predstavo Zala na turneji v Mariboru, Celju in Kopru Prizor iz predstave Zala gledališča Trotamora iz Šentjakoba v Rožu CELOVEC - Po uspešni uprizoritvi Zale marca letos v Ljubljani bo Teatr Trotamora Slovenskega prosvetnega društva Rož iz Šentjakoba na Koroškem ta konec tedna vnovič gostoval s to dramo v treh slovenskih mestih: v petek v Stari dvorani SNG v Mariboru (ob 20.00 uri), v soboto v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju (19.30 in v nedeljo v Gledališču Koper (19.00). Šla je v svet (v Turčijo) in svet ji je odprl oči, da je slovenski jezik nekaj povsem normalnega, vrednost sama na sebi, kot so to vsi jeziki na svetu. Zato Zala ne more verjeti, da se Koroška zapira svetovljanstvu in da se raje zabubi v mazohistično in ritualno smešno negovanje spomeništva, iz katerega veje en sam duh sovraštva in perverzne nostalgije po avtoritarnosti, nemškemu nacionalizmu, skratka po zapacani koroški preteklosti. To je korenita in prepričljiva izpoved predstave Zala v uprizoritvi šentjakobska gledališča Trotamora, pravi užitek pa nudijo posrečene figure »spomenikarjev« s prikazom absurdne koroške realnosti, kjer so spomeniki in mrtvi najbolj žive in perspektivne vrednote življenjskega dogajanja. V tej smrdljivi godlji neprebavljive zazrtosti in mitološke zaverovanosti v preteklost Zala ostaja pozitivna figura brez odvečne romantične navlake. Spoznamo jo kot svetovljanko, ki se vrne iz Turčije s Turkom in otrokom, ki oba govorita slovensko, medtem ko je njen (bivši) Mirko podlegel nacionalističnemu naboju koroške stvarnosti in se spreneveda z nemščino. Zala je pravi in groteskni gledališki pomp, da dobi Koroška ob (lanskoletni) 90-letnici plebiscita svoje pravo značajsko ogledalo pred nos. Zaradi samouničevalnega refleksa, da Koroška bolj skrbi za mrtve kot za žive, se človek lahko samo še norčuje. Čeprav se po drugi strani lahko zgroziš, da je v tej deželi vse mogoče. Tematsko in problemsko vznemirljiva predstava, ki ji hudomušnosti ne manjka. Ne teži, z metaforiko in z impresivno gledališko podobo ter s sočnim in barvitim igralskim deležem Zala prizadene ali pa osreči naš dramatični čut. (J.M.) PISMA BRALCEV Zgodba nekega volišča V nedeljo sem se z dežnikom v roki po starem lonjerskem kolovozu, mimo volilnih plakatov, na katerih sem pogrešala kljukice na priimkih nekaterih slovenskih kandidatov, podala na Katinaro, do šole Sv. Cirila in Metoda, kjer imamo Lo-njerci volišče. V veži sem pregledala izobešene dvojezične letake in prebrala: Neposredne volitve župana in članov občinskega sveta OBČINA TRIESTE. Zabolelo me je. Na sosednjem letaku, ki je v slovenščini nudil informacije o neposrednih volitvah predsednika pokrajine in članov pokrajinskega sveta, pa je bilo ime našega mesta Trst. Vstopila sem v volilno sobo, v slovenščini pozdravila, odzdravili so me v italijanščini, in izročila potrebne dokumente. Že je bila skru-tinatorka na tem, da mi izroči glasovnice, ko sem ji v slovenščini rekla, da rumene ne bom sprejela. Ni me razumela. Molčala sem in čakala. Nakar me je ogovorila v angleščini: »Do you speak english?« Namrdnila sem se in mirno čakala naprej. Predsednica volišča je zapustila sobo in se vrnila z dekletom, ki naj bi prevajalo. »Ste vi uradna prevajalka?« sem vprašala prikupno blondinko. »Ne, prišla sem le volit«. »No, potem pa ne morete prevajati. Potrebno je, da pokličejo na občino!« In to se je takoj tudi zgodilo. V angleščini me je predsednica volišča povabila, naj počakam v veži, v teku pol ure pa bo prišel prevajalec je še dodala in odšla. V veži sta bila policaj in občinski uradnik. V italijanščini sem jima pojasnila: »Glejte, to je slovenska šola, ki sem jo kot otrok obiskovala, sedaj pa se name obračajo v angleščini, kot na tujca!« Rekla nista nič. Usedla sem se v klop, ki je stala pri vratih, in se zagledala v lepak s podobo Primoža Trubarja, dragega rojaka, s katerim se je pred več kot 460 leti vse začelo... Prišel je prevajalec. Ni bil sicer uradni, tega namreč na občini tistega dne ni bilo, zato so poslali mladega slovenskega upravnika. Podala sva se v volilno sobo in sedaj je skrutinatorka razumela, da odklanjam rumeno glasovnico. Po opravljeni državljanski dolžnosti je bil na vrsti moj pismeni protest, ki sem ga želela napisati neposredno v zapisnik volišča. Tega pa mi niso dovolili. Dali so mi ožigosan list papirja, kjer sem napisala sledeče besedilo: »Slovenci živimo na tej zemlji več kot tisoč let. Odločno protestiram, da na volilnem sedežu št.125 ni osebja, ki govori slovensko in da so prevodi pomanjkljivi«. Nato je prevajalec prevajal predsednici volišča, ki je besedilo v italijanskem prevodu vnesla v zapisnik, kateremu je bil pridan original. Skrutinatorka me je vprašala, kateri prevodi niso v redu. Med drugim sem pokazala na lista, ki sta visela pri sprejemni mizici, na katerih je samo v italijanščini pisalo donne - uomini. In takoj me je skrutinator opomnil, da nista uradna. »Potem pa ju snemite« sem dodala, pozdravila in odšla. Po dobri uri postanka na volilnem sedežu sem jo mahnila proti domu. Debele kaplje so močile moj dežnik, ki je plesal v vetru. Trdno sem ga držala, da bi mi ga ne odpihalo... Katja Kjuder Knjiga z Višarij Pred časom sem bil na Višar-jah. Tam sem se pred kakšnimi 60-timi leti učil smučanja. Pri Juretu Prešernu pojem kaj dobrega, potem pa se povzpnem do Adija Mešnika, zadnje hiše v tej višarski vasici. Pri njem popijem kavo. Tudi za dušo se ustavljam pri njem. Od tam je tako lep razgled na vrhove Julijcev: Lovce, Viš, Nabojs in Montaž. V polkrogu so razvrščeni okoli doline Zajzera. Kar hočem povedati, bi morda šlo tudi brez tega uvoda. Brez potrebe se kot mačka vrtim okoli vrele kaše. Torej! Pred leti mi je Adi pokazal knjigo, shranjeno pod klopjo v jedilnici. Upam, da je še vedno tam. Z zanimanjem sem jo prelistal. V njej je kup vtisov planincev pri-stopnikov. Našel sem tudi podpis našega kulturnega in javnega delavca dr. Rafka Dolharja. Še kot otrok je v družbi očeta prišel na Vi-šarje. Najbrž prvič, zagotovo pa ne tudi zadnjič. Slika njegovega podpisa se mi je nekje izgubila. Knjiga ima zagotovo še druge zanimivosti, saj je dr. Dorče Sardoč pogostoma zahajal k Adijevemu očetu. Že pred vojno, zlasti pa po njej. Škoda bi bila, če bi se ta knjiga izgubila. Raziskovalci naše preteklosti bi v njej najbrž našli kaj zanimivega. Gorazd Vesel O pomislekih prof. Alda Rupla o knjigi »Polom« Glede na pomisleke prof. Alda Rupla, ki sem jih prebral v Primorskem dnevniku z dne 4. maja 2011, naj mi bo dovoljeno, da odgovorim na izrecno vprašanje: »... čemu naj služi knjižna oblika premlevanja dogajanj ...?« Odgovorim s svojim pomislekom: Zakaj naj bi morala ostati edino knjižno premlevanje doga- janj knjiga »Afera TKB - Kako so nas normalizirali«, ki je bila očitno naročena in napisana ad usum delphini? In povzel bi še besede, ki jih je zapisal leta 1988 dr. Jože Pučnik v svoji knjigi »Kultura, družba in tehnologija« (Založba Obzorja Maribor) in jih je že citiral v svojem pričevanju Silvij Tavčar (stran 178), so pa vredne, da se jih izpostavi vsem bralcem Primorskega dnevnika in ne samo tistim, ki so knjigo prečitali. »Naivno je zgražanje nad premlevanjem neprijetne preteklosti. Kdor pravi, naj pozabimo, kar je bilo, in se ukvarjajmo raje s sedanjimi problemi, ima prav, vendar le načelno: sedanji problemi so primarni, toda njihov izvor je prav v tej preteklosti. Če hočemo dojeti, s čim imamo opraviti, moramo vedno znova pogledati nazaj. Ta preteklost še vedno živi: ne le v izkustvu ljudi, temveč tudi v strukturi njihove zavesti in seveda v organizacijski strukturi družbe.« Sergij Ukmar / koncerti - 22. junija v Ljubljani, 7. julija v Vili Manin Zucchero se vrača Adelmo Fornaciari, bolje poznan kot Zucchero je začel svojo svetovno turnejo z dvema koncertoma v Hallen-sadiumu v Zuerichu. Vsakič je bil koncert razprodan in dvorano je napolnilo 24 tisoč oboževalcev. Zucchero bo nastopil v sredo, 22. junija, v ljubljanskih Križankah ob 21. uri (vstopnice na www.eventim.si), v četrtek, 7. julija pa v Vili Manin v Codroipu pri Vidmu. Zucchero je svojo glasbeno kariero začel leta 1970 s skupinama I Duca in Le Nuove Luci. V letu 1983 je izšel njegov prvi album Un po di Zucchero. Njegov idol je bil in ostaja Joe Cocker, s katerim sta nastopala na večih koncertih. Natop na International Album Fair v Cannesu ga je izstrelil na mednarodni trg in tako je začel svojo prvo evropsko turnejo. Leta 1991 je izšel njegov singel Senza una donna, ki je postal številka ena po večini Evrope. Poleg Joe Cockerja je sodeloval še z drugimi znanimi glasbeniki kot so Paul Young, Sting, Randy Crawford, Pavarotti, Jovanotti, Eric Clapton, Tom Jones in drugi. Tokrat bo bluesman iz Emilije nastopil z izrednim glasbenim bendom italijanskih in tujih glasbenikov, s katerimi bo ob svojih zimzelenih uspešnicah predstavil najnovejši album Choca-beck. Karte za koncert v Vidmu so že na voljo v prodajnih točkah Azalea Promotion in na spletni strani www.ticke-tone.it. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 19. maja ob 19.30 / Miha Golob »Ivan cankar - Poln profil«. Ponovitve: v četrtek, 26. maja ob 10.00 in ob 19.30 in v petek, 27. maja ob 20.30. V petek, 20. maja ob 20.30 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko / »Dekameron«, režija: Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 21. maja ob 20.30 in v nedeljo, 22. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V petek, 20. maja ob 20.30 / La giara iz Gorice: »Du pazzi... in vacanza«. V soboto, 28. maja ob 20.30 / Attori senza confini Pro loco iz Gorice: »Mi consenta il raddoppio«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 18. maja ob 20.00 / Dimitrije Vojnov / »Skrut«, režija: Luka Martin Škof. Ponovitve: v četrtek, 19., v petek, 20., v soboto, 21., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. maja ob 20.00. LJUBLJANA MGL Veliki oder V petek, 20. maja ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30 maja ob 19.30. V torek, 24. maja ob 19.00 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. Ponovitve: v torek, 31. maja ob 15.30. Mala scena V soboto, 21. maja ob 19.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 31. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. V torek, 24. maja, ob 19.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. V petek, 20. in v ponedeljek, 30. maja ob 20.00 / Conor McPherson: » Sijoče mesto«. V sredo, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Danes, 18. maja ob 20.30 / Gianni Schicchi / » La medium«, dirigent: Matteo Beltrami. Ponovitve: v četrtek, 19 maja ob 20.30, v petek, 20. maja ob 18.00, v soboto, 21. maja ob 17.00, v nedeljo, 22. maja ob 16.00 in v torek, 24. maja ob 20.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali Danes, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Saverio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. V torek, 24. maja ob 20.30 / Monty Python's / »Spamalot«, režija: Christopher Luscombe. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 20.30, v soboto, 28. maja ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 29. maja ob 16.00. Kulturni dom V soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmüller / »Elio in Gain Burrasca« Gledališče Miela V soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«. ■ Festival »Le nuove rotte del Jazz« V soboto, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bärtsch's Ronin«. V sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 20. maja, ob 20.30 / Slavnostni koncert ob 60-letnici mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž »S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu« bodo oblikovali MePZ Lojze Bratuž, godalni kvartet s harmoniko in Nejc Cijan. Kulturni dom V ponedeljek, 30. maja ob 18.00 / »Zaključna prireditev Glasbene matice iz Gorice«. PRIREDITVE KRMIN Kmetija Sirk (Subida) V soboto, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2011 / Večer bo v znamenju argentinske glasbe z naslovom »Milon-gas«. Nastopili bodo Tatiana Donis (harfa), Elia Vigolo (violina), Mara Maranzana in Michele Usoni (plesalca), Rossana Paliaga (vezni tekst) _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. V nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana Danes, 18. maja ob 20.00 / Carl Orff »Carmina Burana«. Sodobni plesni ansambel Szeged (Madžarska). V torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofo-nia«, dirigent: Steven Loy. V torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«. Gallusova dvorana V četrtek, 19. maja ob 19.30 / Vijolična - Madžarska: »Sinfonični orkester RTV Slovenija«, dirigent: Zsolt Hamar, solistka: Theresa Plut. V ponedeljek, 23. maja ob 20.00 / »Beethovnov orkester iz Bonna«. Dirigent: Stefan Blunier. V četrtek, 26. maja ob 20.00 / Koncert: »Big band RTV Slovenija«, dirigent: Michael Abene. V torek, 31. maja ob 20.00 / »La vie en rose 2011«, 11. mednarodni večer šansonov. Klub CD Danes, 18. maja ob 19.30 / Mladi mladim: »Klavirski trio« in »Janez Uršej« (saksofon). Jutri, 19. maja ob 19.00 / Literarno-glasbeni večer »Pomlad«. Nastopajo: Neža Maurer, Vanja Sterle, Lado Jakša in pevka Vesna Kovač. Križanke V sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucchero Fornaciari - Chokabeek World Tour. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija La Scuola del Vedere (Ul. Cia-mincian, 9): v soboto, 21. maja, ob 18.30 bo odprtje razstave Barbare Romani »Carte Sospese«. Razstava bo odprta do nedelje, 29. maja, z urnikom: od ponedeljka do sobote od 16.30 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (v četrtek zaprto). Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rim-ljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Bene-detič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.it in-fo@skerkcenter.it". Dvorana KD Igo Gruden: do 29. maja je na ogled razstava »Janez Gruden 18971974, slovenski kipar v Argentini«. Urnik ogleda: ob nedeljah 10-12 in po dogovoru. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Ami-cis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Ars (Travnik 25): do konca maja je na ogled razstava »Božidar - Ted - Kra-molc. Gonars, risbe iz taborišča«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tu- Sreda, 18. maja 2011 di izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): v četrtek, 19. maja ob 15.00 bo otvoritev razstave del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00. Zgodovinski atrij Mestne hiše (Mestni trg 1): v ponedeljek, 16. maja ob 18.00 bo otvoritev razstave »Čar lesa«, na ogled bodo izdelki iz masivnega in/ali vezanega naravnega in modificiranega lesa. Razstava bo na ogled do 31. maja. Urnik: od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. 20 Sreda, 18. maja 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Srbi ugnali Rusijo košarka - Napoved župana Popoviča v Ljubljani V Kopru za EP 2013 dvorana z 8.000 sedeži Že predvideno gradnjo bodo podpešili - Optimisti tudi na Jesenicah in Ptuju ter v Novem mestu Blatter opttet DUSSELDORF - V Dusseldorfu poteka ekipno svetovno teniško prvenstvo. Drugi dan tekmovanja z nagradnim skladom 1,1 milijona evrov so v modri skupini Srbi z 2:0 ugnali Rusijo, Nemci so se s Španci razšli z 1:0. V rdeči skupini je ekipa ZDA proti Kazahstanu iztržila le neodločen izid 1:1, Argentina pa je z 1:0 ugnala Švedsko. Koper v vsem uspešno dela konkurenco Trstu, zdaj pa naj bi pridobil tudi športno plačo, večjo od vse prej kot majhne tržaške dvorane Palatrieste. Novico je na sestanku Košarkarske zveze Slovenije, podjetja EP 2013 d.o.o. in županov vseh občin, organizatorjev prvega dela evropskega prvenstva 2013, ki bo od 4. do 22. septembra 2013 v Sloveniji, potrdil župan Kopra Boris Popovič. »Najprej bomo preuredili obstoječo dvorano, poleg katere je tudi ogrevalna, do konca maja 2011 bo dokončan hotel za ekipe, zdaj pa je dokončno tudi to, da bomo gradili povsem novo večnamensko dvorano, ki bo imela 8000 sedežev in bo več kot primerna za evropsko prvenstvo v košarki. Ta je bila sicer v načrtu za prihodnja leta, a bomo malce pohiteli z njeno izgradnjo, tako da bo končana do konca leta 2012 ali najkasneje v začetku leta 2013,» je po sestanku za spletno stran KZS dejal Boris Popovič. nogomet Prvič portugalski finale DUBLIN - Portugalski velikan Porto bo danes ob 20.45 v finalu evropske lige v Dublinu proti Bragi (TV retequattro) skušal še izboljšati že tako izjemno sezono. Porto, ki je v evropskih pokalih nazadnje slavil leta 2004, v domačem prvenstvu ne pozna poraza, izjemno statistiko ima tudi v evropski ligi, Braga pa letos velja za krvnike številnih evropskih velikanov. Braga je v letošnji sezoni nastopala v ligi prvakov, kjer je vzela skalp angleškemu Arsenalu. Nato se je v izločilnih dvobojih merila v evropski ligi, kjer je izločila še Liverpool in Benfico, v kvalifikacijah za evropska tekmovanja pa je bila boljši še od Celtica in Seville. Oba finalista se v Evropi še nista pomerila, tekma pa bo prvi portugalski finale v evropskih tekmovanjih. Braga je svojo edino lovoriko na portugalskih tleh osvojila leta 1966, ko je bila najboljša v pokalu. Portugalski nogomet je osupnili lansko leto, ko je zasedla drugo mesto, takoj za Benfico. Braga je med zimskim prestopnim rokom prodala dva najboljša igralca, Brazilca Matheusa in Branilca Moisesa, trener Domingos Paciencia pa je zgradil močno in obrambno naravnano moštvo, ki zna zadeti ob pravih trenutkih. Braga je proti Portu v letošnjem prvenstvu izgubila obe tekmi. Na drugi strani je Porto v zadnjih devetih letih kar sedemkrat osvojil portugalsko prvenstvo, letos pa je prepričljivo slavili brez poraza. Na 30 tekmah so igralci vpisali 27 zmag in tri neodločene izide. Pred finalom veljajo za velike favorite, v 16 tekmah v evropski ligi so vknjižili 13 zmag in dosegli 43 zadetkov. Kolumbijski napadalec Falcao je v drugi polfinalni tekmi postal najboljši strelec evropske lige s 16 zadetki, ob tem pa je popravil še rekord po številu doseženih golov v eni sezoni v evropskih pokalih, ki je bil do tekme proti Villar-realu v lasti nekdanjega nemškega reprezentanta Jurgena Klinsmanna. Na klopi Porta sedi 33-letni Andre Villas-Boas, nekdanji učenec Jo-seja Mourinha. Res bodo v Kopru v jeseni, kot kaže, volitve, toda takšne obljube ni mogoče izreči kar tako tja v en dan... Tudi sodeč po izjavah drugih županov naj ne bi bilo nobenih težav z organizacijo predtekmovalnih skupin evropskega prvenstva (finalne tekme bodo v ljubljanskih Stožicah). Tomaž Tom Mencinger, župan občine Jesenice, je povedal: «Pri-prave na organizacijo prvenstva na Jesenicah potekajo po zastavljenem ritmu. Dela na dvorani se nadaljujejo, letos bo dokončano stopnišče in ostale garderobe, naslednje leto pa streha, medtem, ko je vsa infrastruktura v Kranjski Gori, kjer bodo reprezentance nastanjene, že urejena.» Tudi v Novem mestu in na Ptuju zadeve z največjim športnim dogodkom v Sloveniji potekajo po načrtih. «V Novem mestu vse zadeve glede organizacije potekajo, kot smo si jih zastavili, kar vključuje tudi novo dvorano, za katero zemljišče že imamo. V nadaljevanju sledi pridobitev gradbenega dovoljenja, gradnja pa se bo začela konec tega leta. Glede nastanitev, v Novem mestu, Šmarjeških ter Dolenjskih Toplicah in na Otočcu, je praktično že dogovorjeno,« je dejal Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto. »Na Ptuju imamo tako rekoč že oblikovano ekipo, ki je zadolžena za izvedbo projekta, zmožnosti pa smo predstavili tudi selektorju Božidarju Maljkovicu, ki nas je obiskal pred kratkim. Kljub temu, da sem navajen srbske gostoljubnosti, pa toliko pohval v zvezi z nastanitveno infrastrukturo še nisem slišal od nikogar. Kar se tiče dvorane, smo v fazi pridobivanja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt pa bo dokončan do 31. decembra 2012,» je poudaril župan Ptuja Štefan Čelan. Vsekakor časa za gradnjo novih dvoran ni prav veliko. A-LIGA - Četrtfinale končnice (1. krog), danes: Milano - Sassari, Can-tu' - Varese, jutri Siena - Bologna, Avellino - Treviso. Igra se na pet dobljenih tekem. ZURICH - Sepp Blatter, predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa), je prepričan, da bo na prihajajočih volitvah dobil še en predsedniški mandat. Švicarjev edini tekmec v boju za predsedniški stolček je predsednik azijske zveze, Katarec Mohamed bin Hamman. 75-letni Švicar je v primeru vnovične izvolitve obljubil, da bo to njegov zadnji mandat. Volitve bodo v 1. junija v Zurichu, Blatterju pa so podporo že izrazile nogometne zveze Oceanije, Južne Amerike, Afrike in Evrope. Poraz tržaške Edere Desno: s tekme Slovenija-Italija na Bonifiki leta 2002, zgoraj: koprski župan Boris Popovič Na tretji finalni tekmi za naslov državnega prvaka v hokeju na ro-lerjih je tržaška Edera izgubila proti Padovi. Gostje so na Čarboli slavili zmago z 8:6. V medsebojnih obračunih je tako povedla Padova, ki ima dve zmagi, Edera pa eno. Naslednje srečanje bo v sredo, 25. maja, igra pa se na tri zmage. kolesarstvo - Dirka po Italiji Prej sopihal, zdaj zmagal Britanec Mark Cavendish na obtožbe o goljufiji na Etni odgovoril z etapno zmago Mark Cavendish na cilju ansa »šport in šola« - Slovenski plavalec Jernej Godec na Harvardu Bodoči doktor imunologije želi nastopiti na OI v Londonu LJUBLJANA - Olimpijec in plavalni reprezentant Slovenije Jernej Godec je pravi zgled za mlade, ki želijo biti hkrati vrhunski športniki in uspešni študentje. Godec namreč dela doktorat na sloviti bostonski univerzi Harvard, a kljub temu si želi, da bi tudi v prihodnjih sezonah ostal stalnica v slovenski plavalni vrsti. Lani mu je to preprečila poškodba, letos si želi vrnitev na največje tekme.Usklajevanje doktorskega študija imunologije in plavanja je zdaj po Godčevem mnenju vendarle nekaj težje, kot je bilo usklajevanje študija in plavanja na Berkeleyju, kjer je bil sestavni del tamkajšnje plavalne ekipe. «A tudi tukaj imam pogoje za trening, ekipo, s katero občasno sodelujem, nekaj delam sam, tako da so pogoji še vedno v redu in tudi rezultati bi bili lahko še vedno v redu. Nekoliko drugače vendarle je, saj ni več v šolskem interesu, da bi plaval, v mojem pa seveda še vedno je in to zdaj pač združujem po svoje.» Godec, ki si želi doseči strogo normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Šanghaju in na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu, pravi, da ne bi v življenju praktično spreminjal ničesar, če bi imel priložnost, da kaj popravi: «Aka-demsko in športno je bila odločitev za študij v ZDA dobra in pravilna. Tudi doktorski študij na Harvardu je priložnost, ki se je ne da zavrniti, obenem pa mi uspeva uskladiti plavanje s študijem.» In recept za uspešen študij in šport? «Vsak se mora zavedati, da dobi toliko od vsake stvari, kolikor je vanjo vložil. Sicer pa je pomembno, da že pred tem v šoli pokažeš nekakšno osnovo, da si pripravljen na takšen izziv in da sploh dobiš takšno priložnost v ZDA. Seveda pa je za vrhunski nivo potrebnega tudi veliko odrekanja.» Sam šport za lagodno življenje po njegovem mnenju ni dovolj: »Pomembno je, da ne živimo na zgodovini dosežkov. Večina športnikov, posebej v plavanju, v karieri ne zasluži dovolj, da bi od tega lahko živela in treba je imeti cilje tudi za obdobje po karieri. Veliko se jih zaradi tega po karieri znajde v kočljivi situaciji in diploma ter izobrazba vendarle predstavljata tudi neko priložnost za leta po športu.« Pot do uspeha je po Godčevem mnenju tudi lažja, če posameznik dela, kar ga veseli. V primeru 25-letnega Ljubljančana je to imunologija, trenutno pa so to ob plavanju projekti vezani na celični spomin, na katerih dela v univerzitetnih in bolnišničnih laboratorijih v ZDA. PESCARA - Britanski sprinterski as Mark Cavendish je zmagovalec 10. etape dirke Po Italiji od Tremolija do Te-rama. Borut Božič je v cilj po 159 kilometrih, kolikor jih je imela preizkušnja, pripeljal kot enajsti. Skupno vodstvo je zadržal Španec Alberto Contador. Deseta, pretežno ravninska etapa, na italijanski pentlji po dnevu premora ni prinesla preobratov, vsaj na cesti ne, medtem ko so časopisni članki poskrbeli za nekaj dodatnega popra na letošnji dirki. O včerajšnjem zmagovalcu je odločal ciljni sprint, kjer se je Mark Cavendish za obrekovanje lepo maščeval dvema glavnima krivcema za blatenje po časnikih. Britanec je v ključnih metrih sprintal hitreje kot rivala Španec Francisco Ventoso na 2. in Italijan Alessandro Petacchi na 3. mestu (Borut Božič je bil 11.), ki sta ga obtožila, da je v nedeljski etapi s ciljem na Etni, goljufal. Cavendish naj bi se namreč v nedeljski deveti etapi na goro Etna pomagal tako, da ga je navzgor del poti vlekel spremljevalni avto ekipe. Britanec je v nedeljo namreč na vrh prišel le 25 sekund pred rokom, po kateri je kolesar izključen in ne sme nadaljevati dirke. »Naj bo vesel, da sploh še sme sodelovati na dirki. Morali bi ga diskvalificirati, saj so ga v nedeljo vlekli na Etno z ekipnim vozilom,« je dejal španski kolesar ekipe Movistar Francisco Ventoso in dodal: »Sramotno je, da se vsi drugi ubijamo, v želji da bi prišli na vrh znotraj določenega časa, medtem ko se nekdo drug prime avtomobila in si pomaga, brez da bi organizatorji kaj ukrenili.« Sprinter ekipe Garmin Murilo Fischer je na svojem Twitterju zapisal: «Neverjetno. Reče, da hoče zmagati na eni od etap za vsako ceno in to naredi tako, da se za 10 kilometrov prime za avto.» Cavendish na obtožbe ni odgovarjal. Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank) 37.04:40; 2. Kanstan-cin Sivcov (Blr/HTC-Highroad) + 0:59; 3. Christophe Le Mevel (Fra/Garmin) 1:19; 4. Vincenzo Nibali (Ita) 1:21; 5. Michele Scarponi (Ita) 1:28; 6. David Arroyo (Špa) 1:37; 7. Roman Kreuziger (Češ) 1:41. / ŠPORT Četrtek, 19. maja 2011 21 jadranje - Po prvem delu sezone Čupinih jadralcev Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija »Gremo naprej!« Trener Antonaz:»Upali in želeli smo, da bi se sanje uresničile, ampak moramo biti realni. Fanta sta se borila po svojih najboljših močeh, vendar sta še mlada; dokazala sta vsekakor, da sta na pravi poti« Čeprav so se sanje o prvem olimpijskem nastopu za Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija razblinile, so bili na njuni tekmovalni poti postavljeni pomembni temelji za prihodnost. Izkušnje, ki sta jih pridobila na treh predolimpijskih regatah - v Palmi de Mallorci, Hyeresu in na Gardskem jezeru -, bodo namreč pomemben zalogaj za naslednji olimpijski ciklus, še prej pa odlična baza za letošnje nastope. Kvalifikacije za uvrstitev v olimpijsko ekipo so bile namreč pomemben uvod v letošnjo sezono, še zdaleč pa ne njen srž: mlada jadralca čakata v poletnih mesecih vsaj še dva zelo pomembna nastopa, in sicer evropsko in svetovno mladinsko prvenstvo, na katerih bosta prav gotovo med glavnimi protagonisti. »Seveda smo upali in si želeli, da bi se sanje uresničile, ampak moramo biti realni. Fanta sta se borila po svojih najboljših močeh, vendar sta še mlada; dokazala sta vsekakor, da sta na pravi poti,« si po neuspešnih kvalifikacijah ne beli glave trener Matjaž Antonaz, ki že razmišlja o naslednjih nastopih. Predvsem na zadnji regati na Gardskem jezeru sta Čupina jadralca pokazala velik napredek, saj sta bila do zadnjega dne druga najboljša posadka, povsem konkurenčna domačinom. Spodletelo pa je (spet) pri zaključni regati za kolajne, kjer imata mlada jadralca vselej več težav: »Že večkrat nama je spodletelo ravno v regati za kolajne. Morava jo preštudirati,« meni flokist Jaš Farneti, »To je povsem drugačna regata, saj je krajša, traja približno 20 minut, udeležencev pa je samo deset, nama pa bolj ustreza tekmovanje med večjim številom tekmecev.« Na olimpijskih kvalifikacijah sta bila tretja: zbrala sta 24 točk, le točka pa ju loči od drugouvrščene posadke Zeni/Pi-tanti (25 točk), prav tako tesna pa je razlika s četrtouvščenima bratrancema Dubbini (23 točk). Izkušeni Zandona', pa je na treh kvalifikacijskih regatah zbral 71 točk in tako spet potrdil, da je še vedno najboljši. Ne Kljub temu Čupine ekipe ni zajelo malodušje. Po prvem delu sezone trener Antonaz, kot tudi flokist Jaš, obžalujeta le, da so novo jadrnico pridobili z enomesečno zamudo: »S Simonom sploh nisva imela časa, da bi jo spoznala. Na regatnem polju sva jo tako preizkusila le dan pred začetkom prve predo-limpijske regate v Palmi de Mallorci, drugi dan pa je v zelo močnem vetru že prišlo do okvar, kar je bilo mogoče pričakovati,« je razkril Farneti, z temi ugotovitvami pa se je strinjal tudi trener. Po treh predo-foto: elena giolai limpijskih nastopih in fraglia vela riva<0 ". dveh državnih regatah jadrnico sicer že dobro poznata, iz regate v regato le smemo mimo tega, da ima stari maček za sabo že dva olimpijska nastopa, Ze-ni in Pitanti pa prav tako sodita med izkušene jadralce. Čupina jadralca pa sta prestopila v olimpijsko klaso pred štirimi leti, prvič letos pa sta se s polno paro vključila v olimpijski boj. Razočarani niso niti pri Čupi, matičnem klubu, ki je podprl Simona Sivitza Košute in Jaša Far-netija v projektu London 2012: »Ker je bilo na razpolago le eno mesto, je bilo jasno, da uvrstitve na OI ne bo lahko doseči. Kot sem že povedal na predstavitvi projekta, sta jadralca še mlada in bosta imela še druge priložnosti. Vsekakor vem, da sta se maksimalno potrudila,« pravi predsednik Čupe Roberto Antoni, »Še naprej ju bomo podpirali po svojih najboljših močeh. Projekt London 2012 se seveda ni zaključil, saj ni vključeval podpore izključno za olimpijske kvalifikacije. Skratka, zdaj gremo naprej. Fanta se lahko izkažeta še na evropskem in svetovnem mladinskem prvenstvu.« Prav naslednji nastopi ostajajo zdaj na prednostni lestvici Čupine ekipe: jadralca in trener bodo namreč že v nedeljo odpotovali v Medemblik. Tam bo naslednji teden regata za svetovni pokal: »Regato bomo izkoristili predvsem za spoznavanje regatnega polja in vremenskih razmer, saj bo konec jidija prav tam svetovno mladinsko prvenst\>o,« je napovedal trener Antonaz. Nizozemsko gostovanje bo obenem pomenilo nadgradnjo znanja in pridobivanja novih izkušenj med svetovno elito. Pred odhodom pa se bosta jadralca še odpočila, saj je bil ritem zadnjih tednov naporen: od konca marca sta s trenerjem prevozila 13.000 kilometrov, nastopila na petih pomembnih regatah in dokončala 38 plovov. V nadaljevanju sezone ju čaka še ubranitev prvega mesta na italijanski jakostni lestvici. Zadnja državna regata bo v začetku junija na jezeru Bracciano. »Vse to sodi v proces kaljenja forme. Če jima bodo še vsi stali ob strani, je prihodnost njihova,« je nekoliko drzno zaključil izkušeni Antonaz, ki vselej poudarja tudi željo in resen pristop jadralcev. Veronika Sossa nogomet - Trenerji Davor Vitulič zapustil Sovodnje Davor Vitulič bumbaca Koprčan Davor Vitulič ni več trener Sovodenj. Sovodenjski nogometni klub in slovenski trener sta se razšla prejšnji teden. Novico nam je šele včeraj potrdil predsednik Zdravko Kuštrin: »Vitulič je po zadnji prvenstveni tekmi odstopil. Klubsko vodstvo je odstop sprejelo in zdaj moramo poiskati novega trenerja. Po porazu na zadnjem srečanju se nismo uvrstili v play-off. Kljub temu je bila sezona pozitivna,« je poudaril predsednik Sovodenj. Na isti valovni dolžini je bil trener Vitulič: »Izkušnja v Sovodnjah je bila lepa in pozitivna. Vodstvo kluba in predsednik so se izkazali. Z igralci smo se dobro razumeli. Z vsemi sem imel odličen odnos. Kljub vsemu sem se odločil, da ne bom več treniral Sovodenj,« na vprašanje zakaj odhaja ni odgovoril koprski trener, ki je pred tem vodil Domio in Breg. SPREMEMBE - Zaostalo tekmo play-offa promocijske lige med Ponziano in Trieste Calciom bodo igrali nocoj ob 20.30 na igrišču Ferrini v Trstu. Povratna tekma play-outa 1. AL Muglia - Medea bo na sporedu že v soboto ob 18.30 v Miljah. Sovodenjski začetniki OK Sovodnje - Isontina 2:2 (1:0, 0:1, 1:1) Strelec. Simon Čavdek. Sovodnje: Pahor, Serafin, Medeot, La-kovič, Pavletič, Trevisan, Vetorello, Tomšič, Devetak, Redzič, Čavdek, Frandolič. Trener: Peric. V zadnjem prvenstvenem krogu so So-vodenjci igrali neodločeno. Oba zadetka je dosegel Simon Čavdek. »Zahvalil bi se vsem igralcem, staršem ter še posebno spremljevalcem Rudiju Devetaku, Niniju, Konicu in Čavdku,« je dodal trener Paolo Peric. umetnostno kotalkanje - Deželna faza Več jih bo na DP Nastopi Slovenk iz vrst Vipave, Poleta, Aquil, Gionija in Jollyja - Vipava z novim športnim parom Konec tedna je bila v kraju San Giorgio di Nogaro 5. faza deželnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. Tekmovanje za posameznike je bilo namenjeno kategorijam kadetinje, mlajše mladinke, mladinke in članice. V soboto so se tekmovalci pomerili v kratkih programih. Najbolj se je med slovensko govorečimi tekmovalkami izkazala Metka Kuk, ki tekmuje za goriško društvo Aquile Biancorosse. Lepo je izvedla kratki program in si v konkurenci devetih tekmovalk prislužila 4. mesto. Sedmo mesto si je v isti kategoriji priborila Katja Pahor, ki tekmuje za goriško društvo KŠD Vipava. Takoj za njo se je uvrstila poletovka Katarina Jazbec. V kategoriji mlajših mladink je poletovka Martina De-bernardi stopila na 3. mesto zmagovalnega odra, medtem ko je bila njena društvena sotekmovalka Valentina Scamperle peta, saj ni izpeljala tekmovalnega programa zaradi poškodbe na nogi. V kategoriji mladink si je Martina Pecchiar, ki tekmuje za tržaško društvo Jolly, v konkurenci petih kotalkaric prislužila 1. mesto. Tudi v kategoriji članic smo imeli slovensko govorečo kotalkarico, to je Francesca Roncelli (Gioni), ki je tekmoval sama. V nedeljo so bile tekme v dolgih programih, kjer je Metka Kuk osvojila bronasto kolajno med kadetinjami. Tudi poletovka Katerina Jazbec je lepo izpeljala program in se na končni lestvici povzpela na 6. mesto in si tako priborila, skupaj s Metko, pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Na žalost to ni uspelo Katji Pahor, ki se ji je nastop ponesrečil in se je morala zadovoljiti z 9. mestom, pri Vipavi pa upajo, da bodo število udeleženk DO povečali. V kategoriji mlajših mladink se končni rezultat ni spremenil: Martina Debernardi je obdržala 3. mesto, Valentina Scamperle pa peto. Tudi v kategoriji mladink je Martina Pecchiar osvojila naslov deželne prvakinje. V kombinaciji je Katja Pahor osvojila končno 4. mesto, Katarina Jazbec pa je bila šesta. Med mlajšimi mladinkami je bila Martina Debernardi druga, Valentina Scamperle pa tretja. Zlato odličje sta si v kombinaciji zagotovili tudi Martina Pecchiar med mladinkami in Francesca Roncelli med članicami. Za vse te kotalkarice je zdaj na vrsti državno prvenstvo v obveznik likih, ki bo v začetku junija v kraju Calderara di Reno pri Bologni, državne faze v prostem programu pa bodo za kategorije kadetinj in mlajših mladink na začetku julija v Perugii, za mladinke in članice pa v Roccarasu. V mešanih športnih parih sta med začetniki nastopila Agnese Castello (Vipava) v paru z Matteom Valentom iz Buie (UD). Zasedla sta 3. mesto. Gre za nov par, ki skupaj trenira od oktobra 2010 in kar lepo napredujeta. Uvrstila sta se v deželni pokal (državno prvenstvo za mlajše skupine), ki bo konec oktobra, verjetno v Novari. sk devin - Vse v enem Praznik in 37. občni zbor Umetniško presenečenje za nagrajence Kot vsako leto je SK Devin sklenil letošnjo nadvse uspešno smučarsko sezono z društvenim praznikom na sedežu v Slivnem. Številni člani so se zbrali ob uri kosila, kjer so imeli na razpolago jedi na žaru, dobro kapljico in raznovrstne domače sladice. V popoldanskih urah je potekal 37.redni občni zbor s poročili, ki so jih podali predsednik Dario Štolfa, blagaj-ničarka Elder Švab, predsednik nadzornega odbora Stojan Pahor. Z enominutnim molkom so se med poročili poklonili bivši tekmovalki Sharon Starc. Sledilo je nagrajevanje udeležencev društvene tekme, ki je potekala 20. februarja v kraju Forni di Sopra. Najprej so nagradili posameznike po kategorijah, nato tekmovalca, ki sta dosegla najboljši čas, deklica Petra Basezzi in mladinec Matej Škerk. Poskrbeli so tudi za presenečenje devetim najmlajšim tekmovalcem, ki se niso udeležili tekme, ker so bili na uradni deželni tekmi. Društvo je namreč poklonilo vsakemu posebej umetniško fotografijo, ki jo je posnel Miloš Zidarič v letošnji sezoni, medtem ko so trije udeleženci državnega finala Ostržek na smučeh Petra Udovič, Saša Deluisa in Andrea Craievich prejeli v dar tudi spominsko brošuro o letošnjem delovanju SK Devin. ritmična gimnastika - Prvenstvo Slovenije Dobri nastopi borovk na Vrhniki Mlade ritmičarke ŠZ Bor so vnovič dokazale svoj talent in ljubezen do športa, ki predstavlja lepoto gibov ženskega telesa, saj so dosegle odlične rezultate tudi na 3. prvenstveni tekmi Slovenije A1 programa v ritmični gimnastiki. Gostujoče društvo je bilo tokrat GD Vrhnika. Mlajše deklice Ana Cossutta, Claudia Humar, Veronika Starc-Albi, Katerina Antler in Lisa Mura so z dobrim nastopom osvojile 6. mesto, kar je za najmlajše tekmovalke zelo dober rezultat. Ponos ŠZ Bor so tokat starejše deklice Vida Petaros, Maša Kocijančič, Emilie Chini, Karol Kovic in Katerina Polojaz, ki so odlično nastopile in osvojile srebrno kolajno. Kadetinje Alenka Cossutta, Sanja Žagar, Fatione Kafexholli in Neža Zobec so tudi tokrat stopile na zmagovalni oder, na tretjo stopničko. V kategoriji parov in trojic je bila konkurenca izjemno ostra, kar pa ni ustavilo Neže Petaros, Veronike Savi in Nike Čermelj, ki so z mestoma odlično vajo osvojile 7. mesto. Članice se zaradi šolskih obveznosti niso udeležile tekmovanja s skupinsko sestavo, zato še bolj izstopata solidna rezultata parov Petra Švara in Martina Dobetti, ki sta si prisvojili 4. mesto in Vere Šturman, ki je zaradi odsotnosti Linde Cappellini nastopila s Švarovo in z njo tudi pristala na 6. mestu. (vo) 23 Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). 22 Četrtek, 19. maja 2011 ŠPORT / naša društva za mlade (19) - Športno društvo Kontovel Žoga vezni element med mladimi Pri ŠD Kontovel najmlajše izbirajo ritmično gimnastiko, dečki košarko, starejša dekleta pa odbojko kroma Izkaznica Panoge: moška košarka, ženska odbojka in ritmična gimnastika Aktivni športniki do 19. leta: košarka 18, odbojka 79, ritmična telovadba 18 Med njim je osnovnošolk 44 Fantje in dekleta: 18 dečkov in 97 deklic Vadbene skupine: 8 - košarka U13, odbojka minivolley, su-perminivolley, U12, U13, U16 in U14, U18, ritmična telovadba Kraj vadbe: Športni center Ervatti pri Briščikih, šolska telovadnica nižje srednje šole na Prose-ku, dvorana na Kontovelu Ure vadbe: 35 ur tedensko in tekme Trenerji: Mario Gerjevič (državni trener), Jure Rogelja (trener pripravnik), Tania Cerne (2. stopnja), Nicole Starc, Sandra Vitez in Veronika Zuzič (1. stopnja), Alenka Verša in Veronika Sos-sa (trener pripravnik). Budžet: približno 48.000 evrov »Pot je prava, vendar vse lahko še izboljšamo,« meni predsednik Športnega društva Kontovel Marko Ban. Klub namreč tako pri košarki kot pri odbojki sodeluje s sosednjimi klubi. Košarkarska sekcija je vključena v projekt Jadran, tako da igra z imenom kluba izključno ekipa U13, kjer igrajo srednješolci, ostali košarkarji pa so vključeni v Jadranove mladinske ekipe. Nekatere mladinske odbojkarske ekipe pa so prav tako stopile na pot sodelovanja, tako igrajo v ekipah U16 in U18 tudi igralke Sokola in Sloge, pri Sokolu pa trenirajo nekatere kontovelke. Mladinsko delovanje seveda sloni na bazi: dekleta se prvih športnih korakov učijo pri ritmični telovadbi, dečki pa se vključujejo v Športno šolo Polet Kontovel. V zadnjih sezonah so nasploh občutili porast predvsem odbojkaric, med katerimi so nekatere tudi italijansko govoreče. Klub vsekakor veliko vlaga v domač slovenski trenerski kader, ki je zelo pozoren na narodnostni vidik in uresničevanje smernic, zaradi katerih je društvo nastalo. Razen Gerjeviča so vsi ostali trenerji bivši igralci, vsako leto pa se trenerskemu štabu pridružijo še mlajši, ki se ob vodstvu starejših uvajajo v trenersko delo in se pripravljajo na prve trenerske tečaje. Zaradi razvejanega delovanja so trije športni objekti natrpani, še dodatne razpoložljive ure bi bile zato dobrodošli. Na Kontovelu trenirajo izključno najmlajši, mladinske ekipe pa na Proseku in Briščikih, nekatere združene ekipe pa tudi v Nabrežini. Med dejavnostmi, ki so izključno namenjene mladim, je Mednarodni turnir prijateljstva, ki ga bodo letos pri Kontovelu priredili že 32. Sprva je bil turnir izključno košarksko obarvan, od leta 2007 pa nastopajo tudi odboj-karice: vse ekipe sestavljajo igralci do 17. leta starosti. S turnirjem želijo med drugim tudi navezovati stike z drugimi klubi iz bližjih držav; prav spoznavanje drugih okolji in navezovanje stikov je tudi eden izmed načrtov predsednika Bana, saj bi radi delovanje ekip popestrili tudi s sodelovanjem na različnih turnirjih. Vse mladinske ekipe vsako leto odpotujejo na intenzivne priprave, odbojkarski kamp za najmlajše pa prireja klub pred sezono. Športno društvo KONTOVEL / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. maja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Taborjenje 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Principe azzurro cercasi (kom., ZDA, '04, r. G. Marshall, i. A. Hathaway, C. Blue) 23.00 Dnevnik 23.15 Nan: Close to Home 0.00 Aktualno: La Sto-ria siamo noi 0.50 Aktualno: Parlament 1.00 Nan.: Day Break 1.45 Vremenska napoved V" Rai Tre 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff -Un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Di-stretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken cop-pia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.4 Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA, '65, r. M. Frank, i. R. Hudson, G. Lollobrigida) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Aktualno: Il mio canto libero (v. V. Sgarbi) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nogomet: evropska liga, Porto - Sporting Braga, prenos 22.45 Film: Deep rising - Pre-senze al profondo (horor, ZDA, '98, r. S. Sommers, i. T. Williams, F. Janssen) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Dok.: Ricordo d'attrice - Tina Lattanzi 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I li-ceali 3 (It., i. M. Poggio) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro d'Italia, 11. etapa, prenos, sledi Processo alla tappa 18.05 Aktualno: Aspettando Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 18.20 Dok.: Geo & Geo 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Šport: Giro notte ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. maja 2011) Vodoravno: strojepis, trikolora, Rab, letev, Bukavec, Ni, sen, R. I., tran, Prater, aziat, Rebikov, volan, Var, Jesenova, Alica, Land, Č. T., Kenijka, Kasai, ica, dar, York; na sliki: Sabrina Bukavec. 7.00 Risanke 9.20 Rubrika: Real C.S.I. 10.30 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 11.55 14.05, 18.10 Resničnostni show: Uman - Take Control 12.10 Variete: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4014.25 Risanka: Simpsonovi 14.50 Risanka: Futurama 15.15 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.45 Nan.: Zack & Cody sul ponte di comando 16.40 Nan.: Zeke e Luther 17.10 Nan.: Camera Café 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 0.00 Show: Saturday Night Live 1.25 Show: Po-ker1mania 2.15 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Cuore Tuareg 9.30 Nan.: Ecomoda 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe - Versiliana d'in-verno 11.30 Aktualno: Videomotori 12.00 Šport: Super Sea 12.35 Dok.: Italia magica 13.00 Dok.: Wild Adventure 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisa-pori 15.05 Dok.: Italia magica 16.05 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.45 Aktualno: Territorio di salute 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: L'orca assassina (pust., ZDA '77, r. M. Anderson, i. B. Derek, R. Harris) La 7 a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: La si-gnora a 40 carati (kom., ZDA, '73, r. M. Kat-selas, i. L. Ullmann, E. Albert) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 1.55 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 I.15 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza 0.00 Dnevnik 0.15 Dok.: Storia proibita del '900 italiano (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 10.45 Zlatko Za-kladko (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.25 Na obisku (pon.) II.55 Mednarodna obzorja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.10 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice, finalna oddaja 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Zgodba o Japoncu 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Omizje 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.15 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Spet doma (pon.) 13.25 Koroška poje 2011 (pon.) 13.55 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 14.25 Tranzistor (pon.) 15.00 Osrednja slovesnost ob Dnevu slovenske vojske, posnetek z letališča v Cerkljah ob Krki (pon.) 16.20 Reportaža: Reli Saturnus 16.40 Knjiga mene briga (pon.) 17.00 Duhovni utrip (pon.) 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 dok. odd.: Izginjanje čebel (pon.) 18.50 Aritmija (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dublin: nogomet, finale evropske lige, Porto - Braga, prenos 23.00 Film: Glava družine (pon.) 0.35 Slovenska jazz scena |r Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.30 Novice Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv Dnevnik TVS 1 20.00 22.30 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: City folk 20.00 Alpe Jadran 20.40 Nogomet: finale evropske lige 22.45 Vsedanes - Tv dnevnik 23.00 Arte-visione 23.30 Glasb. odd.: In orbita 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno oko 18.00 Mavrica: OŠ Ivana Roba, Šempeter pri Gorici (pon.) 20.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 20.30 Objektiv: Komelovo leto 21.00 Pod drobnogledom 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 23.00 Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuo-re 12.30 Nan.: Due South - Due poloziotti 7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.25 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 7.55 14.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.1015.35 Nad.: Grenko slovo 10.35 17.45 Nad.: Ko se zaljubim 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. nan.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Dok. serija: Vzgoja po pasje 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: 50 prvih poljubov (rom. kom., ZDA, '04) 21.50 Na kraju zločina (krim. serija) 22.45 24 UR zve- čer, Novice 23.05 Na robu znanosti (dram. serija) 0.05 Beg iz zapora (akc. serija) 1.00 Skrivnostni otok (avant. serija) 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.20 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 Svet (pon.), Novice 8.50 11.10 Obalna straža (akc. serija) 10.15 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.40 23.15 Pa me ustreli! 12.05 16.10 Serija: Faktor strahu ZDA 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Kampanija za Borisa (kom, ZDA, '03) 15.35 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Zoolander (kom., ZDA, '01) 21.35 Film: Kaskader Road (kom., ZDA, '07) 23.45 Film: The Rocky Horro Picture Show (muzikal, ZDA/Angl., '75) 1.40 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Purič - Burjin čas, 5. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Medijska spletanja; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno - Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje 2011; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Gospodarstvo; 11.45, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fe-giz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 20.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babe-le; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.0019.00 In orbita sessions; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 23.00 Nel paese delle donne; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 18. maja 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA1000 SLIKA M. SOBOTA O 8/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. '„ATENE ^ v "¿Sil , ^3/24 ^C ' ' ' V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovalo le zmerno oblačno vreme; ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, popoldne pa šibka, kar bo pripomoglo k porastu maksimalne temperature v primerjavi s prejšnjimi dnevi. V hribih bo dopoldne zmerno oblačno, čez dan pa spremenljivo oblačno z možnostjo kakšne krajevne plohe v popoldanskih urah. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Več sončnega vremena bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. J ^Nad Ionskim morjem in nad zahodnimi Alpami se zadržujeta majhna območja nizkega zračnega pritiska, kar bo v sredo pripomoglo k dotoku vzhodnih tokov nadnašo deželo. V četrtek se bodo .^višinski tokovi obrnili od juga in ^ bodo toplejši in bolj suhi, torej stabilnejši. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 15.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.05 in zatone ob 5.56 Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežen anticiklon, v vzhodnem Sredozemlju pa je plitvo ciklonsko območje. Od vzhoda doteka k nam v višinah postopno nekoliko toplejši in še razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 5.52 najnižje -68 cm, ob 12.33 najvišje 27 cm, ob 17.32 najnižje -6 cm, ob 23.17 najvišje 47 cm. Jutri: ob 6.20 najnižje -61 cm, ob 13.31 najvišje 25 cm, ob 18.23 najnižje -3 cm, ob 23.46 najvišje 36 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ........... 20 1000 m ..........15 1500 m ..........10 C 2000 m ............ 6 2500 m ............ 3 2864 m ............ 2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. O GRADEC 8/25 M. SOBOTA O 9/26 Jasno do le zmerno oblačno bo, pihali bodo krajevni vetrovi. Tudi v hribovitem svetu bo topleje; tam bodo popoldne možne posamezne plohe. Jutri bo sončno in topleje. Popoldne bo v hribovitem svetu možna kakšna nevihta. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopis iz pariza - V Franciji se pojavlja odpor do tujih prišlecev Immigre' - priseljenec franciJa - Prva dama bo spet mama Sarkozyjev oče potrdil, da je Carla Bruni noseča Immigré - priseljenec. To je beseda, ki v Franciji povzroča debate in marsikomu čer na želodcu. Nezadovoljstvo se je še povečalo, ko je Italija dodelila nekaj tisoč začasnih dovoljenj za bivanje, saj so se begunci napotili prav v Francijo, ki je zato predlagala začasno uvedbo nadzora na mejah. Kaj se dogaja s Heksagonom, poznanim po odprtosti do beguncev in priseljencev? Ker ni vse zlato kar se sveti, tudi Francija ni dobri angel in je masovno sprejela priseljence le, ko je potrebovala poceni delovno silo. S časom, ko niso bili več potrebni, jih je potisnila v periferije-geto, toda val migrantov se je bolj ali manj redno nadaljeval in sestava prebivalstva se je začela spreminjati, tako da danes mnogim sploh ni jasno, kdo je Francoz, in debate o nacionalni identiteti so na dnevnem redu. To problematiko izrabi desnica, ki krivi tujce za vse zlo in tako po eni strani Sarkozy okorno obljublja red in izgon priseljencev brez potrebnih dovoljenj, po drugi Marine Le Pen brez težav pridobiva vse več privržencev. Levica se za zdaj ne loti problematike. Toda kdo so ti priseljenci, ki še danes prihajajo v Evropo in Heksagon? Imigracija ima svojo zgodovino in geografijo, svoje razloge in posledice. Priseljenci prihajajo iz ekonomskih ali političnih razlogov, nekateri dobijo dovoljenje, drugi pa postanejo tako imenovani »sans papier«, brez papirjev. Brez dovoljenja pomeni nižja plača, več delavnih ur, težja delavna razmerja in pomanjkanje pravic nasploh. Pred kratkim je bilo veliko govora o tem, saj celo RATP (družba za javni prevoz Ile-de-France) se je poslu-žila te poceni delavne sile. Ko je izbruhnil škandal, se je izgovarjala, da se za obnovitvena dela poslužuje različnih družb in torej za »te delavce« ni odgovorna. In seveda RATP ni edina, saj je to kar razširjena praksa predvsem v restavracijah. (Največ jih je za štedilniki: prihajajo iz Laosa, Tajske in subsaharske Afrike). Kako se je Sarkozy lotil problema? Z obljubami izgona priseljencev: za leto 2011 si je zadal cilj 28.000 izgonov. Od kje to število? Slednje izglede bolj miritev javnega mnenja, saj uradnih statistik o »sans papier« ni. Lani je francoski predsednik pokazal svojo »dobro« voljo z izgonom bolgarskih in romunskih Romov. Akcija ni bila ravno uspešna, saj je sprožila mednarodne kritike, pogoltnila veliko denarja (vsakemu Romu so dali 300 evrov in plačali letalsko vozovnico) in se nato izkazala skrajno neučinkovita, saj so se mnogi Romi po nekaj mesecih vrnili. Kakorkoli že, nezadovoljstvo Francozov narašča, saj se kupna moč manjša, brezposelnost pa raste. In dulcis in fundo: kljub brezposelnosti je na nekaterih področjih veliko pomanjkanje delovne sile. Pomeni to, da so priseljenci še potrebni? Gotovo je danes v Franciji na tisoče »sans papier« in na sto tisoče priseljencev, toda tudi če nekateri zganjajo paniko, statistke kažejo, da se je število priseljencev od leta 1994 do leta 2005 podvojilo in nato stabiliziralo. Tujec bega, ker je pač drugačen. Jana Radovič www.primorski.eu1 Carla Bruni in njen soprog Nicolas Sarkozy ansa PARIZ - Soproga francoskega predsednika Nicolasa Sarko-zyja Carla Bruni je noseča, je za nemški časnik Bild povedal Sar-kozyjev oče Pal Sarkozy. S tem je potrdil ugibanja o nosečnost francoske prve dame, ki že nekaj časa krožijo v medijih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sarkozyjev oče je za Bild dejal, da se veseli vnuka. Niti predsednik niti njegova soproga sicer nočeta vedeti za spol otroka, a 82-letni Pal Sarkozy je prepričan, da bo deklica, "ki bo tako lepa kot Carla". Nosečnost Brunijeve naj bi na družinskem srečanju v Turinu že pred tem potrdila tudi njena mama Marisa Bruni Tedeschi, je v ponedeljek poročal torinski časnik La Stampa, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa. Sama Brunijeva medtem o nosečnosti ne daje jasnih izjav. Tudi skrivnosten pogovor, ki ga je imela v ponedeljek na francoski televiziji TF1 kljub pričakovanjem novinarjev ni prinesel določnega odgovora iz njenih ust. Namesto da bi ji zastavil vprašanje za milijon dolarjev, je voditelj Jean-Pierre Pernaut Brunije-vo več minut spraševal o njenem dobrodelnem delu. Na koncu je le pristavil, da ji čestita. "Tudi jaz vam čestitam," je sramežljivo odvrnila Brunijeva in pogovor je bil končan brez nadaljnjih pojasnil, piše AFP. Francoski mediji sicer ugibajo, da naj bi pevka rodila oktobra ali novembra, še piše dpa. (STA)